37. Dokladni list k 41. listu Novic. 1849. Kdor želi, kako oznanilo v dokladni list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi cerkami 4 kr., ce oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr. j. Blaznilt. * ¦ ¦ - ---------------------¦ Spmnjiše bo za zdaj na planjavi na desni strani pred Šotnimi vratmi proti novim vratam. Kar dosadanji z imenam Šent-Margaretni znani somenj utiče, ostane razun prikrajšanja do 14 dni vse pri starim. To se sploh na znanje da. V Ljubljani 20. kimovca 1849. Leopold grof Welsersheimb, • deželni poglavar. Oznanila c. k. deželniga poglavarstva. Št. 16408. (1780 (2) Razglas c. k. ilirskiga poglavarstva. Njih c. k. Veličastvo so po enoglasnim nasve-tovanju ministrov vunanjih in notranjih zadev in pravstva s previsocim sklepam od 26. mvaliga serpana t. 1. blagovoljno privolili, de imajo Černogorci pri dedšinah, ktere imajo cesarske gosposke obrav-nati, če sprotne pripise zastran enaciga ravnanja z avstrijanskimi deržavljani prinesejo, kadar se njih dedšine v Černi gori razsojujejo, po pravilu vzajemnosti in z nanašenjem tega vkaza na že razpe-čatene dedsine, ktere paše niso izročene, v stanu, dedi (erbi) biti, tode samo tako, kakor previsoki sklepi od 20. rožnika 1825 in 11. kozoperska 1845 zapovejo, namreč, de se ta dobrota na vgodnost, grunt in zemljo na avstrijanskim svetu posestovati, nima razprostreti, ampak de imajo denarji za posestvo, ki se v obroku ali brištu enkrat za veselej postavljenim proda, kakor dedšina veljati, ki se ima Černogorcu kakor dedu ali sodedu odrajtati. Ta privisoki sklep se dapovkazu ministerstva notranjih oprav od 18. veliciga serpana 1849 št. 16898 s tem sploh na znanje. V Ljubljani 29. veliciga serpana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Št. 18027. (179.) (2) Razglas c. k. ilirskiga poglavarstva. — Prepoved, denar iz cesarskih dežel voziti, se prekliče. Ministri so, prevdarši sadanje razmere, sklenili, prepoved cesarske zlate in sreberne denarje iz cesarstva voziti, ktero je denarstvino minister-stvo z vkazi od 2. in 4. maliga travna 19. rožnika in 23. maliga serpana 1848 dalo, na vsih mejah cesarstva z 18. dnevam kimovca tega leta ob veljavnost djati. Ta naprava se da po vkazu denarstviniga ministerstva od 11. kimovca t. 1. št. 9952, z ozeram na poglavarstvina razglasa od 26. rožnika in 29. mal. serpana 1848 št. 14720 in 17570, na znanje. V Ljubljani 18. kimovca 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 18150. Razglas asi.) 00 Zastran Dunajskih somnjev. Visoko ministerstvo za kupčijstvo, obertništvo in javne dela je z ukazam od 12. kimovca t. 1. št. 6383 naznanilo, de bota dosadanja dva dunajska somnja, „Jubilate" in „somenj ob vsih svetih" imenovana, prihodnjič „pomladanj ski" in ^jesenski" somenj se imenovala, in de bo pervi v pondeljek 14. dni po veliki noči — in drugi 15. kozoperska vsako leto se začel, štirnajst dni za-poredama terpel in de so pri vsakim razun tega še 3 dnevi za izkladanje in nakladanje blaga in reči odločeni, ki pridejo na prodaj. st. 16494. Razglas tfwo (2) c. k. ilirskiga poglavarstva. — Nove naprave zastran kovaštva. Ker je za krajnsko kronovino v Ljubljani javna učilnica za živinsko zdravništvo in podkovašt-vo napravljena bila, na kteri se uk zastonj in v domačim jeziku deli in ktere pervi tečaj se o vsih svetih 1849 začne in v velikim serpanu 1850 konča, se glede potrebnosti, de se prihodnjič tisti, kteri hočejo kovaštvo imeti, tudi v gori imenovani učilnici izuče, postava da, de se od 1.maliga serpana 1851, kakor od časa, ko mora drugi tečaj učilnice v Ljubljani že dokončan biti, v krajnski kro-novini nikomur ne sme pripustiti, kovaštvo