Čeprav se nam ni zdelo, da bo tako hitro, se že pripravljamo na zadnji Pen -ko preberete tega, ga boste v tem letu deležni le še 29. decembra! VESTNIKOV MESEČNIK, četrtek, 24. november 2005, 129. številka m. prvoga škofa želen! Dr. Ivan Janez Štuhec teolog iz Male Nedelje november 2005 Direktor v oblakih Trenutno je »in« lendavski in ne soboški nogomet. Tudi zato, ker so nogometaši Nafte več kot uspešno nadomestili propadlo Muro kot edini predstavnik Regije v najvišjem kakovostnem razredu slovenskega žogobrca. »Naftaši« so še vedno na zavidljivem tretjem mestu, česar še sami niso pričakovali Verjetno tudi ne njihov tehnični direktor IGOR MAGDIČ. Ta podobno kot vsi Lendavčani komaj čaka, da gradbinci končajo z deli in bo Nafta lahko končnb zares zaigrala doma, v Lendavi Če ne prej, pa spomladi... Frbo Triperesna / deteljica za ^luknjanj e mrež Kelko ste pa te golof dali? In če je že govor o lendavskem nabijanju žoge -pentutarju so se pred objektiv postavili trije, ki so bili nekoč strah in trepet za nasprotnikove vratarje. Na levi je najstarejši slovenski registrirani igralec (aktiven je še pri 65 letih) JOŽE PAL, v sredini ZVONKO NAD, na desni pa JANEZ E ANUTAI. Le kako bi bilo nasprotnike strah, če bi bili v isti generaciji in bi igrali skupaj... ŽOGOBRC III Lulanje kot kolektivna sprostitev Nogomet postaja pravcata znanost in trenerji si vsak dan izmišljajo nove trike, kako biti korak pred nasprotnikom. Za izviren prijem so se tako odločili pri nogometnem klubu ŽITKOVCI (II. MNL Lendava). Ugotovili so namreč, da se fantom pred vsako tekmo dodobra napnejo mehurji. Tako so i meli vsaj trije do štirje težave, saj so morali kar med tekmo z igrišča, da bi opravili malo potrebo. To je seveda motilo njihovo koncentracijo pa še sodnika so morali prelisičiti, da je opravičil njihov izostanek. Zato se poslej pred vsako tekmo skupaj polulajo. Pentute poročajo, da so odtlej na igrišču kot eden - osredotočeni na žogo, brez nepotrebnega razmišljanja o fizioloških potrebah. Skupno lulanje se že pozna pri izidih, ki so bili nrei povprečni, zdaj pa so vrhunski. Moral je poklekniti Hitro, hitro že kolena bolijo ant' vino. In zgodilo se je, kar je le malokdo pričako^1 Milan je ubogljivo pokleknil! Po nepreverjenih P°c \ tega ni storil že od otroških let, ko je moral klečati-1 bil priden. Čeprav je martinovo že minilo, so v Društvu upokojencev Črenšovci poskrbeli, da so lahko prišli njihovi člani in članice na svoj račun. Povabili so jih v znano črenšovsko gostišče Jaklin, kjer se je odvijal zanimiv program. Seveda ni šlo tudi brez krsta mošta v spoštujme druge ...« Sicer pa še vedno prebira časopise in v skladu s svojim poslanstvom sta pravšnja za prebiranje tako Vestnik kot Nepujsag! Tou je jo, Rozika! Januarja bo ROZALIJA BOGDAN dopolnila 104. leta - rodila se je v danes slovenski občini KOBILJE in se poročila v DOBROV NIK, kjer so večinoma Ma- džari A to jo še najmanj moti - politika je ne zanima, še vedno pa rada zapoje, in to v obeh jezikih. Tudi v »vojni za praznike« ima preprosto sporočilo: »Praznujme svoje, 104 leta modrosti november 2005 Altruizem Zoran in Robi etno šefa pol, je grozno afere bomo v Pentutah še poročali - če ne, bomo Ovsa Borut namesto Zorana, Jožko namesto Boruta? politično korist. tekal Slovenske vojske. Obujanje spominov, kot ga je ovekovečil pentutarski fotograf, je gotovo prijetna reč. Posebej, ker želijo nekateri s pomočjo izkrivljenega zgodovinskega spomina skovati kratkoročno E, ja, zdravdže pa pejneze! Kadrovskotutarski vrtiljak ^k pred sklepom pentutarske redakcije smo zvedeli, da soboška policija zanima za enega najuspešnejših Sadnikov, ki je pred kratkim uspešno spravil pod streho r en koncert Zaigrajmo in zapojmo po domače, GEZO r /RKAŠA (plašč po pazduho) policiste na čelu z ALEKSANDROM JEVŠKOM (leva bradi) menda zanima Gezova politična preteklost 1 bolj sedanjost. Če ni neoporečen in je morebiti na ^Dhtvi strani, če torej ni naš, se mu lahko zgodi lustracija "’olje »jankovičacija«. V tem primeru se bo moral prostovoljno in sporazumno Kaj vse se bo v vesoljni Sloveniji še zgodilo? Mislimo seveda na številni kadrovske rošade, ki smo jim priča v zadnjih tednih in mesecih. Najodmevnejša, zamenjava Mercatorjevega big bossa ZORANA JANKOVIČA (ga ni na sliki), naj bi bila povezana tudi z našo pokrajino. Viri namreč trdijo, da ga bo morda nasledil nihče drug kot sedanji general soboške MURE, BORUT MEH (brez očal). Pentute tuto tut razvijajo naprej: vse skupaj je namreč možno ob predpostavki, da namesto Meha pride vodit šivilje doslej prvi mož SLO gosj>odarske zbornice JOŽKO ČUK (s sivimi brki), ki menda na sedanjem mestu ni vsem pogodu Tekal Rajši njemi kiijpin, ka me na radiji nede špotol^g^ ---------pen— Stric Vinci za Vaneka Pomurje je dežela z bogatim ljudskim izročilom Ohranjeno je po zaslugi številnih amaterskih skupin, ki delujejo z železno voljo in ljubeznijo do domače zemlje m besede. Na ta način prenašajo etnološke dragocenosti na naslednje, mlajše rodove. Tokrat objavljamo fotografijo dveh gospodov, brez katerih ne bi bilo sicer uspešnih folkloristov iz TEŠANOVEC - ZORAN (levo) in ROBI sedita trdno na dveh stolih, a ne vsak na dvian; pač pa vsak na svojem. Torej se jima ne more primeriti nič nepredvidljivega! Ovsa Značilno je, da se ZA-^VRJENCI (na Murskem yalu so njihove satirične domislice vsak petek ozi-r°ma nedeljo) družijo tako službeno kot zasebno. Nedavno Pentute na sejmu ^r niso izsledile najbolj Markantne osebnosti, VA ^A iz MAHI IBAKOVEC, 5rno pa zato »šklojcnilio Jugovega strica VINCIJA, ® navihanega Vaneka ni Pozabil in mu je kupil nekaj ^ndkih dobrot. Žabar u , Še pomnite #| l,n ,e dala veliko pomembnih moz, * •■>r Pomagali pri osamosvajanju Slo- gOSpOdlC? -Med njimi sta danes prvi mož & ^^ooskih policistov v Lendavi, veteran ',h b‘ TRČEK (modra uniforma), in '^SLav LIPIČ, načelnik generalštaba Osamosvojeni ali samosvoji? Ja, če ti odideš! 28 vm november 2005 Zaigrajmo in zapojmo po domače, sedemnajstič v športni dvorani soboške tretje osnovne šole, s predstavitvijo izvajalcev z vrha slovenske in delno tudi hrvaške zabavne scene, zato tudi - kot vsa prejšnja leta - odličen odziv publike. Gostitelju Gezi Farkašu, voditelju četrtkove večerne oddaje Geza se zeza na Murskem valu, se je izšlo vse po načrtih, razen več prepotene garderobe, kot je predvidel, in razen nekaj deset jeznih obiskovalcev, za katere v dvorani žal ni bilo več prostora. Po odmevnosti letošnjega koncerta sodeč osemnajsti zagotovo bo, za jubilejnega dvajsetega pa bo morda v Soboti že tudi nova, velika in sodobna prireditvena dvorana in nihče več ne bo ostal pred vrati... Irma B. Prvič je na koncert prišel sam predsednik države. Ljudem je zaprlo sapo, ko je odprl usta. Bilo je, kot da pred njimi res stoji in govori sam Janez Drnovšek. Bil pa je Marjan Šarec, odličen imitator iz ekipe Saša Hribarja. Ana-Lizo. Slovenci jo poznani1 malih ekranov, takole v živo pa jo je večina obiskovalcev vid®*41 prvič. Gledališka igralka Riljan Tič je kot Ana-Lixa tudi v živo navdušila in požela borefl aplavz. Stari štosi, ki jih VJ| poznamo, v njeni izjemni li** terpretaciji zvenijo svež« |fl zabavneje. Upala si je štej"* jezik - brez dlake - in uspel*1. Stane Vidmar vse svoje pesmi odpoje s čustvenim nabojem. In še eno strast ima. Je ribič, ki se lahko pohvali, da je trnek namakal na Saša Lendero, nežna, ljubka in romantična kot vedno. Zame dan, zate noč... lahko tudi luna za oba. Priljubljena tudi na Hrvaškem. Dražen Zečič je imel v dvorani strastne oboževalke. Kar završalo je, ko je stopil na oder. Njegova bliskovita kariera ima korenine prav v naši pokrajini. Halgato je letos zmagal na Veseli jeseni in publiki se niso hoteli zameriti, zato so zapeli prav zmagovalno pesem. V teh dneh bodo publiko razveselili z novim cedejem. Werner in Brigita Suler - novi oubt na siavcnuu ----------------- sceni. Werner pa že snuje koncert, s katerim se bo februarja po enoletnem premoru znova podal po Sloveniji... Karma, skupina, ki je nastala v Kopru, največ pa prepeva v hrvaščini. V Murski Soboti so povzročili »zemljotres«, sicer pa se z njimi *rada trese tudi češka, slovaška in poljska publika. Atomik Harmonik: Šp . Špeli (katera je katera, uspeli ugotoviti) pa vodj*1 sambla Jani in frajtonar, I*' je to postalo ime, zato pravzaprav morali napi**1 veliko začetnico. Brez Lange nikakor ne gre. Tokrat so se okrepili s klarinetistom Boštjanom, novejšega datuma pa je tudi harmonikar - še en Boštjan. Svejt pa ide k vragi -večkrat jo zaigrajo, bolje jim gre. Ptujskih 5 v najnovejši izvedbi - med drugim z novo pevko s harmoniko v rokah. 15. decembra imajo v Gorišnici jubilejni koncert ob 20. obletnici uspešnega delovanja. Brendi s Špelama iz Atomic Harmonik. To je bilo za odrom, na odru pa solo in skupaj z ansamblom Vand-rovci. Je v polni kondiciji, le trebušček mu je malo izstopil... - Davor i imel na P |,f Murska p to nesre£' na sreča ' , končala j z nekaj * .i kane P|v ■ jt ne. netku je v družbi tehnične ekipe Murskega vala * Feri in Drago, ki je v sodelovanju s tonskim mol-Martinom odlično izvedla režijo in prenos priredit^j' Ker nam je za fotografije vseh nastopajočih S prostora, naj jih vsaj omenimo in se jim v imenu po- J v dvorani in doma pri radijskih sprejemnikih za lepe trenutke: Šou bend klobuk, Matko Jela*1*' Karizma, ansambel Mikola in H olikan um. 0(11(29 p e n november 2005 ^sen nam je nasula na stojnice ter položila na mize in krožnike bogate plodove svoje naravne ponudbe. Ameriške samopostrežne trgovine imajo - prav tako kot v Evropi -Poseben prostor, kjer ponujajo in prodajajo domače in uvoženo sadje, zelenjavo. Sadje, zelenjava in kamela > Dušan Radič S prijateljem sva zašla med stojnice, kajti zanimivo si je dedovati piramide zloženih jabolk in vsakovrstnega ^gega sadja. Jabolka so tukaj polirana, svetijo se kot °£ledala. Toda ko ugrizneš vanje, je tako, kot bi naredil tožirek vode: izjemno vodene so. In prijatelj, ki je bil z “*10, me je opozoril, da je ena tretjina svežega jabolka stavljena iz - vode. Razumljivo; zato tudi plavajo na ^rsini vode. Limon je več vrst. Zapisi o prvih limonah 80 že iz časa 2400 let pred Kristusom, vendar so bile topolnoma neužitne. Zaradi limon so britanske mornarje, ® so potovali pred sto in več leti v kolonije, klicali »limey«. 