Naročnina
Dnevno izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polleino 120 Din celoletno 240 Din
za inozemsrvc
metecno 35 Din nedei)ska Izdalo celole no vJugo-slavi)! 120 Din, zo Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
«
Cene oglasov
l slolp. pelli-vrsia mali oglasi po 130 ln 2 D.veCtl oglasi nad 43 mm vi&lne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pn večiem □ naročilu popual Izide ob 4 zfulraj razen pondeDka ln dneva po prazniku
L/reanlitvo /e v Koptlar/evl ulici 41. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprejemalo ■» Uredništva telefon it. 20SO, upravnlitva it. 232S
Poliiičen lisi sza slovenski narod
Oprava le v Kopitarjevi ut.it. 6 ^-Čekovni raCun: Liubliana Stev. 10.630 ln 10.3-1» za Inserate, Sara/evošt.75G3, Zagreb St. 39.011, Vraga ln llunal St. 24.797
Protestiramo!
V Ljubljani so se te dni vršile manifestacije, ki naj bi bile izraz slovenskega rodo-Ijubja in naše ljubezni do naših sorojakov. Take manifestacije v prilog bratom v tujini so se vršile in se bodo vršile povsod, kjer je narodna zavest prodrla med široke plasti ljudstva. Take manifestacije so dokaz kulturne zrelosti in višine lako posameznika kakor naroda. Zalo smo mi vse splošno narodne manifestacije ludi vedno podpirali.
Ker pa so ravno poslednje nekateri poskušali izrabiti in izkoristiti v svoje temne cilje in so manifestacije po zaslugi plačanih agentov zadobile značaj demonstracij, smo mi pravično obsodili hujskaško in zločinsko gonjo.
Naše oblasti so takoj ukrenile vse potrebno, da se izzivanja čim bolj omejijo. Nastopile so v obrambo dostojanstva nam sosedne države in energično preprečile tudi najmanjšo poškodbo tuje lastnine. In tako so uradni predstavniki naše države in državnih oblasti postopali vedno in ob vsaki priliki.
Temeljne smernice naše državne politike so vedno bile in so: čuvanje miru na znotraj in na zunaj. Vsem prebivalcem v naši državi je zagotovljena tako osebna svoboda kakor imovinska varnost, zagotovljena jim je svoboda gibanja in gospodarskega ter kulturnega napredka. Napram vsem svojim sosedom pa smo vedno zasledovali in bomo tudi v bodoče kljub naročenim izzivanjem vodili politiko skrajne pomirljivosii in iskren j- prijateljstva. Izhajajoč iz teh vidikov, so predstavniki naše države vedno umeli že v kali udušiti vsalc pokret, ki bi bil v nasprotju z navedenimi smernicami. To je bilo tem lažje, ker je naše prebivalstvo toliko razsodno, da po večini že samo obračuna z vsemi, ki zasledujejo pusto-lovne cilje bilo vsled nerazumevanja bilo vsled tega, ker so zapeljani, bilo da so plačani. Tudi takih poslednjih je mnogo in bomo morali ob priložnosti spregovoriti odkrito besedo, kdo so in kdo jih plača.
Tako je pri nas! In na drugi strani?
Priobčujemo dnevne vesti o preganjanju našega življa onstran meje. Poročila navajajo samo konkretne slučaje: Naša živa slovenska beseda se kruto in nasilno preganja iz šole, cerkve, vseh javnih uradov in celo pri domačem ognjišču ne bi smel naš človek govorili v jeziku svojih praočakov. Nikjer nima in ne dobi pravice, niti pri podestalu, še manj pred sodnijo, kjer je najmilejša kazen za nedolžnega deportacija na malarične in najpu-stejše otoke. Premoženje naših sorojakov je najvabljivejši plen neodgovornih band in niti njihova življenja niso varna pred zločinskimi pohotneži.
Za mirne in lojalne slovenske državljane ni nikjer pravice, za zločince ni kazni. Za lojalnost deportacija in ječa, za zločin nad našim človekom nagrada in odlikovanje.
In ni nobenega kraja temu križevemu polu, temu nepopisnemu trpljenju slovenskega in hrvatskega prebivalstva v sosedni kraljevini! Ni je oblasti, ni nobene instance, ki bi se zganila in vsaj z lepo besedo poskušala omiliti to krivico in gorje! Oblast sama izvršuje dejanja, ki bi j e j o v obraz najprimitivnejšemu čutu pravice in človeškega dostojanstva.
Najnovejši ukrepi predstavnikov italijanske vlade nas zato silijo, da ne apeliramo več na njihovo uvidevnost in pravicoljubnost. Mi z vso odločnostjo protestiramo in apeliramo na ves kulturni svet, da pravilno oceni taka dejanja in tako postopanje; da pravilno oceni, kdo poskuša kaliti mir, kdo izziva,.
Apeliramo končno na naš narod, da poglobi delo za konsolidacijo naše države, da bo še silnejša in močnejša. Ne besede, stvarno in požrtvovalno delo za jirospeh naše države in za solidarnost vseh, ki so za napredek člove-ianstva in za mirt
Belgrad, 19. nov. (Tel. Slov.) Zastonniki naših zadrug so zborovali v Belgradu 17. in 18. Na seji se je ugotovilo, da znaša število članov: 16 zadružnih zvez in 1 zadružna centralna blagajna s 4000 članicami, v katerih je včlanjenih 500.000 zadrugarjev. Oba dneva so razpravljali o novem zadružnem zakonu in o pospeševanju zadružništva, posebno tistega, ki je vsled vojnih in povojnih valutarnih in drugih razmer prišel v težave. Glavna točka dnevnega reda je bilo posvetovanje o stališču, ki ga naj zavzamejo zadružne organizacije nasproti ravnateljstvu za kmetij, kredite in Timotijevičemu zakonskemu predlogu. V tem smislu se je sprejela daljša resolucija.
Najncuejša nasilja fašizma
»Goriška Straža'
ustavljena — Poslanec dr. Besednjak pod policijskim nadzorstvom
Gorica, 19. novembra. (Tel. Slov.) »Goriška Straža« od 14. t. m. je bila z odlokom goriškega prefekta št. 4970 zaplenjena predvsem radi uvodnika »Delo francoskih katoličanov«, češ, da isti najprej opisuje delavnost, ki jo razvijajo francoske katoliške organizacije na prosvetnem in verskem polju, nato pa tendenciozno namiguje na dozdevno (?) preganjanje, ki da ga mora prenašati prebivalstvo te pokrajine.
Nadalje je bil inkriminiran članek, v katerem je list po italijanskem lističu »Gazzetino« objavil poročilo o jugoslovp-ski zastavi, ki je visela na dan proslave »italijanske zmage« na Kozlovem robu pri Tolminu in zaradi katere sta bila te dni dva fanta iz Tolmina obsojena na dva meseca zapora, češ, da list ni dodal niti besede, s katero bi obsojal to »nepremišljeno iredentistično manifestacijo« radi česar bi znalo zadržanje lista vzbuditi opravičeno zgražanje prebivalstva.
Prcfektu tudi nista bila po volji dopisa »Iz Šturij« in »Izpod Čavna«, v katerih da se slika gospodarski položaj teh krajev v pretemnih barvah tako, da bi znala povzročiti globoko in nevarno razburjenje v duševnosti prebivalstva.
Že naslednjega dne je prefekt sklical komisijo, ki o njej govori zakon o tisku ter radi gori navedenih člankov in sicer radi pisanja tega lista v onih številkah, ki niso bile zaplenjene, in drugič ker je posvaril odgovornega urednika, češ, da kljub prejšnjim opominom vztraja uredništvo na dosedanji poznani poti.
Odgovorni urednik Leopold Kemperle ni še niti prejel tega odloka, ko ie prefekt odredil zaplembo nove številke »Goriške Straže« od 16. t. m. List je tokrat priobčil vse članke, ki v prejšnji številki niso bili zaplenjeni. Toda prefekt je našel zopet kamen spodtike v nekaterih novih dopisih, tako v dopisu »Iz Šmartnega v Brdih«, kjer jc bilo rečeno: »Sedaj hodimo v Kojsko na občinski urad. Le smolo imamo: ko pridemo tja, meramo čakati ure in ure, večkrat tudi zastonj. Pravijo, da gospod komisar rad zajce lovi. Gospod tajnik pa je itak preobložen, ker mora voditi kar dve pisarni, eno na občini, drugo pa nekoliko v stran«. Prefekt je kratkomalo smatral t a napad na komisarja in tajnika kot neosnovan, zlasti ker bi znal zmanjšati ugled takozvanih ustarov.
Drngi dopis, ki ni bil všeč prefektu ali morda kemu dragemu, se je glasil:
»Ledine. Megleni in dolgočasni dnevi so
nastopili. Kamorkoli se ozremo, vse je pusto in dolgočasno. Nič več ni slišati ljubkih in veselih ptičjih spevov. Vsa božja priroda se spravlja na dolgo zimsko spanje, človeka se poloti otož-nost, ko vse to opazuje. Kako je bilo še pred nedclgim časoin tu toplo in prijazno, sedaj pa naenkrat taka izprememba. Toda ne smemo se vdajati malodušju. Kakor je za žgočim poletjem nastopila hladna jesen in pride še hladnejša zima, ravnotako bo prišla zopet tudi lepa pomlad. Ne postimo, da bi nam zimski čas potekel brez koristi. Sedaj, ko ne bo več nujnega dela, posvetimo prosti čas svoji duševni izobrazbi. Mnogo in radi čitajmo, zlasti mladina naj bi se zavedala resnih dni, ki jo čakajo in bi ne izgubljala zlatega časa z brezpomembnim govoričenjem in norenjem. Vedi mladina, da na tebi je prihodnost. Saj pravi pregovor: Kakršna mladina, taka prihodnost.«
Po prefektovem mnenju se je hotelo s temi metaforskimi besedami namigavati na preteklost in na boljšo bodočnost ter s temi zlasti v mladini vzbujati in ohraniti nevoljnost proti sedanjim razmeram, kar bi znalo zopet vzbujati in ohraniti reakcijo pri italijanskem ljudstvu, kar bi bilo popolnoma neopravičeno in obenem silno nevarno.
Istega mnenja je bila tudi vsa gori imenovana komisija in je vsled tega prefekt preklical priznanje odgovornega urednika Leopolda Kemperleta, vsled česar je »Goriška Straža« prenehala izbrati.
Zanimivo je, da se pri tem ukrepu izrečno povdarja, da je ravnatelj lista poslanec dr. Be-rednjah, kateremu je včeraišnia »Vedetta deli' Isonzo« posvetila poseben članek, kjer trdi, da se je marsikaj spremenilo. Toda to, da nc bo vznemirilo Besednjaka, saj da je prinesel s seboj veliko denaria in se ho znova lahko lotil dela. »Vedetta« nadaljnie očitno in nami^ava, da so pred dnevi kar v iavnem lokalu vzeli varnostni črpani poslani Besednjaku pot"i list. Toda to ne bo oviralo Besednika, da sc bo po^al v inozemstvo, od ko^r se ho zonet vr"'l kot iupo-rlovan<!ifi ministrski predsednik in bo posloval v Gcrici.
Poslanec Beseda ia k ie od s v o -< e f a n o v r a t k a nod stal" i m nadzorstvom š t e v i J «i h agentov, ki ga stražijo noč in dan.
Belgrad, 19. nov. (Tel. »Slov.«) Čeprav jc večina poslancev odsotna ter vlada v skupščinskih prostorih mir, so nedeljski shodi NRS precej poživili politiko v centrali. Shod v Pa-kracu se je samo zabeležil. Shod v Prokuplju pri Nišu pa je predmet najživahnejših razprav. Na shod je prišlo okrog tisoč pristašev tako glavnega odbora kakor ministra za vere Cvetkoviča. Skoro noben govornik ni mogel končati govora mirno. Če so člani glavnega odbora kričali zoper Cvetkoviča, so odgovarjali pristaši Cvctkovičcvi: vživio naš minister!« Končno se je moral shod zaključiti in razpustiti.
Bolj je zanimiva debata, ki se je vodila med poslanci danes v Belgradu. Člani in pristaši glavnega odbora obtožujejo Cvetkoviča, da je razbil shod kot aktivni minister in dr jc razbil shod NRS, katere minister je sam ter da je tako poostril žc itak neurejene razmere v NRS. Shod v Prokuplju ni bil sklican od strani glavnetfa odbora, ampak od krajevne organizacije NRS. Cvetkovič je prišel na shod, ker je bil mnenja, da je to splošen radikalni shod. Pristaši glavnega odbora pa so ga napadli, da je prišel na shod nepozvan in samo z namenom, da bi shod razbil. Radi teh napadov jc Cvetkovič danes dal tole izjavo:
V Prokupljc sem šel na povabilo radikalnih prvakov in članov okrožnega odbora. Tudi nisem imel namena shoda razbiti, ker sem ho- J tel na shodu govoriti. Demonstracije zoper mene so se pričele od pristašev glavnega odbora. Poskušal sem shod pomiriti, pa ni bilo mogoče. Ko je bil prepir najostrejši, je bil
shod itak razpuščen. Tudi Uzunovič jc iz Niša pripeljal v Prokuplje svoje pristaše. Pripeljal je celo požarno hrambo. Ker so pristaši glavnega odbora poslali brzojav, da so se že na niški postaji vršile demonstracije proti Uz.u-noviču, smatram za dolžnost, da povem, da je bil red in mir. Shod ni bil sklican zoper Uzu-noviča. Mase so manifestirale zame in z menoj vred v redu odšle. Kot rojaka bi me bilo veselilo, če bi bil mogel pozdraviti člane glavnega odbora. Ker me pa niso obvestili, jih nisem mogel dočakati.
Današnji komentarji teh dogodkov so različni. Radikali trdijo, da je pomirjenje med glavnim odborom in Vukičevičem izključeno ter da Dragiša Cvetkovič ne more biti več član vlade. Člani glavnega odbora, ki so sc danes sestali, so po seji zatrjevali, da bodo slučaj predložili strankinemu šefu Stanojcviču v rešitev. Sami brez njega ne bodo storili posebnega koraka. Sicer pa da so s shodom zadovoljni.
Cvetkovič sc je danes v Prokuplju dalje časa razgovarjal z Vukičevičem. Cvetkovič in njegovi prijatelji očitajo Uzunovičevi okolici, da je bil njegov prihod v Prokupljc in Niš intriga. Mnogo sc je komentiralo dejstvo, da je bilo na shodu kljub enomesečnim pripravam razmeroma silno malo pristašev glavnega odbora, kar najbolj potrjuje trditev, da jc glavni odbor skupina generalov brez armade. Mero-dajni politiki so na vprašanje, ali bo imel ta dogodek kak vpliv na vlado, odgovarjali, da je spor med Vukičevičem in (»lavnim odborom izključno notranja zadeva NRS.
PudBfrsImo mio JSmutbs:*o Stražo"
Iz načrta novega srednješolskega zakona
Načrt novega srednješolskega zakona je bil 17. nov. priložen nar. skupščini. V nastop-njem navajamo nekatere njegove določbe.
Ena glavnih ovir pri zboljšanju našega srednjega šolstva je denarno vprašanje. Doslej je manjkalo denarja za nove zgradbe, za učila, dostikrat celo za učno osobje, ki je mesece in mesece čakalo na izplačilo nadur. Novi srednješolski zakon namerava rešiti vprašanje šolskih poslopij na ta način, da se prevalijo tozadevni stroški na občine, ki hočejo imeti srednjo šolo. Take občine morajo na svoje stroške (oz. s pomočjo vsega šolskega okoliša) zgradili šolsko poslopje, ki mora imeti stanovanje za ravnatelja in vsaj za enega slugo, in preskrbeti stanovanje za profesorje po primernih uradno določenih cenah. Občine nosijo tudi stroške za vzdrževanje šolskega poslopja. Poleg tega morejo oblasti, srezi ali mesta ustanavljati lastne srednje šole. Prav tako se morejo ustanavljati tudi zasebne srednje šole. Na ta način upa torej država zmanjšati nekatere izdatke za srednje šolstvo in porabiti ta denar za zboljšanje plač in za pospeševanje nadaljnje izobrazbe profesorjev, kakor bomo pozneje videli. Radi tega nam je pa neumljivo, da vsebuje načrt novega zakona nekatere določbe, ki po nepotrebnem ovirajo razmah nedržavnih srednjih šol, zlasti še zasebnih Srednjih šol. Vsi nižji in višji tečajni izpili se morajo n. pr. vršiti pred državnimi profesorji na stroške oblasti, srezov, mest ali organizacij, ki vzdržujejo srednjo šolo. Zasebne srednje šole morajo celo državno nadzorstvo same plačati. Tozadevno se bo pač ta zakonski načrt moral še znatno izboljšati, preden postane zakon.
Učna obveznost bo ostala menda povsem ista, kakršna je bila pred povišanjem učne obveznosti spomladi 1. 3928. Stopila bo pa v veljavo čele takrat, ko bo na razpolago dovolj kvalificiranih učnih moči, najkesneje pa po preteku petih let po sprejetju tega zakona. Do takrat je pa dolžan vsak učitelj po potrebi prevzeti še 6 nadur na teden proti honorarju, ki ga bo določil minister. (Kakor je bilo doslej. Tozadevno besedilo je v zakonskem načrtu nekoliko nejasno. Po vsej prilik: je treba tozadevni čl. 125 tolmačiti tako, da po petih letih ne bo noben profesor imel >nadure, razen če bo treba stalno odsotnega tovariša nadomeščati proti honorarju)
Ali bo pa sploh dobila država zadostno število kvalificiranega učne?a osobja na razpolago? Tudi to pereče vprašanje skuša novi zakonski načrt rešiti na ta način, da se bodo dajale posebne štipendije visokošolcem, ki bodo hoteli študirati stroke, za katere manjka izprašanih učiteljev. Zakonski načrt skuša tudi pritegniti v srednješolsko službo večje število sposobnih kandidatov na ta način, da določa posebne stalno mesečne dodatke za učitelje na srednjih šolah. Ti dodatki znašajo za suplente do 10. le!a službe 500 Din (pri veščinah 300 Din), profesorje od 11. do 20. službenega leta 800 Din (pri veščinah 400 dinarjev) in za profesorje po 20. službenem letu 1000 Din (pri veščinah 500 Din). Ravnateljem se zvišajo le postavke za 600 Diu mesečno, če nimajo stanovanja v šoli, sicer pa za 300 Din. Glavni namen teh dodatkov je pa seveda ta, da se omogoči profesorjem, da posvete vse svoje moči samo šoli in da so manj navezani na iskanje zaslužka drugod.
Da bo mogoče dobiti dobrih učiteljev tudi za pokrajine, kamor se navadno vsak uradnik brani ili. se sme za take kraje — določa jih prosvetni savet — mesečni dodatek zvišati do 30 odstotkov.
Zakonski načrt dela tudi na to, da se bodo srednješolski učitelji neprestano izpopolnjevali v svoji stroki. Zato se bodo prirejali počitniški tečaji za profesorje in dajale štipendije in dopust takim učiteljem, ki bodo hoteli iti v tujino proučavat šolstvo drugih narodov. Štipendije se bodo dajale tudi za počitniška potovanja v znanstvene namene.
Tipi srednjih šol ostanejo trije: realna gimnazija, klasična gimnazija in realka. Poslednja dva tipa se moreta ustanoviti samo tam, kjer že postoja normalni tip: realna gimnazija, in sicer kot posebna zavoda ali pa kot paralelni razredi realne gimnazije.
Pozdravljati je treba določbo, da bo moralo biti v vsakem poslopju za srednjo šolo tudi kopališče in prostor za polikliniko.
Za vsak razred bo določena maksimalna cena, koliko smejo veljati vse učne knjige skupaj.
Vsaka srednja šola bo morala izdajati tiskano letno poročilo.
Uvedel se bo nižji tečajni izpit, ki ga pa bodo oproščeni oni dijaki, ki nimajo več zadostnih redov nego enega, sicer pa samo boljše rede.
V III. razred bo mogel prestopiti samo tisti učenec II. razreda, ki bo imel vsaj v dveh znanstvenih predmetih najmanj red dobro, v VII. razred pa samo tisti šestošolec, ki bo imel vsaj v -1 znanstvenih predmetih najmanj red dobro.
Nedeljske obč. volitve v IjubSlanski okolici
Nedeljske občinske volitve v ljubljanski okolici so dale te rezultate:
Moste. Kršč. soc. list (Kamnikarjeva) 187
glasov, napredna gospodarska '282. Mandatov je dobila SLS 20, SDS pa 13.
Št. Vid nad Ljubljano. Del. zveza SLS 156
glasov in 7 odbornikov, obrtna lista SLS 66 (3), kmetska zveza SIS 132 in 5. — Skupaj SLS 354 in 15 odbornikov. — SDS 79 glasov in 3 odbornike (enega manj ko preje), SKS 73 in 3 odb. (enega manj, ki so ga oni kot SDS izgubili v korist radikalov) in skupna gospodarska lista del. in nameščencev 81 ter 4 odbornike. — Tu sta izvoljena tudi dva radikala. — Ker so bile zadnje tri liste vezane, so dobile vsled tega en mandat več.
Medvode. Nova gospodarska Usta (Bohi-nec) 72 glasov in 3 odbornike, SIS 155 in 7 odb., Sv. Katarina-Ločnica 55 in 3 odb., kmet. delavska gospodarska lista (šusteršič) 258 glasov in 12 odbornikov. Vse liste niso strankarsko čiste opredeljene.
Grosuplje. Kmetska zveza SLS 28 glasov in 1 odb., SLS 200 in 11 odbornikov, SKS 70 (3) in lista malih obrtnikov 43 glasov in 2 odbornika, od katerih je eden pristaš SLS. Proti prejšnjim volitvam je napredovala SLS ia 42 glasov.
Dev. Mar. v Polju. SLS (Gavtroža) 286 in kršč. soc. (Kukovica) 56 in 2, Del. zveza STS 120 in 4, skupaj SLS 462 glasov in 15 odbornikov. — Združena lista del. in kmetov 116 in 3,' socialisti 02 in 3, SDS 131 in 4.
Zg. Šiška. SLS 114 in 5 odbornikov, tri ve« ko preje. Gospodarska lista Iv. Zakotnika 223 in 11, gospodarska lista SKS 89 in 4, splošna del. lista 114 in 5 odbornikov.
Čeprav pri občinskih volitvah lokalni ozi-ri dostikrat mnogo več veljajo ko vsi drugi, se vendar iz gornjih rezultatov jasno vidi, da ni SLS samo ohranila svojih pozicij, temveč tudi napredovala. Zg. Šiška, Grosuplje, St. Vid to jasno dokazujejo. Zaradi razveljavljanja treh list v Mostah je tu SDS navidezno napredovala. Kakšna pa je resnica, se razločno vidi iz dopisa, ki ga objavljamo na drugem mestu. Napredek SDS pa je čisto navadna fantazija »Ponedeljka«.
Ce bi že hoteli občinske volitve tolmačiti kot pravi izraz ljudske volje, potem moramo reči, da so tudi nedeljske volitve dokazale, da je slovenski narod za SLS in sicer v vedno večji meri.
Ni se zato treba bati SLS prav nobenih volitev, zlasti pa ne sedaj, ko je vedno bolj vidno pozitivno delo SLS v oblastih in v vladi in ko se na drugi strani še vedno bolj vidi, da so nasprotniki SLS močni le v frazah in neplodnemu kričanju.
Kadar je bilo treba, je SLS vedno apelirala na narod ir. se ne bo nobenim volitvam izogibala, ker ji tega tudi treba ni.
Volitev naj se boje kričači. ne pa delovna in ljudska stranka, kakor je SLS.
Afera g. Ambroža
Po zaslugi vedno iznajdljivega tiska KDK imamo novo afero, ki jo imenujemo vsled njenega urednika afero g. Ambroža.
Kakor smo že poročali, je g. Ambrož zagrešil v zagrebških »Novostih« o rapallskih demonstracijah poročilo, ki je bilo vse prej nego objektivno. Vsled tega svojega poročila je bil poklican tudi od ljubljanskega velikega župana na odgovor in s tem smo dobili drugi del te afere G. veliki župan je namreč opozoril g. Ambroža, da bo postopal proti vsakemu novinarju, ki bi namenoma netočno poročal. strogo po zakonih.
To pa je uporabil tisk KDK za velikansko atako proti vladi, klerikalcem, velikemu županu, češ, da hočejo vsi ti tisk udušiti. Zopet enkrat je mislil tisk KDK, da se bo mogel predstavljati javnosti kot ubogo preganjano jagnje.
Ker vemo, da bodo gospodlje od KDK še hoteli iz afere g. Ambroža kovati kapital, dasi menda napačno poročanje ne more postati argument, in ker nadalje vemo, da je tisk KDK vajen slišati stvari, ki se niso dogodile, smo se obrnili tudi na g. velikega župana, ki nam je dal to izjavo:
»V svoji izjavi napram novinarju g, Ambrožu, ki je priznal, da je svoje deloma neresnično, deloma pretirano poročilo v zagrebške »Novosti« napisal po dobljenih instrukcijah, sem govoril res tudi o odgonu, vendar mi ni pri tem niti na misel prišlo — in to je menda samo po sebi umevno — da bi hotel ali nameraval odgon katerekoli osebe protiustavno ali protizakonito.
Ljubljana, dne 19. novembra 1928.
Dr. Vodopivec, vel. župan.«
Stvar je torej bistveno drugačna, kakor pa jo slika tisk KDK.
Kakor vselej, tako se bo tudi sedaj Špekulacija z nedolžnim in preganjanim jagnje-tom ponesrečila.
Dunajska vremenska napoved. Začasno oblačno vreme, morda z lahnimi padavinami, potem pa zopet toplejše vreme.
