■D OLENJSKl LISI YU ISSN 0416-2242 Št. 42 (2148) Leto XLI Novo mesto, četrtek, 18. oktobra 1990 Cena: 13 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Vlaganje v otroka se tudi povrne S tridnevnega novomeškega posveta slovenskih vzgojiteljev o vzgojitelju — kreatorju predšolske vzgoje — Razočaranje nad odnosom ministrov NOVO MESTO — Od 11. do 13. oktobra je bil v Novem mestu — kije letos praznovalo 60-letnico organiziranega varstva predšolskih otrok — in na Otočcu osmi posvet vzgojnovarstvenih delavcev Slovenije o temi »Vzgojitelj-kreator predšolske vzgoje«. Prek 500 udeležencev oz. predvsem udeleženk iz slovenskih vrtcev in iz drugih vzgojnoizobraževalnih ustanov in služb je tri dni zavzeto iskalo poti, kako dejansko izhajati iz otroka ter usklajevati možnosti za čimkvalitetnejši otrokov razvoj. :s£ o NO' co 2E vd ndrej Čander < ,ar je kul- tni minister v Peterletovi vladi, nako-•1 sveto jezo tistih, ki se ne strinjajo z Bogovimi potezami, a če je to doživljal lfugod, pa med njegovim obiskom v j^vem mestu v ponedeljek, 15. ok topa, prav gotovo ni bilo nič takega, da P1 se moral vrniti v Ljubljano z občutjem, da seje spet komu zameril. V Noram mestu je dr. Capuder sodeloval na rarogli mizi o perečih vprašanjih kultne politike. Pogovor je vodil predalnik tukajšnje občinske skupščine Darjan Dvornik. Več |a kulturni strani. O NOVINARSTVU Z INISTROM STANIČEM NOVO MESTO — V torek, 16. okto-’a, je bila v Novem mestu okrogla miza o vinarstvu, ki jo je organiziral predsed-* novomeške občinske skupščine Mar-.n Dvornik, udeležil pa tudi slovenski lbc nnister za informiranje Slane Stanič. ;a l 'ovor je bil o medijih v sedanjem trenut-vt u in v prihodnosti. Za to slovenska vlada sik Ospcšeno pripravlja nov zakon o medi-df n. potem ko je poleti propadel njen po-iin tUs, da si dobi zakonsko možnost postav-i d anJa urednikov, kar je bilo sicer prikaza-art!’1 nujnostjo zaščite lastnine v medijih, e l '<>VOr je bil o nujnosti samostojne sloven-,(ai ‘c tiskovne agencije, o problemih tovariš 'dtega tiska in radijskih frekvenc. Kar pa ,v I ’ >nePosredncga« novinarstva tiče, se je jrt Postavil problem opranih novinarskih j | l0*ganov, še posebno pa vodstev novi-, "skih hiš. Novinarji — tudi našega lista c ? 'sm? prepričani, da smo prispevali svoje H °dpiranju političnega prostora in k se-njemu večstrankarstvu, da se trudimo ti objektivno, pokončno, s stalno di-co do trenutne politike in oblasti, Vodja pripravljalnega odbora, ravnateljica VVO Novo mesto Marjana Šetina-Kladnik, pravi, da je bil namen posveta, da se delavci iz predšolske dejavnosti srečajo, utrjujejo pripadnost temu humanemu poklicu, izmenjajo in poglabljajo praktična in teoretična spoznanja o vzgoji predšolskih otrok in vedah o otrokih in za otroke. Iskali so odgovore, kako v hitro spreminjajočih se razmerah delati še bolje, da bo otrokom omogočeno povsem izkoristiti svoje najbolj plastično obdobje, razvijati svoje sposobnosti in zgraditi zdrave in trdne temelje za nadaljnji razvoj. Udeleženke posveta so obdelale štiri vsebinske sklope. Kjer je toliko ustvarjalnih ur na kupu toliko pametnih glav, je seveda vsaj za manjšo knjigo spoznanj, idej, pobud. Omenimo jih le nekaj. Za vzgojitelje je potreben izbor ustreznih kadrov, nato pa njihovo intenzivno izobraževanje in neprekinjeno usposabljanje ter napredovanje. Primernejša bi morala biti izpeljava pripravništva in strokovnega izpita, JAVNI SHOD ČRNOMALJSKEGA DEMOSA ČRNOMELJ — V nedeljo, 21. oktobra, bo ob 17. uri v tukajšnjem kulturnem domu javni shod črnomaljskega Demosa. Po krajšem kulturnem programu bo najprej na vrsti krajša predstavitev dosedanjega dela občinskega Demosa, potem pa bodo spregovorili še visoki gostje shoda. Dr. Jože Pučnik, predsednik slovenskega Demosa, bo govoril o dosedanjem delu koalicije in njenih akcijah. Dr. Dušan Plut, član predsedstva Republike Slovenije, bo spregovoril o ustavni ureditvi in ekologiji. Dr. Dimitrij Rupel, republiški minister za mednarodno sodelovanje, bo govoril o mednarodni dejavnosti naše republike, Ivan Oman, član predsedstva Republike Slovenije, pa o spremembah v kmetijstvu in o denacionalizaciji. Beseda Izidorja Rejca, republiškega sekretarja za industrijo in gradbeništvo, pa bo tekla predvsem o gospodarstvu. Sledila bo javna tribuna o aktualnih dogodkih. Demos vabi na javni shod vse svoje člane in simpatizerje. , L^tRT PRI FRANČIŠKANIH — V torek, 9. oktobra, zvečer je bil v fran-m cerkvi v Novem mestu dobro obiskan koncert, posvečen 180-letnici x -! Jakoba Frančiška Zupana. Delaje izvajal pevski zbor Consortium musi-1 Ljubljane pod vodstvom Mirka Cudermana in s solisti Olgo Gracelj (so-0 ’> Dragico Kovačič (alt) in Marjanom Trčkom (tenor). (Foto: J, Pavlin) to bi moralo biti del nacionalnega programa, enako tudi vsaj sčasoma dve vzgojiteljici v vseh oddelkih. Vzgoja naj bi POSVET SLOVENSKIH VZGOJITELJEV — Tri dni pretekli teden je preko 500 slovenskih vzgojiteljev v Novem mestu in na Otočcu iskalo poti, kako do čimkvalitetnejše predšolske vzgoje. spremljala otrokov razvoj oz. ga vlekla naprej do tja, kamor zmore. Pri upoštevanju otroka v vzgojnem procesu je potrebno upoštevati posebnosti otroka in razvojne zakonitosti. To je zahtevna naloga, zato naj bi strokovne vede dajale usmeritev vzgojiteljem, namesto z gospodarje- • Vsekakor je vlaganje v otroka investicija za našo bodočnost, je bilo slišati na posvetu slovenskih vzgojiteljev, in zaradi tega za to ne bi smelo manjkati denarja. Tuje treba poudariti, daje bila večina udeleženk posveta razočarana nad predstavitvijo vizije razvoja predšolske vzgoje s strani ministrice za zdravstvo in socialno politiko dr. Ka(je Boh, ki si je tudi vzela vsega urico za stik s tem posvetom in udeleženci. Šolski minister dr. Peter Vencelj, ki ga še enkrat niso slišali govoriti o tem področju, pa je sploh poslal le pozdravni telegram, s čimer jih je bolj užalil kot razveselil. njem naj bi bili ravnatelji in drugi vodilni delavci v tej dejavnosti obremenjeni s pedagoškim vodenjem, svetovanjem in raziskovanjem, inovacije in eksperimentalni programi morajo biti dobro metodološko zastavljeni. Sodelovanje s starši je zastavljeno, prav o tem pa dobe vzgojitelji v šoli najmanj znanja. Poudarjeno je bilo, daje treba iz doseženega vse dobro obdržati tudi v prihodnosti itd. Z. L.-D. PREDSEDNIK VLADE OBISKAL OSILNICO — Lojze Peterle se je v soboto udeležil ustanovnega občnega zbora krajevne organizacije SKD v Osilnici in je tudi odgovarjal (skupaj z ministrom Izidorjem Rejcem) na vprašanja članov stranke, drugih krajanov in gostov. (Foto: Primc) Predsednik IS Lojze Peterle med Osilničani Ustanovni zbor SKD OSILNICA — Predsednik izvršnega sveta Slovenije Lojze Peterle je skupaj z ministrom za gospodarstvo Izidorjem Rejcem obiskal v soboto Osilnico. Oba sta sodelovala na ustanovnem občnem zboru krajevne organizacije SKD za Osilnico, nato pa sta na javni tribuni odgovarjala na vprašanja udeležencev, ki so prišli na zbor s slovenske in hrvaške strani Kolpe in Čabran-ke. _ Bo Slovenija kdaj samostojna? Ne želimo, da bi drugi odločali v našem imenu o zadevah, ki so za nas življenjskega pomena. Predlagamo konfederacijo kot prostovoljno skupnost narodov Jugoslavi-je. Kaže pa, da to ni sprejemljivo za vse. Pogoj za združitev v konfederacijo je suverena Slovenija, je rekel predsednik Lojze Peterle. Kočevska občina je nekaj posebnega in bo potreben do nje tudi poseben odnos. O tem se dogovarjamo z občinskim vodstvom. Razvojna izhodišča kočevske občine bo treba ponovno preveriti. Potrebni so tudi novi projekti za posamezna območja občine. Na Kočevskem je veliko možnosti za turizem, predvsem še kmečki turizem. Osilnica ima cestno povezavo s Kočevjem in Slovenijo le preko Hrvaške. • USTANOVILI SKD —Minulo soboto so v Osilnici ustanovili krajevni odbor Krščanskih demokratov. V odbor so bili izvoljeni Jože Janež, Tomo Lokner, Slavko Štimec, Marjana Malnar, Angela Malnar in Biserka Lok-nar. To je prvi krajevni odbor te stranke v kočevski občini. V razpravi sta se oglasila tudi predsednika občinskih skupščin Kočevje in Cabar pa tudi nekateri s hrvaške strani. Predvsem so poudarjali zgledno sodelovanje slovenske in hrvaške strani tega območja. Se posebno je presenetilo, daje predsednik čabarske občine Branko Kovač govoril v slovenščini. J. PRIMC BERITE DANES! na 2. strani: • »Sposobni smo zagotoviti mir« na 3. strani: • Samo govorice ali tudi resnica? na 4. strani: • Vladni program dobil podporo na 5. strani: • Sklad je najbolj buril duhove na 7. strani: • Edino središče brez gledališča na 9. strani: • Podjetje s toliko mrtvih bi že zdavnaj zaprli na 10. strani: • Podjetništvo: doslej ni še nihče bankrotiral na 13. strani: • Sodobna Noetova barka pred plovbo na 14. strani: • Bodo Trendu ostali avti in prihranki Na Blanci protestni zbor zoper odlagališče NSRAO Sporočilo na nedeljskem shodu: »Svojo vlogo ob-robnosti smo sprejeli in jo nameravamo obdržati« BLANCA »Odločno izjavljamo, da smo pripravljeni z vsemi pravnimi in ostalimi sredstvi braniti svoj kraj pred vsakim posegom. Zavedajoč se svoje obrobnosti, ki nam jo je vsilila dosedanja ureditev, želimo dokazati, da je ta samo navidezna, kar dokazuje, da smo vso infrastrukturo: ceste, vodovode, telefon, kabliranje elektroinstalacij, zgradili oz. opravili sami, ob zelo majhni pomoči skladov, v katerih se nabira tudi naš denar. Z izvedenimi akcijami in rezultati smo svojo vlogo obrobnosti sprejeli in jo nameravamo tudi v bodoče obdržati!« M. Kučan in dr. D. Plut med Srbi v Beli krajini Zoper kaiitev sožitja ČRNOMEU, BOJANCI — V ponedeljek sta obiskala črnomaljsko občino predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in član predsedstva dr. Dušan Plut. Najodgovornejši občinski možje so ju v Črnomlju seznanili z ne preveč rožnatim položajem v občini, potem pa sta obiskala Bojance, kjer sta se srečala s prebivalci štirih vasi, v katerih živijo belokranjski Srbi. Milan Kučan je v Črnomlju govoril o razmerah pri nas ter o preizkušnjah, pred katerimi stojimo, a nanje še ne vemo odgovora. Dr. Dušan Plut pa je opozoril na vprašanje lastnega znanja kot motoija za nadaljnji razvoj, ki pa ga je v Beli krajini premalo. Zato je predlagal ustanavljanje manjših razvojnih centrov. Sicer pa bodo v občini pri nadaljnjem razvoju potrebovali vsaj razumevanje, če že ne pomoč republike. V Bojancih sta se gosta srečala s predstavniki Marindola, Miličev, Paunovičev in Bojancev, torej vasi, v katerih živijo belokranjski Srbi. Kot je povedal predstavnik gostiteljev Mladen Radojčič, okrog 300 ljudi živi na način, ki so si ga sami izbrali, sami odločajo o svoji veroizpovedi, jeziku, običajih. Moti pa jih, da se dobrih 400 let, odkar živijo na tem ozemlju, ni toliko govorilo o njih, kot od mitingarske evforije naprej. Od takrat, ko je pred dobrima dvema letoma nekdo v njihovem imenu poslal pismo na republiko ter jih hotel prikazati kot ogrožene od večinskega naroda, so se znašli v vlogi predhodnika boja Srbov za pravice v Sloveniji. V vlogi .orej, ki si je niso želeli. »Smo proti temu, da bi se kdo v imenu nas ali brez. nas boril za naše pravice. Nočemo .pomoči’ iz Srbije in bomo sami poskrbeli zase, brez mitingov in jurišev,« je poudaril Radojčič. »Prav iz pritiskov Srbov na belokranjske Srbe pa je potrebno potegnili tudi pozitivno stran, saj so nas ponovno spomnili, da tukaj živijo ljudje srbskega porekla,« je opomnil Plut ter opozoril, daje bilo zapiranje šol v Marindolu in Bojancih pred skoraj tremi desetletji politična napaka. Dolžnost ljudi v štirih srbskih vaseh ni le, da ohranijo etničnost, religijo, zgodovino, temveč da negujejo tudi dvojezičnost. Kučan je poudarit, da želimo biti sodobna evropska družba, takšna družba pa predpostavlja svobodo in enakopravnost njenih državljanov. Naše izhodišče do manjšin je, da je večina pripravljena priznati manjšini več pravic, kot jih ima sama. »Vi ste dobri državljani Republike Slovenije in dobri Srbi. Ena trditev tukaj ne izključuje druge. Greh srbske politike pa je, da spre ljudi zato, ker so različnih narodnosti. Takšne pravice pa nima nihče. Če živimo skupaj, potem si naredimo življenje takšno, da si ne bomo v breme, ampak drug drugemu v pomoč,« je dejal Kučan. M. BEZEK-JAKŠE PROTEST — Na Blanci so protestirali zoper odlagališče NSRAO tudi pionirji s transparenti in mladinci s protestnim pismom, ki gaje prebrala Alenka Mešiček. Nikogar ni bilo, ki ne bi podpisal odločne protestne izjave. (Foto: P. Perc) KOLIKO ŠKODE KOČEVJE — V zadnjem letu dni je bilo na družbenih farmah in večjih zasebnih kmetijah za preko 3,5 milijona din škode od divjadi. Divjad popase najlepšo travo, razrije travnike in njive, uničuje ali požre fižol, koruzo, krompir, zelenjavo, sadje in drugo, medved je ubil 4 ovce, 6 ovac pa pogrešajo in jih je verjetno tudi odnesel medved. Izmed vseh lovskih organizacij pa je škodo zadovoljivo poravnalo le Gojitveno lovišče Medved. Nadaljevalo se bo toplo vreme. Sprva bo še precej oblačno, možne so tudi manjše padavine, v nedeljo pa se bo spet zjasnilo. Tako so med drugim zapisali krajani Ciomjega Leskovca in zaselkov, ki mejijo na to območje, v protestni izjavi, ki so jo v nedeljo na protestnem zboru na Blanci tudi podpisali. Krajani iz KS Senovo in KS Blanca so v protestni izjavi še sporočili slovenski javnosti ter skupščinam občine Krško in Sevnica, skupščini in izvršnemu svetu, predsedstvu Republike Slovenije, da svojega čistega območja ne dajo za nikakršno ceno za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). S to izjavo, ki sojo, potem ko jo ie na protestnem zboru prebral Andrej Kozmus, najprej potrdili z viharnim aplavzom, zatem pa še, kot že rečeno, s podpisi, so krajani izrazili protest, ker so Gornji Leskovec strokovnjaki v študiji, ki jo je naročila krška nuklearka uvrstili med 10 možnih lokacij za odlagališče NSRAO v Sloveniji. Krajani so očitali lokalnim oz. občinskim funkcionarjem, da se niso dovolj odločno postavili v bran njihovih interesov, kakor so to storili \ drugih slovenskih občinah, kjer so tudi možne lokacije za odlagališče NSRAO. Predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič je dokaj pomirila duhove, ko je pojasnila, da družno s Krčani snujejo odločno fronto nasprotovanja odlagališču NSRAO na tem območju med obema občinama. „ P. PERC Duh iz steklenice Nedavno tega je član republiškega predsedstva dr. Dušan Plut dejal, da je JE Krško temeljni kamen političnih sporov med Hrvaško in Slovenijo. V soboto je podpredsednik slovenske vlade dr. Šešerko na Radiu Slo venija dejal, da bi bilo najbolje, ko bi stalno odlagališče za radioaktivne odpadke zgradili na Hrvaškem in si tako porazdelili jedrska ekološka bremena. Pretekli četrtek pa so v krškem kulturnem domu na tiskovni konferenci predstavili prvi del celotne akcije. Kot je povedal inž. Jeran iz ljubljanskega IB Elektroprojekta, je sedaj v prvi fazi znanih 10 območij, kjer bi lahko bila odlagališča. Ta območja so dobili tako, da so izločili kot možne lokacije vse liste, ki niso ustrezale po 7 kriterijih. Ti pa so: narodni park, naselje z več kot 5000prebivalcev, rezervati pitne vode, aktivne seizmične prelomnice, geotermalna in poplavna območja, bližina rudnikov mineralov, nafte ali plina itd. Po teh merilih so najprimernejša področja Zgornja Jamnica (občina Ravne na Koroškem), Pernice (Dravograd in Radlje), Otiški Vrh (Dravograd), Arnače (Velenje, Žalec), zahodne Haloze (Ptuj, Slovenska Bistrica), srednje Haloze (Ptuj), vzhodne Haloze (Ptuj), Breze (Laško), Zgornji Leskovec (Krško, Sevnica). Duha so zdaj spustili iz steklenice in nazaj ga nikakor ne bo mogoče spraviti, dokler odlagališče ne bo dograjeno. Do takrat pa bo treba počakali najmanj štiri leta, v teh štirih letih pa se glede na pospešeno politiko v Sloveniji in Jugoslaviji lahko mar-■ sikaj dogodi. Slej ko prej ostaja dejstvo, da bo stroka našla primerne lokacije, končni blagoslov pa bo dala politika. Svet se pač ni dosti spremenil. J. SIMČIČ 'A' ■ Slovenci tretjič ob vojsko? »Zbogom, orožje« je geslo načrta Zelenih Slovenije, po katerem naj bi Slovenija postala demilitarizirana država, hkrati pa je predsedstvo Zelenih sklenilo zahtevati, naj bi v novo slovensko ustavo vnesli tako imenovani mirovni člen, po katerem naša republika ne bi imela vojske. Mirovni člen naj bi že do novembra podpisalo 100.000 ljudi, če to ne bo dovolj velik pritisk za vnos v ustavo, bodo zeleni zahtevali referendum o tem. V izjavi za javnost je pobudo zelenih o demilitarizaciji Slovenije in idejo o ukinitvi armtuie pozdravila tudi ZSMS-Liberalna stranka Predsedstvo Zelenih Slovenije je v lej najnovejši kampanji protestiralo tudi zoper reklamiranje orožja na TV Slovenija Kot je znano, je televizija v četrkovem tedniku prikazala propagandni film slovenskega notranjega ministrstva o brzostrelki MG V 176, ki jo izdeluje Gorenje. Odpor do lega zelo zmogljivega orožja je v samostojni izjavi izrazil tudi dr. Dušan Plut lz njegovih besedni razvidno, ali je govoril kot prvak zelenih ali kot član Predsedstva Republike Slovenije. Plut je menil, »da je v trenutku, ko ponovno razmišljajo o nasilnem prek rajanju Jugoslavije in nasilnih metodah reševanja problemov v državi, takšna reklamna akcija popolnoma depla-sirana«. Po Plutu sedaj potrebujemo predvsem dialog z vsemi, vključno z JLA, reklama za orožje v informativnem delu programa TV Slovenije pa je po njegovem »tudi s stališča plačnikov TV naročnine skrajno neokusna«. Seveda se je mogoče strinjati s trditvijo, da je bi! prikaz delovanja brzostrelke MG V 176 (poleg informacije) tudi reklama za to orožje, vendar je reklama tudi pomp, ki so ga okoli tega naredili zeleni, lonček pa bliskovito pritaknili mladi liberalci V politiki je tako, da imaš uresničljive in neuresničljive ideje, na koncu se običajno pokaže, da so celo uresničljive zelo okleščene. Kaj je vodilo zelene in z njimi mlade liberalce, da so šli v naskok za demilitarizacijo Slovenije in ukinitev vojske v času. ko v Jugi kar odzvanja od orožja? Se zeleni in sopotniki ne zavedajo, da lanskega bratskega mitinga v Ljubljani ni preprečilo miroljubno prenašanje polžev in mravelj čez gozdne stezice, ustavila ga je vednost, da bo slovenska država zoper hajduke in razgrajače uporabila vsa legalna sredstva Oboroženih provokatorjev z juga na mejni postaji Dobova niso lovili zeleni, v nevarnost so se podajali slovenski miličniki, slavna JLA se je pretegovala v kasarnah, Srbija v Ljubljani ni ogrožena Najbrž ga ni Slovenca ki se ne bi strinjal z idejo, po kateri naj bi Slovenija postala mirovna oaza Evrope. Po dr. Plutu Slovenci ob odhodu JLA ne bi vzpostavili lastne vojske, varovanje meja bi v demilitarizirani Sloveniji opravljala policija ohranili pa bi tudi teritorialno obrambo. Eden od argumentov zelenih je tudi, da je sicer kar dobro oboroženi Kuvajt klonil vpolure. No, potem se pa kar vdajmo. Prepričan sem, da hi referendum pokazal, da si Slovenci v teh časih žele svojo vojsko, vojsko, ki jim jo je prvič vzela stara Jugos-la vija drugič nova tretjič pa bodo to morda zeleni v navezi z liberalci Kakšne in katere so funkcije armade v modemi državi se v Evropi ne- kako ve, spoštovanja vredno vojsko ima zaenkrat celo Švica, ki jo v naj- boljšem primeru lahko napadejo samo marsovci Samo bog, zeleni in del liberalcev vedo, zakaj je bila pobuda o popolnem razvojačenju Slovenije sprožena v tako neprimernem trenutku. Mogoč pa je tudi zelo preprost odgovor. Reklama za karkoli (tudi za stranko) je največja, če v najbolj nemogočih časih zahtevaš nemogoče. Če je tako, se zeleni, mladi liberalci in dr. Plut ne razlikujejo veliko od domnevno sporne reklame za slovensko brzostrelko. Razlika je samo v tem, da MG V 176 deluje. M. BAUER »Sposobni smo zagotoviti mir« Notranji minister Igor Bavčar v Novem mestu — Pravni nasledniki Jugoslavije so vsi njeni deli — Janez Janša ni pretiraval glede moči slovenske TO NOVO MESTO — »V časih, ko smo priče in akterji jugoslovanske razporo-ke, je slovenska oblast trdno odločena, da se konflikti, kot so Knin, Kosovo, dogajanja v BiH in v Sandaku, ne bodo prenesli na slovensko ozemlje. To je ključna opredelitev, o tem je dosežen sporazum v ustavnem loku. Prepričan sem, da smo kos tej nalogi, hkrati pa vam zagotavljam, da imamo za to porebno moč in sredstva,« je poudaril Igor Bavčar, minister za notranje zadeve Republike Slovenije, na zelo obiskani okrogli mizi, ki jo je v Novem mestu priredilo vodstvo tukajšnje SDZ. Potem ko je Bavčar povedal, da je temeljna politična naloga Slovencev referendumsko sprejetje nove slovenske ustave (to mora biti opravljeno v naslednjih mesecih), je komentiral predsednika dr. Borisava Joviča videnje Jugoslavije. Po Bavčarju razume dr. Jovič razpravo o prihodnji ureditvi Jugoslavije kot posledico dejstva, da bodo Slovenci odšli iz J ugosla vije. ta pa bo ostala. Naše stališče je, da so pravni nasledniki Jugoslavije vsi njeni deli, torej tudi Slovenija. Gre za premoženje, dolgove, devizne rezerve itd. Pogovore o tem Slovenija pogojuje z. demokratičnimi in svobodnimi volitvami v vseh republikah. Potreben bo tudi stečajni upravitelj države Jugoslavije, Igor Bavčarje rekel, da bi bila to lahko Markovičeva vlada, s predsedstvom SFRJ pa se nimamo Slovenci v tej zgodbi kaj po- skega ljudstva. Rekel je, da razume, da je JLA morala storiti, kar je, vendar bo nastopil čas, ko se bo sama umaknila. Zdaj je celotna slovenska teritorialna obramba v rokah slovenske države. Število pripadnikov teh enot ni majhno, prav tako ne njihova moč. Po Bavčarju obrambni minister Janez Janša ni pretiraval, ko je izjavil, da je slovenska TO kakovostno boljša vojska od JLA. Govor je bil tudi o slovenski policiji in njeni prenovi. Njen prvi možje poudaril, da si želimo moderno policijo po evropskih merah. Taka policija je seveda nezdružljiva z idejo, da nastopa v imenu te ali one stranke ali ideje. Slovenska policija te vloge ne igra več, tuje soji kakršnekoli politične ambicije. Eden od primerov depolitizacije policije je tudi nedavna opozorilna stavka policistov, dejanje, ki bi bilo v prejšnjem režimu popolnoma neverjetno po ideji, kaj šele po izvedbi. M. BAUER govaijati. Gost večera je razložil, zakaj smo Slovenci rezervirani do Markovi- čevega modela razrešitve jugoslovanskega vozla. Zoper idejo ZIS sta že zdaj dve republiki, po volitvah bo morda še kakšna. Ne glede na to pa je Bavčar prizadevanja zveznega premiera ocenil kot pomembno protiutež, srbski politiki. Ko je notranji minister pojasnjeval ukrepe po vojaški zasedbi nekdanjega poveljstva TO na Prežihovi, je poudaril, da smo želeli doseči, da vojaške sile ne sedaj ne v prihodnje nihče ne bo uporabil mimo slovenskih oblasti in sloven- PRIPRAVUAJO DEKLARACIJO O KOČEVSKI KOČEVJE — Na zadnjem pogovoru predstavnikov strank s predsedni- Bogomirja Stefaniča. NOV POBOT DOLGOV Igor Bavčar: naša policija je depolitizirana Krek kot narodni buditelj Na Krekovem dnevu v Šentjanžu govoril Ivan Oman -Organizatorja slovesnosti SKD in SKZ ŠENTJANŽ NA DOLENJSKEM — »Živimo v obdobju, ko bi bil našemu narodu ponovno potreben veliki Krek, ki bi nas spodbujal in ki bi nam kazal pot v prihodnost. Danes ne bomo govorili o Kreku duhovniku, teološkem pro-fesorju. Nas zanima Krek — javni delavec, politik in organizator,« je dejal slavnostni govornik na nedeljskem Krekovem dnevu v Šentjanžu član predsedstva Republike Slovenije in predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman. Z zadružništvom je Krek po Omanovih besedah organiziral prve elemente socialne države. V zadružnih organizacijah je Krek videl tisto sredstvo samopomoči za kmete, male obrtnike in delavce. S katerimi se le-ti lahko ubranijo pred oderuškimi kapitalisti. Z zadružni- ništva. Potrebujemo pa tudi drugačnih oblik tega gibanja in organiziranja. Na primer potrošniške zadruge po vzorcu nekdanjih konzumnih zadrug. To je v ncokapitalistični družbi, kar imamo sedaj, edini način za boj proti industrijsko-trgov-skim monopolom,« je poudaril Oman. Krek je mirno in potrpežljivo uresničeval svoje načrte v korist preprostih ljudi in tako brez pompa delamo tudi pri Slovenski kmečki zvezi, je še omenil predsednik SKZ in dodal, da morajo zato dostikrat poslušati očitke, da ne delajo, daje sk; SKZ zatajila, kar pa ni res. mi hranilnicami je Krek postavil i finančni samostoj- tcmelj slovenski I nosti. »Šele sedaj prihajamo zopet v lbdobje, ko bo ponovno mogoče 'iviti resnično zadružništvo, tak-% kakršnega si je zamislil Janez, mgelist Krek. Zdaj imamo upa-v preporod kmečkega zadruž- Dobri poznavalec Krekovega življenja, že pokojni prof. Ivan Dolenc, je nekoč dejal, da so Kreka označevali kot rdečega socialista v črnem talarju. Toda njegov socializem je temeljil na krščanskem socialnem nauku. Krek seje zavedal krivic, ki jim je bil izpostavljen mali človek - delavec, kmet. Krek je bil tudi pobudnik jugoslovanskega gibanja in Majniške deklaracije. P. PERC Poglavitna usmeritev so ^vyvvvvvvwwwvvwvvvv\ c Naša anketa 3 tuja tržišča ] Novinarstvo bo preživelo Slavko Guštin: »Prihodnosti Pionirja ne vidim črne« NOVO MESTO — GIP Pionirje eno redkih gradbenih podjetij pri nas, ki je kljub težkim gospodarskim razmeram obstalo enako veliko. Zaradi reorganizacije sedaj v.d. generalnega direktorja Slavko Guštin zatrjuje, da zaenkrat tudi dosti uspešno premagujejo težave, ki so povsod velike, z. ozirom na to, da so sc investicijska dela letos zmanjšala za več kot polovico, da je stanovanjska gradnja praktično zastala in da je tudi turistične mnogo manj. »Borimo se za delo in ne razmišljamo o odpuščanju delavcev. Mislimo, da mora podjetje s svojim razvojem zagotavljati nova delovna mesta. Pionir bo tako prišel ven tudi z novimi programi (nova mešana podjetja), predvsem v smeri trgovine in turizma, ki sta tesno povezana z gradbeništvom. Občasno pa so zdaj posamezni profili res brez dela in prakticiramo čakanje na domu. Sicer je delovno vzdušje pri nas po splošni oceni boljše kot prej, seveda Slavko Guštin kom občinske skupščine Kočevje Mihaelom Petrovičem jih je predsednik seznanil, daje v pripravi posebna deklaracija o Kočevski. V njej bodo prikazali, kaj vse zavira razvoj te občine, nakazane pa bodo tudi možnosti za izhod iz tega nezavidnega položaja. Občinska skupščina bo tudi imenovala komisijo za raziskovanje medvojnih in povojnih pobojev. Vanjo bodo predlagale posamezne stranke po enega člana. SDZ je že predlagaja Iveta Staniča, SKD pa igomiria Šli NOVO MESTO — Zaradi velike medsebojne zadolženosti slovenskih podjetij in razmeroma ugodnih rezultatov pri prejšnjih pobotih so se v Službi družbenega knjigovodstva odločili, da bodo letos pripravili še tri takšne medsebojne poravnave dolgov med podjetji. Poboti bodo 20. oktobra, 17. novembra in 15. decembra. SDK opravlja ta postopek brezplačno in nima nikakršnih negativnih, ampak le pozitivne posledice za zadolžena podjetja. • Verbalni delikt smo ukinili, toda ko gledam člane nekaterih strank, bi najraje predlagal uvedbo vizualnega delikta. (Hadži-kostič) tudi iz. strahu za delo. Naše plače so za 10 odst. nad povprečjem v gradbenštvu, so pa nižje od povprečja v gospodarstvu. Zdaj bomo šli na izvajanje kolektivne pogodbe in bodo nekaj višje. Vesti o bajnih zaslužkih naših vodilnih pa so čvekanje,« trdi Slavko Guštin. Pionirjeva glavna usmeritev so tuja tržišča, domače, posebno v lokalnem okviru, za njihove kapacitete malo pomeni. Zdaj imajo pet gradbišč v Sovjetski zvezi, ha Poljskem so pred kratkim dogradili en hotel, zdaj uspešno drugega, dogovarjajo se še za tri, prav tako za gradnjo velike bolnišnice v Rusiji. Nekaj dela bo vendar tudi doma: hotela v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, začenjajo gradnjo v Čatcš-kih Toplicah, v Vidmu Krško, poslovne stavbe v Ribnici, poslovnega centra v Ljubljani, v pripravi je program za Reko, kljub težavam se dogovarjajo za nove projekte v Zagrebu. Naprej gradijo tudi novomeški trgovskoposlovni center Novi trg. Za tukajšnjo blagovnico se dogovaija-jo za sovlaganje z Avstrijci, saj kaže, da pri novomeških trgovcih ni ne dovolj denarja niti prave volje za nujen večji obseg širjenja trgovine. V fazi prilagajanja tržnemu gospodarjenju so v Pionirju naredili tudi dosti temeljito reorganizacijo. »Mislim, da smo prav zastavili. Dali smo veliko samostojnost obratom, ki bodo sčasoma lahko postali tudi samostojna podjetja. Na ta način bomb tudi lažje dobili tuje sovlagatelje za posamezne programe, za kar že so interesenti, čeprav je zaradi negotovih političnih razmer to dogovarjanje sedaj precej zastalo. Organizacijo bomo dopolnili, ko bo zakonsko urejeno to z. lastništvom. Pionir bo vsekakor ostal kapitalsko povezan, vsaka enota pa mora živeti in se razvijati iz svojega zaslužka, zaradi česar na vodilne kadre pritiskamo za izstavljanje in poravnanje računov, medtem ko se do zdaj niso ukvarjali s problemi likvidnosti. Ti so veliki, saj se vsaj stanovanja danes počasi prodajajo, banke pa nas mnogo premalo spremljajo. Sicer zdaj potekajo razgovori, da bi tudi naše banke bolj kreditirale kupce, da bi se prodaja pospešila,« pravi Guštin, ki ob razpisu za direktorja konec leta ne misli pustiti Pionirja na cedilu, če ga bo kolektiv še hotel na tem mestu. Z. LINDIČ-DRAGAŠ ljubljanska banka Dolenjska banka d d Novo mesto _________ NAJEM SEFA Ljubljanska banka-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto je v letu 1990 uvedla novo storitev — poslovanje s sefi. Najem sefa bo za marsikoga prava rešitev za varno hranjenje predmetov posebne vrednosti, vrednostnih papirjev in doku kumentov. Na sedežu banke v Novem mestu, Kettejev drevored 1, je občanom in drugim namenjeno večje število sefov (predalčkov), ki so različne velikosti. Najem sefa in drugo zainteresirani lahko uredijo ob ponedeljkih od 12.30 do 16.30 ure, v sredo in petek pa od 8. do 12. ure. Varčevalce banke in druge občane vabimo, da razmislijo o varnem hranjenju svojih dragocenosti in dokumentov osebnih vrednosti v sefu Ljubljanske banke-Dolenjske banke d.d. Novo mesto. Informacije o načinu in ceni najema sefa zainteresirani občani lahko dobijo na sedežu banke v Novem mestu (telefon 22-213 int. 228) in pri vseh vodjih enot na območju banke. Eden prvih ukrepov naše nove vlade, postavljene od parlamenta, izvoljenega na prvih povojnih tajnih, večstrankarskih in demokratičnih volitvah, je bila uvedba sestankovanja za zaprtimi vrati, brez. navzočnosti novinarjev. Nenavadno hitro soji v tem sledili tudi izvršni sveti nekaterih občin. Prisotnost novinarjev že pri razpravah in oblikovanju mnenj, stališč in sklepov o posamezni zadevi naj bi menda škodila oz. preprečevala objektivno informiranje javnosti. Tako vsaj nekateri razlagajo to zadevo in kot vrhunski dosežek ponujajo tiskovne konference po končani seji, na katerih naj bi bili novinarji seznanjeni z obravnavano temo in vladnimi ukrepi. Škoda, pa tako smo se vsi veselili demokracije, ki so nam jo pred volitvami vsi tako obljubljali. Prav javnost delaje namreč temelj demokracije. S sejami za zaprtimi vrati je mogoče marsikaj prikriti: boj ali manj umazane igrice, sejanje bolj po domače, nesposobnost itd. Vsemu temu z odpravo sistema partijskega enoumja, žal, še nismo dali slovesa in novinarstvo in novinarji kot sedma sila razpolagajo s sposobnostjo in močjo to pokazati javnosti. To pa gotovo nikomur ni všeč, od tu takšni in drugačni poskusi obvladovanja medijev in novinarjev in oblastniško zapiranje vrat pred njimi in s tem pred javnostjo. A kakorkoli že — novinarstvo bo dlje od te in od vsakršne oblasti in dejstvo je, da manj ko poveš novinarjem, bolj zoprno so radovedni. Škoda pa je, da smo bili za en del demokracije že opeharjeni. BOŠTJAN KOVAČIČ, predsednik izvršnega sveta občine Novo mesto: »V načelu sem za odprto in svobodno informiranje in torej tudi za odprte seje izvršnega sveta. Take so do sedaj pri nas tudi bile. Seveda pa so pri obravnavanju določenih tem tudi izjeme. Pri nas se je do sedaj zgodilo le dvakrat. Enega od članov izvršnega sveta smo določili za to, da skrbi za stike z novinarji in jim na zahtevo daje podrobnejša pojasnila, kar, mislim, je nova kvaliteta v stikih z javnostjo.« FRANC ČERNELIČ, predsednik izvršnega sveta občine Krško: »Ne vidim nobenega posebnega razloga, da bi zapirali informacije novinarjem, ker bi to pomenilo, da zapiramo vrata javnosti. Seveda pa želimo in pričakujemo od novinarjev, da bodo poročali korektno in konkretno, da odprtih vrat ne bodo zlorabljali. Poleg tega, da so seje javne, so novinarjem na voljo tudi vsa potrebna gradiva. Odprtost pa ne velja le za novinarje, ampak tudi za stranke, ki nas pogosto kličejo in se posvetujejo z nami.« JOŽE REBOLJ, predsednik trebanjskega izvršnega sveta: »Menim, da seje način, ki ga imamo, to je, daje novinar prisoten na sejah izvršnega sveta, pokazal kot dober. Zaenkrat tega načina dela ne mislimo spreminjati. Motilo bi me, če bi kdo rekel, da zapiramo informacije, in tudi iz tega razloga ne bomo zapirali vrat objektivnemu informiranju. Zaprte seje ponekod so lahko tudi posledica poročanja, v katerem objavljene informacije o na primer neki razpravi niso bile skladne z razpravo samo.« JOŽE MATEKOVIČ, predsednik metliškega izvršnega sveta: »Skupaj z gradivom za seje izvršnega sveta pošljemo novinaijem tudi vabila. O zapiranju sej zanje še nisem razmišljal, tudi zato ne, ker se mi zapiranje sej za javnost ne zdi primerno, če ne gre za zares delikatne zadeve, ki jih moramo . obravnavati. Sicer pa je tudi res, da na naše ! seje novinarjev še ni bilo. Se pa po seji po-‘ zanimajo, o čem smo govorili in kaj smo sprejeli, tako da so o našem delu sproti seznanjeni.« ANTON HORVAT, predsednik črnomaljskega izvršnega sveta: »Edini razlog, da smo pri nas zaprli seje izvršnega sveta za novinarjeve bil, da ne bi pisali o nedorečenih zadevah, da bi torej bolj pisali o sklepih kot pa o razpravi. Vprašljiva je koristnost objavljanja informacij, dokler se mnenja članov IŠ ne izkristalizirajo in dokler ne sprejmemo skupnih stališč. Sicer pa smo se dogovorili, da bomo oblikovali po seji sklepe in jih posredovali vsem zainteresiranim novinaijem.« LADO LENASS1, predsednik izvršnega sveta občine Kočevje: »V načelu sem za popolnoma odprte sqe izvršnega sveta. Prizadevam pa si, da bi bile seje bolje pripravljene in zato tudi krajše. To pa pomeni, daje potrebno na seji določiti, o katerih aktualnih zadevah bomo razpravljali na prihodnji seji, in nato temeljito pripraviti gradivo in predloge za sprejem. Doslej se je namreč dogajalo, da so bile seje dolge zaradi razprav o kakšni nepomembni podrobnosti.« —----------------- JANEŽ HENIGMAN, predsednik rib- niškega izvršnega sveta: »Nič me ne moti. Če so seje izvršnega sveta javne in sem v načelu za javno delo. Menim pa, da so nekatere zadeve sicer zelo redke take, daje bolje, če bi o njih razpravljali na zaprtih sejah Po-i rotilo o takih sejali in sklepih pa lahko no; vinarji dobijo na tiskovni konferenci takoj iJ I ■ po seji ali kasneje pri sekretarki izvršnega sveta oz. občinske skupščine MARJAN KURNIK, predsednik izvršnega sveta v Sevnici: »Na kolegiju — sestavljajo ga vsi poklicni člani izvršnega sveta — smo se dogovorili, da bodo seje izvršnega sveta pri nas tudi v prihodnje odprte, kajti v teh prelomnih trenutkih je še posebej pomembno, da javnost ve za naše delo. Smatramo, da se s tem ustvaija zaupanje okolja. Odprte seje tcijajo dobro pripravo vsebine seje. Skratka, računamo na obojestransko profesionalnost, torej tudi pri novinarjih, na njihovo etikor CIRIL KOLEŠNIK, predsednik izvršnega sveta občine Brežice: »Menim, da j* na zaprtih sejah možna večja učinkovito*1 dela. Člani se lahko bolj koncentrirajo n* obravnavane leme. Obenem so informacij* javnosti bolj učinkovite, če so podane n* tiskovnih konferencah. Možnost manipuliranja z informacijami je manjša, saj jih izvršni svet podaja z odgovornostjo, mcdtetU ko so besede, izrečene na sejah IS, lahko argumentirane ali pa tudi ne.