oru
radio GLAS
Ijubljane d.d.
100,2 Mhz
in 99,5 MHz
22. februar 1994, letnik 94/95 (XLiv)
študentski časopis za civilno družbo / št. 10 izhaja vsak drugi (al pa tretji) torek
<ena: SMRDLJIVIH 100 SIT!!!
WLt vanš!
i
ALEJAŠPRIC
"Ča je pusta Londra kontra Splitu gradu..."
i\A
jVAM\
T1IDIPOUCAJE       ')  n TEKIO, KAJNI?     -   -
4ioi! Kako to bolir                                                                      jilLVA
NEVROZA
¦|^U?r ljubi, ta psuje
jllLHil
m%%
... postaja maničino-depresivna psihoza
3       2.
Gtvtri SLAVOJŽBEK
!/J

NJAMA, NJAMA
KANIBALIZEM, BOKIIN KRITIKA RECEPTOV
V TIBETU ZA KUHO SKRBIJO MOŠKI, NA ŽENSKE SE SPLOH NE RAČUNA, KO JE TREBA PRIPRAVITI TSAMPO ALI KAJ DOBREGA SKUHATI. ONE VZAMEJO MALO OD TU, MALO OD TAM IN VSE TO ZAČINUO V UPANJU, DA BO STVAR USPELA. MOŠKI SO BOU VESTNI, VLAGAJO VEč TRUDA IN SO ZARADI TEGA BOUšl KUHARJI. KO GRE ZA POMETANJE ALI OPRAVUANJE, SO ŽENSKE BREZHIBNE; SEVEDA TUDI ZA DOLOČENE DRUGE STVARI, NE PA TUDI ZA TSAMPO.
LOBSANG RAMPA, TRETJE OKO
DDanes bo beseda o hrani, presnovi, črevesnem katarju, receptih in o drugih bistvenih stvareh. Bralec je najbrž že opazil, da se z veliko vnemo lotevam najbolj banalnih tem, katere predstavim na najbolj vulgaren in bedast način, kar je menda nekaterim celo všeč. Gotovo vam je po-polnoma jasno, da živimo zato, da jemo. Drži tudi obratno, to je odvisno predvsem od prehrambenih navad in svetovnega nazora (če ga premoremo). Če ste brali En dan Ivana Denisoviča in 7000 dni v Sibiriji, veste, da je v gulagu največja poslastica ribje oko in fižolček, ki ste ga včeraj pogoltnili s tako vnemo, da se ni uspel prebaviti in ste ga zjutraj našli lepo toplega v lastnem dreku.
NEKAJ ČEJEV
Če pa imate to nesrečo, da se nihče ne briga za vašo dieto, se presnova do skrajnosti zaplete. Alah je vsakemu človeku dal določeno količino hrane, prej ko jo pojeste, prej greste v onostranstvo. Če greste potem v nebesa, boste jedli samo še jogurt in kruh, ker se za dva ne splača kuhati. Kar pa se tiče tustranske prehrane, sem se danes zjutraj izdatno informiral na vlaku - dva strica sta slabo uro govorila na to temo; zvedel sem par bistvenih stvari. Če vam hočejo prodati mačka namesto zajca, boste spoznali mucka po drugačnih vratnih vretencih, sem pa pozabil kakšna so. Če vam pogine svinja, jo je treba za nekaj dni zakopati v zemljo, potem pa še tri dni namakati v deroči reki. Prvi zalogaj ponudite psu in če preživi, boste preživeli tudi vi. Na Kitajskem jedo tudi drugačno svinjino - ljudi; najboljše so bojda tri dolge kite, ne vem pa katere (tista, ki sem jo pretegnil zadnjič na treningu, ne more biti prida). Ni se pa čuditi kitajskemu apetitu, ker je menda bojda neposreden preved našega"doberdan"vkitajščini"Sižejedel?" V Indiji so za razliko polni predsodkov in sploh ne jedo mesa. Vsake toliko časa je nujno na brutalen način ubiti mačka, da se nam zagabi ubijanje živali - to je proti koncu diskurza poudaril eden od mojih sopotnikov. Sam je ubil samo dva, to mu pa zdaj zadostuje za celo življenje. Krave žrejo prevečantibiotikov, ker jimjih kmetjefutrajo kot za šalo. V hrenovkah so zmleti kondomi in ostala svinjarija, ki ostane na tleh klavnice. Suhe klobase je najbolje pomakati v jetrno pašteto, ker vas bo po gorčici pekla zgaga. Je pa nepogrešljiva, če se hočete znebiti trakulje - dva tedna jeste samo hrenovke z gorčico, potem pa en dan samo hrenovke. Trakulja (požrešna, kakršna je) bo kmalu pogledala iz riti in besno zahtevala gorčico - takrat jo zgrabite za vrat in potegnete iz anusa. Vlak je srečno prispel v Ljubljano in modre besede starejših izobražencev so zamrle v vrvežu štacjona. Komaj sem si uspel zapomniti zadnje resnice
življenja, že mi je začelo neznansko kruliti
po želodcu od prekipevajoče želodčne
kisline, ki je zahtevala svoj
delež organskih spojin. Danes
ali  nikoli!  Danes  se bom
postavil v vrsto za hranljive
bone. Potem grem v gostilno
in nekaj pojem. Vrsta je bila
zelo kratka. Prebral sem
enega   Alana   Forda
slovenšdni
in že se je
z a č el a
prodaja
bonov   z
dvajset-
m i n u t n o
zamudo. Kupil sem
jih deset za tisočpetsto
tolarjev in se namenil v Šestico.
Jedilni list je bil poln mrtvih živali,
katerih ne jem. Kel-
narci, ki je
bila sicer
luštna,  a
sem ji  z
o b r a z a
bral  raz-
očaranje
nad   živ-
Ijenjem in
gosti, sem
razložil
svoj pro-
blem in na
k o n c u
n a r o č i 1
solato, krompir
in     omlet     brez
šunke.     Solata     in
krompir sta bila za lačnega
še kar znosna, omlet pa je bil čist
aut. Jajca sploh nista bila zme-
šana, zelo jasno je bilo videti, kje
se neha rumenjak in kje se začne
Beljak (Koroška je naša!). Notri so
mi nametali utrujene zelenjave - grah,
korenje, vrstični ohrovt, karfjolo in gobe, pa
nek peteršilj iz neke ikebane jim je padel not.
Vse   skupaj   so   potem   pripognili   in
nezadostno zapekli, da je bilo v sredini še
polno tistega smrklja, katerega že od mladih
nog tako sovražim. Pa tista utrujena
zelenjava je bila bolj mrzla kot mlačna.
POTREBNI MEDNASLOV
Sprva sem mislil, da sem se natakarici nekaj zameril in se mi maščuje -na ta način, da kuharja naščuva k takšrti k"uhi, ker je kuhar zatreskan vanjo in ustreže prav vsaki dekletovi poniglavi pobalinski porednosti. Potem pa sem si rekel: "Jebi ga! V Afriki še tega ni." Če si lačen, je vse dobro in jajca so zdrava, če jih zdrav ješ. Potem se obesijo za
rebra s tisto grozljivo sluzjo vred. Na tem mestu se mi zdi umestno omeniti, da pomfrit niti ni bil tako slab, da pa sem nekaj dni pozneje jedel boljšega v slaščičarni Pod Gradom v Kamniku; tam ga spečejo na vročem zraku b r e z maščobe (Miro bo go-tovo dal za en per, ker
4             mu de-
lam zastonj reklamo, če ne bo hudič v naslednji šte-vilki). Doma sem še s a m poskusil p e č i krom-pir z vročim zrakom, pa je po pol ure crknil fen in s e m mo ral krompir do kon-ca speči z likalnikom, pa še čudnega kovin-skega okusa je bil. Tega zadnjega stavka menda niste vzeli resno, malo se pa že spoznam na kuho, skoraj toliko kot povprečno dekle na pomivanje posode. Čez par dni sem potem za šankom, kjer pečejo "najboljši" pomfrit, ugledal fritezo polno olja, jebi ga. Kuha je v bistvu zelo enostavna veščina, če veste nekaj osnovnih stvari -kako rezati govedino, kdaj soliti jetra, zakaj je dobro v solato dati malo olja, kako pražiti čebulo, kako s kumino preprečiti ekstenzivno prdenje od zaužitega zelja in fižola, kako pripraviti polento, da ni preveč dolgočasna, kako se od srca nasmejati butastim kuharskim bukvam, ki bralcu zlobno svetujejo, naj kruh pred pripravo kruhovih knedeljnov namoči v mleko, zamolčijo pa, da se potem v kropu vse skupaj razkuha mimo meja dobrega okusa in oblike, zakaj na vrhu lazanje ne sme biti testa, kdaj si pri izdelavi frače lahko pomagamo z govejimi vampi,... Te stvari so bistvene, nikoli pa jih ne omenijo
v kuharicah. Zgodilo se mi je, da sem po receptu pekel piškote. Testo sem skomponiral brez večjih problemov, pri njegovem oblikovanju pa sem naletel na hude težave, ker se mi je zadeva do skrajnosti lepila po rokah, tako da sem v obupu prisionil pleh k zidu in vanj z dveh metrov metal testo - na ta način sem oblikoval pravilne kroge, ki pa so bili različnega premera; šele pred kratkim sem ugotovil, da bi moral naoljiti prste, ali pa umiti roke za vsak piškot posebej. Poleg takih majhnih skrivnosti pritlikavih diletantov pa je potrebno imeti augenmas ali grif po domače.
MEDNASLOV V SREDI
Če delaš recimo liptaver, bo ta v trenutku preslan,- če pa soliš krompir, bo ta v trenutku premalo slan. Tudi ni dobro zalivati pečenke z vodko, ker se gostje po večerji začno čudno vesti. Zelo pomembna je izbira pijače, ta se mora ujemati s hrano. K žgancem se najbolj prileže pivo, vino in žganje vseh vrst. Omenjene pijače se podajo tudi k praznemu želodcu. Mlečna kaša zahteva hruškov liker, le da toplo odsvetujem konzumacijo omenjenih substanc. Solato serviramo ievo, desno ali kar na istem krožniku kot glavno jed (v riti se itak vse zmeša). Špageti so gotovi, ko se prilepijo na strop, če jih vržemo van j. Riž je ravno prav kuhan, ko ga je možno z listom solate namazati na svež bel kruh. Če že morate jesti z jedilnim orodjem, držite nož v desnici, v nobenem primeru ga ne smete vtakniti v usta - to sem prebral v nekem starem angleškem bontonu. To je sicer neslano, kdo mi bo prepovedal vtikati nož v usta, če rai paše. Je pa knjtga vsebovala tudi zelo praktične napotke, recimo: "Ne samo zastarelo, tudi skrajno nevfjudno ječakati, da vsi dobijo jed, in se šele potem lotiti žretja." Danes je stvar še bolj zastarela, knjiga je stara dobrih štirideset let. Poleg tega moram zapisati tudi to, da Angleži nimajo lastne fraze za dober tek - neotesani del naroda uporablja izposojenko iz Francije. Nič ni bolj prebavi sovražnega kot dvajset "dobrih tekov" na večerjo. Kdo se je sploh izmislil to bedarijo? Najbrž kakšni sestradanci, ki niso imeli dovolj jajc, da bi rekli: "Mi smo takisto lačni!" in so hoteli diskretno namigniti, da so dva dni stali na soncu z odprtimi usti, in na ta način dobili nekaj toplega v rit, ker so tako izgladneli, da se jim skozi usta vidi gate. Za konec naj povem, da mora biti jed pripravljena z ljubeznijo, ker drugače tistemu, kateremu kuhate, servirate poleg hrane na krožniku še svoje probleme, travme, jeze, sovraštva in ostale eksotične začimbe. Al' pa č' b' est nehou fafat b' bo tud' u redu. Naslednjič vam napišem kakšen recept.
EM.SI. ESTREJ
ZDA NAPADLE NEUVRščENO IN PRIJATEUSKO SLOVENIJO
V sredo, 16. 2. 1994, je ameriški lovec F-
16 raketiral morje v neposredni bližini Sečovelj. Na licu mesta ga je sklatila protitočna (tokrat točna) abramba Slo-venske vojske s svojo raketo tipa "do-moljub".Pilot je preživel in s katabultom skočil v bližnji bife, kjer ga je prijela naša policija. Organi pregona so ugotovili, da George Uribe ni imel pri sebi veijavnega potnega lista niti dovoljenja za kršitev slovenskega zračnega prostora. Avion je bil samodejno zaplenjen in dodeljen v trajno uporabo vrtcu "Zadnjih par povzpetnikov za preimenovanje vrtca Cankarjevega bataljona" v Kopru. Obenem je bil uveden kazenski postopek proti direktorju RTVja zaradi prikrivanja informacij in namernega zavajanja javnosti. Ameriški predsednik Clinton se je pisno opravičil, a je na žalost svoje opravičilo poslal v Bratislavo.
ČAJ OB PETIH (CUKRIH)
(ANTIEPSKOFUKATOŽNA)
Popoldne sem si osladkal čaj
s tvojim nasmehom.
Celo noč nisem spravil
grenkega okusa iz ust
Josip Burn
Zakajje penis gobaste oblike? Da pri drkanju ne spodletava roka.
FOTKANICA ¦ DINOBARIJ
DINOZAVROMANIJA
I omaj se je malenkost polegel bum okoli Spielbergovih dinozavrov, že je poskrbljeno, da ne bi slučajno pozabili teh prijaznih bitij, ki so prišla tudi k nam in se naselila v šotoru pred halo Tivoli. Tam ste lahko videli ducat plastičnih dinozavrov naravne velikosti. Nekateri se celo premikajo, mižikajo z očmi in odpirajo gobec. Ves čas pa se v ozadju sliši grozljivo rjovenje in tuljenje, kakor bi se očitno naj oglašali dinozavri. Meni se je zdelo vse skupaj tako neumno, da me je že kar zabavalo. Predvidevam, da je bil namen te razstave izobraževalen, ker je ob vsakem dinozavru stala tabla s podatki o njem. Obiskovalci so večinoma otroci v spremstvu staršev. Večji otroci vidijo v dinozavrih simpatična bitja, odrasli razmišljajo, kaj bi bilo, če bi se dalo klonirati dinozavrovo jajce, majhne otroke pa je večinoma strah, nekateri jokajo ali pa so se že pri prvem dinozavru ustrašijo in zbežijo iz šotora. Če te razstave niste videli, niste nič zamudili (le prišparali ste osemsto tolarjev), če pa vam je kljub temu žal, se lahko potolažite s fotkami ali pa si kupite čips.
TEKSTIN FOTKE TINA HIŠER
V
^
D       MARKO KOS: KOLUMEN
nan na grmado
111       PERŠIN: KOLUMEN
[0       DIMENZIJA ZVOKA
fg FLORA E3 BUKLE EEl PESMICE!
MANCA KOŠIR: E3       KOLUMEN
E3       PROVISIONALIRA
PISEMCA NA B3       AdriaNetu
M        JAKOV STRIP
E3        ESEJ
10        KRIŽANKA
M         ZADNJICA
Komur     pozno     pfjde.     dEilj     uži-VEi
Skatero roko se gluhonema samozadovoljuje? Zlevo, ker z desno vzdihuje.

TRIBUNA IZHAJA DVOTEDENSKO.
Je časopis za visokošolska, družbena, politična in kulturna vprašanja, katerega ustanovitelj in izdajatelj je ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE v
Ljubljani (ŠOU).
Naslov uredništva: Kersnikova 4, Ljubljana, soba 206, telefon 061-319-496, telefax 061-319-448. Uradne ure med 10 in 14 uro vsak dan.
Časopisni svet TRIBUNE: Tone Vidmar, Miran Božovič, Lev Kreft, Darko Štrajn, Antiša Korljan, Janez Kotar.
Uredniki: Samo Resnik (publicistika, lektura), Manica Ferenc (univerza, študij, izobraževanje) Nataša Novak (kultura in oblikovanje), Lara Lah
(reportaže, politika, gospodarstvo), Ksenja Perko (študentski informator - "NEVROZA"), Primož Trobevšek (zobotrebčarstvo), Tomaž Koblar, dr.
Ignorantiae (v. d. etnomanijak), Matej Kovačič (računalniški strani), Bojana Zupanič (pravo) in Gorazd Drevenšek, "ki je za vse odgovoren".
Prelom: SLOVENEC; računalniška podpora: Zoran Obradovic
VIP: Alenka; uradne ure od 10 do 14 ure. Sprejema naročila na časopis. Cena izvoda je okroglih, oglatih, hrapavih ali gladkih 100 SIT, ob naročilu 80
SIT. Naročnina plačljiva 2 krat letno (2 x 900 sit).
Tisk: MIŠMAŠ
Izhaja ob finančni podpori Ministrstva za Kulturo RS, ŠOU in predvsem ob pomoči tržnega oglašanja, zatorej - poslovneži - v pomoč!
"Tribuna šteje med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%."                                             mmi
F
|Oja zgodba je od nekoč davno davno, ko smo si ob gledanju poročil iz Bosne še pokrivali oči, ko so nas krvava trupla še pretesla, ko je Slovenija še sprejemala kolone be-guncev, ko smo nekako napol še ver-jeli, da bo "to nekdo vendar ustavil".
Še bolj kot nas tukaj je bosanska vojna šokirala prijatelja Dejana, ki živi na Dunaju in je od vsega tega še veliko bolj oddaljen, bolj kot se vidi po kilometrih. Najbolj so ga
Potovanje z igračami
VOJNE IGRE
prizadele slike jokajočih otrok, ki jih matere v paniki bašejo na vlake in avtobuse, da jih odpeljejo kamorkoli, le ven, ven, ven. In po razmišljanju, kaj lahko čisto sam stori, se je odločil, da bo zbiral igrače. Izdelal je letake, obiskal nekaj svojih bivših učiteljic in uspeh je presenečal; gore medvedov, punčk, lego kock, cele železniške kompozicije, otroška kolesa, "barbike",zakaterebisamapred 15 leti dala dušo, "matadorji", ki bi navdušili vsakeg tehnično vsaj rahlo nadaijenega očeta... Igrač je bilo toliko, da jih sam ne bi
N^ 83765
W- $mi
mogel spraviti do Slovenije, kaj šele do otrok. Zato si je uspel najprej od neke avstrijske agencije, potem pa celo od varčnega Kompas Hertza sposoditi velikanska kombija, v njiju je komaj zbasal vse lepo sortirane igračke, na koncu je napolnil še svoj avto, poklical še naju z Robijem in podali smo se na kratko potovanje, ki je takrat obljubljalo še veliko več...
Sam bog ve, kako mi je uspelo v ttsti vročini s kombijem drveti po avtocesti kar 60 km/h, kolikor sem si pač največ upala, in priti živi do meje, kjer smo se malo zamenjali za volani. Zmenili smo se, da   se   skozi Maribor   in Slovensko Bistrico pe-ljerao      v Ljubljano, naslednja dva dneva pa    obre-demo    še nekaj   go-renjskih, pri-morskih in no-tranjskih begun-skih taborišč. Saj ne vem, kaj smo pričakovali: vesele otroke pač, ki dobijo igračke in se grejo z njimi igrat. Zato smo bili nadvse razočarani, ko    je    v    Mariboru upravnik   vzel   nekaj kartonov   igrač   in  jih odnesel v skladišče, neki suhljat   fantek   pa   je polglasno vzdihnil, da "ih ionako nikad neče dobit'",
česar se je Dejan tudi sam najbolj bal. V Slovenski Bistrici smo prav zaradi takih prepričanj doživeli šok. Ko smo odprli vrata kombija, so nas otroci skoraj pohodili. Grabili so kartonske škatle, jih odpirali, si pulili iz rok plen, kričali - in kar je bilo najvažnejše - v boj sojih poslale njihove mame, babice, tetke, ženske, kinajbijih pazile in vzgajale. Ko smo končno uspeli nekako na pol pobegniti, smo si prisegli, da se to ne bo ponovilo. Naslednja dva dneva sta bila čudovita - vožnja po sicer razdrapanih, a zelo slikovitih cestah, kratki postanki v centrih, ki so se zdeli zvečine dobroorganizirani, inpočitkivpocenivaških gostilnah. Dobro je bilo, ni kaj. Ko smo pripeljali na dvorišče, nas je sprejelo nekaj mahajočih otrok, hitro pa se je zbrala vsaj polovica Ijudi, saj kombi z rdečim križem zmeraj pripelje kaj dobrega. Ljudje iz uprave so potem prevzeli kartone, povedali otrokom, da se bodo npr. po večerji delile igrače, in mi smo šli. Prosto ko pasulj. A Dejanu vrag ni dal miru. Za zadnji center nam je ostalo ogromno igrač in ogromno časa, Dejan pa je šolam, kjer je zbiral igrače, obljubil tudi par fotografij. In odločil se je, da bomo v zadnjem centru organizirano delili igrače sami. S socialno delavko in prostovoljkami smo najprej pripravili taktični načrt: otroke razdelimo na šolske, predšolske in dojenčke, nato pa razdelimo igrače tako, da vsako skupino povabimo v dvorano, kjer so sicer imeli pouk, in vsak otrok potem, ko dobi igrače, gre ven. Mislili smo res na vse, postavili k vratom celo redarja, ki ni kaj prida zalegel, in s pomočjo upokojenega učitelja, ki je vodil pouk, razdelili otroke. S šolarji ni bilo nobenih problemov - sami so se postavili v vrsto, si izbrali igrače in zelo zadovoljni odšli. Potem je prišla skupina dojenčkov, ki so jim igrače izbirale mame in babice - in tu se je začelo. V
Mesto, ki je pojedlo svoje truplo
, ekoč sem bila iz Splita. Tudi Split je bil nekoč iz Splita. Potem je Split požrl svoje truplo. Ker mi nekrofilija ne leži, živim že leta bolj ali manj daleč od svojega mesta. O njem pišem na tujo željo, ter zaradi onega ljubega nekoč in bolečega sedaj.
BILO JEDNOM
Če bi uletel v deset let mlajši Split, bi najprej srečal nesmrtno plejado marginalcev. Bistveni vogali mesta so bili njihovi. Po Pjaci, glavnem mestnem trgu, je leta v jutranjih urah križaril Pajdo, legenda splitskega pijanskega moštva. Nikoli ni govoril: tulil je. Ti pride npr. mimo pandur s psom, in Pajdo se zadere: "Di vodiš to tele?'"Oni naivno, vskladu s svojo profesijo: "To ni tele, toje pes." "Ne govorim tebi," odbrusi pijanec in nadaljuje svoj cool-šeting. Njegov ženski odsev je bila Mare Žebon -najslavnejša mestna "fille de joie", se pravi kurba. Med drugo svetovno je obrnila čez glavo, še bolj pa čez noge, vse, kar je v italijanski uniformi hodilo po Splitu. V že uglednih damskih letih je bila še vedno skrbno urejena - njen stil bi se morda imenoval "prosjaški glamour". Čez celo leto je bila rdeče zagorela, in nevedni so mislili, da se kvarca. Mare pa je to občudovano barvo ohranjala z discipliniranim in stalnim lokanjem.
Če bi se krenilo dalje po nevidni hierarhični Iiniji, bi bila naslednja postaja off-scena. V teh letih je imel Split mnogo malih "hrabrih" bendov s čudesnimi, malček vampirskimi imeni: "Tužneuši"; "Vojniciolovnihnogu"; "Davoli"... Igrali so, kjer se je le dalo - po krajevnih skupnostih, u kinoteki, na bazenu... Važno je bilo, da se galami uživo, in ni jim bilo do passporta proti "resni" glasbeni afirmaciji. Art-poletje, največja tako
off kot uradna fešta likovnikov se je vlekla po najdragocenejšh prostorih mesta, po Dioklecijanovih kleteh, palači Milesi, salonu Galič. Špica evropske, deloma celo svetovne vizualne scene se je v teh vročih dneh stlačila v Split in nastal je totalen dren. Logično, vsak je prišel s prepričanjem, da je njegovo delo kreativno najusodnejše za bodočnost likovne umetnosti, in da si zatorej zasluži najčastnejše razstavno mesto. Ker jebilo teh premalo, genijev pa preveč, je prihajalo do pravih gladiatorskih borb (besednih in fizičnih) med najeminehtnejšimi ustvarjalnimi in kritiškimi bossi. Študentje, nevtralni koleščki v organizacijskem mehanizmu, so najbolj profitirali - služili, si kuhali obrt in se spotoma sijajno zajebavali na račun "velikih glavonja". Meščanski sloj, ta naš srednji razred, je v tej dobi mračnjaštva (kot se ji sedaj reče) živel čisto soliden in urejen life. Delalo se je, kot da ima večina invalidski delovrii čas (skrajšanega), in vsak praznik je bil dosledno in podaljšano odžuran. Bilo katero šljakersko jutro v Splitu bi se začenjalo ležerno in easy; ko je tam nekje neka Evropa obsedeno šibala v svoje delovne luknje, so splitske gostilne in kafici pokali od smeha, debat in psovk... in kak tujec, častivreden in izprogramiran, bi se, gledajoč od jutra do noči prepolne ulice, zmeden vprašal: "Kdo pa tukaj dela?" In če bi se vprašal glasno, bi mu kdo povedal: "Majasno! Japonci delajo zanas!"
Tako je v nekih bivših dneh in letih dihal moj Split - mediteransko in obešenjaško... In ni se v prazno govorilo: "Čajepusta Londra kontra Splitu gradu..."
BOLJE DIO GETA, NEGO DIO SVUETA!
Ko se danes odločim, da se zavlečem do
Splita, najprej marljivo ponovim tri osnovne direktive: (1) da je to predvsem hrvaško, šele potem dalmatinsko mesto (zgodovina in občutki ti pravijo drugače). (2) da je zaželjena domoljubna amnezija, se pravi, da ima vse "pučanstvo" brezrezervno ca. 3 leta (kot nova država), kar spet pomeni, da se -če si patriot - ne smeš domisliti niti najnedolžnejše podrobnosti iz bivšega življenja; v nasprotnem si nevaren nostalgik - in to za eno najbolj mračnjaških držav, ki so kdaj obstajale. (3) da si se dolžan ponovno učiti materinega jezika, ognjevito in predano. Če ti bo ušla kakšna vsiljiva nehrvaška beseda, ti bo govor popravila vsaka polpismena domoljubna prodajalka v samopostrežni, vsaka dobronamerna babica, ki na trgu prodaja kokoši. Ko si direktive ponovim, jih moram tudi v praksi upoštevati, če mi je do vsaj malo miru. A potem me počaka groteskni obraz Splita. Prve novice, s katerimi me zasipata moja skrbna starčka: preko "karitasiča" sta se prigrebla do kakih 10 kil riža in testenin, usmiljena rodbina iz soseščineje priložila kakih 20 sumljivo svežihjajc, na Rdečem križu sta si izborila 2 puloverja in 1 hlače (sintetične in demode, ajebiga), sosedjepa sojima na tem istem Rdečem križu izpred nosu izmaknilis težkiminaporidograbljene švicarske igračke... Moje navdušenje nad temi dobrimi vestmi ne uspe trajati - sosedje že derejo skupaj. V naši zgradbici (v četrti, ki je neke vrste betonski Stonehenge) z veliko hrabrostjo še žive neprimerne in nezaželjene osebe iz raznih kotov propadle države. Npr. barba Stevo (Srb) in teta Sofija (Hrvatk a), že tri desetletja uzoren zakonski par, imata sedaj težave zaradi njegovega imena. Revež je zato do tal zakompleksan, a najmučnejša travma je, ko gresta skupaj na trg, pa se ona za njim zadere "Stevo!", nakar se vsaj deset glav preteče obrne za
njima, on pa smrtno pobledi... Sosed Safet že drugo leto v dvosobni gajbi pod prisilo gosti ženin begunski lobby - mamo, 3 sestre in 5 malih nečakinj. Zaradi njih že drugo leto "u rodenoj kuči spava u gačama i košulji!" Gospa Zaga iz Bačke Topole se ne da. Ne jebe ne vojne ne krize, še dalje peče slastne in mastne ravninske kolače, pa še v zanosu dodaja: "Obožavam da jedem!" Čisto nepotrebna izjava, saj nobena tehtnica v hiši ne more več v kilogramih odčitati veličine njene ljubezni do klope. Ko se sosedski obrazi končno izgubijo iz mojega razgleda, pokličem friende, že vnaprej se boječ prihajajoče konverzacije. Na moja radovedna vprašanja: "Kaj se dogaja? Je kaj novega?" imajo že od začetka vojne pripravljen haiku odgovor: "Nič. " Potem kljub njihovim otožnim in do-končnim "nič" vseeno z nekaj upanja krenem proti mestu. Tam pa je res sam nič.. Najprej, stalno se ti zdi, da je kak državni praznik; na vsaki neugledni bajturini se suši preljuba trobojnica. A oči mimoidočih, apatične in prazne, ti govore, da je javno žalovanje že dolgo v teku. Smeh je ha splitskih ulicah umrl, a če ga slučajno slišiš, zveni votlo. Ni več "javnih" pijancev: ta hedonizem bo počakal na neke boljše čase. Namesto njih tečepo celiDioklecijanovi palači aleja špric. Na Peristilu je zvečer depresija takogosta, dakomaj dihaš. Horde klincev na igli okupirajo ta nekoč najvitalnejši mestni prostor. In samo gledajo. In samo čakajo. Nobenega feniksa ne skrivajo v rokavu. Šeting je bil torej zastonj. V obupu se potem odločiš, da boš nekaj popila. Ali, vraga! Turneja po splitskih kaficih in lokalih je še večji debakel. Naj se ustaviš v konobi, pubu ali disko klubu, vselej se ti oglasi oni davni vizionarski stavek: "Principje isti, sve su ostalo   nijanse."   Novonastali   design
TnPirrn
Zakaj Gorenjci pokopavajo mrtve tako, dajim iz zemlje štrli rit?
Da imajo kje parkirati bicikle.
BABY, IT'S T00 LATE
, Nobena ni bila dovolj dobra in lepa, grabile so jih kar poprek in potem vračale tiste, ki so bile "manj vredne". Končno so si vse izbrale, kar se jim je zdelo, in se godrnjaje, da je "Senta opet uzela najbolje" postavile malce stran. Prosila sem jih, naj gredo ven, saj je glavna skupina otrok še čakala pred vrati, pa se kar niso mogle odločiti. "Ako nešto ostane, dajmeni", je rekla marsikatera. Vmes je bilo nekaj mladih, tihih žensk, ki so stiskale svoje dojenčke k prsim in nikakor niso hotele več kot eno igračko - prijele so prvo, me ošvrknile z očmi, se nekako napol zmedeno nasmehnile in šle s tistimi svojimi velikimi begajočimi pogledi.
Prav zaradi njih so toliko bolj bodle v oči tiste drage ženske, ki so se zdaj kljub prošnji, naj pustijo otroke, da sami izbirajo, nagnetle v prostor. Reda je bilo konec; otroci, ki so jih gnale, spodbujale in porivale naprej babice, matere in sosede, so planili k mizam, v strahu, da bo za njih igračk zmanjkalo. Nekateri so čisto resignirano stali zadaj, drugi so jokali, čez vse pa so vreščale ženske, kot da so na vvrestlingu ali boksu. Ko smo končno nekako uredili otroke in ženske dobesedno fizično izrinili iz sobe, so otroci mirno in veselo pobrali igrače, ki jih je nekaj škatel celo ostalo, ker jih nihče ni hotel, in potem smo odprli vrata. Mamice so takoj pregledale plen in pošiljale prej popolnoma zadovoljne otroke nazaj s pritožbami, da ima npr. drug deček lepši tovornjak ali večjo žogo, skrivale so si igrače v dimije in kričale, da njihovi niso še nič dobili, skratka, svoje malčke so tako zmedle, da niso bili več veseli ampak totalno zmedeni. Ker sem sama med temi spremembami nekajkrat tako izgubila oblast nad sabo, da sem začela kričati, sem bila zdaj tiho in sem samo pospravljala. Fanta sta počela isto, pa socialna delavka in prostovoljke tudi. Dali smo si roke, rekle so hvala, tako pač je tu in mi smo šli. Po hodnikih so se otroci s pomočjo starejših in pametnejših od sebe pulili za igračke. Ko smo lezli v avto, sem še enkrat zagledala tisto svetlolaso mlado žensko, ki mi je bila že sprva najbolj simpatična. Opravičujoče se je
nasmehnila in in pomahala in tako neskončno se mi je zasmilila, da je tam, sredi vseh teh groznih ostalih, naenkrat me je spreletelo, koga vse je morala pustiti tam doma, kako spi na teh žimnicah, ali ima mleko, da doji otroka, kakšni se ji zdimo mi? Smilil se mi je tudi Dejan, ki si je tako zelo želel napraviti nekaj, da bi pomagal na kakšenkoli način, ki je porabil lep del svojih počitnic za organizacijo in skakanje okrog, zdaj pa je bil na koncu prikrajšan za edino nagrado, ki si jo je želel - da bi na tistih resnih obrazkih malo zažarelo, da bi se očke zaiskrile in da bi ti otroci počeli, kar bi morali - se igrali.
Zvečer smo prišli v Ljubljano, se poslovili in si rekli, no uspelo je, saj je bilo super, hvala vsem nam, da smo tako dobro sodelovali, še kdaj drugič.
Ko sem v nekaj dneh malce prespala vtise, je bil najmočnejši odpor do pohlepnih, kričečih babnic v tisti sobi. Tako so mi šle na živce, da sem se komaj prepričala, da so verjetno izgubile vse, kar so imele, da so iz vasi bogu za hrbtom, da žive dejansko čas, ki je že davno minil (ali je res?) da cele dneve nimajo kaj početi...
Rekla sem si, da nimam pravice, obsojati jih, da se vsega skupaj sploh ne bi smela lotiti, če zdaj tako razmišljam, obtoževala sem se, da sem šla zraven zaradi moralnega samozadovoljevanja v stilu "jazpa le nekaj delam, zato lahko presojam druge", ampak nič ni pomagalo, še vedno sem čutila pravi gnus. In še zdaj ga čutim in si to dovolim in nič me ni sram priznati. Pohlepa in zavisti in primitivizma mi ni treba tolerirati pri nikomur. Ne želim posploševati, to je le ena sama samcata izkušnja in od ljudi tudi ne pričakujem, da jih bosta stiska in beda napravili dobre in plemenite. Tudi poročil iz Bosne nisem nehala poslušati in še vedno si enako močno kot prej želim, da bi se vse skupaj nehalo. A v begunske centre si res več ne želim. Za kaj takšnega preprosto nisem dovolj plemenita.
MAŠA
IMAŠA ŠTVDIRA PRAVO, ROBIPA FIZIKO)
•interierjev je takle: plastika, pa veliko ogledal, najsodobneje oblikovano plastično cvetje, pa stari techno hiti in najnovejše patriotske biser-pesmi. Človeški faktor: pijani in glasni UNPROFORci, trudni hrvaški vitezi, bahavi vojni dobičkarji in dilerji, pa blišč in beda lepih splitskih žensk...
Vseeno, ne predam se zlahka. Krenem proti kinoteki. Vrtijo retrospektivo hrvaškega fil-ma: vsakega sem v bivšem življenju (t.j. za časa Juge) videla vsaj dvakrat in v dodeljenem mi današnjem še vsaj tretjič. O.K., morda je kaj v navadnih kinih. V glavnem "Centralu" kažejo propadli svetovni hit "Tina-kaj ima ljubezen s tem?" Pred vhodom nekaj ofucanih rokerjev, pa nekaj
manj srednjeletnih gospa, Tininih vrstnic, ki so jasno da prišle pogledat, kako neki je bilo Ikejevo grobjanstvo zaslužno za Tinin starostni sijaj in vitalnost. Razstave, glasba, teater - vse je najprej hrvaško, potem šele ima morda kaj skupnega z umetnostjo. Po tem stavku nimam več volje do pisanja: tako nenaravno resničen je. Split je bil nekoč del sveta, sedaj pa je samo še del hrvaškega geta. Na koncu pa smem reči: v Splitu vseeno nekaj živi - blesteča novinarska trojica "Feral Tribune". Resnično, če nas bo tam doli kdo ali kaj rešil, se ve - to bodo opičjaki iz "Feralove" tolpe!
JASMINKAMITRIČ
(PREVEDEL S. R.)
PREPOZNO...?
^
ladim pripada prihodnost. Nj ihova vloga je zgraditi nov svet. To se sliši brezupno, ko prlčneš raziskovati, kje naj bi začeli in česa se lotili. Tu je nešteto vprašanj, na katera ni odgovora. Intelektualci so postali nepotrebni, dziroma bolje rečeno: ne v tolikšnem številu in povsem za drugačne vloge, kot smo si jih predstavljali. Zlasti velja to za inženirje in ekonomiste. Njihov svet, gospodarstvo in industrija, sta v razpadu. Projekcije potrebe novih kadrov do konca tega stoletja, ki smo jlh delali še pred petimi leti, ne veljajo več. Zlasti za razvoj novih proizvodov in procesov smo predvidevali potrebo 7600 novih, visoko kreativnih inženirjev, magistrov in doktorjev vseh strok, zlasti na področju novih tehnologij. Samo Iskra 3200 za njena velika podjetja telekomunikacij, računalništva, mikroelektronike in elektronskih sistemov za upravljanje, potem strojna industrija, industrija vozil in industrija gospodinjskih aparatov.
Danes se nam zdi, da je to daljna preteklost. Večine teh podjetij danes ni več. Delto, Sisteme in Mikroelektroniko je požrl stečaj, dmga so na robu preživetja; na stotine inženirjev - razvijalcev, konstrukterjev in projektantov - je odšlo - kam, niti ne vemo! Zavedam pa se polno šele danes, da so ta delovna mesta nudila mladim izpolnitev vrhunskih pričakovanj, da so sodelovali v veličastnem naporu ustvariti nove slovenske avtohtone visoke tehnologije, nove proizvode, nove tehnološke procese. Z njimi so ostali brez dela industrijski oblikovalci, za katere smo prepozno spoznali, da morajo sodelovati z razvijalci novih proizvodov od samega začetka, če naj bodo proizvodi tudi tako privlačni, kot so najboljši tuji. In ekonomisti, ki bi morali pripravljati nov način trženja v vse bolj globalnem svetu - in njim se pridružujejo pravniki in družboslovci, ki bi morali nakazovati nadaljno pot.
Poslanstvo inženirjev, njihova oblast nad razvijanjem vseh slovenskih proizvodov, veličastni občutek, da lahko napravijo, kar se jirn zahoče, da nimajo nobene omejitve pri uvajanju novih proizvodov - je končano. Nočem reči, da za vedno, vendar najbrže za mnogo let. Inženirji prihajajo do veljave kot sloj, kot tehniška inteligenca, ki se prej ni smela kot samostojna družbena sila niti omenjati, kaj šele artikulirati, imeli bodo zbornico, ki se bo pogajala z vlado za plače -vendar ne bodo več stvaritelji z de facto (ne de iure) močjo nad ekonomskimi uspehi. Nič več ne bodo s svojimi inovacijskimi zamislimi doživljali triumfov nad tujimi proizvodi. Spominjali se bodo z nostalgijo svojih plodnih let, ko niso imeli oblasti ne besede, ko so bili zatirani in zanikani, a njihove proizvode in uspehe sta od njih pričakovala podjetje in družba. In jth tudi dobivala.
Borili smo se za uveljavljanje tehnologije kot primarnega tvorca uspeha države, terjali smo tehnološko politiko vlade kot osišče njenih ukrepov. Sedaj prihaja to spoznanje do splošne veljave, ker ga narekuje polom gospodarstva in pritisk tujih svetovalcev, da pričnemo z uveljavljanjem takšnih ukrepov pfi povezovanju znanosti in industrije, kot so bili osnova zahodnim uspehom. Tehnološka politika vlade je prepozna. Kasni dvajset let.
Tragedija je v tem, da je prišlo vse naenkrat, spoznanje in propad. Čeprav sta dialektično povezana.
Vendar bo moral to nekdo plačati. To bodo mladi.
Kajti vsako zablodo je treba plačati, krivdo za to nosi ideologija (ne bom napisal komunistična, ker to zveni že plehko), rekel bom tista, ki nas je hvalila kot edinstvene, za katereveljajodrugizakoni, ki nerabijovzorov in ki bodo prinesli "luč vsemu zahodu". Zato smo bili premalo odprti za svet in slepi za bliskoviti razvoj Zahoda po letu i 972, ko je T. E. Hoff izumil prvi procesor. Takrat bi morali pričeti počasen prehodni čas ter se v desetih letih priključiti nazahodni razvoj. Zato danes padamo iz višave dvajsetih let v prepad časa ter se tako na vseh področjih po tem padai raztreščimo na pradelce.