4Miko so jih jedli, da bi preprečili skorbut, ki ga dobijo Riharji zaradi pomanjkanja vitamina C. Malokdo ve, limona vsebuje več sladkorja kot jagoda. Breskev v ^riki je več vrst, delijo pa se v glavnem na dlakave m ^hte ter na bele in rdeče. Posebna vrsta breskev rase Kitajskem. Ima ^Polnoma ploš ■u:i' obliko, videti ' ■ Je kot ploščica hokej. Banane, Pas smo jih uvo-šele po Titovih ^šivanjih v neuvr-|fUe afriške in "ge države, praženo veljajo za ^jbolj priljubljen Mež. Prodajajo •^kilograme m ^*0 jih naberejo sedemdeset *Jrton. Čeprav je ^stlina banana 'teti kot steblo, je flbistvu - trava l^ateri primerki zrasejo do y' ■’ Sest metrov. r°Pskih krajih ^se več vrst, , 1 ■ulj znana je ru-banana. Oblive so, hitro Jiejo, in če jih $^0 ohraniti za časa, jih lahko ^znemo. V Ph jemo nekateri jih nUjejo naravni 1 food«, toda so tudi v ki 'Cah (banana ih sadnih Kremo po bananam lo jagode. Pr /'J'n kultivirali ;L - Uporabljali Jih v medi-so niz-■ ^orično sadje fk/^ninom C in , h^hsidanti Najbolje jih je hraniti pri temperaturi pod. ^'Ptnl Če je temperatura prenizka, izgubijo barvo in Njihov rok trajanja je pet dm. V Belgiji imajo ce o ’’ posvečen jagodam. , T Ikit' kitajski sadež in ima kitajsko ime yang tao. a K/ ^landiji, kjer danes na veliko gojijo ta sadež, so ga po majhni ptici. Kivi ima več vitamina L o 1, ranča, s kalijem pa je bogatejši celo od anan. : kivija so prinesli v Evropo šele o ■ 1 istega stoletja, gojijo pa ga predvsem v j g ip1 ■1 k Precej uspešno pa raste tudi v dolini Nere e. Branim Šdmen Mango je eksotični sadež in uspeva samo v krajih s toplo klimo. Zanj trdijo, da je »kralj sadežev«. Tri četrtine svetovne proizvodnje zrase v Aziji, Indija pa je glavni izvoznik. Stara zgodba pravi, da je Buda osebno zasadil prvi mangov gaj, da bi se v njegovi senci lahko spočil. Od takrat so njegovi cvetovi in plodovi del neke budistične ceremonije. Mangovo steblo doseže višino trideset metrov in sodi v isto družino rastlin kot strupeni bršljan. Če je mango »kralj sadežev«, potem je ananas sadje rajskega okusa. Največ ga vzgajajo v Mehiki, na Filipinih, Portoriku m Havajih. Je odličen, osvežujoč dodatek k vsakemu obroku, posebno v poletnih dneh. Zreli ananas je trd in ima oster vonj. Prijatelj, ki mi je razlagal o vrednosti in kakovosti sadja, je skušal odtrgati ananasov list: veš, če je mehak in se z lahkoto odtrga, pomeni, da je sadež zrel. Ko sem ga kupil in čakal, da postanejo listi mehki, je minilo več kot deset dni. Potem sem ga s posebnim orodjem izdolbel, navrtal, da so nastali znani kolobarji, ter si jih privoščil. Najpreprosteje pa je, če kupite konzervo z ananasom. Največjo količino pomaranč in grenivk na svetu pridela Brazilija. V njih je največ vlaken, koristnih, zdravih za prebavo. Na trgu je več vrst pomaranč pa tudi grenivk. Dobri so sokovi, posebno v vročili kalifornijskih dneh. Tu je namreč tudi ob koncu novembra do 29 stopinj, medtem ko ponoči pade temperature na deset stopinj -prava puščavska, savanska klima. Ko sem prvič prišel v Kalifornijo - bilo je pred osemnajstimi leti - sem si kupil sok papaje in ga pil v velikih količinah. In čim več sem ga pil, bolj mi je bilo slabo. Sem ga pač pozabil razredčiti. Kasneje sem izvedel, da je papajino steblo lahko moškega ali ženskega, roda pa tudi dvo-■ipolno A samo ženska in dvospolna stebla dajejo sadeže. In moj prijatelj je dodal - ko sva prišla do češenj da na povprečnem češnjevem steblu dozori okrog sedem tisoč češenj. Da je na ameriškem trgu več deset vrst krompirja, da je najmanj voden tisti, ki je z Utaha, da bo krompir prvi sadež, ki naj bi ga vzgajali ali zasadili v vesolju. Potem me je prijatelj opozoril, da Američani za svoj državni praznik Thanksgiving obvezno večerjajo navadnega ali nadevanega purana. Vprašal sem ga, kaj je največja poslastica na svetu. Odgovoril mi je: pečena kamela. Kamelo se napolni s polnjeno ovco, ta je napolnjena s piščanci, ti so napolnjeni z ribami, ribe pa z jajci. Potem to ogromno pečenko obložijo z vsemi sadeži, ki smo jih našteli Njam njam. In če vas bo pot zanesla na Škotsko, ne pozabiti okusiti njihove specialitete haggis. Pripravljajo jo iz ovčjega srca, jetrc, pljuč in črev, kar vse skuhajo v živalskem želodcu. K temu dodajo sol, poper, češnje m zobno moko V nekaterih boljših hollywoodskih restavracijah pa se jedo polži. Pravijo, da Francozi pojedo letno okrog 500 milijonov polžev. Mnogi so nabrani tudi v Sloveniji. Pa dober tek pred prazniki, ki nas čakajo! Sala je kratka zgodba, povedana ali napisana z namenom, da pri poslušalcu oziroma bralcu izzove smeh. O tem, zakaj sploh se šalam smejemo, so bile narejene prave znanstvene študije. V naših možganih im amo o vsem, kar vemo, narejene neke vzorce. Prav na tem temelji večina- šal. Ko šalo poslušamo in se ta konča s porušitvijo pričakovanega vedenjskega vzorca, se v možganih naredi nova povezava. Rezultat je smeh. S tem sl seveda lahko razložimo tudi dejstvo, da nam je šala smešna samo prvič, ko jo slišimo. V možganih je vzorec že prisoten in posledično se že slišani šali ne bomo smejali. Zakaj si ljudje pripovedujejo šale? Ne išče se Smeh kot reakcija na šalo je zelo zdrav, sprostijo se trebušne mišice, možgani pa začnejo izločati v krvni obtok hormon endorfin, ki pri človeku povzroča občutke ugodja. Po raziskavah je smeh najboljše zdravilo proti infarktu, če se vsak dan vsaj enkrat od srca nasmejemo. Več se smejete, boljše se boste počutili. Kdaj in kako so nastale prve šale, je zelo težko ugotoviti. Dejstvo pa je, da so šale povsod po svetu bolj alt manj enake. Menda je vseh šal na svetu samo dvesto. Vse drugo so le razne izpeljanke. Iz lastnih izkušenj vem, da pri nas najbolj »palijo* šale, povedane v različnih jezikih naših nekdanjih- bratskih republik. Največjo veljavo imata Majo in Haso. Z vedno prisotnim stereotipom o »glupih Bosancih*. Seveda imajo tudi Bosanci šale o »škrtem Janezu in nenasitni Slovenki Mojci*. Da o pregovorni lenobi Črnogorcev ne bom izgubljal besed- Za šale na splošno velja, da so zelo težko ali pa sploh neprevedljive. Tudi najboljša šala o Bosancih, povedana na primer v angleščini, pri poslušalcu ne naleti na noben odziv. Normalno, saj ne pozna kulture naroda. Ločimo tudi tipičen britanski humor, nemški nehumor, ameriški humor na »prvo žogo«, Nizozemci se najbolj smejejo vulgarnim šalam itd. In zakaj si ljudje pripovedujejo šale? Gospod Evgen Jurič pravi: »S šalo človek najlažje pove resnico, ki je cesto žalostna, obrnjena na smešno plat pa veliko bolj sprejemljiva in prebavljiva.* Ljudje si sale pripovedujejo najraje v prijetni družbi, kozarčku in še čem. Tisti, ki šalo pove, v trenutku postane središče dogajanja. Vsi utihnejo in ga poslušajo. To je gotovo eden od namenov pripovedovanja šal. Ste že bili v družbi, kjer je nekdo povedal sicer slabo šalo, pa ste se vendarle smejali? Da se mu ne bi slučajno zamerili. Ali, še huje, se niste smejali, ker njegove šale niste razumeli. Ste ob prikupni mladenki nenadoma začutili potrebo, da poveste šalo o neverjetni velikosti moškega orodja. S tem ste v njenih očeh postali vulgarnež. Šale s poudarjeno seksualno noto se pripovedujejo v moških družbah. Ženske imajo raje šale, v kalen doseže svoj namen igra besed. Leta 2002 je bilo celo svetovno prvenstvo, kjer so na koncu razglasili naj šalo vseh časov. Prispelo je več kot 40.000 šal. »And the winner is«: Dva lovca s puškami hodita po gozdu. Nenadoma eden pade na tla kot pokošen. Prijatelj ga potipa. Ne zazna dihanja, oči so na široko odprte. Močno živčen vzame iz žepa mobilni telefon in pokliče reševalno službo. Operater ga skuša pomiriti: »Pomirite se. Lahko pomagam. Najprej preverite, ali je vaš prijatelj res mrtev!« Tišina. Čez nekaj trenutkov se zasliši strel. »Pa zdaj?« Spet smo pri stereotipu, tokrat o neumnih lovcih. Avtor zmagovalne šale, psihiater iz angleškega Manchestra, je komisiji razložil: »Veseli me, če se ljudje tej šali nasmejejo, saj jim pove, da je poleg njih še vedno kdo, ki je neumnejši od njih.* Smejte se šalam, ki jih slišite, in dobre povejte naprej, kajti na svetu bo resnično lepo šele takrat, ko bodo ljudem tekle solze po licih samo, če se bodo do solz nasmejali. november 2005 p^n Honeste vivere 1 Nekako je postal del pokrajine in ljudje ga srečujejo. V teh dneh ga bomo morda srečali kot Miklavža na soboškem Miklavževem sejmu, pred dnevi smo ga lahko videli ob krščenju mošta ah slišali po radiu, morda pa je sodeloval še na kakšni prireditvi. V zadnjem Času je v društvu vinogradnikov manj aktiven, a njegovih zaslug, da v Ivanovcih stoji vinogradniški dom, ne more nihče zanikati. Tokrat sva se v pogovoru vrnila v preteklost, morda pa se bo kdaj našla priložnost, da bo tekla beseda o aktualnih zadevah. Lahko bi rekli, da si je Jani Žilavec izbral dokaj zahtevno in naporno življenjsko vodilo. Očitno mu veliko pomeni, saj je izrecno omenil, naj ga na koncu teksta zapišemo. Da tega ne bi pozabiti, smo njegov moto, pravzaprav začetek mota, postavili na začetek besedila, pravzaprav v naslov. Kaj pomenijo te latinske besede, pa bomo vseeno zvedeli na koncu pogovora Poglejva za začetek malo, bolj na kratko in jedrnato, v tvojo zgodovino in osebno izkaznico. Babica po materini strani je bila iz Renko-vec, torej »Markojca«, babica po očetovi stra-ni pa iz Sebeborec, torej Goričanka. Oba dedka m oba starša pa so bili iz Noršinec, torej Ravenci. Tako sem kombinacija vseh prekmurskih območij, torej čistokrvni Prekmurec. Rodil sem se v Noršincih pri Murski Soboti, od leta 1970, ko sem se poročil, pa živim v M. Soboti. Tako se imam za Noršmčana in Mursko Sobočana. VNoršincih si rasel in rasel in naenkrat postal ministrant. To so bili lepi časi. Ministriral sem pokojnemu gospodu župniku Andreju Berdenu, katerega sem zelo cenil. Večkrat mi je naročil, da naj mu izrezujem hostije Ker smo M obrezke lahko pojedli, sem iz ene plošče spravil čedalje manj hostij. Takrat pa je župnik rekel, da si jih bo kar sam rezal, ker smo mi preveč zapravljivi z materialom Potem so te prvič posadili v avto. To je bilo v prvem razredu osnovne šole, leta 1951, ko sva okrog novega leta z očetom šla v porodnišnico v Murski Soboti po sestrico Manško. Mamo je v bolnico odpeljal s konji sosed, Erjavcev svak, domov pa smo se peljali s taksijem. Mislim, da nas je peljal taksist Paučič. Bili ste prva povojna gimnazijska generacija, ki je imela maturantski ples. To je bilo leta 1963. Igral vam je ansambel Moj mir j a Sepeta, pela sta pa Barbara Jarc in Nino Robič. Nasploh so dijaška leta lepa in največ spominov na mladost je iz tistih časov. Da, to so bili lepi časi. Zgodbe - ena lepša od druge. Dobro se spominjam izleta na grad Štatemberg. Mislim, da je bilo v tretjem razredu nižje gimnazije. Malice smo seveda nesli s seboj. Na vlaku je zavladala lakota in vsi (bil sem v kupeju, kjer so bili sami Sobočani) so si iz nahrbtnikov jemali sendviče Meni je pa bilo nerodno, ker sem imel s sabo domačo hrano in je nisem upal vzeti v roke. Čez nekaj časa so sopotniki segali že po drugem sendviču, jaz pa spet nič. Takrat pa me je vprašala sošolka Muca, ali nisem lačen. Odgovoril sem, da ne. Ni mogla verjeti, da ne bi bil lačen. »Če nimaš nič s sabo, ti dam jaz svoj sendvič,« mi je rekla. Jaz pa: »Saj imam tudi jaz nekaj za jesti« »Kaj?« je bila radovedna. Rekel sem, da domač kruh s šunko. »Joj, kako bi jaz to jedla, kar sline se mi cedijo.« Predlagal sem, da zamenjava, in ona je z veseljem sprejela. Pa sva bila oba zadovoljna. Ona, ker je jedla domač kruh s šunko, jaz pa ponosen, ker sem končno imel sendvič z žemljo in s posebno salamo. Študent naj bo! Spomini na rojstne Noršmce so lepi, eni najlepših. Tam sem spoznal in vzljubil trdo delo. Misbm, da sem se naučil biti skromen, in rad sem komuniciral z ljudmi. Kmečko delo mi je zraslo k srcu, zato sem v gimnaziji razmišljal celo o študiju agronomije. Za pravo sem se odločil potem, ko sem opustil misel na igralsko akademijo, za katero sem navdušil tudi sošolca, sedanjega igralca Evgena Carja, in to tik pred maturo. Ker smo z vaščani veliko debatirali, mi je neki možakar na dilemo, da oklevam med agronomijo in pravom, dejal: »Idi ti študirat pravo. Ti boš dober pravnik, ka se rad štukaš.