M KOROŠKI ČASOPIS 9 5 Leto v- O3' marec 1 "5'cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem [s iiiiiii vsakdan ves dan Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600 GRADBENIŠTVO d.o.o. Ravne na Koroškem Dobja vas 125, Tel.: 0602 23 531, fax: 22 670 Most na avtocesti Hoče - Arja vas Izvajalec: GRADIS Ravne Po konkurenčnih cenah izvajamo visoke, nizke gradnje, mostove, vršimo projektiranje, gradbeni inženiring, prodajamo vse vrste betonskih mešanic in vršimoo razne mizarske usluge. SE PRIPOROČAMO ! VEtePftOMJA 0SICR.BA trgovcev in gostincev iz našega skladišča v Slovenj Gradcu: > prehrambeni izdelki > čistila, pralni praški, galanterija > alkoholne in brezalkoholne pijače ML0PP0MJA OSK&A iz naše ponudbe v lastnih poslovalnicah: TRGOVINA NA VELIKO IN MALO p. o. Meža 17, 62370 Dravograd Telefon: (0602) 83-641 > samopostrežni trgovini Skladišče v Slovenj Gradcu u:t„ . Kidričeva 8 Tel.: (0602) 42-551, fax: 42-214 ZA NAŠE KUPCE NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCUE TRADICIJA JE NAŠA GARANCIJA ■■■■■■■■■RMHMHBBBHBHHHHBHHHRMHBHHHHHHHRHMMlHHHMHMHMHMMHHHHHMHHRMMRHHHHHMIHÉÌÌÉrtllMiMÌMMHBHl diskont in bife v Dravogradu > samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu > samopostrežna trgovina v Topolšici Karikirano y d j rJ jj j y [p® D®^®[iili Kaj, deset točk za enega starega penzionista? Pet bi jih bilo več kot dovolj! NE ENA, GOSPA JE VEČ Če se kdaj kakšna gospa pojavi glosirano na čisto lokalnih ravneh,ali (bolje) lokalnih straneh, jo ljudski glas takoj razkrinka, češ da je njena dejavnost docela razpoznavna. Obleganost piscev glos z imeni konkretnih gospa, ki opravljajo glosirano dejavnost, je neizmerna in ob razkrinkanju dejavnosti konkretne gospe smo nehote zvedeli, da se z dejavnostjo odpiranja pravih vrat in dajanjem pravih nasvetov in priporočil ukvarja na Koroškem 14gospa. Pet takih gospa smo odkrili v Mežiški dolini, pet v bivši slovenjgraški občini, po dve pa v radeljski in dravograjski. Očitno je torej samo to, da imamo z gospemi, ki nas priporočajo ali “priporočajo" na pravih vratih ob za našo kariero pravem in ‘pravem’’ času, kar dovolj za ljubo deželico. In da so očitno nesmrtne, neuničljive, reinkarnirane same vase in tako dalje. Upamo samo, da jim je uspelo vriniti svojega človeka tudi v Upravni odbor NOKS, saj mu samo to lahko zagotovi, da bo ostal v prvi ligi. -bm « LE LJUDJE, KI NIMAJO MERE, IMAJO DVOJNA MERILA. « MED TEORIJO IN PRAKSO SO NAJVEČJE RAZLIKE V ETIKI IN MORALI. 0 SVETNIKI V JAVNOSTI IZGUBLJAJO SVOJ SIJAJ. 0 TUJI GREHI NAJHITREJE RASTEJO. 0 CERKEV NASPROTUJE KONTRACEPCIJI IN ABORTUSU: PRAVZAPRAV PA TUDI SPOLNIM ODNOSOM NI NAKLONJENA. NIKO VSEBINA X Prisilna uprava na Ravnah zadnja možnost? 4 X Kje je koroška elita 5 X Občina Radlje danes 6 X Popkov rojstni dan v Slovenj Gradcu 10 X Afieft Bght na izboru za [vrovizijo 16 X Lestvice koroških diskotek 17 X Veliko rajanje Korošcev v Ljubljani 20 X Svetla prihodnost dravograjskih žogobrcarjev 25 X Križanka, razvedrilo 32 X Borza dela 34 Na naslovnici: AgterEight Foto: As/a Matjaž PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Trskama ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarilhe št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Slovenske železarne i optimiimom v letošnje in prihodnje leto "PRISILNA UPRAVA" NA RAVNAH ZADNJA MOŽNOST? ačetek leta se je za Slovenske železarne začel zelo burno. Ponovno je prišlo do organizacijskih sprememb: SŽ so postale delniška družba, katere 99,76-odstotni lastnik je država Slovenija. Dolgi program Štor in Raven se je združil v enovito podjetje, prišlo pa je tudi do mnogih kadrovskih sprememb. Na čelu koncema je Andreja Kokalja zamenjal mag. Alojz Vrečko, donedavnega prvi mož Tovarne dušika Ruše, zamenjali pa so tudi ekipo na Ravnah, kjer je bil za glavnega direktorja nove uprave Metala imenovan Vinko Pogačnik. In končno: pred desetimi dnevi je slovenski parlament po hitrem postopku sprejel popravke k že sprejetemu zakonu o zagotavljanju sredstev za odplačilo kreditov za trajna obratna sredstva in nujne naložbe. Ujeti vlak kon-jukture V drugi polovici lanskega leta je v svetovnem jeklarstvu prišlo do konjukture, ki pa jo po mnenju Jožeta Hujsa, predsednika nadzornega sveta Slovenskih železarn, naše jeklarne niso uspele izkoristiti. Po ocenah strokovnjakov bo ta konjuktura trajala dve leti, morda kakšno več, in če bodo SŽ ujele zadnji vagon na tem vlaku, potem se jim piše lepša prihodnost. Kje so vzroki za to, da našim jeklarnam ni uspelo zagotoviti povpraševanju na lačnem svetovnem trgu? Del tiči v vodstvu, ki ga je nadzorni svet v imenu države zamenjal, večji del pa gre na račun cincanja okrog zgoraj omenjenega zakona, ki jeklarnam daje zagonski kapital in denar za investicije. Ta denar naj bi bil ta mesec že na razpolago in po besedah dr.Vasilija Prešerna, člana uprave SŽ, je za metalurgijo na Ravnah predvidena naložba v toplotno obdelavo, obnovo valjarne, kontrolne linije, reševanje ekologije, za naložbo v kovačnici potekajo dogovori s tujim partnerjem o prenosu tehnologije. Sicer pa je država za celotni sistem SŽ za investicije in obratna sredstva namenila 61 milijonov mark, da bi na vseh treh lokacijah odpravili ozka grla v proizvodnji. "Kuhanje jekla" zaenkrat ostaja Tako, kot je na eni strani iz ust vodilnim mož SŽ slišati precej kritičnih besed glede počasnega vključevanja slovenskih jeklarn n a lačni svetovni trg, pa na drugi strani veje optimizem za prihodnost. Med vrsticami tudi priznavajo, da je optimizem, ki ga sejejo po medijah, nekoliko potenciran, kar je bilo pred ponovno parlamentarno razpravo tudi razumljivo. Dejstvo pa je, da država in nadzorni svet v letošnjem letu večjih odklonov od začrtanih cil- jev ne bosta več dopuščala. V tem letu naj bi vse družbe v SŽ (proizvodnjih družb je sedemnajst) poslovale brez izgub. Izjemo so dopustili le združenemu programu ravenskega Metala in Jekla Štore, kjer je za to leto tekoča izguba še predvidena, ne pa tudi za leto 1996. Prav te dni bodo znani tudi računi poslovanja za lansko leto, po prvih ocenah, ki jih je nedavno na Ravnah posredovaj Jože Gubenšek, direktor za ekonomiko in finance, so nekatere železarske družbe v lanskem letu celo presegle pričakovanja. Od metalurških obratov so bili najboljši rezultati na Jesenicah, kjer so že na ravni rezultatov, ki jih je za prihodnje poslovno leto predvidela študija Phare. Devizni efekt 100 mio dolarjev Na Ravnah, predvsem v štorskem Jeklu, pa so rezultati pod pričakovanji. Razveseljivo za SŽ je predvsem dejstvo, da so se po razpadu jugoslovanskega trga v nekaj letih uspešno preusmerili na zahodni trg. Lani so v celotnem sistemu SŽ na zahodna tržišča prodali za 300 milijonov dolarjev izdelkov, kar pomeni 60 odstotkov celotne realizacije. Uvozili so za 200 milijonov dolarjev, torej je neto devizni efekt sto milijonov dolarjev, kar je iz naro- Komentar dnogospodarskega vidika lep dosežek. To pa še ni vse, kajti za prihodnost jeklarji napovedujejo še boljše rezultate. Dr.Vasilij Prešeren je povedal, da so v SŽ izdelali razvojno strategijo do leta 2000. Ta v prvi vrsti predvideva pozitivno poslovanje vseh delov SŽ in dvig kakovosti. V letu 2000 naj bi SŽ proizvajale pol milijona ton jekla, za izdelke naj bi iztržili 850 milijonov mark, izvoz pa naj bi predstavljal 65 odstotkov realizacije. Največji izvoz je predviden na nemški in ameriški trg, na tržišče bivše Jugoslavije, kamor so SŽ svoj čas prodale več kot dve tretjini izdelkov, pa bodo okrog leta 2000 prodali le slabih pet odstotkov realizacije. Nova metla na Ravnah Dolgi program v sistemu Slovenskih železarn je sedaj pod streho Metala, kateremu se je pridružilo štorsko Jeklo. Združevanje so na obeh lokacijah pričakali precej zadržano in SKEI na lokaciji Ravne namerava ministru za gospodarske dejavnosti zastaviti nekaj temeljnih vprašanj, med katerimi izstopa prav vprašanje avtorstva tega združevanja in kdo bo odgovoren, če tudi ta eksperiment ne bo uspel. Predstavniki države pa so prepričani, da je to za Ravne in Štore zadnja priložnost in največ upanja stavijo na Vinka Pogačnika. Zanj je tudi mag.Alojz Vrečko dejal, da ima po prvih stikih s Pogačnikom izjemno dobre občutke... Vinko Pogačnik pa si je za Ravne in Štore zadal neverjetno visoke cilje: realizacija na zaposlenega naj bi konec leta 1995 že znašala 150 tisoč mark in če se sedaj vrti okoli 80 tisoč mark, potem je jasno, da gre za skorajda nemogoči skok. To namerava Pogačnik doseči na dva načina: dvig produktivnosti in cen ( v povprečju za 15 odstotkov) ali -na drugi strani z manjšanjem zaposlenosti. Brane Žerdoner je pred dnevi v Ljubljani že napovedal, da bo na dolgem programu v tem letu najmanj 400 presežnih delavcev. Danes jih je na obeh lokacijah okoli 2100, letošnje leto pa naj bi novi Metal zaključil s številom 1700. V celotnem sistemu SŽ naj bi po kadrovski plati bilo letošnje leto manj razburljivo od minulih saj so v večini družb že naredili kadrovsko čiščenje. Samo za primerjavo: od začetka leta 1992, ko so SŽ postale državno podjetje, se je število zaposlenih od takratnih 13.600 zmanjšalo na 9300. Konec tega leta jih bo v SŽ manj kot 8500. Vinko Pogačnik si kajpak prizadeva, da bi cilje dosegli s čim manj odpuščanja. To pa pomeni, da morajo na Ravnah za tono jekla v povprečju iztržiti vsaj 1500 mark, v Štorah pa 850 mark. Kritike vodilnih ljudi iz koncema na računu vodilnih in vodstvenih niso bile iz trte zvite: ugotavljajo namreč, da bi lahko ravenski jeklarji dosegali bistveno višje cene. Na drugi strani pa so se nekateri vhodni materiali od sklenitve pogodbe do realizacije podražili tudi za šestkrat. Seveda pa tudi metalurgijo na Ravnah čaka proces, ki so ga predvsem na Jesenicah že opravili, s tujko pa ga imenujemo dez-investiranje. To z drugo besedo pomeni zapiranje in odprodaja posameznih agregatov. Katerih, vodstvo še ne pove, da ne bi preveč razburjali ljudi. Vsaka palica ima po dva konca. Kovinska predelava znotraj sistema SŽ se počuti zapostavljene glede delitve državnega denarja za sanacijo SŽ. Bolj kot to pa jih skrbi napovedano višanje cen jekla. Na lokaciji Ravne v predelavi dela okoli dva tisoč delavcev in če bo metalurgija “v hiši prodajala jeklo po enakih cenah kot Nemcem”, potem se v letošnjem letu slabo piše še kakšnemu obratu.Q (mp) KJE JE KOROŠKA EUTA? Piše: Miro Petek Korošci, ki živijo v Ljubljani, so pod organizacijsko taktirko Kluba Korošcev v hotelu Slon spet zaplesali. To družabno in kulturno srečanje so poimenovali “elitni ples”. Prepričan sem, da je ta elita mišljena v njenem najžlahtnejšem pomenu in marsikateri ljubljanski Korošec še danes zadovoljno prede ob misli, kako se je ondan udeležil elitnega plesa. Vendar bi si kot izhodišče za pričujoče razmišlanje veljalo zastaviti vprašanje: ali so Korošci, ki živijo v Ljubljani, resnično koroška elita? Odgovor je kajpak - NE. Koroška elita smo Korošci, ki smo ostali, se vrnili ali pa nikoli odšli s Koroške. Morda se bo prebralo osladno in patetično: Elita so zame železarji, preostanek knapov, gozdarji itd, ki kljub bornim mezdam vztrajajo v fabrikah. elita so zame vsi profesorji in učitelji, ki so se odločili učiti podeželsko mladino. Elita so zame vsi inženirji vseh vrst, ki bi v mestih imeli neprimerno večje možnosti izbire, lastne promocije in nenazadnje - zaslužka. Elita so vsi koroški kmetje, ki vztrajajo v tem hribovju. Elita so doktorji znanosti, ki živijo na Koroškem, cenjeni pa so v vsem slovenskem prostoru. Elita je precej direktorjev, ki daleč od finančnih botrov in z mukami držijo firme nad vodo. Da ne bo pomote: Korošci se veselimo koroške elite v Ljubljani, še posebej takrat, ko gre za elito slovenskih ali svetovnih razsežnosti (Marko Letonja). Kljub dobrotni nameri Kluba Korošcev v Ljubljani, da bi tako ali drugače pomagali Koroški, pa se bo Koroška vendarle morala najbolj opreti nase in lastne ljudi. Voz napredka Koroške bo zagnala domača “elita Ne spomnim se namreč veliko ljudi, ki bi s Koroške šli v Ljubljano in iz Ljubljane pomagalo Koroški. Predvsem pa ne takšnih, ki bi to počeli zaradi nostalgije ali ljubezni do Koroške. Vmes je pač moral biti kakšen poslovni ali politični interes. Gotova je bila s strani ljubljanskih Korošcev koroškim Korošcem narejena vrsta “drobnih" uslug, kot je iskanje sob za študente, pripravništva, službe... O organiziranem in močnem koroškem lobiju v Ljubljani pa bržkone ne moremo govoriti. Žogica pa je tudi tostran Trojan oziroma Hude luknje in potrebno se je vprašati, ali smo se Korošci dovolj potrudili, da bi se dokopali do vseh formalnih in nefomialnih kanalov, zvez in poznanstev, ki v končni fazi lahko pomenijo denar za cesto, za streho na šoli, nov vrtec, ekspozituro banke, zavarovalnice, podjetja... Kakorkoli že, lepo je biti Korošec.