Morali bomo graditi znova. Morali bomo zasnovati novo imiverzo, ki bo opuščala pridobivanje znanja v sistemu 1 ter prešla v sistem 2: iz interno vodenih, ozko v stroko omejenih, individualno usmerjenih struktur v prakticno usmerjene, nad stroko dvignjene,
omrežene, fleksibilnestmkture, kioznačujejo novo organizacijsko obliko znanosti na zahodu, ki tvorijo ogrodje novih nacionalnih inovacijskih sistemov, ki jih gradi zahod zadnja štiri leta. Nov sistem pridobivan|a znanosti se je razvil do največjih dosežkov v ZDA,zabrisaljekonvencionalnorazllkovanje med čisto in uporabno znanostjo in ruši politično prepričanje, ki izhaja iz tega, da je pridobivanje znanja institucionalno ločeno od uporabe tega znanja.
Ta transformacija čaka slovenske univerze. Današnji diploraanti so neuporabni za ta svet supervitalnega vsestranskega, interdisciplinarnega podjetništva z večstranskim karakterjem. Inženir in ekonomist morata biti danes menežerja, organizatorja, intuitivna razlagalca trendov, gasilca kriz, psihologa za komuniciranje z izrazito težkimi in neprijetnimi sindlkati, z mojstri in trgom, hkrati pa in predvsem inovatorja. Kaj od tega dobijo diplomanti v
svoji učni dobi v učnem programu fakultet? Še petino ne. Vse ostalo ostane v krivdi organizatorjev takšne šole, ki žive v starem svetu in ne spoznajo, kaj se dogaja okoli njih. Tudi za univerzo je prepozno.
V današnjem svetu ni prostora za teame. Prostor je trenutno za individualce. Tiste, ki so spretni in znajo odkriti svoje šanse na robu svoje poti. Pravega inženirskega dela še nekaj let ne bo: ne bo razvojnih naporov, inovativnega iskanja, kreativnih teamov, ki so steber uspeha kakega IBM, Texas Instruments itd., o katerih piše Tom Peters v svoji knjigi o iskanju odličnosti.
Vendar bo tudi to prišlo! Na koncu predora nas čaka luč in delo za kreativne in nestrpne mlade generacije. Tedaj ko bo prehodna doba končana in ko se bodo podjetja postavila na noge, ko bomo s trohico samozavesti in taktike odbili napad tujega kapitala, ki bi rad prevzel naša najboljša podjetja in iz njih nagnal razvojno-tehnološke skupine naših inženirjev, kolikor so se še uspeli obdržati. Tedaj - ko bomo vzpostavili novo univerzo in oborožili mlade z novimi, konkurenčnimi znanji, tako da bodo enakovredni in s svojo fantazijo in kreativnostjo tudi superiorni svojim zahodnirn tekmecem.
Ali je še kakšna druga rešitev? Ni je! Danes smo postavljeni ob zid. Nihče nima pravice, da bi se umaknil in opustil obrambo pozicij, kijih danes zadržujemo samozato, kerso to edine pozicye, kijih bodo zasedli novi mladi Ijudje, slovenski intelektuald in intelektualke. V dmga-čnem primeru bodo vsi ti ljudje morali oditi v tujino, čese bodo hoteli uveljavljti s kreativno močjo, ki ]o čutijo v sebi. To bi bil konec slovenske inteligence. Od njih kot multiplikativnega faktorja zavise vsi ostali sloji slovenske družbe. In za ta boj ne sme biti nikoli prepozno. To je dolžnost nas vseh, ki smo na inteiektualnih pozicijah.
Ta prehodni čas bo trajal med šest do deset let, ne dalj. V tem času se morajo obnoviti slovenskisistemi, mišljenjeinduhovi. Vendar pod pogojem, da bodo vsi nacionalni sistemi pod močnim pritiskom. Gospodarstvo hiti s prenovo, saj je pod strahovitim pritiskorn tuje konkurence. Za pritisk na univerze, ki ne smejo izgubiti niti enega leta, pa morajo poskrbeti mladi. Brez znanja za novi svet ne bodo znali graditi nove organizacije in novih mrež sodelovanja. Tedaj se bodo zadeve umirile, rastupocasnila, nenadni uspehi bodo manj verjetni - tedaj bo spet prišel čas kreativnih teamov.
DR.MARK0K0S
Zakaj zamorci ne smejo voziti hitrih motorjev?
Ker sejim pri 50/km na uro zavihajo ustnice čez oči.
ilRIBUHffl
KDOR UUBI, TA PSUJE
Slavoj Zižek
Dajva, govoriva o odgovornosti intelektualca do svoje soseščine. Mislim, da o Švanjcerju mlajšem ni vredno izgubljati prevečbesed, kakšna beseda o Kreku in Plečniku pa ne bi škodila. - Kaj menite o odgovor-nosti intelektualca, kije malce odmevnejši, bolj' sposoben od pov~ prečja, da kaj opazi in stori - do svoje soseščine, in odgovornosti soseščine do intelektualca, pa naj bo soseščina planet, nacija ali Ijudje z njegove ulice? Mislim, daje tudij. E. Krek, čeprav sem pripravljen verjeti, daje bil v nekaterih stvareh piifliknjen, vseeno nekaj te vzajemne odgovorno-sti dal v našo politično kulturo.
Težava s takimi abstraktnimi vprašanji je, da je odgovor vedno "ja", evidentno, ves problem je po mojem v tem, kako to od-govornost definiramo, ker velikokrat lahko nekaj nastopa v imenu odgovornosti ali skupnosti - trik politike je seveda v tem, da svojo partikularno pozicijo predstaviš kot občo - zato sem izjemno občutljiv, imam avtomatičen refleks do političnih strank, ki sedefinirajomoralistično,kot"našastranka
(V prejšnji številki smo objavili članek
harvardskega študenta Andreja Benedejčiča -
"Sfavo/ iiiek is a Faket" Danes je na vrsti druga
stran. Pogovarjal se je Samo Resnik, ki se mu Žižek
od poletja 88 zdi predvsem dober destruktivec in
kritik, ya pa vedno rad posluša. Najzabavnejši deli
intervjuja sicer - seveda - tukaj, takoj in tako niso
objavljivi, ker bi prinesli več sitnosti kot je vredno,
lahko pa se pove, da sva "ad bominein", a s
smehom, obirala nekaj slavnejših slovenskih
povzpetnikov iz različnih strank. Pojamral bi le, da
se je Žižku mudilo in ga je bolel zob, kasetar pa je
pojedel pol pogovora.)
kot celota. In mislim, da je ravno v teh navidez bebastih plateh pride do izraza tisto, kar je v bolj vzvišenih prikrito. Recimo, če se vrneva k tej nesrečni diskusiji - v redu, veliki Plečnik, a zakaj skrivati očitno, v nebo vpijoče dejstvo, kako je Plečnik dojemal sebe. Iz opozicije - na eni strani ta brezosebna železobetonska arhitektura, kjer je videl os vzhod-zahod in sta mu bila boljševizem in ameriški kapitalizem isto, proti temu je treba ustvariti arhitekturo, ki bo hkrati aristokratska, duhovno poplemenitena, in plemenito ljudska, in katere vzor je videl - v poznih 30. letih! - v takratni Nemčiji in Italiji.
Če rečeš o nekom, to je protofašistično, se ga že vidi z lopato, kako meče Jude v peč, pa ni res - fašizem je lahko mehak. Ampak,   če   se   vrneva   k   nacionalni odgovornosti - po mojem je pravi problem ±
je znana po tem, da je proti korupciji, poštena..."
Zgodovine dovolj ne poznam, da bi lahko dajal sodbo, a zakaj bi dal Krek slovenski politični kulturi več kot liberalci, kot takratni socialdemokrati... Naj drugače, bolj zlobno odgovorim: ne satno da je dal velik prispevek, tudi velik prispevek k socialističnemu samoupravljanju in Kardeljuje dal. Blazno nasprotujemtistim, ki trdijo, in to je bila uradna opozicijska teorija, "Krek, zamolčani veliki Slovenec, samoupravljanje, boljševiški teror." Zakaj je bil Krek dejansko zamolčan? Da bi se zamolčalo to neverjetno bližino. Kardelj je Kreka izjemno pozitivno ocenil. In tudi kasneje, ko so samoupravni apologeti skušali utemeljiti to osnovno os - dobro proti slabemu - naš dobri samoupravni socializem proti slabemu etatističnemu - je bil ena
stalnih referenc Krek. Saj Krek
je bil ja mislec samouprav-
ljanja! In osnovni motiv Kre-
ka, ki je bil osnovni samo-
upravni motiv - spomnim se
iz onih zloglasnih 70. let, ko
je  prišla  neka  delegacija
italijanskih komunistov - to
sem prebral v Delu - in so
takoj našim očitali, kaj nam
tukaj     prodajate     samo-
upravljanje, saj imate notri
elemente     korporativnega
fašizma! Celo ti italijanski
komunisti so takoj pogruntali,
kaj je osnovna laž samo-
upravljanja-dajetalažvtem,
čemur se je reklo pluralizem
interesov, da ti nisi imel
nobenih pravic direktno kot
državljan, samoupravljanja je
bilo tega strah kot vampirja
česna, ideja je bila, da imaš
svoje pravice kot član nekega
partikularnega organizma. Si
na delovnem mestu, pa tam
voliš naprej. Si član Cerkve -1
zakaj pa ne, to bi samo-1|
upravljanje lahko sprejelo, ||
delno že je, konec 70-ih je §|
prišlo do velikega obrata, ko *
so naenkrat ugotovili, da religija plemeniti,
skratka, vse so bili pripravljeni rečt, da so le
obvarovali to osnovno idejo, da pri obči
stvari, pri državi, ne sodeluješ neposredno
kot državljan, ampak samo kot član neke
partikularne skupnosti - kot producent, kot
potrošnik,   kot  izobraženec  -  to  tudi
eksplicitno reče Krek. In Krek tudi reče, da
mora biti država samo organ samoupravne
civilne družbe.
Nikoli nisem rekel, da je bil Krek brez zaslug,
reagiral pa sem, ko so ga nekateri njegovi
apologeti ob očitnih antisemitizmih skušali
izmazat,  "to je mladostni greh,  to je
postransko," itn. Pa sem rekel, pejmo
pogledat. Mladostni greh - ni res, do konca,
v Socializmu, temeljni knjigi zrelega Kreka,
najdemo očiten, grob antisemitizem. Pravi,
zakaj smo Slovenci preživeli? Zato, ker
ni bilo med nami Židov,  da bi nas
spodfedli odznotraj. Samo to trdim, da to
niso nevtralne izjave. Ne gre mi samo za
žalitve Židov, gre mi za to, zakaj on rabi
Žide?_______________________________
Alijih res rabi, ali samo misli, dajih rabi?
A, zdaj pa pridemo do tega. Bistvo antisemitizma je v tem, da te razlike ni. Jasno, da jih dejansko ne rabiš, ampak na neki ravni si jih moraš izmisliti.
Paje ta bedasta, primitivna in Jašistična plat nujna za Kreka? Isaac Newtonje tudi imel svojo magično plat, pol njegovih študij so magična dela.
Več kot pol, osemdeset, devetdeset odstotkov. A v znanosti, v naravoslovju lahko rečeš, pozabimo tisto, to pa naj ostane. Ideologija, politična misel pa se drži skupaj
V   Ameriki  imaš  pol javne intelektualce,  kot je  Noara Chomsky, a njihovo delovanje je strogo omejena na kampuse.
V  Ameriki imaš univerzitetno javnost, profesorje in študente, ki je zelo močna, ker je Amerika pač velika dežela, a iz nje ne prodreš v javni prostor. V Evropi je tukaj še bolje. Recimo, ko je bila zalivska vojna, so vsi veliki francoski intelektualci, celo predvsem vsa velika imena filozofije - šteli za svojo dolž-nost, da so v katerem od velikih dnevnikov objavili svoj komen-tar, in kar človeku da upanje je, da v Franciji - v Nemčiji je po mojem že vse skupaj deloma izgubljeno - ko imajo vetika imena predavanja, so ta predavanja javni dogodki. Pri nas je imet taka predavanja v 60. Ietih Dušan Pirjevec. Zame je bila takrat univerza še živa, ko niso prišli samo študenti, ko je bilo predavanje še javni do-godek, in v Franciji to še živi. Pri nas je bolj ali manj izginilo.
Ne vem, čeje kakšno predavanje vredno, da bi bilojaven dogodek.
Ja, in zakaj je tako?
«TO
Sovereignty is a word in the dictionaij between "sober" and "sozzled". Suverenostjebeseda vslovarju - med "trezen" in "vlit".      R. A. Heinlein, Double Star, 1957
KDOR LJUBI, TA PSUJE
Ko so prišlitanki, simoralimetirad tiste, kiso bili proti tankom; moral si biti na nfihovi stranl
Absolutno. Kdo ni bil? Trdim, celo ob vsej javni kritiki, ki sem jo imel do LDS, da je takrat absolutno bila na pravi strani. (....) Cele noči bi lahko pravil zgodbe; pol demokristajnov je zviznilo ven. Zato je... izginil iz politike..,
Tisti mali važnijujček?
Drugi dan vojne je ugotovil, da ima nek nujen seminar v Španiji, pa je zviznil. Ne me zajebavat. LDS, koker je bila gnoj, vsi smo bili tam, nihče ni zviznil. Če se resno o tem pogovarjamo, dajmo to naredit poglejmo, kdo od funkcionarjev je družino ven poslal.
Siljadžič-lzetbegovič vananta? /e bil kdo res tak poden ?
Praktično vsi.
odgovornosti intelektualcev - in to so pri nas zameglili - ne odgovornost v pomenu, ali služi naciji, ali slavi nacijo ali je že od začetka podpiral samostojno Slovenijo, ne, po mojemje veliko večja odgovornost, da ga skrbi, kakšna bo Slovenija, kaj bo iz Slovenye. Kam z njo v teh procesih sprememb in integracij? In teh vprašanj danes praktično nihče ne zastavlja resno.
VsajMarko Kosjih, in marsikdaj revija 2000.
Ne na dovolj temeljni ravni. Diskusije, ki bi zastavila prava temeljna vprašanja, ni. Intelektualecsluži narodutako, dajekritičen do njega. To se danes rado pozablja. Če pogledamo vse velike slovenske intelek-tualce, ki so oblikovali ta narod -Prešerna, Cankarja - to sojaljudje, kiso največpsovk izrekli na račun Slovencev! Tukaj so po mojem današnji intelektualci povsem odpovedaH. Vsaj večina.
Državi, oz. tistemu delu intelektual-cev, ki zastopajo državo, taka vprašanja niso prijetna. In mislim, da jih tudi zatirafo.
Koga bi ti sem štel? Če je kateri subjekt, ki se rine kot takorekoč narodova vest, pa po mojem ne odgovarja na ta vprašanja, je to krog Društva pisateljev. Če pomeni danes "Slovenec" v odgovornem smislu, razmišljati in delovati v smeri, ki se asociira na javne akcije Društva pisateljev, potem jaz nisem Slovenec. Ta tip odnosa, kje gre na videz za skrb za slovenski jezik, za slovensko kulturo itn., obenem pa beži pred resnimi vprašanji, z nekim samoljubjem, to se mi zdi prava katastrofa.
Mislim, da seje DSP močno umaknilo iz političnega prostora. Morda preveč vplivajo name šest, pet let stari spomini, a menije bilo DSP vedno zelo benigna stvar, priznalpa bom, da se mi uradna slovenska misel, kot jo vidim v Novi reviji, sedaj zdi slaba stvar. Mislim, da ima, kl/ub pokri-vanjem, DSP več odgovornosti in
manj imperialnega odnosa, stalnega samoljubja kot Nova revija.
V redu, pa rečem prostor med Društvom pisateljev in Novo revijo. Kot si prej rekel, odgovornost - ko so tanki prišli - prijazen do sosedov - ravno zato, ker je bilo takrat to treba storiti, se strinjam, je pa zame najbolj umazana možna manipulacija, izkoristiti to splošno nevarnost za znotraj-nacionalne obračune, govoriti v imenu nacionalnega interesa in delati v svojo zasebno korist.
In to so delali uradni poštenjaki vselej od leta 90, od 88 dalje, in prejgotovo tudi.
Da, in v tem vidim nevarnost za narod, če ima ta fraza kaj pomena, v tistih, ki v imenu zaščite narodnih interesov delajo zasebne obračune.
Kakšenje trenutno vaš odnos do LDS? Kolega Benedejčič vas ima za ideologa stranke, menipa seje zdelo, da ste LDS sicer dali neko intelektual-no dostojanstvo ni se mipa zdelo, da imate poseben vpliv nanjo.
Pred dvemi leti, takoj po prvih volitvah pravzaprav, sem se popolnoma potegnil iz politike. Približno dve tretjini časa sem v tujini. Po drugi strani, naj mi pokažejo intelektualca, ki je rekel toliko kritičnega do lastne stranke, pa ne po hodnikih pa po sekretih zadaj. "Stranka zamujenih priložnosti, zadnja realsocialistična stranka" in tako dalje. Sem pa vedno priznaval, da sem član LDS. Na jetra mi pa gredo intelektualci, ki se delajo nad-strankarske. Bral sem intervju Žarka Petana, sedanjega direktorja RTV, da on nastopa kot nadstrankarski, da nikoli ni bil povezan v kaki stranki, hkrati pa ne vem, ali imam halucinacije, ali me spomin vara -
ali ni bil na zadnjih
volitvah kandidat
SLS in celo nastopil
v volilnem spotu
stranke? To mi je
veliko bolj nevarno,
ko   se   delaš,   da
govoriš z nevtralne-
ga mesta. To je igra,
ki jo je dovršeno ob-
vladala partija. Ve-
dno je pustila nekaj
intelektualcev zunaj.
Poglejmo pokol Koc-
beka. Zdi se mi, da je Anton Ocvirk takrat
igral to vlogo. Zakaj je imela partija rada te
zunaj? Ko je bilo treba narediti pokol, jih je
poklicala, da so napisali članek in je lahko
rekla, vidite, to ni partijski obračun. Tudi
pošteni intelektualci zunaj... To vlogo, da si
zunaj, se mi zdi najbolj gnusno igrat. Svojo
pripadnost LDS poudarjam samo zato, ker
nočem varat. Nočem se delat, da sem
nevtralen.
Vas sedaj na državnem nivoju še kdo posluša, ali želi poslušati, ali vas z zanimanjem poslušamo - naj se strinjamo ali ne - le tisti, ki nimamo posebnega stika z državo? Vas država še kdaj kaj povpraša?
Težko rečem, ker sem se res umaknil; mislim, da še imam določen, a zelo omejen vpliv v stranki. Ne pritožujem se, da je ta vpliv premajhen. Mislim, da je bila v vsej slovenski politični zgodovini od začetka partijskih časov naprej vloga intelektualcev dvoumna. Mit partijske inteligence je bil, da so najhujši trdorokci udbaši, partijski intelektualci pa omogočajo, da trda roka vseh ne pokolje. Iz osebnega izkustva lahko rečem, da je bilo obratno. Da so bili t.i. udbaši preprosti vulgarni pragmatiki, vedno pripravljeni na dile, vse čistke pa so
Veš kaj je še noro, kje ga Janša serje, ko govori, zsmsjevci ko-rumpirani, ker ravno ti, na ka-tere gleda Janša kot na pozitiv-ne, ..., tam lahko iščeš udbo-mafijo. Karkoli lahko tem no-vimlevičarjemočitaš, udboma-fijci pa niso, udbomafijci so na-tanko drugje. To je javna tajna, ..., njihov plan je bil postati stranka udbomafije, po damače povedano. ... pa ... sta laufala po celi Sloveniji, od firme do firme, če ne date prispevka...
začeli partijski intelektualci, ki so znotraj stranke ščuvali k čistkam, zunaj pa govorili, bodite zadovoljni, da imate nas, sicer bi bila čistka še hujša. Nikakor me ne muči, da je pri nas premalo intelektualcev. Skrbi me, da imamo v politiki preveč intelek-tualcev, potem nek prepad, predor, na drugi strani pa vulgarne korumpirance. Nek civiliziran vmesni politični sloj, niti falirani kulturniki niti degenerirani biznis-meni, to se pri nas še ni dovolj oblikovalo.
ISTO SRANJE, DRUGO PAKOVANJE!
Kršitve človekovih pravic v Združenih državah Amerike med hladno vojno!
,e še spomnete fraz o "gnilera kapitalizmu" in "dekadentnem zahodu" iz starih osnovnošolskih in srednješolskih učbenikov? Sliši se neverjetno, vendar vse kaže, da ti izrazi le niso bili za lase privlečeni konstrukti zamorjenih marksistov. Leto dni po tem, ko je ameriški predsednik Clinton podpisal "Freedom of Information Act" (FOIA), s katerim je prisilil vladne resorje, da postopoma spustijo izpod ključa nekatere strogo zaupne dokumente, katerih tajnost ni več potrebna, je Ameriko pretresla mučna afera. Po nekajletnem sprene-vedanju je bilo Ministrstvo za energijo namreč prisiljeno priznati, da je v prvih dveh desetletjih hladne vojne sponzoriralo program, ki je izpostavil nekaj tisoč Američanov velikim dozam radio-aktivnega sevanja med raziskavami o izboljšanju ameriške jedrske oborožitve in tehnologije. Javnost se je seveda ogorčeno odzvala na to novico, ministrstvo pa je bilo prisiljeno odpreti posebno telefonsko lini jo za pritožbe in poizvedovanja v zvezi z radiacijskimi eksperimenti. Že v prvih treh dneh se je na to številko obrnilo okoli 10.000 ljudi!
Zadeva pa se je še bolj zapletla konec januarja, ko se je razvedelo, da je bila v te nečedne posle vpletena tudi znamenita harvardska univerza, ameriška citadela učenosti. Skupina njenih znanstvenikov je namreč pred tremi desetletji izvedla štirimesečni eksperiment, ki naj bi raziskal možnosti povečanja človeške odpornosti pred jedrskim sevanjem. V ta namen so 63 duševno prizadetim otrokom iz državne šole Wrentham od 14. decembra 1961 do 14. aprila 1962 dnevno dodajali v hrano radioaktivni natrijevjodid v dozah od 100 do 1000 mikrogramov. Otroci, stari od 1 do 11 let, seveda niso vedeli, da bo posledica uživanja tako "začinjene" hrane rak na žlezi ščitnici. Isto velja za njihove starše, ki so nasedli lažem in z navdušenjem včlanili svoje duševno prizadete malčke v tako imenovani "znanstveni krožek".
Zaradi blamaže je bila harvardska univerza 9. februarja prisiljena izdati izjavo za javnost.
Seveda je v njej najprej izrazila lastno "presenečenje" nad razkritji, takoj zatem pa zagotovila pripravljenost pomagati pristojnim organom -se pravi, tistim, ki so eksperiment 1961. leta tudi naročili! - priti do dna teh "resnih in skrb vzbujajočih vprašanj".
Znano je, da je bila hladna vojna v mnogočem kruto paradoksalna, saj sta oba nasprotnika zadala vsaj toliko ran sebi kot drug drugemu. Tako je Američanom z oboroževalno tekmo uspelo spraviti na kant ne le bivšo Sovjetsko zvezo, temveč tudi lastno dr-žavo. Odkritje, da so Američani izpo-stavili celo lastne otroke radioaktivnemu sevanju zaradi priprav na jedrski obračun z Rusi pa dokončno potrjuje tezo, da hladna vojna ne pozna zmagovalca, saj je moralno skorumpirala tako ene kot druge.
ANDREJ BENEDEJČIČ
mmm
Kako bi bog rešil Slovenca?
Ukinil bi Tribuno in gledal selitev razbojnikov.
TO SERVE AND PROTECT
Jovenija je dobila dolgo pričakovano demokracijo, z njo pa nujno povezano spoštovanje človekovih pravic. Demokracija in spoštovanje človekovih pravic sta pojma, ki sta skozi široko odprta vrata vstopila tudi v sfero izvršilne oblasti, torej tudi v policijo. Zgodba 28. letnega Jakoba Kegla pravi, da ni tako. Postavlja se vprašanje: je primer Kegel edini, se upa še kdo spregovoriti?
Gospod Kegel, kaj se je zgodilo 19. januarja letos?
Ja, tega dne sem okoli 15. ure odšel na pošto v Domžale. Plačal sem nekaj položnic, na izhodu iz pošte pa sta me zaustavila dva uniformirana policista. Hotela sta, da grem v marico in na domžalsko policijo na 10-minutni pogovor. Odklonil sem.
Sta vam povedala, česa ste obdolženi?
Kje pa! Omenjala sta moj avtomobil, ki so miga pred časom zažgali. To je bilo vse. Na ulici se je okoli nas zbralo ogromno ljudi in dejal sem, da bom pač šel z njima, a s svojim avtomobilom. Tako je tudi bilo.
POLICAJI GREDO S ČASOM NAPREJ
V Sedinji vasi v Sostrem v Ljubljani so 10. februarja odprli prenovljen objekt, namenjen vadbi in usposabljanju polica-jev. Na tem specialnem vad-bišču naj bi policaji spoznavali operativne in tehnične postopke za preprečevanje napadov z eksplozivnimi napravami in drugimi tehničnimi sredstvi.
Panapolici/i...
Na domžalski policiji sem čakal in čakal. Deset minut se je spremenilo v tri ure. Domov me niso izpustili, nihče mi ni nič rekel, samo čakal sem.
Potem sta prišla dva kriminalista iz Ljubljane. Hotela sta, da opravim preizkus z detektorjem laži. Pristal sem. Dovolila sta mi, da sem poklical odvetnika Markelj Matjaža. Ker mi še vedno ni nihčepovedal, česa sem obdolžen, mi je odvetnik svetoval, da preiskus z poligrafom odklonim.
TUDI POLICAJI PRETEPAJO. MAR NE?
Ampak nekakšen vzrokje moralbiti, da so vas imeli napoliciji?
Meni ni znan. Omenjali so samo moj avtomobil in zavarovanje zanj. Ko so ugotovili, da je bil avtomobil zažgan, ko zanj ni več veljala zavarovalna polica, so hoteli neke meni in njim neznane stvari. Pojma nimam. Ja, po nekaj minutah sta kriminalista rekla, da bom lahko šel domov.
Alistešli?
Ha, ha! Poklicala sta v Ljubljano in mi rekla, da moram z njima. Na moje vprašanje zakaj, sta odgovorila, da tako hoče neki g. Cindrič. Moj odvetnik je vprašal za vabilo. Eden od kriminalistov ga je napisal kar pred nama. Nisem ga hotel podpisati. Zagrozila sta s silo. Po nasvetu odvetnika sem odšel z njima. Dejala sta, da me po razgovom pripeljeta nazaj. Odvetnik je ostal v Domžalah.
Lahko poveste natančno, kam sta vas peljala?
Na policijo na Prešernovi, v Ljubljano, v prostor z rešetkami, še najbolj podoben Iuknji.
Kajseje tu dogajalo ? So vas zasliševali?
Pustili so me v tisti luknji. Ponovilo se je čakanje. Okoli 19. ure je vstopil kriminalist Cindrič. Rekel je, da hoče njegov šef govoriti z menoj. Vstopil je še drugi kriminalist. Kasneje sem izvedel, da je to bil Sladič Boštjan. Močno je zaudarjal po alkoholu. Začel me je zasliševati.
Kaj vasja spraševal?
Nič konkretnega. 0 moji preteklosti. Ja, najbolj ga je zanimala moja preteklost, tako na splošno. Pričele so padati grožnje, žalil me je.
Lahko opišete grožnje?
Sladič je dejal, da je on stroj za izsiljevanje priznanj, da bo iz mene izvlekel še tisto, kar sam ne vem, da je že ugotovil, da bo pri meni uspel samo z batinami...
Je Sladičgrozil tudi z orožjem, gaje imel pri sebi?
Ja. Sploh ne vem, kako lahko ima nekdo v vinjenem stanju strelno orožje, Sladič pa je bil zagotovo vinjen. Rekel je, da mi bo dal "šus medoči."
Je ostalo samo pri grožnjah?
Moram še povedati, da sem moral pred Sladičem stati mirno. Na njegove grožnje nisem odgovarjal. V navalu besa me je zgrabil za obleko na prsnem košu in mi jo strgal. Izgiibil sem ravnotežje, zato sem ga prijel za suknjič. V tem trenutku je name skočil Cindrič in podrla sta me na mizo, od tam pa na tla. Tu me je Sladič prijel za lase in večkrat udaril z glavo ob zid. Tudi takrat se nisem branil. Verjetno sta me zato izpustila.
Papotem?
V prostor je vstopil starejši moški, verjetno njun šef. Vprašal je, kaj se dogaja. Povedal in pokazal sem mu, kaj sta mi naredila Sladič in Cindrič. Cindriču je ukazal, da me mora v petih
TUDI POLICAIE PRETEPAJO, MAB NE ?
"Dne 8.2.1994 ob 03.55 uri je na križišču Dunajske ceste ceste Cenetaštuparjavčrnučahprišlodo pretepa, v katerem je bil poško-dovan 20-Ietni policist iz Ljubljane. Policist je bil prost in v dvilu terjebil ob omenjeni uri na poti domov iz disooteke Black Jack v Čmučah. Na križišču so do njega pristopfli trije vrstniki in ga pričeli pretepati..." so sporočili s Prešernove.

ODVETNIK JAKOBA KEGLA, MATJAŽ MARKELJ:
Zakon o kazenskem postopku Republike Slovenije, določa, dk se obdolžencu ni potrebno zago-varjati, da se lahko brani z molkom. Vsakdo, ki je povabljen pred organe za notranje zadeve, ima pravico, da je pri postopku navzoč odvetnik, oziroma zagovornik. Vsakršno prisiljeva-nje izjav s silo ali grožnjo je po Kazenskem zakonu Republike Slovenije sankcionirano in kazensko odgovorno.
minutah izpustiti.
Torej ste odšli. Domov?
Kje pa. Še najmanj eno uro sta me pustila samega v tisti luknji. Potem je prišel Cindrič in mi vrnil vezalke ter ostale osebne stvari, ki so mi jih ob prihodu odvzeli. Vrnil se je tudi Sladič in začel ponovno groziti. Slabo sem se počuti in zahteval sem, da pokličejo zdravnika in odvetnika. Cindrič mi je dejal, da to preprosto ni mogoče in me okoli 22. ure dobesedno zabrisal skozi vrata na Prešernovi. Sladič mi je v tam času naprestano grozil.
Istegrožnje kotprej?
Rekel mi je, da se ga naj izogibam na najmanj 20 metrov, če se srečava, drugače bom dobil "šus med oči". V primeru, da jih bom tožil me bo nekaj povozilo. Našel se bo čas in nekdo, da mi nekaj podtakne. Rekel je tudi, da me bo njihov sistem zmlel, če bom šel k zdravniku.
Potemstešll.
...v Klinični center. Peš. Bruhal sem. Po poti sem opazil, da me zasleduje bel golf, takšen kot ga uporabljajo policaji oziroma kriminalisti. Golf se je pač vozil za menoj vse do Kliničnega centra. Očitno so hoteli vedeti, kam bom šel. Očitno pravim, saj me je tretji dan v bolnico poklical po telefonu neki Brane. Dejal je, da naj ne pišem nobenih pritožb in izjav, drugače bom imel težave. Žena ni mogla izvedeti kje sem, na telefon me je pa dobil neki anonimnež.
Koliko časa ste ostali v bolnid?
Na mojo željo so me izpustili 24. januarja. Po
telefonskem klicu me je postalo strah za družino.
Imate sedaj mir?
Ko sem prišel iz bolnišnice, sta prišla dva domžalska policista, namestnik komandirja in še nekdo. Zanimal ju je postopek domžalskih policistov. Včasih zazvoni telefon. Podobno kot v bolnišnici. Moram povedati, da še danes ne vem aakaj so mi protipravno odvzeli prostost in me brutalno pretepli. Še danes ne vem, česa so me obdolžili!
Zoperravnanjekriminalistovinsampostopek, sem podal pritožbo na MNZ, oddelek za vloge in pritožbe občanov, Ivanu Bizjaku in Mitji Klavori, UKS Ljubljana. Sedaj pa čakam na odgovor. Če sploh bo.
Se bojite Ijudi, ki so vas pretepli, vam grozijo?_________________________
Ne, ne bojim se jih. Upam le, da je še toliko pravice, da bodo stopili pred sodnika.
KAJ PA PRAVUO NA POLICIJI:
Vratar na Prešernovi, je po telefonskem klicu
nekam v notranjost hiše dejal, da pritožbo
Jakoba Kegla proučuje Urad za vloge in pritižbe
občanov. Kakršno koli drugo informacijo je
bilo nemogoče dobiti.
Na redni novinarski konferenci, pa so
predstavniki policije dejali, da je prišlo do
nekaj kadrovskih zamenjav.
Jaka   DEMŠAR   je   prišel   iz   kranjske
kriminalistične službe, na mesto načelnika
iste službe v Ljubljano.
Nekdanji vodja operativne službe Ijubljanskih
kriminalistovBoštjanSLADIČ.jeodšelvKranj,
na mesto načelnika urada kriminalistične
službe.
Sladiča pa je zamenjal Darko TRPIN, bivši šef
ljubljanske skupine za krvne delikte.
Predstavniki MNZ so še zagotovili, da ni šlo za
kazenske premestitve  (pismo "poštenih
policajev"), pač pa za preproste kadrovske
zamenjave.
ZADNJA NOVICA: JakobaKegla so na domu obiskali predstavniki MNZ, ki preučujejo njegovo pritož-bo. Neuradno smo izvedeli, da so ponudili nekakšno poravnavo. Nesprejemljivo za Kegla, seveda.
ZLOMLJENIPENDREK

"Ječegradijo s kamni zakonov" VViUiam Blake
ZIVETIVARNO
FUCK OFF ZA DOBER VEČER
NOČ S KRANISKIMI POLICISTI
Jegov pogled je prazen. Policaji 'so ga ujeli in z marico pripeljali na nekakšno zaslišanje. Kot da se ga to ne tiče. Star je petnajst let, hodi v šesti razred osnovne šole. Nasproti njemu sedi kriminalist. Mlad je še, a njegovi rjavi lasje so že prepredeni s sivimi nitkami. Danes je njegova šesta neprespana noč v tem tednu. Njun pogovor izraža nemoč.
Čisto spodaj, v bakreni stavbi, ki stoji skoraj v središču mesta, je v celico do streznitve pridržan moški srednjih let. V tem prostoru ni oken. Polovico prostora je preurejenega v "posteljo", ki je v obliki privzdignjenega lesenega "podna". Vkotupri vratih je WC "na štrbunk". Vrata težka in zaklenjena. "Ejga, kako s'kej?" ga vsake toliko časa vpraša policist iz zgornjih prostorov. Prostor je ozvočen.
Urajetri ponoči. In vsi prostori so zaklenjeni, s kamerami opazovani, z zatemnjenimi stekli na oknih, vratih, koraki po zapletenih hodnikih odmevajo.
Nasproti govorilnice, kjer sedi kriminalist s prezgodaj odraslim otrokom, je ubežnik iz vzgojnovarstvenega zavoda Logatec." Zaradi ene neopravičene mi niso dali izhoda, pa sem si ga vzel sam." Imel je smolo. Z njegovimi novimi prijatelji so ga policisti opazovali že pol ure prej, preden so se stepli in preplezali ograjo neke kranjske tovarne. Po opravljenem zapisniku so ostale spustili, njega pa bodo do jutra zadržali in nato napotili "domov" v vzgojnovarstveni zavod Logatec. Zaspal je na stolu, sedeč, z mlado glavo in z očmi, ki so vajene videti druge stvari kot večina otrok njegovih let. Sloneč na prazno mizo, za steklom, da so ga imeli na očeh.
POVEI KAR MISLIŠ, PA BOŠ BOLJE SPAL
Marica je udobno prevozno sredstvo. Seveda pa je odvisno kje sediš: spredaj ali zadaj. Zadaj smrdi. Spredaj so mehki sedeži, ogrevano je in privzdignjeno nad osebnimi avtomobili. Dobro se vidi ven, obratno pa samo, če si zelo blizu.
Štefan je policaj že šest let, tu sta še Robi in Iztok. Iztok v policiji služi vojaški rok. Noče povedati, kako se mu zdi, saj ima pred seboj še dva meseca v policijski uniformi. Ti fantje v marici, Jata 310, vidijo veliko. Samomori,
kraje, nesreče, družinski prepiri, pretepi... Moški je ustrelil ženo in sebe. Čez nekaj časa zaposteljico najdejo še majhno trupelce. Zav prvi razred napravljenega sinka. Tudi njega je ubil.
Kaj človeka prižene v to, da vzame svojo bit sebi, ženski, ki mu je obljubila večnost in otroku, kateremu je življenje podaril? "To so stvari, ki ti do naslednjega podobnega primera razjedajo glavo. Pa ne samo osem ur na dan," pravi Štefan.
Intervencijska patrulja se pelje skozi center mesta. Ob koncu tedna je tu žarišče. Mladi, opiti, nepremišljeni, zadrogirani, razigrani,... Trije policaji si poskrbijo za zabavo. Dovolj je, da za petnajst centimetrov odprejo okno. Le redki, ki gredo mimo policijskega vozila, pripombe zadržijo zase. "Kreteni, idioti, pedri,..." vse to od mimoidočih, ki ne vedo, da jih fantje v marici slišijo. Ti mladci, ki so pravkar na poti v disko podrli drog z električno napeljavo in kabel z visoko napetostjo spravili na cestišče, se verjetno ne spomnijo kletvic, ki so jih mimogrede namenili policijskemu avtomobilu. Smrtonosni kabel, ki leži na cestišču, z lesenim drogom odstrani policist. Po ulici gresta dve mladenki. Ena povsem belolasa, ustnice temnordeče, skoraj črne, korak lahkoten, pogled prazen, a iskajoč. Druga rjavolaska, lase ima polizane tesno ob glavi, postava majhna, krilo visoko nad koleni, nasmeh pa natreniran pred ogledalom. Rusinji?
"Dober večer. Osebni izkaznici prosim." "Fuck off. Ka/pa misliš, da si... ?" Slovenki sta. Gimnazijki. Ob pol treh ponoči gresta v disko. Mladoletnici brez osebnih izkaznic, rdečih ustnic, avoljnegaobnašanja.
VSAK BIPOPIZDIL
"Ste ta pa ta?"
"Da."
"Priznate, da ste pili alkohol?"
"Da."
"Priznate, da so se kristalčki prebarvali na
zeleno čez polovico?"
"Da."
"Kaj stepopoklicu."
"Šofer."
"Imate pripombe čez moj postopek?"
"Ne, čistO.K. si."
"Se strinjate z zapisnikom?"
"Nigovora, to pane!"
In znova in znova in znovaznovaznova... 45
minut!!!
LAHKO NOC ZA D0BB0IUTB0
Ob šestih zjutraj je konec nočne službe. Tisti,
ki so še poročeni, se vrnejo k svojim ženam,
tisti, ki imajo še punce, grejo k njim. Večina
jih gre v samotni apartma.
Iz spodnjih prostorov so gospoda srednjih let
po streznitvi izpustili.
Mladi ubežnik iz "ljubljenega" zavoda se
speč na stolu premakne. Čeprav je vsem na
očeh, ga nihče več ne opazi.
Telefonska številka 92 je začela zvoniti drugi
intervencijski in cestni patrulji, ter drugemu
kriminalistu.
TANJA MARKOVIČ
ANGLEŠKI PRAVNI SISTEM
okviru "Phare Dernocracy Programme" bo od 25. do 27 februarja v Bovcu potekal ' seminar na temo Angleški pravni sištem v organizaciji ELSA - Evropskega združenja študentov prava v sodelovanju z Angleško odvetniško zbornico (The Law Society of England).
Seminar bodo vodili štirje angleški odvetniki, ki bodo v treh predavanfa (setninar bo potekal v angleščini) predstavili glavneznačilnosti anglosaškega pravnega sisteraa, vlogo pravnikov(razlikovanjeBarrister/Solicitor)inrazIičnevidikeodvetniškeprakse.Strokovni del pa bo začinjen tudi z dmžabnim življenjem. Na seminar so vabljeni študenti kakor tudi profesorji, odvetniki in drugi člani pravniške stroke.
M.A.
ČUDOVITI SVET SIMULACIJ
1
sak študent se kdaj pa kdaj v letih študija verjetno zgroženo vpraša, kaj pravzaprav študira, oziroma za kakšen poklic se pravzaprav uči in kako bo izgledal, ko bo po izteku študija brez usmiljenja vržen v kolesnice tega poklica. In verjetno se je študent prava doslej to spraševal vsaj tako pogosto kot kdorkoli drug, če ne še bolj pogosto. Na tega študenta so zdaj posvetili novi žarki iz zunanjega ("resničnega") sveta - simulacije.