začeti, kteri se ne more s pričevanjskimi listi (cajgnisi) izkazati, de je polletni tečaj na Ljubljanski ali pa na kteri drugi javni učilnici dobro izdelal, ktera ima pravico, take pričevanjske liste dajati. Tistih, kteri imajo zdaj že pravico za kovaštvo ali jo pred 1. maliga serpana 1851 dobe, ta naprava ne zadene, pa vunder nej se v sicer ena-cih razmerah tudi že zdaj na take, kteri si kovaške pravice išejo, posebno gleda, kteri se za-morejo izkazati, de so se živinskiga zdravništva in podkovstva naučili. To se da po sklepu visociga ministerstva za kupčijstvo in obertnijstvo od 14. veliciga serpana t. L št. 5857 na znanje. V Ljubljani 25. veliciga serpane 1849. Leopold grof Welsersheimb5 deželni poglavar. št. 15931. Razglas o?*.) (3) c. k. ilirskiga poglavarstva. — Visoko c. k. ministerstvo za kupčijstvo, obertnijstvo in javne dela je operaje se na §. 11 previsociga patenta od 4. sušca t. 1. zavoljo vpeljanja občniga deržavniga zakonika po pomeni z visokim c. k. ministerstvam pravstva sledeče vkazalo: Peric. Dopisništvo c. k. vredniškigaopra-vilstva deržavniga in vladniga zakonika je „v zadevah deržavniga zakonika'4 ne samo z vsi-mi c. k. gospdskami poštnjine prosto, ampak tudi z vedništvi in založniki raznih deželnih zakonikov, kakor tudi z podružnicami za oddajanja deržavniga zakonika, ktere so v raznih kronsJdh deželah že napravljene ali se še napraviti imajo, in ktere bodo večidel kupčevavci z bukvami imeli. Drugič. V ravno teh zadevah ni nič poštnjine dalje plačevati od dopisov c. k. dvorne in deržavne tiskarnice do ravno imenovanih go-spdsk, izdajavstev novin in podružnic za oddaj-stvo deržavniga zakonika. Vsaki v 1 in 2 imenovanih dopisov mora imeti na napisu besede: „in - 130 - Angelegenheiten des Reichsgesetzblat-tes" zapisane. Tretjič. Razpošiljanje deržavniga zakonika, kakor tudi deželnih in vladnih zakonikov iz Dunaja do vsih gospodov deželnih poglavarjev in podružnic, in od gospodov deželnih poglavarjev do raznih c. k. gosposk v kronskih deželah, kakor tudi do srenj, kolikor je za srenje c. k. vozna pošta mogoča, se ima tudi pri vozni pošti brez poštnjine goditi; vselej se morajo pa na napis besede: „Reichsgesetzblatter" ali „Landesre-gierungsblatt" („Deržavni zakonik"ali deželni vladni zakonik") postaviti. To se da po vkazu visociga ministerstva notranjih oprav od 7. veliciga serp^pa t. 1. št. 5866 na znanje, de se vsak potem ravnati ve. V Ljubljani 3. kimovca 1849. Leopold grof Welserslieimb, deželni poglavar. (169.) (3) Mi Franc Jožef pervi, po milosti božji Cesar Avstrijanski, kralj Ogerski in Ceski, kralj Lombarški in Beneški j Dalmatinski, Horvaški, Slavonski 0 Galicije, Lodomerije in Ilirije, nadvojvoda Avstrijanski; veliki vojvoda Krakovski; vojvoda Lotrinški, Solnogra-ški, Stajarski, Koroški, Krajnski, Boko-vinški. Zgornje in Dolnje Slezije, veliki knez Erdeljski, mejni grof Marski, po-kneženi grof Habsburški in Tiroljski i. t d. i. t. d. Premislivši, da v postavi od 7. kimovca 1848 izrečeno odbremenjenje zemlje, kakor tudi mnogoteri drugi pogledi na deržavo v red devanje do-zdajnih razmer, kar rabo pravice zverskiga lova vtiče, za silno potrebo storijo, smo na svet Našiga ministerstva sklenili čez to sledeče odločbe izdati; in za tiste kronovine, za ktere seje postava od7. kimovca 1848 razglasila, to le zapovemo: §. i. Pravica zverskiga lova na tuji zemlji je odpravljena. Odškodovanje za odvzeto pravico zverskiga lova se mora v prid tistiga, ki jo je imel, le v takih primerlejih dati, za ktere se dokaže, dasere-čena^ pravica na povračivno, z vlastnikam z njo obteženiga zemljiša storjeno, pogodbo opira. Kako se odkupljenje v takih primerlejih ravnati mora, bode po deželnih komisijah odločeno, ki bodo za ispeljavo postave od 7. kimovca 1848 postavljene. §. 