291. Številka. Ljubljana, nedeljo 19. decembra. XIII. lelo, 1880. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8*1 sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se raćuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. ~ Za tuje dožele toliko već, kolikor poitnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih "so h h in sa dijake velja znižana cena in aicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f.0 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiiisopne petit-vrste 6 kr., ce se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiskn. Dopisi naj se izvole frankirati. - Lokopisi se ne vračajo. — Ureilniitvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši it. 3 „gledalifika stolna". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v' „Narodne j tiskarni" v Kolmanovej hifti. Vabilo na naročho. S koncem tega meseca se prične novo naročevanje na „Slov. Narod". Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za celo leto......13 gld. — kr. Za pol leta......6 „ 50 „ Za četrt leta.....3 n 30 „ Za en mesec.....1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za celo leto......16 gld. — kr. Za pol leta......8 „ — „ Za četrt leta.....4 „ — „ Za en mesec.....1 „ 40 „ Za gospode učitelje na ljudskih fiolah m za dijake velja znižana cena ifi sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman n „ 3 „ — „ Opraviiištvo ,,Slov. Naroda*'. Iz državnega zbora. Z Dunaja 17. dec. [Izv. dop.] Poslanec j ud Neuvvirth je v svojih čen-fcarijah — kajti govor se ne more imenovati pjegova iz časnikarskih in drugih citatov skrpana žlobudra — najbolj odkril, zakaj ju-dovsko-nemške liberalce peče sedanja vlada in veČina tako močno. Ker ti ljudje ne morejo več ustanavljati sleparskih bank ter si polniti žepe s sleparskimi podvzetji, kakor je to bila navada pod Auersperg-Lasserjevim vladanjem. Zdaj jim je „liinderbank" hudi trn v peti, kajti vlada odslej nij prisiljena se o vsakej priliki obračati do Rotsebildov in dru gih judovskih bankirjev, iimpak ima ho-netni denarni zavod na rcalnej podlogi z gotovim fondom, ki je v stanu konkurirati z vsemi ostalimi bankami. Od tod jamranje Izraela in njegovih otrok. Minister Dunajemi je zavrnil tega judovskega proroka, kakor je zaslužil in se spet pokazal izvrstnega govornika, ki ve zadeti nasprotnika na najslahfej strani. Tudi poročevalec grof Olttn-Martinic Nemvirthu nij prizanesel ter ga je osmešil. Potem je bila z veliko večino sprejeta 3. točka postave, s katero se dovoljuje proviz) rični bndget. Levica Se glasovanja po imenu nij zahtevala, ker se je menda bala, da jih bode še menj, ko pri poslednjem glasovanji. V soboto je poslednja seja pred prazniki, če bode mogoče vsoe gradivo zmagati, kar ga je na dnevnem redu. Zlasti pri verifikaciji volitev za zgorenjo Avstrijo bode huda borba. V nadaljevanji debate o budgetnem pro-vizorji je govoril v seji državnega zbora v četrtek nemškoliberalni poslanec jud Neu wirtb. Posebno strastno je napadal finančnega mini-nistra dr. Dunajevskega. Očital mu je, da je proračun prekasno sestavil ter ga primerjal z neveščim fabriškim voditeljem. Na gospodar-stvenem polji da je vlada koncesijonirala „c. kr. banko avstrijskih dežel" („liinderbank") o katerej je velik francosk list „Journal des Debats" pisal, da je avstrijska vlada zato prozvala ta zavod, da bi jej posredoval mej državo in trgovino; navedeni list dalje pravi, da ta banka nij namenjena samo za vnanje zadeve, nego ima tudi smoter, zboljšati avstrijske finance in služiti kot regulator zoper ve- like nemške in dunajske banke. Neu-wirth nadalje navaja angleški časopis „Times", ki je v tej zadevi pisal 23. oktobra tnko-le: „Pred malo dnij rfl je izvršil politično finančen dogodjaj, ki vzbuja pozornost po vseh evropskih glavnih mestih, posebno pa v Parizu. Dogovarjanja glede koncesiranja „banke avstrijskih dežel" so se vršila tako tajno, da se je nje eksistenca izvedela šele iz uradne „Wie-ner Zeitunge" in je celo več udov cesarske rodbine o tej zadevi baje izvedelo šele po tem potu, ker se je sklenila na osobno inicijativo cesarjevo*" Neuwirth trdi, da se je grof Taffe v razgovoru z dopisnikom francoskega „Nation" tako-le izrazil: „Ustavoverna stranka govori veliko o svojih denarnih sredstvih. Da se znebimo tega pritiska, osnovali smo „lanko avstrijskih dežel" in od denes črez osem let upamo narediti ravnotežje v državnem gospo-darstu, potem pa se bode vse samo ob sebi pomirilo, kajti ve se, da je to glavna stvar. Neuvvirth vpraša, s kakšno pravico da sme rabiti ta zavod („liinderbank") pečat z držav-nim orlom ter se jezi nad velikimi pravicami, katere je dala temu zavodu vlada ter pravi, da ta banka daje vladi novcev v ono svrho, katero je hotela liberalna stranka ravno preprečiti s tem, da je vladi odbila dispozi-cionsfond. Vlada je dovolila silno velikih koncesij tej banki, takih, kakeršoih doslej še nobena vlada nobenej banki. Finančni minister dr. D u n a j e v s k i jez jako sarkastičnim uvodom odgovarjal Neu-vvirthu in se obračal zoper liberalno opozicijo. Dejal je, da se je predgovornik posluževat orožja, sejati razpor mej finančnim ministrom in mej uradniki. „Predgovornik je v enej sapi ponavljal: Finančni minister je dejal, da tega nij mogel storiti, — finančni minister je de- Lov v Jesenicah. Ko smo se v nedeljo 12. t. m. zjutraj proti 7. uri na kolodvoru zbirali, videla se je vsa-cemu radost na obrazu, in vsak je ugibal, da bomo imeli lep dan in dosti veselja. V resnici se je nebo lepo ubrisalo in prav pomladansko solnce nas je ogrevalo, ko smo dospeli ob 9. uri v Jesenice. Iz Ljubljane se nas je odpeljalo 47, na postajah so se pridruževali še drugi, tako da je okolo GO lovcev nas v Jesenicah izstopilo. Reči moram, da skoraj mej najlepše prizore tega dne prištevam