Svoje pravice bodo uveljavili Železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ,
Internacijonalno delavsko gibanje.
(Poroča tajnik U. 1?. S. S. J. sodr. B. Krekić.)
Mednarodni parlament Dela v Pragi.
V času od 23. do 25. maja t. 1. so bile v Pragi seje Uprave Internacijo-nalnega Sindikalnega Saveza (ISS). Seje uprave 1SS se vrše vsako leto najmanje enkrat. Po internacijonal-nem sindikalnem kongresu, ki se vrši vsako tretje leto, je uprava ISS najvišji internacijonalni sindikalni forumi, zato imajo te seje pomen za celokupni delavski pokret. Na seje uprave ISS prihajajo zastopniki sindikalnih central iz vseh držav in zastopniki vseh strokovnih internacijo-nalnih tajništev. Na seji v Pragi je bilo nad 50 delegatov, ki so zastopali strokovno gibanje vseh evropskih držav z okrog 14 milijoni organiziranih delavcev in delavk in privatnih nameščencev.
Okrepitev strokovnega pokreta.
Interne stvari, s katerimi se je bavil ta visoki forum1, so bile v glavnem,: položaj strokovnega gibanja v raznih državah in internacijonalno sistematično delovanje za okrepitev pokreta; budžet ISS za bodoče poslovno leto in akcije ISS. Splošnega značaja so pa bila vprašanja: izdelava pridobitnega programa ISS; vprašanje letnih delavskih dopustov in utrditev, kje se naj obdrži izredni internacijonalni sindikalni kongres.
Mednarodni sindikalni forum v Pragi je z velikim zadovoljstvom konštatiral, da delavski svobodni sindikati (svobodne strokovne organizacije) v vseb industrijskih državah v glavnem naraščajo in napredujejo.. To napredovanje je številčno v članstvu in materijelno v okrepitvi sindikalnih rezervnih fondov in povečanju nepremičnin. Nazadovanje v posameznih manjših državah, ali v državah, kjer so posebne tež-koče ali se nasilno ovira sindikalni pokret, se to ne opaža s stališča celote in z ozirom' na napredovanje v drugih državah. Zato je seja lahko povečala — podvojila — točko v budžetu za bodoče leto, namenjeno za pomoč strokovnim organizacijam tistih držav, kjer se to pokaže potrebno. Naposled je sklenjeno, da predsedstvo in tajništvo uprave ISS skliče anketo o položaju strokovnih organizacij v državah, ki zabranju-jejo delo strokovnih organizacij ter da se na dnevni red prihodnjega internacij onalnega kongresa, ki se bo vršil prihodnje leto od 7. do 11. julija v Stockholmu, stavi posebna točka o položaju strokovnih organizacij v državah, ki so brez demokracije.
Dblävski razred in pridobnina.
Obširna in temeljita diskusija se je vodila okrog! vprašanja pridobni-ne radi izdelave enotnega internaci-jonalnega pridobninskega programa in specijalnega za posamezne države, grupiranega v splošne poteze, enotnega za vse.
Na ta vprašanja je delavsko strokovno gibanje vedno polagalo največjo pažnjo; a po vojni, ko je nastala v pridobnini anarhija, ki je najtežje udarila po delavskem razredu,
se je na to vprašanje položila še posebej vneta pažnja. V velikih državah, kakor v Angliji in Nemčiji, so delavske strokovne organizacije na-rastle v ogromno številčno moč, ki nosi težko moralno odgovornost za dogodke v človeški družbi. Na te dogodke se mora vplivati, pred vsem se mora znati vplivati. Mora se ne Samo reševati dosežene socijalno-politične pridobitve, izražene v zakonodaji in tarifnih ter kolektivnih pogodbah, nego se mora tudi te pridobitve povečati in razširiti. Socijalna vprašanja so pri vsem tem ozko in nedeljeno prepletena s pridobit-him in pridobitna S socijalnim. Delavci kot najpridobitnejši element družbe, ne morejo biti indiferentni glede položaja pridobnine. Plenum uprave ISS je konštatiral napore ISS glede obnove pridobnine. Še 1919. leta se je na internacijo-nalni sindikalni konferenci v Bernu zahtevalo, da se ustanovi stalen komitet, ki bi še haf bavil z vprašanjem mednarodnih pridobninskih od-nošajev. Leta 1920. se je IŠS Obrnil s posebnim; memoarjem na Društvo narodbv. Tistega leta je internacijonalni sindikalni kongres v Londonu pretresal vprašanja o razdelitvi širovin, problem mednarodnih dolgov, o valutah, o socijaliziranju in izdelal pridobitni program. Nato se je 1922. po posebni komisiji vršila študija problema o raznih vsled vojne opustošenih krajih, in še tisto leto je bil podan speci jelen memorandum internacijonalni ekonomski konferenci v Genevi.
In tako dela ISS vseh deset let na rešitvi pridobninskih problemov. A vendar, ker so vprašanja tako mnogovrstna in je tempo eko-nomiskega razvoja tako vse prehitevajoč, ni mogel niti plenum, v Pragi izdelati detajlnega pridobninskega programa, ki bi veljal naprej za celo vrsto let. Vendar so se izkristalizirale glavne poteze pridobninskega programa, ki je momentano aktualen za vse.
Vi divji konkurenčni dirki za osvajanje tržišča, je vrženo na dnevni red v vseh državah vprašanje racij onalizacij e pridobnine, ali: težnja, da se za čim; krajšo dobo in za čim manjše stroške producira čim večja količina produktov in da se produkcija na ta načih poceni. To je v za> četku šlo na račun ali delavskih mezd ali delovnega časa, ali delavske zaposlenosti ali pa nä račun vseh tfeh delavskih nesreč. Delavski strokovni pokret se ne protivi ra-! ci j onalizacij i pridobnine: ali delavski strokovni pokret pričakuje in zahteva od nje drugih rezultatov, in sicer: pocenitev priddbiikie, poveča-« nje porabe ih Idgično s tem povečanje pridobnine ter v zvezi s tetn zmanjšanje in odpravo brezposelnosti, polno aktivnost vseh delovnih sil in — zvišanje mezd v zvezi s 5 dnevnim delovnim tednom irt 8 urnim maksimalnim delovnim časom za odrasle.
(Konec prihodnjič.)
Željezničari
Beograd 23. maja 1929.
Juće i danas bili smo živi svemoći jedne — u našim defovima dr-zave dosta česte — željezničarske tragedije, koja se odigravala pred varoškim sudom općine grada Beograda. Na optuženičkoj klupi sedeli su Ljudevit PokiŠ'ek, mašinovodja.
— zločinci.
Josip Prvaniović, vozovodja, Dušan Grbović i Miloš Jovanovič, kretni-čari. Optuženi su, da su svojim nemarom i propustima skrivili teški sudar vlakova kod Careve Ćuprije, koji se je desio u noći 28. novembra 1928. Glavna krivica sviju jest, što su bez' naloga i bez ikakvih signala
vozom br. 4835 napustili stanicu i time prouzročili sudar sa vozom 162, koji je iz Beograda dolazio u protivnome pravcu. Usled sudara poginuo je trgovac R. VaSić, više lica je bilo teže i lakše ranjeno, a željeznica trpi štetu od tristohiljada dinara.
Prestup je nadjen u nemarnom i površnom vršenju službe, a obzirom na teške posljedice sudara, tražena je i sa strane državnog i privatnog tužioca, najteža kazna. Tužitelji i Sud složiše se ü tome, da je krivica samo do imenovanih, te samo isti imaju biti kažnjeni. Ni tužitelj ni sud u ispitivanje dubljih i dalnjih uzroka nesreće nišu ulazili. Nisu i pored toga, što je vozovodja Prvanović izjavio, da ne poseduje nikakvih stručnih ispita, da je nepoznat u egzeku-tivnu i vlakovodsku službu i — da bud'e stvar još drastičnija — da mu je bilö nepoznato, da se bez signala ili naredjenja voz iz stanice nesmije krenuti. Mašinovodja krenuo je voz tek pošto je primio 2 signala od vlakovodje, da vozom krene. Proglašen je krivim jer je prošao izlazni signal, koji mu nije bio otvoren. Skretničar Jovanovič nije bio' jače tćrććen s razloga, jer je. frttie sudara svega nekoliko dana bio kod željeznice, ali je zato u toliko važnija obrana Or-bovića, nadzornika skretnica. I on nikakvih stručnih ni inih ispita i kvalifikacija ža otpravljanje službe nije imao. Kao običan magacinskj radnik morao je da vrši i naročite dužnosti u egzekutivi.