« Študent v Ljubljani. Verjetno ti tam ni bil dolgčas? Kje pa! Ves čas sem bil aktiven v Klubu prekmurskih študentov, en mandat sem bil tudi njegov predsednik. To so bili časi, ko smo upali, da se lahko borimo za svoj boljši položaj m da obdržimo stik s Prekmurjem, z družbenopolitičnimi in delovnimi organizacijami, saj smo načrtovali, da se bomo po študiju vrnili domov Večina se nas je vrnila, neka] jih je ostalo v Ljubljani, nekaj pa se jih je zaposlilo v drugih krajih. Je pa bilo delo v Klubu tudi druženje Po organiziranosti smo Prekmurci v tistih časih kar izstopali. Prireditev Bujta repa pozna skoraj vsak Slovenec, študent pa zanesljivo vsak. Pripravljali smo jo s posebno zavzetostjo in bila je dobro obiskana. Ob tej priložnosti smo tri ali štiri leta pripravljali tudi opere v prekmurščini, za katera sem pisal libreta na znane melodije Najbolj odmevna je bila opera »Odana sneja« (prodana nevesta), za katero si upam trditi, da bi jo, če bi se danes, po štiridesetih letih, protagonisti uspeli zbrati, odpeli brez večje napake. Brucovanja pa so bila, za spremembo od Bujte repe, ki je bila zmeraj v Ljubljani, v Prekmurju. Ob tej priložnosti smo zmeraj pripravili neke vrste kabaret in izdali satirično-humoristični list Bruc, glasilo brucev in starih bajt. V času predsednikovanja Klubu sem bil odgovorni, sicer pa ves čas študija glavni urednik tega glasila. S prispevki pa nas je sodelovalo precej Študentov Pa sva že pri službi. Moja prva zaposlitev je bila v nekdanji Službi družbenega knjigovodstva v Ljubljani, vendar sem se hitro vrnil v Soboto. Najodločilnejši razlog vrnitve iz Ljubljane je bilo stanovanje, ki mi ga je zagotovil novi delodajalec, to je bila Obema Murska Sobota. Nato sem delal v K1K Pomurki, v Mesni industriji, od leta 1977 delam na Ministrstvu za okolje in prostor, izpostava Murska Sobota. Ampak vem, da si še nedolgo od tega študiral. Moje delovno mesto je zahtevalo visokošolsko izobrazbo, zato sem moral zdaj, precej pozno, študirati ob delu. Seveda je bilo tudi to zanimivo. Že na prvem predavanju v Mariboru. Ker sem bil med izrednimi študenti eden starejših, če ne najstarejši, sem po stari navadi prišel na predavanje v obleki in s kravato. Ko sem šel po hodniku, so vsi stekli v predavalnico, misleč, da gre profesor Ko sem se usedel nekje v sredini predaval nice, so vsi z začudenjem zrli vame Šele ko je prišel »pravi« profesor, so videli, da so se krepko ušteli. No, moral sem se precej potruditi, da sem neka.] let pred »penzijo« postal univerzitetni diplomiram pravnik. Družina: soproga Erika ter sinova Gorazd in Jaka. Najprej se je rodil Gorazd Tiste dm, ko se je naredil, sem šel v gostilno Klemenčič, in ker sem videl, da sta pri točilni mizi samo dva možakarja, trije pa so sedeli za mizo, sem ponosno zavpil: »Dobil sem sina, daj, kar pije oštarijah Vsi z gostincem vred smo pili špricerje, a ko sem plačeval, se mi je račun vseeno zdel prevelik, zato sem vprašal, ka.] hr Mali Janek Z mamico vse mi je zaračunal. Gostinec Pišta paf^ »Sedem špricerjev za nas tu, ena naša stranka pa sedi v kuhinji in pije I , radensko.« Da bi »popravil vtis«, sem ponovil. Gorazd je poklicni igralec: Pravijo,1 kar dober. Mora imeti nekaj tvoje^ Gorazd pri vsakem intervjuju pravi, ■J dobil prvi stik z gledališčem, ko je z i"1 ■ prišel na. vajo, utrdil pa ga je, ko sva igrala v eni od dveh predstav Spomini®1' ‘ se, ko smo v Puconcih gostovali s Mačja igra in je kot petletni deček z sedel v prvi vrsti. Tam sem igral upokoj®1* opernega pevca, ki osvaja neko gospo P• Farič) Ko sem na odru šel od nje, je t*0®] zavpil iz dvorane: »Očka, ‘kranšč®' pozabo pri teti!« Vsa dvorana se je zasmejala. Ena gospa je celo pripon^11,11;, bo ta mali mogoče kdaj tudi igralec se vsa družina ukvarja s kulturo. MlaJ' Jaka občasno igra kot amater, Erika Pa v pevskem zboru medicinskih sester Al1 Nekoč si povedal, da si bil vedno1 si delal, ne glede na politični sistem' si se vseeno ukvarjal s politiko. _ 1 i S tem sem mislil na dobrotnike, Kis upodabljal ves čas ob različnih Prir pa naj so bili to »farar«, škof, Božiček, Dedek mraz in morda še kd°' Ker imam otroke zelo rad, se zadnjimi tremi rad poistovetim. dobri, prisrčni, hvaležni, zato je z n "1' delati Pokvari jih, pa ne vseh, seie m j In praviš, bliža se čas, ko boš neh^ a i iv* Delovno pot bom dokončal takrat , bodo pojenjale moči. Delo na Ministi-fb^ bom, če nu bog da zdravje, končal pr1®1 leto. Od dneva izida tega Pena do zadnjega dopusta je še natanko darskrh dni Po dvomesečnem dol-bom spočit šel v pokoj, ko se bo začel0 •' obdobje mojega življenja. Želim zdravja. Vidiš, pa bi res skoraj oba pozabi že gre tista latinska reč? Tako je zapisano v Rimskem Honeste vivere, alterum non laedef0, cuiquie tribuere, kar pomeni: pošten0 nikogar ne žaliti, vsakomur dati svoj* -1 Joseph M* —I VESTNIK 31 P^lt —--------november 2005 Anton, Vlado, Drago, Alojz in Janez Ferenc Morebiti bi vam lahko v naslednjih odstavkih predstavili odlomke iz knjige Verženske zgodbe, M je delo Janeza Ferenca iz Veržeja. O njej pravi, da z njo ni bilo veliko dela, saj so Veržejci sami oblikovali zgodbe, on pa jih je samo zapisal. Namesto tega bomo predstavili njegovo in zgodbo njegovih štirih bratov Alojza, Vlada, Draga in Antona. V uvodu naj samo še omenimo, da boste lahko brali tako o časih, ko so v Prlekiji ustanavljali kmetijsko-delavske zadruge, kot o tem, da je Janez že od nekdaj rad nastopal na odrih, da so si doma Posojali črnilnik in pero, da so imeli na domačiji prvi faktor v vasi in daje danesnajlepše v vinogradu. Fotografija iz bližnje preteklosti. Na njej so Alojz, Vlado, Drago in Anton Ferenc z očetom Antonom. Peresnik in črnilo sta bratova §2sedpv kruh je bil vedno boljši Janez je naj mlajši v družini Ferenčevih m sam pravi, da še vedno ne ve, zakaj je leta 1944, ko je revščina tolkla veliko veržej skih vrat, pnvekal na svet šele osem let po Alojzovem rojstvu, ki je po starosti tretji v vrsti bratov Ferenc. Najstarejši Anton, ki je živel v Ljubljani, mu je sicer obljubil,- - mu bo izdal odgovor na to vprašanje, vendar ga je leta ^03 prehitela smrt. Čeprav so ljudje živeli v težkih Cmerah, sta bila otroštvo in mladost lepa. Minevala sta v ^su, ko so v Prlekiji ustanavljali kmetijsko-delavske z^druge. Vlado je bil takrat predsednik tamkajšnje zadruge. Ugajala se je socializacija vasi. Na dvorišču in v hlevu ^renčevih je imela zadruga nekaj glav živine. Vsako jutro Pred šolo in vsako popoldne po pouku je delavka zadruge vzela Janeza na pašo. Tam je pazil na krave, hkrati pa delal r^mačo nalogo ali so s sosedovimi otroki ubijali čas z ^^čmmi igrami. Igrač, kakršnih poznamo danes, ni bilo, ^ittilajši so se igrali s palčkami iz lesa. Njihove lesene so ponazarjale tedanje zadružne hleve in živino. Več je pomenilo tudi več živali. Z njihovo izmenjavo ter z ^dajanjem drugih palčk so skrbeli za razplod v svojih ^dežnih hlevih. S sosedovimi otroki si niso izmenjavali lesenih palčk, temveč tudi druge stvari. »K Frasovim hodili po koruzni kruh, ker drugega niso imeli. Mi smo l'kna pekli samo rženega. Po principu, da je sosedovo vedno ^iše, je bil za nas Frasov kruh slajši od domačega, za Pjihove otroke pa obratno,« se spominja Janez ^fcose dela kompost _______________ . ^renčevi otroci so obiskovali osnovno šolo v Veržeju, so bih najprej le prvi štirje razredi. Nekega dne je obiskal tedanji inšpektor Vladimir Močan. Učiteljica I’' povabila v razred, da bi videl, kako pridni in delavni Učenci. Med drugim je Janezu zastavila vprašanje. »No, 7^1, pa ti povej, kaj delajo zadružni!« Janez, ki je bil ^rat v drugem razredu, je kot iz topa izstrelil- »Delajo $^Post. Najprej pripeljejo travo, nato na plast trave ^ložijo plast gnoja, nato na plast gnoja nasipajo plast , ^1^ in to ponavljajo plast za plastjo.« Inšpektor je dovoljen z Janezovim znanjem, Janez pa ponosen, a h Mel o zadružnem delu več kot drugi sošolci. Doma pri Ptičevih so redili tudi zajce. »Več kot dvesto ]ih je b o plenih,« smo slišali. Zadružniški časi so jim namreč pn Pustili le eno kravo in za vseh sedem članov družine ^tala samo ena njiva. Na leto so zaklali svinjo, oče pa ahko vsako jesen, ker je bil lovec, k hiši prinese p*- s^ov, Pet zajcev in neomejeno število divjih rac, so birzlih zimah zbirale pri reki Muri. »Oba starsa sta , delala v zadrugi, vse dokler je niso likvidir > N Janez. Takrat je bilo treba plačati še za likvidacijo medtem ko je bila doma še vedno revščina. h najmlajši v družini. * M Bratje so se postavili pred objektiv na domačiji v Veržeju. Kupite mu peresnik Drago, ki je hodil na učiteljišče, in Janez, ki je obiskoval tretji razred osnovne šole, sta si delila peresnik in črnilo, po katera je moral Janez domov pred vsako šolsko nalogo. Nekega dne je učiteljici prekipelo jn je staršem napisala pismo: > Če želite imeti v hiši učitelja, mu kupite črnilo in peresnik.« Janez ji je namreč razložil, daje pisalo njegovo iri"da je on tisti, ki ga posoja bratu, in ne obratno. Ko je oče prebral pismo, je bil zelo jezen, učiteljici pa odpisal-»Peresnik in črnilo sta bratova « Ko je učiteljica prebrala pismo, je nastal ogenj v strehi Vsa jezna, ker je Janez lagal, ga je strogo oštela, nato pa je bil iz istega razloga doma še tepen. Doma pa ponavadi ni obležal samo peresnik, temveč tudi kakšna domača naloga. Janezu ni kazalo dobrega pri predmetu, ki se mu pravi nemški jezik, pravzaprav mu je skorajda grozil popravni izpit iz nemškega jezika. Ko je nemška naloga spet ostala v zvezku, ki je obležal v domači hiši, se je Janez učiteljici nemščine opravičil v nemškem jeziku. Učiteljica je od sreče zajokala m dejala: »Ne morem verjeti, moj naj slabši učenec je začel govoriti nemško.