« JSKI LIST Št. 42(2148) 18.oktobralS1 I jiti Piš he tio Pic Po Po: da kmetijstvo Samo govorice ali tudi resnica? Republiški denar za razvoj kmetijstva razburja črnomaljsko javnost ČRNOMELJ — Že na avgustovski seji tukajšnje občinske skupščine se je med delegati razvnela razprava o nepovratnih sredstvih, ki jih črnomaljski kmetje letos tretje leto dobivajo iz republiškega sklada za intervencije v kmetijstvu. Takrat so tudi zahtevali poimenski seznam tistih, ki so denar dobili, in sicer koliko, za kakšne namene in kakšne so njihove obveznosti. To, daje bil odgovor preveč splošen, pa je razkurilo tako demosovce kot socialiste in prenovitelje. , , Zato so na nedavni seji še bolj energično kot zadnjič zahtevali seznam prejemnikov nepovratnega republiškega denarja, saj so po občini vse glasnejša sumničenja in govorice o tem, da dobiva ta sredstva le določen lobi, drugi pa težko pridejo zraven. Prav zato, da bi zavrgli ali potrdili sum o nepošteno razdeljenem denarju, zahtevajo delegati natančen seznam, saj je sedanji nepo- Z NOVOMEŠKE TRŽNICE OKROG 2000 TON poln odgovor na delegatsko vprašanje le voda na mlin tistim, ki sumničijo. Potolažili so občinske može, ki se bojijo, da bi z. objavo takega seznama razgalili in osramotili tiste, ki so denar dobili. Kmetje, ki so denar dobili, namreč celo sami zahtevajo takšno objavo, saj marsikateremu ulica pripisuje, da je dobil več, kot je v resnici. Iz kmetijske zadruge so sicer zagotavljali, da podatkov ne skrivajo in jim je prav vseeno, če so obelodanjeni, vendar o objavi odloča republiški komite. Opazka iz delegatskih klopi, češ ali se smejo objavljati osebni podatki brez dovoljenja posameznikov, pa je bila skoraj prevpila s pripombo, da so ljudje dobili javna sredstva; o katerih sme biti menda obveščena tudi javnost. Ali bo naslednji odgovor zadovoljil delegate ali ne, je težko napovedati, res pa je a tega v razpravi ni bilo slišati —, daje črnomaljska občina med tistimi v Sloveniji, ki so poslale na republiko največ programov za nepovratna sredstva v kmetijstvu. Samo letos sojih na kmetijski zadrugi napisali 111, pri sestavljanju pa je sodelovalo več strokovnjakov. Če bi moral to delo opraviti en sam človek, bi potreboval skoraj pet mesecev. M. BEZEK-JAKŠE EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Z manj žvepla bo vino bolj zdravo in boljše Strokovno in previdno Čeprav je v gozdovih okoli mesta precejjcostanja, gre tudi na tržnici za med. Že v jutranjih urah so pokupili vsega po 20 dinarjev za kilogram. Sicer pa je v tem času na trgu največ ponudnikov zelja po 8 din, seveda pa je pred praznikom dneva mrtvih že kar veliko stojnic zasedenih s svečami in šopki. Bogato izbiro sveč vseh velikosti ponujajo po ceni od 6 do 26 din za kos. Šopki cvetja so po 30 din in mačehe po 10 din. Ostale cene so: čebula 8 din, fižol 40 din, endivija 20 din, korenček 25 din, jajca po 25 din. SEVNICA Po besedah direktorice proizvodnje sevniškega Mercatorja inž. Mariine Koritnik bodo letos v sadovnjakih na Čanju, v Sevnici, Loki in Šentjanžu pridelali okrog 2000 ton jabolk. Sušatjc zmanjšala pridelek za okrog četrtino, slabša pa je tudi njegova kakovost. Kmetija hvali gospodarja Pri Plavčevih v vasi Cesta pri Radohovi vasi V ŠENTJURJU RAZSTAVA KONJ ŠENTJUR PRI CELJU — V tem kraju bo v soboto, 20. oktobra, regij- ska razstava konj. VtDNIK V KUPČIJI CESTA — Pravijo, da ime kraja Cesta, gručastega naselja na nizki vzpetini ob stari cesti Ljubljana Novo mesto ter deloma na ravnini med železniško postajo Radohova vas in Malim Gabrom, spominja na rimsko cesto, ki je tod vodila iz. Emone v Praetorium La-tobicorum (Trebnje). Kmetija Mihe in Vide Plaveč s 14 ha zemlje, od tega je okrog 8 ha obdelovalne, sploh ni med največjimi na Cesti, zato pa dobi naključen obiskovalec po lepo urejenih poslopjih in okolici domačije prej vtis, daje zašel k dobri gostilni. Ni vredno, da bi kaj pisali v Dolenjcu je višja medicinska sestra v Ljubljani, druga pa dela na Službi družbenega knjigovodstva v Trebnjem. In ob 20 glavah živine v hlevu sta še kako dobrodošli složnost in sleherna pomoč. Pri • Plavčevih je tudi zbiralnica mleka za celotno vas. Ob živinoreji kmetija ne premore pomembnejšega dopolnilnega programa oz. dejavnosti, razen, če omenimo, da pridelajo tudi nekaj krompirja. Letos so posadili na 70 arov veliki njivi izključno sorto igor, le za krompir pa Se bo uresničilo tisto, kar smo nekoč govorili samo v šali in bomo v resnici postavili carino na Kolpi in Sotli? . Kmetje bi bili prav gotovo za to. Odkup živine namreč vztrajno pada in je zaradi lega padla tudi prodaja mesa za polovico. Toda velike menze, gostilničarji in gostinci sploh hodijo kupovat meso čez mejo, kjer je cenejše. Na Hrvaškem je namreč odkupna cena živine pri kili žive teže mladega pitanega goveda za dva do tri dinarje nižja. Skratka, na tem področju vlada zmeda, kakršne ne pomnijo že dolgo, nam je povedal gospod Premlč iz novomeške KZ Krka. KZ KRKA NOVO MESTO V kmetijski zadrugi je še mogoče dobiti krmila po ceni, kije veljala januarja. Pripravljajo se tudi na prodajno akcijo mineralnih gnojil. Poleg tega se pohvalijo, da so letos posejali precej več pšenice kot preteklo leto, kar pripisujejo dejstvu, da je bila cena semenske pšenice enaka ceni merkantilne pšenice. V hladilnici na Cikavi so končali s Prodajo ozimnice, sindikati so svojo robo že odpeljali. Zdaj prodajajo jabolka Po navadnih cenah 8,90 din za kilo. Poleg tega imajo krompir po 5 din, čebulo Po 8,50 din in česen po 41.50 din. Pričakujejo tudi prve pošiljke mandarin. KMEČKA ZADRUGA SEVNICA Z odkupom živine in s prodajo imajo križe in težave tudi v tej kmečki zadrugi. Zdaj odkupujejo kostanj po 4 din za kilo, tudi gobe, vendar tu ni nobene ponudbe. Za industrijska jabolka dajo 1 dinar, ampak je zelo slaba ponudba. Zdaj teče akcija prodaje umetnih gnojil, ki bo trajala do konca leta. Kmetje bodo dobili za gnojila brezobrestne trimesečne kredite. Taka prodaja bo do konca leta. MERCATOR SEVNICA Tu so prodali vsa jabolka, letos precejšnje količine v Novo mesto in Kočevje. Običajna cena jabolk sedaj še ni znana, ker se o njej še dogovarjajo na poslovni skupnosti. Računajo, da bodo jabolka občutno dražja, saj naj bi se cena dvignila kar na 10 do 12 din. M-AGROKOMBINAT KRŠKO V tej kmetijski organizaciji ta teden ni bilo mogoče dobiti podatkov o cenah. o nas, pojdite raje k velikim kmetom ......evim ali Koporčevim,« se skro- Verbičevim ali ...,K.........-—- mno brani gospodinja Vida. Pravi, daje mož v službi na žagi v Veliki Loki, zato je kmetovanje še toliko bolj naporno, saj mora marsikaj postoriti sama. Seveda, kadar je doma vsa družina, poprimejo vsi. Hčeri sta že obe pri kruhu, ena a tu m Sejmišča I-žsJP* • SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 129 do 3 mesece starih in 33 starejših prašičev. Prodali so 75 mlajših po 35 in 14 večjih po 28 din za kg žive teže. • SEJMIŠČE V ŠENTJERNEJU — V soboto je bilo na sejmu v Šentjerneju naprodaj 347 pujskov, starih 8 do 14 tednov, in 21 pusjkov, starejših od 3 mesecev. Prvih so prodali 74, PESA VELIKANKA — Kmetica Marija Slane iz Berčič pri Metliki je več kot zadovoljna z letošnjim pridelkom pese, saj je bil dvakrat večji, kot je pričakovala. To pa je predvsem ^zasluga« debele pese, kakršne Mari- imajo pogodbo s trebanjsko kmetijsko zadrugo. Parcele so dokupovali in veliko jih je celo v grosupeljski občini. O Vidini trnovi življenjski poti bi sc dalo napisati marsikaj zanimivega, saj ji, ko začne pripovedovati, besede kar vrejo iz ust, a kot pove njena soseda, Vida ni le zelo odkritosrčna, ampak tudi dobra, voljna pomagati, če le more. Sodobna znanja iz kemije, mikrobiologije in biokemije nam omogočajo, da lažje razumemo vlogo žvepla v kletarstvu. Poučen kletar bo pripravil boljše vino iz enakega grozdja, z manj žvepla kakor njegov sosed, ne glede na zdravje grozdja, letnik in organiziacijo trgatve. Nesreča je, da se dodano žveplo od mošta do vina sešteva v vinu, prehaja v vezano. Ponavadi gledamo na analiznem izvidu na prosto žveplo, in če ga ni veliko, si mislimo, da ni prežveplano in da ne bo glavobola. Toda vezano ali skupno žveplo prehaja v našem želodcu v prosto in po večjih količinah popitega vina nam maček ne uide. Kako kletariti z malo žvepla? V bližnji preteklosti smo vinarski strokovnjaki preveč poudarjali pomen žveplanja. Tako veliko vinogradnikov žvepla po geslu: naj boli glava druge, ne mene! Največ pretiravanja je pri razsluzovanju belega in rose mošta. Razsluzovanje se preveč povezuje z žveplanjem. Razsluzovanje je za kakovost vina zelo koristno, saj odstrani iz mošta vso umazanijo, ki se sicer med vrenjem raztaplja in oddaja zelo neprijeten priokus in vonj. To najbolj grobo nečistočo mošta pa lahko odstranimo iz posode v nekaj urah, saj se sesede čez noč. Da bi pa zadržali alkoholno vrenje čez noč, soda pred natakanjem mošta ni potrebno močno žveplati. Vinogradniki, ki imajo zelo velike pridelke in so si nabavili velike sode, imajo seveda težave. Včasih raztegnejo trgatev ali polnjenje velikega soda na dva dni, alkoholno vrenje se lahko začne že med natakanjem soda in razsluzovanje ni več možno. Veliki sodi to- rej v zidanici niso praktični. Moj nasvet je: največ 10 hi postornine naj imajo. Nekaj ljudi v vinogradu lahko v enem dnevu napolni 10 hi sod z belim ali rose moštom. V primeru, da je grozdje zdravo, ni potrebno žveplati takega soda, preden začnemo natakati, z več kot 3 žve-plenicami. Važno je, da iz. soda izrinemo kisik in da mošt natakamo v zadimljen sod. Pri delno gnilem grozdju ali če zmečkano in ranjeno čaka na predelavo, je seveda potrebno več žvepla, od 5 do 10 žve-plenic. Tako napolnjen sod čez noč miruje. Zjutraj moramo imeti pripravljen kvasni nastavek, da ga takoj zlijemo v razsluzeni mošt v dozi od 2 do 4 1 na hi. Takojšnje alkoholno vrenje zaščiti mošt pred kvarjenjem. Med alkoholnim vrenjem se »veže« vse prej dodano žveplo. Zato je po končanem alkoholnem vrenju mlado vino nezaščiteno in ga moramo zaž.veplati. Količina, ki je sedaj potrebna, se najlaže določi z. zračnim testom. Ako nam vino v enem dnevu spremeni barvo ali porjavi, bo treba dodati več žvepla, svetujem 1 del tekočega žvepla na 3 hi. Ako je vino še'rjavelo, povečujemo dozo, dokler se barva vina ne ustali. Za vina, kijih bomo zoreli v polnem sodu ali jih nameravamo stekleničiti, je priporočljivo, da so zaščitena s prostim žveplom, denimo 15 mg/l; ta podatek vam določi laboratorij. Za vina, ki pa jih začnemo takoj uživati, je važno, da imajo stabilno barvo, to pa dosežemo z zelo nizkim prostim žveplom. Toda čim več smo dali žvepla v mošt pred alkoholnim vrenjem, tem več ga bo potrebno dodati po končanem alkoholnem vrenju, da bi dosegli potrebno količino prostega žvepla v vinu. Iz vina ne moremo odstraniti žvepla s tehniko, ki jo imamo v naših zidanicah. Zato žveplajmo samo toliko, kol je potrebno, in seveda pravočasno! mag. JULIJ NEMANIČ ;VV\\\V\VVAWAA^\\WSAAVVVVVVVN5 Sin Ofl J mesetev. rrvm mi pruudii , ..... J . , . in to po 40 din za kg žive teže. Napro- Ja n' vzgojila že let^ in leta^Najtezja daj so imeli še 2 teleti, katerih cena je bila 34 din za kg žive teže, 8 pitancev, za katere je cena znašala 25 do 30 din, 19 krav, pri katerih je bila cena 20 do 24 din za kg žive teže, ter skupno 60 konj. Konji za zakol so veljali 15 do 18 din po kg žive teže, žrebeta za zakol pa so bila 27 do 30 din po kg žive teže. Od zadnje omenjenih živali so prodali 1 pitanca, 2 kravi in skupno 12 konj. med njimi je tehtala 8 kg in 30 dag, pri mnogih pa je jeziček na tehtnici pokazal več kot 6 kg. Marija je še pohvalila, da s peso, sicer sorte brigadir, letos ni imela posebnega dela, saj jo je le enkrat okopala in prepulila. (Foto: M. B.-J.) Kmet naj bo lastnik zemlje Z okrogle mize o kmetijstvu na Kočevskem Kmetijski nasveti Izumili »čudežno« ovojnico Drevesna skorja mladega jablanovega drevesa je za divjega zajca tako vabljiva poslastica, da seje loti, četudi ima na voljo dovolj običajne hrane, kaj šele, če je nima. Tedaj ogloda deblo do golega, kol s skobelnikom, loti Pa se tudi vej in vejic, kijih poreže kot ostre sadjarske škarje. Zato‘je zajec strah in trepet sadjarjev. Kaj vse so že poskušali, da bi ga zadržali! Izkazalo pa se je, da je mlad nasad mogoče stoodstotno zavarovati pred zajčjimi sekalci le z dovolj visoko in trdno mrežno ograjo, z drugimi doslej znanimi načini zavarovanja (fepelenti —odvračala, ovijanje posamičnih dreves s slamo, koruznico ali Plastiko ipd.) pa tega ni mogoče doseči. Toda mreža je tudi najdražji način ^varovanja in v vseh razmerah niti ni izvedljivo. Zato bodo sadjarji gotovo Pozdravili novost, ki se je pojavila na evropskem trgu. ,« Francoska tvrdka Celtiplast je po dolgih letih preizkušanja ponudila Sadarjem v uporabo univerzalno ovojnico iz posebne vrste polietilena (pEHD), s katero je mogoče mlado deblo zanesljivo obvarovati pred divjadjo. Ovojnica ima premer 5 do 9 cm in je poljubno dolga ter perforirana ^Preluknjana), tako da z njo ovito deblo lahko normalno diha. In kar je ^važnejše: polietilen, iz katerega je narejena, po 4 do 5 letih razpade v Unojilo, tako da ovojnice ni treba mehanično odstranjevati. Po tem času skorja drevesa že postane tako trda, da za glodanje ni več primerna. Ovojne * LUKNJIČAVO KORENJE — Namesto da bi se zdaj, jeseni, veselila Pridelka, ugotavljam, daje naše korenje z vrta vse luknjičavo. Že na pogled "I lepo, še večja nevarnost pa mu preti v kleti, kjer bo gotovo začelo gniti, P'še bralka S. P. in prosi za nasvet, kaj naj naredi. — Pokvarjen pridelek je treba čimprej porabiti, sicer pa zanj ni več pomoči. Korenje običajno obgrizlo strune in ličinke korenjeve muhe. Za zatiranje te muhe se obnese zali- ' so se pa odločili za protest. ŠUŠMARJEM V METLIŠKI OBČINI se slabo piše, ker so se proti njim odločno postavili obrtniki. Največ dela na črno je med trgovci in gradbeniki. ZadWc se bodo verjetno uredile najhitreje takrat; ko bo v podjetjih uveden evropski delovt" čas. Nekateri so zoper to, da odgovarja nezakonito obrtno dejavnost investitor saj v Metliki ni malo del, ki vam jih lahka opravijo le šušmarji, kajti obrtnikov a* nekatera dela enostavno ni. k Št. 42 (2148) 18. oktobra 1990 Črnomaljski drobir JEZIK Ob ponedeljkovem obisku Milana Kučana in dr. Dušana Plula v Bojancih je eden od domačihov predlagal, da bi se morali njihovi otroci učiti tudi cirilice. Dogodilo seje namreč, daje fant iz vasi odšel na služenje vojaškega roka v Srbijo, pa tam ni znal brati njihove pisave. Pa je drugi vaščan takoj oporekal prvemu z besedami: <>Uk cirilice ni potreben. Ko gremo v Nemčijo, tudi ne znamo njihovega, torej nemškega jezika, pa kaj!« ZAPISNIK — Na zadnji seji občinske skupščine so delegati zavrnili zapisnik, češ da so nekaterim delegatom položene v usta izjave, kijih niso izrekli, da so nekatere izjave nesmiselno zapisane, o pravopisu Pa niti niso hoteli izgubljati besed. Noja, najbolje je, da pošljejo nekaj tajnic na specializacijo na republiko, saj so po dolgem tuhtanju delegati na koncu sprejeli predlog, naj bodo občinskim zapisnikom za vzorec zapisniki s sej republiške skupščine. GOVORNIKI — Na specializacijo v Ljubljano pa bo ta konec tedna odšlo tudi nekaj črnomaljskih govorcev, in sicer na seminar o demokraciji in komuniciranju v Parlamentu. Glede na to, da so seje črnomaljske skupščine marsikdaj bolj podobne debatnemu klubu kot resnemu parlamentu in zato trajajo tudi po 6 in več ur, ne bi bilo slabo, če bi kakšno predavanje o demokratični govorni komunikaciji in naravnih zakonitostih političnega dialoga slišali prav vsi delegati. Potem bi, upajmo, Jnali tisto množico besed, marsikdaj izrečeno povsem po nepotrebnem, tudi bolj ustvarjalno uporabiti. Drobne iz Kočevja OGREVANJE DELUJE — 10. oktobra so začeli v Kočevju daljinsko ogrevati stanovanja. Z ogrevanjem je bilo vedno uekaj zapletov, zato se tudi pri najodgovornejših v občini uveljavlja misel, da je 'reba ustanoviti posebno podjetje za energetiko oz. ogrevanje, saj bodo potem žago-1(>vo bolj čisti računi in bodo odpadla razna sumničenja. Nekaj sovlagateljev za gradnjo posebne kotlovnice se je že Prijavilo. komemoracije že po tradiciji bo na dan mrtvih komemoracija ob 9. uri Pri spomeniku na Rudniku, ob 10. uri pa na mestnem pokopališču. POVEČUJEJO ZAPOSLENOST Zasebno podjetje Plastomat (Jože Marinč) iz Dolge vasi ima trenutno 3 zaposlene (in dva delničarja), po novem letu pa $e bo število zaposlenih povečalo na 12. Zdaj opravljajo pleskarsko, steklarsko, fa-sadersko dejavnost in polagajo pode, po Uovem letu pa bodo v delavnici v Moravi izdelovali še težko konfekcijo. PROMETNA VZGOJA OTROK Svet za preventivo in varnost v cestnem Prometu v sodelovanju s šolami, ZŠAM, rsMD in miličniki že dober teden organizira poučne vožnje učencev z avtobusom Po mestu in okolici. Na njih se učenci viš-J'b razredov seznanjajo s prometom in nemarnostmi, ki prete mladim v prometu. Vožnje sta omogočili podjetji Integral in ■Snežnik Kočevska Reka. ki sta brezplačno bali na razpolago avtobuse. [ftibniSki zobotrebci^ b>VF. PODRAŽITVI Ogrevanje Centralno) in odvoz smeti sta se podražila za 22 odstotkov. Tako stane zdaj ogrevanje za kv. meter prostora 10,40 din, odvoz smeti pa 9,40 din na osebo in še dodatnih "90 din od kvadratnega metra prostora. NIČ ZA ZAKLONIŠČA Časisosi-Cer precej nenavadni, da ne rečemo nape-b- Laže pa, da z. vojno nobeden ne računa. v Ribnici so že sklenili, da ni treba plače-Vati prispevka za zaklonišča graditeljem v n»vi stanovanjski soseski Hrastje. Kaže. ua bo podoben nkrep veljal tudi za gradnje na drugih območjih. foto v Sodražici Pred kratkim je v Sodražici odprl svoj fotoatelje j'Foto Toni« iz Ribnice, ki v Sodražici de-9°b torkih, četrtkih in sobotah popoldne. NI ZANIMANJA ZA CIRKUS 'red kratkim je v Ribnici gostoval cirkus “Kolumbija«. Ribničanje zanj niso pokadil prevelikega zanimanja, ker imajo že Sv°jih vsakdanjih cirkusov preveč. Trebanjske iveri STENE r Na nekaterih stenah v sJavbi trebanjske občine so nekakšne lise, za katere bi obiskovalec dejal, da so ostale 'm kakih slik. Nekateri so mnenja, da te Zjdne podobe, ki so videti kot svetlejša pola s temnejšim robom, kar bi lahko bil Prah, izvirajo iz novejših zgodovinskih ^udobij. Nastale so nekako takrat, ko so a Pobudo trebanjskega Demosa v občin-J9stavbi in drugod v Trebnjem izvedli de-atiestracijo Titovih slik in drugega sorodna blaga. ■ S TENE II. Stene propadajoče kape-e Petra Pavla Glavarja na Lanšprežu so .meti še jako slabe, čeravno jih pridne ro-,c marljivo branijo pred zobom časov. I *hko da so bili gostje iz Komende ža-Jlstni zaradi označenega stanja zgradbe, oda svoje čase so bili menda tudi Ko-mendčani manj zagreli za Glavarja, kot pa ^dandanašnji. Slišali smo, daje nekdo iz I® v Slovencu globoko zakoreninjeno ink-'zjcijsko dojemanje sveta. « Čebele IN PLEBISCIT Marjan kok, predsednik Zveze čebelarskih druš-1>V Slovenije, je na srečanju na Lanšprežu khvonl o čebelah in pri tem izrazil osebno ^avalo Lojzetu Peterletu, ker le-ta ni šel 9 nedavno proslavo ob obletnici plebisci-• Se dobro, da je predsednik vlade ](,, ' ',1a *-anšprež, drugače bi bil sicer pri-ra ■ Skokov govor o življenju čebel skozi PHP°lnoma nepolitičen in bi se potem ^m<>, da pri čebelah sploh ne gre za IZ NtkŠIH OBČIN i Iliii tl IZ NtkŠIH OBČIN V vsako hišo Napeljevanje telefonov TURIZEM IN GOZD KOČEVJE — Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in direktor GG Kočevje mag. Janez Černač sta sklicala za jutri, 19. oktobra, pogovor o turizmu in gozdu. Udeleženci pogovora si bodo najprej ogledali film o trekingu od Kolpe do Krke, nato pa še znamenitostih Roga. Pogovor bo v Podstenah, 22 km od Kočevja, v osrčju Kočevskega Roga. Načrti telefonije Že usklajeni s PTT RIBNICA Ribnica je dobila novo telefonsko (vozliščno) centralo za 3.000 priključkov. Doslej so nanjo priključili že 530 naročnikov, pred priključitvijo pa je še nadaljnjih 463 naročnikov. Za priključitev ostalih je potrebno prej zgraditi še okoli 15 km omrežja, kar bo opravljeno še letos, če ne bo nagajalo vreme. SODRAŽICA Po prvotnem načrtu naj bi Sodražica dobila do leta 1993 novo krajevno avtomatsko (digitalno) telefonsko centralo (KATC) z 800 priključki. Pokazale pa so sc možnosti, da bi dobila to centralo že leto prej, se pravi leta 1992. Prav območje Sodražice ima zdaj najslabše telefonske zveze. LOŠKI POTOK Novo KATC bo dobil tudi Loški potok. Imela bo tudi 800 priključkov. Montirana bo leta 1933. DOLENJA VAS - Telefonska centrala v Dolenji vasi je sorazmerno nova, a je že premajhna, saj kar 150 krajanov ne more dobiti telefonskega priključka. Zato bodo ta KATC razširili za 500 novih priključkov, in sicer z opremo iz dosedanje ATC v Ribnici. To delo bo opravljeno v prihodnjem letu. j p BREZ DELA TREBNJE V tukajšnjem Akripo-lu, tj. nekdanji Novolesovi tovarni akrilnih proizvodov, so bili nedavno zaposleni nekaj izmen brez dela. Kratkotrajni zastoj v proizvodnji je bil posledica dosti velikih težav pri zagotavljanju tekoče likvidnosti, kot so pojasnili v podjetju. Težavam z denarjem seje pridružil pred kratkim še zastoj v Nemčiji pri nakladanju surovine, namenjene Akripolu, pri čemer gre za krivdo prevoznika. V Akripolu menijo, da omenjeno pomanjkanje dela nima za podjetje usodnih razsežnosti. ČRNOMELJ Letos se izteka program razvoja telefonije v črnomaljski občini, ki so ga uresničevali tri leta. Zajel je gradnjo prostorov za telefonske centrale v večjih krajevnih središčih v občini, nabavo telefonskih central za večja krajevna središča, povečali pa so tudi število linij od Črnomlja do večjih krajevnih središč ter medkrajevnih linij in poskrbeli za dodatne zveze od Črnomlja do Novega mesta. Tako imajo nove prostore za centrali v Dra-gatušu in Vinici, novi centrali pa v Semiču in Vinici, medtem ko bodo prejšnji centrali iz teh dveh krajev dobili v Dragatušu in Adlešičih. Čeprav se program razvoja telefonije v občini letos izteka, pa ni v celoti uresničen. Kupiti in montirati morajo opremo za 12 kanalnih sistemov za linijo Črnomelj Semič, Črnomelj Vinica in Črnomelj Stari trg, nabaviti in položiti visokofrekvenčni kabel na relaciji Črnomelj Metlika in Kvasica—Stari trg ter nabavili diesel elektro agregat za PTT-centralo v Črnomlju. Za vse te naložbe bi morali zagotoviti še dobre 4 milijone dinarjev, od katerih prispeva tretjino podjetje PTT, ostalo pa občani in podjetja. Sicer pa v Črnomlju ocenjujejo, da je bila akcija na področju telefonije kljub nekaterim nedokončanim delom uspešna; ' saj so bila sredstva omejena. Upajo, da bodo program lahko podaljšali še v prihodnje leto, ko naj bi bila dela zares zaključena. Takrat bi imeli vsi kraji v občini telefon, zadoščeno pa bi bilo vsaj osnovnemu povpraševanju po tej dobrini. Cvetličarna nekoliko drugače Ob pokopališču jo od-pira Jelena Malerič ČRNOMELJ V Črnomlju je bila doslej le ena cvetličarna, le dni pa odpira drugo cvetličarno v mestu Jelena Malerič iz Vojne vasi. Vendargre pri Maleričevi bolj za pokopališko cvetličarstvo, čč bi temu lahko tako rekli. Pri njej bo namreč moč dobiti cvetje, sadike, vaze, pesek, zemljo za na grobove pa vence, sveče, nudila pa bo tudi številne usluge, med drugim tudi urejanje grobov in dostavo vencev k pokojnikom. Ni naključje, da seje Jelena odločila za tovrstno cvetličarstvo. Vzroka sta vsaj dva. »V Črnomlju je bilo doslej tovrstne ponudbe premalo, zlasti na enem mestu. Poleg tega je moja cvetličarna blizu pokopališča, kar je zagotovo še dodatna prednost,« pravi Maleričeva. ki sicer še vedno dela kot Jelena Malerič administrativna referentka na črnomaljski postaji milice. »Sama imam veliko veselje do cvetličarstva, zavedam pa se, da veselje samo še ni dovolj, ampak je zelo pomembno znanje in izkušnje. Zato mi bo v začetku pomagala delavka s končano cvetličarsko šolo, ki jo bom pozneje, ko bo delo steklo, najbrž tudi zaposlila za stalno. Razmišljam pa tudi že o tem, da bi pozneje čimveč cvetja vzgojili sami doma, saj imamo za vrtnarstvo dovolj prostora,« načrtuje Maleričeva. M. B.-J. tz Jeze zaradi zaklonišč je konec V Črnomlju se zaradi inflacije ni nikoli zbralo dovolj denarja za gradnjo samo-stojnega javnega zaklonišča — Zdaj priporočajo večnamenska zaklonišča ČRNOMELJ — Plačevanje prispevkov za zaklonišča je pri ljudeh povzročilo nemalo jeze in negodovanja in tu tudi Črnomaljci niso bili nikakršna izjema. Nerazumljivo se ji je zdelo predvsem, daje denar strogo namenski, nikoli pa se ga ne zbere dovolj za gradnjo samostojnega javnega zaklonišča. So pa kljub temu v Črnomlju porabili del denarja za gradnjo 55 javnih zakloniščnih mest v bloku na Čardaku in 25 v večnamenski stavbi. Črnomaljci so plačevali prispevek za zaklonišča 7 let, od leta 1983, ko so v O USODI GORENJA ČRNOMELJ Pred kratkim je bil na pobudo občine Črnomelj v Velenju razgovor pri predsedniku koncerna Gorenje, Rigelniku, ki se gaje poleg predsednika črnomaljskega izvršnega sveta udeležilo še vodstvo Rotomatike iz Idrije, vodstvo koncerna Gorenje, direktor Gospodinjskih aparatov in vodja črnomaljskega obrata. Predsednik črnomaljske vlade je zahteval, naj bi se čim prej dogovorili o investicijskem programu za proizvodnjo novih tipov kompresorjev in ga tudi začeli uresničevati. Beseda je tekla tudi o problemu reševanja tehničnih presežkov delovne sile z začasnimi programi, dokler ne steče nova proizvodnja, ter tudi, kaj bo s tistimi ljudmi, ki v novo proizvodnjo ne bodo vključeni. Dogovorili pa so se tudi, da se bodo predstavniki Rotomatike in Gorenja sestali s predstavniki Danfossa, ki naj bi bil sovlagatelj v novi program Gorenjevega obrata v Črnomlju. PREMALO ALI PREVEČ? KOČEVJE — Poročali smo že, da nekatera zasebna gostišča Kočevju in okolici urejajo nove prenočitvene zmogljivosti. Zaradi tega smo bili deležni ostre kritike hotela Pugled v Kočevju, ker v tem podjetju najodgovornejši menijo, da je prenočišč v Kočevju dovolj, saj sedanje njihove zmogljivosti niso zasedene niti polovično. Te dni pa so bili v Kočevju na razgovoru predstavniki turistične agencije Kompas iz. Ljubljane, ki so med drugim ugotovili, da postaja Kočevska za turizem vedno bolj zanimiva, da jo bodo zato predstavili tudi v svojem prospektu za prihodnje leto, žal pa bodo lahko zaradi pomanjkanja prenočišč na Kočevskem organizirali sem le enodnevne izlete, oziroma bo v Kočevju postanek za turiste, kijih bodo tud mimo vozili z. avtobusi na Jadran. Ribnica čaka na obvoznico Predsednik IS Janez Henigman o prometu skozi Ribnico in protestu — Obvoznica nujna RIBNICA Poročali smo o protestu ribniških šolarjev, ker je ves promet speljan mimo njihove šole, kar povzroča velik hrup in ogroža šolarje. Predsednik občinskega izvršnega sveta Janez Henigman je problem komentiral takole: »Težki promet mora iz. Ribnice, se pravi, da bo Ribnica dobila obvoznico. Po občinskem in republiškem planu pa bodo do leta 1995 narejeni šele načrti za obvoznico in pridobljeno gradbeno dovoljenje, kdaj bo zgrajena, se pa še ne ve. Do takrat pa je potrebno rešiti nekatere zadeve v zvezi s prometom, se pravi, da je bil protest šolarjev v načelu upravičen. Upoštevati pa je treba možnosti. Zaradi revitalizacije ribniškega mestnega jedra bo še naprej občasno zaprta Šeškova ulica, se pravi, da ostane za promet edino sedanja obvoznica mimo šole. Za varnejši promet pa je potrebno narediti nekatere izboljšave. Odpraviti je treba semafor pri šoli, ker je zaradi njega največ zaviranja in hrupa, kar moti pouk. Za dostop do šole iz smeri Trga Veljka Vlahoviča, centra Ribnice in Jurjeviče je treba urediti podhod pod cesto. Iz smeri Hrovače in Goriče vasi je potrebno urediti kolesarsko in peš stezo. Iz Hrastja in Griča bo urejen dostop do Majnikove ulice, kjer bodo tudi šolarji stopali iz šolskih avtobusov in vstopali vanje. Preveliko hitrost vozil je mogoče preprečiti z nagubanim cestiščem. O vsem tem bodo razmislili še projektanti, ki bodo pripravili predlog rešitev, o katerem bo potem razprava, dokončno pa bo predlog sprejela občinska skupščina. K razpravi bodo vabljeni tudi prosvetni delavci in starši. Ta rešitev je po mojem mnenju najboljša, saj bi bilo za šolarje nevarno tudi, če bi speljali promet skozi središče Ribnice,- Zavedam pa se, da tudi taka rešitev ni dobra. Med dvema slabima možnostima se tako odločamo za boljšo. Zadovoljivo pa bo promet urejen le s pravo obvoznico, ki bo dolga okoli 7 km,« je povedal predsednik Janez Henigman. J. P. Nezanimive, čeprav so cenejše Parcele v trebanjski obrtni coni še niso vse prodane — V Trebnjem so cene par-____cel nižje kot npr, v Domžalah — Ali je Trebnje preveč oddaljeno TREBNJE — V Trebnjem vztrajajo pri nameri, da zgradijo in ponudijo tržišču ustrezno opremljeno zemljišče, kjer se bo dalo postaviti obrtne delavnice, vendar je obrtna cona glede na dejansko stanje za zdaj šele bolj ali manj idejni projekt. Unitehna Trebnje je pridobila lokacijsko dokumentacijo za gradnjo objektov na parcelah v bodoči obrtni coni in nekako v teh dneh se začenja komunalno opremljanje omenjenih zemljišč ob cesti Trebnje Mirna. Tako stanje bi zdaj pomenilo dobro izhodišče za bodočo gradnjo v obrtni coni, če ne bi vsa zadeva spominjala na enačbo z najmanj eno neznanko. Kar še ni povsem jasno pri obrtni coni, je tudi-število obrtnikov, ki bodo imeli delavnice v omenjenem rezervi- • Vsako razkošje je treba plačati. Razkošje je že to, da smo na svetu. (Pavese) ranem območju. Unitehna je za zdaj , prodala le manjši delež od skupno 28 parcel, kolikor jih bo nared ob koncu prve gradbene etape v tem obrtniškem predelu. Kaže, da so parcele predrage, čeprav so po primerjavah z drugimi območji znatno cenejše. »Parcela v Trebnjem je več kot za polovico cenejša kot npr. v obrtni coni v Domžalah. Smo tudi cenejši od ponudnikov v Grosupljem in Ndvem mestu,« pravi Janez. .Grm, vodja tehnično-komercialnega sektorja v Unitehni Trebnje. Verjetno je potemtakem Trebnje vseeno nezanimivo za sedanje in bodoče obrtnike. Močni investitorji iz. vrst obrtnikov verjetno ostajajo bliže repu- bliškim centrom in v okoljih z večjo obrtniško tradicijo, šibkejši pa najbrž ne tvegajo vložek v še vedno drago urejeno parcelo v obrtni coni, pač pa si pomagajo po svoje in na način, kije močno do- • Odgovor o perspektivah bodoče obrtne cone v Trebnjem bi se morda dalo iskati tudi v statističnih podatkih o gibanju obrti v občini Trebnje. Medtem ko je tu letos »vrnilo obrt« 6 zasebnikov, je kar 42 ljudi obrtno dejavnost začelo, pri čemer mogoče sploh ni res, da so vse obratovalnice na povsem ustreznem mestu. Skupno je bilo sredi letošnjega septembra v trebanjski občini 338 obrtnikov. delan in preverjen v zasebnem graditeljstvu na Slovenskem. M. LUZAR občini sprejeli odlok o gradnji in vzdrževanju zaklonišč, do polletja letošnjega leta. Aprila letos je namreč občinska skupščina z odlokom odpravila določbe odloka o obvezni gradnji zaklonišč in plačevanju prispevka. V vseh teh letih se je v črnomaljski občini za te namene zbralo dobrih 63 tisoč dinarjev. Dobrih 11 tisoč dinarjev so namenili za • In kaj naj bi z vsemi temi zaklonišči sedaj, ko gradnja in plačevanje za vzdrževanje nista več nikakršni obvezi? Na oddelku za ljudsko obrambo svetujejo, naj jih lastniki uporabljajo dvonamensko, na primer za skladišča in podobno. Seveda pa naj ne bi zaklonišč obnavljali tako, da bi poslabšali odpornost, higienske in tehnične razmere v njih. Prav tako naj bi jih še naprej redno vzdrževali, tako da bi jih bilo v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni moč uporabiti v dvanajstih urah. gradnjo prej omenjenih 80 javnih zakloniščnih mest, in sicer leta 1984,1988 in 1989, vsa ostala leta pa je »izkupiček« mrtev ležal na računu, na voljo in nevoljo inflaciji. Več kot 52 tisočakov pa je še danes nerazporejenih. Namenili naj bi jih za opre no in vzdrževanje zaklonišč na Čardaku in v večnamenski stavbi. Na črnomaljskem oddelku za ljudsko obrambo so prepričani, daje bil že skrajni čas, da so odpravili plačevanje prispevkov za zaklonišča, saj je v preteklih letih inflacija vedno znova razvrednotila denar, ki so ga zbrali. Vendar je bilo kjlub temu v vsej občini zgrajenih deset zaklonišč s 1.412 zakloniš-čnimi mesti osnovne zaščite, od tega je 80 javnih. Nadaljnjih 1.072 zakloniščnih mest dopolnilne zaščite, pa je v stanovanjskih blokih in v zasebnih hišah. M. B.-J. IMENA IN NE ŠTEVILKE KOČEVJE Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so odborniki zavrnili predlog, naj bi ulice označili v glavnem s številkami in zahtevali, naj bi ulice poimenovali po kulturnikih, ki so tu delovali, po drugih zaslužnih možeh za razvoj mesta ali pa po raznih kočevskih značilnostih. Izvolili so komisijo za poimenovanje ulic in mostov, v kateri so predstavniki vseh strank: Tone Krkovič (liberalci), Peter Šobar (prenovitelji), Ksenija Vidoševič (socialisti), Stane Mlakar (SKZ), Ive Stanič (SDZ) in Meta Prelesnik (SKD). REKORD NA ZAPRISEGI RIBNICA Prav na dan topničarjev, 6. oktobra, je bila v ribniški vojašnici tudi zaprisega novih vojakov. Posebnost letošnje zaprisege pa je bila, da seje udeležilo kar okoli 400 sorodnikov novih vojakov, kar je absoluten rekord udeležbe staršev na takih svečanostih v Ribnici. Na svečanosti so med drugim govorili predsednik izvršnega sveta občine Ribnica Janez Henigman, predsednik ZZB NOV občine Kočevje Nace Karničnik in predstavnica prve slovenske topniške brigade Špela Kos (v spomin na ustanovitev te brigade med vojno praznujejo topničarji vsako leto 6. oktobra svoj praznik). IZRAZ SPOŠTOVANJA — »Če bi kdaj prišlo do novega slovenskega denarja, mislim, da bi morala biti na njem čebela,« je napol v šali dejal Lojze Peterle na srečanju na Lanšprežu. Na fotografiji: Lojzetu Peterletu čestitajo ob imenovanju za častnega člana čebelarske družine Trebelno—Mokronog. (Foto: M. Luzar) Vlada naj bo kakor čebela MIRNA V soboto so pri kapeli Petra Pavla Glavarja na Lanšprežu pri Mirni razvili prapor čebelarskega društva Trebnje. Šlovesno-sti se je med drugimi gosti udeležil tudi Lojze Peterle, predsednik slovenske vlade, ki so ga ob tej priložnosti imenovali za častnega člana čebelarske družine Trebelno Mokronog. Na čebelarski slovesnosti so priložnostni govorniki poudarili, da ima čebelarstvo na tem območju tradicijo in da zdaj dobiva novo veljavo s Faovim razvojnim projektom, Leta 1986 so pri trebanjskem občinskem komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo ustanovili skupino za razvoj čebelarstva, čebelarsko društvo je vpeljalo načrtno izobraževanje o tej dejavnosti, posebej pomembna pa je v tem pogledu popularizacija čebelarstva v osnovnih šolah.ki jo spremlja izdatna podpora ljubljanskega Me-deksa. Prvi pravi razmah je čebelarstvo v Trebnjem doživelo z umnim delom graščaka in duhovnika Petra Pavla Glavarja, Glavarjevo čebelarsko zapuščino pa je leta po njem negovalo več zagnanih ljudi, med njimi Maks Kurent, Aleksander Lunaček in Lado Požes, so poudarili ob razvitju prapora Ivan Šivec, pisatelj iz Most pri Komendi, in drugi priložnostni govorniki. Na srečanju, kjer so pripravili pevci Trebanjskega okteta in mirrt-ski osnovnošolci kulturni program, so podelili čebelarjem plakete Antona Janše in druga priznanja. Srečanja na Lanšprežu so se udeležili med drugimi Aleš Mižigoj, generalni direktor Medeksa, Marjan Skok, predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije, Mara Rupena-Osolnik, predstavnica de- • Lojze Peterle je ponovil stari rek o pridnosti čebel: »Tu se špe-glajte, lenuhi, pri tej marni mali muhi.