Sva trojica, osim Jovanoviča, proglašeni su krivima. Branioci optuženih dokazali su sa pravne — pa i stručne strane — da se ni jednog od optuženih ne može suditi, jer ni na jednome krivice nema. Ni jedan nije učinio ma kakav propust namjerno, več su to bili propusti, koji su bili posljedica nepoznavanja stručnih funkcija. A što oni predhodno nisu bili upoznati sa svojimi dužnostima i što se predhodno nije utvrdilo, da li su sa službom upoznati ili ne, nije to bilo do njih, jer oni su se nalogu i dodijeljenom, poslu morali pokoriti,, već je to bila dužnost uprave i onih, koji su ih na odredjeni im posao dodijelili. AkO je radi nepoznavanja službenih propisa i saobraćajnih funkciia uslijedio defekt — pa bio to i sudar — neka se ne poteže na odgovornost službom neupoznate ljude, već neka se pozovu stvarni krivci, a to su oni. koji su im; otpravlja-I nje slpžbe na neppoznatiml mjestima ! ‘ naredili’. Nu sud' sve to nije uvažio, 1 ; preko svih’ tih dubokih i stvarnih uzročnika te nesreće on je prešao i svu trojicu optuženih osudio sa po 2 godine robije. Razumije še, da će 1
lišenje službe i stečenih prava automatski slijediti.
Mi željezničari, koji smo i živimo u željezničkome stroju, vrlo dobro znano, kakovi sve i koji motivi mogu izvjestan zastoj ili nesreću izazvati. Za točno i pravovremeno otpravljanje željezničke službe potrebna je — pored inaksimailne fizičke i duševne snage — u prvom redu i stručna sprema. Bez nje i tamo gde je nema, saobračaj neide, ili pako dolazi do čestih sudara i nesreća. Ili jedno ili drugo, samo sredjenosti nema. Medjutim1, upravo na tu stranu — stručnu spremu — nije se polagala važnost. Ima sijaset slučajeva, kad je prije nedavnog vremena iskaznica radikalne ili demokratske partije bila dovoljna ne samo ža prijem u željezničku službu, već i za preuzimanje najdelikatnijih funkcija, kojima je i stariji i stručni službenik jedva dorasao. A što je biloi najfatal-nije, upravo onog savjesnog i stručnog službenika potislo i odstranilo se samo zato, da se da mesta onom novom i nevaljalom-, f sada, kad takav sjužbenik zgreši ili bude njegovom nesposobnošću uzrokovana nesreća, zar se smije njega: kuditi! Ne! Na odgovornost valja pozvati od reda one, koji su ovakav režim na željeznici inaugurisali. .1 razumljivo je, da se samo sa odstranjenjem ovakvog režima može uticati i na. to, da se broj neprilika u saobraćaju i nesreća smanji. Tu presude pojedinaca, pa bilo to i više godina robije, neće. ništa pomoći. Ta željeznica nije hajdučija. Nisu to namjerni hajduci, već sa službenim funkcijama neupoznati — a inače vflb1 čestiti — gfadjani, koji će »griješiti« tako dugo, dok ih se strtično ne vaspita' i ne stvori im sve pređuslove za otpräv-Ij'anje teške i odgovorne dužnosti. Naprotiv presude ove vrste i »liječenje« saobraćaja ovim metodima može uroditi najvećim neprilikama i zä sam saobraćaj, jer, ako ga se počne otpravljati po striktnim propisima, to kako. će onda ići, neka stručnjaci odgovore!
Osudu nad željezničarima radi sudara Vozova kod Careve Ćuprije smatramo stoga neopravdanom i vidimo u njoj jednu tragediju više, koju preživljavaju naši željezničari unatrag 1Ö godina, a sve samo zato, da budu jaganjac, koji oduzima grijehe tud je. Neka bi i ova teška presuda bila jedan mem-ento svim1 raž-lutalim i nCorganizovanim željezničarima, da se okupe u redove organizacije i tim; putem porade, da pribave sebi i svojoj odgovornoj službi nužan rešpekt.	j
Poročila delavskih zaupnikov.
; Delavski zaupniki za izplačilo diferenc delavcem.
Nastavljencem se izplačuje že drugi del diferenc, na delavce pa se še nikdo ne spomni. Razne katego-rijske in stanovske organizacije molče, delavstvo pa je od dneva do dneva v slabšem položaju.
Da se tudi za delavce pokrene to vprašanje, je naš savez pozval vse delavske zaupnike, da zaprosijo za izplačilo diferenc. Vloga se glasi:
Podpisani delavski zaupniki se obrača-rrio do Vas gospod minister s prošnjo, da bi izvolili odrediti izplačilo diferenc, ki Jo dolguje Oeneralna Direkcija državnih železnic profesijonistom in delavcem za čas od 1. septembra 1923 do dneva .prevedbe na urne plače, ki se je izvršilo tekom leta 1924.
Ko se je sklenilo mdnopolsko posojilo, je vse delavstvo drž. železnic z ozirom na izjavo, da se bo to posojilo v prvi vrsti
porabilo za poravnavo državnemu osobju od strani državnih institucij1 dolgujočih zneskov za čas do 31. marca: 1928, pričakovalo, ko se je nastavljencem izplačalo prvo polovico diference, da bo .prišlo Judi delavstvo na vrsto; a tudi sedaj je izšel odlok le za izplačilo drugega dela diference nastavljencem, delavstvo pa se sploh ne omenja.,
Gotovo Vam je gospod minister poznan bedni položaj, v katerem se pretežna večina delavstva nahaja, ki je. moralo pretekla leta občutiti velike redukcije vsleđ vednega pomanjkanja kreditov, bilo po nekod dalje časa na brezplačnem; dopustu, v letu 1927’ je moralo- utrpeti občutno redukcijo urnih plač, ki se kljub jasnim določbam tozadevnih naredb generalne direkcije niso regulirale. Na tisoče je delavcev, ki morajo preživljati svoje družine z mesečnim zaslužkom 600—800 Din, kar ne zadostuje niti za najbornejšo prehrano.
Da delavstvu razlika pripada, se sklicujemo na naredbo ministrstva saobraćaja br. 72/1923, pod katero je bil izdan na podlagi odloka M. S. br. 6705 razpis G. D. br. 7355/23, ki odloča, da se ukine važnost
Stran 2.
čl. 7 začasnega pravilnika iz leta 1920 in i uvede plačani e po pogodbi, katero velja od |
1.	septembra 1923. Na nove plače pa smo j bili prevedeni sukcesivno in se je nazadnje j izvršila prevedba delavstva na postajah ! ljubljanske direkcije na pr. šele s 25. avgustom 1924, tako da se tu dolguje diferenca za celo leto, v nekaterih edinicah pa za štiri do osem' mesecev.
Podpisani delavski zaupniki, ki smo bili od vsega delavstva na podlagi določb zakona o zaščiti delavcev izvoljeni. Vas prosimo gospod minister, da odredite, da se tudi delavstvu državnih železnic izplačajo iz monopolskega posojila dolžne razli.'''.
A. Kurilnica Ljubljana L, gla\...........ol.
Po daljšem presledku se zopet javimo ter sporočamo, da je s. Ter-škan kot predsednik zaupnikov izročil vodstvu Kurilnice sledeče predloge :
1.	Mila, ki ga delavstvo v mesecu marcu 1929 ni prejelo, uprava kurilnice do danes še ni podelila.
2.	Dežnih plaščev še do sedaj niso dobili vsi turnus-pepelarji in premogarji, ampak je bilo na pr. v kurilnici Ljubljana 1. podeljenih le 21 komadov dežnih plaščev ter jih je dobila le ena skupina, ostali dve skupini pa jih nista dobili, enako tudi ne ostali delavci in profesijonisti, ki morajo stalno ob vsakem vremenu delati na pror stem. Preoblačenje že po 12 ur nošenilf in premočenih dežnih plaščev je skrajno nehigijenično ter more le pospeševati razne nalezljive bolezni. Enako sef že daljs časa sploh niso podelile coklje.
