i" C Postal*. - ^«ct ognl mircolcdt $ v«n»rtfi - 28 settembre ''*" pol teta 8» * čtiri lata 4 » Za inozamstvo c$io teto lir 40. Na naročila brez do pox lane naročnin* st nv moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kempcrle. št. 74 V Gorici, v petek 28. septembra 1928 utoxi Nefrankirana pit ma $» nt sprejttmajo. Og/«.t' »• računajo po dog\ voru in st plačajo v naprsj. - List izdc)? konsordj »G»t. Str* ie*. — Tisk Kaioliikr. tiskarn* v Gotici. k.i' \>* Piazzutta it. JJ Uprava in uredniitvu. ulica Mamtli J/«v :: St.post.tek.nic.il!! 147. 7 ties. int. J/«v. J*-. Ob stoletnici velikega moža. 10. septembra t. I. je minulo sto let, kar se je rodil Lev Nikolajevič Tolstoj, eden najslavnejših svetov- nih pisateljev in najglobljih misle; cev. Ves kulturni, zhisti pa slovam ski svet se je v tekočem mesecu spominjal njegove stoletnice. Spot dobi se, da se tudi naš list oddolzi s kratkim čUinkom spominu tega izrednega moža. Ne bomo se spust čali v podrobnosti njegovega živ* Ijenja. Tudi ne bomo proslavljali Tolstoja — nesmrtnega knjizevnu ka in pisatelju. Dotakniti se hočemo samo treh njegovih lastnosti, ki morajo tvoriti podlago vsemu jav- nemu življenju, če hočemo, da bo isto zdravo in plodno. Tolstoj je bil velik prijatelj ljud; stva. Izšel je iz stare plemenitaške ruske družine. Svojo mladost je preživel v divjem vrvezu in naslad- nem razkošju, priboril si je slavo in sijajno mesto v družbi, vendur ni našel mini, njegov plemeniti značaj je trpel. Odrezun je bil od domač? nosti in zdruvja silne ruske zemlje, odtrgan je bil od globoke duse ruskega človeka. Zato se je vrnil v svojo Jasno Poljano, med svoje kmete^mužike, in postal sam pret prost mužik. Ljubezen do zemlje in Ijudstva ga je prilegnila in prikle- nila k sebi in ga ni več izpustila. Odpovedal se je sijaju in je do kom ca svojih dni zivel na domači grudi med svojim ljudstvom. Sei je še dalje. Ljubezen, ki io je gojil do svojega Ijudstva, ga je si; lila, da je postal temu ljudsivu tudi učitelj. Ni se sramoval prijeti za tižko kmečko delo, ni se obotavljal stopifi v dehteče brazde in vodifi plug. Z živim zgledom je pokazal zaničevanemu ruskemu trpinu, ka* ko pošteno kmečko delo ne ones čašča, kako so žuljave roke in znoj- ne kaplje vredne vsega spostova* nja, ker udarjajo temelje narodne- mu življenju in blagostanju. Svoje delo je podprl Tolstoj tudi z besedo in je na ta način veliko pripomogel, da se je v ruskemu ljudstvu vzbu- dila močna samozavest, da se je ruski mužik vzdramil iz otrpnelosti, v katero gs? je vkovala nasilna sto: letna zgodovina. Ozka vez, ki je drw/.ila Tolstoja z ruskim ljudstvom, z vsem njego- vim irpljenjem in nehanjem, ga je nujno privedla do tega, da je spo' znal njegovo globoko vernost. Če- sar ni našel v razkošju slave in ve* likomestnega trušča, po čemer je zaman hrepenel njegov nemirni duh v vrtincih ž.ivljenja, to je našet v preproščini ruske ravni in njenega revnega prebivalstva: vero v Krista. In prijelo ga je z neodoljivo silo, vklonilo njegov silni duh in »vrgel se je v naročje Krista,« kakor pravi o njem italijanski katoliški mislec Papini. Tolstoj ni prišel do cilja, ker ni na- šel prave Cerkve. Bil pa je mogočni klican k Bogu, kar ga odlikuje med vsemi velikimi duhovi človeštva. Osemdeset let je živel, petdeset let je pisateljevul in trideset let kot apostol oznanjal Kristusa. Bil je velik in ostane velik po svojih de? lih, toda še večji je bil po svoji silni ljubezni do mnozice, ki se mu je po Kristovem vzgledu smilila, po svojem plemenitem prizadevanju najti pot do Resnice in jo pokazati tavajočemu človeštvu. Kaj se godi po svetu? Ko so 27. avtjma razorožitev in varnost sta «otovo v tesni zvezi. Ako država nima voja'kov, nima orožja in voj^ nih sredstev, nastane vprašanje, ka* ko se bo branila, ako io kdo na* pade. Vojaštvo in orožje ima drža* v.'i tedaj za samoobrambo. Neka^ teri seveda u^ovarjajo, eeš, ako so vse državc v istcm poiložaju, ako so vse razorožene, potem se napadal« nih vojn ni bati in potem tudi obrambe ni treba. Razmerje med razorožitvi jo in varno'Stjo je zelo zamotano. Pri tem- je treba vpoštevati marsikaj, n. pr. veli'kast države in število pre* bivalstva (ako meji velika država na majhno, je zadnia .uotovo v ne- va.rn.