Sarski kompromis in Mozelski prekop
Ko se je po«tavi!o vpražan-je prikjjiučkve Sarskega področja k NcnnonJji, je Francija izkoristiia U <ircnutek in zahtcvala od bon-sUe vlade koncesije glede realiz.ac ijc načrta o zg.radit-vi vodne poti, ki t>i poceniia uvoz ipTemoga iz Poruria. Ker je ta zahteva n31'^ tela na veKlko naspnMovanj« v Nemčiji, kjor vidijo inJuslri>ski krogi v možnem dvifu moči francoske konkurcnce na nemškem tri'ilžču razne nevamosti, je francoski vladi ostala eJina mainost, da posta\"i za vrni<ev Posa.rja nenuki pristanck na zgraditev m finasiranje prekopa. Pred nedavniim sta «e obe vla<ii ab priMareku LJisemburga zedinili o skupni ured»tvi Mozelskega prekopa. Po men te^a sporaxu*na se kaže predvsem v tem, da zjgoiavlja Franciji   enakovredno   nadomesli- lo za kzgubo Sar&ega področ)a.
Po prej sklenjenih arairLmajih so fr.vncoski eitonomski interesi v P<Ka.rio, ki so usmcrjeni k uvoxu iposarskega prano^a in k vzdrfe-vanju močneijGih RtDfpodarsik ih zvez tcr blagovne zamc-nja-ve, ki se je    Tazvila  v desctletnem raz-
Načrt Mozelskega prekopa mti Nemčijo in Francij*
dobjiu francosiko-posarske eko-noms&e unije, zavarovani s Spo-raaumom ,ki janWii uvaz 90 mi-Jnjonov ton prearno^a iz Posarja do ]eta 1970. Razen tega si je Francija s tcm sporattunvom zago-lcvila da sc bo dtonomska inte-gracija Sarskega podjožja v za-hodnomemšJko <iržavo mavijala postopno, v roku treb let, pri če-mer so doltvčili vrs«o zaščdtnih ukrepov za vzidržanje dosedanje ravni francosko posarske bjagov-ne zamenpvc.
Sporazum o zgraditvi Mozel-sfe.q;a prttopa ima širši obseg. Kakor je znano, je francoska čr-na meiaJuirgija, iposebna tista t Loreni, zelo zaintcrcsiirana na uvoccu poruri&ega koksa (ves uvoz pramo^a iz Zahodne Nemčijc ie znažal I. 1955 1,7 milij. ton). Ker ima fjai>C("»ska ^rna meralurgija pomembno iTŽišife za svoje izdol-ke v Jueni Nemčiji, je vprašanje prevaznii slroškov Jovoza porur-sfcega premo^a, od česar je delno ©dVisna lastna cena francoskih pnoitrvodov, bislVeno vplivalona koai.kuren»ino sposobnost franco-skih proizvod<yv na nemSketn tr-žišžu. Lon-cnsfi! jtidusliijalci so se pritotževaJi na tar«fe zohodno-nem&ih želeejiic, ki so bile zanje acugodo« in ki so vplivale oa r»-
ven cen njihovih jekleriih iidel-Isov. Nemci pa so se npwa.li, da bi" ugodili francoškim zahicvam gledc znižanja žeiezniških tanf na raven, ki velja za oemške potro-šnike. Po njihovecn siališču bi bi-lo treba problem stroškov in od-pravo diskriminacije na nacionai-ni osnovi reševati v okviru Skup-nosti za premog in jeklo- S spo-razumom o zgraditvi MoEeiske-, ga prekopa pa je bil rešen tudi ta probicm.
Prckop bo dolg cfcrog 270 km, graJiU pa ga bodo 6 !ct. Skupne stroške cenijo na 370 miliionov marfc in od teh bo 250 t>;ačala Franci^a, 120 milij. pa Zahod-na Ncmčija. Francoski strokov-njafei mirfijo, da bo proniet po Moselli po zgradiivi prekopa po-rasel na več kakor 10 mi]ii.on<yv lon. Korist, ki jo bo ime!a 'oren-ska črna mctalurgija od prckopa,
bo pnšia predvscm <to izraza T prihrarukih pn prevuznih stroških. Prefeop bo prihranil 600 frankov pn loru porurske^a premoga, 530 frankov pri tom ieleznc ruJe aJi 1.000 frankov pri toni jekia, ki ga   izvažajo   r   južno  Nemčijo.
Francija pričakuje, da bo tako dosegla izboljšanje svo;e konfcarenfne sposobnosti v irni metaiuri;iji m izboljsanie plastna-ja svojib izde'kov na nemskem tržišču. V zameno za zgraditer Mtwe'sket',a prekopa je Francija pr!sta',a na dve marrši konccsin. Da bi zagotovila privolitev Luk-semkurga, ie Francija prevze!a nase stroške eldttrifiikacije Jela luk<:emburSkih ielcznic. Ra^en tpga je Franaia .piristala na dolo-ceftc spremembe načrta o zg.raJi-tvi Renske<ra t>reko?a * Elsassifc Ž. Jazič