te, ko se je nastavilo toliko krepkih oboroženih in prilično za lov oboroženih mož na kolodvoru, ko se je ta množica v različnih grupah pomikala proti gradu in se tam na mičnein prostoru pred gradom zopet zbrala. Tam je bilo tudi uže polno spremstva, mej njim tudi nekoliko lepih gorenjskih tipov, ki bi bili vsakemu slikarju dobro služili. Kopice psov, vseh skupaj sam ne vem koliko, bile so na raznih mestih. Eni so moško okolo sebe pogledovali, večina se jih je tresla, mislim, nekoliko od mraza, nekoliko od veselja. Ob jednem, ko smo pred grad prišli, se je tudi lahka koČijica pripeljala in je iz nje izstopila brhka bistrooka kraso-tica, ki je očeta do sem spremila. Male tre notke, kakor žlahtna cvetka sredi gozda, bila je mej nami in zopet so jo odpeljali kot blisk čvrsti konji. Nas so poklicali v grad ; v veži in spod-njej sobi nas je čakal primeren zajutrek, mej tem smo tudi žrebali za svoja mesta in razšli smo se na vse strani, vešči možaki so nas vsacoga na svoje me?to odpeljavali. Jaz sem bil izžrebal Ljubice št. I. Ljubice je hrib ravno pred Jesenicami, ako se po vodi gori pogleda. Mož, ki nas je nastavljal, mi je uže izpred Grada pokazal, kje imam stati in torej sem imel čas iti in hoditi, kakor se mi je ljubilo. Precej sem prehajal, predno sem si izbral mesto, katero se mi je pravo zdelo, ker kamor mi je bil nastavljaver. pokazal, nij bilo pravo, to sem takoj izpoznal. Ko je bila jednajsta ura odbila, začuli so se rogovi od raznih stranij. Kmalu potem tudi pasji javk. V Ljubicah s početka nij bilo posebno živahno. Bližala se je uže dvanajsta ura ko sem prvikrat v tem hribu pse začul. Toda nijsem pogrezal ničesar; nijsem mogel se na-užiti čistega zraka in nagledati naravskih krasot. Pred menoj in za menoj visočine s snegom krite. Na desno pod menoj šumeči slap Javoršice, katera se vije od tod, kakor srebrna štrena k fužini in gradu. Od fužine se dviguje čin dim, ckolo grada, kjer je bilo še pred uro vse živahno, vidi se zdaj prijazni mir.. F- jal, da je bil tam — žalibog moram jaz odgovoriti, da finančni minister nij tega uikjer dejal. (Veselost na desnej.) Nekatere opazke predgnvornikove o „liinderbanki" so istinite, a ne prav osvetljene. Zakaj naj bi jaz, ali vlada zakaj naj bi preklicovala ono, kar piše kak franeosk, poljsk ali gršk časopis? Statute c. kr. „banke avstrijskih dežel" naj g. predgo-vornik primerja z onimi kreditnega zavoda ali c. kr. pri v. zemljiščnega kreditnega zavoda, videl bode, kako hitro se bode vtolažil. Gospodi z one strane je gotovo bolj znano nego meni, zakaj družbena komisija uže toliko let nij dala nobene koncesije. Ta previdnost pa ne more trajati vekomaj! Iz dveh razlogov ne: prvič se izpreminjajo gospodarske razmere in drugič bi imeli zdanji zavodi za večne čase monopol, ko bi se ne dala nobena druga koncesija, jaz pa sem k večjemu pristaš monopola na sol ali tobak. (Dobro na desnej.) Razlika mej koncesijoniranjem „lilnder-banke" in druzih zavodov je jedina ta, da je morala „liinderbank", Se predno je dobila koncesijo, vložiti pri avstro-ogerskej banki 25 milijonov frankov. G. Neuwirth prej nikdar nij pri jednakih zakonih oponiral. Prejšnji finančni minister de Pretiš pa takim poslancem, ki so bili zoper provizorno dovoljenje budgeta, niti odgovarjal nij, bil je tedaj še bolj grob, kakor jaz. To se je videlo v seji 18. decembra 1878, ko je poslanec dr. Kronavvetter dejal, da tistej vladi ne dovoli ničesar, a je potem priporočal poslanec Wolfrum, naj se vladi dovoli provizorični budget v interesu države — „kajti za prihodnje leto se mora preskrbeti in naj potem na ministerskih stolen sedi to ali ono ministerstvo." Zraven teh besedij je v zapisniku tiskano „dobro"! Tudi jaz ponavljam : „dobro"! (Živo odobrenje in ploskanje z rokami na desnej.) Govoril je še poročevalec grof Henrik 01 a m - Martinic, potem pa je bil ves zakon o provizoričnem proračunu in 14 milijonnem kreditu sprejet. Politični ravnini. IVotraftilJe clefcele. V Ljubljani 18. decembra. Češki „Pokrok" omete vest, da hoče dr. Rieger mandat odložiti, kot neresnično. Pruska „National Ztg." avstrijskim liberalcem vedno udan list piše o teh zdaj tako-le: Mi vidimo, da se nemško-Hberalna stranka v Avstriji silno ruši. Kmetje avstrijskih nemških kronovin nehčejo biti ni li beralni ni klerikalni nego da hote jo paziti samo na svoje lastne interese. Glavno vprašanje, je-li se proračun sme dovoliti ali ne, nij ono, okolo katerega se vse suče, nego glavno vprašanje je to, je-li more bodoče obstati taka stranka, ki nema konkretnih ciljev, ki nema nobenega programa nego tiši ?a ustavnim formalizmom, Zato pa vladi avstrijskej ne treba več iskati podpore nemške stranke. Vidimo da se zdaj os od a nemških liberalcev v Avstriji ne boljša. V n »iifo «1 rita ve. Na lr«*U#» je poslala angleška vlada dva bataljona vojakov. Vsi vojaki, ki so imeli dopust, so poklicani v službo ter se zdaj nobenemu vojaku ne da več dopust. Tudi jeden anglešk polk v Gibraltaru je dobil ukaz, da se prepelje na Irsko. Nemcem mora iti uže trda za novce. Francoskih milijard uže zdavna nij več in poleg tega je nemški davkoplačevalec uže tako skrajno napet, da se ga za davek bolj nategniti ne more. Ker pa nemška armada brez nič le ne more biti, zato je nemški „bundes-rat" dobil predlog — kakor poroča „Nordd. Allg. Ztg." — naj si Nemčija izposodi 54 milijonov mark. Iz severne Imcrlke so prišla zdaj natančnejša poročila o volitvi predsednika. Po teh republikanci nikakor nijso tako sijajno zmagali nad demokrati, kakor se je od kraja vpilo, ker Garfield je dobil 4,439.415 glasov; Hancock je pa dobil 4 436.014 glasov, torej je le za 3401 glas večine, kar je pri onih ogromnih številkah malo. Ljubljanski mestni zbor, je imel v petek 17. dec. sejo. Predsednik župan Laschan je povedal pred začetkom, da