Simulacijske igre je naziv delovne skupine znotraj mednarodne organizacije študentov prava ELSA (European Law Students' Association), ki tudi v Sloveniji deluje že nekaj let, vendar ime lahko vara. To niso (zgolj) igre, so resni preizkusi znanja, ki si ga nadebudni študentje pridobivajo na poti do pravniškega poklica, hkrati pa tudi možnost, da študent aktivno občuti svoje (simulirano) poštudentsko življenje. Za kaj tukaj pravzaprav gre?
Vsa skrivnost je v tem, da študenti vsaj za trenutek zaigrajo vloge, ki so usojene diplomiranim pravnikom - vloge odvetnikov in sodnikov na sodiščih, ustavnih sodnikov, ali pa - ozrite se naokoli - poslancev v vseh mogočih parlamentih. Tako tudi simulacije potekajo na treh nivojih: modeli parla-mentov, simulacije sodnih obravnav in modeli ustavnih razsodišč. Seveda pa je izbira bogata - simulira se lahko nacionalno zakonodajno telo ali kako mednarodno (OZN, Evropski parlament); sodišča so kazenska in civilna, redna, lahko pa tudi mednarodna (International Court of Justice)... Povsod pa je spet študentu na voljo cela paleta vlog, ki jih lahko igra - v sodni obravnavi od sodnika pa do člana ekipe tožilstva ali obrambe, priče, porotnika ali celo samega obtoženca. Zlasti pri sodnih obravnavah so simulacije navadno orga-nizirane kot tekmovanja, celotna "igra" se odvija pred pooblaščeno komisijo, ki odloča o zmagovalcih (navadno tekmujejo med seboj ekipe tožilstva in branilstva).
V Sloveniji (na PF v Ljubljani) so se stvari na tem področju začele premikati šele Iansko leto, zato pri nas tovrstnih dogodkov še ni bilo v obilici (v novembruje denimopotekala simulacija parlamenta izmišljene dežele Marginalije), v svetu pa so simulacije že ustaljen in nepogrešljiv del pravniškega vsakdana. Slovenski študenti se bodo tako marca podali v Luksemburg na simulacijo poljskega parlamenta, v aprilu pa se bodo udeležili vsakoletnega tekmovanja v simulirani sodni obravnavi, Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition, tekmovanja z že petintridesetletno tradicijo, ki se ga bo letos v Washingtonu udeležilo kakih 300 pravniških šol iz 50 držav.
Nekateri naučijo otroke plavati tako, da jim v plitvini pokažejo osnovne zamahe; drugi jih takoj vržejo v globoko vodo - kar bo, pa bo. Otrokom je najbrž bolj všeč prvi način, kaj menite?
MATEJACCETTO
KAR SEIANEZEK NAUČI, TOIANEZ ZNA
, inistrstvo za šolstvo in šport je pred kratkim naredilo droben korak zase, a velik skok za državljansko kulturo in človekove pravice v Sloveniji. Izdali so namreč dve publikaciji s takšnim naslovom.
Natis in izdajo Albuma o človekovih pravicah sta omogočila kneževina Liechenstein in Svet Evrope. Distributer pa bo ministrstvo za šolstvo in šport. Dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, je na predstavitvi publikacij dejal, da v mladih demokracijah človekove pravice povzdigujejo v nebo, po drugi strani pa jih na vsakem koraku zanemarjajo. To pa je tudi poglavitni razlog, zakaj se je Album o človekovih pravicah pojavil v tem času in pa seveda v našem prostoru. Svet Evrope v knjižici na preprost in sproščen način predstavi 21 členov zakona o človekovih pravicah. Knjižica je opremljena z otroškimi ilustracijami, kar jo še približa mladim. Izšla je v nakladi 40.000 izvodov, ministrstvo pa jo bo poslalo vrtcem in šolam.
Droben korak v šolski sistem pa predstavlja tudi tekst o državljanski kulturi. Dr. Gaber je dejal, da človekove pravice, temeljne vrednote državljanske kulture, nosijo v sebi vrednote in načela, ki naj bi bila skupna vsem državljnom in državljankam.
Tekst in kasneje knjižica, pa naj bi po besedah ministra našla prostor tudi v izobraževalnem sistemu. No, s problemom človekovih pravic se bo malo bolj resno poigralo ministrstvo, ki ima v prvi vrsti na skrbi vzgojo popularnih Kobacajev. Vsaj nekdo! Vladajoča garniturapolitičnega mešalcaje namreč prišla do ugotovitve, da ne bi bilo najbolje, čebisečez20, 30let, kobodo oblast prevzeli Kobacaji, znašla v položaju, značilnem za današnje navadne smrtnike.
Še en dokaz, da omenjeni le nekaj dajo na stara slovenska izročila.
KOBACAJ
V Ljubljani je bil pretekli teden seminar z naslovom: O novem konceptu zaporov. Priredilo ga je ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s Svetom Evrope. Predstavniki Sveta Evrope so si ogledali tudi zapore Ljubljana in KPD Ig. Razmere v slovenskih zaporih so po mnenju predstavnikov Sveta Evrope na "Evropskem nivoju". Slovenski zapori imajo namreč preveč stranišč.
Kako se reče prsni bradavicijeministke? Vrh ledenegore.
«1)1
NOREGOBE
1# ragi moji bralci! Zadnjič smo si pogledali, kaj in kdo so coprnice, kako so izgledale in seveda, kako so opravljale svoje poslanstvo (tej vrsti dejavnosti pač lahko upravičeno tako rečemo). Danes pa si bomo podrobneje ogledali pripomočke, ki so jih uporabljale, si z njimi pomagale prodreti v različna stanja zavesti in predvsem izginiti iz te posrane realnosti v svet, ki so si ga same izbirale. Prvo in osnovno orodje je seveda metla, o kateri je prejšnikrat sicer že tekla beseda, lahko pa vas spomnim nanjo v primeru, da ste pozabili, kaj je njen osnovni namen. Metla je orodje, ki se uporablja za pometanje po tleh in je sestavljena iz pokončnega daljšega držala ali štila in skupaj zvezanih tanjših vej (pometa se navadno iz desne proti Ievi, lahko pa tudi obratno). V današnjih časih se v te namene sicer uporablja sesalec, je pa v čarovniške namene skrajno neuporaben, vkolikor namesto zvarkov ne uporabljate elektrike! Z zvarki pa je tako: namažejo se na štil, ki si ga je treba vtakniti v režo med nogami in hokus - pokus, že se leti! Kar pa se tiče priprave zvarkov, smo prejšnjič že omenili rezanje in sekljanje, kuhanje in začinjanje. Danes pa si bomo podrobneje ogledali, kako je to rezanje in sekljanje potekalo in predvsem, kaj je bilo rezano in sekljano. Naše prijateljice so torej v domačih nam gozdovih in logih nabirale razne zeli in njih korenine, da so si pripravljale v domačih jim "črnih kuhinjah" razne napitke in mazila, s katerimi so si potem mazale razne dele svojih pregrešnih in razvratnih teles in si napijale na svojih ful - mega žurih. V te zle namene so predvsem uporabljale kot osnovo na vodi prekuhane liste volčje češnje (v kulinariki je to navadno goveja juha), v to "juho" pa so primešavale raznovrstne druge "začimbe". Pa si podrobneje poglejmo, kaj vse nam nudi volčja češnja.
Volčja češnja (Atropa belladonna) je rastlinica, ki zraste do enega metra visoko v modro nebo. V zle namene (ki so značilnost vsakega izgjnevanja iz realnosti) so coprniška babšeta uporabljala reci in piši vso rastlino. Zadeva uspeva na posekah, ob robu gozdov. Listi so temno zelene barve (zelena barva deluje pomirjujoče na naše počutje in nas sprošča, zato je tudi vsa narava v zelenilu), med njimi pa se skrivajo temno vijoličasti cvetovi z umazano - rumenimi lisami v notranjosti (barvna kombinacija, da se ti utrga). Pozneje se iz cvetov razvijejo črne bleščeče jagode, ki so podobne češnjam. V njih se skriva pred zvedavimi očmi vijoličast " sok, ki te, če si ga namažeš po čisto določenem delu grešnega in poželjivega telesa, odpuli za kar nekaj časa (o času seveda govorim kot o čisti fikciji, toda o tem se bomo pogovorili kdaj drugič). No, liste, ki so se kuhali v juhicah, smo že omenili, da pa se jih uspešno kombinirati tudi z jagodami (ali češnjami?), koreninami etc. Korenina (za katero ezoteriki trdijo, da je zemeljski del, torej čista materija), za katero jaz trdim, da je podzemeljski del rastline (če vzamemo v obzir, da je rastlina, torej steblo, nadzemeljski in cvetovi oziroma sadeži nebeški del), je seveda ravnotako uporabna zadevščina. Po opisu lahko seveda sklepate, da ne gre le za neko vulgarno rastlino, za nekakšen topol (čeprav je tudi ta simbolno zgovoren, recimo falus, ki z visoko rastjo prodira ali pa celo penetrira modro nebo?), temveč se v volčji češnji skriva veliko pomenov in simbolov, ki so zelo koristili našim damam z metlami. Volčja češnja je polna atropina in hiosciamina. Atropinovo delovanje seveda povzroča širjenje zenic in daje očem čisto poseben sijaj (bella donna = lepa žena), s čemer seveda namigujem na vsem znano lepoto čarovnic. V kombinaciji z črnim zobnikom pa se je izdelovala prav posebna maža, o kateri teče sedajle beseda. Črni zobnik (Hyoscyamus niger) je rožica, ki raste po pustih, neobdelanih tleh, po raznih smetiščih, skratka povsod tam, kjer je ne bi pričakovali in se lahko skrije pred vami. Zadevica je vispka kekega pol metra, ima velike cvetove umazano rumene barve z vijoličastimi žilicami, kosmate temno zelene liste, ki so podolgovate oblike in se končujejo v špičko, ki širi kar precej omamen vonj. Zadevščina seveda rodi tudi plodove in ko so dozoreli, izpustijo iz sebe številno množico semen. Njeno dušo napolnjuje atropin, skopolamin in hiosciamin, torej preživlja kar precej zanimive dneve. Kombinacija volčje "^ češnfe, oziroma njenih listov in listov črnega zobnika, paje maža, ki so sijo coprnice in podobna svojat vtirali v kožoznamenom, ki vamje skora/
O COPRNICAH ¦ DRU6IČ
TISTIH NA METLAH IN ONIH BREZ NJIH, PREDVSEM PA O NJIHOVIH ŽAUBAH
vsem skupen, odpičitise. V uporabi pa je bila seveda še cela množica zelišč, ki so se ponujala (in se še danes, le vedeti je treba kje in kdaj, predvsem pa kako) in si sploh želela v lonec. Recimo, ena takšnih rastlinic, ki se je v svoji nedolžni nevednosti ponujala, je kristavec.
Navadni kristavec (Datura stramonium) *x /'   pa je že bolj tiste sorte rastlinica, ki je takole na prvi pogled kaj nedolžna, s svojimi bodljikavimi lističi in velikimi, trobentastimi cvetovi bele barve; in nič hudega slutečemu "pojedniku ali posrkniku" kaj hitro zavda s svojimi skritimi vsebinami. Seveda je najbolj uporabnoravnoseme,kivzniknevbodičasti glavici (kje drugje!), in ki nam na jesen tako prijazno prikimava in nas vabi:
Vzemi me.vzemi me,
sem čisto tvoja! Boš kuhal tne in srkal, bova skupaj poletela, bova skupaj ponorela!
Takšna in podobna "ljudska" poezija (pričujoča je moja), je seveda tudi sestavni del coprništva in ni čisto nič narobe, če jo omenimo. Coprniške poezije imamo Slovenci kar nekaj, saj smo v svetu pač znani kot dežela coprnic in krivovercev, pa tudi nekaj coprniških poetov nam je dežala podarila (spomnimo se samo Cerknice, pa tudi pesnice in umetnice Svetlane, ki je živela, ali pa to samo hotela, v stolpu). Toda pustimo poezijo in njiej sorodno črao umetnost ob strani in se raje posvetimo bolj tu - zemeljskim zadevam. Pred nami je še ena od poglavitnih rastlin, ki se je in se (upam) tudi bo uporabljala.
Kranjska bunika (Scopolia carniolica), je cvetka, visoka kakih šestdeset centimetrov, z kar deset do dvanajst centimetrov dolgimi suličastimi Iisti, njeni cvetovi pa, ki nam kimajo in se nam priklanjajo, so zvončaste oblike in so na zunanji strani svetlo rjavi, na notranji pa olivno zeleni. Kranjska bunika uspeva v vlažnih kamnitih soteskah, v bukovih gozdovih, skratka povsod tam, kamor se je težko privleči. Ime kranjska bunika nima nobene zveze z "bunjenjem kranjcev", čeprav to radi počno. V mračne namene se uporablja tako korenina, iz katere se da izvleči razne ekstrakte. Nas pa korenina ne zanima toliko kotzgornji del rastline, predvsem listi in cvetovi. Iz cvetov in listov so si coprnice pripravljale razne napitke, najraje pa so
si kuhale Ijubezenske napoje, ki
so omamljali tako moške, kot
ženske. Glede na lepoto teh žena
(ki smo jo že omenili), je jasno, da
so potrebovale takšne napoje, ker
drugače pač ni šlo. Če boste tudi vi
želeli poseči po takšnih sredstvih
(ali pa če boste imeli takšno
potrebo), je najbolje, če si naberete
kar zajetno množino cvetov in jih
namočite v kakšno črno vino
(teran). Zadeva deluje predvsem
na dekleta in sicer kot stimulans
za    čisto    določena    telesna
nagnenja. Podobne efekte pa so
coprnice dobivale tudi iz man-
dragore.
Mandragora (Mandragora) je skrajno interesantna rastlina,
ki ima posebej za čarovništvo raščeno in oblikovano korenino.
Njen podzemeljski del spominja (z malo domišlije in ročnih
spretnosti, kot je recimo rezljanje) na spodnji del človeškega
telesa, glavo pa predstavlja zgoraj rastoča zelenjava. Lahko si
predstavljate, kakšna rezlarija se je dogajala! Ko imaš pred sabo
podobo človeškega telesa, si jasno ne moreš kaj, da ne bi vanj
zabadal igel, jo žgal in kuril, skratka počel z njo vse mogoče
svinjarije, ki so tako zelo značilne za tovrstno dejavnost. In vse
to so počele te človekoljubne babnice! Pa jim to nekako ni bilo
dovolj, saj so iz korenine dobivale tudi izvlečke, ki so na las
podobni onim iz volčje češnje in kranjske bunike, ker pa je
zadeva uvožena v naše ljube nam kraje iz Sredozemlja (tukaj
pač ne raste), bomo omenili nekaj, kar ji je na moč podobno,
toda o tem boste brali naslednjič, ko bomogovorili o skupinskem
letanju, torej o pravih "čarovniških formacijah" (če bi se to
dogajalo danes, bi jih Janša lahko vključil v svoje Morisovce!)
nad našo ljubo domovino. Seveda ste uganili, da se bomo
končno posvetili "norim gobam". Torej, dragi moji, uživajte do
takrat, ko se ponovno srečamo.
Kar se pa tiče raznega prakticiranja, bom zaradi lepšega in čiste
vesti (svoje in vseh, ki stojijo za tem časopisom) ponovil, kar
sem vam napisal že zadnjič:
Tukaj na Tribuni se distanciramo in ne nosimo nobene
odgovornosti za kakršnokoli vaše noro početje in kruto,
prezgodnjo smrt, v zvezi s prej napisanim!
ETNOMANN • ijak
ETNO
nill
Zakaj zamorci nosijo bele rokavice? Da si ne požrejo prstov, kojedo Twix.
etnOcene
ASGARD V KLUBU K4
a večer slovenskega kulturnega praznika se je v Klubu K4 zgodil zanimiv koncert hrvaškega etno new age benda ASGARD, ki pa na žalost na Kersnikovo ni privabil večjega števila poslušalcev.
Vesna Gorše - alt saksofon in Dražen Franolič - al ud (arabska lutnja brez prečk), skupaj ustvarjata že od sredine osemdesetih, vmes pa sodelujeta tudi z mnogimi drugimi glasbeniki. Leta 1989 se jima kot stalni član pridruži še jazz bobnar Jurica Ugrinovic in tako nastane trio Franolič - Gorše - Ugrinovic. ki intenzivno koncertira v domovini in tujini. Njihovi nastopi velikokrat prerastejo v prave multimedialne happeninge, za kar je v največji meri "krivo" stalno sodelovanje z umetniškim fotografom Miroslavom Dvorščakom. Publika glasbenike sprejema z veliko naklonjenostjo in navdušenjem, pa tudi kritike so zelo dobre. Po uvedbi lesenega perzijskega brenkala al ud, ki je popolnoma nadomestil nekdanjo Franoličevo kitaro, so privlačni orientalni vplivi precej spremenili in obogatili njihovo glasbo, pri kateri so vedno bolj začeli opuščati improvizacijo. Vesna Gorše in Dražen Franolic, ki sta tokrat prvič nastopila v Ljubljani, ustvarjata glasbo, ki od poslušalca zahteva popolno sprejemanje in odprtost, hkrati pa mu omogoča fantazijsko prepletanje asociacij na razburkanigladini domišlije. Pušča mu prosto pot in ga obenem vodi po duhovnih tirnicah Orienta. Organizatorje koncerta Radia Študent (Barbarič) je treba kljub maloštevilnemu obisku poslušalcev pohvaliti, saj smo za zelo zmerno ceno (300 SIT - študenti in 500 SIT - ostali) doživeli odličen domači koncert, ki ga je začinila še degustacija tequUle. Vsem nadebudnim djihadovcem, ki se ga niso udeležili, pa je lahko žal!!!
Še to! Junija 1992 so ASGARD posneli tudi CD - ploščo ASGARD LIVE, ki se je na tržišču pojavila lansko jesen v izdaji neodvisne založbe BLIND DOG RECORDS.
KATJAVIDMAR
CARMINA BURANA
MIHELAČ1994, IZBOR
wTostquam nobilitas servilia cepit amare, cepitnobilitas cum servis degenerare.
Brž ko se plemiški stan ni znal nizkotnosti upreti, jelje plemiški stan medhlapce in sužnfe dreti.
Založba Miheleč nas ponovno preseneča, tega smo že kar nekako vajeni, s knjigo, ki je bila doslej nekako odmaknjena od bralstva. 0 tem, kaj je temu krivo, bi na tem mestu težko pisal, res pa je, da založništvo, kakršno je bilo še nedolgo tega, ni posvečalo skoraj nobene pozornosti in zanimanja tej in podobnim zvrstem. Kolikor je bil to samo problem knjigotržtva, lahko pojav nekako toleriramo, če pa je bil še političen, v kar ne gre dvomiti, saj se je politika mešala v tolikere stvari, je stvar toliko hujša. Lahko si samo predstavljamo, za kaj vse smo prikrajšani in kaj vse bi lahko brali, če temu ne bi bilo tako. Toda, od založništva, karšno je nekdaj bilo, smo se (upajmo) poslovili in pred nami je delo, ki je po vsebini, kot tudi po zgodovinski plati zanimivo.
Leta 1803 so v razsvetljenski vnemi ukinili tudi benediktinsko opatijo Benediktbeuern v dolini reke Loisach in med knjigami, ki niso bile v nobenem katalogu, našli tudi rokopisni kodeks in ga po latinskem imenu opatije poimenovali v CODEX
BURANUM. Prvo izdajo je kodeks doživel leta 184 7 in od takrat je zanj veljalo precejšnje zanimanje, tako med strokovnjaki, kot tudi med laičnimi bralci. Kodeks vsebuje zbirko latinskih, srednjevisokonemških in nekaj starofrancoskih pes-mi, ki pa so bile, vsaj nekatere med njimi, že znane v krogih študentske mladine.
Carmina Burana je, tako nam že naslov sam pove, zbirka Ijubezenskih, piv-skih in sploh veseljaških pesmi. Njihov nastanek uvrščajo nekako med dvanajsto in zgodnje trinaj-
sto stoletje, torej v čas, ko je bila Evropa enotna in se ni menila za nacionalne meje, v čas, ko je viteštvo doživljalo svoj razcvet in ko so razni sholarji in študentje potovali neovirano iz kraja v kraj. To je čas nacionalnega in kulturnega prepletanja, čas, ko je Evropa doživljala kulturni preporod, čas izzivov in idej. Carmina Burana pa je opis veseljačenj in uživanja svobode. Je zapis nekega časa, ki ga pozneje ni bilo nikoli več, vsaj ne v takšni obliki. Ob prebuditvi nacionalne zavednosti se je Evropa neprodušno zaprla za vse ideje, ki niso bile tesno povezane z nacionalnimi interesi, in tako je postala takšna, kakršno poznamo v današnjem času, ko je veseljačenje in popivanje, predvsem pa neovirano potovanje, vsaj za nekatere "evropejce" le pobožna želja.
Mihelač nam torej ponudi knjigo, ki nas bo v večernih uricah razveseljevala s svojimi hudomušnimi pesmicami, ki so kot nalašč za današne čase.
VD DOCTOR IGNORANTIAE
PO POTEH RIMSKIH VOJAKOV V SLOVENUI
MINISTRSTVO ZA KULTURO, ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVNEIN
B
KULTURNE DEDIŠČINE, 1993
lagor slovenskemu narodu za Ministrstvo, ki ima očitno denarja na pretek, če pač sklepam po knjigi, kateri botri so bili. Da so ji botri, lepo piše pod naslovom. Starši, ti so tudi lepo zabeleženi, so nam tudi znani. Znano ni le to, kaj se bo z knjigo zgodilo, ko odraste. Toliko za uvod, ki morda ne zveni najbolj vzpodbudno.
Knjiga nam pade v oči, saj rdeča barva platnic kar kliče po tistem.- "Vzemite me, vzemite me!" Saj, ko jo vzameš (ko padeš na najbolj poceni reklamni trik z barvo!), se ti šele zatakne.
Zadeva meri v višino celih sedemindvajset (27) centimetrov, v širino jo je za štirinajst (14) in še malo, debela pa je, reci in piši celih sedem (7) milimetrov! Debelina ali zajetnost knjige je res zavidljiva! Skratka, če rečem naravnost, knjiga ne leže v roko.
Da pa ne bomo pisali in govorili samo o neuporabnosti, se še malo pomudimo pri vsebini. Vsebina, to je tisto bistvo knjige, ki je p                                             •     tako rekoč njena duša.
In duša pričujočega dela je velika. Eden izmed staršev knjige nas v ne predolgem in ne preob-širnem prvem poglavju, ki sledi takoj za uvodom, ki nam pojasni komu in
zakaj je delo namenjeno, popelje skozi zgodovino Rima, in tistih njegovih podanikov in slug, ki so preživljali svoje življenje, ali pa samo del njega, na takratnem (našem) ozemlju Slovenije. Po prvem poglavju sledi seveda drugo, ki nam spregovori o "Poznoantičnih vojaških utrdbah v Sloveniji", kjer je govora o "barbarih" in o težkem, skoraj nemogočem razlikovanju med vojaškimi utrdbami in civilnimi naselbinami. Knjiga je seveda razdeljena na dva dela in drugi del je lepo razmejen od prvega z zemljevidom Slovenije, na katerem je jasno označeno, kje lahko najdemo tiste kraje, o katerih govori nadaljevanje dela. Najdišča so lepo pofotografirana (vsaj bistveni deli) in tekst ob njih je jasen in kratek. Pove nam vse tisto, kar je za določen kraj (ali najdišče) pomembno. Pod vsakim opisom najdišča je tudi navedena literatura, ki nam lahko koristi ob obiskovanju naštetih in opisanih krajev. Lahko pa si ob prebiranju literature tudi širimo obzorja o naši ljubi domovini, saj znanje je vendar človekovo največje bogastvo. Ker je delo namenjeno "strokovnjakom?", ki naj bi se potikali in stikali po naših krajih, so vsi teksti seveda prevedeni v angleščino.
Vsi tisti, ki si boste knjigo kupili (za krajo je format nekoliko neroden), pa boste plačali 5% davek na promet proizvodov.
SPES PERDITA
7.       ^
Peter Kovačič - Peršin:
SLOVENSKE LAMENTACUE
,o Slovenci govorimo o svoji kulturi, že po tradiciji jadikujemo. Posebno o prazničnih dneh so svečane besede nabite z žalobnim patosom. Pretekli teden slovenske kulture pa ni minil le v znamenju tovrstne folklore, spominjal je kar na preplah spričo novega krovnega zakona o kulturi.
Seveda predlagani zakon ne bi vzbujal tolikšne zaskrbljenosti, če bi se v državni blagajni vedno našlo dovolj denarja za vsak kulturniški podvig. Toda kljub norainalnemu povišanju proračunskih sredstev za kulturo je njihova vrednost iz leta v leto objektivno raanjša, potrebe, oziroma želje, pa so vse večje. Gospodarska kriza prizadeva vse negospodarske dejavnosti, od sociale do šolstva, tudi zaradi predrage države, ki jo imamo. Majhna država v rnodernem svetit integracij, ki jih terja racionalizacija in učinkovitost, pa je vedno nerazumno draga. Toda državo smo hoteli imeti in hočemo, da je močna tudi po zunanjepolitični reprezentanci, vojski, mednarodni prisotnosti in blišču. Kolač, ki smo ga pridelali kot zvezna republika, pa se je prepolovil. Tu je prvi resnični vzrok tudi kulturne stagnacije.
Drugi je v spremenjenem državnem odnosu do kulture. Slovenska država želi biti sodobna in hoče uveljavljati sodobno lestvico družbenih vrednot. Kultura pa je tu uvrščena kaj nizko. Mimo je torej čas, ko je bila kultura paradni konj nacije, s katerim sta se narod in njegova država ponašala in uveljavljala v mednarodni areni. To niti nista več nacionalna znanost in tehnologija. Še tisto, ki smo }O z muko zgradili v dobi nacionalne emancipacije, tudi in predvsem v obdobju socializma, bomo brez težav zatavšali ob razprodaji narodnega premoženja, ki ima pačpejorativno etiketo družbenega premoženja.AV^ moderna populistična družba smo postavili zaparadnega kottfa nacije npr. šport. Ta, vemo, ne more biti profiten, prinašapanam točke popularnosti. Kulturainznanost pa naj postaneta kar profitni, saj njun učinek ni za današnji trenutek. Kaj zato, če predstavljata vitalno moč naroda. Ta narod se tako ali tako požvižga na svojo vitalno moč. Zasleduje "pomembnejši" eilj - preboj v kapitalizem in atomizirano družbo lastnikov.
Tako smo pri ključnem problemu, ki doioča slab položaj slovenske kulture. Ni problem v tem, ali bo obveljal Peihanov zakon ali kateri drug. Vsak se bo moral prilagoditi logiki prevrata, da je treba povsod, tudi v kulturi, pomesti z vsem, kar je bilo doslej postavljeno, in da je treba najti nove, "kapitalističnerau sistemu" prikrojene rešitve. Nacionalni interesi sploh niso važni!
Treba pa je pripomniti, da Pelhanov zakon ohranja dosežke na področju organiziranja kulture do te mere, da je na samem robu sprejemljivosti vladajoče prevratniške pameti. Da bi Pelhanov zakon odvrnil sum, kako predstavlja trojanskega konja prejšnjega režima, ki naj bi pokopal svetle pridobitve "demokratizacije", kar se mu je očitalo, je poudaril, kako ima za cilj preseči prav "samoupravno socialistično" ureditev na področju kulture. Zato bo vsak naslednji zakon le radikalneje posegel v že načeto tkivo narodne kulture, ker bo dosledneje uveljavljal načelo prevrata.
Podelitev Prešernovih nagrad je ob vsem svojem pompu razkrila še eno, bistveno potezo našega odnosa do lastne kulture. Ni ne slučaj in ne spodrsljaj, da ni bila nagrajena nobena slovenska knjiga. Česa takega si v preteklosti ne bi mogel nihče predstavljati. Ker pa je naš odnos do slovenske besede postal ne le nebrižen - arapak prav samomorilski, je takšna gesta povsem običajna stvar odločitve. Pred leti smo navdušeno ploskali čistilcem slovenščine, ki so inkvizitorsko preganjali ne Ie srbohrvaščino, ampak vsak srbohrvatizem. Danes smo se skorajda vrnili v leto 1910, ko je Ljubljana komajda premogla kakšen slovenski napis in ime podjetij - in tu se velja zamisliti. Kaj počenja ta narod s seboj, da slovenska beseda ne nagovarja vec Slovencev?
Kako bi se Američani lahko znebili Mehikancov?
Zamorce morajo prepričati, da so enakega okusa, kot ocvrt piščanec.
nHIBMfl
UUBI SOSEDJE
ITALIJANSKA NARODNOSTNA SKUPNOST V SLOVENIJI n. del
OI. delu ste lahko prebrali pri-merjavo med ustavnim in real-nim življenjem italijanske narodne skupnosti (INS) v Republiki Sloveniji (RS). Problemi, predvsem razcep manjšine v dve novonastali državi, se odražajo tudi na področjih kulture, šolstva in informiranja. Vendar je do-ločena nepovezanost in neusklajenost prisotna tudi znotraj manjšine same.
ROJSTVO
Ustavne pravice italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji se udejanjajo na področju kulture, izobraževanja kot tudi informiranja. RS je v prehodnem obdobju
Tiskovna Agencija), katere ustanovitelji so Obalna samoupravna skupnost Italijanov, UNIJA (zbor italijanskih skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem) in partner iz Italije (z manjšinskim deležem kapitala). Projekt še ni stekel, ker pričakujejo tehnična sredstva od italijanske države. Na kulturnem področju je sodelovanje z državo boljše, vendar se pojavljajo predvsem flnančne težave. Proračunski delež, ki je namenjen kulturnim dejavnostim INS se je po osamosvojitvi zelo skrčil. Vsa priza-devanja manjšine so zato usmerjena v povišanje tega deleža, ki naj bi omogočal normalno kulturno udejstvovanje (manj-šinske kulturne institucije so večinoma ostale na hrvaški strani). In glede na to, da je kultura v Sloveniji v "slepi ulici", se v
občini). Za te številke sta dve različni razlagi. Po eni strani so lahko dokaz za ogroženost manjšine, ker je malo otrok. Po drugi strani pa je prednost kakovostnega izobraževanja v nizkem številu učencev in razredov (ukvarjanje s posameznikom, dodatno delo, več ekskurzij). Dodatna olajšava za manjšinske šole so tudi sredstva za didaktične namene, ki jih preko Delavske Univerze v Trstu nakazuje italijanska država. Na začetku letošnjega šolskega leta so se pojavile težave, ker bi šole morale plačati nov prometni davek za podarjene učbenike. To zagato je rešilo Ministrstvo za šolstvo, ki zaenkrat plačuje davek namesto manjšinskih šol. Zaradi cenejšega in kakovostnega študija se za šolo z italijan-skim učnim jezikom odloča tudi precej

atU
sprejemanja nove zakonodaje. Tega se pripadniki italijanske manjšine zavedajo in zato poskušajo sooblikovati novi institucionalni prostor. Do sedaj je šlo samo za predloge in dogovarjanja, ki se niso udejanili. Prva novost in nadgradnja obstoječih ustavnih pravic, postavlja INS v funkcijo soustanovitelja javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Ta funkcija daje pristojnosti imenovanja ravnateljev in soodločanja prt oblikovanju statuta manjšinske šole. Manj dialoškega duha je prisotnega v kulturi in informiranju. Predvsem je v ospredju spolitizirani problem okoli manjšinskih medijev. Obalna samoupravna narodna skupnost, ki ima pristojnosti na področju informiranja manjšine, je sprejela smernice, ki opredeljujejo vlogo, položaj in perspektive italijanskih radijskih in TV programov v okviru sistema nacionalnega RTV programa. Vendar se ta stališča ne upoštevajo pri predlogu zakona o javnih glasilih. Najpomembnejši predlog, ki bi po mnenju Daria ApoIIonia, tajnika obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, rešil finančne, tehnične in organizacijske težave, predvsem TV Koper-Capodistria, je ustanovitev skupne organiza-cijske enote s paslovno samostojnostjo v okviru zavoda RTV Slovenija. Pomembna je tudi zahteva po vključitvi predstavnika manjšine v Svet za radiodifuzijo, ki bo nadzoroval dejavnost RTV organizacij. Novost na področju informiranja je tudi novonastalo podjetje A.I.A.  (Jadranska
prihodnosti ni bati za uspešno dialoško rešitev.
Manjšina ima tako šole, ki so vključene v sistem javnega izobraževanja, kot tudi radijski in TV program, ki naj bi bil vključen v sistem javnega informiranja. Finančnih težav tako na obeh področjih ni. Problem pa se pojavi pri kadrih, ki jih manjšina v Sloveniji nima. To pomeni, da bodo manjšinske ustanove v prihodnosti le s težavo delovale.
ŠOLA
Glavna izobraževalna funkcija šole z italijanskim učnim jezikom je ohranjanje in razvoj italijanskega jezika in kulture na območju, kjer živi italijanska narodna skupnost. Pomemben vidik je tudi povezava z državo-matico, preko katere se vrši stalno izpopolnjevanje in izobraževanje učitelj-skega kadra. To je še posebej pomembno zaradi ohranjanja knjižnega jezika. Po besedah dr. Luciana Monice, svetovalca za šole z italijanskim učnim jezikom pri Zavodu za šolstvo, je stanje v treh obalnih občinah zadovoljivo. V tekočem šolskem letu je zabeležena porast vpisanih učencev tako v srednjih kot tudi osnovnih šolah. V dve gimnaziji in poklicno srednjo šolo je letos vpisanih 238 učencev (2% več kot lansko leto); v devetih osnovnih šolah je v število vseh vpisanih 588 (v primerjavi z lanskim Ietom 27 učencev več). Samo v vrtcih je zaznati rahel upad. Lansko število 313 malčkov je padlo na 299 (predvsem v koprski
Slovencev. Prednost pri vpisu imajo pripadniki italijanske narodnosti iz Slovenije, nato tisti iz Hrvaške, mešani zakoni, in če ni konkurence se lahko vpišejo tudi pripadniki večinskega naroda. Največja težava, s katero se srečujejo v šolah, je pomanjkanje kadrov (samo 5% štipen-diranih študentov se po končanem študiju vrne v Slovenijo).
DELO
"Tako majhna narodna skupnost ima celo armado pisateljev in pesnikov, veliko profesorjev in učitelfev, gledališke igralce, novinarje. Na drugi strani ni tehničnega osebja, ni pravnikov, ekonomistov. Pri ustvarjanju ekonomske baze pa si lahko z novinarjem ali gledališkim igralcem le malo pomagaš," meni Tatiana Juratovec, donedavna v.d. odgovorne urednice italijanskega programa TV Koper-Capo-distria. Seveda se je njen pomislek nanašal na celotno italijansko narodno skupnost (v Sloveniji in na Hrvaškem). Prav zaradi unitarističnega pogleda na manjšino, aktivnega sodelovanja v stavki za avto-nomijo pri izdelovanjuvsebinskezasnove in programa TV K-C in uradnega razloga neus-trezne izobrazbe, je svet RTVS (Rudi Šeligo) ni potrdil na odgovorno mesto. Čeprav je po legitimni in uspešni stavki kolektivu 48 zaposlenih (niso vsi manjšinci) uspelo vzpostaviti konstruktiven dialog z glavnim urednikom TVS, posodobiti in osvežiti program. Izstopajo oddaje: ACHTUNG BA15V
avtorja Roberta Feraiccija, ki je nekakšen kolaž intervjuja z gostom (med drugimi z režiserjem VVIMOM WENDERSOM), drobci videoglasbe, filma in aktualnih dogodkov -na sporedu je ob četrtkih zvečer; Bersaglio (Tarča) je tedenski pregled in komentar notranjopolitičnih dogodkov; La lanterna magica (Čudežna svetilka) je oddaja o istrskih pravljicah, kjer bodo nastopili igralci italijanskega gledališča iz Reke. Skoraj vse oddaje (pet ur programa dnevno) so iz lastne produkcije. Kljub temu, da se na razpis za novega urednika ni prijavil nihče in kljub temu, da Tatiana Juratovec ima razdelan celoten program, so obveljala neka druga pravila. Ali se bo manjšinski program dejansko izenačil z regionalnim programom? Ali to pomeni, da se je začela demokratična čistka preveč radikalnih?
Na radiu Koper-Capodistria, ki se je ob proslavi 45. letnice preimenoval v ONDA BLU (po uspešnem programu v slovenskem jeziku MODRI VAL), se jim ni bati kadrovskih sprememb. Kot je povedal odgovorni urednik Antonio Rocco, radio ni in ne bo institucija manjšine. Ob primarni nalogi priprave programov, namenjenih italijanski narodni skupnosti, je ena temeljnih funkcij radia tudi promocija (predvsem turistična) Slovenije v Italiji (1.000.000 potencialnih poslušalcev). Ra-dio podobno kot TV uvaja nove oddaje (Ra-dio Live bo unpluged predstavitev skupin, ki jo bo vodil Angelo Baiguera). Za razliko od TV pa se na radiu ne spuščajo v politične konfrontacije z oblastjo, to je bilo še posebno očitno, ko ob stavki televizijskih kolegov niso podprli klica po avtonomiji (večina drugih novinarjev je bila solidarna).
SMRT
Spremembe v socialnem sistemu lahko izvajajo le tisti, ki ga vodijo (vodja, večina, eksperti...). Njihova možnost vplivanja je toliko večja, kolikor je večja stopnja socialne integracije in socialne kontrole v sistemu. Edina vloga manjšin je, da se prilagajajo socialnim vlogam, normam, pravilom. Ne-kako tako pravi funkcionalistična teorija so-cialnega vpliva. Če na koncu še malo zateo-retiziram, je edini način in pogoj vpliva manj-šine na večino v konsistentnem stilu obna-šanja/delovanja manjšine (sinhronost ob-našanj, stališč, stabilnostsamopredstavljanja manjšinevečini, konstantnarastpripadnikov manjširie in ne nazadnje ohranjanje trdnih, sistematičnih, koherentnih in avtonomnih stališč in oblik dejavnosti skozi čas). Vse druge poti vodijo v ASIMILACIJO/SMRT. Italijanska narodna skupnost v Sloveniji, posebno pa na Hrvaškem, predstavlja tip "odklonske" manjšine. Je kolikor toliko konsistentna manjšina, ki do neke mcre ostaja neprevladana. Je pa ta tip manjšine stalno v nevarnosti, bodisi da izgubi svojo manjšinsko identiteto (ASIMILACIJA) bodisi se zateče v rigidnost in dogmatizem.
KONEC IGORPRASSEL
111»
Kajje prvi klinični znak za aids? Topla sapa na tilniku in pekoči občutek v danki.
• ¦¦-¦...:"„.   ^V"
Literarnc in pogajalskc  SclLcl spretnosti študentslce
vlade
mcL
Lct
Studentski parlament je imel v sredo, 16. februar-ja, že šesto redno sejo, tokrat spet na Viču. Obremenitve naših poslancev z izpiti v semestru pa so morale biti zelo velike, saj je bila seja parlamenta izredno kratka in ne pretirano učinkovita. Prebili so se samo skozi tri vsebinske točke dnevnega reda. Ministri študentske vlade so pripravili mesečna poročila, s katerimi so bili poslanci bolj ali manj zado-voljni. Potrdili so predlagano sestavo komisije za uskla-ditev pogodbe o zaposlitvi z direktorjem ŠOU, ki je bil izvoljen na prejsnji seji parla-menta, in mu je ime Vili Granda. Za konec so se poslanci pozabavali še s pred-logom Zakona o skupnosti študentov, potem pa so odšli lepo doniov spat, čeprav so jim ostale še tri točke dnevne-ga reda.