« Dejal je, daje lahko izrek o marni, tj. pridni čebeli, tem redoljubnem in socialnem bitju, tudi moto slovenski vladi. Peterle je obljubil podporo razvoju čebelarstva in nadaljevanje razvojnega projekta FAO. Napovedal je, da bo Slovenija obnovila nekdanji sklad Petra Pavla Glavarja, kar sodi v odpravo krivic iz preteklosti. Dokumentacijo o skladu bo v ta namen zbral Jožef Ciraj iz Komende, dober poznavalec življenja in dela Petra Pavla Glavarja. • Iz obveščenih virov smo izvedeli, da utegnejo steči aktivnosti za navezavo diplomatskih odnosov Slovenije z malteškim viteškim redom. To bi lahko bilo pomembno tudi za nadaljnjo usodo Lanšpreža in Glavarjeve zapuščine sploh, saj je bil domnevni Glavarjev oče malteški vitez, v lanš-preško posestvo pa je bil vložen kapital malteških vitezov. lovne skupine Faovega razvojnega projekta, predstavniki nekaterih čebelarskih društev ter gostje iz Komende in predstavniki trebanjskega občinskega vodstva. M. LUZAR DOLENJSKI UST i * II IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Kdo ima pravico prekiniti dotok pitne vode? Določiti, kaj prepuščati trgu in česa nikakor ne BREŽICE V občini so po petih le- tih ugotoviti, da je potrebno spremeniti občinski odtok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode, saj je v nasprotju z veljavnimi predpisi. Kdo ve. koliko je še lakih odlokov, a ustavimo se zaenkrat pri tem. Navedeni odtok dovoljuje upravljav-eu. da lahko prekine dobavo pitne vode uporabniku, če la pravočasno ne plača računu za vodarino. Takole poteka vsa zadeva. Če uporabnik ne plača računa v 15 dneh, ga upravljavec opomni in v opominu navede posledice neplačanega računa. Če uporabnik tudi po opominu ne plača, mu lahko upravljavec brez odpovedi in posebnega opozorita prekine dobavo. Če se za hip posta vimo v kožo upravljavca, v tem primeru Komunalnega in obrtnega podjetja, so taka določita povsem primerna. Jasno je namreč, da veljavna predpisana pot, ko je potrebno stranko zaradi neplačanega računa za vodarino postaviti pred sodišče in tako izterjali dolg, ne vodi prav daleč. Zato se nihče ni čudil zahtevi brežiških komu-nalcev, ki vztrajajo pri pravici do prekinitve dobave vode. 1' nasprotnem primeru pa zavezujejo občino, da jim ona pokrije izpad dohodka. Pa smo tam! Po eni strani pritiskamo na komunalo, naj se tržno obnaša, po drugi strani jo omejujemo. Končno se bo treba odločiti, kaj so tiste dejavnosti, kijih lahko prepustimo trgu in njegovi nemilosti, in kaj ne. Dobava pitne vode goto vo ne bi smela biti med njimi, saj gre za dobrino splošnega pomena, od katere je odvisno zdravje ljudi. Upravljavec zato nikakor ne bi sme! imeti možnosti, da po mili volji prekinja dobavo, pa čeprav gre za neplačnike. Tudi objavljanje groženj po oglasnih deskah stanovanjskih blokov, da bodo vsi stanovalci ostali brez pitne vode, če eden izmed njih ne bo plačal vodarine, si lahko razlagamo le kot dejanje v sili. Nikakor pa ne kot pravilo v humani družbi. B. DUŠIČ ČAKAJOČ NA DELA VSKO UNIVERZO Krška delavska univerza je pred tremi leti organizirala tečaj angleščine za malčke. Krški malčki so imeli srečo, da so tečaj obiskovali cela tri leta. Zdaj pa se krška delavska univerza nekako obotavlja z organizacijo tečaja, češ da je ostalo le še 7 malčkov, ki želijo obiskovati tečaj angleščine. Starši se zdaj sprašujejo, kaj sploh je s krško delavsko univerzo. O njej ni ne duha ne sluha, nobene reklame ali obvestila, kar je običajno pri firmah, ki obvladajo poslovni bonton. Toda staršem ne bi kazalo obupovati zaradi delavske univerze. V drugih mestih po Sloveniji rastejo jezikovne šole kot gobe po dežju. Slovenci se pač vedno bolj zavedamo, da smo majhni in da bomo v stikih s svetom potrebovali znanjejezikov. Zato je kar nekako čudno, da se v krški občini še ni našel podjetnik, ki bi organiziral jeziko vno šolo. J. S. Trg žal ne priznava invalidov Invalidske delavnice SKOPICE PRI BREŽICAH -Invalidske delavnice Skopice so z novim letom postale podjetje s polno odgovornostjo. Registrirali 11 Josip Zoričič so zelo široko dejavnost, saj morajo iskati tako delo, ki bo ustrezalo zaposlenim invalidom. Trenutno dokončujejo polizdelke Tolmina — stikala za zamrzovalne skrinje in hladilnike. V podjetju, ki ima manj kot 30 zaposlenih, sicer niso imeli likvidnostnih težav, zato pa jim ni manjkalo drugačnih. V aprilu 1989 so se namreč lotili gradnje nove proizvodne dvorane, kar v času inflacije ni bilo ravno lahko. Trenutno imajo dokončanih 70 odst. vseh del. V teh dneh urejajo hidrantno omrežje in vodovod, pred njimi pa je še precej dela v notranjosti objekta. »Trudimo se, da bi zastavljeno čimprej uresničili, seveda pa je še marsikaj odvisno od finančnih možnosti in razumevanja družbe. Sama opremljenost hale še ni dorečena, kajti ob ustrezni garanciji za družbeno pomoč bi vgradili manj opreme in zaposlili več ljudi (okrog 150), če pa te ne bi bilo, se bomo prisiljeni opremiti tako, da bo delo dobilo pol manj delavcev,« je povedal direktor Elektrona Josip Zoričič. B. D. Letos pol manjša setev pšenice Glavni vzrok so odkupne cene, ki so letos vsebovale že tudi regres. V občini bo-____do prvič poskusno zasejali nekaj sort kakovostne pšenice durum BREŽICE — Tudi pri letošnji setvi pšenice, ki seje na brežiških poljih začela okrog 10. oktobra, ni šlo brez težav. Vlečejo se že od lanskoletne setve, zato bo letos v občini posejano precej manj pšeničnega zrnja. Medtem ko so kmetje lani samo po pogodbah z Agrario z njim posejali okrog 700 ha površin, jih bodo letos največ 350 ha. Glavni vzrok za toliko manjšo setev je, kot pravi Janez Zevnik iz Agrarie, v POSLANE PRVE OCENE O ŠKODI ZARADI SUŠE BREŽICE — Poletna suša je v občini povzročila precej škode, zato so zaradi morebitnega odpisa davka in prispevkov opravili oceno stanja. Prvo oceno so izdelali na podlagi informacij pospeševalnih služb v občini. Oškodovano je bilo vinogradništvo, sadjarstvo, še najbolj pa poljedelstvo na ravnih in peščenih tleh. Kar tretjina ocenjene škode se bo pri pridelku poznala šele naslednje leto. Po izračunih občinskih plansko-analitskih služb so glede na delež škode v družbenem proizvodu občine dani pogoji za pridobitev solidarnostnih sredstev, zato so se z oceno škode in vlogo obrnili na republiko. odkupnih cenah pšenice. Regres za proizvajalce, ki je bil namenjen predvsem za nakup gnojil, je bil običajno ločen od odkupne cene. Letos so najprej določili odkupne cene in šele pozneje povedali, daje regres že njihov sestavni del. To je med proizvajalci izzvalo velik gnev in povzročilo za pol manjšo setev glede na lansko leto. »Čeprav je razmerje pri menjavi pšenice za semensko zrnje še vedno 1,5 kg za kilogram, pa ni več takih spodbud v obliki pomoči za gnojila. Prav tako se ukinjata republiški in občinski sklad za pospeševanje kmetijstva. Ob tem še ni novih načinov pomoči našemu kmetijstvu, čeprav je znano, da države Evropske gospodarske skupnosti večino kmetijskih pridelkov subvencionirajo s 40-do 50-odstotnim deležem. Uvoženih pridelkov iz takih držav res ni težko prodajati po nižjih cenah od domačih. Seveda pa je to najbolj gotova pot za uničenje domače proizvodnje. Če bo šlo tako naprej, bomo v naši občini spet prišli na stanje iz leta 1982, ko smo od- C.l ADRIA' Tovarna prikolic ADRIA ČARA VAN NOVO MESTO, d.d. Obrat BREŽICE Zbiramo ponudbe za odprodajo lakirnice s sušilno komoro, primerno za lakiranje avtomobilskih karoserij. Lakirnica je v obratovalnem stanju in je locirana v obratu Brežice. Ogled lakirnice je možen vsak dan med 6. in 14. uro. Podrobnejše informacije dobite pri vodstvu obrata Brežice, telefon 0608/61 -423. Sklad je najbolj buril duhove SDK bo naredila revizijo poslovanja sklada stavbnih zemljišč KRŠKO — Sedmo redno skupno zasedanje vseh treh zborov krške občinske skupščine seje minulo sredo pričelo ob 15. uri popoldne in je bilo prekinjeno ob 22. uri zvečer. Sejo bodo nadaljevali danes ob 15. uri. Za ponazoritev, kaj se dogaja na teh sejah, je treba zapisati, daje samo usklajevanje dnevnega reda trajalo celi dve uri, kar pomeni, da se skupščina bolj posveča proceduralnim kot vsebinskim vprašanjem. V uvodnem delu so bila zastavljena yprašanja, zakaj še ni pripravljen osnutek novega poslovnika skupščine. Delegati so se dajali o tem, kako bo z imenovanjem čanov v skupščino RTV, v komisijo za odnose z verskimi skupnostmi itd. Vmes je padla tudi težka obtožba, daje bil zbor združenega dela najmanj legitimno izvoljen. Končno je bil dnevni red sprejet, ne da bi ga usklajevali najstarejši člani zborov, kot je predlagal nekdo. Potem pa seje začela razprava. Jasno je, daje bilo največ vprašanj in razprave o skladu stavbnih zemljišč. Brez tega sklada, kije menda edinstven v Sloveniji, krška občina ne bi bila to, kar je. In tudi marsikatere pridobitve ne bi bilo. Zato je še kako razumljiv interes strank, da bi razčistile dosedanje poslovanje sklada in si zagotovile denar tudi za naprej. Medtem ko je vladajoča garnitura terjala, naj skupščina čimprej da soglasje k imenovanju upravnega odbora, ki naj bi nadaljeval z delom, so v strankah tej odločitvi nasprotovali. Na koncu so se vendarle zedinili, da so sprejeli sklep o kontroli SDK., ki naj bi opravila revizijo poslovanja v skladu stavbnih zemljišč. Zadeve vtu seveda niso bile čisto jasne, Metod Šonc iz socialdemokratske stranke je menil, da ne bo mogoče do kraja vsega razkriti, podobno, kot naj bi ne bilo jasno, kaj je s »tistima dvema hišama v Novem mestu«. Toda na koncu so le zmagali Zele- ni krškega in Silvo Mavsar, kije tudi zastavljal najbolj neprijetna v prašanja o skladu. Mavsar namreč meni, da poročilo o delovanju sklada zamegljuje zadeve. Posebej gaje zanimalo, kako je bilo z denarjem sklada za gradnjo nove stavbe UNZ in postaje milice. Po Mav-sarjevem mnenju tudi ni čisto jasno razmerje med skladom in podjetjem Darja, kije last nekdanjega predsednika krškega izvršnega sveta. Gre za obnovo šole v Koprivnici pa lokale na Dalmatinovi 8 v Krškem, kar je vse v domeni »Darje«. Za posojila v višini poldrugega milijona dinarjev in s 85-odst. letnimi obrestmi, kar je »Darja« posodila skladu. Mavsarjeva vprašanja so bila seveda pospremljena z aplavzom. Potem so delegati po intervenciji Marjana Arha spet nadaljevali sejo , ki jo je predsedujoči že bil prekinil, dali soglasje za spremembe družbenega plana občine Krško. Videm je tako dobil zeleno luč za investicije. J. SIMČIČ Sevniška koalicija se predstavi Sevniška koalicija ne zapravlja denarja davkoplačevalcev — Koordinator SEVNICA — Sevniško koalicijo sestavljajo občinska konferenca ZSMS — Liberalna stranka in stranke Demosa: Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Zeleni Slovenije in Slovenski krščanski demokrati. Koalicijo vodi predsedstvo, ki ga sestavljajo predsedniki vseh strank. Občinski odbor SKD zastopa Jože Rutar, občinski odbor Zelenih Sevnice Alfred Železnik, sevniško podružnico SKZ Alojz Tomažin, občinski odbor SDZ Franc PernoVšek in OK ZSMS—LS Borut Simončič. Koalicija združuje v klubu odbornikom koalicije odbornike občinske skupščine, ki so člani posameznih strank v sestavi koalicije, in tiste, ki simpatizirajo z delovanjem koalicije. Koalicija ima prostore v Naselju heroja Maroka 17 (nad Ljubljansko banko), tam imajo svoj delovni prostor vse stranke. Preko Študentskega servisa Krško je sevniška koalicija zaposlila koordinatorja, ki skrbi za večino zadev koalicije, kluba in predsedstva in je hkrati tudi vodja poslanske pisarne. To je absolvent FSPN v Ljubljani Julij Jeraj. Za Jeraja pravijo, da je »fantič za vse,« zina tipkati, obvlada računalnik (kadar pač ima priložnost delati z njim, saj ni last koalicije), pripravlja gradiva, seje, strokovno obdeluje pobude in DOLENJSKI UST predloge za skupščino in je hkrati tudi čistilec prostorov. Jeraj je v pisarni vsak dan, uradne ure pa so ob sredah, od 9. do 17. ure. Skratka, pri koaliciji zatrjujejo, da ne zapravljajo denarja davkoplačevalcev tjavendan. Pet strank koalicije je v septembru dobilo iz občinskega proračuna 33.540 din. Nekaj denarja namenijo stranke v skupni fond za financiranje dela predsedstva, kluba, poslanske pisarne, torej za skupno delovanje. Koalicija pa skuša javnost seznanjati s svojimi pobudami in predlogi tudi v sredstvih javnega obveščanja, P. P. KOSTANJEVA NEDELJA SENOVO — Planinsko društvo Bohor pripravlja v nedeljo, 21. oktobra, tradicionalno »kostanjevo nedeljo« na Bohorju. Skupinski odhod s Srebotncga bo ob 8. uri. Vabljeni! Julij Jeraj: »Sodelujemo z vsemi, ki so voljni skupaj z nami potegniti občino iz zaostalosti«. INVALIDI GREDO NA PRIMORSKO SEVNICA — Društvo invalidov v Sevnici priredi 2. novembra celodnevni izlet na Primorsko. Med drugim si bodo člani ogledali Vipavo in Koper. Prijave sprejemajo do zasedbe avtobusa, ki bo odpeljal na omenjeni izlet v zgodnjih jutranjih urah izpred sevniškega hotela Ajdovec. kupili samo 15 ton pšenice,« je dejal Zevnik. V Agrarii so pričakovali, da bodo kmetje letos sejali manj pšenice, zato so nabavili tudi manj semenskega zrnja. Kljub temu se še vedno bojijo, da jim ne bi ostajalo. Na razpolago imajo 4 do 5 sort semenske pšenice iz sortne liste, ki jo sestavi republiški odbor. Vsako leto se na njej pojavljajo nove sorte, tako da se v nekaj letih lista povsem spremeni. Letos bodo prvič poskusno sejali tudi pšenico sorte durum, ki ima posebno kakovost in jo veliko sejejo predvsem v Italiji, kjer jo uporabljajo za izdelavo te- • Setev pšenice v brežiški občini bo letos torej borna. Zaključila se bo proti koncu meseca, kajti nekateri kmetje imajo na poljih še koruzo. Kljub vsemu čisto brez tržnih presežkov v občini vendarle ne bodo ostali, saj se je v zadnjih letih pojavilo kar nekaj proizvajalcev, ki so usmerjeni samo v poljedelstvo. Ti bodo pšenico še sejali, drugače pa je z živinorejci, ki J>b neugodnih odkupnih cenah pšenice brez pomislekov zasejejo ječmen ali koruzo. stenin. Nekaj sort te pšenice že sejejo na Primorskem in v Makedoniji. Prav tako jo gojijo tudi v sosednji Avstriji, zato verjetno ni razloga, da ne bi kater^ izmed sort uspevala tudi v Posavju. Mlinarji so vsekakor pokazali interes za odkup takega zrnja. B. DUŠIČ KAJ JE S PODHODOM PRI DOBOVI? DOBOVA — Dobovčane zelo zanima, če se sploh še kaj dela na tem, da bi se čimprej uredil podhod pod železniško progo v smeri od Sel proti Mostecu. Dogovori o podhodu so intenzivno tekli, tako da seje železnica že obvezala, da bo izdelala podhod, občina pa naj bi poskrbela za cesto. Trenutno zadeva stoji na mrtvi točki, zato je delegat te krajevne skupnosti sprožil vprašanje v občinski skupščini. AJDA V LONČARJEVEM DOLU — Sevniška obrtnica Maja Meke, ki ima v Sevnici ekspresno kemično čistilnico, je prejšnji teden odprla v Lončarjevem dolu pri Sevnici še prodajalno Ajda. Vaščani so ob otvoritvi lokala povedali, da so veseli, ker bodo imeli poslej bolj pri roki trgovino z življenjskimi potrebščinami, izrazili pa so žejjo, da bi v Ajdi prodajali tudi kruh. »Čistilnico v Sevnici bom seveda še obdržala, čeprav moram priznati, da je delo v njej gotovo precej zahtevnejše in napornejše kot v prodajalni. Naposled računam, da bom s približevanjem povpraševanju vaščanov naredila dober posel in bo ostalo kaj več denarja boidisi za nadaljnja vlaganja ali za življenje,« je povedala Maja Meke. (P. P.) Sevničanka odpira svoje duri Jutri nova blagovnica SEVNICA — Z enoletno zamudo bodo Sevničani končno le imeli nekaj od mastodontskega HTC (hotelsko-trgovskega centra). V petek, 19. oktobra, dopoldne bodo namreč odprli Mercatorjevo blagovnico, ki so jo poimenovali Sevničanka. Takoj je treda povedati, da sev-niški Mercator ni kriv za takšno zamudo pri gradnji HTC, saj je po besedah direktorja profitne enote trgovina sevniškega Mercatorja, Jožeta Imperla, glavni nosilec naložbe ABC Pomurka — Gostinsko podjetje Sevnica dobil za trgovski del stavbe vse vnaprej in pravočasno plačano. Ker pa Savske elektrarne niso izpolnile obljub glede svojega prispevka za hotel, saj seje zataknilo pri dotoku denarja in sami gradnji verige spodnjesavskih elektarn že pri njenem prvencu na Vrhovem, so bili tepeni vsi soinvestitorji HTC, torej tudi Jutranjka, Lisca, Ljubljanska banka, čeprav so izpolnili svoje obveznosti. No, sicer pa je to že druga zgodba. »Naj povem, da skladno z dolgoročnim konceptom razvoja trgovine v Sevnici skušamo v tem najožjem središču Sevnice zagotoviti tako rekoč na enem mestu, v krogu približno 100 metrov, vsejcapitalno blago, v stari Sevnici in v Šmarju pa bo na voljo oskrba, predvsem z živili. Gre naposled tudi za večjo specializacijo. Zato bo na primer v novi blagovnici zelo bogat izbor tekstila, izdelkov konfekcijske industrije, kozmetike, v poslovalnici 6 pa bomo poslej prodajali obutev. Prepričan sem, da bomo konkurenčni tudi s privlačnimi cenami, kajti prevetrili in znižali smo vse marže, ki pa še vedno zadoščajo malo več kot zgolj za preživetje. Pri nas je zdaj zaposlenih 160 delavcev; še pred kratkim nas je bilo 190, mislim pa, da se bo število zaposlenih še zmanjševalo. V »Sevničanki« bo zaposlenih 15 delavcev, kar za blagovnico s 1100 m2 vseh in okrog 800 m,2 prodajnih površin v dveh etažah ni veliko. Sicer pa menim, da je prihodnost trgovine in gostinstva v privatizaciji,« je povedal direktor Imperl. p. P. Novo v Brežicah NNNP — V današnjih podivjanih časih nas nič ne sme več presenetiti. Tako si je mislil tudi kmet, kije zadnjič prišel prijavit na občinski referat za kmetijstvo škodo zaradi suše. Tukaj je že stalni gost, saj ga spomladi prizadene pozeba, poleti suša, neurje in toča. Za vsak primer je imel pod pazduho torej še cel kup neizpolnjenih obrazcev in je referentko vprašal: »Ali lahko zdaj obrazce zavržem ali pa spet pripravljate kakšno naravno nesrečo?« V odgovor se mu je samo zasmejala, listke pa je le spravil. Nič se ne ve, kaj lahko še pride. NI VERJETNO — V vaseh na obronkih Gorjancev se pritožujejo nad prevelikim številom srnjadi, jelenjadi in divjih prašičev. Saj ne, da jim ti naravni sosedi ne bi bili ljubi, a kaj, ko se tako hitro razmnožujejo, da jih kmetje ne morejo dohitevati s pridelavo hrane. Ni treba posebej pojasnjevati^ da kmetje ne sejajo in ne sadijo zanje. Škodo, ki jo na poljih napravijo gozdne živali, ocenjujejo lovci. S tem pa vaščani nikakor niso zadovoljni, saj je divjačina v loncu le presladka, da bi bile ocene lahko realne. VZGOJNO — Občasne hude motnje v telefonskem omrežju Posavja so pravzaprav kar dobrodošle. Približno tako delujejo kot obiski naših državljanov na Poljskem ali v Rusiji. Ko so namreč videli, kako hudo je tam, šo sc vsi srečni vrnili domov, zadovoljni s tem, kar imamo. Ko so zadnjič motnje v omrežju vsaj za 14 dni omrtvile normalno gospodarsko in tudi zasebno življenje (tako pomemben je pač poslal telefon), so si Posavci naravnost oddahnili, da so spet dobili svoje stare zveze. Ob tem so kar pozabili, kako zelo slabe so. Vsekakor dober recept za PTT-podjetje za primer, če bo še kdaj hotelo utišati nerganje nad slabimi zvezami. 11 BR€2l$K€..£^j POR0DNI$NIC£V*'ej V času od 5. do 12. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Suzana Veršec iz Slogonskega Dejana, Marica Resnik z Gor. Orl Davida, Sonja Bosina — Lah iz Krškega Pio, Suzana Kostanjevec s Senovega Luka, Jožica Kozmus iz Podvrha Ines, Anica Šekoranja iz Drameljšaka Dorotejo, Nevenka Jur-kas s Sel — Matevža, Janja Kočnar s Kalc Estero in Metka Knez iz Zdol — Nino. Čestitamo! Krške novice PARLAMENT — Pa smo jo preživeli, sejo krškega občinskega parlamenta, kije trajala 7 ur. V prvem polčasu. Na njej seje marsikaj dogajalo, ampak prvič se je primerilo, da je bilo treba članu občinske vlade in predstojniku sekretariata Jeniču vprašanje ponavljati. Posebno nenačelnost je pokazal to pot Marjan Arh, znan po svojih zasoljenih nastopih. Že prekinjeno sejo je uspel pognati naprej, ko je šlo za Videm. Tam pa si poslanec Arh služi svoj vsakdanji kruh. in ko gre zanj, stopi v ozadje tudi ekologija. Poslanec Žibret, prišedši iz Knina, kjer je obiskal svojega sina, pa ima tako in tako vedno zadnjo besedo. Skratka, seja je bila živahna, da je kaj. In če se bodo gospodje odborniki tudi vnaprej pogovarjali dve uri o dnevnem redu, poltem ne bo zadostovalo samo dežurstvo občinske menze, ampak bo treba poskrbeti še za dežurno zdravstveno ekipo. Sicer pa danes sledi nadaljevanje seje GOVORICE Sodeč po govoricah bo treba v Krškem kmalu ustanoviti čašo-pis, ki bo sproti beležil vse, kar si ljudska domišljija predstavlja o KATV, gradnj1 mestnega središča itd. Škandalozni kronisti so namreč ugotovili, da so nekateri zaslužili mastne denarje z gradnjo kabelskega omrežja za TV. Zdaj pa je prišel nasprotni glas, da so mastne denarje potegnili izvajalci sistema iz Trafeloveg* rojstnega mesta, medtem ko predsednik gradbenega odbora Glogovšek za svoj* delo ni dobil niti dinarja. Kaj se hoče, dobrota je sirota! KOŽUHANJE — Mošt je sladak, kostanj tekne, marsikatero v teh dneh razde rejo tudi na kožuhanju koruze. Je poteb sploh še čudno, da marsikateri Krčan zaradi obilice naravnih dogodkov kar pozabi na politiko, na Srbijo in Jugoslavijo ter na Balkan. Pa vse to čisto nič ne škod' nikomur. Resda tu in tam koga »okožuha jo« policaji, ampak kazen se tako in tako plača suvereni slovenski državi. Sevniški paberki SEVNIČANKA Jutri dopoldt* bodo odprli pod streho HTC (holelsk0 trgovskega centra) v Sevnici novo blagovnico sevniškega Mercatorja — »Sef ničanka«. Do takega imena so trgovci pfl’ šli z javnim natečajem, zanimivo pa je, d* je botra lepega, domačega imena blago'!' niče predsednica potrošniškega sveta S1' mona Jakš. Krajevno obarvana ime# imajo tudi poslovalnica v Krulejevi111 («Pod gradom«) in samopostrežba 1,1 Glavnem trgu («Na trgu«). Kupci upajo1 da trgovci nc bodo skrbeli le za lepa imet1* in fasado poslovalnic, ampak predvsem i1 vsebino. Sicer pa ob vse hujši zasebni pf nudbi oz. konkurenci, ki seje v Mercajt’1 ju ne bojijo, kot nam je zatrdil direktor J? že Imperl, trgovcem tudi ne preostane,^ drugega; Podobno velja tudi za gostit}1# ako bomo sploh doživeli, da bodo odp( nov hotel v okviru HTC. PO KNINSKO? — Na nedeljski* protestnem shodu vaščanov Gornje# Leskovca in okoliških zaselkov na Bij#1 zoper odlagališče NSRAO (nizko in sre" nje radioaktivnih odpadkov), so v na jC nutke močno naelektrenem ozračju nejl# teri zagrozili, da imajo tudi oni skale kp1' okolici Knina, da bi preprečili dostop k* mionom do predvidene lokacije odlag* lišča, St. 42 (2148) 18. oktobra 199C preMican svetovni dogodek*\ Edino središče brez gledališča! Ljubljana po nalogu kulturnega ministrstva umaknila kandidaturo za Svetovne glasbene __________________________dneve_____________________ Lahko si samo mislimo, kako se je ondan v Oslu počutil slo venski sklada-telj Lojze Lebič, ko je mora! po nalogu Capudrovega kultrnega ministrstva na tam potekajočih Svetovnih glasbenih dnevih sporočili, da Ljubljana preklicuje svojo, sicer že teta 1987pridobljeno kandidaturo za izvedbo te prireditve leta 1993, in kako mu je bilo pri srcu zlasti Se potem, ko je tako rekoč na svoje oči videl, s kakšno vnemo so na priložnost, ki se ji je prestolnica Republika Slovenije odrekla tako lahkomiselno, planili predstavniki drugih držav: Nemci, Belgijci pa celo Tajvanci in Urugvajci. So že vedeli, zakaj, medtem ko za našo kulturno in ostalo oblast ne bi mogli trditi pa naj še tako zaupamo njeni evropski naravnanosti, da se zaveda, kaj pravzaprav je v zaverovanosti v svoj prav izpustila iz rok, še posebej, ker je s tem vse Slovence prikrajšala ža edino resno priložnost v 20. stoletju, da bi doma predstavili svetu svoje kulturne in najbrž še kakšne druge dosežke. Kajti — sodeč po izkušnjah tistih, ki so to svetovno prireditev že imeli pod svojo streho — v Ljubljani bi se leta 1993, ko bi skladatelju Lebiču ne bili naložili tistega kapitulantskega poročanja o preklicu kandidature, zbralo vsaj kakih ISO skladateljev in prav toliko glasbenih publicistov, da števila predstavnikov mnogih tujih radijskih in televizijskih hiš, glasbenih založb, založnikov gramofonskih plošč in drugih, ki bi jih v deželo na sončni strani AI'p privabili Svetovni glasbeni dnevi, niti ne omenjamo. Ves la »spektakel« bi stal le okoli 850.000 nemških mark ali celo 150.000 mark manj, kol je glavni dobitek na televizijskem 3x3. Poleg tega bi Slovenija pokrita le polovico teh stroškov, medlem ko bi denar za kritje polovice stroškov zbrala ostala Jugoslavija. Morebiti je slovensko kulturno ministrstvo, ki je seveda ravnalo v soglasju z republiško vlado, v odpoved kandidature vkalkuliralo že zdaj nakazujoče se dejstvo, da Jugoslavije v sedanji obliki in sestavi čez tri leta ne bo več, da Ljubljana potemtakem na ostalo Jugoslavijo pri kritju polovice stroškov ne bi mogla računati, vendar je tudi to trhel argument. Navsezadnje bi stroške za plačilo S veto vnih glasbenih dnevov zmogla Slo venijo sama, če bi šlo res samo za denar. Zato se vse bolj zdi da so na ravnanje Capudrovega ministrstva vplivali drugačni »argumenti«, denimo, takšni, ki na Slovenskem slišijo na ime kratko vidnost ali nepremišljenost ali celo trma. Če bi kdo vprašal za mnenje še slovenske skladatelje, ki bi bili pravzaprav edini pristojni strokovno odločati o lem, kaj bo ali česa ne bo, se s kandidaturo Ljubljane po šestih letih, kar je bila pridobljena, ne bi moglo zgoditi kaj tako zelo klavrnega in pokončni slovenski drži tujega, kot se je bilo. I. ZORAN Kulturniki povedali ministru dr. Capudru, kaj jih tišči NOVO MESTO — Srečanje s kulturnim ministrom dr. Andrejem Capudrom na ponedeljkovi okrogli mizi v Novem mestu so predstavniki poklicnih kulturnih ustanov izrabili predvsem za to, da so visokega gosta podrobno seznanili s problemi, ki najbolj zaviralno delujejo na dejavnost in jih je iz občinske pristojnosti pa tudi možnosti težko ali nemogoče razrešiti. Pod baročnimi oboki Opatove kapele so ubrani glasovi Ribniškega okteta še posebej polno zazveneli. V prvi vrsti gre za neurejen statusni položaj Študijske knjižnice Mirana Jarca in Dolenjskega muzeja, ustanov regijskega pomena, ki pa jima zdajšnja zakonodaja priznava bolj ali manj le občinski položaj. Ker to ni urejeno, se zatika na tem ali onem področju, celo na tako občutljivem, kot je financiranje. Republika prošnje za dotacije v primeru, ko zakon prizna le lokalni, občinski pomen ustanove, kaj rada zavrne ali pa je procedura bistveno daljša. Dr. Capuder je menil, da bo najbrž res potrebno knjižnice nanovo kategorizirati in regionalnim, kakršna je novomeška, priznati, da so resnično tudi študijske, ne samo splošnoizobraževalne in matične. Dejanski, regionalni status Dolenjskega muzeja pa bo dokončno opredeljen z muzejsko mrežo, ki jo že oblikujejo. Prcnekatero pravno nejasnost v zvezi s tem bo odpravil zakon o zavodih, ki bo tudi omogočil, da se takšne ustanove Dolenjska »risbi V Dol. Toplicah se je v soboto končala Likovna delavnica Krke 90 DOLENJSKE TOPLICE Tu se je v soboto, 13. oktobra, končala Likovna delavnica Krke, kakor od lani imenujejo slikarsko kolonijo, ki jo financira novomeška tovarna zdravil. Prireditelji so povabili k sodelovanju osem likovnih umetnikov, od katerih so se nekateri uveljavili tudi kot grafiki. To so: Bogdan Borčič, Andrej Ajdič, Savo Sovre, Lucijan Bratuš, Franc Purg, Željko Opačak, Darinka Pavletič —Lorenčak in Branko Suhy. Likovna delavnica Krke seje odločila, da bo gojila predvsem risbo, likovno zvrst, ki je bila dolgo bolj na obrobju zanimanja. Tudi v Dolenjskih Toplicah je bila risba glavna tehnika, vendar pa so udeleženci lahko slikali tudi v akvarelu, gvašu, temperi in pastelu. Tema ni bila predpisana in so slikarji obdelovali motive po lastni presoji. Kaj so narisali ali naslikali, bo moč videti na razstavi, ki jo bodo pod strokovnim vodstvom umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika Janeza Mesesnela pripravili v avli poslovnih prostorov Krke v Ločni in z bogatim kulturnim programom odprli v ponedeljek, 29. oktobra, ob 13. uri. Kulturni plodovi Bernardovega jubileja V samostanu Stična so z odprtjem razstave, predstavitvijo monografije in glas-______bene kasete počastili 900-letnico rojstva svojega ustanovitelja STIČNA — V čudovitih prostorih baročne Opatove kapele v stiškem samostanu seje v četrtek, 12. oktobra, zbralo precej gostov iz vse Slovenije na zadnji «d letošnjih slovesnosti, posvečenih 900-letnici rojstva sv. Bernarda, verskega reformatorja, misleca in ustanovitelja cistercijanskega meniškega reda, ki je s stiško cisterco globoko posegel v zgodovino in kulturo slovenskega naroda. Na slovesnosti so predstavili Zadnikarjevo monografijo o Stični in kaseto Ribniškega okteta ter odprli priložnostno razstavo sakralnih predmetov, zbranih in darovanih za ustanavljajoči se verski muzej. Zbrane je najprej pozdravil predstojnik samostana opat Anton Nadrah, nato je urednik Družine Drago Klemenčič v imenu založbe in tiskarne povedal nekaj besed o Zadnikarjevi monografiji, ki jo je natančneje in obsežno predstavil avtor sam. Gre za delo, v katerem dr. Marijan Zadnikar na poljuden. a strokovno neoporečen način podaja vedenje o zgodovini in umetnostnem pomenu stiškega samostana, o njegovih znamenitostih ter dragocenostih, govori pa tudi o cistercijanih sploh. Ribniški oktet je priložnostni koncertni program zapolnil s skladbami Jakoba Petelina Gallusa (skladatelj se je šolal v stiškem samostanu!), Bučarja, Tomca. Foersterja ter kot obvezen dodatek zapel tudi slovito Maroltovo Ribniško. Tako je na najlepši način predstavil vsebino svoje nove kasete Sem Ribenčan Urban, ki sojo izdali pri mariborskih Obzorjih. Zanimiv je bil tudi ogled ob tej priložnosti odprte začasne razstave predmetov, ki so že našli pot v zbirko ustanavljajočega se verskega muzeja v stiškem samostanu. Muzej naj bi postal del slovenske muzejske verige, v njem pa naj bi zbrali vso pomembnejšo sa- kralno premičninsko dediščino s slovenskega ozemlja. V celoti je mogoče reči, da so stiški cistercijani ob podpori ljubiteljev enega najstarejših slovenskih samostanov letošnje Bernardovo leto počastili nadvse plodno tudi za slovensko duhovno in kulturno življenje ter tako potrdili listo dragoceno dobrino stiške cisterce, s katero je neizbrisno zapisana v slovensko zgodovino. M. MARKELJ preosnujejo v regionalne zavode. Na novo zakonsko razrešitev čakajo zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine, kijih poleg pomanjkanja denarja za sprotne akcije skrbi dejstvo, da spomeniki propadajo tudi zaradi razkoraka z urejanjem prostora. Nenehno nemoč pri tem je novomeški zavod že večkrat poudaril, tudi na okrogli mizi je bila prisotna ta problematika in minister dr. Capuder se je strinjal, da bo treba vprašanja varovanja naravne in kulturne dediščine ter urejanja prostora urediti enotno, kot imajo to, denimo, na Zahodu. Beseda je nanesla na tako imenovani policentrizem v kulturi. Dr. Capuder je dejal, da je policentrizem neobhoden, vendar ne v tem smislu, da bi imeli v Sloveniji regijska kulturna središča, ki bi posnemala Ljubljano, marveč naj bi imeli v njih predvsem tisto, kar je za tak pokrajinski center najbolj značilno in pomembno. Novemu mestu pa manjka še marsikaj, da bi lahko postalo takšno središče, kolje, denimo, Celje ali še kak kraj v Sloveniji, s katerim se lahko primerja. Med drugim je edino regijsko »Novomeška pomlad« samo za pokušnjo Ob novi razstavi v SDK NOVO MESTO - V razstavišču novomeške SDK, ki ga vodi Marinka Kraško, so minuli petek pripravili razstavo, posvečeno 70-letnici»novomeške pomladi«. Na ogled je nekaj slik Božidarja Jakca, Marjana Mušiča in Zdenka Skalickega, avtorjev, ki so svoja dela razstavljali na L pokrajinski umetniški razstavi septembra 1920 v salonu takratne Windischerjeve gostilne, na kateri je kot pokrovitelj sodeloval tudi takrat volilni slovenski slikar impresionist Rihard Jakopič. Poleg slik omenjenih avtorjev, neposrednih udeležencev »novomeške pomladi«, je v razstavišču SDK razstavljenih nekaj izvirnih plakatov, ki jih je pred 70 leti izdelal za razstavo v Windischerjevi gostilni in za druge kulturno-umctmške dogodke takrat v Novem mestu prizadevam likovni opremljevalec »novomeške pomladi« Božidar Jakac. Tako je v omenjenem razstavišču na ogled vsaj nekaj tistega, kar je imel v mislih tudi odbor za obele-žitev »novomeške pomladi« kot avantgardnega kulturno-umetniškega gibanju pred sedmimi desetletji v takrat zelo provincialnem Novem mestu, ta odbor pa je načrtoval malone reprizo razstave iz Windischerjeve gostilne, prav gotovo pa vsaj približno ponovitev razstave iz leta 1920, četudi zelo okrnjeno, morebiti obsegajoče le simbolično število slik. Novomeščani polenjlakem le niso povsem prikrajšani za nadejano oz: obljubljeno in so »novomeško pomlad« dobili v izvirni obliki vsaj za pokušnjo, nekaj pa je še vedno bolje kot nič. Razstavo. ki bo odprla do 29. oktobra, so pripravili v sodelovanju z Dolenjskim muzejem, postavil pa jo je umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. L Z. Portret je svet v malem V galeriji Posavskega muzeja se predstavljata Dušan Filipčič in Miran Pflaum Kaplje pelina Ob treh kulturnih jubi-lejih v Loškem potoku LOŠKI POTOK - Revija pevskih zborov Loški potok poje 90, ki jo načrtujejo za 24. novembra, bo v znamenju visokih kulturnih jubilejev v tem delu ribniške občine, in sicer 90-letnice organizirane ljubiteljske kulture ter 45-letnice Kulturno-umetniškega društva Ivana Vrtačnika in 45-letnice moškega peškega zbora Potočan. Na reviji naj bi sodelovalo najmanj enajst zborov, kar nedvomno potrjuje, da je zborovsko petje pri nas kljub najrazličnejšim težavam, ki tarejo tako imenovani amaterizem, trdoživo in priljubljena oblika kulturnega delovanja krajanov. Letos bodo to pevsko srečanje vsekakor izpeljali, za naprej pa je revija, ki naj bi sicer ostala tradicionalna, zelo vprašljiva, najbolj zaradi pomanjkanja ustreznega prostora za take prireditve. Ker v« Loški potok ne premore kulturne dvorane oziroma prostora. kjer bi lahko priredili kaj večjega in pomembnejšega tako. kakor si želijo, se poslužujejo šolske telovadnice. V takih primerih šola res velikodušno pomaga, vendar pa gre le za najemni prostor, kjer so najrazličnejše težave neizbežne. Tako je telovadnica le zasilna rešitev, in še to samo za nekatere prireditve. Kul-turno-umetniško društvo je kajpak hvaležno šoli, da mu pomaga ostva-riti vsaj nekaj pomembnejših reči iz programa. Obenem pa je vseskozi nejevoljno, ker mu niti po desetih letih ni uspelo nikogar prepričati o prepotrebni gradnji nove kulturne dvorane oziroma obnovi stare, kise pred očmi vseh podira. Družbena malomarnost, tako rekoč popolna gluhota za razreševanje takšnih zadev, je tu več kot očitna, to pa je le dokaz več, da je kultura tudi v Loškem potoku odrinjena na skrajni rob zanimanja in skrbi. Da ni že vse skupaj propadlo in popolnoma zamrlo. gre zasluga peščici zanesenjakov, ki še verjamejo, da človek ne more živeti samo od kruha. A. K. BREŽICE V torek, 9. oktobra, je bila v galeriji Posavskega muzeja Brežice otvoritev zanimive razstave slik domačina Dušana Filipčiča in fotografij Mirana Pflauma. Kot običajno so razstavo odprli s koncertom: tokrat sta nastopila Marta Zore in Miran Juvan. V Brežicah se bosta vse do 24. tega meseca predstavljala dva mlajša ustvarjalca, ki sta se lotila portretnega upodabljanja. Dušan Filipčič, ki je pred dvema letoma diplomiral na Akademiji za likovno umetnost, živi kot svobodni umetnik v Kostanjevici na Krki. S svojimi avtoportreti, ki jih je že v času štu- ŠTIRISTO LET PO GALLUSU RIBNICA — Minuli petek je bila prva seja 16-članskega občinskega odbora za pripravo proslavljanja 400-letnice smrti Jakoba Gallusa-Petelina, skladatelja in zborovodje, kije bil rojen leta 1550 v Ribnici. Na seji so za predsednika odbora izvolili Alojza Marolta in sklenili, da bo natančen program slovesnosti pripravila