3.	Brisače se rokodelcenf doslej še niso izmenjale s pripombo, da so sicer naročene, a še niso dobavljene. Dalje doslej tudi niso dobili brisač delavci, ki so zaposleni pri umazanih delih pri strojih.
1 4. V kurilnici Ljubljana 1. se ne podeljujejo turnus delavcem redno prosti dnevi, kar ima za posledico fizično preobremenitev delavstva, od katere nima uprava ni-kake koristi, pač pa, v kolikor se tiče produkcije, še škodo, ker izčrpan delavec dosti manj producira, kakor če je izpočit.
5.	V kurilnici, kjer je zaposlenih stotine delavstva, do danes še ni napravljena jedilnica ter morajo ljudje zavživati svojo hrano na prostem, ali v zakajenih prostorih. Povsod se dela v velikih obratih na to, da se določi in opremi z mizami in stoli poseben čist prostor, kjer delavstvo lahko v miru zavžije svoje kosilo.
6.	Isto je s kopalnico, kjer je kotel za umivanje premajhen, ter zamorejo dobiti toplo vodo le oni delavci, ki prvi pridejo, ostali pa se morajo umivati z mrzlo vodo.
7.	V pogreznih jarkih so požiralniki za vodo pokvarjeni in varovalne mreže strgane, kar vsak čas lahko povzroči težke telesne poškodbe zaposlenega delavstva.
8.	Stranišča z daleka ne odgovarjajo najprimitivnejšim higijenskim predpisom ter se je o tem že prepričala sanitetna komisija, a se doslej še niso uredila.
9.	V južni kurilnici je umivalnik tako postavljen, da je na prepihu in ni na razpolago kotla za toplo vodo.
10.	Glede ventilacije v severni kurilnici mi je čast sporočiti, da se sedaj pri odprtih ventilatorjih v kurilnici bolj kadi kakor poprej e'brez ventilacije. Vzrok temu je, ker so cevi nad streho prekratke, vsled tega odbija ves izsesani dim gornji nastavek strehe pri stranskih odprtinah nazaj v kurilnico.
Z ozirom na prednavedeno predlagam naslednjo ureditev, ki je ne samo v interesu zaposlenega delavstva, ampak tudi kurilnice :
1.	Da se delavstvu podeli pripadajoče milo za marc, brisače ter da se brisače podeli tudi pomožnim delavcem. Nadalje, da se coklje delavcem redno podeljujejo. Kar se tiče dežnih plaščev prosim, da se ukrene vse potrebno, da se podeli dežne plašče vsem na prostem zaposlenim delavcem in profesijonistom, v prvi vrsti pa sedaj še ostalim skupinam pepelarjev in premo-garjev.
2.	V kopalnici naj se montira večji kotel, da bo za vse na razpolago topla voda, enako naj se kotel naredi pri umivalniku v južni kurilnici in istočasno zavaruje pred prepihom. Nujno pa naj se popravi vse mreže v jarkih, da se izogne nezgodam, nadalje higijenično uredi stranišča in pravočasno popravi ventilacija v severni kurilnici, da ne bode pozimi, ko bodo vrata radi mraza zaprta, vsled nepopolne ventilacije, ovirano delo.
3.	O nujnosti naprave jedilnice je gotovo tudi uprava kurilnice prepričana ter povdarjam, da je to delo od zelo velike važnosti in da v vseh modernih obratih podjetnik skrbi za jedilnico za svoje delavce, zato prosim, da se jedilnica čim preje napravi.
4.	V kurilnici v Ljubljani in Zidanem mostu naj se zopet redno podeljuje vsem turnus-delavcem (12/24) ali zaposlenim v dnevnem turnusu po dva prosta dneva.
V naslednjem prosim, da bi se posvetilo ureditvi gmotnih razmer zaposlenih delavcev in profesijonistov posebno pažnjo in ;sicer v glavnem v pogledu:
a)	regulacije umih plač,
b)	podelitve delovne obleke,
c)	ureditve zaračunavanja premij.
Plače delavstva so danes zelo nizke
ter se tekom zadnjih let ni vršilo nikako večje napredovanje delavstva, pač pa se je leta 1927 izvedla redukcija urnih plač. V splošnem prosim, da bi se vsem1 onim delavcem' in profesijonistom, v kolikor se jim leta 1927 reducirane urne plače še niso' povrnile, zopet priznale one plače, ki so jih imeli pred redukcijo. Ostalim delavcem pa, da bi se sukcesivno povišale ume place.
Delavstvo porabi zlasti pri umazanem delu v kurilnici dosti več obleke ter je pre» je redno dobivalo delavno obleko, ki pa se zadnja leta ni podelila, ker so plače večinoma tako nizke, da ne zadostujejo za redno prehrano družin. Prosim, da bi vodstvo kurilnice Ljubljana I. prevzelo inicijativo s posebnim utemeljenim' predlogom na merodajnih mestih, da bi se zopet podelila redno površna obleka vsem onim, ki vrše umazana dela, izpiralcem strojev pa naj se podeli letno dve modri obleki.
Pri zaračunavanju premij naj se spremeni nedostatke in naj se v bodoče računa:
a)	Ako se stroj po popravilu prihodnji dan ne rabi, ne sme izgubiti zato za ta dan predpisane nagrade;
b)	Enako naj stroju za dneve pranja tudi pripada nagrada;
c)	' Vroče osi naj se ne računajo na tekoča popravila, kadar nastane vroča os vsled slabega mazanja ali slabega olja. Samo vsled' vročih osi izgubi tekoča skupina mesečno' po 500—700 ur;
d)	Za pralce naj se določi posebna premija in ne, da se njih premija zaračpna na tekoče popravilo, kar znaša okroglo 800— 900 ur mesečno.
Končno predlagam še, da se delavni čas na one praznike, ki niso več državno pripoznani kot prazniki, pa jih naše ljudstvo še vedno praznuje, upelje v kurilnici nedeljen delavni čas od 6. do 14. ure, tako, da so delavci vsaj popoldne prosti.
Delavci in profesijonisti morajo sedaj že od lanskega leta čakati na sprejem v provizijski fond ter morajo potem, kp so sprejeti, seveda plačevati zaostanke, vsled tega prosim posredovanja na direkciji, da se delavce takoj s prihodnjim prvim, ko zadoste predpisom' za sprejem v fond in predlože dokumente, sprejme v fond in se jim; začne takoj odtegovati prispevke.
V elektro-delavnici naj se napravi tla iz desek, omare za obleko in postavi umivalnik za umivanje. Stroje, ki pridejo v letno odnosno dvoletno popravilo, naj _ se temeljito op'ere, predno se jih postavi v delavnico, ne pa kakor se sedaj, ko se pere j o ti stroji v delavnici, katero se s tem popolnoma ponesnaži in se kvari delavstvu obleko.
Delavnica Ptuj.
Naši zaupniki so odposlali na merodajno mesto sledečo vlogo:
Delavski zaupniki, zbrani na redni seji dne 29. maja 1929, se obračajo do naslova s prošnjo, da bi se ugodilo sledečim predlogom:
1.	Urnine delavcem so se leta 1927. zelo znižale in se na to ni izvedla nobena večja regulacija. Večina delavstva se s sedanjimi plačami ne more dostojno preživljati, posebno večje družine. Zato se obračamo do naslova s soglasnimi sklepom, da naj se delavstvu povrne vsaj one plače, ki jih je imelo do 1. aprila 1927.
2.	Uveljavljenje delavskega pravilnika z vsemi starimi priznanimi pravicami. Predsednik: Pehovič.
Kurilnica Maribor.
Naši sodrugi delavski zaupniki so postavili sledeče zahteve in predloge: 1. Izplačilo diference delavcem in povišanje urnine.
2.	Pripoznanje nočne doklade pe-pelarjem, premogarjem;, okretničar-jem; itd.
3.	Povišanje plače za Din —.50 na uro izmivalcem kotlov.
4.	Automatičen sprejemi vseh delavcev v provizijski fond, ki so zadostili predpisanimi pogojem.
5.	Redno podelitev dopustov.
6.	Podelitev dežnih plaščev vsem skupinam, tako, da bo vsak mož imel svoj plašč.
7.	Pripoznanje eksekutivne doklade skupinovodjem premogarjev, ki opravljajo tudi kretniško službo.
8.	Redno podelitev cokelf in mila v prejšnji izmeri.
Vei progovnega osobja in osemurni delavnik — ali več nesreč.