« Pn tem ni opazila, da ima Janez stavek za opravičilo napisan na roki Za nagrado je dobil Janez petico, to pa je pripomoglo, da se je začel bolje učiti in se je na koncu izognil slabim ocenam pri nemščini. V Šolo čez polja____________________________________ Po štirih letih guljenja veržejskih šolskih klopi je bilo treba nadaljevati šolanje v Križevcih pri Ljutomeru. Otroci so pot do šole ubrali kar čez polja in bdi velikokrat blatni, ker so kmetje malo pred tem zorali njive. A to jih ni preveč motilo. Veliko bol] jezni so bili kmetje, saj so jim otroci čez njihova polja shodili pravo stezo, zato so se pritožili pri križevskem ravnatelju. Slednji je strogo prepovedal pot v šolo preko kmetijskih zemljišč, toda ubogalo ga je bolj malo učencev, tudi Janeza ni bilo med njimi. Ko je prišel konec šolskega leta in je bilo treba vpisati ocene, so vsi učenci iz Veržeja, tudi tisti, ki so upoštevali ravnateljev ukaz, dobili iz vedenja samo prav dobro oceno. To jih je zelo razjezilo m prihodnje šolsko leto so se namesto v Križevce vpisali v šolo v Veržeju, ki je bila namenjena le otrokom, ki so stanovali v tamkajšnjem vzgojnem zavodu. Odločitev je povzročila velik nemir. V Veržej so pridrveli tedanji poslanci in staršem grozili, naj se znova vpišejo v križevsko šolo. Pa grožnje niso pomagale, saj so jim starši odvrnili, da bodo o njih pisali tedanjemu predsedniku države Josipu Brozu - Titu. Veržejsko šolo so na koncu morali priznati kot uradno tudi zaotroke.kiniso živeli v vzgojnem zavodu Konji so ostali v hlevih Ker je bila med Janezom in brati velik razlika v letih, je Janez ostal na kmetiji sam s starši. Ko so bili bratje doma, so priskočili na pomoč pri delu tudi oni. Alojz, ki je že živel v svojem gospodinjstvu, na primer, je imel prvi v vasi traktor. Drugi kmetje, ki so obdelovali zemljo s konji, so hitro uvideli, kako pomembna je pridobitev. Nemalokrat so ga prosili za pomoč na polju, tako da so konji lahko ostali v hlevu, Alojz pa jim je s traktorjem obdeloval zemljo in tako k hiši prinesel kakšen dodaten zaslužek. Najstarejši Anton je medtem bival v Ljubljani, tudi Drago in Vlado sta bila na svojem. Čeprav niso bUi veliko skupaj, so se dobro razumeli. Vse praznike so preživeli skupaj, veselo je bilo tudi, ko je na obisk prišel Anton iz Ljubljane. Že leta 1951 se je vpisal na študij zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral in se najprej zaposlil kot arhivar v arhivu Muzeja narodne osvoboditve. Leta 1965 je na filozofski fakulteti v Ljubljani zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945 Od leta 1971 je bil ravnatelj Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, ki se je leta 1989 preimenoval v Inštitut za novejšo zgodovino. Prvič je stopil na oder leta 1961 Janez je obiskoval strokovno šolo za radiomehanike v Mariboru, praktično delo pa je opravljal pri zasebniku v Veržeju, vse dokler se ni zaposlil v Elradu v Gornji Radgoni. Tam je bil 18 let, nato pa je postal tajnik veržejske krajevne skupnosti. Kultura in umetnost je bila že od nekdaj v krvi Ferenčevih otrok. Že zato, ker je bila mama tudi sestra skladatelja Slavka Osterca. Janez je že od nekdaj delal v različnih društvih, od leta 1961, ko je prvič stopil na oder na veselem večeru, ga ni nikoli več zapustil. Preizkusil se je v igralstvu, režiji, pisal je scenarije in bil celo scenski mojster, skrbel za luč in ozvočenje. Potem ko so mu otroci kupili za rojstni dan violino, pred tem pa niso vedeli, da nanjo sploh ne zna igrati, je ustanovil še svoj glasbeni ansambel. Čeprav je upokojen, ne počiva. Rad dela tudi v vinogradu. Slednje imajo v bližini tudi njegovi bratje, in ko se srečajo v zidanici, to srečanje traja tudi še potem, ko se dan prevesi v noc in ko se bratje spomnijo že vseh dogodkov iz otroštva in mladosti ter naredijo načrte za prihodnje dni, mesece in leta. Dejan Fujs P®" . 32 »K november 2005 = Bea Baboš Logar Na soboškem pokopališču - drugi vhod, prvi grob na levi, že malo propadel - je zadnje bivališče enega »monumentov* stare Sobote, karikaturista Ladislava Kondorja. Verjetno ga le redko kdo obišče, a ob vseh svetih je bil na njem vendarle venček in tudi svečka je gorela. Ladislav Kondor sodi v čase, ko smo se v mestu Murska Sobota še vsi poznali in se je vedelo, v katero družino kdo spada - bilo jih je malo in nas, potomce, so spoznavali in ločevali po »formi« - to je osnovnih značilnostih te ali one družine. In kot otroci smo bili deležni tudi posebnega poduka o življenju in njega pustolovski plati ob periodično ponavljajočih se obiskih našega mestnega boema Ladislava Kondorja - ki je pristal v Ladislav Kondor - naj več ji Čistokrvni karikaturist mozaika, ki ga bo treba dopolnjevati, si vzeti čas. Za začetek pa gotovo nekaj, kar bo po dolgih letih spet spomnilo nanj! Njegovo najpopolnejšo sliko kaže Janko Liska, ki ga je pred drugo vojno predstavil v Mladem Prekmurcu, zato smo ta prispevek ponatisnili v celoti. Spominja se ga Rudi Čačinovič - ki je bil po vojni nekaj časa predsednik soboške občme in mu je izposloval pokojnino, poiskali smo tudi literarno upodobitev iz knjige Jožeta Rituperja Slike prašnega mesta, na pomoč pa je prišel tudi varuh Kondorjeve zbirke karikatur - kustos soboškega muzeja in umetnostni zgodovinar Janez Balažič, ki prav tako hrani tisti znameniti album fotografij -včasih, ko je bil gospod Kondor dobre volje, ga je razkazoval v »boljših sobah« našega mesta In bilo je kaj videti. Na svojih karikaturah pa je ovekovečil tudi vrsto tedaj znanih Sobočanov - na svoj način je oplemenitil naše malo mesto, vnesel vanj duha boemstva in svetovljanstva - in doživel tudi usodo, ki umetniku in boemu pravzaprav pripada - osamljeno življenje in osamljen grob. > Ne spomnim se več, kdaj je po svojih »svet-skih« romanjih prišel karikaturist Kondor spet i domov v predvojno Soboto Sobota je bila precej i zaspano malomeščansko okolje in Kondor je i bil s svojimi karakternimi nalepkami izkušenj iz različnih dežel in njihovih navad v soboškem okolju pravi tujek V Soboto se je vrnil, ker je bil tu doma. Nj egov oče je bil nekoč ugledni šolski ravnatelj v Kupšincih, sestra ugledna soboška gostilničarka. Čeprav je bil iz madžarskega jezikovnega okolja, njegov oče je bil Madžar, ga je takratna Sobota sprejela precej rezervirano. Nosil je nekako nalepko izgubljenega srna, saj je bil to značilno za njegovo malomeščansko okolje, ker ni uresničil primernega družbenega položaja, kot je to njegova družina vsekakor pričakovala. Sestra ga je sicer sprejemala, mu tudi večkrat pomagala, vendar z grenkobo v srcu. Sčasoma pa je postal Kondor nekakšna nihajoča oseba med svojim prirojenim malomeščanskim okoljem m mladimi študenti ter intelektualci, ki so videli v njem precej uspešnega karikaturista, obenem pa tudi človeka z naprednimi in celo levičarskimi nazori, ki jih je ohranil vse od nekdanje madžarske socialistične revolucije. Poseben stik si je ustvaril z delom madžarske ženske družbe, za katero je imel vse do smrti polne žepe bonbončkov. Te je sicer ob srečanju delil vsaki ženski, s katero se je začel pogovarjati. Posebnega zaslužka s svojimi karikaturami v takratni Soboti ni imel Zato se je poleti preselil v Opatijo, kjer je slikal po hotelih in restavracijah pa tudi po ulicah Za mnoge hotelirje in restavratorje je bil nadležen gost. Tako mi je v svoji pomanjkljivi hrvaščini na razglednici napisal kratko in jasno: »Jedan velik katastrofi« Za njega ]e bila izredno slaba žetev. Kondor je v svojem albumu iz sveta prinesel nekaj prav uspešnih karikatur uglednih osebnosti. Dokaz, da je imel tudi v svetu » primerne uspehe. TUdi doma je naredil nekaj -i prav uspešnih Počasi pa je na njegovo 2 ustvarjanje začel vplivati odnos do osebe, 2 katero je karikiral. Posebno do žensk je bil »kavalirski« in jih je olepševal. Sam imam neka) njegovih karikatur. Prve so ostre, glede na najino prijateljstvo in še posebej kasnejše funkcije pa me je začel tudi olepševati. Proti koncu njegovega življenja je začela bolezen vplivati tudi na vrednost njegovih risb. Začele so se mu tresti roke m ostrih črt m vec zmogel. Karikatur, kot jih je ustvarjal v svojih najboljših letih, ni več dosegel. Če se danes spomnim na njegovo zbirko karikatur m na nekatere, ki jih je risal v moji navzočnosti, lahko rečem, da je bil Kondor vsekakor čistokrvni karikaturist, ki je bil tudi s karikaturami zvest svojemu gledanju na družbo, v kateri je bil. Ni bil le čistokrvni karikaturist, temveč tudi kritik družbe, v kat00 je živel. Rudi Čačino^ M .■ Joža Faflik, 3. XI. 1954 Svinčnik na papirju, 40 x 29,5 cm (iz Kondori0^ zapuščine v Pokrajinskem muzeju Murska Sobo1" foto Janez Balažič) domačem kraju potem, ko je obredel svet pred drugo svetovno vojno, potem pa. životaril v domačem kraju in se preživljal z risanjem karikatur. Ker ni imel stalnih dohodkov, je bil to njegov edini vir preživljanja - kavarne, gostilne, šole, razstave, zime v Soboti, poletja v Opatiji. Zdaj se zdi, da je tega že tako da ifI kavarniški gostje, če jih že tako hitro rišes-rajši karikirati, za smeh in za dobro vdP V pogovoru naju je zmotil slabo r0j moški Prinesel je iz kavarne mal° , narisano karikaturo, češ da oni tam žP1 ne bo plačeval, tako grd da m, s takinu sp-1' naj si itd. in vrgel list pod mizo. Začela dreti in le s težavo sva ju z gospodično** »Glejte,« se je jezil, »glejte -«»Jezi se na ker mu obraz v njem ne ugaja,« namesto njega. »Jeste. Magarac!« je P'" Nepričakovano hudo ga je razkačilo. , je ljubilo več razgovarjati, samo neprem* gledal, kakor da bi požiral jezo, da se Je ' bosti tudi s takimi bedaki. • »V Zagrebu je bilo hudo, kajne7" " napadli so ga, »neki fašisti« Menda so s zdele nekatere karikature žaljive. Pob|L‘"'p je v albumu izrezek Hrvatskega dne’ »Preberite!« Trije neznanci, ker ni 1111 Oi l n p s h d k * M k D d d d k H ii i d h Pen november 2005 soboški svetovljan Nsodo šibic, po načrtu, eden ga je sunil z toksarjem v brado, drugi je že hotel trgati ^bkature, rešitev o pravem času, policija. Ponekod imajo smisel za karikaturo, za Junior in ironijo, za satiro, drugod so surovi, ^poso ga sprejeli v Monte Carlu, v Zakopanih. Poljskem sploh radi gledajo karikature,« pravil V Londonu se niso dosti zmenili. dan je rajši odšel. V Nemčijo s karika-Hitlerja in njegovih ni mogoče, Prusi bi spravili še v koncentracijsko taborišče, v ^elek »Die entartete Kunst«. Italijani pa se razburjali, še kar radi so gledali med 'arikiranci tudi duceja Mnogo prirodnega za karikaturo, za umetnost so pokazali ou^ari. »Ti so sploh dobri ljudje,« je pristavil. 1 vseh štirih stenah precejšnje sobe skoraj " profilov, polprofilov, lic umetnikov in gnanih: politikov, državnikov, vojakov, ^liževnikov, umetnikov, športnikov, igralcev, ^aradz, kraljev, žensk, meščanov in prole-^v kaj raznih ras, smehljajev, krink, nosov “loči - vsi lepo pomešani in večinoma kariki-nekateri izdelani skrbno, premišljeno, hitreje, nekateri le bežno. večino sem risal po naravi,« mi je pritrdil, ®^aj pa je fantazij in nekaj po slikah « ^Pozarjal me je na lastnoročne podpise talcev. »Prijetna ženska,« se je spomnil ob teniški igralki Suzani Lenglen, ki se mu Opisala kar trikrat. Šaljapin mu je na eno P^d karikatur napisal: »A mon cher ami . °ndor.