^ Aktualno SE NE VEMO VSEGA % m • Bivša radeljska občina je po novem letu razdeljena na štiri nove. Nova radeljska občina pa pokriva Radlje, krajevno skupnost Remšnik in krajevno skupnost Vuhred. In ce smo imeli prej vtis, da se radeljska občina ukvarja bolj s problemi krajev izven občinskega središča, bo zdaj zagotovo več časa in energije lahko usmerjeno na prostor in probleme Radelj, čeprav župan priznava, da so problemi povsod in da je morebitna razlika samo v tem, da v Radljah zadevajo več ljudi. “Občinski^ svet imamo konstituiran in to nam je uspelo brez zapletov. Drugo je, da ostaja še vedno aktualno, kakšne in kolikšne bi bile pristojnosti svetov, vendar se zaenkrat s tem ne obremenjujemo. Da še nimamo občinske uprave, pa gotovo ovira hitrejše ali boljše delo v novi občini. Značilno je, da uprave nastajajo razmeroma počasi. Sistemizacijo smo pri nas sprejeli tudi že v občinskem svetu, je pa silno težko dobiti ljudi za posamezna področja, in je treba raztnisliti koga in kako.” Tako meni župan nove radeljska občine Herman Tomažič, predsednik občinske skupščine že v prejšnjem mandatu. Mož z izkušnjami pri usklajevanju različnih mnenj in interesov, kar mu bo še kako koristilo v relacijah z občinskim svetom. Sicer pa radeljski župan še ne ve, koliko ljudi bo zaposlil na novi občinski upravi, ker so nekatera delovna področja, ki jih je predvidel s sistemizacijo, sporna. Predvidoma naj bi bilo delovnih mest pet ali šest, odvisno od tega, ali bo država izpustila iz rok upravni postopek pri dajanju soglasij v zvezi s prostorom in- matično službo. Oboje bi po Tomažičevem moralo biti izvirna pristojnost občine. Čas medtem teče in ob uradnih in neuradnih urah prihajajo k županu ljudje s svojimi problemi. Seveda zato, da bi jih pomagal reševati in rešiti. Mu uspeva? “Zdaj seveda prihajajo ljudje k meni s problemi, ki jih ni mogoče rešiti v uradnih urah. Gre za to, da se s problemi seznanjam. Večina jih je ta čas vezanih na stanovanja, posebej ker manjka socialnih. Drugi sklop problemov je vezan na denacionalizacijo. Mnogi želijo pospešit kar pač od denacionalizacije pričakujejo. Sicer pa prihajajo ljudje z različnimi vprašanji o papirjih, ki jih potrebujejo za različne stvari.” Herman Tomažič so vedno menili, da so se premalo ukvarjali z njimi, prav tako pa so Radeljčani menili, da se je preveč dajalo na obrobja. “Resnica je najbrž nekje na sredini. Seveda pa je res, da je več nerešenih problemov ostalo na obrobju kot v samih Radljah. Na obrobju je pač tako, da problemi zadevajo manjše število ljudi in so pritiski iz centrov lahko večji.” Bo nova občina uspešno reševala probleme Radelj? “Nova občina jih bo reševala, uspešnost pa bomo merili z reševanjem najbolj perečih. Ohranili bomo tudi obe krajevni skupnosti -Remšnik in Vuhred z nekoliko drugačnimi pristojnostmi. Delale naj bi v imenu in za račun občine, organizirane pa bi bile tako, da pobuda v teh krajih ostaja. Tako bomo laže reševali marsikak problem, tudi zaradi stališča, da tam, kjer bodo ljudje pripravljeni sodelovati, bomo lahko probleme hitreje reševali. Hitreje kot tam, kjer se bodo zanašali samo na proračun.” Ali bodo lahko zdaj bolje upravljali z zadevami lokalnega pomena kot prej, v večji občini, je po Tomažičevem odvisno od tega, kako je v večji občini kdo to videl. V okolici 12 prejšnje radeljske občine so nastale štiri nove. So se že skušali kako povezati? “Ne vem čigava je bila zasluga, najbrž pa so nas razmere v to prisilile, župani teh štirih občin se dobivamo vsak teden. Vse odprte probleme, kolikor je pač v naših pristojnostih, rešujemo skupaj.” Sicer pa radeljski župan meni, da se občina v gospodarstvo ne bo več vključevala s poceni posojili, kot je to počela v prejšnjem mandatu, ker “ta način nič ne prinese nikomur. Gre bolj za potuho oziroma zanašanje na denar, ki ni legalen pa tudi ne pomemben. Ta denar je treba angažirati za druge namene. Občina namreč ima namen pomagati gospodarstvu, čeprav je denarja malo. Lahko pa to počne na prostorskem planiranju, pri izdajanju soglasij, pomaga s skladom za odpiranje novih delovnih mest, ki ga bo ta občina imela.” Obvoznica je velik radeljski problem. Kako se je bodo lotili? “Zadeva je na točki, ko jé potreben izreden napor, da jo bomo premaknili naprej. Kasnijo nekatera opravila, ki so bila v pristojnosti republiških organov in je zato vedno prisotna nevarnost, da obvoznica izpade iz republiškega proračuna, kamor je silno težko priti. Prav zdaj se trudimo, da bi te stvari uredili tudi preko naših poslancev v Državnem zboru - upam, da mi bo uspelo. Seveda pa moram priznati, da bi nekatere stvari v prejšnji občini tudi morale biti hitreje in bolje pripravljene.” “Zaenkrat nesoglasij z občinskim svetom nimam. Gotovo pa nimamo enakih stališč, ko gre za kadrovska vprašanja in imajo stranke svoja stališča in na funkcijah hočejo svoje ljudi. To je vprašanje razmerja sil v svetu in se tako tudi rešujejo. Ko pa rešujemo konkretne zadeve, interes strank ni tako izrazit, kajti drži le to, da luknje na cestah niso ne leve in ne desne, temveč globoke in jih je treba zakrpati.” Si torej Herman Tomažič, radeljski župan, želi čimprej konkretnega dela v občinskem svetu?” Mi to že delamo!” **■ PRISTOJNOSTI SO DELIKATNO VPRAŠANJE “Mi smo o tem razpravljali že pred volitvami na koordinaciji strank, ki smo skupaj nastopile na volitvah,” pravi predsednik občinskega sveta v Radljah, Alojz Košir. ”Tudi zdaj o delikatnih vprašanjih zavzemamo stališča na našem poslanskem klubu, in eno teh je zagotovo tudi vprašanje pristojnosti v občini. Kot predsednik pa mislim, da gre za neke vrste razvrednotenja občinskega sveta in tudi predsednika sveta samega. Osebno gledam na sedanje razlage tako, kot da postavljajo župana v položaj direktorja zasebnega podjetja. Menim, da to ni prav, ker gre za upravljanje z davkoplačevalskimi sredstvi. S spremembami zakona o lokalni samoupravi so šli predaleč in to lahko pripelje celo do ustavnega spora.” Posebej moti predsednika občinskega sveta v Radljah, da bi župan sam postavljal in izbiral ljudi v občinski upravi, celo tajnika, kar ga še najbolj moti. Po starem naj bi tajnika Aktualno Alojz Košir potrdil namreč svet, kjer pa ima koalicija SDSS, Zelenih, SLS in SKD večino. Ta je Koširja tudi kandidirala za predsednika. Gre za razmerje 10:6, vendar "moram povedati, da do sedaj nismo imeli nobenih problemov, ker smo našli dialog z županom in z opozocijo.” Celo pri kadrovanju doslej še ne, se pa že pojavljajo pri imenovanju nadzornega sveta. “Vsekakor bomo skušali sodelovati, kolikor se da!” Tudi radeljski občinski svet je seveda bolj kot za visoko politiko bil izvoljen za tuzemeljsko, konkretno delo. “Tudi jaz mislim tako. Treba je reševati probleme lokalne narave, res pa je, da nas očitno čakajo težki problemi pred tem z delitveno bilanco. Težko bomo našli skupni jezik, že se odpirajo vprašanja brez odgovorov ob zaključnem računu prejšnje občine, vendar upam, da bomo lahko to z enomostjo rešili.” In kje bi se zadeva znala zakomplicirati? “Že pri občinski stavbi. Seveda pa vsi pozabljajo, koliko je bilo v kak kraj investiranega. Menim, da se bomo morali pogovarjati o kompenzacijah, ker je vse nemogoče deliti in razpalcelirati na koščke. Ne bi imelo nobenega smisla.” Tudi v Radljah čakajo na neke vzorce iz Ljubljane, da bi se lotili najbolj delikatnih vprašanj. Tudi za omenjeno delitveno bilanco, sicer pa Alojz Košir daje prednost komunalnim zadevam, odlaganju odpadkov in temu bodo dali prostor že na naslednji seji občinskega sveta.□ EcM Prošt iMlEROSÌf NIEROS-ov prispevek za čisto okolje Vsi bolj ali manj občutimo obremenitev onesnaženega okolja, ki zadeva vsakega izmed nas. Eden izmed snovi, ki nas manj vidno obremenjuje, je tudi poliuretan v vseh svojih oblikah. Za zmanjšanje obremenitve okolja smo pri nas v Nierosu že pred časom pričeli uporabljati poliuretanski sistem, ki ne vsebuje PCKW. To pomeni, da te pene ne vsebujejo več elementov klor (Q) in flour (F). Vse to je v skladu z Montrealsko konvencijo o postopnem ukinjanju freonov oz. gonilnih sredstev v poliuretanih, ki vsebujejo zgoraj omenjena elementa. Podkrepitev naše odločitve je v podatkih firme Dow Chemical in Bayer, ki sta objavili, da ima en sam atom klora sposobnost razgradnje 10.000 molekul ozona Tako se lahko naši kupd poslužujejo bazenov za hlajenje mleka, hladilniških vrat, vitrin..., ki jih že nekaj časa polnimo z okolju prijaznimi snovmi. Menimo, da je naša odločitev za uporabo okolju prijaznejšega materiala pravilna odločitev. Osebno presojo pa prepuščamo vam, dragi sosedje. POTI)! Teritorialna enota Celje obuešča cenjene stranke, da bo §®GT[E>a§ [D®®®®©®®!) zaradi nojnih uzdržeualnih del u času ®® L trMlGT®® ®® [pGr©®fflf}®®[iM) 3ÌL JMicns® 1]®®S 2®[p(rih Nadomestna funkcija celotne oskrbe je u tem času prenesena na bencinski seruis DUŠKI URH (oddaljen ok. 2 km) ki bo poslo-ual celodneuno, tudi ob nedeljah. SQEGQMWB W KI^@Q5\BKIQ QQEiQ QBQfMfflaiJ S PBQfma Na dnevih odprtih vrat od 16. do 19. mana Vam Renault nudi nagradno igro z glavnim dobitkom Renault 5 Prima: vsak obiskovalec bo izpolnil poseben nagradni kartonček, ki bo prišel v končno žrebanje za glavno nagrado Renault 5 PRIMA na javni prireditvi v času Avtomobilskega salona v Ljubljani. Odpiramo vrata POMLADI 16. -19- marec 1995 Veselite se z nami! Predstavitev omejene serije petka Prima Prima nagradna igra: petka Prima & drobna darila AvtohBa RIFEL, Perzonall 25, Prevalje Telefon In fax: 0602 31 293 Dnevi odprtih vrat v vseh salonih Renault RENAULT _ AVTO __ ŽIVLJENJA AVTOHIŠA RIFEL NA PREVALJAH - PRAVI NASLOV ZA AVTO ŽIVLJENJA Aktualno KONEC AGONIJE RADELJSKE TSP? Za Lesnino Tovarno stavbnega pohištva (TSP) v Radljah ob Dravi je v preteklosti v javnosti bilo zelo pogosto slišati izraz "politična tovarna". Dejstvo je, da je pri tem imela svojo besedo tudi politika in v tovarni je tudi še danes nekaj takšnih strojev, za katere nihče ne ve, v kakšne namene so bili kupljeni. Vendar, radeljski konec je bogat z lesom, v tovarni ima delo več kot 200 ljudi in po več let trajajoči agoniji se danes temu podjetju obetajo boljši časi. Tako lahko vsaj sodimo po zadnjem razgovoru z novim direktorjem Bojanom Jusom, diplomiranim inženirjem, ki je v radeljskem TSP na vodilnem mestu dobro leto dni. V Tovarni stavbenga pohištva (TSP) Radlje ob Dravi, ki je sestavni del slovenjgraške Lesne, največjega koroš-kega podjetja pod streho Koržetovega sklada, so imeli dobri dve leti blokiran žiro račun. Takšno poslovanje pa je izjemno težko, vendar Bojan Jus meni, da je najhujše obdobje za tovarno že mimo in v letošnje poslovno leto so stopili z veliko mero optimizma. “Stare izgube so v tej družbi še odprte, vendar smo v lanskem letu tekoče pozitivno poslovali. V zadnjem polletju smo uspeli zagotoviti, da so bile plače redno izplačane ob dogovorje-nem datumu in naredili skok od zajamčenih plač na povprečno nekaj več kot 65 tisoč tolarjev izplačano bruto plačo, kar je za petnajst tisočakov več kot leto poprej. Uspeli smo narediti pomemben razvojni korak, to je prehod na večjo kvaliteto, in drugič, okna smo pričeli prodajati tudi na tujih tržiščih, “ pravi Bojan Jus. V lanskem letu so se v TSP Radlje kratkoročni krediti nekoliko povečali, zmanjšali pa so dolgoročno zadolženost. Terjatve so v lanskem letu zmanjšali od 167 milijonov SIT na 98 miljonov SIT, dolgovi pri dobaviteljih pa so ostali na enaki ravni, to je okoli 190 milijonov tolarjev. Pomembno za TSP je tudi dejstvo, da jih sedaj resno jemljejo tudi banke. Tovarna stavbnega pohištva Radlje d.o.o. je eden večjih slovenskih proizvajalcev oken. Proizvodnjo oken so v lanskem letu v primerjavi z letom poprej povečali za 35 odstotkov, dohodek se je na domačem trgu povečal za 17, na tujem pa kar za 54 odstotkov. Z večjo kvaliteto oken so namreč uspeli prodreti na avstrijski, nemški in italijanski trg, precej pa izvažajo tudi v Makedonijo, Rusijo in Hrvaško. Na tujih trgih so v lanskem letu ustvarili pet milijonov mark dohodka. Iščejo pa tudi nova tršišča, nekaj sami, nekaj pa preko Lesnine družbe Interles. Svoj prostor vidijo tudi na trgih Španije, Francije, Švedske, Norveške, Bolgarije in Madžarske. Sicer pa mesečna realizacija znaša nekaj manj kot poldrugi milijon mark, za načrte v tem letu pa Bojan Jus pravi: “V proizvodnem programu v tem letu načrtujemo nekaj sprememb. Poleg serijskih oken, kjer načrtujemo proizvodnjo 5000 kosov na mesec, se bomo znatno usmerili na proizvodnjo oken po naročilu, ki so cenovno precej bolj zanimiva. Teh naj bi mesečno izdelali 3000 kosov, poleg tega pa načrtujemo še mesečno proizvodnjo kakšnih tisoč vhodnih vrat, ki jih doslej v Radljah nismo delali. Takšna proizvodnja pa bi ob predpostavki, da bi uspeli tudi znižati nabavne cene za pet do deset odstotkov, pomenila za tovarno in zaposlene tudi lepo prihodnost. Tako smo med cilje tudi zapisali, da bi lahko v prihodnje povečali število zaposlenih za petino, plače pa želimo povečati za 30 odstokov. Rad bi dodal, da sem v Radljah ob Dravi naletel na kolektiv, ki je izjemno priden, požrtvovalen in pripravljen poprijeti za delo.” Bojan Jus je podoben kompliment delavcem namenil tudi v internem tovarniškem glasilu, kjer pravi, da je ponosen, da lahko dela s tako prizadevnimi, pridnimi in podjetju pnpadnimi ljudmi. Za Jusa je značilen tudi kolegilani odnos do zaposlenih, vse spremembe v tej tovarni pa se nenazadnje kažejo tudi v bolniškem staležu. Januarja in februarja lani je bolniška znašala 20 oziroma 19 odsotkov, junija je padla pod dest odsotkov, decembra lani je bila 11 odstotkov, v povprečju pa je letni bolniški stalež znašal 12,9 odsotkov. V TSP Radlje je zaposlenih 224 delavcev, od tega 114 žensk. Zanimivo je, da v zadnjem času v tej družbi namenjajo veliko pozornost prekvalifikacijam in izobraževanju na vseh ravneh. V TSP kakšnih 50 delavcev nima niti osnovne šole in vsem omogočajo (ali boljše: od zaposlenih zahtevajo) izobraževanje. Tačas s slovenjgraško lesarsko šolo eno od mnogih izobraževanj že organizirajo, menedžerski in vodstveni kader pa prav tako čakajo stalna izobraževanja .