Sistem redukcij, ki se je uvedel tekom zadnjih treh let v železniški upravi, je v prvi vrsti zadel osobje in z njimi v zvezi varnost prometa. Ukinjenje 8 urnega delavnika za progovne čuvaje, obhodnike in za ostalo eksekutivno osobje, vedno bolj kaže slabe posledice in gotovo je že danes, da bodo materijalni stroški, .povzročeni vsled raznih nezgod, odškodninske zahteve za poškodovano blago, ponesrečene ali ubite žrtve, daleko večji kot je bil prihranek, dosežen s podaljšanim delovnim časom. V eri štedenja se je železniška uprava spravila tudi na redukcijo zapornic ob železniških prelazih in to ne samo ob kakih lokalnih progah, ampak tudi ob progah z velikimi prometom. Tekem letošnjega leta beležimo večje število nezgod ravno vsled uki-njenja zapornic. 8. januarja letos je zavozil dolenjski vlak pri postaji Ljubljana dol. kol. v naložen tovorni voz in ga razbil. Le srečnemu naključju je pripisati, da se ni zgodila večja prometna nezgoda, ker vlak še ni vozil s polno brzino.
Dne 9. junija se je pri Naklem zaletel tržiški mešani vlak v avtomo-
bil, enako na prelazu, kjer ni zapornic. V avtomobilu je bilo 6 oseb, ki se imajo zopet srečnemu naključju in prisotnosti šoferja zahvaliti, da niso vsi prišli ob življenje pod vlakom. Dne 11. junija je na kamniški progi pri Holmcu zavozil vlak v kmečki voz, na katerem je bilo pet oseb. Zopet na prelazu, kjer ni zapornic. Posledica: dva mrtva, konj ubit, voz popolnoma razbit.
Vprašamo našo javnost, koliko časa' se bo zadovoljila s tem, da dnevno časopisje prinese o tem daljšo notico, direkcija pošlje preiskovalno komisijo, žrtve se pokoplje in — vse ostalo ostane pri starem, direkcija pa se zanaša na srečne slučaje, miesto da bi na vseh prelazih, zlasti ob cestah, kjer je promet z avtomobili, postavila zapornice in za progovne čuvaje uvedla 12/24 urni delavni čas.
Dolžnost državnega pravdništva je, da se za te smrtne nezgode zanima in da nastopi proti onim faktorjem na direkciji, ki so indirektni krivci teh nezgod.
Kako si predstavljajo gospodje vrednost
stanovam ?
Seja železniškega odbora ljubljanske direkcije je sklenila, da bo od 1. junija 1929 dalje za vsa na novo oddana naturalna (službena) stanovanja odtegnila uslužbencem celo po zakonu jim pripadajočo stanarino, neoziraje se na velikost ali kakovost stanovanja.
Da je ta sklep skrajno krivičen, naj dokaže par primerov.
N. N. činovnik III. kategorije stanuje v Ljubljani v naturalnemi stanovanju, ki je suho in sestoji iz dveh sob, kuhinje, predsobe in pritiklin. Za to stanovanje se mu bo odtegnilo stanarino, ki mu pripada, ker še nima 15 let službe, mesečno Din 100.
Progovni čuvaj, ki pa stanuje v zapuščeni čuvajnici ob progi, daleč od trga, ali vsasi in je v stanovanju vse vlažno, tla trhlena, vrata nepopravljena in sestoji stanovanje le iz ene sobe in male kuhinje, pa bo plačal tudi Din 100 mesečno.
Ta odlok velja torej za novo dodeljena stanovanja.
Vprašamo tem potom' gospode na direkciji, ali so tudi sklenili, da se bo vsako novo dodeljeno stanovanje (in, ne samo stanovanja najvišjih uradnikov) tudi prepleskalo, popra-yilo in spravilo v tako stanje, da bo odgovarjalo higijenskim predpisom.
Na vsak način je gornji ukrep zelo krivičen ter apeliramo temi potom na železniški odbor, da ga revidira in sicer najmanj v tem smislü, da veljaj gornji sklep le za suha, snažna in odgovarjajoča stanovanja, ki imajo vsaj dve sobi, kuhinjo in vse pritikline, za manjša stanovanja, zlasti pa za vsa neodgovarjajoča stanovanja pa, da se v vsakem slučaju določi primerno nižja najemnina, vsa stanovanja pa, ki bodo izpraznjena, da se pred1 oddajo temeljito popravi in prepleska.__________________________
Enostavnejše in cenejše prati! to naj
bo geslo za prihodnje pranje. Neprijetno in trudapolno pranje na perilni deski ni samo muka, ampak je tudi mnogo dražje. Uporabljajte »Persil«! Perilo je treba samo nekoliko časa enostavno kuhati in uspeh je. cvetnobelo in svežedehteče perilo.
Zboljšanje prometa na progi Zidani most—Zagreb.
Večkrat čitamo po dnevnih časopisih, da mora postaja Zidani most dobiti most čez Savo, da bo trikot, in drugi tir medi Zidanim mostom; in Zagrebom. Da je to potrebno, je resnica. Ker pa prihaja več takih dopi: sov od strani oseb, ki jimi je stvar dobro znana, si dovoljujem pripomniti sledečej.
Upati je, da bosta k hitrejšemu prometu in odstranitvi velikanskih zamud veliko pripomogla dvojni tir in pa most-trikot, ali vsega se s tem še ne bo doseglo, če se bo promet ravnal po tem pravcu kot dosedaj. V prometu med Zidanimi mostom in Zagrebom obstojajo tri glavne napake, katere ovirajo promet, in ga bodo še nadalje, kljub temu, četudi se drugi tir izpelje. Te napake so:
1.	Da se v Zidanem mostu tovorni vlaki vpeljujejo ali razpuščajo, ker se s tem postaja zatrpa in promet ovira. Zidani most nima nikake-ga loko-tovora, ampak samlo tovor od razpuščenih vlakov. Vsi tovorni vlaki bi morali skozi postajo Zidani most s kratkim postankom’ voziti naprej. Opremo strojev v postaji Zidani most je treba1 zmanjšati, ker se lahko opremi v predpostajah, in si-siceir v Sevnici, Celju in Trbovljah. Zatorej je v Zidanem mostu treba obrniti samo stroj.
2.	Sestava vlakov v Zagrebu je pod vsako kritiko. Govori se celo od merodajnih oseb, da ne pomaga nobena pritožba. Kaj je treba storiti, da bi se to izboljšalo? Po 10 letih je pa že čas, da se to škandalozno delo odpravi. Glavna krivda je, ker osobje ne ve, katera navodila naj bi vpo-števalo in kako naj dela. Potrebno je poznanje strokovnega dela, enotno postopanje in enotne direktive. Sedaj v tej hudi zimi se je videlo, koliko strte trudilo osobje ljubljanske direkcije, ko je iz Trbovelj pošiljalo premog v Zagreb in naprej; do pičice natančno se je po želji zagrebške direkcije vršila sestava vlakov v Trbovljah, toda preden je vlak prispel v Zagreb, se je naredba dva do trikrat spremenila, to se pravi, vlak je moral zopet menjati tovor po progi. Iz tega je razvidno, da je komanda od zgoraj zelo pomanjkljiva in da vedno izmenjavanje naredb le škoduje, zlasti, ako to izvršujejo teoretiki. Ako se ne bodo vlaki sestavljali po prometnih določbah, ne bo drugi tir nič pomagal, kajti drugi tir bo samo križanje vlakov olajšal, ne pa sestavo vlakov.