3. Tlaka za zverski lov in druge odrajtvila za namene zverskiga lova so odvzete brez povračila. §. 4. Pravica zverskiga lova v ograjenih zverinja-kih se, kakor je dozdaj komu šla, še dalej prihrani, bodi da v ograjeni lovski okrajini ležeče zemljiša so tistiga, ki je vlastnik zverskiga lova, bodi da so tretje osobe. §• 5. Vsakimu, kdor naj manje dve sto oralov zem- ljiša v enim kosu posedova, je na tem njegovim zemljišu raba zverskiga lova dopušena. §. 6. Na vseh druzih v 4. in 5. §. ne izvzetih, med mejami srenje ležečih zemljiših se, od kadar ta patent moč zadobi, zverski lov tisti srenji, ki se je tiče, izroči. Srenja je dolžna, nji izročeni zverski lov, ali nerazdeljen v najem dati, ali ga po kakemu v ti reči skušanemu in nalaš postavljenemu človeku (lov-nikuj rabiti. Kar srenji izročeni zverski lov vsako leto na čisto prinese, se mora na koncu skerbniškiga ali najemniga leta med vse vlastnike tistih med mejami srenje ležečih zemljiš, na kterih srenja zverski lov rabi, po velikosti zemljiš razdeliti. § 9. Vsaka srenja je pod kaznjo od 10 do 200 goldinarjev sreberniga denarja odgovorna, de se nji izročeni zverski lov drugači, kakor je v 7. §. odločeno, ne porabi. Oskerbniške oblasti morajo čuvati, da se ta predpis ispolni. §. 10. Pregreški in tatvine nad zverino, stori jih ali kaki ud srenje ali ptujec, se morajo po obstoječih kazenskih postavah kazniti. s-4* Posameznim posestnikam zemljiš je pravica odškodovanja za kvare, ki se jim od zveri ali po zverskim lovu dogodijo, kakor tudi, kar je storiti treba, da ta pravica obvelja, po obstoječih predpisih proti tistim posameznim ali obupnim osobam prihranjeno, ktere po tem patentu so k rabi zverskiga lova poklicane. §. 12. Obstoječi predpisi, zadevajoči lovsko policijo, bodo v tem, v čemur pričejoči patent jim ni nasproti, še dalej veljali, in oblastem se ojstra dolžnost naloži, jih natanjko ispeljevati. § 13. Najemne pogodbe čez zverski lov, ktere se odločbam tega patenta ne prilezejo, od v 14. §. odločene dobe, ob moč pridejo. Ce se kake terjatve odškodovanja iz takih po-godeb namerijo, se morajo na poti pravde razsoditi. §. 14. Ta patent od dneva razglašenja moč zadobi. § 15. Ministrama notrajnih zadev in kmetijstva je naloženo, pričejoči patent ispeljati. Dano v glavnim mestu Olomucu sedmi dan sušca jezero osem sto devet in štirdeset. Franc Jožef. (L. S.) Schtvarzenberg. Stadion. Krauss. Bach. Bruck. Cordon. Thinnfeld. Kulmar. št. 16107. Razglas C«*) (« c. k. ilirskiga poglavarstva. Na mnogotere vprašanja da ministerstvo notranjih oprav po pomeni s c. k. ministerstvam za kmetijstvo in gornijstvo sledeče razlaganje postave, ki je bila 7. sušca 1849 zastran lovstva dana: 1. Zemljištvo, kteriga posestnik ima po§. o ime-novaniga patenta zastran lovstva pravico loviti, ja celo, če se zemljiša, leže nej v eni ali v več mejašnih srenjah, med sabo tako eno druziga derže,deje mogoče iz eniga zemljiša na drugo priti, brez de bi bilo treba, čez ptuje posestvo hoditi; ceste, železnice in kar se k njim šteje, vode i. t. d. ne dele zemljiša in še otoki se imajo tako misliti, kakor de bi se bližnje sjuhe zemlje deržali. S. Če so zemljiša, kterih gospodar zavoljo tega, ker 200 oralov ali johov na celim ne merijo, nima pravice lova, od zemljiša, 200 ali še več oralov na celim veiiciga popolnamaobdane, se posestniku večiga zemljiša, kteri ima pravico lova, pravica da, lovstvo na obdanim svetu pred vsakim drugim od srenje, kteri to lovstvo gre, in sicer po ceni v razmeri v najem vzeti, kakor je sicer za srenjsko lovstvo postavljena, ali pa v pomanjkanju take postavljene cene po drugi pravični ceni za deJj časa. Ako posestnik večiga zemljiša lovstva (na manjšim) neče v najem vzeti, se odpove s tem pravici lovstva na svojim vlastnim in srenja ima pravico, na tem večim kakor na od njega obdanim zem-ljišu loviti. 