Izjaue nemškega zun. ministra
Berlin, 19. nov. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister dr. Stresemann je danes v nemškem državnem zboru uvedel zunanjepolitično debato s svojo izjavo, v kateri je razpravljal o glavnih nemških zunanjepolitičnih problemih, to je o izpraznitvi zasedenega ozemlja, o razorožitve-nem vprašanju in o rešitvi reparacijskcga vprašanja. Dr. Stresemann je naglašal: Za nemški narod je pomenilo globoko razočaranje, da Nemčija s svojo zahtevo po izpraznitvi zasedenega ozemlja v Ženevi ni mogla prodreti. Nemčija pa bo brezpogojno vztrajala pri tem, da ima pravico do izpraznitve vsega zasedenega ozemlja in ta njena zahteva ni odvisna niti od rešitve drugih problemov, niti od nobenih drugih pogojev. Nemške pravice so kršene, dokler sc nc izpolni ta nemška zahteva, Zato za Nemčijo tudi ne more priti v poštev, da bi morala za izpraznitev svojega ozemlja prevzeti kakršnokoli drugo politično obremenitev. Ravno tako ni dopustno, da bi Nemčija morala odkupiti izpraznitev s kakimi finančnimi protidajatvami. Dr. Stresemann je z zadoščenjem naglašal, da se je še pred par dnevi
Miroljubnost M?swa
v London, 19. nov. (Tel. »Slov.«) V intervjuju v »Sonday Times« se izjavlja Masaryk o razvoju Češkoslovaške v zadnjih desetih letih: Najvažnejša naloga je bila, stabilizirati valuto in potem z agrarno reformo ustvariti maLim kmetom zdravo poljedelstvo. Češkoslovaško diplomacijo je dr. Beneš ustvaril na novo prav od početka, ker so bili Čehi pod vlado Habsburžanov izključeni od višje diplomacije, ravno tako kakor v vo^ki od generalskih činov in višjih častniških služb, tako da se je morala tudi češkoslovaška vojaška služba ustvariti na novo brez dobro iz-vežbanih višjih častnikov. Češkoslovaška se danes lahko ponaša z izravnanim proračunom in ugodno trgovinsko bilanco. Češkoslovaška se prizadeva za dobre odnošaje z sosedi. Masaryk upa, da bodo tudi odnošaji z Madžarsko postali boljši. Na ozemlju, ki ga je izgubila Madžarska, v največjem delu ne prebivajo Madžari, temveč Slovaki, Romuni in Jugoslovana, za katere se je moralo vpoštevati pravo samoodločbe. Češkoslovaška skuša biti nasproti Madžarski potrpežljiva. Vprašan o možnosti revizije mirovne pogodbe je izjavil Masaryk: Mirovnih pogodb nikdar nisem smatral za neko popolnost, toda po taki vojni, po tolikih žrtvah in po tolikih moritvah se taki dokumenti ne smejo smatrati za krpo papiijja, čisto osebno pa bi se ne protivil pošteni diskusiji o sedanjih težkočah in njih odstranitvi, če bi se strinjali vsi udeleženci. Vsekakor pa se mora izločiti strankarska in pogubna propaganda. Najostreje obsojam propagando, kakor se vrši v zadnjem času iz gotovih angleških krogov.
Pred ostavko g. Burova?
Sofija, 19. nov. (Tel. »Slov.«) V političnih krogih se govori, da bo v kratkem odstopil zun. minister Burov. Zadnja kriza vlade meseca septembra je bila rešena samo začasno. Ker so se takratna pogajanja za zunanje posojilo nahajala v odločilni fazi in ker bi zavlačevanje krize ogrožalo posojilo, je Burov izjavil, da ostane nadalje v kabinetu. Posojilo je sedaj izvršeno ter se njegova emisija pričakuje v prihodnjih dneh. Ni pričakovati, da bi Burov prodrl s svojo zahtevo, da ima odstopiti vojni minister Vlkov. Ozke zvese z Macedonci so takrat bile glavna ovira za politiko zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarsko, ki jo je želel Burov, in tudi sedaj ni pričakovati, da bi se sedaj uresničila Burova politika. Ker so pogajanja za posojilo končana, se pričakuje, da bo sedaj Burov končnoveljavno odstopil. Po drugi verziji pa je pravi vzrok Bu-rove demisije iskati v globokem nasprotju med njim in krogi, ki so odločno za Vlkova.
Bolgarska reparacij ne more plečati
Sofija, 19. nov. (Tel. »Slov.«) V smislu sklepa ministrskega sveta je bolgarski komisarijat za reparacije poslal medzavezniški komisiji v Parizu prošnjo, da se dovoli od-goditev plačila reparacijskcga obroka, ki zapade 1. aprila 1929. Bolgarska utemeljuje to prošnjo s tem, da »o nujno potrebna obnovitvena dela v kraiih, ki jih je porušil potres, za kar bi se porabil reparacijski obrok. Računa se s tem, da bo prošnji ugodeno, ker se je finančni minister Molov o tem že pogajal v času svojega bivanja v Parizu in dobil tozadevna pritrdila.
Grško posolilo
Atene, 19. nov. (Tel. »Slov.«) Bančna skupina Hambros-Speyer je ponudila grški vladi posojilo 3 milijone funtov po 6 odstot. z emisijskim kurzom po 89. Državni dohodki, ki naj bi se zastavili za varnost posojila, bi } ne bili podvrženi niti kontroli mednarodne finančne komisije niti finančni kontroli Društva narodov.
Atene, 19. nov. (Tel. >Slov.«) Venizelos je začel z angleško vlado pogajanja za podaljšanje pogodbe o mornariški misiji, ki poteče prihodnjega marca,
načelno izjavljalo z merodajne angleSke strani, da sta izpraznitev in reparacijsko vprašanje dve popolnoma ločeni stvari. Označil je za potrebno, da mora navzlic neuspehu v Ženevi še dalje nastopati za konsekventno nadaljevanje dosedanje nemške politike. Nemčija ne pozna trdnih obvez napram posameznim velesilam, da bi se Nemčiji dafe potrebna prostost gibanja za miren sporazum z drugimi državami. Nemčija je s svojo politiko stremela za poglobitvijo in otvoritvijo novih odnošajev z vsemi državami v prekomorskih krajih in k srednjim in malim državam. Dr. Stresemann je potem govoril o kritikah njegove zunanje politike in izjavil: Ne stojim samo na stališču, da je samo politika mirnega sporazuma tudi z našimi prejšnjimi nasprotniki absolutna potreba za Nemčijo, temveč sem prepričan, da bo vsak zunanji minister in vsaka vladna koalicija po sili realnega razmotrivanja prisiljena, zavzeti isto stališče, ako se noče pregrešiti nad obstojem države. V vprašanju razorožitve bo Nemčija vztrajala na stališču, ki ga je pojasnila v Že-nevL
SlcvenPa In !berska Amerika
Izseljeniško vprašanje je prevažno za nas, saj je en milijon naših državljanov v izseljeni-štvu. Zato je potreba, da se vsi zavzamemo za izseljence. Naši izseljenci v Buenos Airesu so letos na sestanku društva »Slavija« razmotrivali važnost in potrebo, da se vsi zanimamo za izseljeniško vprašanje in da po možnosti vsi sodelujemo. Povdarjalo se je, da je izseljeniško vprašanje veda in da je zato treba to vprašanje bolj znanstveno proučavati. Po daljšem razmo trivanju se je sklenilo sporočiti slovenski javnosti sledeče:
»Ker je radi raznih znanih okoliščin postala Iberska Amerika, posebno Argentina najvažnejša zemlja za vseljevanje naših ljudi, nastaja Sloveniji dolžnost, da spozna novo torišče, kjer bo živel, vspeval ali propadal oziroma životaril znaten del sorojakov. Le temeljito spoznanje bo omogočilo čim bolj obvladati novo torišče, da ne ostanemo Slovenci v njem samo »materia prima«, temveč činitelj, ki bo obvladal razmere z zavestno voljo na podlagi dobrega poznavanja z jasnim pojmom o danih težavah in možnostih.
Zaradi tega je potrebno, da se pred vsem v Ljubljani kot središču vstvarijo organi, ki bodo nosilci tega temeljnega znanstvenega delovanja.
1.	Prva vez s tujino je točno znanje jezika. Središče širjenja znanja kasteljanskega jezika more biti »Kasteljanski seminar« ali »Ibero-ame-rikanski seminar« na našem vseučilišču Njegova naloga mora biti: predavanje kasteljanske slovnice in širjenje jezikovnega znanja med tistimi, ki se izselijo v Ibero-amerikanske dežele. Nadalje poznavanje književnosti mladih ibero-ame-rikanskih narodov ter znanstvenega dela sploh, s primernim objavljanjem, da ne ostane vse omejeno na štiri stene predavalnice, temveč, da se popularizira.
Iz tega seminarja se naj razvije kulturna Izmenjava med Slovenijo in Ibersko Ameriko: naši naj pridejo semkaj (namreč v Ameriko) na znanstvena proučavanja in poživljajo tukajšnje znanstvenike in publiciste itd., da na svojih mnogobrojnih znanstvenih potovanjih po Evropi začno prihajati tudi med nas Slovence.
2.	Treba je ustanoviti Izseljeniški muzej, kjer se bo zbiral ves materijal o izseljeništvu, da bo na razpolago tistim, ki se bodo bavili teoretično ali praktično s tem vprašanjem.
3.	Slovensko-argentinski klub naj bi se ustanovil v Ljubljani. Ta naj vzame v roke praktično stran dela. Ko je n. pr. g. generalni konzul Argentine Cels v letu 1926 bival doma na počitnicah, je objavil v največjem B.-ajreškem dnevniku celo stran slik o Sloveniji, a ko je odpotoval, zopet v drugem obširen članek s slikami o Bledu.
Slovenija pa tega našega velikega prijatelja sploh ne pozna. Takim pomanjkljivostim naj bi odpomogel klub. Klub bi mogel poskrbeti, da bi naši mlajši časnikarji, politiki, trgovci, industrijalci itd. prišli v Ameriko pogledat, ker se vsak, ki pride lc enkrat vsaj sem pogledat, vrne nazaj v Evropo z velikim novim znanjem in poznanjem.
Slovenski javnosti s tem javljam sklep naše mlade argentinske kolonije s pozivom na vse merof^jne činitelje, da ga skušajo uresničiti.
Francka nvsl<one
Pariz. 19. nov. (Tel. »Slov.«) »Journal« poroča, da se bodo vršila v Angorl turško-francoska pogajanja o še spornih turško-sir-skih obmejnih vprašanjih in o francoskem duhovniškem šolskem vprašanju v Turčiji. Tur-Ska vladn ovira delovanje francoskih šol pod pretvezo ločitve Cerkve od države.
PARLAMENT PROTI VLADI.
London, 19. nov. (Tel. »Slov.«) Po poročilih iz Kaira se je egiptovski parlament v soboto Bestal k tajni seji in sicer kakor izjavlja bivši ministrski predsednik Nahas paša, na temelju ustave, po kateri se parlament sestane avtomatično, če ga kraij ne skliče pred tretjo soboto v mesecu novembru. Parlament je soglasno sprejel nezaupnico proti sedanji vladi.
Kralj v Belgradu
Belgrad, 19. nov. (Tel. »Slov.«) Danei ob 11.50 sta se vrnila po daljši odsotnosti iz Pariza Nj. Vel. kralj in kraljica. Njuni Veličanstvi sta prišli od meje do Belgrada z dvornim brzovlakom. Na postaji so kralja sprejeli knez Pavle, kneginja Olga in predsednik vlade dr. Anton Korošec. Po izstopu iz vlaka sta se Nj. Vel. kralj in kraljica zelo prisrčno pozdravila 8 knezom Pavlom in kneginjo Olgo ter dr. Korošcem. Nj. Vel. kralj se je nato dolgo časa razgovarjal v dvorski čakalnici g predsednikom vlade. Nato sta Njuni Veličanstvi takoj odšli v dvor.
Beigrajske vesti
Belgrad, 19. novembra.
Nj. V. kralj je danes sprejel1 ministrskega predsednika g. dr. Korošca v avdieneo, ki je trajala od tri četrt na 6 do pol 8.
Nj. V. kralj je prevzel pokroviteljstvo nad angleško umetnostno razstavo, ki se bo vršila v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu.
Belgrajski listi poročajo še nepotrjeno vest, da je bil na progi štip—Kočane položen peklenski stroj, ki pa ni eksplodiral.
V južni Srbiji se nahajata Ljuba Davidovič in Milan Grol. Kakor se doznava, gre za ureditev razmer, ker so posebno v akop-ljanski okolici nastali med demokrati spori.
Popoldne je bil pri ministr. predsedniku g. dr. Korošcu angleški poslanik Kennard.
Danes se je vršila seja odseka zakonodajnega odbora, na kateri so razpravljali o kazenskopravnem redu.
Jutri se bo vršila seja odbora za sodne takse. Kakor čujemo, bo predlog vrnjen ministru, da ga spopolni.
Seje finančnega odbora se ta teden ne bodo vršile. Pač pa je sklican plenum za ponedeljek.
Splitske volitve dokaz nesloge v KDK
Split, 19. nov. (Tel. »Slov.«) Občinske volitve so pokazale, da so stranke ohranile svoje postojanke. Tudi prejšnji župan Tarta-glia je s svojo neodvisno listo ohranil svoj položaj. Zanimivo je, da je SDS nazadovala za kakih sto glasov. HFSS je izgubila nekaj vasi. Volitve so se izvršile v redu Samo ponekod (Slatina, Zrnovnica) so pristaši KDK napravili nekaj malega nereda. Kljub močnemu pritisku je HPS obdržala svoje postojanke. Vprašanje splitskega župana še ni urejeno. Zdi se, da bo prišlo do sodelovanja med strankami KDK. V tem slučaju bi šel Tarta-glia v opozicijo, kar bi bilo v škodo Splitu in njegovemu razvoja.	f, 9j
Zagreb, 19. nov. (TeL »Slov.«) Značilna je pisava zagrebških listov o splitskih volitvah. »Riječ« napada HSS in HFSS, ker nista šli skupno s SDS. »Hrvat« razmišlja o Izidu volitev in pravi, da so te volitve pokazale, da je Split hrvatski. Kot hrvatske našteva HFSS, HSS, neodvisne delavce, HPS, s čemer hoče reči, da SDS ni hrvatska. To kaže, kakšni sc odnošaji med strankami KDK.
Radičevci za komisarfate
Brod na Savi, 19. nov. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila seja občinskega odbora. Obravnavali so o napovedanem komisarijatu. Kakor se je zvedelo, so radičevci zahtevali, da se uvede komisarijat. Popovič (DS) jc izjavil, da je zvedel iz zanesljivega vira, da je dr. Franjo Markotič, poslanec HSS, osebno od g. dr. Korošca zahteval komisarijat. Ta izjava meče ostro luč na radičevce, ki v zagrebškem časopisju vpijejo proti komisarijatu, v resnici so ga pa sami zahtevali.
Pred končnim sporazumom
z Grčifo
Atene, 19. nov. (Tel. »Slov.«) ,V grškem odgovoru, katerega prinaša v Belgrad vračajoči se grški poslanik, so glasom poročila lista »Vima« natančno našteti vsi oni predmeti, ki se smejo uvažati skozi jugoslovanski svobodni pas v Solunu.
Atentat na iezuita
Pariz, 19. nov. (Tel. »Slov.«) V Metzu je neznan storilec z revolverjem ustrelil italijanskega jezuitskega patra Pacavadossija. Ker je umorjeni večkrat nastopal proti italijanskim fašistom, ki bivajo tam, se smatra, da je dejanje izvršil kak njihov pristaš.
Čehi ln Mala antanta. Prosvetno ministrstvo je izdalo odredbo, da se v vseh češkoslovaških šolah obhaja desetletnica obstanka Male antante, in sicer za Jugoslavijo 1. decembra, za Romunijo pa 24. januarja.. Ta dva dneva naj se vrše predavanja o dotičnih državah.
Iz fašističnega tabora. Brat italijanskega duceja Arnaldo Mussolini je bil pred kazenskim sodiščem v Parizu obtožen radi obrekljivih člankov proti predsedniku italijanske zidarske zveze Quaglinu. Ker Arnaldo Mussolini ni prišel osebno k sodišču, je bil kon-tumaciran na 1000 frankov globe in 100 frankov sodnih stroškov.
Vsaj
za Slovensko Stražo
Proračunska razprava - zmaga SLS
Slooenlja gifeiMii 1i osel dr2iol na proem nestn - Opozicija mora nemo hvaliti
Vsako poglavje proračuna Je priznanje dela oblastnega odbora
Ljubljana, 19. novembra.
Čim bolj napreduje proračunska razprava, tem lepše je zadoščenje, ki ga doživlja oblastni jj J" ln večina ob'astne skupščine, kajti vsak oddelek proračuna je nov dokaz vestnega in smotrenega dela, ki ga vrši v oblasti SLS. tako jasen in tako prepričevalen je ta dokaz, da ga ne more utajiti niti opozicija. Ne samo, da opozicija ne nastopa s kritiko, temveč pod silo dokazov in pod vtisom sijajnih govorov večine, mora za posamezne oddelke celo sama glasovati. Večina, ki dobi tako priznanje celo od opozicije, sme pač biti ponosna na svoje delo.
Zlasti pa sme biti ponosna, ker more res nekaj^ pokazati. Naravnost z veseljem je bilo včeraj poslušati govor odbornika dr. Breclja. Vsak njegov stavek je dokazoval, kako intenzivno skrbi oblastni odbor za napredek zdravstva v Sloveniji. Niti ena oblast v državi — pa čeprav so nekatere znatno večje od ljubljanske — ne more pokazati niti primeroma enakih uspehov.
V posebno zadoščenje pa nam je, da moremo konstatirati, da je vse to ogromno delo ljubljanske oblasti za napredek našega zdravstva šele uvod k še večjemu in šc bolj intenzivnemu delu. To je najbolj jasno pokazal program za bodočnost, kakor ga je navedel oblastni referent. Kljub vsej vzgledni varčnosti hoče oblastni odbor dvigniti zdravstvo v Sloveniji do popolnosti in samo v korist vsega prebivalstva bi bilo, če bi tudi higijena docela prišla v upravo oblasti. Še bolj smotreno, še bolj uspešno bi bilo vse delo, če bi bilo zdravstvo, higijena in socialno skrbstvo združeno v eni roki — pod upravo oblastnega odbora.
Od vseh poglavij proračuna je poglavje za
zdravstvo največje. Nujno potrebno je to, ker zdravje naroda je nad vse. Podčrtati pa je treba še drugo stvar. Nikjer se ne pokaže socialen čut tako zelo ko v skrbi za bolne in onemogle. Da je z velikim zdravstvenim proračunom baš SLS najlepše dokazala, da je socialna stranka, da je prava krščanska stranka, ji je v največjo čast. Prav značilno je bilo, da je celo socialistični poslanec Sitar pri razpravi zdravstvenega proračuna govoril o krščanski ljubezni. Po pravici, ker ogromen del vseh izdatkov za zdravstvo gre za najbolj revne ljudi, za reveže med reveži.
Še eno pomembno stvar bi posebej omenili z včerajšnje seje. Ko je dr. Brecelj govoril o Zedinjeni Sloveniji, ki je na pohodu, mu je večina navdušeno aplavdirala. Značilno pa je, da je opozicija kvitirala besedo o zjedi-njenju Slovenije z molkom.
Vesela slika dela, ki so jo po vrsti pokazali proračuni za javna dela, trg. in obrt ter kmetijstvo, je bila z včerajšnjimi proračuni dopolnjena in Slovenija je spoznala, da ji je oblast tudi v sedanjem skromnem obsegu v velikansko korist. Nevcnljiva zasluga SLS je, da je s svojim parlamentarnim vplivom pospešila delo oblastnih samouprav in jim izposlovala že znatno razširjenje delokroga.
Po tej poti naprej, ker ona vodi do cilja in do uspehov.
Po otvoritvi seje in imenovanju sejnih tajnikov je predsednik skupščine dr. Natlačen poročal, da so posl. Tomazin in tov. vložili dva predloga v zadevi preskrbe pitne vode 1. za vasi Gora sv. Lovrenca, Cesta in Trška gora, 2. za mesto Krško. Dalje je posl. Bukovec vložil interpelacijo v zadevi zgraditve vodovoda v Gaberju v občini Brusnice.
Proračun zdravstoa in sne. skrbstva
Nato je prišel v razpravo oddelek proračuna, ki govori o zdravstvu in socialnem skrbstvu- Poročevalec odseka za fin. in proračun dekan Skubic je na kratko navedel posamezne postavke in jih utemeljil ter poudaril važnost zdravstva.
Referent oblastnega odbora za zdravstvo in socialno skrbstvo
• m i J. .
"i i>< <
dr. A. BreceU
je podal obširno poročilo o tem poglavju proračuna. Najpreje je odločno zavrnil nekatere očitke, ki jih opozicija venomer ponavlja.
Lani in letos so trdili, da je oblastni odbor pri prevzemu poslov postopal prenagljeno in lahkomiselno, da je prevzel posle z nezadostno dotacijo in tako brez potrebe obremenil naš oblastni proračun. To se seveda tiče v prvi vrsti zdravstvenega proračuna, ki tvori glavni del našega proračuna sploh. Vsi tisti očitki pa so popolnoma neosnovani in jih zato zavračam.
Prevzem zdravstvene uprave
Po finančnem zakonu 1927-28 bi mi morali s 1. aprilom 1928 prevzeti zdravstvene zavode. Tega nismo storili, ker nismo hoteli prevzeti zdravstvene uprave, ki je bila takrat zelo zanemarjena in ker je imela zdravstvena uprava okrog 7 milijonov dinarjev dolgov. Takoj pa smo izjavili, da smo pripravljeni prevzeti zdravstvene zavode, kakor hitro država to uredi in našim zahtevam ugodi. To se ni zgodilo. Zato je nastala v našem zdravstvu, kar se tiče ljubljanske oblasti, nekaka zmešnjava. Inšpektorat ministrstva za narodno zdravje je bil ukinjen, vendar je bil provizorično nekako podaljšan. Dne 30. junija je bilo še provizorija konec, mi pa še nismo prevzeli teh poslov.
Prišel je k nam odposlanec zdravstvenega ministrstva in se zgražal, češ, da so vse oblasti že prevzele zdravstvo, samo ljubljanska oblast,, ki ima zdravnika kot referenta, tega ni še štorila. Trdil je, da je ta škandal naravnost evropski. Gospodom iz opozicije ponavljam, da sva predsednik in jaz zavrnila ministrovega odposlanca in odklonila vsako krivdo z naše strani. Poudarjala sva, da je na naši strani vedna pripravljenost, da te zadeve prevzamemo, ker smo vajeni urejenih razmer. Zato hočemo to državno upravo prevzeti v redu, približno tako, kakor naš kmet to stori, kadar svojemu sinu določi pravice in dolžnosti. (Klici: »Tako je!«l Ministrov poslanec je rekel, da bomo te zadeve pozneje uredili. Mi smo se postavili na stališče: Takoj ob prevzemu moramo vedeti za svoje pravice in svoje dolžnosti.
Ko jc videl, da ne popustimo, je sklical zastopnike naše in mariborske oblasti v Belgrad, kjer smo se pogajala o prevzemu. Zcdi-n il i smo se. Zdravstveno ministrstvo se jc postavilo na popolnoma novo in morda pravilno stališče. Ministrova zastopnika sta namreč trdila: Vi ste dolžni vzdrževati bolnice in vse zdravstvene naprave, država vam je pa dolžna samo toliko pomagati, v kolikor pri skrbnem gospodarstvu iz svojih fi edstev ne morete. Potem smo imeli daljšo rJzpravo o tem, kakšno je približno stanje oskrbnine pri nas, v naših zavodih. Ministrstvo nam jc nudilo 20 Din oskrbnine na dan in za oskrbovanca. Ugovarjali smo, da so razmere take, da moramo imeti najmanj 30 Din na dan in za oskrbovanca. Ko smo pojasnili to s primeri, kako poslujejo zdravstveni zavodi v Avsiriji, Češkoslovaški in ko smo predočlii, da ne moremo sedanjih razmer v zavodih nazaj potisniti, sta na vse zadnje ministrova pooblaščenca spre-
jela našo zahtevo, da znašaj oskrbnina 30 Din.
Potem smo določili povprečno število oskrbovancev za našo in mariborsko oblast.
Tako smo na podlagi tega računa ugotovili, da potrebujejo naši zdravstveni zavodi ljubljanske oblasti 21,000.000 Din. Ko smo to ugotovili, sta ministrska pooblaščenca zahtevala natančne podatke o prejemkih, ker imajo ti zavodi tudi svoje dohodke od samoplačnikov in ustanov. Rekli smo, da znašajo prispevki samoplačnikov 5,000.000 Din. Mi moramo trajno vzdrževati 450 pripadnikov marib. oblasti, ki se nahajajo v naši umobolnici. Stavili smo tudi zahtevo oziroma vprašanje, kaj je s temi. Reklo se nam je: Tudi te dohodke vam je dolžna mariborska oblast prispevati. Ti prispevki so proračunani na 2,000.000 Din, kar jc premalo, ker znašajo stroški 2 in pol milijona. Tako smo dobili 7 milijonov Din. Tako smo določili dejansko dotacijo na 14 in pol milijona, ker smo zahtevali nekaj za vzdrževanje okrožnih zdravnikov. Ta dogovor je finančno ministrstvo odobrilo in stavilo v proračun potrebne vsote, ki nam jih tudi točno nakazuje in izplačuje.
Če se spomnite, gospodje od opozicije, kako obupno je bilo stanje zdravstvenih zavodov, morate priznati, da je bila moja dolžnost, da jih spremenimo. Če ptavite, da je bilo to lahkomiselno, je to krivičen in napačen očitek. Gospodje iz opozicije! Rečem, da smo s svojimi prizadevanji dosegli toliko, kakor nobena oblast. Če je to lahkomiselno in prenagljeno, naj presoja javnost.
Nadaljnji očitek je bil, da se oddajajo službe in dela pod roko ali po strankarskih vidikih. Jaz, ki ircam največji proračun, ta očitek odločno zavračam. Nobena služba in nobeno delo se m oddalo pod roko ali po strankarskih vidkih. Gospodje, ld poznate en slučaj, javite ga, drugače pa te očitke odločno zavračam.
Proračun w zdravstvo
Proračun za zdravstvo je resnično ogromen. Gotovo je največji, kar jih je v državi.
Tega dejstva si ne zakrivamo. Sam se bavim s tem problemom, kako bi bilo ta proračun znižati.
Naš zdravstveni proračun znaša na podlagi tega predloga 27 milijonov in ker pridejo še stroški za mladinsko in ubožno skrbstvo, še 3 in pol milijona. Torej sc bliža proračun 31 milij. Kaj naj sodimo o tem?
1. Treba je, da se zavedamo dejstva, da stroški za zdravstvo niso neproduktivni, ampak produktivni prav posebno v naših bednih razmerah. Zdravje na sebi je največja dobrina za vsakega zemljana. Zdravje je edina dobrina, ki jo ima polovica našega ljudstva, ker približno polovica ljudstva nima nič drugega, kakor svojo delovno moč. Če nima delovne moči, nima sploh ničesar. Če skrbimo, da se delovna moč našega ljudstva ohrani in množi, jc to prav gotovo potrošek, ki ni neproduktiven, ampak zelo produktiven. To je zame očividna resnica, ki jo bom prihodnje leto tudi s številkami dokazal. Sedaj nimamo še statističnega urada, ki bi mogel izračunati, kakšnega gospodarskega pomena je negovanje zdravja. Iz splošno človeških ozirov, iz ozirov krščanske ljubezni in narodnega gospodarstva moramo smatrati, da je ta strošek v zdravstvene svrhe produktivno naložen.
bn kaj SO iZuntki večji.
Ta izdatek je v primeri z drugimi samoupravami in v primeri s preteklostjo resnično velik. Jaz sem proučil proračun bivše kranj-
ske dežele za 1. 1914. Tam so skupni stroški izračunani na 7 in pol milj. kron, za šolstvo 2 in pol milj., torej znaša proračun kranjske dežele za zdravstvo in druge oddelke okrog 5 milijonov. Šolstvo sem odbil, ker šolstvo ne spada več pod oblastno upravo. Za zdravstvo in dobrodelstvo je kranjska dežela postavila v proračun 1,400.000 kron, torej 27% celokupnega proračuna. Kako je sedaj? Proračun znaša 70,000.000 Din. Zdravstveni proračun znaša 31 milijonov, to je okroglo 44%, kar po-menja, da se je tozadevna potrebščina pomnožila za 17%.