3.	Vozni red: Od dobro sestavljenega voznega reda je odvisen hiter in reden promet. Velike in glavne napake pri voznih! redih so, da se vlake v kratkih presledkih enega za drugim vpeljuje, ali pa v eno postajo natrpa in poleg tega še določijo dolgi postanek, čeravno nima vlak tam nič opraviti. Ali pa: delovni vlak ima veliko postanka, pa ne more ničesar opraviti, ker ima sama prehitenja ali pa križanja. To ne sme biti. Vlake je treba tako razvrstiti, da gredo v večjih presledkih, delovni vlaki pa da ne pridejo v iste postaje, kjer je veliko dela v istem času, ko se največ vlakov tam nahaja. Ako se vse to upošteva, potem je vozni red dobro sestavljen. _
Kar se tiče prelaganja, križanja vlakov na pirogi Zidani most Zagreb, bi bilo treba marsikaterega po-uka, ker to ne gre gladko izpod rok. To je gotova stvar. Ko pride tovorni vlak v postajo', potem se šele prepirajo zaradi križanja, in to ne bi smelo biti.
Lahko bi še marsikaj nedostar-kov napisal, zaradi katerih mora vlakovno osobje toliko trpeti. Ce pa le nekaj tega popravijo, potem bo za upravo in osobje boljše.
Vlakovodja.
Iz okrožnic.
4. Ukidanje ispitnih taksa.
Ministarstvo Saobraćaja svojim aktom! M. S. Br. 8107/29 od 24. apr. 1 tek. god. dostavilo je sledeče:
»Gospodin Ministar Saobraćaja rešenjem svojim M. S. Br. 8107/29 od 13. aprila tek. god1, stavio je van snage rešenje Generalne Direkcije Državnih Željeznica F. O. Br. 11.823-27 od 17. juna 1927. godine, kojim je odredjeno, da se Pravilnik Gospodina Ministra Finansija o naplaćivanju ispitnih taksa D. R. Br. 72.100/27 od 4. juna 1927. godine ima primenjivati i u resoru Ministarstva Saobraćaja.«
Prednje se dostavlja u vezi akta G. D. Br. 46.132/27 od 16. jula 1927 i depeše Br. 6778/29 od' 22. marta tek. god., koja se ovim stavlja van snage.	(G. D. Br. 34.281/29.)
Znižanje dojilske podpore.
Gospod minister saobraćaja, Dr. Korošec, je pod št. C. U. br. 469/29 podpisal odlok, da se znižajo dajatve bolniškega fonda ob porodu in sicer v prvi vrsti dojilske podpore.
Doslej je dobila žena železničarja ob porodu kot dojilsko podporo Din 2 skozi 32 tednov, skupno torej Din 448.—.
Po novem odloku železniškega ministra pa se od 1. maja 1929 dalje izplača ženi železničarja ob porodu kot dojilska podpora le Dini 1.50 skozi 8 tednov, torej skupno Din 84. Tako je sedaji dojilska podpora znižana za celili 364 Din.
Objašnjenje čl. 1 Uredbe o razvrstitvi železničarjev.
Ministarstvo saobraćaja je izdalo pod št. M. S. 5939/29 pojasnilo glede napredovanja posameznih kategorij v položajnih plačah in sicer za sprevodnike, nadziratelje postaj, skladišč in premikalne vodje.
Odlok se glasi:
Povodom pitanja, da li se mogü una-prediti u I. grupu I. kategorije zvaničnika oni kondukteri, koji imaju više od 15 godina priznate železniške službe, to je, da li položaji konduktera sa više od 15 godina službe ulaze u I. grupu I. kategorije zvaničnika, kao i da li se nadzornici stanica, magazina i rukovaoci manevre mo-' gu unaprediti dalje iz tretje grupe I. ka~
.v,:
tegorije zvanička, ako za to ne bi bilo zakonskih smetnji —, da čl. 1. uredbe o razvrstani u službenika pred vid ja konduktere u drugu grupu prve kategorije zvaničnika, a nadzornike stanica, magazina i ruko-vaoce manevre u tretji grupi iste kategorije, pa prema tome broj godina provedenih u službi za te položaje nije od uti-caja.
Torej po tem pojasnilu sprevodnik ne more napredovati višje kot do inkl. druge položajne plače I. kategorije zvaničnikov (prve kategorije le, ako ima 2 razreda srednje šole), v prvo položajno plačo pa kot sprevodnik osebnih ali tovornih vlakov sploh ne more več priti.
(Op. ured. Radovedni smo, kaj bodo dejali na ta odlok baš oni sprevodniki, ki so radi napredovanja šli k prometni zvezi.)
Kaj pristoja ženi delavca ali orofesi-jonista, ki umre v aktivni službi?
Ako delavec ali prolesijonist umre vsled nezgode med aktivno službo, torej med delom, pripada ženi odnosno družini poleg pogrebnine, ki jo dobi od bolniške blagajne in penzije (ako je bil član fonda) še trimesečna mezda po začasnem pravilniku kot podpora. Prošnjo za nakazilo je treba vložiti potom službene jedinice. Ako pa aktiven delavec umre vsled bolezni, pa pripada ženi odnosno otrokom od direkcije enomesečna mezda.
VABILO.
Splošna Delavska Gospodarska zadruga »Železničarski Dom« r. z. z o-, z. v Ljubljani vabi tem potom vse svoje člane na 8. redni občni zbor, ki se vrši1 23. junija t. 1. ob 8. uri.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Blagajniško poročilo.
3.	Odobritev bilance za leto 1928.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Razno1.
a
Ker ije občni zbor te delavislkie inštitucije izelo važen, je dolžnost članov zadruge, da se istega polnoštevilno udeleže.
Načelstvo.
0o^e!Vz^&


ve
za perilo samo
Persil!
To je prava pomoč!
Bnoglasno
doni hvala vseh, ki ga poznajo. S Persilom — polovico manj dela, poceni pranje in neoporečno perilo! — tako pravi vsaka gospodinja, katera ga je enkrat poskusila.
irs?
iPosill

J 7


/
v

Vijesti sekretarijata Zagreb—Sarajevo—Beograd.
Radničke strukovne organizacije i narodni interes.
Razvoj života i raznih društve-nih pojava u zemljama, u kojima je radnički strukovni pokret razvijen i 11 svojoj punoj funkciji, najbolje dokazuje, kako taj pokret korisno i blagotvorno djeluje ne samo na položaj najamnih radnika, već istovremeno i na sve ostale društvene i narodne redove. Klasična zemlja industrijskog razvitka i radničkog pokreta jest Njemačka. Moderni i klasni radnički pokret u toj zemlji star od prilike 50 godina, i upravo kroz to vrijeme sve do danas mogu se zapaziti značajni preokreti na svima poljima, u koja djelatnost radničkog strukovnog pokreta zadire.
Zadatak je strukovnih radničkih organizacija, da povećanom nadnicom i skraćenim radnim danom, te osiguranjem1 egzistencije radnika za sve slučajeve nevolja, poboljšaju i podignu životni im nivo, t. j., da radnik bolje i dulje živi. Upravo radom na tom polju postignuti su u Njemačkoj ogromni rezultati.
U godinama od 1871. do 1926. umiralo je stanovništvo u prosječnoj starosti:
Od godine do godine:	muški:	ženski
	god.	god.
1871.—1880.	35.6	38.5
1881.-1890.	37.2	40.3
1891.-1900.	40.6	44
1901.-1910.	44.8	48.3
1910. i 1911.	47.4	50.7
1924,—1926.	56	58.8
Dakle za 50 godina produljena je starost cjelokupne nacije za punih 20 godina. Velika nastojanja, da se od prevelikog pomora zaštiti i žena, imala su za posljedicu, da je život žene produljen za skoro 3 godine više nego muškarca. I najveći neprijatelji radnika i njihovog strukovnog pokreta moraju danas priznati, da ovaj ogromni napredak ima svoj korjen samo u neprestanoj i žilavoj borbi toga pokreta, koji je bezkom-Promisno i konzekventno išao uvijek samo za time, da popravi i podigne položaj radnika, a budhči da radnici predstavljaju većinu nacije, ,to je i položaj cjelokupne nacije poboljšan.