()«_ti, da jo veeii nasprotnik v danem slueaju premaßa; za povod se pri nestailnii elovcški naravi ni bati), veeja ali manjša bojevitost ljudstva, veeja ali manjša kultura, bolj ali manj razvita industrija, prometna sredstva itd. Ne zado= stuje torej, ako Zveza narodov dos loei. naj vsaka država sorazmerno s svojim prebivalstvom in svojiimi- denarnimi zmožnostmi zniža števi* Io voialkov in topov, treba je najti sredstvo, ki bo vsaki državi iam- eilo popolno varnost pred napadi, kajti veeji in moenejši je vedno ne* varen svojemu šibikejšemu sosedu. TakcLja sredstva pa dpsedaj še niso naÄ'li. Poskušali so s prijateljskimi pogodbami, s po^odbami o ra'zso* dišeih. ki bodo razsojala v vseh sporih med državami itd. Tudi Kel* loU^ova po^odba je posiku« v tej smeri. Ako sc kdo vnraša, ali so ta,ke po^odbe res ueinikovite, mora po tehtnem preudarku priznati, da so. Šibka st ran take pol it ike pa je ta, da so se prijateljsike in podotme po^odbe dozda j sk/lepale le med ne= katcrimi državami in da so prav te po^odbe, ki bi morale jamčiti za varnost in mir, ustvarile nekatere skupine držav, ki se ne ^ledajo pre* xcc nrijazno. Najsplošnciši znaeaj ima Kellogtfova pojipdba, ker so jo podpisale do male^a vse države na svetu. Pole.^ vseh teh starih in iz z^Jodo= vine že znanih stvari pa se ie po vojni pojavil nov einitelj v medna- rodnem zivljcnju, to je sovjetsika Rusija. Rusija je veii'kansjka država, ki šteie 140 milijonov prcibivallcev. To d.ržavo vlada stranfca, ki si je na dela za svojo naloi^o, da po vsem svetu prekuene sedanji družabni red. Za dosei^o te^a namena upo- rablja vsa sredstva. Sovjetslca Ru- sija je ustvarila veiliko, dobro urc- jeno armado in v velikem absejju cri*a,niziirala vojno letakstvo. Ruska rdeea armada je vellik bavbav za An^leže in Francoze. To je francos? ki zunanji minister Briand v svo* jem znanem Ljovoru priznal. Pole^ te^a Rusija ni vezana po nobenih mednarndnih po^odibah, ako izvza? memo Kello^.^pvo. Pae pa ima za* nesiljivc zaveznike v Tureiji, Afga* nistamu itd. Rusija je torei einitelj, katerc.L*a je pri raznravah o razo* rožitvi treba resno vpoštevati. Vpraša.nje razorožitve ali zmanj* šanje oboroževanja je torej res zapleteno in se ni euditi, aiko se Zveza že od svoje.Ua postan^ ka bavi z njim brez \'idnei,fa uispe* ha. Po^lejmo, kaj so lefo«njo jesen naredili v tem po^ledu. Dva predloga. Z vprašanjem razorožitve se ba« vi, kot smo že omenili, tretja ko= miisija Zveze narodov. V tej komi* siji se je skoro štirinajst dni vr* šila debata o tej važni zadevi. Raz* tjovor se je sukal v ^lavncm okoli dveh predloi»ov. Pryetia je stavil triancoski zastopnik Paul Boncour, dru.L^a pa zastopnik Nem ei je ^rof Bernistorff. üba p redlog a se s.tri« njata v tem, da sta razorožitev in varnost tesno zvezani in da je tre* ha skliieati svetovno konferenco, ki bo skilepala o razorožitvi. Razlika med predlo^oma pa je v tem, da Boncour pravi, naj se taka konfe- renca skliee šede takrat, ko bodo odstranjene vse težkoee in bo da* no upanje na uspeh, Bernstorff pa zahteva, naj se taka konferenca skliee takoj, že eez par tednov, in naj se vse ovire o'bravnavajo na konterenci. Boncourjev predloj4 je oeividno zavlaeevalcn. V komisiji je zma.