□ (mp) PODRUŽNICA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, FRANCETOVA 7 Tel.: 0602 41 591, 41 813, 41 881, 41 882, Fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 V 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN. NE PUSTITE SE PRESENETITI! ZAVAROVALNICA Z NAJDALJŠO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Otroški živžav VEČ KOT SAMO ROJSTNI DAN - POPKOV DAN Veliko rojstnih dni smo že preživeli Rojstni dnevi držav, tovarn, ljudi -včasih pa tudi kakšne oddaje. Pred mnogimi leti sta se spoznala Primož in Mitjam skoraj tri leti je že minulo, toliko gostov kot na Popkovi zabavi pa tam še nisem srečal. Množica otrok, mladi plesalci plesne šole Levi Devžej, čarovnik Damjan, Romana s svojimi pesmicami, veliko glasbe, mlade gledalce, ki so plezali po njih, da bi bolje videli. Potem pa je prišla na vrsto gostja, ki je poskrbela, da so se starši malce odpočili, zato pa so otroci doživeli pravi napad želje po petju in plesu. Romana, prikupna gospa, ki zna s svojimi pesmicami razživeti tudi bolhe in zobne ščetke, najbolje pa ji to uspe, kadar je okrog nje polno otrok, ki z njo prepevajo, plešejo, skačejo, igrajo in počnejo prav vse, kar otroci počnejo takrat, ko se najbolj noro zabavajo. In srečo so imeli, da je bil na popko-zabavi tudi čarovnik. Kajti tudi najbolj m poskočen človek se § včasih utrudi, in kaj je takrat bolje, kot lepo mimo obsedeti in opazovan, kako se na odru dogajajo najbolj čudne stvari. Čarovnik Damjan je rekel, da tako mime in zbrane množice gledalcev še ni srečal, in da pri takšnih gledalcih ne moreš drugega, kot da jim pokažeš največ, kar znaš. Seveda pa na zabavi ni manjkala tista gostja, ki jo imamo na rojstnih dnevih najraje. Torta je bila najlepša, in tako hitro so jo obkolile množice oboževalcev, da je nismo mogli niti fotografirati. Pravzaprav pa je tako tudi prav, kajti zakaj naj bi se cedile sline tistim, ki jim ni aspelo priti na popkorojstni dan. Že to, da vedo,kako so zamudili najlepšo zabavo leta, je dovolj velika kazen. Lahko pa jih potolažimo. Popek je star šele dve leti in še veliko rojstnih dnevov bo imel. Tudi mi mu želimo tisto, kar mu je zaželel Primož popek - da bomo tudi takrat, ko bo že odrasel, vedno našli tako velik sendvič, da bo na njem prostor za vse svečke. Za dobro zabavo - s POPKOM naprej.O Borut Godec Škoda, da je POPKOŽUR samo enkrat - drugače bi bil doma vedno mir odkar sta začela razmišljati o posebni oddaji samo za otroke, in dve leti je Popek vsak torek reden gost mnogih domov povsod, kamor seže Koroški radio. Ko je otrok star dve leti, zna že sam hoditi, govoriti, peti, plesati in seveda - jesti. In vse to je vzrok, da drugi rojstni dan proslavimo tako, kot nismo dosedaj še nobenega. Popek si je izbral za svojo zabavo četrtek, 23. februarja, in ta popoldan so se ljudje po celi Koroški spraševali, kam so izginili otroci. Ker je deževalo, jih ni bilo na igriščih, in tudi doma ni astai noi reden. Našel sem jih šele ob pelili na POPKORO-JSTNEM DNEVU v Rock klubu BOSA DAMA v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Mnogo večerov sem že preživel v Bosi dami, velikokrat je bila”gužva”, baloni, Mirjam, sendviči in Primož -zabava se je lahko začela. In res se je začela. Takoj se je dalo videti, da imajo otroci radi Popka, da ima Mirjam rada otroke, in da se tudi Primož včasih ne more odločiti, koga ima raje - otroke ali hrano. Tokrat se je odločil, da bo dal prednost otrokom. Prva točka programa je pripadla pop-k o plesalcem. Mnoga ramena staršev so bila skoraj prešibka za vse Po Koroški V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO IZO POZIMI TOPLO. PO lip»”» IT « I________ h m' 'w&wm M f£ LETI BO PRIJETNO HLADNO I SL^VAJA IN PRODAJA: SE PRIPOROČAMO I Telefon Št.: 0602-85-230,85-640 SGP KOGRAD DRAVOGRAD KURENTI S PTUJSKEGA POUA V MISLINJSKI DOLINI Člani etnološkega drutva iz Markovcev pri Ptuju, oblečeni v ptujske kurente, so na povabilo Trgovskega podjetja Žila iz Slovenj Gradca obiskali Mislinjo in Slovenj Gradec ter se predstavili tamkajšnjim ljudem. V Slovenj Gradcu je kurente pozdravil župan mestne občine Janez Komljanec, kurenti pa so njemu in direktorju Žile Albinu Nagliču izročili v spomin maskoto kurentove glave ( na sliki).O -// V Ubeličah so peli "SENTANEVSKI PAVRI" Februarja je pevski zbor Šentanevski pavri priredil krajši koncert v Libeličah. V dvorani gasilskega doma se je zbralo kar lepo število Libeličanov, ki radi poslušajo domače pesmi. S prijetno spremno besedo za vsako pesem je bilo pod vodstvom pevovodje g. Mitja Šipka ustvarjeno zelo domače vzdušje v dvorani. K temu je pripomoglo še petje v narečju, ki je skoraj enako libeliškemu. Na koncu koncerta se je poslušalcem zahvalil vodja zbora g. Šipek in dejal: "Zahvol’m se vam, da ste nas otli" posušat, in vas vobm, da tuj Libličouni prropotdte u Šntanu!" Predsednica PD Saberčnik g. Jožica Zalesnik-Srebotnik je vse nastopajoče povabila na skromno zakusko, ob kateri so se pevci - gostje in pevci iz Libelič še malo pogovorili in še katero zapeli. Res so sredi vasi skupaj zapeli Trav lepa je libeliška fara" in strojnsko godovno pesem. G. Jožica pa je dejala: “Najlepše se zahvol’m g. Šipku in šntanevskim peuc’m, da so nam štk l'po zapeli, Libeliški pevci bojo pa gvišno prropotòli grta hvam.Q -A.Z. Jožica Breznik, Čečovje 29, Kavne na Koroškem Jožica je zaposlena na Koroškem radiu kot računovodkinja. “V teh dneh je bilo veliko dela, napraviti je bilo treba zaključni račun za leto 1994...” NO Tc eli KOROŠKA LEKARNA o.e. Lekarna KTC SLOVENJ GRADEC SODOBNO OPREMLJENA LEKARNA S CELOVITO PONUDBO priprava in prodaja vseh - zdravil na recepte - pomožnih zdravil - sredstev za higieno in varovaqje zdravja - ortopedskih pripomočkov - pripravkov galenskega laboratorija Koroške I ODPRTO: vsak dan od 8. - 14. ure vsako prvo in tretjo soboto od 8. - 12. ure Lame POD mo SVZ£HO glOJOP BI O IZOLACIJSKI MATERIALI IZ PROGRAMA BIOTOP DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih B/O programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. 62380 Slovenj Gradec Stari trg b.š. Tel.: 0602 42 659 » • — Fax: 0602 43 795 KO "Sl d. o. o. Telex: 33450 GRADIMO IN PRODAJAMO PROSTORE V POSLOVNO ŠPORTNEM KOMPLEKSU TRABERK DRAVOGRAD ŽE GRADIMO Kot morebitnega kupca poslovnih prostorov v tem objektu vas vabimo na ogled celotne projektne dokumentacije. Obenem bi vas v pogovoru seznanili o poteku dosedanjih aktivnosti pri pripravi realizacije projekta, predstavili zasnovo terminskega plana za nadaljnje delo, seznanili s prodajnimi pogoji in možnostmi In se dogovorili o morebitnem sodelovanju. atraktivna lokacija ob mestnem jedru pri magistralni cesti Dravograd - mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu (oddaljenost od avstrijske meje 1,5 km) □ poslovni prostori za turisticno-gostinske in obrtno-storitvene dejavnosti (frizer, zlatar, urar...), trgovske lokale (avtosalon, prodaja sadja, tekstila, trafika...), banka, zavarovalništvo, predstavništva itd. ter tudi stanovanjski prostori. INFORMACIJE: MERX Turistično gostinsko podjetje KDSEtyjAK DRAVOGRAD, Meža 3 Tek 0602/83-073, 83446, faks: 0602/80-033 prepih Podlistek LJUDSKA ŠTETJA NA KOROŠKEM 75 LET KOROŠKEGA PLEBISCITA (4) Piše: MIRO PETEK etnografske karte pa etnična struktura sredi 19. stoletja ni dopuščala nobenega dvoma, da je pač potrebno prištevati ozemlje do slovensko-nemške jezikovne meje k slovenskemu etničnemu ozemlju. In slovenski revolucionarni program, znan pod imenom “Zedinjena Slovenija”, je obsegal zahteve po združitvi strnjeno naseljenih Slovencev, kapak tudi slovenskega dela Koroške. Zelo aktivnemu slovenskemu gibanju na Koroškem v letih 1848 in 1870 se je zoperstavil vladajoči nemški sloj, ki je želel Koroško zavarovati pred delitvijo in pričel se je proces krepitve nemštva v slovenski tretjini dežele. O tem najlepše priča statistika. Korošci so se na plebiscitu odločali o državi, ne o narodnosti, zato je veliko Slovncev dalo svoj glas za Avstrijo “V letih 1919 in 1920 se je na Koroškem s tragičnim neuspehom za Slovence končal boj za pridružitev s Slovenci še sorazmerno sklenjeno naseljenega severozahodnega dela slovenskega ozemlja k osvobojeni domovini, boj, ki se je bil začel že vsaj sedemdeset let poprej in ki v tihih oblikah vsakdanjega živ-Ijena oddej ni nikdar več prenehal,* je zapisal dr. Bogo Grafenauer (Koroški plebiscit, Slovenska matica 1970, str. 295). Narodnostna meja, ki se je na Koroškem izoblikovala že v 15. stoletju in je imela ta značaj še ob koncu prejšnega stoletja, se vzhodno od Šmohorja ter južno od Beljaka, Osojskih Tur, gospe Svete in Magdalenske gore in Svinške planine kaže povsem kot slovenska dežela. Peter Kozler je ohranil staro gradivo etnografskega štetja, ki nedvomno kaže, da je v tem predelu v tem obdobju živelo več kot 89 odstotkov Slovencev oziorma okoli 118 tisoč prebivalcev slovenskega rodu. Če to ozemlje omejimo na današnjo avstrijsko državno mejo na južni strani in tedanjo mejo čistega nemškega ozemlja na severu dežele, potem dajejo podatki tako imenovanega Czoeringovega štetja takšno sliko: v krajih, kjer so ljudje uporabljali slovenski jezik, je živelo 56 763 prebivalcev, v slovensko-nemških krajih 27 993 ljudi, v nemško-slovenskih pa 7430 prebivalcev. Po posebni formuli je Czoering prišel do podatka, da je v bilo pokrajini s 113-642 prebivalci 82.921 ali 72,96 odstotka Slovencev. Podroben pretres podatkov šteja prebivalstva s konca prejšnjega stoletja pa kaže, da so bili ti podatki in štetja pomanjkljiva, kajpada na škodo Slovencev. Sredi 19. stoletja naj bi bilo na tem ozemlju 103 200 prebivalcev slovenskega rodu, kar v odstokih pomeni 90,01 odstotka. Za Slovence pa je še bolj ugodna primerjava na ozemlju dvojezičnih šol: v letih od 1872 do 1938 je bil slovenski delež prebivalstva celo 97,5 - odstoten. JEZIKOVNA ŠTETJA: OROŽJE ZOPER ZDRUŽITEV Z ZEDINJENO SLOVENIJO Kljub spornostim Czoeringove Od leta 1890 statistika kaže, da naj bi število Slovencev na Koroškem v vsakem desetletju padlo za več kot desetino, ob tem pa podatki o skupnem število prebivalstva ne kažejo, da bi prišlo do kakšnega večjega izseljevanja kmečkega življa iz dežele. Grafenauer pa s podrobnejšo analizo teh podatkov v posameznih krajih nazorno pokaže na nenaravne spremembe. V letih med 1846 in 1880 naj bi v trikotniku Možberg-Št. Rupert pri Celovcu-Otmanje ter v občini Podklošter kljub skupnemu dvigu prebivalcev padlo število Slovencev za 75 odsototkov, število Nemcev pa naj bi se povečalo za 200 odsotkov. Tako nerealni in nenaravni so tudi statistični podatki med letom 1880 in 1910, ko se je ponekod število Slovencev brez večjih migracij zmanjšalo za polovico, število nemško govorečih pa povečalo za 200 odstotkov. “Že v stari Avstriji so bila torej jezikovna štetja na Koroškem - kot orožje zoper morebitno nevamast zahteve po združitvi slovenskega ozemlja v zedinjeno Slovenijo, ločeno od starih dežel po narodnostni meji - izrazito politično vprašanje, na katero so bistveno vplivale socialne in z njimi zvezane politične strukture v deželi.” (Prav tam, str. 29). V 70. letih, med 1848 in 1917/18, ko se je ponovno odprlo vprašanje odcepitve slovenskega ozemlja na Koroškem od “nedeljive" dežele, se je delež nemškega prebivalstva povečal od 2,5 odstotka na več kot 10 odstotkov. Ostanimo še nekoliko pri številkah: posledice nemškonacionalnih sil se v statističnih podatkih kažejo vedno in povsod. “Medtem ko so na ozemlju sedanje Koroške našteli leta 1910 še 66.602 Slovenca, so jih našteli leta 1923 le še 39.292, leta 1934 26.792, leta 1939 (v Hitlerjevem času) 44.708, leta 1951 42.092, leta 1961 25.472, leta 1971 21.894, leta 1981 pa samo še 16.552, od katerih se jih je 348 razglasilo za “windisch.” (Dr. Luka Sienčnik. Kokroški plebiscit, Založba Obzorja 1987, str.7). IZJAVA O NARODNOSTI NI ENAKA IZJAVI O DRŽAVI Za koroško vprašanje in plebiscit pa je zelo zanimivo ljudsko štetje leta 1910, ki je bilo tudi zadnje štetje pred plebiscitom. Leta 1910 je v tedanji Avstro-Ogrski na območju, ki je bilo leta 1920 razglašeno za plebiscitno območje I, od 73.488 prebivalcev kot svoj slovenski občevalni jezik (Umgangssprache) izjavilo 50. 873 oziroma 69,18 odstotkov prebivalcev, za nemški jezik pa se je opredelilo 22. 651 ali 30, 82 odstotka prebivalcev. Desetega oktobra 1920 pa je na meddržavnem plebiscitu glasovalo za priključitev tedanejga predela I h kraljevini SHS 15.279 ali 40,96 odstotka glasovalcev, v prid republike Avstrije pa se je odločilo 22.025 ali 59,04 % glasovalcev. Ivan Tomšič pravi, da je leta 1910 šlo za izjavo o narodnosti prebivalcev, medtem ko je pri plebsicitu šlo za izjavo o državi, h kateri naj spada sporno območje (Koroški plebiscit, Slovenska matica 1970, str. 379). In tudi zaradi tega dejstva je vprašanje koroškega plebiscita tako kompleksno. (se nadaljuje) Po Koroški KOROŠKI UTRIP Šola tenisa V okrilju teniškega kluba bodo na Muti že v pričetku marca organizirali šolo tenisa. Za deset ur skrbnega pouka bo treba odšteti le 2.500 tolarjev. Poteza je, kot kaže, naletela na dober odziv in pravijo, da je kar precej interesa, menda največ celo med nežnim spolom. Tùdi vozni redi Turistično društvo Muta je prevzelo pobudo za namestitev posebnih vitrin za vozne rede avtobusov na vseh avtobusnih postajah tega kraja. Ne samo. da avtobusni prevozniki za to slabo skrbijo, tudi potniki (ali drugi) so nameščene vozne rede kaj kmalu uničili. Bo sedaj, ko bodo v estetskih vitrinah, kaj boljše? Tudi vozni redi in druge napisne table so ogledalo posameznega kraja, pravijo na Muti. Obisk sosedov Muto so pred tednom obiskali predstavniki večine gasilskih društev sosednjih krajev iz Avstrije. Prišli so si ogledat gasilski muzej, ki je pri sosedih, ki imajo dokaj izostren čut in spoštovanje do tradicije in preteklosti, zbudil prijetno zanimanje. Kmalu obračun Pri Krajevni skupnosti v Dravogradu so lahko zadnja leta s samoprispevkom prav zadovoljni. Tudi za lansko leto so nekoliko presegli pričakovanja in naredili vse, kar so obljubili v programu. Naredili so že vse bilance, ta teden sledi temeljita obravnava v skupnosti in takoj za tem bodo dali obširnejše poročilo z vsemi .številkami tudi ljudem, torej tistim, ki dajejo denar. Vsekakor pa so prepričani, da mnogih stvan ljudje ne bi imeli, če se bi odpovedali samoprispevku, povedo v KS. Perniljša je! □ -kv Po Koroški Koncert za klavir Nižja glasbena šola Radlje bi nujno potrebovala sodobnejši klavir, tako za nastope kot za poučevanje. Kupili bi radi Schimmel -Bentona, ki pa na tržišču oziroma pri proizvajalcu stane nič manj kot 50 tisoč nemških mark. Za zbiranje prostovoljnih prispevkov so namenili poseben koncert, na katerem so nastopili predvsem pedagogi in učenci, pa tudi učenci nekdanjih generacij te šole □ -kw V_______________________________________________________________________________________ Zloti Dukat -ustanovna skupščina V sredo, 22. februarja 1995, je bila v sejni sobi gradu Rotenturen v Slovenj Gradcu ustanovna skupščina koroške investicijske družbe “Zlati Dukat” d.d. Probanka d.d. iz Maribora, ki je z ustanovitvijo investicijske družbe Zlati Dukat d.d. planirala zbrati za 1.3 miljarde SIT lastniških certifikatov, je kar za 71% presegla planirano višino in tako zbrala kar 2.3 miljarde SIT. Korošci torej zaupamo Probanki in njenim investicijskim družbam, predvsem Zlatemu Dukatu.