Gospodje, stvari, ki vam jih pripovedujem, sem spravil v poseben spis, ki bo v kratkem izšel in ki govori o javnem življenju v teh desetih letih. Za to poročilo sem nabiral izkaze. Med njimi sem dobil od naših zavodov izkaze oskrbnih dni.
Leta 1913., ki je bilo še zadnje normalno leto, so imeli 166.000 oskrbnih dni. V umobolnici pa 179.000 oskrbnih dni. Leta 1927 je imela splošna bolnica 256.000 oskrb. dni, umobolnica pa 337.000. Kaj je temu vzrok? Pri umobolnici gre p o višek skoraj za 100% navzgor. Pri tem pa so vzeli v umobolnico vsakogar, danes pa odklanjajo slučaje, ki se dajo zdraviti doma, oziroma jih odpuščajo predčasno, ker je umobolnica prenatrpana- ima 950 oskrbovancev, prostora pa je za 400.
Velike težave so ravno radi prenapolnje-nosti. Veliko slučajev sc ne more sprejeti. Veliko primerov sc mora prezgodaj odpustiti, ker pridejo mnogi, ki morajo biti takoj sprejeti. V naših razmerah bi morali imeti najmanj 1200 mest za te nesrečnike pripravljenih, ima-ma pa jih 400 za silo.
Gotovo je tudi to, da je bolehnost po vojni večja kakor poprej. K temu pridejo še druge družabne neprilike, ki gonijo ljudi, da iščc;c pomoči in zavetja v bolnici: tako v prvi vrsti stanovanjska beda. So mnoge bolezni, ki bi se lahko zdravile doma. Ker pa bolnik r:ma doma, ni govor.- o zdravljenju. Dalje pride s!-romašnost: ljuci nimajo sredstev za zdravljenje, zato iščejo pomoči v bolnicah. Žalostno je to, da je celo država, ki tako slabo plačuje uradništvo, uvrstila vse svoje državne nameščence v to kategorijo in rekla: Pojdi v bolnico, pa se boš zdravil zastonj. To je zelo obremenilo bolnice, ker imajo vsi državni nameščenci v naših zavodih brezplačno oskrbo, seveda v III. razredu. Sedaj boste razum?ii, zakaj je nekdanjih 27% poskočilo na 44.
Če pogledamo proračun pobliže, se morate, tovariši in vsa javnost, zavedati, da oblast nosi prav za prav za to majiien izdatek. Naš zdravstveni proračun, govorim tu s^mo o zdravstvu, znaša 27 milijonov Din. Država nam daje dotacije 14 in pol miij *na. Od samoplačnikov imamo pričakovati 5 in pol milj. Torej bi bili dohodki okrog 20 milijonov. Resnični oblastni prispevki bi znašali torej le 7 milijonov. Kam gredo ti?
Dal sem napraviti izkaz, koliko znašajo bolniški stroški, kako se odpisujejo in znižujejo. Pregled jc po okrajih. V prvih desetih mesecih 1928 so dobili: Brežiški, ki ima 34.000 prebivalcev, 502.000 Din podpore v tej obliki, črnomeljski (24 000 preb.) 406.000 Din podp., kamniški (34.000 preb.) 471.000 Din, kočevski (40.000) 587.000 Din, kranjski (51.000) 653.000 Din, krški (53.000) 757.000 Din, laški (32.000) 250.000 Din, litijski (37.000) 392.000 Din, Ljubljanska okolica (68.000) 926.000 Din, Ljublja-na-mesto (54.000) 821.000 Din, logaški (25.000) 368 000 Din, novomeški (45.000) b65.000 Din, radovljiški (33.000) 275.000 Din. To znaša v desetih poslovnih mesecih 7,776.000 Din. V teku leta bo prišlo na 8 in pol milijona.
Sedaj veste, gospodje, da bo dobila naša oblast podporo tudi v obliki okrožnih zdravnikov in okrožnih babic. Ta znaša nad 1 milijon Din. Lahko se reče: 9 in pol milijona bo oblast v tej obliki dobila, prispeva pa 7 milj.
Tudi o teh 7 milj. je treba, da sc pomenimo. Znano vam je, da oskrbujemo v umobolnici 450 pripadnikov mariborske oblasti. Za njih oskrbo jc potreben znesek preko 2 in pol milijona Din.
Zamujeno treba popraviti
V našem proračunu so stvarni izdatki precej visoki. Zavedati se moramo, da moramo s tem rednim proračunom popraviti to, kar je bilo zamujenega in zanemarjenega izza vojnih in povojnih let. Zavode hočemo dvigniti, da bodo brezhibno in neoporečno delovali. Zato moramo imeti prvovrstno strežnlštvo. Lahko vam zaupam, da smo dva mlajša zdravnika poslali študirat ven, da si ogledata razmere v zunanjem svetu, da se naučita, kar v naši domači šoli ne moreta dobiti. Imeti hočemo na vodilnih mestih zdravnike, ki bodo prvovrstni. Zato sc ni treba strašiti oblastnih stroškov, da izobrazbo pospešujemo.
Ustanovili smo strežniško šolo, ki dobro j posluje. Ta šola je radi povojnih dohodkov padla nižje. Mi jo hočemo dvigniti, da bo na višku svoje naloge.
Materialni izdatki so veliki, ker so bili zavodi zanemarjeni. Poslopja so začela propadati. Ni bilo zadostnega inventarja, ni bilo perila ne oblek in drugih potrebščin. V letošnjem letu so se te stvari nabavile in popravile. Na Studencu se gradi novo poslopje za sestre, ki stanujejo v baraki, ki jo lahko vsak i vihar podere, saj stoji že od potresa Brežiško bolnico hočemo povečati. Tam se gradi novo poslopje. Kurilne naprave v ljubljanski bolnici so zastarele in negospodarske. Vse te nove naprave stanejo ogromen denar. Za ljubljanske zavode smo dali izračunati, da rabi
ljubljanska splošna bolnica letno 300 vagonov premoga, ženska pa 50 vagonov. To stane na leto en in četrt milijona Din. Na enega človeka, ki sc oskrbuje v naših zavodih, pride kurjava na 4 Din.
Mi moramo napraviti red. V našem proračunu, ki je bil skrčen, jc bilo določeno, da se v splošni bolnici popravijo kotli, ki so nevarni. Za to je potrebnih 400.000 Din. Dalje je bil določen kredit za nabavo novega Roent-genovega aparata, ker je stari skrajno izrabljen in nc zadošča. To stane 600.000 Din. Ljubljanska bolnica bo dobila torej iz tega proračuna 1 milijon Din.
Kaj pa druge stvari, za katere moramo skrbeti? To so silni izdatki. Skušali bomo iz tega proračuna kriti najnujnejše. G. predsednik vam je poročal, da se je poslovanje naših zdravstvenih zavodov obrnilo na boljše. Do lani smo bili navajeni slišati pritožbe iz teh ali onih zavodov. Odkar so v naši upravi, poslujejo brez finančnih težav. Notranje stanje se izboljšuje, ker polagoma dobivajo, kar potrebujejo.
Dobro gospodarstvo v zavodih
S tega mesta moram zavrniti še nekatere očitke, češ, da naši zdravstveni zavodi predrago poslujejo. To moram slišati s strani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki je pri teh zavodih zelo interesiran: Saj je on med tako zvanimi samoplačniki na prvem mestu; ker mora plačevati bolniške stroške za svoje oskrbovance, ki jih pošilja v naše zavode.
Nas stane v ljubljanskih zavodih en oskrbovanec več kot 30 Din. V splošni bolnici nas stane 32 Din, v ženski pa še več. Če torej kdo, OUZD ali zasebnik, plača 30 Din, naj ne misli, da je plačal vse. Oblast stanejo ti zavodi več. Vendar moram misliti na to, kako bi sc te stvari predrugačilc in pocenile.
Lani sem proučil upravo zdravstvenih zavodov v Avstriji in ČSR, kjer so priličino upravne in pridobitne razmere enake. Tam so oskrbni stroški višji. Prva bolnica na Dunaju zahteva za vsakega oskrbovanca 8 šilingov (64 Din). Dejansko jo stane 10 šil. (80 Din). Kar si lahko dovoli bogati Dunaj, tega si mi seveda nc moremo dovoliti. Proučil sem zato tudi manjše bolnice, ki nimajo tako bogatih fin. virov, kakor prva dunajska bolnica. Videl sem, da znaša oskrbnina 4.20—5 šil. (36—40 Din). V ČSR ob enakih razmerah okrog 20 Kč, kar znaša tudi 36—37 Din. Ugotovil sem, da jc v teh zavodih s to oskrbnino oskrba slabša glede strežbe, posebno glede hrane. Poudariti tudi treba, da je v naših bolnicah hrana sedaj boljša kakor jc bila pred vojno. Vendar si prizadevamo, da oskrbnino znižamo. Nekaj bomo v tem pogledu takoj dosegli, če bomo racionalizirali kurjavo, ki je gotovo dandanes pretirana, ker so naprave zelo zastarele.
Program za bodočnost
Imamo pa še druge načrte, ki sc bode dali v teku časa izvršiti. V splošni bolnici na meravamo odpraviti razrede in uvesti samo splošen oddelek. Za tiste pa, ki hočejo kaj več plačati, se uvede poseben plačilni razred. Ti-! sti bodo plačevali toliko, kolikor znašajo dejanski stroški njih zdravljenja. Take spremembe se ne dajo izvršiti čez noč. Poročam vam o tem, da veste, da na to mislimo.
Natančno se zavedamo, da ta proračun nc obsega vsega našega programa. Preje je bil precej višji, ker je vseboval amortizacijo nekaterih velikih investicij, ki smo jih zaenkrat odložili, na katere pa moramo začeti misliti. Smo pred nujnostjo, da zgradimo novo umobolnico. Kdaj in kako, še ni določeno, ker bo treba prehoditi marsikatero težkočo. Kakih 35 milijonov bo morala ljubljanska oblast v ta namen pripraviti. Letos mo hoteli za amortizacijo tega zneska vstaviti v proračun že prvi znesek, a je to nemogoče.
Nadalje nam jc nujno potreben zavod za tako zvano manj nadarjeno mladino. V naši oblasti je okrog 200 otrok, ki duševno niso normalni, ki spadajo v javno oskrbo. Doma delajo vsestransko nadlego, pozneje tvorijo stalno nadlogo javni upravi in raznim oblastem. Vemo, da je treba te nesrečnike primerno oskrbeti. Že sedanji zavodi drugod dosegajo zelo lepe uspehe. Zal pa je pri nas v tem oziru zelo slabo poskrbljeno. Edino, kar jc v vsej Jugoslaviji, jc pomožna šola za manj nadarjene otroke v Ljubljani na Graonu.
Dalje nam jc misliti na zavod oz. zdravilišče za alkoholike. V tej stvari smo si menoa vsi edini, da jc največja rana, ki jo ima slovensko življenje, alkoholizem. Oblast je dolžna pomagati, da sc zlo odpravi in zatre. Veliko je naših ljudi, posebno mlajših, ki so radi alkoholizma zašli na napačna pota, Ce sc jitn ne pomaga, bodo v nadlogo sodnijam, jccan:, zdraviliščem in umobolnicam. Mladostni nc dajo ozdraviti. Zato jc treba za mladostnike posebnega zdravilišča, ki ga bomo prej ali slej otvorili.
V prvotnem proračunu smo imeli znesek za napravo obmorskega zdravilišča. Potrebno je. Češkoslovaška si z ogromnimi stroški prizadeva, da ustanovi na našem Jadranu tako obmorsko zdravilišče. Znano jc tudi. da sta kranjska dežela in mesto Ljubljana v tem po gledu pred vojno dosti žrtvovala, da so posebno bolehni in slabotni otroci bili deležni dobrot ob morju. Deželni zbor, mesto Ljubljana in druge korporacijo so žrtvovali mnogr; v ta namen, da so lahko pošiljali otroke k morju. Vse to stalno čutimo. Danes nimamo
f
nobenega takega mesta. Zagreb ni Sel ie naprej v tem oziru.
Zelo pogrešamo zavod, kjer bi se zdravili telesno pohabljeni otroci. Koliko imamo otrok, ki so telesno pohabljeni od rojstva ali od pozneje, ki životarijo vsej družbi v nadlogo. S primernim zdravljenjem se da mnogo otrok rešiti, da postanejo bolj sposobni, da sami skrbe za svoje življenjske potrebščine. Poznam ustroj in poslovanje ortopedičnih bolnic in si niti ne upam, bi to sedaj v proračun spravil, prav posebno, ker skušam zainteresirati neki red, da bi se tega človekoljubnega dela lotil in da bi oblast samo k vzdrževanju prispevala.
Vse to kar sem n?štel, je naša naloga, ki se še ni mogla vpoštevati, ker bi anuitete vseh teh stvari znašale okrog 3 in pol do 4 milijo&e. Namen oblastnega odbora je, da bi te stvari začel realizirati, kadar bodo razmere ugodne, da se najame večje investicijsko posojilo. Zato je ravno ta znesek iz mojega proračuna odpadel. Dobro se zavedamo, da to, kar oblast sedaj dela glede zdravljenja, še ni vse.
Misliti moramo pa tudi na preventivno zdravljenje in higijeno. Dobro se zavedamo
važnosti higijene. Državna uprava nam te panoge ni izročila. Pridržala jo je sebi in jo vrši v naSi oblasti po Higienskem zavodu v
Ljubljani. S tem zavodom v mnogih stvareh
sodelujemo. Vendar zahteva zdravstveno mi- { nistrstvo od nas preveč. Uredbo o zatiranju nalezljivih bolezni je ministrstvo izdalo lanL Ta uredba nalaga občinam znatna bremena. Mnogokrat dobimo poziv, da naj za to ali ono higiensko stvar kaj prispevamo, kar radi storimo, kolikor je v naSi moči. Zato smo postavili v proračun posebno poglavje: Asanacija
vasi.
Še druge stvari so, ki nam jih nalaga zdravstveno ministrstvo. Občine prihajajo dostikrat k nam z vprašanji, kaj naj napravijo, kako naj prevzamejo nase nova bremena, ko še starih ne morejo nositi. O teh stvareh smo v fin. odseku pri proračunu razpravljali. Takrat smo svetovali, da bi skupščina na predlog finančnega odseka sprejela v tem pogledu tole resolucijo:
»Ljubljanska oblastna skupščina ponovno opozarja zdravstvenega ministra, da oblastnim odborom ob priliki prevzetja državnih poslov ni bila predana higijenska služba, in se jim niso dali nobeni krediti niti za pobijanje nalezljivih bolezni niti za higiensko propagando. Zato oblastna skupščina ne more prevzeti tistih dolžnosti, ki jih nalagajo razne uredbe v zadnjih letih
Nato je prešel na
Ssriatao slirbstuo
Mladinsko skrbstvo
Kakor sem poročal že spomladi, smo prevzeli od države v svojo oskrbo nekatere mladinske zavode v Ljubljani in v Kočevju. Obenem smo sprejeli tudi majhen kredit. Od takrat se je število otrok v teh zavodih zvišalo od 60 na 180.
V	teh mladinskih domih so troci pred šolsko vzgojo. Ker jih je vedno več, ki nimajo doma in ker nikakor več ne zadostuje sedanje otroško zavetišče, ga moramo nekoliko prezidati, razširiti pa ne. Mislimo namreč otroke oddati večinoma v rejo na vas. Glede mladinskega skrbstva sem jaz tega mnenja, da otrok, ki nima sreče, da bi vzrastel v krogu domače družine, najbolje dobi nadomestilo, ne v zavodu, ampak v krogu druge družine, posebno na kmetih. Na kmetih ima otrok potrebnega dovolj, česar nima v mestih. Vem, da otroci, ki so zrastli po zavodih, pridejo dostikrat tako slabotni v življenje, da velikokrat omahnejo. Pri kmetskih družinah pa imajo otroci priliko, da vidijo, kako ljudje delajo noč in dan. Taki otroci, ki so bili oskrbovanja potrebni, so mestni in jih pobiramo včasih naravnost po cestah in iz brlogov. Oddajamo jih na kmete. Tam vidi delo, morda ga celo vzljubi in se mogoče odloči in ostane sam na kmetih. Splošno opozujemo danes pritok revnih slojev iz dežele v mesta, kar je x škodo ne samo mestnemu delavstvu, ampak tudi kmetu samemu. Ravno s tem pa hočemo paralizirati nekako ta tok, ki je nezdrav pojav.
V	posesti ljubljanskega oblastnega odbora ie tudi gluhonemnica, ki izvrstno deluje in kamor hočemo premestiti čim preje mladinsko vzgajališče iz Kočevja in ga tijej priključiti. Potrebno bi bilo v ta namen še 40 do 50 mest, da bi se lahko vzgajali vsi otroci. Ta zavod je še posebno zato tako dober, ker usposablja vse gojence za samostojno delo. Deško vzgaja-lišče, katero je pri umobolnici, bi bilo ueoa premestiti, ker kvarno vpliva njegova bližina
na vzgojo otrok.	,	,
Tudi za deklice bi bilo potrebno isto. Sodna uprava je napravila v Begunjah pri ženski kaznilnici vzgajališče za deklice, kar pa ni dobro. Gledati moramo, da bomo tudi temu zavodu preskrbeli primernejše prostore.
Potrebno bi bilo tudi poskrbeti enkrat za vselej za onemogle. Vem, da so danes občine dolžne za to skrbeti. Toda danes se navadno to tako opravi, da če pride človek k občini prosit pomoči, se ga pošlje, naj gre od hise do hiše in s tem je za silo začasno preskrbljen. Toda ko telesno onemore, kaj pa potem. Vem za mnogo žalostnih slučajev m eden najbolj žalostnih je bil tisti, ki ga je pravil pred kratkim neki naš tovariš iz Kočevja, da so nekega siromaka pri živem telesu žrle podgane. Takih obupnih klicev je dosti. Mi bi radi pomagali. Toda če bi oblast začela dajati podpore in prevzela to nase, bi narastle njene dolžnosti ne vem kam. Držati se je pač treba zakona, ki določa da naj občine skrbe za svoje ljudi. Sicer vrše občine povečini to svojo dolžnost. Toda neenako. Kajti v siromašnih občinah je tudi največ siromakov, dočim je v bogatih občinah jih le malo. (Gostinčar: »Potrebno bi bilo izvesti zavarovanje za starost.«) Mi vemo, da se sedaj že od dr. Kreka in njegovega starega prijatelja Gostinčarja predlagano starostno zavarovanje danes še ne da v polni meri izvesti, toda to bo naš končni namen. (Odobravanje.) Za sedaj in dokler se to ne bo zgodilo, smo predlagali in združili občine v okraje in s tem skušali odpomoči. V teh okrajih je združenih vedno več občin skupaj in tako pridejo bogate in revne občine v poštev in lažje preskrbijo onemogle. Kjer pa so res izrazito siromašni okraji, to je v Beli krajini, krškem in brežiškem okraju, tam bo pač morala priskočiti na pomoč oblast s svojo podporo. Hočemo, da se bodo napravile hiralnice ali zavetišča, ali kakor jih že hočete imenovati, za onemogle povsod. Oblast jih bo podpirala. (Glasno odobravanje.)
Nato je poročal za socialno skrbstvo po-slan ©c
Obl. odbornik Jarc
Oblastni odbor je izdal poseben pravilnik k uredbi, ki jo je sklenila skupščina 16. marca t. 1. za pospeševanje gradnje malih stanovanjskih hiš in izdala točnejša določila za upravo zaklada. Razpisal je poseben natečaj za načrte

IŠAVE JLON
Stanovanjska akcija oblasti
Zahtevala sta se dva tipa, in sicer eno-
stauovanjska hiša z vsemi potrebščinami, ki naj obsega 65 kvadratnih metrov, higienično in ekonomično urejena, drugi tip male stanovanjske hiše za nižjega uradnika v izmeri 80 kvadratnih metrov in delavska kolonija. Došlo je 20 načrtov, jjovečini izdelani od akade-mikov-tehnikov, nekateri že tudi od diplomiranih tehnikov. Prve nagrade ni dobil nihče. Pač pa smo se strnili na drugo.
Kako deluje ta zaklad? Sezidali smo 90 hiš, in sicer smo v 32 slučajih prevzeli poroštvo in dali prispevek, v treh slučajih dali poroštvo, v trisedetih slučajih prispevek brez poroštva. Obrestna mera je 8%, amortizacija 10—15 letna. (Pod temi pogoji smo izposlovali kredit pri Mestni hranilnici ljubljanski, pri Ljudski posojilnici' in Kranjski hranilnici.) Skupaj je poroštva ca 1,158.750 Din gradbenega kredita. Vrednost hiš, ki smo jih omogočili s tem, znaša nad 4 in pol milj. dinarjev. V prvi vrsti je prišla v postev za to akcijo Ljubljana in okolica. Zadruge, katere smo podpirali, so sledeče: Dom, Obrtniška stavbena zadruga, stavbna zadruga »Delavski dom*, »Bajtar«, »Stan in dom«, dalje Zadruga sDom in vrt« v Trbovljah. Deležen je bil te akcije v prvi vrsti ravno tisti, komur je bila namenjena, to je mali uradnik, mali obrtnik in delavec. Zaklad je podprl tudi stavbeno akcijo občine Logatec s 3% posojilom 343:000 Din, s katerim se gradi 14 hiš. Zaklad je dajal brezobrestna posojila stavbenim zadrugam za stavbišča, kajti le pri velikih kompleksih se doseže nižja cena.
Dobila je zadruga »Lastni dom« v Trbovljah 100.000 Din, Ljudska stavbna Zadruga Zagorje 30.000 Din, Dom 80.000 Din, Obrtna stavbna zadruga 50.000 Din, Delavski dom \ Ljubljani 100 000, Delavska stavbna zadruga v Kranju 250.000 Din, kjer se je za to vsoto nakupilo pos. Mayer, kjer se bo tudi delavska kuhinja, dalje stanovanja za delavce samce in delavke priredilo itd. Dalje je zagotovljeno Delavski stavbni zadrugi v Zagorju 50.000 Din za delavsko kuhinjo. Stojimo pred dejstvom, da bo treba uredbo spremeniti, in sicer, 1. da se bo dajalo hipotečno zavarovanje posojil zadrugam, dalje 2. da se bodo prevzemala poroštva v večjem obsegu kot dosedaj. To je bilo glavno delo. Še kar se tiče trboveljske občine. Mi smo ji dali j>osojila 100.000 Din in želimo kooperacije z občino, kakor se to že vrši v Kranju, v Jesenicah, v Logatcu. Program, ki smo ga začeli, se bo nadaljeval. Glavna naloga bo, da sezidamo po načrtu v Trbovljah 20, v Jesenicah 19, v Logatcu 15—20 hiš, dalje Delavski dom v Kranju in vajeniški dom v Ljubljani.
Treba bo izvesti štiritedenski gospodinjski tečaj za delavska dekleta. Treba bo ustanoviti delavske kuhinje, ker smo dovršili take tečaje. Važno je, da se naši delavci izobrazijo strokovno in so za to tudi važni mednarodni stiki.
V novem proračunu je tudi prispevek borzi dela v Ljubljani, ki je doživela v zadnjem letu neobičajno velik, razveseljiv razmah. Morda bo kdo pogrešal tukaj postavke za bre> poselne. Opozarjam na rezervo 150.000 Din. Sicer pa je najboljša podpora brezposelnim delo lin zaposlitev pri velilcih investicijah. Ustanovili bomo tudi bolniško blagajno za svoje nameščence.
Sicer pa spada socialna politika v področje državne uprave. Oblastni odbor nima na zakonodajo nikakega vpliva. Oblastni odbor more samo toliko poseči vmes, da prepreči izrodke in podpira ustanove socialnega značaja. Ni dvoma, da bo praksa j>oka7ala nove potrebe in da se bo socialnopolitično delo razmahnilo še bolj.
Debata
Za njim je govoril g. poslanec Sitar (soc.), nakar je stavil g. oblastni poslanec Nemanič (SLS) oblastnemu odboru več predlogov: da bi zdravnik iz Metlike enkrat na teden ordi-niral v Semiču, zdravnik iz Črnomlja pa v Starem trgu ob Kolpi in en dan na Vinicah. Nabavi naj se nadalje rešilni avto, uvede kontrola podeželskih bolnic in uvedejo tečaji za postrežbo bolnikom.
O. posl. Tomazin (SLS) izraža zadovoljstvo nad sestavo proračuna ter obžaluje, da ne more oblastni odbor vzeti v roke že preventivne medicine, ki bi bila največje važnosti baš v brežiškem okraju.
ODOziciia hvali nroračun
Izvajanja posl. dr. Breclja so napravila na vso zbornico globok vtis in tudi na opozicijo. 2e prvi govornik opozicije, posl. Sitar, ni mogel navesti nobene stvari proti proračunu, temveč se je zadovoljil s tem, da je želel za nekatere postavke povišanja. Seveda pa ni tudi povedal, kje se naj vzame denar za te poviike. To skrb prepušča Čisto večini oblastne skupščine, da bo potem opozicija lažje govorila o novih davkih.
Se bolj značilen pa je bil nastop posl. Bukovca. Reagiral je namreč na poziv dr. Breclja, da naj opozicija navede le en primer, da je oblastni odbor pri nastavitvi uradnikov postopal pristransko ln pod roko. G. Bukovec ni na ta poziv mogel odgovoriti drugače, ko s priznanjem, da ne ve za noben slučaj. Pa tudi drugače ni mogel najti g. Bukovec niti ene reči, ki bi zaslužila kritike. Prosil je le, da bi se še bolj podpirala bolnica usmiljenih bratov v Kandiji. A še ta prošnja jc bila odveč, ker je dr. Brecelj pojasnil, da oblastni odbor že sam od sebe vedno misli na to bolnišnico.
Tudi posl. Tavčar ni mogel navesti nobene konkretne točke, ki bi govorila proti proračunu. Želel je le, da bi oblast še bolj skrbela za socialno skrbstvo, ker je politika v glavnem socialno delo. A tudi posl. Tavčar ni navedel, kje naj najde skupščina kritje za nove izdatke. To skrb je prepustil večin1.
Ves nastop opozicije je bil teroj dejansko samo priznanje dela, ki ga vrši večina in to priznanje je bilo najbolj vidno podano s tem, da je tudi opozicija glasovala za proračun.
Nato je govoril Novak (SLS), ki je opozarjal predvsem na slab gmotni položaj naših Primorcev, ki so prisiljeni se izseljevati. Nato je govoril Tavčar (SDS) in za njim A r -n e ž (SLS), ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da se vrši debata stvarno in da se polaga na socialno skrb tolika pažnja.
Posl. Križnik (SLS) opozarja na kmečko delavstvo, hlapce, dekle, ki živi še v mnogo težjih gmotnih razmerah od industrijskega delavstva, katerega gmotni pipložaj je obupen. Izvesti bi bilo treba socialno zaščito za vse. Da pa polaga ljublj. obl. odbor na soc. skrbstvo res veliko pažnjo, kaže jasno proračun.