Poročila študentskih mini-strov so kratka in jedrnata, niogoče sta ti dve lastnosti še preveč očitni. Največ poslan-skih vprašanj je bilo namen-jenih Urošu Slamiču, mini-stru za socialo, ki mu ni uspe-lo napisati poročila. Ministcr je povedal, da jc denarja za subvencioniranje bonov še vedno premalo, zato so se ti podražili. Po novem Zakonu o visokem šolstvu bo absol-ventski staž podaljšan na eno leto, menda tudi s štupendija-mi ne bo problemov, saj naj bi se njihovo izpiačevanje avtomatično podaljšalo. Problemi pa se pojavljajo pri ureditvi izplačevanja štu-pendij preko kartic na banko-matih. V Mariboru je to že urejeno, za ljubljansko zamu-do pa je po besedah Uroša Slamiča kriva Ljubljanska banka, ki pa ji lahko pogledamo čez prste, saj obljublja postavitev banko-mata v Rožni dolini. Vsem moškim predstavnikom štu-dentske populacije pa se še vedno lahko zgodi, da bodo
pokJicani na orožne vaje, saj je projekt vojaškega vprašan-ja študentov še v povojih. ¦Jjovi direktor ŠOU Vili ¦^Granda je bil izvoljen na prejšnji seji parlamenta, je dipl. ing. elektrotehnike, star 32 let, do sedaj je vodil izvršni svet Občine Vrhnika, je član Slovenskih krščanskih demokratov in meni, da so plače zaposlenih na ŠOU pre-visoke. Njcgova žena je vodja župnijskega vrtca na
Študentska vlada - Zore, Lahajnar, Kotar, Drnovšek (?!)
Valk, Štular, Voje, Cizmai
Vrhniki, sam pa nima nobene     bil novi direktor ŠOU izbran.
funkcije v ccrkvi. Nekateri poslanci so niu očitali slran-karsko pripadnost in dvomili v njegovo ekonomsko znan-je, njcgova izvolitev pa kljub temu ni bila vprašljiva. Novi direktor je obljubil, da bo nekaj ur na teden na razpola-go vsem študentom. Bistveni napredek letošnje študentske vlade pa je, da je za razliko od prejšnjc, nalančno opre-delila kriterije po katerih je
Debeli gnusi - stran 6
Napredek pa je viden tudi pri Zakonu o skupnosti študen-tov. Najnovejša verzija zakona, ki jo je potrdil tudi parlament, zagotavlja vsem regionalnim študentskim klubom oziroma organiza-cijam popolnoma avtonomno in neodvisno financiranje in delovanje. Uskladitev inte-resov obeh ŠOU in pokra-jinskih študenLskih klubov in drugih društev pa je pnšla z obcutno zamudo. "Pri spreje-manju Zakona o skupnosti študentov smo tik pred tem, da nas država zmelje," je zato povedal poslanec Starman. Ministrstvo za šolstvo in šport je namreč predložilo svoje amandmaje k zakonu, ki so v popolnem nasprotju s konceptom, ki ga zagovarjata obe ŠOU in študentski klubi. Poslanci so sprejeli tudi sklep, da bodo temeljni akt o ustanovitvi ŠOU, ki bo sledil zakonu, sprejemali poslanci obeh študeniskih parlamen-tov. Druga verzija, po kateri naj bi se temeljni akt spreje-mal z referendumom vseh študentov ni bila sprejeta.
ŠPELA STARE
fy     omisija za sprejem v štu-§1^^    dentske domove in upra-
Ljubljani sta se letos prav fletno pošalili s študenti. Najprej so nekaj stotim poslaii izselitvene naloge, ker so ponavljali ali pavzirafi, kfjub temu, da med tem niso bivali v študentskih domovih. Seveda študent ne dobi odločbe komisije s^ pravnim poukom in naslovom za pritožbo. Dobi samo izselitveni nalog, na katerem piše, da naj se pozanima v upravi, kjer pa ne znajo nič povedati. Potem gre na: komisijo, kjer mu povejo, da se lahko pritoži na Pritožbeno komisi-jo, ampak da ga bodo tako ati tako izseliii...
No potem je Komisija 26. decem-bra skfenila, da teh nekaj sto štu-dentov lahko ostane v domovih. No, kar precej se jih je sicer že izselilo, ampak...
O tem spet ne dobiš obvestifa Komisije, ampak ti Uprava sredi počitnic pošlje navadno pošto (brez vročilnice) v študentski dom z vabilom k podpisu aneksa. Zglasiš se lahko od 1. do 7. febru-arja, /., 5., 6., 7. in tudi 8. pa seve-; danede/ajo.                                  '
|/7 vsem tem te majhne stt-l 'nosti, ki ti jfh ves ča$:f prirejajo    sp/oh    niso tako pomembne. Pomembno je/ da pet mesecev po začetku študt-jskega leta še vedno ne veš kje boš živel.   Pomembno je,   da Komisija za sprejem v študentskev domove, ki je del univerze, ne\ spoštuje odločitve univerze, ki ti je podelifa status študenta. Pomem-bnojedavesčasne vešpokaterih pravilih Komisija detuje (njihov pravilnik je napisan vobliki proste-ga spisa in ti ga na zahtevo ne pokažejo).
/n     navsezadnje,     nadvse) pomembno je to, da prošnje ¦ za sprejem v študentske dpmove,      polne     zasebnih podatkov (plače in zaposfitev staršev, ocene iz srednje šole...) ležijo v odklenjenlh omarah na hodniku. Medtem so v domovih ukinili   sezname    stanujočth.} Verjetno zaradi varstva javnih podatkov.
Še boljša
Študentski informator - št. 1O • 22. februar 1994 • uredila Ksenja Perko • Računalniško obdelal Zoran Obradovič • Pri tem mu je pomagal Robi Recek • InformacSje zbrala, natipkala in sploh bila zelo pridna Mofca Mikolič
¦ ^H ^^1   ^m   H^^^B^^^^^^H^^^^
Faksyland / Big ŠOU v svetli prihodnosti
HENDIKEP, KAJ S TEBOJ
POČETI?
Nemalokrat se zgodi, da si relativno zdravi zatiska-mo oči pred vse večjim številom hendikepiranih. Potis-nemo jih v zavode, institucije in različne druge prostore, jim damo vrsto olajšav in ugodnosti, samo da nas s svojo navzočnos-tjo in morebitno samoinicia-tivnostjo ne bodejo v oči in nas spominjajo na njihovo dru-gačnost, ki v marsikomu vzbuja podzavestni strah. Vemo sicer, da so tu, vendar se od njih dis-tanciramo, razen seveda tistih, ki so za to plačani.
V Svetu invalidnih organizacij so nam posredovali podatek, da je v Sloveniji približno 140 tisoč invalidnih oseb. Pred takšnim številom si je težko zatiskati oči. Organizirani so v različna društ-va, glede na vrsto hendikepa, nad katerimi bedi v Sloveniji 10 invalidskih organizacij. Društva skrbijo za izobraževanje, zaposlovanje, bivanje in druge potrebe članov. Vodijo enotno politiko invalidskega varstva, ki se ureja na državnem nivoju. Solanja željnim je to glede na vrsto hendikepa omogočeno v posebnih prilagojenih zavodih ali šolah. Takšen je tudi Zavod za tisposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Po končanem šolan-ju imajo možnost zaposlitve v različnih podjetjih ali nadaljnega šolanja. Zaposlovanje hendikepi-
ranih v privatnih firmah spreml-jajo številne olajšave za deloda-jalce. Seveda pa tudi tu prihaja do različnih izigravanj države in izkoriščanja zaposlenih invali-dov, kar bo še potrebno pravno urediti.
Redki se po končani osnovni šoli odločijo za nadaljevanje šolanja. Kje tiči problem? Po besedah dveh invalidov, obolelih za mišično distrofijo (gre za nekro-zo mišičnih vlaken) — Elene in Emila, študentov 4. letnika filo-zofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je problem v premajhnem motiviranju in spodbujevanju hendikepiranih v institucijah in dajanju različnih ugodnosti "na pladnju", kar mnoge zaziblje v konformizem. Nekatere ugod-nosti so prav smešne: brezplačne avtobusne karte, vendar neurejen dostop na avtobus. Ne bi jim bilo treba plačevati kart za kino pred-stave, na kar je Elena ogorčeno dejala: "Cemu ustvarjanje tak-šnih razlik med normalnimi in hendikepiranimi? Zakaj ne bi jaz plačevala kino karte kot vsak drug? Takšnih privilegijev ne potrebujemo. Naj mi raje omogočijo zaposlitev, ustvarijo pogoje za riormalno delo' in potem tudi od mene, tako kot od drugih državljanov zahtevajo, naj plačujem davke!" Prav zaradi nesprejemanja tega
konformizma in z željo biti ust-varjalen in narediti nekaj tudi za kulturo hendikepiranih, je nasta-la neformalna skupina petih, ki si je nadela ime Youth Handicapped Deprivileged. T.i. člani skupine so psiholog Dušan Rutar, študent ekonomije Gorazd, Elena, Emil in njuna sošolka Klavdija. Edini pogoj za pristop v skupino je delati. Skupina deluje na področju informiranja. Zavzemajo se za povezovanje invalidov iz različnih društev. Ukvarjajo se s teorijo in se dotikajo tudi takšnih tabu tem, kot je spolnost hendikepiranih.
Želijo tudi pri nas ustanoviti neodvisno mrežo invalidov, ki je v Evropi že nekaj običajnega. Gre za to, da bi invalidi, ki v času šolanja bivajo v zavodih, bivali raje doma, organizirana pa bi bila pomoč na domu, finan-cirana s strani države.
Eleni in Emilu pomagajo pros-tovoljci, večinoma študentje Pedagoške fakultete, ki so tudi člani Društva za razvijanje pre-ventivnega in prostovoljnega dela. Organizirano fizično pomoč invalidom so v društvu uvedli v zadnjih dveh letih. t)elovanje skupine sol obeležili lani 3. decembra ob Medna-rodnem dnevu hendikepiranih. Takrat so tudi uradno odprli pro-store na Metelkovi. V Mreži so
Profesor, ali služiš na
moj račun
Se vam je že pripetilo, da ste si priskrbeli določeno knjigo, ki naj bi jo nujno potrebo-vali kot izpitno gradivo, pa je kasneje, ko ste študirali, tudi odprli niste? Knjigo ste seveda morali kupiti in zanjo odšteti kar precejšen delež tolarjev iz vaše študentovske denarnice, ki je, kot vemo, ponavadi bolj prazna kot polna. Takoj po opravljenem izpitu je vaš spomin zatajil in nepotrebni strošek je postal tudi nepomemben, Vrnimo se na začetek. Knjigo nam ob normalnem toku dogodkov priporoči profesor na fakultetnih predavanjih. Čeprav se zavedamo, da obstaja tudi drugo gradivo za študij, nam priporočilo avtoritete ne gre in ne gre iz glave. Seveda nas v nakup nihče ne sili (dobesedno), a ima tako priporočilo za štu-denta večjo težo, kot bi si to morebiti mislili. Kasneje, ko se dokopljemo do denarja, skočimo v knjigarno in strošek je tu. Potem pa se zgodba začne zapletati. Denar, porabljen za knjigo, potuje svojo pot naprej. Z njim se poravnajo stroški tiska, vezave, distribucije,... in tudi avtorskega honorarja. Pa smo tam. Kdo je avtor knjige? Ste pogledali naslovnico? Ne? Odgovor? Neštetokrat vam je avtor znan že od prej. To je vaš spoštovani fakultet-ni svetovalec in posredovalec informacij - gospod
profesor lainta ali pa njegov univerzitetni kolega. Denar gre torej v žep vašega profesorja. S tem ne bi bilo nič narobe, če bi študent knjigo lahko pri študiju koristno uporabil, a ker žal temu, v mnogih primerih, ni tako, se odpira zanimivo vprašanje: profesor, poleg rednega profesorskega dohodka, enkrat letno služi denar tudi na račun svojih študen-tov. Le-ti kupujejo njegove knjige, ki bi se drugače tiskale in prodajale v izredno nizki nakladi, saj je za ta prostor značilno, da se knjige strokovno-znanstvene tematike ne prodajajo v ravno velikem številu. Torej je to za profesorje edini način, da s tem, ko knjigo napišejo, z njo tudi nekaj zaslužijo in si tako nekako povrnejo trud, ki so ga v delo vložili, pa čeprav se zavedajo, da knjiga za študij njihovih študentov ni življenskega pomena.
Takšno početje univerzitetnih profesorjev nika-kor ni kaznivo, saj v nakup nikogar ne silijo, zgolj priporočajo. Je pa, milo rečeno, žalostno, da se morajo ljudje tako visoke izobrazbe in osebnostne zavesti spustiti na tako nepedagoški nivo zadovolje-vanja lastnih materialnih potreb. Studentje, torej pozor!!! Raje dvakrat preverite ali je svetovana knji-ga res tako uporabna za študij, kot naj bi bila.
Jest
videli možnost za pridobitev le-teh, kar naj bi bil prvi korak v delovan-ju na področju kulture hendikepi-ranih. Na otvoritvi si je bilo mogoče ogledati razstavo njihovih dejavnosti, člankov, razstavo fotografij na temo hendikep in razs-tavo o Mreži. Predvajali so film "My left foot" in imeli okroglo mizo na temo hendikep in spolnost. V letošnjem avgustu prirejajo med-narodni tabor, ki bo v prilagojenem Zavodu za invalidno mladino v Kamniku. Pripravljajo dve delavni-ci, in sicer snemanje kratkega filma na temo hendikepa in fotografsko delavnico z naslovom Hendi-kepirano telo in pogled hendikepiranega nanj. Izdelke
bodo skušali prezentirati. Želijo ustanoviti lasten časopis z naslovom AWOL (kratica iraa sim-boličen pomen: Absent Without Leave /Odsoten prez dovoljenja/). Vsebina časopisa bi se nanašala predvsem na temo hendikepa. Seveda je za takšno dejavnost potrebno veliko denarja, zato so Uradu za mladino zaprosili za finančno podporo. Obrnili pa se bodo tudi na številne privatne in družbene firme.
V načrtu imajo videoteko, kjer bi izposojali kasete s tematiko hendikepa. Zaenkrat je še v povojih. Skupina petih nam s svojim delo-vanjem dokazuje, da resignacija in konformizem nista pravi rešitvi. Kultura je področje, kjer je mogoče zabrisati razlike med zdravimi in hendikepiranimi. Potrebni so samo ustrezni pogoji za delo in kanček samoiniciativnosti. Vse kar ostane, je produkt ustvarjalnosti ustvarjal-nih ljudi.
NATAŠA KUZMIČ
Mednarodna pisarna
POSTANITE AKTIVNI
Mi
ednarodna pisarna (ali Enota za mednarodno Isodelovanje) je predvsem možnost, da student dobi temeljne informacije in se v okviru lastnih interesov poveže s Študenti v tujini. Njen namen je nuditi pomoč in pogoje za delo mednarodnim strokovnim študentskim zvezam, torej vsem študentom, ki so pripravljeni kaj narediti iz sebe.Teh zvez je 18 (AISEC, AEGEE, IAESTE...) in organizirajo različne dejavnosti, vezane na njihovo področje dela. Najbolj značilne so mednarodne izmenjave - prekse in staži, ki trajajo do enega leta. Letos so pripravili šestintrideset projek-tov, v katerih bo predvidoma prišlo do izmenjave tri tisoč študentov. Prav tukaj pa se pojavljajo največji problemi, ki so povezani z bivan-jem tujcev pri nas, saj na ravni države ta vprašanja niso sistemsko rešena (npr. zdravstveno zavarova-nje, subvencionirana prehrana, raz-ni popusti...) Zato si MP prizadeva, da bi ta vprašanja čimprej rešili na ustreznih ministrstvih. Zveze organizirajo različne različne kongrese - tako bo letos pri nas kongres veterinarjev in agronomov; seminarje, campe, tabore. Dogajanja je veliko in na različnih nivojih, večina le-tega poteka v okviru zvez, MP pa je koordinator, ki te dejavnosti usmerja. Po osamo-svojitvi Slovenije leta 91 je MP postala polnopravna članica v med-narodnih študentskih reprezenta-tivnih organizacijah, ki so štu-dentske politične organizacije. V njih MP s študentsko ministrico za zunanje zadeve Darjo Valič za-stopa in predstavlja interese sloven-skih študentov. Tako so slovenski študenti povezani z ostalimi nacio-
nalnimi in mednarodnimi štu-dentskimi organizacijami, ki nudijo informacije Evropske skupnosti na področju univerze, meduniverzitet-nih mobilnostih, o sodelovanju med študentskimi unijami... Delo MP je zraven zagotavljanja osnovnih pogojev slovenskim zvezam in povezovanja s tujimi štu-dentskimi zvezami in organizacija-mi tudi servisno-informativna dejavnost. Letos bodo s finančno pomočjo evropskega programa TEMPUS izdali dva priročnika. Eden bo namenjen našim študen-tom , ki jih zanima študij v tujini. Na približno tridesetih straneh bodo zbrane osnovne informacije o sistemu študija v tujini, o izmenjal-nih meduniverzitetnih programih... Drugi pa bo namenjen tujcem, ki nameravajo študirati pri nas. Ta priročnik bo malce debelejši, saj bo v njem zraven študijskih zadev tudi predstavitev slovenske države ter naše kulture in navade.
Za konec pa še. sporočilo min-istrice Darje : " Vsak je lepo povabljen, da pride s svojim impul-zom in pa idejami, kaj bi se dalo narediti - pa bo šlo naprej !" To je bil grob oris delovanja Mednarodne pisarne, v naslednji številki TRIBUNE pa preberite podrobnosti o dejavnosti zveze AEGEE.
Mojster
P.S.
Ne mislite, da ne vemo. Vemo, da je tekst že bil objavljen, vendar ni bil popoln. Mislimo pa, da je tekst zelo pomemben, zato ga objavl-jamo ponovno in popolno. Hvala za vaše razumevanje in potrpljenje z nami.
jem avj
Big ŠOU v svetli prihodnosti
POSLANSKI KLUBI
NOVA ZABAVA V ŠTUDENTSKEM
PARLAMENTU
EMILJUSIČ
so orga-nizirani pred-vsem poslanci opozi cij e, pozicija, ki predstavlja okrog trideset poslancev, pa je še vedno neformalno organizirana. Tudi zanjo lahko rečemo, da deluje kot nekakšen po-slanski klub, v smislu obliko-vanja stališč pa ga vodita predsednik vlade in pred-
Ponosni vodje treh poslanskih klubov (od petih) ^entskega par-
Točka Teference, občudovanja in nav-dušenja je za študentski parlament nedvomno državni zbor. Pojav poslanskih klubov v študentskem parla-mentu, je zato logična posledica približevanja velikemu vzorniku, hkrati pa se od njega tudi delno razlikuje, saj klubi u\so nastali na strankarski osnovi. Trenutno je ustanovljenih pet poslanskih klubov, v katerih je trideset poslancev, torej manj kot polovica celotnega parlamenta. Kot posled-ica formiranja poslanskih klubov, pa se je v parlamentu pojavil nov debatni krožek, ki se uradno imenuje predsedniški kolegij.
lamenta. V parlamentu se nasploh največkrat dogaja, da razpravljajo predstavniki različnih opozicijskih poslanskih klubov, ki seveda nimajo večine, nakar večina poslancev, ki simpatizira z vlado in ki ima že v naprej izoblikovano stališče, sprejme določen sklep popolnoma mimo razprave. Na osnovi predstavitve vseh poslanskih klubov pa si lahko vsak posameznik ustvari sliko o resnosti njihovega početja.
Klub neodvisnih poslancev -Študentje orientirani univerzalno (KNP - ŠOU) *
Kolegij mora pred vsako sejo sklicati predsednik parlamenta, na njem pa so pris-otni vsi predsedniki poslanskih klubov. Zagotavljal naj bi boljšo informiranost poslanskih klubov in krajše razprave v par-lamentu, saj naj bi bili vsi problemi pred-hodno prediskutirani. Pogojnik pa je nujno potreben, saj konkretnih rezultatov te odlične organizacije ni in jih tudi ne bo, dokler ne bodo prav vsi poslanci člani poslanskih klubov.
Tudi sicer dejansko razmerje moči v štu-dentskem parlamentu ne ustreza razdelitvi poslancev po poslanskih klubih. V klubih
Klub neodvisnih poslancev je najmočnejši poslanski klub, ki ima osem članov, vodi pa ga Jože Vozelj, ki je tudi predsednik Nadzorne komisije in podpredsednik parla-menta, kar je po mnenju članov kluba nji-hov kolektivni uspeh. Neodvisni se zavze-majo predvsem za uveljavitev treh temeljev študentske ustave, ki govorijo o uveljavitvi študentskih interesov in o aktivnem sodelo-vanju z Univerzo. Podpirajo predloge, ki so dobri za študentsko populacijo, ne glede na pripadnost predlagatelja. Stroge discipline pri glasovanju nimajo, sestanke pred sejo pa imajo samo, če se v  parlamentu
razpravlja o kakšni zares pomembni stvari.
Regionalni poslanski lclub *t
Regionalci imajo šest članov, vodi jih Marko Fatur, izhajajo pa iz tega, da so sku-paj nastopali na volitvah. Ustanovili so se predvsem z namenom, da preko kolegija dobijo dodaten vir informacij. Pred sejami parlamenta se načelno dogovorijo o tem, kako bodo glasovali, kakšne težke disci-pline pa ne prakticirajo. Zavzemajo se predvsem za pravice pokrajinskih štu-dentskih klubov, zato aktivno sodelujejo m pri ustanovitvi regionalne pisarne in pri f  povezovanju pokrajinskih klubov.
i Poslanski klub Odprtih oči
Šteje šest članov, to je enega več od mini-muma za ustanovitev poslanskega kluba, vodi ga legendarni Kristjan Verbič, ki zagotavlja, da so se poslanci, ki so kandidi-rali na listi odprtih oči infiltrirali tudi v druge poslanske klube, kjer opravljajo vohunsko dejavnost. Klub nima koordi-nacije ali discipline, njegovi člani se orienti-rajo predvsem po izvajanju svojega voditel-ja, ki s svojimi stališči vedno sodeluje v parlamentarni razpravi. Kristjan dodaja: "Moj poslanski klub se vedno strinja z mojimi stališči." Kristjan Verbič pa je bil tudi glavni agitator za vzpostavitev kolegi-ja:"Kolegij je študentski parlament v malem, je organ, ki naj bi zastopal vse opcije v parlamentu, zato se bom zavzemal, da bi kolegija obeh parlamentov predstavl-jal skupno telo, ki bi sodelovalo pri pripravi temeljnega akta ŠOU."
Poslanski klub Kušar - Sušin ->
Slogan kluba Kušar - Sušin bi lahko bil: kri ni voda, saj ga sestavljajo trije Kušarji in dva Sušina. Klub razen sorodstvenih vezi nima kakšne posebne politike, po besedah njegovega člana Marka Kušarja je bil ustanovljen predvsem v veselje Kristjanu Verbiču in njegovihm velikopoteznim načr-tom s kolegijem. Klub vodi edina ženska čla-nica, predstavnica rodbine Sušin, njeno ime pa je Mateja. Discipline nimajo, politike nimajo, sestankov nimajo, zato tudi apriornih stališč nimajo.
Poslanski klub Tajno društvo PGC
Tajno društvo PGC ima pet članov, uradne-ga poveljnika nima, neuradno pa ga vodi Matej Kurent. O tem poslanskem klubu ne moremo povedati kaj več, ker je bil Matej Kurent opravičeno ali neopravičeno odsoten z zadnje seje parlamenta. Našli smo samo članico kluba Katjo Gorup, ki je povedala, da je delo kluba medlo in neor-ganizirano, zato bo iz njega najverjetneje izstopila, kar pa bo na žalost pomenilo konec tajnega društva kot poslanskega kluba, saj mora le — ta imeti vsaj pet članov.
ŠPELA STARE
DROBIZ
OBVESTILA
ŠTUDENTSKEGA SERVISA
Studentski servis, ki posluje v okviru SOU, bo začel v prihodnjih dneh pošil-jati študentom, ki so jim v lanskem letu posredovali delo, obvestilo o višini zaslužka. Obvestilo bo prejel vsak štu-dent, ki je preko študentskega servisa prejel vsaj eno plačilo. Obvestila so letos samo poskusna, saj za napoved dohod-nine za leto 1993 velja še stari zakon, po katerem študentom ni treba plačevati dohodnine za zaslužke preko štu-dentskega servisa. Namesto študentov so imeli težave starši, saj za višino zasluženega zneska (ki ga je pridno zaslužil njihov otrok-študent) niso mogli zanj uveljavljati olajšave. Obvestila, ki jih bodo prejeli študentje, ; bodo letos torej bolj zanimiva za njihove starše. Drugače pa bo drugo leto, ko bo za napoved dohodnine za leto 1994, že veljal novi zakon.
ODDAJA ŠOU V ŽIVO
NA MARŠU 95,9 MHx
Mariborski ŠOU je dobil svojo oddajo, ki se imenuje "ŠOU V ŽIVO". Na frekvenci bo vsako sredo od 16. do 17. ure.
STRELNIKOFF
Celjska elektro-core zasedba STREL-NIKOFF se te dni mudi v studiu BON TON v Rogatcu, kjer snema priredbe pesmi skupine BULDOŽER. Kot poseb-ni gost se bo na posnetkih pesmi "Novo vrijeme" in "Higijena" pojavil tudi Marko Brecelj, prvotni pevec Buldožerjev. Posnetki bodo izšli pri eni izmed slovenskih neodvisnih založb, kot mini album na CD formatu, izid pa je predviden v začetku aprila. Skupina Strelnikoff je v začetku lanskega leta za švicarsko založbo Onomatopoeia izdala zdaj že razprodani album "Heavy Mentally Retarded". V premoru med njim in naslednjim avtorskim albumom, ki ga načrtujejo za konec tega leta, pa so se lotili zgoraj omenjenega projekta, ki je hkrati tudi svojevrsten hommage ne samo Buldožerjem in Marku Breclju temveč tudi celotnemu ustvarjalnemu vzdušju, ki je preveval Slovenijo med leti '75 in '85.
Strelnikoff bodo izid mini albuma pospremili s promocijsko turnejo.
NIET
17.2.1994 je izsla CD plošca skupine Niet, na kateri bo 10 starih in 6 novih komadov, ki so energična zmes punka , hard cora in popa. CD je izdala založba KifKif, promocijska turneja pa obsega lOkoncertov.
ŠŠK na radiu Velenje
Na frekvencah Radia Velenje lahko vsako soboto med 19. in 20. uro poslušate oddajo Saleškega štu-dentskega kluba "V imenu sove".
To in ono / Tresoča denarnica
KRANJC MU PA OSLE KAŽE
^ie upoštevamo starejše generacije, ki so %iimele možnost spremljati nastanek in razvoj Študentskega servisa Maribor v času, ko o nas ni nihče niti razmišljal, bodo nanj vezani mešani spomini. Edino, kar bo enotno, je to, da je Studentski servis Maribor takrat bil res študentski. Med drugim je bil alternativa mladinskim delovnim akcijam, saj so tudi takrat študen-tje hoteli zaslužiti svojo žepnino za kakšno pivce oziroma potepanje po domovini in tujini.
Le redki pa so bili taki, ki bi razmišljali o zlorabi te ustanove, ki jo je tudi javnost zelo pozitivno sprejela. Tudi uprava študentskega servisa je bila bolj neprofesionalna in denar iz provizije se je tako ali drugače vračal študentom. Leta so minevala in postajali smo cicibani, pa Titovi pionirji; na drugi strani pa je rasel Studentski servis Maribor in tako kot gobe po dežju so rasle podružnice po štajerski deželi in izven nje.
Situacija, ko si država (podobno kot danes) ne želi močne in enotne organizacije štu-dentov, pa so plodna tla za zvite in sposob-ne poslovneže, ki to izkoristijo sebi v prid. Za razliko od osnovne dejavnosti štu-dentskega servisa (posredovanje dela štu-dentom in dijakom), ki je tem neenotnim študentom le omogočala neka sredstva, se je pojavila druga dejavnost - avtošola.
Seveda je navzven ta odločitev (ustanovitev AVTOSOLE ) delovala pozitivno, saj so študenti dobili svojo avtošolo. To pa je bil pesek v oči, česar se še danes mnogi ne zavedajo. Vsi ti avtomobili so bili kupljeni iz denarja, ki bi se moral, a se ni, vračati študentom. Vse bi bilo v najlepšem redu, če bi se denar, zaslužen z avtošolo, vračal štu-dentom za obštudijske dejavnosti, kar bi bilo edino pravično in legitimno. Tako pa Študentski servis Maribor s svojimi poslo-valnicami na račun takšnih in podobnih nepravičnosti postaja vse boljša firma za zaposlene, vedno manj pa za študente. Za uspešnost pa je nedvomno poskrbel direk-tor MARJAN KRANJC - MARČI. To je postaven možak, ki se mu pod nosom bohotijo lepo urejeni brki, nižje postave, vedno urejen, z dobrimi retoričnimi sposobnostmi, zadnje čase pa z vedno bolj mrkim in zaskrbljenim pogledom. Neka mlada Mariborčanka, ki se je očitno pobliže spoznala s tem gospodom, ga je opisala kot temperamentnega zapeljivca, ki mu kljub nižji postavi ne manjka nič bistvenega (v tem trenutku sem po radiu poslušal reklamo za Renault Clio "ima vse, kar imajo veliki"). Če pa k njegovemu tem-peramentu prištejemo še zavidanja vreden materialni položaj, pa je pravi ded. Tokrat je bilo po istem radiu že moč slišati tisto Sifrerjevo: Lepa dekleta ljubijo .... Ker je ta
METELKOVA
KOLIKO CASA SE?
Od zasedbe prostorov na Metelkovi je minilo že pet mesecev. Videli smo neskončno število kulturnih prireditev in zapletov okoli električne energije in vode, ki ju prostori večino tega časa, zaradi izklopitev, ki jih je naročila oblast mesta Ljubljane, niso imeli. Toda, ali je Metelkova sploh še aktualna oziroma v javnos-ti, kot problem, še prisotna? Tamkajšnji organizatorji so pred kratkim za koncerte uvedli plačevanje vstop-nine, ki je presenetila široko množico ljudi, ki so
se do tistega časa na Metelkovi zabavali "for free". Število prireditev se je zmanjšalo, s številom obiskovalcev se dogaja podobno, mediji pa so na Metelkovo pozabili že takoj po končani začetni evforiji okoli zasedbe prostorov. Podporo jim je izreklo ogromno uglednih kul-turnih, gospodarskih in političnih delavcev, kar pa nikakor ni pomenilo, da bi Mreža za Metelkovo (oz. institucionalizirani zavod) dobila tudi kakšna denarna sredstva, ki bi lahko vsaj
delno pripomogla k ures-ničitvi njenega načrta formiranja večjega kul-turnega centra na tem pros-toru. Ljubljana tak center nedvomno potrebuje, a za zdaj še prav nič ne kaže, da ga bo v bližnji prihodnosti dobila. Prostori iz dneva v dan bolj propadajo, za obnovo pa denarja MzM nima. Kje je torej prihod-nost teh objektov in ljudi, ki se borijo za svoj kotiček v enem izmed njih? Koliko časa bodo posamezniki, nadčloveško predani ideji, še zdržali v mrazu in temi, ki sta stalna spremljevalca rijihovih novih domov?
Zaradi naštetih razlogov je organizacija prired-itev vedno slabša (odpadli koncerti, slabo ozvočenje, nasilne vselitve). Tak tok dogodkov vodi Metelkovo, kljub njenemu fizičnemu obstoju, ki ga vsakih nekaj dni potrdi s kakšnim kon-certom ali mogoče celo razstavo, v dejansko poz-abo, iz katere je ne bodo rešili niti koncerti hrvaških zvezdniških rock in punk zasedb. Ali ni prav to tisto, kar si mestna oblast želi? Pustiti MzM, da propade zaradi lastne neučinkovi-tosti in neorganiziranosti. Torej, Metelkova, koliko časa še?
Jest
človek imel najbrž ogromno stanovanjskih težav, je redno najemal stanovanjske kred-ite pod ugodnimi pogoji. Z vestnim sešte-vanjem in množenjem je nekdo, ki bi ga naj bil gmotno izigral in ne želi biti omenjen, ugotovil, da bi lahko Marjan KRANJC rešil "stanovanjsko problematiko" samo z mahi-nacijami, saj so bili krediti najeti v času velike inflacije. Z drugimi besedami - s pametnim nalaganjem tega denarja je zaslužil zavidanja vredne zneske. Njegov nekdanji zagovornik (od dogodka, ki ga ne želi opisovati), Dejan MURKO, nekdanji predstavnik Univerze v Mariboru v slovenski Skupščini, je postal oster kritik Marčijevih dejanj. S tem razlogom se je potrudil in predstavil fotokopijo o trajnem najemu mercedesa 300 E 24V, vrednega 105.000 DEM, katerega plačnik je bil najemnik poslovnih prostorov v centru Maribora. Tega, da od najemnine prostora, kupljenega iz sredstev, ki bi drugače morala biti namenjena študentskim obš-tudijskim aktivnostim, študentje nismo dobili niti tolarja, sploh ni potrebno poudarjati. Marči pa naj bi po besedah Dejana Murka v tem primeru šel še korak dalje. Najemnik je namreč "pozabil" plačati nekaj čez 5.000 DEM mesečne najemnine, kar je Študentski servis Maribor, ki ima dobro vodeno računovodstvo, ugotovil šele čez slabo leto!!! Ko pa je najemnik pros-torov le dobil račun, se je odločil, da s svo-jimi ključi mercedesa odpelje. Marjan Kranjc je po besedah Dejana MURKA menil, da je ta avto v bistvu kompenzacija za najemnino, in si je isti avto spet prisvojil. Zadnjo besedo v tem primeru je imela poli-cija, ki naj bi ta avto do rešitve primera odredila najemniku lokala, saj očitno niso bili Kranjčevega mnenja, da je to kompen-zacija za najemnino.
^tudentje smo zaradi brezrezervne pod-^Ppore bivše prorektorice študentke Nataše Milohnoje (ex Meznarič) pri Univerzi v Mariboru, ki je vso to dogajanje zagovarjala in bi naj bila s strani Stu-dentskega servisa Maribor (beri M.K.) tudi honorirana, to stvar lahko le spremljali in se zgražali.
Nataša je bila tudi predsednica sveta Štu-dentskega servisa Maribor in članica komisije za obštudijske dejavnosti - kjer je celo zahtevala, da se sredstva (beri milošči-na), namenjena študentom, zmanjšajo za krepko tretjino.
O tem, zakaj so hoteli študentom še zman-jšati sredstva, zakaj ima Študentski servis Maribor dva mobitela in predvsem, kje in kako je deloval svet Studentskega servisa in kako že z videzom službenega avta (ki se uporablja tudi v kopico neslužbenih namenov) Marjan Kranjc kaže svojo šport-no dušo, pa preberite v naslednji številki.
IGOR JURIŠk
NEVROZA
Sama banda.
Tresoča denarnica
¦% ^^ ¦* ¦ ¦ *m tm ¦                K AKO N APOLNITI želodec
POPUSTI TOUR DE MARIBOR
KUD FRANCE PREŠEREN
Nit LNFG točkalj ŠOU lahko dobit© vsiopoke za predsta-vo "Giumac je...v 50% ceneje, Predstavabo27. febraar-
CD
Za jgro PohujSaoje v dolini Šentflorjaruski hnajo za vsako predstavo 10 kart za Itudente po zntžani ceai« Cena karte je 250 5IT. Predstavt sta 24. in 25, tebruarja ob 20. uri.
SMG
Študentje Jahko uveljavljajo popust na bkgajni z indek-
som,
OPERA IN BALET, DRAMA INMGL
Šmdentjc h.-               —'to na TNFO točkahŠOU dobi-
jo kupončeK                   » blagajr« kupijo dv& v$topnid
50^- cenejc                           ¦> ceno eoe vstopnie« dobtjo dve.
SNGW
Kane se dajo dobiti po $( Študentsko izkazoica
SPORT
SQuASH
ŠOU >port organizira Študentsko prvenstvo Univerze v squoashu. Tekmovanje bo^.februarja, prijaviti pa se je potrebno aajaaaaj dva dni prej na INFO toČkah, kjer boste dobili vse nadaljne ittfaramdje.. Prvčnstva se lahko
udeiežijo vsi redni študentje.
IZPOSOJA SMUČARSKE OPREME ZA ŠTUDENTE
Smučarski servis KASTNER & OH.LER (kl# športne hiše) sposojs snuuČarsko opremo šfudentom, ki predložiJG stadentsko izkaznico in osebnp izkaznicc?. Cera smuči io vezt je 250 SfF n& dan za rekreadj$k& 1» 500 SIT aa daa xa najsovej&e raodele, snovvboarda je 500 SIT na dan in ceaa Btgfoota je 250 SIT na dm, Kdo je rekeJ, da šiuderuje ne bodo več smučali, ker nanajo denarja?
Sklonjene glave v vrsti stoje ... ali tako nekako se začne ena izmed pesmi. To inspiracijo je mogoče dobiti, ko gledaš študente, ki potrpežljivo čakajo v vrsti na državno miloščino ali takoimeno-vane bone.
Vsi študentje se drenjajo na enem prodajnem mestu (7. doni na Gosposvetski 83), ki ga premore ŠOU v Mariboru za prodajo. Drugo vprašanje pu je, za katero restavracijo bone kupiti, da boš naj-manj opeharjen. To se naj z božjo pomočjo odloči vsak študent sam (zeznili te bodo tako ali tako, samo pazi, da te bodo čim manj). In ko se študent načaka in bolj ali manj srečno izbere restavracije, se odpravi s trebuhom za kruhom, oprostite z boni h kosilu. Dva izmed faktorjev, ki vplivata na to, kje bo študent jedel, sta tudi čas in oddaljenost restavracij. Zato ni čudno, da velika večina študentov obeduje v menzah na fakultetah in v študentskih domovih. Menze to s pridom izkoriščajo. Obroki so pičli, včasih zmanjka tega, včasih onega, skratka, bodi zadovoljen, da si sploh kaj dobil. Ko se dobro naješ (prehrano oblikuje predvsem velika količina škroba), hočeš tudi nekaj popiti in ledaj se nemalokrat sliši: "Krščenduš, saj nisem na Lentu.". Po mojem to leti najbrž na ceno pijač, ne pa na lcpoto natakaric. Popoldanska malica v Želvi (mcnza v študentskem naselju) je tudi zgodba zase. Čaka te meni, na katerem je pet jedi. Ponavadi lahko izbiraš le med tremi. Pri vsaki jedi dobiš tudi solato in krompirček. Solata je konstantno brez okusa (včasih tudi z dodatki, prepuščeni-mi domišljiji), krompirček pa bi marsikdo definiral kot v vodi namočen kos iverice. Da ne bo pomote, to ni pommes frites, ampak krompirček. Zraven dobiš še jajce in kos kruha, če hočeš več, pa pridi k blagajni, ti pravi natakar-ica s cigaretom v ustih. No, pa pojdimo dalje. Zadnjič sem se odpravi! v restavracijo LAČNI NOJ. Bon je tu vreden 400 SIT, zato sem upravičeno upal, da se bom pošteno najedel. Pogledam meni: lepinje, čevapčiči, baklave, slane pite itd. Vse to je nekam
čudno opremljeno s četrtinkami, polovicami in ostalimi števili v obliki ulomka. Samo juhe je bilo 1/1. Ker me je prijela nostalgija po nekdanjem Titogradu (tam sem bil namreč v JA), sem si naročil 1/2 lepinje, 2 čevapčiča, 1/4 baklave in juho. Spremljevalka pa je naročila slano pito (v vojski smo temu rekli burek). Vse skupaj sva brez proble-mov pospravila in dejal sem: "Ajd' mala, podimo", kot nekoč na "brdovitem" Balkanu. Restavracija Lačni osel, opsa, Lačni noj pa me ne vidi več. Te polovice in četrtine niso napolnile praznine v mojem želodcu, zato sva odšla še v Kitajsko restavracijo. Hrane se moraš tu navaditi (zelo je pikant-na), postrežba pa je "brez besed". S tem mislim mahanje z rokami in kazanje na meni. Prava poezija, če ne proza, pa je restavracija TOP NJAM oz. Astoria. Če je Homer jedel v takih restavracijah, je revež Iliado napisal iz dolgočasja. Tako dolgo namreč čakaš na postrežbo. Ob poslušanju kletvic in izgovar-janju na gnečo, se ti ob naročilu ore prinese pivo ali obratno. Najbolje je, da pribor prineseš s seboj, saj v nobenem primeru ne bo popoln. Če kadiš, si priskrbi še pepelnik, siccr ga bo zmedeni natakar nesel dve mize naprej. Prav tako je najbolje, da vsi, ki sedite za isto mizo, naročite isto jed (zgolj da nc bo pomote).
Ko v dveh minutah pospraviš obrok (kruha niti ni bilo) in natakarju omeniš pičli obrok, ti pošteno odvrne: "Kaj nergaš, saj si plačal komaj 80 SIT.". Če je tako, me zanima, kam gre ostalih 280 SIT, saj je obrok vreden 360 SIT. Prav tako je s postrežbo na dom, saj dobiš krompir, solato in meso v eni posodi. No, pa saj ni vse tako črno. V Mariboru dobiš tudi ribje jedi (Jelsa, Novi svet), lahko pa si privoščiš tudi solatni krožnik (Šta-jerc). Vse skupaj je sicer stabilizaci-jsko, vendarje treba priznati, da je okusno.