posebna skupina, nakar bo o tem razpravljal odbor in določil nosilce in roke. Sklenili pa so že, da se bodo Gallusove svečanosti začele ob prihodnjem prazniku občine, se pravi 26. marca prihodnje leto, in bodo nato trajale do konca leta. Podoben odbor je imenovan tudi v republiškem okviru. V njem je tudi predsednik občine Ribnica Janez Debeljak. dija upodabljal v olju, želi avtor opozoriti na dogajanje v sodobni civilizaciji, ki se odraža v človekovi duši. In kot je dejala ob predstavitvi avtorjev Jožica Vrtačnik-Lorber, sc morda strah pred izgubljanjem vrednot iz preteklosti kaže tudi v tihožitjih s krajinami in starinami. Tudi upodobljeno staro kolo, stol ali naslonjač so svojevrstni portreti, ki lahko gledalcu marsikaj povedo. Kranjčan Miran Pflaum je sicer študiral kiparstvo, a se je pozneje popolnoma posvetil fotografiji. Na razstavi se predstavlja z nizi portretov. Ponavljajoča se oblika istega portreta, a vendar vsakič z drugačnim .tonskim efektom, nam naslika različna občutja, kijih lahko živi človek. S sprehodom med njegovimi fotografijami lahko dobimo prepričljiv dokaz o tem, kako se umetniška fotografija loči od dokumentarne. B. D. SREČANJE O »SREČANJIH« TREBNJE Ustvarjalci »Srečanj«, revije, ki predstavlja literarno ustvarjanje otrok iz občine Trebnje, so se v torek pogovarjali v trebanjski osnovni šoli z Vitanom Malom in Milanom Moharjem. Gosta sta mladim književnikom povedala, kaj mislita o »Srečanjih« in kaj ta revija po njunem mnenju pomeni v slovenskem prostoru. središče na Slovenskem, ki nima svojega gledališča. Dr. Capuder pa se je začudil, da Novo mesto niti dvorane, ki bi bila sposobna sprejeti kako večjo in boljšo gledališko predstavo iz slovenske ponudbe, ne premore. Dom kulture namreč lahko izbere gledališke predstave in koncerte le po meri lastnega odra, ne pa tudi po kvaliteti ali kakem drugem kriteriju. Policentrizem se zlagoma uveljavlja tudi na področju drugih kulturnih dejavnosti, čedalje bolj v založništvu, kar pomeni, daje Novo mesto čedalje večji konkurent pri republiških subvencijah. Žal pa je republiške pomoči pri izdajanju knjig bolj malo in, kot je bilo razumeti dr. Capudra, tudi v bodoče ni računati na večje zalogaje. Subvencije se celo zmanjšujejo, res pa je, da bo republiška še naprej izdatneje podpirala izdajo domačih izvirnih del. Na okrogli mizi je beseda kajpak tekla še o drugih vprašanjih in minister dr. Capuder sije dodobra napolnil beležko, toliko vsega so imeli povedati udeleženci. Kaj bo kdaj urejeno, ali kaj tudi po zaslugi tega, da je minister problemom novomeške kulture pazljivo prisluhnil, pa je seveda druga stvar. »Čez noč se ne da nič napraviti, zato bo treba še malo potrpeti, vsaj toliko, da bomo prebrodili to prehodno obdobje. Dobro pa je, kot lahko ugotovim, da se je izostrila kulturna zavest,« je ob koncu pogovora z novomeškimi kulturniki dejal slovenski kulturni minister. f. ZORAN LIKOVNA DELAVNICA ŠENTRUPERT - Tu bo v soboto, 27. oktobra, od 9. do 13. ure srečanje mladih likovnih ustvarjalcev, ki bo potekalo pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja Veljka Tomana. Slednji je po mnenju kritika Franca Zalarja eden najbolj »zagrizenih« krajinarjev, ki pa je znal z likovnim sporočilom vselej spretno povezati aktualno in starejšo likovno govorico, kar mladim likovnikom obeta zanimiv dan za slikarskimi platni. Pokrovitelj likovnega srečanja je Stanovanjska zadruga Šentrupert. O VZVIŠENEM V UMETNOSTI NOVO MESTO V sredo, 24. oktobra, ob 18. uri bo dr. Lev Kreft v Študijski knjižnici Mirana Jarca predaval o navdušenju v umetnosti oz. o vzvišenem. To bo že tretje predavanje jesenskega cikla, ko predavatelji razčlenjujejo zanimive in aktualne teme s področja besedne in drugih umetnosti. kultura in izobra- ževanje SANACIJA KULTURNEGA DOMA MIRNA PEČ Te dni so Pionirjevi delavci pričeli s sanacijo podtalne vode, ki je vdrla v pritličje kulturnega doma in stoji v dvorani kar pol metra visoko. Denar za sanacijo so zbrala vsa mirnopeška društva, ki so organizirala uspele Mirnopeške igre. Cisti dobiček prireditve je vrgel okoli sto tisočakov. Schubertova Maša v G-duru na Kapitlju V nedeljo na koncertu zbor Obala iz Kopra, orkester Slovenicum iz Ljubljane in operni so-_________listi___________ NOVO MESTO — Letošnjo novomeško kulturno jesen pomembno bogatijo in zaznamujejo tudi glasbene prireditve, še posebej koncerti v cerkvah. V mislih imamo seveda takšne dogodke, kakršen je bil nedavni večer del »prosvetljenskega« skladatelja Jakoba F. Zupana v frančiškanski cerkvi in kakršen se Novemu mestu obeta ob koncu tega tedna v kapiteljski cerkvi, kjer bodo obiskovalci lahko prisluhnili izbranemu programu in odličnim izvajalcem. Koncert v kapiteljski cerkvi bo v nedeljo, 21. oktobra, ob 19.30, in sicer v dveh delih. V prvem delu bo nastopil mešani pevski zbor Obala iz Kopra, ki bo pod vodstvom priznanega zborovodje mag. Mirka Slosarja zapel sedem skladb iz zakladnice svetovne zborovske literature, predvsem pesmi liturgične vsebine. Zbor Obala, ki gaje pred trinajstimi leti ustanovil in ga še vedno vodi mag. Slosar, je eden najboljših v Evropi, svojo kakovost pa nenehno potrjuje z uglednimi in celo najvišjimi uvrstitvami na uradnih tekmovanjih doma in v tujini. Da je to res pevski sestav izjemne vrednosti, pove podatek, da si je na vseslovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru prislužil toliko zlatih plaket, kolikorkrat je nastopil. Drugi del nedeljskega koncerta v kapiteljski cerkvi bo gotovo dogodek zase, saj bodo Novomeščani lahko prvič v svojem kraju slišali slovito skladateljsko delo Franza Schuberta Maša v G-duru, skladbo za soliste, godalni orkester in orgle. Izvajalci bodo: orkester Slovenicum iz Ljubljane, solisti sopranistka Daniela Perne, tenorist Marjan Trček in basist Marko Bajuk ter organistki) Cčči-lija Kobal. I. Z Sest izbranih novitet S filmom Nedolžen se je v novomeškem Domu kultu re začel prvi cikel novega letnika Filmskega četrtk po istoimenskem romanu Toma Cia: cyja, govori pa o letu 1984, o obdob^ pred nastopom Gorbačova in uvedb njegove perestrojke v Sovjetski zvezi, četrtek, 8. novembra, bo na vrsti am riški film Čedna žena, katerega jedi pripovedi je ljubezenska zgodba. Filn ski četrtek bo potem šele po dolgei mesecu, kaj pa bo 13. decembra na sp< redu, program ne omenja. Teden kasn je, v četrtek, 20. decembra, se bodo gl dalci lahko imenitno zabavali ob am riški filmski komediji Shirley Valenti ih z njo se bo prvi cikel predvajanja r branih filmov tudi končal. Za ostala dva cikla, januar — marin april —junij —filmov še niso izbra L j NOVO MESTO V novomeškem Domu kulture to jesen nadaljujejo s Filmskim četrtkom, filmskim gledališčem, ki so ga uvedli pred letom in je pri obiskovalcih naletelo na ugoden odmev. Program bo obsegal, podobno kot v minuli sezoni, najnovejše filme svetovne filmske proizvodnje, se pravi lanske in letošnje stvaritve, predvsem tiste, ki so zbudile pozornost tako pri gledalcih kot tudi pri filmski kritiki. Izbrane filme bodo predvajali dva četrtka na mesec, predstave pa bodo v obdobju oktober december, ko bo na sporedu prvi cikel, ob 17.30 in 20. uri. Tudi tokrat so uvedli filmski abonma in stane vstopnica za ogled filmov prvega cikla 150 din. Prvi cikel se je medtem že začel in minuli četrtek so si obiskovalci v veliki dvorani Doma kulture lahko ogledali ameriški film Nedolžen, katerega zgodba niha med melodramo in akcijsko pripovedjo. V četrtek, 25. oktobra, bodo predvajali ameriški film Jeklene magnolije. Naslednja predstava v okviru Filmskega četrtka bo zaradi dneva mrtvih izjemoma v petek, 2. novembra. Na sporedu bo ameriška uspešnica Lov na Rdeči oktober, delo, ki so ga posneli LITERARNI VEČER S FRANČKOM RUDOLFOM ČRNOMELJ — Občinski odbor Slovenske demokratične zveze iz Črnomlja in tukajšnja srednja šola pripravljata literarni večer s Prešernovim nagrajencem Frančkom Rudolfom. Prireditev bo v torek, 23. oktobra, ob 17. uri v srednji šoli Edvarda Kardelja v Loki. Vljudno vabljeni! NEKAJ MISLI JOSIPA VIDMARJA • Narod, ki ne spoštujejo svojega jez k a. ne spoštuje sam sebe in sploh ni n«. rod e pravem pomenu besede. • Življenje potrebuje veliko resnic. • Življenje je vse, kar imamo, in p vsej svoji zasužnjujoči opojnosti vendo le naš edini neprecenljivi smisel. • Pri nas gre za težko preobrazb družbe, ki ni nikakršna katastrofa, le več razdiranje in nastajanje hkrati. M. Hm, da je čas, da se lega zavemo, in to samo z zavestjo, temveč tudi s srcem. • Ljudje so prav tako psihično veza na preteklost, kot so fiziološko yezar na svoje prednike. • Resnična človekova lepota je včas težko opazna in ni zmeraj napisana gladkem ali romantičnem ali mili obrazu. • Velika naloga umetnosti: odkri človeku človeka. št. 42 (2148) 18. oktobra 1990 DOLENJSKI LIST pisma in odmevi Vzeli bi jim celo zadnji dinar Zgodba o najemniškem stanovanju — Veliko vlage, voda pa samo na stranišču Odločno proti preimenovanju naših šol Poziv borcev občinski skupščini Novo mesto Obveščeni smo, da je bila na seji skupščine občine Novo mesto sprejeta oobuda delegata iz šol, da se preimcnu-;ejo šole, ki so poimenovane po enotah NOV. Osnovna šola na Grmu je po-menovana po 15. diviziji NOV, kije bi-a tudi ena izmed izključno slovenskih divizij, v kateri je bilo 65% njenih aktivnih udeležencev, partizanov Dolenjcev, iz vrst kmečke, delavske mladine in intelektualcev Predsedstvo skupnosti borcev 15. udarne divizije NOVJ je na svoji seji dne 9. 10. 1990 med drugim obravnavalo tudi preimenovanje šol, ki se imenujejo po enotah NOV Slovenije. Ugotovilo je, da tisti, ki se sedaj spotikajo ob imenih šol, poimenovanih po enotah NOV Slovenije, niso naklonjeni tradicijam NOB in si žele, da bi bilo vse, kar je povezano s tradicijami NOB in velikega narodnoosvobodilnega boja Slovencev za svojo svobodo, zbrisano. Nočejo to-ej priznati dejstva, da danes te svobode, in suverenosti brez narodnoosvobodilnega boja ne bi imeli. Predsedstvo skupnosti borcev 15. udarne divizije NOV je sprejelo odločno stališče, naj se vsi taki poskusi preprečijo. To pa ni le stališče predsedstva, temveč tudi borcev in bork NOV vseh 10 slovenskih partizanskih enot, ki so vključene v sestav 15. udarne divizije NOV. Prepričani smo, da bo Predsedstvo skupščine občine Novo mesto prevzelo oobudo, da se delegatom vseh treh zborov skupščine občine Novo mesto po-ludi nov predlog in da se ne realizirajo rrobude za preimenovanje šol, ki nosijo mena po enotah NOV Slovenije. Zdi se nam, da ni potrebno ponovno iopovedovati, da je bil narodnoosvobodilni boj najsvetlejše obdobje zgodovine Slovencev in da so izročila tega boja last vsega slovenskega naroda. Brez lega boja Slovenci ne bi imeli svoje državnosti in suverenosti. Našo državnost so med narodnoosvobodilno vojno potrdili odposlanci slovenskega naroda na .vojem zasedanju v Kočevju od 1. do 3. iktobra 1943 in na zasedanju Sloven-kega narodnoosvobodilnega sveta v 'rnomlju 19. in 20. februarja 1944. Is-.renost, tovarištvo in pogum so tiste vrednote, ki so pozitivne v vsakem progami’ šole doma in v svetu. V današnjem času se nam zdi, da je ;otovo treba reševati pomembnejša prašanja in naloge! Nekateri izkoahci-e, ki imajo večinski glasovalni stroj, točejo razveljaviti sklepe, ki so bili svo-ečasno sprejeti ob poiemnovanju šol po enotah NOV Slovenije. Ali bomo arišli tako daleč, da bomo pri vsaki me-tjavi garniture, ki je na oblasti, morali prcminjati vse, od simbolov, tiska, šol-tva itd. do ustave? Vse to vodi v nesre-o, ki bi bila usodna za ves slovenski arod. Predsedstvo kupnosti borcev 15. udarne div. NOVJ Vidim, da se v naši novomeški občini res dogaja marsikaj, kar se ne bi smelo. Znanka mi je potožila, daje v podnajemniškem stanovanju, velikem približno 14 kv. metrov. Tu živi z dvema otrokoma. Kopalnica sploh ni uporabna, vodo pa si morajo greti na električnem štedilniku, da se umijejo. To, pravi, sploh ni stanovanje za ljudi, ampak za kokoši. Potožila mi je, da je pod kavčem, na katerem spita otroka, od septembra do aprila, maja, voda. To je zaradi vlage v stanovanju. Tudi v kuhinji ni vode, imajo jo v stranišču. Karkoli da v omaro, diši vse po vlagi. Tudi posteljnina seji kvari. Prešite odeje je kupila lani, pa so že vse madežaste in preperele. Pohištvo bo v tej vlagi zgnilo, se boji znanka. Otroka sta večkrat bolna. »Gazda« pozimi kuri samo kaki dve uri na dan, tako da se skozi dimnik pokaže dim, njo in otroka pa zebe. Za sta- Z asfaltom še trgovina Doslej na vse konce, poslej v »Murvo« ROŽNI DOl. Odkar cveti t.i. zasebna pobuda, odpiranje raznovrstnih trgovin že dolgo ni več dogodek, ki bivbil vreden novinarske pozornosti. Če je to pravilo, ga lahko potrdimo s kako izjemo. Ena takih je »Murva«, trgovina z mešanim blagom, ki jo je v soboto v Rožnem Dolu odprla Vida Murn. Mali kraj ob cesti z uršenskega konca proti Semiču je dlje časa po vojni premogel sicer družbeno, a po založenosti in domačnosti pravo vaško »štacuno«, ki jo je vodila prijazna Škedljcva teta. Zatem s trgovino dolgo ni bilo nič kol še z marsičim, kar je bilo drugod umevno samo po sebi. Ljudje iz ondotnih vasi so bili prisiljeni oskrbovati se v večjih krajih, to pa ni bilo čisto preprosto, saj vlak ne vozi, kadar kdo želi, cesta pa je bila tako razdrapana, da so ponekod kolovozi boljši. Povsem po naključju so to soboto, ko je Murnova odprla trgovino, asfaltirali še zadnji odsek ceste, ki Rožni Dol povezuje s Semičem. »Zdaj ima naš kraj le še poldrugi kilometer makadama proti Uršnim selom,« je povedala Murnova, ki je po poklicu trgovka, pa seji je bilo torej laže lotiti novega posla. »Tajniške službe pri novomeški zvezi borcev, ki je od danes do jutri, ne mislim pustiti, z. lokalom, ki bo po založenosti in delovnem času prilagojen potrebam tukajšnjih ljudi, pa bom mnogim prihranila pot v Semič ali kam drugam. Na velik dobiček ne računam, za preživetje pa najbrž bo.« D. R. Vida Murn Sprava s človeško mero Delo Iva Žajdele, ki raziskuje poboje domobrancev, zelo cenim, občudujem njegov pogum, spoštujem njegovo zagnanost pri zbiranju dokumentov in pričevanj, bojim pa se njegovega radikalizma. Tako nič človeško prizanesljivega ni v njegovem pisanju, tako malo posluha za »človeško revo«, ki smo mi vsi in vsakdo posebej, tako malo smisla za usodne reči človeškega življenja, saj človek ni absoluten kreator svojega življenja. Komunistom je bil komunizem njihova epohalna, torej ne poljubno izbrana resnica. Bila je vera, v komunizem so verjeli in marsikdo je to vero plačal s svojim življenjem, torej je treba to »vero« jemati resno in s pieteto do njenih nosilcev. Češe je danes že na splošno izkazalo, da je bila ta vera prevara, da je prinesla nepregledno zlo, tone pomeni, da so (bilij vsi komunisti Zlodeji Bili so ljudje. Neupoštevanje teh usodnih dimenzij vodi k »sataniziranju komunizma«, kakor precizno pra vi pi-stelj Jančar. Žajdeli se s tako lahkoto komunisti spreminjajo v Komuniste (poosebljeno zloj, ki da so absolutno krivi za vse hudo, ki je bilo storjeno v imenu komunizma. Toda to niso človeške mere, iz takšnega razumevanja ne izhaja človeška prizanesljivost, ampak nasprotno. prav neverjetna neprizanesljivost, trdota, ki odbija in straši Predvsem pa brez priznavanja usodne dimenzije komunizma in priznavanja eksistencialne resnice komunistom (in domobrancem, seveda!) ni mogoče govoriti o spravi, kvečjemu o poračunu in obračunu. Tako malo tolerance je zaslediti v Žajdelo vem pisanju, tako malo ljubezni do bližnjega, da je človeku kar hudo. (Demokracija, 9. oktobra) SPOMENKA HRIBAR POTROŠNIKI, POZOR! Dolenjka vam v času od 19. do 26. oktobra v svoji prodajalni TEKSTIL v Novem mestu, Glavni trg 28, nudi bogat asortiman dekorativnega blaga po zelo ugodni ceni. Pri vaši odločitvi za nakup vam bodo nudili nasvete strokovnjaki Dekorativne iz Ljubljane. Izkoristite to ugodno priložnost in obiščite našo prodajalno. novanje mora plačati lastniku 600 starih milijonov, poleg tega pa še za vodo in elektriko 300. Toliko jo stane to podnajemniško stanovanje, ki ga lastnik oddaja na črno. Znankina kolegica pa plača 800 starih milijonov za stanovanje v bloku, kjer so dva prostora ter kuhinja, kopalnica, klet in shramba za ozimnico. Ob tem plačajo seveda še za vodo, elektriko in centralno ogrevanje, toda za centralno zaračunava tudi omenjeni »gazda«, čeprav slabo kuri. »OSVOBODITI« CERKEV OSILNICA, KOČEVJE V raznih časopisih in tudi v našem je bilo objavljenih nekaj prispevkov o tem, da avtobus Integrala parkira ob cerkvici sv. Egidija v Ribjeku in da bi kazalo parkirišče za avtobus prestaviti drugam. Zdaj smo prejeli dokumentacijo KS Osilnica in zadnji predlog KS Osilnica Integralu, v katerem je med drugim rečeno, naj bi en avtobus Integrala parkiral ob pošti v Osilnici, ob nedeljah in praznikih pa na pločniku ob igrišču v smeri obrata LIV, drugi avtobus pa naj parkira na koncu urejenega in asfaltiranega prostora ob obratu LIV, vendar tako, da ne bo oviral dovoza ostalim uporabnikom parkirnega prostora. Za mnenje o tem smo vprašali še pri Integralu v Kočevju in dobili tak odgovor: Ravnali se bomo po navodilih KS Osilnica in parkirali, kjer bodo določili, vendar pod pogojem, da bo prostor za ta namen ustrezal. S to obojestransko izjavo zaključujemo v našem časopisu razpravo o tej zadevi. J. P. Kje je novomeška inšpekcija, da bi malo kontrolirala te »gazde«. ki samo izkoriščajo reveže? Podnajemnikom bi vzeli zadnji dinar. Naj bi občina hitreje gradila stanovanja. Dala naj bi jih tistim, ki so stanovanja nujno potrebni, a ne tistim, ki imajo vikend hišo in v bloku stanovanje. Tem, ki tako oddajo stanovanje, bi moral kdo stopiti na prste, ker v Novem mestu mnogi oddajo stanovanje na črni borzi in tako bogatijo na račun revežev. DANICA KRAMAR, Novo mesto PLESALA JE ENO SAMO POLETJE KOČEVJE, LJUBLJANA - Tokratne gre za film, ampak za slo vensko državnost. Republiška skupščina je lani proglasila 3. oktober za praznik slovenske drža vnosti in ga tudi prvič, kot kaže, pa tudi zadnjič, praznovala. Že letos namreč ob 3. oktobru ni bilo nobene republiške prireditve v počastitev tega dne in tudi zasta ve niso bile izobešene. Je pa letos 3. oktober postal praznik ponovne združitve Nemčije. Gotovo bodo Nemci dalj praznovali 3. oktober, kot smo ga Slovenci. KRAMBERGER VABI V LJUBLJANO Danes, 18. oktobra, bom ob 16. uri pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani predstavil program naše stranke. Govoril bom tudi o nepravilnostih nove vlade in s tem začel volilno kampanjo, v kateri bom spet kandidiral za predsednika. Vabljeni! IVAN KRAMBERGER BLAGOR ŠTAJERCEM Lahko je Štajercem, ko hočejo proti republiški vladi zaradi prepo- časne izgradnje cest protestirati in zahtevajo za svoje ceste prednost, cesto enostavno blokirajo in že je okoli njih polno televizijskih kamer. Rohnenje novomeškega izvršnika Boštjana Kovačiča, da bo tudi on protestno blokiral cesto, se zdi ob lem dobrim poznavalcem razmer v republiki naravnost smešno. Saj je »dolenjka« zaradi težkih prometnih nesreč vendar skoraj dnevno blokirana, pa ni nikjer televizijskih kamer in nič se ne zgane. ČLOVEK BI SE ZJOKAL — Nad debelo in obsežno plastjo umazanije, ki se nabere vsake toliko časa na gladini Krke nad jezom Seidlovega mlina v Novem mestu, bi se zjokali mnogi pesniki in pisatelji, ki so opevali Krko kot čisto, zeleno reko. Kaj več kot zaskrbljeni pa bi morali biti nad tem vsi —tako prebivalci Novega mesta, kot tudi vsi Dolenjci — saj z onesnaženjem voda žagamo sami sebi vejo in drevo življenja! (Foto: dr. Bogomir Vodnik) 8. oktobra je v 92. letu življenju umrl novomeški rojak, dipl. inž. ekonomije in upokojeni profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani; od njega smo se v ožjem krogu na Žalah 11. oktobra poslovili prijatelji in sorodniki. Pokojni profesorje bil rojen 12. junija 1899 v Novem mestu. Po maturi leta 1917 na novomeški gimnaziji je opravil abiturientski tečaj ter služboval v Zadružni gospodarski banki v Ljubljani, v veletrgovini Strmečki v Celju, v podjetju Majo-lika v Zagrebu ter obenem študiral na Visoki ekonomski in prometni šoli. Že med študijem je predaval na dveletni trgovski šoli v Novem mestu (1924— 1925), po diplomi leta 1925 pa je uspešno reševal stečajno maso Tovarne motvoz in platno v Grosupljem. S finančno sanacijo tovarne je moderniziral in razširil podjetje: zgradil je predilnico in tkalnico za laneno platno ter dvignil storilnost in število zaposlenih od 150 leta 1925 na 490 leta 1940. Pod Dularjevim vodstvom je tovarna srečno preživela gospodarsko krizo 1930—1935 ter kasneje z akumulacijo pokrivala velik del občinskih upravnih in poslovnih stroškov, obenem si je prizadeval, da je v tedanjih razmerah zagotovil delavcem lepše življenje in gospodarski napredek v širši okolici. Zaradi sodelovanja z OF je bil leta 1942 in 1943 v italijanskih zaporih v Ljubljani, Novem mestu in v Zagrebu, leta 1944 pa je vstopil v NOV. Kot direktor se je v tovarni živo zanimal in razvijal sodobno podjetništvo, za računovodstvo in kalkulacije v industriji; postopoma je uvajal prvine enokoličnega knjigovodstva, ki je mnogo prispevalo k uspehu tovarne Motvoz in platno ter vplivalo na modernizacijo poslovanja slovenske industrije pred drugo vojno. Zato je komisija AVNOJ-a v Beogradu leta 1944 zadolžila Metoda Dularja, da izdela predloge za mnoge gospodarske predpise, veljavne za vso Jugoslavijo, zlasti pa predpise o enotnem računovodstvu, o akumulaciji in kalkulaciji cen. Delal je v kabinetu Andrije Hebranga, takratnega predsednika Gospodarskega sveta Jugoslavije. Leta 1948 seje Dular vrnil v Slovenijo ter bil izvoljen za profesorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; predaval je ekonomiko podjetij in ekonomiko proizvodnje. Objavil je številne razprave, knjige in skripta s področja organizacije gospodarstva. S tem je ime Metoda Dularja zapisano v zgodovini razvoja slovenskega gospodarstva. Naj omenim še njegova prizadevanja za delovanje društva KRK A med obema vojnama, ko je skupaj z inž. Šuk-Ijetom deloval za pospeševanje elektrifikacije Dolenjske in razvoj turizma. FRANCE ADAMIČ NOVICE IZ SUHE KRAJINE _ PARTIZANKO ŠIRIJO — Cesta od Črnomlja do Ivančne Gorice, popularno imenovana tudi »partizanka«, ima kar precej nevarnih in za vozila kaj neprijetnih 'odsekov. Delavci cestnega ptidjetja Novo mesto so se te dni lotili enega od njih, to je odseka od Soteske do Dvora, ki poteka visoko nad strugo zelene Krke. Za začetek sojo pričeli širiti v dolžini 1400 m, cestišče pa bo široko 6 m. Delo je zahtevno, saj morajo stroji zagristi v kamniti hrib nad cesto, pri tem pa delavci posebej pazijo, da sc ne bi kamenje rušilo po strmem bregu v Krko, zato ga sproti odvažajo. Če bo vreme ugodno, bo asfalt položen že do konca tega leta. Enako previdno, pravijo, se bodo lotili prihodnje leto (če bo denar) nadaljnje, še lepše trase v soteske do Dvora. ASFALT VSE DO KOČEVJA — Kot kaže, bo že letos odpravljena največja dolenjska cestna sramota, sc pravi, da bodo izginili zadnji kilometri makadama med dolenjskima prestolnicama Novim mestom in Kočevjem. Na odseku med Jamo in Laščami je novi del trase že prebit, še pred koncem leta pa bo položena tudi prva asfaltna plast. Cestna razdalja med Novim mestom in Kočevjem se bo s tem tudi nekoliko zmanjšala, da ne govorimo o tem, kako bo vožnja po novi cesti olajšana. Cestarji obljubljajo tudi, da se bodo kmalu lotili cestne pasti pri Starem Logu in zgradili obvoznico, pa tudi nadvoz pri sedanjem križišču z železnico v Kočevju obetajo. Upokojencem res ni dolgčas Razgibano športno, kulturno in zabavno življenje KOČEVJE, VAS-FARA — Družabno srečanje upokojencev krajevne skupnosti Kostel je bilo 6. oktobra, udeležilo pa se gaje okoli 50 starejših. Najprej so si ogledali videokaseto nastopa folklorne skupine Kostel,wnato so nastopile šolarke, članice KŠD Kostel, s petjem, recitacijami, igranjem na harmoniko in izraznim plesom. Društvo upokojencev Kočevje združuje 1.500 upokojencev iz vse občine. Letos je izvedlo že štiri izlete (Avstrija, Pohorje, Ljubljana, Rogaška Slatina), za petega (v neznano) seje prijavilo že 150 udeležencev, novembra pa bo še izlet na martinovanje. V okviru društva delujejo sekcije: kegljaška, balinarska, strelska, ročna dela, rekreacija, šah in še kakšna. V domu upokojencev v Kočevju so prostori za nekatere dejavnosti sekcij, pisarna, dvorana za sestanke in razstave (ročnih del), stalna razstava športnih in drugih trofej; tu pa so tudi pevske in re-citacijske vaje. Jeseni imajo ženske vsako sredo rekreacijsko telovadbo v šoli Ljube Scrcetja. V tednu upokojencev so bila športna tekmovanja za društvene prvake. Članice so razstavile 60 vrst peciva, ki so ga nato na srečanju upokojencev v Mozlju Stojan Šumej SEVNICA — Za v prometni nesreči tragično preminulim Stojanom Šumejem se je na sevniškem pokopališču poslovila tolikšna množica ljudi kot že dolgo ne na kakem pogrebu. Stojan Šumej je bil ne le za sevniški, ampak tudi za slovenski rokomet eno od največjih imen. V Sevnici, ko je bila ta na poti največjih rokometnih uspehov, na vzponu v 2. zvezno rokometno ligo, je Stojan še kot mladinec pokazal izjemen talent. Njegovi prefinjeni in močni streli z levico so kmalu postali strah in trepet številnih vratarjev, tudi na mednarodnem prizorišču, kamor je Šumej podrl zjugos-lov„nskim rokometnim prvakom in evropskim viceprvakom Kolinsko Slovanom iz Ljubljane. Šumej bi nedvomno lahko opravil precej več, kot je, tudi pri uveljavitvi v mladinski in članski reprezentanci v dresu z državnim grbom, ko bi ne bil dokaj nepredvidljiva, protislovna osebnost z nemajhnimi zagatami, kako podrediti svoj talent in znanje kolektivu. A navkljub tej nepredvidljivosti je bil priljubljen med soigralci, še največji prijatelj pa je bil s Slovanovim napadalcem Krivokapičem, s katerim je drugoval tudi med svojim igranjem v tujini. Šumej je igral v Italiji in Španiji, kot profesionalec je prihranil nekaj denarja, da si je doma, v rodni Sevnici, prav pred kratkim uredil ličen gostinski lokal. Šumcjeva pizzerja je postala zbirališče številnih mladih, njegovih privržencev in tistih, ki bi morebiti radi krenili po poti enega najboljših slovenskih rokometašev vseh časov. Navsezadnje pa je Šumej zmeraj rad prenašal na mlade svoje boga,e izkušnje in znanje, in ravno pred začetkom novega rokometnega prvenstva, ko naj bi to počel kot trener tn igralec pri IUV Usnjarju v Šmartnem, v kolektivu, ki močno spominja na sevniški rokometni klub, pred dvema desetletjema še zakladnico kakovostnih igralcev za »velike« klube in športne kolektive, je Stojan Šumej mnogo prezgodaj, v 32. letu, omahnil v smrt. P. P. • Kol telo je vsak človek eno, kot duša nikoli. (Hesse) • Mrliču se ne štejejo leta. (Dostojevski) • Od vseh vrst politike jih največ ubije kadrovska. razdelile udeležencem. Septembra je bila razstava ročnih del upokojencev v Likovnem salonu, na kateri je sodelovalo 45 razstavljavcev s 189 izdelki, razstavo pa sije ogledalo blizu 1.000 ljudi. MARIJA VOLF KRI DAROVAL 167-KRAT Človek'z veliko začetnico (DL 27. septembra) bilahko rekli tudi o Jožetu Lampetu. Rodil se je pred 43 leti v Cerknici. Zdaj živi že tri leta v Ribnici. Vsak dan se vozi v Ljubljano, kjer je zaposlen na SCT kot analitik programer. Je tih, skromen, a najde za vsakogar vedno prijazno besedo. Mnogim Ribničanom je nepoznan. Nekateri Ribničani so ga spoznali kot sv. Petra v igri Večna lovišča, ki joje uprizorilo kulturno društvo Ribnica. Bil je odličen povezovalec na shodu krščanskih demokratov Ribnice pri Novi Štifti. Zakaj je Jože Lampe človek z veliko začetnico? Jože je krvodajalec, in to ne navaden krvodajalec. Začel je v gimnaziji in potem pri vojakih. V začetku je dajal kri enkrat letno, kasneje dvakrat letno. Potem sta se skupaj z bratom odločila, da bosta darovala kri še večkrat. Zdaj je Jože gost Zavoda za transfuzijo krvi kar vsake tri tedne. Ko se pojavi na Zavodu, ga že vsi poznajo in sprejmejo kot svojega. Krije daroval že 167-krat. Njegov moto je: »Človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od dobrih del.« M. MIHIČ • Ne smemo suro vo podirati idolov drugih ljudi, ker vemo, ali vsaj mislimo, da vemo, da so to ceneni izdelki človeka. (Holmes) • Mnogi so dobri, ker ne znajo biti pravični. (Chauvilliers) • Politični imidž Srbije sestavljajo miti, jezik krvi in absolutna ne-toleranca. (Makovič) • Nobena družba ne prevzgoji človeka, ga le utiša. (Morley) PRIJETNA REKREACIJA NOVO MESTO Štirideset članov tukajšnjega Društva invalidov se je pred kratkim zadovoljno vrnilo z desetdnevnega rekreacijskega letovanja v Tuheljskih Toplicah na Hrvaškem, le dobrih deset kilometrov oddaljenih od Bizeljskega. Udeleženci niso bili zadovoljni samo z izredno ugodno ceno letovanja. 3 tisoč dinarjev za deset dni. plačljivo v več obrokih, temveč tudi s prijaznostjo osebja, kvaliteto ter raznovrstnostjo uslug. Tako so sklenili, da bodo. če bo le možnost, letovanje v tem kraj prihodnje leto ponovili. Glasbenik s čebelami Lado Požes je stopil v 70. leto življenja S pestrim in bogatim življenjem je Lado Požes stopil v 70. leto starosti, pa vendar je ob praznovanju v krogu domačih nazdravil z, iskrivo solzico v očeh, rekoč: »Le kdaj-je to minilo!« Rodil se je na Račjem selu pri Trebnjem, najstarejši med 13 otroki očeta tesarja in matere kmetice. Njegov oče je kupil po vrnitvi iz. Amerike skromno domačijo na Studencu, kjer živi Lado še danes. Lado se je izučil mizarske obrti pri mojstru Sajetu na Veliki Loki. Potem je delal vsa leta doma in po naročilih okrog ljudi. Izdeloval je pohištvo. Tako je zašel tudi v Mirno Peč, kjer je spoznal Tončko iz. Hrastja, življenjsko sopotnico. Triintridesetleten se je poročil in rodili so se jima štirje otroci. Ko so doraščali, jim je bilo treba nuditi več, zato se je zaposlil v trebanjskem Trele.su, kjer se je po 20-letnem delu upokojil. Lado je bil veseljak in je bil rad v družbah, kjer seje prepevalo. Takoj po vojni seje vključil v vrste godbenikov, kjer je še danes, in nekaj časa je bil celo njihov predsednik. Zaigral je veliko budnic in žalostink, za njim je mnogo koncertov. Prepeval je tudi v mešanem zboru društva upokojencev v Trebnjem. Večkrat seje tudi z. nagovorom poslovil od pokojnikov. Prav tako je stopil h gasilcem, med katerimi je še danes. Lado je dolgoletni čebelar. Čebelarske letine so zadnje čase slabe, vendar pripravi zelo dobro medico, (jober propolis in matični mleček. Zena Tončka ni bila zaposlena. Ker ji je ostajalo ob skrbi za družino še nekaj časa, sta si z Ladom preskrbela prostore, kjer redita piščance. Ladu želim, da bi v krogu družine obhajal še vrsto rojstnih dnevov in še pihal v svoj instrument, prepeval ter si sladkal življenje in ohranjal zdravje z. medom. REZKA MAJER c< J DOLENJSKI LIST Št. 42 (2148)18. oktobra 1990 ca. c « « —r*0 * « « c N • c A A .5J A J. «*» A A*R»*S? A A 1/5 A C A*«'O A A O A t? C «-75 > .A "O A Podjetje s toliko mrtvimi bi Že davno zaprli N. obenega dvoma ni več o gradnji avlo cfs'e od Ljubljane do Bregane, saj je osnovnipro-Cfn. denar, praktično rešen. Tako je naš list za-p'sal v aprilu 1987 v uvodu fcokrogli mizi o novi °lenjski a vto cesti, na kateri so razni strokovnja-1' Predstavljali to in ono iz načrtovanja nove dobske mednarodne prometne žile. Ta naj bi namestila sedanjo najbolj krvavo slovensko cesto, grajeno pred več kol tridesetimi leti, povsem ne-pr'tnerno za sedanje prometne razmere, saj se po njeJ vsak dan vali reka povprečno preko 12.000 v°zil, v konicah pa jih je celo preko 30.000. To "vPrimernostje projektant prvotne študije za traso l'arleljevo Kronovo, Jakob Vovko, ilustriral s ^alki o prometnih nezgodah. »V zadnjih šestih e'ihje bilo samo na tem 25 kilometro v dolgem od-Seku v prometnih nesrečah 84 mrtvih in 214 težko ^kodovanih. Med njimi jih je tri četrtine ostalo tQlnth invalidov. Največ nesreč je bilo zaradi premike hitrosti in prehitevanja v škarje. Če bi v ta- ko kratkem časovnem razdobju bilo v kakem podjetju toliko nesreč in mrtvih, biga že davno zaprli ali pa sanirali« Podatki danes in za celo »dolenjsko« niso nič manj strašni Samo k prvi polovici letošnjega leta se je na njenem odseku od Biča do Bregane zgodilo 49 prometnih nereč, m katerih je 23 ljudi izgubilo življenje. 