^alo francosko mnenje in tudi O'bcni zbor Zveze se je v torek 25. septembra postavil na franco'siko stališče. Razorozitev se je odmaknila v nejasno bodoe- nost. Nernški in o.Urski zastopnik sta se Lj'lavsovanja vzdržala. * * * Francos-kosangleški pomoTski dogovor. Angleški zunanji miniKter Cham>- berlain je v svojem zadnjcm govo^ ru, ki ga, je imel pred par meseci v poslan'ski zborniei, predno je od; potoval v Ameriko se zdravit, ozna=> nil svetu, da se je med Francijo in Anglijo sklenil dogovor, s katerim sta O'be omenjeni državi določili razmerje francoskega in angleÄkegu vojne^a brodovja in menda tudi razmerje stalne voj.ske na kopnem. To oznanilo je ueinkovalo kot bom.ba, ker je bilo eisto neprioaiko- vano. Vse pomorske velesile, n. pr. Združene države, ltalija itd. so zah* tevale pojasniila. Vsaka je smatra* La, da je dogovoa- naperjen proti nji. Samo Japonska je dogovor odobravala. Vse bin a dogovora je bila dolgo neznana. Caisopisje je v o>bee pisalo, da sta se Franeija in Anglija do* menili, da sme Anglija graditi neo* mejeno število križark, Franeija pa neomejeno število podmarnikov, in da lahko Franeija poleg tega vzdr; žuje tolilko vojskc na koipnem, ko* likor je hoee. Rusi so trdili, da ima dogovor tudi tajne doloebe glüde napada na sovjetsko Rusijo; pozne* je pa so svoje trditve preklicali. Predsedniik Združenih držav je na= povedal, da bo dal graditi 23 kri- žark po 1().(K)() ton. Pripravil je tudi urotestno l^ismo, ki ga pa še ni od; po-slail. Vsebina dogovora odkrita. Pretekli teden pa je ameriški list »New York American« cbjavil di>* t.-ovor. S poeetka so dvomili, ali je objavljeno besedilo pristno, doklcr ni francosko zunan'e niinistrstvo priistnosti potrdilo. Uganka je, ka* ko je pogodba p rial a v uredništvo newjoTSkega lista. Dognali so le to, da io je izroeiil neki uradnik fran* coskega poslaništva v Washington nu, ne ve se pa, ali je listino prodal ali je delal po naročilu svoje via* de. Položaj se ie nekoliko razjasnil. Vsa ta zadeva nas zanima samo zato, ker je lep dokaz, da diplomat! mnoi|o govoriio o mini in razoro* žitvi, da pa jim je oboToževanje mngo bolj nri sreu. Vse lepe besede nie ne pomagajo, ako so dejvstva mispro'tna. + »I: * Kako je v Jugoslaviji? V dnevih od 24. do 26. septembra je v Bclgradu zboroval glavni od* bor radikalne stränke, ki se je ba*- vil z notranjim položajem. Odbor ie v svoji resoluciji izrazil željo, naj bi se hrvatsko vprašanje kmalu začelo reševati. Koneno je odbor izvolil predsednika radikalne stran* ke. rFo mesto je bilo nezasedeno od Pašieeve smrti dalie. Za predsed* nika je bil izbran stari prvak radi* kalov Aca Stanojevie. Sieer se v državi ni mnoigo sprc* memilo. Pribieevic in radieevei vz* trajajo pri svoji zahtevi, naj se u* stava korenito spremeni. One dni jc krožila vest, da bo v srbsko«hrvat* ski spor posegel kralj v pomirlji* vem smislu. To pa se ni zgodiio. Vsi najbrž eakajo, da razmere do* zore za tak važen in dalekosežen koTak. Okno v svet. Jugoslovansko posojilo Nemčiji. Jugoslovaiiska vlada je sklenila z združenimi jeklarnami v Dussel- dorfu v Nemeiji pogodbo za do* bavo žcleznih izdelkov v znesku 100 milijonov mark. Potreben kre- dit bo jugoslovaniska vlada do bil a v Nemeiji. Jtran 2. GOKISKA STRAZA« Novi mehikanski predsednik. Za zacasnega predsednika mehi? kanis-kc repuiblike bo 1. decembra 1928 izvolicn sedanji minister Gil. Predsednikoval bo do 5. februarja 1930. Gil je izjavil, da bo nadalje* vaj Callesovo verako politiko in da bo z vso strogostjo izvajal vcrsl^e zakone. Države priznavajo Albanijo. Zoguja 1. kot kralja Albanije so priznulc Anglija, Ncničija in Romu* nija. Kraljevina bo kmalu priznana od visega sveta. Ljudsko glasovanje o nemški uetavi. Odbor nemske orga.nizaci.je ,Stahl* helm' (jeiklcna čelada) jc sklenil zahtevati ljuds'ko glasovanje o sprcmembi weimarske ustave od 11. avgusta 1919. Ustava naj se spremeni v toliko, da bo predsed* nrk republike imel večjo ablast. Venizelos v Parizu Grški ministrski predsednik Ve* nizelos je dospel v Pariz, kjer je cbi.s,ka 1 zunanicga minkstra Brianda in predisednika vilade Poincare*ja. DNEVNE VESTI. t Ivan Podobnik. Se je svež grob rajnega