To je na kratko vse. Marsikaj bi se še našlo, sicer več negativnega kot pozitivnega, ampak kaj moremo. Subvencionirano prehrano pa le imamo.
MARKO DIACI
SOLT
ŠTUDENTSKI 5ERVIS SOLT
posluje v VI. bloku v tais-tem naselju. Odprt je od ponedeljka do četrtka od 7.00 do 16.00, v petek in soboto pa od 7.00 do 13.00. Na delo se ne čaka v vrstah. Ob vpisu namreč poveš, kakšno delo ti odgovarja: pokličejo te po telefonu, če si iz Rožne, te poiščejo. Za vpis potrebu-je§: osebno, indeks, sliko, 200,00 SIT za članarino, Stevilko tekočega računa ali hranilne knjižice. Z vpisom v študentski servis postaneš tudi član ŠOLT-a, ki ti omogoča popuste pri vseh dejavnostih druStva.
FOTOKOPIRANJE
Novost so nižje cene kopij za študente, ki so člani SOLT-a. Se vedno pa za vas kopirajo vsak dan od 10.00 do 20.15 ure. Rezidenco imajo v 7. bloku študentskega nasel-ja-
TEČAJ STROJEPISJA ima isti pričetek in pro-tokol vpisa kot jezikovni tečaj.
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
potekajo čez vse leto in jih ob zadostni udeležbi začnejo udejanjati kadark-oli si zaželite.
RAČUNALNliKA DELAVNICA
je samo odprta 24 ur na dan, pod pogojem, da delo na računalniku že obvladate. Za eno uro dela na        PC-jih vam
zaračunajo 70,00 SIT, vaše remek delo pa vam tudi sprintajo na lascrskein liskalniku. Po želji ti ludi svclujejo, nudijo individualno pomoč pri delu, oblikujejo diplome, tabele in grafe...
AVTOŠOLA ŠOLT
Mladi inštruktorji so nagrajeni po uspešnosti svojih kandidatov. Cel izpit lahko narediš na kredit. Praktično lahko vadite 10 ur tedensko. Ura vožnje stane 1.150,00 SIT. Če vam je vožnja z motorjem ljubša, vam za 1.500,00 SIT/uro pomaga-jo tudi do tega izpita.
SELITVE IN PREVOZI
Hitro in poceni vam lahko razmontirajo in preselijo pohištvu in podobne reči. Včasih uspejo razmontira-no tudi sestaviti.
STUDENTSKI SERVIS
ZAPOSLITVE
Za fante je na voljo standardna ponudoa del, za katere je po-trebno čakati v pros-torih študentskega ser-visa. Občasno so na voljo tudi zahtevnejša dela, kot so programi-ranje, uporaba grafičnih programov, tehnično risanje, anketiranje... Za dekleta so na voljo dela v administraciji, med katerimi ostajajo predvsem zahtevnejse ponudbe, pri katerih je potrebno znanje s knj-lgovodskega afi komer-cialnega področja, stro-jepisja, nemškega oz. angleškega jezika... Ves čas so na voljo tudi
čiščenja, delo v kuhinji, prodaja, strežba v loka-lih in mternih bifejih...
AKTUALNO
Pojavlja se povečano povpraševanje po ko-mercialistih oz. proda-jalcih tisoč in enega artikla, popisovalcih podjetij za potrebe raz-nih poslovnih imeni-kov...
S toplejšimi meseci pa postaja ponovno aktual-nejša ulična prodaja, ki lanko prinese kar soli-den zaslužek. Trenutno iščemo prodajalce za novo avto-revijo. Izhodiščne cene štu-dentskega dela v febru-arju segibajo med 250 in 700 SIT/uro, odvisno od vrste, težavnosti in trajanja dela. Za stro-kovna dela je najnižia izhodiščna cena 600 SIT/uro.
INFORMACIJE
o zaposlitvah, za katere potrebujejo več študen-tov ali pa zahtevajo posebna znanja, objav-Ijajo tudi na naslednjih tockah:
-  info točke y študent-skih naseljih in na Ker-snikovi 4,
- prodajna mesta bonov,
- oglasne deske na fakul-tetah.
INFORMACIJE
Studentski servis nudi svojim članombrezo-brestno dvomesečno posojilo. Višina pomoči znaša 30% od zaiamče-nega osebnega uohod-ka v predpreteklem mesecu, dobijo pa jo lahko študenti, ki so v zadnjih šestih mesecih prejeli vsaj eno izplači-lo prek študentslcega servisa. Trenutna višina posojilaje 7.950 SIT.
Njam Njaiti
AAA FER
Agrobar
AM Trade
Artklub
Bežigrad, DD
BF Domžale
Črnuče
Čučnik
Dairy Queen
Daj - dam
Deri
DIC N
Figovec
Halo pizzaNA dom
Ica
InterEurop
Intermarket
Katrca (Ilirija)
Ko-Ra bar
Klasje
Litostroj, Strojna
Ljubljana
Maxi Market
McDonald'ss
Novi Marn
Novo mesto, DDN
Novo mesto, SŠZT
Papino na dom
Parma'
Pinki - Bežigrad
Pinki nadom
Pizza Novlca na dom
PlavaJaguna
Plečnikov hram
Poljane.DD
Resta
Salezijanski zavod
SemeniščeN'
Vič
Vič, DD
Vinskatrta
Železničar, DD*
130    313
130    330
135    360
220    500
120    300
155    320
245    500
150    360
140    320
125    385
120    300
65    245
335    590
215    490
180    380
115    330
150    350
195    420
225    450
115    335
120    300
130    370
200    450
120    400
150    350
120    300
215    450
265    470
130    310
140    340
260    480
235    490
205    430
180    400
80    260
135    340
80    260
80    260
150    350
80    280
130    330
60      20
Opombe
N - Samo za notranje študente> tj. štu-dente, ki tam živijo oz. Študirajo
5 - Največ pet bonov na raesec '
na dom ¦-¦ največ pet bonov v kombiV naciji na mesec
Prodajna mesta
Kersnikova 4: pon. - čet. 8:00-19:00, pet. 8:00- 14:00. tel.: 318 454
Rožna dolina: blok IV, pon.-pet. 8:00 -12:30, tel.: 271 473
njaMB njaMB
Emavs                                 60 340
EPF                                     50 320
Halopizza                            70 360
Ježek                                   80 340
Kitajskarestavracija              90 370
Kolodvorska restavracija       60 340
Korotan                               80 350
Lačninoj                            130 400
Pedago{ka fakulteta              50 320
Pohorje                              110 380
Slavija                                130 400
Stephenson                         110 370
Škorec                                100 370
Š tudentski domo vi                50 340
Tehnična fakulteta                50 320
Topnjam                             90 360
Visoka kmetijska §ola           40 320
K4
23.2.
27.2.
28.2.
1.3.
pon.
sre.
cet.
pet.
sob.
ned.
22.00           PURE LAINE (koncert)
(ameriški cestni rock z avstri-jskih avtocest) Cena vstopnice je 400 SIT za študente in 700 SIT za nestu-dente, za imetnike članskih izkaznic prost vstop.
22.00            LADO LESKOVAR (koncert)
(še en nastop v seriji oldies goldies Roza diska) Poseben cenovni režim! Vstop z letno roza izkaznico.
22.00            ACID JAZZ PARTY
(najnovejša londonska scena v
Ljubljam)
Cena vstopnice je 150 SIT za
študente in 200 SIT za neštu-
dente, za imetnike članskih
izkaznic + 1 gosta prost vstop.
22.00            ORLEK (koncert)
(trboveljska reakcija na Poguese in Toma Waitsa) Cena vstopnice je 300 SIT za študente in 500 za nestudente, za imetnike članskih izkaznic prost vstop.
tedenska shema
22.00 - 2.00            Od K4 do večnosti (experience
of hip-hop & jazz) Cena vstopaice je 150 SIT za študente in 200 SIT za neštu-dente, za imetnike članskih izkaznic + enega gosta vstop prost.
22.00 - 2.00            Jim Bcam scena
Cena vstopnice 150 SIT /a štu-dente in 200 SIT za neštudente, za lastnikc clanskih izkaznic + onega nelastnika vstop prost.
22.00 - 2.00            Cesta 66 (rockerski rnaraton
med 1050 in 1906) Cena vstopnice jc 150 SIT /a študente in 200 SIT za neštu-dente. /a imetnike elanskib izkazim* + enega gosta vstop prost.
22.00 - 3.00            Studcnlski ritm'n'žur (zelene
zamorklje, dugme čevapčici in irskopivo) Cena vstopniceje 200 SIT za študuuo in 300 SIT za neštudente, /.a imetnike tHan-skih i/kaznic prost vstop.
22.00 - 4.00            Red Bull energy party (med
stroji. nicglo. eucreijn Red Bulla in rock'n"rt)llomj ' Cena vstopnicc je 200 SIT za študente in 250 SIT za neštu-dente. /a imetnikečlanskih izka/nic prost vstop.
27.00 - 4.00           Sunlcss saturda.v (MTV sonce
noče /aiii)
Cena v.slopnitv jc 200 SIT za študente in 250 SIT za neštu-clente. za imetnike članskib izkaznic je prost vstop.
22.00 - 4.00            Roza disko (nodeljska eay
sccna)
Poseben cenovni rc/im! PripoaKajo nakup letne roza izkaznice.
Ljubljana pod mlečno cesto
KUD
22.2.
23.2.
24.2. 25.2. 27.2. 2.3.
4.3. 5.3. 9.3.
ki
27.00           SAMO JURECIC -
SLOVENJJA MOJA DEŽELA, otvoritev nt/stavc bo odprta do 15. marca.
20.00            Vesela znanost/ ciklus preda-
vanj OKOLJE - RUDIROZ-MAN: NACIONALIZEM -PRO ET CONTRA
21.00           PODJETJE ZA LROIZVOD-
NJO FIKCUE - ZENSKA V RDECEM
21.00           POD JET JE ZA ^ROIZ VOD-
NJO FIKCIJE - ZENSKA V RDECEM
20.00           ZI.IAH SOKOLOVIČ -
GLUMAC... JE GLUMAC ... JE GLUMAC
20.00           Vesela znanost/ ciklus preda-
vanijOKOUE. JANEZ KOZEU: KOMPLEK-SNOST GRAJENEGA OKOLJA
21.00           GLEDALIŠČE ANE
MONRO - VARIETE
77.00           TRNKOVASABOTAŽA-
otroška lutkovna predstava
20.00            Vesela znanost/ ciklus preda-
vanj OKOLJE - PETER SKOBERNE: VARSTVO NARAVE
SKUC
Heavyv
LJUBLJANI
Koncert skupine PARADISE LOST in
predskupine CROWBAR v menzi študentskega naselja v Rožni dolini.
Koncert je uspel! Vedno svojemu trendu zvesta publika je do zadnjega kotička napolnila ubogo jedilnico, ki je gostila sve-tovno glasbeno-scensko-death-melodično-metal-got-sko skupino Paradise Lost iz Halifaxa v Veliki Britaniji. Kot predskupina so nastopili američani iz New Orleansa Crowbar, ki naj bi bili eden izmed najprespektivnejših bandov v heavy metalu.
Po uvodnem žaganju tra-sharjev CR0WBAR, debe-
lih in ostudnih fantov (vse-kakor so eden izmed najak-traktivnejših bandov he-avya) so nastopili Paradise lost, ki znajo igrati tudi kitarske solo vložke. Novi, jutrišnji metal bo kot to izgleda pri buldogih Crovvbar, ostal brez le teh.
Kar se tiče Paradise Lost, je njihova edina plošca, ki je vredna poslušanja, nji-hov prvenec Lost para-dise. Takrat še bolj mladi in energije polni fantje iz pokrajine Yorkshire, so si takrat zakoličili mesto v
En Paradajz v akciji
DRAMA
23.2. 24.2. 26.2.
28.2.
22.2.
23.2. 24.2.
^5.2.
19.30           Shakespeare: KRALJ HEN-
RIK IV.
19.30           Shakespeare: KRALJ HEN-
RIK IV.
7 9.30             Frisch: DON JUAN ALI
UUBEZEN DO GEOMETRUE
19.30           Ibsen: ROSMERSHOLM
mala drama
20.00            Alien: ZAIGRAJ ŠE
ENKRAT,SAM
20.00           Jesih: LJUBITI
20.00           Torkar: BALADA O
TAŠČICI
20.00          Nicolaj: BLAGI POKOJNl-
KI.DRAGIMOŽ.TE
eliti R'N'R (beri HM). Publika pa je menda podiv-jala in Paradise Lost so postali mega zvezde in sedaj stojijo ob boku Metallici in Sepulturi... Paradise lost sedaj namesto, da bi igrali tisto kar najbolj znajo, to je Energy metal, igrajo neke vrste gotske lestvice! Fuck off...
Crowbar prihajajo iz mesta kjer heavy ni bil nikoli doma. Hvala bogu! Crowbar niti najmanj ne zvenijo kakor metal band. Vse skupaj je le igra kliše-jev...
DEVIL K.
Sound je bil OK.
Pivo je stalo 200 SIT
Folk se je mega
zabaval.
Incident po heavy   |
metalsko je bilo
veliko.
Gothic Metal sem si
predstavljal
drugače.
Heavy metalci se ne bi smeli nikoli poročiti...
OPERA
23.2. 26.2.
19.00 19.00
Verdt: RIGOLETTO Bizet: CARMEN
CD
::22.2.
¦23.2. [24.2.
19.00           dr. P. Viktor Papež OFj\ 1 in*
prof. PavleKogej: LOCITVE {/AKONOV) ZDAJ SO CASI?
18.00           DELAYNICA MARKA
POGACNIKA 1994
/ 9.00            Aleš Debeljak: "SVETA
VOJNA*' IN ISLAM
predstave
25.2.
i 1.3.
3.3.
19.2. do 4.3.
SVETLANA JAKIMOVSKA - RODIC, slike
Nevroza
20.00            KONCERT SIMFONIKOV
RTV SLOVENIJA, Laurenl Petitgirard - dirigent, Narcis Yepes - solo kitara. Božo Rogelja - solo oboa iRodrigo| Ibert, Chau.sson)
/ 9.30           CAMERATA AC ADEMIGA?
Salzburg, Sandor Vegh - diri-gent (Mozart, Haydn, Schubert)
20.00            KONCERT ORKESTRA
SLOVENSKE FILHAR-MONIJE, Tetsu ji Honna -dij geot, Peter Rosei - ^olo klav^ (Zemimsky. Mozart, Rasel)
CD
• ••
Y3.
83,
2(5.2.
5.3.
20.00            KONCERT ORKE5TRA
SLOVENSKH FILHAH-MONUE^ Tctsuji Honna -dirigent, Peter Rosel - soJo kl#vir (Z<?mltQsk.yt Mozart, .   Ravel)
21.00            JAZZ <94«DINO 5ALUZZI
FAMILV
prireditve
9.00            DELAVNICA HUI QUING
WANG - TECAJ O KITAJS-KIKULTUR!
;  :;            DELAVNfCA IIU1 QU1NG
WANG - TECAJf O KITAJS-KT KULTURI
V balonu po Sloveniji
raxstave
1x17.2. do203. od2S,2:WWJ. do27.2.    n
JOZE^CIUHA: 12 PARiSKEGA ATELJEJA,
siike
MODNA FOTOGRAFUA, v
s(Xielavanj« 2 revijo ARS
VIVBNDl
RINAL0O OJUVJERfc OJO
JDEJE DO O0JEKTA
25.2.
13.
23.
2.3,
m
GLASBENA MLADINA
/ 9.00            grad Grimšče na Bkdu
GRAJSKJ OBISKI, Kvartt* rogov SGŠ v Ljubljam, prof. Metod Tomac - mentor. Vstopnineni.
¦'s "0            Conkntjav dotn ¦ Utihariova
dvorana
JAZZ» Koocert % orkestrom BIG-BAN0RTVSIovenOft, Alojz Kranjčan -djrigent, Juni kov«?iČ - povu/o\;ik'C Cetia vsiopnkc j« 400 i>ITt ^ui mu-denteaoOSlT,
10.00            Cankatjev dom - Linhariova
dvar&na
JAZZj Knncert z ork«$tfom BIG - BAND RTV Slov^n||a, Alojz Kjrani&H> - dirigent, Ja»i KovaČie - povežavatec> Ctm vstopnk« j$ 400 SJT, 23 gtu-deme 200 $TV.
18.00            grad Tivali MGLC
MUZAFRIjMUZI,Trio MAG« Vstopnioe »i.
18,00            V&dmhava dvnwčya
Mm KONCERT, Miro Bolie ¦ ofglice, Ta>\Ja Žu&k»klavir,
Vstopnine ni.
KIHO
premiere
KOMUNA
C«nt Eastwoocfi POPOLN
SVET
ii|||||i||||p||(|i)|piiiii
;§§||||||||§I
:;||1|||||||||J||||1|:|||| l^j|!||g|i^|||||||ill^
WM
mm
mm
WMm
Wšm
mm
mm
MARIBOR
llilllllllilll^^           E DIA *
ŠiM|S|L:,......
W:            . , J||ti^|li|||:'NAŠEGA
:l|       19.30            Al«ghJcri~ Prokič-Paudur:
l|i:: ¦. .. :¦....::...:-.:¦.::¦ .. .¦¦ ¦LA,D|yi|N:.A:C:QMM^P.U -
lillllllllllli^l^             -
PiiiiilPiiii|^|§|iiJgJ|pii&t-v: |il|||||||j|i^l|^^^jf
i-m¦:     19.30 '^^m^^^^^i^^M^jadiiiri-:
|;l|x:::::::::::;::::;::::::::::::::::,:::;:;ll|l|i|l^^
^iiiiiiiiiiil^^l^iiiiiiiik,: ill!iiill^iisiiiiiiiii:!||:;i||||||:;i||i
KLUB SKOFJELOSKIH
ŠTUDENTOV
Klub škofjeloških štu-dentov je stanovska organizacija, ki po svojeni obsegu in aktivnostih pre-rašča marsikatero drugo, bolj "opazno" združenje. Delovanje kluba jc bolj ali manj prikrito in utegne se zazdeti, da je brucovanje nemara edina prireditev, s katero študentje javnosti vsako leto namignejo, da se v njihovem klubu vendarle nekaj dogaja. Pa še zdaleč ni tako. Če bi pod vsemi izvedenimi in načrtovanimi aktivnostmi potegnili črto, bi lahko dejali, da je delo-vanje kluba prav zgledno. V lanskem lelu je bilo izpcljanih kar nekaj izletov (Gardland, smučanje v Avstriji), ogledov gledai-iških in filmskih predstav (Klinika Tivoli d.0.0., filin-sko glcdališčc), srečanj tcr športnih prireditev (teniška turnirja, redna tedenska rekreacija). Zamisli za najrazličnejše aktivnosti, ki bi popestrile študentsko življenje in pripomogle k boljšim delovnim pogojem, je malo morje, njihova ne-izvedba pa je predvsem posledica dejstav, da je klub še vedno "na cesti", pristojni pa za prostorske težave študentskega kluba nimajo kaj dosti posluha. Tako smo brez obrazložitve vnovič ostali brez težko pričakovanega prostora, ki smo si ga obetali na mest-nem trgu, nad krčmo Mihol. Morda vlada napačno prepričanje, da študentje potrebujemo pros-
tore le za zabave in pijanče-vanje, kar pa je pri našem prizadevanju povsem dru-gotnega pomena. Prostor bi bil v prvi vrsti namenjen študiju, srečanjem, preda-vanjem,           kulturnim
dejavnostim kot so razs-tave, nastopi; tehnična oprema, predvsem računal-nik, bi bila na voljo vsem, zlasti tistim, ki si tega sami ne morejo privoščiti in nenazadnje, prostor bi bil namenjen za sestanke, ki sedaj potekajo v gostilni Srčni As in Prajerca, kjer pa jc vzdušje zelo "neštuden-tovsko". Poleg mrzličnega iskanja prostorov ter ustal-jenih športnih, kulturnih in drugih aktivnosti, študentje tedensko prirejamo enourno oddajo na Radiu Žiri, za enkrat izmenoma s Klubom poijanskih študentov. S postavitvijo prvega javnega računalniškega BBS-a v Skofji Loki, ki je ob preho-du v "informacijsko" dobo vsaj tako pomemben kot knjižnica, pa načrtujemo povezavo Skofje Loke s podatkovnim omrežjem. Skofja Loka je dovolj blizu študijskega središča, da se študentje dnevno vračajo domov in hkrati dovolj daleč, da lahko deluje kot samostojen center obštudi-jskih dejavnosti, torej -ravno prav za delovanje kluba, kakršen je KŠS. Zanimanje študentov za delovanjc kluba to kvečje-mu potrjuje.
KSS
Nevroza
13.2
STRELIŠCE
2030          GODFATP|R§:iLtig]arui)-;
ALANFORD <& MfC GRE-
GORCNovaGorka)
KOPER
MKC
14.-
CLT
Oregor Belušič in Marko Brecelj sta sestavila program za Fes^lval Stari roek 94, ki se ima zgoditi 12.3.94 na Metelkovi, s predpremif ro verjetno v MKC dan prej.
CELJE
KLJUB
/ft - 3J l
CufeGaierija Kljub OFIVf AN ALES (graftkc)
KANON
25^
NIET
WŠM:
M\EY
IL......BISTRICA
MKNZ
iill
mm
lllllllillllllllplll^
iPBIll" niet ' ¦¦¦5:lliiliii|liii
NOVA GORICA
CRfVIK
mm
:N1ET
Š.2f;2........  ....           H 00        ¦   PirandcRo: KOT ME TI          :|
fiiiiiiif                   hočeš                     ,:o
\252-                                      TorkarvREVIZOR 93, PG    %
\ -:-^S$-;;::::::.:..:                               Kranj v Dn€vihkomedjje         ::;;;:
120IBB:: .f:x:::jyj0:          GzyrAnxMglMQMi^h^
i                            ': ''::::''::               Dtievih kome<5jje ;:::::: "' :::: ¦':': '¦ ¦?
\'M2.                   1930          Goidoni - Rozinam StUGA    i;
I                                                DVEHGGSPODOV,gosto-
|                                                vanje v Žalcu                              ;.
\5J                    10.00           V^ras^ZEtENAKAPICA      T
\?3,                   10.30            PiraudcUoiKOTMETI
L                                        HOGEŠ
': Lt3.                       10.00            Goldooj - Rozman: i>LL!GA
\ 8.3.                 !.\3Q           G^|^r&S^a|viii^A-:::s:;l
|                                                DVEHGOSFODOV
i                                                         ¦•
j'.':'
I 22.2. j 22L,:-:M j ^ltll
Ullliiili
| 24.2, ||
KULTURA
ZA       VAS       $E
DIDJITS: QUE SIRHAN SIRHAN (TOUCH & GO)
Iz plošče v ploščo, iz mini LP-ja v album, in iz leta v leto postaja vse bolj jasno, da čikaški trio Didjits ne bo nikoli ponovil mojstrovine"HornetPinata" izleta'89.Na albumu "Que Sirhan Sirhan", ki potrjuje njihovo navezanost na bizarne naslove, suknjiče, kravate in obleke pevca, kitarista, producenta in vodje ben-da Reggija Stiggsa. Od 11 ultra kratkih pesmi je katastrofalno le ena poslušljiva, dokončana in zaokrožena. Še več, "Judge Hot Fudge" je tako prekleto dober komad, da si zaželite nabaviti singlico, na kateri bi ta pesem zasedla obe strani vinila. Kljub temu, je njihov obstoj še vedno upravičen, vsaj zaradi opozicije, ki jo predstavljajo pocukranim in šabloniziranim dolgolascem.
EGO MALFUNCTION: EGO
MALFUNCTION (VINILMANIJA RECORDS)
Ljubljanski Ego Malfunction sicer vejo, katera je njihova najljubša barva, imajo originalno črnega pevca, glasbeno preteklost, pihalno sekcijo ter deset zapomnljivih pesmic, toda kaj, če ne znajo dokazati, da so ritem, barva in duša eno. Kot pri Lennyju Kravitzu je moč začutiti in opaziti pomanjkanje lastne identitete. ]on Spencer, trenutno osrednja osebnost newyorške avantgardno rockerske srenje je povedal: "Če preveč razmišljaš o tem, kako zveni tvoja skupina, če seprevečravnašpo svojih vzornikih, potem izveniškotRedHot Chili Peppers." Ego Malfunction in njihov solidno odigrani in prav tako producirani funk-rock-metal... crossover pa izvenijo kot podalpski Living Color. Če je to vaša skodelica čaja, ne oklevajte, saj boste dobili točno to, kar ste naročili.
MESSERSCHMITT: SHAKE
THAT THING (LISTEN
LOUDEST)
Nastop na Novemu Rocku '92, njihov lanskoletni koncert v MKNŽ-ju v llirski Bistrici, posnetka, izšla na kompilaciji TRIP Zone, ter podatek, da so za potrebe
nekega "špila" v Nemčiji pripravili repertoar dobrih tridesetih blues standardov, da ne omenjam spremembe zasedbe (danes ni več enaka kot na NR '92), skratka - vse je dalo slutiti, da bo druga plošča Messerschmittov zaplula v počasnejše, nekoliko bolj glenaste, če ne bolj konformistične vode. Že tradicionalističen naslov Shake That Thing sam potrjuje moja predvidevanja. Ovitek plošče sicer ohranja na prefinjen način navezavo na neoklasicizem prvenca Foxxin\ toda po preposlušanju desetih pesmi na Jim in Beam straneh, postane
PRIHAJA NIRVANA
LJUBLJANA, HALA TIVOLI, 27. FEBRUAR
jasno, da Messerschmitt ne zvenijo več v sozvočju z svojim izvirnim atributom Maximum Highway R'n'R. Toda, ali je sploh upravičeno govoriti o Messerschmitt kot celoti, ali ne bi bilo bolj upravičeno govoriti o Mirotu Kusasiču in njegovi spremljevalni skupini? Ne želim zaničevati prispevka novih članov skupine, a ko na odru vodja skupine dvigne roko v znak opozorila, se ostali praviloma ustavijo. Člani zasedbe iz časov albuma Foxxin' so si bili kar enakopravni, kar je mogoče tudi razlog, da je skupina takrat razpadla, toda Messerschmitti so takrat zveneli in v živo in na plošči bolj konsistentno, kompaktno, mišičasto in vznemirljivo. Če je na LP-ju Foxxin' poslušalcu zmanjkovalo sape in ga je plošča s svojo ostrino in hitrostjo prehitevala, ali celo povozila, potem na Shake That Thing te nevarnosti ni. Za ohranjanje dinamičnosti albuma in za razbijanje določene monotonosti voznega reda so tokrat zaslužne priredbe (Willie Dixon 1.5, J.L.Hooker 1, Stones 1.5), katerih izpostavljenost, čeprav je sugestivna, se nevarno približuje dominatnosti nad avtorskim materialom. Pri slednjem -večinoma AC/DCjevsko obravanim - izstopa umirjeno poskočna ]im Beam Boogie Stomp, kjer je honky kitaro in klavir prispeval Romeo Spoons \omlija, medtem ko so si ostale pesmi rahlo preveč podobne, da bi ognjevito potegnile, kot pred tremi leti Miss Jackie Daniels ali Today. Toda predpostavljam, da vsi poznate formulo e = mc2 oz. teorijo relativnosti. Potemtakem veste, da je ta recenzija napisana v relativni tonaliteti in da so Messerschmitti še vedno resen in nevaren R'n'Rbend ali natančneje resna in nevarna Blues Rock skupina, saj jim njihova narava ne dovoljuje ničesar druge-ga. Konec koncev me ne bi presenetilo, če bi Messerschmitt v bližni prihodnosti po-stali istrski George Thorogood & The Destroyers.
PSIHOMODO POP: SREBRNE
SVINJE (CROATIA REC, NAPROPAJ VINILMANIJA)
Obstaja velika razlika med tistim, kar so Psihomodo Pop bili pred snemanjem prvenca "Godina Zmaja", kratek čas po njegovem izidu, in med tistim, kar so po-stali za tem. "Sexy Magazin", drugi LP, ki je ta prepad neznansko razširil, je komercialno izredno uspel. "Tkoje ubio Mickeyja Mousea?" je epizoda, ki so jo, prav tako kot skupina sama, v istem hipu pozabili vsi tisti, ki so jo gledali. Z novim CD-jem "Srebrne Svinje" na katerem je producenta Piku Stančica, s svojo prisotnostjo zamenjal razvpiti mojster fotografije Lupino in jim podaril nekaj laibachovsko militantne glamourozne odločnosti, se želijo Gobac & Co. "vrniti v garažo". Ampak... Vrniti se v garažo je enako težko in skorajda nemogoče v enaki meri, kot je v tera prostoru težko in skorajda nemogoče obogatiti se z rock'n'rollom. Psihomodo je nekoč res bil nor, toda zdaj je le slaba kopija samega sebe in bo to za vedno tudi ostal. "It's Too Late, Baby. It's Too Late. How Many Times Have I Told You Baby, It's Too Late." - Johnny Thunders & David )o Hansen (NY Dolls 1974).
ZA ZMERI SKREGANI: "WHAT" (SAMOZ., DIST.VIMLMAMJA)
Zgodba pravi, da so Za Zmeri Skregani nekje in nekako izgubili trak z željenim
miksom in da so potem na svoj kasetni prvenec uvrstili slabšo in manj karakterno verzijo. Originalne posnetke so najdli potem, ko je kaseta že bila izdana. Ampak to je njihov problem. Pri ZZS pogrešam ravno in predvsem nabitejšo produkcijo, saj njihov spevno tekoči punk potrebuje oster in čist zvok, ki bi na studijskih posnetkih pričaral energičnost in zagnanost njihovega živega nastopa. Namreč, v živo ZZS ne le da zvenijo, temveč tudi izgledajo kot skupina, ki jo sestavljajo štirje mlajši bratje članov D.O.A, Stiff Little Fingers, Buzzcocks in Replacements. Veselo vas zabavljajo tričetrt ure, da bi na koncu zahtevali še. Doseči tovrsten učinek kaseti What, kljub potencialnim hitom kot so "I'm Going Home" in "Just What I Want", na žalost ne uspe več kot trikrat. Škoda, po eni plati zato, ker so nosilci zvoka narejeni prav za ta namen, po drugi pa zato, ker so ZZS skupina, ki si to zasluži.
Slovenska provinca se je prebudila iz dolgoletnega glasbenega spanja in to je več kot dobra novica.
ZZ TOP: ANTENNA (RCA, NAPRODAJ VINILMANIJA)
Kam je izginil vesoljski hot rod z naslovnice albuma ZZ Top? Ali jim je ena tistih dolgonogih blondink sumljivega IQ-ja ukradla ključe, s katerimi so se tako močno afnali v video spotih? Ali so ga izgubili v neki lasvegaški igralnici? Kakorkoli že, ZZ Top so se vrnili na planetek, s katere so se leta '69 odpravili na hard blues rock odisejado. Kot navadni smrtniki so Billy Gibbons, Frank Beard, Dusty Hill in Bill Ham pogledali v središče svojega duha in bojda ugotovili, da satelitske televizijske antene niso pravzaprav nikoli sodile v njihova življenja, da je vse to bila le vizualna iluzija, in da se oni v resnici spomnijo le železne, velikanske, električne, radioaktivne in nadvse teksaške radijske antene, ki je bila zasajena prav tam in jih je nekoč seznanila s tistim norim ritmom, ki ne dovoli spanja. Po albumih Afterburner in Bold Recycler, ki stojijo na meji znosnega obupa, so se ZZ Top odločili preveriti, koliko rock'n'rolla je ostalo v njih samih. In to ne zato, ker v njihovih žilah teče kri Billyja William Bonnyja Kida, ampak zato, ker druge izbire preprosto niso imeli. (Spomnite te se, da so The Black Crowes zapustili mesto predsku-pine na njihovi turneji, saj s takšnimi "prodanimi tipi" niso želeli več igrati.) Novi album, Antenna, je tisto, kar je trio moral že zdavnaj posneti, saj je končno od dvanajstih pesmi mogoče poslušati sedem. Kitara je bolj mišičasta kot kdaj koli, bobni imajo najbolj naraven zvok v zadnjih desetih letih, vokal se druži z besnimi psi, toda temu navkljub bodo njihov Zvok, Okus in Vztrajnost brez pomoči MTV-ja dosegli le neznatne rezultate. In to zato, ker so njihove brade nepopravljivo preveč parfumirane.
nBIBUHfll
Seje bolje roditi kot zamorc ali peder? Zamorc, ker ni treba povedati staršem.
DlMLNZIJA ZV"OKA
KULTURA
INSAINE IN THE BRAIN
AS WE GO A LITTLE SOME' LIKE DIZ
- RAP KOT VEJA CDjev -l,2...Check it 0ut..l,2...Allright, we are ready..Chuck D. Rapper No.l na svetu, vsaj zame osebno. Leader Public Enemy. Oče ameriških črncev, vsaj tistih na vzhodni obali. Tistile 1,2... reče ponavadi na koncertih, ko preizkuša mikrofon. Mene zanima, kje je tisti CD, ki so ga najavljali že na CDju iz leta 92 (Greatest Misses). Na tem mestu pa bom pregledal nekaj bolj aktualnih CDjev zadnjega časa.
BOSS ; BORN GANGSTAZ
Boss je definitivno ena najboljših, če ne najboljša ameriška rapperka. Konkurenco ji (vsaj na MTV) dela Queen Latifah, ki pa je usmerjena bolj feministično in dela precej bolj popy glasbo kot pa Boss. Kakšno glasbo dela Boss? Hardcore. Gangsta rap v skoraj najtršem pomenubesede. Tisti, ki kaj spremljateMTV, ste najbrž že videli komada Deeper in Receipe. By the way, Receipe je na CDju spremenjen v Receipe Of A Hoe. (Logično; refren je 'Ya gotta let a Hoe be Hoe'). Vendar me zanima, zakaj tale cenzura pri videu ni prisotna tudi na CDju; saj ne da bi imel kaj proti.
CD je precej zanimiv. Mogoče kaže Boss samo sebe kot malo (pre)veliko šefico, ki ji ni para in strelja naokrog s puškami in pištolami in še kaj bi se našlo. Ne vem, kako je to mišljeno: kot feminizem ali kot življenje v getih, slamih in podobnih rečeh. Čudno izpadejo tudi 'vložki iz življenja' ali kako bi jim rekel. Sploh tisti iz trgovine, ko se sliši samo zvonec blagajne in pogovarjanje Ijudi, potem je vsega konec. Mogoče vse tole do sedaj zveni kot raztrgancija tega CDja, ampak to sploh ni bil moj namen. Born Gangstaz je čisto v redu CD in se ga sicer res lahko kmalu naveličaš, če nisi vajen trdega hardcore gangsta rapa, če pa ti je taka glasba všeč, potem navali narod! Boljšega ženskega rapa trenutno na trgu (še) ni.
ICE CUBE ; LETHAl INJECTION
Kratka zgodovina Ice Cuba, ki mi je dostopna. Začel je kot eden izmed tistih 'usmerjenih črncev' Niggers With Attitude, kjer je imel vlogo nekaj takega kot Chuck D pri P.E., mogoče malo manj. Tam je rapal s standardno hitrostjo N.W.A. in svet prestresel s kar nekaj kosmatimi komadi (
Fuck The Police, Gangsta Gangsta itd), potem pa so N.W.A. razpadli (šmrc) in Ice Cube je začel svojo kariero, ki mu je zelo lepo uspela. Umiril se je, sedaj rapa bolj počasi, tako da ga lahko tudi smrtniki, nevajeni Das EFXov ali kakšnih podobnih nabritih mašin razumemo. In kaj je naredil do sedaj?
f
Jaz imam njegove zadnje tri CDje, Death Certi-ficate, The Predator (nekaj je še vedno na Billboard Rap Singles) in tegale zadnjega, še precej svežega Lethal Injection. Mislim, da je pred Death Certificate naredil še nekaj, a ne vem kaj. Sem pa tegale Lethal... in Death... dobil skoraj istočasno, in jih bom zato malo primerjal.
Ko slišiš Death Certificate, dobiš občutek, kot dajena njemglasba, ki nekako nesodi vtačas. Je vse preveč ritmov, ki niso podobni pravemu bobnanju. Rap in besedila pa so povsem na mestu. Njemu sledi The Predator, ki je v deželi nam Ijubi povzročil med rapperji tisto vzdušje 'ja a bo že enkrat prišel k nam ali ja?\ in Prav tako Lethal Injection. Oba CDja sta narejena tako zelo dobro, da se skoraj ne sliši, da to niso pravi bobni ampak ritem mašina. Stvar je res super. Moram reči, da jelce Cubes tem do sedaj zadnjim CDjem zelo prijetno presenetil in da se CDja že po večtedenskem poslušanju še nisem naveličal. To pomeni, da je stvar narejena zelo dobro in če kjerkoli najdeš katerega odteh treh CDjev, potem ga takoj prijavi.
CVPRESS HILL : BLACK SUNDAV
Vsi pravi rapperji gotovo poznate Cypress Hill, ki so že pred nekaj časa najavili svoj prihod s CDjem, ki nima imena. Na njem je 21 komadov, ki so narejeni podobno kot CD Fear Of A Black Planet od P.E. (teh primerjav se sploh ne morem zenbiti). Skratka, zelo dinamično in povezano. Tale Black Sunday pa je narejen drugače. Precej komadov je narejenih zelo posamezno, nepovezano z ostalimi in ciljajo na to, da bi postali singli. To je za sedaj uspelo Insaine In The Brain in I Ain't Goin' Out Like That. Cypress Hill so v Billboardu bili izbrani kot rapperji leta '93 in so torej poželi velik uspeh, glede na to, da prihajajo iz skrajno revnečetrti in imajo videz kot ZZ Top (dolge brade itd). Glasba na CDju je precej drugačna od vsega, kar slišimo zadnje čase v rap krogih in mogoče nekako mistična, s precej dolgimi ambientalnimi uvodi in izvodi, kar nekoliko spominja na techno zvrst - ambientaliko. Imajo čisto svoj stil, ki mi nekako ne paše ravno najbolj. Pred nakupom CDja pa bi mogoče svetoval malce daljše poslušanje.
ONYX ; BACDAFUCOUT
Onyx, še pred nekaj leti punkerji in ballheadi, sedaj rapperji in ballheadi, so prišli, presenetili, on, kot kaže, tudi odhajajo. SLAM! se je imenoval njihov največji hit, za katerim je prišel še Shiftee. Neartikuliran rap z ogromno mero zajebancije in prepovedanih besed, to bi bila na kratko predstavitev tega CDja. Scratch je čisto nekaj posebnega, vedno so uporabljene le najvišje frekvence na ploščah in je dodan le kot ozadje pri komadih. Dokler jih ne spoznaš (slišiš) bolje, ti ponavadi niso všeč. Tudi nieni niso bili. In šele ko slišiš cel CD, ti postanejo res good. 0 njih praktično ne morem povedati nič več drugega, le to, da so vredni nakupa.
LUKA ROMIH
w
SONCNI DAN ZA BOSTANJ
,71
AKADEMSKI KLUB DOBRIH VIBRACIJ SEVNICA je v sodelovanju z DPZN KO-
PERsta29. 1. 94, v m a j h n i vasi Boš-tanj blizu Sevnice, predstavila G A L A KONCERT "POSAV-SKE KRI-ZANTE-ME". Pred spoštovanja v r e d n o publiko se je na odru predstavilo šest sku-pin: štiri posavske in dve hr-vaški. Ozvočenje je bilo izvrstno, prisotnih okoli 150 ljudi, pojavili pa so se tudi posebni
Povratek v rockovske vode sproži POLSKA MALCA (Krško). In to dobesedno. Zdaj
gosti-gledalci: skoraj kompletni DEMO-
LITION GROUP in pa gospod Brecelj z
Arijano; ne bosta šla na Nirvano.
Koncert    odpre    legenda    dolenjskega
"untergrunta" BOLD Brane Koncilja.END
ITALIC Od-
reci ti ra
kratko, po-
žene    ap-
lavz in o-
dide slatko
END.  Prvi
na odru za-
ž a g a j o
D  E  A  D
SMILE ,
t r o j i c a
mladcev iz
Krškega.