50 jih je bilo huje, 38 pa lažje poškodovanih. Prav zares se je težko spomniti večjega življenjskega tveganja od tistega, v katerega se podamo z vsakokratno vožnjo iz Novega mesta proti Ljubljani ali Brežicam. Odgovorni so takrat, v začetku leta 1987, zagotavljali, da mora biti dolenjska avto cesta zgrajena do leta 1991. iz Novega mesta pa naj bi se peljali v Ljubljano po novi sodobni cesti že v letu 1989! Zdaj se izteka leto 1990, v gradnji je le nekaj kilometrov te a vto ceste okrog Šmarja-Sapa, celotno njeno nadaljevanje pa je pod vprašajem. Denarja za ceste f Slo veniji ni do volj. Dolgoročno Slo venijo potrebuje okrog 600 kilometro v ali štirikrat več avtocest, kot jih ima danes; že za današnje potrebe bi morali imeti vsaj še 200 kilometrov avto cest več. kot jih je. V prihodnjih petih letih naj bi bila Slovenija sposobna zgradili 40 do 45 odstotkov avto cest, ki jih potrebuje. VSE HUJŠE POLITIČNE BITKE Tako se bijejo vse hujše politične bitke, katera cesta se bo s tem denarjem, kar ga je, gradila najprej. P njih smo Dolenjci vedno potegnili krajši konec. Prt lem niti naši gospodarski in izvozni rezultati in prispevki ter prometne potrebe na ta račun nikoli niso igrali nobene vloge. Na novomeško jezo in očitke oz. na očitke vseh dolenjskih in posavskih občin je Andrej Levičnik, vodja republiške upra ve za ceste (kot se sliši, ho vi oblasti tudi ni najbolj po volji), še pred nekaj meseci na cestnem posvetu prizadelo odgo varjal, da kar se stroke tiče. ima la cesta že 20 let nesporno prednost pred vsemi drugimi r Sloveniji. Da so se potem vedno gradili drugi odseki, ni krivda stroke, am- pak je končno odločitev zmeraj sprejemala politika. In jo bo spet. Bo stroka imela zdaj kaj več besede? Boris Prešeren, pomočnik republiškega sekretarja za promet in zveze, je na seji novomeške občinske skupščine pretekli četrtek zagotovil, da bo v fazi obravnav delovnih materialov o gradnji cest v delovnih telesih sekretariata in republiške vlade odločala stroka. »O potrebnosti dolenjske avto ceste ne bom govoril, to je znano. Strokovna merila so na strani čimprejšnje realizacije dolenj-skih želja,«je rekel Boris Prešeren in opozoril, da bo končna odločitev parlamenta, ki bo gotovo tudi politično obarvana. Pa smo tam! Medtem ko Dolenjci pozivajo na končno upoštevanje stroke, iščejo poti za dialog in le kot skrajno opozorilo napovedujejo z gradbeno mehanizacijo zaporo potke proti Zagrebu (k i bi seveda v nekaj minutah naredila kolono do Ljubljane); so to Celjani na cesti proti Ljubljani že storili. In če verjamemo mariborskemu Večeru (zakaj mu ne bi?), je predsednik mariborskega izvršnega sveta Anton Rous na sestanku z republiškim prometnim ministrom Marianom Krajncem preteklo sredo dejal, da »bi morala biti prva prioriteta cesta Šentilj—Zagreb, forsirati je treba cesto A rja vas—Ljubljana in povezavo Maribor-Lendava«. CESTE BODO SPRLE SLOVENCE Marjan Krajnc je — tako Večer — dejal, da je prišel v Maribor, da bi j ih prosil za pomoč. Cestne zgodbe očitno ne bodo sprle le Štajercev, kot se je žalostil Rous, ampak kar vso republiko. Ni namreč logično, da so omenjene le štajerske ceste, četudi je pogovor na tamkajšnjih tleh, čeje razgovor o gradnji slo venskih cest, pomembnih najmanj za vso republiko, in je prisoten republiški minister za promet in zveze. In ta seje ob tej priložnosti tudi hudoval na regijske ceste mnenjske skupine, lobije. ki se spreminjajo i> pravo mafijo. Dokler smo \ priloga dolenjskega lista biti južno od Ljubljane, Dolenjci in Posavci, tiho skoraj kot miške, razni pritiski niso bili za nikogar sporni. Na že omenjeni seji pred tednom je novomeška občinska skupščina kot pravilen ocenila protestni korak »svojega« izvršnega sveta v zvezi s ponovno politizacijo vprašanja prioritet izgradnje cestnih odsekov v Sloveniji. Hkrati mu je, enako pa tudi svojemu predsedstvu, ukazala, naj pri republiški vladi in vseh organih vztrajala z zahtevo, da ta avto cestni odsek uvrstijo na tisto prioritetno mesto, ki mu gre, oz. da sc znajde v letu 1991 na prvem mestu prioritet. Tja po vseh strokovnih argumentih namreč sodi. Sprejela je bila tudi pobuda o pozivu republiškim organom, naj glede trase, še posebno pa priključkov na avto cesto, brez podcenjevanja, enakovredno obravnavajo in upoštevajo tovrstne strokovno utemeljene predloge s terena. Do zdaj ni bilo ravno tako, primer je prav priključevanje Novega mesta na avto cesto. NESREČNI PRIKLJUČKI Daljšo zgodbo bomo le na kratko obnovili. V začetku leta 1988 je takratna Skupnost za ceste Slo venije dala iz rok programske zasno ve a vto ceste, v katerih je bil opredeljen kot osnovni priključek za Novo mesto—zahod pri Dol. Kamencah. Kronovo pa kot vzhodni novomeški priključek. Sedanja magistralka bi prevzela vlogo povezovalne ceste preko sedanjih priključkov i' Mačkovcu in Karteljevem. Toda takšna rešitev bi le še poslabšala že tako težke novomeške prometne razmere, predvsem v mestnem središču, po Cesti herojev in Ljubljanski cesti Ne gre namreč le za povezavo Novega mesta z avto cesto, ampak za vodenje vsega magistralnega in regionalnega prometa z nje, na primer proti Beli krajini in Jadranu. V začetku leta 1989je novomeška občina ostro pozvala nosilko planiranja, naj vendar naredi tovrstno študijo. Cestni inženiring je obljubil takšno študijo naročiti v juliju 1989, a je bilo potem kljub mnogim novomeškim prošnjam spet vse tiho. V takem je novomeški Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje izdelal predlog priključevanja na avto cesto preko osrednjega novomeškega priključka, s še enim priključkom na Lešnici, ki naj bi bil dolgoročna možnost za tranzitni promet proti srednjemu Jadranu. V začetku letošnjega leta pa so bile posredovane programske zasnove za avto cesto s priključkom pri Karteljevem in Lešnici. Prvi bi bil speljan na nekoliko popravljeno sedanjo zahodno novomeško karteljevsko vpadnico, drugi preko sedanje magistralke na Mačkovec in ločenski most. Ker nosilka planiranja ni pridobila potrebne preverit-vene dokumentacije, jo je novomeška vlada naročila pri Prometno-lehniškem inštitutu FAGG Ljubljana. Cestni inženiring je ob predstavitvi obljubil, da bo študijo strokovno preveril in v enem mesecu, torej do 12. marca 1990, pripravit končni predlog trase a vto ceste s priključevanjem No vega mesta. Strokovna komisijah ki jo je vodil sedanji republiški prometni minister, se je odločila predlagati varianto s priključkom v Karteljevem in na Lešnici, čim daljši odsek sedanje magistralke pa naj bi porabili za gradnjo avto ceste, češ da sicer ne bi imela pra ve funkcije v regionalnem prometu. Mag. Alojz Juvane iz Prometno-lehniškega inštituta seje sicer križal nad načinom dela komisije, kije kar na seji brez strokovnih podlag risala nove variante trase in priključkov, podatke iz študije, ki je potrdila kot najugodnejšo varianto novomeški predlog o enem priključku za Novo mesto in o ohranjeni magistralki, pa je porabila za dokazovanje nasprotnega. Za povrh mag. Juvane utemeljuje, da priključek na Lešnici strokovno ni sprejemljiv in zaradi razvoja Novega mesta proti zahodu nefunkcionalen, priključek v Karteljevem pa je tehnično zelo zahteven, saj ne nudi potrebne preglednosti, priključna cesta pa bi zaradi 6-odstotnega vzopna na daljšem odseku potrebovala tretji vozni pas za tovorni promet. ČAS PA TEČE Z večmesečno zamudo je republiška uprava za ceste junija dostavila občini študijo prometne preveritve priključevanja Novega mesta na avto cesto. Kol najsprejemljivejšo ponuja varianto karteljevskega priključka in priključka na Lešnici. s tem da bi iz Karteljevega zgradili novo cesto preko Bučne vasi in od lam proti Muhaberju in proti mostu v Ločni. Novomeščani so to šudijo dali v oceno urbanističnemu inštitutu Ljubljana, ki izdeluje prostorsko ureditvene pogoje za Novo mesto, »Savi« Krško, ki izdeluje nove urbanistične zasnove, in tudi F A GG. Pismena ocena F A GG predlaga za Novo mesto centralni priključek; k laki rešitvi se nagibajo tudi drugi, ki pa pismenih odgovorov še niso posredovali. Čas pa neusmiljeno leče. Novomeščani bodo morali rešitev, za katero hočejo, da je najboljša, ne pa kak politični ali hogsigavedi kakšen prestiž, seveda potem vnesti c plane. Tudi to traja. Upajmo le, da le zgode niso voda na mlin drugim regijam v avtocestnih bilkah in da Tre-banjci z najnovejšimi zahtevami glede priključkov, o katerih je slišali, ne bodo poskrbeli za izgovor, da se avto cesta ne more graditi, ker dokumentacija ni pripravljena, drugje pa bo! Z. LINDIČ DRAGAŠ Ceste grade politiki D K , ^ole olenjska je od temeljev razvoja najbolj odrinjena slovenska pokrajina, elektriko dobivamo dobesedno po dveh žicah, plina ni. zdaj se v Sloveniji združujejo sile, ki bodo skušale doseči, da avtomobilska cesta Ljubljana—Bregana ne bo več prva na seznamu gradenj, čeprav je na tem papirju že več kot 20 let. Naredili bomo vse, da se to ne bo zgodilo, posredovali bomo v skupščini, i> vladi, povezali se bomo s Hrvati, 9 nezaslišani krivici in ignoriranju dogovorjenega seznanjamo slovensko javnost. Če bo treba, bomo dolenjsko magistralo protestno zaprli z buldožerji, da bodo politiki videli, kako neznansko hitro se naredi nepretrgana kolona od Ljubljane do Zagreba,«je izjavil Boštjan Kovačič, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, ko smo ga prosili, naj komentira namige, da štajerski in primorski cestno-politični lobi z vsemi močmi in sredstvi nasprotujeta gradnji avtoceste Ljubljana—Bregana. Kovačič je prepričan, da lahko takojšnjo graditev te pomembne cestne povezave preprečijo le politiki ter da bodo to tudi skušali narediti Stroka je namreč že zdavnaj rekla svoje. Avtomobilska cesta Višnja Gora—Otočec je že od leta 1969 na prednostnem seznamu 17 najbolj potrebnih slovenskih cestnih odsekov. V letih 1978 — 1981 je bila narejena kompleksna študija prometa i' Sloveniji. Obsežno delo z imenom Transportni sistemi SR Slovenije sta financirala Slovenija ter UNDP-Združeni naro- di. Predsednik novomeške vlade je dobro oborožen s podatki in dejstvi, študijo je izdelal Prometni inštitut ŽG Ljubljana, sodelovali so številni domači in tuji strokovnjaki, med njimi firma Dorsch consult iz ZR Nemčije. »V tem dokumentu,« pravi Boštjan Kovačič, »ima avtomobilska cesta Ljubljana-Bregana prvo prioriteto gradnje, na drugem mestu je avtocesta Karavanke—Ljubljana, na tretjem Šentilj—Pesnica in četrtem Arja vas—Ljubljana. Republiška uprava za ceste tudi danes vztraja, da imata ta študija in vrstni red strokovno podlago. Štajerci in Primorci so stroko, ki tokrat pač ne govori y njihovo dobro, nadomestili s tako imenovanim Šinigojevim sindromom, ki se je na cestah izvrstno izkazal Seveda se zavedamo, da ceste v najbolj odločujoči fazi gradi politika. Dolenjci se bomo poslužili tako stroke kot politike.« Po pogovoru s predsednikom novomeškega izvršnega sveui smo neuradno zvedeli da avtomobilska cesta Ljubljana—Bregana morda ne bo prva na vrsti tudi zaradi na videz banalnega vzroka. Trebanjci bi menda radi prestavili traso, čeprav so imeli za tovrstne odločitve debela tri leta časa Določanje nove trase bi mimogrede vzelo leto ali dve. Trebnje teh govoric, ki so bile že objavljene, ni ne potrdilo ne zanikalo. So Trebanjci v na vezi s štajersko-primorskim cestnim lobijem? Je tako uslugo sploh mogoče plačati? Upamo, da se bodo novi trebanjski oblastniki le oglasili Domnevamo namreč, da so bolj odgovorni in bolj delavni kot njihovi predhodniki iz svinčenih časov. M. BAUER V neobvezen premislek Koliko časti pripada izdaji? Primier Lojze Peterle je v neaeljo na Teharjah pri Celju, kjer so v navzočnosti velike množice Slovencev ter nekaterih naj višjih p\ edstavnikov vlade in skupščine simbolično pokopali več tisoč povojnih žrtev komunističnega režima, pozval Slovence k temu, »naj bo teharska grozljiva izkušnja za vedno za nami, naj nas spomin na preteklost ne razdvaja, ampak krepi v volji do novega sožitja«. Teharje stoje ob boku s Kočevskim Rogom. Tuje bilo po vojni, po končanih sovražnostih, taborišče, kamor so zmagovalci pripeljali predvsem vojne ujetnike, večinoma slovenske domobrance in ustaše z družinami, nemške in italijanske vojake, povratnike iz nemških taborišč ter tudi premožne Celjane slovenske in nemške narodnosti Na Teharjah je pod komunalnimi in industrijskimi odpadki zadnje počivališče manjšega dela teharskih žrtev, večina grobov je v naravnih jamah in nekdanjih tankovskih rovih v okolici Celja, Vojnika, Laškega, Hrastnika in tudi drugod Koliko ljudi je v teh krajih brez pra ve sodne obra v-nave in brez pravice do pritožbe pomorila boljševiška ideja, še ni natančno znano, vendar domnevajo, da je bilo ob življenje nekaj deset tisoč ljudi, med njimi tudi civili, celo otroci Mariborski škof dr. Franc Kramberger je Teharje imenoval štajerska Kalvarija, kjer se je v vsej grozljivosti uresničila pesnikova napoved »Slovenec že mori Slovenca brata«, hkrati pa je pribil, da namen žalne slovenosti ni obsojanje ali maščevanje. »S lem dejanjem,« je rekel škof Kramberger, »želimo preseči vsako sovraštvo, vsak sodni proces. Žrtvam hočemo vrniti njihovo pravo ime, priznati njihovo človeško dosto- janstvo, povedati, da so bili člani našega naroda.« Tako škof dr. Franc Kramberger. Slovenski premier Lojze Peterle pa je že na začetku tega pisanja omenjenim besedam, »naj nas spomin na preteklost ne razdvaja«, dodal misel, naj bi teharskim »žrtvam priznali tudi čast, kakršna gre ljudem, ki so se iz ljubezni do domovine uprli revolucionarnemu nasilju«. Bojim se, da bo ta misel prvega človeka demokratično in svobodno izvoljene slovenske oblasti nanovo vznemirila, če ne celo razdvojila Slovence. Tako tiste, ki so bili med vojno na eni ali drugi strani, kot njihove potomce. Vsak od nas nosi s seboj takšno ali drugačno poreklo. Zaradi Peterletovih besed (in Lojze Peterle ni kdorkoli) namreč stojimo pred moralnim vprašanjem, ali sovraštvo do revolucionarne oblasti opravičuje izdajo domovine. Peterle pa je šel celo dlje, odkrito sodelovanje z okupatorjem je imenoval ljubezen do domovine, za ljudi, ki so to počeli, danes zahteva čast. Ne čast brez sodbe zverinsko pomorjenih ljudi, čast borcev za domovino Slovenijo. Stari Grki (njihova mesta-države) so bili med seboj nešteto krvavih vojn. Atene proti Sparti, Sparta proti Atenam, eden proti vsem, vsi proti enemu. Ob vsem tem so vedeli, kaj je čast, Evropa je dedinja njihovega kodeksa časti Tudi zato, ker se Grkom nikoli ni zdelo, da bi bilo častno skleniti zavezništvo s Perzijci. Da bi potem bolj učinkovito potolkli sosede istega jezika in krvi Lojze Peterle je močan človek, vendar ne tako, da bi lahko spremenil definicijo izdaje ali jo celo ovenčal z lovorjem časti MARJAN BAUER Podjetništvo: doslej ni se nihče bankrotiral odjetništvo. Bili podjeten. Tvrdka. Del-■lica. Dividenda. Hipoteka. Bankrot. Priti na bo-‘ten. I elemagnal. Veletrgovec. Tovarnar. Bankir. Delavci. Nameščenec. Poslovodja. Direktor. Direkcija. Vsi ti pojmi so nam tuji, čeprav smo jih Slovenit nekoč že poznati, ko smo bili še y kapitalizmu. Spel se jih bomo morali priučiti, kajti Slovenit postajamo narod podjetnikov. Postajamo spet evropska nacija v tržnim družbenim redom, i a red pa pomeni, da politika izgublja svojo vse-revladujočo moč. Tako kot pri vsaki stvari so seveda tudi r po-jetništvu odkloni. Mednje štejemo Trend iz Gro-tipljega. Ampak to je zdaj prvo in najbolj očitno to dogajanje. Podjetništvu služijo menedžerske šole. ki so nastajale pod okriljem zbornice, služil naj bi tudi informacijski center pri Kovinotehni itd. Ampak r.vc to je še premalo, po Goleževem mnenju pu je tudi družbena klima prciulo naklonjena podjetništvu. » Vsi orjemo le-diilv na lem področju. Ampak prepričan sem. da bomo uspi ‘li. Lotili smo se že obra vna ve rezultata i' ankete, ki ndj hi pokazala, kakšen je interes za ustanovitev agencije za pospeševanje razvoja podjetništva. Reči moram, du so razuleti več kot dobri. saj se večina podjetnikov ogreva za tako agencijo. Po drugi strani prihajajo k nam podjetniki po nasvete, kako do denarja, programa itd. Brez denarja, prostora, programa in tveganja pa podjetništvu seveda ni.« pravi Goleš. Kar zadeva denar, agglgsijs L 'j j hau. Tam je od težkega dela in slabe hrane zbo lel in končal v plinski celici. Njegov sotrpin, k je preživel, je povedal, da seje njegovo življenj utrnilo prav na božični večer leta 1944. Marijii mož Janez je bil tudi pri partizanih. Potem, k so bili pri napadu na Trški gori razbiti, seje vi nil ves strgan do mo v, tu pa je bil izdan in p rije Najprej so ga odpeljali v Novo mesto, nato p na prisilno delo v Nemčijo. Imel je nekaj ve sreče kot Zalkin France, saj je doživel osvobt ditev in se po enem mesecu tavanja proti jug ves izčrpan le vrnil domov. Med njegovo odso nostjo Mariji z dvema majhnima otrokoma tul ni bilo najlažje. Zlobneži so ji zato, ker je imei moža pri partizanih, pa pozneje v internacij stregli tudi po življenju, vendar je vešče preme gala vse pasti in tudi dočakala svobodo. N j er otroka Marija in Janez sta odrasla, zapusti Dolenjo vas in si ustvarila družini. Tako im sedaj Smoletova Marija tudi štiri vnučke in še pravnučkov. Iz svoje rojstne Dolenje vasi t hodi rada, le takrat, kadar je huje bolna in t more ven, pusti, da jo vzame k sebi hčerka Mi rija v Gorenjo Stražo, sicer pa morajo vnuč in pravnučki, če hočejo slišati pripoved o Ajd in starih časih, kar tja, kjer so te zgodbe tu doma , T. JA K Sl je povedal, da je novomeška Zavarovalnica pl djetnikom posodila 30 milijonov dinarjev, da pl trebam prisluhne tudi banka. Odveč pa ne bi h seveda tudi ruz vojni sklad za te namene, kakor ji imajo tudi r svetu. VELIKO ZANIMANJE BANK Dr. Dejan Avsec, direktor LB-Posavske bank Krško, resno računa na podjetnike in podjetnik tvo, še posebej, ker je bit tudi sam vedno za podje nosi. In ker podjetništva ni brez banke in njeneg denarja, se mu zdi povsem razumljivo, da bi bank morata imeti denar tudi za podjetnike. Butiku I m tak denar imela in bi ga tudi posojala, vendar j pri nas problem v tem, da ni mogoče zavarovati t zikov. Direktor I.B-Dolenjske banke Franc Boi san nima samo političnih izkušenj, marveč tu podjetniške. Podjetništvo pa že v svoji zasnovi p L meni marketinško obnašanje, to pa pomeni iskl nje stika s potrošnikom i’ času, ko se potrošnik I niti ne zaveda svojih potreb. Novomeška banka j t1 lem smislu že naredila nekaj opaznih korako saj je organizirala posvet za podjetnike, na kat V rent so bančni delavci predstaviti zunanjetrgovil hi sko poslovanje s finančnega vidiku. Obisk podje k. nikov na posvetu je bil nad pričakovanji, zaI di bodo s takimi posveti še nadaljevali. Očitno je, da H; tej bunki resno jemljejo novi val podjetništva i v računajo na to, da bodo novopečeni podjetnih ^ stalni partnerji LB. ^ Še najdalj so prišli v SDK. kjer so se na prode J* podjetništva res temeljilo pripravili. Plačilni pb met je urejen promptno, saj je SDK odprta tak rekoč ves dan, podjetnik pa je sproti obveščen stanju na žiro računu. U službeni i SDK se tudi A vedajo, da nekaterim podjetnikom manjka izkt j4. šenj. zato r skladu s hišno politiko opravljajo Itd r, vlogo svetovalcev. To je seveda dodaten napor, i n so ga v SDK vzeli r zakup. »Mi smo vedno pl1 p pravljeni pomagali,« pove Jožica Miklič, direkli z rica novomeške SDK. Kur zadeva probleme oko h periodičnih in zaključnih računov ni večjih teža> S Opažajo, da imajo to bolje urejeno tam, kjer le n> C loge zaupajo strokovnjakom. Kar zadeva Sl)k h pa lahko povemo, du seje marsikaj spremenil & glede javnosti podatkov. Doslej, ko je prevladoA ® la družbena lastnina, so bili podatki luko reko javni. Zdaj je mogoče izvedeti, denimo, za splaši* poslovne podatke, ne pa za liste, ki bi j ih bilo tnO tako ali drugače izkoriščali. Kuj menijo podjetniki7 Vsak ima svojo izkU’ njo s svojo lastno firmo. Nekaterim gre dobro, f* sameznikom na ra vnosi odlično, saj se v podjetni Ivu počutijo kot ribe r vodi, po podatkih SP' doslej še ni bilo ne stečaja ne bankrota. VendaP se morali podjetniki po mnenju direktorja Inveš Franca Zavodnika povezali med sabo, pregledu kaj lahko nudijo in kuj bi še lahko nudili. Za U>Pt manjka banka podatkov, manjka informacij, teli informacij bi se lahko nabirat r in/ornun skem centru, de! pu tudi pri časopisu, ki ga bi ustanovili podjetniki. Zavodnik je prepričan, podjetništvo čaka še lepa priložnost, saj so pod) niki sposobni ponuditi marsikateri izdelek ali 4'1’ rilev precej ceneje in kvalitetnejše kot »velik* firme. < Kitno je. da se to pot potrjuje teza ekonomi*I Županova, kije dejal, du hi veliko naredili pri K11 že s lem. ko bi sprostili blokade. Teh blokad. W na prvi pogled, ni več. Zato po je po mnenju ek namislil Samuelsoiui tržna ekonomija nepretrj proces poskusov in napak. Kot kaže zahodna košnja, so vmes tudi uspehi. Seveda vse to skuj , velja le v primeru, če prista jamo na zahodni ci i '* /J zacijski model. f *? ./. simH * Rm iona venec, v tem vrstnem redu«, kot se je sam označil. Zajemal je iz celotnega Kocbekovega pesniškega opusa, vendar se bo , k nj ijii k vi je P ve bo n so 'Ul tel f/j TU en ;til im še : /i i / Ui itI id tu :Š ODIRANJE MORSKEGA PSA Franček Rudolf je napisal svoj najnovejši roman Odiranje morskega psa, ki je pred kratkim izšel pri Slovenski knjigi, z velikimi ambicijami. Roman naj bi bil nekaj drugega, kot so sicer slovenski ro mani: ob tem, da bi obdržal vso zahtevnost in lepoto zvrsti, naj bi tudi segel v najširši krog občinstva in izšel v visoki nakladi. Za dosego teh ciljev, ki bi jih lahko označili kot stvaritev kvalitetne uspešnice, je avtor poskusil z nekaterimi posegi v strukturo romana, kot se je oblikoval pri nas. Pri tem je največji preobrat izvedel na junaku romana, in iz tragične figure, utemeljene na dobrem, naredil izrazitega negativca. V središču pripovedi je mlajši najstnik Rožle, posiljevalec, tat, goljuf, plačanec tuje vohunske službe, ki je ob vsem tem zapleten še v obračune mednarodne narkomanske mafije. Grozen tip, ki se druži s prav takimi ali še bolj groznimi tipi, živi pa v okolju, ki je po svoje prav tako grozljivo, namreč v Sloveniji osemdesetih let, med slovenskim ljudstvom, ki je popolnoma zmedeno med razsutim svetom starih vred- not in vznikom antivrednot, hkrati ko je junakovo okolje tudi ves razviti zahodni svet. Vse to nudi pisatelju dovolj pestro in zanimivo ozadje, da lahko spleta svojo pripoved z elementi filmskih zgodb, kriminalke, groteske, satire in humoreske, da skratka ustvari živo in napeto pripoved. Zanimivo pa je (in vredno globljega premisleka), da pisa-' telj junaka svoje pripovedi na nek način poskuša razrešiti negativnega predznaka. V romanu se izkaže, da je junak navsezadnje samo otrok, kateremu na dnu srca leži hrepenenje po življenju z mamo in očetom. Starša sta se davno razšla in ga prepustila drugim. Junak Rudolfovega romana je tako pravzaprav žrtev razmer. Žrtve pa nikakor niso pravi negativci. M. MARKELJ KOCBEKOVAPOT NA TUJE Slovenska založba Aleph, ki deluje že deseto leto in se je v tem času izkazala predvsem kot založnica pesniških zbirk, je naredila nov, pomemben korak v svoji dejavnosti, korak, ki ima precejšen pomen za slovensko kulturo sploh. Z zasebno založbo The Muses’ Co., katere lastnik in vodja je pesnik Endre Farkaš, je izdala zbirko Kocbekovih pesmi v dvojezični izdaji, v slovenščini in angleščini. Gre torej za poskus izvoza slovenskega duhovnega kapitala. Izvažati se pač da tudi proizvode duhovne tvornosti, če uporabimo ta izraz, ne samo predmete materialne proizvodnje. Nedvomno pa ima tak »izvoz« pomen tudi za utrjevanje in potrjevanje slovenske identitete v svetu. Izbor Kocbekovih pesmi in prevod v angleščino je opravil Tom Ložar, »Kanadčan in Slo- ved se dogaja v bodočih časih, v Združenih državah Amerike 21. stoletja, realnost bodočega je izrisana plastično in povsem verjetno, toda hkrati ima roman tisto posebnost, ki ga uvršča v razred kakovostne znanstvenofantastične literature, saj v svojih vizijah bodočega sveta razkriva nekatere plati sedanjega sveta in sedanjega položaja človeka v njem. Avtorica je v romanu izrisala totalitarno družbo, v kateri je del ženskega prebivalstva namenjen izključno razplodu, medtem ko je naloga drugih, da vzgajajo in nadzorujejo. V takem svetu seveda ni prostora za človeško )e pri izboru držal tistih kriterijev, po katerih naj bi bila Kocbekova poezija zanimiva za bralca angleško govorečega sveta. To pa je predvsem Kocbek v svoji navezanosti na slovensko žemljo, naravo, kmečki svet. Da pa bi opozoril na Kocbekovo življenjsko pot, izraženo seveda tudi v njegovem pesništvu, je zbirko razdelil na tri enote: Pred, Med in Po, se pravi na prelomnice, ki so tako kot slovenski narod zaznamovale tudi Kocbeka: pred vojno, med njo in po nji. Kako bodo angleški bralci sprejeli Kocbekove slovenske peniške poslanice, bomo še videli, lahko pa zapišemo, da je Ložarjev pogled na Kocbekovo pesništvo, kot ga je ude-janil s svojim izborom zanimiv tudi za slovenskega bral- M. MARKELJ DEKLINA ZGODBA V zbirki Oddih je Mladinska knjiga letos natisnila delo, po katerem je kanadska angleško pišoča pisateljica in pesni ca Margaret Atvvood najbol poznana. Gre za roman Dekli na zgodba, ki je po prvem iz idu leta 1985 dolgo kraljeva na lestvicah knjižnih uspeš nic, že leto dni po izidu pa trž ne uspehe kronal s pridobitvi jo nagrade Arthurja C. Clarka, ki jo podeljujejo za najboljši znanstvenofantastični roman. Roman ima res vse odlike znanstvene fantastike, pripo- intimo in čustva, je samo prisila in brezpogojna ubogljivost. Kritiki primerjajo Atvvoodi-no Deklino zgodbo s slovitim Orvvellovim romanom 1984, in to je kar zadostno priporočilo za branje. MiM ZA KONFEDERALNO SLOVENIJO Jugoslavija razpada tako rekoč iz ure v uro. Udarce dobiva z leve in desne, posamezniki, stranke in celi narodi kar tekmujejo, kdo jo bo bolj priskutil. In vendar bomo morali na tem prostoru živeti tudi v prihodnosti, še naprej v eni državi ali pa v sosedstvu balkanskih državic. Slovenska vladajoča politika in opozicija pretežno podpirata tvorbo konfederacije, torej zveze držav, slovensko ljudstvo pa se —to si upamo trditi brez plebiscita — po zadnjih dogodkih bolj nagiblje k odcepitvi Slovenije od drugih jugoslovanskih republik, kar je mnogo bolj tvegan korak. Kako globoke in zapletene so dileme, se kaže tudi iz zbornika razprav z naslovom Za konfederalno Slovenijo, ki ga je izdalo Znanstveno in publicistično središče v Ljubljani in v katerem sodeluje kar 26 avtorjev, predvsem z levice in neodvisnih. Vsebine zelo raznolikih prispevkov ni mogoče povzeti na kratko, zato za pokušinjo navajamo le nekaj misli iz esejev dveh univerzitetnih profesorjev, dr. Boštjana M. Zupančiča in dr. Maksa Tajnikarja. Prvi očita sedanjemu prizadevanju za slovensko suverenost dile-tantstvo in provincialnost. Po mnenju dr. Zupančiča ima etnični nacionalizem a la Slovenija 1990 izrazit operetni nadih. Še več, Slovenec po njegovem izzveni zgodovinsko, politično, vrednostno in aspira-tivno kot anahronizem, kot izraz devetnajstega stoletja. Tisto, kar najbolj vžge pri Slovencih, je na mednarodni sceni približno toliko priljubljeno kot naša polka. Zaradi napačnega pristopa nimamo prave perspektive. Tako pravnik in filozof Zu pančič. Prav tako resne za držke pa ima na gospodar skem področju ekonomist Taj nikar. On poudarja, da je last ninska reforma, ki smo jo začeli uresničevati s prvimi plahimi koraki, pogoj za gospodarsko suverenost Slovenije, v vsaki državni tvorbi, tudi konfederaciji, pa priporoča enoten pravni red na vsem območju delovanja svobodnega trga. Po njegovem mnenju je smiselno poenotiti pravni red z drugimi republikami celo v primeru, če bi prišlo do državne osamosvojitve Slovenije. Svetuje tudi enoten denarni in zunanjetrgovinski sistem, saj za lasten denar in zunanjetrgovinski sistem obstajajo kvečjemu politični, nikakor pa ne gospodarski razlogi. Toda: koliko bomo poslušali stroko in kolikšno vlogo bodo ob zahtevanem plebiscitu imela čustva? M. LEGAN KJE? Med knjigami, ki poskušajo na kar najbolj privlačen in zanimiv način posredovali širokemu krogu bralcev vednosti z najrazličnejših področij, je tudi šest knjig Enciklopedije vprašanj in odgovorov, ki so jo zasnovale tri velike evropske založbe, italijanska Mondato-ri, britanska Grisevvood and Dempsey in francoska Hac-hette. Slovenskim bralcem in znanja željnim glavam bo vseh šest knjig te enciklopedije v slovenščini pripravila Mladinska knjiga, ki se je lotila izdaje te zanimive enciklopedije. Dvema že izdanima knjigama, Zakaj? in Kaj?, se je pred" kratkim pridružila še tretja, in sicer Kje? Kot prejšnji dve - take bodo tudi preostale tri knjige - tudi zvezek Kje? podaja v obliki kratkih vprašanj in dvostopenjskih odgovorov, krajšega in obsežnejšega, vedenja o najbolj zanimivih krajih na svetu, pomembnih za različne znanosti in dejavnosti. V enciklopedičnem zvezku Kje? je zastavljenih 119 vprašanj in njim ustrezno število dvojnih odgovorov, ki mladega bralca (veliko novega pa bo zvedel tudi marsikdo, ki je že zdavnaj zapustil šolske klopi) seznanja z vednostmi iz geografije, biologije, zgodovine, kulture in tehnike. Jedrnato besedilo spremlja obilje barvnih ilustracij. Ce vas torej zanimajo odgovori na vprašanja, kot so: kje bodo celine čez 50 milijonov let, kje je največja podzemna jama, od kod prihaja kakav, kje so ljudje začeli uporabljati denar, kje je bermudski trikotnik, potem si le oglejte knjige Enciklopedije vprašanj in odgovorov. Tone Jakše Milan Markelj KJE SO TISTE STEZICE ? .»e® »»o. (22| POGOLTNIL JIH JE GOZD Zvon je doneče vabil gor k cerkvici sv. ''‘da, odmevalo je zvonjenje z vrha Lju-r genske gore prek vinogradov in nad h °šniami dreves kot že desetletja in " desetletja poprej, ko so se ljudje iz oko-eških krajev in Ljubenčani vzpenjali na j 'Th svoje Gore k molitvi in na srečanje z iit drugje h kupčiji in k veselju, kar vse je je dogajalo med žegnanji in mašami. dl *n midva sva seveda pohitela kar se je m dalo, da ne bi prav med zadnjimi prišla k ,4Sv- Vidu. Morda so naju zamotila razmišljanja o ž8odbah, ki sva jih slišala, ali pa naju je ^peljala idilika ozke stezice, ki se je vi-*a med vinogradi, vsekakor sva se naraste na vrhu Ljubna čez čas znašla d/ed zaraščenimi starimi vinogradi in Pdtem potonila v vse bolj gost gozd. Sterea se je vila po pobočju naprej, svetlo-°° dneva je zatemnila gosta gozdna Idnca, zadišalo je po trohnobi in vlagi. poti so se iz gostega rastlinja tu in Jarn k: zala siva rebra polporušenih n sdarp, in med kamni se je ob debelem i# pobotu vila še kakšna trta kot oleseneli ‘a pravljična kačja kraljica. šA Ti ostanki so pričali, da hodiva med w dekdanjimi vinogradi še iz časov, ko tu i di bilo gozda, ampak so se v jesenskem A jGncu napenjali grozdi in zbirali v jago-| ah svetle moči sonca in skrivnostne sija zemlje za tisti čas, ko po prastarih zagonih alkimije narave v sodu zabrbota ^ošt in se naredi vino. Res, zdaj z goz- Gm zaraščena višja pobočja Ljubna so bila v starih časih obdelana in zasajena s trtjem. Ostanki mogočnih škarp dajejo vedeti, da so se ljudje borili s silami erozije, da so poskušali zadržati spiranje in sipanje plodne zemlje s strmih pobočij. Kdo bi vedel, koliko izčrpujočih bojev za zemljo, kot ga je opisal veliki Prežihov Voranc v Boju na Požiralniku, se je tiho odvijalo na ljubenskih pobočjih. Ljudje so nosili zemljo v koših nazaj z dna vinogradov, grizli so kolena po strmih pobočjih, da bi ohranili strmine plodne. Toda boj so izgubili. Danes nekdanjih visoko ležečih vinogradov ni več, na strminah, kjer je rasla trta, zdaj raste gozd. Kaj kmalu pa nama je postalo jasno, da med starimi škarpami in v gostem gozdu ne bova prišla k sv. Vidu in da je imel stari dolenjski bard Trdina zelo prav, ko je v svojih zabeležkah zapisal, da je »cest in steza vse polno po gori, zablodi se lahko, malokteri ptujec pogodi prvi krat pravi pot do vrha«. Midva ga nisva pogodila, se pravi, da sva zašla. Kaj nama je preostalo drugega, kot da sva zavila s skrivnostne stezice med škarpami in se zagrizla v strmine in brezpotje. Vodil naju je bolj občutek, kje naj bi bil sv. Vid, kot pa kaj drugega. To je bil najbolj naporen del vsega najinega popotovanja. Prebijala sva se skozi gosto podrast, se ogibala večjih skal in kmalu sva se močno zadihala in zagrela, da je pot kar lil z naju. Zato pa je bilo olajšanje toliko večje, ko sva prišla iz gozda na jaso in zagledala med drevjem cerkvico sv. Vida. j družba copatarjev in njihovih otrok. To seveda niso copatarji v slabem besede, marveč člani nenavadnega društva, ki so si ga omislili na Uršnih NA MEJI TREH FARA Ob cerkvi, ki je ena od petdesetih farnih in podružničnih cerkva, ki so na Slovenskem posvečene sv. Vidu, je bilo zbranih precej ljudi. Maša se je očitno že začela, kot sva sklepala po ubranem petju, ki je vrelo iz notranjosti cerkve, pa tudi po sestavi postavajočega ljudstva. Zunaj so stali in se pomenkovali predvsem možaki, ženski del in mladina pa sta bila pri svetem opravilu. Tako je pač zmeraj bilo, da je prenekateri možak raje stal pred cerkvijo kot notri. Za podrobnosti izurjeno oko popotnika Trdine je seveda take stvari hitro opazilo, zato je pisatelj lahko zapisal v svojo beležnico, da je k maši v cerkev sv. Vida na Ljubnu prišlo »silno ljudstva«, da pa so »med pridigo mnogi pit šli v grmovje«. Kasneje, ko je bila maša končana, sva v pogovoru z župnikoma šmihelske in topliške fare, gospodom Adolfom Meža-nom in Romanom Kavčičem, zvedela, da je cerkev sv. Vida postavljena ob tromeji med šmihelsko, topliško in vav-tovaško župnijo. Včasih so rekli, da ima vsaka fara en del cerkve, vendar pa karte kažejo, da cerkev stoji na ozemlju šmihelske fare, kar pa seveda ne preprečuje, da bi sv. Vida ne imeli za svojega tudi v ostalih dveh župnijah. Sedanjo cerkev so postavili v 16. stoletju na ruševinah še starejše. Sv. Vid je s sv. Nikolajem v Stranski vasi edina podružnična cerkev od nekdanjih petih v šmihelski župniji, kjer še berejo maše. Osemkrat na leto je maša za farane vseh treh župnij. Včasih je bilo zelo priljubljeno in obiskano žegnanje 15. junija, ko cerkev praznuje god sv. Vida, tradicijo žegnanj zdaj ponovno obujajo. Letos so po dolgih letih obudili tudi običaj izpred zadnje vojne in prvič po osvoboditvi uprizorili križev pot. Postavili so dvanajst postaj in v molitvi poromali ob njih. Kljub temu da stare božje poti na Dolenjskem znova oživljajo in da jih ljudje radi obiskujejo, naj bo iz verskih ali pa drugačnih nagibov, recimo iz ljubezni do tradicije, se ob cerkvi sv. Vida ne zbira več toliko ljudi kot nekdaj. Veliko nekdanjih praznikov, ko so ljudje odložili delo in poromali k tej ali oni božjepotniški cerkvi, pride na delovni dan, ljudje pa niso več gospodarji svojega časa. »Maše na Ljubnu smo zato prestavili na nedelje in na popoldneve, da ljudje Cerkev sv. Vida že stoletja kraljuje na vrhu Ljubna. Na žegnanje junija meseca privabi vsako leto precej ljudi, čeprav manj kot nekdaj. lahko pridejo in imajo poleg maše še lepo popoldne v naravi in priložnost za obisk,« sta povedala župnika . »Malo maše, malo petja pa obisk pri znancih. To ljudje potrebujejo vsaj v nedeljo, ki je dan počitka in razvedrila. Svojevrstna tragika je, da smo izgubili nedeljo. Razpadajo družine, sorodstvene in prijateljske vezi. Vse samo dela in dela, da bi kar največ imeli, za sočloveka pa ni več časa « COPATARJI Z IZKAZNICO Najino pozornost je zbudila velika copata, pribita na drevo. Zvedela sva, da gre za znamenje tukajšnjih copatarjev. Kaj so copatarji, se ve, zato nama nekako ni šlo v glavo, da bi se tisti, ki jim gre ta naziv, javno poslavljali s svojim položajem in značajem, pa naj bo to tudi v tako odmaknjenem kraju, kot je samotna cerkev na vrhu Ljubna. No, pa se je skrivnost kaj hitro pojasnila, ko sva stopila do stojnic, kjer se je zadrževalo največ ljudi in od koder je mikavno dišalo po pečenki in kotlovini. Stojnice so postavili člani Društva copatarjev z Uršnih sel, ki so poskrbeli, da je bilo tisti dan pri sv. Vidu dovolj dobrega za pod zob in za žejno grlo. »Društvo deluje že pet let,« je povedal predsednik copatarjev IvanPovše. »Zdaj nas je kakih 40 članov, med nami pa so tako poročeni kot tudi samski fantje z Uršnih sel in Dobindola, nekaj jih je tudi iz Ljubljane in Mengša, tako da lahko rečem, da gre za slovenski klub. Poročeni copatarji so vpisani v Veliki knjigi, neporočeni, ki bodo pravi copatarji šele postali, pa so vpisani v Mali knjigi.« Simbol copatarjev je copata in pa podoba žene z valjarjem v roki. Vsak copatar dobi člansko izkaznico, na kateri je kot geslo zapisana copatarska modrost »Težak je križ, a to ni nič, baba gorji je hudič.« Za vstop med copatarje ni dovolj le volja in želja kandidata. Dovoljenje mora dati in podpisati tudi žena bodočega copatarja, a ko je enkrat dovoljenje podpisano, zaobsega precej privilegijev, med drugim »izhod v mesto od 8. ure zvečer do 6. ure zjutraj, dovoljenje za zabavanje z barskimi plesalkami, vdovami, ločenkami in brhkimi dekleti in z vsemi pripadajočimi bonitetami«, kot piše v izjavi. Vendar pa za morebitne nevšečnosti in posledice privilegijev žena ne odgovarja, odgovornost pade izključno na copatarja samega. Vse to je seveda za šalo in za zanimivost, v resnici so copatarji sicer vesela, a tudi resna družba, članstvo je dosmrtno, copatarji se družijo in si pomagajo tako rekoč do groba. Ko copatar odide med nebeške copatarje, mu sodrugi postavijo častno stražo in polože venec na njegov grob. Vsako leto na dan mučenikov imajo občni zbor, ki se ga morajo obvezno vsi udeležiti, in to trezni. Veselo je šele po končanem sestanku. Redno pripravljajo tudi družinske piknike, dobijo se na žegnanjih pri sv. Vidu, na pustnih povorkah in seveda tudi pri delu, skratka, povsod tam, kjer je treba moči združili ali veselje deliti, da je življenje lepše. Take vrste copatar biti ni slabo. Sonce se je spuščalo vse tižje nad obzorje in sence so se daljšale, na travnikih in v gozdičku ob cerkvi sv. Vida pa je še bilo veselo. Oglasila se je slovenska pesem, smeh in vrišč otrok, ki so tekali okoli, se je mešalo z govorjenjem odraslih, ki so razglabljali o tem in onem, manjše skupine so že odhajale in se poslavljale od znancev. Tudi za naju je prišel trenutek, ko sva morala dati slovo sv Vidu in se spustiti s hrbta dolenjskega kita v morje pod njim, v vode vsakdanjika. I) Priloga dolenjskega lista r t mi VsJsTRfŠNIK MOJSTER STRESKO VAM PRINAŠA SREČO \gi £reb križa isern, ročni lečin mo' Rešit itev r v: l ivni pisor rv od 15. 10. do 15. 11. 1990 nagradna igra wstrešnik Z vsakim nakupom strešnikovih izdelkov kjerkoli v Sloveniji ali nakupom gradbenega materiala v trgovini Strešnik v Dobruški vasi pri Novem mestu nad vrednostjo 4.000,— din, boste bližje: EŠI Pravi ike s si: S lad ue — betonski garaži Strešnik — strehi Strešnik — dimniku kip in še mnogim drugim praktičnim nagradam za graditelje MOJSTER TREŠKO VAM PRINAŠA REČ0 OO 15. 10. DO 15. 11. 