3. Kakor imajo srenje dolžnost, lovstvo po v to najetih umnih ljudeh izgotovljati, imajo to dolžnost tudi tisti, kteri srenjsko lovstvo v najem vzamejo. 4. Med umnimi možmi se pa ne umijo samo izu-čeni in izprašani lovci; med nje se zamorejo po razsodbi sadanjih kresijskih in kantonskih gospdsk tudi taki možje šteti, kteri se tudi kako drugače ušečno izkažejo, de se na lovstvo umijo, kolikor je treba. 5. Če se zastran izgotovljevanja lovstva v srenji prepir naredi, se ima lovstvo po javni ^očitni) dražbi ali licitandi v najem dati. 6. Kazni v denarjih, ktere se imajo po lovstvini postavi naložiti, pridejo vsiromašnico zadevne soseske. V Ljubljani 17. veiiciga serpana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Mnogoverstne oznanila. (184.) (1) V P. Ks. Souvanovi štacuni na velkim tergu v Ljubljani so zraven mnogoverstniga štacunarskiga in Nirn-berškiga blaga, ki se tukaj po stari navadi zmirej novo in po nizki ceni dobiva,— zraven papirja, peres in druziga pisarskiga orodja tudi na zbiranje na prodaj, po posebno nizki ceni sv« podobice (pildki). V zalogi jih je čez 150 tavžent; en zvezek s 100 podobicami velja 5, 6, 7 do Vi krajcarjev. Posebno častitim duhovnim gospodam damo to obilno zalogo podobic na znanje. Tudi naročila po pismih iz daljnih krajev se prejemajo, in se bo vselej naročnikam po njih volji dobro vstreglo. (1830 (1) Pri Eduardu Hohnu, bukvovezu in kupče-vavcu s papirjem na starim tergu v Ljubljani, je ravno zdaj v starim pravopisu na svitlo prišlo: Sedem postnih pridig- od šterih poslednjih reči, ktere je pridigoval P. Fe-lician Rant, guardian in fajmošter v Ljubljani per materi božji pred mostam, v letu 1829. — Drugi natis. V Ljubljani 1849. Natisnil Jožef Blaznik. Zlo brane postne pridige kot pridigar povsod slo večiga rajnciga P. F e 1 i c i a n a podam tukaj v drugim natisu Slovencam v roke. Mnogo popraševanje po njih me je spodbodlo, jih se enkrat natisniti daM, in to popraševanje po njih je ravno priča, de imajo pridige veliko ceno. Priporočim jih tadaj po-božnimu ljudstvu, posebno pa častitljivim duhovnam. — Cena bukev je, terdo vezane 15 kr. Ci85.) (D Nove Vertovcove bukve pod nadpisam: Shodni Ogovori Spisal in izustil Matija Vertovc, fajmošter v Št. Vidu nad Vipavo, ki so ravno zdej v Ljubljani na svitlo prišle, se dobijo v Ljubljani pri g. L erher ju, v Celjov-cu pri g. Leonu, v Celji pri g, Geigerju, v Marburgu pri g. Ferlincu, vRadgonu pri g. Waitcingerju, na Ptujim pri g. Spricaju, v Terstu pri g. Živicu, v Gorici pri g. Pater-nolitu v Gradcu prig. Ferstlju, v Zagrebu pri g. Zupanu, po 40 kraje, srebra. (186.) ; (i) V zalogi Jožefa Gejgerja v Celji so prišle na svetlo in se tudi v Ljubljani v vsih bukvarnicah dobe naslednje dvoje bukve: Navod v branje za mladost nedelskih šol. ©eterti natis z novimi čerkami, terdo vezane, 80 strani debele, veljajo 7 kraje. — Tudi s starimi čerkami so na prodaj po 7 kraje. Teh bukvic, za slovensko mladost, ki se brati uči, popolnama pripravnih, nam ni treba, z veliko besedami priporočevati, ker je njih nar boljši hvale in njih nar boljši priporočilo to: de so že četerti natis v kratkim času doživele, de jih je tedaj skušnja za šole in domačo vajo poterdila. SVETI EVANGELJI s molitvami ino branjam sa vfe nedele, prasnike ino imenitnifhi godove ze-liga leta, katerim fo pridjani tudi evan-gelji s molitvami ino branjam sa vfe delavnike fvetiga