□ -fm Čečovje 6, Ravne, Tel.: 20 342 Oblikovanje in postavitev I časopisov » revij > prospektov 1VKO - kvalltetat M ss vidi ' N Za zdaj le ideja V Dravogradu razmišljajo o ustanovitvi Zavoda za kulturo, v katerega bi vključili vse tiste dejavnosti s področja kulture, ki jih je tudi smotrno združevati v smislu vodenja, vsklajevanja in spodbujanja. Čeprav ne vedo, kaj bo iz zamisli nastalo, že mnogi na glas povedo, da je misel dobra. Po svoje se je izkazala tudi že v preteklosti, ko je Dravograd, kakor tudi drugi manjši kraji, vendarle živel dokaj bogato kulturno življenje, Vsekakor pa vsaj takšno in tolikšno, da je vsak pred davkoplačevalci lahko z mirno vestjo upravičil denar, ki ga je prejemal za to dejavnost. In če dejavnost le nekoliko skrbneje pregledamo, nikakor ni slabokrvna. Res pa je, da se nekatere dejavnosti kot, denimo, knjižnica ubadajo z velikimi prostorskimi težavami, da imajo denarne težave godbe, ki pa so vsemu na kljub dosegle lepe rezultate in služijo kulturnim potrebam krajev, vse od Ojstrice z godbo in zanimivim pevskim zborom pa tja do trbonjskih godbenikov in onih v Šent-janu. Sem spada tudi zadnje leto dokaj plodovita likovna galerija v cerkvi Sv.Vida. Kaže, da le prodira spoznanje, da je treba tudi to dejavnost nekako povezati z malim denarjem, ki ne bo zajedal dejavnost samo, temveč ji pomaga, spodbujal in krepil. Vsekakor so zamisli tudi v društvih. Če bodo znali vse še spraviti na skupni imenovalec, ki mu v tem primeru pravimo pravi interes, bodo še poživili svojo lastno kulturno ustvarjalnost. Ta je nemara celo večja kot v velikih mestih, kjer pač plačajo in koristijo (uživajo) profesionalno kulturo. Najbrž ne pravijo zaman, da je ideja dobra, seveda če bo dobra tudi izvedba. Q K. vaiti L J - Prepih je zraven _ EVROSONG1995 AFTER EIGHT - "EDINA Tl", 7. MESTO NA EVROVIZIJSKEM FESTIVALU V SLOVENIJI ! Zmagala Darja Švajger Slovenija letos drugič v svoji zgodovini samostojno nastopa na Evrovizijskem festivalu. Leta 1992 nas je v Irskem Milstreetu dostojno zastopal 1 x Band. Slovenci po rezultatu sicer nismo bili na najvišjih mestih, vendar tudi prav na repu ne. Ker je lansko leto na evrovizijskem festivalu ponovno slavila Irska, bo festival znova na njihovih zelenih tleh. V skladu z novimi pravili Evropskega TV združenja pa je Slovenija spet zraven. Na letošnji natečaj za slovensko predstavnico na Evrosongu je prispelo 47 skladb. Strokovna žirija je izmed teh izbrala 12 pesmi, ki so se potegovale za glasove dvanajstih radijskih žirij. Med finalisti je bila tudi skladba Edina ti, v izvedbi dua After Eigbt Sestavljata ga Ravenčan Gorazd Čepin (klaviature, glavni vokal, kitara) in Matej Kovše (klaviature, spremljevalni vokal) iz Slovenskih Konjic, ki je prispeval glasbo in besedilo za omenjeno skladbo. Pri evrovizijskem projektu pa so sodelovale še štiri Korošice, Betka Burdzy in Inga Šipek-Vodnjov s spremljevalnimi vokali ter plesalki Urška Podgoršek in Dominika Potočnik Že po vajah in generalki v Studiu 1 Slovenske televizije so nastop After Eight mnogi ocenili kot atraktiven in živahni skladbi pripisovali možnosti za uspeh. Sama fanta pa sta kot uspeh ocenjevala že uvrstitev v finale. V Dublin je vodilo le prvo mesto, po katerem mnogi izvajalci niso skrivali ambicij. Padale so stave -na Avia band, Ireno Vrčkovnik in Ota Pestnerja, Darjo Švajger, Jana Plestenjaka... in After Eight. Na koncu pa je žirije očarala s svojim glasom in slavila prav tista, ki se ji je pred dvema letoma Irska za las izmuznila - Mariborčanka Darja Švajger. Avtor zmagovalne skladbe “Prisluhni mi” je Sašo Fajon, besedilo pa je prispeval Primož Peterca. After Eight se je z uspelim nastopom in 69 točkami dvanajstih radijskih žirij uvrstil na 7. mesto. Največ točk za to uvrstitev sta prispevala Koroški radio in Radio Slovenija. Avtor skladbe Matej Kovše je sodelovanje na Evroviziji komentiral takole: “Želeli smo se pred- staviti širšemu slovenskemu občinstvu in zapustiti čimboljši vtis. Mislim, da nam je več kot uspelo. Pesem pa je bil napisana z željo vnesti nekaj svežine in sodobnejšega na festival.” Prvi rezultat je že tu: predvidoma marca bo pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla njuna kaseta. Po izdaji CD-ja v Avstriji bo to prva samostojna kaseta z lastnimi skladbami v slovenskem jeziku. Na njej pa boste gotovo našli uspešnico Nikoli več s Pop delavnice 1990, Ne vrne se nazaj (priredba Sacrifice - Eltona Johna), Povabi me z gostjo Simono Vodopivec, Najin dom in druge. Ob promociji kasete bo After Eight nastopal v približno evrovizijski, razširjeni sestavi. Zanimivo je bilo dogajanje v sami garderobi pred prireditvijo. Na enem številnih fotografiranj se je pod težo After Eighta zrušila miza-polica ob ogledalu. Na njej naslanjajoči in sedeči so se zrušili na tla, na srečo pa se ni nihče poškodoval. Fotografi in snemalci so imeli ob tem veliko dela in zabave, Mateja pa je nehalo zbadati v križu. Ali je bilo vse skupaj režirano? Pravi show je uprizorila Inga - z variete programom posebej za fotografe in kamermane, ki so pod težo njene prijazne melodije kar klecali in žareli od navdušenja. Takoj po napetem glasovanju je sledil sprejem in srečanje izvajalcev, organizatorjev in povabljencev v petem nadstropju, kjer pa je pevska horda tako navalila na narezke, da nekateri nis(m)o dobili niti za sendvič. Sicer pa organizator z Markom Prpičem na čelu vseeno zasluži pohvalo za organizacijo prireditve. Potem se je znova izkazal Cole Moretti, ki je nekatere goste povabil na žur in obujanje spominov v ljubljanski lokal Charleston (šampanjec, nasilni fotografi, Darja Švajger, Helena Blagne - ki je imela pripombe, da ona v taki luknji že ne bo). Tam se je zadeva nadaljevala, za večji del koroške ekipe pa dokončno končala na Plesu Kluba Korošcev v Ljubljani v Hotelu Slon, kjer so bili številni Korošci kljub rani jutranji uri še vedno odlično razpoloženi.□ ToaaažSaoc Za mlade MLADI IN GLASBA Pretekli teden se je na Koroškem dogajalo marsikaj zanimivega. Na Prevaljah je radio Alfa imel rockn'roll žur, v Slovenj Gradcu pa je v Bosi dami nastopala skupina Sank rock. Torej, mladi smo bili popolnoma zasedeni in neodločeni, kam bomo odšli. Povsod je bilo dobro. V Bosi dami smo noreli do onemoglosti, vzdušje je bilo enkratno, "folk" ni bil prav nič zamorjen, skratka, bilo je mega. Sank rockovci so naredili pravi žur do jutranjih ur. 3. Spacernan U.S.U.R.A. 4. When tomorrov comes MOTHER OF 5. Stay another day 6. Righi now 7. Sweet dreams 8. Dan ljubezni 9. This cowboy’s song 10. An Angel T GOD EAST17 (Dance version) MARADCHA SWING AND DR.ALBAN ANDREJA MAKOTER STING HE KELLY FAMILY Iz Slovenj Gradca smo dobili 10 "najboljših" Rock Cluba BOSA DAMA: 1. Zombie THE CRUMBERRIES 2. Yo ! ZMELKOOW 3. Sympathy for thè devii GUNSN’ROSES 4. An angel THE KELLY FAMILY 5. Duddev dan je. BIJELO DUGME 6. Samo lij VLADO&JONAS 7. Alabama song THE DOORS 8. The man who sold the vvorld NIRVANA 9. Leva scena Ali E is’ 10. Don i say it’s over GUN D.J. Boris nam je iz Night cluba poslal lestvico, ki so jo izbrali obiskovalci: Na Koroškem je vedno bolj popularna skupina Šank rock, zato vam predstavljamo naslovnico njihove kasete z geslom ŠANK ROCK Z VAMI V ŽIVO, NA MRTVO! 1. Cotton eye Joe REDNEX 2. Tlie summer it’s magic PLAYAHriTY 3. Nišam ti bila dovolja E.T. 4. An Angel 5. It’s a rainy day 6.1 swear 7. Is this love 8. Stay another day 9. Another day 10. Ay ay ay cielito THE KELLY FAMILY ICE MC ALL-4-ONE MASTERBOY EASTI7 WIGHFIELD TNT Discoteka Eureka in D.J. Jure pa sta za danes pripravila: V discoteki Jolly pa so popularne naslednje pesmi:(vsaj tako pravita D.J. Janko in D.J. Žiki) 1. Move your ass SCOOTER 2. Dancing with tears in may eyes CABALLERO Poslali ste nam bolj malo glasovnic. Nagrade vas Se vedno čakajo v uredništvu PREPIHA. Pišite nam, glasujte za vašo pesem! Čez 14 dni pa bomo izžrebali prve nagrade in jih podelili srečnim nagrajencem. Pripravili: Nataša Hutinski in Rebeka Obnil 10 PREPIH 10 GLASOVNICA 1. An Angel 2. Zombie 3. Stay another day 4. Always 5. Up’n away 6. Cotton eye joe 7. It’s a rainy day 8. Ne traži ljubav THE KELLY FAMILY THE CRUMBERRIES EASTI7 BONJOVI MR.PRESIDENT REDNEX ICE MC ET. 9. The summer it’s magic PLAYAHITTY 10. Hyper, hyper SCOOTER Glasujem za pesem št... z naslovom........... Izvajalec............ Ime, priimek in naslov: Glasovnico pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, Prežihova 2 4, 62390 Ravne na Koroškem tudi razgibati se Je treba... TIRALICA ZA BENJAMINOM Med strežnim osebjem hotela Slon je bil na plesu Korošcev v Ljubljani najbolj iskan akademski slikar Benjamin Kumprej. Ko so izvedeli, da naj bi na avkciji prodal svojo sliko Lepota narave za okroglih 70.000 SIT, so nanj priredili skoraj tiralično zasledovalno dirko. Beno je znan po tem, da se ga denar od prodanih slik navadno ne drži dolgo in lepe priložnosti ne kaže zamuditi, so najbrž mislili vrli natakarji, ko so med gosti mrzlično iskali “visokega moža z brado, v nezlikani obleki, ki ga že pol ure ni več ne pri mizi ne za Jankom”. No, Beno jim je potem s smejočim obrazom poplačal njihovo skrb. Runda je padla tudi za njih. ? .........- —^ Bog ne daj Dr. Matic Tasič je končal mandat na občini ob njenem razpadu na tri nove občine. Bog ne daj, da bi končal mandat v “fabriki” ob njenem razpadu... L—....- - - — - -1 KIKIN EKO TELE- OBJE- KTIV Zaradi prezasedenosti nočitvenih zmogljivosti Hotela Pohorje že | nekaj mesecev aktivno H deluje depandansa I neznanega lastnika.... in prepihane eveke Prodaja plavutk Zalivanje mežiškega rudnika poteka desetkrat hitreje, kot so predvideli strokovnjaki. Na Prevaljah in Ravnah ljudje tačas najbolj kupujejo plavutke in potapljaške maske, pa še kakšen surf se najde... GféMgìbd] NOCE MASKE Najlepši koroški policaj (še vedno) Tlatlrn H. se ne da. Na pustno soboto se je udeležil plesa v slovenjgraški Nami, kjer se je trlo pustnih šem. Zlatko je med njimi vidno izstopal -oblečen je bil za klasičen ples in brez vsake maske. Verjetno zato, da ne bi pokvaril svojega videza. Kako smo si različni! Na Koroškem je tačas glavni hit nasprotovanje gradnji bencinskim servisom (Dravograd, Ravne). Na avstrijskem Koroškem pa je že vrsto let hit “tankanje” na naših bencinskih servisih. Novi avtomobili Dva nasprotnika iz občinskih klopi - Vilko Čemovšek in dr. Matic Tasič - imata novi državni službi. Vilko računa penzije, Matic pa železarske izgube. Oba “bivša občinska” pa se tudi motorizirata. Vilko že ima nov avto (lastni), Matic pa svojega (službenega) še čaka. Gospod Vilko Čemovšek je z novim vozilom že “povozil” svoja liberalna načela. LDS se je v parlamentu občine Ravne-Prevalje poročila z SKD. RODIO DURIICUG Vprašanje: Kaj pomenijo kratice DTK na Ravnah na Koroškem? Odgovor: Nič lažjega. Da Te Kap. Vprašanje: Ali bo Dravograd končno normalna občina? Odgovor: Bo, seveda bo, vendar čez štiri leta. X 1. CZ l. ct. namreč. Vprašanje: Pred leti se je govorilo o smučiščih na Peci. Kako je s tem projektom? Odgovor: Projekt živi, vendar na avstrijski strani. Vprašanje: Ali drži, da bo tudi Mislinja dobila semafor? Odgovor: Ne drži, semafor že imajo. Tistega v Hudi luknji VELIKO RAJANJE KOROŠCEV V LJUBLJANI Foto: Rafael Mam Klub Korošcev v Ljubljani je sredi februarja priredil zdaj že tradicionalni Korošici večer s plesom v ljubljanskem hotelu Slon. Na prireditvi, ki jo je sponzorirala SKB d.d. Ljubljana, se zbralo prek 400 Korošcev iz metropole in iz matične regije. Bilo je veselo. Tega dne so na Valu 202 postavili nagradno vprašanje: Kateri je današnji največji družabni dogodek v Ljubljani? Odgovor elitni ples Korošcev v kavami hotela Slon. Prireditelji so bili zadovoljni z obiskom, prav tako so zadovoljili izvajalci programa (Jerica Mrzel, Matjaž Pikalo, Mitja Šipek in Robert Waltl), ansambel Vesna z gostjo Ireno Vrčkovnik in ansambel Kranjski komedianti. Nekoliko manj uspešna je bila le avkcija umetniških del desetih koroških slikarjev. Pa o tem kdaj drugič.O podrobnostih s plesa raje poročamo lahkotno in v presežkih, kot se za veliko družabno prireditev spodobi. * Najbolj spodbudna je bila - velika udeležba ki kaže Rajalo se je dolgo v noč na to> da se Korofcl tudi daleč od doma radi družijo in da jim dobre gaude še kako sežejo do srca. ‘ Največkrat je bila fotografirana - Štefka Kučan, pokroviteljica plesa in ena glavnih zagovornic vsakoletnega srečanja Korošcev v hotelu Slon. "Koga boste tokrat zmerili in uravnali, gospod predsednik?" * Najbolj je prisotne v kulturnem programu zagrel - Mitja Šipek, ki je v domačem narečju prebral čudovito obarvana pisma s soške fronte v Šentanel. 'Najboljši del večerje je bil - mežerie, ki je v dobro voljo spravil celo gospoda Fužirja, slikarja iz Črne na Koroškem. Dobitkov s srečolova so bili veseli vsi 'Najlxilj čustveno je noč preživela - Jerica Mrzel, ki je gostom vsake toliko časa zapela katero od v srce segajočih koroških narodih. 'Najlxilj umirjeno so delovali - župani koroških občin s soprogami, ki so za skupno mizo gotovo razpravljali tudi o bodočem regijskem povezovanju. * Najbolj ponesrečen del prireditve je bila - avkdja umetniških slik, ki tega večera zabave željnim Korošcem nikakor ni segla do src in do žepov. Prva dama Slovenije pozdravlja družbo koroških županov * Najbolj elegantno oblečena dama je bila - Renata Picej, ki postaja ena od stalnic in nosilk tradicije koroškega rajanja v Ljubljani. * Najbolj primeren zadetek na srečolovu je dobil - Milan Kučan, ki bo odslej z dvometrsko vodno tehtnico še lažje meril slovensko politiko po dolgem in počez, * Najlepše je pela - Irena Vrčkovnik, ki je skupaj z Otom Pestnerjem prišla pozdravit Korošce po zasedenem drugem mestu na izlxrru slovenske popevke za Evrovizijo. Matjaž Pikalo piše, recitira, pa tudi zapleše 'Najbolj iskana oseba je bil - ak. slikar Benjamin Kumprej, ki je s svojim nonšalantnim obnašanjem spravil v paniko strežno osebje hotela Slon. 'Najbolj veseli so bili - natakaiji hotela Slon, ko se je s kratkega počitka vrnil njihov iskani gospod Benjamin Kumprej. * Najbolj radoveden je bil - Ljubljanski Dnevnik, ki poslal na ples celotno novinarsko ekipo, s fotoreporterjem Rafaelom Marnom na čelu. * Najbolj vztrajen kadilec je bil - Matjan Šenka, ki je s pipo v ustih skoraj zašel celo na plesišče. * Najbolj radodaren je bil - Igor Prodnik, ki je na avkciji zblefiral odkup ene od umetniških slik enega od koroških slikarjev. 