„ .drf blagotvornost dolazi do izražaja i u smanjenom; broju smrti kod
djece i dojenčadi. 1913. godine umiralo je u prvoj godini života od stotine 15.1 dojenčadi, a godine 1927. samo 9.7. Bolja hrana i obezbjedniji život smanjiše smrtnost djece za više od 5% godišnje u nepunih 15 godina. Ta ista blagotvornost najbolje dolazi do, izražaja u smanjenom postotku od tuberkuloze umrlih: godine 1913. umiralo je od tuberkuloze na 10.000 gradjana 14.6 osoba, a godine 1928. umrlo je od isto tolikog broja samo 10.3 lica. Dakle za nepunih' 15 godina smanjen je broj od tuberkuloze umirajućih za 4 od 14.6. Kod toga, mora se uzeti u obzir, da je Njemačka jedna industrijski najrazvijenija zemlja, gdje bi, u sravnjen ju sa našim prilikama u industrijskim centrima, smrtnost od tuberkuloze morala biti daleko veća. Koliko je to minimalan procenat od tuberkuloze umirućih vidjet će se najbolje iz toga, da kod nas, iako sa 75% nismo industrijska već agrarna zemlja, umire na tuberkulozi od 10 hiljada ljudi oko 30. Dakle 3 puta više.
Što još više zapanjuje jesti činjenica, da se zdravstveno stanje njemačke nacije popravlja upravo rapidno posle rata. Nu i to se da objasniti samo činjenicom, da su i strukovne organizacije njemačkih radnika upravo posle rata bile ne samo brojno najjače, već i u svojim zadatcima najaktivnije. Strukovne organizacije njemačkih radnika postale su posle rata jedan silan faktor, pa su zato i rezultati njihove po-sleratne djelatnosti najefikasniji.
Radi ovih ogromnih koristi, koje od rada strukovnih radničkih organizacija crpi danas cjelokupna njemačka nacija, nikome više i ne pada na pamet* da rad i slobodu njihovu ometa. Koliko bi to poneki militarista ili ograničeni kapitalista i htio, to mu ne uspijeva, jer se njihove uske i lične težnje ne mogu više probiti kroz silnu ekonomsku i političku snagu, koju njemački radnički pokret razvija. Pa i iz postignutih rezultata jasno se vidi, koliko bi to bilo ludo i upravo samoubistveno, ako bi se snagu radničkih strukovnih organizacija slamalo. Iz tih ogromnih rezultata ujedno se vidi, koliko griješe vladajući u onim zemljama, u kojima radnici u radu za svoje podizanje i napredak nisu slobodtii. S. P.
Pozor, radnici!
Svi radionički, ložionički i pružni radnici kod Direkcije Zagreb upozoravate se, da je potrebno, da čim prije i putem nadležnih šefova, zatražite za prijem u Penzioni Fond. Prijem u Penzioni Fond valja zatražiti pismenom molbom, upravljenom na Bolesnički Fond kao upravu i Penzionog Fonda, a molbu valja podnijeti službenim putem nadležnih jedinica, a gdje iste ma iz kojeg razloga takve molbe nebi primile, neka se istu pošalje izravno na bolesnički Fond preporučenom poštom. Ako ima gdje ili bi se desio slučaj, da nadležni šef ili jedinica takve molbe nebi sproveli upravi Penzionog Fonda, neka se to hitno javi sekretarijatu u Zagreb, da može izvršiti potrebnu intervenciju.
Molbe za prijem u Penzioni Fond valja podnijeti svatko, tko je više od godine dana u neprekidnoj željezničkoj službi i bez obzira na godine starosti. Molbe ne treba biljegovati.
URSSJ ima riječ!
»Ujedinjeni Sindikati«, glavni organ URSSJ, na poslednjoj strani svojih mjesečnih izdanja, redovno donosi i popis svojih sastavnih organizacija, a medju ostalim nalazimo tu i organizaciju pod imenom »Opći Radnički Savez Jugoslavije«, sa sjedištem1 u Zagrebu Ilica 55.
Organ toga saveza »Radnički Glasnik«, u broju 6 od 1. juna o. g., pod potpisom; V. Haramine, ali u ime ORSJ, veli doslovce ovo:
»Jedno poduzeće jedna organizacija, jedna grana zanimanja, jedan podsavez; podsavezi raznih grana zanimanja, jedan Opći Radnički Savez, koji spaja sve podsaveze u zemlji, i sa njihovim stručnim, internacionalama u svijetu.«
Koliko se može razvidjeti, sve ovo odnosi se i prima si u zadatak ORSJ, koji je učlanjen URSSJ. Poznato nam; je medjutim, da su kongresnim odlukama URSSJ točno od-redjene granice, do kojih djelatnost toga ORSJ može da dopire i da^ je taj savez, kao i svaki drugi, učlanjen u svojoj strukovnoj internacionali. Poznavajući sve to, mii molimo ovim putem vodstvo URSSJ, da nam hitno pojasni: od kuda odjednom tolika opsežnost ORSJ: na sva poduzeća i na sve grane zanimanja, pa
jedan ORSJ i sve stručne internacionale, pa ORSJ kao organizacija, »koja je još jedina u ovoj zemlji u stanju da štiti interese industrijskih radnika«?
Neupućeni, mi iz svega ovoga možemo zaključivati, ili da je URSSJ glavne svoje funkcije — bez znanja svojih sastavnih organizacija — prenjeo na ORSJ, ili se je ORSJ povampirio i počeo svršavati stvari, koje na njega ne spadaju, ili — u što sa strahovanjem počinjemo vjerovati — stojimo pred jednim najtežim i najfatalnijim1 zločinom nad našom radničkom klasom, jer joj podmukli i mračni tipovi spremaju jedan novi rascjep?
Sva ova naslučivanja nukaju nas, da ovim. putem i javno zapitamo: šta je na stvari? Ako je po srijedi nesporazum, valja ga u interesu cjeline radničkog pokreta čim prije otkloniti, a ako je po srijedi spremanje zločina, valja zločince razkrinkati i žigosati prije, nego li im uspije izvesti taj plan!
URSSJ ima riječ!
Skupštine, sastanci i dopisi
Sisak.
U utorak dne 21. maja održali smo vrlo dobro posjećen širi sastanak naših] povjerenika i funkcionera. Na njem; smo pretresli predloge povodom, Radničkog Pravilnika i ob-našli smo, da su predloži, koje je izradila i objavila naša Centrala, najbliži našim potrebama i, ako bi ih se u većoj mjeri prihvatilo, da bi naš položaj i naša egzistencija bili zadovoljavajuće poboljšani.
Ovo ex-lex stanje sa radnicima, za koje ne važe više stari propisi a novi se nikako ne donose, uzrokuje im mnoge štete i nevolje. Prije svega njihove plate podleže samovoljnom smanjivanju pojedinih šefova, radno vrijeme podleže samovoljnom produljivanju, a sva ostala prava imamo i nemamo. Tako se našim radnicima plate reduciraju svake godine, ma da život postaje teži i skuplji, radno vrijeme važi za sekcijske radnike kao 10 satno, godišnje dopuste nam se uopće ne daje, a penzionog osiguranja nikakvog i nema.
I oni, koji su prije i sada penzijoni-sani, dobivaju na ime penzije tako neznatne svote, da im je nemoguće
i najbijednije izdržavanje. Pa i to se odmah ne dobije! Treba najprije čekati po godinu i više dana, dok se dobije mizerna penzija. Od plata ne dobijemp mi ono, sto smo več davno zaradili. Još iz god. 1923.-24. duguje se našim radnicima 77.489 dinara, za koje još nema izgleda, da će ih primiti.
Brojne i velike su nevolje, koje radnici i službenici radi neuredjenih odnosa trpe. Raspravljajući o stvari naišli smo i na izvjesne uzroke o svemu tome. Jedan od njih je loše i naopako upravljanje našim željeznicama, koje dolazi do izražaja u načinu budjetirarija. I željeznica i željezničari ovisni su od sredstava, koja ima na raspolaganju; Ministar Finansija, pa ako isti sredstava nema tada se i nama na cijeloj liniji odužim lje, prikraćuje i skučava nam se prava. Mjesto da se finansijska politika uravnjava prema potrebama saobraćaja, mora saobraćaj da se povinjava finansijskoj politici, odnosno, moraju željezničari da stežu kajiše. Nalazeći šfetu u! takvoj politici i uzročnike naših nevolja, mi smatramo, da je potrebno, da se toj činjenici počinje pbsvečivnti pažnja i nastojati, da še ponovno stavi pa dnevni red pitarije komercijalizacije željeznica.