mu je mestni odkornik g Kaltenegger pisal, da je bolan in da zato ne more priti denes v sejo. — Dalje župan poroča, da se je zagrebški župan Mrazovič v posebnem pismu toplo zahvalil za donesek mesta Ljubljane ubogim po potresu unesrećenim Zagrebčanom, kar naj se na znanje vzame. Mestni odbornik dr. S u p a n poroča o proračunu mestnega ubožnega fonda, ki se sprejme. Odbornika Regalija ugovor, naj se izbriše ona svota, ki bode mestu dosta od plačanih kaznij prihodnjega leta, ker se vendar ne more de-kretirati, koliko tacih kaznij bode prihodnjič, pri večini nij obveljal. Na dalje je ugovarjal odbornik Regali pri tem proračunu, da se mnogo ubožnih, ki nijso ljubljanski občani, i i ljubljanskega ubožnega fonda podpira; vsaka občina mora svoje reveže hraniti, ne drugih. Odbornik Dež man pa misli, da to nebi bilo humanno, ko bi odtegovala se podpora vsem ne-Ljubljančanom, vendar naj se nekoliko odslej pazi v tem oziru. Odbornik Hora k pravi, da ko je on bil v ubožnem odseku, da se je večjidel le Ljubljančanom miloščina dajala, a drugim ne-Ljubljančanom se je podpora dajala tudi, ako so dolgo delali v Ljubljani; saj v ubožni fond tudi ne-Ljubljančani vlagajo. Znto naj se pusti, kakor je. Regali Se enkrat svoje stališče zagovarja, naj se le Ljub-Ijančanje podpirajo iz ubožnega fonda Njegov predlog pade. Pač pa se sprejme resolucija Supanova, naj magistrat poroča, koliko je bilo izmej 350 letos podpiranih ubožcev ne-Ljubljančanov. O proračunu šolskega fonda za 1881 poroča tudi dr. Supan. Sprejme se brez debat«. Potem poroča dr. Supan, o predlogu, naj se ubožnemu fondu iz mestnega posojila posodi 5500 gold. za izplačanje ubožne hiše, ki ima še dolg. Sprejme se brez debate. Dalje se sklene, naj se mestna parcela pri tabačnej fabriki proda gospe Rudeževej, ako ona da 550 gld. zanjo. Ker je gospod Žagar mesto okrajnega predstojnika v trnovske j fari odložil, imenovan je bil za to mesto g. T r t n i k. Sklene se, da imajo vsled smrti kance-lista Mandiča trije kancelisti redno avanziratt, a izprazneno četrto mesto se da g. Lahaj-narju, potem ko govori tudi odbornik Regali zato, naglašaje primerno visoko starost kom-petentovo. Odbornik Ziegler obširno poroča o zidanji nove mestne klavnice. Projektirana je na spodnjih Poljanah na Gruberjevem kanalu. Do tja se bode cesta naredila. Klavnica bode velika in lepa po izgledu jednacih zavodov v druzih mestih, kjer so se povsod potrdile kot koristne naprave. Veljala bode po proračunu 145.500 gld. Klavnica v katerej se bode morala klati vsa živina in drobnica za meso Ljubljani namenjeno, mora biti do oktobra 1881 dozidana. Regali podpira poročevalčev predlog, pa nasvetuje izreči zahvalo poročevalcu Z i e-glerju, ki se je za plane mnogo trudil, kar se enoglasno sprejme. Las ni k predlaga, naj te priobči razpis konkurza za zidanje klavnice samo v deželnih domačih časopisih ne pa tudi v graških in tržaških. Tudi ta predlog se sprejme. Potem nasvetuje podžupan Bdrger T imenu osemnajstih (nemških) mestnih odbornikov, naj se podeli odhajajočemu iz Ljubljane mestnemu odborniku g. vit. Kalteneggerjti častno meščanstvo. V obilih besedah hvali njegovo delavnost in marljivost. Dalje v prilogi. Bolj na levo pa ravnina nekoliko skrita v raz svitljavi megličnej in iz nje so prihajali glasovi zvonov različnih cerkev in sem ter tja po bolj vzvišenih mestih videlo se je prihajajoče ljudstvo. In tam, tam še bolj naprej: strmi Babji zob! Oj kako je to šinilo v dno srca! Kje so časi, kje so dnevi, ko nas je bilo tam zbranih nad sto, mej nami pokojni Lovro, čil in zdrav. Oj „zdaj pa nigdar, nigdarveč!" Drugi so za nami, mladost je minula, mi smo za trud in delo, le spomin je olahčanje! Pokati je jelo od vseh stranij, tudi ravno nad menoj se glasijo psi in koga zagledam v največjem begu globoko pod soboj? Zajca! No tudi prav, dosegel sem ga in kmalu je visel pri meni na smreki stari znanec. Na levo mej rebri zagledam srnjaka, dvakrat ga na-ženejo psi proti meni, ali obedvakrat se zvrže nazaj in za rob. Zdaj spet nad soboj začujem javk in ko blisk drvi mimo mene srna. Še sem jo vjel in zajec na smreki je dobil tovari-šico. Od raznih stranij proti dolini so prihajali nosači, tudi po našem hribu gresta dva, po obeh straneh obložena. Ravno pod manoj na ravnini se je nabralo ljudstva, ki je prišlo gledat in poslušat. Še predno začujem pse, vidim da se so se gledalci vsi proti meni obrnili. Zopet nekaj, mislim si ia Čez strmi laz nad mano drvi cela tropa psov. Skoraj sem mislil, da sem žival zgrešil, ko ga zagledam na desno od sebe, srnjaka, in on mene. Potegnem, še enkrat ga zagledam, še enkrat potegnem, psi se zapodijo do mene, potem pa vrisk in javk naravnost vzdol, gledalci se razkropijo in ravno mednje planejo srnjak in psi. Posvetovanje se je začelo, iz katerega so pa bili psi izključeni, kajti lezli so i/.mej nog in se oblizuvali ter se ozirali, češ, da zdaj zna vsak gospodariti, ko je srnjak v rokah. Sklep je bil gotov. Jeden iz mej množine se obrno proti meni in z mogočnim glasom mi naznani: „Gospod, doli naj gredo, še je živ, ga bodo Še enkrat streljali". Smeh mi je branil odgovarjati in v tem vidim logarja, ki je tja hitel in stvar odpravil brez strela. Od vseh stranij so se vračali lovci proti gradu. Še so se sem ter tja psi čuli ali glavna reč je bila pri kraji in tudi jaz sem se ločil od mesta, kjer sem zopet lepe 4 uri prebil. Zmirom več nas je prihajalo, za vsakim 80 prinašali srne, da so jih nanesli 36 in 2 zajca, od teh jednega belega. Sešli smo se v prvem nadstropji, posedli se okolo miz, žlice so se glasile, čase se rumenile, zmirom več je vsak vedel povedati, trčnili smo in zapeli. Prehitro je minil čas. Pri železnici nij 5e lepo navade, da bi si ga človek še en polic privoščil. Zapustili smo gostoljubni grad in odpeljali