mons. Rojca, in žc kopljejo v Gradnem novega. Častitegu gospoda Ivana Podobnika, vikarja v Gradnem, ni več med živimi. Po dolgi živčni bo- lezni je dne 25. sept, v Sv. Ozvaldu pri Vidmu izdihnil svojo blago dušo. Z njegovo smrtjo je venem letu osirotela ze druga briška dm hovnija. Po vrsti so šli h Gospodu po plačilo trije briški sosedje: g. Spitzer iz Fojane, g. Leban iz Koj- she git in zdaj še gosp. Podobnik iz Gradnega. Rajni je bil rojen v Plužnjah pri Otale/.u let a 1877. Po dovršenih študijah v Gorici je bil letn 1903. posvečen v duhovnika. Služboval je najprvo kot kaplan v Mirnu, po- tern je bil župni upr. v Ajdovščini in od /. 1908. dalje vikar v Grad- nem. Koder ga je peljala življem ska pot, povsod je ostal ljudem v I lagem *pominu. Miren in tih, vnet za z\ eličanje duš in lepoto hike božje je preživel svoje prekratko tuzemsko /Avljenje. V duhovskih vrstah naše nadškofije im a smrt preobilo žetev. Rajnega gospoda Podobnika bodo težko pogrešali njegovi duhovljani in njegovi so- bratje, pa tudi vse naše ljudstvo je izgubilo z njim zopet enega izmed bozjih služubnikov in tolažnikov v iej borni solzni dolini. Mir njegovi duši! Opozarjamo na poroeik) o zakonu, ki ureja »Davene olajšave za družine z ve* likim stevilom otrok«. ki ga pri* občujemo na zadnjem mestu. Pri= zadeti naj poročilo vestno prečita* jo in shranijo, ker ponovno takih dolgih stvari ne moremo o'bjavljati. Romanje na Sv. Goro. V nedeljo 30. septembra naj se tretjercdniki in udic Apostolstva rnolitve zberejo na Katarinijevem trgu ob 5. uri zjutraj, odkoder bo* mo sikupno romali h kraljici Sveto* gor ski. Voditelj. Sprememba imen na iužnem Tirolskem. Bocenski prefcikt je izdal odlok, s katerim se uradno spremiinjajo nemsika družinska imena v italiian* ska. Odloku je dodal tudi seznam imen, ki se zaeenjajo s erkama A in B. Dru<4a imcna sledijo v krat* kem. Sklepi ministrskega sveta. Ministrski svet je v toreik 25. t. m. na svoji seji sklenil med drugim slcdeee: Dovoli se 235,500.000 lir za nujna iavna dela. Samski davek se podvoji. Zviša se vladna dokla? da na uzitnimski davek za vino, al* kohol in pivo za najvee 10 stotink pri litru. Zviša se davek na izdclo- vanje žganja za 300 lir na hektou- ter čiste^a ž.^anja. Zvišajo' se pri= stojbine /a dovoljenje toeenja moc* nih alkoholnih pijae. Rimski pozdrav v armadi. Vojno ministristvo je odredilo, da nu)rajo vojaki, kadar so brez pokrivala, pozdravljati po rimsko. Vrača se beli kruh. Na podla^i dekreta?zakona z dne 13. avüusta 1926 so morali mlini m'leti za kruh samo 84% moko. Zaidnjo nedeljo zvečer pa so dobili prcfekti iz Rima brzojavko, ki ukinja zaeasno z^ornji dekrot, ta? ko da se povrnemo k prcjšnjim vr* stam kruha, to je, tucii k belemu kruhu. V Tnstu se je beli kruh že pojavil v nekaterih pekarnah; go? tovo Ra bodo imeli kmalu tudi vsi podezclski peiki. Državni davek na alkohol. Dosedanji davek na 100 litrov žganja (to ie 100%) je znašal 1500 lir, 25. t. m. pa je bil zvišan na 1800 lir. Ker nrodajajo pri nas ve? einoma 50% žganje^, pomeni zviša* nje davka zvišanje cene žganja za 1.50 L. na liter. Kdor je imcl dne 26. t. m. v za* logi več kot 100 litrov čistega al kohola, bodisi v žganju, rum^ ko* njaku, maršali, vermutu ali drugih likerjih, mora to javiti krajevnemu finančnemu oblastvu in to do 30. t. m. Kdor ne bi javil, ozaToma bi kaj opuistil, zapade dva* do deset* kratni kazni zneska, ki bi ga moral plačati kot povišek davka. na al* kohol. Kollieina alkohola v alkoihoinih päjaeah se raeuna taikole: Sinatra se, da ima konjak, rum in žganje 40% alkohola (v desetih litrih teh pijae torej 4 litre eistega alkohola), vermut, maršala. alkoholiziirana vi* na pa 4%. Ne iščite dela v pokrajini Turin! Goriški obeinsiki urad sporoea, da gre v provinco Turin mnogo ljudi iz nase pokirajine iskat delo. Ker je tarn preveč delovnih moei, se odsvetuje vsem hoditi v imenova* no