'Najboljši koroški časopis na plesu je bil - Prepih, ki so ga pred- vsem ljubljanski Korošci z zanimanjem prebrali. * Najbolj vnet plesalec je bil - Janez Pačnik, ki ni izpustil priložnosti, da se prijetno znebi nekaj odvečnih dekagramov. * Največje domotožje je imel - Janez Praper, župan Mežice, ki je med prvimi zapustil prizorišče največjega februarskega rajanja v Ljubljani. * Najlrolj nevarna je bila - pot v Ljubljano in nazaj, ki je bila tistega večera in noči ena sama 130 km dolga žlabudra. * Najbolj markanten plesalec je bil - Rudi Geršak. ki je mlajšim generacijam pokazal, kako se elegantno pleše rock and roli. * Največ sta za šankom pustila - Janko Torej in Tomo Levovnik, ki sta tam preživela tudi največ dragocenega plesnega časa. * Najbolj domoljubno razpoložen je bil - Boris Iglar, ki je s kolegi na ves glas prepeval dobre stare partizanske pesmi. * Najbolj dolgo je zdržal - Adi Cigler, ki se je na ples pripravljal in se na ljubljanski zrak adaptiral že cel teden pred elitnim dogodkom. * Največje gostoljubje je pokazal - Miloš Čas. ljubljanski borznik, ki je po plesu gostil znanega koroškega slikarja in znanega urednika z dvakratno porcijo šunke z jajci in zdravilnim sokom (s prenočiščem). * Najbolj pozoren opazovalec dogajanja je bil - urednik Prepiha, ki je posebej za vas pripravi] tudi tale zapis z velikega plesa Korošcev v Ljubljani. cDegusfàojj, (Jtjax tj liikPrenci ^Srebrne penine'ilif$«nsl& S Qsveje 'sfatta.ha fevda ttAČitt & ‘ I(rempirjeva.c firušlcA sisfbvIjctiA sÌMa a >gir«v jAVikk 5 ^repem 3&r0Šf(A l(i!sfA jufiA /p poW;/ a c loW SU, IS.K'SS Piše: Avguštin Rošcan župnik v Kotljah "Živimo v Evropi sredi podiranja krščanskin vrednot, ko se je nit, ki nas povezuje s krščanstvom, močno stanjšala. Vedno tesneje se nad našimi glavami zapira pokrov sekularizma. V železnem trikotniku družine, poklica in prostega časa, kalcor da ni več prostora za Boga." zapiše H. Zahmt v svoji knjigi Živeti, kot da Bog je (Založba Znamenje, Petrovče 1994). Znana je tudi prispodoba S. Klerkegaarda o klovnu in goreči vasi, v kateri je nedvomno zajete nekaj tiste tesnobne resničnosti in težke nemoči, ki biva v današnjem človeku. Zgodba pripoveduje, da je v nekem potujočem cirkusu na Danskem začelo goreti. Ravnatelj je takoj poslal v bližnjo vas po pomoč klovna, ki je bil že pripravljen na predstavo. Pretila je nevarnost, da bi se požar razširil čez izsušena polja na samo vas. Klovn je na vso moč tekel. Prosil in rotil je vaščane, naj pridejo gasit goreči cirkus. Vaščani mu niso verjeli. Mislili so, da jih hoče s svojim nestrpnim poskakovanjem in kričanjem le v čim večjem številu zvabiti na predstavo; ploskali so mu in se do solz nasmejali. Klovn je skoraj jokal, pa ne od veselja. Na vse kriplje se je trudil, da bi jih prepričal, da to ni prevara, da se predstava še ni pričela, ampak da je vse skupaj strahovito resno, da cirkus resnično gori. Zaman. Le gromki smeh je sledil njegovim prošnjam. Ljudje so pač mislili, da izvrstno igra svojo vlogo - dokler ni nazadnje ogenj res zajel vasi in je bila vsaka pomoč odveč. Oboje je Razgledi PRIVEZAN NA KRIZ - KRIZ PA NIKJER PRITRJEN zgorelo: cirkus in vas, (nav. H. Cox v Stadt oline Gott?, Stuttgart -Berlin, 1967, 265). Ali ni duhovnikova situacija danes močno podobna klovnovi, ko tudi on ne more pidobiti poslušalcev za resno poslušanje svojega sporočila!? V svoji obleki iz srednjega veka ali iz kake druge minule dobe ga ljudje ne morejo in nočejo jemati resno. Lahko govori, kar hoče, pri ljudeh je že etiketiran in zavzema mesto v skladu z zaupano mu vlogo. Naj se še tako trudi in prizadeva pokazati resnost položaja, ljudje vedno že vnaprej vedo, da je - klovn! Vedo, o čem govori, vedo, da je vse skupaj le predstava, ki ima s stvarnostjo malo ali nič skupnega. Tako ga lahko mimo poslušajo, ne da bi se morali nad tem, kar jim govori, resno vznemirjati. Prav gotovo ne bomo trdili, da je duhovnik popoln poznavalec stvari, človek, ki prinaša čisto jasno sporočilo in so kmetje, h katerim je poslan, tisti, ki ničesar ne vedo in bi jih bilo treba poučiti o njim docela nepoznanih stvareh. Tudi zamenjava kostuma in odstranitev šminke - oblečenost v civilno seku-larizirano govorico krščanstva brez religije, ne bo dovolj velik izziv ljudem, da bi kar pritekli in pomagali gasiti požar, o katerem duhovnik trdi, da resnično obstaja in nam je vsem skupaj nevaren. Na obeh straneh je treba spoznati težavnost in nezavarovanast lastnega verovanja, ogrožajočo moč nevere ob vsem svojem hotenju, da bi verovali. Dragoceno je spoznanje o človekovi ogroženosti in negotovosti, ki mu posebno v trenutkih preizkušnje pokaže, kako krhko je vse tisto, kar se mu je navadno zdelo samo po sebi umevno. Terezija Iz Tistenra ta ljubka, na videz naivna in neproblematična svetnica, je zrasla v popolnoma religioznem okolju; njeno življenje je bilo od začetka do konca prežeto z vero Cerkve. Toda prav ta žena, ki je navidez živela v neogroženi varnosti, nam je iz zadnjih tednov svojega trpljenja zapustila pretresljiva priznanja, ki so jih potem njene sosestre vse preplašene omilile, da so nam v originalu dostopna šele danes. Tako npr. pravi: “Vsiljujejo se mi misli najhujših materialistov.” Vsi protiverski argumenti so napadali njen razum; zdi se ji, da ji je izginil občutek za vero, da je “v koži grešnikov”. Pred njo je zazijal prepad. V takšni situaciji ni več vprašanje, ali je bila npr. Marija vzeta v nebesa ali ne, ali naj se spovedujemo tako ali drugače - vse to postane popolnoma drugotno. Gre za vse ali nič in zdi se, da ni nobene druge opore, katere bi se človek pri tem nenadnem padcu lahko oprijel. Kamorkoli se ozreš, povsod samo brezdanja globina niča. Paul Claudel je v uvodni sceni “Svilenih čevljev” prikazal to situacijo človeka takole: Neki misijonar Družbe Jezusove, brat junaka Rodriga, posvetnjaka, pustolovca, ki tava med Bogom in svetom, je prikazan kot brodolomec. Ladjo so potopili morski roparji, njega pa privezali na tram potopljene ladje; in tako ga sedaj na tem kosu lesa premetava besneče vodovje oceana. Predstava se začenja z njegovim poslednjim monologom: “Gospod, zahvaljujem se ti, ker si me tako pritrdil. Dogajalo se je včasih, da so mi bile tvoje zapovedi težke, moja volja pa se je izneverjala tvoji postavi. Danes pa tesneje ne morem biti povezan s teboj, kakor sem, in tudi če bi hotel svoje ude drugega za drugim osvoboditi, ne morem nobenega niti malo oddaljiti od tebe. In tako sem res privezan na križ; križ pa, na katerem visim, ni pritrjen nikjer. Morje me brez cilja premetava.” Privezan na križ - križ pa nikjer pritrjen, nihajoč nad prepadom, kakor da človeka nad ničem drži le gol, tavajoč tram, za katerega ni težko izračunati trenutka, ko se bo moral potopiti. Z Bogom tega junaka povezuje edino ta tram potopljene ladje; seveda pa ga povezuje neizogibno, tako da se končno zaveda, da je ta les močnejši od niča, ki sicer hrumi pod njim, niča, ki pa je vendar moč, ogrožajoča njegovo sedanje bivanje. Kakor smo že dejali, torej tudi verni človek ne more uiti dvomom, ampak pred njim neprestano zija prepad niča; enako nevernik ne more sebi izgraditi neke zaokrožene, v sebi sklenjene eksistence, vedno ga ogroža vprašanje, ali morda le ni vera tista, ki predstavlja in izraža pravo resničnost. Z eno besedo - iz dileme človeškosti se ne da ubežati! Kdor hoče ubežati negotovosti vere, bo moral izkusiti negotovost nevere, kajti s svoje strani nikdar ne bo mogel z vso gotovostjo reči, da vera ni resnica. Šele v odklonitvi vere postane vidna njena neod-klonljivost. (Nekatere misli so povzete iz knjige J. Ratzingerja Einfuerung in das ChrLstentum, Muenchen 1968). □ JOŽE-SILVA KREUH CDLVAjS BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 Kultura DRUGAČNOST - VIZ MED LJUDMI V scxJdovan^ Vinoteke Mihelač z Raven an Koroškem in Zavoda za delovno usposabljanje mladine Črna na Koroškem je nastala v poslovnih prostorih vinoteke razstava del varovancev ZDUM-a. Na razstavo lahko vstopamo mirne vesti in brez predsodkov, kvečjemu nas dela presenečajo. Pred nami se razgrinja paleta motivov in tehnik. Opazujemo lahko izdelke iz žgane gline in slike na steklu (izvedeno s kon-tumo pasto in lazumimi barvnimi premazi, tako da te slike nekako spominjajo na vitraže). Čeprav so dela nastajala pod natančnim vodstvom, nas vendarle ganejo z neposrednostjo in sproščenostjo. Barvni odnosi na slikah so praviloma enostavni, pogosto se pojavljajo relacije čistih ali osnovnih barv, včasih pa tudi komplementarni barvni kontrasti. Nekateri izdelki so prignani do močnih motivnih redukcij in nekako nehote prehajajo v abstrakcijo. Kompozicija je v glavnem simetrična, včasih zaniha v asimetrije. Prostor je praviloma grajen od spodaj navzgor, dosežen pa je tudi s prekrivanjem oblik in redkeje z diagonalami. Skratka - dela presenečajo in vsekakor odvračajo od mnenja, ki zmotno tretira take ali drugačne otroške slike. V vsakem primeru so ta dela iskrena, neposredna in v svoji enostavnosti enkrama. V ZDUM-u so že pred leti začeli razmišljati o drugačni, širši dimenziji dela. Spoznali so, da morajo začeti ustvarjati šolo, delo, prosti čas, zabavo, življenje - skratka bivanje po predstavi in potrebi osebe z motnjo v duševnem razvoju, ne pa po predstavi nekoga, ki želi začrtati življenje namesto nje. “Veliko je bilo treba premakniti v naših glavah, da smo stopiji na to pot. Na pot, kjer je za nas oseba z motnjo v duševnem razvoju sub- jekt, s katerim nihče ne manipulira; da je to oseba, ki ima svojo osebnost, ki je vredna vsega priznanja in človeškega spoštovanja. Pri tem pa nam je bilo popolnoma jasno, da se takšnih stvari in sprememb ne da delati z besedami, temveč s konkretnimi vsebinami, ki bodo bogatile življenja teh oseb, ta življena osmišljala ter jim dajala resnično življensko vsebino.” (Marijan lačen - iz govora na otvoritvi razstave del II. slikarske kolonije Črna na Koroškem v Galeriji Grad 1. 6. 1994) Kot je bila pred časom posrečena sprega Galerije Grad in Zavoda za delovno usposabljanje mladine tako se zdi dobro zamišljena poteza g. Petra Mihelača da svoje poslovne prostore dodamo oplemeniti. Dragocen izbor slovenskih vin nam predstavi nove dimenzije pijače, z deli otrok okrašene stene pa novo mišljenje o osebnosti lasmika vinoteke. Ker se otroci iz ZDUM-a že v drugo predstavljajo v teh prostorih, lahko pričakujemo še več podobnih prireditev, in morda tudi drugih. Naj zaključim z besedami g.Marijana Lačna, direktorja ZDUM-a: “Ob teh delih so se potrjevala in plemenitila mnoga človeška življenja; s tem pa je bila in je vsaj v teh trenutkih dosežena univerzalnost ideje in želje, da so vsa človeška življenja enakovredna in da je vsako od njih vredno najglobljega spoštovanja... Zato naj bi vsaka drugačnost med ljudmi postala vez združevanja, ne razdvajanja; in ko bo tako, bodo vsa življena polna in bogatejša.” Gospod Peter Mihelač in avtorji pričujočih del so tako z velikim mavričnim žarkom osvetlili pot sožitja. Morda se kdaj še srečamo? B. Kumprej RAZSTAVA DEL ROBIJA OŠEPA V GALERIJI KLUBA B 51 V LJUBLJANI Robi OSep je februarja postavil na ogled dva ciklusa slik, in sicer tim Sarajevski ciklus in ciklus slik objektov Križev pot. Sarajevski dkhrs sestavljajo tri slike večjega formata, ki smiselno predstavljajo tri obdobja Sarajeva. Prva slika (prvo obdobje) nosi naslov “Sarajevo 1984”, prikazuje športnika - smučarja in tako simbolizira zimske olimpijske igre v Sarajevu. In tudi MIR Druga slika (drugo obdobje) je naslovljena s “Sarajevo 1994”. Mati z otrokom v naročju v nedoločenem prostoru pomeni izgubljenost, Ixezdomstvo, rušenje in begin zato VOJNO. Tretja slika (tretje obdobje) -“Sarajevo 2004” je vizija Sarajeva v bodočnosti. Center slike prikazuje sloviti most v Mcxstarju v beli barvi, ki ga ni več. Ženski akt na levi, mavrica v ozadju in sonce, ki deloma seka asociacijo na most, nas prestavijo v nov čas in zato tudi v MIR Kompozicija slik je simetrična, kolorit raznolik, vsebina izrazito simbolična. Slike - objekti so v pristopu popolnoma drugačne. Avtor je uporabil vrsto materialov (pločevino, vijake), formati so nepravilni, z obliko poskušajo postati metafora vsebine. So izrazite abstrakcije, ki v motivu Kristusa na križu preidejo v figu-rativnost. Razstavo zaključujeta dve nekon-ceptualni sliki -objekta, ki simbolizirata žensko, kar še posebno poudarjajo atributi ženskosti. Otvoritev razstave je bila dobro obiskana. □ -bk PRENOVA OKEN IN VRAT S SUHO MONTAŽO S suho prenovo starih oken po sistemu Jelovica se izognete vsem zidarskim delom in umazaniji. Zamenjava je precej preprosta. Monter sname stara okenska krila in v okvir montira novega, ga zatesni, vstavi vanj nova krila in namesti notranjo okensko polico. Vse stike zatesni, pokrije s pokrivnimi letvami in delo je gotovo. In ker se okna izdelujejo za vsakega kupca po meri, ni vprašljiva niti dimenzija niti velikost ali oblika. Nobene ovire ne predstavljajo niti spomeniško zaščitene stavbe, saj se je možno prilagoditi obstoječim oknom. Ker se večina dela opravi v proizvodnih obratih Jelovice, na domu pa le končna suha montaža, jih je mogoče prenoviti ob vsakem letnem času, tudi pozimi. Montažna skupina iz Jelovice opravi to delo v povprečno velikem stanovanju v enem dnevu. Če imate stanovanje v bloku, ste gotovo že pomislili na zamenjavo vaših vhodnih vrat z močnejšimi in varnejšimi. Zamenjava oblog z masivnejšimi, novo, polno vratno krilo z varnostno zaporo, ki zaklene vrata na petih mestih, je prava poteza, uresniči pa jo prav tako Jelovica. stenske elemente, s katerimi brez zidarskih posegov pregradite sobo, uredite neizrabljeno podstrešje, seveda pa z montažnimi stenami postavite tudi prizidek ali pa garažo za vaš avto. Prednosti gradnje z montažnimi stenami so: - majhna teža - možna kombinacija s klasično gradnjo, - dobra toplotna izolacija, - odpornost proti požarom, - boljša izkoriščenost prostorov, - preprost transport, - zidarska dela niso potrebna, - preprosta suha montaža, - obnovljeni prostori so uporabni takoj. Na razpolago so zunanje stene in notranje nosilne in nosilne stene. Ti elementi so lahko polni, lahko pa dobite tudi okenske elemente, elemente z notranjimi ali vhodnimi vrati. Za inštalacije so vam na voljo inštalacijski elementi z vgrajenimi cevmi in dozami. Ko vidite, možnosti je nešteto, treba se je le odločiti, pri izpolnitvi vaše želje pa vam bodo svetovali in pomagali strokovnjaki iz inženirstva za montažne objekte. MONTAŽNE STENE Jelovica iz Škofje Loke izdeluje suhomontažne notranje in zunanje Vse informacije v zvezi s prenovo oken, vrat in montažnimi stenami dobite v Jelovici, Škofja Loka, Kidričeva 58, telefon 064 6130, in v poslovalnici JELOVICA Ravne na Koroškem, Čečovje 5, telefon: 0602/20-175 JELOVICA Odprli smo prodajalno z živili, TRGOVSKI COAJTOR sredi hAe.z\ca* □ DOBRA ZALOŽENOST □ PESTRA PONUDBA □ MODERNA SAMOPOSTREŽBA VABL3<£MI! radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alta d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alta d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Ttg mladosti 6 63320 Velenje telefon: (063) 851 788 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,§ Mhz (Šport Nogomet je v Dravogradu najbolj popularen šport Svetla prihodnost "dravograjskih žogobrca r jev" V Dravogradu je nogomet šport številka ena, to smo se lahko prepričali neštetokrat na tekmah članskega moštva. Kraj dobesedno živi s to športno panogo, klubu pa so na srečo naklonjene