se v vsakdajnost in jarem. Dr......c. Priloga „Slov. Naroda" k M. 291,, 19. decembra J880. Odbornik Jurčič v imeuu mestnih odbornikov narodne stranke sledeče izjavlja: .Tudi mi priznavamo osobne lastnosti gospoda, katerega odlikovanje se od druge strani nasvetuje; tudi mi priznavamo njegovo marljivo delavnost v tem zboru. Ako tedaj n e moremo glasovati za predlog, nij iskati uzroka v kacih osobnih ozirih, temuč v tem, da je g. Kaltenegger kot odličen vodja principijalno nam protivne stranke tukaj v tem zboru, kakor tudi povsod drugod v svojem javnem delovanji v političnem in narodnem oziru zastopal tako svoje prepričanje, katero nij naše prepričanje niti ne prepričanje te stranke, ki nas je volila. Iz tega uzroka mi narodui udje tega zbora ne moremo za predlog glasovati. Obširneje se nam ne zdi treba tega motivirati, tem manj, ker bi morali ponavljati tiste razloge, ki so jih naši narodni somišljeniki letos v deželnem zboru ob podobnej priliki uže navedli, namreč tačas, ko je vaša stranka predlagala votirati g. Kalteneggerju zahvalo dežele. Tudi mi namreč ne moremo ločiti mestnega odbornika od voditelja protivne politične stranke, temuč smo preverjeni, davi hočete g. Kalteueggerja kot svojega stranic ar j a častiti. Zuto za njegovo častno imenovanje ne glasujemo, a sicer se v daljšo debato O tej stvari nehčemo Spuščati." Ni brc se več k besedi ne oglasi. Tudi pasveiovaiec g. Biirger, ki ima končno besedo, pravi, da, ker je tu izjava le motivacija protiglasovanja^ nema on ničesa omeniti zoper to. Glasuje se. Gospodje nemške večine vstanejo za predlog, narodui odborniki manjšine obsede. Ljubljana ima torej poleg Beusta tudi Kalteneggerja za Častnega meščana, ali imenovala ga nij Ljubljana, ampak le tista je d na u t ranka ali klika, ki ima letos, upamo, zadnje leto svojo umetno večino v mestnem zboru. H koncu javne seje interpelira odbornik dr. Zamik župana, zakaj se ne izpolnjuje magistratova enkrat izdana prepoved, da se ne sinejo psi v javne gostilne in kavarne voditi, kakor vtlja to v drugih mestih. Odbornik Regali interpelira, kaj je v odsekih z njegovim predlogom o zidanji nove kasarne V Odbornik Hora k interpelira, kako da se nič ne stori zoper tuje berače, ki jih je polno pred cerkvami in na ulicah, da ljudi nadlegujejo. Zupan obeta odgovoriti o vsem tem prihodnjič. — (Iz Ljubljane) so pisali naši nemškutarji dunajskim listom uže pred dvema dnenia da bodo Kalteneggerja za častnega meščani imenovali. S tem imenovanjem so hoteli tudi malo zoper vlado demonstrirati, če prav ne-majo celega poguma, to naravnost povedati. — Tudi naznanjajo, da Kaltenegger ne misli mandata kot deželni poslance odložiti. To je pač vse jedno. It a z p u S č e n j e zbora, ki mora priti, bode ga uže osvobodilo tudi ljubljanskega mandata. — (Slovensko literarno društvo na Dunaji) ima v sredo 22. dan decembra ob 1 a8. zvečer pri „Kaiser's Restauration zur hl. Dreifaltigkeit (III. Ungargase 2?)- svoje 3. redno zborovanje. — (O zadevah gruntnega davka za Štajersko) bode denes v nedeljo lil. dec v Gradci shod, katerega se bodo poslanci brez razločka političnega in narodnega mišljenju in župani iz Štajerskega udeležil1, da so posvetujejo, kako bi se dalo od Štajerskega odvrniti preteče povekšanje gruntnega davka. — ( D i f t e r i t i s) rn zsnja epidemično okolo Polhovega Gradca. Mnogo otrok je uže pomrlo. Slišimo pn, da si ljudje ne dmlo dopovedati, da je treba zdrave otroke od bolnih odstranjevati in na tej kužnej bolezni umrle ne v hišah na pare devati in dolgo imeti, ker se s tem bolezen še bolj razleze. — (V Cel ji) so tamošnji nemški »igita-torji izvolili 14. dec. za svojega društvenega načelnika c. kr. profesorja M are k a. Ob jed-nem so pa sklenili resolucijo zoper obstoječo vledo. Spet dokaz, kako so Nemci „preganjani", če se smejo na slovenske) zemlji nemški c. kr. profesorji na čelo protivladne agitacije postavljati! — (Naravine posebnosti.) Iz Vojka pri Celji se nam od IG. t. m. piše: Na denašnjem mojem sprehodu v bližnjo okolico našel sem te-le posebnosti: cvetoče trobentice (primula acaulis), marjetice (bellis perennis) in divje kamilice. Po travt pa sem videl laziti trav ni c o (Oelkiifer, meloe proscarabaeus). Domače stvari« — („ Slovenski Narod tt pred sodil i j o,) V petek je bilo pred deželno sodnijo kot drugo instanco obravnavanje tožbe društva 0iiedertafelu po § 4D6 k. z. zoper odgovornega urednika „Slovenskega Naroda" zarad znane tiskovne pomote „ludertafel". Našega odgovornega urednika je zagovarjal advokat dr. Val. Zamik. Odgovorni urednik je bil tudi v tej drugej instanci nekrivega izpoznnn in sicer zato, ker nij dokazano, da bi bil on dotično reč pisal, ali ker nij subjektivno dejanje dokazano. „LiedertaHerji", katere je zastopal dr. Scbrev, nam imajo plačati stroške te pravde. — (Slovensko gledališče.) Denes zvečer se bode v tukajšnjem deželnem gledališči igrala od Andrejčkovega Jožeta poslovenjena A. Albinijeva veseloigra v 4 dejanjih: „L m etnos t in narava." Sedeži se dobivajo od 11. do 12. ure dopoludne in zvečer od Va7 ure naprej pri gledališkej kasi. Medvodska ali „liedertaflerska" stvar pred deželnim sodiščem. (Dalje.) Priča Marija J a m n i k, žena posestnikova v Medvodah, bila je v Svetjih, kjer so „lie-dertarlerji" kosili, na svojem posestvu. Kmetski fantje nijso nikomur nič žugali, ampak so prav mirno gledali, kako so Jiedertaflerji" plesali, pili in peli. Zatoženca Koš en i no je ona slišala, da je proti štirim popoludne rekel: „Nemškutarji bodo denes še plavali"! A ključar Kogej iz papirne fabrike, da ga je mirit in mu rektd, da naj bode pameten in naj gre domu, kar je za toženi menda tudi storil. Kmetski fantje pa da so v obče vsi prej sli domov, nego li „liedertaflerji". Priča Tone Kavčič, posestnik, pomagal je streči pri „liedertaflerjih"; tudi on je slišal, da je Košenina rekel; „Denes bodo nemškutarji še plavali." Predsednik Zhuber vpraša zatoženca, kaj da je s temi besedami mislil. Fantin Košenina odgovori, da ker je pretila huda nevihta, hotel je on s temi besedami reči, da bodo ti gospodje iz Ljubljane še ni o k r i. Votaut dr. Vidic: Po vaših besedah pa je bolj misliti, da sto hoteli reči, da boste nemškutarje v vodo pometali. Zatoženec Košenina odgovori, da z govorečimi, besedami nij tega mislil. V Medvo- dah, pravi, ko pride nevihta, Sora hipoma tako naraste, da stopi na njive in na ceste. Predsednik vpraša zatoženca, zakaj je imenoval ljubljanske gospode „nemškutarje". Zatoženec odgovori, da nij nobenega človeka slišal te gospode drugače kot „nemškutarje" imenovati. Priča Anton Peternel, gostilničar v papirnici v Goričanah, je bil tudi tačas na Svetjih. Slišal je pač, da je zatoženec rekel, da bodo nemškutarji „plavali", ne pa da jih bode „klal", akoravno je blizu Kogeja stal. Priča Janez Kogej, ključarski mojster v papirnici v Goričanah, pravi, da je slišal, kako je zatoženec na dvorišči v Svetjih rekel, da bodo nemškutarji denes še plavali, in tudi da mu je kazal Korenina tolminsk nož in rekel: „Denes bom nemškutarje klal!" Priča pravi, da ga je posvaril, naj bode pameten in Košenina da je šel les domu, kamor ga je spremil kmetski fant Kvartal. Zvečer pravi Kogej, da je videl ob 10. uri, ko je odšel vlak v Ljubljano, v gostilnici pri Golarji, kjer je pil, priti Košenino, kateri je imel rdečo kapico na glavi in rdeč rekel jr; a popoludne je bil praznično oblečen in je imel klobuk na glavi. Zatoženec pravi, da to nij res, da bi bil on rekel, da bode nemškutarje klal, in da to izpovedava Kogej, ki velja za jednega „ večjih" v fabriki, kjer je tudi on delal, ali se mu nikoli klanjati nij hotel, zato pa iz sovraštva do njega zdaj tako priča. Če bi bil on te besede izustil, morala bi jih slišati tudi Peternel in Pokorn, ki sta zraven stala, a nič o tem ne vesta. Priča Kogej se pohvali, da je besede zatoženčeve- takoj naznanil g. prezidentu papirnice Syzu in da je ta rekel, da mora Košenina proč iz papirnice. Priča Trampuš Janez, ključar v papirnici, bil je na Svetjih s Košeniuo vkup, a nij slišal, da bi bil kaj žugajočega rekel. Zvečer proti 10. uri ga je videl z vojaško kapo pri Golarji v gostilnici. Isto potrdi tudi priča gostilničar G o 1 ar. Zatoženec Košenina trdi, da tisti dan v obče v Medvodah nij bil in da ga tudi nihče videl nij. H Golarju je prišel od doma. (Konec pri h.) Ra/,ne vesti. * (Milijonar in berač.) Oni teden je v Palermi bil prenesen senator baron Igna-zio Genuardi v blaznico, ker je bil na duhu zbolel. Ta mož je še pred malo leti premogel 18 milijonov, ali v špekulacijah je ob vse prišel, faliral, bil zaprt in zdaj je vsled svoje nesreče še znorel. Nesreča ne praznjuje, pravi pregovor. * (Dezerter.) Dunajsk policaj je v pondeljek nečega vojaškega beguna Ferdinanda Favkrla, ki je pred jednim mesecem od regimenta ušel, ravno tačas izpoznal in prijel, ko je ta v cerkvi klečal in molil. * (V bolezni samomor.) Nadlejtnant T. Brankovič v Novej Gradiški je bil te dni na tifusu bolan. Kar se mu je začelo vsled te vročinske bolezni v glavi mešati, skočil je v nezavesti skozi okno in se je precej ubil. * (Velika m egla.) V Milanu na Laškem je bila 9. t. m. tako gosta megla, da človek nij nič dalje pred se videl kakor kar je z roko presegel. Vsled tega je bilo po mestnih ulicah dosti nesreč. Nek voznik je s konjem vred v vodo padel; vsega vkup je osem ljudij mrtvih, ki so vsled goste megle ali povoženi bili, ali drugače unesrečili. * (Napad na ž eni, k o.) Dunajske novine pišejo: Dne 19. t. m. dopoludne je prišel na Dunaji tujec k nekej mlekariei. Ona ga nij poznala. Ko tujec vstopi v njeno stanovanje, imela je v naročji svoje 9 mesecev staro dete. Tujec nij nič govoril, a potegnil iz žepa revolver in na mlekarico ustrelil. Krogla je nij zadela, nego zadela je dete v obraz ter je teško ranila. Tujec je potem takoj ubežal, žena je bila pa tako prestrašena, da nij niti mislila na to, da bi šla za njim. * (Žene moril.) V Kairu je bil 2. t. m. obsojen neki Turek, ki je take ženske, ki so bile nerodovitne, k sebi vabil, da bode molil nad njimi in jim otrok primolil, a je potlej te Ženske, kadar so k njemu prišle, moril, oropal in v vodnjak na svojem vrtu metal. Na ta način je mož 18 žensk iz življenja spravil. * (Kriv prorok.) Nemški „učenjak" Falb je prorokoval, da bode 16. ali 17. t. m. spet potres. Pa ga nij bilo. Zagrebčanje pa so bili ta dan vendar v velikem strahu vse zavoljo tega skoraj nesramnega „prorokovanja". Mnogo ljudij nij šlo celo noč spat, drugi so bežali v okobčne kmetske hiše. — Razstava fotografij na steklu se je denes v Pavšinovej hiši v gledaliških uli cah odprla ter obsega 4 serije fotografij. Prva serija, ki se kaže od denes do srede, obseza Blike iz Švajce, Savojske ter Italije. Kakor se nam poroča, serije fotografij Be ne bode potem vnovič kazale. Listnica opni vništra. C g. St. P. v Ptuji. Naročnino imate plaćano do 30. novembra t. 1. 17 m r 11 ao v I.JiifrlJfctiil: 10. decembra: Jožof Podržaj, mestni stražnik, 28 let, na Žabja k u it. ti za vnetjem možjan. 13. decembra: Alojzija Obkircber, dekla, 24 let, v Kravjej dolini št. 11, z» jetiko. — Pavel SOnhurd, prisilni delavec, 53 let, na poljanskem nasipa it. 00, za pokaženjem jeter. 14. decembra: Matilda Flo, žena nadlejtenantova, na sv. Petra cesti it. 27, za pokaženjem jeter. — Franc Peksa, ćrevljarjevo dete 8Vi mes., v ulicah na na grad it. 9. — Ana Klopčič, mokarjeva žena, 31 let, v Florijunskih ulicab it 24, za pljučno tuberkulozo. — Marija Okoren, zasobnica, 82 let, na Kongresnem trgu št. 4, za vnetjem pljuč. 15. decembra: Ana Bitenc, 7 mcs., na mestnem trgu it. 17, za božjastjo. 