provineo, posebno ee ni delo zagotovljeno. Vodovod za Plave. Poikrajimski gospodarstveni svet se je toplo zavzel za zgradbo vo- dovoda v Plaveh in izgleda, da bo to vprašanje kmalu rešeno. Izključen poslanee. Tajnik fa^istovske stranke Tura* ti je izključiil iz stranke posknca C. M. MaggiHa. Mussolinijevo mesto. V Ameriki je začel izhajati «Fa* scist Heirold«, glasilo amerikamskih fašistov. V prvi števillki novega li* sta je objavljen poziv na fašiste v Ameriiki, naj začnejo v državi New YoTik graditi mesto »Musisolini Ci* ty« (MuvSiSolinijevo mesto). Misol je sprožil M. Yohn W. Gugliucci. Za naert vlada veliko zanimanje. Žrtve v madridskem gledališču. Pri požaru v madridskem gleda* lišeu »No'vedades« je bilo mrtvih 120 oseb. Toliko so jih dose* daj našli, ko so preisikali pogorišče. Najbrž pa to še niso v:-i. Gledalisče je bilo zgrajcno 1. 1850. Proces Puniše Račiča. Sodna obravnava proti atentator* ju Puniši Raeieu in njcigovima to* va.rišema se bo prioela v oktobru. Obtožence bo menda zagovarjal Moro Giaffori, eden najboijsiih pa* r'skih odvctnikosv. Angleške orožne vaje, ki so se nretekli teden zalkdjučile, so dovedle do zanimivih zalk.ljue* kov po katerih se bodo angleški j vojaški' kro'gi ravnali. Dognali so, da jc konjenica tudi v moderni \ojni neobhodno potrebna. Tanki | in drugi vcliki napadalni stroji so ! ncrabni, ke:r ima jo vse arm ade zelo ; učiiikovita sreJstva proti njim. | Tudi letaila ne izpoilnjujejo tkstih, ispov, ki so jih vanje stavilli. Zelo važni pa so tovorni avtomobili za ; prevO'Z eet. Anglešika vojska se bo po teh naeelih nreuredila. Nujno opozorilo. Vsem, ki jih je napadla nevavna izseljeniška bolezen, sporoeamo, da smo v zadnjih dneh prejeli par dalj* ših, navavnstorc it^ilijanskega lista, razbili vse predimetc in zažgali hi* šo. B.razilslkia vlada je te dogodke v IK/scbnem pismu obžalovala. S tern ie bil incident zaiključen. Nov proces v Rusiji. V znani Doneški kotlini so pred kratkirn zopet opazili znake zarote in prcmišljcnega oviranju so'vjet* skega gospodarstva. Baje se bo v kratkem vrsil nov proces, a sedaj samo proti ruiskim državljanom. »Krassin« se vrača. Rus'ki pomožni odbor- je ukazal lomilcu Icdu »Kra.ssinu«. naj se vrnc domov, ker nastopa hud mraz in tečajna noč. »Krassin« žc pluje I proti ncrvcšlki obali. Ob desetletnici. (Piše Jože.) Pri enem ognju smo sedeli Hog* dan iz Alcksinca, Milan iz Cuprije in neki Mitrovie iz Like. Otožen jc bil ta Mitrovie, niti kave ni hotel piti. »Kaj Ti je Mitrovie,« ga vpra* šam. Ni mi da! razumljivega odgo* gora. »Ako ri i je municija pretež* ka, odJoži. ni nam potrebna.« Ubogal me je in odvrgel nckoliko municije. V noči krenemo iz vasi v inclijan* ski vrsti. Nekam otožno mi je bilo. Spredaj je bil častnik, potem voja* ki, zadnji sem šcl jaz, pred menoj pa je bil Mitrovie. Naenkrat zaslišim strašen pok, okoli mene se vse zasveti, z rokami si ovijem glavo. Mislil sem, da so Bolgari podminirali hrib in da smo slučajno sprožili mino. Za par tre* notkov pogledam v mrak. Pred me* noj ni nobencga vojaka, Ie eden leži. Stopim k njemu in spoznam Mitroviea. »Kaj Ti je Mitroviču?« Ne da mi odgovora. Kmalu pridejo tudi cirugi vojaki. Opazili smo, da manjkajo Mitroviču na desni roki vsi prsti, pod prsmi mu pa zeva huda rana. Dihal je težko. Ugotovii se;n, c!a mu je razpoči* la bornba za alarm. Ali je bila ne* sreča ali jc to napravil hole, ne vem Holniearji so ga onncsli v vas. Spremljal sem jih. Umrl je kmalu potem. Bil jc prva žrtev mojcga voda. Vrnil sem se za svojim vorlom in ga našel na bižuljku naJ. va.