Za njim replicira oblastni poslanec dr. Brecelj na razne predloge, osvoji predlog Nemaniča za nabavo rešilnega voza za Kan-dijo ter naslovi predlog radi kontrole lekarn na velikega župana. V ostalem pravi, da so se itak že ustanovila nova zdravniška okrožja, med njimi Stari trg ob Kolpi ter začasno tudi Planina pri Sevnici. Tudi glede maksimalnih tarif za zdravniško poslovanje se bo našel izhod. Kot naknadno poročilo poda še pregled
Okraji
Število preb. (v tisočih)
"OdpisT v bol-n'cah (v tiso tih)
1.	Brežice........ 34 502
2.	Črnomelj....... 24 406
3.	Kamnik....... 34 471
4.	Kočevje....... 40 587
5.	Kranj ........ 51 653
6.	Krško........ 53 757
7.	Laško........ 32 250
8.	Litija......... 37 392
9.	Ljubljana okolica ... 68 926
10.	Ljubljana mesto .... 54 821
11.	Logatac........ 25 368
12.	Novo mesto ...... 45 665
13.	Radovljica...... 33 275
Podpore mladinsko-skrbstvenim /.avodom 223.
V	H) poslovnih mesecih..... 7076 718
V	tekočem letu pride 8,500.000 990.000, skupaj 9 in pol milijonov.
Okrožni zdravniki in babice okoli 750.000, skupaj nad 10 milijonov.
Po kratkih besedah poročevalca lin. odseka Skubic a se je prešlo na glasovanje. Ta oddelek proračuna in resolucija sta bila sprejeta soglasno. Predloge opozicije je večina odklonila. Nato se je seja prekinila.
Podpo-re za mlad. skrb. (v tmO
27 16
34 59 30
35 35 44 66 50 21 41 32
seja
Na popoldanski seji je predsednik dr. Natlačen prečital predlog ljublj. obl. odbora glede znižanja mostnine na Kirhšlagerjevem mostu v Trbovljah.
Posl. Tratnik (SLS) in tov. so vložili predlog glede pospešitve projektirane železnice Sevnica—Št. Janž.
Proračun prosvete
Nato je prišlo v razpravo poročilo o pro-svoti, dolgovih, preskrbninah, raznih stroških in proračunski rezervi. Poročevalec finančnega odseka dekan Skubic je izjavil:
Poročevalec Skubic
Gospodje poslanci! Prihajamo k VIII. poglavju našega proračuna, ki je posvečeno pro-sveti. Pospeševanju šolstva in prosvete je v proračunu namenjenih 2,120.000 Din.
Vsakdo ve, koliko so storile za povzdigo prosvete v naši ožji domovini razne prosvetne organizacije in naprave, ki tudi v pošolskl dobi nudijo našemu ljudstvu to, česar mu domača šola ni nudila in mu morda tudi nuditi ni mogla. Vsakdo pa tudi ve, kako težko pridejo prosvetne organizacije s svojim idealnim delom do svojih nujno potrebnih mate-rijalnih sredstev, da morejo vršiti svojo visoko kulturno nalogo. Vsa so vredna in potrebna podpore.
Istotako so ]>otrebna vse podpore tudi naša znanstvena in umetniška društva in ustanove in zaslužijo vso našo naklonjenost. Pospeševati moramo umetnost in podpirati umetniški naraščaj; podpirati naše visokošolce pri raznih ekskurzijah, da vidijo čimveč tudi svetovnih kulturnih naprav. Podpirali moramo nadarjene visokošolce, da se izobrazijo tudi v inozemstvu, in s svojimi ta-mošnjimi pridobitvami obogatijo kulturo našega naroda. Naše glasbene in pevske organizacije tudi smejo računati na podporo našega oblastnega odbora.
V tem oziru so dobili podporo že v preteklem proračunskem letu: Svet slušateljev ljublj. univerze, društvo za pospeševanje ciljev lige narodov; observatorij pod Triglavom, akademsko društvo »Jugoslavija« v Brnu, Taborniki v Ljubljani, muzejsko društvo, Glasbena Matica, orglarska šola, glasbeno društvo »Sloga«, Pevska zveza, časopis »Sloveuski jezik«, Podmladek rdečega križa v Ljubljani, združenje gledaliških igralcev, jugoslov. društvo za angleški jezik, esperantski klub, ljudska stavbena zadruga v Zagorju za gospodinjsko šolo; dale so se podpore za ekskurzijo poljskih dijakov, za ekskurzijo belgrajske realke, za ekskurzijo čehoslovaških učiteljev, za sprejem gostov glede avtorskega prava; dale so se podpore za študij nekaterih visokošolcev v inozemstvu; omogočila se je izdaja nekaj znanstvenih knjig, pospešila se je poprava več naših starinskih umetniških spomenikov, podprla poprava Jurčičeve rojstne hiše. Podporo so dobili učitelji za razne pedagoške kongrese. društvo za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada je dobilo 50.000 Din in rektorat ljubljanske univerze za zgodovinski spis o desetletnici 50.000 Din.
Tako je naš oblastni odbor podpiral pro-sveto v preteklem letu in tako jo hoče podpirati tudi v bodoče, zato ima v proračunu pozicijo 500.000 Din.
Gospodej poslanci! Vsi vemo, kaj stane danes šolanje, in statistika nas uči, da je naj-zdravejši dotok naše slovenske inteligence z dežele dokaj usahnil. Nič čuda! Kako naj kmet, delavec ali mali obrtnik iz svojih dohodkov študira svojega sina v mestu? Svoj-čas je bilo mnogo dijaških ustanov, ki pa so po vojski popolnoma izpuhtele. Ta usodni izpad hoče oblastni odbor nadomestiti vsaj nekoliko s tem, da ustanovi nekaj štipendij za srednješolce, za kar ima v proračunu 120.000 Din. katera vsota naj bi omogočila 20 ustanov po 6000 Din.
Najvišja pozicija v tem poglavju je ia povzdigo šolstva sploh v znesku 1,500.000 Din. Proračuni vseh občin izkazujejo največje postavke za vzdrževanje šolstva. Ako že te izdatke krijejo z največjimi žrtvami, pa skoro v resnici obnemorejo, kadar gre za gradnjo nove šole ali pa za preureditev stare, tako da more služiti svojemu učnemu smotru. Male občine ali šolski okoliši v resnici potrebujejo najizdatnejše podpore od strani oblasti. Tudi na to misli ta pozicija, ki je pač nihče ne bo označil kot kak dispozicijski fond.
Isto velja o ljubljanskih srednjih šolah, izmed katerih nekatere potrebujejo nujnih popravil, zlasti na strehah, ako nočemo, da začno razpadati. Po srbskih zakonih pa morajo občine same skrbeti tudi za poslopja svojih srednjih šol. Tudi v podporo teh naj velja ta pozicija. Kar velja o teh, velja še v veliko večji meri o naši univerzi, za katero nam ne sme biti nobena žrtev preveč. Zlasti ob svoji desetletnici naj bo ta naša največja kultuffgfc-, pridobitev deležna naše najradodarnejše podpore in ljubezni.	(	.
Vem, gospolje poslanci, da ta vsota, ki jo predstavlja VIII. jx>glavje našega proračuna, nikakor ne more kriti vseli kulturnih potreb našega naroda, vendar pa v svojem iznosu 2,000.000 Din dokaj obremenjuje naš oblaslni proračun in kaže, da naš oblastni odbor hrepeni po čim višji izobrazbi našega naroda, kateri je pripravljen donesti vse v financah mogoče žrtve.
Predlagam, da visoka zbornica soglasno sprejme to poglavje oblastnega proračuna.
Nato povzame besedo
dr. Adlešič
ki poda pojasnilo samo k točki: dolgovi in posojila. Znesek 1,433.698 Din je določen za amortizacijo investicijskega posojila v znesku 10,000.000 Din. To posojilo se bo črtalo suk-cesivoo, skladno z dejanskimi potrebami Uporaba posojila je namenjena: a) za asanacijo povodenjskih poškodb Din 1,800.000, b) za novo zgrajene ceste 50 odstot. prispevek 3 milijone 900.000 Din, c) prispevek za občinska pota 800.000 Din, d) prispevek za vodovode in vodne zgradbe 1.000.000 Din, e) za visoke zgradbe 3,000.000 Din. Dosedaj smo izdali 1,227.729.69 Din, in sicer za asanacijo povodenjskih poškodb v poljanski in seLški dolini 200.000 Din, za jezersko in ljubeljsko cesto 160.000 Din, za preložitev ceste Kranj — Golnik 180.000 Din, za zgradbo ceste Mlaka —Tenetiše 330.000 Din, za zgradbo ceste Mar-kovec—Viševk 50.000 Din, za zgradbo mostu čez Pšato pri Mostah 134.743 Din, za zgradbo mostu čez Krko pri Šmihelu 30.000 Din, za vodovod v Vižmarjih 40.000 Din, za vodovod v Srednji vasi (Bohinj) 20 000 Din, za kanalizacijo Radovljice 20.000 Din in za razširjenje bolnice v Brežicah 54.118 Din, dalje za pot Teliovo—Preska 10.000 Din, za pot Crnl vrh 10.000 Din, za umobolnico na Studencu (prvi obračun) 233.325.77 Din, za cesto Mlaka—Tenetiše 76.000 Din, za jezersko cesto 159.000 Din, za cesto Markovec—Viševk 50.000 Din. Skupaj potrošeno 1.766.055.46 Din. Kakor omenjeno, se bo to posojilo črtalo suk-cesivno.
Govorili so nato še Tavčar (SDS), Sitar (soc.) in Peterlin (SLS), ki želi, da bi se postavka za proračun za p ros veto 1,500.000 Din v prvi vrsti uporabljala za zidavo osnovnih šol.
Nato poroča še referent Skubic (SLS); on predlaga, da se proračun v teh postavkah sprejme.
Oblastni predsednik dr. Natlačen da nato VIII., IX. in X. pogl. na glasovanje, ki so bil« »prejeta z večino glasov.
Nato se je pričela razprav« o oblastnih davščinah. Debata je bila mestoma zelo živa. Seja se je vršila pozno v noč in je bil na koncu ves proračun sprejet.
Podrobno poročilo o govorih in o poteku debate objavimo jutr

t /
ajje novega
Koledar
Torek, 20. novembra. Feliks (Srečko), Val., Edmund. — Lunina sprememba: Prvi krajev ob 14.36. (Po Herschlu se napoveduje lepo vreme).
Osebne vesii
k Dubrovniški pomožni škof umrl. V soboto, dne 17. t m. je umrl v Dubrovniku nagle smrti, zadet od srčne kapi, posvečeni škof in kapitulami vikar Vlaho Barbič v 50. letu starosti; ko je škof Marčetič oslabel in zbolel, je bil pokojni, tedanji kanonik, imenovan za njegovega pomožnega škofa.
it Zlata poroka. Iz Slovenjgradca nam poročajo; Naš mestni župan g. Fr. Vrečko obhaja danes s svojo soprogo gospo Elizabeto roj. Steinhauer zlato poroko. Častitljivi jubilant — rojen 1854. 1. na Boletini ponkovške župnije — je posvetil celo svoje življen,c vzgoji naše mladine, med katero jc kot učitelj, upravitelj, nadzornik in ravnatelj žilavo in uspešno deloval blizu 50 let. Tik pred prevedbo na novo plačo je bil z zelo malo pokojnino odslovljen od toliko mu priljubljenega šolskega dela. Se vedno pa se prav živahno zanima za vsa vzgojna vprašanja in z veliko vnemo zasleduje našo naiodno prosveto ter kot župan neumorno skrbi za dobrobit svo,ih someščanov. S svojo ženo je vzgledno vzgojil svoje otroke, ki zavzemajo častna mesta, vsem sta vzor skromnih, delavnih in bogo-Ijubnih zakoncev in zato tudi veliko število prijateljev in hvaležnih učencev želi, naj nam ljubi Bog še mnogo let ohrani blaga zlato-poročenca.
it Smrtna kosa. V Mokronogu je 17. t. m. umrla gospa Marija Mejak, stara 76 let. — V Sostrem je v nedeljo popoldne pri krščanskem nauku zadela kap uglednega posestnika Lovrenca Gregoriča - Božiča iz Zadvora. Odnesli so ga v župnišče, pa je že med potjo izdihnil. — V Dolenji vasi pri Ribnici je umrl skoraj po celi Sloveniji, posebno še Ljubljančanom dobro znani Anton Pogorelec, etar 77 let. Prodajal je pred Mayerjevo trgovino v Ljubljani lončene konjičke, piščalke in igračke. Na potu iz Ljubljane domov ga je v vlaku zadel mrtvoud. — V nedeljo je v St. Vidu pri Stični umrl posestnik Jakob Zoreč.
* Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrej«®':peh. podpolkovnik Josip Raster na službb v poveljstvo osješkega vojnega okrožja, do sedaj na razpoloženju ministra vojske in mornarice; za poveljnika 5. čete, 1. pešpolka peh. kapetan II. razr. Ljubomir Brozjza poveljnika 7. čete, 6. pešpolka peh. kapetan II. razr. Vladimir Errij; za poveljnika 13. čete, 23. pešpolka peh. kapetan II. razr. Martin Maj; za poveljnika 3. čete, 31. pešpolka peh. kapetan II. razr. Julij Fritzl; za poveljnika 12. čete, 41. pešpolka peh. kapetan II. razr. Dragotin Šturm; za poveljnika 6. čete, 43. pešpolka peh kapetan I. razr. Vladimir Tajzl; za poveljnika 7. čete, 40. pešpolka peh. kapetan II. razr. Milko Časar;
najboljša obie»£5l« pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka
A CEK
Ljubljana. Aleksandrova cesta 12
za poveljnika 12. čete, 49. pešpolka peh. kapetan II. razr. Rudolf Saitz; na službo v LpniŠki oddelek poveljstva I. armijske oblasti topniški kapetan II. razr. Zvonimir Svoboda; na službo v štab poveljstva moravske div. oblasti peh. kapetan I. razr. Zvonimir Oenveis in na službo v poveljstvo šabačkega vojnega okrožja peh. podpolkovnik Rudolf Reisncr.
•k V naše državljanstvo je spr&jet Ivan Berlot, čevljar z Bleda.
-k Učiteljski uspcscbljenosfni izpit v jeseni 1928 so pred mariborsko izpraševalno komisijo (predsednik ravn. dr. M. Potočnik) položili z
ncnohritii uci nr J lAiil« <***< Lr..,,4: j-i: ___ »____j«
uspehom vsi prijavljeni kandidati, oz. kandidatke, in sicer: a) izpit iz srbohrvaščine na meščanskih šolah: S. M. Kozo'e Ekonora (odi.), b) dopolnilni izpit za osnovne šole: Droč Anion, Možina Boris, Beziak Marija, Breže Ivan, Brinar Vanda, Brumen Beno, Cilenšek Vincenc, Cerneka Zvonimir, čeruigoj Vera (odi.), Deldeva Sonja (odi.), Dšura Ivan, Erker Milan, Ferenčak Terezija (odi.), Fras Albert, Horvat Albina, Hrček Mariia, Jeraj Franja, Jeseničnik Ana, Kofnik Ana, Kramberger Ansjela, Lipko Marija, Lužar Zofiia (odi), Majhen Aleksander, Oprausch Adela, Ornik Ceci'ija, Pečnik An<rela, Pečnik Drago, Podjaver?°k Albin (odi.), Potočnik Matilda, Po-tutschnigg Emiliia, Praun$eis Alojzija, Prislan To-žef, P.i.nfl Ivan, Robinščak Srečko, S Rojnik Tecfila, Schinko Justina, Senčar Franja, Skerbinc Franjo, Stancer Ana. Stergar Eleonora, Str par Ema, Siu-be'j Marija, Sama Ljudmila, Šepec Kari, štiplic lo-žefa. Šum,ind! Anloniia, Trstenjak Jasna (odi.), Urban Va'eriia, Veliak Miroslav, Venturini Oskar, Vi-žintin Rudolf, Vodenik Martina, Vutkovič Srečko, Zavratnik Stanislav.
Ostale vesii
k Ali ste obnovili naročnino? Ako ne,
danes in jutri je še čas, toda plačilo je treba obenem javiti po dopisnici, da bo mogoče pravočasno poskrbeti za redno daljnje pošiljanje lista. Ta opomin velja vsem, ki imajo še kaj zastanka.
•k Jablana krasno cvete v Retečah pri Škofjiiloki na vrtu g. Janeza Dernovška. Jablana je vrste zlata parmena, stara 25 let. Posebnost je to, da je bila letošnjo pomlad natanko po navodilih »Slov. Sadjarja« presajena; cvetela je že tudi pomladi, sredi maja je mraz cvetje uničil. Če bo tako vreme trajalo dalje, vam bomo pa sredi februarja otre-sena jabolka poslali, danes vam pošiljamo cvetje. (Prav iskrena hvala! Toda na Vašo obljubo, kakor je ljubezniva in odkritosrčna, ne damo dosti. Ur.)
•k Prosvetna zveza v Mariboru naznanja vsem članicam, da jiim je razposlala izkaznice za četrtinsko vožnjo v Maribor v dneh od 28. novembra do 3. decembra t. 1., katerih se lahko poslužijo vsi delegati in udeleženci slavija desetletnice. Ako je katero društvo prejelo premalo izkaznic, jih še lahko pri zvezi naknadno naroči. Društva se še naprošajo, da čimprej vrnejo prijave in vse zaostale statistične pole.
k »Slovenec« in direkcija drž. železnic. Prejeli smo: Članek >Jutra« štev. 267 od 13. nov. 1928: »Slovenec« in direkcija drž. železnic — sloni očividno na tendenciozni informaciji. Kar se tiče vodstva komercijelnih poslov pri direkciji, je pač rafinirana poteza, spraviti ime umrlega načelnika Vidica v polemiko v trdni nadi, da se bodo nasprotniki držali kulturnega gesla »de mortius nil nisi bene«. Ravno tako osupne vsak strokovnjak-železničar, če se mu skuša prezentirati gosp. Vargazona kot odličnega strokovnjaka v ko-mercijelni službi. Poziv g. direktorju, da naj napravi red, je deplasiran. Objektiven opazovalec mora priznati, da vlada v poslovanju
pri direkciji večja složnost kot svoječasno. K temu redu je v precejšnji meri pripomoglo dejstvo, da je g. direktor porazvrstil strokovnjake na prava mesta. To pa g. člankarja najbolj boli. — MinuLi so zlati časi, ko so gotovi krogi pri direkciji delali v škodo drugih za sc »red«! Kritika o prekategorizaciji je zlobna. Kalj, ko bi g. člankarja spomnili, kako je SDS ob splošni prevedbi spravila svoje »prvake« v I. kategorijo? Je to opustiev nevtralnosti, ako se vsaj deloma popravijo prejšnje krivice? Podtikanje radikalnega avanzmaja je laž. Ako je pri pičlem številu pet prekategorizirancev več radikalov kot drugih, je to naravna posledica izravnanja preje prizadejanih krivic. Kdaj bodo pristaši SDS uvideli, da niso samo ona pod solncem, ki imajo izklljučno pravo do napredovanj, temveč tudi pristaši vseh drugih strank, ki vestno vršijo svoje posle?
•k Avtomobil brez motorja. 21. okt. t. 1. smo priobčili sliko majhnega avtomobila brez motorja, ki se goni z nogami kot kolo. Dobili smo celo vrsto vprašanj, kje se izdelujejo ta vozila. Obrnili smo se zato na tvrdko, ki nam pošiilja slike, za naslov tovarne. Tvrdka pa nam je odgovorila, da se je pečala z izdelovanjem teh vozičkov neka družba v Monako-vem, ki je pa zdaj ni več. Slika pa da je resničen posnetek po avtomobilu, ki je v posesti nekega privatnika.
it Železniškim provizijonistom, milošči-
narjem in invalidom. V svrho izstavitve novih listnih železniških legitimacij za režijsko vožnjo se gori imenovani opozarjajo, da morajo oddati slike od 20. do 30. novembra t. 1. in sicer: V Ljubljani stanujoči jih oddajo tam, kakor vsako leto, izven Ljubljane pa vsak svoji najbližji postaiji. Slike naj bodo čiste. Prilo-
žiti se mora zadnji poštni odrezek prejemanja pokoijnine oziroma nezgodne rente. Železniški invalidi, kateri imajo samo nezgodno rento in njihova renta ni 100%, morajo v svrho izstavitve legitimacije priložiti še zdravniško spričevalo, da so za delo nesposobni. Onim železniškim invalidom, ki so že lani predložili v to svrho zdravniško spričevalo, letos ni treba. Po uredbi ima le tisti pravico do železniške legitimacije, ki je bil v službi pri železnici najmanj pet let. Kdor predloži novo sliko, mu stara legitimacija lahko ostane za uporabo do novega leta. Skrbite za pravočasno predložitev. — Društvo železniških vpokojencev.
Kulturni zem!tev»d Sfovenije
Koledar Mohorjeve družbe je prinesel letos zemljevid slovenskega ozemlja v Jugoslaviji posebne vrste: na zemljevidu je namreč označena gostota naseljenosti Mohorjeve knjige v Sloveniji 1. 1927. V splošnem lahko rečemo, da tam, kjer ne uspeva Mohorjeva knjiga, tudi ostali slovenski tisk ni posebno razširjen. So sicer izjeme (n. pr. večja mesta), toda v splošnem lahko rečemo, da je razširjenost slovenskega tiska sploh. Radi tega bo zlasti izobraženstvo, pa tudi ostalo prebivalstvo la zemljevid rado proučavalo. Na prvi pogled pade človeku v oči, da je glavni dom Mohorjeve knjige severozapadni del Slove-
DAMSKE Sifon SRAJCE in HLAČE
jako trpežne	od 28 Din naprej
kombineže, bele in bprvaste	od 38 Din	naprej
reform trikot hlr.če, barvaste	od 28 Din	naprej
maje, trikot in pletene	od 25 Din	naprej
nogavice vseh vrst	od '7 Din	naprej
nudi: F. ia I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesla 29.
G. K. Chesterton — Fr. Poljanec:	,
Višnlevs križ
Med srebrnim jutranjim robom in zeleno se blisketajočim robom morja je ladja pristala v Harwichu in izpustila roj ljudstva kot. muhe; mož, ki ga moramo slediti, nikakor ni bil pomemben — pa trdi želel ni, da bi bil. Prav nič znamenitega ni bilo na njem razen lahnega nasprotja med prazniško radostnostjo njegove obleke in uradno resnostjo njegovega obraza. Med oblačili je imel lahen bledo siv suknjič, bel telovnik in srebrn slamnik s sivo višnjevim robom. Njegov suhi obraz je bil vsled nasprolslva temen in se kočeval s kratko črno brado, ki je dajala španski videz in je v domišljiji pridodajala še čipkast ovratnik Eli-zabetine dobe. Kadil je cigareto z resnobo postopača. Nič na njem ni naznanjalo dejstva, da je sivi suknjič pokrival nabit revolver, da je beli telovnik policijski znak, ali, da je slamnik pokrival enega najsilnejših umov v Evropi. Bil je namreč sam Valentin, načelnik pariške policije in najslavnejši zasledovavec na svetu; šel je iz Bruslja v London, da izvrši največjo aretacijo stoletja.
Na Angleškem je bil Flambeau. Policija treh držav je velikega zločinca sledila nazadnje iz Genta v Bruselj, iz Bruslja v Hook na Nizozemskem; in sklepali so, da se bo skušal okoristiti z izrednostjo in zmedo evharistične-ga kongresa, ki se je tedaj začenjal v Londonu. Bržkone bo potoval kot kak nižji pisar ali tajnik v zvezi s tem; seveda se pa Valentin ni mogel zanesti; nihče se na Flambeauja ni nrogel zanesti.
Mnogo let je že tega, kar je ta zločinski orjak nenadoma nehal svet vznemirjati; in ko je nehal, kakor so dejali, po Rrlandovi smrti, je zemljo prevzel velik pokoj. Toda v svojih najboljših dnevih (mislim — seveda— najslabših) je bil Flambeau prikazen kot sijajen
kiparski izdelek tako mednaroden kakor nemški cesar. Skoro vsako jutro so dnevniki naznanjali, da je posledicam enega zločina ušel tako, da je zagrešil drugega. Bil je Gaskonjec ogromne postave in osebno drzovit; najbolj divje povesti so pripovedovali o tem, kako se je razživljal v svoji klepčevski dobri volji; kako je preiskovalnega sodnika zavihtel od zgoraj navzdol in ga na glavo postavil, »da mu pamet razbistrk; kako je tekel doli po Rivolski cesti, pod vsako pazduho pa držal policaja. Njemu v čast smo dolžni povedati, cla je svojo pravljično telesno moč navadno izrabljal za take nekrvave, dasi nedostojne prizore; njegovi pravi zločini so bili duhoviti ropi in ropi na debelo. Skoro vsaka njegova tatvina je bil greh nove vrste, in bi sama izpolnila posebno povest. On je spravil v tek veliko mlekarsko družbo v Londonu brez mlekarn, brez krav, brez voz, brez mleka, pač pa z nekaj tisoči naročnikov. Postregel jim je na preprosti način, da je male mlečne ročke ljudem izpred vrat prenašal k svojim odjemalcem On je vzdrževal nerazložljivo in tajno dopisovanje z mlado plemkinjo, katere celotno pisemsko vrečo je zajel z nenavadno zvijačo, da je svoja poročila neskončno majhno fotografiral na mikroskopovo drsalnico. Marsikaterega njegovih poskusov je pa odlikovala preprostost, ki je človeka za seboj po-tegnila. Pravijo, da je nekoč v tihi noči preslikal vse številke v neki ulici samo, da je nekega popotnika speljal v past. Gotovo je, da je iznašel prenosljiv steber s poštnim nabiralnikom, ki ga je v mirnih predmestjih postavljal na vogle, da so v ugodni priliki tujci metali vanj svoja poštna naročila. Nazadnje je bil znan kot pozornost vzbujajoč rokoborec; navzlic svoji ogromni postavi je mogel kakor kobilica in kakor opica izginiti v vrhove dreves. Ko se ] je torej veliki Valentin odločil najti Flambeauja, se je prav dobro zavedal, cla njegovih pustolovščin ne bo konec, če ga najde.
Toda kako naj ga najde? Glede tega so se misli velikega Valentina še le usedale.
Ena reč je bila, ki je Flambeau z \so svojo spretnostjo v pretvarjanju ni mogel skriti, in to je bila njegova izredna velikost. Če bi bilo Valentinovo gibko oko ugledalo veliko branjevko z jabelki, velikega grenadirja, ali pa za silo tudi veliko kneginjo, bi jim bil na mestu napovedal zapor. Toda na vsej njegovi poti ni bilo nikogar, ki bi mogel bili preoblečen Flambeau kaj bolj. kakor bi maček mogel biti preoblečena žirafa.
Glede ljudi na parniku se je sam prepričal; in ljudje, ki so se zbrali v Hanvichu ali na poti, so se z vso gotovostjo omejili na še-storico. Najprej je bil majhen železniški uradnik, ki je potoval do konca proge, dalje trije kar majhni trgovski vrtnarji, ki so jih pobrali dve postaji kesneje, neka zelo majhna ovdovela gospa, ki je prihajala iz nekega majhnega eseškega mesta, in neki zelo majhen katoliški duhovnik, ki je prihajal iz neke majhne ese-ške vasi.
Ko je nastopil ta zadnji, se jc Valentin vdal in toliko da se ni zasmejal. Mali duhovnik je tako zelo predstavljal bistvo teh vzhodnih ravnin; obraz' je imel že okrogel in neumen kakor norfolški cmok; oči je imel prazne kakor Severno morje; imel jc več rjavih papirnatih zavitkov, ki jih nikakor ni mogel zbrati. Evharistični kongres je brez dvoma izbezal iz njib podeželske okostenelosti mnogo takih bitij, slepih, da si niso znali nič pomagati kakor krt, Če ga iz zemlje izkoplješ.