16. decembra: Tomaž Kavčič, bi v Si mitničar, 74 let, v sv. Florijana ulicah it. 5. — Čila Tome, natakarja hči, 3 leta, na sv. Petra cesti it. 3. V deželnej bolnici. 13. decembra: Marija Jezeriek, delavka, 28 let, za mrtvico v možJHnib. Tržiae cene v Ljubljani 18 decembra t. 1. Pienica hektoliter 9 gld. 69 kr. — rež 6 gbi 50 kr.; — ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 2 n*ld. 92 kr.; - ajda 5 gld. 34 kr.; — proso 4 gld. 87 kr. — komu 6 g!d. 20 kr.; — krompir 100 kilogramom 2 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masi«, kilogram — gld. 90 kr. i mast — gld. 72 kr.; — ipel frisen — gld. 58 kr.; ipeh pofojon — gld. 66 kr. — jajce po 2'/, kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — toletnine 52 kr.; — svinjsko meso 44 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 40 kr.. — slame 1 gld. 69 kr.; — drva trda 4 kv. metroi 5 gld. 80 kr.: — mobka 4 gld. 50 kr. Kompote, fine Bonbone, kupčij ake kandite, rok« ln dr op a, metinke I v ulgo iiit-list-nče>. sadilne (po domače „zalzne"). ma-linčni odcedek (IlimbcerenabgUAs), razne cukrene podobe za božična drevesa itd., Be najceneje in najbolje na debelo in drobno pri meni izdelatelju kupi. (616—3) Franc 8umi, kongresni trg it. 13, v Fiierjevej hiii, na dvorišči, na desno. Slovenske knjige. Pri uredništvu .Slovenskega Naroda" Be dole m ni pismeno željo tudi proti poštnemu povzetju pošiljajo naročevalcem sledeče slovenske knjige: 1. „Doktor Zober", originalen slo vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. „ Kalifoma/če povesti" od Brei llarte-a. Gena 50 kr. 3. „Tuf/omcr", tragedija v 5. dejanjih Spisal J. Jurčič. Cena GO kr. 4. ,,Na Žerin/ah", izviren roman. Spisal Janko Krsnfk. Cena GO kr. 5. „Župnik Wakeflel\llilll 1 IIIBIVd UMIIfl VUUd, |„ takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. KnUwni ipd i I ni urah kot zboren priposnan zoper zgago, OJIIUMII JIU1IIII pran. želodečni krč, vrtoglavico, netočnost k jelu in zoper bolesti zlato žile. 1 škutlja 58 kr. Sii'ill llt'/P V fll"lll izvirna škatlja 80 kr., imenitno sredstvo zoper 0t,U1U/ieV |II«UI, zabasanjo in krvne navale. Kri tistirne krogljice, c. kr. priv., gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat Kipijno osvedočilo pri zahasanji človeškega telesu, glavobolu, otrpnuhiii udih, skažcnein želodcu, jetrnih in ob atnih boleznih, v škatljah n 21 kr.; jeden zavoj s 6. ikatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj". Dalje: Prati brlujevee po 20 in 40 kr.; Ciuiul- in Hladni bonbon; najrinejii pariški puder ih gottpc, rožno rdeč in bel; aobnl prah, bel, rožno rdeč. in črn; diN«>« papir za pokaditi a 10 kr.; Klle«»rfn»ko mjllo, pravo a 12 in 1H kr ; kapljico za zobr a 10 kr. in dlaave itd. itd. so zmirom sveže v zalogi. (637—1) Naročila iz dežele is vrše se takoj. 9ti Severno-nemški Lloyd (NoiddfutHcher Lloyd) v avstrijskej državi koncesijonirana parobrodna družba. Direktna rodna postna parobrodna vožnja mej Bremenom. in Ameriko. Poleg najnižje oena prevožnji in najaolldnejiega ravnanja s potniki, priporoča Be za natančnejša pojasnila uradno potrjeno Glavno zastopstvo severno-nemskega Lloyfla za Kranjsko It. Itaiizliigrer, (39 24) spcditcur juž. železnice, na dunajskej cesti, it. 13 nova, v Ljubljani. flV Sprejino se zanesljivi u^onl i za okraje na Kranjskem. Glycerinino milo, Toilette-Honig-Glycer.-Seife, Sargovo, 1 koB 30 kr. Damen-Ponier, z dišavo, bel in radečkast, v zavojih po 10 kr., 1 ikatla 40 kr. Anaterinova ustna voda, izdeluje O. Piccoll, 1 sklenica 60 kr. Anaterinova slupa za zobe, izdeluje (». Piccoli, 1 sklenica 40 kr. Prodajo in razpošilja proti poituomu povzetju G. PICCOLI, lokar —1»i-i atigolu", (490—11) ■V Ijjia.Toljotii.i, na d.-w.xi.aoelEej cesti. nedosegljivo v tem, da so dobi mehka, tanka, bela koža, 1 sklenica 4') kr. posebno vspeino, ako ustnice ali koža na rokah poka, 1 sklenica 30 kr. &lycerin-Sargov, iiHJfincj&i, 1 sklon ca 10 kr. 23 ^72208 Št. 16.628. Razglas. (602—3) Glede na prihodnjo redno rekrutbo leta 1881, h katerej so leta 1861, 1860 in 1859 rojeni mladeniči poklicani, se razglasi: 1. Vsak vojaščini podvržen, ki je v letih k prihodnjej rednej rekrutbi poklicanih rojen, mora se pod nasledki § 42 vojne postave v teku meneča decembra t. 1. v magistratnem ekspeditu v navadnih uradnih urah ustmeno ali pismeno zarad vpisa oglasiti. 2. Tisti, ki so v zgoraj omenjenih k re-krutbi poklicanih letih rojeni, pa ne spadajo pod Ljubljano, imajo k temu vpisu svoje izkaznice nli potne liste prinesti. 3. Če je vojaščini podvrženi začasno zunaj svojega rojstnega kraja ali prebival šča in tedaj po tem ali po kafcej bolezni zadržan so sam ustmeno ali pismeno oglasiti, morejo to tudi njegovi starši, jerobi nli kak drug pooblaščenec storiti. 4. Podpore potrebni žlahtniki in njih po oblaščenci, ki žele začasno oprostenje vojaščini podvrženega, ali ta, če se želi za polajsanje vojaške službe poganjati, so dolžni okoliščine, na katere svojo prošnjo za tako [»olajšanje opirajo, ob času vpisa dokazati. 5. Nalogi, oglasiti se in sploh vsem iz vojne postave izvirajočim dolžnostim, se ne da ogniti z izgovorom, da se za ta razglas nij vedelo ali da so iz vojne postave izhajajoče dolžnosti komu neznane. Mestni v Ljubljani, dne 19. novembra 1880. Župan: Laseh uri. CHIOCOCA-LIOUEUR. (L.iquor Chtooooa« fortlfloans.) Znaiiatveiio pr<;inkunti, |)unku»euo iu priporočeno od oilliu-n i »In i v kot I/, vratno, popolurm iirlkoil Mi vo oaoblto za hitro iu prijetno oži vije ii j o , vx"to-\a.3«d.3s>, cjaier»;c 0|iei«ue iu potrte BuV možke moči, ~^MI oUre)»lJeii.