tudi gospodarske in nam omogočilo igranje v tretji ligi tudi v prihodnje. Kot veste, bo ponovno prišlo do sprememb v ligaškem tekmovanju in tudi tretja liga bo še kako močna. " V Dravogradu so se v zimski pavzi okrepili z kajti dva - trije novi igralci v moštvu kar precej spremenijo koncept igre,". Sicer pa, prvenstvo v tretji ligi - vzhod, se bo pričelo 11. marca in že v tretjem kolu, ko bodo Dravograjčani doma gostili vodilno klubu tudi kadete in mladince." Cilj šole je, da vsak mesec izvedejo eno od načrtovanih akcij. Tako so imeli v lanskem letu pogovor z Branetom Oblakom, naj uspešnejšim slovenskim nogometašem, pa s selektorjem reprezentance Slovenije dr. Zdenkom Verdenikom. Organizirali so zimsko vadbo v telovadnici, enega od glavnih ciljev, ki so si ga zadali, pa so bile organizirane priprave na morju za starostne skupine A in B, to so fantje do 14 in do 12 let. Te priprave smo organizirali z veliko podporo staršev, ki so prispevali po 13500 tolarjev na otroka, tako, da smo v Medulin odpeljali 51 otrok. Ob morju smo vadili 5 dni, od 15. do 19. februarja. S skupino smo občinske strukture. V klubu, ki ga vodi predsednik Avgust Nabernik, skupaj s člani upravnega odbora Miho Ločičnikom, Vinkom Podržanom, Darkom Črešnikom, Vinkom Krajncem in Jankom Jordanom, so vse sile zastavili v kakovostno napredovanje članskega moštva, strokovno in organizacijsko pa so se spoprijeli tudi z načrtno vadbo mlajših kadrov. Članska ekipa je v sezoni 1992/93 igrala še v tedanji II. slovenski ligi, skupaj z nogometaši prevaljskega Korotana, po reorganizaciji lig pa Dravograjčani že drugo sezono nastopajo v tretji slovenski ligi. In prav v letošnjem prvenstvu jim kaže odlično. Po jesenskem delu prvenstva so Dravograjčani uvrščeni na 2. do 4. mesto skupaj z Bakovci in Šentjurjem. Vse tri ekipe so si piigrale 15 točk, le tri manj od vodilnega Aluminija iz Kidričevega. Trener Marjan Pušnik, domačin, ki je bil dolga leta med najboljšimi nogometaši v Dravogradu, je jesenski plasman svojega moštva takole ocenil: “Naša uvrstitev v prvem delu prvenstva je v skladu s pričakovanji. Želja nam je bila, uvrstiti se nekje od 5. do 8. mesta. Moram reči, da smo v začetku celo presenetili v pozitivnem smislu, toda spodrsljaj v zadnjem kolu, ko smo doma osvojili le točko s Slovenjgradčani, nas je stal še boljše uvrstitve. Če bi zmagali, bi prezimilitik za vodečim Aluminijem, imeli pa bi le dve točki manj od njih. Tako bi z okrepitvami, ki upam, da bodo vse realizirane, posegli v boj za sam vrh lestvice. Sicer pa, realni cilji našega moštva so, uvrstiti se med prvih šest ekip v ligi, kar bi odličnim obrambnim igralcem Zoranom Gluhovičem, ki je prišel iz Nove Opreme Korotana Suvela, predtem pa že nekaj let igral v Dravogradu in v avstrijskih klubih. Na dvojno registracijo bosta tudi na pomlad igrala Velenjčana Sergej Šoštar in Branko Pavič, s trenerjem Velenjskega Rudarja Bojanom Prašnikarjem pa se prav te dni dogovarjajo, o prihodu še dveh njihovih igralcev na Koroško. “S pripravami smo pričeli sredi januarja," pravi Marjan Pušnik. “Najprej smo vadili v telovadnici, nato nabirali moči na prostem. Žal so tudi v Dravogradu podobne težave, kot drugod na Koroškem, saj se sneg kar predolgo obdrži na igriščih, tako da fantje po zimskem odmoru kar predolgo nimajo pravega stika z žogo. Zaradi slabih igrišč in vremena so odpadle številne prijateljske tekmo v pripravljalnem obdobju. Kljub temu sem mnenja, da je moštvo dokaj dobro telesno pripravljeno za spomladanski del prvenstva, manjka nam le še uigranosti, moštvo Aluminija, bo jasno, ali varovanci trenerja Pušnika lahko upajo celo na 1. mesto in uvrstitev v II. slovensko ligo. Bomo videli I Toda v Dravogradu ne skrbijo zgolj za člansko vrsto. Že vrsto let nazaj se lahko pohvalijo z najboljšimi pionirskimi in kadetskimi ekipami v koroški regiji. Lani pa so ustanovili še nogometno šolo, katere cilj je predvsem vzgoja mladih nogometašev in sočasno vzgoja teh otrok za nadaljnje življenje. V nogometno šolo so lahko vključeni le učenci s prav dobrim ali odličnim uspehom v osemletki, to je prvi pogoj. “Seveda so to le učenci, ki imajo nagnjenje do te športne panoge, ki jih vzpodbujajo tudi starši," pravi vodja nogometne šole Marjan Pušnik. “Uvedeno imamo tudi celoletno članarino, saj potekajo razne akcije, ki so seveda povezane s sredstvi. Fantje trenirajo od štiri do petkrat tedensko, odvisno od kategorij. Teh pa imamo več, v njih so otroci od 8 pa do 14 leta starosti. Seveda imamo v bili štirje trenerji, Janko Lorber,Joco Barbič, Ivan Pušnik in jaz ter fizioterapevt Maks Popič in snemalec Ludvik Pušnik. V Medulinu smo bili izjemno zadovoljni s tamkajšnjimi pogoji in menim, da so priprave lepo uspele. Pohvaliti moram tudi šoferja “Pilot toursa" Marjana Lesjaka, ki nas je prevažal s svojim avtobusom, bil vseskozi z nami in nas zabaval s svojimi dovtipi, “ povdarja Marjan Pušnik. V Dravogradu so torej ubrali pravo pot, dobrih nogometašev jim ne bo manjkalo. Povabili so tudi ostale koroške klube na sodelovanje, da bi starši iz drugih krajev vključili svoje otroke v dravograjsko nogometno šolo, toda odziv je zaenkrat minimalen. Bržkone so še vedno posredi lokalistične težnje nekaterih klubov in nezaupanje v strokovnost dravograjskih nogometnih strokovnjakov. Ali pa se motimo ?□ -im ROK ŠALEJ TRETJI Na smučiščih Poseka in na Ošvenu je v soboto in nedeljo, 25. in 26. februarja potekalo v organizaciji SK Fužinar letošnje državno prvenstvo starejših dečkov in deklic v slalomu in veleslalomu. Tekmovanja, ki je obenem štelo za pokal Gorenjke, se je udeležilo kar 120 smučarjev in smučark iz 31 klubov. Naslove državnih prvakov so si pri smučali Bernard Vajdič iz Celja in Barbara Kuhar iz Ljubljane v slalomu ter Primož Skerbinek iz Maribora in Zarja Čibej iz Ljubljane v veleslalomu. Najbolje uvrščeni koroški smučar je bil Rok Šalej iz Fužinarja, ki je osvojil bronasto medaljo v veleslalomu, 7. mesto pa si je prismučal v slalomu. Poleg njega se je izkazal še Aleš Gona iz Črne, ki je bil šesti v slalomu in 13- v veleslalomu .□ Ivo Mlakar šport SLABA UVRSTITEV' A DOBRO IZHODIŠČE ] Rokometaši Preventa so po dveh sezonah razočarali svoje privržence. Predlani in lani so se uvrstili v evropski pokal, tokrat so redni del prvenstva končali na skromnem 8. mestu, v teh dneh pa igrajo tekme za končno razvrstitev od 5. do 8. mesta. Slovenjgradčani, ki so sredi sezone zamenjali trenerja, so celo sezono igrali skromno. Sicer so v pokalnem tekmovanju prišli do polfinala, toda žreb jim je namenil prvaka Pivovarno Laško in upi po reševanju sezone v zadnjem trenutku so ugasnili. Jeseni Orli in ostali navijači ne bodo gledali “evropskih” tekem, zagotovo pa bo šel klub v novo sezono močan kot še nikoli. Po dejstvih glede organizacije Preventa, ki smo jih v našem časopistf že predstavili, zagotovo, velika verjetnost pa je, da bo moštvo “Ježkov” tudi igralsko znatno močnejše kot letos. Le tako lahko Slovenjgradčani računajo z mesti, ki bodo zagotavljala nastope v evropskem tekmovanju. Moštvo se v prvenstvu, ki gre počasi h koncu, ni in ni našlo. Pravzaprav je normalno, da je prišlo do padca po dveh izjemno uspešnih sezonah, ko si navijači praktično niso mogli odpočiti od neprestanih zmag in dobrih predstav. Že res, da je šel klub v to sezono izredno ambiciozno, toda pokazalo se je, da vložek le ni bil adekvaten. Terenersko mesto ni bilo niti jasno niti samostojno. Fantastično dveletno sodelovanje Tomaža Kleča in Avgusta Potuška, ki je bržkone svojevrsten pojav v vrhunskem športu, je bilo izžeto. Z Bojanom Levstikom je Prevent dobil izkušenega in odločnega profesionalca, ki ne beži pred odgovornostjo, zato pa zahteva tudi popolno angažiranost uprave pri skupnih načrtih. Strokovnjak z avtoriteto, ki so ga igralci, kakor kaže, dobro sprejeli medse, bo s pravim kadrom vsekakor znal sestaviti moštvo zmagovalnega duha. O posameznih igralcih pa je možno napisati zgodbe. Goran Sokolovič. ki je bil pripeljan kot okrepitev, svoje vloge ni mogel izpolniti. Sprva je imel težave z želodcem, zatem z gležnji, njegova velika smola pa je tudi v tem, da ni naletel na enako razpoloženo moštvo kot je bilo leto prej. Čaka ga slovo od Slovenj Gradca. Vratar Dušan Mavrič ni navdušil. Pred začetkom sezone je že drugič hotel “zaključiti” kariero in ni razloga, da ne bi verjeli, da bo to storil tudi konec letošnjega poletja. Njegov kolega Trivko Matovič, tudi vojak v tej sezoni, je korektno opravil posel, čeprav ni bilo stalnih dobrih obramb. Miro Mauc, še pred kratkim kandidat za reprezentanco, je v veliki krizi. Na desnem krilu zanj ni zamenjave in to je problem več. Na levem krilu kapetan Miran ŠtrigL zmore več, kot je pokazal v tem prvenstvu, vseeno pa je znal tudi navdušiti. Njegova rezerva Jernej Gologranc je velik talent, a zaenkrat le to. Boštjan Doberšek je dokončno opravil z nesrečno hrbtenico. V drugem delu prvenstva je nakazal svoj potencialni učinek, “eksplodirati” pa bi moral jeseni. Matevž Bari je s prihodom novega trenerja padel v pozabo, čeprav je bil že “zlata roka”. Boris Leve nikakor ne gre “do konca”, niha od blestečih iger do poraznih predstav. Uroš Soršak je napredoval, toda še vedno ne zadosti, da bi bil a priori na mestu krožnega napadalca. Sploh ne v konkurenci takšnega igralca kot je Aleš Franc. Toda slednji je le “samo” posojeni igralec (Pivovarna Laško). Dejan Leskovšek je to sezono številka 1. Prvi strelec in najboljši igralec. Pravi organizator igre, asistent in borec. Če že kdo, potem si prav Luka zasluži priznanje za igre v tej sezoni, čeprav ga na zadnjih tekmah muči poškodba gležnja. □ ROK TAMŠE POT DO EVROPSKE KOLAJNE Bogdan Gabrovec, predsednik JZS Slovenjgradčan Bogdan Gabrovec je konec lanskega leta postal predsednik Judo zveze Slovenije. Odločni poslovnež, ki je v sedemdesetih dal pobudo za ustanovitev judo kluba v Slovenj Gradcu in vsa leta biknjegova gonilna sila, je zdaj na čelu krovne organizacije s smelimi načrti, ki jih že uresničuje. Za Prepih je Gabrovec podrobneje spregovoril o kratkoročnih aktivnostih slovenjgraškega in slovenskega juda, ki mu ne manjka slovesa. Gospod Gabrovec, za predsednika ste bili izbrani z jasnim in ambicioznim programom. Katere so glavne točke? "V JZS je vsem postalo jasno, da je potrebna tako kakovostna kot količinska sprememba dela. Sam sem že leta 1986 seznanjal slovenske strokovnjake s svojo vizijo razvoja našega juda do leta 2000, toda takrat ni bilo ne posluha ne podpore. Tokrat so me praktično soglasno izbrali za predsednika zveze (11:2). Prvotni in največji cilj je, da osvojimo medaljo na enem izmed prihodnjih EP. Dokončna odločitev je, da bo evropsko prvenstvo leta 1997 v Ljubljani. S tem se bodo povečale možnosti naših tekmovalcev, gre pa tudi za promocijo našega juda v družini 45 evropskih zvez. Želimo sistemsko priti do močne organizacije v Sloveniji. Judo bomo poskušali uveljaviti tudi na Dolenjskem in Notranjskem, kjer ga zdaj ni. V pomoč in obojestransko korist bo sodelovanje z vojsko in policijo. Sicer pa bomo bolj kot dosedaj prisotni v izobraževalnem procesu, več poudarka bomo dali tistemu prvemu, najvažnejšemu selekcioniranju v začetku osnovne šole. V preteklosti ni bilo pravih strokovnih prijemov, zdaj pa sodelujemo že s tako velesilo v judu kot je Francija, raven pa bomo še dvignili.” Kje je danes JK Slovenj Gradec med 32 klubi v Sloveniji in v kakšni vlogi ga vidite v prihodnje? "Od leta 1580 je slovenjgraški klub med prvimi šestimi v Sloveniji. Lani smo bili za Impolom, Ivo Reyo, Olimpijo, Sankakum in Bežigradom. Lansko leto smo imeli tri mladinske reperezentante: Pavlina, Zupanca in Pečolerja. Pavlin in Pečoler sta prenehala, toda zanju še vedno ni prepozno, da postaneta vrhunska tekmovalca, če bi se odločila za nadaljevanje kariere. Sicer pa Lakovšek redno osvaja naslov državnega prvaka v svoji kategoriji, tu pa je še Ramšakova, ki je prav tako reprezentantka. V mlajših kategorijah imamo veliko perspektivnega kadra, ki vse bolj stopa v ospredje. Delo z mladimi je živahno, imamo sekcije na šolah v Mislinji, Šmartnem, Slovenj Gradcu in v Pamečah. Delo z mladimi judoisti bo resneje steklo tudi v Vuzenici in Radljah. Naša “baza" se tako veča, toda problem je trenerski kader. Kljub temu, da je v Slovenj Gradcu kar 20 mojstrov juda, še nisem uspel najti svojega naslednika pri vodenju na treningih. Upam, da bomo ta problem v kratkem rešili.” Jesenski judo turnir mladink iz mest glasnikov miru v Slovenj Gradcu bo organizacijski test pred EP v Ljubljani? 