Valentin je bil verski dvomljivec na strogi francoski način in do duhovnih ni mogel imeti nikake ljubezni; pač pa je mogel z njimi imeti usmiljenje, in ta bi bil pač v vsakomer vzbudil usmiljenje. Imel je velik, ponosen dežnik, ki mu je venomer padal na tla. Videti je bilo, kakor cla ne ve, kateri konec njegove povratne vozovnice je pravi Razlagal je s preprostostjo tepčka vsakomur v vozu,
da mora hiti previden, ker ima v enem svojih rjavih papirnatih zavojev s seboj nekaj, kar je iz srebra /, v višnjevimi kameni'. Njegova čudna mešanica eseško publogiavosli in svete preprostosti je Francoza neprestano zabavala, dokler duhovnik ni dospel (kakoržekoli) v Tottenham /. vsemi svojimi zavitki in se vrnil po dežnik.
Ob tej priliki je 'nil Valentin toliko dobre volje, da ga je posvaril, naj za srebro ne skrbi tako, da bi vsakomur o njem pripovedoval. Pa naj jc Valentin govoril s komerkoli, je imel oko odprto za nekoga drugega; venomer jc gledal za vsakomer, za bogatinom ali siromakom, moškim ali žensko, ki bi imel svojih šest čevljev; Flambeau je namreč imel štiri palce več.
Izstopil je pa na Liverpoolski cesti, v vesti čisto prepričan, da zločinca dotlej ni zgrešil. Nato je šel na Škotski trg, da uredi svoj položaj in za primer potrebe poskrbi za pomoč; nato si je prižgal novo cigaro in odšel na dolg sprehod po londonskih ulicah. Ko je postopal po ulicah in trgih onstran Viktorije, jo nenadoma prenehal in obstal. Bil je starinski, pokojen trg, zelo značilen za London, poln slučajne tihote. Visoke, ravne hiše naokoli so bile kar naenkrat, videti srečne in neoblju-dene; četverovoglati zeleni nasad v sredi se je zdel tako zapuščen kakor kak zelen tibo-oceanski otok.
Ena štirih stranic, je bila veliko višja kakor ostalo, kakor kak prestol; črto tc stranice pa je trgala ena čudovitih londonskih slučajnosti — gostilna, ki je bila videli, kakor da jo je zaneslo iz Soha (birminghamsko predmestje). Bila je nenavadno privlačen predmet s pritlikavimi rastlinami v loncih in dolgimi, litnonasto rumenimi in hrt" pasastimi za-stori. Stala je posebno visoko ulico, in z običajne zakrpane londonske poti je peljala vrsta stopnic navzgor proti glavnini vratom skoro tako, kakor bi rešilna lestvica peljala do
šnitlii
največja, najhitrejša in najbolj luksuzna motorna ladja COSULICH LINE dvojina motorne ladja ..Saturnije"
Prva vožnja v
New-york
iz Trsta 19. decembra iz Neapolja 21. decembra
Pojasnila : SIMON KMETEC, LJUHLJANA MlkloSlieva cesta 34.
nije: Gorenjsko in Savinjska dolina. Goste rdeče črte ti kažejo veliko število župnij,, kjer je nad 6% župljanov včlanjenih v Mo-i horjevi družbi. Gosti rdeči kvadrati potegnejo) predvsem tvojo pozornost nase: to so župnije,) kjer je Mohorjanov nad 9%. In hvala Bogu, take župnije niso redke! V teh krajih skoro ne najjdeš župnij, ki bi bile označene z rdečimi pikami (manj nego 3% Mohorjanov), oziroma so zelo redko nasejane. Čim bolj pa greš proti vzhodu, tem redkejša postaja Mohorjeva družba. Notranjska se še drži, deloma celo prav dobro; enako Ribniška dolina. Velik del Dolenjske in vzhodne Štajerske (zlasti Prekmurje) je pa posejan z rdečimi pikami: število Mohorjanov ne dosega 3%. Človek skoro dobi tale vtis: čim bolj uspeva vino, tem manj uspeva knjiga. Semtertja kaže tudi prazen krog na župnije, kjer je Mohorjeva knijiga izmrla, če je bila sploh kdaj naseljena.
Pogled na zemljevid nam kaže tudi nekake otoke, mi bi jih imenovali »kulturne otoke«: sredi rdečih pik najdeš tuintam poševne črte, pokončne črte ali celo kvadrate. Taki kulturni otoki so n. pr. Turjak, Sv. Gregor. Št. Peter pri Novem mestu, Brežice, Buče, Sv. Marija na Črni gori, Ruše, Sv. Križ (dvakrat!), Sv. Jakob in Sv. Benedikt v Slov. goricah, Turnišče in Beltinci v Prekmurju, Črnomelj, Radovica in Metlika v Beli Krajini. Vendar pa Prekmurje in Bela Krajina ne izkazujeta še nobenega otoka z navpičnimi črtami (nad 6%).
Kako je razširjana Mohorjeva knjiga po dekanijah, pa kaže »biblioteka« knjjig, urejenih po velikosti: čim večja je knjiga, tem višji je procent Mohorjanov. Na prvem mestu je dekanija Radovljica z 8.152%, na poslednjem pa dekanija Murska Sobota z 0.756%.
Tako kaže ta zemljevid prav nazorno, kje bo treba posebno zastaviti z delom. Zemljevid je lepo delo našega geografa prof. dr. V. Bohinca. Izvirnik ije mnogo večji, nego ga je bilo mogoče reproducirati v knjigi na dveh straneh, in ga hrani Mohorjeva družba kot zgovoren zgodovinski dokument o razvoju slovenskega tiska.
Sedai le čas
da si okrepite izmučeno telo, izboljšate kri, uredite prebavo! Uporabite staro, priznano Hočevar j e v o aromatično železnato t1 n * -turo, ki da zdravje, kri in moč! Ne kvari zob! y. 1 steklenica 20 Din. Za uspešno zdravljenje je porabiti 3 steklenice. — Razpošilja z navodilom edino: Lekarna pri Angelju Varhu na Vrhniki.
Strašna smrt železničarja
V nedeljo popoldne je 431etni strojni kurjač Jakob Fistrič v mariborski kurilnici pripravljal luč pri lokomotivi. Z nasprotne strani se je pri premikanju bližala druga lokomotiva. Ker ni strojevodja omenjene lokomotive videl Fistriča, in ker Fistrič sam ni pravočasno spoznal preteče nevarnosti, je nesrečnež prišel med odbijača obeh lokomotiv, ki sta ga stisnila s toliko sdlo, da je revež takoj obležal mrtev na licu mesta. Na kraju nesreče se je zbralo veliko ljudi, ki so s sočutjem ter ob vidni ginjenosti pomilovali žalostno usodo ubogega kurjača.
Drzen napad na avto
Pred dnevi je bil izvršen na cesti Topola-Belgrad, eni najprometnejših cest v belgrajski okolici, drzen roparski napad na avto. Ravnatelj livarn in jeklarn Streitleben d. d. ing. dr. Henrik Luckmann se je vračal z avtomobilom v Belgrad k neki seji. Z njim sta se peljala še dr. Pinter in ing. Korbler, dva uradnika podjetja. Potniki niso begvekaj pazili ponoči na cesto. Že blizu Belgrada se je avto naenkrat ustavil. Presenečeni potniki so se dvignili s sedežev, luči avtomobila pa so ugasnile. Potniki so opazili močno jekleno žico, napeto preko ceste. To žico ie avtomobil presekal in se ustavil. Tedaj se je pojavil iz gozda moški, ki je zakričal: »Stoi! Ne gani se! Doli z avtomobila!« Dr. Luckmatm je n?tal hladnokrven, čeprav je v roki napadalca opazil revolver. Šofer je pognal motor in avto je odhitel naprej. Za avtom se je sprožilo pet revolverskih krogellj, ki pa niso nikogar zadele. V popolni temi je avto nadaljeval pot do prve orožniške postaje, kjer so potniki prijavili slučaj, nato pa se odpeljali v Belgrad, vznemirjeni sicer radi nočnega dogodka, toda k sreči zdravi in živi.
Kdo ob nožna?
Pred kratkim smo poročali, da so aretirali Franceta Zdešarja, ki je osumljen, da je on tisti berač, ki je odvedel 21. marca 1924 Jero Severjevo iz Savelj pri Ljubljani in jo blizu Krašnje umoril. Na prošnjo merodajnih oblasti objavljamo dve sliki osumljenca Franceta Zdešarja. Sodišče bi rado ugotovilo, v koliko se popis dotičnega berača, ugotovljen po pričah, zaslišanih v preiskavi leta 1924., ujema z zunanjostjo, navadami in obnašanjem, katere je kazal današnji osumljenec France Zdešar v kritičnem času, t. j. spomladi 1924. Kakor kaže slika, je danes močno plešast. Važno bi bilo zvedeti, ali in koliko je bil plešast že takrat, kako se je oblačil, kam je hodil in s čim se je bavil. Vse osebe, ki bi mogle v tem pogledu dati kakšne podatke, naj se javijo pri policiji ali pri sodišču v Ljubljani, soba št. 139.
okna v prvem nadstropju. Valentin je stal in kadil pred rumeno belimi zastori in jih dolgo opazoval.
Najbolj neverjetna reč pri čudežih je ta, da se zgode. Nekaj oblakov na nebu se združi v osupno podobo človeškega očesa. V pokrajini s sumljivimi poti ti vstane drevo v točni in skrbno izdelani obliki vprašaja. Oba-je sem sam videl te zadnje dni. Nelson umrje v trenutku, ko zmaga; in neki človek, ki mu je ime Williams, umori čisto slučajno človeka, ki mu je ime Williamson (Williamov sin); to zveni kakor neke vrste detonior. Izkratka, v našem življenju je sestavina bajnih naključij, ki jih ljudje, prozaično računajoči, lahko venomer zgreše. Kakor je to dobro izrazil Po-ejev paradoks: modrost mora računati z ne-previdenimi rečmi.
Aristid Valentin je bil nedoumno fran-foski; in francoska razboritost je osebne vrste in ga ji ni para. On ni bil »misleč stroj«; to je namreč brezglava rečenica modernega Fatalizma in niaterializma. Stroj je samo zato stroj, ker ne more misliti. On je bil pa misleč človek in hkrati odkrit človek. Vse svoje čudovite uspehe, ki so bili videti kakor čarovnije, je pridobil z doslednim razmišljanjem, ki si je /. njim belil <'!avo, z jasnim in preprostim francoskim mišljenjem. Francozi ne elektri-7,j rajo sveta s tem, da bi iznašli katerikoli paradoks, oni elektrizirajo svet s tem, da povedo očitno resnico. Očitno resnico pa ženo tako daleč, kakor so jo v francoski revoluciji.
Toda prav zato ker je Valentin poznal razum, je poznal tudi meje razuma. Samo človek, ki o motorjih nič ne ve, govori o vožnji 7. motorjem brez bencina; samo človek, ki o razumu nič ne ve, govori o dokazovanju brez •rj..ji. neizpodbitnih prvih načel- Tu 011 ni imel nobenih prvih načel. Flambeauja so iz-grešili v Hanvichu; če je bil sploh v Londonu, je utegnil biti karkoli, od visokega posto-
pača na \vimbledonskem travniku do visokega slavnostnega reditelja v hotelu Metropoli.
V takem golem stanju nevednosti je imel Valentin svoje lastno mnenje in svojo lastno metodo. Ob takih prilikah je računal z nepre-videnimi rečmi. Ob takih prilikah, ko ni mogel iti za pametno sledjo, je hladno in skrbno šel za nespametno. Namesto da bi šel na prava mesta — banke, policijske postojanke, shajališča — je namenoma šel na napačne kraje — potrkal je na vsako prazno hišo, vsaki vreči obrnil dno. šel po vsaki ulici, zastavljeni z grobljami, šel okoli vsake krive vrste hiš, ki ga je brez koristi peljala s poti. Svoje tloro postopanje je branil čisto logično. Dejal je, če ima človek nit, je to najslabša pot; če pa človek niti sploh nima, je ta najboljša, ker prav ta daje priliko, da vsaka posebnost, ki zajame zasledovavčeve oči, utegne biti prav ti^ta, ki je zajela preganjavčeve oči. Nekje mora človek začeti, in bolje je začeti tam, kjer bi kdo drugi nehal. Nekaj na tej vrsti stopnic gori proti gostilni, nekaj na tej pokojni in starinski gostilni je vzbudilo vso detektivovo tenkočutno romantično domišljijo in ga pripravilo do tega. da se je odločil kar na slepo udariti. Stopil je po stopnicah gori. sedel k mizi in naročil čašo črne kave.
Rilo je sredi dopoldneva, in on še ni za-jutrkoval; lahni nered po drugih zajutrkih je ležal po mizi in ga opominjal na njegovo lakoto; in ko je svojemu naročilu pridodejal še zakrknjeno jajce, je zamišljeno naprej stresal beli sladkor v svojo kavo in ves čas mislil na Flambeauja. Spominjal se je, kako je Flam-beau ušel; enkrat s pomočjo dvojih škarjic za nohte, enkrat pa s pomočjo goreče hiše; enkrat s tem, da je mora! plačati za pismo brez znamke, enkrat pa s tem. da je ljudi napravil, da so skoz velikanski daljnogled gledali repatico, ki bi utegnila svet podreti.
(Nadaljevanje.)
-k Utopljenčka — novorojeno deklico so preteklo soboto našli v Ljubljani pri vevški tovarni. Očividno je deklico vrgla brezvestna mati v vodo, da bi ljudem skrila svojo sramoto.
ir Tihotapec s strelivom. Pred dnevi so finančni stražniki iz Kranja ustavili na cesti med Snakovim in Seničnem pri Tržiču nekega biciklista, pri katerem so našli večjo množino streliva za revolverje. Moža, nekega Franca Ž., čevljarja iz okolice Krškega, so prepeljali v Ljubljani, in tu ga je glavna carinarnica obsodila na večjo denarno kazen, ki je 2. ni mogel plačati in bo moral kazen odsedeti v zaporu. Vse strelivo so mu seveda zaplenili.
■jc Mejni stražnik streljal na poročnika. Blizu Sombora, v Bačkih bregih, je bil te dni izvršen napad na poročnika mejne straže Dragotina Mandiča. Mandič je imel ponoči slpžbo in je šel na dvorišče. Tu je bil izpro-žen nanlj strel, ki ga je zadel. Mandič je skočil v sobo, da poišče svoj revolver, toda toda atentatorja ni bi bilo nikjer več. Pri preiskavi se je ugotovilo, da je streljal na poročnika stražnik Sima Gavranovič, rodom iz Bosne in sicer zato, ker je poročnik baje po krivici kaznoval njegovega tovariša. Mandič je hudo ranjen.
*	Vlom v zagrebški ameriški konzulat.
Za švicarskim konzulatom v Zagrebu so vlomilci obiskali še ameriški konzulat n« Zrin-jevcu, v središču Zagreba. Vlomilci so v noči od sobote na nedeljo vdrli z vetrihi v prostore konzulata in najprej načeli pisalno mizo konzula Leslie A. Davisa in jo premetali. Nato so premetali še predale v sosednih sobah, našli pa so le majhne denarne zneske. Jeklene blagajne vlomilci niso načeli. Ni še ugotovljeno, ali so vlomilci iskali v konzulatu tudi kake dokumente ali samo denar. Vlom je prvi opazil uradni sluga, ki je o tem obvestil ameriškega konzula in policijo. Preiskava na licu mesta je ugotovila, da so vlomilci morali poznati razmere v konzulatu. Poli cilj a je posnela tudi nekaj prstnih odtisov vlomilcev.
•k Obsojeni morilec Bauer. V soboto opoldne je zagrebško okrožno sodišče proglasilo sodbo nad Josipom Bauerjem, ki je, kakor znano, v začetku avgusta meseca v svojem stanovanlju na Kustošiiji umoril svojo ženo. Josip Bauer je bil obsojen na 15 let težke ječe.
*	Aretirana vlomilska družba. Pred dne. vi je orožništvo v Vrbovcu pri Zagrebu aretiralo večjo vlomilsko tolpo, ki je izvršila vlom v trgovino Franca Hirschla, ni pa mogla nič odnesti. Aretiranih je pet vlomilcev in šofer avtomobila, s katerim so se pripeljali iz Zagreba. Šofer je dokazal, da ni vedel, koga vozi v Vrbovee in je bil izpuščen. Z aretacijo te tolpe je padla oblastem v roke zelo nevarna vlomilska družba, ki je izvršila nešteto vlomov v zagrebški okolici.
*	Avtomobilska nesreča v Zagrebu. V nedeljo ob 10. dopoldne je v Zagrebu na Savskem mostu neki osebni avtomobil iz vasi Blata povozil 16-letnega Dragotina Trbušiča iz Kra-ljevca. Dečka je avtomobil pahnil na tla in ga hudo poškodoval, tako, da je Trbušič obležal nezavesten. Prepeljali so ga najprej k njegovemu delodajalcu, pozneje pa so ga morali prepeljati v bolnišnico. Deček bo poškodbam najbrže podlegel, ker si je zlomil hrbtenico.
*	lz strahu pred kaznijo pod vlak. Kmetski fant Janko Sabič iz Perovca pri Karlovcu se je zaljubil v neko dekle, ki pa zanj ni maralo. Iz jeze, ker mu dekle ne vrača ljubezni, je pri nekem sestanku pograbil za nož in dekle zabodel globoko v vrat. Dekle so prepeljali s smrtnimi poškodbami v bolnišnio. Janko je pobegnil in taval nato po okolici. Ko je prišel do železniške proge, je slišal, da se bliža vlak. Hitro se je vlcgel na tračnice in vlak je šel črezenj. Strojevodja je sicer opazil človeka, ki leži na tračnicah, ni pa mogel tako hitro ustaviti vlaka. Ko se je vlak ustavil, je bil Janko že mrtev.
ir NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj.
*	PRI ŽOLČNIH IN JETRNIH BOLEZNIH, ŽOLČNEM KAMNU IN ZLATENICI ureja naravna »Franz-Josefgrenčica prebavo skoraj na brezhiben način. Izkušnje po klinikah potrjujejo, da je posebno učinkovito domače zdravljenje s »FRANZ-JOSF.F« vodo, če se vzame zjutraj na teUe zmešana z nekoliko gorke vode. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
□ V SLABEM ZIMSKEM VREMENU so neprecenljive vrednosti dobri nepremočljivi čevlji, katere izdelujejo KARO delavnice, Maribor, Koroška c. 19.
*	KRASNA IZBIRA BLUZ, otroških obleke po nizki ceni. Krištofič-Bučar, Stari trg 9.

tdha
Miklavžev večer v »UNIONU«
dne 5. decembra ob 7 zvečer
s pestrim sporedom prekrasnih, popolnoma nn novo urejenih dekoracij lio kot običajno vsako leto ona najlepših in najveličastnejših prireditev te vrste. - Vabimo starše, katerim je nn sieu veselje in radost svojih otročičev, da iste privedejo na prireditev, ker 7, veseljem otročičev se bo povečalo zadovoljstvo star Sov Skrbelo se bo, da se prireditev 7,ačne točno oli sedmih zvečer. tako dn se konča obdarovanje vsaj že oh devetih zvečer.

Vlažno vreme
pravo vreme za revmatizem, nev-ralgije, podagro in bolečine v križu. Ne pozabite, da so pri teh napadih najboljše
Aspirin
tablete
Olajšajo bolečine in izločujejo škodljive snovi iz telesa. Zahtevajte pa vcdno^origlnatal zamot „«oye%", ki se spozna modro-belo-rdeči varstveni znamki.
Važno poročilo za damskf svet
Iz inozemstva doznavamo, da se dosedanje ženske obleke in tkano sukno vedno bolj izpodrivajo od pletenih oblek, tako da se tvorničarji damskega sukna zelo pritožujejo zaradi slabega poslovnega razvoja Padanje razpečavanja sukna za obleke sc nanaša na vedno večje uporabljanje pletenih oblek. Prej kakor slej se v vedno večji meri kupujejo v Franciji, Angliji, Nemčiji in Avstriji pletene obleke zato, ker sc pletena obleka mnogo bolje prilega, je trpežnejša, čednejša in ker ni apretirana kakor damsko sukno ter se zaradi tega ne mečka.
Po teh vesteh se v inozemstvu danes ne nosijo samo pleteni puloverji in telovniki, temveč zlasti celi kostumi in pleteni plašči. Razume se, da se morajo te pletene obleke izdelovati z najmodernejšimi stroji, od najboljših strokovnjakov in iz najboljšega materijala. Znani modni tvrdki Gričar in Mejač, Ljubljana, Šelenburgova ulica, se je posrečilo dobiti od tvornic Ikkoli tvornično zalogo, katere proizvodi so v vsakem oziru najboljši in najpopolnejši ter se pletene obleke prodajajo pri tvrdki Gričar in Mejač po originalnih tvorničnih cenah. Za pristnost pletenega blaga Ikkoli jamči na njem nahajajoča se znamka, za točnost tvorničnih cen pa podpis imetnika tvor-nice na pritrjenih listkih, na katerih je označena cena Pletene obleke brez znamke Ikkoli niso pletenine Ikkoli.
Tvornice Ikkoli so ustvarile na polju najnovejše pleteninske tehnike novost, da se v njihovi zalogi izdelujejo pletene obleke tudi po meri, tako da si lahko dajo dame, ki niso doslej našle prayega kroja, pletene obleke natančno tako omeriti kakor sukneno obleko.
Vse, ki so kdaj nosile pleteno obleko Ikkoli, bodo drage volje potrdile, da je prileganje te obleke kakor tudi kakovost prvovrstna in da si ne bodo nikdar več kupile pletene obleke kakšne druge znamke, kajti znamka Ikkoli z obema zajcema je jamstvo za najboljšo kakovost in najnovejšo modo. Pletenih oblek Ikkoli, da uporabljamo ljudski izraz, ni mogoče ugonobiti.
Zaradi tega se priporoča p. n. damam, da si dajo predložiti pri tvrdki Gričar in Mejač originalne obleke Ikkoli. Ikkoli pletenine se na drobno prodajajo: kompletni kostumi od 380 Din naprej, jopice, telovniki, žemperji in puloveri od 200 Din naprej, kakor je pač kvaliteta Podjetje Ikkoli noče izdelovati pletenin pod temi cenami in cenejših kvalitet, ker noče prevzeti odgovornosti za slabo blago. Zato ne kupujte in izogibajte se dozdevno nižjih cen in kupujte rajši pletenine znamke Ikkoli, ker so te radi svoje prvovrstne kvalitete cenejše.	_
Eful^lfana
Nočna slušha letcarn
Nočno službo imata: Bohinc na Rimski cesti in Leustek na Resljevi cesti.
O Nj. Vel. kralj Aleksander se je včeraj
zjutraj ob 0.25 z Nj. Vel. kraljicio Marijo na povratku iz Pariza peljal skozi Ljubljano. Na kolodvoru so bili zbrani zastopniki oblasti. Dvorni vlak se je ustavil samo za dve minuti, nakar je nadaljeval vožnjo proti Belgradu.
O Proslava dvajsetletnice Kreditnega društva Mestne hranilnice. Pred dvajsetimi leti, ko je nemška gonja proti Slovencem dosegla vrhunec, je Kranjska hranilnica, ki je bila tedaj v nemških rokah, odpovedala mnogim Slovencem kredite, Slovenci so se tedaj zatekli k samopomoči in so pod okriljem Mestne hranilnice osnovali Kreditno društvo, ki si je steklo od tedaj mnogo zaslug za razvoj našega obrtništva in slovenskih podjetij. Ob dvajsetletnici ustanovitve Kreditnega društva Mestne hranilnice, se je vršila v soboto dne 17. t. m. v sejni dvorani mestnega magistrata slavnostna seja, ki so se je udeležili zastopniki velikega župana, mestne občine, občinskega sveta, Mestne hranilnice ter mnogi društveni odborniki in člani. Govorniki so se v svojih izvajanjih spominjali zaslug vseh, ki so prispevali k društvenemu razvoju ter želeli društvu novih uspehov v bodočnosti.
0 Z občnega zbora Filozotskega društva. Prejeli smo: Prosimo uredništvo »Slovenca«, da blagovoli k notici »Z občnega zbora Filozofskega društva« objavljeni dne 15. nov. 1923 v 262. številki Vašega cenjenega lista, priobčiti tole pojasnilo: 1. Da je bila omenjena »skupina«, ki je vložila predlog, s katerim nai bi se Svet preuredil docela stro-kovno-stanovsko, močna 4 ljudi. 2. Da je prišla tov. Kozinova na občni zbor kot članica DSFF in je le neoficijelno pojasnjevala delo SSLU. 3. Da predlog
DOUBLE BLAGO
DOUBLE SUKNJE
SCHWAB, Ljubljana
opozicije ni bil protipreaiog, temveč kompromisni predlog, ki je bil soglasno sprejet. 4. Da ni v od-dobru nihče, in tudi ne predsednik tov. Arko, nameraval uplivati na volivno razpoloženje za volitve v SSLU. 5. Da je nesmiselno domnevati, da bi tovariši, ki so toliko žrtvovali za društvo, ga vodili 3 leta in ga dvignili na sedanjo višino, hoteli radi volivnega manevra »žrtvovati« to isto strokovno društvo. — Odbor D. S. F. F.
© Zasačcn vlomilec. Jože J je pred kakimi 14 dnevi prišel i« Postojne preko meje skrivaj brez potnega lista v Ljubljano. Tu si je preskrbe! potrebne listine, nato pa pričel iskati delo. Hodil je od mojstra do mojstra, ali dela ni dobil, kvečjemu, da je kje iztaknil kako malenkostno podporo. Spat je hodil v okoliške kozolce, preživljal pa se je večinoma z mlekom in s kruhom. V nedeljo Bvefier pa sta ga lakota in mraz dovedla do dejanja, ki ga dosedaj še nikoli ni storil: poskušal je vlomiti. Že popoldne je našel v parku zarjavel vetrih in s tem skušal odpreti barako konzervne tovarne »Vrhnika« na Celovški ces*i. Tu ni mogel odpreti vrat in se je spravil nato nn trafiko. Medtem pa je opazil njegovo sumljivo stikanje stražnik, ki se je potihoma prikradel in položil svojo težko roko fantu na rame. Dasi je Jožetu blizu 19 let, se je na policiji skoraj zjokal, tako hudo mu je bilo. Pravi, da ni hotel v baraki nič ukrasti, ker je vedel, da jo vsak večer prodajalec izprazni, temveč, da si je hotel notri preskrbeti samo gorko prenočišče. Najbolj se Jože boji, da ga bodo po prestani knzni izgnali.