Zvok gra-
dijo na te- ^Jjj
meljih nek-
danje Pol-
ske Malce
(vadijo   v
istem pro-
storu). Na-
predek    v
z a d n j i h
dveh letih je očiten, instrumentali stojijo na
trdni ritem sekciji, po kateri vozi funky-
metal kitara. Pogrešamo vokal! Naslednji na
odru STAFF iz istega kraja. Pod taktirko
Bojana Rabzelja, z dvema vokaloma, igrajo
paranoično-melodični     HC.     Strukture
komadov so postavljene zelo grobo, manjka
jim lepršavosti. Bodo že! Sedaj pa klicaj! Iz
otoka   Krka   se   pojavi   MAMOJEBAC.
Presenečenje, začudenje, evforija. Troglava
zver, ki žre klasični rockovski zvok in
pristop, ga prebavi v minimalistično-
teatersko-artistično mineštro. Mamojebci
zavestno negirajo lastno glasbeno znanje in
odpirajo nove izrazne dimenzije. Večkrat
HURA, ne zato, ker jih Brecelj "fura".
petčlanski, z dvema kitarama in tremi vokali, se vrnejo k izvoru rokenrola. Pridobijo v
e n e r -g i č -nosti, i z g u -bijo pa inova-tivnosti in krea-tivno-sti, ki sta bila njihov zaščitni znak. S prired-b a m i (ADIJO P A -MET , L 0 U I LOUI, T W 0 L I P S
TW0 LUNGS AND ONE TONGUE) navdušijo, o novihstvareh pačezčas, ko jihposnamejo. Organizator konccrta vodi skupino PERSO-NA DI CAPPUCCINO. Izgubljeni v zvoku šestdesetih, s pevcem, ki hoče biti Henry
RoIIins, odletijo v pozabo. 0 njih nič več. Zaključek maratona pripade zagrebškim FALSCHPILER. Neizgrajen, kitarsko distorziran zvok, dobra volja in zaključek z priredbo EURITMICS. Zagreb premoreveliko boljših bendov.
Dogajanje je vzburilo vsakdanji mir svetega mesteca Boštanj, stanovalci so poklicali intervencijske enote, da odženejo horde zla. Festival kljub tenm končan uspešno. Ostaja pa grenak priokus zaradi kljukastega križa, ki so ga neznani storilci narisali na prometni znak. Na koncu zapojem pohvale: organi-zatorju, vsem bendom, publiki in pa sponzorjem, ki so vse to omogočili.
PIGOR, FOTO: BORIS BACIČ
Zakajje Bog ustvaril golf?
Da se tudi belci lahko oblečejo kotzamorci.
HRIIl
KULTURA
UNIČEVALEC (Demolition Man). ZDA, 1993. Silver Pictures/Warner Bros. Režija: Marco Brambilla. Sce-narij: Daniel Waters, Robert Reneau, Peter M. Lenkov. Fotografija: Alex Thomson. Glasba: Elliot Goldenthal. Glav. vl.: Sylvester Stallone, Wesley Snipes, Sandra Bullock, Nigel Hawthorne, Benjamin Bratt. Distribucija: Warner Bros Slovenija.
Los Angeles, leta 1996. Mesto se je spremenilo v velemestni pekel, ki ga je preplavil val kriminala. Superpolicista Johna Spartana (S. Stallone) s helikopterjem dostavijo nakraj, kjer jesuper-zločinecSimon Phoenix (W. Snipes) zajel skupino talcev. Med njunim spopadom Phoenix zažge poslopje, v katerem zgori vseh trideset talcev in Spartana obtožijo kot sokrivega za pokol. Oba obsodijo na sedemdeset Iet kriogenske ječe, kjer morata, preden ju prebudijo, presta-ti program rehabilitacije, ki jima ga s pomočjo računalniško vodene opreme na subliminalni ravni posredujejo med njunim "spanjem". Stvari pa se ne odvijajo po načrtu, kajti leta 2032, ko Phoenixa prebudijo zaradi zaslišanja za pogojno izpustitev na prostost,
GARY CLAIL (BREZ ON-U SOUNDA) V K4
NE, Nl BILO VREDNO 900 SIT!
1
egenda Londonskega techno rava' Gary Clail je toti petek, 11.2.94, krepko razočaral. Kot brez dvoma vsi vemo, je ob petkih v klubu K4 techno godba. Hardcore, trance, jungle, breakbeat, ambiental in podobno. Garyja Claila ne moremo uvrstiti nikamor, sajigraglasbo, ki je značilna samo zanj. Tako seje do tega petka vsaj zdelo,
Koncert se je začel ob pol dvanajstih in je trajal okrog 2 uri. Ves čas z zvoki iz njegovega kasetarja (vsaj tako se je zdelo mnogim raverjem, ki so jih bolela ušesa od čudnega, sikajočega in ne-preveč-kvalitetnega zvoka). Edina dva komada, ki sta res razvedrila poslušalce, sta bila Escape (there is no escape) in Human nature. Pa še ta dva komada sta bila 'obogatena' s strašnimi zvoki, ki jih je Gary izvajal v živo. Zamera gre malce tudi na račun na trenutke očitnemu playbacku.
Gray Clail je v Londonu res mogoče legenda, pri nas pa je med temi poslušalci, ki so bili na koncertu, izgubil še to naklonjenost, ki jo je imel. Vsekakor pa koncert (ki v K4 ponavadi velja 400 SIT) ni bil vreden 900 SIT!
LUKA R0MIH
STALLONE w§ SNIPES
le-ta pobegne, policija tistega časa pa niti približno ni primerno opremljena in izurjena, da bi se mu lahko postavila po robu...
PRIHODNOST JE PREMAJHNA ZA OBA
Uničevalec, ki ga je režiral debitant Marco Brambilla (pred tem je delal reklame na TV), je narejen po meri obeh glavnih igralcev, Sylvestra Stalloneja in Wesleya Snipesa. Prvega seveda ni treba posebej predstavljati, prav v zvezi z njegovo vlogo v tem filmu pa je lani izbruhnil manjši škandal, ko so bile (brez njegovega pristanka) objavljene fotografije golega Stalloneja, kako stopa iz kriogenske kopeli, kar je prebudilo neprijetne spomine na začetke filmske kariere tega igralca, ki je bil
svoje čase prisiljen nastopati tudi v "mehkih" porničih (npr. A Party at Kitty's iz 1. 1971). Wesley Snipes pa je "vzhajajoča zvezda", ki ga pri nas poznamo zlasti po filmih New Jack City (1991, r. Mario Van Peebles), 57. potnik (Passenger 57, 1992, r. Kevin Hooks), Driblerja pod košem (White Men Can't Jump, 1992, r. Ron Shelton) in Vzhajajoče sonce (Rising Sun, 1993, r. Philip Kaufman). Stallone, ki je doslej že petkrat zaigral Rockyja, trikrat Ramba in enkrat Kobro, lansko Ieto pa se je proslavil s Cliffhangerjem Rennyja Harlina, ki že nekaj mesecev prihaja na naša platna (bil je nekajkrat napovedan, pa nato spet odpovedan), je bil menda prav zadovoljen, da je imel tokrat za nasprotnika igralca takšnega kalibra, kot je Snipes (ki tudi trdi, da sta se s Stallonejem izvrstno ujela), saj je bil v vlogi Ramba ali Rockyja praviloma
VEC PUNKA MAM MANJKA
Vsemu skupaj bi lahko rekli dan punka v Ljubljani. Na Metelkovi, v torek 1. februarja,  v  Gala  dvorani,   prva generacija punka, angleški U.K.SUBS. Vse se je odvijalo pred okoli 150 fani, v organizaciji DRUŠTVA OMG in KUD PROLETARIAT, ki so za vstopnino določili 400 SIT. Bravo za dostopnost. Domačini, KMEČKA GODBA iz Ljubljane, so
FOTO: TINA HAUSER
obkrožen z manj znanimi osebnostmi iz filmskega sveta.
FUTURISTICNA AKCIJSKA KOMEDIJA
Uničevalec je precej prekoračil predvideni budžet (45 milijonov dolarjev), ki se je povzpel na približno 60-70 milijonov dolarjev. V Varietyju, kjer je film naletel na precej mlačen sprejem, so mu napovedali, da ne bo kaj prida zaslužil, glede na to, da je svoje stroške skoraj pokril že samo s prikazovanjem v ZDA (kjer bruto izkupiček znaša okoli 60 milijonov USD), pa se seveda ni bati, da se bo producent Joel Silver na koncu otepal z izgubo. Razlogi za pomanjkanje naklonjenosti do Uničevalca so podobni tistim, zaradi katerih tudi Zadnja velika avantura (Last Action Hero, 1993, r. John McTiernan) ni naletela na odobravanje pri kritiki. "Blockbuster" akcionerji 80-ih in 90-ih let namrec predstavljajo specifičen žanr, ki ga je očitno težko cepiti na filmsko komedijo. Uničevalec pa je prav to -kombinacija (futurističnega) akcionerja in komedije oziroma (kar je še ena vzporednica z Zadnjo veliko avanturo) gre celo za parodijo, pri kateri bodice letijo na sam žanr akcijskega filma. Kar pa se tiče scenografije sterilne prihodnosti, ki jo je zasnoval David L. Snyder s svojo ekipo in ki bi si drugače zaslužila vso pohvalo, ta - skupaj s ko-stumografijo in z dialogi - vzbuja v tem kontekstu zelo neustrezne asociacije, namreč na znanstveno fantastično komedijo Po-vampirjeni Miles (Sleeper, 1973), v kateri zamrznejo - in nato v prihodnosti spet odmrznejo - Woodyja Allena.
IGOR KERNEL
dobro izkoristili priložnost. Zgodnji HC, kiga imajo za vzorec, obilno podprt z mladeniško jezo, je bil super primeren času in prostoru. Razgreli so že tako razgrete glave, na koncu odigrali LID A BOLOGNA od vzornikov NABATH in zapustili prizorišče. Ko so se na odru pojavili U.K.SUBS, se je začelo veseljačenje. Pod vodstvom CHARLIJA PARKERJA, ki vodi bend že od vsega začetka (17 let!), trojka glasbenikov, ki so včasih bili njegovi oboževalci, odlično vozi po cesti, imenovani punk. U.K.SUBS že ves čas ostajajo zvesti sami sebi, ne koketirajo z trendi, igrajo in živijo to, kar čutijo. In to je PUNK! CHARLIE PARKER je v intervjuju za RŠ povedal, da ima rad tako življenje, rad
potuje in poje. Koncert pa je bil prav to: potovanje skozi zgodovino U.K.SUBS. Ves čas koncerta so drveli z veliko hitrostjo, v istem ritmu pa se je seveda skakalo pred odrom. Na koncu koncerta še ni bilo zadosti; na bis jih prikličemo trikrat. Takrat odigrajo NEW YORK STATE POLICE in pa seveda WAR HEAD, že dmgič tistega večera. Med komadi pa Charlie Parker navdušeno, kot kakšen majhen otrok, kontaktira s publiko. Čas se je ta dan zavrtel nazaj in to je okay. Ni pa okay teženje skinhedov, ki tudi tokrat niso ostali mirni. Ne pustim pa, da mi pokvarijo "filing", zato zapišem in zakričim: "JUHEJ SUBS!". Zdaj in še kdaj.
BORIS PETKOVIČ
il
Zakaj M. C. ne zaštiha Resnika? Ker cvika, da bo skrhal nož na njegovih ledvičnih kamnih.
KULTURA
Rodi se v Kranju 30. junija 1968. Glasba ga spremlja od plenic naprej. Oče poje v Kranjskem zboru, strica igrata v Plesnem orkestru pri Privšku, brat pa igra trobento pri kranjskih Diksilendih. Pri dvanajstih letih se začne učiti kitare. Glasbena šola ga dolgočasi, zato kot mulc raje igra pri raznih ansamblih. Nikoli ni maral punka, posluša pa vse od klasike naprej. Vpiše se na srednjo računalniško šolo v Kranju in jo tudi konča. Vojaški rok služi v Banja Luki skupaj s svojo kitaro. Igra po domovih JN A, a kaj več privilegijev mu armija ne nudi. Po letu dni se vrne domov. Razmišlja o akademiji za jazz v Celovcu.
5/ samo razmišl/al alije bil to tvo/ cil/?
Samo razmišljal sem in takoj našel izgovor,: " saj nimam šans." Bal sem se sprejemnih izpitov na Konservatoriju Glasbene Akademije za Jazz v Celovcu, veliko zahtevajo od tebe, pa še malo jih sprejmejo v končni fazi. Strah je bil tako velik, da mi je postal izziv in poskusil sem.
KITARIST PRIMOŽ GRAŠIČ
DELA BOLJ ZA DRUGE KOTZA SEBE
Kakšno zvrstglasbe igrate in 1y'e se vas da slišati ?
Igramo diksilend in swing. Dvakratletno redno obiskujemo Ameriko in igramo na festivalih v Sacramentu, Los Angelesu in v Kanadi. Na teh velikih festivalih se zvrsti do sto ansamblov, ki podobno igrajo. Mi igramo malo drugače, zato smo zanimivi in nas zelo cenijo. Moram priznati, da nas poznajo v Ameriki bolj kot pa doma. Posluša nas pretežno starejša generacija, ker jeto njihovaglasba. Po Sloveniji pa se nas sliši na novoletnih koncertih, v raznih klubih in na zaključenih zabavah.
Kaj lahko poveš o Ameriki, kotjo ti poznaš?
Amerika je dežela, kjer so Ijudje odprti in prijazni. Ko se jih navadiš, pogruntaš njihov sistem in te sprejmejo medse. Ne bi živel tam, bi pa jo vsako leto obiskoval. Na žalost poznam bolj glasbeno plat Amerike. Letos bo peto leto, ko jo bom spet obiskal. Ob velikih festivalih so določeni hoteli rezervirani samo za glasbenike in to je zelo pozitivno, ker spoznaš in navežeš stike z drugimi ljudmi s področja glasbe.
Prišlo nas je dvajset kandidatov za smer - jazz kitara. Bil sem eden od štirih, ki so nas sprejeli.
Kako poteka študij, si imel težave z jezikom?
Odštudiral sem štiri leta, zdaj je pred mano še diploma. Sistera predavanj in vaj imajo zelo dobro urejen. Vse je strnjeno in imaš tri varian-te: samo dopoldne, samo popoldne in cel dan. Tako sem se vozil trikrat na teden iz Kranja na Akademijo. Učijo te najboljši profesorji jazza , kot so prof. Erich Kleinschuster, prof. Harold Neuwirt, prof. Lieharper in drugi. Okolje je drugačno kot pri nas. Študentje si med seboj zelo pomagamo pri izmenjavi špilov, prav tako pa jetudi s profesorji. Včasih mi igramo namesto njih. Z nemščino ni nobenih težav, saj sem jo dobro osvojil v šoli poleg angleščine, zdaj jo samo pilim.
Ali so problemi s Jinanciraiyem študi/a?
Ne. En semester stane 3oo DM.
Sieden odsedmihglasbenikov v Green Town Jazz Bandu, kakoje prišlo do sodelovatya ?
Z vodjo banda Borutom Bučarjem sem se poznal že prej in ko je Miran Ferleš zapustil band, me je povabil k sodelovanju. Z njimi igram že od začetka študija.
Alisodeluještudizdrugimiglasbeniki na naših tleh ?
Igram v Triju Ratka Divjaka v clubu Flex (Ljubljana), v clubu Ragtime (Kranj) in gostujemo po Italiji. Sodelujem z New Svving Quartetom, z Big Bandom RTV Ljubljana na velikih koncertih, z Boškom Petrovičem (kvartet) turneje Zagreb-Maribor-Ljubljana-Kranj-Nova Gorica, z vokalom Art (Nada Žgur, Alenka Godec, Damjana Golavšek), z bandom v okviru RTV, ki se vsako leto meseca julija v Peruggi udeleži največjega Jazz festivala v Evropi... Napisal sem aranžma za Benča (Nosila je rdečo rožo), dva aranžmaja za Big Band, za Alenko Godec. Posnamem kitaro za različneglasbenike, ki me najamejo (npr. Otta Pestnerja, Darjo Švajger, Obvezno smer). Skratka - delam, to je važno.
Tvoji vzorniki ?
Prva tri mesta si delijo George Benson, Wes Montgumery in Pat Martino.
Načrti za prihodnost ?
Rad bi šel študirat v Ameriko, vsaj za dva semestra na college v Boston ali pa Los Angeles. Želja, ki si \o želim uresničiti je -posneti svojo ploščo, ker sedaj delam bolj za druge kot zase. Mogoče kdaj odprem privatno šolo, predvsem pa bi želel imeti več časa za svojo štiri mesece staro hči Minejo.
CVETKA CVET
ALENKA KOVACIC ¦ BOREC: POHLEP PO ČLOVEKU
SAMOZALOŽBA, 1993
"Skušal se je zbrati do minimalnega ra-zumevanja njenih besed, ki so puščale drobnp pekočo sled v spužvastem tkivu njenih zaznav. Omotično negotov glede pristnosti dejstev s puščavo v pogledu tja dol v globino, kjer se pod porozno površino začenja vlažna utripajoča sfera telesnih sokov."
Tako se začne Prvo poglavje in ob branju si kar ne morem kaj. Kakor sončni zahod rdeč življenski sok mi požene po kanalih, ki mi prepredajo meso in mišice, srce (ki je polno ljubezni do bližnjega, kakor so me učili, da je pravj, se požene v blazno dirko in njegovi zamolkli udarci mi razbijajo v sencih. Oči, s katerimi zaznavam in si v spomin nalagam prelepe slikice (hišice, obdane s cvetočimi cvetlicami na zelenih pomladnih hribčkih), se mi napolnijo s prosojno tekočino (ki jo ponavadi izločam ob trenutkih globoke samo-užaloščenosti), vulgaris imenovano solze. Roka, v kateri držim kozarec, do polovice napolnjen z dobrim domačim vincem, se mi zatrese, in gladina rdeče tekočine, ki je ravno takšne barve kot moj življenski sok, zatrepeče. "Ah, končno," si rečem (ljudje, ki me poznajo, pravijo, da je moj "Ah" zelo zgovoren!), "Končno slovenski pornič!" Pa, dragi moji, sploh ni tako! Sploh nisem mnogo - zelo razočaran. No ja, malce vseeno, priznam (ampak morate priznati - vsaj meni v delno zadoščenje in opravičilo - da je prvi stavek res obetajoč).
Zadeva je povsem drugačna. Zgodbica o slikarjih, razstavah, zdravnikih, medicinskih sestrah, slabosti (skoraj z bruhanjem in potenjem), skratka o čisto navadnih Ijudeh (ki običajno nimajo kaj pametnega početi v življenju, pa to isto intenzivno počnejo vsak dan) in ki težijo drug drugemu (tudi v obrnjenem vrstnem redu) do onemoglosti. Torej, dragi moji, branje, da je kaj! Žal res ni nobenih trupel in dobro-hudobnih žrtev, natančnih analiz in pornografije (kakor piše na ovitku knjige). Je pa veliko govora o prebavno-izločevalnih momentih (posebej še ob nakupovanju v marketu), in o nekem "neodločnem lebdenju razvajene mlačnosti". Razmerja med osebami in dogajanji (diagona-le v tetragramu, pentagramu in ostalih možnih in nemožnih gramih, dekah, kilah) si sledijo kot v kakšnem krimiču (kar tole ni). Perfekcionisti in fatalisti (umanjkajo pa sionisti), uživači in uživalci, slikarji - malarjev ni. Torej berite in uživajte!
VD DOCTOR IGNORANTIAE
DŽEVAD KARAHASAN:
DNEVNIK SEUTVE
WIESER, 1993
"V stoletjih po nastanku so se v mestii naselili Ijudje vseh monoteističnih religij in kultur, ki jih te religije prinašajo, neštetih jezikov in načinov življenja, ki jih ti jeziki izražajo. Sarajevo je postalo mikrokozmos, središče sveta, ki, kot učijo ezoteriki, kot vsako središče sveta vsebuje v sebi ves svet." Takole nas avtor Karahasan v prvem poglavju popelje v zgodovino svojega (in našega) me-sta. V zgodovino mesta, ki je predstavljal simbol enosti, sožitja "Štirih velikih" (muslimani, pravoslavci, katoliki in judje), simbol, ki v vseh odtenkih apokaliptičnih grozot vojne izginja skupaj s svojimi prebivald. Mesto, s petstoletno tradicijo, ki je, kot pravi avtor, na las podobno Jeruzalemu, kjer prav tako v enem skupaj živijo štiri
monoteistične religije. Me-sto.kiizginja iz obličja zemlje, in se
8i^8*rJ,«»«»                počasipogre-
za v mrak, v temo.vnebi-¦     vanje. Mesto :      apokalipse ^                         (kijeskupna
vsem štirim religijam), mesto strahu ingroze. Me-sto, ki je po vseh sred-njeveških p r a v i 1 i h
DNEVNIK
S E  L  I  T y E
oblegano in odrezano od zunanjega sveta, mesto, v katerega se je naselila lakota, mraz in smrt.
Karahasan nas vodi skozi vse štiri Mahale (Vratnik, muslimanska mahala; Latinluk, katoliška mahala; Tašlinhan, pravoslavna mahala; Bjelave, judovska mahala), ki so razporejene okoli Čaršije, ki je središče mesta in hkrati tudi geometrično središče prostora. Čaršija je prostor, kjer se trguje, kjer so delavnice in trgovinice, prostor, kjer se prebivalci vseh štirih mahal srečujejo, med seboj trgujejo, prostor, kjer se kaže potreba po komunikaciji in odprtosti do drugih. V mahalah pa vsak živi svojo vero, svojo kulturo in komunicira v svojem jeziku. Ta štirilistna roža pa pred našimi očmi izginja v eksplozijah, ognju in dimu. V ognju izginja petstoletna kultura in z njo vsi tisti, ki so jo oblikovali. Iz istega ognja pa vstaja Sarajevo, ki živi. Sarajevo, ki biva v naših srcih, takšno, kot mora (in bo!) nekoč ponovno zraslo iz ruševin. Mesto, ki bo ponovno družilo ljudi različnih veroizpovedi, različnih jezikov in kultur, ljudi, ki so odprti do drugih. Mesto, ki bo naizkušnjah preteklosti gradilo prihodnost. VD DOCTOR IGNORANTIAE
SAŠO GAZDIC DO POSLEPNJEGA PIHA
OBLIKOVANJE VESNA VIDMAR, ZALOŽBA KARANTANIJA, UUBUANA, 1993
Kaj je tisto, kar bibliomane pri starih knjigah tako vznemirja? Porumeneli listi, nacefrani robovi, vonj po prepereli davnini, poseben občutek ob dotiku papirja. Pa še nekaj je, še nekaj... Seveda, vinjete. To je tisto ta glavno. In ko odprete knjižico Saša Gazdiča (Kaj pa vem, kaj je, verjetno daljša novela," pravi Sašo o njej), vam najprej padejo v oči prave - vinjete. In ko še malo listate dalje in ste najprej seveda osredotočeni samo nanje, opazite, sa so velike okrašene črke na začetku poglavij enkrat namalane v takšnem in drugič v drugačnem stilu. Enkrat imajo stroge konstruktivistične konture, dnigič zaplavajo v bolj nadrealistične vode.
To je pa res nenavadno, si rečete in brskate dalje za vzroki. Kmalu ste že bližje poanti (pa se vam še sanja ne, kako daleč): poglavja s konstruktivističnimi vinjetami so opremljena z oznako A, poglavja z nadrealističnimi vinjetami pa s črko B.
Ampak potem se lahko greste naprej Dupina samo še tako, da se lotite zadevo tudi brat. In malo analitika kar morate biti, če si hočete umno razložiti Gazdicevo zagonetno zgodbo. Sicer pa tudi ni nujno; lahko se enostavno prepustite toku, da vas buta iz brega na breg. Ker res sta tu dva bregova; podobno kot dvojne vinjete, je tudi slog pripovedi dvojen - pod oznako A boste sledili reističnemu popisovanju zaporedja dogodkov, pod oznako B pa se boste prepustili bolj poetičnim, liričnim tokovom.
Vse napeljuje na to, da je dvojnost ključni princip Gazdiceve novele/romana. Virus cepitve namreč napreduje iz forme v vsebino (ali morda obratno) - spremljate dve vzporedni pripovedi v dveh delih z dvema pripovednima perspektivama - in na koncu se ga nalezejo tudi junaki. Ali vsaj junakinja, ki iz Eve razpade na Afrodito in Bonadeio. In če bi dve vzporedni pripovedi iz prvega dela lahko krstili za primarno, potem je verjetno drugi del pripovedi nekakšna njuna nevtralna sinteza. Toda na koncu se izkaže, da nas je Gazdičev prvenec potegnil: popolna shizofrena zgradba , ki smo jo tako skrbno gradili, se nam sesuje, ko ugotovimo, da zgodbo poleg dveh delov v resnici sestavlja še tretji del. S pomenljivim, olajšujočim naslovom Ključavnica. Iz labirintske strukture zgodbe (ali vas to ne spominja na postmodernizem?) vam zasije rešitev uganke. Ko jo radovedno preberete, vas malce osupne, ampak samo malo, ker sedaj ste že "padli not" in veste, da je tako tudi edino prav. Skozi Ključavnico namreč pokukate v sam praizvor, tja, kjer se vse začne, v svet mitologije ali kozmogonije vse tako kaže, da slovanske.
Analitiki, postmodernisti, matematiki, eko-nomisti si boste oblizovali prste, ko boste iskali vzporednice tu, aluzije tam in horizont pomenov in resnic tu in tam. Tisti, ki ste odštekani, bolj v drugo smer, vam bo Gazdič dober stimulans za trans. Ampak ne pozabite se prej posvetovati s svojim psihoanalitikom.
JULIJA
Kajje dobro za mačka? Whiskas.

w
LITERATURA
p
ZDRAVO!
retekli feden se je vse skupaj vrtelo okrog našega najvecjega in najbol dolgolasega pesnika. Upam, 6a ste ob vseh kulturnih priredifvah in debatah dobi \ vsaj ščepec inspiracije in napisali kaj berljivega. Ce ne, pa tudi prav.
Tudi sam sem bolj počival, vseeno pa sem bil prisoten (dvotretinjsko) na TRNOVSKIH PESNJŠKIH TERCETIH, ki so potekali od 2. do 4. februarja v KUD-u France Prešeren.
Če ste bili zraven, fino. Ce ne, pa vam je lahko prekleto žal, ker je bila prireditev, ki bo odslej Iradicionalni dogodek, zelo zanimiva.
Prvi večer so svoje pesmi brali ALES DEBEUAK (melanholično), TOMAZ ŠALAMUN (fantasticno) in NIKO GRAFENAUER (tresočih rok).
Drugi večer so se predstavili UROS ZUPAN (prehlajeno, a zanesljivo[, MILAN DEKLEVA (z glasbeno spremljavo in šaljivo) in DANE ZAJC s podporo JANEZA SKOFA na harmoniki (dolgega aplavza vredno).
Trerji večer, ko so nastopili KAJETAN KOVIČ, BORIS A. NOVAK in JURE POTOKAR, sem zamočil. Nujno (?!) sem moral na en žur v Bovec.
Pa mi sploh ni žal in mimogrede: Ce ste v krizi, Če se vam verzi sprofi kisajo...pojdite za en vikend gor. V hribe. Ker zvončkov, trobentic in mačic v tej sivi Ljubljani še dolgo ne bo, pa tudi tako slastnih sadnih tortic ne.
LITERAT
Vase prispevke, pesmi, pripombe, zgodbice, risbice, karkoli lahko pošljete na naslov: UREDNIŠ7VO TRIBUNE, Kersnikova 4,61000 Ljubl jana (s pripisom ZA UTERARNO STRAN}.
VETER P0GAN0V
Veter poganov je vzvaloval črno vino večernih src. Krut si, vedno odhajaš,
je rekla in šla.
V sobi so ostali samo zidovi.
Vzel sem svoja obzidja
cigarete in pijane misli
in šel iskat nekakšne
melanholične sanje kačjega
človeka.
Vse kar sem našel,
je bila slutnja jeseni.
Veter poganov je odhajal
iz mojega trenutka.
ALES DEZMAH
DOKLER SE BESEDE
mojih pesmi ne razdoločijo bom čisto tiho
tiho.
Samo kakšne sanje bom molčal v brezvetrju.
ALEŠ DEŽMAN
SKOZI KOPRENO NEŽELJE
klije nova podoba jutra.
Utrudil sem se senc spomina
ki me dušijo s sladkobnim vonjem gnilega listja.
S prsti sem predrl
mreno nebeške ječe
prijel sonce in ga poljubil.
Zdaj je to moje sonce.
ALEŠ DEŽMAN
TVOJE OCI S0 TUDI MOJE OČI
Zle podobe so se razblinile
kot rdeči orli iz umazanega snega
ki so poleteli v reko.
Zemlja sva
dišiva po pozabljenih podobicah in skrivnostih raztopljenih
v vseenosti. Strah noči se je umaknil poljubu.
ALEŠ DEŽMAN
IMPRESIJA
Agonija evforija
smrti ni več le peklensko trpljenje
totalna anarhija
le čustvo edina utopija
potok deroč penečih valov žgoč
podobe v senco skrite s krvjo prelite
rdeča luč vse je že fuč
TOMI VREČAR
ZDAJ JE T0 MOJE SONCE
in to jutro je najino jutro. Moje ustnice so rdeči tulipani ki krasijo stezo tvojega telesa.
Nisem več slep v tem dimu ki ga preganja veter.
Tvoje oči so tudi moje oči.
ALEŠ DEŽMAM
Nekdo si je zlomil nogo, zato je bog vsta/ z levo».
Brcnil je v planet in
misli so se zmešale...
In bog je hotel videti koncert Stonesov.
In neandertalec je vzel Zippota in zakuril ogenj.
In dinozaver je kupil novega Porscheja.
In Mojzes se je utopil v oceanu.
In P.Pilat je bil križan.
In Jezus si je ogledal razstavo križev.
In na zadnji večerji je zmanjkalo Hamburgerja.
In Hipokrat je izjavil, da mu je prišlo.
In Hitler je zalizoval Zide. In Stalina so v Sibirijo nagnali.
In Tito je doživel overdose.
In Mandela je doživel izliv v beli hiši.
In Kolumb je odkril luno.
In mozolji so imeli orgije.
In Trubar je natipkal detektivko.
In Prešeren je napisal brezalkoholno Zdravljico.
In Ciccolini ni več vstal.
In skini so švercali lasulje.
In hipiji so postali plešasti.
In Hendrixa so zaprli, ker je pil Uni.
In v sendviču sem zagledal rezino ganje.
In v Amsterdam so hiteli salamoljubci.
In v McDonaldsu so prodajali burek.
In Kekec je Wonderju prinesel kapljice.
In J.F.Kennedy je nabrcal Osv/alda.
In Lennon je zaštihal Chapmana.
In Sex Pistolsi so zasedli angleški parlament.
In Kip svobode je hotel narediti samomor.
In Vezuv je umrl. In v Bordeauxu so ustekleničili hrenovke.
In koren je prodajal čebulo. In M. Curie je izumila čevapčiče.
In AID5 je zanosil.
In Lenin je norel na borzi.
In Mona Lisa je naredila abortus.
In Copova se je odcepila od Ljubljane.
In meni se je odtrgalo, ko sem
pisal tole pesem.
BOJANE SINE
Kqj bi bila Čita/e bi bila Tarzan in Jane Žida?
Krznen plašč.
UTERATURA
V TEM SOMRAKU
se vse spreminja v iskanje prsta ki riše jagode
na ustnice in žalostne krokarje
na prsi. Beseda je pregnala podobe
ki so padale
iz predpreteklosti
in razpirale polje sanj.
A spoznanje je preblizu norosti.
Čas je
da stegnem roko in se prerežem na ostrini črk
predoločnih
da bi karkoli povedale.
Edina varnost je smrt
in beseda je največja ječa.
V tem somraku
občutenj
se prelivajo samo še megle
nešteto mlečnih poti
razpira
poltenost
iskanja
pozabljene resnice iluzij.
ALEŠ DEŽMAN
OSTRINA
V vročini še enega peklenskega dne
te ovijam v svoje dolge razmršene
lase nekega namišljenega divjaka
preplašenega pred svojo podobo.
Tvoja bela koža
je koža kače ki se rodi vsako jutro oblečena v nove
otroške laži. Prikupne in zasanjane. In tako prekleto žalostne
so tvoje oči.
Za njimi je ostrina noža. ALEŠ DEŽMAN
IZGINJAJOCA UUBEZEN
Ljubim te. Ljubim te. Ljubim te. Ljubim t. Ljubim. Ljubi. Ljub.
Lju. Lj. L BOJANE SINE
vsi bomo živeli tistega... okrnele okončine stiskajo pesti iščejo bes ki ga v očeh več ni
ohol občutek
v topih lobanjah
para možgane
bljuva iz njih znanje
ki se preliva v klanje
razparana grla vreščijo
vsi bomo živeli tistega
LEPEGA DNE...
TOMI VREČAR
STRAH NOCI SE JE UMAKNIL POLJUBU
od sonca ožganih misli.
Tulipanove ulice se sprehajajo
skozi reke posvečenih teles.
Ta dan je dan kresničk
hladen in svetel.
Padel bi a sem se ujel
v luno tvojega pogleda.
ALEŠ DEŽMAN
MOJ KUZA IN TVOJA MUCA
Ob umazani Ljubljanici v nedeljo zvečer,
svojega kužka peljem na pir.
Ta kužek je žejen in lačen,
z erotskim nabojem natlačen.
Pri Skucu zagledam spet njo,
Šin muca ima črno pentljo.
Moj kužek se zdrzne in skoči,
pikaste hlačke si žmoči.
Pomežiknjeno oko pripeljalo do tvoje mize me bo, si rečem in vstanem,
spotoma organ si pomanem.
Govorila o Ijubezni si pravi,
čustva utopila sva v kavi,
vrnila nagonu se in naravi.
Na grad sva zavila in
živali z vrvice spustila.
BOJAKE SINE
Uh, kako je to fajn, če zjutraj odpreš oči in prvo zagledaš človeka, ki ga imaš rad. Jaz pa vidim samo bel strop. Sranje. Stopim do telefona in pokličem svojo Ijubljeno. Je res fajn ta stvarca. Kilometre daleč, pa si lahko drug drugemu šepetava na uho. Totalno super. Se eno jutro, ki bo šlo k vragu. Razlika je le v tem, da je to zadnje jutro v tem letu. Skozi okno pogledam dol na cesto. Ljudje hitijo in gledajo v tla, kot da so tam vse rešitve. Kaj sploh vedo, da je danes zadnji dan v letu? Eh, naj gredo k vragu ! Svoje izmučeno telo, ki, čudo božje, še ni polno špeha in mozoljev, spravim v kopalnico. Zdi se mi, da voda ne spere samo umazanije, ampak da gre s tem ven tudi vsa moja notranja svinjarija. Saj je bil že čas. Zadnje dni so se mi motale čudne misli po glavi. Mislim, glede novega leta in vsega tega sranja, ki spada zraven. Saj ne vem, ali naj bom solidaren z Ijudmi, ki nimajo ničesar in sploh ne sanjajo o novem letu, ali pa naj pošljem vse k vragu in grem na zabavo ?
Nekako s težavo sem se odločil za drugo. Oh, sranje pa te odločitve. Ne vem, zakaj ta gnila tehnika ne naredi neke škatle z vsemi možnimi odgovori. Samo odprl bi jo, poiskal pravo stran, pravo odločitev in življenje bi šlo lepo naprej. Sranje. Voda mi škodi. Postajam utopičen.
Za nekaj časa najdem zavetje v svetu glasbe. Iz tega me grobo prekine mama. Hvala ti no, mama. Se zdaj ji ne gre v glavo, kako mi je uspelo narediti šolo. Ta stari pa ima to tako ali tako za čudež. No, kakorkoli že, splazil sem se skozi in bil prekleto ponosen. V mojem sijaju se je svetila cela hiša in tega mi ni mogel nihče vzeti.
Cas je, da grem. Zabava se bliža in polnoč tudi. Spravim skupaj stvari,mami in ateju vržem poljubček, pozdravim sestro in dobe-sedno odletim ven.
V mesKj se dobim z Ano. Ja, ja, tisto Ano, mojo Ano. Oh, kako dobro se je stisniti v objem Ijubljene osebe. To so nebesa. Pa kakšna nebesa. To je vesolje, to je milijone let staro drevo, to je luna, to je sonce, to so zvezde, to so trenutki, zaradi katerih bi morali Ijudje živeti.
Odpraviva se na zabavo. Polno Ijudi. Nekaj jib poznam, nekaj pa jih nočem poznati. Nekateri se mi poskušajo nasmejati a se jim na licih vidi, da bi me najrajezadavili. Zagledam prijatelje. Super. Res je, da so prava prijateljstva za vedno. Smo že kar fajn okajeni. Prihaja polnoč. Zadnja minuta v tem usranem letu. V mislih ga preletim a mi ne gre nič v glavo. Le na ljudi,ki sem jih zjutraj opazoval, se spomnim. Gledam, kako hitijo. Nekateri sploh ne vedo kam. Sicer pa, kot je rekel JamesBaldvvin, lahkogreškamorkoli,če veš od kod si prišel.
Predrami me odštevanje. Polnoč. Voščim Ani. Ana rad te imam. Spijem kozarec in čutim, da se me je že močno prijelo. Naj gre vse k vragu. Cetudi bo jutri konec sveta, bom danes posadil eno drevo. Ej, pa srečno novo leto, pa na zdravje !!
GORAZD ŽIHER
Zakaj se policaju ne da presaditi riti? Ker se policaj ne bi prjel.
iii
OBE STRANI PROTEKCIONIZMA
Oriznati moram, da o protekcionizmu do sedaj nisem preveč razmišljal. Z njim sem se srečal že kot majhen deček, ko je mama imela "protekcijo" pri glavni sestri lokalnega zdravnika in nama nikoli ni bilo treba čakati na vrsto. Od tistih dni se mi je protekcija zdela nekaj tako nepogrešljivega kot svetloba in voda. Včasih sem si le predstavljal človeka, ki nima nikogar, ki bi mu naredil "protekcijo" in to je bil vedno žalosten, od vseh Ijudi zavržen obraz.
Razumel sem jo kot dajanje prednosti pred ostalimi. Antična želva jo je dobila, pa bi jo brez posebnih tekmovalnih pravil, ki so ji prednost zagotovile vse do današnjih dni, kaj kmalu izgubila. Da, to je protekcija, dajanje in zagotavljanje prednosti. Zaščita!
KAJ MENIJO ANOLEŽI
Bo kdo rekel: "Menda! Že v osnovni šoli smo se naučili, da protection pomeni zaščita!"
Mogoče ima prav. Toda potem stvar sploh ne bi bila zanimiva. Tako pa sem pogledal v Oxford Advanced Learner's Dictionary pod geslo protection in obenem dobil razlago za protectionism. Moral sem se še malo potruditi in prevesti razlago "system of giving protection to home industry" v slovenščino. Prijateljica, ki zna angleščino malo bolje od mene je pritrdila, da je prevod "sistem za zaščito domače industrije" ustrezen. Dejstvo, da so si Angleži za tako zapleteno zadevo rezervirali le eno besedo, me je zatolklo. Zato, ker mi je dokončno postalo jasno, da njih (pa tudi drugih tujcev) ne razumemo. Besedo protectionism vsak prevajalec in tudi manj učen Slovenec brez težav prevede v protekcionizem, kar je v bistvu tudi prav. Razlika je le v tem, da Slovencu ta beseda pomeni dajanje prednosti komurkoli, Angležem pa zaščito in še to samo domače industrije. Kdo pa danes pri nas sploh razmišlja o zaščiti domače industrije? Kaj šele, da bi zato imeli posebno besedo!
nekaj gospodinjskih aparatov, hrano za nas in naše male ljubljence, obleke in pralne praške. Vedo, da smo še naivni, da verjamemo televiziji (in tudi TV reklamam), časopisom, da ne vemo kaj z nami samimi ter da je pri nas dovolj malih in kratkovidnih, njim icoristnih ljudi.
Hvalijo nas, da smo odprta država, da se postavljamo na svoje noge, da smo zaustavili inflacijo. Hvalijo našo vlado in gospodarske reforme (s tem najbolj pokažejo, da nimajo pojma o čem govorijo). Obenem z velikimi (za razvite tržne razmere prevelikimi) zaslužki prodajajo in pod ceno kupujejo.