'Tako je. Tekmovale bodo samo mladinke iz 15 držav, kajti nastanitvene kapacitete ne dovoljujejo večje udeležbe od 200 ljudi. Vsekakor pa bo to primeren test, saj bodo prisotni evropski funkcionarji, ki bodo spoznali našo deželo in delo v judu. Na morebitnih napakah, za katere upam, da bodo malenkostne, če že bodo, se bomo lahko veliko naučili za pripravo EP. Sicer pa je udeležba na slovenjgraškem turnirju zagotovljena, saj gre za 50. obletnico OZN in petletnico Slovenj Gradca kot mesta glasnika miru. Morda nam bo ta turnir celo uspelo uvrstiti na koledar evropske judo zveze. Tudi s tem bo kakovost našega juda rasla, da o možnos-tih koroškega turizma in drugih dejavnikov pri tem ne govorim.” □ -rt ! §5>®5?TKI[| Piše: Ivo Mlakar NOVI VflDITELJI SMCJČfiN]ff Po nekaj letih mrtvila je znova oživelo delo področnega zbora učiteljev, vaditeljev in trenerjev alpskega, smučanja. Zbor se je organizacijsko okrepil pod vodstvom nekdanjega lužinar-jevega trenerja Jake VaMa, vidni pa so že prvi rezultati njihovega dela. Tako so dosedanji vaditelji smučanja v letoSnji zimi opravili obvezni seminar alpske Sole smučanja in si s tem pridobili licenco, skupaj s Športno zvezo Ravne pa je zlx>r organiziral tečaj za vaditelje smučanja. Tečaja se je udeležilo 18 kandidatov iz Mislinjske, Dravske in Mežiške doline. Po teoretičnem delu tečaja, ki ga je vodil prof, Roman HoH in po praktičnem delu, ki sta ga vodila Pavii Čebulj in Kksnen Vhmč, je 13 kandidatov uspeSno ojtravilo izpit za vaditelja alpskega smučanja, izpit so opravili: Ura? Homan, Tomaž Kostanjevec, Jan Maklin, Petra VidemSek in Barbara VolčanSek iz Raven, Gregor Osrajnik. SaSo Pavlič in Jožko Špegel z Mute, Bo nit Močilnik in Katja Škrinjar s Prevalj, Marko Vitežnik in Bojana Pogorevčnik iz Slovenj Gradca ter Matjaž Kitek iz Mežice. DESET HEDflLJ PLAVALCEM FUŽINARIA V MARIBORU Na državnem prvenstvu za mladinske in kadetske kategorije, ki je potekalo od 17. do 19. februarja v Mariboru, so plavalci in plavalke Fužinarja osvojili kar 10 medalj. NajuspeSnejši je bil (šport Matjaž Čepelnik. ki si je med kadeti priplaval dva naslova državnega prvaka in to v disciplini 100 in 200 m prsno, poleg tega pa je osvojil še 2. mesto na 200 m mešano. Med kadetinjami sta po en naslov osvojile Tanja Merzdovnik na 100 m prsno in Špela Fras na 50 m prosto. Merzdovnikova si je poleg tega priplavala še eno srebrno in eno bronasto odličje. bronasta medalja je pripadla tudi štafeti deklet Fužinarja v disciplini 4 x 100 m mešano, za ekipo pa so plavale Tanja Merzdovnik, Janja Gologranc, Vasja Knuplež in Špela Fras. Med mladinci in mladinkami sta tretji mesti osvojila Primož Abraham na 100 m delfin in Anja Srebotnik na 200 m prsno. Z uvrstitvami v veliki finale, med najboljših osem, so se v kadetskih kategorijah izkazališe Marko Šuler, Vasja Knuplež in Janja Gologranc PRVI MESTI ZA DEJANA KUMRA IN TINO MAŽE Na smučišču Poseka na Ravnah je bila 19. februarja tekma vzhodne regije Slovenije v slalomu za dečke in deklice. Med 108 mladimi smučarji in smučarkami iz 16 klubov so po posameznih kategorijah zmagovalci postali: med mlajšimi deklicami in dečki Una Maže in Dejan Kumer, oba iz Črne, ter med starejšimi deklicami in dečki Maja Furek iz Branika Maribor in Bernard Vajdič iz Uniorja Celje. Ostali koroški smučarji in smučarke so se uvrstili na naslednja mesta: med mlajšimi deklicami je bila Vanja Vravnik 2., Maša Černovšek 6. in Špela Božič 8., vse so tekmovalke Fužinarja. Meti mlajšimi dečki je bil 5. Dejan Smonkar iz Slovenj Gradca,10. Sebastjan Karner, 12. Miha Breznik (oba Fužinar) in 16. Aljaž Pudgar iz Črne. Med starejšimi deklicami je Ravenčanka Petra Mikeln osvojila 5. mesto, Saša Koželj iz Slovenj Gradca je bila 11.. med starejšimi dečki pa si je Rok Šalej prismučal 3. mesto. LAČNOVI ČETRTI NASLOV Nalafe Lačen, 23-letna smučarka tekačica iz Črne na Koroškem, ki se je v letošnji sezoni že nekajkrat izkazala v tekmah za svetovni pokal, na domačih tekmovanjih seveda nima prave konkurence. Tako je na letošnjem državnem prvenstvu, ki so ga izpeljali v treh delih, osvojila vse možne naslove državne prvakinje med članicami. Potem ko je prepričljivo zmagovala v tekili na 5, 10 in 21 km, je nazadnje 19. februarja na Rudnem polju na Pokljuki osvojila še 1. mesto v teku na 15 km v klasični tehniki in si tako pritekla četrto zlato odličje z letošnjega prvenstva Slovenije. ANDREJI BARL "POHORSKA SMUČINA 11 Kljub močnemu sneženju je tudi letos lepo uspel že 12. po vrsti tekaški maraton “Pohorska smučina", ki je potekal od Pungarta na Kopah do Areha. Na progi dolžine 50 kilometrov se je preizkusilo 181 tekačev in tekačic. Pri moških je drugič zapored zmagal 19-letni Peter Dovnik iz SK Pohorje Hoče, ki je progo pretekel v času 2:40,48. Pri ženskah je prvo mesto osvojila Andreja Bad iz Pameč pri Slovenj Gradcu, ki je progo pretekla v natanko štirih urah. CICIBANI NA SNEGU Najmlajši koroški smučarji alpin-ci, cicibani in cicibanke, ki tekmujejo v okviru svojih klubov, predvsem na področju severovzhodne Slovenije, se že lahko pohvalijo s številnimi lepimi uvrstitvami V letošnji zimi je bilo kar nekaj tekmovanj za smučarje naraščajnike, zadnji dve na Arehu na Pohorju in dan pozneje v Krajnski Gori, kjer so mladi koroški tekmovalci posegli po visokih mestih. Tako je v veleslalomu, ki je bil 18. februarja pri Arehu in je štel za prvenstvo vzhodne regije, Boštjan Pogač iz Vuzenice osvojil 2. mesto med cicibani. Ravenčan Andrej Hafner je bil 4., njegov klubski tovariš Vid Gjurin 7., Luka Zajc iz Vuzenice pa 8. Med deklicami je bila Jasna Kapnik 3.. Katja Vravnik 6. in Una Erženičofk 8. V Kranjski Gori pa je bilo tekmovanje cicibanov in dcibank za 5. Zmajčkov pokal v veleslalomu. Med okoli 330 mladimi smučarji iz Slovenije in Hrvaške sta najboljšo uvrstitev med letniki 1986 dosegla Salo Kotnik in Barbara Kapnik iz Fužinarja, ki sta bila druga. Na 5. mesto se je uvrstil Martin Pečnik, šesti pa je bil Nejc Strojnik.□ TELEFON V STISKI za otroke in odrasle 0602 23 399, 23 004 sreda 17h do 19h pon. - pet.: 12h do 13h pod šifro “Prijatelj” Vaš Prepih DELO DOBI • % % • strojem, seveda če doseže določeno normo ali jo celo preseže. Tudi sama za celo leto dela ne dosežem četrtine bajne devizne vsote. Da se ti zmeša! Slučajno mi je prišel v roke časopis, ki sem ga iz radovednosti prelistavala. Seveda je, kot tudi za mnoge druge, zelo zanimiva rubrika “Delo dobi”. Verjamem, da nas je ob bornih plačah kar veliko, ki bi popoldne ali ob večerih delali in zaslužili dodatni tolar. “Delo za tujo firmo - informacije po telefonu...” In zakaj ne ? Že vrtim številke, oglasi se prijazna telefonistka na centrali. Hopla! Torej je oglaševalec zaposlen, vendar s to razliko, da si je dodatno delo in zaslužek organiziral kar med delovnim časom! Kmalu se oglasi ženski glas. Ko prosim za informacije, mi v jeziku, ki smo ga včasih razumeli kot enega jugoslovanskih, razloži, da je posrednik tuje firme. Iz razlage sem razumela, da je njeno delo to, da ti pošlje prijavnico za delo in če te le-to zanima, ti seveda dobro obveščena kot je, rada posreduje še dodatne informacije. Komaj sem zatajila smeh ob poslušanju, kaj vse bi se dalo početi. Skratka, od enostavnih del, do tistih, ki zahtevajo že visoko kvalifikacijo in specifično usposobljenost. Takoj vem, da bi nekdo zopet rad zaslužil na račun naivnosti in stiske ljudi, ki se oprimejo še tako majhnega upanja, da bodo med tistimi, ki bodo za dodatno delo doma prejemali “odlično plačilo”! In kaj moram storiti, da izkoristim to “življensko priložnost”? Nič posebnega. Neimenovani gospe moram zaupati svoj naslov, da mi pošlje prijavnico za delo. Za stroške prevoda prijavnice iz nemščine v slovenščino (Bog nam pomagaj, če se bodo- s prevodi v našjepi jezik ukvarjali taki “strokovnjaki”) bom ob prevzemu pisma plačala 200 tolarjev. Priložen bo tudi naslov firme v Nemčiji, kamor izpolnjeno prijavnico odpošljem, v kuverto pa obvezno priložim 50 nemških mark za stroške, ki jih bodo z obdelavo prošnje imeli v Nemčiji! Če sem prej le še kanček dvomila, mi je sedaj zares kristalno jasno, v katerem grmi tiči zajec, kot radi rečemo. Komentiram pa nič, le vljudno poprosim za ime firme, s katero bi kot bodoči honorarni sodelavec delala. Gospa pove neko ime, za katero sem tako ali tako prepričana, da je izmišljeno. Po kratkem molku ji omenim, da imam pred seboj register tujih firm in da njene ni med njimi. Skoraj užaljena je. Prejšnji dan je razposlala že preko dvesto pisem in edina da sem, ki ji ne verjamem oziroma zaupam! To pripombo kar preslišim in skrajno vljudno pripomnim, da bi devizni del nakazila raje poslala preko deviznega računa, ker bi s tem imela potrdilo. S tem je njene potrpežljivosti konec. Pogovor je na hitro zaključen in veza prekinjena. Dolgo je že, kar sem se nazadnje tako od srca nasmejala. Ko pa sem pomnožila tolarske in devizne zneske z dvesto, me je smeh minil. Toliko, kot je gospa v službi dodatno zaslužila v enem samem dnevu, marsikdo ne zasluži za leto težaškega dela za Sicer pa, kmalu bo pomlad. Namesto kupovanja solate na tržnici bomo nabirali regrat, čez mesec ali dva bomo na vrtu izkoristili vsak centimetrček zemlje. In seštevali bomo zneske, ki jih za nakup zelenjave dnevno namenjamo, saj bomo imeli svojo, tista na tržnici pa naj zaradi mene in meni podobnih kar propade. In k vsem seštetim tolarčkom bom ob koncu zagotovo prištela še tistih dvesto, in tudi na petdeset mark ne bom pozabila. META OB KULTURNEM PRAZNIKU SO POZABILI NA NAS Vrsto let nazaj je bilo v navadi, da je bila v Slovenj Gradcu organizirana osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, obogatena s kulturnim programom. Župan pa je prirejal sprejem za širši krog kulturnih delavcev. Tradicionalno so se ob tej priložnosti podeljevala Bemekerjeva priznanja najbolj zaslužnim občanom s področja kulturnega ustvarjanja. Na to proslavo, kakor tudi na omenjeni sprejem, je organizator s posebnimi vabili vabil zaslužne kulturne delavce, kulturna društva in zlasti vse dobitnike Bemekerjevih priznanj iz preteklih let tako, da si brez povabila kot člani Pihalnega orkestra Slovenj Gradec skorajda nismo upali med povabljence. Letos sicer ni bilo razpisa, pa tudi izbora za Berneklerjeva priznanja ne, oziroma naj bi to bilo pozneje, kar seveda ni sporno. Sama proslava je bila organizirana in tudi izvedena, vendar nekoliko okrnjeno za nekatera kulturna društva kot tudi za posameznike. Prizadeto kulturno društvo PIHALNI ORKESTER Slovenj Gradec in nekateri posamezniki v njem se sprašujemo, kako je možno, da je občinska zveza kulturnih organizacij Slovenj Gradec, v katero je včlanjen tudi PIHALNI ORKESTER in ki je pripravila seznam vabljenih ter tudi pošiljala omenjena vabila, prezrla najstarejše, naštevilčnejše in najbolj aktivno kulturno društvo v občini. Očitno je šlo za namerno izpustitev, saj so prve informacije iz Zveze kulturnih organizacij bile, da je vabila razpošiljala občina, kar pa se je pozneje izkazalo, da ne drži in da jih je razpošiljala ta ista ZKO. Kasnejši izgovor in navidezno opravičevanje prizadetim seveda ne more spremeniti dejstva, da za PIHALNI ORKESTER zelo dobro ve vsak krajan, predvsem pa v ZKO. Takšen očitno namerni spodrsljaj se seveda ne da opravičiti. Prizadeti člani PIHALNEGA ORKESTRA Slov. Gradec Glosirana črna kronika Prometnik no ledu Svoj sprehod po Koroški Črni kroniki naj tokrat prifriem nekoliko drugače ali celo bolj neobičajno. Navadno v uvodu podam temeljne značilnosti ■ to je najhujše primere - nekega obdobja. Največkrat gre seveda za tragična ali kriminalna dejanja, ce lahko tako rečem. Seveda tudi tokrat brez teh ne bo šlo, vendar o tem malo kasneje. Najprej pa nekaj pozitivnega iz življenja naše policije. Kljub pomanjkanju snega smo namreč še vedno v zimskem času in to je cas smučarskih tekmovanj. Tudi koroški policisti kdaj pa kdaj najdejo cas za dvig svojih psihofizičnih sposobnosti. Tako se je nedavno tega na državnem prvenstvu prometnih policistov Slovenije v Kranjski Gori po zelo zahtevni veleslalomski progi spustila tudi smučarska ekipa koroških promemih policistov. Bili so še kar uspešni, saj so zasedli ekipno drugo mesto. Najboljši posameznik iz njihove ekipe pa je bil Marjan Jevšnlk na odličnem četrtem mestu. Nastopilo je 108 tekmovalcev. Povejmo še, da je tekmovanje ob lepem vremenu odlično pripravilo Športno društvo Pegaz iz Kranja v spomin na policista Milana Perka iz postaje promeme policije Kranj, ki je umrl med opravljanjem delovnih nalog. Koroška v stilu In zdaj k običajnim dogodkom. Za minulo obdobje lahko rečemo, da se tudi po policijskih zapisnikih vidi, da je Koroška v Sloveniji (če je o tem morda kdo dvomil - op. pisca). Če so bile namreč strani črnih kronik javnih medijev Sloveniji zadnje čase polne poročil o podtaknjenem razstrelivu v avtomobilih in drugih eksplozijah, lahko o tem kaj napišem zdaj še v tale naš časopis. Kriminal se tako prav zares širi kot kakšna kužna ali nalezljiva bolezen - na primer tačas aktualne ošpice - iz ene slovenske pokrajine v drugo. Tako je dne 16.2. ob 5.25 uri v Dravogradu prišlo do eksplozije pod parkiranim avtomobilom Suzuki Swift, last Z. J. iz Primoža na Pohorju. Vozilo je bilo kar hudo poškodovano, saj gmotna škoda znaša okoli 400.000 SIT. Dobrih 70.000 tolarjev gmotne škode pa je nastalo še na vozilu, ki je bilo parkirano blizu Suzukija. Vrh vsega pa je počilo tudi nekaj stekel na bližnjem bloku, kjer znaša škoda okoli 10.000 tolarjev. Pri zbiranju obvestil so policisti, kot kaže, že naleteli na vročo sled. Dejanja naj bi bil osumljen moški, ki je bil pred leti poročen z eno izmed stanovalk bližnjega bloka. Osumljeni je tujec in zdaj biva v Avstriji. In še... Druga značilnost tega obdobja prihaja najverjetneje iz sociale in smo jo pravzaprav lahko že pred časom pričakovali. Zadnje čase se namreč srečujemo vse več s tako imenovanim nakupom “na kredo” Vse več je ljudi, ki na up vzamejo kako blago, zlasti jestvine in jih potem seveda ne plačajo. Ni pa to nič novega, saj celo neka stara ljudska pesem pravi:” Micka Kovačeva, pila nič plačala!” Tretja značilnost je iz prometa: Ceste na Koroškem so - žal - spet terjale smrtno žrtev. Koroški prometni policisti pa so oni dan imeli pravo cestno dirko z voznikom, ki na njihov znak ni ustavil in je s svojim načinom vožnje močno ogrožal druge prometne udeležence. Tako smo tudi na Koroškem dobili “cestnega bojevnika”. Žal to ni bil Mei Gibson. Žal zato, ker on nastopa zgolj v filmu! Po delih Zastavo v po moje vedreje zasukanem delu nosi tokrat V. G. iz Dravograda. Utemeljeno je namreč osumljen kaznivega dejanja zatajitve. Pa ne, kot bi morda mislili, da je, kot tisti znani slovenski pisatelj, zatajil mater! Ne, vsa stvar je veliko bolj sodob- na. V. B. je v popravilo sprejel osebni avtomobil, last V. T. z Raven na Koroškem. Vendar avtomobila ni začel popravljati, marveč razprodajati po delih , kot da bi bil njegov. Torej - kot rečeno - ni zatajil matere, ampak prvega lastnika vozila. “Temu se drugače povedano ne reče več Freudov sindrom, kar velja za prej omenjenega slovenskega pisca,” pravi moj prijatelj “bifedžija” Miran, “marveč Mercedes sindromi Sicer pa kar slišim nesojenega dravograjskega avtomehanika, kako pred kadijo zatrjuje, da je vozilo, ki ga je sprejel v popravilo, bilo v takšnem stanju, da ga je lahko le še na delni razprodaji ali razprodaji po delih prodal po najnižji ceni!” Počil jo je Kramo policijsko poročilo: R. J. iz Slovenj Gradca je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja hude telesne poškodbe Dne 8.2. naj bi bil z večjo kovinsko žlico za obuvanje čevljev poškodoval M. J. iz Slovenj Gradca. Kratko pojasnilo: Bojda omenjena gospa M. J. ni bila zadovoljna s čevlji, ki jih je nosil R. J. .. Dopust s priokusom Grenak priokus bo letos s smučarije na Pohorju odnesel S. V. iz Trbovelj. Neznani storilec mu je namreč s parkiranega avtomobila blizu Ribiške koče snel žaromet in anteno. Tako ga je oškodoval za dobrih 10.000 tolarjev. Slišati je - iz povsem neuradnih in nezanesljivih virov -, da naj bi neki lovec, ki je v bližnjem gozdu štel srnice, usodnega dne (dan kraje - op. pisca) zvečer na smučišču videl čudnega smučarja z eno lučjo in anteno na glavi. Lahko pa, da je šlo tudi za bližnje srečanje tretje vrste... Močan odriv Za smučarskega skakalca bi se pravzaprav lahko potegoval F. J. s Sel pri Slovenj Gradcu. Lahko bi rekli, da ima hudo močan “odriv”. Utemeljeno je namreč osumljen kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. V policijskem zapisniku namreč prše, da je v dopoldanskem času dne 28.12.94. med prepirom pred gostinskim lokalom v Slovenj Gradcu od sebe odrinil B. U. iz Slovenj Gradca tako močno, da je padel po pločniku in se hudo poškodoval. Pri kadiji lahko pričakujemo, da bo F. J. v svojo obrambo navedel priprave na prihodnjo zimsko olimpijado. Tistega dne, ko se je bil srečal z B. U., pa je prav intenzivno treniral odriv, ki mu še ne gre najbolje. Udeleženec v prometu M. P. iz Radelj ob Dravi pa je oni dan na vsak način želel biti neposredni “udeleženec v prometu”. Policijska patrola ga je namreč zvečer našla “utrujenega” na stopnicah stanovanjskega bloka v Radljah. Ko so mu želeli pomagati na noge je zbezljal in stekel na cesto ter oviral promet. Policisti so ga ročno odstranili s ceste, vendar jim je ušel ter pričel “urejati promet”. Ker v Radljah tačas ne potrebujejo dodatnega prometnega policista, so M. P. začasno dali na led v policijski bunker ali čuzo, kot temu še pravijo.Q T.I. partnersko podjetje O proizvodnja montažnih podplatov O proizvodnja termoplastičnih granulatov O posredovanje v zunanji trgovini carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tei.