« TTockega je poiskal v TUrčiji. Pravkar ^ribaril Ko ]e Kondor zgotovil karikaturo, ki Una za svoje najboljše delo, je Trocki opomnil ’ 'as moi. c' est un burgeois. In nato ^šal tajnika, če je ta buržuj res Trocki »Qul farade Trocki, c 'est vous meme«. - Dobro -'Živel v letoviščih, najbolj gentlemanski pa je *1 maharadža iz Patiale, ki je naročil kar 36 ^katur svojega dostojanstva, menda za svoj za vseh 36 odalisk Toda vsi niso tako ’ l••« 1*0. Da ne bi kdo pomislil, da smo Bojan Kos, Ludvik Kovač in jaz zopet člani pivsko* degustacijske komisije. Pivo smo okusili zaradi spoštovanje do Cehov in češkega -piva leta 2001 v ^•dišču Prage, kjer Ponujajo skupaj z *nano beherovko. Uresničili smo njihovo željol ‘’koletni sindikalni izleti so bili del kolektivnega življenja v našem hkratnem zavodu. Bil je majski izlet, doma smo imeli že pomlad, v ''1 ‘ensteinu pa nas * zjutraj pri zajtrku Presenetila prava zima. Takratna ^opa je pokazala zobe. Še sredi minulega stoletja so bile ljubljanske Dravlje dolga vas. In zatem se je tu razmahnila gradnja zasebnih družinskih hiš, stanovanjskih blokov. Na območju tukajšnje pošte je danes okoli osem tisoč gospodinjstev z več kot 30 tisoč družinskimi člani. Med njimi je veliko Pomorcev. Eden tukajšnjih poštarjev je Prekmurec Marko Šlebič. Še posebno veliko dela bo imel pred decembrskimi prazniki. Več kot sto molčečih delodajalcev .102332 Končal srednjo računalniško Šolo Draveljskemu poštarju Marku Šlebiču je danes 30 let. Vesten je v službi, doma pa skrben mož in oče. Je rojak s Hotize, a je bil rojen v soboški porodnišnici. Družina je sprva kmetovala. Marko je obiskoval osnovno šolo Miška Kranjca v Veliki Polani in potem končal srednjo računalniško šolo v Mariboru. V začetku šolanja mu je umrl oče Ima še brata Aleša, ki je tudi študiral v Mariboru. Po očetovi smrti so še nekaj časa kmetovali, a je bil dohodek premajhen za solidno preživetje, zato se je mama Manica zaposlila. Marko se je pred devetimi leti poročil v Žižke. Bilo mu je 20 let. Po končani srednji šoli je ves čas iskal zaposlitev. Pripravništvo je delal v komerciali soboškega cestnega podjetja. V tistem času je pričakoval naraščaj. Otrok se je srečno rodil, a on je bil brez zaposlitve. Iz lendavskega zavoda za zaposlovanje so ga napotili v Mursko Soboto, kjer so ga poučevali o možnostih za prekvalifikacijo. Dali so mu napotke, kako naj napiše prošnjo za sprejem v službo, kako naj se predstavi delodajalcu... Na različne naslove je razposlal več kot sto prošenj za zaposlitev. A ni dobil niti enega odgovora. Bil je zaskrbljen, nemočen, jezen. Ni videl uspešne življenjske perspektive Uvidel je, da v domači pokrajini zanj ne bo dela, in je pomislil na selitev drugam. Hiter in spodbuden odgovor pošte iz Ljubljane________________________ Marko Šlebič je danes samozavesten, odločen, zadovoljen. Prihodnost mu je zagotovila pošta Slovenije. Po tistem, ko v domači pokrajini na prošnje za delo ni dobil nobenega odgovora, je poslal prošnji v Ljubljano. Eno je namerni neki službi za tehnično varovanje, drugo pošti. Na nedavnem srečanju v Dravljah mi je navdušeno ponazoril prvi stik s prihodnjim delodajalcem: »V sredo točno ob dvanajstih sem oddal na soboški pošti pismo s prošnjo. Namenil sem ga ljubljanskemu poštnemu podjetju. V petek zjutraj pa sem že dobil domov odgovor, poln upanja. Povabili so me v Ljubljano na razgovor Vse potrebno za sprejem v službo v Ljubljani je bilo urejeno v treh tednih... Trinajsti december leta 1999 je bil moj prvi delovni dan...» Kot pismonoša je začel delati pred šestimi leti na pošti v Dravljah. Še vedno je poštar na isti pošti. A začetek m bil povsem enostaven. Sprva je moral dvakrat premisliti, kaj bo povedal, da ne bo zvenelo preveč narečno oziroma da ga bodo sodelavci razumeli. A jim je bila prekmurščina všeč. Večkrat ]im je moral kaj povedati po domače. Znašel se je sredi koncentriranega mestnega trušča. Tii skozi se valijo množice avtomobilov proti Gorenjski, Avstriji in obratno. Pol leta je živel v Ljubljani sam. Žena Monika (rojena Tibaut) in sinek Blaž sta ostala v Žižkih. Ob pomoči znancev je dobil takoj sobico v Linhartovi ulici blizu Žal V nedeljo se je znašel v Ljubljani in v ponedeljek se je ze začel uvajati v poštarske veščine Prvi teden mu je bil za mentorja izkušen poštar. Naredil je tudi ustrezni tečaj z izpitom. V začetku je imel precej več dela. Raznašati je moral namreč tudi številne reklame, ki so za nekatere nepotrebna navlaka. Poštni nabiralniki slednjih so zdaj označeni z nalepko, iz katere je razvidno, da reklamnih sporočil ne želijo prejemati. Zahtevnost njegovega dela je odvisna od terena. Enkrat obiskuje stanovanjske bloke, stolpnice, za tem družinske hiše In njegov rajon je Draveljska ulica. In kje so Dravlje? To je severozahodni del Ljubljane. Ob starem jedru nekdanje dolge vasi je Poštar Marko Šlebič kaže v Ljubljani proti območju, kjer vsak dan obišče na stotine ljudi, gospodinjstev. Foto: Franček Štefanec bil pozidan v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z individualnimi hišami del proti Celovški cesti, proti zahodu pa Draveljska gmajna s stanovanjskimi bloki, stolpnicami. TU živi v osem tisoč gospodinjstvih več kot 30 tisoč prebivalcev. Domačinov je malo. Med priseljenci je veliko Prekmurcev in Štajercev. Z njimi ima Marko še posebno pristne stike. Nekaterim prinaša tedensko tudi Vestnik. Napadli in oropali sodelavca Marko raznaša pošto peš. To zahteva tukajšnja gosta poseljenost. Tu m tam obišče sosednji teren s kolesom. Dnevno prehodi po nekaj kilometrov. Med 16 zaposlenimi na draveljski pošti je edini Prekmurec. Zaposlem so Še Štajerci in drugi. Delo poštarjev je postalo nevarno Njemu se doslej ni zgodilo nič, lani pa so napadli in oropali njegovega sodelavca, a je izkupiček tovrstnih napadalcev danes zanemarljiv. Danes nosijo poštarji pokojnine domov le redkim. A prav te so napadalčev cilj. Poštarji imajo ustrezne varnostne tečaje, strokovna predavanja. Na internem izobraževanju se sproti prilagajajo zahtevam časa. Žena kuha učencem poljanske osnovne šole_____________________ Pol leta po Markovem prihodu v Ljubljano sta se priselila še žena Monika in sinek Blaž. Sprva so živeli v garsonjeri v Dravljah. Družina se je povečala še za sinka Davida. Od julija letos imajo v najemu pritličje družinske hiše v Črnučah. Življenje jim je zdaj veliko prijetnejše, domače, a za najemnino odštejejo mesečno 80 tisoč tolarjev. Markova žena Monika je končala gostinsko šolo v Radencih. Zdaj je zaposlena kot kuharica v osnovni šoli Poljane v osrčju Ljubljane. Prej pa je kuhala v gostilni Žabjek v Žižkih, katere lastnik je njen stric Družina vestno gospodari. Daje tolar na tolar in misli na prihodnost. A se z mislimi vedno znova vračajo v Prekmurje, kamor se odpeljejo na obisk skoraj vsak mesec. Markova mama Manica živi zadnji dve leti na Viru pri Domžalah. To je blizu Črnuč. Njegov brat Aleš pa se namerava zaposliti v Avstriji. Na stotine čestitk_______________________ Marko bo imel največ dela od 10. do 25. decembra z raznašanjem božično-novoletmh čestitk. Sledijo še čestitke zamudnikov, pozabljivcev in pošiljke iz tujine. A je pisemskih čestitk zadnja leta manj. Kriva je velika razširjenost klasičnih in predvsem mobilnih telefonov ih vedno bolj je razpredena elektronska pošta. A se bo za Marka število pisemskih enot vendarle zelo povečalo spet pred velikonočnimi prazniki v začetku prihodnjega leta. Za raznašanje pošte uporablja Marko poseben poštarski voziček. Klasična poštarska torba mu na tukajšnjem terenu ne pride v poštev. Vanjo gre namreč premalo pošte. Draveljski poštarji bodo pred novim letom nekoliko nazdravili, a naš rojak Marko meni, da bo predpraznično srečanje kratko, saj se običajno vsem mudi k svojim družinam, sorodnikom, prijateljem. Poštar Marko Šlebič je ob koncu pogovora dodal »Zapišite še, da lepo pozdravljam vse domače in prijatelje v Prekmurju in jim želim vesel božič in srečno novo leto 2006!« .„ FrančekŠtefanec november 2005 Pen 40 Dr. Ivan Janez Štuhec To je on Zgodba z naslovnice teolog IVAN JANEZ ŠTUHEC se je rodil 17. novembra 1953 v Celju, a je otroška leta preživel v Prlekiji - osnovno šolo je obiskoval prt Mali Nedelji, leta 1973 pa je maturiral na ljutomerski gimnaziji. Najprej se je vpisal na ljubljansko pravno fakulteto, naslednjo jesen pa se je prepisal na teološko. Diplomiral je leta 1981, junija istega leta je bil v Mariboru, kjer biva še danes, posvečen v duhovnika. Eno leto je bil kaplan v Slovenski Bistrici, nato se je vpisal na papeško univerzo Gregoriano v Rimu, kjer je junija 1988 uspešno obranil doktorsko disertacijo. V akademskem letu 1988/89 je kot asistent začel predavati na ljubljanski teološki fakulteti na katedri za moralno teologijo. Od 1992/93 v Mariboru predava predmet osnovne moralne teologije, v Ljubljani in Mariboru pa predmet družbeni nauk Cerkve. Od leta 1999 do 2004 je bil prodekan enote teološke fakultete v Mariboru. Njegovo področje raziskovanja je usmerjeno v družbeno etična vprašanja in v tej zvezi raziskovanje družbenih tokov v dvajsetem stoletju. Udeležil se je številnih simpozijev in okroglih miz in velja za enega najboljših teoretikov sodobne slovenske katoliške cerkve. Dejaven je tudi na drugih področjih, saj je od leta 1988 do 1997 vodil študentsko pastoralo v Mariboru in v tem okviru soustanovil mladinski center Sinaj ter Akademsko 4 O slednji meni tako »V Prekmurju živi jekleni rod, ki ljubi svojo zemljo in svoj dom. Na zasanjani in nekoliko otožni prekmurski ravnici lahko preživiš, ker te obdajajo dobri ljudje in ker na rodovitni zemlji raste kruh.« Angelca Gorjan se je rodila 23. februarja 1943 v haloški vasici Čermožiše pod Donačko goro. Odraščala je v kmečki družini Korezovih, ki so jo sestavljale tri generacije. Angelca je bila tako kot drugi otroci najprej pastirica in obenem je opravljala težka kmečka dela v hribovitih Halozah. O svojih starših pravi, da so bili skrbni in delavni. Bila sta skromna, ljubeča m stroga. Imela sta odprto srce za vse, ki so potrebovali pomoč. Moja sogovornica se nič ne sramuj e priznati, da pri hiši ni bilo vedno vsega v izobilju. Otroci so v šolo hodili slabo oblečem in bosi od velike noči do prve jesenske siane. V šolo v Stoperce je morala pešačiti pet kilometrov. Prašne poti do cerkve, trgovine in pošte so bile prav tako oddaljene približno pet kilometrov. Angelca pravi, da ima najlepše spomine na babico, ki je vnuke razvajala in jim rezala najboljši kruh. Pri Korezovih se je vedno dosti bralo, s ponosom pove Angelca. Starši so svojo ljubezen do knjig prenašali na otroke. Zbirke Prešernove in Mohorjeve družbe so Angelca s svojimi štirimi vnuki Nikom, Alanom, Antejo in Lukom S haloških gričev na prekmursko ravnico začele bogatiti življenje njej in njenemu revnemu haloškemu svetu, kjer so živeli in še živijo dobri ljudje. V knjige se je poglabljala bolj in bolj, zato ni čudno, da so jo na vasi ljudje imeli za čudakinjo, kot se spominja rosnih dni. Po osnovni šoli je Angelco pot vodila v svet Odšla je na Gorenjsko, kjer je želela pridobiti več znanja, po katerem je vedno hrepenela. Najprej je bila ekonomka v obratih družbene prehrane. Toda hotela je postati vzor drugim in svoje izkušnje ter znanje posredovati vsem, ki si tega želijo. Njena velika želja je bila, postati učiteljica. Tako jo je pot vodila na višjo gospodinjsko šolo v Groblje pri Domžalah, nato pa je v Ljubljani študirala še kemijo in biologijo in prvo delovno mesto učiteljice je bilo na osnovni šoli Preddvor, kjer je poučevala gospodinjstvo, kemijo in še biologijo. Tam je spoznala svojega življenjskega sopotnika Draga, učitelja likovnega pouka. Takratna šolska uprava pa z mladimi učitelji ni ravnala tako kot danes, kajti premeščali so jih na delovna mesta, ki si jih niso sami izbrali. Velikokrat so učitelji prvič slišali za kraj, kjer se jim je obetalo novo delovno mesto in kjer so si ustvarili dom. Taka sta bila Angelca in Drago. Široka prekmurska ravnica in nebo nad njo je postala njun dom. Začetek na prekmurski ravnici... so za to krive vile, ki so prišle iz poplavljene Mure? Ko danes upokojena »tovarišica« začne pripovedovati o prihodu v Prekmurje, ji spomini potujejo daleč