|e živcev in njili |tr«>člJlvoNtl, iy.11un.1ul«-jajoče v hvn),-ih nčii IJaJOeaUI, iinvdiiMii|<>reiu tur %zl)ii|u|ni'rin ii|>li \ nujll. Ob jeilnum je apluanl ulikair poaelmo NBM ilnlio |>r«'lui i I len |e, ■■eNlliNt do Jedi, kialtir v želodci, krr, Nelpan(e. zopur naiinjviijo k l>levan|ii, Bang-o, drisko, tcln*obnl, bledico in zl.tteuieo. zopur Kiltf. riiiiiiilltnn in zlnto šilo. Ako m! rabi ta Cliiouoc.i-liijuer, odpravi ae vaako tako ata-njc Iiitro in gotovo in ker ne odatrani, more dotiOnik tudi visoko in krepko starost doiiveti, /.itn uaj bi bil v vnukem floipodinjatvu. l'o okuau |)rea e 11 e r, (647) v Ljubljani, na Mestnem trgu. Oglas. Gospod Jožef Iflunk, prej trgovski po-tovalec pri g. Janezu Jax u v Inomostu je dobil od mene legalizovano pooblastilo ter sem ga sprejel v jednakej lastnosti v svojo službo, kar udano naznanjam svojim čestitim naročnikom. Se spoštovanjem ID e tt er (64 .iri ino,;, ženu, katero je nie dlje muč 1 I pl nem in •/, -I .očni ktttur, je Karmli neproita-nvga kasljanja in slabega probavljanja neprestano hirala tako. tla Bem uiv a.i trdno ini»l 1, kn Mini jetiko. osohito, ker so je ta strašna bil/en nekako napovedovala v Hhbein te'dstva. lil gleđi čuda I Kolik nt-inek v treh toiln ih! Moja lOplMga, halj nalikojoiii ognalim, nt«<;idi živemu elovei-.ti, katera je Uilu tako rekor dosle priklenem* na poitaljo in naslonjuč, lietli zdaj prav lehkii okido pe sohi, pouziva jeili v slast, s|u \si« noči ti dno, in kakor ju ONtavljajo nirzlira in neprijetno znojeiije, tak«» okreva tudi telesno, ter VSi obitelj nušu pričakuje, da skoraj popolnem ozdravi. Z j tu raj pripor ićatn vs..kuiuii, luifjočiunu motebtti podobno bolezen, da takuj npotrublja ta sredstva in pomorejo mu tzvestuo. Izvolite mi dakle s poštnim povzetjem poslati še 'i zavitka čaja in 2 skat-Ijict maho-rastlinskih celtličkov. Z VSem .spnštn van j«'in so In 1 /i III Anton Črniak, f.to^raf v Gradci ^Št«jo^8ka), Geidorf, (521 — 1) lleinrichova ulica 9. Od teg& po zdravniskej razložbi in predpisih pripiavljoni čaj, velja za lldnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 jfl«l. av. v. .ledna originalna šiiatlja Hožnovakih mah >-rasihnakih celtličkov dO kr. Za kolek in zavijatije pa lO kr. posčbo. ItutlKONtMkl unlversulul > pruvH vodu /a mi. prirejena natanko po starem lotib.nakem recop;u t 'ga svetovno slavnega zdravnika za oči, piipravna jo za okrepljctije in vzdržan je \ida v VaakeJ starosd; v kratkem oadravi uu da bi boluika motda v njegovem pnki en, fiišni ali hturi pnaad na u&ttb, pego na rOlufoi iu kašo ter Odpravi sittn« solzonje. i/.«. na iteklenloa / navodom za rabo velja 70 kr., za kol« k in navoj l<> kr. več. 1'ratu ao dobi aanio nurui uOVl i/. lokane v kopoUloi K>ži uvi. jgJT iCo/n<>\ -.1« i cvet /.« /i>« < . hitro iu tiajno /ilravlja pmiko, trganje po udih iu vaake vrste s ao■ > v livoth IU kitah, Izvirna aklenica 70 kr. mv. v., za kolek in zavoj lO kr. več. 1'ruvl so dobi s juho miruv-iioNt iz lekarne v ltožnavi ^Mor^vskaj. \ 4460 Dmetna razstava na steklo v gledaliških ulicah v Pavsinovej hiši je odprta od nedelje 1». t. m. do vključno dne 22. t. m. do ureile. J. sei-ij«, I. (641) krasno potovanje po Švajci, (Hoja na Montblanc), po Savojskej in Italiji, lepi razgledi Rima. momontne fotografije morja, kristalov in ledenih jam. Švajcarska Jezera itd. v najsijajnejŠej razsvetljavi. Vstopnina za osobo 20 kr.; za 4 senje HO kr. Odprta je razstava vsak član od 10. ure do 12. ure dopoludne in od 2 uro popoludne do 9. ure zvečer. Za božična darila priporoča čisto nove in priporočila vredne reči po najnižjej cent Niklas Rudholzer, (644—1) pred /Zvezdo" 8. li I C 1» 11 II g «1 v o božično ŠBttTO"* «9 Da imajo ■ • • -1 i t i naročniki /. dežele priliko, nakupiti hI lepili In primernih rečij po ceni, zložil -rili gledečo skupke. Vio to, ila se vse nuzuj vzimie, kar nn ugaja, iliiHti junui solidno postrežbo. Zato naj hi ne ta o«lus t interesu Tsucefia ne zamenjaval h podobnimi ponarejenimi. Za deklice. Skupke. Za dečke. Skupka za 2 gld. Skupka za 2 gld. I lepa Knluiii-I.il priprava, 13 komadov. 1 lupa dotira ptinicu, ki govori. 1 knjiga s G0 burvanimi slikami. 1 liudiček, ki »kače, jako zabavno. 1 voznik na velocipedu, • peresom, iln teče. 1 sauiinivM ijrrn, da se vadi potrpljenja. I pur prav lepih nogovičuikov. r> različnih lepih igrač. t lep.i trdna trohiea od kovine. 1 bukvico hi) slikami za niludino. 1 močan voz s konjem. 1 kompanija vojakov, lepo adjutdiranih. 1 uru /. lepo verižico. 1 lepa pištola, ki poka in se zailuj nabija. 1 kegljišče in dve kuglji. Ti druzih zanimivih rečij. Skupka za 4 gld. 1 jako lepu punica. 1 zanimiva igra za jedneua. 1 fin il in urni k najboljšo vrsto. 1 elegantna knjižica. 1 popolna šolska oprava, Ifi lepih kom. 1 knjižica uzorcev sa znauiujaujo in kvačkanje. 1 popolno gledaliičo a dekoracijami in figurami. 1 lepa košarica za delo. 1 pupi .l-i.i kuhinjska oprava, l.p> komadov, 1 „ sobna „ 13 „ 1 ziitiavmi igra za družbo. 1 jeklen klavir za samouke. Ti različnih zanimivih igrač. 1 bogata zbirku rečij aa božično drevo in 13 sveč. Skupka za 4 gld. 1 popolna holaka upravu, 15 lepih kom. 1 m u/ika I n i ■ 11 volk z mehaniko. 1 krasna omarica za grajenje z načrti. 1 popolna vojaška oprava. 1 nova igra z zvončki. 1 priprava riauuje po predlogah za aumoiike. 1 sauiiiiiva igra v družbi. 1 lepe bukvico ač. alikaral. 1 dolini žepna ura in verižica. 1 morska kučn. ki suma leze. 1 ti/ikaln na igra z barvami. 1 občen nthia z M kartami. Ti rtizličnih družili rečij. 1 jako lep ilenariiik. 1 boguta ablrku rečij za božično drevo tn svečico. Skupka za 6 gld. 1 krahen dobro ubran klavir. 1 modernu lupa pahljača. 1 popolna priprava za sivunjo. 1 rlu usnjen deuarnik. 1 elegantna papeterija z imenom. 1 zanimiva isr.i za družbo. 1 krasnu ročna koiurica. 1 popolna garnituru lopotičja. I vrlo ti i in blazinica za Igle. 1 kr.i-na kaneta s popolno toaletno opravo. 1 ti na modernu aviluua ovratnica. 1 aalon z upravo. 