1990 NAGRADNA IGRA KUPITE IZDELKE -a KJERKOLI 1 NAGRADA BETONSKA GARAŽA STRESnk V SLOVENIJI ALI GRAD MATERIAL V TRGOVINI 2. NAGRADA. STREHA STREŠNIK • V DOBRUŠKI VASI V VREDNOSTI 3 NAGRADA OIMNK KIP 4000 DIN IN SODELOVALI BOSTE V NAGRAD. IN SE VEUKO DRUGIH VREDNIH NAGRAD ZA • ŽREBANJU 22.11.90 GRADITELJE KUPON' S KOPUO RAČUNA POŠUtTE t» 2iLH90 NA NASLOV STREŠNIK DOBRUSKA VAS 68275 ŠKOCJAN >RN 'NT, A, L ZfiOf i la s Mor. Jžbi Javno žrebanje srečnih dobitnikov bo 22. novembra 1990 v podjetju Strešnik Izid žrebanja bo objavljen v dnevnikih Delo, Večer. KUPON ZA NAGRADNO ŽREBANJE IME PRIIMEK NASLOV Zze irsiJ cev, Icev Bes. Sl Še posebna ugodnost: brezplačen prevoz barvnih betonskih strešnikov informacije na telefon: 068/76-230, 76-502, 76-102 KUPON S KOPIJO FAKTURE POŠLJITE NA NASLOV i V__^STRESNIH leso ivad i vel vu k Dobruška vas, 68275 Škocjan •šča , kol klen '■g za e, c 'nči 'ka 0< val ed *nil »St; Tl rita >Vr ki Kli 'est »si Ž Samohodne in rotacijske kosilnice lahko vplačate v 6 obrokih. Vašo staro kosilnico vzaFnemo v račun za novo. Za takojšnje plačilo vam nudimo 20% popusta. Na zalogi tudi rezervni motorji za BCS in drugi deli. BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! »kr kft, '»n Mj N fii VGRADA NA JESENICE ^rebje izmed reševalcev 38. nagrad-križanke izbral CIRILA LAURIČA isenic. Za nagrado bo prejel koristen ročnik Mladinske knjige Lajšanje ečin brez zdravil. Nagrajencu če-/W amo! tešite današnjo križanko in pošljite itev najkasneje do 29. oktobra na na-y v: Uredništvo Dolenjskega lista, 1 RNIK, VEST, UDAV, AS, AN-'NTA, ILNIK, RAI, SEN, NADJA, A, URA, ARF.AL. nrasu Zgodovina nima moči, da bi oproda storjene zločine. S. SELENIČ Morala se ne uresničuje prek užbe in njenih ustanov, ampak fto prek človekove osebne stiske. M. ROŽANC 2 zemeljskega površja so izginili lrsikateri narodi vojakov in osva-cev, medlem ko so narodi polje-'Cev preživeli stoletja in žive še nes. B. GRAFENAUER Oom so ljudje in ne hiše ah kraji. J. J. ŠVAJNCER NAGRADNA KRIŽANKA 40 I Otroci padajo pod streli Brezdomčki na ulicah brazilskih mest žrtve skriv-nostnih vodov smrti in narkomafijskih obračunov Sodobna Noetova barka pred plovbi ecembra se bodo zaprla vrata Biosfere II za osmimi prostovoljci, ki bodo dve leti preživeli v izoliranem okolju — Bodoča vesoljska naselja V puščavi Sonoran severno od mesta Kson dokončujejo zadnja dela na nenadni zgradbi, kije še najbolj podob-1 velikanskemu rastlinjaku. V kralje-'4 kaktusov, kač klopotač in drugih ■ščavskih prebivalcev raste Biosfera 'kot so imenovali zgradbo iz stekla in klenih nosilcev. Stavba se bo zapisala Rodovino ne kot arhitektonsko čudo, lr Po svoje je, marveč kot znanstveno 'do. V nji bo namreč potekal svojevr-poskus, ki mu ni para v dosedanji ?dovini, če seveda izvzamemo biblij-1 mit o Noetovi barki. Po stekleno eho bodo ustvarili povsem zaključen ■'loški samoobnavljajoči se sistem, r»>ljo v malem. 26 metrov visoka zgradba, ki zavze-? I>3 hektara površine, bo za nasled-1 dve leti dom osmim prostovoljcem 'odu Homo sapiens, 3.800 rastlinam "ckaj ducatom živali. Čez poldrugi se bodo zaprla vrata in ne vhoda ' 'vhoda iž Biosfere II ne bo. Zgradba 1 Zaživela povsem samostojno življe-e' od zunaj bo dobivala le elektriko, Jvne žarke in informacije. Bo torej •kakšna sodobna Noetova barka. kJsem prostovoljcev, ki bodo sode-Vali v poskusu, je bilo določenih šele kratkim. Iz velikega števila prijav-■"ih je bila izbrana četverica neporo-■"'h moških in četverica žensk. Njiho-jj*arost je 26 do 66 let, po rodu pa so združenih držav Amerike, Nemčije, "anije in Belgije. Med njimi so stro-^"jaki za botaniko, morsko biologijo kmetijstvo, v svojih vrstah pa imajo a' zdravnika in inženirja. V začetku ^ca decembra bodo za celi dve leti ^Jali prebivalci Biosfere II. ,^a ta zelo drag poskus, ki bo stal ‘f°8 60 milijonov dolarjev (vsota je še (kfat večja, kot je bila sprva načrtova-i’ se je že pred leti navdušil teksaški Jj*ni mogotec in zavzeti ekolog Ed-rd Bass, podporo pa je dobil tudi ■ “djetju Space Biosphere Ventures, 'derava izkušnje, dobljene v . ki v Biosferi II, izkoristiti za gradnjo in kasnejšo prodajo naprav, po katerih bo prej ali slej povpraševanje. Poskus ima namreč dva osnovna namena: raziskati možnosti za gradnjo samozadostnih bivanjskih sistemov, ki bi jih lahko postavili na Mesecu in na bližnjih planetih, hkrati pa globlje spoznati delovanje zemeljskega okolja. Biosfero II so pripravljali celih šest let. Znotraj zgradbe so ustvarili pet temeljnih okolij, značilnih za Zemljo: oceansko, močvirno, savansko, puščavsko in tropsko. V ta namen so pod stekleno streho spravili rastlinje in živali z vseh koncev sveta. Svoj prostor so našle rastline in živali iz tropskih deževnih pragozdov Južne Amerike, iz afriških savan, avstralskih puščav, floridskih obmorskih močvirij in celo morske rastline in živali so našle svoj mali ocean pod stekleno streho. Biosferci, kot so prostovoljci sami sebe imenovali, bodo prebivali v posebnem bivanjskem oddelku. Ni se bati, da se bodo v svojem steklenem domu dolgočasili. Dela bodo imeli skozi obe i leti dovolj, saj je pred njimi vrsta zelo različnih in pestrih nalog. Vsak dan bodo približno štiri ure posvetili obdelovanju male farme, na kateri bodo gojili najvažnejše poljščine, poskrbeli bodo morali tudi za domače živali, ki bodo prebivale z njimi v bivalnem delu, velik del časa pa bodo posvetili znanstvenim poskusom in nadzoru podatkov, ki jih bo beležilo 5 tisoč senzorjev, posejanih po vsem terariju. Senzorji bodo beležili celo take podrobnosti, kolje temperatura listov posameznih rastlin. Pri svojem kmetovanju ne bodo uporabljali nobenih kemičnih sredstev, zanesti se bodo morali na naravno sposobnost samozaščite rastlin in na naravna gnojila. Pri varovanju pridelka jim bodo pomagali naravni sovražniki škodljivcev, kot so pajki, ose, mrcžekrilci in pikapolonice. Na podlagi sklepa 1. seje Komisije za denacionalizacijo in ugotavljanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti v občini Trebnje, ki je bila izvoljena ha 4. skupni seji zborov skupščine občine Trebnje dne 26. 9. 1990, Pozivamo vse občane občine Trebnje in ostale, da nam posredujejo podatke: ~~ o eventualnih vojnih in povojnih pobojih na našem območju (osebni in ostali podatki žrtev), o pravno dvomljivih procesih in njihovih posledicah za posameznike ali skupine, o izvršenih razlastitvah premoženja (razen, če niso občani teh podatkov že posredoval! ustreznim občinskim službam), kot tudi vse ostale podatke v zvezi z drugimi nepravilnostmi. 'rijudno prosimo, da vse podatke in informacije o navedenih Zadevah občani posredujete najbližnjemu krajevnemu ali matičnemu uradu oz. jih posredujete skupščinski komisiji. Komisija zagotavlja vsem občanom, ki bodo posredovali podatke, popolno osebno integriteto in anonimnost. Komisija nima Pristojnosti, niti ne želi in nima namena iskati povzročitelje za hastale krivice in nepravilnosti. Obrane podatke bo posredovala pristojni republiški komisiji, s čimer bo pripomogla k zapolnitvi praznin, ki sedaj obstajajo v dokumentaciji. Hvala. KOMISIJA ZA DENACIONALIZACIJO IN UGOTAVLJANJE POVOJNIH MNOŽIČNIH POBOJEV, PRAVNO DVOMLJIVIH PROCESOV IN DRUGIH NEPRAVILNOSTI V OBČINI TREBNJE Kemičnih pripomočkov, ki danes strašijo v kmetijstvu, v Biosferi II ne sme biti, ne zgolj zaradi poskusnih razlogov. Da so kemična kmetijska sredstva človeku lahko nevarna, se danes dobro ve. In ker se bo Biosfera morala živiti sama iz sebe, bodo tako zrak kot vodo obnavljali in prečiščevali za ponovno uporabo. V takih razmerah bi bila uporaba kemičnih snovi lahko pogubna za prebivalce steklene Noetove barke. V Biosferi II ne bo smelo biti onesnaževanja. Majhen sistem bi hitro uničilo. Bivanje v zaprtem prostoru Biosfere II gotovo ni za vsakogar. Življenje bo naporno, zato so načrtovalci veliko pozornost posvetili prostemu času in razvedrilu biosfercev. Na voljo jim bo bogata knjižnica, čas si bodo lahko krajšali z gledanjem filmov in poslušanjem glasbe. Za razgibavanje se bodo ukvarjali z rekreativno gimnastiko. Lahko bodo celo veslali na majhnem oceanu v terariju. Z zunanjim svetom bodo vzdrževali reden stik prek telefonov in računalnikov, ki jim bodo posredovali tudi sveže izdaje časopisov in revij. Biosfera II bo pred znanstvenike nagrmadila goro pomembnih podatkov, kijih bodo še lep čas obdelovali. Ne za doktorske naslove, marveč zato, da bo človeštvo bolje razumelo Biosfero I, se pravi svoj lastni rodni planet. MiM (Vir: Time) Več nerazvitih Nerazvitih držav iz leta v leto več — Zdaj jih je 41 Svet ni bogatejši, marveč vse bolj reven, lahko zapišemo na rob podatkov, ki jih je pred kratkim posredala OZN. Iz njih je razvidno, da nerazvitih držav na svetu ni manj, temveč več kot pred dvema desetletjema, ko je razviti svet začel načrtno pomagati najmanj razvitim državam. Leta 1971 je med najrevnejše na svetu spadalo 24 držav, deset let kasneje jih je bilo 31, letos pa so jih našteli že 41. V teh državah prebiva okrog 400 milijonov ljudi, povprečni bruto dohodek na prebivalca znaša borih 227 dolarjev, gospodarska rast pa ni večja od 2,3 odst., pri čemer za le države nedvomno zelo pomembno kmetijstvo zaostaja še bolj kot ostalo gospodarstvo, saj dosega namesto načrtovane 4-odstotne le 1,6-odstolno rast. Uspešno narašča in se množi le prebivalstvo. Konec tega desetletja bo prebivalstvo nerazvitih držav štelo že 600 milijonov. Čakata pa jih lakota in revščina. Žal je tako, da tudi v najmanj razvitih državah sveta vladajoča elita živi v razkošju, da je korupcija vsakdanji pojav, da dragocen dohodek zapravljajo za nakup orožja namesto za nakup hrane, da se odločajo za zgrešene naložbe in da več veljajo ideološki kot gospodarski razlogi itd. Tako pomoč razvitega sveta ne dosega učinkov, kot so bili zamišlje- Zgodovina je osvobajajoča. J. RACHF.LS Neki novi svetovni nazor se lahko uveljavi samo s svojo življenjsko etiko, nikakor pa ne s prisilo. B PAHOR Gen in lek Ni le starost kriva za bolezen kosti — Mor-da zdravilo Zdravniki so dolgo menili, da je slabljenje in krhkost kosti naravna posledica staranja. Zaradi starosti naj bi prišlo tudi do težjih oblik, kot je kronični osteoartritis, ki privede do okvar hrustanca, ki v sklepih deluje kot blažilec. Bolezen je razmeroma pogosta in prizadeva več deset milijonov ljudi v razvitem svetu. Naj novejše raziskave kažejo, da bo treba sprejeto teorijo spremeniti. Medicinski strokovnjaki so poskrbeli za prve dokaze, po katerih je mogoče sklepali, da je akutni osteoartritis lahko tudi posledica genetskih poškodb. Dr, Darwin Prockop s Filadelfijske univerze seje v sodelovanju s še drugimi strokovnjaki pred štirimi leti lotil raziskav in iskanja vzrokov za bolezen. Zbral je genski material 19 pripadnikov iz treh generacij neke družine, kjer je bilo več hudih bolnikov za osteoartritisom. Analize so pokazale, da je devet članov družine imelo poškodovan gen, ki proizvaja kolagen II, strukturno prvino hrustanca. Kako mutacija gena povzroči bolezen še niso ugotovili. Medicina z upanjem zre v nova odkritja, saj v bodočnosti obljubljajo zdravila zoper to, zdaj neozdravljivo bolezen. Na steni cerkve v primestju Ria de Janeira seje pojavil ogromen spisek, na katerem je z velikimi črkami izpisano 100 imen. Gre za seznam brezdomnih otrok, ki sojih našli umorjene na ulicah predmestja Duquede de Caxias. Za umore naj bi bili krivi skrivnostni vodi smrti. Kol zatrjujejo pri Amnesty International, oddelke smrti sestavljajo civilisti in upokojeni policisti, krivi pa naj bi bili teroriziranja, mučenja in smrti več sto nedolžnih otrok. Vsak dan naj bi umorili kakega otroka. Morilske bande delujejo v najbolj revnih primestjih treh velikih brazilskih mest. Samo lani so na ulicah teh mest našli 457 trupel otrok s strelnimi ranami. na mnogih trupelcih pa so bili očitni tudi znaki mučenja. Krivec svinec Zakaj je propadla slovita Franklinova odprava? Med slavnejše podvige raziskovanja severnih polarnih območij spadajo ekspedicije angleškega raziskovalca sira Johna Franklina. Zadnja njegova ekspedicija seje pred poldrugim stoletjem tragično končala. Zakaj, pa smo zvedeli šele zdaj, po natančnih znanstvenih analizah, če verjamete ali ne, okostij in starih konzerv. Raziskovalec John Franklin je vse od leta 1819 naprej iskal sloviti Severozahodni prehod, morsko pol, ki so jo evropski pomorščaki že pred njim zaman iskali dvesto let. Sklepali so, da bi bilo mogoče po bližnjici pluti iz Evrope na zahodno zemeljsko poloblo in v pacifiško območje, če najdejo plovno pot visoko na severu. Iskali so jo mnogi, vendar niso uspeli. Razmere so bile na severu prekrute. In tudi Franklin je letu 1845 s 129-člansko posadko podlegel. Kasneje so odkrili, da Severozahodni prehod ni izmišljotina, da obstaja plovna pot med severnoameriškim kontinentom in večnim ledom severnega pola, vendar pa je mogoče po nji pluti le dva meseca v letu. Preostali del leta pa je Prehod vkovan v debel led. To je tudi razlog, da Prehod nikoli ni postal pomembnejša pomorska pot. Zgodovinarji so zapisali, daje zadnjo Franklinovo ekspedicijo uničil hud mraz, lakota, skorbut in zla sreča. Vse to je bilo res, vendar pa so spregledali poglavitnega krivca, kije odpravo dokončno ugonobil. To je bil svinec! Tako kaže najnovejša analiza kosti Franklinovih mornarjev, ki sojih našli na Beecheyevih otokih in Otoku kralja Williama, kjer so člani odprave dočakali svoj konec. Strokovnjaki so v kosteh odkrili nenormalno visoke količine svinca, kar kaže, da so bili mornarji zastrupljeni z njim. Nadaljnje raziskave so pokazale, od kod toliko svinca v kosteh polarnih pomorščakov. Šlo je za svinec, s katerim so bile zavarjene konzerve hrane, ki jo je uživala Franklinova posadka. Primerjave so naredili s konzervami, ki sojih našli v enem od odkritih skladišč. Izum konzerv iz leta 1810 je sicer omogočil taka potovanja, kot je bilo Franklinovo, vendar pa metoda še ni bila povsem varna. Da je svinčeni var v konzervah strupen, so odkrili in priznali veliko kasneje, šele čez 70 let, ko so razvili nestrupen način varjenja konzerv. Za Franklina in njegove mnogo prepo- Zakaj taka krutost? Zakaj pod streli padajo otroci? Eden od odgovorov je, da gre za žrtve »čiščenja« ulic. ki ga naročajo lastniki trgovin. Pocestni brezdomni otroci nadlegujejo ljudi na ulicah in odganjajo morebitne kupce. Trgovci se jih poskušajo odkrižati in »počistiti« okolje, kot pravijo. »Čiščenja« pa se lotijo tako, da naročijo umor, ki naj bi male brezdomce prestrašil, da bi ne zahajali v določene ulice. Med ustreljenimi brezdomčki je precej tudi takih, ki so žrtve obračunov med narkomafijci. Preprodajalci mamil radi izrabljajo otroke kot prenašalce drog od razpečevalcev do kupcev, ker jih zaradi miadoletnosti policija ne more zapreti. Ko so otroci enkrat zapleteni v tovrstni kriminal, pa so prej ali slej udeleženi tudi v krvavih obračunih. Socialni delavci pravijo, da so nemočni pred vsem tem. V Braziliji je ta čas okrog 7 milijonov zapuščenih otrok, starih manj kot sedem let. To je množica, za katero socialne službe enostavno ne morejo primerno poskrbeti, in premnogi bodo našli svoj dom na ulici, kruh pa v prosjačenju, kraji, prodaji mamil. Čaka pa jih tudi — krogla. »Ker je v ubijanje brezdomnih otrok vpletena tudi policija, odgovorni organi niso zainteresirani za preiskave,« trdi Rosana Heringer, sociologinja Brazilskega inštituta za ekonomske in socialne analize. Vsa dejstva govorijo, da se žalostni spisek umorjenih otrok v Braziliji ne bo zmanjšal, marveč podaljšal za nova in nova imena malih nesrečnežev. MINI ZANIMIVOST: KATEDRALA DOGRAJENA V začetku tega meseca so dogradili veliko katedralo v VVashingto-nu. Začeli sojo zidati že leta 1907, vendar se je gradnja zaradi pomanjkanja denarja zaustavila. Sele 83 let kasneje so na veličastno zgradbo, zasnovano v slogu starih gotskih katedral, postavili zadnji kamen. TRGOVINA INTERIER Partizanska c. 7 (Kandija), Novo mesto, vam po nizkih cenah nudi veliko izbiro uporabnih lesenih izdelkov: krožniki, dilce. sklede, stojala za steklenice, nože, rože, skled-niki... Ponudba tedna: Sprejemamo naročila za lesene jaslice. Pri nakupu nad 1.000 din nudimo 10'. popusta. Vabljeni! OSNOVNA ŠOLA METLIKA razpisuje JAVNO LICITACIJO za odprodajo kombiniranega vozila ZASTAVA 850. Licitacija bo v ponedeljek, 22. 10. 1990, ob 10. uri pri osnovni šoli TONČEK Naslednjega une je pri Tončkovih pozvonilo. Bil je čas večerje in slučajno je bila vsa družina zbrana. Mali je vstala in se pijano opotekla do vrat. Na pragu je stala mlada ženska. »Kaj želite?« je vprašala Tončkova mati. Ženska se je zdrznila, saj ni pričakovala tako zanemarjene matere. »Socialna delavka sem in bi rada preverila vaše življenjske razmere. Saj lahko vstopim, kajne?« »Ne, ni govora! Mi ne rabimo nobenih socialnih delavk, ki bi nas preverjale in nam govorile, kako moramo živeti. Kar zginite od tod, kaj še čakate?« Hotela je zaloputniti vrata, toda obiskovalka je bila hitrejša. Vstopila je in se napotila v dnevno sobo. Na kavču je ležal moški. Okrog njega je bil kup cigaretnih ogorkov in prazna steklenica cenenega žganja. Spal je in vlekel dreto. V kotu na pručki je Tonček pisal domačo nalogo. Socialna delavka je vprašala: »Zakaj je otrok na tleh? Saj imate mizo, kjer bi lahko pisal naloge!« »Kaj pa to vas briga, saj nisem kupila mize zato, da bi mularija packala po njej! Ko si jo bo lahko za svoj denar sam kupil, takrat pa naj kar čečka po njej. Je že imel svojo mizo, pa se je polomila. Bog ve, kaj je delal z njo, ko naju z možem ni bilo doma. Saj je mlad, naj kleči. Jaz tudi nisem imela svoje mize, da bi se igrala na njej!« ji je zabrusila mati. Socialna delavka te uvidela, da nima smisla se naprej vztrajati pri preverjanju družinskih razmer, sicer pa si je tako že ustvarila dovoli jasno sliko o družini. Na nitro se je poslovila in že naslednji dan organizirala razpravo za odvzem otroka. Ni minilo niti nekaj mesecev, ko so Tončka dati v rejo, kajti oče in mati sta na sodišču izjavila, da se s »frocem« res ne nameravata ubadati celo življenje in da naj ga kar odpeljejo. Tonček je dobil nov dom. Lepši, bolj urejen, poln topline in ljubezni in šele tedaj se je lahko izkazal pri učenju. Zelo je spoštoval svoje krušne starše in jim je kmalu tako prirasel k srcu, da sploh niso hoteli slišati, da ni njihov. Tonček se je hitro razvijal v mladega fanta in z odjičnim uspehom je končal najprej osnovno šolo, potem gimnazijo in se vpisal na pravno fakulteto. Po vztrajnem delu in učenju je postal sodnik. Leta so bežala, Tonček si je ustvaril družino in kmalu je bil oče treh otrok, ki jih je imel zelo rad. Svojo ženo je spoštoval in ji ob praznikih poklanjal rože, kajti spominjal se je svojega bednega in bridkega zgodnjega otroštva. Nekega dne ga je ustavil poklicni prijatelj in mu mimogrede omenil: »Veš, obravnavam neki primer, kjer se morilec piše natanko tako kot ti.« »Aha! Kako pa mu je ime?« »Tone.« »Kaj pa je zagrešil?« je navidez brezbrižno vprašal Tonček, kajti tedaj mu je bilo že jasno, da je to njegov oče. »Njegovo ženo so našli večkrat zabodeno v njunem stanovanju. On sicer pravi, da je ni ubil, toda vse kaže, da je bil storilec zares on. Priče so povedale, da je ženi večkrat grozil, da jo bo zaklal. Menda sta imela tudi otroka, ki sta se ga znebila in dala v rejo, potem pa povsem pozabila nanj, kot da bi nikoli ne živel.« »Kaj pa je sedaj s tem otrokom?« se je dalje zanimal Tonček. »Menda je propadel.« Tonček se ni več upal spraševati. Hitro se je poslovil. Svojih pravih staršev ni imel nikoli rad, toda ob novici se mu je zganilo malce usmiljenja in žalosti, predvsem zaradi matere, ki si ni znala poiskati prave poti iz pekla TONČKA POTA Ii\ S TU? ODPELJAL LAHEK PRIKLOPNIK — Še neznani storilec je v noči na 12. oktober obiskal dvorišče Anke Šavor v Kanižarici pri Črnomlju. Meni nič, tebi nič je odpeljal lahek priklopnik, kije nosil naslednje registrske oznake: NM 163-506. IZGINILO KOLO Z MOTORJEM — 13. oktobra med 15.30 in 16.30 je neznanec odpeljal kolo z moloijem, ki gaje Novomeščan Andrej Lavrič pustil z verigo zaklenjenega pri lesenem mostu v Rago-vem logu. Lavrič je ob vsaj 3 tisočake, možje postave pa storilca še iščejo. NAMESTO AVTA UKRADEL AVTORADIO — Neznanec je v noči na 14. oktober vlomil v osebni avto, parkiran pred bloki na Ulici Slavka Gruma. Vozilo je last Srečka Fridla. Vlomilec pa je skušal motor avtomobila spraviti v tek, vendar mu to ni uspelo. Na koncu seje moral zadovoljiti s precej manjšim plenom: odvil in neznano kam je odnesel avtoradio. Fri-del je z vlomom oškodovan za 7 tisočakov. RAZBIL CESTNO OGLEDALO — Novomeščan J. Š. je 8. oktobra okoli 4. ure v Šentjerneju razbil pri bifeju Lampe pritijeno cestno ogledalo. Vzroka početja ni znal najbolje razložiti, zato pa novomeški cesaiji natančno vedo, za koliko so Bodo Trendu ostali avti in prihranki? Samo v Novem mestu je 230 takih, ki so nasedli sladkim obljubam — Zgodbe prevaranih so si na las enake — Perdec čaka že šesti mesec GROSUPLJE, NOVO MESTO Senovčan Vlado Ljubi, ki se je pred štirinajstimi dnevi ogorčen oglasil v našem tedniku z razkritjem dogajanj v grosupeljskem Trendu, zasebnem podjetju, slovečem po mamljivi prodaji uglednih uvoženih avtomobilov po sistemu »leasing«, ni osamljen. Vsaj 5 tisoč jih je, ki so nasedli sladkim besedam elegantnih prodajalcev, le kaka petina pa je doslej imela to srečo, da se v naročenem avtomobilu že tudi prevaža. Usoda ostalih je negotova, zgodbe so si podobne kot jajce jajcu, okoli 230 opeharjenih je iz Novega mesta, vseh Dolenjcev na tem seznamu je kar blizu tisoč. Vsi so enako ogorčeni, pa naj gre za Marijo Lah, Vero Kenda, Boruta Usenika, Milko Božič, Milana Rebo, Petra okoli z dolgim nosom, o avtomobilih ni ne duha ne sluha, v Trendu tudi nočejo nič slišati, da bi nam vrnili vsaj vplačani denar. Po preteku pogodbenega roka za dobavo vozil smo dobili le obvestilo, da se rok pač podaljšuje, in nič drugega. Tri- ali štirikrat sem bil po tistem v Grosupljem, izgovori pa so bili vselej podobni. Tudi zmeraj bolj grobi in nasilni so bili z nami. Ko smojim dajali denar, so bili medeni in prijazni, danes na vratih stojijo čuvaji »gorile«, ki te temeljito izprašajo, kam in po kaj si namenjen, nato kup- ce le posamično spuščajo v glavno stavbo. Že vedo, zakaj. Enkrat mi je Perdca, da novomeškega spiska ne ši-‘ ‘ ' “ " iPei ~ ' rimo v nedogled. Zgodba Petra Perdca je zgodba vseh. »Ponudba je bila več kot ugodna, prodajalci prepričljivi, mogočne in razkošne stavbe Trenda so vlivale zaupanje in spoštovanje. Ni ga bilo, ki bi takrat dvomi! o poštenosti in resnosti kupčije. 11. maja letos sem vplačal 56.000 din ali 8.000 mark za mazdo 121, sklenil pogodbo, po kateri bi moral še dve leti vsak mesec plačevati po 350 mark, nakar bi bil avtomobil moj. Lahko bi ga prepisal ali pa po sistemu »staro za novo« vrnil prodajalcem in dobil novega. Da bo smola še večja, sem h kupčiji nagovoril še hčerki; njuni družini sta postrgali vse prihranke in se prav tako odločili za nakup pri Trendu. Vsi imamo v pogodbah zapisane roke dobave med 60 in 90 dni, celo to, da stroške registracije in kasko zavarovanje do konca najema plača Trend. Danes hodimo tudi prekipelo. Sit sem bil nenehnih obljub, še bolj pa tega, da te na domačih slovenskih tleh vselej ogovarjajo v srbohrvaščini, da slovenske besede v Trendu domala ni bilo slišati. To sem jim povedal v obraz. Le malo je manjkalo, da ni prišlo do pretepa.« Zakaj v Trendu kupcem ne vračajo denarja, je vprašanje zase; prepričujejo jih, naj vendar še potrpijo, da se bo vse uredilo, v dokaz, jim ponujajo nekakšne kose papirja z novimi datumi prevzema vozil. Perdcu so celo poslali urgenten telegram, v katerem piše, da Koliko črne so napovedi, da bodo nesojeni lastniki novih uvoženih vozil ostali brez avtomobilov in celo brez. vplačanega denarja, bo pokazala prihodnost, že danes pa nekatera dejstva govore, da je takšna bojazen docela upravičena. Hranilno-kreditna služba Trend, kamor so kupci vozil položili svoje prihranke, baje sploh ni vpisana v registru ljubljanskega sodišča, to bržkone pomeni, da Narodna banka za njihove vloge ne jamči. Se bo v tem primeru ponovila usoda 17.000 varčevalcev sedaj že razvpite banke Les, ki so tako rekoč preko noči ostali brez. svojih hranilnih vlog? Povsem mirnega sna pa nimajo niti tisti, ki so imeli to srečo, da so avtomobil vendarle prejeli. Dokaj nejasen je odgovor na vprašanje, kako bo z odkupom avtomobila po preteku najemne leasing pogodbe. V Trendu zagotavljajo, da bo prometni davek obračunan po fakturirani in ne po tržni vrednosti avtomobila, toda za kaj takega kupci nimajo prav nobene garancije. Celo nasprotno, logično bi namreč bilo, da bo država slej ko prej naredila konec takšnemu izigravanju zakonov. Mladina je v svoji zadnji številki objavila celo podatek, da se fakturirane odkupne cene gibljejo od dveh do nekaj sto ali tisoč mark pri dražjih avtomobilih. Večje podatkov, ki kažejo, da Trendu danes ne cvetijo rože, zadnje čase je večkrat celo slišati namige o tem, da bo podjetje zašlo v stečaj. In kaj v tem primeru? Resda slovenska ako bo naročeno vozilo pripravljeno za 18. i “ prevzem 14. novembra med 8. in 20. uro, njegova hčerka je dobila obvestilo, da naj pride po avto 30. oktobra, če pa vozila do 30. novembra ne bo dobila, lahko isti dan dvigne vloženi denar. In tako naprej. »V Trendu ne glede na vse to delajo, kot da se ne bi nič zgodilo. Ljudje z juga še naprej prihajajo v Gosuplje s smokvami in rakijo v torbah za gospoda Grubeliča, lastnika Trendovega imperija, ki jim bo za majhen denar priskrbel avto, o katerem so lahko še včeraj le sanjali.« Peter Perdec zakonodaja stečaja podjetja, ki se ukvarja z leasingom, zaenkrat še ne pozna, toda že danes je moč z dokajšnjo zanesljivostjo odgovoriti na vprašanje, kakšna bo v tem primeru usoda nesojenih lastnikov avtomobilov. Slednja v takem primeru sodijo v stečajno maso, kar pomeni, da ostane kupec brez vozila in denarja. Tudi tisti, ki se v Trendovem avtomobilu danes že prevaža. Sandi Grubelič je bil med prvimi, ki je izkoristil novo zakonodajo in z zasebnim podjetjem Trend drzno za-kdrakal novim časom naproti. Javnost je v njem videla simbol poslovnosti, tržnosti in mogočnosti, ki se takemu podjetju poda. Danes je Trend pojem za neposlovnost, primer, kako je moč pomanjkljivo in nedorečeno državno zakonodajo nadomestiti s svojimi zakoni. Tisti, ki bolje in dlje poznajo gospoda Grubeliča, pogrebnika več podjetij, možakarja, ki sije s stečaji na ti, so tak razplet napovedovali. Danes ga doživlja tudi domala tisoč Dolenjcev. Večina je na nove avte že pozabila, prav nič drugega nočejo, kot da jim gospod Grubelič vrne z muko postrgane prihranke. Prihranke, kijih že dolge mesece obrača po smešno nizki obrestni meri 0,54 odstotka! B. BUDJA Novomeška U dobila noveg : načelnika Vinka Pavlina bo ; menjal Borut Lika NOVO MESTO Novam UNZ bo te dni dobila novega čelnika. Vinko Pavlin, kije to opravljal doslej, je pred dnev svojo željo odstopil, vodenje U ve za notranje zadeve pa bo pre Borut Likar in s tem so na svoji nji seji minuli teden soglašali delegati zborov novomeške ob ske skupščine. Borut Likar v slovenski polic neznano ime. Po končani kadi šoli v Tacnu je nekaj časa službi kot miličnik, nato končal šolanj vojaški akademiji v Beogradu i: komandir čete za posebne na zaščitne enote milice pri Repu kem sekretariatu za notranje z ve. V Novo mesto se je vrnil | dobrimi petimi leti, bil nekaj inšpektor milice na novom UNZ, nato prevzel mesto kon dirja postaje milice Novo mi naposled pa delal kot načelnik pektorata milice UNZ Novo mi Novo dolžnost naj bi Borut L prevzel te dni. ROKA ZAŠLA POD ŽAG( /adn druži na šp kar j« ra. t nami znan nosti litetr delo. čel rt kulti zvezi naj i visnt Spori pom na p M čine stavi pros dani in si zapr dvor poul dem »P< repu viiln prip STRAŽA — V obratu vezanil Straškega Novolesa je prišlo 11. o , do delovne nezgode, v kateri seje | dovala Jožefa Kavščck iz Vavtl Kavščkova je dopoldne tega dne pc la Karolu Stoparju pri delu na kroži Z roko je namreč hotela odstraniti! ne koščke lesa, pri tem pa jo je žagal la za rokavico in poškodovala Kavščkovo so prepeljali na zdravlj novomeško bolnišnico. oškodovani. Cestno ogledalo je namreč vredno 3.500 dinarjev. OB LEVO ZADNJE KOLO — Radmilo Cilič iz Niša je 8. oktobra okoli 23.20 parkiral službeno osebno vozilo na parkirnem prostoru Garni hotela na Otočcu. Čez noč je nekdo z vozila odvil in neznano kam odnesel levo zadnje kolo. Niški Uniš trans je oškodovan za 1.500 dinarjev. S puško hotel priti do denarja OTROK STEKEL PRED AVTO ŠENTJERNEJ — 12. oktobra okoli 17. ure se je 59-letni Janko Kavšek iz Ljubljane peljal z osebnim avtom skozi Šentjernej. Na Prvomajski ulici je nenadoma pred vozilo stekel 3-letni Marko Gorišek iz Dolnje Brezovice. Kavšek je zaviral, otroka pa vseeno zadel in zbil po tleh. Hudo ranjenega fantka so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. NOVO MESTO Novomeški miličniki so bili minuli teden obveščeni o nevsakdanjem dogodku, do katerega je prišlo pred dnevi v romskem naselju Šmihel, točneje v baraki, katere lastnik je Boris Brajdič. S KOLESOM PO SREDINI CESTE KRONOVO — 53-letni Branko Kovačič iz Prapreškc poti je 9. oktobra ob 18.55 pešačil po sredi ceste od Šmarjeških Toplic proti Otočcu in ob sebi potiskal kolo. Blizu Gornjega Kronovega je za njim z osebnim avtom pripeljal Franc Bašelj iz Šmarjeških Toplic ter pešca zadel in zbil po cesti. Hudo ranjenega Kovačiča so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Odprte garaže vabile vlomilce Prejšnji teden serija tatvin iz nezaklenjenih garaž po Beli krajini NOV boto i NOVO MESTO — Težko je verjeti, da številne tatvine, ki so se minule dni dogajale po Beli krajini, niso delo enega storilca. Podobnosti med njimi je namreč toliko, da jih skoroda zanesljivo ni moč pripisati zgolj naključju. Storilcem so, kot je v takih primerih običaj, k plenu širokosrčno pomagali oškodovanci sami. Kako? mešk Niso pa imeli napornega tedna gradi Že Ki lokranjski miličniki. Nekdo je s ki; dvojnikom redno hodil v hišo Ljt jjstlet čana Gvida Primca v Žužeml N°1 MINA NA VRTU NOVO MESTO — Novomeščan Nikola Vrban je 9. oktobra urejal vrt pred domačo hišo na Levstikovi ulici. Pri kopanju je naletel na nenavaden predmet mino italijanske izdelave, najverjetneje ostanek II. svetovne vojne. Za uničenje nevarne najdbe je pirotehnik že poskrbel. Nekega večera okoli 19. ure je v barako. v kateri je bila tisti čas tudi 31-letna Irena Brajdič iz. Stranske vasi, stopil 28-letni D. B. iz. Potočne vasi. Stopil je k Ireni in od nje zahteval denar, katerega je ta imela od prodaje nabranih gob. Ker pa mu Brajdičeva denarja ni hotela izročiti, je izza pasu potegnil predelano lovsko puško in jo nameril vanjo. Slednja je odrinila cev, puška pa se je prav takrat sprožila, vendar izstrelek ni zadel cilja. Brajdičeva je izkoristila zmedo in urno zbežala proti gozdu, kjer pa jo je D. B. znova dohitel in ujel ter ponovno zahteval denar, spravljen v predpasniku. Ireni se je nasilnežu tudi tokrat uspelo iztrgati in zbežati, zbežal pa je tudi D. B., ki ga miličniki še zmeraj iščejo. TRAKTOR ZAPRL POT NOVO MESTO — 8. oktobra ob 10.10 je 62-letni Anton Kastelec iz Dolnjega Karteljevega peljal traktor iz. Bršlji-na proti centru mesta. Na Ljubljanski cesti seje pri bencinski črpalki razvrstil na levi prometni pas in zavil prek cestišča v trenutku, ko je nasproti z imevejskim traffi-com pripeljal 34-letni Ivan Kabur iz Novega mesta. Prišlo je do trčenja, v katerem seje Kastelec hudo ranil in se zdravi v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je za 35.000 dinarjev. IZSILJEVAL PREDNOST TKI p.o. Globoko, podjetje za izdelavo kovinskih izdelkov in trgovina, Globoko 50a, 68254 Globoko, objavlja JAVNO PRODAJO osebnega avtomobila OPEL Kadett 1,4 LS; 4 vrata-kovinske barve, letnik 1990/marec. Izklicna cena je 200.000,00 din. Prodaja bo na sedežu podjetja v Globokem pri Brežicah v ponedeljek, 22. 10. 1990, ob 17. uri. Interesenti plačajo 10% varščino pred pričetkom prodaje, ogled vozila pa je možen 1 uro pred pričetkom prodaje na sedežu podjetja. Kupec plača tudi prometni davek. Informacije tudi na telefon: 0608-69-374. SREDNJA VAS 20-lctni Andrej Fras iz Črmošnjic se je 14. oktobra ob 18.20 peljal z neregistriranim osebnim avtom iz Srednje vasi in pri zaviranju v križišče ni upošteval prometnega znaka. V levo je zavijal v trenutku, ko je po prednostni cesti iz. smeri Podturna z. osebnim Anton Nagode s Krasinca je imel čez noč nezaklenjeno garažo in ko je zjutraj stopil vanjo, je osupnil. V zavetju noči je nekdo iz garaže odnesel motorno žago, kotno brusilko in vrtalni strojček, vse skupaj vredno 10 tisočakov. Tudi Anton Husič iz Cerkvišča pri Črnomlju je imel svojo garažo odklenjeno. Čez dan je nekdo stopil vanjo in odnesel v zaboju shranjeno motorno žago H usquarna, • vredno 5.000 dinatjev. Prav tako odklenjena je bila garaža Jožeta Mravinca v Cerkvišču, iz katere je med 10. in 14. oktobrom izginila motorna žaga skupaj z brusilko, Mravinec je bil tako ob vsaj 15.000 dinarjev. V istem kraju stoji tudi garaža Jožeta Jakofčiča, kije prav tako v vratih pozabil obrniti ključ. Cena pozabljivosti je bila visoka; izginila sta mo- torna žaga in vrtalni stroj, vredna 10 tisočakov. Metliškim miličnikom se je prejšnji teden oglasil Jože Klepec iz Krasinca in potarnal, da mu je nekdo iz nezaklenjenega gospodarskega poslopja odnesel motorno žago Stihi, v približno istem času pa je miličnike obiskal tudi Stanc Agnič iz. Pavičičev. Iz nezaklenjene garaže mu je nekdo ukradel motorno žago Husquarna in 20 metrov električnega kabla, tako da je oškodovan za 15.000 dinarjev. Odnesel je električno vbodno žag J' lorifer, moški usnjeni suknjič t<; ^ konzerv in domačih salam. Še veiS y( pa sije privoščil nepridiprav, kije i(Jni (| na 13. oktober vlomil v zidanico jernejčana Marjana Bratkoviča n lem Banu in odnesel radiokasetofi Ol salec za prah, več jedilnega pr Nev polnilec akumulatorja, deke, pr tčins| metrov električnega kabla in 'keg orodja. 