nazaj v tisto mokro poletje leta 1966. Takrat je Mura razlila svoje vode preko vseh svojih nizkih nasipov in ogrozila vse vasi, ki ležijo ob njenem toku. »E Spomin na šolske dni. Fotografija je nastala 15. junija 1971. ,tov' S ■■ % S 'r< >1 Tisto poletje sta zakonca Gorjan pripotovala v Prekmurje. Vozila sta se od Kranja do Murske Sobote. Pozno popoldne sta čakala na stari avtobusni postaji v Murski Soboti na prevoz v Turnišče Dva mlada učitelja, ki sta se maloperej poročila, sta nosila s seboj vse svoje premoženje v kartonastem kovčku in v paketu, ovitem v rjav papir. Na avtobusni postaji sta tujca pritegovala poglede mimoidočih. Pa tudi onadva sta z zanimanjem opazovala ljudi, ki so hodili mimo. Takrat so se ljudje še pozdravljali tudi v mestih. Na avtobusno postajo je končno prisopihal čuden avtobus in za njiju se je pričelo potovanje po blatni ravnici. Tam pri Dokležovju je avtobus zavozil v globoke Murine vode in sopihal skozi Melince do vseh treh Bistric. Vsepovsod se je razlivala globoka kalna voda. Dobrovoljen okrogel šofer srednjih let je srečno na pamet prevozil vse poplavljene ceste skozi vasi ob Muri in zavil proti Črenšovcem in naprej % pr katoliško združenje AMOS. 1990. je bil soustanovitelj galerije Ars sacra, podobno pa velja za Vzgojno-^ braževalnt zavod Antona Martina Slomška, kjer je post^ tudi direktor. V okviru zavoda deluje tudi mariborska škofijska gimnazija. Med drugim je bil tudi pogajalske skupine za urejanje odnosov med državo cerkvijo. Sodeloval je na mnogih javnih tribunah omizjih, kjer ga je slovenska javnost spoznala 110 pronicljivega sogovornika in odličnega poznavali slovenskih družbenih razmer. V času osamosvajanja je organiziral predavanja1 družbeno tematiko, v škofijski avli v Mariboru pa skupil s tamkajšnjo občino javni shod za mir ob prvi žrt^ jugoslovanske vojske. Je član številnih mednarodni strokovnih združenj in domačih komisij. Napisal je Družbene presoje (2002) in Cerkev - sveta in preklel (2005), tik pred izidom pri Mladinski knjigi pa je njegov0 delo z naslovom Smer - osvobojena dežela. Čeprav je tako na pedagoškem kot znanstveno raziskovalnem področju praktično ves čas zaseden, s0 r vrača v domače kraje. Tako ob nedeljah mašuje tudi prleških krajih. Ni jih malo, ki bi Ivana Štuheca- radi kot prvega 'škofa domače pokrajine, če bo. kot načrtovano, ustanovljena škofija Murska Sobota. Si 11 Pr Hi or iv fr ki k ob Prf Iti: Mi Ml bi -I % Angelca Gorjan 1 S Hir “Hi do Turnišča, kjer sta pri Klem®11 gostilni izstopila. Tovarišica Gelca _______________ mlP Začela se je idila vaškega učiteljeva" , prilagajanja na novo okolje. V začetk ' p se srečevala z narečnimi pregradah’ ni teklo vedno vse gladko Obstajale so ° pri jeziku. Zaveda se, da je p naglaševala priimke učencev ='1 zamerili, ker, kot pravi, se jim j® j^j opravičila. Enostavno ni razume1'p-pomenijo besede fnško, furki, p kaj so to retaši, kaj so to telige, tragie-c , in še mnogo drugih izrazov. Skupaj zL ’ ,n so se nasmejali do solz, ko so odstra®^ _ ovire pri sporazumevanju. Z nasmeh pošali: »Že dugo gučin po prekm1, i? indre po Sloveniji pa govorijo, zat° ■ vsigdar vsigdi na razmijo' ff; prepričana, da sta z možem v P'1 hi ostala prav zaradi ljudi ter si tu svojo družino in dom. Ostala sta nedolžnih in radovednih otroških ’ S 'tl p^n november 2005 Kot sem zasledil, je zbral najstarejše ^matične podatke o prekmurski Odiranj učno-vzgojni pisatelj Jožef Košič ’Prvem narodopisnem orisu prekmurskih Vencev. Potem v 2 polovici 19, stoletja ni več opisoval prekmurske ^tirane Šele ob koncu stoletja je barski etnograf Valentin Bellošič v prekmurskih Slovencev v delu o H^ogrski monarhiji na kratko omenil ^hrano Prekmurcev. Etnografski pojavi so izrazito družbeni, s® v njih izražata razvoj in povezanost ’drugimi pojavi v družbenem življenju. ih družin prav kakor ‘,e-u in posteljnina. Večinoma je v Oteklosti gospodarska moč posestva V!>podarsko moč kmečk ^očitneje izpričuje prehrana, okusnejšo in raznovrstno hrano, čeprav bi ji bilo to včasih mogoče. Za jedilnik bogatejših družin so bili zlasti značilni močnate jedi in obilno uživanje mesa (seveda bistveno manj kot danes), beljenje in redno trikratno kuhanje na dan. Ženske v takšnih družinah so imele več možnosti za gospodinjsko izobrazbo, kar je pospeševalo razvoj prehrane. Količina in kakovost prehrane sta imeli v ljudski sodbi o gospodar«ko-socialne m stanju hiše vedno odločilno mesto. V zvezi z uživanjem hrane so bili tudi posebni družbeni odnosi med gospodarji in služinčadjo, delavci, sorodniki in gosti. Poseben pomen je imelo prehranjevanje kot sestavni del ljudskih praznikov - bodisi družinskih ali kakšnih drugih. Ob takih priložnostih so imela Kuharski tečaj v Pecarovcih 30. avgusta 1940. Fotografijo je posnel soboški fotograf Jerolim Purac. Kuharji in kuharice ^la tudi psihološke osnove za zadevnost ženskih članic družine pri Javljanju hrane, kar je največkrat ^čalo o njeni kakovosti. Ženska v Podarsko šibki hiši dostikrat ni imela , 'Pije ne želje, da bi skušala z majhnimi Položljivimi sredstvi pripraviti čim spanjem zrle vanju in kar vsrkavale in hvaležno sprejemale znanje, sta zaradi prezgodaj zgaranih in otroških dlani, ki jim je moral pokazati pot v svet, med ljudmi, pot življenje. Tudi Angelca mnogo živi med svojimi vnuki, ne pa njen k> se je leta 2003 poslovil od , -m Angelca pravi, da je z njim v vedno povezana. r " 'dva otroka Leo in Tea sta vzgojila C* ki sta si ustvarila svoje domove, sta ponosna starša, ki svojemu kažeta pot v prihodnost. je Angelca Gorjan na turniški ^^etki do upokojitve poučevala biolo-Kemijo, kljub temu ni človek, ki bi > svojem področju. Poklicu se je k 1 svojem področju. roKiicu se je danostjo posvetila, vendar je bila j^"' aktivna tudi na drugih področjih ^ačem kraju. Od krajevne skupnosti i Ulture in vse do pisanja knjig. Svojo navezanost na Tlirnišče in na opisala v svoji knjigi Prekmurska Nekaj let pred to izdajo pa je tyena knjiga Haloške podobe, v sentimentalno spominja svojega 5^ Golob je o Angelci zapisala. L^Unost njenih pripovedi o ljudeh m j^^h je v posebnem žarčenju. Njeno k opisuje iz njih dobroto, vdanost, henje, žalovanje po izgubljenem, 10 ki trpko usodo njihove narojenosti 'st°r in čas. V njenih pripovedih ’ različni družbeni dogodki in tako Samične usode prepletajo s social-v pisan vzorec čustvenih in ki tokov za panoramsko sliko 1 ursk e ravnice. Angelca ni neprizadeta opazovalka življenja; diha v ritmu vsega živega, tesno povezana s krajem, z okolico, z ljudmi. Bojan Zadravec posamezna jedila že obreden pomen in je v njih veljalo in še velja tudi danes, a ne povsod, da so določena jedila značilna za posamezne običaje oziroma praznike. Prekmurski človek si je privoščil kaj boljšega pri težkem fizičnem delu m tudi ni poznal skromnosti na gostijah ter drugih slovesnih priložnostih, V znamenju gospodarsko-socialnega razvoja se je pripravljala hrana, ki je bila v dosegljivi preteklosti izraz boja s skromno zemljo. Jedila, ki so bila že zakoreninjena v kulturi Prekmurca, so ostala kot dediščina njegovega izročila iz težkih časov Še dandanes je ohranil prekmurski jedilnik, kljub močnemu pomeščanjenju in svetovnim vplivom, svoj prvotni kmečki značaj. Malomeščanski in srednje meščanski razred je zanesel s svojimi neposrednimi in posrednimi stiki zlasti v vasi novosti tako v prehrani, ki je postajala' vedno bolj raznovrstna, kot kuhinji z njeno ureditvijo, pohištvom in orodjem ter tudi jedilnim priborom. Da bi ugotovil, kakšen je bil vpliv meščanske kuhinje na podeželsko, sem v Ja novembra je odlete Še eden velki direktor. Nega več najboukšoga sosida. Čiglij bi naj Mercator letos mafno, telko kak še nikdar. So mogli gospod Jankovič oditi. Zakoj li? Sam gospod ministrski predsednik so pravit, ka je Zorana te davno nazaj, na njegof masažni ledrni stouček posado osebno Anton Rop. Fajn. No zaj njemi je pa teisti stuček na šteroga ga je Tanek gor dal, Janci kraj “spodmekno. Pa nej samo njemi. Skoro sakši vekši direktor šteri za vazen bilice se izda z rdecof farbof farba, pod touf nouvof vladof pakejra kufre. Narod se pa naj sekejra če se šče. Srmak nede nej Korelič, z Luke Koper, pa nej Mokrovič s Term Čatež, pa nej Lotrič $ Petrola. Ka od Jankoviča sploj nemo gučo. Dvajsti štiri plače njemi dedek mraz na transakcijski račun prnese. Skoro sto milijonov bruto. Pa od toga tuj skor 50vb dobij. Milijonof, dragi moji. Naš ati je vd računo. ka če bi mel 120 durdof plače, bi on za Zoranovo odpravnino odo f slujžbo 34 lejt pa 7 mejscof.. Ce de se pa pokazalo, ka nemre z mejseca v mejsec živeti, njemi pa prej dajo še ovo kartico, ka de te lejko pike koristo. Malo se njemi zato kuca Zorani, da sta še s kameradon Milanon po Srbiji lokacije za Mercatorove Megamarkete Murski Soboti obiskal 92-letno gospo Karolino Zelko, rojeno Kumin, ki je bila pred drugo svetovno vojno hišna in gostilniška pomočnica v restavraciji in mesnici Kemeny v Murski Soboti ter v kavarni in restavraciji Fafhk. Pritrdila mi je, da so res pripravljali jedi, ki takrat še niso bile značilne za Prekmurje. Kot mi je povedala, je bila velika pozornost namenjena higieni pri pripravi hrane. O načinu kuhanja in razvoju le-tega sem se pozanimal pn mag. Branislavi Belovič, dr med., ki me je presenetila s podatkom, da so imeli leta 1930 v Črenšovcih organiziran kuharski tečaj, na katerem je bilo zbranih približno 40 udeleženk Posebnost na tečaju je bilo »pohanje« mesa oziroma cvrtje po dunajsko. Omenila mi je tudi dve kuharski knjigi, ki sta bili razširjeni po kuhinjah med Muro in Rabo. Prva je bila v gotici iz leta 1909 Deutsche Kuche Katarine Prato, ki je bila kuharica na dvoru. Recepti njenih jedi vsebujejo veliko maščob. Druga je bila iz leta 1910 Spretna kuharica - Nova velika kuharska knjiga, ki je manj razkošna kot prejšnja. iskala. Ali nika je nej večno. Pa tou bi se tej naši sedanji, ka nas vodijo v svetlo bo dočnost, tuj pomali lejko začali zavedati. Prvo leto njtivoga vladanja mo si zapomnili samo po ton, ka so nan nalepke za avtoje ukinoli, pa ka so spozamenjali se ka so lejko. Zaj višta nas pa čaka preporod gospodarstva. Pod vodstvom naj stranke, naj davčna reforma, pa de prej pejnez kak blata za rzavoj Slovenije pa za raziskovalne naloge. Gvtišno, do raziskovalci najprle raziskovali šteroga prejgnjega od prejšnje garniture so pozabili zamenjati. Mesija davčnoga preporoda je pa gospod J.P. Damijan. On tak računa, ka de tou njegovo delo do ubilo potrditev cilou z nouvin ministrstvom Kak de se li zvalo? Ministrstvo za P. p je po ton sredinskon P-ji ka ga gospod Damjan majo med imenon pa priimkon. Za kakši p se ide si pa zmislite sami. Po nešterni izračunaj, de delavec šteri zajzaslujži bogi lOOgezero tolarof. po toj reformi doubo še par gezero menje. Direktor pa s vojoj milijonsko f plačof pa par deset gezero več. Pa ka ste mislili? Ka ste mislili ka živemo f kakšen Robin 1 Hoodi, ka do bogatin kraj gemali pa srmakan talili. Malo morgen? Toga nega f kapitalizmi. Vači nan pa že veseli december coj ide. Miklavžek že darila mota, pa tuj drujgiva dva kecativa že brodita ka naj prneseta vendar vsebujejo