Na anketi u Beogradu mi ćemo nastojati sudjelovati i svestrano pripomoći, da se u čim većoj mjeri ostvare težnje, koje sve naše članstvo, pa i svi željezničari, žele dovesti do izražaja. Više kruha, vise prava i više Slobode — to je naša lozinka.
Sunja.
U nedelju 26. maja održali smo našu prvu skupštinu poslije Kongresa. Na dnevnom redu bilo je: izvještaj sa Kongresa i predloži za Radnički Pravilnik. Po obim točkama opširno je govorio naš delegat na Kongresu, drug Ivančič. Pročitao je rezoluciju po rezoluciju i svakoj je daoi objašnjenje. Zadržao se je naročito na» fazoLiiclji o našemi socijalnome zakonodavstvu, rezoluciji za izmjenu Zakona o saobraćajnome ošobiju, za 8 satni radni dan i za novi Radnički Pravilnik. U svojem izvještaju' podvukao je silne napore, koje čini naš Savez u cilju popravke našeg moralnog i materijalnog položaja, nagUašujući, da samo tim naporima i našem Savezu ide zasluga, da naš položaj nije još teži. Put do boljeg života vodi samo preko naše organizacije. To treba željezničari da si zapamte.
Izvještaj kao i rezolucije sakupljeni su pažljivo saslušali. Sa velikim zadovoljstvom primilo se do znanja izvještaj o stručnomi i stvarnome radu Kongresa, iz kojeg rada su nikli za sve nas korisni zaključci. Takav rad rrtoramo nastojati požrtvovno pomagati po onoj: svi za jednoga jedan za sve. Najmanja i najednostavnija pomoć jest u tome, da svaki član izvršuje svoje članske dužnosti. U prvom redu nasu članarinu moramo na vrijeme namirivati. Onaj član, koji tih,' dužnosti ne izvršuje kako treba. Čini zlo sebi i svima ostalima. Uvijek moramo imati pred očima, da će Savez biti za nas u toliko korisniji, u koliko ćemo bjti spremniji za njega podnijeti žrtve. Ša osjećajima najpunijeg po-vj er eh ja u naš Savez i njegovo vodstvo, zaključena je skupština posle puna 4 sata trajanja.
Niš.
Povodom okružnice sekretarijata iz Zagreba, kojom smo obavjesteni o zaključcima našeg ovogodišnjeg Kongresa i predlozima za anketu u predmetu radničkog Pravilnika, održali srno vanredho posjećen sastanak članova i simpatizera, na kojem smo opširno izvjestili o radu Kongresa kao i o predlozima za radnički Pravilnik. Svi prisutni saslušali su izvještaj pažljivo, a u uslijediloj diskusiji vidjelo se opće zadovoljstvo. što je naš Kongres bio na tolikoj visini i što je stvarno i temeljito ušao u sva pitanja, koja su danas ža sve željezničare važna. Diskuzija zadržala se je naročito na predlozi-
mia za radnički Pravilnik, koje smo u cjelbsit'i pbmšh dobrima i zaključil!, 'da svim silama nastojimo, da ih se na anketi u čim' većem opsegu usvoji.
Sastanak je sa velikim zadovoljstvom' primio do znanja stručan i požrtvovan rad našeg Saveza, koji je došao do izražaja naročito na Kongresu, pa i u svima provedenim akcijama. Ova stvarnost i stručnost rada našeg Saveza omogučuje nam prilaz u najšire redove željezničara, i nadamo se, da nije daleko dan, da će i željezničari iz pokrajine Srbije u velikom broju takav rad Saveza honorirati na taj način, da mu pridju u članstvo i tako ga pomognu u ple-menutim nastojanjima. Ovakav rad Saveza najbolje dokazuje, da je Savez! čvrst i da si je ,večina članova svijesna svojih zadataka i u najtežim] časovima.
Sastanak je izjavio i syoje divljenje nad požrtvovnim1 radom drugova u Sloveniji, Bosni i Hrvatskoj i Dalmaciji, zavještavajući se, da se i I u Srbiji mora sa istom živošću na dizanju organizacije poraditi. Ta naša dužnost je u toliko veća, u koliko je teži naš položaj. A isti je teži za najmanje 40%. To je posljedica onog prokletog’ i zagriženog partizanstva, kojem, ni željezničari nisu mogli odoljeti i postali su mu žrtvom Našim marljivim i požrtvovnim radom moramo sve to u budućnosti ispraviti.
Sa drugarskim pozdravom
M. H. i C. R.
Veliki Bečkerek.
U utorak 23. aprila o. g. održali smo sastanak, na kojem smo pod-njeli izvještaj o radu i zaključcima našeg Kongresa, kojem je i naš delegat prisustvovao. Izvještaj je podnio drug Slugić. Opširno je izvjestio
0	toku Kongresa, a naročito o raspravama i zaključcima, kojima se teži popravci našeg moralnog i materijalnog položaja. Pri koncu izvještaja, koji je primljen do znanja, drug Slugić pozvao je sve prisutne, da marljivo rade na dizanju organizacione svijesti kod radnika i ostalih željezničara, jer svi kongresni zaključci mogu se u život provesti samo tada, ako iza njih stoji brojno jaka željezničarska organizacija.
2a anketu u Beogradu vlada kod nas vrlo velik interes. Nastojat ćemo, svakako, da na istu izašaljemo našeg delegata i da đoprinesemo najviše, da ta anketa ispadne čim bolje po željezničare.
Pozdravljamo Vas I. S.
!	Bjelovar.
Uspjela intervencija radničkih po-1	vjerenika.
Cesti je slučaj, da radnici zu održavanje pruge budu upotrebljeni na radu oko pretovara vagona sa upaljenim osovinama. Zaradu za taj posao ne isplaćuje im sekcija, jer se rad obavlja za stanicu, pa slijedom toga i nadnice terete budžet stanice.
1	baš radi toga, jer se te zarade isplaćuje iz budžeta stanice, njih se je vrlo teško dočekati. To traje dugo i dugo, dok stanica nad je ili dobije kredite za tu isplatu, pa je i umret lakše prije, nego li te nadnice dobiti.
Tako je stanica već od mj. februara dugovala radnicima više nadnica, do kojih nikako da dodju. Intervencijom radničkih povjerenika Direkcija Je konačno doznačila naknadni kredit i radnicima su tada negda iste isplaćene. Bilo bi za željeti, a 1 u interesu je željeznice, da se ta puževa administracija nekako drugačije uredi. Radnikova nadnica nije dug, na koji se može dugo čekati, a uzrok tome čekanju! najmanje smije biti nedostatak u administraciji.
Kraljevčani.
Mnogo smo zahvalni organizova-nimi drugovima, koji su došli u npšu sredinu i pojasnili nam smisao i važnost naše organizacije. Po njihovom odlasku općenito je raspoloženje kod svih radnika i službenika cijele pruge' Caprag-Karlovac, da se slože i
organizmu u veliki Ujedinjeni Savez Željezničara Jugoslavije.
Molimo. Vas, da nam; pošaljete sve potrebne upute za rad: na organizaciji, a naročito pristupnica i ostali administrativni materijal. Nadamo se, da će biti vrlo rijetki oni, koje neće biti za slogu.
Za kratko vrijeme sazvati ćemo sastanak, na koji nam pošaljite delegata iz Zagreba. Obzirom na teške prilike, pod kojima danas radničke organizacije žive, potrebno je, da budemo u naše dužnosti podrobno upućeni. Mi želimo, da nam rad na organizaciji ne bude s nijedne strane ometan, a ipak da nam organizacija bude od koristi.
Očekujući Vaše dalnje upute sa drugarskim pozdravom' J. F.
Split,
Sa nama se je u zadnje vrijeme počelo postupati kao sa pastorčadi. Kilometraža za april trebala nam je biti isplaćena još u drugoj polovici maja, medjutim, prolazi i juni, a mi st oljimo još uvijek kratkih rukava. Gospoda valjda misle, da se mi tu nalazimo' na ljetovanju i da imamo svega u izobilju, jer inače bi se više brinula, da nam krvavo zaslužena kilo-nretraža bude i doznačena,
predstavka, koju ste podnjeli, nadamo se, da će imati željeznog učinka j da na već davno zaradjene pare nećemo dugo čekati. Zaista, sva nada nam je još naša organizacija, jer da nje nemamo, jao i pomagaj nama. Ovako, ipak imamo nekoga na koga se možemo obratiti, kojem! se možemo potužiti i koji Se zauzme za nas.