'okt ščui avtom pripeljal 30-lctni Janez. Jerič iz . Prišlo je c Straže. Prišlo je do trčenja, v katerem sta bila huje ranjena voznik Jerič in Frasova sopotnica, 16-letna Božica Hudorovac iz Zagradca. Oba se zdravita v novomeški bolnišnici. Materialne škode je bilo za 55 tisočakov. Mladi gasilci prijetno presenetili Tradicionalno občinsko tekmovanje v Bršljinu gama podjetje za trgovino, kooperacije, inženiring in proizvodnjo d.o.o. Izjemna priložnost! Dobava takoj! Prodaja iz zaloge! AVTOMOBILI Hi HONDA: - CIVIC SEDAN 1,2, 4 vrat - CIVIC SEDAN 1,4, 4 vrat - CIVIC HUNCHBACK 1, 3, 3 vrat - CONCERTO 1, 6, 5 vrat 193.139,10 din 235.166,60 din 209.708.70 din 261.632.70 din 164.901,70 din 182.318,10 din AVTOMOBILI SUZUKI SWIFT: - SVVIFT 1,3,3 vrat - SVVIFT 1,3,4 vrat UGODNE CENE! KOLIČINE SO OMEJENE! PONUDIMO VAM LAHKO TUDI AVTOMOBILE, KI NISO NA ZALOGI, Z NAJHITREJŠO MOGOČO DOBAVO! Posebna ponudba najkvalitetnejših koles BIANCHI. Povprašajte v GAMA CENTRIH! GAMA Center, Ljubljana GAMA CENTER, Brežice Titova 64 Brežina 25 a TEL. 061/326-685 TEL. 0608/62-336 NOVO MESTO — V novomeški vojašnici Milana Majcna je bilo minulo nedeljo tradicionalno občinsko tekmovanje pionirskih in mladinskih gasilskih vrst. Nastopilo je preko 30 ekip, ki so pokazale dobro znanje in pripravljenost. Med pionirkami A je zmagala ekipa Zagrada pred Dolenjo Stražo, Šmihelom pri Žužemberku, Stransko vasjo in Do- bravo, pri pionirjih A pa Ratež pred Šentjernejem, Dvorom, Brusnicami, Dvorom II, Otočcem, Zagradom, Mirno Pečjo, Mokrim poljem I in II, Škocjanom, Križi, Vavto vasjo, Belo Cerkvijo, Malim Pod-Ijubnom, Uršnimi seli, Zburami in Podturnom. V konkurenci pionirk B je slavila Reber pred Dolenjo Stražo, Podturnom, Dvorom, Škocjanom, Dolžem in Orehovico, pri pionirjih B pa Mirna Peč pred Vrhpoljem, Prečno, Globodolom, Dolžem, Ratežem, Podgradom, Smolenjo vasjo, Šmflrjeto, Dolenjo Stražo, Otočcem, Zagradom, Tomažjo vasjo, Belo PO DOLENJSKI DEŽELI • V Podhosti je prišlo nekega minulega popoldneva do za sosedske ixino.se dokaj vsakdanjega prepira, manj vsakdanje so bile posledice in zaključek. Sprla sta se 48-letni Franc P. in 29-letni Emil Š„ prvi je v navalu jeze in besa pobral večji kamen in ga zalučal proti Emilu. Franca samega je presenetila njegova natančnost. Emila je zadel v glavo in ga hudo poškodoval. Zdravi se v novomeški bolnišnici. • Vrtec v črnomaljskem Čardaku je iz kdove kakšnih razlogov kar priljubljena tarča vlomilcev. Med 5. in 10. oktobrom gaje nekdo znova nepovabljen obiskal, malčkom in tovarišicam pa odnesel nekaj hrane, kruha, banane in konzervo. • Mladeniča iz Dolnjega Kamenja, 21-letni P. K. in 19-letni D. F., sta se neko minulo noč šla dokaj nenavaden nogomet. V stilu prvoligaških zvezdnikov sta z nogami mahala po zraku, pri tem pa razbila tri stekla reklamnih panojev za kino na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. • Antonija S. iz Dobrave seje minuli četrtek okoli 11. ure s kolesom pripeljala do njive, tam vozilce odložila, sama pa se lotila dela. Njeno veliko delovno vnemo je nekdo izkoristil, neopazno sedel na kolo in se odpeljal neznano kam. ČRPALKA OBNOVLJENA PRED ROKOM — Nejevolje in nerganja nov' kih lastnikov motornih vozil je konec. V začetku junija zaprta bencinska črp*1 Cesti herojev v Ločni je predvčerajšnjim, novo odeta in opremljena, znova * duri žejnim jeklenim konjičkom. Obnova je veljala 2 milijona dinarjev, in vest' bila Petrolova DO Trgovina Ljubljana, izvajalec pa novomeški Pionir. Sk* dela opravil celo pred rokom, tega so najbolj veseli tisti, ki so se morali štiri i® gnesti na majhni črpalki v Bršljinu. V torek odprta Petrolova črplaka v Ločni j1 obnovo krepko povečala svoje zmogljivosti, voznikom pa bo točila tudi neosv* bencin. Na posnetku je Petrolova ločenska posadka tik pred otvoritvijo. (P PREHITEVAL V ŠKARJE letni Stojan Djukič iz Gornje Vrele seje 8. oktobra ob 13.50 peljal z osebnim avtom bolnišnici. Gmotne škoile je 20.000 dinarjev. PREHITRO JE VOZIL — '% po cesti od Zagreba proti Ljubljani in pri Jezeru pričel prehitevali tovornjak s pri- klopnikom. Ko je bil vzporedno s tovor-akom, je nasproti pripeljalo drut Cerkvijo, Grobljami, Šmihelom, Grmovljami, Mokrim Poljem, Cerovim Logom, Novim mestom, Rebrom, Šentjernejem, VLOM V KNJIGARNO KOČEVJE — Še neznan vlomilec je Zburami, Dvorom in ekipo OŠ Dragotin Kette. Med mladinkami je bila vrsta Bele Cerkve boljša od Stranske vasi, med mladinci pa so se ekipe razvrstile takole; Škocjan, Rale/, Stopiče, Zbure, Grmovlje, med vikendom obiskal kočevsko knjigarno. Ni še znano, ali je to storil iz želje po njakom, je nasproti pripeljalo drugo vozilo, Djukiča je ob srečevanju pričelo zanašati, naposled pa je trčil v avtomobil, ki ga je nasproti pripeljala Ingrid Kuk iz Morskega. V nezgodi se je Djukič hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za kar 130 tisočakov. Todor Stanojevič iz Vavte vasi stl oktobra ob 21.30 peljal z osebnim* od Straže proti Dolenjskim Toplic*1j radi prevelike hitrosti gaje v Rum*® pričelo zanašati, zdrsnil je s ceste in *■ tel v obcestno ograjo. Laže se je v n* ranil 23-letni sopotnik Bojan Pirc lemi Nupuuiiik Dujau m* j že, ki se zdravi v novomeški bul® materialne škode pa je za 30.000 d1 j Podgrad, Šmihel, Lakovnice, Šmarjeta, Orehovica, Žužemberk. Med pionirskimi društvi »Mladi gasilec« je bila ekipa XII. SNOUB Bršljin boljša od ekipe Vavte vasi. kulturnem izobraževanju, ker še ugotavljajo, ali je zmanjkala tudi kaka knjiga. Očitno pa mu ni bilo do vrednejših predmetov, saj ni odnesel nobenega pisalnega ali računskega stroja. Dotaknil se tudi ni denarja v blagajni, v kateri je bil sam drobiž. Zanesljivo pa seje dotaknil kuverte, v kateri je bilo 950 din, a najbrž ni pogledal, kaj je notri, ker denarja ni vzel. VOZIL PREBLIZU ROBA — 39-letni Slobodan Spaseski iz Skopja seje 14. oktobra okoli 11. ure peljal z osebnim avtom po magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. V Grmovljah je iz neznanega zvroka zapeljal v levo preko ceste in trčil v drevo. V nezgodi seje laže ranil njegov 39-letni sopotnik Branko Savevski iz Škopja, kateremu so prvo pomoč nudili v brežiški OGENJ NA AVTOMOBILU . okoli 23.20 peljal z osebnim a vi0* Ijančan Emil Smrekar se je 9. lom po magistralni cesti med Ljublj? Zagrebom. Pri Poljanah je s porso prehiteval avto pred seboj, takrat p*( nasproti pripeljalo drugo vozilo. A, trčila, čez čas pa je pričelo pod Sm» vo armaturno ploščo še goreti. Or V pogasili miličniki in delavci o*\l -AMZ. Materialne škode je bilo tisočakov. 14 DOLENJSKI UST 1 Šport potrebuje dvorano Z Marjanom Špilarjem o novi organiziranosti NOVO MESTO Nov veter, ki nadnje mesece veje v slovenskem družbenem življenju, je /apihljal tudi na Športno področje. Odpihnil je vse. kar je dišalo po besedah telesna kultura. tudi tako imenovane skupnosti, namesto njih pa je vpeljal vsem ljub in znan naziv šport. Nove organiziranosti naj bi prinesle tudi boljše in kvalitetnejše. predvsem pa racionalnejše delo. Tako je tudi Novo mesto minuli četrtek namesto dosedanje telesno-kulturne skupnosti dobilo Športno zvezo, v katere poslanstvu je zapisano, naj izraža interese avtonomne, neodvisne, samostojne in zunajstrankarske športne organizacije. In s kakšno popotnico ter željami stopa nova zveza na pot? Marjan Špilar, predsednik skupščine Športne zveze Novega mesta, postavlja na prvo mesto razrešitev velike prostorske stiske. Novo mesto ima danes preko 6.000 učencev osnovnih in srednjih šol, ki nimajo primernih zaprtih prostorov za vadbo, všportni dvorani pod Marofom se v eni uri pri Pouku telovadbe drenja po šest ali sedem razredov. »Po sprejetih kriterijih smo na dnu republiške lestvice, posledice tega so vidne tudi pri otrocih, njihova telesna Pripravljenost je v naši občini že kar t Marjan Špilar: »Prva naloga novoustanovljene Športne zveze je odpraviti nemogočo prostorsko stisko v Novem mestu.« zaskrbljujoča. Najnujnejše je sedaj pripraviti strokovno podlago o stanju in rešitvah tega problema, že brez tega pa je povsem na dlani, da Novo mesto nujno potrebuje še eno športno dvorano: želja je. naj bi stala blizu centra srednjih šol v Šmihelu. Sočasno s tem pa naj bi reševali in urejali tudi lastništvo športnih objektov. Šele ko bodo znani lastniki, bo moč govoriti tudi o primernem vzdrževanju, o potrebni delovni sili za to in sredstvih. Ponekod v Sloveniji imajo za to dokaj dober recept: športne objekte vzdržujejo močnejši klubi, nemara bi tudi pri nas lahko športni park v Portovaldu upravljal Atletski klub, z dvorano pod Marofom odbojkarski klub Pionir itd.« Marjan Špilar razmišlja tudi naprej. Športna zveza naj bi sicer v svojih vrstah združevala klube, podpirala pa le razvoj panog. »Vsaka panoga naj bi sama pripravila program, določila nosilca posamezne športne zvrsti, v okviru sprejetih meril naj bi potem sama delila sredstva klubom. Takšna organiziranost bi prinesla tudi pocenitev dela, klubske uprave bi bile manjše, veliko dela bi zanje opravil odbor, ki bi delal v okviru športne panoge. Seveda bi slednje dobivale sredstva glede na položaj, ki ga zasedajo na prioritetni lestvici. Tu pa odločajo kvaliteta, strokovnost dela, množičnost in še kaj. Vedeti je pač treba, da ni denarja nič več, čeprav število kvalitetnih klubov v Novem mestu raste. Nasprotno, sredstev je zategadelj manj, jasno je, da bodo na površju ostali le najboljši.« Vrhunski tekmovalni šport je potrebno postaviti na tržne temelje, danes so že v Novem mestu klubi, ki si sami za delo in nastope zagotovijo kar 70 odstotkov potrebnega denarja. »Napak pa bi bilo v te okvire postaviti tudi najmlajše, take, katerih osebnosti še niso zgrajene. Vanje mora vlagati družba. Žalostno je danes gledati otroke, ki niso sposobni preteči 1000 metrov.« B. BUDJA Hladen tuš na startu prvenstva Odbojkarji novomeškega Pionirja izgubili v Strumici — V sob ____________________jem Tutum — Kocevke ugnale tudi Poreč Že uvodno kolo prvenstva v I. b zvezni odbojkarski ligi je novomeškim ljubiteljem tega športa pripravilo hladen tuš. Igralci Pioniija so namreč na gostovanju v Strumici ostali praznih rok, eden prvih favoritov letošnjega prvenstva za naslov prvaka je doživel streznitev že v I. kolu. V soboto doma z Vardar- soboti, ko jim v goste prihaja ekipa Krima. Upati je le, da bodo Novomeščanke dobro formo zadržale tudi v nadaljevanju prvenstva. iNapoveot na papirju so govorile drugače, še zlasti je bila ohrabrujoča pred pričetkom prvenstva imenitna forma odbojkarjev Pionirja, ki so med pripravami Domžalčanom nasuli kar štiri zadetke Učinkovita igra Elana v 9. kolu SNL Res škoda, da lepo jesensko vreme ni v nedeljo popoldne privabilo na stadion v Portovaldu večjega števila gledalcev. Tisti, ki so prišli bilo jih je okoli 150—,so zagotovo uživali v eni najlepših nogometnih predstav letos, za nameček pa sta tudi točki ostali doma1 Enajsterici Elana in Domžal, ki se potegujejo za vrh lestvice, sta pokazali lep in učinkovit nogomet, gledalci so videli kar šest zadetkov, še posebej pa veseli, da so se razigrali novomeški napadalci. Kostrevc je bil v nedeljo nerešljiva uganka za Dom-žalčanc, sam je kar trikrat zatresel mrežo gostujočega vratarja Dermastje in je tudi najzaslužnejši za zmago in točki, ki sta elanovce vrnila na sredino prvenstvene lestvice. Gostje, vsaj na papirju favoriti v tem srečanju, so morali priznali premoč boljše ekipe. Nekateri med njimi so se s tem težko sprijazniti, to potrjuje tudi podatek, da jim je sodnik Babič iz Laškega podelil kar 5 rumenih kartonov. Z zmago so Novomeščani pred finišem prvega dela prvenstva splavali iz nevarnih voda, dokončno pa bi sc skrbi pred selitvijo med ogrožene ekipe rešili z morebitnim uspehom v nedeljo, ko bodo v gosteh igrali z ekipo Jadran Lame. Za mirno nadaljevanje bodo namreč potrebne tudi točke z gostovanj. dobesedno pometli z vsemi nasprotniki, tudi člani I. a zvezne lige. Toda Struntičani se za napovedi niso zmenili, brez večjih težav so osvojili prvi par prvenstvenih točk, nekaj upanja za Novonteščane je bilo le po tretjem nizu, ki so ga odločili v svojo korist. Zmaga gostiteljev je po poročilih iz. Strumfce zaslužena, najboljšo igro pri gostih pa sta pokazala Jovič in Petkovič. Kako so Novomeščani preboleli nenadejan poraz, bo pokazala že sobota, ko prihaja v športno dvorano pod Marofom ekipa skopskega Vardarja Tutuma, kije v uvodnem kolu brez težav s 3:0 odpravila ekipo Bihača. Prvoligaške odbojke vajeni gledalci bodo tako po daljšem premoru zagotovo znova prišli na svoj račun, upati je, da bodo pionirjevci zaigrali tako, kot znajo. Kajti če bo res tako, potem se za izid srečanja ni bati. Pa četudi bo na drugi strani mreže včerajšnji član najboljše prvoligaške druščine. Za razliko od Novomeščanov so Ko-čevkc imenitno izkoristile ugoden žreb na startu prvenstva v II. zvezni ligi. Po dveh kolih imajo poln izkupiček, v soboto so ugnale ekipo tradicionalno neugodnih Po-rečank. S to zmago so si Kočevke zagotovile mirnejše nadaljevanje, daleč od nevarnih voda. Dodajmo še, da so minuli vikend Kočevke vnaprej odigrale tudi srečanje 4. kola s Puljem, kije v 2. kolu gostoval v Novi Gorici in se med potjo domov ustavil še v Kočevju. Puljčanke so bile za mlado domačo vrsto pretrd oreh, čeprav je po prvem setu kazalo na veliko presenečenje. Dobile so ga namreč gostiteljice, vendar so v nadaljevanju gostje, ki veljajo za prve favoritinje letošnjega prvenstva, igro vzele v svoje roke in temu primeren je bil tudi končni rezultat. V ženski republiški ligi pa vse kaže. da bodo igralke novomeškega Pionirja ponovile lansko sezono. Tudi letos so namreč izvrstno startale, v soboto so brez težav zmagale v Kamnici in so tako ob Kopru, Topolšici in Ljubnem še neporažena ekipa. Zelo verjetno bo tako tudi po Turnir veteranov NOVO MESTO — Šport Cika je bil v “°to organizator teniškega turnirja no-“ beških veteranov, za katerega je prvo a Sredo prispeval znani dolenjski slikar d *e Kotar. Nastopilo je 20 igralcev, ki že u Sedetja bolj ali manj redno in uspešno il 'tijo teniške loparje, turnir pa seje kon-' s prepričljivo zmago Jožeta Turka, ig “Sije bil Pavle Uhl, tretji Rudi Kušer, I, W Jože Splichal, peti Mavricij Županji » Sesti Jože Kotar, da ne naštevamo na-• ej. Veterani so se odločili, da bodo to-n ’lni turnirji poslej tradicionalni. KEGLJANJE ZA OBČINSKI PRAZNIK -NOVO MESTO — V počastitev , finskega praznika pripravlja novomeš-! kegljaško društvo turnir, ki bo v torek, « oktobra, s pričetkom ob 16.30 na keg-doma JLA. Turnir bo ekipni, vrsta “ko šteje 6 igralcev, prijave pa je polici najkasneje do jutri, 19. oktobra, ®lati na naslov: Miro Miklavčič, Kristama 28, 68000 Novo mesto. Hud brodolom »lesarjev« v Izoli Rokometna prvenstva v polnem razmahu — Pričakovan poraz Opreme na startu — Inles ob načrtovani točki v Izoli — Posavski derbi Dobovi Po velikih zapletih in negotovosti seje v soboto pričelo tudi prvenstvo v II. zvezni ženski rokometni ligi, kjer letos nastopajo igralke kočevske Opreme, lanske prvakinje v I. SRL, ko so igrale še pod pokroviteljstvom Itasa. Kočevke so svoje prvo du-goligaško srečanje odigrale na Reki proti vrsti Zameta. Novinke v ligi so v prvem polčasu prikazale zelo dobro in učinkovito igro ter bile povsem enakovredne gostiteljicam. Šele v nadaljevanju so popustile in Rečankam omogočile, da se razigrajo in prepričljivo zmagajo. Najboljšo igralko so imele Kočevke v vratarici Štefanišinovi, običajni delež zadetkov pa je prispevala tudi Jeričeva. In če je že bilo poraz Kočevk na Reki moč pričakovati, tega nikakor ne bi mogli reči za razplet tekme 2. kola v prvi republiški moški ligi v Izoli med Ferrotehno in Inlesom Rikom. Ribničani so bili brez dvoma veliki favoriti, vendar z igro tega niso upravičili. Izolčani, za katere je zaigral celo njihov trener Barič, so goste presenetili in na koncu celo zmagali. Odločilni zadetek so dosegli dobesedno v zadnji sekundi srečanja, kije bilo izredno borbeno, nekajkrat pa tudi nadvse vroče, tako da sta sodnika nekaj pred koncem tekme pri rezultatu 21:20 za Ribničane izključila Juriča (Inles) in Hrvatina (Ferrotehna). Nenadejan poraz v Izoli se bo lahko Ribničanom še kako otepal v boju za vrh les- Proga je opravila izpit Prva prireditev na novi progi uspela — Blagoslov—JureMumtretji-jyiot^^ je mladi Mežnar z vožnjo in znanjem dokazal, da veliko obeta in daje pred njim še lepa tekmovalna prihodnost. Vsaj enako razočaran je bil v soboto tudi Novomeščan Robert Andoljšek, ki je vožnje spremljal le kot gledalec. Na enem zadnjih treningov se je namreč poškodoval in upi na dobro uvrstitev pred domačimi gledalci so šli po zlu. Da pa gostitelji vendarle niso ostali brez pokala, je poskrbel Jure Murn, kije bil v obeh vožnjah v kategoriji do 125 ccm tretji in tako potrdil, da se dolenjski motokros znova postavlja na noge. DOLENJSKE TOPLICE - Nova motokros proga pri Dolenjskih Toplicah, ki jo je v soboto blagoslovil novomeški prošt Jožef Lap, je več kot uspešno prestala svoj tekmovalni krst. Šele letošnjega 10. avgusta ustanovljeni motoklub Melje imenitno organiziral prvo pozivno tekmovanje, kije ob progo privabilo okoli 2 tisoč ljubiteljev tega športa iz vse Dolenjske. Imeli so kaj videti, na startu so bili domala vsi, ki v jugoslovanskem motokrosu kaj pomenijo, prava poslastica za gledalce pa je bil izenačen dvoboj Marjana Avblja in Janeza Juhanta v kategoriji do 250 kubikov. Organizatorji in gledalci so največ pričakovali od nastopa v kategoriji do 80 kubikov, kjer je bil Ludvik Mežnar med favoriti. Nekaj nesrečen žreb, nekaj pa prevelika želja po uspehu sta ga že v prvi vožnji spravili ob višjo uvrstitev, v drugi pa je že kmalu po startu padel in odstopil. Navzlic temu 250 ccm in obračunu Avblja. Juhanta ter Simčiča. Boj bi bil zagotovo do konca negotov, če Juhant ne bi v drugi dirki padel in izgubil kar precej časa, tako da je v skupnem seštevku zmagal Avbelj (Samobor), drugi je bil Simčič, 3. Juhant iz Ine Jaške, 4. Urbanija, 5. Zajc itd. Prava poslastica za gledalce pa je bila zadnja dirka, v kateri so se najboljši pomerili za glavno nagrado sobotne prireditve, 250-kubični motor Suzuki. Motorje dobil Janez Juhant, drugi v tej dirki je bil Bernard Urbanija (Kompas Hertz), tretji pa Aleš Zajc (Karlovac). B. B. Sicer pa poglejmo sobotne rezultate. V razredu do 80 ccm je zmagal Go-leš, drugi je bil Rozman (oba Tržič), 3. Pavkovič (Brežice); v kategoriji do 125 je prepričljivo zmagal Boštjan Kampuš (Karlovac), drugi je bil Topič (Slovenske Konjice) in tretji Murn (Novo mesto). Največ zanimanja je seveda veljalo dirki v kategoriji do Ludvik Mežnar, predsednik moto-kluba Mel, ki je imenitno organiziral sobotno prvo tekmovanje na novi motokros progi. d v ZMAGI NAPROTI — Takole je Robert Goleš iz Tržiča vozil zmagi naproti V dirki tekmovalcev z 80-kubičnimi motorji. S startno številko 12 mu je bil takrat za petami Novomeščan Ludvik Mežnar (na posnetku desno), vendar je v preveliki želji za zmago padel in se moral v tej dirki zadovoljiti s petim mestom, v drugi pa je potem odstopil. (Koto: B. Butlja) Novomeški prošt Jožef Lap je pred tekmovanjem blagoslovil novo progo ter motorje. J BESEDO IMAJO ŠTEVILKE odbojka I. B ZVEZNA LIGA, moški, I. KOLO: STRUMICA PIONIR 3:1 (12, 9, -9, 10) Pionir: Jovič, Povšič, Berger, Petkovič, Brulec, Gavrilovič, Goleš. V 2. kolu igrajo Novomeščani doma z Vardarjem Tutumom. II. ZVEZNA LIGA, zahod, ženske, 2. KOLO: LIK KOČEVJE-POREČ 3:1 (— 10, 10, 10, 10). LIK Kočevje: Levstik, Letnar, Vidmar, Turk, Ibrahimovič, Klun, N. Briški. Kočevar. Drobnič, M. Briški. Ogin. Vnaprej odigrano srečanje 3. kola: LIK KOČEVJE PULJ 1:3(14, -0,— 10,-8). LESTVICA: I. Pulj 6... 4. Kočevje 4 itd. Pari prihodnjega kola: Jedinslvo Elir—LIK Kočevje, Pulj—Bled, itd. I. SOL, ženske 2. kolo: PARTIZAN KAMNICA PIONIR 0:3 (-5, —5, —13). Pionir: Brulec, Koncilja, Ostrovrš-nik. Podolski, Kučera, Hočevar, Po-reber, Šteblaj, Stevanovič, Fabjan. LESTVICA: I. Koper Cimos 4 ... 4. Pionir 4 itd. Pari prihodnjega kola: Pionir— Krim, Mežica Koper Cimos itd. SRL, moški, 2. KOLO: FERROTEHNA INLES RIKO 24:23 (13:12) Inles Riko: Lapajne, Goleš. Mohor I, Šilc 1, Marolt, Mihelič 2, Lesar 4, Tomšič 3, Jurič 2, Mate 10, Fajdiga, Skoper LESTVICA: I. STT RUDAR 4 ... 6. Inles Riko 2 itd. SRL, ženske, 2. KOLO: RADEČE IMV NOVO MESTO 14:22 (4:7) V prihodnjem kolu igrajo Novomeščanke z. Ero (Šmartno) II. SRL, moški, 2. KOLO: TREBNJE- KRMEU 25:19(11:6) rokomet II. ZVEZNA LIGA, ženske, L KOLO: ZAMET OPREMA KOČEVJE 28:20 (14:11 j Oprema Kočevje: Štefanišin, Vuk 2, Jerič 9, Bejtovič 4, Dragičevič I. Ustin 2, Kersnič I. Petek 2. nogomet SNL, 9. KOLO: ELAN—DOMŽALE 4:2 (2:0) Elan: J. Horvat, A. Primc, Mesojedec (Kobe), Kramar, Pavlin (Sršen), Milanovič, Juršič, V. Primc, Plevnik, B. Horvat (Kroni), Kostrevc. Strelci: Kostrevc v 14., 28. in 48. minuti ter Kobe v 65. minuti. LESTVICA: I. Slovan 15 ... 9. Elan 8, 10. Jadran Lama 7, 11. Nafta 7, 12. Steklar 6, 13. Rudar (T) 6, 14. Vozila 6,15. Medvode 5,16. Partizan Hmezad 5. Pari prihodnjega kola: Jadran Lama Elan, Vozila -Partizan Hme- ■ zad. Steklar Nafta itd. streljanje II. SLOVENSKA LIGA, 1. kolo: IMPOL 1SKRASEMIČ 1440:1420 Čez. 14 dni bodo Semičani imeli v gosteh strelce velenjskega Mroža. tvicc. Nič manj razburljivo pa ni bilo v soboto v Leskovcu, kjer sta se v posavskem derbiju pomerili ekipi Dobove in Krškega. Vse do zadnjih sekund je bil izid negotov, športna sreča pa je bila tokrat na strani Dobove, ki je tako vknjižila prvi par prvenstvenih točk. Krčani so imeli v zadnji minuti celo dva igralca več na igrišču, toda izenačujočega zadetka jim ni uspelo doseči. Pri Dobovčanih sta bila najboljša Levec in Deržič, najboljšo igro pri Krčanih pa je pokazal Iskra. Mirno in brez. zapletov poteka prvenstvo v prvi ženski republiški ligi, kjer Novomeščanke zanesljivo stopajo končnemu cilju nasproti. V soboto so gostovale v Radečah in dosegle novo prepričljivo zmago. Vrsta IMV je igrala le s polovično močjo, toda tudi to je bilo dovolj za zanesljiv uspeh, kije Novomeščanke po dveh kolih udomil na vrhu lestvice. V naslednjem kolu so Novomščanke proste, kajti ekipa Polane je izstopila iz tekmovanja, prihodnjo soboto pa igrajo z vrsto Ere iz Šmartnega. BALINARSKI POKAL V ŠMARJE SAP KRŠKO — Na igriščih hotela Sremič v Krškem je tukajšnji balinarski klub pripravil turnir, ki se gaje udeležilo 12 dolenjskih ekip. Zmagala je ekipa Šmarja Sap, drugi so bili balinarji krmeljske Svobode in tretji tekmovalci Krškega. Omenimo, da novomeška balinarska zveza pripravlja 21. oktobra s pričetkom ob 9. uri na igriščih Doma starejših občanov tradicionalni turnir v počastitev občinskega praznika. Za praznik tudi letos poulični tek in pohod BREŽICE — Zveza telesnokulturnih organizacij in Atletski klub Brežice razpisujeta 11. tradicionalni poulični tek »Brežiški oktober«, ki ga prirejata vsako leto v počastitev praznika občine Brežice. Poulični tek bo v petek, 26. oktobra, s Startom ob 16. uri pri spomeniku v Ulici 21. maja. Prireditelji pripravljajo tekmovanje tričlanskih štafet v kategorijah: mlajši pionirji (pionirke), starejši pionirji (pionirke) in mladinci (mladinke). Proga bo potekala okoli starega mestnega jedra. Poleg teka štafet bo na krožni poti okoli mesta množični tek s skupinskim Startom vseh kategorij. od pionirjev do veteranov. Pričetek množičnega teka bo ob 17. uri V nedeljo, 28. oktobra, pa občinska Zveza telesnokulturnih organizacij skupaj s Planinskim društvom Brežice vabi na tradicionalni, že 14. pohod po poteh Brežiške čete. Prireditev se bo tudi letos odvijala na Sromljah, kjer bo tekmovanje v orientaciji in množični pohod k obeležjem iz. NOB. Udeleženci se bodo zbirali od 8. do 9. ure. ko bo slovesna otvoritev. Za vse bo organiziran prevoz i/ Brežic na Sromlje in nazaj ter pripravljen tudi brezplačni golaž.« - TEKMOVALO 400 OSNOVNOŠOLCEV — Petkova tradicionalna,že 7. atletska olimpiada novomeških osnovnošolcev je na novo tartansko prevleko stadiona v Portovaldu privabila preko 400 učencev in učenk iz štirinajstih osnovnih šol. Po pričakovanju so največ medalj pobrali mladi iz Dolenjskih Toplic, Šentjerneja in OŠ Grm. (Foto: B. B.) 400 otrok na olimpiadi Manjkali le učenci iz Prevol — Krog vse širši sel (obe K. Rupena); 1000 m: Blatnik NOVO MESTO — Preko 400 novomeških osnovnošolcev je minuli petek prvič stopilo na novo tartansko prevleko novomeškega stadiona v Portovaldu, kjer so se pomerili na že 7. atletski olimpiadi, katere organizator je bila novomeška ZTKO ob pomoči DPM Novo mesto in vodstev srednjih šol. Udeležbo učencev na tekmovanju je zagotovilo kar 14 osnovnih šol, manjkali so le mladi Prevolčani, veseli pa, da so poleg Dolenjskih Toplic, Šentjerneja in Grma po naslovih posegali tudi učenci iz Šmarjete, Žužemberka in Brusnic. Sedaj pa k rezultatom. Najmlajše pionirke, 60 m: Simič (Grm), Legan (Dol. Toplice), Jurak (Bršljin); 400 m: Tomič (Šentjernej), Urbančič (Dol. Toplice), Ja-kubovič (Vavta vas); daljava: Hohnjec (Dol. Toplice), Žagar (Otočec), Golob (Šmihel); žogica: Medic (Dol.Toplice), Bosančič, Potočar (obe Bršljin); najmlajši pionirji — 60 m: Kralj (Šentjernej), Misu-ra (K. Rupena) Murn (Stopiče); 400 m: Vrtačič (Šentjernej), Šurbec (Brusnice), Djurič (Vavta vas); daljava: Janežič (Grm), Zamida (Dol. Toplice), Janc (Brusnice); žogica: Prudič (Šmarjeta), Metelko (Grm), Senica (Dol. Toplice); mlajše pionirke — 60 m: Jakše (Šmarjeta), Kovačič (Šentjernej), Fink (Grm); 300 m: Šenica (Dol. Toplice), Hudoklin (Šentjernej), Dular (Grm); 600 m: Gorenc (Šmarjeta), Nahtigal, Kren (obe Dol. Toplice); višina: Ferfolja, Vučkovič (obe Grm), Ljubi (Šentjernej); daljava: Robar (Grm), Fluher (Mirna Peč), Vaupič(Šqpt-jernej); žogica: Pavlin (Grm), Drab (Žužemberk), Goršič (Bršljin); mlajši pionirji 60 m: Kajtazovič (Vavta vas), Kirar (Šentjernej), Retelj (Šmihel); 300 m: For- -j3 ntedtnlajšimt pionirkami A, medt< tuna (K. Rupena), Novak (Šmihel), Som- koje bila ekipa Novega mesta prt mlaj ral (Mirna P,-zv hm Wr.cn pionirkah B druga, prav tako ekipno di (Dol.,Toplice), Ribič (K. Rupena), Vrtačič (Šentjernej); višina: Medle (Šentjernej), Kralj (Škocjan) in Bratič (K. Rupena); daljava: Kalin, Kuhar (obe Šentjernej), Rozman (Mirna Peč); krogla: Pa-vlenič, Rangus (obe Šentjernej), Gazvoda (Brusnice); žogica: Drmaž (Šentjernej), Pucelj (Žužemberk), Pušnik (Bršljin); 4 krat 100 m: Šentjernej, K. Rupena, Grm; starejši pionirji — 60 m: Pograjc, Ožbolt (oba Žužemberk), Srbčič (Šentjernej); 300 in: Turk, Bobnar (Dol. Toplice), Zagorc (Šentjernej); 1000 m: Tomič, Masnik (oba Šentjernej), Stokanovič (K. Rupena); višina: Blatnik (Dol. Toplice), Kuhar, Hosta (oba Šentjernej); daljava: Bračika (Grm), Grubar (Šentjernej), Kramar (Mirna Peč); krogla: Bratkovič (Brusnice), Bevc (Šmihel), Gutman J Bršljin); žogica: Fink (Šmihel), Udovč (Šmarjeta), Povhe (Šentjernej); 4 krat 100 m: Grm, Šentjernej, K. Rupena. POČIČ TRETJI MED MLADINCI VELENJE — Letošnjega jubilejnega, že 25. jesenskega krosa za pokale Dela v Velenju seje udeležilo preko 1.200 tekačev in tekačic iz 47 občinskih reprezentanc. Dolenjsko zastopstvo tokrat ni poseglo po vidnejših uvrstitvah, če seveda odštejemo nekaj izjem. Mednje zagotovo sodi Novomeščan Aljoša Počič, kije bil v teku starejših mladincev v tretji, od posameznih izidov pa velja omeniti še 6. mesto Novomeščanke Gorenčeve v teku mlajših pionirk. Več uspeha je bilo v ekipnem seštevku. Reprezentanca Sevnice je bila tretja med mlajšimi pionirkami A, medtem 1._.‘ - 1_*• _ _t _ 2_KI - _ ... i Naju rak (Mirna Peč); 600 m: Nosan (Brusnice), Munih (K. Rupena), Ravbar (Grm); višina: Kocjančič (Žužemberk), Kušljan (Sentjerngj), Urbas (K. Rupena); daljava: Rovan (Šmihel), Jazbec (Grm), Zupan (Šmihel); žogica: Novak (Grm), Novak (Žužemberk), Drčar (Bršljin); starejše pionirke,— 60 m: Primic (K. Rupena), Tratar (Šentjernej), Pirh ar (Bršljin); 300 m: Klobučar (Dol. Toplice), Grem, Novo- i r .■ r r;i c r pionirkah B druga, prav tako ekipno c ge pa so bile Novomeščanke pri starejših pionirkah B. ZMAGA ČRNOMALJCEV ČRNOMELJ V uvodni tekmi prvenstva območne SKL — zahod so košarkarji Črnomlja doma ugnali vrsto Cerknice z 92:82 (42:43). Najboljši pri gostiteljih je bil Gavranovič. | TELEVIZIJSKI SPOREDI PETEK, 19. X. SLOVENIJA 1 NEDELJA, 21. X. SLOVENIJA 1 1.00 TELE- 8.35— 12.15 in 14.15 TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 DELFIN FLIPPER, 10. del 9.25 SLOVENIJA: ZIMA, dok. oddaja, 5/6 9.45 POGUM ZA TVEGANJE: PIONIRJI SODOBNE KIRURGIJE, 1/5 10.45 MIHAJLOLOMONOSOV, sovjetska nadalj., 9/9 12.05 VIDEOSTRANI 14.30 VIDEOSTRAN 14.40 ŽARIŠČE, ponovitev 15.10 SLOVENIJA: ZIMA, ponovitev dok. oddaje, 5/6 15.10 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 GRADOVI: KAKO SO RASLI, 6/13 18.40 HOV!, angl. naniz., 4/11 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 NEBU NAPROTI, amer. dok. serija, 4/12 21.20 ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 23/42 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOV Al 7.55 -i 0.15 TELETEKST 8.10 VIDEO STRANI 8.20 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV HOV!, angl. naniz., 4/11 9.40 GRADOVI: KAKO SO RASTLI, 6/13 10.10 ZGODBA O HOLLYWOODU, angl. dok. serija, 3/10 ll.OOALLO, ALLO, angl. naniz., ponovitev 11.30 VIDEOMEH, 36. oddaja 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 VIDEOSTRANI 13.10 SHOW RUDIJA CARRELLA, ponovitev 14.45 ROSOWSKI, nemška nadaljevanka, 5/6 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 NESPODOBNO VEDENJE, angl. nadalj., 3/4 21.00 MESTNE ZGODBE: KARLO-VAC, zabavnoglasbena oddaja TV 22.05 DNEVNIK 3, VREMF. 22.25 SOVA: 'DEKAMERON, slovenska naniz., 8/14 STUDIO 5 B, amer. nadalj., 10/10 23.45 VIDEO STRANI 15.35 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE SREDA, 24. X. SLOVENIJA 1 17.00 DNEVNIK 1 17.05 JETNIŠKI ROCK, amer. film (ČB) 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 STRATEGIJA SRAKE, nadaljevanka TV SA, 3/3 21.10 ZDRAVO 22.30 DNEVNIK 3, VREME 22.50 SOVA: PONEDELJEK, 22. X. SLOVENIJA 1 CIKLUS FILMOV J. FRANKEN-HEIMERJA: IZZIV, amer. film 0.50 VIDEO STRANI SOBOTA, 20. X. SLOVENIJA 1 8.05 — 13.40 in 14.40 — 1.40 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 8.30 NEMŠČINA —ALLESGU-TF 17 lekriia 9.00 MUZZY, angleščina za najmlajše (4/20) 9.10 RADOVEDNI TAČEK 9.30 LONČEK, KUHAJ 9.40 Z B I S: PESTERNA, 2. del 10.05 ČEBELICA MAJA 10.30 ČUDEŽNA LETA, amer. naniz., 18/18 10.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 29. oddaja 11.25 POPOTOVANJE OB REKI ZALI, zadnji del 12.10 VEČERNI GOST: DR. MILOŠ KROFT 12.50 OČI KRITIKE 13.30 VIDEOSTRANI 14.55 VIDEOSTRANI 15.05 KARAVANA ZAPRAVLJIVČKOV: NOVIGRAD, ponovitev zabavnoglasbene oddaje, 6/8 (ČB) 15.35 PESEM JE... ANDREJ ŠIFRER 16.20 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 CIKLUS FILMOV WALTA DiS-NEYA: VELIKI RDEČI, amer. mlad. film 18.30 EP VIDEO STRANI 18.35 ZDRAVILA, izobraž. oddaja, 6/7 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽBRENJE 3 x 3 20.35 TITANIC, kontaktna oddaja v živo 22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.30 SOVA: 8.35 — 10.55 in 15.10 — 0.30 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH LJUDSTEV, 5/13 MAČKON IN NJEGOV TROP SLOVENSKI LJUDSKI PLESI — DOLENJSKA UTRIP, ZRCALO TEDNA, MERNIK 10.55 VIDEO STRANI 15.25 VIDEOSTRANI 15.35 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.30 RADOVEDNI TAČEK 18.50 ČEBELICA MAJA 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 BEG, drama HTV 20.55 OSMI DAN 21.45 DNEVNIK 3, VREME 22.05 VELIKI KOREOGRAFI: ALVIN A1LEY 23.05 SOVA: 8.35 — 11.55 in 14.40 — 0.15 TELE-TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 ŽIV ŽAV 9.50 BEG, drama HTV 10.35 NESPODOBNO VEDENJE, angl. nadalj., 3/4 11.25 BORŠTNIKOVO SREČANJE, kronika 11.45 VIDEO STRANI 14.55 VIDEO STRANI 15.05 ŽARIŠČE, ponovitev 15.35 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK, ponovitev 17.05 JUDJE NA SLOVENSKEM, dok. oddaja 17.45 PO SLEDEH NAPREDKA 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA ŽELJA PO NESMRTNOSTI, kanadski film 21.45 DNEVNIK 3, VREME 22.05 VIDEOGODBA 22.50 SOVA: ALF, amer. naniz., 8/24FL MAX HEADROOM, amer. naniz., 1/14 ZGODBA O HOLLYWOODU, amer. dok. serija, 4/10 0.05 VIDEO STRANI ČETRTEK, 25. X. SLOVENIJA 1 TOREK, 23. X. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.20 in 14.05 — 23.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.30 ŠOLSKA TV 10.00 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. serija, 8/12 10.30 NEMŠČINA ALLESGU-TE, 19. lekcija 11.05 SEDMA STEZA 11.25 OSMI DAN 12.10 VIDEOSTRANI 14.20 VIDEO STRANI 14.30 MOZAIK, ponovitev NEMŠČINA — ALLES GUTE, 19. lekcija 15.05 ŽARIŠČE, ponovitev 15.35 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 8.35 — 11.45 in 14.50 — 24.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.50 ZAKON V LOS ANGELESU, 21. del 11.34 VIDEO STRANI 15.05 VIDEOSTRANI 15.15 MOZAIK, ponovitev 16.00 SOVA, ponovitev 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK, ponovitev 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE TELESKI 90: PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE ALF, amer. naniz., 1/24 18.55 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 PODMORNICA, namška nadalj., 21.05 TEDNIK 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: VSE RAZEN LJUBEZNI, 8/13 MAX HEADROOM, amer. naniz., 2/14 23.50 VIDEO STRANI 17.05 MOZAIK, ponovitev ŠOLSKA TV Slcr^eniia 1 —- Mrvi n. Moja dežela. Še vam zdi, j da živite varno?? 17171 s ŽIVLJENJSKO | ZAVAROVANJE ! v Ce lahko mirnega srca obkrožite teh sedem točk, ste na dobri poti. r Vaša varnost 1 in prihranki so zavarovani JL pred inflacijo. Vsako leto Jmd 30 Vis v . . > tl se povečujejo. i, KAKŠEN MORA BITI RAČUNALNIŠKI PROGRAM V VAŠEM PODJETJU Tj ,, X n ], 1 * X1 _ 1 # • j • * *Y'1 V a. V*V V T\ • • * |«| | i Računalniški program MISEL je nedvomno eden najuporabnejših na našem tržišču. Program je razumljiv in pripraven za vse oblike poslovanja Tako je na primer modul MATERIALNO POSLOVANJE: t • ENOSTAVEN ZA DELO Uporabnik za delo s programom Materialno poslovanje ne potrebuje računalniškega znanja, zadostuje že, da je usposobljen za delo v materialnem poslovanju. >>>”»• > PRILAGODLJIV SPROTNIM SPREMEMBAM V POSLOVANJU V istem modulu lahko vodimo materialno poslovanje k povprečnih, zadnjih nabavnih, planskih ali prodajnih cenah. Za vsako skladišče lahko izberemo svoj način obračunavanja. I UPORABEN NA RAZLIČNIH PODROČJIH POSLOVANJA Program je uporaben v skladišču za spremljanje skladiščnega poslovanja, kot tudi v računovodstvu za finančno spremljanje sprememb v skladišču. a$S^ v-'" V SODELOVANJU S PODJETJEM G0RENJEP0INT VAM PONUJAMO PAKI S0FTP0INT, KI VSEBUJE: MODULE MATERIALNO POSLOVANJE FAKT0RIRANJE, INVENTURA, PREGLED PO DELAVNIH NALOGIH _ TER OSEBNI RAČUNALNIK PC-AT 40Mb IN TISKALNIK A4, ŽE ZA 39,990 DDv A I i Republiški sekretariat za pravosodje in upravo KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM )OB PRI MIRNI 1bjavlja >rosto delovno mesto 1 n ‘OOBLAŠČENE URADNE OSEBE oleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na-tednje posebne pogoje: - da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo penološke ali druge ustrezne smeri, moški, z odsluženim vojaškim rokom in enim letom ustreznih delovnih izkušenj. objavljenem delovnem mestu se šteje zavarovalna doba s 'ovečanjem 12/16 mesecev. Jd kandidatov pričakujemo ustrezne moralne lastnosti, aktivno nanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje lli v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki •feizkus s testiranjem in razgovorom. Jelovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim dednim časom. 'njave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov: BAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI, 68233 dlRNA, v osmih dneh po objavi. cr pomočnika direktorja področja komerciale za veleprodajo a°goji: ('soka ali višja šolska izobrazba tehnične oz. ekonomske smeri Rehnično predizobrazbo in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev '8 dneh po objavi na naslov: 'Ovotehna Trgovina na debelo in drobno, p.o., Splošna služba, glavni trg 11. a izbiri bomo kandidate obvestili v 20 dneh po izbiri. / ) i Podjetje NOVOTEHNA Trgovina na debelo in drobno, p.o. Novo mesto, Glavni trg 11 objavlja prosto delovno mesto DRAŽBENI OKLIC ^he 30.10.1990 ob 10. uri bo na sedežu likvidacijskega dolžna, POZD ELEKTROMONTAŽA .»ABRAM MATKO«, Rožno •7, v likvidaciji, javna dražba osebnih avtomobilov, ra dražbi se bodo prodajali naslednji osebni avtomobili: osebni avto VVartburg, reg. št. NM143-578, letnik 1988, 22.054,80 din osebni avto Wartburg, reg. št. NM 143-579, letnik 1988, l 21.668,50 din >■ osebni avto VVartburg, reg. št. NM 143-574, letnik 1988, , 21.668,50 din *■ osebni avto Zastava, reg. št. NM 130-669, letnik 1981, 1.371,00 din s- osebni avto Zastava, reg. št. NM 106-802, letnik 1985, . 