recepti približno enako količino maščob, več pa zelenjavnih sestavin (grah, fižol, leča, ohrovt ..,). Kuharske knjige iz tistega obdobja vsebujejo recepte za peciva s čokolado in sladoledom, ki so ga pripravljali že v tistem obdobju, vendar le v večjih mestih Na policah prekmurskih kuhinj so bile tudi knjige iz 30. let prejšnjega stoletja od dr. Oekterja. Pomembno je omeniti tudi Feli-cito Kalinšek, katere knjige so izšle v več kot dvajsetih izdajah. Prej omenjeni kuharski tečaj v Črenšovcih m bil edini, ampak je bil med prvimi. Od petdesetih let prejšnjega stoletja je bil organiziran v vsaki vasi. Tam so starejše in mlajše gospodinje in tudi fantje spoznavali nove tehnike kuhanja. Med znanimi kuharskimi učiteljicami na območju Murske Sobote je bila Marta Kikec. Predvsem zdomstvo, izseljenstvo in vojaške selitve so veliko vplivali na prekmursko kuhinjo, ki je bila zlasti pod vplivom avstro-ogrske kuhinje. O tem nam pričajo kuharske knjige, ki se v teh krajih iz tistega obdobja najdejo še danes. V drugi polovici 20. stoletja je imela velik vpliv jugoslovanska kuhinja Danes pa je poplava najrazličnejših ponudb za pripravo hrane. Kako ne, saj tudi Prekmurci pišejo debele kuharske knjige’ jo- Bojan Zadravec maloj pa malo vekšoj deci. Lejko njima pijšete, ka naj nan malo več pameti f tou našo deželico na sankaj prvličeta. Za dedka mraza san tak nej gvušen ka letos f Slovenijo prijde, ka so siga tak ali tak f staron pokvarjenem komunističnem sistemi zmislili. Se ena zelo pomembna stvar se je zgodila fpreminočen mejseci. Naši dragi policisti do doubilo duhovno slujžbo. Tak če van decembra vozniško kraj zemejo, ter bar znali komi se žaliti. Nika je več nej krijva policija. Zaj do se se pritožbe pijsale na najvišjo instanco, štera je nad nami. Mogoče njin tuj loparčke zamenjajo. Ka do zaj namesto rdeči palic, pa loparofvnočistavlaliz rdečimi krijžami. Če bole premislin, tou nikak nede šlo. Križ že križ, samo ka bi rdeče barve bil? Po nouvon so sumljivi tuj si tisti, ka se v rdeči avtojaj vozijo. Nikdar se ne vej. Še od gospoda predsednika ka ne poz-abin. Gospod Drnovšek se zadnje čase redno za Kosovo gor gemlejo. Zakoj li? Ge si brodin, ka so njemi znankar obečali sladoled do konca živlenja -Šenki. Zunanji Rupel je pa nej glij rad, ka se je nej on trgo za Kosovo. Pa bi najrajši Drnovški 25 nekan nastrejlo. P.S. Vači pa vrli bojte, pa si bar malo na tou zmislita ka je januar najdukši mesec f cejlon leti. november 2005 p^n 42 OK Varnost računalnika Svet digitalnih tehnologi) Medgener acij sko sporazumevanj e na internetu Kako ste ozaveščeni glede varnosti vašega računalnika9 Večina uporabnikov premalo. Četudi ste kupili računalnik z instaliranim protivirusnim programom, ta avtomatsko še ne predstavlja zaščite. Nekaj morate vedeti in postoriti tudi sami Najpogosteje je nori računalnik najbolj izpostavljen mrežnim napaaom. Preden ga povežete z internetom, dobro preverite zaščito s protivirusnim programom in požarnim zidom. Še najboljši je strojni požarni zid. Programski požarni zid ponuja tudi operacijski sistem (Windows XP + SP 2) ali programe, kot sta ZoneAlarm in Norton Personal Firewall. Pomembno je imeti tudi aktualne popravke uporabljanih programov in operacijskega sistema ali nastaviti avtomatsko posodabljanje. Pomembna nadloga je tudi spyware in adware, ki ju lahko odstranimo s programi antispyware. Še najbolje je imeti celoten programski paket za zaščito, ki vsebuje vse naštete komponente. Zaščita se začne že z uporabniškim imenom. Dobro je, da uporabljate gesla in da ne delate ves čas v administratorskem načinu, ampak z omejenimi pravicami, saj lahko v nasprotnem primeru kak nevaren program naredi marsikaj. Gesla naj bodo dovolj dolga in takšna, da se jih ne da kar uganiti Pri morebitnih težavah lahko pomaga tudi funkcija System Restore (Win XP, Me), ki povrne stanje sistema pred okužbo. Ima pa tudi slabo stran v primeru, da je bilo okuženo že prejšnje stanje. Včasih je dobro zagnati računalnik v varnem načinu (Safe Mode), kjer se zaženejo le najnujnejši programi S tem zaobidete nevarne programe in jih lahko odstranite. Veliko programov.se namreč zasidra v zagon sistema. Uporabite enega od programov za nadzor zagona, kot je recimo že sistemski MSConfig. Nevarni programi večkrat uporabljajo dvojne končnice datotek. Windows! privzeto ne prikazujejo vseh končnic, zato bo lahko datoteka slika.jpg.exe videti kot slika.jpg in je ne bomo prepoznali kot potencialno nevarne. Pri vedno večji uporabi brezžičnih komunikacij je pomembna zaščita povezave. Standard WPA predstavlja zaščito takšne povezave? s pomočjo imen m gesel in je podprt v večini brezžične računalniške opreme. Še močnejši je nov standard WPA2. Pazljivost je potrebna tudi pri uporabi javnih brezžičnih dostopnih točk. Ranljivo je dovoljevati izmenjavo datotek iz vašega računalnika (file sharing). To je bolje takrat izklopiti in imeti nameščen požarni zid. Pri elektronski pošti je velikokrat nevarno, če okuženo sporočilo ali priponko odpremo. Vklopljen avtomatski predogled sporočila je koristno izklopiti. Če imate instaliran Sendee Pack 2, odpravi nekaj teh težav Outlook sam. Pogost način napada je sporočilo, da neki vaš mail ni bil dostavljen Podobno je s sporočili, da se lahko odjavite s seznama prejemanja določenih reklam ali sporočil. Vi to sporočilo odprete ali odgovorite in težava je tu. Bolje je zadevo kar zbrisati. Varnejša so sporočila, ki jih je poslal nekdo s certifikatom. Ta zagotavlja, daje sporočilo res od navedenega pošiljatelja. Nevarnost pri uporabi zelo razširjenih programov m operacijskih sistemov je tudi, da napadalci vanje vložijo največ truda za izkoriščanje napak. Zato je dobro presedlati na drug brskalnik, program za branje pošte ali, malo ekstremno, kar cel operacijski sistem. Pri uporabi interneta bodite zelo skeptični. Na razna odpirajoča okna se ne odzivajte ali vnašajte svoje podatke in jih raje sproti zapirajte, razen če točno veste, za koga gre. Pri uporabi javno dostopnih računalnikov bodite pozorni, da v ozadju ali celo kot priklopljena strojna oprema ne teče program, ki si zapisuje, kaj tipkate. Tako pride tudi do vaših vtipkanih gesel. Raje ne vpisujte pomembnih gesel in ne zapuščajte računalnika med delom. Na koncu tudi malo počistite za seboj začasne datoteke, zgodovino brskanja in piškotke. Kot vidimo, je potrebno kar precej znanja m izkušenj zares varno delo z računalnikom. Zato občasno spremljajte članke o varnosti in bodite pozorni pri uporabi interneta. Dr. Matej Gomboši Spoštovani pomurski župani in vsi drugi govorci na srečanjih s starejšimi občani po pomurskih občinah! Le redkokdaj v preteklosti, odkar nas z dogodki v regiji seznanjajo tudi naše lokalne TV-postaje, sem tako z zanimanjem gledala prenose organiziranih srečanj s starejšimi občani Zakaj, je seveda logično vprašanje, ki sledi. Zato, ker sem letos opazila »napredek« pri govorih, ki so bili namenjeni zbranim ljudem. Napredek v tem smislu, da ni bilo govora samo o njihovi materialni oskrbi in domovih za stare, ki da imajo tako in tako premajhne kapacitete, in da bi država vendarle morala razumeti, da jih je treba povečevati ali graditi nove Kakor da bi cela številčno zelo močna populacija starih ljudi nad 65 let komajda čakala, da končno lahko pristane v katerem od teh domov Tokrat so se vaše besede dotaknile, sicer zelo rahlo, previdno, a vendarle, tudi tretje človeške razsežnosti in potreb v zvezi z njo. Nakazale so tudi druge možnosti organizirane skrbi za stare. Hvala Vam v njihovem in v svojem imenu. Da pa ne bi vse skupaj ostalo pn teh rahlih, tipajočih začetkih, mi dovolite, da Vam pomagam premagati »tisti nerodni občutek«, ki ga niste mogli skriti pri svojih in ki ga imajo prav vsi, preden se odločijo, da se bodo naučili stare ljudi razumeti. Prepričana sem, da je povzetek razmišljanja dr. Ramovša, ki na Inštitutu A Trstenjaka s sodelavci razvija programe za nove krajevne mreže medgeneracijskih programov in ki si ga bom izposodila v nada Ijevanju, primeren za to razumevanje. Celotno človeštvo, zlasti pa evropska kultura, smo pred nalogo, da po obdobju uspešnega dviga materialne kakovosti življenja razvijemo tudi kakovost medčloveškega -še posebej medgeneracijskega sožitja. Brez tega so ogrožene tudi pridobitve materialne kakovosti življenja. Rešitev se kaže predvsem v zavestnem spoznavanju vseh treh generacij v novih programih, ki temeljijo na socialnem učenju osebne komunikacije in človeške rasti. Medčloveška komunikacija v današnjih življenjskih razmerah ne more potekati po spontanih tradicionalnih komunikacijskih vzorcih, tako kot današnji promet ne more potekati z vozovi na živinsko vprego. Ta komunikacija tudi ni nič lažja, kot je v današnjih življenjskih raz merah vožnja v javnem cestnem prometu. Ampak da se je naučiti. Od tradicionalne se ne razlikuje nič več in nič manj, kot se hiter in gost sodoben avtomobilski promet razlikuje od vožnje z vprežno živi- no. Spoštovani župan1' ’ boste naslednjič zopet®6 pred sabo projekte za v vodno, prometno, kanfl ■ cijsko in drugo konM1 omrežje, se spomnite 0 srečanja s starimi ■ In če boste v prihod vsaj pol toliko časa, ® ' namenjate komunal11^ omrežju v svojih posvetili socialni 101 medčloveških odn«^’^ životari v slabih raz^ ^ razvalin tradicionalni., ture in ki v današnj^ Ijenjskih okoliščina!1111 e uporabna, bo Vaše si6, s starimi ljudmi J * samozavestnejše & ■) I »tistega nerodnega ’ I ka«, ki ga sicer ni® I boste mogli odpravit1 pozabite, da so d* alne komunalne res pogoj, da se ? j;1 valstvo ne zastrupi1 p terialni nesnagi »U metni zmedi, mreže pa so pogoj, ° družbeno življenje 1,1 « strupi v socialni p^' Pa veliko uspeha j navijanju mrež vse '■ ‘ spoštovanjem i $ <1 n P n i 4 ft ft Id ■ st fa P Tatjana Motivirajte druge Na številnih področjih je treba ljudi pripraviti do tega, da dosegajo določene rezultate, ali jih motivirati za določena ravnanja oz. dejanja. Tako npr. starši motivirajo svoje otroke, učitelji učence, prijatelji svoje prijatelje, žena moža in obratno, nadrejeni svoje sodelavce itd. Pogosto je motivacija razumljena takole: nekdo nekaj stori, za to nekaj dobi. Pri takšnem razumevanju je v ospredju nagrada. Značilni primeri za to so denarne nagrade, višja plača, bonitete ali napredovanje na delovnem mestu. Takšno razumevanje motivacije je tudi v zasebnem življenju, saj otroci pogosto dobivajo nagrade za dobre ocene; najstnik pospravi svojo sobo, zato da bi lahko s prijatelji šel na zabavo; partner se žene za kariero, da bi imela družina yišji življenjski standard itn. Vidimo, da so različne oblike motivacije potrebne, saj drugi niso pripravljeni prostovoljno prispevati za določen cilj. Če nekoga motivirate na takšen način, z njim manipulirate, to pa pomeni, da ga želite voditi v svojo smer. To v bistvu pomeni, da v ospredju ni nagrajevanje drugega, ampak vaš lastni interes. Zato nas ne sme presenetiti, da ta oblika motivacije učinkuje kratek čas, saj ko nagrade ni, se nezaželeno vedenje hitro pojavi. Če želimo ljudi resnično motivirati, morajo imeti cilj, za katerega se je vredno potruditi. Zato jih moramo