-.jo že v strelskem redu. Zavzel sem svoje mesto. Proti jutru začne streljanjc. Pred nami je bil kamcrtit travnik, kon* ccm katerega so imeli Rolgari stroj* no puško. Potrebno je bilo pregnati Bolgare. \' malih skokih in skriva* joe se za kamenjem smo se jim pri* bliževali, končno pa ni bilo med nami in Bolgari več kamnja, tern* vee čist travnik. Moj zaklon je bil mali kamen, katerega so Bolgari z vso silo obstreljevali. Ker ie bil ka* men lapornat, ga je vsaka kroglja iz strojnc puškc odkrsila kos? kro* glje so mi že brcnčale tik uscsa in črez hrbebt. Kaj bo? Potreben je napad na nož, naj sta* ne kar hoee. Hitro dam potrebna povelja desno in levo in na eden, dva, tri se dvignemo. Najprcj sem o'J'kocil O'l kamnja, v katerega so v istem trenutku še strcljali. Wot smo se dvignili, so Bolgari prestali s strcljanjem in se spuatili v beg, strojno pu.ško pa so pustili tarn na mestu. V minuti smo bili pri nji, Lala iz Banata jo je hitro obrnil in kroglje so dosegle vse bežeče -Bol* gare. Prcgledali smo nase izgube in ugotovili, da sta bila dva častnika mrtva, vanjena pa eden narci-jiik in eden podnarednik. Vojak nobeden. Tako čudnega slučaja nisem še do* živcl. Krenili smo naprcj; bi! cm na čelu prodirajočih, kot patrulja. Sli smo po travnikih in planinah vse lepših, kot so pri nas. Vedno sem mislil: Kakšcn raj bi napravili. tukaj v dvajsetih letih naši vipavski in briški kmetje. Lcpo živino bi reciii na mastnih travnikih, zlatcga vin* ca, izbornih črešenj. žlahtnih hrušk ' .in breskev bi rodili bržuljki. In ! zemlja ni tako težka za obdelova* nje, kot je pri nas. Pod večer se ustavimo. zjutraj gremo zopet naprej. Na' uro delamo 4 a tudi 7 km. Strel se ne slisi. Okoli 9. ure javi izvidnica, da ta* bori veeji oJdeleik Neinccv v neki kotlini tik pred nami. Skupino tiho obkrožimo. Puške so imeli v pira* midah. lin\ so šivali, drugi so spali, nekateri jiisali domaeim karte. Spretno jih napademo. Niso priča* kovali sovražnika tako blizu, zato so bili presenceeni. Brez posebnega strdjanja naredimo juris in tlvig* nili so rokc. Nas jc bilo 150, njih nekaj stotin z 12 častniki. Zbercm častnike skupaj in govoril sem jim govor, v katerega sem zlil vso jezo nad Nernci, vso grenkobo, ki sem jo pretrpel kot dijak od nemških profesorjev, zlil sem nanje ves žolč, ki se jc nabral v avstrijski vojski. ko so me po koneani casts niški šoli poslali kot frajtarja na fronto. Povedal sen: jim, da se bore stotisoči bivših avstrijskih vojakov proti njim, da se nahaja v Rusiji ccla čchoslovaška armada, da se bore v Franciji proti njim češke in poljske divizije, da se bore v Ita* li j i poleg italijanske armade oddel* »GORISKA STRAZA« Stran 3. GOSPODARSTVO. Katera vrsta krompirja ie za naše kraje bolj priporočljiva? Obljubili smo, da bomo sporočili v »Straži« uspchc letošnjega leta, ko so bile v Srednji Vipavski do* lini (Dobravlje) sporedno na dveh njivah zasajenc sledeče vrste krom* pirja: Nemški zgodnji »julijska obist«, podolgovat z belim mesom; ncmški zgodnji »Paulsen«, okrogel in z rumenim mesom; domača vr* sta Oneidc, lansko leto vpeljan iz Jugoslavije; Oneida ali Kamnik iz Kobariškega; domaea vrsta »luk* njičar«; holandska vrsta »Royal«, podolgovat z belim mesom, zelo gladek. Letošnje leto je bilo po svojih vremenskih pogojih prav izredno leto in zato ni mogoče letošnjih uspehov oziroma neuspehov ene vrste pribiti za splosno. vedno in povsod veljavne. Sodcč pa po ktošnji krotmpirjevi letini. zasluži pri nas prvo mesto holand,ski »Royal«. Dal je priidelek 1:8 do 1:12. Takoj za tem ali pa istGvredna je vrsta nem.škega zgod* njega krompirja »julijska obist«:. Tudi n em ški rumeni »Paulsen« nd slab. Popolnoma so odpovedaile do* mače vrste, ki so dale komaj 1:3 do 1:4, nekateri grmi pa niti ne 1:1, to se pravi, da nekateri grmi niiso dali ndti toliko, kot se je vsa* dilo. öe poleg tcga upo&tevamo zgod* njost kronnpirja, sta »julijska obist« in »Royal« najbolj priporoč* ljiva, V pri'k'ladnih legah Vipavske doline, Brd in Goriske ofkolice ju lahko sadimo februarja meseca. izkopljemo pa koneem maja. Lah* ko pa kopljemo te vrste tudi prej za »ikromP'ire'ke v kozici«, katcre najdražje prodamo. Obe vrsti za* pustita polie dovolj zgodaj, da se