Knin.
Na prilike kod nas osvrnuli ste^se u predzadnjem »Ujedinjenom Željezničaru« sa mnogo razloga. U. rz-riešenoj žalbi nije rečeno ni mali dio onoga, što se kod nas stvarno do gadja i što bi trebalo iznjeti, pa da svijet vidi nepravde, koje mi trpimo. Vrhunac torture pretstavlja postupak1, kojim' nas se sili, da pored redovnih! 24 sati službe, moramo dolaziti u tk. zv. rezervnu službu od loš po 4 sata. E to se valjda nigdje u svijetu ne dogadja, ali, evo, kod nas je to praksa,, koja se sprovodi sa, najvećom. brutalnošću. Izmorenog službenika tjera se, da pored svojih redovnih dužnosti, za koje je po-godjen i — mizerno plaćen — svršava još posebne dužnosti, koje mu oduzimaju slobodno vrijeme, umaraju iznad fizičke podnosivosti, a koje nam, sigurni smo, ni bog na npbu neće platitj. Svako neđolaže-nje ili zakašnjenje u tu nepripadhu službu kažnjava se najstroži je sa oduzimanjem naših kukavnih plata — sa globama,
Pod' ovakvom torturom1, evo, mi ovdje patimp. Tješimo se time, što i ista, porpd muke i nevolje za nas, za naše pretpostavljene znaći neizbrisivu sramotu.___________________________
Razno«
Podružnice In funkcljonarji pozor!
Prepoved javnih govorov na pokopališčih. Veliki župan ljubljanske oblasti opozarja np to, da veljajo za javne govore na pokopališčih isti predpisi, kakoršni veljajo za shode pod milim .nebom, da so torej po členu 5. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi vsi taki gpvori brez predhodne dovolitve, pristojnega upravnega ob-lastva prepovedani. Kdor ravna drugače, utegne biti sodno kaznovan z zaporom do 3 mesecev, poleg tega pa še z denarno globo do 500 Din. Opozarjamo na ta razglas vse sodruge, da ne bodo imeli event. nepotrebnih sitnosti. Za pogrebne govore je treba torej enako zaprositi dovoljenja od srezkega poglavarstva.
Prijavljanje shodov, občnih zborov in zborovanj. Nekatera srezka poglavarstva jemljejo odredbe zakona o zaščiti javne varnosti glede prijavljenja shodov itd. tako, da mora biti prijava cele tri dni pred,.shodom ,že na srezkem poglavarstvu. Da ne bi kdo imel radi tega sitnosti, naj vedno vsak shod'prijavi najmanj tri dni preje. to je, ako sel vrši shod v nedeljo, naj pošlje prijavo najkasneje v sredo in sicer rekomandirano.
Dopisnik} v podružnicah! Tudi poleti, čeprav, je vroče, je treba dopisovati v »Uj. Železničarja«. Ako hočete list na 6 straneh, pišite. — Centralna uprava USŽJ,
Ponikva.
V tiedielfo, dne 5. maja 1929 se je vršil dobno obiskan ustanovni občni1 zbor naše krajevne .skupine, ko smo dobili .pretekli mesec 'potrjena lokalna pravila odi velikega županstva. Delegat od centrale je po'-
dal izčrpno poročilo, aa ikar se Je izvoli podružnični odbor in «cer za predlseidinilklai s. Selam, tajnika s. Mlakar in blagajnika s. Pospeh. Odborniki so so drugi:	Amdrimek;
Kolar, Pirfflstovmlk, Lah im Novak, Sedaj, ko so pravila potrjena, bomo šli s podvojeno silo na delo, da spravimo v naše vrstic vse železničarje.
Podružnicam za vzgled.
Tekom' meseca maja 1929 so pri-dbMte največ novih člamov sledeče plo'd'ružnice:
Ljubija (sekr. Sarajevo) 70 člamov, Šibenik (sekr. Zagreb) 18 članlov, Zagreb (sekr. Zagreb) 14 članov, Sunja1 (sekr, Zagreb) 14 člamov, Maribor I (sekr. Ljubljana) je obnovilo 'članstvo, ki so ga prekinili	21	člamov,
Lesce (sekr. Ljubljana) 5 članlov.
Skupno je po kongresu pristopilo na novo, odnosno obnovilo članstvo 163 članov, izstopilo jih je 16, črtanih, ker so tri mesece izostali, je bilo 32, tako dla znaša skupna prirastek na članstvu po kongresu 115 članov.
Sbdrugi v ostalliih podružnicah! Kdo bo v jtunijiu 1929 na prvem mestu glede novih člamov? Ali hočete, d'a Vaša podružnica ne bo omenjena?
Ali ne veste, da je kongres nam vsem naložil nalogo, da je treba tekom enega leta število članov podvojiti?!
Podvojimo, potrojimo število organiziranih sodrugov! — Podvojimo, potrojimo naše pravice!
1
Ogorevc Josip.
I
Bic je valjan i marljiv manevri-sta na stanici Zagreb-Sava. Težak rad’, patnički život i zla kob shrvaše ga tjelesno i duševno toliko, da je sam kidisao na svoj život, bacivši ga u hladne valove Save. Učinio je to i radje to, nego Ir da i dalje trpi mnoge i nepodnosive muke, ma da je bio u cvatu života, t. j. u tridesetoj godini.
Ogorevc Josip nadjen je jednoga dana bezsvijestan Ležati medju tračnicama. Drugovi ga izvukoše. Nitko nije ispitavao .razloge njegove nemoči, nu reklo se je, da boluje od padavice. Na činjenicu, da je pao medju tračnice uslijed slabosti i iscrpljenosti, kao posljedici vazdanog bježanja i otkačivanja vagona po suncu i ljetnoj žegi, nitko nije po-smiislio. Od1 tada je ujedno nastao i križni put za njega: šupiralo ga se za čuviara vagona, za čuvara skladišta, za, becetlera, popisivača kola. na rampu itd. Mira više nije imao. Nemir u službi, nepravde u postupku prema njemu, šikane i razne globe toliko ga shrvaše, da je konačno kidisao! na sami život.
Dne 4. aprila o. g- ispratili smo ga na njegovom poslednjem putu do hladnoga groba. Bio je dobar drug i valjani član naše organizacije, pa nam i rastanak snjime bio u toliko teži. Rastajući se bolnim' srcem1 od njega — neka mu bude lahka zemlja.
Željezničari sa kolodvora Zagreb-Sava.
Članom v vednost.
Tajnik saveza s. Stanko, je od 16. do 20. junija odsoten iz Ljubljane1, ker se udeleži kongresa letos obnovljene sodružne ru-munske železničarske organizacije in IV-balkanske železničarske konference, ki se vrši v Bukareštu.	.
Kdor želi z njim govoriti, naj te dni ne hodi v Ljubljano, da ne bo imel zastonj potov.	Centralna uprava LSZJ.
»Uled Savez Železničarjev Jugoslavije«, podružnica Ptuj,
priredi v nedeljo, dne 7. julija 1929, v gostilniških prostorih s. Šegula, za postajo 16, VRTNO VESELICO.
Začetek ob 14. uri. Za dobro zabavo in ples je preskrbljeno. Vstopnina 3 Din. V slučaju zelo slabega vremena se vrši veselica drugo nedeljo, dne 14. julija. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo bolnim članom, vabimo tudi zunanje železničarje iz bližnjih postaj in mest, da nas ta dan v Ptuju posetijo..
Veselični odbor podružnice Ptuj.
zahvalnem vfemP’w^e niso vstrašili dol-
Ktf «mriegÄ^rEÄ1 zÄ
iem vsem, ki so mt v veliki bedi, po smrti moža, priskočili "a gomoc z denarnimi pri-cnMvki ter centrali UbZJ za nakazano mi posmrtnino. — Vdova Kikelj, Jesenice.
Tiska- Ljudska tiskarna rd. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni ure'dnik: Adolf Jelen v Mariboru. Lastnik	}	, rcij Uje
liska, uuaska	Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani In Franz Smazek v Mariboru.