takrat, ko motiviramo druge, znati spodbuditi. To pomeni, da jim moramo predstaviti privlačen cilj, ki jih bo spodbudil, da bodo sami dobili veselje in ga skušali doseči z lastnimi močmi. Čustveno inteligentni ljudje so sposobni voditi, usmerjati in spodbujati ljudi. Christian Weisbach in Ursula Dach v knjigi Kako razvijemo čustveno inteligenco naštevata motive, ki spodbudijo veliko ljudi. Kdor rad sam določi svojo nalogo in jo pripelje do konca, bo motiviran, če mu boste omogočili popolno samostojnost. Tako bo lahko svojo nalogo razvijal na svojo lastno odgovornost. Nekoga drugega lahko to povsem prestraši. Če nerad dela sam in ima težave s prevzemanjem odgovornosti za posamezne odločitve, bo motiviran, če mu boste ponudili priložnost za sodelovanje v skupinskem projektu. Druge ljudi pa motivirajo npr. zaupanje v njihove sposobnosti, priznanje m potrditev, veselje pri delu, ustvarjalnost, svoboda pri odločanju m vrsta drugih ciljev. Mag. Simona Šarotar Žižek b te N »e h Zabavno 1 GERB Sanje zbujajo v nas željo Poustvarjanju. Mnogokrat 56 zasačimo, da se v mislih Poigravamo z neresničnimi Larini ali dogodki. Izložbe 111 vsa mogoča ponudba so kot nalašč, da začnemo •izmišljati o božiču, novem ktu, zabavah, oblekah, da ipd. Zabavno postane tudi vabilo, ki naj se ne bi sprevrglo v obsesijo, kaj leteči. Mala črna oblekica________ Izraz je večen, kot je enostavna oblika obleke. Ta ^jluia uniforma postane °sebna izpoved, če si dopustimo, da se bomo v ob-počutili fantastično. akrat nam ne bo težko saditi dodatkom. Oblače-5)e postane zabava, mi pa slikarsko platno, črna oblekica je torej "Uiverzalen izum, kot je ■■1 kostim. Kadar ne zna-11 ■ opredeliti dogodita popolnoma natančno, je pomembno, da se o tem po-ž®nimamo. Sila nerodno se anko počutimo na vratih korane, kjer vsi drugi lah-tQ plešejo na isto glasbo, le mi se v pričujočo zgodbo ne moremo vključiti. Vendar Nub vsej možni komuni-fMi še vedno velikokrat bojimo pred omaro in tuh pmo, kaj je premalo in kaj " taki situaciji nam na " lahko priskoči črna Ljudje, ki se zdravijo brez predhodnega pregleda pri zdravniku, običajno poiščejo nasvet pri farmacevtu v lekarni, Ta lahko ^edno več takih ljudi, ki so bili še e ameriški predsednik L W. Bush s soprogo ° Priredil večerjo (Bush ,' zdravico ni hotel popiti Potem pa se že čenče ... Najprej C/ fone v Washingtonu: je bila nekoliko za- Qa in se je z nosom ° zaletela v steklena Severina na odrskih deskah V New Orleansu. Princ je že doma v Angliji vztrajal, da obišče razdejani New Orleans, in Camilla je to vedela. Zato nikomur ni jasno, zakaj je obula neprimerne čevlje. vrata in tako zmedla princa in ljudi iz protokola. Naslednji dan je par obiskal New Orleans, ki ga je pred tem razdejal orkan Katrina Čeprav je Camilla vzela na pot goro kovčkov s pazljivo izbrano garderobo, se je v blatne ulice New Orleansa podala z neprimernimi čevlji z visokimi petami No, ko so prišli v San Francisco, je bilo spet vse v redu, in ko sta si zvečer ogledala muzikal Beach Blanket Babylon, sta se z igralci še fotografirala. ■m V Ameriški režiser, igralec, dobitnik štirih oskarjev Woody Allen bo I. decembra slavil 70. rojstni dan. Opomogel si je od številnih škandalov, ki so burili njegovo življenje, in zdaj daje vtis, da uživa s 35 let mlajšo soprogo Soon-Yi. Tudi ona je pravzaprav vzrok enega od škandalov iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ta se je začel, ko je leta 1992 Woddyjeva soproga Mia Farrow v njunem stanovanju našla fotografije gole posvojenke Soon-Yi Previn, ki je bila takrat stara 22 let, in Woodyja v vseh mogočih seksualnih pozah. Mia je takrat škandal razširila še na obtožbo, da je seksualno napadal tudi njeno hčerko Dylan. Pri škandalu je bil verjetno še najbolj prizadet sin, ki ga od takrat noče več videti in si je celo spremenil ime, ki mu ga je dal oče. Odvzeli so mu tudi pravico do skrbništva mlajše hčerke. Pozneje je Allen sicer uspel dokazati nedolžnost (razen s Soon-Yi), vendar si starega ugleda ni mogel več povrniti Woody se je leta 1997 s Soon-Yi v Benetkah poročil. To je bil njegov tretji zakon. Posvojila sta dva otroka. Zdaj je priznal, da v tem zakonu dolgo ni užival, čeprav je pričakoval ravno to. Njegova korejska soproga se je iz umirjenega in ponižnega dekleta spremenila v agresivno, dominantno soprogo, ki ga je nagovarjala, da je počel stvari, katerim se je vse življenje izogibal. Ko se je preselila v njegovo stanovanje, ga je preuredila po svojem okusu, nagovorila ga je, da je spremenil frizuro in se začel oblačiti, kot je bilo njej všeč. Alien je bil tih, vase zaprt človek. Niti na slovesnost ob podelitev oskarjev ni hotel iti. Oblačil se je staromodno in skromno. Potem pa je moral nositi Armanijeve obleke in voditi svojo novo soprogo na koncerte in v gledališče. Zdaj pravi, da se je vsega tega navadil in da je srečen, da je takrat njegova soproga Mia našla tiste presnete fotografije. »Če bi mi kdo takrat, ko sem bil mlad, rekel, da se bom poročil s 35 let mlajšo Korejko, ki ne bo iz show businessa, bi rekel, da je nor,« pravi režiser, katerega kariera se v zadnjem času ponovno vzpenja, Dodaja pa še: »Nima pojma tisti, ki trdi, da postane človek z leti modrejši. Tudi danes bi naredil enake napake, kot sem jih v mladosti!« Petem ko se je Severina Vučkovič (33) dokaj uspešno predstavila v muzikalu Karolina Riječka, se bo zdaj poskusila še v gledališču, V zagrebškem Kerempuhu bo odigrala monodramo Čakajoč na svojega človeka, ki naj bi jo posvetila svoji materi. Zgodba govori o natakarici za točilnim pultom, ki jo je zapustil človek, v katerega je bila neizmerno zaljubljena. On jo je zapustil in izginil brez sledu, ona pa ga je vseeno zvesto čakala. Zgodba se bo menda končala z nenavadnim preobratom. Tudi Severinina mati je bila natakarica in si je pokojnino zaslužila v majhnem splitskem lokalu Zdravljak. Očitno pa s to vlogo Severinine gledališke ambicije Še niso pri koncu. Prihodnje leto jo že čaka vloga baronice Castelli v Krleževi drami Gospoda Glembajevi, iz Beograda pa je menda prišla ponudba za sodelovanje v filmu, ki ga bo režiral tamkajšnji režiser Jagoš Markovič. Pc” - november 2005 48 Jožica Bogdan iz Stare Nove vasi pralci Pena se predstavljajo Med tistimi, ki imajo še posebej radi živali, je prav gotovo tudi 37-letna Jožica Bogdan, ki je odraščala na Gibini, prebivala nekaj časa na Šafarskem, zdaj pa že dvanajsto leto živi skupaj z zunajzakonskim partnerjem Vladom Bernjakom v Stari Novi vasi. Da ne pozabim omeniti, Vlado je, kot je posebej poudarila med pogovorom, sinonim za dobroto in njeno srečo. Koklji daje poljubčke t Jožica in psički Družina - Vlado je zaposlen kot varnostnik v Ljutomeru, 14-letna Barbara se trenutno najbolj navdušuje za orientalski ples, 11-letni Aleš pa za elektroniko in računalništvo. Raje na pašo kot k zvezkom in knjigam »Moje otroštvo? Preživljala sem ga na Gibini. Starša sta bila na delu v Nemčiji in domov sta prihajala bolj poredko. No, ko sem bila že malo večja, sem lahko tudi jaz šla med počitnicami v Nemčijo. Vedno sem dobila lepa darila in videla marsikaj zanimivega, toda starše sem pogrešala tudi doma. Na srečo sem bila v dobrih rokah babice Frančiške Kovačič. Pri hiši smo Stevek in Jožko To se je dogajalo pred tremi leti na Šafarskem, kjer je Jožica dobila v dar Pr° pomislite: mesar je bil pek Rožman iz Stare Nove vasi. Tudi to delo mu gre n dobro od rok. imeli tudi več domačih živali, ki sem jih zelo občudovala in se z nitmi veliko igrala, tudi s kurami in petelinom; ki sem jih lahko božala. Z veseljem sem gnala na pašo kravo, šolske knjige in zvezki pa mi niso preveč dišali. No, osnovno šolo sem kljub vsemu uspešno končala, nato pa sem se želela čim prej osamosvojiti. Ko mi je bilo šestnajst let, mi je uspelo dobiti službo v tovarni Mure v Ljutomeru, že s sedemnajstimi leti pa sem se poročila Vse je šlo po njenih željah in načrtih, dokler niso nastopile zakonske težave. Po petih letih se je z možem razšla, na srečo pa je čez čas spoznala prijatelja Vlada iz Stare Nove vasi, se preselila k njemu in sedaj sta skupaj že dvanajst let. Kot del srečne družine sta tudi hčerka Barbara in sm Aleš. Že kmalu je zelo dobro obvladala šivalni stroj v tovarni Mura. Šivanje jo tudi precej veseli. Žal pa ji je čez čas začela nagajati hrbtenica. Ker jo je včasih preveč bolela, je izrazila željo, da bi bila raje čistilka. To so potem tudi uredili. No, vmes je vseeno rade volje priskočila na pomoč pri šivanju svojim sodelavkam, če je bila sila. Medtem je bila, že na operaciji hrbtenice, razporejena pa je spet na delovno mesto šivalke. A brez bolniških dopustov žal ne gre Živali ji krajšajo čas, dajejo moč in veselje Tako se je lahko te dni veliko posvečala tudi psički Ajki, še zlasti njenim šestim mladičem (pasme samojed), ki so (bili) zelo živahni in igrivi. Na srečo so tudi Vlado m otroka ljubitelji živali, tako lahko delim srečnem trenutke tudi z njimi. Psički so medtem že našli druge lastnike in upam, da jih bodo imeli povsod radi. Mi pa imamo še naprej radi njihovo mamo Ajko in naši hišni ljubljenci so tudi muce, ptiči ceberci, papagaj Koki, ki mi z veseljem daje poljubčke, ribice v akvariju in želva v terariju. Ajka lahko tudi spi na koncu moje postelje, to je pri petah. Enkrat, ko sem odšla v službo, pa se je ulegla tudi na moje mesto. Vlado, ki ni slišal, kdaj sem vstala in odšla, je mislil, da sem zaspala, zato »me« je budil, dokler ni presenečen ugotovil, kdo leži poleg njega.« Lep avto zanjo ni pomemben Jožico pa veseli tudi slikanje, za kar se je navdušila že v osnovni šoli, ko je učiteljica Pred dvema letoma je bil pri hiši tudi morski ga je Jožica prav tako imela zelo rada. Pravi, da bi I ( želela, da nariše prizor z dedkom Mrazom. »To mi je očitno zelo dobro uspelo, saj je bila risba razstavljena in mogoče tudi kje objavljena. Moji najljubši motivi pa so živali in po- Papagaj Koki ji z veseli’*'1 daje poljubčke. krajina. Kot večino žensk veseli tudi delo z rožami-seveda ne morem tudi V' ■ kozmetike. Skoraj nikoli ■■ grem z doma, če se ' uredim. Pravzaprav je metika postala moja dodata dejavnost. Sem namreč topnica firme Oriflame '■ Švedske, ki ima v svoji P° nudbi kozmetiko za kože od glave do pet za ott0^ in odrasle.« Zaupala mi je še, d** rada potovala v Avstraf kjer bi obiskala bratr^ v veliko veselje, če bi lahko imeli doma še konje in11v Tanmca, da bi rada se in lepše uredila hišo % lico, lep avto pa zanj0 pomemben. Končno se nasmiha sreča tudi bratoma 54-letnemu Štefanu (na desni} in 51-letnemu Jožku Horvatu s Hotize, ki sta ostala sama, potem ko jima je pred petimi leti umrla mama. Pred dvema letoma pa so jima ognjeni zublji uničili ostrešje in lesene strope, tako da so se začele stene rušiti. Oba sta brez službe in živita od socialne podpore. Vsak zase sta si uredila svojo »luknjo« za prenočevanje. Sosedje, ki so to videli, pa tudi socialna služba in še nekateri drugi so spodbudili domačina in podžupana Občine Lendava Stanka Gjerkeša, da je stopil v akcijo. S pomočjo Zidarstva Padar bodo do zime vsakemu uredili sobo z elektriko in JOC vodo. Tega se seveda zelo veselita.