poseje za njima člnkvantin. To pa m no-go pom end. Kar sc ti.ee okusa leto&njega krompirja, je »julijska obist« naj* bolj a. najs'laibse so domače vrste. Kot že reeeno, letošnje leto ni poitrebno. da bi bilo merodajno, a na vsaik način je pokazailo, da sta »julijislka obist« in holandski »Roval« izbornii vrsti. inž. Rust ja. Vina Klinton in Izabela. Takoj po vojni je bilo pri na- roma dobimo iz grozdja Klinton vino, ki ne bo imelo dotičnega du? ha. To napravimo na sledeei naein: Grozdje Klinton zmastimo samo zase. Most takoj odeedimo, tropi* nc pa takoj iztisnemo, ves doblje* ni most pa kuhanio na zdravih tro pinah drugega ernega grozdja. 'I a* ko bomo dobili črno vino, ki ne bo imelo duha. C«c imamo obilo drugega črnega \ ina, lahko sveži most te vrste Klinton kar prknešamo in skupaj kuhamo. Enako lahko ravnamo tudi z grozdjem vrste Izabela. katero imenujejo tudi Katanija, francoska ali meksikanka. Srednja cena svilodom. Provincijalni gospodarstveni svet je določil L. 17.20 kot srednjo ceno svilodom gorišike poikrajine za le* to 1928. Toliko na znanje onim, ki so prödajali svilode na ti podla.gi. Goriški trg kmečkih pridelkov v zadnjem tednu. Hruške: Na trg jih pride zelo malo. jMaslenke prodajajo po 2 cio 3 L, druge pa 1.50 do 1.60 L za kg. Jabolk je dnevno 10 do 15 q po ceni —.60 do 1.50 L. Češplje M) zadnje po 1.50 do 1.6(1 Lir. Breskvc: domaeih ni, iz notranjosti (Elberta in Halle) prodajajo po 3.40 L. Smokve so veeinoma pokvarjene od dežja. Svežim je cena —.60 do —.70 L, suhim domaeim pa 2 do 2.20 L za kg. Grozdja je dnevno na trgu do 20 q. Rebula gre po 1.50 do 1.80 L, erno po 1 do 1.20 L. Zelenjava: Paradižniki po —.80 do 1 L, fižol v stročju po 1.80 do 2 L, česnik po 70 cio 80 cent., za kg. Krompir je po 60 do 65 L za q. Tržne cene dne 27. septembra 1928 Česnik kg L. 0.60—0.80; sveže ze* Ije L. 1—1.20; koren je L. 1.20 do 1.40; kumarc L. 0.60—0.80; čebula L. 0.60—0.80; rdeča pesa L. 1.20 do 1.40; fižol navaden L. 1.80; fižol keks L. 2.80; salata L. 1.60—2; in* divija L. 1.40—1.80; jajčniki L. 1.20 do 1.40; krompir L. 0.60—0.80; pa* ra-dižniiki L. 0.80—1.20; redič L. 2 do 4; špinača L. 1.20—1.40; fižol ! stročnik L. 1.80—2; neoluščen fižol I L. 2.60—3; bučice L. 2.20—2"40; \U | moni kos L. 0.40—0.50; jabolika kg I L. 1.40—2; hruškc L. 1.40—2.80; broskve L. 1.80—5; eešplje L. 1.80 do 2.10; namizno grozdje L. 1.60 do 2; grozdje »Moscato« L, 2.60 do 2.80; grozdje »Pale st ina« L. 2.40 do 2.80; sveže maslo L. 14—15; pres* no maslo L. 17—18; mleko liter L. '¦¦ 1—1.10; sikuta kg L. 4; jajca kos L. 0.65—0.70 ki Čehov, Jugoslovanov, Romunov in Poljakov; povedal sem jim, da so prestopili v francosko armado v.-i v Rusiji, Franciji in Italiji ujeti Alzačani. Na vprašanje enega častnika, kaj bo z njimi, sern jim rekel, da bodo tolkli po eestah kamenje, da boclo šli naprej naši topovi proti Dunaja in Bcrlinii. Na drugo vprašanje, kdo jih bo spremljal na poti v zaledjc, sem jim odgovoril, da gredo lahko že sami brez spremstva. ker bodo itak na cesti kmalu sreeali francoske črnz ee, ki bodo že po.:krbe!i zanjc. Opazii scm. da so Fe pri inienu »črnci« zelo hudo ustrašili. Pomiril sem jih češ, da niso črnci tako divji ljudje kot oni mislijo in da sem skoraj prepričan, da so črnci bolj kulturni kot Nemci. Gotovo ne bodo tako barbarsko razstrclili Ber* lina, kot so Nemci räzstrelili Lu* ven v Belgiji, kjer so razrusili tueli katoliško univerzo in zažgali :ve? tovnoznano knjižnico. Gotovo pa je, da pridejo ernci v Berlin, kjer jih bo moral vsak Nemec pozdra^ viti, če jih bo srečal na cesti. Takih in podobnih scm jim po? vedal več. Ko so neinški podčast* niki uničili vse orožje oddclka. raz? bili vse puNke, smo spravili N.'.