Ne, Slovenci res ne vemo, kaj pomeni zaščita domačega gospodarstva. Medtem, ko se nekaj ljudi in podjetij trudi, da bi se slovensko gospodarstvo postavilo na noge, jim politika preprečuje prodajo na tradicionalna tržišča ter sili v drago iskanje novih trgov. Vse to v času splošne recesije, ko so razvita tržišča zasičena z neprodanim blagom. Država, čeprav še vedno lastnik večine slovenskih podjetij, odpira lastno tržišče in odpravlja administrativne in druge ovire za uvoz hitreje kot EGS. Pri tem ne naredi ničesar, da ne bi domačemu gospodarstvu zagotovila vsaj enako-vrednega izvoza. Denarno je izvoz res večji od uvoza. Odlično! Vendar je količinsko razlika med izvozom in uvozom še večja, kar pomeni da v izvozu dosegamo nižje cene kot jih plačujemo pri uvozu. Taka tekma je za našo industrijo že vnaprej izgubljena.
ZASCITA IN KONKURENČNOST
Angleški protectionism je za nas deveta vas. No ja, saj deveta vas je nenazadnje res že za našo mejo, tam nekje v širni tujini. Kako pa naj potem zaščitimo domačo industrijo?
Tujci, naj bodo to politiki, svetovalci, trgovci, bančniki ali pa lastniki kapitala, nas zelo dobro poznajo. Vedo, da se imamo za majhen narod, da svojega tržišča ne cenimo (je baje premajhno) in da se nam zdi vse, kar ni narejeno v Sloveniji, lepše, kakovostnejše in cenejše, skratka neprimerno boljše. Vedo, da si želimo boljšega življenja in vedo, da o tem, kaj boljše življenje sploh je, nimamo nobene predstave. Zato nam ponujajo svojo Utopijo in obenem pomoč, da do nje pridemo. Vedo tudi, da smo bogat narod, da imamo v žimnicah, pa tujih in nekaj manj tudi v domačih bankah, precej denarja. Vedo, da svojega denarja ne cenimo ter da nam po dolgih letih ideologije edino vrednoto predstavljajo materialne dobrine. Poznajo naše, v dolgih Ietih socialistične zaprtosti vzgojeno hrepenenje po višjem standardu. Saj ni treba dosti, samo televizor, avto in
Uradna politika se je skrbi za podjetja odpovedala. Baje zagotavljanje pogojev za uspešno poslovanje ni v pristojnosti Vlade.
Domača podjetja, še do včeraj nevajena tržnega obnašanja, naj se kar sama znajdejo. Najboljša bodo že obstala. Kaj pa, če ne bo vzdržalo nobeno in bodo na koncu vsa v lasti tujcev?
Konkurenčnost in tržno gospodarstvo smo Slovenci sprejeli kot nekaj idealnega, kot šolski primer. Pri tem pozabljamo, da so države, ki nas tega učijo, pripravljene svoja gospodarstva ščititi tudi z vojnami. Podkupovanja, industrijsko vohunstvo in propaganda so samo del lahke, za konkurenčni boj potrebne oborožitve. Protekcionizem pa predpogoj za obrambo.
150.000 DELAVCEV V DOMAČIINDUSTBIH
Posli tečejo. Domača industrija, za katero ne skrbi niti njen lastnik, pa je samo opazovalec. In še to le, če ima čas. Le kako naj se ukvarja z obrambo lastnega tržišča in organiziranim nastopom na tujem, čc pa ii Vlada s svojim
mačehovskim odnosom prepušča reševanje vseh glavnih problemov: financiranja proizvodnje, iskanja investitorjev v nove programe, zagotaljanja ustreznega standarda in socialne varnosti.
In vse to samo 150.000 delavcev. Da, res je, od dva milijona Slovencev jih samo 7,5% ustvarja novo vrednost v proizvodnji. Kmetje so izvzeti. Vsi ostali za delo sposobni Slovenci so ali nezaposleni ali pa skrbijo, da življenje pri nas lepo in organizirano teče: delajo v bankah, trgovini, šolstvu, pošti, transportu in drugih storitvenih dejavnostih, republiški in občinski birokraciji in vodstvu ter administraciji proizvodnih podjetij.
PR0TEKCI0NIZEM P0 SLOVENSKO
Z industrijo se ne znamo ukvarjati. To so dokazale že predhodne vodilne strukture in tudi sedanja. Industrija je samo en velik problem (predvsem za tiste, ki je ne obvladajo). Zanjo potrebuješ denar, dobre programe, Ijudi, ki z veseljem delajo, organizacijo, managerje, marketing, tržišče. V Sloveniji pa kot da vsega tega ni (ker že dolgo ni nihče naredil ničesar, da bi bilo). Zakaj bi se torej šli protekcionizem?
Vsekarjetrebazaščiti.jenašadministrativni aparat (ta je pa dober), poln šolanih, izobraženih in pametnih Ijudi. In oni imajo izdelan sistem za lastno zaščito. Lasten, tujini primerljiv standard vzdržujejo z razprodajo industrije tujcem in s pomočjo tujcem pri njihovem nastopu na slovenskem trgu. Njihova "protekcija" ima svojo ceno. Domača industrija, saj vsi vemo, da je v razsulu, je ne more plačati. Zato pa imajo tujci dovolj denarja. Saj Slovenci nismo predragi!
Da pa stvar le ne bi izgledala tako črno, vodimo tudi statis-tiko. In ta kaže, da proizvodnja raste. Bodimo zadovoljni. Zakaj bi se spraševali, kako je mogoče, da proiz-vodnja raste, če pa seniničspremenilo. Razen seveda, da je nezaposlenihševeč. Zakaj neki bi se poglabljali v statis-tične podatke samo zato,dabiugotovili, da pri nas raste proizvodnja samo na papirju.
Največja "spodbu-da" domači in-dustriji    je    bila
uvedba 5% davka na razliko v ceni pri prodaji blaga. Le tega plačujejo samo trgovska podjetja, zato so se doregistrirala za proizvodnjo in sedaj proizvajajo tele-vizorje, mikserje, salamoreznice, tranzistorje, bluzice, krilca in še kaj, kar v resnici samo uvozijo in na domačem trgu prodajo. Proizvodnja zato po statistiki narašča, vendar je napis pod grafikonom napačen. Pisati bi moralo: rast potrošnje!
PRIHODHOST
Brez zaupanja in zaščite bo domača industrija propadla. Z njo bo propadla tudi Slovenija. S Slovenijo pa tudi tisti, ki svojo "zaščito" prodajajo.
Ker se to ne more zgoditi, nas čaka najprej streznitev. Da se zavemo, kaj smo, kaj zmoremo in se dogovorimo, kako bomo to dosegli.
Prvo znamenje streznitve bo padec Vlade, ki ne podpira domače industrije.
Poletje bo vroče.
ALJOŠAVODOPIVEC
NAZICOMMIES FUCK OFF!
MANCAROŠIR
ŽIRINOVSKI
nožični mediji so eden od najpomembnejših mehanizmov za konstituiranje sveta vsakdanjega življenja. (Husserl:"Lebenswelt") f ki je izmed mnogoterih svetov naš najpomembnejši svet, realnost par excellence. So referenčna shema za mojo interpretacijo sveta, sa) vem, kaj se v svetu dogaja, predvsem prek njihovega "posredovanja". Česar ni na televiziji, o čemer ni govoril radio in niso pisali časopisi, to zame ne obstaja (razen intimnega sveta in zaloge znanj mojih najbližjih).
Definiranje realnosti v podobah in prek podob medijev je tako učinkovito, da posamezni ekologi že opozatjajo pred medijsko kontaminacijo; "the media is thenevv church; the television itsaltar; the image its sacrament; the First Amendment (o svobodi govora, op. M.K.) its Bibte; and any critique is btasphemy", piše Nikki Craft. Papeški svet za družbeno obveščanje, ki je vrhovno cerkveno telo na področju obveščanja, je ob 20-tetnici Communio et progressio 1992 leta izdal novo pastoralno navodilo z naslovom AETATIS NOVAE (Na pragu novih časov). V njem govori o značilnostih množičnih rnedijev, "ki so dosegli tak pomen, da so za mnoge glavno orodje obveščanja in vzgoje, vodenja in navdiha za osebno, družinsko in družbeno vedenje." Zato psiholog Anton Trstenjak pravi, da kortiunikacija kot proces socializacije dosega svoj vrh v družbenih občilih kot čustveno prepojenih in številčno premočnih (sugestivnih) ranožičnih medijih.
Kakšne podobe nam ponujajo ta "številčno premočna (sugestivna)" množiena občila? Praviloma negativne, saj nas številni popuiarni novinarski učbeniki učijo: samo staba novicaje dobra novica. Ati: piši o denarju, seksu in krvi, togre najbolje v promet. Če česa takega ni priroki, sproduciraj! Pomožnostissliko; kar vidim, ,je najbolj res. in potem televizijski snemalci posnamejo samomor "v živo", dokler obešancu dih ne zastane, ali pa zleti fotoreporter v zrak, ker je hotel z medijskim očesom preblizu...
Ob obisku Žirinovskega v Sloveniji so se množični mediji zgražali nad podobo "junaka". Kot da te podobe niso sami ustvarili! Če o Žirinovskem ne bi tako tankovestno in v podrobnostih poročali kot so, Žirinovski tiste dni ne bi bil del slovenske zavesti. In če bi ga rnediji ignorirali (navsezadnje; kaj pa je bilo tako pomembnega sklenjenega ob tem obisku?), Žirinovskega ne bi bilo. Škoda???
tpiphpt
Kako se znebiš Resnika? Omogočiš mu, da piše science Jiction.
MEDIJSK^ PODOBi
igo  '
TERORIZEM?
CETRT STOLETIA VOINE
Odvanajstem stoietju je papež Hadrijan IV. z darilno listino poklonil Irsko angleškemu kralju Henriku II. in s tem sprožil številne upore Ircev, ki so Britance leta 1921 prisilili v ustanovitev Svobodne irske države s statusom dominiona. Šestnajst let kasneje je Irska dobila svojo ustavo, se preimenovala v Republiko Irsko (Eire) in razglasila neodvisnost. Pod britansko oblastjo pa je ostal severni del Zelenega otoka, provinca Ulster oziroma Severna Irska.
ZAKAJINKAKOSEJE VSE SKUPAIZAČELO
Terorizem na Severnem Irskem se je pojavil kot posledica oziroma je logično nadaljevanje boja za državljanske pravice v Ulstru. Katoliško prebivalstvo, ki predstavlja približno tretjino prebivalcev Severne Irske, je (bilo) politično in socialno zapostavljeno, številna ključna mesta v industriji, bančništvu in drugod zasedajo protestanti. Zastopanost katolikov v politiki je (bila) precej manjša kot bi morala biti, diskriminacija je (bila) prisotna tako rekoč na vsakem koraku. Bolj ali manj mirne katoliške demonstracije v letih 1968-69 so se predvsem po zaslugi protestantskih protidemonstracij in napadov spremenile v nasilno manifestacijo. V tem obdobju so vodilna mesta v protestantskem taboru prevzeli radikalni, demagoški politiki, kakršen je častiti lan Paisley, še danes goreč nasprotnik pogajanj z irskimi republikanci. Zaradi nasilja in nemirov, ki so izbruhnili v Belfastu in Londonderryu, je britanska vlada avgusta leta 1969 poslala v Ulster prve enote britanske armade. Njihov namen je bil predvsem zavarovati katolike, zato je razumevanje za angleške vojake v tem času pokazala celo Irska republikanska armada (IRA). Prvi spopadi so izbruhnili med protestantskimi paramilitaristi in armado, ki jo je Ian Paisley takrat primerjal z SS.
RAZKOL
V REPUBLIKANSKEM GIBANJU
V naslednjih dveh letih je prišlo do pomembnih sprememb v IRA, ki jo je izbruh nemirov skoraj popolnoma presenetil. V tem času je bilo vodstvo IRA v rokah komunistov, ki so se zavzemali za demokratične reforme in nasprotovali oboroženemu boju, ki bi še poglobil prepad med katoliki in protestanti. Toda katoliki v Belfastu, ki so zaman pričakovali zaščito IRA pred protestantskimi napadi, so bili drugačnega mnenja. Zahteve po "vojaških", se pravi terorističnih metodah boja so se pojavile tiidi v IRA, zlasti med njenimi
mlajšimi pripadniki. Do pričakovanega razkola je prišlo decembra 1969. Od "uradne" IRA se je odcepila tako imeno-vana "začasna" IRA (Provisional IRA - PIRA) pod vodstvom Seana MacStiofaina. Sprva je novo skupino sestavljalo le 30 do 40 članov, v letii 1970 pa je PIRA prevzela večino novih rekrutov, denarja in orožja, ki bi sicer pripadli "uradni" IRA, toda ulstrski katoliki so se očitno odločili, da bodo podprli bolj militantno krilo.
"Uradna" IRA se je po teh dogodkih še nekaj časa zapletala v spopade v Ulstru in v med-sebojne obračune med različnimi naciona-lističnimi skupinami ter izvajala bombne napadevAnglijiinoboroženeropevRepubliki Irski. Njena dejavnost je skoraj dokončno zamrla v maju 1972. Čeprav je v Republiki Irski ohranila nekaj vpliva tudi kasneje, pa zgodovino oboroženega republikanskega gibanja po letu 1972 pišeta PIRA in Irish National Liberation Army (INLA), ki se je prav tako odcepila od "uradne" IRA in je sicer manj vplivna kot PIRA, zato pa bolj radikalna.
ZAHTEVE KATOLISKIH MILITANTOV
Po programu, ki ga je sprejela leta 1972, se je PIRA zavzemala za demokratično, socialis-tično republiko in federalni sistem vladanja. Toda leta 1982 je bila ideja federalizma opuščena, na njeno mesto pa je stopila združitev Severne Irske z Republiko Irsko. PIRA je bila sprva, podobno kot stara IRA, razdeljena na "čete", "bataljone" in "brigade", ki so bile razporejene v Belfastu, Londonderryu in na obmejnem področju, organizacijo pa je vodil "vojaški svet". Toda kmalu se je izkazalo, da takšna organizacija ni primerna za teroristično bojevanje v mestih, zato so se sredi 70. let odločili za reorganizacijo. Ustanovili so manjše enote, tako imenovane Active Service Units (ASUs), ki jih sestavlja tri do pet teroristov.
Spremenila se je tudi strategija. Upanje na hitro zmago se je umaknilo prepričanju, da mora za Britance prisotnost v Ulstru postati predraga. Pojavili so se požari v nakupovalnih centrih, vrstile so se ugrabitve menažerjev in sabotaže v tovarnah. Sprva se je strategija zdela uspešna, toda pravega rezultata na koncu ni bilo. V80. letih je "začasna" IRA med tarče svojih napadov, katerih žrtve so bili do tedaj predvsem britanski vojaki, uvrstila tudi pripadnike Royal Ulster Constabulary (RUC), ulsterske policije, v kateri prevladujejo prote-stanti. Posledice te odločitve so bile vidne že v letu 1985, ko je bilo ubitih 25 policistov in "samo" dva vojaka, čeprav je bilo v Ulstru nameščenih več vojakov kot policistov.
V ULSTRU NE UBUAIO SAMO KATOLIKI
Nasilje v Ulstru je doseglo vrhunec leta 1972,
ko je bilo ubitih 467 ljudi, od tega 103 vojaki. Morda najpomembnejši dogodek v tem Ietu je bila tako imenovana "krvava nedelja" ("Bloody Sunday" - ah, dobri stari U2...) v Londonderryu 30. januarja, ko so angleški padalci po katoliškem protestnem pohodu ubili trinajst katoliških civilistov. Neposredna posledica poboja je bila eskalacija konflikta med katoliki in protestanti, britanska armada pa svojo napako drago plačuje še danes. Na stotine bombnih napadov, predvsem s katoliške strani, je izzvalo množične aretacije, toda oblasti so po pravilu zapirale napačne ljudi, saj večinoma niso poznale novincev, ki so nasledili stare voditelje IRA. Nasilje katolikov je izzvalo povračilne ukrepe protestantov in uvedbo neposredne uprave (direct rule) Ulstra iz Londona, s čimer so na obrobje zrinili ulsterski parlament, v katerem so prevladovali protestanti. Slika terorizma v Ulstru ni popolna, če nasilju katoliških skrajnežev v Ulstru ne prištejemo nasilja protestantskih paramilitaristov, katerih večina, podobno kot večina pripadnikov katoliških terorističnih organizacij, izhaja iz delavskega ali nižjega srednjega razreda. Terorizem protestantskih skupin, kakršni sta Ulster Freedom Fighters (UFF) in Ulster Volunteer Forces (UVF), običajno predstavlja povračilne ukrepe za terorizem katolikov. Na večino napadov PIRA, v katerih so žrtve tudi protestantski civilisti, se protestanti odzovejo z ubojem katolikov, običajno civilistov ali političnih aktivistov. Posledica takšne prakse je začarani krog nasilja, ki mu ni videti konca. Irski militantni katoliki skrbijo za strah in negotovost tudi v Angliji, kjer so bili najbolj aktivni v letih 1972-73 ter v 80. letih, njihovi napadi pa so dosegli vrhunec s poskusom umora ministrske predsedniceThatcherjeve in dragih voditeljev konservativne stranke na letnem zasedanju torijev v Brightonu leta
1984. Teroristični napadi republikancev v Angliji pa se nadaljujejo tudi v 90. letih (zaenkrat najodmevnejša je bila eksplozija avtomobila-bombe, ki je aprila lanskega leta razdejala londonsko finančno središče City).
NEG0T0VA PRIH0DN0ST ZELENECA 0T0KA
Pogajanja med Britanijo in Republiko Irsko ter neposredni pogovori z vodstvom PIRA so se začeli sredi 70. let. V pogajanjih z Dublinom je bil dosežen precejšen napredek, ki se je pokazal ob podpisu sporazuma v Hillboroughu leta 1985. S tem sporazumom je Irska dobila pravico do sodelovanja pri reševanju vprašanja Severne Irske. Pogovori z vodstvom PIRA pa so bili neuspešni, saj so bili predlogi Londona o delitvi oblasti v Ulstru za PIRA nesprejemljivi. Priložnost za izkoreninjenje terorizma na severu Zelenega otoka je tako ostala neizkoriščena, toda politično reševanje pro-blema se je v zadnjih mesecih spet premaknilo z mrtve točke. Velika Britanija in Republika Irska sta ob koncu lanskega leta podpisali nov sporazum, po katerem mora Irska iz ustave izbrisati člen, ki se navezuje na združitev celotnega otoka. Obenem sta vladi obeh držav povabili PIRA in njeno politično krilo Sinn Fein (ki ga v Republiki Irski podpira manj kot 2% volilcev) k uradnim pogajanjem, toda smo pod pogojem, da se PIRA za vsaj tri mesece odpove terorističnemu nasilju.
V 25 letih je politično nasilje v Ulstru zahtevalo več kot 3000 življenj, to število pa kljub možnim pogajanjem žal še zdaleč ni dokončno. Niti londonska niti dublinska vlada namreč ne moreta ponuditi predloga, ki bi bil sprejemljiv za vse strani v konfliktu, zato je nadaljevanje spopada neizbežno.
MARK0 BUKOVŠEK
MIT0L0GIIA POLITIČNEGA NASILJA
Oo informacijah, ki jih o terorizmu posredujejo občila, si vsakdo ustvari določeno predstavo o tem fenomenu. Toda mediji nikakor ne poročajo o vsakem strelu ali eksploziji, ki odjekne v svetu, še najmanj o tistih, ki jih ni slišati na razvitem Zahodu ali vsaj Bližnjem vzhodu, ampak na primer v Vzhodnem Timorju, Čilu ali Gvatemali. To pomanjkanje ustreznih informacij botruje nastanku različnih "mitov" oziroma zmotnih predstav o terorizmu. Laqueur, Sederberg in Stohl, avtoritete proučevanja terorizma, govorijo že o celi mitologiji, mi pa bomo omenili le nekaj vrstic iz njihovega repertoarja mitov:
* vsi teroristi so blazneži
* vsi teroristi so kriminald
* teroristi so revni in njihova motivacijaje globoko ideološka
*  teroristi soJanatikU ki sojih nevzdržne razmere pahnile v brezupen položaj
*'   terorizem   je    orožje    radikalnih revolucionarjev
* terorizemje orožje nemočnih
*  terorizem je nov oziroma v preteklosti neznan pojav
* terorizemje zelo učinkovit
*   terorizem je naravna  reakcija na nepravičnost, zatiranje ali preganjanje
* terorizemje domena izključno nevladnih organizacij oziroma posameznikov
GLAS VPIJOCEGA V (AMERIŠKI) PUŠČAVI
V preteklih dnevih smo se lahko zabavali ob reakcijah, ki so spremljale dogajanje v New Yorku, kjer so o miru govorili sprti irski katoliki in protestanti. Ob tej priložnosti je ameriški predsednik odobril vizo predsedniku Sinn Feina, političnega krila PIRA, in tako je Gerry Adams prvič po dvajsetih letih lahko odpotoval v ZDA, medtem ko v London še vedno ne sme. Tradicionalno hladnokrvni Angleži so ob tem izgubili glavo, saj je bil Adams v ZDA deležen velike medijske pozornosti, ki jo v Angliji predstavnikom Sinn Feina z zakonom odrekajo že od Ieta 1988. Vse to bi morda Angleži še prenesli, če Adams o miru in demilitarizaciji v Ulstru (s katero je seveda mislil odhod angleških vojakov) ne bi govoril evforičnim Mneriškim Ircem, ki predstavljajo zelo pomemben vir dohodkov za irsko republikansko gibanje. Besede Gerrya Adamsa so sicer preko svojih medijev lahko slišali tudi Britanci, toda glas, ki je spremljal premikanje njegovth ustnic, ni bil njegovglas, kajti tudi slednjega imajo v Anglijiza nevarnega. Weird, isn't it?
M. B.
Kakoje Helen Keller izumila masturbacijo? Poskušalaje brati z lastnih ustnic.
ilBIEUHl
TO BE OR TO BYTE
GAMES
II.DEL
CISTOKRVNl MEŠANCI
¦¦¦¦^ o igre, ki se obnašajo tako nekako kot popularna glasba. Recept za čimbolj donosno igro: tematika naj bo enaka kot pri najuspešnejši igri lanskega leta, igra naj bo na pogled krasna, z veliko slik in zvoka, in uspeh je že zagotovljen. Še kakšen povprečen škandalček, da igralci zvejo za špil brez nepotrebnega metanja (tvojega) denarja za reklame in to je to. Danes imamo dve glavni vrsti iger: za kretene z refleksi in genije brez refleksov. Kreteni z refleksi ponavadi igrajo igre, v katerih je treba kaj streljati, se komu izmikati, teči na 100 metrov (žokanje joystickalevo-desno) inpodobno. Zanimivo je laufanje po labirintu: tvoj zmazek teče pred štirimi zmazki druge barve, ki ga ne smejo dohiteti. Če poješ banano, potem 10 sekund lahko Ioviš druge zmazke, kajti sedaj imaš MOČ! (zelo inteligentno). Ja, moč je tudi bistvene narave pri teh igrah, kajti boljše orožje imaš, več jih pobiješ. Logično, ne? Intelektualci brez refleksov pa danes igrajo igre,   kot   so   pustolovščine,    igranje
domišlijskih vlog in strateške igre. Naslovi takih iger so: Larry X (doslej od 1. do 6. dela), Police Quest X (prišli smo do 4. dela), Civilization, Ultima X (ja, 8. del je nekaj posebnega), SimCity 1 ter Simcity 2000 -ravno prihaja na ljubljanske monitorje. To je samo nekaj imen.
WHAT COMES NcXT?
Ravnokar se je začela osvobajati okovov zaendrek računalnikov vrsta iger, ki so v skupini Virtual Reality (navidezna resničnost). To so igre, ki ti na monitor prikaže gledanje v hudobnt svet iz tvojih oči. Si v svetu, ki je navidezno realen - torej je v domišliji.Take igre potrebujejo hitre računalnike z veliko spomina, saj morajo izračunati vse tiste glomazne slike, preden jih pošljejo na monitor. Po mojem se bo ta smer iger v bližnji prihodnosti še najbolj razvila. Je pa še ena novost: vse take MEGA igre bomo počasi začeli dobivati le še na CDjih, in na to mesto uletijo konzole s CD ROMi, kot na primer Commodorjeva CD32. Ampak o konzolah pa kdaj drugič.
LUKR
KUPOVANJE RACUNALNIKOV KOT NACIONALNIŠPORT i> del
N
ovo poglavje je tu: Amiga. Ko si v osemdesetih letih rekel AMIGA, so vsi vedeli, za kaj gre: za igralni avtomat, ki stane golih 500 DEM.
Računalnik dandanašnji srečamo samo še v muzejih. Tudi Renault 4 so nehali izdelovati. Zdaj je tu Clio, mar ne? In namesto na A 500 danes mulci igrajo na A 1200, ki ima z najboljšo sestro Amigo 4000 nekaj skupnih potez, vendar to vsekakor ni cena. A 4000 stane brez monitorja 4000 DEM, A 1200 pa okrog 1000. Ne velja torej računalnik = PC. Alternativ je na pretek. Pri Amigi, recimo, sem naštel samo dve varianti. Prodajajo trenutno še model A 600, lahko pa si kupiš še A 1000, A 2000, A 3000 (vse iz druge roke). Atarijev ST je sicer res dedek, ampak vseeno mislim, da ga še izdelujejo in brez dvoma ni za na odpad. Dejstvoje torej, da naAtarijualiAmigialiMacintoshulahko narediš vse, kar na PCju. Ponoven napad na trgovce PCjev. Če so tvoje potrebe po računalniku le tolikšne, da si nanj napišeš samo seminarsko, potem pa še diplomsko nalogo, potem definitivno ne rabiš nevemkakšnega dobrega računalnika, ki stane med brati 2500 DEM. Večina študentov nima niti stricev iz Amerike niti ne posluje na borzi, ampak raje žura, zato je en 286 s 40 megabajtnim diskom (1000 DEM) počez in podolgem dovolj. Program za text pisat (za DOS - WordStar, Word, WordPerfect in sorodniki) zasede na disku maksimum 15 Mb. Ostane ti še (po nekaj malega iger) najmanj 10 Mb. A kdo sploh
napiše doktorat, dolg 10 miljonov znakov? Moje mnenje je torej: pomisli, za kaj računalnik rabiš. Če hočeš, da bo text lepo izgledal, potem poškili naokrog za kakšnim 386DX s 40 MHz, 85 Mb diska in 4 Mb RAMa. Na disku naj bosta že DOS in Windows pa še Word For Windows. Ne pozabi vprašati za knjigo! Če knjige ni, ti nakupa ne priporočam. Za kakšno računanje, grafov & preglednic & podobnega sranja naj bo zraven še matematični koprocesor za 100 DEM. Kaj več pa 'navaden' študent ponavadi tudi ne potrebuje. Vedno pa lahko pomisliš tudi na cenejšo alternativo.
LUKR
^i
RACUNALNIKINMOJAWWW
I
n če je moja mama prekrila ra-čunalnik s prelepim vezenim prtom, na katerem so rožice, je sedaj ubrala drugačno taktiko.
Računalnik je zakrila s sliko, na kateri je Sevres, podzemska postaja v Parizu. In zakaj? Ne vem. Glede na to, da ima rada rožice in da je sedaj zamenjala tematiko in se preselila k slikarijam, je moje predvidevanje takšno. Odpotovala bo v Trst, kajti če bi poprosili računalnik, da vam izračuna, katera država je med Slovenijo in Francijo in meji na obe državi, potem bi vam računalnik izstrelil - Italija. In katero je najbližje mesto v Italiji, ki je znano po velikih nakupih in kjer dobite poceni računalnike. In kje je tukaj povezava s podzemsko postajo v Parizu. Moja mama je diplomirana umetnostna zgodovinarka, kakšen naziv, skoraj hujši kot tisti 2 giga bajta mega rama na procesorju s spominom 40 megaherzev KV stereo in poslušate radio. In verjetno vam vse skupaj ne pomeni veliko, pojejte raje malo slastnega, odličnega sadja. Verjetno vas zanima, če ima moja mama še vedno rajši pisalni stroj kot pa računalnik. Seveda, sedaj je napisala nekaj novih prelepih, čudovitih ustvarjanj, seveda ne s pomočjo urejevalnika besedila, ampak s prelepim, starim pisalnim
strojem, ki kot veste deluje brezhibno. Moja mati pravi, da se bo izselila na Mars, mene pa da bo izselila na Venero. In to je verjetno zaradi tega računalnika, veste ta računalnik je zelo glasen, na katerega pišem članek. Ura je namreč nekaj po začetku dneva, blizu sto ur (lhundred 1:00 a.m. bi napisal vrli računalnik) in moji materi ne bi bilo logično, zakaj tako in zakaj ne drugače, seveda pa morate paziti, ko vas računalnik vpraša, če želite vnesti pravi čas in datum, ker boste ugotovili, da je čez nekaj dni ta čas popolnoma drugačen od pravega, razen če imate drugačen računalnik.                       ;š
Ugotavljam, da je veiiko bolje sedeti na vttuf in piti breskev z mlekom (mišljen je pravi čaj), vonfati prijetne dišave pomladi, kl bo prišla v kratkem in se predajati lepotarh narave, kot pa ustvarjati nove in nove stvari na računalnik.
Raje si prinesem tisti sexy pisalni stroj, ki semga predčasom opustil - na srečo ga moja mama ni, in napišem kaj zapeljivega gospodični, katero bom povabil na dršanje in šampanjec. Veste, ta gospodična je baje zelo zapeljiva, vsaj tako bi vam rekel jaz, če bi me vprašali kaj o njej. Kaj pa bi rekel računalnik? Saj njega se pa takšnih stvari ne sprašuje.
MATEJ POUANŠEK
RACUNALNISKA ORAFIKA
W0 anes se ogromno stvari lahko nariše z računalnikom. Še več, z računalnikom lahko narišemo tako natančno sliko, kot jo posnamemo s fotoaparatom. Kako pa je bilo včasih?
ZGODOVINA GRAFIKE
Začelo se je s tistimi starimi 'računalniki', ki so luknjali kartice. Pri takih računalnikih še definitivno ne moremo govoriti o grafiki. Kmalu potem so sicer že obstajali malce zmogljivejši grafični sistemi (za univerze, geologijo ipd.), ampak jaz se bom na tem mestu vedno srečeval le z računalniki, ki so bili in so dostopni žepomnavadnih državljanov. Torej, C64, Spectrum in Atari. To so bili precej grozljivi časi, ko si imel dostop do največ 8 barv, blazno nizke ločljivosti in počasnega procesorja, ki je risal slike počasneje kot jih danes riše pod Windowsi ena uboga 286ka. Za njimi je prišla slavna Amiga 500, kar davkrat izbrana za hišni računalnik Ieta. Bila je vezana na procesor Motorola 68000, ki je sicer precej počasen, a neprimerno hitrejši od tistih v Commodorjih in Mavricah, recimo. Številka barv je poskočila na 16, temu primerno pa tudi ločljivost. Pod zgodovino grafike Iahko štejemo tudi še prve PC-je, ki niso imeli nobene grafične kartice, ampak samo tekstovne. V tem je razlika med njimi in slavnim Herculesom: grafična kartica Hercules je znala (in ponekod še vedno zna) narisati vodoravno 720, navpično 348 pik in vse to v beli, črni ali dveh sivinah! (yeah)
Ampak potem smo spet zdrsnili na nižjo številko.
CGA IN OBOLELE OČI
Prišla je kartica CGA. Nikoli nisem mogel razumeti, zakaj so bebci od programerjev napisali toliko zanikrnih iger 2za ta debilni grafični vmesnik. V čem je fora: CGA je bila grafični vmesnik, ki je znal na monitor narisati 320x200 pik in to v 4 barvah (nekakšna zelena, pa nevemkajše, pa VIJOLIČNA!!!). In prav zaradi te vijolične barve so tisoči iskali svoje oči pri raznih optikih in po dragih očesnih klinikah. Vijolična barva je namreč pri tistih, ki so igrali take igre po več ur na dan, pustila čudne sledove glavobola, krvavih oči in podobnih simptomov. Za CGA vmesnik je bilo napisanih VELIKO iger (ki so bile na Č/B monitorjih kar okusne, ni kaj). Mora je za nami, tu je
EGA1N SESUTE GIF SLIKE
Kul. 16 barv. 640x400 resolucija. Hitre igre. Igralni avtomati. Ma kaj avtomati, fantazija! Ja, to je bilo slišati o EGA tiste dni. Vse je res, vse. EGA je spet spustila življenje v oči in glavo, kjer se je prej nabirala kruta vijolična barva. Mislm, k va. Za EGA vmesnik je bilo napisanih mogoče nekaj manj iger kakor za CGA ali Hercules. Je pa to postajal prvi grafični vmesnik, ki je začel uporabljati grafiko, ki ni bila popolnoma izkrivljena, kockasta, enobarvna ali celo vijoličasta. Igre se pri 16ih barvah spet (prvič?) začnejo lepo obnašati, vendar to še vedno ni bilo tisto in na svet je prišel
VIDEO GRAPHICS ARRAY (VGA PO DOMAcE)
256 barv, folk! YEAH! Slike! Cindy Cravvford! (Za oboževalce statistike: na enem od mnogih Shareware CD-jev sem našel okrog 85 GIF slik od Cindy). VGA je pomenila mejo. Do tule je Rusija, naprej je Aljaska. (Ali Japonska, vvhatever you prefer). Video Graphics Array, alias VGA, je bila nekaj let nazaj revolucija. 640x480 pik, torej še za odtenek boljša resolucija od EGA, 256 barv, s katerimi lahko prikažeš res skoraj vsako sliko (avtomobila, fotomodela, Alberta lSteina itd). To je prav-zaprav vse o grafičnih standardih zaenkrat, naslednjič pa še malo o grafičnih orodjih.
LUKA ROMIH
liHiBra
Zakaj ma Samo rad M.C. -ja? Ker misli dajegospod, če ima blizu norčka.
EN SPIL, PA GREM NA PIR
KOMUNIKACUE PO BALKANSKO ii del
Non omne quod Hcet hone-stum est (Nivse, karjedovo-Ijeno, tudi pošteno), pravi lattnski rek. Očitno nekateri niso takega mnenja.
^m al pa nelegalno zbiranje osebnih podatkov ni edina nepravilnost na naših BBS-ih, oziroma mreži AdriaNet. Kot sem omenil že v prvem delu, je AdriaNet računalniško omrežje, namenjeno prenosu sporočil med uporabniki. Nekakšen sistem elektronskega dopisovanja torej. Vsak BBS, ki je vključen v AdriaNet, ima namreč množico konferenc, kamor lahko uporabnik piše svoja sporočila, oziroma jih od tam v obliki teksta lahko tudi prebere. Vsaka konferenca pokriva določeno temo, te pa so računalniške, naravoslovne in družboslovne, kot tudi take, ki pokrivajo celo tako specializirana področja, kot sta fotografija ali jamarstvo. Pisanje in prenos sporočil izgleda takole: Ko uporabnik pokliče na BBS in vtipka ukaz za prenos sporočil iz izbranih konferenc k sebi domov, se ta pošta v obliki posebne datoteke prenese na njegov računalnik. Ko uporabnik zaključi delo z BBS-om, požene določen program, ki sporočila izpiše na zaslonu. Z posebnim ukazom lahko potem uporabnik na ta sporočila odgovori, oziroma ustvari novo sporočilo. Ko naslednjič pokliče na BBS, lahko svoje odgovore prenese nanj, BBS pa potem skrbi za nadaljno distribucijo po celotnem omrežju. Ker se v AdriaNetu sporočila med posameznimi BBS-i prenašajo tudi po šestkratdnevno, in ker natem omrežju sodeluje mnogo uporabnikov, zna biti tako elektronsko dopisovanje sila zanimivo.
Vendar pa AdriaNet omogoča tudi prenos "privatne" pošte in sicer po konferenci Matrbc. Privatna pošta je tista pošta, ki je namenjena samo določenemu uporabniku in nikomur drugemu. Zakaj je besedica privatno napisana v narekovajih, bomo kmalu videli. Vsak SysOp in njegovi pomočniki imajo namreč možnost brati in celo spreminjati privatna sporočila. Če si tako dva uporabnika izmenjujeta zanju pomembne informacije, ali pa si celo, bognedaj, pišeta l/ubezenska pisemca, si lahko predstavlfate njun šok, ko izvesta, daje n/una sporočila lahko spremljalo še kakšnih deset Ifudi, ki ob vsem skupcg morebitišejezikaneznajodržatizazobmi. Jasno je seveda, da je to v nasprotju z 37. členom Ustave Republike Slovenije, ki
zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Seveda SysOpi trdijo, da če je uporabnik že vnaprej opozorjen, da privatna sporočila niso privatna, potem tu ne more biti govora o kršitvi Ustave. Toda se vam ne zdi ta argument na trhlih nogah, posebej še, če vemo, da uporabnikov nihče ne obvešča o "privatnosti" privatnih sporočil?
Sklicujejo se tudi na pravila FIDO Neta, mednarodnega računalniškega omrežja, katerega član je AdriaNet, ki določajo, da ima SysOp dolžnost pregledati vsa sporočila na mreži, ne sme pa sporočil spreminjati (čeprav nekateriSysOpipriznavajo,dasevčasihzgodi tudi kaj takega). Pri svojem dokazovanju gredo celo tako daleč, da trdijo, da so pravila FIDO Neta pač njihova Ustava, katero spoštujejo. Vendar pa so tu pozabili na majčkeno, a vendar bistveno malenkost: na ozemlju Republike Slovenije namreč veljajo slovenska ustava in slovenski zakoni, ki jih je treba spoštovati.
Ironija pa je prav v tem, da je na teh taistih BBS-ih moč dobiti zastonj zelo dobre programe za kodiranje sporočil. Eden takih je PGP (Pretty Good Privacy), ki omogoča kodiranje sporočil po algoritmu RSA, in ki so ga v ZDA razvili za potrebe ameriške vojske. Žal je kodiranje sporočil v FIDO Net policy označeno kot "annoying behaviour", pa tiidi SysOpi, ki bi kodiranjenaobmočjuAdriaNetalahkodovolili, se iz neznanih vzrokov nad tem ne navdušujejo preveč. Komunikadjaprekomo-demov s kodiran/em sporočil pač zago-tavlja popolno zaščito pred prisluškova-njem, česar segotovo zaveda tudi država. Poleg tega tudi ni znan pravni status BBS-ov. Večina SysOpov sicer meni, da imajo BBS-i značaj javnih medijev, ker so pač namenjeni prenosu in posredovanju sporočil, po drugi strani pa je tudi res, da se morajo uporabniki na BBS prijaviti, kar gotovo ni značilnost javnih medijev. Da na BBS-ih vlada precejšnja aharhija, priča tudi dejstvo, da se uporabniki nanje Iahko prijavljajo tudi z lažnimi imeni -podatkov očitno nihče ne preverja. (Seveda se tudi tu takoj zastavi vprašanje, čemu torej zbiranje osebnih podatkov o uporabnikih.) Poleg tega pa imajo voditelji konferenc -moderatorji, tudi pravico uporabnika iz-ključiti iz določene konference ali pa kar iz celotnega omrežja AdriaNeta, vendar upo-rabniki niso vnaprej seznanjeni z razlogi, zaradi katerih jih moderator Iahko izključi, moderatorji pa tudi niso vedno enako strogi, kar pa je zopet v nasprotju z načelom, da nihče ne more biti kaznovan za dejanje, ki ni bilo že vnaprej določeno za kaznivo in za katerega ni bila že vnaprej določena kazen. In konec koncev AdriaNet tudi nima svojega kodeksa pravil (le-ta nastaja ravno v tem času), oziroma s svojimi pravili ne seznanja svojih uporabnikov. Da je vse to skregano z zdravo logiko in celo nezakonito, nikogar ne zanima - uporabnik naj bo lepo tiho in naj se ne pritožuje; v nasprotnem primeru bo pač dobil opomin, in če bo še glasen, ga bodo iz omrežja izključili.
Kaj lahko torej stori uporabnik? Nič ne more storiti. Seveda v tem ne bi bilo nič tragičnega (osnovne tržne zakonitosti bodo gotovo slejkoprej začele delovati tudi na področju elektronskih komunikacij), če ne bi s takim ravnanjem posegali v najosnovnejše človekove pravice, med katere gotovo spada varovanje človekove zasebnosti. Seveda pa je to že druga zgodba. Za pravosodne organe namreč.
MATEJ KOVAČIČ
i/s*"K ezrrzis?:
ZAKAJ POSLUSAS KKS?
1. KRŠ je najslabša radijska oddaja
2. Vsak četrtek je še slabša
3. Ta eetrtek bo najslabša
4. Tndl tnhaj pKe afibafejan
or>7>ejesmrzgy?po^ttce^ \(j'il-A&i
P. S.: IMikoli ne morc biti tako slahn. da nebi mogla biti se šlabsa (ponarcdil KRŠ)Ij
STARE RAČUNALNIKE
VAM NE BOMO PODTAKNILI KOT NOVE.