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631 PAR ITAUJA - PAR MOSKVA - PAR MINSK ihmtek (§)!ek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE (^j) lek dd. Ipyjamiffl tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 n 1 NIOTOTEMPO Prevalje PRIDRUŽITE SE VELIKI DRUŽINI VOZNIKOV c atto šoli M0T0TEMP0 Prevalje: © ker je Vaš denar pri nas Več Vreden © ker organiziramo CPP V Vašem kraju © ker se boste naučili Voziti Varno, Varčno in okolju prijazno © ker smo šola prijaznih ljudi © rezervirajte si prosto mesto hrt ceno VLJUDNO VABLJENI ! v. v, v, MCICADNA POLAM I V V • V Slaščičarna "POIANŠEK" ZqoRNji kRAj 16, PrevaIje Vam Nudi vse vrste sUščic. 'V&y.jEwiì!! TeL: 0602 PREPIH Planinski kotiček SEZNAM IZLETOV V MARCU Planinsko društvo Met Datum Vodnik/Informacije TeLefon PD-Čma S.Amičev pohod na Raduho 19.mar g.Lesjak Pavel 39-537 PD-Mežka 5.Arničev pohod na Raduho 19.mar g.Branko Ramšak 35-466 g.Stojan Krivec 37-574 PD-Prevalje Občni zbor 11.mar g.Komprej Ivan 31-479 PD-Ravne/mlad.ods. Izlet na Hom 11.mar g.Golob Igor 21-529 Potep po koroški-cilj Strojna 18.mar g.Kotnik Amdrej 22-657 PD-Dravograd Pohod z Viharniki: Višnja gora-Muljava 04.mar ga.Tekavec Ruža g.Epšek Marjan 83-48 PohodMumhof-Pemice-Košenjak 25.mar g.Kotnik Milan 83-487 Pohod na Snežnik g.DjuričJovo I 83-487 PD-Feao Izlet na Boč-ogled velikonočnic plakati,K.radio g.Senica Jože 41-765 Zimski vzpon na Triglav plakati,K.radio g.Senica Jože 41-765 PD-Slov. Gradec Ni informacij ! PD-Mislinja Ni informacij ! PD-Vuzenica Občni zbor plakati g.Bricman Branko 64-161 Turnosmučarski izlet na Peco plakati g.Mrakič Bogomir 71-186 Izlet na Košenjak plakati g.Kaiser Ignac t 61-600 PD-Racflje Izlet na Rdeči breg plakati g.Janez PD-Radlje/mlad.ods. Ravne-Uršlja gora plakati g.Janko PD-Ožbah/Kapla Ni izletov ! PD-RIbmca na Pohorju Pohod na Uršljo goro plakati g.Kotnik Božo 68-194 Iz programov izletov posameznih PD, zbral in uredil I.Cigale Planinski pozdrav ! POROČILO 0 OPRAVLJENEM RADIOAMATERSKEM TEČAJU III.KLASE IUKW) ZA PLANINSKE VODNIKE "UKW-94" V MDO-KOROŠKE Na seji Meddruštvenega odbora planinskih društev Koroške, je na pobudo planinskih vodnikov bil sprejet sklep, da se povežemo z Radioklubom “Malgaj” Ravne,v okviru katerega bi bil organiziran radioamaterski tečaj “UKW-I1I.klase” za planinske vodnike.Vsi predsedniki planinskih društev so se strinjali, da vodniki, ki si licenco za delo z radioamatersko postajo želijo, obiskujejo in opravijo ta tečaj. Na tečaj se je prijavilo 31 vodnikov iz 9 planinskih društev v regiji, od skupno 13 planinskih društev. Tečaj je redno obiskovalo in pristopilo tudi k opravljanju izpita 18 kandidatov. Seznam vodnikov operaterjev Hl.klase, ki so uspešno zaključili tečaj: PD-Dravograd Dolga pot S56LOS Otič Stanko S56LFW Weiss Friderik PD Prevalje S56LKI Komprej Ivan S56LRO Močnik Roman S56LTT Trop Bogomir PD Ravne na Koroškem S56LCI Cigale Ivan PD Radlje ob Dravi S5ÓLSK Semlak Janez PD Slov Grade« S56LDG Goljat Daniel S5ÓLVH Hartman Ivan S56LTF Tamše Franc PD Slov.GradecFecro S56LSJ Senica Jože S56LBX Šmon Bojan S56LBY Šmon Breda PD Mežica S56LBF Lesjak Boštjan S56LS Rose Stanko PD Črna na Koroškem S5ÓLGF Grabner Franc S56IIP Lesjak Pavel S56LMK Mosmar Karel Seznam vodnikov operaterjev lll.klase,ki so že imeli pozivni znak: PD Mislinja: S56GTT Tajnik Tine S56GZJ Zaveršnikjože Planinski pozdrav ! KVIZ-MDO Koroške regije Načelnik:Ivan Cigale Razvedrilo VOJAŠNICA OČESNA ŠARENICA FRANC KNJIŽEVNIK 1871-1945 PREPIH SRBSKO MESTO V __ŠUMADI11______ ŽUPANI POD I FRANCOZI I IME NEKDANJE- GA BOKSARJA PARLOVA HERCE- GOVEC SLAVKO ERŽEN LATINSKI VEZNIK DEL STATEV KEMIJSKI SIMBOL ZA RADIJ DRUGA GRŠKA ČRKA PREPIH GRŠKA ČRKA OČKA IME PISATELJICE KOVAČ OSEBNI ARTEMIS ZAIMEK SNOVI ZA LEP1JENJE MORSKA RIBA, KI SPREMINJA BARVE KEM. SIMBOL ZA GALIJ REKA NA PELE-PONEZU AMt-RIŠKI DRUŽABNI PLES RUSKQ PRISTANIŠČE OB OHOT-SKEM MORJU NAUK O BOLEZNIH POTOVALNI NAČRT DEL KOLESARSKE DIRKE GLAVNI I TV SPI KER STEVNIK I RADO I VRSTA VRBE KLATEŽ VELEMESTNIH UUC GORA NA KRETI MEHKA, FINA TKANINA POSREDNIK PRISTAN. OB MISSOURNU SRBSKO MOŠKO IME, VESEUN SKANDINAV-SKO M .IME RIMSKA BOGINJA JEZE EVA NOVŠAK JAPONSKI OTpK V OTOgU EU STAROGRŠKI JUNAK IME PEVKE PRODNIK DOLGOREPE PAPIGE DRAMA HRVAŠKEGA PISATEIJA IVA BREŠANA OBL Ž. IMENA ANICA SJNJ. VITEŠKA IGRA U$MIUEN ČLOVEK GR. MATI BOGOV GOSTO- SEVG IJUDSKA REPUBUKA PODOBA, FIGURA PLOSQNSKA MERA V ANGUJI IN AMERIKI EGIPČANSKI BOG SONCA PUSTNA MAŠKARA - Dragi, prinesla sem pokazat ribo, ki si jo ujel... J Kia- tolik® Policaj, ki so ga zelo mučile vse besede na črko P, dela zapisnik nesreče, v kateri je avtomobilist povozil pešca. Pešec je obležal z glavo na pločniku, ostali del telesa pa je 'pustil' na cesti. Strokovna izdelava zapisnika je izgledala takole : 'Človek, mrtev.1 Zapiše. 'Noge, na cesti.'Zapiše. 'Trup, na cesti. ' Zapiše. 'Roke, na cesti.'Zapiše. 'Glava, na ppp , glava na ppp, glava na pppppp ' in brcne reveža v glavo. 'Glava na cesti. ' Zapiše. Razvedrilo Dr. Mujo (zcx)log) vzame bolho na medicinsko analizo.... Postavi bolho na pregledovalno mizo in ukaže: - Skoči bolha! ...In bolha poskoči. Vzame zvezek in zateleži: “Bolha ima šest nog, in skače...." Zdaj ji odreže eno nogo in ji spet reče: “Skoči bolha!” In boga bolha spet poskoči. Beležka: “Bolha, 5 nog, skače”. Tako poreže bolhi vse noge, in ji na koncu spet reče: “Skoči bolha!" Ko....bolha ne poskoči.... On spet (zdaj malo močneje): “SKOČI BOLHA!!!" a bolha še vedno ne skače... In tako še parkrat, a zaman.... Dr. Mujo spozna: “Bolha je OGLUŠELA....” «•••••• Bili so Mujo, Suljo in Haso. In so prenašali omaro... Tako nosita Mujo in Haso omaro in naenkrat vpraša Haso: H: Mujo, kje je Suljo? M: Znotraj je, pomaga nama! H: Kako, za vraga riama pa pomaga???! M: Drži obešalnike!... M: Ta vžigalica se noče vžgati! H: Zakaj? M: Nimam pojma... Prejšnjikrat se je pa takoj... Haso in Mujo se srečata v nebesih... “Mujo, kako si ti umrl?" - vpraša Haso... “Jaz sem zmrznil, pa ti?" - reče Mujo... “Mislil sem , da me vara žena. Pa se tako nekega dne nenadoma vrnem domov, in imam kaj videti, moja žena leži gola na postelji! Pogledam v omaro, nič. Pod posteljo - nič! Na balkonu, nič, celo hišo pregledam in ne nadjem nič. In lakoti umrem od sreče, ker me moja žena ne vara....” “Ajoj Haso, zakaj nisi pogledal v zmrzovalnik?!..." iposmsa® is©ijì©sis® smania®? Zemljevidi gor ali dol, nekaj je nesporno: kjer govorimo po koroško, je Koroška. Že res, da jo nekateri označujejo tudi tako, da je Koroška tam, kjer živijo trmasti, nezgovorni in ne vem kakšni še ljudje. A to so nedokazane trditve, ki še čakajo na tozadevne raziskovalce. Ostanimo pri koroškem narečju. To živi z ljudmi, se z njimi spreminja in oblikuje po času, v katerem živi, je odraz le-tega v zgodovini dežele. Narečje starejših je bogata zakladnica pričevanja o življenju, delu in medsebojnih odnosih v času, ki tone v preteklost. Z njim se zgubljajo nekatere značilnosti narečja, predvsem pa posamezne besede iz bogatega besedišča, ki je tisti čas označevalo. V preizkušnjo vam ponujamo narečne besede, pobrane s koroških domačij. Na črto zapišite besedo iz knjižne slovenščine, ki ima enak pomen (je soznačnica ali sinonim). Ne odnehajte pri prvi prepreki, k reševanju povabite še koga. Veliko zabave vam želimo. ampos................................................. cevh................................................... dov postit............................................. {linčat................................................ avbetno................................................ Svoje znanje lahko preverite nekje na naslednji strani. Mana Repanšek oiutn/o ijv oupoj ju •(o2nj<»i) iimfai] ‘itiisndo ‘aftojo 'ojvuo^du :3Aiipj - sfoajou oi/sojo)/ outvuzoj - Marjan, vina za goste ni več, ostalo nam je samo še boljše... V ^ @ a Policaj pride s safarija. Pa ga kolegi vprašajo, kakšne živali je lovil. Odgovori, da je lovil tigre pa leve pa nosoroge pa piis-note. Eden ga vpraša: Kaj pa je to plisnot. Policaj odgovori: To je pa ena taka čudna črna žival, ki po dveh nogah skače pa tuli: please not, please not.... Začetek turistične sezone. Kolona tujcev se vali skozi Ljubljano na morje. V križišču stojita dva policaja. Tam se ustavi črn Mercedes, spusti se šipa. Šofer vpraša: “Sprechen sie Deutsch?” Policaj: “Nein.” Šofer: “Do you speak English?” Policaj: “No.” Šofer: “Parli Italiano?” Policaj: “No.” ...Espanjol Policaj: “Ne!” Šipa se zapre, auto pa se odpel- je- Čez čas pravi drugi policaj: “A ne misliš, da bi se en od naju moral naučiti vsaj en tuj jezik?” Prvi policaj odvrne: “Pa kaj ti bo. Si videl, frajer govori štiri jezike, pa mu ni nič pomagalo...” Mujo se je s kolesom peljal po cesti. Kar naenkrat je opazil, da ima sprednje kolo bulo. Ustavil se je, položil kolo na tla in čakal. Mimo se je pripeljal Haso. Haso: Mujo, zakaj čakaš? Mujo: Moje kolo bo rodilo. Haso: To pa moram videti. Ustavil se je ob njem in čakal. Mimo se je pripeljal policaj. Policaj: Kaj pa delata tukaj? Mujo: Čakava, da bo moje kolo rodilo. Tudi policaja je zanimalo, kako to izgleda in se je ustavil. Čez nekaj časa se je policaju posvetilo: Osla neumna!!! Saj to kolo sploh ne more roditi, ker je moško!!... Objave muffii ©sa&sa Prodam atraktivno vozilo Volkswagen Buggy. Informacije na tel: 33-309 popoldan Izposoja in prodaja elektronskih pikad. Garancija 1 leto. Servis zagotovljen. Inf. na tel. st. 31-265 zvečer Prodam UNIVERSUM CD player KOMPONENTA Z DALJINCEM, MALO RABLJENO, ČRNE BARVE, ZA 230 dem. Tel. 20-797 Prodam otroški voziček DINO Tel. 33-607 CnčstfUačtti (tutti tel.: 22 999 €r lesna PRODAJALNA PAMEČE - stavbno pohištvo - izdelki po naročilu - inženiring - dostava - montaža - servis J popusta za redni in še dodatnih popusta za opuščeni proizvodni program STAVBNEGA POHIŠTVA tel.:0602/41 481, fax:0602/42 164 Borza dela OBJAVA POTREB PO DELAVCIH Republiškega zavoda za zaposlovanje -območna enota Velenje CESTAR. Dravograd, zidar ali tesar, 1 leto delovnih izkušenj, za čas 6 mesecev, rok prijave 30 dni, Cestno podjetje Maribor, območje Otiški Vrh, 062/101-l6l CESTAR ZA OBMOČJE KOROŠKE, tesar ali zidar, 1 leto delovnih izkušenj, za čas 6 mesecev, rok prijave 15 dni, Cesmo podjetje Maribor, območje Otiški Vrh, 062/101-161 GALANI'EKIST - KONFEKCIONAR, usnj. galanterist ali kon-fekcionar, 6 mesecev delovnih izkušenj, za čas 3 mesecev, rok prijave 8 dni, Sivec Ana, s.p. Delce 3 - Mozirje, Bočna, Šmarmo/Dreti, 063/843-615 ZIDAR, pomožni zidar, 3 leta delovnih izkušenj, za čas 12 mesecev, rok prijave 8 dni, Murat Musa, Šolska 24, Mozirje ŠIVILJA, šivilja ali krojač ročne spretnosti, 1 leto delovnih izkušenj, za čas 12 mesecev, rok prijave 15 dni, Concorde d.o.o., Dobja Vas 121, Ravne na Kor., 0602/20-795 ŠIVHJA, šivilja ali tekstilni konfekcionar, za čas 3 mesece, rok prijave 8 dni. Sušek Almira modna konfekcija, Javornik 38, Ravne/Kor., 0602 22-696 PRODAJALEC, prodajalec, pasivno znanje nemščine, 1 mesec delovnih izkušenj, za čas 3 mesecev, rok prijave 8 dni, Sušek Almira modna konfekcija, Javornik 38, Ravne/Kor., 0602 22-696 VZDRŽEVALEC DRUŽBENEGA DOMA NA PREVALJAH, elektrikar ali mizar, za čas 3 mesecev, rok prijave 8 dni, Krajevna skupnost Prevalje, Trg 2/a, Prevalje, 0602/31-294 zavarovalnica tngpav POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840 PREDSTAVNIŠTVA: Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.: 0602/73-024, fax: 73-026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769 RENTNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV ENA OD REDKIH ZANESLJIVIH STVAR! V ŽIVLJENJU llRGOVSKOPODJtTJtk SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVEHJ GRADEC Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 41-127, fax: 43-756 TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC vas vabi v DISKONT na Celjsko 116, kjer lahko kupite živila po izjemno ugodnih cenah. Posebej bi vas radi opozorili na: ^ vino HALOŽAN 1/1 @ JUPI, COCKTA 1,5 1 ® moka NAMENSKA ® čokolada MLEČNA 100 gr ®ajvar 670 gr 259.00 125.00 72.00 65.00 295.00 Obiščite tudi ostale poslovalnice v TP Žila v Slovenj Gradcu, Šmartnem in Mislinji, kjer vam bodo nakupi prihranili čas in denar. ŽILA DANES ZA VAŠ BOLJŠI J UTRL nninižic možne ccnc onmimicnccn poiiifrvn m ugod vMi, 101 POGOJI 0i KRCDirni p O 20% popust ob gotovinskem pločilu O trimesečno obročno odpločilo brez popusta O petmesečno obročno odpločilo z 12% fiksno obrestno mero ' I ti ti . , •*%- I *. . : .jllllÉffltl h*-«** flOVGni ORADECKaO^ SLOVENJ GRADEC trg 304 0602 44 185, 41 144 NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674 novn opRcmn - novem gradeč BdHHRHHRIBHHmBHflHHmHRHRBBRHMHMHHRHIHHRHHHRBHBIHH PO NflJNOVEJŠI TEHNOLOGI]! PROIZVfl]flMO O BATERIJE BREZ VZDRŽEVANJA ZA ZAGON AVTOMOBILOV O BATERIJE SEKUNDARNEGA TIPA ZA HOBI PROGRAM O TRAKCIJSKE BATERIJE Pg, NAMENJENE KOT VIR ENERGIJE ZA POGON VILIČARJEV IN DRUGIH DELOVNIH STROJEV O STACIONARNE BATERIJE - STABILNE IN PRENOSNE KOT REZERVNI VIR NAPAJANJA PRAVKAR VODIMO AKTIVNOSTI ZA PRIDOBITEV ISO STANDARDA 9001. NAŠE GESLO JE <