© Ni imel sreče. Neznan zlikovec, ki je najbrže že večkrat poskušal srečo pri vili dr. Zalo-karja v Maistrovi ulici, je pred dnev: mislil, da se mu nudi lepa prilika za tatvino. Na dvorišču je opazil lepo kolo, res vredno poželjenja. S težavo je preplezal visok plot in hotel odnesti kolo. Toda to je bilo priklenjeno in nikakor se ni hotelo ganiti z mesta. Tat se je mučil z njim. poskušal na vsak način odkleniti kolo in je že nekaj vijakov odvil Toda vse zaman. Kolo je stalo kot pribito. Tat se je nazadnje naveličal in odšel.
nah onstran Drave. Ustanavljanje takih
fospodinjsko nadaljevalnih šol v Mariboru ot industrijskem mestu moramo kar naitop-leje pozdraviti, ker smo preipričani, da se bodo prav kmalu pokazale blagodejne posledice v gospodinjstvu naših delavskih družin; izraža« mo v imenu vseh prizadetih željo, du bi se ustanovilo v našem mestu še več takšnih tečajev posebno radi tega, ker je organizacija le-teh ob večjem odzivu (nad 12) praktično neizvedljiva.
□ Slovesno otvoritev nove okrajne ceste v Kamnici. Izredna slovesnost se je obhaiula v nedeljo, 18. novembra, v Kamnici pri Mariboru. Otvorila in blagoslovila se je nova okrnj-na cesta, ki vodi iz Vrbanove ulice mimo Ra-cerjevega dvora in gostilne Lorenčič skozi Kamnico do državne (sedaj oblastne) dravske ceste pri gostilni Kopriva. Okrajni zastop je prejšnjo občinsko cesto tnko_ preuredil, da je seda'
Je
Z0B0B0L - GLAVOBOL
Maribor
□	Mariborčanom! Ako hočemo biti pravični, se moramo ob desetletnici, kar je minula svetovna vojna, spomniti najpreje tistih, ki so žrtvovali življenje na bojnem polju. Tudi Maribor šteje dovolj takih. Da počastimo njihov spomin, se vrši jutri ob 20. uri v frančiškanski cerkvi spominski koncert, na katerem izvaja slovensko pevsko društvo Maribor Mozartov Reqtiiem. čisti prebitek je na-
>^lniasjen za p°*stavitev spomenika v svetovni ^J^H Padii™ Mariborčanom. Pridite in stojite svojo do-lžnost, ki jo nalaga čut pietete do padlih žrtev.
□	Blagoslovitev obnovljene in povečane koče na Klopnem vrhu se je izvršila v nedeljo, dne 18. t. m., prav slovesno. Svečani blagoslovitvi je prisostvovalo poleg lepega števila navdušenih planincev tudi zastopstvo hrvatskega planinskega društva »Sljeme« iz Zagreba. Planinsko slovesnost je otvoril predsednik mariborske podružnice SPD g. dr. Se-mior, nakar so spregovorili dr. Šnuderl za mariborsko podružnico, g. Lesjak za podravsko, Dušan Jaršič za »Sljeme«, Golubovič za SK Maribor, dr. Bergoč in Zorput. Blagoslovitev je opravil člam mariborskega Aljaževega kluba. Slovesnosti so prisostvovali tudi zastopniki konjiške in prevaljske podružnice SPD, razen tega pa tudi komtesa Pia Zabeo kot zastopnica grofa Zabeo, na čigar posestvu koča leži. Zvečer se je vršil pri Kormanu na Činžatu živahen in lepo uspel planinski sestanek.
□	Smrtna kosn. Umrli so: Celofiga Katarina, posestnikova soproga,#staru 47 let. Pogreb danes ob 14. uri. — Ledinek Terezija, posestnica, stara 50 let. Pogreb danes ob 15. uri. — Vorše Franc, žel. nadzornik v p., star 48 let. Pogreb danes ob 16. uri. — Fronovsky Marijana, zdravnikova soproga, stara 25 let. Pogreb bo jutri ob jx>1 16. uri na mestnem pokopališču
t Pobrežju.	,
□	Narodno gledališče v Mariboru pripravlja vprizoritev Sv. Frančiška, nabožne igre v večjem štilu. V tej igri nastopajo ▼elike množice ljudstva, ki igrajo zelo važno vlogo. Brez teh množic je igra nevprizorljiva. Zato prosimo tem potom vse ljubitelje oderske umetnosti, ki so voljni omogočiti to delo nn našem odru in pomagati k čim lepšemu uspehu s svojim sodelovanjem, da se javijo čimprej gdč. blagajničarki narodnega gledališča. Dobrodošli vsi: moški, ženske in otroci. V časopisju bo objavljeno, kedaj se začno vaje.
□	Otvoritev gospodinjsko - nadaljevalne gole za odrasla delavska dekleta. V nedeljo, dne 18. t. m., ob 14. uri se je pri šolskih sestrah v Melju ustanovila gosjiodinjsko-nadaljc-valnn šola za delavska dekleta. Oblastni referent za nadaljevalno šolo g. Krošelj je v svojem otvoritvenem govoru razložil pomen, namen in ustroj gospodinjske šole za delavske
§ospodinje. Redni pouk se začne prihodnjo ne-eljo, dne 25. t. m. ob 9 dojx>ldne. Pouk je za. mišljen tako, da se bo vršil cclodnevno in sicer vsako nedeljo. Šola bo trajala pet mesecev. Poučevali se bodo vsi predmeti — teoretično in praktično — kar in v kolikor potrebuje dobra delavska gospodinja v domačem gospodinjstvu. Pouk je namenjen samo delavskim ( dekletom in bo jiopolnoma prikrojen za delnv- ; gke razmere; pouk ima namen jjoknzati, kako , more gospodinja v skromnih razmerah ter z majhnimi, pičlimi sredstvi dobro gospodinjiti, obenem pa zbuditi razumevanje za pametno in racionalno gospodinjstvo v naših delavskih družinah. Ker pa je število udeleženk na omenjeni šoli omejeno nn 12 in kei le v delavskih krogih zanimanje za to zelo veliko, se bo v kratkem času otvoril še d r u g i tečaj, ki bo namenjen delavskim dekletom, ki so uslužbena v tovar- I
aj ena najlepših cest v okraju. Preložil se Nunski hrib, cesta se razširila in tlakovala debelo s prodcem itd. Blagoslovitev ceste je izvršil domači g. župnik Božiček v spremstvu g. kaplana. Imel je lep nagovor, v katerem je opisal veliki gosjioclnrski jjonien nov« ceste. Pri gostilni Kopriva je domači župan g. V r a č k o pozdravil zastopnike okrajnega zastopa, poslance in g. vladn. svetnika Ipavca. Omenjal je, da imata največ zaslug, da se jo ta prepotrebna cesta, zgradila gerent dr. Veb-le in jjoslanec Ž e b a t. Odgovoril je g. dr. Veble. Cela pot in vse hiše so bile okrašene. Na stotine ljudstva iz okolice in Maribora je korakalo pod vodstvom godbe. Vse priznavajo, j da možje Slovenske ljudske stranke povsod, kjer delujejo v javnih korporacijah, delujejo za blagor ljudstva in gospodarski napredek naših krajev.
□	Otvoritev III. letnika obrtno-nadalje-valne šole v Mariboru. V četrtek, dne 15. t. m., se je začel prvi pouk v 111. letniku tuk. o.-n šole. Tako je sedaj o.-n. šola v Mariboru prvič popolna, namreč trirazredna. Že par let se je vodstvo šole trudilo, da bi dobilo šoli III. letnik, pn so se vsekdnr pojavile kakšne nove ovire. Letos pa se je vendar jiosrečilo otvoriti tak dokončen letnik za vajence kovinskega <>r>rta in sledili bodo polagoma še III. letnik) za druge obrti. Popolna, torej trirazredna o.-n. šola je največje važnosti za obrtniški naraščaj, ker je III. letnik povsem strokovnega značaja in daje temeljito pripravo za pravilno usmerjeno |)raktično delo. Za sedanji III. letnik je bilo izbranih 25 vajcncev, ki kažejo za pouk lepo zanimanje. Vodja o.-n. šole, prof. Fink, in razrednik novega III. letnika, strok, učitelj J. Poljanec, sta pojasnila v prvi učni uri vajencem pomen III. letnika in dela v njem ter sta bodrila bodoče obrtnike k marljivosti in vztrajnosti.
□	Piscu dopisa »Memento« ne moremo odgovoriti, ker anonimnih dopisov sploh ne £i-tarao.
ali trganje po zobeh in v glavi
vsled prehlajenja odstranja zanesljivo in naglo
V lekarnah in drogerijah 1 steklenica s točnim navodilom
Din 16 —

SPECIALIST - Operater za Nos, Ušesa in Grlo
Dr. ). HAFNER
se je naselil v Ljub jano in ordinira od 181, m. na Miklošičevi cesti št. 7 (Vzajemna posojilnica) dnevno med 10 in 12 uro ter 15 in 17 uro. — T> lefon 3012
Cel/e
0 Slava mrtvim! Pevsko društvo »Maribor« izvaja prihodnjo nedeljo, dne 25. novembra ob pol 5 popoldne v celjski Marijini cerkvi znameniti Mozartov »Reauiem« v spomin vseh v svetovni vojni padlih junakov. Pri koncertu, ki ga dirigira pevo-vodja g. Jan. Ev. Gašparič, sodeluje okoli 100 pevcev in godbenikov. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Ker je zanimanje za ta koncert izredno živahno, prijx>ročamo onim, ki se koncerta želijo udeležiti, da si vstopnice takoj nabavijo. Obisk zlasti priporočamo tudi okoličanom.
& Skupna pevska vaja celjskih moških zborov radi nastopa ob priliki praznika Zedinjenja dne 1. decembra t. 1. se vrši drevi ob 8 v pevskih prostorih »Oljke« v Celjskem domu. Prosimo, da se vaje udeležijo točno in polnoštevilno vsi pevci Katol. prosvetn. društva, »Oljke« in Celjskega pevskega društva.
j& Iz celjske bolnice. Dne 17. f. m je umrla v tukajšnji bolnici ga. Marijana Hronovski, soproga okrožnega zdravnika v Poljčanah, stara še le 25 let.
ngerl,
škrlatinki umrl sin. V bo niči pa se nahaja še drugi sin ter soprog rajne. Sploh ima bolnica zadnji čas izredno mnogo opravka s škrlatinko. — Prošlo nedeljo je bil priveden v bolnico cinkarniški delavec Bratuša Jakob. Dobil je lažje poškodbe, ko so ga po noči v Gaberju neznani ljudje napadli. — V nedeljo je bila sprejeta v bolnico tudi 50-letna Marija Gmajner. V zmedenosti jo je njena sestra udarila s kladivom jx> glavi in ji povzročila precej nevarno poškodbo.
j©- Poskušen samoumor v hotelu »Evropa«.
Dne 16. t. m. je dopotovala v Celje in se nastanila v sobi štev. 42 hotela »Evropa« uradnica tvrdke Jugo-Fiat v Zagrebu, 32-letna Danica Jemeršič. Že Že drugi dan se je preselila v sobo štev. 41, ker da ji je prejšnja soba premak) zračna in pretemna. Dne 18. novembra je do 12 ni bilo iz sobe. Sobarica je trkala, a se ji ni nihče odzval. Trkala je ponovno ob pol dveh jx>j>oldne, a tudi to pot ni slišala drugega kot neko stokanje. Slednjič je ob pol 4 pozvala vratarja g. Edi Genna in slučajno v hotelu se na-hajajočega jx>lic. nadzornika Dondjiviča, ki sta s silo vdrla v sobo. Nudil se jima je nepričakovan prizor. Jemeršičeva je ležala nepremično v postelji, na nočni omarici pa jc gorela nočna lučka, ki si jo je Jemeršičeva očividno prižgala za zadnjo uro. Ob lučki je slone'a mala svetinjica Matere Božje, na nočni omarici pa so ležala tri poslovilna pisina, eno naslovljeno na Joso in Ružieo Jemeršič, eno na Sonjo Jemeršič ter eno na nekega Filipa Majerja, Zagreb, Mesnička ulica 4-1. Poleg tega se ie nahajalo v sobi na mizi še Din 60.— za hotelsko sobo ter kurjavo in mali kovček s peri'om. Poklicani zdravnik dr. Rajšp je ugotovil zastrupljenje z vero-nalom ali arzeiiikom in odredil prevoz v bolnico. V bolnici so Jemeršičevi izprali želodec in ugotovili zastrupljenje z veronalotn. Bolnica se je kljub vsej zdravniški pomoči osvestila še le včeraj in je upanje, da ostane pri življenju. Ko se je zavedla, je na vsa vprašanja točno odgovarjala, a kmalu se je bridko razjokala tako, da ni bilo več mogoče govoriti z njo.
0 Še en poskušen samomor. V nedeljo, 15. novembra so pripeljali v celjsko bolnico upokojenega profesorja Ivana Kristana, starega 50 let, stanujo-čega pri Sv. Jurju ob juž. žel. V samomorilnem namenu si je izstreli! iz samokresa kroglo tik pod srce. Kaj bi bil motiv nesrečnemu dejanju, še ni dognano.
11 gradben*; itroke
(Glas iz obrtnih krogov.)
Praška katastrofa je dala povod mnogemu razpravljanju po naših časopisih o stavbnih razmerah v naših krajih.
Ker je gradbeno vprašanje neprecenljive važnosti zn splošno narodno gospodarstvo, naj ta izvajanja služijo V pojasnilo v prvi vrsti onim, ki gradijo ali pa nameravajo graditi ter naši javnosti sploh.
Na vprašanje, kako se dnnes gradi in kakšna praksa se je uvedla pri naših gradbah je deloma že odgovoril g. stavbenik J. Ogrin v »Trgovskem listuc. Njegovim izvajanjem dodajamo še nekaj misli.
Pred vsem ugotavljamo, da jo bilo pred vojno sklepanje pogodb pri oddaji dela med naroč-nilcom-stavbnim gospodarjem in prevzemnikom-graditeljem bistveno popolnoma drugače kot pa dandanes. Pred vojno si je stavbni gospodar i/.brd graditelja, o katerem je bil siguren, da mu bo delo izvršil dobro in solidno ne glede na to, da je bila njegova ponudba nekoliko višja. Stavbni gospodar je imel zaupanje v graditelja, kateremu je delo poveril. Tega zaupanja se je v polni meri zavedal graditelj sam, ki je smatral že za svojo dolžnost tudi v moralnem oziru, da bo njemu zaupana stavba čim solidnejše izvršena. V takih okolnostih in medsebojnem zaupanju sta sklepala stavbni gospodar in stavbenik pogodbo.
Pogajanje med stavbenim gospodarjem in stavbenikom dandanašnji se pa vrši v čisto drugem razpoloženju.
Danes ne izbira več stavbni gospodar mojstra po njegovi solidnosti, temveč ravno nasprotno. Radi malenkostne razlike v ceni. ki jo pričnktre stavbni gospodar od solidnega mojstra, se slednjega spioh ne povabi h konkurenčni udeležbi in gospodar si izbere izmed slabših ponudnikov najcenejšega! Danes gledajo stavbni gospodarji s par častnimi izjemami samo in absolutno le na ceno (so tudi torej dobičkarji, seveda ob nepravem Času). O tem, kako bo delo dovršeno, si stavbeni gospodar ne beli glave, češ, saj ima nadzornega ftlienirja, ki bo ukrenil potrebno, da bo delo dobro in solidno izvršeno po načrtu, stavbenik pa mora vse take in enake pogoje sprejeti in podpisati, da dobi delo. V stavbarstvu je stavbeni gospodar večjidel lajik in mu ni zameriti, da so ga pri oddaji dela zmotile nizke številke. Ker ima on nadzornega inženerja, mu ta lahko na podlagi analize cen pove, koliko bo moral prevzemnik doplačati, če bo hotel izvršiti delo po predpisih in pogodbi, tako n. pr. s pravilno mešanico betona, malte in dobavo drugega materijala. Pri tem bi si pa moral stavbni gospodar staviti razna vprašanja o izvedbi pogojev in predpisov itd
Naravno je, da prevzame vsak T>odjetnik ali pa mojster deio za to, da kaj zasluži. Če je delo prevzel pod ceno, se skuša okoristiti na račun solidnosti dela samega. Ta prihranek pa ima svoje meje, preko katerih soliden podjetnik ne gre in nikakor tudi iti ne sme.
Pa tudi te dopustne meje se žal prekoračijo.
Tako prekoračenje se opaža tudi pri nas v Ljubljani (le bodimo odkriti) na slabo in nesolidno zgrajenih stavbah, pri katerih se sicer po strokovnih mnenjih ni bati praških katastrof, pač pa bo najbrže prišla huda preizkušnja za te stavbe ob prvem večjem potresnem sunku.
Po vsem tom Je napačna tudi praksa, po kateri se oddaiajo javna dela skoroda vedno najnižjemu ponudniku. Pri ofertalnih razpravah za oddajo iavnih zgradb so vedno navzoči gradbeni inženirji — strokovnjaki — ki vedo natančno, če se bo morilo dotična dela solidno izvršiti za ceno, ki jo je stavil najnižji ponudnik. Ako je v tem vprašanju negativen odgovor, se ne sme računati s so-
lidnostjo zgradbe.
Težko je vprašanje gradbenega vodstva, na katerega pada v slučaju kake nesreče — da ne govorimo o katastrofah — delna krivda (osobito po mnenju lajičnih krogov). Težko je posebno v takih slučajih za one gradbene tehnične nadzornike, ki niso' stalno navzoči na zgradbi. Rešitev tega vprašanja je pustiti merodajnim oblastvom in m-
teresentom.	.	, , ,
Zn deželo in mesto Ljubljana imamo stavbni red ki je vkljub svoji zastarelosti vendar še uporabljiv. Nerazumljivo nam je, zakaj se oblastva ne poslužujejo zakonitih določb stavbnega reda tudi tam, kjer bi se z njimi avtomatično dosegla večja solidnost zgradb. Znano je namreč, da je nesolid-nost naših zgradb, osobito manjših privatnih stanovanjskih poslopij pripisovati dejstvu, da se kličejo za ta dela razni zidarsld in tesarski mojstri, ki nimajo za ta dela potrebne s t r o k o v n e izobrazbe in niti ne potrebne obrtne pravice, ki pa vkljub temu izvršijo delo, če ne pod svojo pa pod firmo kakega drugega upravičenca potom tako zvnnega kritja. Le premalo uvažujejo naše obr ne oblasti stroga določila zakona o stavbnih obrtih (S 16 in 170 glede neopravičencev in tsko zvane-ga kritja, ^ tudi določila §3* m § m. stavbno-ga reda za mesto Ljubljana in § 16. in §06 stavb-nosa reda za bivšo vojvodino Kranjsko, po katerih je kazniv tudi stavbni gospodarski odda delo ne-opravičencu, pri nas se - lahko rečemo - le malo ali pa prav nič ne upoštevajo. Nizke kazni, ki se izrekajo le v redkih slučajih nad neopravičene!, so pa naravnost v za smeh vsem zakonitim določbam stavbenega zakona in reda.
Umljivo je, dn neurejene razmere v n»šem stavbarstvu vplivajo slabo tudi na razpoloženje ljudstva V svrho takih nezdravih razmer velja apel: odpravite neurejene razmer® v stavbni stroki!	^
Tovorni rotovi na berlinski avtomobilski r.«f.T: on posebno dobro zastopani Mercedee-Benž. Tu vidimo vse vrste tovornih voz te znamke od lahkega brzotovornlka do velikega »Drei-
achslerja« 10.000 kg nosivnosti, dalje vse velike in male omnibus lipe. Najbolj zanimiv je novi »Rohok-motor, 70ks 6 cilinderski. Z njim je rešen problem vj>orabe Diesel-motorjev za vozila. Da so vsi Mercedes-Benz tovorni vozovi sijajno konstruirani in opremljeni, je pri tej tvrdki ob-sebi umevno. — Continental je v oddelku za tovorna vozila mnogostransko zastopan s svojimi izbomimi pnevmatikami in velikimi balon-obroči. Conti je visoko cenjen obroč tudi za tovorna vozila.
ttors&a
10. novembra 1928. DF.NAR
Devizni promet na ljubljanski borzi je danes znašnl 3.8 milj. Din, od tega samo v devizi Curih 187.000 frankov oz. 2.05 milj. Din. Vse blago je dala Narodna banka, ker je bilo samo v devizi Newyork zaključeno privatno blago (1 zaključek). V tečajih je omeniti učvrstitev Londona, dočim sta Berlin in Newyork popustila.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
19. novem lira I92i".
povpraš non.
srednji Ur. 16. XI.
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Budimpešta
Curih
Dunaj
London
New.vork
Pariz
Praga
Trst
1354.75
1094-10
798.50 275.74
56.M28
108.37
2285.75 1J57.75 791.12 99 2.71 I097.li 801.50 276.54 67.02 i 222.50 169.17 2i>8.37
1356.25
11)95.61 SO0,-27G.I4 56.92
168.77
1356.50
1095.60 800.-276.08 56.9<<
168.77
298,25
Denarni terg. Na Dunaju se ponujajo futi po 57/s%- dolarji po 6'4%, enomesečni denar pa stane fut 5^8%, dolar Cr'/s%. V Berlinu je dnevni denar \Yi— &%%, mesečni 7%— 8%%. privatni diskont pa 6'A%; v Londonu dnevni 2J4 — 3>ž%, privatni diskont 48/8%, v Newyorku dnevni denar GlA— 7%, privatni diskont 4'A—4*1*%. Obrestovanje dinarja je nekoliko slabejše: 1%% nad dolar napram V/i v prejšnjem tednu; v soboto se je plačalo na Dunaju za Zagreb l'A—\ V,% nad dolar.
Zagret). Berlin 1354.75—1357.75, Budimoešta 991.20 — 904.20, Curih 10114.10—1007.10, Dunaj 798.50—801.50, London 275.74—276.54, Newyork 56.825-57.025, Pariz 221.50—223.50, Praga 108.37 —169.17, Trst 207.32- 299.32.
Belgrad. Amsterdam 2227—2287, Berlin 1351.2 —1357 2, Budimpešta 991.2—904 2, Curih 1094.10 —1097.10, Sofija 34.75—35.25, London 275.54— 270.54, Newyork 56.025 57.025, Parz 221.50— 223.50, Praga 168.37—169.37, Trst 297.172—299.172 Bruselj 78.96—79.26.
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.'4, Budimpešta 90.54, Bukarešt 3.13, Dunaj 73.01, London 25.1925, Newyork 519.60, Pariz '20.30. Praga 15.595, Trst 27.323, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 83.75.
Dunaj. Belgrad 12.50, dinar 12,1375. VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 deti., Praštediona 920 den., Kr'd. zavod 175 d., Vevče 110 den., Ruše 2(50-280, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 435— 435.50, kasa 434—435, termini: 12. 440- 140.50, 2. 447 "0—448, 1% invest. pos. 85.25—85.75, agrari 53.50-54. Bančni pap.: Union 56.50—58.50, Pol jo 17.50—IS, Kred. 85—86, Jugo 88.50—89. Lj. kred. 127—128, Modiun. 57.50, Nar. 6980—7075, Prašted. 920—920.50, 12 9B0—935, Srpska 152—153, Zem. 131—140, Etno 1C0—180. Obrt. 38—39, Ravna gora 80. Ind. pap.: Gutmann 200—205, SI" von in 6.75—7, Danica 153—155, Split cement 675—750, Drava 505 —530, Šečerana Osjelc 460—470, Ošj. liev. 170—200, Brod. vag. 320, Union 305—320. Isi* 20 23, Ragu-sea 490—500, Trbovlje 477.50—485, Vevče 114— 120, Nar. šum. 16, Piv. Sar. 250—300, Mlin. 19.50, Ocean in 250—300.
Belgrad. Narodna banka 6000—7050, voj. ško-dn 433— 434, 12. 489.25—439.50, Beogr. zadr. 7000, 7% invest. posoj. 86, agrari 52—54.
Dmtaj. Podon.-savska-jadran. 83 98, Živno 130.30, Alpine 43.90, Trbovlje 58.70. Kranjska industr. 40, Gulmarin 24.75, Mundus 195, Slavonija 0.75.
Žito
Pšenica se s strani baških producenfov in trgovcev vedno manj ponuja in blago se dobi le na kvalitativno in za naše kraje paritetno neugodnih postajah po 245 Din; za december velja pšenica 252.50 Din, radi česar je pričakovati za promptno blago kmalu nadaljnega dviganja cen. Za mar^c, april in maj je baškn pšenica na ponudbo po 270 Din nakl. post. Umetno sušena baškn koruza velja 205—267 Din nakl. post., srednje dobra baškn nič-larica notira 360 Din.
V Ljubljani so notacijc neizpremen;ene.
Zaključeno je bilo: % vagona krmilne moke. Vi vagona otrobov. Tendenca mlačna.
Novi Sad. Pšenica bač. in sr. 240-245, ban. 237.50—24«, oves 247.50—255.20, koruza 12.—1. 230—242.50. ječmen 255-260. bač. pol. 280 - 290. bar. 295-300. moka Og 850- 360. št. 2 336-340. St. 5 310—320, št. 6 270 -280, St. 7 265-265, št 8 205-215.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno 6 gouov neobrobljeoe bukoviue. Toudeoca čvrsta.

Peter Klemen:
Slovenski kurir m mm smolo
(Popotni spomini izza dni po prevratu.)
(Dalje )
TRINAJSTO POGLAVJE.
Dolga noč. Pijani zamorec. Kaj bo, če nas izroče karabinijerjcm.
Počasi je nastal mir v »spalnici«, nekateri so zaspali utrujeni od pota, mi jugoslovanski romarji pa smo šepetali v pozno noč. Slišal sem še, ko je doktor Gobovič rekel, da za nas ne
AVinston Churchill, angleški državni kancler, je lastnoročno pomagal pri zgradbi svoje vile v \Ve-sterhamu, nakar ga je zidarska strokovna organizacija sprejela za svojega člana. Churchill je star sedaj 54 let; prvič je postal minister pred 20 leti.
bo dobro, pa sem se zazibal v težke sanje, da so me Italijani zaprli in pričakujem nemilostne obsodbe.
Zbudil sem se. Po našem prostoru se je opotekal črn, pijan Marokanec in vpil venomer: halali, hahalo, halalo, halali. In smejal, krohotal se je, da sc je zbudila malone vsa speča kolonija. Prikolovratil je tudi v našo bližino. Ob Gobovičevih nogah se je spotaknil in padel počez čez Rudeta in mene. Rude se je zbudil in zaklel po tržaško, jaz pa sem pijanemu tovarišu namignil, na lo ni kar preveč vljudno.
Non, c'est pas gentil, monsieur, pas gen-til. (Nc, to ni vljudno, gospod, ni vljudno.)
Počasi se je skobacal pokonci, a smejati se ni nehal. Zapel je zopet neko arabsko pesem, prevrnil se nekje tam v kotu v slamo in obležal.
Kmalu nato je prispel od bogvekje, pijan, še drugi Marokanec, a ta nas, hvala Bogu, ni obiskal.
Mrzla in neprijetna je bila ta noč. Bali smo se zapora, skrbelo nas je radi izgubljene šesto-rice, napovedali so se nam karabinijeri, tla so bila mrzla in trda, slame pa toliko, da še nog nismo skrili vanjo.
Godrnjali smo zopet med seboj, Rude, Gobovič in jaz, dokler se ni storil dan.