-ince v vrsto in jih poslali po cesti v ozadje. Bodo že prišli v prave roke. Mi se ne moremo ukvarjati z n)U mi. mi moramo naprej. Lahko sem stopal. Kamen se mi je zvalil od srea, lažje sem dihal, nisem več imel žclje po maščevanju nad Nemci. Gotovo sem marsika* tcrega hudo duševno ranil, telesno nisem nobenega, a le enemu eastni? ku sein vzel 10 pakelov ruskega tobaka, dobrega tobaka iz tvornic v Kremenčuku, kakoršnega sem tudi jaz v Rusiji kadil. Sicer sem pustil tudi njemu še dovolj tobaka, on ga meni gotovo nc bi. če bi bile obratne vloge. Ta nemški oddelek je bil na naglici prepeljan iz Rusijc črez Črno inorje v Bolgarijo, potem pa z vlakom in tovornimi avtomo* bili do Vardarja. Bog ve, kje je bilo takrat poveljstvo, h kateremu so bili namenjeni. Tobak sem raz? delil med svoje vojake. (Dalje.) Kaj je novega na deželi? Gradno v Brdih. r["ežka, bridka nesreča je zadela našo duhovnijo: umr! je nas |iri? ljubljeni vikar e. g. Ivan Podobnik. Zapustil nas je že pred dolgimi me* seci in se je moral iti zdravit v Vi? dem, vendar smo vedno upali, da sc še vrnc zdrav in okrepean v našo sredo. Božja previdnost je hotela drugače. Samo mrtvega bodo pri* pcljali k nam. kjer bo snival v naši briški zemlji, katero je tako vroče ljubil, svoj večni sen. Težko nam je, ko pišemo te vrste, ko se po* slavljamo od zaslužnega moža, ki je toliko vrsto let bival med nami, nam stal ob strani s svojimi nauki in nasveti in delil z nami bridke in veselc ure. Tcžko nam je še bolj, ko vidimo kako legajo v grob drug za drugim na.ši duhovni gospodje, na.ši nesebieni voditelji in svetovab ei. Prcd meseci g. Leban v Koj* skem, sedaj naš Podobnik. Res bridka je usoda nas Bricev. Vrsnik pri Ledinah. Iz naše vasi se malokdaj kdo oglasi v naši ljubi »Straži«. Pa kaj bi poročali, ko ni nie veselega. Le* tina je tudi pri nas vsled dolgotraj* ne suše bolj slaba. Krompir še se* daj evete, ko ga kopljemo. Pšenice smo pridelali nekaj vcč kot druga leta, sena in otave pa je silno malo. tako ovsko zbornico, scdaj pokras jmske jjospodarskc svctc; 3. pri zcmljiškem davku ter pri davku na stavbc in pri občinskih in dcželnih do» kladah na oha davka; 4. pri zemljiško*dohodniiiskem davku. C) Imenovane družinc bodo popolnoma cproščene naslcdnjih davkov in pristojbin: 1. občinskcfX>XtX>X»X*X^XOCtX*XtX«X^ OKULISTIČNI AMBULATORIJ Dott. GilbBPto Delneri zdravnik kirurg sprejeniu od IIV2 do 121- dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28, Gorica. Dott. Gins. Cornel specialist za bolezni v nSesfh, nosn In grip, bivži operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistenl prof. Brunetti v oddelku za nosne in usesne bolezni v niestni bol- nišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 1i (prej Teatro) The New DECCA Če poslušate novo DEGCA slišite samo godbo, ču- dežno po moči in glasu. GORICA, Corso Telefon 347. Pridite in poslušajte! ! ! LIMulatSC. Sodov vinshih 100 Ho nans predclaniti od SO do 700 litrou eden 2.300 litrov Prodam po ceni na drobno, radi opustitve vinske trgovine IVAN DOLJAK Solkan pri Goric Nagla vožnja v Atnerike in v Avstralijo z novimi velikimi brzoparniki. Prihodnje vožnje iz Gcnove: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Genove v New Joi k v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - „Principessa Giovanna" Iz Genove v Buenos Ayres v 13 U dneh. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so prcskibljcni z brzojavom „Marconi" — clektrično raz- sveiljavo — izvrstno kuhinjo in največjim komfortom. Tretji razrtid ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami doslojno oprem- Ijenimi, prostorne jedilne dvorane — dvorane ta kadilce — dvorane za dame — mostovu za sprehajanje -- kopelji — kino. Pojasnila daje zastopnik LLOYD SABAUDO F. RDSICH, GORIGP, Via Contflyelle It 4 Telefon St. 3-7« Tsod. Hribar (nasi.) * Gorica CORSO VERDI 32 • - (hi6a Centr. Posoj.) Witlha zflloge tcSbega platnu \i znom totorni RBginchspt I Rayraann, isaio- intno bingo zb poroCmci habor tudi uji^a Ubiro moiaisa in žinshsgB ittknL Blago solidno! Gene zmernsl