LAHKO PA SE DOGOVORIMO ZA:
& obnovo starega računalnika ^> ocenitev starega računalnika & komisijsko proclajo o prodajo staro za novo & prodajo staro za staro
Za študente z indeksom
in kuponom TRIBUNE
15% popust pri nakupu
stare računalniške
opreme Gambit.
STRIPBURGER
V   pripravi je nova, četrta številka publikacije Stripburger. Koncept bo sledil smernicam "pravega" strip   magazina   z   rednejšim   (tromesečnim) izhajanjem. Strip avtorje in teoretike stripa vabimo k sodelovanju. Rok oddaje materialov je 15. april. Sprejemamo tudi kvalitetne fotokopije.
V  sodelovanju z AWA Fundation bo junija na Strip dnevih v Haarlernu na Nizozemskem predstavljena publikaci ja z deli s področja bivše Jugoslavije. Materia-le lahko pošljete nam na spodnji naslov ali pa direktno AWA Fundation c/o Simplon (JC), Postbus 1513,9701 BK Groningen, The Netherlands do konca marca '94.
Na Bienalu mladih sredozemskih ustvarjalcev v Lizboni novembra '94 bomo oblikovali svoj del razstave stripa v obsegu šestih originalnih tabel stripa formata A4 - A2 brez omejitev glede tehnike, barve, teksta in jezika. Svoja dela ali kvalitetne fotokopije (barvni strip - barvne fotokopije) z opisomtehnike, podrobnimi podatki o avtorju in po možnosti fotografijo pošljite na spodnji naslov najkasneje do prvega aprila '94. Ne pozabite navesti točen naslov in telefonsko Številko.
Dodatne informacije lahko dobite na naslovu .¦
STRIP CORE - STRIPBURGER, FORUM,
KERSNIKOVA 4, 61000 LJUBLJANA
tel., fax: (061) 319-662; za: Borisa Bačiča ;
od 12 -14 ure
Kako veste, daje voščilnica za valentinovo odgobavca? Jezik se drži kuverte.
1 liHiHHil
Hitro je lepo (A): senena teorija zgodovine
lz knjige "Infinite in all Directions"' - zbirke esejev, napisanih " v hvalo različnosti", 1988; Freeman Dyson je po svoje eden bolj slikovitih fizikov druge polovice stoletja, z odmevnimi deli v fiziki, tehnologiji, biologiji in astronomiji; nekoč je upal, da bo ljudi spravil na Saturn do leta 1970; nepozabno je njegovo pisanje o pogozdovanju galaksije; slovi tudi po živahneminbogatempisanju o znanostiin tehnblogiji, in samo priporočamo lahko njegovo deset let starejšo zbirko "Disturbing the Universe".
prevedel Samo Resnik
Oehnologije, ki imajo najgloblje posle-dice na človeška življenja, so ponavadi preproste. Dober primer preproste tehno-logije z velikanskimi zgodovinskimi posle-dicami je seno. Nihče ne ve, kdo ga je izumil, to zamisel o rezanju in sušenju trave poleti in jeseni, da konji in krave preživijo zimo. Vemo Ie, da je bila tehnologija sena v rimskem cesarstvu neznana, da pa ]o je poznala vsakavas srednjeveške Evrope. Kot mnoge druge življensko pomembne teh-nologije se je seno anonimno pojavilo v t.i. temnih stoletjih. Po "seneni teoriji zgodo-vine" je bilo odkritje sena odločilni dogodek, ki je premaknil težišče mestne civilizacije iz sredozemskega bazena v severno in zahodno Evropo. Rimsko cesarstvo ni potrebovalo sena, ker v mediteranski klimi trava pozimi dovolj rase, da se imajo živali kje pasti. Severno od Alp pa velika mesta, odvisna od konj in volov za premikanje tovorov, brez sena niso bila mogoča. Tako je seno storilo, da so se množila ljudstva in cvetela civilizacija med gozdovi severne Evrope. Seno je preneslo veličino Rima v Pariz in London, in kasneje v Berlin in Moskvo in New York.
Druga tehnologija z daljnosežnimi posle-dicami za človeško družbo je pletenje. Pojavilo se je za senom, a enako anonimno. Zgodovinski pomen pletenja pojasnjuje članek Lynna VVhiteja v American Historical Review iz februarja 1974 (Technology Assessmentjrom the Stance of a Medieval Historian). Prvi nedvoumen prikaz pletilske tehnologije najdemo na oltarju, poslikanem v zadnjem desetletju 14. stoletja, sedaj je v hamburški Kunsthalle. Kaže, kako devica Marija s štirimi iglami plete srajčko za Jezuščka. White je zbral materiale, ki kažejo, daje izum pleten/a prvič omo-gočil, da so bili majhni otroci čez severno zimo sprejemljivo na toplem, daje ta toplota prinesla bistveno zmaryšanje otroške smrtnosti, daje to zman/šan/e smrtnosti dovolilo staršem, da so se čustveno bolf navezali na svoje otroke, in daje ta vse večja navezanoststaršev na otroke privedla do moderne okoli otrokazgrafenedružine. Dokazi, kivodijo od prve pletilke do otroške sobe in specializiranega psihiatra so posredni, a prepričljivi. Kot pravi White pri koncu svoje analize: "poznosrednjeveške matere in babice so brez dvoma pravilno ocenile prispevek pletenja za udobje in zdravje malčkov, komajda pa bi se dalo predvideti, da bo pletenje dolgoročno uvel/avl/alo nove odnose v družini."
Druga tehnologija, ki ki jo White retrospektivno presoja, je kolovrat, ki je bil kitajska iznajdba. Prvo dokumentarno pričevanje je kitajska slika iz leta okoli 1035. Preja je dosegla Evropo med trinajstim stoletjem. Kolovratu je sledila hitra rast evropske tekstilne manufakture in posredno rast trgovine. Vse nižje cene so prinesle velikansko povečanje rabe platnenih srajc, rjuh, brisač ter poškrobljenih in nagubanih
platnenih avb, ki so pokrivale glave po modi napravljenih dam. To so bile neposredne posledice nove tehnologije. A posredne so bile celo pomembnejše. Ceneno platno je pomenilo nabiranje platnenih krp, in te so pomenile, da je papir postal cenejši od pergamenta. Do konca trinajstega stoletja je bila večina rokopisov že napisanih na papirju. Papirja je bilo več kot so ga lahko popisali vsi evropski pisarji. In podjetnemu založniku v Mainzu se je odprla priložnost, da obide pisarje in s strojem natisne besede na papir. Tako je izum kolovrata odprl pot izumu tiskarskega stroja.
Vse te nove tehnologije - tisk, preja, pletenje in seno - so postale trajen del modernega življenja. Poti nazaj ni več. Že dolgo molčijo glasovi žrtev, ki so jih nove tehnologije odrinile, pisarjev, ki jih je izrinil Gutenberg, staromodnih ročnih predilj, ki jih je nadomstil kolovrat.gozdnihljudi, kijihzamenjaloseno. Niti retrospektivno ne moremo premeriti človeške cene in koristi tehnološke revolucije. Nimamo uporabniške računice, s katero bi pretehtali srečo ali nesrečo ljudi, ki so jih zajele te zgodbe. Ocenitev tehnologije (technology assessment) je še vedno prej umetnost kot znanost. Kot povzame Lynn White nauke iz svojih primerov: "Ocenitev tehnologije mora nastati iz skrbnega pretresa nepreračunljivih plati življenja vsaj toliko - če morda ne bolj kot po računih o njegovih merljivih elementih."
V mejah, ki jih je očrtal White, bom poskusil oceniti nekaj sodobnih tehnologij. Vlogo te stroke vidim v svarilih, ne v meritvah. Ne moremo kvantitativno pred-videvati vrednosti ali cene nove tehnologije. Lahko le skušamo gledati naprej in kazati s prstom na čeri in pasti. Z nekaj sreče jih bomo videli dovolj zgodaj, da se ne bomo spotaknili obnje. Veliki izumi, kot sta bila seno in tisk, prinesejo - ne glede na takojšnjo družbeno ceno - trajne širitve naših obzorij, nove dežele, ki jih lahko obdelujejo človeška telesa in tnisli. Med mojimi junaki je Michael Pupin, velik izumitelj, ki je prišel v Ameriko v modernih časih kot reven priseljenec po mladosti v neki srbski vasi. Pupin je .postal bogat in slaven, ko je izumil praktičen način prenosa električne energije čez velike razdalije. Jaz sam sem "čisti" znanstvenik, ki je imel ogromne koristi, intelektualno in materialno, od družbenih odnosov, ki jih je v Ameriki ustvarila Pupinova generacija izumiteljev. Akademski snobizem, ki postavlja čiste znanstvenike intelektualno nad izumitelji, mi je odvraten. Visoka kultura in človeško razumevanje se res najdeta med čistimi znanstveniki, a tudi med izumitelji nista redkejši. Pupinovi dosežki so zrasli iz globokega idealizma in vere, da ima človeštvo zmožnost za iskanje popolnosti in da znanost plemeniti ljudi. Z istim navdušenjem se je veselil miru svoje rodne vasi, človeške komedije Amerike devetnajstega stoletja in neosebne lepote
Maxwellovih enačb. V predgovor k ponatisu njegove avtobiografije sem napisal:
Pupin je strastno verjel, da je osnovni cilj znanosti čisto razumevanje narave, in da so uporabne aplikacije drugotnega pomena. Prestiž in vpliv, ki si ju je pridobil s svojimi izumi, je uporabil v vztrajni kampanji, da dvigne ugled temeljnih raziskav v Ameriki. Tako je prišlo do paradoksa, da je Pupin, praktični izumitelj, storil v svojem času več kot kdor koli drug, da bi ameriško javnost prepričal, da so velika znanstvena odkritja pomembnejša od izumov. Njegov triumf je bil tako obsežen, da imajo sedaj, petindvajset Iet po njegovi smrti, čisti znanstveniki več prestiža, več vpliva in več denarne podpore, kot bi si on lahko predstavljal, da je mogoče. Morda je v tej apoteozi temeljnega raziskovalca prišlo do krivice Pupinovemu razredu izumiteljev. Dosegli smo točko, ko je velik izumitelj redkejši od velikega znan-stvenika. Na večini fakultet izumitelji niso več dobrodošli in celo v industrijskih laboratorijih so bolj in bolj v modi čiste raziskave. Morda bo kmalu prišel čas, koboskupinačistihznanstvenikovprisiljena, da organizirajo kampanjo, da bi prepredli trajno izumrtje izumiteljev.
To sem napisal pred petindvajsetimi leti. Morda v zadnjih letih vidimo znake, da se
javnost spet bolj zaveda pomena izumov. Morda se tudi znanstvena skupnost začenja zavedati, da njeno dolgoročno preživetje zavisi od zdravega ravnotežja med čisto znanostjo in tehnologijo. Morda se herojska doba izumov vrača. A najprej moramo najti odgovore na dve vprašanji. Zakaf so bili naši napori v zadnjih desetletfih, da bi znanost plodno uporabili za človeške potrebe, tako nedvoumno neuspešni? Kaj lahko storimo, da bi se to odslej spremenilo? Pogosto slišimo, da je položaj jedrskih flzikov izpred štiridesetih Iet podoben polo-žaju današnjih biokemikov in biologov. Med flziko jedra in mikrobiologijo je mnogo očitnih razlik, a analogije so realne. Morda pa nam je zgodovinska izkušnja fizikov pustila kaj praktične modrosti, ki bi lahko pomagala industriji genetskega inženiringa, da bi se izognila pasti, ki so privedle atomsko industrijo v tako resne težave. Povedal bom nekaj zgodb, in bralcu prepuščam, da presodi, ali imajo kaj pomena za vprašanja mikrobiologije.
Freeman Dyson
(naslednjič zgodbica o dinozavru in miši)
ZEN: 3 pregrade Hung Luna
1. vprašanje:  Vsakdo ima rojstni kraj, Kjeje tvojrojstni krcg? Odgovor: Zjutro) semjedel kašo. sedaj sem spet lačen.
2. vprašanje:   V četnje moja roka podobna Budovi? Odgovor:   Glas kitdre v tuninem svitu.
3. vprašanje-. V čemje moja noga podabna oslovski? Odgovor; Ko bela čaplfa stoji na snegu, ima drugačno barvo.
Prviodgovor?'Pokaže, da so rojstva in smrti snežinke vvelikemvetručasa, tako trivialne kot večni kroglačen-sit. DrugL odloži svoje nenehno premišljanje, zapoj mesecu in bodi Buda. In tretji? V besedah ga ne znam razložiti.
Gregory Benford, The Stars in Shroud, 1978
11111
Kdaj si prepričan da imaš kvalitetne pajkice? Če ti otečejo gležnji ko prdneš.
PREDZADNJA
Nagrajenci za prejšnjo križanko:
Programski paket Microsoft Quick Pascal prejme Alenka Trampuš, Zikova3, Kamnik Slovensko knjigo Microsoft Word for Windows prejme Franc Šumer, Ulica bratov Vošnjakov 5, Celje New   age   (tolažilna   nagrada založbe ŠOU) prejme Uroš Voglič, Vodnikovo  naselje 35,  61117 Ljubljana
oguisi
Prodamjirmo v Portorožu,
za inženiring, montažo in
trgovanje (uvoz - izvoz)
ogrevalnih in sanitarnih
naprav, skupaj s skladiš-
čem.
informadje: 066 71 - 566
VIDA LEGIŠA
OBALA  122,  PORTOROŽ
66320
Šivam za mlade in mladepo srcu. Alenka: 326-333 ALENKA OGOREVC LINHARTOVA  96,  LJUB-L/ANA 61000
Spodobno enosobno stano-vanje vLjublfanizamenjam za garsonjero ali enosobno stanovanje kje na obali. MLADENŠVARC POLJANSKINASIP 32, tel: 313-908
0 INERTNIINFLACUI
: jrtk nertna inflacija, ki jo povzroča mesečno prilagajanje plač in obresti (pa tudi Uostalih pogodbenih zneskov) povečanju cen v prejšnem mesecu, raočno vpliva na obseg in strukturo gospodarske dejavnosti pa tudi na možnosti ekonomske politike, da z vplivom na devizni tečaj domače valute, znižanjem davkov ali povečanjem javne porabe omogoči in pospeši gospodarsko rast.
Prilagajanje pogodbenih zneskov inflaciji v prejšnem obdobju vpliva na stroške podjetij, ki morajo obračunati ustrezno višje obresti, plačati ustrezno višje plače in morda tudi cene kupljenih polizdelkov oziroma surovin. Nekatera podjetja lahko povečane stroške pokrijejo s porastom cen svojih izdelkov (blaga ali storitev), druga pa tega ne morejo ali pa le deloma. Običajno so pri tem najbolj uspešni monopolisti in pa producenti t.i. nemenjalnega sektorja, ki mu tujina ne more konkurirati s svojo ponudbo (zaradi visokih transportnih stroškov, izjemnih carin in/ali drugih administrativnih ovir). Tudi če ni inflacijskih pritiskov (zaradi povečanja pomembnejših svetovnih cen surovin, spreminjanja sestave in/ali rasti domače porabe, ipd.) sama inertna inflacija preusmerja delo in kapital v nemenjalni sektor, ki je običajno manj produktiven in manj konkurenčen od menjalnega. Ker je zaradi omejenosti domačega trga bolj podvržen zakonoma pada-joče koristnosti dobrin in padajočih donosov dela ter kapitala, je običajno v takem gospodarstvu tudi ves čas visoka stopnja brezposelnosti z ustreznimi političnimi posledicami (državnimi udari), ki zopet vodijo v poslabšanje gospodarjenja zaradi ekonomsko nekompetentnih vlad.
Večjim zunanjim spremembam (povečanje cen, uvedba novih tehnologij, sprememba povpraše-vanja, itd.J senarodnogospodarstvo z inertno inflacijo prilagaja samo tako, da se inflacija pospeši ter pri
zadosti močnem zunanjem sunku preide v hiperinflacijo. Začetnemu sunku zaradi spremenjenih (vsaj za del gospodarstva povečanih) stroškov od zunaj namreč sledi povečanje plač in obresti (morda pa tudi drugih pogodbenih zneskov) povsod drugod. Pojavi se strah pred gospodarsko izgubo zaradi visokih podražitev in temu strahu (pravimo mu "inflacijska pričakovanja") sledi povečevanje cen za pričakovano inflacijo. Končna posledica je razpad denarnega sistema in naturalno gospodarstvo.
Ekonomska politika je pri inertni inflaciji manj učinkovita v stabilizacijskih ukrepih in povsem neučinkovita v spodbujanju agregatnega povpraševanja. Omeji-tvena monetarna politika ob inertni inflaciji vodi v globoko krizo brezposelnosti saj se plače in obresti nominalno povečujejo kljub danemu obsegu in hitrosti denarja v obtoku. To je tudi vzrok, da je potrebno pri stabilizaciji poleg omejitvene denar-ne politike odpraviti indeksacijo.
Kadar imamo opraviti z inertno inflacijo se vsak poizkus ekonomske politike za pospeševanje povpraševanja konča v novem infladjskem valu, pa čeprav so na voljo neizkoriščene gospodarske zmogljivosti. Povečanje vrednosti deviz z ustrezno tečajno politiko poveča poveča uvozne stroške in se že v naslednjem mesecu preko indeksacije prenese tudi v tisti del gospodarstva, ki sploh ne uvaža. Na tak      način      je      okrepljeno
povpraševanje zaradi povečane donosnosti izvoza več kot nadomeščeno z zmanjšanim povpraševanjem zaradi višjih stroškov uvoznih polizdelkov in surovin, dela ter kapitala. Podobno, le da na nekoliko drugačen način vpliva inertna inflacija na neučinkovitost fiskalne politike. Zaradi časovnega presledka med obračunavanjem in plačilom davkov ter med plačilom davkov in poplačilom državnih izdatkov (plače zaposlenih v upravi in javnih službah, plačilo računov za državne nakupe ipd.) mora država pri inertni inflaciji ob enaki realni porabi obračunavati višje davke kot država z nižjo inflacijo oz. brez nje. Tako fiskalna politika povečuje stroške nad potrebnimi in zavira gospodarsko dejavnost. Tudi poizkus povečanja porabe z zmanjšanjem davkov podjetij običajon samo olajšuje plačilo z indeksi rastočih obresti in plač (ter tako blaži likvidnostno krizo), ne vodi pa v krepitev proizvodnje. Tudi, če do rasti pride, se že prva manjša nestabilnost s povečano rastjo cen plač in obresti prenese v ponovno gospodarsko stagnacijo.
Da bi bila mera polna, je za poglabljanje krize v gospodarstvu z inertno inflacijo povsem dovolj, da ponudniki v nekem mesecu povišajo cene, ne da bijpodraženo blago uspeli tudi prodati. Ze v naslednjem mesecu se takšne podražitve prenesejo v rast obresti in plač čez stroške celotnega gospodarstva.
FRANCE KRIŽANIČ
.je med obiskom v Srbiji Zirinovski, v primeru letalskih napadov na brate, zagrozil z novo tajno bombo. Posledice gratis vzorca, ki so ga poslali med sarajevske branjevke, je bilo moč videti na televiziji. S temje Žirinovski Američanom dokazal, daje New Deal možen tudi v Rusiji. Svetovna armada brezposelnih vohunovbo namrečdelovne knjižice zZavodovza zaposlovanje prenesla v najrazličnejše vladne službe po vscm svetu in se podala v lov za novim tajnim. orožjem.
Jejedrsko etektrarno le 350 kilometrov od Černobila predzagonom blagoslovil pravoslavni duhovnik. Kmjani v Netešinu so se sicergradnji uprli, cerkev pa je v podporo gradnji v elektrarno prenesla ikona s podobo Marije. Za neverne Jarane pa bo cerkev še dodatno poskrbela, saj bo JE v svojem okrilfu zgradila pravoslavno cerkev, semenišče in zavetišče za brezdomce. Neuradni delovni motoje: Zgradimo novi černobil!
. seje v Ljubljani začel, do danes pa tudi že končal, panevropski seminar o obravnavanju mladoletnih prescopnikov v prostem okolju. Pokrovitdjje Svec Evrope, dobro vol/o pa sta pokazala tudi pravosodno ministrstvo in pravna fakulteta. Vila Podrožnik paje, kotje v navadi zvečer, gostila tudi udeležence tega seminarja.
. mamila skrivajo tudi v hladilnik, sušilni stroj in kuhinjsko pečico. Do te ugotovitve so prišlipolicaji v Texasu, kojimje v roke padio 400 kilogramov kokaina.
. so mladi bombaši v Belfastu pozabili aktivirano granato pod mizo angleških znancev v britanskih uniformah. Dogodek sejepripetil v nedeljo med hitenjem kjutranji maši.
. Je /anša povabil na obisk kitajskega kolega. Pogovori naj bi bili strogo konspirativni, Tribuniniinformatorjipa so žepostregliz novico, da boglavna tema pogovorov sodelovanje med kitafsko in slovensko momariškojloto.
. sca Hjihdobtiapoprstih"ameriškidiplomatinvojak.PosrednikazaSlovenpo za dobavo najnovejšega pehotnega orožja -Jfačke^ z lasersko namerilno napravo, stabilaneprevidnain postala žrtvi naših političnih intrig. Slovenska diplomacija ima tako nov promocijski hit: "Naše notranjepolitiČne igrice oočutijo tudi Američani."
. se bo med in po olimpijskih igrah v Lillehammerju število naročnikov nacionalne TV močno zmanjšalo. Vzroh globokoumno nakladanje igorja E. Berganta.
Zakaj Jezus ni maral bonbončkov? Ker so mu padali skozi dlani.

9vCe ne &atiitna
"če tahko po trgu Nebeškega miru hrumijo tanki, naj hrumijo še avtomobili, pa ne navadni," so si rekli v Ferranju in v Pekingu odprli svoj avtomobilski salon.
.Gerry Adams, Boško Buha z "otoka zelencev", potuje po ZDA, Vladimir Žirinovski, poskomunistični ultranacionalist, pa seje pred obiskom bratpv Srbov oddannil v slovenskem aipskem biseru. Državegostitetjice sepotegujejo za pripravo vrhunskega srečarjja šefov Protipaciftstičnega združenja.
. v Lillehammerjupolegglavnih otimpijskih priprav potekajo tudipriprave na spremljajoče aktivnosti. Za dobro pocutje udeležencev olimpijade bo skrbela tudi akreditirana, nekaj sto članska enipa prijateljic noči. Prostih delovnih mestni več, zato svetu/emo morebitnim kandidatkam, da se za novo olimpifado prijavijo na Tribuno. Avanturistke in pouličarke bodo dobile najmanjozeoline, saj rcukazovmjaptirojenegabogastva pri -20 $topinjahCelzyane priporočajo niti domačinkam.
K den od petih razlogov za reinkar-nacijo je seks. Ostali štirje so brez pomena. S to mislijo bi se nas karnekqj strinjalo, nekateripa bi seprizanes\jivo nasmehnili, češ: "Pojma nimaš, kako izgleda en dober šus speed ball-a. "
Kajje to, kar Ijudi odvrača od seksa, svojih najbližjih, očeta, mame, sestre in brata ali malega sinka in žene, od novih avtomobilov in lepihžensk, odklobasezzeljem, šmornaindveh deci?
Kdo so Ijudje, ki se smejejo naslovu kultnega komada Sex & Drugs & Rock andRoll? Kakšen seks, kakšen rock and roll? Kdorje pisal o tem, jebilzaluno. Droga, zanjo dvesvetiobni leti nič, potem kakšen doberjoint, za njim rock and roll, potempamir, dazakinkam v nekaj minut niča, nirvane, pozabe, brezskrbnosti in miru, dokler se milni mehurček ne razpoči in se začne paranoja za naslednji šus. Nemogoče je razumeti vzgibe, ki Ijudi napeljujejo vpočasno (zopetse smejejo) smrt. Ne gre za kakšno uporništvo, postavljanje pred prijatelji, dolgočasje, nesrečno otroštvo in kar je še podobnih strokovnih razlogov. Gre preprosto za drogo. V določenem trenutku si nekdo izmed tisočev upornikov, tisočev postavljačev, zdolgočasnežev in nesrečnih, preprosto potisne svoj prvi šus. Sprvaje mogoče malce treme, o strahu skorajda ne bigovorili, mogočeje pričakovanje, večinoma pa tesnoba in ena velika praznina. Vendar vse to mine. Edina in večnaje droga. (Sedaj se smejijo tisti, ki so seji iztrgali.) Večenje spomin na čas lebdenja tam vmes, nekje med ničem in pozabo, kosisamsebidovolj, kjernistrahu, skrbi, tesnobe, nelagodja, groze. Tamje toplo,je svetlo,je smisel.je razlog. In toje tisto, kar vleče nazaj. Toje tisto, česar se bojijo takojantje kot dekleta, ki so se dajali dol na suho, kot tisti, kijimje pri tem pomagal Don Pierino in tisti, ki se zanašajo na meta-don.
ALEKSANDER FATUR
DROGAAa
AAa
T r i tedne tega  sem spet malo ja~ hal po J. Janši, ker je pač lep am-bivalenten model, ki ga vsi poznajo, Saru-mana pa ne. Prerokoval sem mu Iepo prihodnost in prosil ljubega Alaha, naj mu nakloni zgoden pokoj.
te
"... takratsebo vse dobro končalo, če
bo napolitičnem polju bodkrilijadralnih
padal ali zmajev pristal svež, ne Saftiju ne
Coca Coli ne Vatikanu ničesar dolžan team
novih politikov. . . " —ja, ampak od kod se
bodo vzeli?
Pišem sicer s predpostavko, da v Sloveniji trenutno ni
politične skupine, ki bi bila "pasjega dreka vredna", kot je
včasih govoril moj oče, z možno izjemo zelenih, in
predpostavke ne bom skrival.
Kot je tik pred koncem socializma zaslutila Mladinina Diareja -
"Zdaj bo konec enopartijskega terorja! Začel se bo
večpartijski... "Dobili smo politično kasto, ki se najbolj zanima
sama zase, in ki je še bolj neinventivna kot je pokvarjena. Na
oblasti jo drži premišljeno slab volilni zakon, razočaranje ljudi in
sistemske zaščite, kot je uslužnost televizije.
Verjamem, da je politika delo, kot pobiranje smeti in pometanje
ulic, in obenem profesija, kot sta medicina ali poučevanje otrok.
Če pustiš to delo šarlatanom, ljudje trpijo. Ljudje potrebujejo
dobre politike, kot potrebujejo dobre zdravnike in dobre pisatelje.
(Morda potrebujemo pisatel/e malo bolj. Onipostavljajo vprašanja
in tojestmšnopomembnastvar.) Politiki naj bi skušali predlagati
odgovore na vprašanja, ki strašijo naokrog, in obenem naj bi v
imenu navadnih ljudi, državljanov, nadzorovali državne službe
in delo raznih profesij, a njihovglavni posel naj bi bil (metaforično
seveda) čiščenje kanalov (le kdo, ki kdaj slišal uyou'llhave togo
through the proper channels", lahko pozabi to čudovito frazo?),
da lahko misli potujejo in se obračajo v dejanja. Če so kanali
zamašeni, se življenja ljudi razlivajo v prazno.
Politikanti so spet nekaj drugega. To so Ijudje, ki se pretvarjajo,
da opravljajo delo
politikov, iščoč ego
trip   ali   preprosto
cash. Oni spravljajo
profesijo na slab gles
že s svojim delo-
vanjem, včasih pa
priložijo še premi-
šljenoalipolzavedno
propagando. Napo-
sled se zdi, da profe-
sije sploh ni, da je
vsapolitikasamopo-
litikantstvo, in kon-
čni uspeh je ta lepi
klasični poljski vic:
Dva Poljaka se peljeta z vlakom iz Katowic v Varšavo. Eden
je bolan in ves čas vzdihuje. Končno drugi vzroji: "Zakaj
govoriš samo o politiki?"
Trdim pa dvoje - da bo današnji oziroma jutrišnji slovenski
prostor zdravo in kreativno politično stranko sicer sprejel z
nezaupanjem, da pa ji bo dal gJasove. \n da se taka stranka ne bo
pojavila sama od sebe. Da sta glavna problema, ker večina Ijudi ni
W šolo ni rad hodil, zato se je zaposlil kot fizični delavec v nekem velikem podjetju. Medtem, ko so njegovi vrstniki živeli lagodno najstniško življenje, se je on pridno zbujal ob ranih jutranjih urah, da bi bil pravočasno na delu. Njegove skrbi niso bile šolske ocene, ampak vprašanje, kako preživeti s pod-povprečnim mesečnim dohodkom. Leta so tekla, njegove skrbi so bile vedno iste; denar, denar, denar...
In kaj seje potem zgodilo?
Odkril sem šverc. Jugoslavija je bila neuvrščena država, ki je imela dobre mednarodne odnose. K nam so lahko prihajali ljudje iz mnogih držav, bogatih in revnih. Slednji so bili vir mojega zaslužka. Kako to misliš?
Prebivalci revnih afriških držav, predvsem pa azijskihdržavsovelikolažjevstopilivjugoslavijo, kot pa v dežele zahodne Evrope. Moja naloga je bila prepeljati jih na Zahod. Na dogovorjenem mestu sem jih pobral, vozili smo jih v kombiju ali z avtomobilom. Ponavadi je pred nami vozil avto, ki je bil nekakšen izvidnik. Povezani smo bili s CB postajo, tako smo selahko izognili presenečenjem. Vse to si organiziral ti?
Ne, jaz sem bil le člen v verigi tihotapcev, ki smo
delali na terenu, čeprav sem bil tudi sam nekajkrat
v Beogradu, kjer sem urejal dokumente za vstop
manjšega števila Afričanov v Jugoslavijo.
Šefe si imel v Beogradu?
Ne, v Sloveniji.
Koliko si s tem zaslužil?
Odvisno od velikosti skupine, ki sem jo pripeljal. Dobil sem od 100 do 500 dolarjev na furo. Enkrat sem vodil skupino Azijcev, ki so po legalni pošti prišli v ČSSR. Dobili smo se pred hotelom Palace v Pragi, tam sem jih vkrcal v kombi in odpeljali smo se v Itali jo. To je bil dober biznis, zaslužil sem 2000 dolarjev v kešu. Istočasno si trgoval z mamili?
Takrat še ne, to je prišlo z demokracijo. Nekajkrat sem tihotapil orožje. Kam? Iz Avstrije v Slovenijo.
Začnimozmamili.Kakopostanešdiler?
Jaz   lahko   povem   svojo   zgodbo. Jugoslavija je razpadla in s tem zaslužek s tihotapljenjem ljudi. Z vojno v Sloveniji se je sprostila tudi trgovina z orožjem, želel
sem na svoje...
. in si priskrbel heroin?
v a -     \      Začel   sem   s j e n a     ^^      travo. Denar kreativ-    \^    sem imel negaskupin-   \      od prej skega dela in    \     i   n ker je sistem storil vse, da bi zatrl dr-žavljansko zavest. Najprej, spodobna stranka potrebuje   mehanizem   za srkanje idej in ljudi, njihovo preverjanje,     prilagajanje preizkušanje. Stranka je v bistvu fir-ma, ki javnosti te ideje in ljudi ponuja v
za 5000 mark sem kupil pet kil trave. Že z dvema prodanima kilogramoma sem imel povrnjene stroške, ostalo je bil zaslužek. Seveda so to nizke vsote proti tistim, ki se jih zasluži z trdo drogo. S tem zaslužkom si kupil heroin...
Nekaj časa sem prodajal le travo in hašiš. Šele kasneje sem šel stopničko višje. Kako sinavezalstikezljudmi, kiso stopničko višjeje to enostavno?
Oni so poiskali mene, vedeli so, da prodajam travo in so mi zaupali. Dobil sem pet gramcv heroina, takoj sam ga prodal, z dvema gramoma sem odplačal svoje dobavitelje, ostalo je bilo spet moje. Tako sem deloval na začetku, želel sem več-hotel sem biti samostojen. Jeto v temposlumogoče?
Da, meni je to uspelo. Prijatelj mi je pomagal do novih dobaviteljev, ki so imeli kvalitetno robo. Sotizaupali?
Sam pravim; v nepoštenem
moraš biti pošten. Dobil
sem 100 gramov čistega
heroina, 50 gramov sem
plačal  takoj,  ostalo  pa
kasneje. Tem stotim gramom sem primešal 300
gramov glukoze in dobil 400 gramov kvalitetnega
mamila. To se je na trgu hitro izvedelo.
Komu si največ prodal?
Droge nisem nikoli prodajal mladoletnikom in domačinom. Moji klienti so bili tujci, vsaj na začetku. Tujd?
Največkrat so to navadni džankiji, pridejo v Slovenijo, kupijo, se počijo in se vrnejo. S seboj vzamejo le kakšen gram. Taki so hodili k meni, plačevali so mi po 150000 lir za gram. Si z njimi zaslužil največ?
Pravi zaslužek je bil s prodajo Italijanom, ki so švercali avtomobile na Hrvaško. Po opravljenem poslu na Hrvaškem so se ustavili pri meni, kupili večje količine horsa in odšli na italijanski jug. Koliko so kupovali?
Različno, od 30 gramov pa vse do pol kile. Njim sem prodajal po 100000 lir za en gram. Seveda so oni robo doma še bolj redčili, tako, da je bil tudi njihov zaslužek velik. 5 čim se redči horse?
Predvsem z laktozo (ali glukozo), ki ni nevarna, problem je s strihninom. Razmerje mora biti pravo, pri preveliki količini strihnina postane roba strup, ki ubija.
V igri so velike količine denarja in heroina. Kaj sizvsem tem denarjem?
Bilo je obdobje, ko sem imel velike količine denarja, obdobje življenja na veliki nogi. S prijatelji smo živeli noro, na naš račun so pili vsi; v lokalih, diskotekah, hotelih. . . Veliko sem bil v tujini. Porabiti nekaj tisoč mark na dan je bil pičkin dim.
Starši so vedeli, s čim se ukvarjam, od kod in     \      denar. Zgradil sem jim hišo, kupil stanovanje. . . Denar sem hotel vložiti v legalne posle.
HOBIT ISCE ZMAIE
u
¦¦ državi okrog Ljubljane ni veliko Tolkienovega duha, čeprav ima slovenska dežela veliko skupnega s hobitovsko, v slabem in dobrem. Sicer pa, ob ljubi polodprtosti našega kulturnega prostora in standardih branja, posebno v drugih jezikih, najbrž pet od šestih študentov ne ve, kaj sedaj čvekam, in rad bi, da bi kdo od njih ta članek vseeno prebral.
nakup. V miroljubnem prostoru in ob sodobni tehnologiji sploh ni nujno, da bi bila taka firma industrijski gigant.
Potrebno je neko minimalno število Ijudi.kiposkrbijozakri-tično maso, deset je verjet-no dovolj, in nekaj deset so-potnikov ali zunanjih sodelav-cev. Koristno je, če so si ti ljudje močno različni, obenem pa imajo dovolj širok prostor sre-čevanj. Zelo koristno je, če si do neke mere zaupajo in jih veseli, da delajo skupaj, in če so skupaj predvsemzato, kerjimjetovšeč. Skupina morabiti dovolj močna, da je sposobna organizirati
redne študijske dneve, kotje (injebila) katoliškaDraga. Potrebuje dovolj delovne sposobnosti, da bo pokrivala deželo, kar se tiče idej in zanimivih Ijudi. Zato ne potrebuješ stotin plačanih vohljačev, le bralce časopisov in revij (tudi pisem v njih), telefon, morda BBS in bencin za obiske pri Ijudeh od Prekmurja do Primorske. Deset Ijudi je z zunanjimi sodelavci čisto dovolj. Verjetno je neobhodno, da je v tej deseterici nekaj voditeljev, nekaj samostojcev in nekaj sledilcev. Nq/bo(/ problematični so voditelji.
Si to tudi naredil?
Življenje, ki ga žlvim, je polno pasti in jaz sem se v eno ujel. Nisem se fiksal, včasih pa  sem  kaj posnifal in enkrat i     e
bilo zame skoraj usodno. Šel sem po novo pošiljkt zmenjen sem bil na dveh krajih, na prvem sem dob pol kile, na drugem pa sem ugotovil, da mi sledijo Kakorkoli že, naredil sem si črtico, jo posnifal L robo skril. Šel sem žurat. Staf me je čisto odšteka tako da sem imel grozne halucinacije, po mestu se počenjal neumnosti. Staremu džankiju sem di nekaj gramov. Pri teh neumnostih me je prijel policija. Šele po treh dneh sem prišel k sebi, bil sei v zaporu. V zaporu so mi grozili, da mi bodo sod po     245.      člen kazenskega zakoni SFRJ, v Sloveniji je t zakon še vedno veljavi. Očitno državi ni zmožna napisal lastnega zakona. N mi niso dokazali, bi sem prost. Hkrati p sem bil zaskrbljei zaradi robe, ki sem j nabavil.  Na lastn koži sem opazil, da strup,  zvedel  sen tudi, da so džankije ki sem jim dal nek?; gramov odpeljali bolčnico po antidoii Zgrabila me je panika] ves staf sem uničil) J     Šel sera naokoli, da bi * s^     dobil tipe, ki so m strup prodali, v men so se porodili sumi. Očem?
Da je bilo v heroinu preveč strihnina, da sem bi ravno takrat priprt... 5/ imel občutek krivde, da se zaradi tvo/egi služen/a drugi utaplfa/o v odvisnosti?
Ne. Nisem jaz kriv, da obstajajo narkomani, sa jaz nisem prvi primer za droge in tudi, če je jaz m bi prodajal, bi jo kdo drugi. Veš kqj o trpl/en/u odvisnikov?
V letu, ki je sledilo, sem tudi sam spoznal moi heroina. Temu so botrovali nesporazumi z družiru in najbljižnjimi, živeti sem začel sam, iskal sen tolažbo, Ijudje sezatečejo kalkoholu, jaz sem imc doma staf, postal sem njegov suženj. Z osebo, k mi je bila blizu, sem prišel v konflikt. Ta je \ napadu razočaranja naredila napako, prijavila rne je policiji.
Tožbo je umaknila že naslednje jutro, vendar je| bilo zame že prepozno. Končal sem v preiskovalnem zaporu. Tri dni zasliševanja, bruhanja, abstinenčne krize. Metadon sem dobil šele četrti dan. Dokazali mi niso ničesar. Vse to pa je koristilo mojemu telesu, takrat sem zadnjič v svojem življenju trpel zaradi mamil, zdaj sem čist. Kakšni so tvoji odnosi s polidjo danes?
Policaji me spremljajo že več let, nikoli mi nisc ničesar dokazali. Živim v simbiozi z varuhi zakona. Je malo strahu, predvsem pa previdnost Previdnost je potrebna tudi v odnosih \ podzemlju, njegov interes je razširiti svoje lovke po celotnem slovenskem ozemlju. Ali lahko govorimo o organizirani mreži preprodajalcev, o neki hierarhiji mea prodajalci?
0 neki organizirani mreži, ki bi bila tako razvita kot so razvite v dmgih zahodnoevropskih državah, ne moremo govoriti. K nam so večje količine mamil prišle z demokracijo, na zahodu se je trg začel ustvarjati po daigi svetovni vojni. K nam to šele pride?
Prišel bo dan, ko bo trg zasičen in bo vsak košček dežele pomemben za delovanje kriminala. Življenje v Sloveniji ne bo več tako varno. Dogajale se bodo stvari, ki jih Slovenci poznamo samo iz filmov. Podzeml ja policija ne bo več obvladovala in kaj lahko se zgodi, da bodo kriminalci nad policaji. Saj veš, kriminalci postavljajo policijskega kapetana, župana, ha, ha ha... Še vedno razmišljaš o legalni dejavnosti?Te ne zanima življenje "nonnalnega človeka?
Vem, da ne bom nikoli postal robot tega sistema. Ne bom delal osem ur na dan in gledal,     kako     drugi     bogatijo. Demokracija je ljudi pokvarila. Z mamili ne bom več trgoval, ne zaradi drugih, ampak zaradi lastne odlodtve. Heroin je močan,     sesuje     te, močnejši je od lju-bezni.
BORIi UGRM
Poli-
t i č n i
voditelj se
lahko  mar-
sičesa nauči od
Džingiskana, če-
prav je večina tovr-
stnih navdušencev veli-
kega Mongola  napačno
razumela. Temudžin ni os-
vojil pol sveta zgolj zato, ker je
navdušeno klal in zastrupljal levo
in desno. O raziiki med njim in
Peterletom aii Ruplom pa prihodnjič.
SAMO RESNIK