1 krunim oblečena punicu. I popolen ml. I. atlas a H hiirvaiiimi zemljevidi celega »vetu. 1 velika zbirku rečij zu božično drevo so STOčicumi. Skupka za (i gld. 1 priprava za risanje z vsem potrebnim. 1 ki a-i-ii iilliutn : potovanje okolo avetii, 110 harvanih slik. 1 teletini ali domač telegraf. I 1 igru z zvončki, nebeski glasovi. 1 dulje vid. vidi so 1 miljo duleč. 1 popom.i ml.!, i priprava, 16 komadov. 1 tlu žepen uožič z B kliiijuma, 1 /atomu .i igra zu jednega. 1 garnitura gumbov zu munšeta in srajco. 1 čarobna avetiljka u N meglenimi podobami. I ilna papeterija z imenom, 1 jako zanimiva igra /.a v družbi. 1 reč su smeh. 1 velika zbirka rečij za božično drevo se nvečicami. Skupka za 1 gld. za otroke do 2 leti stare. 1 lopn. ropotulju z zvončkom, ena tigura od kavčuka z godbo, 1 punica, 1 pajav, S lepe živali z glasom, 1 gumibalon, 1 omarica z godbo. .Skupke se kakor kdo hočo po VBiikej ceni lahko zlože, Skupke za odruščeuu se po določi-nej ceni v audovoljatvo naročniku zlože, a je praktično, da »i vnuk naroči obilno iln ii.h.iu cenik, kateri se vsakemu ua zahtevunjo pošlje zastonj iti frunco. PT" Prodajalci dobe primeren opustek, SjBff ako vzeluo nujmeiij ti akupk. lii avočic za božično drevo, vseh barv, 18 kr. Takih 12, ali električnih, tako da se v začudenje vnu svečicu božičnega drevesa na hip prižgo, 36 kr. 12 svečnikov 10 kr. Zbirka raznih rečij za božično drevo, najlepša olepšava, 80, 60, SU kr., gld. 1, 1.80. Zanimive igruče na soparico za odrasle otroke. I'.um Mtroji in lokomobili dovršeno izile-l.ini. brez nev.i i u..- 11. z vuriioslniin ventilom, 1 kniii.nl gld. 8, 4, 6. Hiiviio tisto, da goni žuuo, kladivu in delu na vodi, 1 komad gld. ti, ti.lin, 7.80. ''• 11 železniški vlaki n šitiumi, ki jih goni ■'•piili. ghl. 10, 16. Celi železniški vluki, ki se navijajo, gld. 1.80, 2.611, 8.00. T-U.3C, J-V3.3C, J-U.3E. Ueči zu amejioije (najnovejše), primerne za darilu pomnilnim osohuin , za vauk Htnu iu vsiiko starost, primerne tudi za tombolo. Izbera je tako veliku, da se more vaein /eljuiu ustreči, koiuuil po kr. . do gld. 10. 1'iipnliie skupini' r.n i o in lm l<> z glavnimi in nižjimi dobitki, i.u, lou, jlou, 800 komudov, k gld. 6, tu, SO, lit) in viije. Aparati za megibne podobe, jako zaulmivu znbuvu za mlado iu Hturo. 1 apur.it popolno z luinpo, optičnimi stekli iu «10 barv. podob, i.-l.i 1.2U, l.rlO, 2.0(1, .1.5(1, Ti, po velikosti. HC~ Zavijanje >e nič ne zaračuni. Ker se pred božicom silno kupuje, prosi se za nujna naročila, da se more točno vse izvršiti, rjpredaj zaznamovane reči so najboljše izdelano dobiti v velikem magazinu „zum Liebling", ■ »lina j. 2H l'rnleiiliiissi' 241. ,G25_ ) Holjai od vseli poilobu h i/alelkov, nnniujo tn p>.» 11 i.i ■' nir .sKikIIJI cif/n I" Hrbl; niijrsprv/i i.r ur ruliijn /oper l.ol./.nj v organih Hniiilnjei/a ilela truplu, 1'eber, lioleziii v polti, na ooeh, v možjiniih in ustih, zorer otročje iu ženske bolezni ; čistijo lehko kri in Odpravljajo blato. Nij ga zdravila, ki bi bilo boljo Iu pri tem popolnem neškodljivo zopor gotovi vir vseh lmleznij Ker so nabijene, uživajo jih rudi tudi otroci. Te pilo so odliocne a jako čestečim pismom ilrnrnrf/ii m-rtulku 1'itlnt, ■8J" 'tnlna mkatljirn k 1.1 pitami vrlja 1." ki: (turni .ikatljir skupaj' VŠ0 pil. rrljn mama 1 yl,l. a. »•. -^Bt (574- 6 Cuarmniol Vsaka škMljicn, ki ni'mi firme .l/io-OVctritJIJ.C ,/,,/.■>■ zinil Utiliffrn I .ropat,l, Jr paimrrjutil" iles #7*. Xru»tcln, .si,,,It. Krkr l.tiif/u tili ),,> 2.5 in -t t ki'. IStiOzaviii za ibIio. Bkuleno in po množili posk sih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nngltdiost, in po njem se dobi popolno u/.e Bgtlbljen sluh. 1 sklc-niea 1 gld. av. velj. (o zdrav-liiHki-j izjavi tndi škodovati (i'ravl .1. llon'ovj »huliti lioulioui za prti mi r |il»T«ra ] • k j > i r j 11.) Pod 2 gld. se nič ne pošilja, lrkarja; P. Las.snik, II. L. AVencel, trgovcu Zahvalno pismo iz BudapeSte od 34. novembra. Vaša blagorodnost! Dolžan sem Javno Izraziti vam s tem svojo iskreno zahvalo. l'že 20 let sem bil na prsili bolan, bij u val sem gnoj, prsi so bile kakor prevezune, nijsera mogel sp;tti ni j''Hti. Zdravniki so me sieer zdravili, a bolezen je bila le hujša, moči so ine dan za dnem bolj zapuščale iu pri svojih 70 letih seui UiO mislil, da sem pri konci. Časopisi pa me opozore na vase sladuc izdelke; poskusim tedaj se to zdravilo in ko porabim prvih 10 steklenic vašega zdravstvenega piva cd sladnega izleeka, bilo mi je uže boljši. Porabil sem za tem še 40 steklenic in zdaj seui popolnem drug človek, mirno spim zopet, rad jem, pljn-ji-in menj iu redkeje, 1 kratka, zopet sem precej okreval. Prepričan sem za trdno, da, ako bi bil jaz to zdravilo rabil pred 10 leti, zdaj bi bil popolnem zdrav. Vsemogočni liog ohrani vas So mnogo let, da si more človeštvo z vašimi dobrodelnimi izdelki svoj« bolezni olajšati in svoje izgubljeno zdravje Kopi t di seči. Pošljite mi, prosim, še T<0 stekleuic sladm ga piva in 10 vrečic sladnega bonbona. \ Budapoitt, dne 28. novembra 1880. Sč spoštovanjsm udani .7;iicoi» Groldmolseln« lludapešta, \Vaitzner Houlcvard fit. f>0. v Ljubljani. Pietro Veimuti v Gorici. Najboljši in najcenejši (G22-3) >Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*J med ~m& ' na ilclicl« in na drobno prodaja Oroslnv Dolem'C, ■veoar v LJubljani, gledališko ulice. 5 § Gostilnarjem! X I _^ T.An.i in friflna Ul V 8 Lepa iTi friina čeva JJi 2 --^ -2 j|r na debelo in drobno prodajejo so prav • \XIOI1Ij1IM« Q poceni S mm - m, mm v 1 najnovejši piNincn papir, piane mape, bukvice g\\ I*1^. XXl x» mladino lepo vezane in po * I*- ceni, olepšava za božično drevo na izber. Ve- +^r^^""#"%r""#M#""#*"#*^"™V*no in debčeui. (620~3) »tftfK-HV S c. kr. av. V^SaC* privilegijem ml&.flmAmk fe pruskim minister-* *fc3v5/ skim potrdilom. lAl'TKJ Dr. Borchar