Kmalu smo se oblekli, kolikor je pač bilo treba, saj smo ležali skoraj popolnoma oblečeni. Škoda se mi je zdelo, da doktorja Jake ni bilo z nami, kajti tu je bilo dovolj prilike, da bi pošteno polikal svoj salon. A zdi se, da ima tudi usoda spoštovanje pred črno obleko.
Predvsem smo morali stresti s sebe slamo in se umiti. Zadnje pa je bilo težko, kajti za celo vojašnico je bil na dvorišču Ie en vodnjak in še ta je bil tako zaseden, da ni mogel nihče blizu.
Počasi smo napravili najnujnejšo toaleto, le čevlji, ki že tri dni niso čutili na sebi čistilne moči, so vpili po krtači in loščilu.
Doktor Gobovič me je venomer prosil za zrcalo in štel v njem svoje brke.
Rude je zahteval krtačo za obleko in si hotel z njo osnažiti čevlje. Ko sem ga zalotil pri nepoštenem delu, se je opravičil, češ, da on nikdar ne rabi ščeti za obleko in da ni vedel, čemu je ravno namenjena moja krtača, ker ni na njej zapisan namen njenega življenja.
Dobili smo narednika, ki jc bil naš mentor prejšnji večer. Vprašal nas je, če kaj potrebujemo. Povedal sem mu, da nam manjka tega in onega. In dobri sergeant nam je preskrbel cigaret, krtač in loščila z naročilom, naj mu vedno povem, kadar bi kaj rabili.
Dvorišče, na katerem smo se gibali ono dopoldne, ni bilo bogve kako prijazno. Videli nismo nikamor kakor proti nebu, pred vrati pa je stal vojak z bajonetom na koncu puške, si mel roke in se pogovarjal z našimi sopotniki.
Ob desetih je prišlo povelje »a la ga-melle« ( k gameli, t. j. k menaži).
Bilo je obilno kosilo, ki nas je pogrelo do srca, a o naši usodi nismo vedeli še nič.
Zopet smo korakali gor in dol po dvorišču, pogovarjajoč se o tem in onem, obupa-vajoč nad svojo usodo.
Rude je bil staknil med tem, da vodi z dvorišča drug izhod, ki ne gre mimo straže.
Spoznal se je namreč s hišnikom onega poslopja in ga izprašal o navadah v hiši tako natanko, da je prišel nazaj ves zadovoljen in vesel.
Pripovedoval je, da dotični izhod ni zastražen nikoli, da je hiša, v kateri stanujemo, za žepne potrebe zelo koristen zavod — nam-
Mr. Carejr, kapitan parnika > Vestris«.
reč monte di pieta, ali po naše: zastavljalnica.
Hišnik nam je tudi povedal, da je v tem zavodu pred vojno službovalo ogromno število uradnikov, nič manj kakor štirinajst. Prostor, kjer smo mi ložirali, pa je služil v boljših dneh, ki so minuli, za skladišče zastavljenega blaga.
:>Oh, qui ci si faceva dei quattrini,« je menil stari mož, »tu se je delal denar.«
Rude je bil mnenja, da ubežimo ponoči skozi oni izhod, ako nas Francozi ne izpuste.
Jaz sem mu odsvetoval, naj nikar tega ne dela, kajti če so že naši »gostitelji« tako neprevidni, da puste izhod odprt, vendar nc bodo tako neumni, da nas ne bi zopet ujeli.
Največji revež pa je bil doktor Gobovič. Videl ni dobro, ker je bil brez očal, v zrcalo se ni mogel gledati, ker ga ni imel, »razgova-
NovozRnijena palača praške Okrajne bolniške blagajne, ki je opremljena z vsemi modernimi zdravstvenimi pripomočki. Pod zemljo se nahaja 11 m širok in 25 metrov dolg bazen za plavanje in restavracija. V palači je pnevmatična pošta in 250 telefonov. Gradbeni stroški znašajo nad 35 milijonov Kč.
rati« mu ni bilo mogoče, ker francoščine ni znal. Ubogi doktor Gobovič!
Vendar jc hotel biti povsod zraven, kjer je videl mene in Rudeta v pogovoru. In ker tudi slišal ni dobro, naju je neprenehoma nadlegoval z vprašanji: »Što kažeš, što si kazao, ne umijem potpuno dobro?«
In če sem se menil s francoskim vojakom ali oficirjem, je prihitel hitro tudi Gobovič in za vsako besedo zagodrnjal: »Što kaže?« Ker je pri vsakem takem vprašanju tako čudno nakremžil obraz in stavil odprto dlan za desno uho, so se mu tudi Francozi smejali, zlasti ker je mož star komaj trideset let. Nekateri so celo mislili, da se šali.
Smešno, silno smešno se mi je zdelo vse skupaj. Smešen je bil Gobovič s svojim strahom, smešen je bil Rude, ki je poslušal pripovedovanje francoskih vojakov, a razumel ni niti ene besede, in smešen sem bil jaz, ki sem
Družabni prostori na iVcstris«
Novi raketni avto in njeg«v i?,najditelj — ddsseldorfski inžener Kurt C. Volkhart. Prvi poizkusi z
avtom »o se posrečili.
Salon tu kajenje na »Vestris«,
z debatiranjem o jugoslovanskem vprašanju hotel pridobiti rešpekt sebi in svojima sopotnikoma, če pa tega ne, vsaj svobodo, da gremo svojim potem dalje.
Ko sem dopovedal dobrohotnemu vojaku, da se nam mudi in je naša misija nujna, mi jc odgovoril v tolažbo: »Treba je potrpeti. Saj pri nas se Vam ne godi slabo. Imate dovolj jedi in pijače. Spite lahko ves dan in vso noč. Česa vam je še treba?«
Pa sem bil zopet bolj moder.
Lov na morske pse v A laski
Ko je Rusija 1. 1867. prodala Alasko Združenim državam, so cenili število morskih psov v tamkajšnjih vodah na najmanj dva in največ pet milijonov živali. Prava plodišča morskih psov so Pribilovi otoki v Behrin-škem morju. Ti otoki, ki so državna last, dajejo 85 odstotkov tjulnovih kož na svetovnem trgu. Prvi dve leti po odkupu Alaske je bil lov na ljulne prost. L. 1870 se je pa ustanovila ameriška družba, ki je imela na Alaski izključno lovsko pravico, a je bila pod državnim nadzorstvom. Da bi preprečili iztrebljenje tjulnov, je smela družba vsako leto ubiti največ 100.000 živali. Ta odredba je pa malo zalegla, ko so začele druge države loviti tjulne na odprtem morju. Na ta način se ni samo mnogo živali brez koristi pobilo, ker so ranjene poginile v vodi, marveč so pobijali brez razlike samce in samice. Lovišča so se pustošila in črede so se silno hitro krčile. L. 1911. so sklenile Združene države posebno pogodbo z Anglijo, Japonsko in Rusijo, po kateri je bil lov na morske pse v severnem Tihem oceanu prepovedan. Ameriška vlada je prevzela lovsko upravo na Pribilovih otokih v lastne roke. Število tjulnov je znašalo tedaj le še približno 132.000 živali. Čim se je uvedlo razumno lovsko gospodarstvo, so se črede takoj znatno pomnožile. L. 1914 so ubili 2735 živali, a črede so narasle na približne
295.000 živali. Od leta 1918. dalje se giblje lovski plen med 15 do 30 tisoč živalmi letno, črede pa so štele 1. 1927 okroglo 809.000 živali.
Objava izumrlih južnoameriških jezikov
V kraljevi knjižnici v Madridu imajo rokopise v jezikih, ki so jih govorili ameriški domačini pred prihodom Evropejcev. Marsikateri teh jezikov so sedaj že izumrli, zato so ti rokopisi tem večje važnosti. Španska Kraljeva knjižnica se je odločila, da te rokopise objavi. Tu je cela vrsta slovnic in slovarjev, ki so jih sestavili prvi misijonarji, ki so prišli v Ameriko. Dalje se nahajajo v rokopisih navodila za spoved v jeziku domačinov in v španščini, tako da je primerjava lahka. Rokopisi so pisani z latinico, a tod in tam so vmes posebne črke — očividno za glasove, ki jih španščina ne pozna.
Zdravniki in mazači v Združenih državah
Tajnik državnega društva za ljudsko blaginjo v Newyorku, dr. Homer Folks, je objavil o zdravniških razmerah v Združenih državah naslednje podatke: V celi Uniji je okroglo 149 tisoč zdravnikov, mazačev pa 20.000. Ker šteje celokupno prebivalstvo Z. D. okroglo 106 milijonov duš, odpade na vsakih 10.000 prebivalcev 14 zdravnikov in dva mazača. (V Nemčiji prihaja na vsakih 10.000 prebivalcev po sedem zdravnikov, mazačev pa znatno več.) Za zasebno zdravniško oskrbovanje — brez poliklinik in bolnic — sc izda v Z. D. letno okroglo 41 in eno četrtino milijarde dinarjev, mazači pa spravijo v žep okroglo šest in pol milijarde dinarjev. Poprečno odpade tedaj letno na posameznega zdravnika 264.000 Din. na posameznega mazača pa 330.000 Din.
V a vež) ^ tre& vrsta&
Kopališki železniški vozovi. Putilovi zavodi v Ljeningradu so izročili železniški upravi prve vozove za prevoz bolnikov v južaa kopališča. Vozovi so razkošno opremljeni in narejeni tako, da se tresenje pri vožnji komaj pozna. Dolgi so po 20 metrov.
Spomenik predsedniku Wilsonu postavijo ameriški Rumuni v Albi Juliji.
Potopil se je japonski parnik »Nagasaki Maru«, ki je na višini Sahalina trčil z nekim drugim japonskim parnikom.
Jačji »suhi« kurz v Ameriki. Dne 16. t.
m. je 300 prohibtcijskih uradnikov istočasno preiskalo plesne lokale v Newyorku. Zaplenili so velike množine šampanjca in zaprli 30 oseb.
Strašni samostan v Moskvi so začeli podirati. Pri snemanju 16.000 kg težkega zvona se je utrgala vrv in zvon se je zaril meter globoko v zemljo. Zvonove izroče operi za predstavo »Borisa Godunova«,
Velike zaloge orožja so našli v neki podstrešni sobi v Hannovru. Najemnik stanovanja — neki trgovec — se nahaja na potovanju. Njegova žena je izijavila, da pohaja orožje od prejšnje meščanske straže.
Grad Konopište vrnejo otrokom umorjenega nadvojvode-prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Tako poročajo listi.
21 roparjev so po prekem sodu usmrtili v Hankovu. Bili so člani piratske tolpe, ki jc 4. t. m, napadla britanski parnik »Shasi«. Med roparji je bilo 16 Kitajcev.
Stradanje ob čokoladi. V Berlinu je bil zaradi goljufije obsojen na 1000 mark globe »stradalni umetnik« Jolly, pravilno Siegfried Herz. Herz je 1. 1926. v Berlinu pobil dotedanji rekord v stradanju in se postil 41 dni. Na vstopnini je prejel njegov menager Wai-mann tedaj 142.000 mark; od tega je pa dal Herzu le 20.000 mark, ostalo jc obdržal zase. Ker mu je Herz nato grozil s pravdo, ga ,'e Waiimann ovadil, da se je med velikim stradanjem v Berlinu krepčal s čokolado, katero mu jc skrivoma prinašal Waimann.
Zgradba podzemske železnice v Moskvi. V Moskvi se je osnovala delniška družba za zgradbo podzemske železnice. V družbo so vstopili moskovski tramvaji, sovjetski električni trust, moskovska električna centrala in kombinat za zgradbo strojev. Zgrade se tri podzemske proge. StroSki so proračunani aa 55 milijonov rubljev.
Juha in *vee

Zbrana dela Rad. Domanoviča
Lani v Belgradu osnovana »Biblioteka srpskih pisaca«, ki je visoko umetniška, kritična in do danes najsolidnejša perijodična (mesečno) izdajato-ljica izbranih del srbskih književnikov (celotna izdaja bo po projektu obsegala Čez 100 knjig), si je vzela za cilj dvigniti premnoge, danes v zaprašeno-sti pozabljene duhovne srbske tvorce. Med njimi tudi za življenje in Se dnnes najmočnejšega iu najbolj originalnega srbskega satirika — Radoja Domanoviča.
Težko nalogo izbire najbolj karakterističnih in pomembnih njegovih del je poverila priznanemu kulturnemu delavcu Branislavu Miljkoviču, ki je Domanovičevo delo razdelil v tri knjige, od katerih je nedavno izšla prva. Obsega najmlajšo, prvo dobo Domanovičevega ustvarjanja (1893—1901), ki še ni bila tako bojevniško krepka in ostro nabrekla kot poznejša. Posebno satirike ni toliko in tako zidete v tej knjigi, kot je bo v naslednjih dveh. Tu se je Domanovič, kasnejši najborbenejši politični satirik in srbski družabni kritik šele spusčal v svet, delal prve korake; zato na nekaterih mestih še ni dozorel, ustaljen, pravilno odmerjen; ko da mu na pol poti zastaja noga. Miljkovič je iz raznih, danes že težko dostopnih tedanjih časopisov in listov zbral osemindvajset novelskih njegovih slik Nekatere so že zelo naravno zadete. Tudi s psihološke strani. Posebno one s kmetov (na pr. »Smrt«). Tudi nekaj biografsko-sentimentalnih jo v tei zbirki. Kdor hoče občutiti Domanovičev humor naj si ogloda »Potujoče gledališčem Znaki mladost-nosti so v tej zbirki, iskanje za motivom m izrazom- vendar je sorazmerno močna in nam že da slutiti poznejšega neizprosnega borca ln kritika.
Druga knjiga bo pretežno satirična m humo-ristična. Prinesla bo prispevke iz znanega v 1. 1905. izhajajočega čisto Domanovičevega satiričnega tista vStradije«. Tu bo iznovn objavljena najboljša politična njegova satira »Strndija«, po kateri je list dobil ime in je dala enemu najmerodajnej-ih književnih kritikov srbskih, Bogdanu Popoviču, povod, da je napisal obširen in pomemben esej o Do.na-noviču satiriku. Nekatere osebnostne satire so tako tipične, da bi Jih mogli posplos. i « pnlagrittl našemu času. Tretja knj ga bo zgolj političmu(Naj povem, da je bil D. politično levičar.) Obseg: se-ET iz »Odjeka«« in »Dnevnega lista« in nekaj i.isem Te politične so posebno popularne, zato ker so najožje vezane z vsakdanjim življenjem
Teh nekaj vrst naj mu bo obenem na dvajsetletnico Imrti umrl 4. avg. 1908). Mlad je odšel (35leten); zato najbrže ni ustvaril obseznejs>ga in solidncje zgrajenega dela.
s Itnfižnjega trga
ŠOFER IN SAMOVOZAč.
Priročna knjiga o konstrukciji, dclova-, iu stresri in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž Josip štolfa. Ljubljana, ^..Založilajugoslovanska knjigama v Ljubljani. Ce-SVeno vezani knjigi 140 Din. Z veseljem se rftt? i vli&irf • -po v a b il u /.a oceno zgoraj označene S to tembolj, ker je avtor obogatil naso skromno tehnično literaturo z dolom, ki pre. sesa kvantitativno in kvalitativno celo pre ež-no večino podobnih publikacij v inozemstvu - Avtor je s tehničnim čutom in izredno marljivostjo zbral ogromen matenjal o konstrukciji, delovanju, stregi »n vodstvu avto^ mobila ter je znal koncentrirati to snov na 200 straneh malega formata v gostem tisku. Knjiga vsebuje nadalje izvleček iz zakonsk h predpisov in posebno poglavje o bencinskih Staciah. Nadalje je priključen slovarček, ki izredno poveča vrednost puhli-kacUe - V posebnem zvezku je 100 dobro u«pelih, jasnih slik. ki spopolnjujeio razumevanje vsebine. - Knjiga je v vseh poglavjih enako temeljita, zato bo dobrodošla ne le avtomobilistom. ampak tudi civilnemu in vojaškemu naraščaju, posebno ker v nasi državi nimamo slične publikacije. - Povsem razumljivo je, da so se vrinile v tekst nekatere netočnosti. Nekaj jih omenjam: Pri opisu motor-ne gredi na strani 16 omenja avtor, (la so štirikrat izpahnjene gredi običajne, medtem ko so trikrat izpahnjene gredi skoro izključno v rabi in to radi delnega uravnovesenja gibajočih se mas. Na strani 24 pravi, da se uporabljajo posebno pri motorni gredi, ki ima mnogo ležajev, kroglični ležaji. Žalibog je to
v izpahnjenem delu gredi iz konstruktivnih razlogov težko izvedljivo, zato neobičajno. — Avtor pravi na strani 66, da vsebujejo nekateri vrelci zmes bencina in bencola, kar je a ozirom na aliphatično konštitucijo ogljikovodikov surovega olja mnlo verjetno, dasirnvno vsebujejo nekateri vrelci neznatne primesi ben-colov. — Opomba na strani 67, da imajo večji in močnejši motorji tudi večje užigalne naprave, je neutemeljeno. — Stran 74 in slika 118 nam prinaša magnetnikov kondenzator. Seveda niso spojene lamele iz štanjola odnosno iz sljude med seboj, ampak sode in lihe štanjolske lamele. — Na strani 90 omenja avtor, da imajo aeroplanski motorji zračno hlajenje. To lilajenje imajo vsi rotačni in zvezdnati, ne pa običajni aeroplanski motorji, ki so brez izjeme hlajeni z vodo, in je bil celo Renault v drugi polovici vojne prisiljen, da nadomesti svojo posebno zračno hlajenje z vodnim. — Za neelektrikar je bi bilo morda primerno, ako bi se na str. 138 natančneje popisalo delovanje za regulacijo napetosti z tretjo ščetko. — Priključena terminologija je obogatila predvsem strojno stroko in bo tvorila dobro podlago za nadaljnje delo. — Tudi gre v prvi vrsti zalivala avtorju, ki je z izredno marljivostjo sodeloval v našem terminološkem odseku. Vrinilo se je tudi par izrazov, ki se mi manj dopadejo. Naslov »Šofer« in »Samo-vozač« bi spremenil v »šofer« in »Amater«, »prazno delo« v »delo praznega teko«, izraz »kameno olje« za »nafto« bi opustil, ravnotako bi opisal izraz »črtopično« za »strichpunktiert« ter »dom« za nemški »Dom«. Zgoraj navedeni lapsusi, katere sem navedel radi popolnosti kritike, pa nikakor ne zmanjšajo vrednosti knjige, in je želeti, da dobe tudi n. pr. instalaterji slično dobro publikacijo. — Knjiga je zelo lična in priročna ter gre tozadevno priznanje »Znanstveni knjižnici« Jugoslovanske knjigarne, ki izdaja s tein svojo 9. publikacijo.
Inž. Guidon Gulič.
Dijaški list »Mentor«. Izšla je 3. številka za letošnje' leto. Prinaša poleg nadaljevanj raznih leposlovnih in poučnih sestavkov iz prejšnje številke, nanovo dramatičen prizor: Ko se je porajala Jugoslavija. Namenjen je za uprizarjanje ob prvodecemberških proslavah v šoli. Zato opozarjamo nanj šolska vodstva. Razen tega so zastopani v tej številki spet najmlajši s Sprejemom in eno pesmijo, nakar sledi raznovrsten zanimiv drobiž. Želeti je, da bi se ta izvrstni list kar najbolj razširil tako med dijaštvom kakor drugod. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Gradišče 4 in stane letno za diiake 80 Din, za druge 40 Din.
Aleksander Blokova revolucijska pesnitev »Dvanajst«, največja ruska pesnitev izza revolucije, ki je prevedena v vse kulturne jezike, je izšla zdaj tudi v slovenskem prevodu Mileta Klop-čiča. Knjigo je opremil z izvirnim ovojem, s pesnikovim portretom in ilustracijami (linorezi) akademski slikar Miha Maleš. 0 veliki umetniški vrednosti pesnitve priča izjava univ. prof. Preobra-ženskega, ki pravi: »... ugotavljam takoj, da so »Dvanajst« največje rusko pesniško delo iz revo-lurtjskiii let.« — Kljub lepi opremi kniige stane samo 10 dinarjev, s poštnino t dinar več. Naroča i se v vseh knjigarnah ali direktno pri prevajalcu: ; Mile Klopčič, Ljubljana, Rožna ulica 19._
ZA ADVENT priporoča Jugoslovanska knjigarnn v Ljubljani cerkvenim zborom sledeče skladbe:
Adamič K., V svitu zarje. Zbirka adveninih pesmi za mešani zbor. Part. 24 Din, glasovi po 6 Din. Grum A., Adventne pesmi zn mešani zbor.
Part tO Din, glasovi po 4 Din. Foerster A., 12 cerkvenih pesmi zn mešani zbor.
12 dinarjev. Foerster A., Cantica saera III. del. Za moški
ali ženski zbor. 30 Din. Premrl St., 40 Marijinih pesmi za mešani zboi.
Part. 40 Din, glasovi po 5 Din. Premrl St., Cerkvena ljudska pesmarica zu eno- ali dvoglasno petje z orglami. (Nova izdaja.) Part. 50 Din, glasovi po 24 Din, Sattncr p. H„ Slavospevi presv. Sren Jezusovemu za mešani zbor. Part. 23 Din, glasovi po 5 Din.
Šport
Z včerajšnjo nedeljo so bile prvenstvene tekme v jesenski sezoni končane.
SK ILIRIJA : SK JADRAN 11:0. (7:0).
V tej tekmi je nastopila Ilirija oslabljena. Me- j sto Omana je po več letih zopet nastopil Pleš, desni half je bil pa zaseden po rezervi. Iz tega boja bi | Jadran, da ni bil igralec Rogač nediscipliniran, iz- | šel mogoče z manjšim rezultatom in to tem preje, j ker je Rogač eden najboljših igralcev. Napad Ilirije je zaigral takoj od začetka v lepem stilu in da je igral celo igro tako smiselno, se ne bi tudi večjemu rezultatu čudili. V posebni formi je bil Dobcr-le. Sani je zabil 5 golov, 1 Pleševemu in Ladoto-vemu strelu je pa pomagal v gol, vsega vkup je torej zabil 7. šiško je spremljala smola, vsi razantni streli so šli tik mimo prečke. V drugi polovici se
rro la no nriinls plara nnnakn rnUnnia 5norp Plpš
B opisi
Moste pri Ljubljani
Volitve so se izvršile. Od 1286 vpisanih volivcev jih je prišlo volit 719. Liberalna Kos-ceva skrinjica je dobila 282 krogle, Kamnikarjeva 437. Tako je bilo prisojemh Koscu O odbornikov, Kamnikarju pa 20.
Z volitvijo smo lahko zadovoljni. Kar smo hoteli, smo dosegli. Z n barikad ir ali smo liberalcem dohod do občinske blagajne, zakaj tja so namerjnli korake.
Volilo je komaj 55 odstotkov volivcev. Vsled razveljavijenja treh kandidatnih list, je pač ostalo mnogo volivcev doma. Kamnikarje-vn lista ni imela politično nobene močne osebe pa tudi gospodarskega programa ni razvila nobenega. Tako ni vlekla. Volivci so se izjavil! za njo pnč le i z nasprotovanja do liberalcev, ker ne marajo, da bi v občini zagospodarila tako nazadnjaška družba.
Primerjajmo letošnje občinske jolitve i onimi, ki so se vršile pred tremi leti! Iu opa-zimo, da je bila letos udeležba slabsa. Takrat je volilo 764 volivcev, n letos 719. Takrat so si združeni SLS, narodni socijalisti in socijatni demokratje priborili 23 odbornikov, liberalci ?, snmostojneži pn 3. Na združeni listi je bito izvoljenih 16 odbornikov SLS.
L. 1925. so liberalci dobili 170 glasov, snmostojneži pa 82 torej skupaj 252 glasov. Le tos so jih z vsem naporom dobili 30 več. 1 a vendar to ne znači kak napredek te družbe. Zn »uspehe« se ima zahvaliti le slučajni politični konstelaciji v občini, katero so liberalci tudi pošteno izrabili. Tri knndidatne liste so bile razveljavljene. Marksisti so sklenili, da se volitev ne udeleže, pa se je le en del njih držal sklepa, drugi del. nič manjši, je^ pa sel volit liberalce. Delničarjevi samostojne/.! so sli kot en mož volit liberalce in ž njimi tudi tisti, ki so dn zrinj vnili. dn so SLS, čeprav drže i Dolničarjem," 7. da j so pn pokazali, dn so pristni SDS. Kogar na Posavju ni spravilo navdušenje na volišče, tega so spravili na
Turistika
Planinski koledar jo zopet iišel. Dobi »e v
društveni pisarni Slovenskega planinskega društva, Frančiškanska ulica 10-1 (dvorišče). Opozar-jamo, da iuiuino le malo zalogo.
Planinski album. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani je izdalo krasen planinski album z naslovom »Slovenija«. V tem albumu jo 24 različnih lepih b;'krotiskanih slik z naših planin; vezava jo zelo eegantna. Dobi se v društveni pisarni v Frančiškanski ulici 10-1 (dvorišče)._
Ne zamudite
znatnega popusta na vsa oblačila, pri
Jos. Rofina, Ljubljana.
avtomobil, ki je ves dan delal blato po cesti med Šmartnim in Mostami. Vrh tega je pa še tisti žalostni privesek NSS. ki je pred tremi leti bil še nasproten liberalcem, letos junaško volil ž njimi. Končno so pravili na volišče vse one, ki že zdavnaj ne stanujejo več v občini, pa so še v volivnih imenikih. Na ta način jc dobila liberalna skrinjica 30 glasov več kakor pred tremi leti.
Zgornja Šiška
Zgornja Šiška. Volivcem SLS! Pri volitvah v občinski zastop sitio napredovali za tri mandate. Kraj. organizacija SLS za občino Zg. šiško
se zahvaljuje vsem svojim volivcem za trud in zaupanje. Ponosni smo, da vas poštenjakov niso premotile niti lepe obljube niti leror. Cez tri leta pa
upamo še na večji uspeh.
Kranj
Odkritje spominske plošče f dekanu Ko-
blarjii. V nedeljo 18. t. m. smo slovesno odkrili spominsko ploščo preminulemu karitativnemu apostolu — g. doknnu-zlatomašniku Antonu Ko-blarju. Slavnost je otvoril g. župni upravitelj Si-mončič z lepim nagovorom, nakar je g. prof. Žon-tar v dovršenem govoru orisal z razvojem Kranja tesno združeno delovanje blagopokoinega socialnega vstvaritelja, ki je z lastnimi 9reaslvi in 8 sodelovanjem karitativnih, po pokojniku osnovnnih organizacij postavil pred vojno vzorno urejeno, danes proevitajočo sirotišnico v Kranju. Mala varovanka v njegovem zavodu je nato ljubko deklami-rala »Usmiljenje«. Šenčurski župnik g. Piber je v jedrnatem, iskrenem govoru opis-il blagopokojni-kovo delovanje in njega končni cilj: dobrodelnost. Po [tonovni deklamaeiji gojenke zavodove gospodinjske šole je cerkveni pevski zbor krasno izvajal pesem »Slovan na plan!« Da se je slovesnost tako lepo izvršila, gre predvsem velik del zasluge vseskozi vzorni voditeljici zavodov! prednici sestri Kettejevi, ki tvori živahno središče karitativnega delovanja. Ogromna udeležba (navzoči so bili poleg sorodnikov tudi odlični funkcionarji) je bila najlepši dokaz hvaležnosti do blagopokojnega g. dekana. Kranju želimo še mnogo takih mož dela!
jv.	w	... j- -e,■ - ~	---j. —
levega. V Iialfih Lado slab, rezervist je ugajal v prvem polčasu, v drugem je pa popustil, Košenina kot ponavadi na mestu, dober v obrambi kakor tudi V podpiranju napada. Ožja obramba ni imela nobenega posla, Kreč je samo v enem slučaju interveniral. V Jadranu je ugajal vratar in pa desni branilec. Ostali so se trudili obvarovati klub jtoraza, vendar s svojim znanjem nogometa niso uspeli.
S. K. Svoboda : S. K. Reka 5:3 (1:3.)
Svobodi se ie prvič posrečilo premagati starega rivala, kateri je že parkrat preprečil prestop v prvi razred. Svoboda je letos v taki formi, da spada v resnici v prvi razred. In vendar je izgledalo tudi to pot, da si bo Reka osvojila obe točki. Vodila je v prvem polčasu že s 3:1. V drugem polčasu se je pa slika izpremenila. Reko so zmedli ostri napadi Svobode, napad je prešel v obrambo in po krivdi levega branilca Rog!a, ki je slab, Svoboda doseže izenačenje in tudi vodstvo. Šele sedaj je pričela Reka ma'o pritiskali, vendar je napad premalo odločen, da bi izkoristil šance, ki se nudijo. V zadnji minuti doseže Svoboda zadnji gol iti s tem postavi končni rezultat.
A. S. K. Primorje : Vojaško moštvo 9 :2.
Primorje je, četudi oslabljeno, zmago popolnoma zaslužilo. V napadu se je ]X>znalo, da ni Er-mana, vendar se je lepo kombiniralo. Branilec Sve-tic je v včerajšnji tekmi zopet pokazal, da je igralec sijajnih zmožnosti. Njegov start, odvzemanje žoge in pa čisti odbijani udarci so zadivili gledalce. Bil je najboljši mož na polju in je brezdvomno tudi eden najboljših branilcev Slovenije. V vojaškem moštvu so igrali kanoni naših k'ubov. Slamič, Jenko, Cirovič in drugi so gotovo igralci, preko katerih je težko priti. Rezultat ne odgovarja popolnoma poteku igre. V polju sta si bili moštvi skoro enakovredni j n gre tako velik rezultat na račun vratarja. Sodil je zadovoljivo g. Šetina.
KOLESARTVO.
Agilna kolesarska sekcija ASK Primorja je priredila včeraj po nogometni tekmi zanimive kolesarske dirke, s katerimi je zakjučila letošnjo sezono.
Docp/eni so sledeči rezultati: Dirke jumorjev 5 krogov (2 km): 1. Cihlar (P.) 3:27.2, 2 Kočevar (Sava), 3. Škof (P). - Glavna dirka 10 krogov 4 km): 1. Prodan (P.) 7:35, 2 Cihlar (P0, 3. Za-noškar (P.). — Dirka v parih 15 krogov (6 km): 1. Zanoškar-Prodan (P.) 9:53; 2. Cihlaf-Slamič P.), 3. Je«ih-Smrekar (Vrhnika). Prireditvi, ki je lepo uspela, je prisostvovalo lepo število gledalcev.
MARIBOR.
I. S. S. K. Maribor: S. K. Jugoslavija 11:8 (5:4.)
Finale za državno prvenstvo, katero si je popolnoma zaslužila izborna družina Maribora. Prvič, kar se pri nas goji ta lepa športna panoga, je prvenstvo pri nas. Maribor se je v polni men zavedal važnega pomena te tekme in je igral, kot še nismo videli V moštvu ni bilo točke, ki bi zasluzila graio. V tehničnem kakor taktičnem oziru so Belgrajčanke nadkriljeva'e. Sodil je izborno g. Nikolič iz Belgrada. Tekmi je prisostvovalo okoli 900 ljudi.
RAPID : ŽELEZNIČAR 3:2 (2:2.)
Vsled preozkega igrišča Železničarjev je igra precej trpela in bi Rapid gotovo, po poteku igre sodeč, na drugem igrišču dosegel večji rezultat.
MARIBOR: SVOBODA 7:0 (5:0).
Sigurna zmaga okrožnega prvaka, ki pa bi bila lahko večja, da se je več streljalo. Tudi se ni igra dokončala, ker ie bila v 25 minuti prekinjena vsled tekme Rapid :Zelezničar.	. .
Prehodno mladinsko darilo LNP si je osvojila m'adina Maribora z zmago nad Rapidom v razmerju 3:2.
NOVOMESTO. V nedeljo je gostovalo komb. moštvo SK Grafike v Novem mestu in doseglo proti SK Elanu neodločen rezultat 5:5 (polčas 1:2).
ZAGREB. Hašk:Derby 8:0. — Gradjanski: Železničar 7:1 (5:1). - Concordia:Croatia 7:2. -Viktorija-.Sparta 4:2.
BELGRAD. Jugoslavija Jedinstvo 4:0. — B. S. K.:Soko 6:1 (2:1).
SKOPLIE. Gradjanski :Sparta 6:1.
NOVI SAD: Sand:Radmčki 4:0.
ŠKOF COOK UMRL.
Te dni je umrl angleški škof Cook. Bil je svoj čas izboren nogometaš, gojil je lahko atletiko, cricket in veslanje in tudi druge I športne panoge. Najbolj se je zanimal za nogomet in je igral v klubu Corinthinus, ki e med prvimi angleškimi klubi. V Pf^^hh je bil Cook podpredsednik amaterske nogometne zveze v Sussexu.
NURMI PROFESIONAL!
šušljalo se je in šušljalo, in sedaj je res. Nurmi je postal profesional. Sicer še m na potu v Ameriko, temveč pridno trenira v Abo in bo odbe šele čez par tednov, a domače zveze n. zaprosil za pravico starianja v Ameriki in to zados tije. Tex Rickard mu je veliko obljubil: 10.000 dolarjev jc zanj založil in jih bo Nurini dobil ko, bo pogodba končana; vrhu tega mu bo prinese vsak start pai tisoč dolarjev. Trikrat se je Nurmi bor, na olimpijskih igrah za svojo domovino, vselej je zmagal Sedaj išče samega sebe, preveč mamljivo e bilo vabilo. Kdo mu bo zameril! Do olimpijskih iger leta 1932 je še daleč, trenutno na Nurmi Finski kot profesional v Ameriki lahko zelo ye'iko koristi. P Zanimivo je, da se jepogodil Nurm, z zastop-nikom Texa Rickarda v Nemčiji edaj I<o e bil v Berlinu. Njegov rekord v teku 1 ure je ni /adn^i nfegov amaterski rekord. V Amerik, bo zadel Nurmi na^l Ouafija, Joe Rava itd.; če bo tekmoval z njimi, bo tekel na razdalje, na katere doslej še ni. A prav na te razdalje je hote! začeti s treniranjem.
Na Finskem je seveda veliko vznemirjenje. Loukola hoče uiti, Nurmi bo jel, Ritola se je z Rickardom menda že tudi pogodil in je itak stalno v Ameriki, Koški in Fagerlund potujeta prav sedaj xcz \{!antik itd. Finski Rirkardov 7a«lopni1< Omst je uspešno delal. To je dobro, da ima Finska toliko izbornega naraščaja.
Programi "Radio-Cjublfana
Torok, 20. nov.: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. 17: Lahka glasba (Balalajek, Kremelj). 19: Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. 19.30: Sesalci, predava prof. Pengov. 20: Orkester godbe Dravske divizije. Vmesne speve poje ga. Cadeževa: Narodne pesmi: Slepec, Zapoj mi pti-čica glasno!; Stanko Premrl: Jezus je majhen; P. Griesbacher: Ti moja Mati, jaz Tvoj otrok. 22: Poročila.
Sreda. 21. nov.: 12.30: Reproducirana glasbe in borzna jx>roči!a. 18: Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski. 19: Srbohrvaščina, j>oučuje prof. , Mazovec. 19.30: Mesta, žarišča našega življenja, na-I predka in kulture, predava dr. Valter Bohinje. 20: i Radio-kvartet: gg. Feršnig, Bravničar, Jeraj, Eržen. 22: Poročila.
Drugi programi
Torek, 20. novembru.
Zagreb: 17.80 Lahka glasba. — 20.05 Prenos koncerta dunajskih filharmonikov v Sehubertovo proslavo z Dunaja. — Breslau: 20.15 Večer v proslavo švedske pripovednice Selme Lagerlof. — 21.30 Zborovski koncert. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.30 Pojioldanska glasba. — 19 Prenos iz praške opere. — Leijizig: 20.15 Recitacije iz del Selme Lagerlof. — 21.15 Nordijska glasba. — Stuttgart: 20 Schubertova komorna glasba. — 21 Zabavna ura; nato koncert pesmi. — Bern: 17 Lahka glasba. — 20 Poljuden simfoničen koncert. — Katovice: 19.20 Prenos iz jKiznanjske opere: »Nakit Madone«, opern (Wolf-Ferrari). — Rim: 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert. — 20.45 >Carmen«, opern (Bizet). — Berlin: 16.80 Zabavna glasba. — 20 Večer v proslavo Selme Lagerlof. — 21 Koncert kvinteta. — 21.30 Poskus z živahni pred mikrofonom. — Dunaj: 11 Koncert godalne-
Sa kvarteta. — 10 Popoldanska glasba. — 20.05 [oncert dunajskih filharmonikov. Schubertova glasba; nato orkestralni koncert. — Milan: 20.30 Koncert s pestrim sporedom. — Budapest: 17.10 Koncert vojaške godbe. Schubertova dela. — 19.30 Schubertova komorna glasba. — 21.45 Koncert ciganske kapele.
RABITE
TUNGSRAM
BAH1JEVE CEVI
Naznanila
Ljubljansko gledališče
Drama: Začetek ob 20.
Torek, 20. novembra: TAJNA DOLGEGA ŽIVLJENJA (Stvar Makropulos). Red C. Sreda, 21. novembra: Zaprto. Četrtek, 22 novembra: HERMAN CELJSKI. Red B. Petek, 23. novembra: Zaprto. (GeneralkaJ Sobota, 24. novembra: ŽIVI MRTVEC. Premierski abonma.	„ __ol
Nedelja, 25. novembra: ob 15. uri pop. DOBRI VOJAK ŠVEJK. Izven. Ob 20. uri zvečer: ŽIVI MRI VEC. Ponedeljek. 26. novembra: ROMEO IN JULIJA. Red D.
Opera:
Začetek ob pol 20.
Torek, 20. nov. ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE.
Premierski abonma. Sreda, 21. novembra: BOCCACCIO, opereta. Red C. Četrtek, 22. novembra: Zaprto. Petek, 23. novembra- ČAROBNA PIŠCAL. Red A. Sobota, 24. novembra: BAJADERA, opereta. Ljud.
predstava po znižanih eeimh. Izven. Nedelja, 25. novembra: AIDA. Izven. Ponedeljek, 26 novembra- Zaprto.
Ljubljanska drama. V torek, 20. t. m. se vprizori v drami »Tajna dolgega življenja« (Stvar Makropulos) za abonente reda C z go. Marijo Vero v glavni ženski v'ogi. — V soboto, 24. t. m. bo v dramskem gledališču premijera Tolstojeve drame »Živi mrtvec« v režiji ravnatelja g. Oolia.
Maribnrsko gledališče
Ponedeljek, 19. novembra ob 20. uri: »THERESE
RAQUIN«. Gostovanje v Ptuju. Torek. 20. novembra ob 20. uri »OBLAKI«. Ab. C.
Kuponi. Sreda. 21. novembra Zaprto. Četrtek, 22. novembra ob 20. uri »JESENSKI MANEVER«. Ab. B. Gostovanje gdč. Lubejeve.
Prireditve in društvene vesti
Predavanje v »Pravniku«. V sredo, dne 21. novembra t. 1. bo predaval na sestanku društva »Pravnik« g. univ. prof. dr. ltndo Kušej o predmetu: »Cerkvena Imovina in agrarna reforma v luči ustave«. Predavanje se bo vršilo ob j>ol šeslili popoldne na sodišču v Ljubljani, soba štev. 79. S tein otvarja društvo zopet redna zimska predavanja ln vabi nanje vse, ki se zanimajo za razpravi jana temnta. — Odbor.
Ka(. prosvetno društvo v Šmarju vljudno vabi k otvoritvi svojega doma dne 25. novembra 1928. Spored: 1. Ob 9 sv. maša; 2. ob 10 blagoslovitev domn; 3. slavnostni govor; 4. kosilo; 5. ob 2 lita-nije; 6. ob 3 igra: »Davek na samce«; 7. petje, prosta zabava. Sodeluje godba iz Št. Jurija. 8. Ponovitev igre »Davek na samce«.
Pridobivajte novih naročnikovi
WIEN, HOTEL RIVI
Meščan. rodbin, hotel, nasproti Auskunftssteltojninesa in vzhodnega kolodvora 'nh levi strani). Popolnoma novo preurejen. — Najboljši lom-roit. Centralna kurjava, kopeli, kavarna, reslnvrnclja v hiši. — PosiaJaliMe cestne železnice na vse strani. — Sobe od 8 4,— dalje, — Hotel je pod
vodstvom gospoda Josip« PreywlscH. _______V vseh sobah vodovod (Hochguelieltung, tekoča mraln in topla voda._
£L\l
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oqlase strogo ttgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di>?
Naimaniji zneseklODin.Pristojbina za Šifro2DinV>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pomena vprašanja odgovarjamo le,eejopriloženaz.namka.c!ek.račun Ljubljana10.3i-i9.Tel^t.2?-28
fliižbodobe
Vajenca
sprejme fotografski atelje Avg. Berthold, Ljubljana, Tavčarjeva 13.
Zobotehnik
asistent, se sprejme proti mesečnemu honorarju Din 3000.— Prošnje, opremljene s spričevali o dosedanji praksi je poslati na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Modistinjo
prodajalko, prvovrstno moč, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek pod »Mo-distinja« 11.373.
Nekaj dobrih delavk
se sprejme. Prednost imajo one, ki se razumejo pri šivanju. - »Tribuna«, Ljubljana, Karlovska c. 4.
Službe uccjo
Pouk
Instruiram
nižješolca. — Naslov v upravi pod štev. 11.365.
rmfffl
HHUBBMI11
Akademik
išče zase sobo s separat. vhodom, ne predaleč univerzo. - Ponudbe upravi Slov. pod »Akademik«.
Veliko denarja
lahko zaslužite, ako prodajate pri privatnih strankah naš povsod iskani predmet. Za vzorec kakor navodila vposlati 10 Din. - Rozman, Maribor, poštni predal št. 2.
|l
Organist
priden in vesten, prosi službe. Dela še dve drugi obrti. - Naslov pod šifro »Modestia 11.253« upravi.
Mesto vzgojiteljice
k otrokom ali družabnice k samostojni dami želi gospodična — učiteljica. Ponudbe na upravo pod št. 11.363.
Pletilja
debro izurjena, išče stalne službe Ponudbe in-seratnemu oddelku pod »Pletilja« št. 11.385.
išče službe. Gre tudi na dom. Naslov v inseratnem oddelku »Slovenca« št. 11.386.
m .	red'10 1
[•akonccitater^—
S kapitalom
100—200.000 Din vstopim kot družabnik k solidnemu podjetju ev. dam kot posojilo za primerno službo. Ponudbe pod »Kapital? št. 11.382.
Stanovanja
Boljša gospodična
se sprejme na stanovanje in hrano. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.364.
Stanovanje
soba, kuhinja in vse pritikline, oddam na deželi. Ob glavni cesti, 5 minut od kolodvora, 10 minut od farne cerkve. Električna razsvetljava. Pripravna za upokojenca brez otrok. Naslov pove uprava Slovenca 11.367,
Stanovanje
3 sob s pritiklinami dam za 5 mesecev v pod-najem solidni stranki, ki kupi spalnico in kuhinjo. Mr. Miro Rožman, Dunajska cesta 6/II.
Lokomobilni kotel
ali transportablo loko-mobilo 35—40 m2 kurilne ploskve vzamem za pol leta proti primerni odškodnini v najem. Ponudbe na J. Bonač sin, Ljubljana.
PBfeiiVa
Parcela
15 minut od središča, z načrti in temeljem, naprodaj. Elektrika, vodovod. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.372.
Repe
2 do 3 vagone, ter lepe pese 3 do 4000 kg, prodam. Cena po dogovoru. Naslov se izve v upravi Slovcnca pod št. 11.257.
Črn površnik
za srednjo moško postavo, dobro ohranjen, se poceni proda. Vprašati pri g. Koder, Šiška, Vodnikova cesta 8.
Opravo
spalnico in kuhinjo, prodam. Solidna stranka dobi podnajem 3 sob za 5 mesecev. Mr. Miro Rožman, Dunajska cesta 6/11.
Šivilja
gre na dom. 40 Din dnevno brez hrane. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.309.
Pianino
ne predrag, kupim. Ponudbe z navedbo cene in opisom na upravo »Slovenca« pod »Pianino kupim«.
Stanovanje
v bližini mesta oddam pošteni stranki. Naslov v upravi pod štev. 11.369.
Stol - gugalnik
za deco, čeravno rabljen, kupim. - Ponudbe na upravo pod »Stol«.
Prod rini o
Ladijska tla
in skobljane deske 30 mm v zalogi. Streliška al. 33.
Koks
suh, 80 Din (lOOkg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna.
Štedilnik
s pečnicami, dobro ohranjen, se proda. - Poizve se: Trgovina Ant. Mer-har, Sv. Petra c. 22, Lj.
Mraza pozimi
vas reši najidealnejše gre-c »Catefactor«. Josip Šiška, Kranj.
Važno za vse
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emaj-liranje in poniklovanjc Shramba koles in motorjev čez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih ce- i nah mehan delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Najboljši švicarski pletil. stroj »Dubied« samo pri Jos, Peteline, Lfubljana (poleg Prešernovega spomenika) ob vodi.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje toto-grai Hugon Hibšer. Ljubljana, Sv Petra cesta 25
Puhasto perje
kg 38 Din. razpošiljam
fio povzetju najmanj 5 kg zkoristite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, Icem čistio na perta, Zagreb, Ilica 87
Otoni i ne
v različnih vzorcih, po 550. 600 in 680 Din oto-n.anska pregriniala. modroce itd kupite najboljše Rudolf SEVER tapetništvo, Marijin trg 2
Debele
!uskinastertrobe
kupite najceneje prt tvrdki
1. volu I.tutiiiono
RcslJeTn ccsta 24.
Za
Miklavža In Boiit
veliko 'zbero daril, bonbonov, čokolade obe-ko za drevo in keksov ino emskeea domačega in lastnega izdelka nudi
los. Vitek
LJubljana
Sv. Petra e.13
<N<
Največja razprodaja na celem svetu zaradi svoje prvovrstne kakovosti
ki krepi in zdravi želodec
iipfotr
Svt žc najfinejšp, norveško
ribje oife
iz lekarne dr. G. Piecoli-ja v Ljubljani se pr pon ča bledim, slabotnim osebam
Vsakovrstno
zlato
ftatsaft
po naivišiih cenah. ČERNE, inveltr. Liubliana. WoIfova ulica št. 3.
Zahtevajte znamko
„TR£TORN<
Galoše in snežni čevlji
nimajo tekmeca
čaj
Društvo Lipton Ltd, London
Zastopstvo in skladišče za Slovenijo, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in Črno goro
Nikola Stankov, Zagreb, Prilaz 75
Predaja s skladišča ali direktno iz Londona. Iščejo se krajevni zastopniki
MMUNJA"
(Zippverschluss)
zaradi naglice in praktičnosti ideaino sredstvo za naglo in harmetično zapiranje torb, torbic, žepov, zapenjanje oblek, čevljev, snežnih čevljev, avtomobil, krovov, šotorov in drugih predmetov iz praktičnega življenja in športa. - Ne zarjavi, se lahko prišije, je trpežen. — Glavni zastopnik:
T. DJ. NAPELBEK, Akademija Nauka. - Beograd.
Telefon 3—46, 32—14.	Telefon 3—46, 32—14.
Zastopniki v večjih krajih. — Iščejo se še zastopniki po večjih krajih.
Moderen! Trpežen!
Krasen!
L,ubl|ana Gradišče 10 - Telefon 2268
Prospekt! zastonj!
Naročajte .Slovenca* I
aa
Sir Arthur Conan Doyle:
izgubljeni svet
(The lost world.)
Roman.
Stvar je za nestrokvnjaka seveda dokaz težka.
Če bi se mi posrečilo ujeti vsaj en tehten, umljiv stavek, ki bi mi lahko navdahnil kakšno za človeški razum jasno misel, bi mi to popolnoma zadostovalo. Aha, tu imam nekoliko besed, ki bodo menda dobre za to. Zdi se mi celo, da za silo razumem, kaj to pomeni. To vrstico si izpišem. Pomagala mi bo navezati stike s tem groznim profesorjem k
Potrebujete mogoče še česa? Na razpolago sem vam.« »Hm, pač, lahko mi pomagate. Hočem mu namreč pisati. Če bi pismo lahko kar tn napisal in se poslužil vašega naslova, bi bilo vse skupaj nemara malo tehtneje videti? -
Da, in potem pride ta cepec k nam, dvigne burjo in nam polomi vse pohištvo...«
»Ne, ne, saj vam hočem pokazati pismo. Bodite prepričani, da ne zagrešim nobenega izzivanja.
>No, pa prosim, tukaj je moja pisalna miza in stol. Papir leži tu. Seveda prav rad preberem vaše pismo, preden ga odpošljete.«
Delo mi ni šlo prelahko od rok, a ko sem bil gotov, se mi je zdelo, da pismo vendar ni tako napačno. Malo ponosen sem bil na svojo spretnost in sem kritičnemu bakteriologu čital na glas:
Velecenjeni gospod profesor!
Kot skromen visokošolec na naravoslovnem oddelku, sem se vedno jako zanimal za vaše teorije glede razlike med Danvinom in Weissman-nom. Danes po ponovnem čitanju ... . 0, ti peklenski lažnivec!« je zamrmral Tarp Henry.
... po ponovnem čitanju vase odlične dunajske razprave sem imel priliko zopet se spomniti tega vprašanja. Vsekakor pomenijo vaša jasna in občudovanja vredna izvajanja nedvomno
zadnjo besedo v tej zadevi. V razpravi pa sem našel sledeči stavek: »Odločno protestiram zoper nesmiselno in brezdokazno trditev, po kateri naj predstavlja slednje bitje neki mikrokozem (majhen svet), katerega notranji ustroj se je izoblikoval počasi tekom zgodovinskega razvoja več pokolenj.« Ali ne bi bili vi z ozirom na poznejša raziskovanja sedaj pripravljeni, nekoliko omilili to vašo izjavo? Ali se vam v tej ponekoa preostri obliki ne zdi nesprejemljiva? Ce bi s! drznil upati na vašo prijaznost, bi vas prosil, da mi dovolite kratek razgovor, kajti stvar me jako zanima in rad bi vam zaupal svoje nazore, ki jih pa ne morem razodeti drugače kakor pri osebnem sestanku. Če bi smel upati, da ugodite tej prošnji, bi si dovolil obiskati vas pojutrišnjem, v petek ob 11 dopoldne, in bi si to štel v posebno čast.
Izvolite sprejeti, gospod profesor, izraze mojega odličnega spoštovanja.
Vaš globoko vdani
Eduard M. Malone.
. No, kaj pravite k temu?« sem vprašal zmagovalno.«
»Dobro, če vam vest ničesar ne očita. :>Dozdaj me ni še nikoli pustila na cedilu.« »Kaj pa mislite zdaj početi?« »Tja pojdem. Če bom le že sedel pri njem v sobi, potem se stvar že kako razprede. Če pa bi bilo treba, mu slednjič lahko tudi vse odkrito priznam. Če je športnik, ga bo že pogrelo.«
»Pogrelo, to je pač prava beseda! Samo zdi se mi, da bo najbrž ta mož vas pogrel! Predvsem boste rabili železno srajco ali popolno amerikansko nogometno opremo.':
»Na svidenje torej!«
»Na svidenje! V petek zjutraj bo torej za vas pripravljen odgovor, če vam gospod profesor sploh izvoli odgovoriti. To je nasilen, nevaren in prepirljiv človek. Sovražijo ga brez izjeme vsi, ki so imeli priliko ž njim se spoprijeti; posebno radi pa si ga privoščijo dijaki, v kolikor si sploh upajo obregniti
se obenj. Nemara bi bilo še najbolje za vas, če nikoli ne bi bili nič slišali o tej pošasti.
Tretje poglavje.
To je popolnoma nemogoč človek.
Svarilo, oziroma upanje mojega prijatelja se je vendar izkazalo kot neutemeljeno. Ko sem se zglasil pri njem v petek zjutraj, me je tam že čakalo pismo s poštnim žigom West-Kensington. Na ovitku je bilo načečkano moje ime v pisavi, ki je nalikovala ograji zi bodeče žice. Vsebina se je glasila:
Enmore Park, W,
Gospod!
Prejel sem vaše pismo, v katerem sporočate, da odobravate moje nazore, čeprav mi ni jasno, zakaj naj bi bili odvisni od kakega odobravanja tega ali onega posameznika. Imeli ste tudi pogum, za moja izvajanja o danvinizmu poslužiti se izraza teorija«. Opozoriti vas moram, da je sličen izraz v tem smislu ponekod žaljiv. Vendar pa mi kaže nadaljnja vsebina vašega pisma, da ste zagrešili omenjeno napako prej iz neumnosti in brezobzirnosti kakor iz hudobije, in zato iz te zadeve tudi nočem izvajati nadaljnjih posledic. Potem iztrgate posamezen stavek iz besedil a moje razprave in še naletite, kakor st? zdi, na težkoče, da ga razumete. Po mojem mnenju je samo jako omejen človek zmožen ne opaziti bistva tega vprašanja. Če pa vendar smatrate nadaljnji razgovor za potreben, sem pripravljen sprejeti vas ob zaželeni uri, dasi so mi vsi obiski in obiskovalci nadvse zoprni. K vašemu nasvetu, naj izpremenim svoje stališče, pripominjam, da to ni moja navada, če sem že poprej v umljivi obliki izrazil svojo dobro premišljeno mnenje. Prosim izvolite v slučaju, da se oglasite pri meni, predložiti ovitek tega mojega pisma mojemu slugi Augustinu, kajti on im« dolžnost, skrbno me varovati vseh vsiljivih sleparjev, ki se imenujejo »novinarje«.
Vaš vdani George Edward Challenger.
111 = 111=
111=111=
— i-—p
cpC
C s 23. Z C ^ v, a
nu %
- N1 "J. c <C£2.
(5 P s- g-a
S^tf
o i 5d52 3 ° 5'B M .t. ^ _ ji. H S
O J* KJ N X-N * < 1 < I 5C-
s fš l* M.
o
5-5}
Spil-
•-I	p—
-"i
g f. V* D ^
n r* **" 50 2-
> - isSS 1 ■ i K* H
SSgH
flll=lll
111=111=
Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karel Cefc.
Izdajatelj d». Pt. fcolorec.
Urednik: Miha Krek.