6.461,20 din 6- osebni avto Zastava, reg. št. NM 112-575, letnik 1980, 2.101,50 din ^avedene vrednosti predstavljajo obenem tudi izklicno ceno 'pr najnižji ponudek. Javne dražbe se smejo udeležiti družbenopravne in fizične “Sebe, ki vsaj 15 min. pred začetkom naroka za javno dražbo Položijo varščino v višini 10% izklicne cene na ŽR 51600-690-“6340 likvidacijskega dolžnika. Upnik je oproščen plačila /arščine. -spelemu ponudniku bo varščina všteta v kupnino, ostalim udeležencem pa bo vrnjena najkasneje v treh dneh po javni ?ražbi. Kdor na dražbi uspe, mora plačati celotno kupnino naj-^Ssneje v 3 dneh po dnevu dražbe. “*sebni avtomobili se prodajajo najboljšemu ponudniku. Če up-jjjk ponudi toliko kot najboljši ponudnik, se avtomobil proda j^pec mora plačati tudi predpisani prometni davek in druge dajatve od izlicitirane cene avtomobila. ^sa vozila, kupljena na javni dražbi, so kupljena po načelu vi-3®no — kupljeno. podrobnejši dražbeni pogoji so na razpolago pri likvidacijskem “Pravitelju Antonu Podboršku, Skupščina občine Brežice, ki bo dražbo tudi vodil. ^Ovo mesto, dne 10.10.1990 TEMELJNO SODIŠČE V NOVEM MESTU, Enota v Novem mestu Predsednik likvidacijskega senata: sodnik Jurij Picek *» % 1 i 4 ZLATA VERIGA Immr mm mmmuuiMimi 4 LB DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO — Banka za podjetnika in obrtnika. K njej prihaja, ko je v stiski in potrebuje denar. Vrača se po uspešno opravljenem poslu — spet z denarjem. Zdaj je banka še . svetovalka. FINANČNI INŽENIRING LB Dolenjske banke za podjetnike in obrtnike vam nudi: svetovanje in pomoč pri organizaciji finančne službe, izdelavi investicijskih elaboratov, oblikovanju plačilnih pogojev za posamezne posle, zmanjševanju finančnih rizikov, pomoč pri izboru najugodnejših virov financiranja, prevzem konkretnega finančnega posla doma ali v tujini. LB DOLENJSKA BANKA, finančni inženiring, Novo mesto, Kettejev drevored 1. tel. 068/Ž2-213. BAUMKIRHER HONDA IN MAZDA —Avtomobilska hiša s tradicijo in izkušnjami. Sedaj prodaja vse Hondine in Mazdine modele. Hit prodaja Honda civic. Formula I v prodaji in na cesti. Mazda od 121 do 626. A vto lahko olepšate in opremite po svojih željah, potrebah in okusu. Posebna hišna ugodnost: ugodno kasko zavarovanje na 10 obrokov. Avto vplačate danes, dobite ga čez 10 dni. V hiši servis za obe znamki. Japonci so rekli da in so dali certifikat. Ga nima vsak. Firma Baumkirher, Pleteršnikova 3, Brežice, teL 0608/61-078. JUBILEJ — M-Standard Novo mesto praznuje 30-letnico. Najlepša leta za trgovsko podjetje. Jubilej bodo praznovali delovno. S prijetnimi presenečenji za svoje kupce. OKTOBER-MESEC POPUSTA: 5 odstotkov popusta za vsakokraten nakup živil in gospodinjskih potrebščin v vrednosti nad 500 din in 10 odstotkov popusta za vsakokraten nakup tekstila in konfekcije v vrednosti nad 1.000 din. V vseh prodajalnah. M-Standard drži besedo. Prepričajte se. NIKA — Trenirke od 170 din naprej. Majice i kapucami in zimske majice od 140 do 290 din. Špichoze, rolke, tenis loparji s tenis opremo. So-lolenis, če nočeš z nobenim igrati. Tiskajo na majice. Skratka, Nika je pojem na športnem področju. Dalmatinova 3, Krško. Tel 0608/33-029. SONY — Videoteka Pod obzidjem v Brežicah. Nova. 1500 filmov vseh žanrov. JVC, Kodak, TDK, Konica, Sony, Fuji, Agfa. Kaj naj ti še naštejem. Pridi Cena je 30 din za 4 dni. Vsaka četrta kaseta je zastonj. Odprto od II. do 14.30 in od 16. do 19, v soboto od 10. do 13. ure. n 3 NAPISI — Če ne vedo za tebe, je tako, kot da te ni. Vseh vrst napisi na tkanine, avtomobile, obcesjne table, fasade. Svetlobni napisi. Črkosli-karstvo POVŠE dela za podjetnike in obrtnike. Slakova 7 v Novem mestu. Tel. 068/23-506. VINOTEKA — Iz še tako hude žalosti spravi vsakega gospoda buteljka dobrega vina iz vinoteke Matjaža SERINIJA. Pri hiši tudi cvetličarstvo z malim arboretumom za gospe. V Žabji vasi 30 v Novem mestu. Nasproti blagovnice KZ. Kozolček. FRIZERSKI SALON JASMINA — Prijetno okolje za oblikovanje ženskih in moških frizur. Uvoženi preparati. Prodaja dekorativne kozmetike. Kolekcija Manhattan za tiste, ki vedo, kaj je N. Y. IN: naročila sprejemajo med 8. in 9. uro dopoldne. Vrata salona v najlepši slovenski vasi so odprta med 13. in 18. uro. Kava s prijaznim nasmeškom. In Jasmina ne bo dolgo sama. V kratkem bo odprla podružnico v Leskovcu pri Krškem: salon Katja. Frizerski salon Jasmina, Trebež 16, Artiče. Tel. 0608/77-317. GOSTIŠČE ŠOLAJ A KRŠKO — Te pričaka že na vhodu v mesto Krško. Vsak dan topla hrana, malice in pet vrst pic. Hrana a la cart. Posebnost te velike gostinske hiše je biftek na vročem kamnu. Sicer pa imajo še mini zabavišče z avtomati in biljardi. Sobe s tuši. Sprejemajo naročila za skupine in ohceti. Odprto vsak dan od 6. do 22. ure. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 22. ure. Šolaja na MDB 1 (v obrtni coni) v Krškem. Tel. 0608/31-352.______________________________________________ DARILNI BUTIK — CVETLIČARNA ORHIDEJA — Deluje od 25. septembra dalje. To je pravi naslov, kadar bi radi obdarili ženo, ljubico ali poslovnega partnerja. Izjemen izbor cvetja. Pa vam ni treba podariti samo šopka. Imajo priložnostna darila. Primerna za vse okuse, politične nazore in starostna obdobja. Če še ne veste. Darilni butik je nasproti tovarne Imperial v Krškem na Erjavčevi cesti 4. Na voljo so vam vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in med prazniki od 8. do 12. ure. TeL 0608/32-984. RACMAN — Samo za sladokusce: koktajli« frapeji, buteljčna vina, domača vina... Tja se greš sit posladkat s školjkami v marinadi, rakovim koktajlom, kaviaijevim zalogajem, lososovo rezino ali samo s toplim sendvičem. Okrepčevalnica Racman, Brežina, Brežice, tel. 0608/ 62-662. LILIJA — Aha, za cvetje gre. Venci pol cenejši kot drugje. Ravno tako cvetje. Tudi iz svile. Ugodne cene sveč. Poročni šopki po naročilu. Za vse svete pripravljajo lepe ikebane po ugodnih cenah. Izdelajo j ih ponaročilu. Trg borcev 3, Leskovec, tel. 0608/31-165. FRIZERSTVO NADA — Ženske! Pridite k Nadi v Krško na CKŽ 95. Vam naredi lepo frizuro po ugodni ceni Za sedem kuponov brezplačna vodna ali fen frizura. Za pet kuponov brezplačno moško striženje. Torej: Nada, Krško, frizura. Od 7.30 do 12. in od 14. do 18. ure. GUMBI — Še tako lepa obleka brez gumbov ne velja nič. Blagovnica M-Standarda na Glavnem trgu 12 v Novem mestu: na zalogi imajo 3000 različnih gumbov. Je ni tako izbirčne 'gospe, ki tam ne bi našla kaj za sebe. Vseh vrst sukancev. In če se že poročate: po naročilu vam vgravirajo imena v poročne prstane. Brezplačno. KEMIČNA ČISTILNICA MEDVED — Je spet popacal svoje naj lepše hlače? Si našla sledo ve golaža ali šminke na srajci? Vse te zadeve razrešujejo v kemični čistilnici Majde Medved na Sovretovi 19 v Krškem. Čistijo in perejo. Tudi vse vrste dek in spalnih vreč. Prte in perilo. Kaj manjšega zašijejo. In potem še impregnirajo bunde in balonarje. Odprto vsakdanod8. do 11.30 ter od 13.30 do 18. ure. Ob sobotah od 8. do 11.30, v sredo zaprto. TeL 0608/32-406. SARA — je predvsem delikatesna trgovina. Posebej so ponosni na ugodno ponudbo vin. Domač kruh iz Cerkelj. Zdaj pa tudi sveče po ugodnih cenah. Poleg prodajalne Sara je še okrepčevalnica. Odprto nedolgo tega. Obiščite. Na Ul. 11. novembra v Leskovcu pri Krškem. STUDIO SUNNY — Sonja Poljanšek v motelu Grosuplje odstranjuje celulit in maščobne obloge. Opravi limfno drenažo, stimulacijo mišic z aparatom myolift cusmomei Ročna masaža in savna. Vsak dan. Od 17. do 21. ure. Sobota od 9. do 12. ure. Informacije in naročila po telefonu vsako dopoldne 061/316-502. KLOBUČARSTVO — Razprodaja klobukov in kap. Posebej za otroke. Trenirke s kapucami Pižame, prti in posteljnina Sprejemajo naročila. Klobučarstvo SEVŠEK v krški obrtni coni na MDB v Leskovcu. Naročila sprejemajo tudi po telefonu. 0608/33-130. KVM — Ribniška najtrdnejša veriga. Trgovina Pajk. NaŠeškovi. Rezervni deli za traktorje in motorne žage. Če jih ni na zalogi, jih nabavijo v nekaj dnevih. Akumulatorji 45 A - 12 V, 55 A - 12 V, 97 A - 12 V po 736, 860 in 1.420 din. Sedežne prevleke za osebne avtomobile golf, zastava, tel. 061/861-910. MUZEJ — Do 18. novembra razstava PRAZNIK SITUL Prvič po sto letih. ROŽICE — Cvetličarstvo Kerin iz Krškega. Za jesensko sajenje mačic, marjetic, spominčic in vrtnic. Dostava na dom ali na parcelo. Tel. 0608/31-457. S. ZLATU VERIGA Oglase za Zlato verigo sprejema Alpha do.o., Trdinova II a. Novo mesto, tel. 068/28-121 za Dolenjsko. V ponedeljek in četrtek tudi dopoldne. Predstavništvo za Posavje tel. 0608/33-837. Popoldne. g l>i»it»m f«ti »2 • AMD NOVO MESTO prireja za svoje člane dne 27. oktobra 1990 AVTORALLY V NEZNANO Avtorallyja se lahko udeležijo tudi vozniki, ki niso člani AMD Novo mesto. Včlanili se bodo lahko pred začetkom prireditve. SPORED PRIREDITVE: — ob 9. uri: otvoritev avtopralnice — žrebanje startnih številk — ob 10. uri: start prvih udeležencev pred zgradbo AMD Novo mesto — po končanem tekmovanju bo razglasitev rezultatov in družabno srečanje Za zmagovalce so pripravljene bogate nagrade ter pokali. Prijave lahko oddate na blagajni AMD ali telefonsko (št. 22-159) do 25. oktobra 1990 Prijavite se lahko tudi vodjem sekcij na terenu. Zaželeni so tudi sopotniki v vozilu! AMD NOVO MESTO (P* w ^ KRKA, tovarna zdravil, p.o. ^ Novo mesto ODDAJA V NAJEM: 1. trgovski lokal v kompleksu Hotela Grad Otočec, 2. gostinski lokal — bife Struga, 3. hotelske sobe v hotelu Kandija, 4. prostora za opravljanje medicinske kozmetike v Zdravilišču Šmarješke Toplice in Zdravilišču Strunjan, 5. izvajanje glasbenega in svetlobnega programa v diskoteki na Otočcu. Lokala pod številko 1 in 2 sta opremljena in bosta oddana v najem z opremo brez drobnega inventarja. Opremo trgovskega lokala bo možno odkupiti. Od interesentov pričakujemo, da ohranijo dosedanjo namembnost prostorov in da izpolnjujejo pogoje za opravljanje posameznih dejavnosti. Hotelske sobe bodo oddane za opravljanje pisarniške dejavnosti. Izbor med ponudniki bo opravljen glede na predstavljen program in višino ponujene najemnine, pri čemer bodo imeli ob enakih pogojih prednost delavci KRKE. Podrobnejše informacije lahko dobite v vodstvu KRKE — ZDRAVILIŠČA, tel. 068/ 22-436 in 22-330. Vaše vloge z ustreznimi dokazili in programom pričakujemo 8 dni po objavi na naslov: KRKA — ZDRAVILIŠČA, Germova 3, Novo mesto; vloge naj bodo v zaprtih kuvertah in s pripisom »NAJEM LOKALA«. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po poteku roka za objavo. PODJETJE ZA IZDELAVO KOVINSKIH IZDELKOV IN TRGOVINA p.o. Globoko TRGOVINA NA VELIKO IN MALO G Vam nudi pod ugodnimi pogoji: — gradbeni material ~~ stavbno pohištvo inštalacijski material profilna železa — peči za centralno ogrevanje bakreno in pocinkano pločevino barve in lake kmetijske stroje umetna gnojila in škropiva VELEPRODAJA posluje vsak dan od 7.—15. ure MALOPRODAJA posluje: vsak dan od 7,—19. ure sobota od 7,—13. ure TELEFON: 0608-69-374 TELEFAX: 0608-69-437 OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! Izredno ugodne cene, nad 30% popusta v terminih: 20.10. do 3. 11. in 11. 11. do 25. 11. Plačate za 10 dni, bivate 14 dni, ter v terminu 2. 12. do 23. 12. plačate za 14 dni, bivate 21 dni. Popust v omenjenih terminih velja za vse programe v Termah Čatež. 2» ... ' : 'j termo čotež 68250 brežice, telefon: (0608) 62-110, telex: 35795 YU TERME, telefax: 0608/62 721 42(2148) 18. oktobra 1990 DOLENJSKI UST I/ TFM TPRNII IIA Q 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ J cm I CVIKU VHO Z.MNIIVI A prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE ii pr< MIZ, E 450 tedenski koledar Četrtek, 18. oktobra Luka Petek, 19. oktobra Etbin Sobota, 20. oktobra Irena Nedelja, 21. oktobra Uršula Ponedeljek, 22. oktobra Zorislav Torek, 23. oktobra — Severin Sreda, 24. oktobra dan OZN LUNINE MENE (ob 19. uri) ameriški akcijski film Gola pištola. KRMELJ:20. lO.ameriškakomedija Nisem nora. KRŠKO: 18. 10. (ob 22. uri) ameriški erotični film Nočna potovanja. 21. 10. (ob 18. uri) ameriški akcijski film James Bond je bil ženska. 23. 10. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Fantom iz Midvvood Malla. 18. oktobra ob 16.37 — mlaj kino BREŽICE: 18. in 19. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Fantom iz Mid-wood Malla. 20. 10. (ob 20. uri) in 21. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Policijska akademija — VI. del. 22. (ob 20. uri) ameriški film Morje ljubezni. 23. in 24. 10. (ob 20. uri) nemška komedija Ljubezenska šola. ČRNOMELJ: 18. 10. (ob 19. uri) ameriški karate film Kitajska zveza. 19. 10. (ob 20. uri) ameriški erotični film Zelo nezvesta žena. 21. 10. (ob 19. uri) ameriški risani film Fantazija. 23. 10. NOVO MESTO DOM KULTURE: 18. (ob 18. in 20. uri) ter 20. in 21. 10. (ob 18. uri) ameriška grozljivka Moja soseda je vampir. 19. (ob 18. in 20. uri) in 22. 10. (ob 18. uri) ameriški grozljivi film Petek, 13. — 7. del. Od 20. do 22. 10. (ob 20. uri) ameriški podvodni film Brezno. 23. in 24. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriška melodrama Jeklene magnolije. NOVO MESTO DOM JLA: Od 19. do 2 L 10. (ob 19. uri) ameriški film Gola pištola. 22. in 23. 10. (ob 19. uri) nemški film Mačka. SEVNICA: 18. in 19. 10. ameriški erotični film Nisem nora. 20. in 21. 10. ameriška komedija Izgubljeni fantje. čestitke TA ČESTITKA je namenjena Vanji Kovačič iz. Gabrja pod Gorjanci in njenemu izvoljencu. V soboto, 20 oktobra, bosta stopila na skupno življenjsko pot. Obilo sreče, zdravja, ljubezni in kup naraščaja na skupni življenjski poti želijo Saškovi. 2989 kmetijski stroji TRAKTOR Porsche, 35 KM, prodam. * (068)43-797. 2944 TRAKTOR IMT 540 s kabino, kompresorjem in štirimi novimi gumami (za 35.000 din), in nakladač gnoja Leon 450 s hidravličnimi nogami (za 35.000 djn) prodam skupaj ali posamezno. Franc Železnik. Riharjevec 1, 61275 Šmartno pri Litiji, c (061)881-738. 2955 TRAKTOR Steyer, 18 KM, ugodno prodam, c (0608)81-927, vsa dan po 15. uri. 2967 motorna vozila ZASTAVO kombi 850, letnik 1982, po ugodni ceni prodam. Avgust Gradišar, Dol. Sušice 12, Dolenjske Toplice, o 65-576. 2907 Z 126 P, letnik 1984, registriran do aprila 1991, prodam. Darko Kalem, Ljubljanska 21, Novo mesto. 2908 LADO NIVO, rdečo, prva registracija 1989, ali samo motor prodam. Istočasno pa kupim primeren diesel motor za lado nivo. c (0601)81-891. 2915 TOMOS avtomatik colibri prodam, o 43-718. 2921 LADO RIVA 1300, letnik 1988, in 126 P, letnik 1979. prodam. Cesarjeva 37, Novo mesto 2924 GOLF JX bistro, letnik oktober 1987, prodam. Cekuta, Mihovica 21,'Šentjernej, ali o 42-020, int. 259, popoldne. 2928 Z 750. letnik 1983, prodam. Lozar, Prežihova 17, Brežice. 2930 126 P, letnik 1985, registrira eno leto naprej, prodam. Debevc. Ragovska 16, Novo mesto. 2933 JUGO 45, kovinske barve, star 6 mesecev, prevoženih 6.900 km, prodam ali zamenjam za novejši 126 P. (0608)70-170. 2934 STABILNI motor AR AN, 12 KS, generalno obnovljen, prodam, o (068)65-494, v nedeljo. 2936 LADO RIVO 1500, staro dve leti, prodam, t (068)44-094. 2940 ŠKODO 105 L, letnik 1988, prodam. Špelič, Žužemberk. 2942 LADO 1300 S, letnik 1986, prodam. * (068)43-797. 2943 126 P, letnik 1988, prodam za 32.000 din c 22-503, po 15. uri. 2945 APN 6 S. nerabljen, in 14 M, letnik 1987, prodam ali zamenjam za večji motor z. doplačilom, o (068)44-258. 2946 OPEL KADET, letnik 1987, prodam, s 26-484. 2948 LADO NIVO, staro dve leti, po ugodni ceni prodam. Brane Štubljar, Šuhor pri Metliki 6 a, « 50-123. 2949 JUGO 45 AX. letnik 1987, prodam. Šegova 8/17, Novo mesto. 2950 JUGO SKALA 55, julij 1989, prodam. Šenica, Slavka Gruma 40, Novo mesto, • 28-761. 2957 Z 101 GTL, letnik 1985, ohranjeno, prodam, c 43-804. 2958 JUGO 55, premontiran, motor zamenjan, 27.000 km. ugodno prodam. Jankovič, t 24-071. 2960 Z 128 SKALA.junij 1988, garažirano, prodam za 9000 DEM. o 76-067. 2962 JUGO 55, letnik 1989, prodam za 8.000 DEM. s 56-252. 2965 Z 850 in termoakumulacijsko peč prodam. e 65-108. 2968 GOLF diesel, kovinske barve, letnik 1989, prodam, o 26-252. 2969 LADO SAMARO, oktober 1988, z dodatno opremo, registrirano do oktobra 1991, prodam, o 65-187. 2972 ZASTAVO 750, letnik 1983, lepo ohranjen, ugodno prodam, o 84-650. 2973 POTNIŠKI kombi Mercedes 207 D, letnik 1981, prodam, o (0608)79-137. 2974 Z 101 GTL, december 1985, prodam, o 21-704. 2975 Z 101 confort. prodam. Blažič, Brusnice 80. 2976 Z 850, letnik 1984, prodam. Lobetova 2, Novo mesto, * 27-740. 2977 DVA JUGA, letnik 1983 in 1984, prodam. Velike Brusnice 1. 2978 Z 101, december 1987, 15.000 km, prodam, o 28-651. 2979 Z 101, letnik 1978, v celoti ali po delih prodam. Prodam tudi diano 6, letnik 1978. c 65-349, popoldne. 2982 126 PGL, star eno leto, registriran do oktobra 1991, prodam. Jenškovec, Male Vodenice 13, Kostanjevica na Krki. 2984 SUZUKI GSX 750 prodam ali menjam za avto. /o (068)85-143. 2986 LADO RIVO 1300, letnik 1988, prodam. Informacije na s 43-830, po 16. uri. 2988 JUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam. Nad mlini 57, Novo mesto. 2994 126 P, letnik 1981, in APN 6 zelo ugodno prodam, e 42-378. 2995 JUGO 45, star 11 mesecev, rdeče barve, prodam, t 28-284. 2997 OPEL KADET 1,6 diesel (kaplja), letnik 1984, prodam. Franc Šenica, Meniška vas 27, Dolenjske Toplice, o 65-459. 2998 SUBARU JUSTY 1000, letnik 1987, prodam. Kristan, Koštialova 33, Novo mesto. 3000 Z 750, registrirano do oktobra 1991, bele barve, in opel rekord, v voznem stanju, neregistriran, ugodno prodam, o 24-986. 3001 R 4, letnik 1987 prodam, c 23-529. 3006 LADO SAMARO, letnik 1988, prodam. s 65-618. 3013 Z 101, letnik 1975, registriran do aprila 1991, prodam, o (0608)88-829, popoldne. 3015 Z 128, letnik 1988, prodam, o 20-543. 3017 Z 101 GTL, letnik 1987, prodam. Mariin Gačnik, Šutna 16, Podbočje. 3018 obvestila USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: O/C, tozd Dolenjski list, Novo mesto. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda). Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Joie Primc, Jože Simčič in Ivan Zoran. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št : 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 13 din, naročnina za 4. trimesečje 140 din; za delovne in družbene organizacije 280 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 150 din, na prvi ali zadnji strani 300 din; za razpise, licitacije ipd. 170 din. Mali oglasi do deset besed 120 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. NASLOV Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; tele/ax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in lotogratii ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje Republike Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne p/aču/e temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. CENJENE stranke obveščam, daje na novo odprta prodajalna obutve v Škocjanu 70. Za ugoden nakupse vam p.riporoča Franci Nadu. 2985 LITERATURA ZA ZASEBNA PODJETJA Izšli sta brošuri: 1. Osnove finančnega poslovanja 2. Vlaganje listin v carinskem postopku Namen brošur je razjasniti marsikatero vprašanje, ki se poraja lastniku zasebnega podjetja, ko začne s poslovanjem. Informacije vsak delovnik od 10. do 15. ure po tel. 061/571-125. MURVA trgovina z blagom mešanim Rožni Dol 1 telefon (068) 56-644 Odprto: — popoldne od 16. do 20. ure (po potrebi tudi dlje) — ob sobotah od 8. do 20. ure — ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure Se priporočam! STE OSAMLJENI? Podjetje HERAKLEJ vam priskrbi partnerja za prijateljstvo ali zakon. Za ženske je posredovanje brezplačno. Pišite in prejeli boste vprašalnik HERAKLEJ p.p. 1 61105 LJUBLJANA MODNI KLUB Nova trgovina s čevlji, usnjenimi izdelki, tekstilom in video storitvami bo od 24. oktobra dalje odprta v Hladnikovi 2 (za poslovalnico Globtoura) v Novem mestu. Se priporočamo! SINDIKALNA PRODAJA IZJEMNO UGODNO 07^) G0KSK0 K0L0 MOIM AIN BIKK zn smo 3. / 00 din ■*/ omn m 3.900 din /cwwro na 3 obroke H0LIAND L00KiJ.-mI.il 2.930 din Informacijr BESS »*RO M \RKI-1 .rt a r.» Obl JK) 9.15 TISOČI UM /AlTAJO /\l rim UM <7 17 ‘ MA Po ugodnih cenah vam globinsko očistimo: preproge, itisone, tapisone, sedežne garniture ipd. Informacije na telefon št. (068) 23-828 IZDELUJEMO PORCELANSKE SLIKE ZA NAGROBNE SPOMENIKE, ovalne in štirioglate, vse velikosti. Dostavljamo hitro in po povzetju. Naročila sprejemamo na naslov: PERO TRAVAR, likovni umetnik. Cetinjska 10, 71000 Sarajevo posest HIŠO, kozolec, hleve, njive, gozd,vse pri Sevnici, prodam, o (041)155-205. 2895 NJIVO v izmeri 40 arov na Dolgi Raki prodam, o (068)73-587. 2903 V NOVEM MESTU prodam polovico hiše z vrtom, n (064)801-497. 2906 NA KUČARJU, v bližini kopališča ZAHVALA V dneh, ko je obhajala 79. rojstni dan, nas je zapustila draga mama, stara mama. sestra, tašča in botra JOŽEFA KEK Jernejeva mama z Rdečega Kala pri Dobrniču ud njenem zadnjem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali pokojni cvetje in jo pospremili do njenega zadnjega doma. Posebno zahvalo smo dolžni Roglju, Črnečim in vaščanom za podarjene vence, pevcem za zapete pesmi slovesa in vsem trem duhovnikom za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni POPRAVILO gospodinjskih aparatov in elektroinstalacij. Viktor Subotič, o 28-488. 2585 SERVIS zamrzovalnikov in hladilnikov na domu. s (061)444-147 od 7,30. do 12. ure. 2981 jgjtp ZAHVALA i Ob boleči izgubi dragega moža, brala in strica JOŽETA fc JERMANA v Sr tesarskega mojstra iz Novega mesta se iz srca zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem vinogradnikom in znancem, Združenju obrtnikov Novo mesto, ki so mi ob težkih trenutkih stali ob strani, ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje in darovali cvetje. Iskrena hvala gospodu dr. Vodniku za vso pomoč, gospe Vidi Pavlič, zdravnikom in ostalemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, kjer je preživel zadnje dni. Prav lepa hvala gospodu Rudiju Hrovatinu za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in gospodu Ivanu Berusu za občuteno zaigrano Tišino. Vsakemu in vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Slavka in ostalo sorodstvo Podzemelj ob Kolpi Bela krajina, prodam vikend s 1200 m2 urejenega zemljišča, opremljen, z elektriko, vodovodom ter asfaltnim dostopom. Informacije na 5 (061)446-733. 2914 PARCELO 1200 m2, primerno za vikend, sadovnjak, vinograd prodam. Oddaljeno od glavne ceste 200 m, blizu Mokronoga. Cena po dogovoru. o (0608)31-075. 2918 MANJŠO hišo s 40 arov zemlje, 12 km iz Novega mesta— Uršna sela. Sveti Vid, primerno za vikend, prodam. : (066)76-604. 2919 DVE PARCELI, primerni za vikend, v Vel. Brusnicah na Dol., ugodno prodam. Cena po dogovoru. Informacije na o (063)831-628. 2926 HIŠO s tremi lokali, enkratna priložnost, prodam. Samo resne ponudbe pod Šifra: »CENTER« 2929 VSELJIVO HIŠO / manjšim gospodarskim poslopjem in vrtom, približno 600 m2, poleg železniške postaje Boštanj, prodam. Lokacija je primerna za obrt ali predstavništvo, e (0608)82-748. od 8. do 17. ure. 2961 NOVO HIŠO v Beli krajini ugodno prodam. Možnost zamenjave v Novem mestu, c 27-297, popoldne. 3012 IZREDNO UGODNO prodam gradbeno parcelb 2.800 m2 (sadovnjak) z vodo, elektriko, gradbenim dovoljenjem, načrtom za vikend in manjšim objektom na Otavniku pri Malkovcu. Dostop z vsakim vozilom. Ogled in informacije posreduje Jšcsman, Otavnik 2. 3ul9 TELICO simentalko, brejo 8 me! in hrastove plohe debeline 5 in 4 cm dam. Ana Mrvar, Gotna vas 12, mesto. GUMI VOZ za traktor in. rab škropilnico znamke Stihi prodam. Medved, Črešnjice 18, Otočec ob K DVI Ini or SPALNICO zelo ugodno pro< J11’ a 24-443, od 19. ure dalje. *cei OTROŠKO posteljico (140 x 7 otroški voziček ugodno prodam, t 20-524. 2935 ŠIVALNI stroj Pfaff in ovi Pfaff prodam, tt 42-562. BUTIKI, POZOR! Starinsko bt ?°vai no na trional, kompletno rezbarjem).: 1"®^ 100 let, ohranjeno, brezhibno, prol Cegelnica 22, Novo mesto, zvečer. KN hon ebnei ZAKONSKO posteljo z noč ““dh omaricami prodam, s 27-610. Z 101, letnik 1987, in dve kozi dam. Franc Zoran, Dol. Kamene« Novo mesto. OTROŠKO SOBO prodam na obroka. Sabina Trifkovič, Šegova 8, I* mesto. SPALNICO Višnja in trajno ža peč prodam po zelo nizki ceni. M Kaučič, Družinska vas 56, Šmar Toplice. MIZARJI, POZOR! Prodam ret za izdelavo oblog in ladijskega poda, priključi na vsako debelinko, c 22-od 6. do 7. ure in od 20. do 21. ure. Var PRODAM garažo na Kristanovi 28. Cena 120.000 din. - 20-511 OTROŠKO posteljico z jog ugodno prodam. * 26-936, popoldl preklici VID STRUNA, Potov Vrh 20, Novo mesto, opozarjam Antona Pavliča iz Velikih Brusnic, da prekliče govorice, ki jih je širil o meni, za neresnične. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjal. 2947 prodam OSTREŠJE, kompletno, dimenzije po naročilu, prodam. Borse, t (068)73-254,(069)23-558. 2901 100 m2 ladijskega poda (smreka) ugodno prodam, o (068)65-572. 2902 DESKE in plohe prodam. Češča vas 21, Novo mesto. 2904 PRODAM opremljen gumi voz, zapravljivček, opremljen, in komat 23 col. /o (068)89-143. 2910 ŠTEDILNIK KONČAR (3 plin, I elektrika), nov ter vhodna vrata (hrast) in cirkular prodam, o 73-631. 2911 ČRN PLAŠČ — perzianer tačke, številka 46, prodam za 1000 DEM. o 26-423. 2912 ZAMRZOVALNO skrinjo (410 I) prodam za 3000 din. o 25-414. 2913 AVTO PRIKOLICO nosilnosti 1200 kg, z zavoro, prodam. Ivan Zofič, Globočice 4 B, Krška vas. 2916 OD' SOSt zah - enk 2 '1 KAVČ in pralni stroj zelo ugodno dam. st: 22-349. 2 BREJO kozo in dve ovci proč *skt e 52-518. SPALNICO z regalom poceni dam. e 25-341. KRAVO, brejo 9 mesecev, prot Smolenja vas 42, Novo mesto. KONZOLNO DVIGALO, s sklo prodam. Franci Urbič, Dol. Dobrava Trebnje, o 44-652, popoldne. JAPONSKE PREPELICE s tel logijo ugodno prodam, o (068)87 zvečer. TELICO s paše, staro 15 mese prodam, o 22-187. GORSKO KOLO, dobro ohranj prodam, c 73-216. BOROVE suhe, prvovrstne ploh cm, 5 cm), prodam, o 23-355. TERMOAKUMULACIJSKO 3 KW, in otroško posteljico z jogi prodam, o (068)28-244. TRAČNO žago za žaganje drv id kuhinjo » orhidejo« z vgradnimi elem prodam. Ogled na naslovu Ločna 41 Novo mesto. DOBERMANE, črne psičke z roč nikom in kupiranimi ušesi, stare 4 mesi prodam. Cena 700 DEM. ti (061)2 033. 30001 cisterno za kurilno olje in Z1 neregistrirano, v voznem stanju prod m 43-509. NUTRIJO št. 38-40 ugodno prod * (068)23-166. 3 KAVČ REGINA, star eno leto, u( no prodam, v (068)73-020. :1 Isk so po mi 1 Pit ZAHVALA V 59. letu starosti nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON LIPOVŠEK K ladje 2 V težkih dneh nismo bili sami. Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega v takem številu spremili na zadnjo pot, ga obsuli s cvetjem in nam izrekli sožalje, delovnim organizacijam, sorodnikom, sosedom. prijateljem, gasilskemu društvu, govornikoma za ganljive besede slovesa in gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred. Neutolažljivi: vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni je v 51. letu starosti za vedno odšel od nas dragi ALOJZ KUŽNIK iz Železnega pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter nam pomagali v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo dr. Humarju in dr. Žnidaršiču za njuno pomoč, župniku za opravljen obred, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti Zahvala tudi kolektivu ZD Trebnje, Kroju Krka, ŽG-sekciji za vleko vlakov, delavnici Ljubljana-Mostc, SŠGT Novo mesto in OO RK Trebnje ter Cestnemu podjetju Novo mesto — vzdrževanje Trebnje-Ohranimo pokojnega v lepem spominu. Žalujoči |50 KOMADOV rabljenih salonitnih rrfč prodam. Ob Težki vodi 27, c 27-UK' 3011 ■mizarski stroj, tri operacije, si- ^^450 mm, starejši, prodam. c 41-080. ^ 3014 me! DVE OMARI ter komodo in dve toi omarici prodam. ? (068)21-885. cm 2, r rab n. 1 h K prt: Cer kupim JESENOVE PLOHE in deske, suhe, 'im (068 ) 27-104. popoldne in razno ODVAŽAM gnojevko, gnojnico in ?ovanjske odpadne vode itd. Kralj, ina vas 15, Črnomelj. 2909 KNJIGOVODKINJA, upokojena, honorarno vodenje knjigovodstva v cWm sektorju v Trebnjem ali okolici. >č »Udbe pod šifro: ..POCENI«, 2920 ’ ARIJJEM otroke na domu. Oglasite se osebno. Alenka Slak.Šranga 18, Mirna Peč. 2925 ŽIVO MEJO »liguster« dobite na • 25-951 2952 NUJNO POTREBUJEM 3000 DEM posojila za dobo enega leta. Naslov v oglasnem oddelku. 2953 V VARSTVO vzamem otroke, c 28-830. 2954 NJIVO v Gabrju oddam v najem za pet let. « 26-150. 3016 ženitne ponudbe POSTAVEN moški (45 let), ključavničar, z veseljem do dela na kmetiji, želi spoznati žensko s kmetijo. Ostal sam v hiši. Ponudbe pod Šifro: ..KMEČKI SIN« VDOVEC, upokojen, star 70 let, zdrav, nealkoholik, nekadilec, pošten, mladostnega videza, z družbenim stanovanjem, malo vrtička, iščem žensko (vdovo, samsko — sebi primerno), zdravo, brez otrok, staro od 60 do 65 let, za skupno življenje na mojem domu. Šifra: »LEPO Ml POJE KOČEVSKI ZVON«. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil mož, oče, stari oče, brat JULIJ KOČEVAR s Sel pri Semiču II, Semič roc Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so mu podarili cvetje, izrekli sožalje, 1 sosedom, prijateljem, znancem pa tudi za nudeno pomoč. Posebej se ni zahvaljujemo družini Vidmar, dr. Limaniju in govornikoma. Vsem še J enkrat hvala! rol Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 93. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, ded, praded in stric IGNAC ZUPANČIČ Rožni Vrh 8, Trebnje Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje m pokojnemu j Podarili toliko lepega cvetja. Posebno se zahvaljujemo dr. Humarju, ki mu je lajšal bolečine v zadnjih trenutkih življenja. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, gospe Majer za poslovilni govor ter pev-^m in vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 5. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi sinko in bratec BLAŽEK ŠTEFANC iz Predgrada 37, Stari trg ob Kolpi *skreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočus-lv<>vali, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje in darovali cvetje ter ga *4ko številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujejo sorodnikom, vaščanom, DO GG Kočevje-TOZD TOK Ribnica, KOMET Metlika, VVO in OŠ Stari trg ob Kolpi, Športnemu društvu Predgrad in gospodu župniku za opravljen obred. žalujoči: oče Peter, mama Anica, sestra Petra, bratec Andrejček, stara mama, stari oče in ostalo sorodstvo službo dobi ZAPOSLIMO delavca za izdelavo testenin. c (068)42-737. 2932 ZA PRODAJO zanimivega artikla potrebujemo nove akviziterje. Visoka provizija in takojšnje plačilo, c 44-740. po 18. uri. 3003 ZA PRODAJO posteljnine na terenu potrebujem več akviziterjev. Zaslužek dober. Oglasite se v četrtek od 17. do 20. ure na o 85-391. 3004 stanovanja Nikar ne jokajte za mano, !e tiho h grobu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir tni zaželite. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je mnogo prezgodaj, komaj v 63. letu starosti, zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE OVNIČEK z Dolža 41 GARSONJERO v Ljubljani (20 m2) prodam, o (068)26-317, od 17. do 20. ure. 2937 SOBO, opremljeno in ogrevano, oddam dvema dijakinjama. ’« 25-951. 2951 KONFORTNO GARSONJERO v Novem mestu prodam, o 26-422. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podaijene vence in cvetje ter za sočustvovanje v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se sodelavkam S. I. TOB ter podjetju TOB za podarjeni venec. Hvala tudi GD, kije pokojnega z vsemi častmi spremilo na njegovi zadnji poti, posebno pa gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Francka, hčerka Mari z družino, brat Franc z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JANEZA KRŽETA iz Loškega Potoka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki ste nam nudili pomoč, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga s spoštovanjem pospremili k večnemu počitku. Hvala dr. Rusu in sestri Mileni, ujčku Ivanu, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Njegovi: žena Pavla in otroci z družinami ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ADOLF KRAŠEVEC iz Novega mesta. Belokranjska 29 Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega oddelka splošne bolnišnice v Novem mestu, lovski organizaciji za lep pogreb in lovski družini Semič, prijateljem in znancem. Vsi njegovi Žalost, solza, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA V 83. letu starosti seje po zahrbtni bolezni iztekla življenjska pot moža, očeta, tasta in starega očeta ANTONA MOLEKA iz Slamne vasi 19 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in darovali cvetje, govornikom: sosedu Gusteljnu za slovo pred domačo hišo, Ivanu Pezdircu za besede, izrečene pred odprtim grobom v imenu GD, Jožetu Govcdniku za slovo v imenu ZB ter župniku za lepo opravljen obred. Posebno zahvalo izrekamo sosedu Gusteljnu in Anici Vraničar za nesebično pomoč ter dr. Markovcu in medicinski sestri Anici. Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami V SPOMIN JANEZU PROSENIKU iz Trebnjega 17. oktobra je minilo pet let, odkar smo se morali sprijazniti z bolečim spoznanjem, da se ni vrnil v dom, v katerega seje vedno rad vračal in katerega je s takim veseljem obnavljal. Hvala vsem, ki se ga spominjate! Žalujoči: njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre, tele in svakinje MARIJE-MIMI KOS iz Ločne 7 od katere smo se poslovili v torek, 9. 10. 1990, na ločenskem pokopališču v krogu najbližjih sorodnikov in prijateljev, se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožaljaw in darovano lepo cvetje. Zahvaljujemo se Domu starejših občanov Šmihel, g. proštu Lapu za svečan cerkveni obred, č. s. z Rake za spremstvo na njeni zadnji poti. Še enkrat prisrčna hvalh! Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, Ljubljana, Beograd Delo, skromnost in poštenje — tvoje je bilo življenje. Tvoj dom ovila je črnina. v srcih dragih nastala je praznina ZAHVALA VSI. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica AMALIJA SIMONIČ Blaževa mama iz Drašič št. 57 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi kolektivu DO Beti-tozd Metraža Metlika. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred in tov. Plescu za poslovilne besede. Vsem še enkrat Iskrena hvala! Žalujoči: hči Mirna z družino, sinovi Jože, Peter in Pavel z družinami ter ostalo sorodstvo Vedno smo radi te imeli, skupaj v slogi smo živeli, a prišel je kruti dan, ugasnilo življenje je kot dan. ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil dragi mož, brat, stric in svak IVAN MRAK iz Klinje vasi pri Kočevju borec 15. Cankarjeve brigade, rezervni vojaški starešina Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, dr. Jožici Boldanovi in Ljubu Mladenoviču za nesebično pomoč, organizaciji ZB ter govorniku za poslovilne besede Nacetu Krničniku in Jožetu L.etnarju, GD, pevcem, društvu upokojencev, pevcem iz Gabrja, godbenikom in gospodu župniku za opravljen obred. Žalost, solza, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA V 53. letu nas je v težki bolezni zapustil naš najdražji mož, oče in dedek JOŽE BARTOL z Mirne Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter za svete maše in pokojnega v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Za posebno sočustvovanje se zahvaljujemo kolektivu 1MV Mirna, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Žibertu in gospodu Kurentu za poslovilne besede ter pevcem za zapete žaloslinkc, osebju bolnišnice Ljubljana in kirurškemu oddelku bolnišnice v Novem mestu pa za lajšanje bolečin. Vsem, ki ste cenili in imeli radi našega dragega moža in očeta, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija in ostalo sorodstvo Žalujoči: žena Anica, sinova Marjan z družino in Matjaž, ter hčerka Nataša in osulo sorodstvo A2 (2140) 18 oktobra 1990 DOLENJSKI UST Pri Jurčkovih trgali še po starem Zvone Tkalec '*%■ % % h m % t m % % % % % ' % ■% ■% % ■is ■% % s % % ■% •% % % % % % % * t *s % % % Uk ** \ Da se marsikaj ne da narediti ali se ne izplača, je velikokrat slišati iz ust ljudi, ki so preobjedeni vsega dobrega. Da pa so mnogokrat pomembnejši od finančne plati dobra volja, zagnanost, široko srce in ne nazadnje tudi organizacijska sposobnost, je dokazal in še vedno dokazuje Zvone Tkalec iz Sadinje vasi pri Semiču. Čeprav se je v domače kraje vrnil šele pred šestimi leti, so le redki v okolici, ki ga v tem času ne bi spoznali skupaj z vsem dobrim, kar je storil za Belokranjce. Zvone je kot šestnajletnik odšel z domače Brezovice pri Črmošnji-cah ter v Ljubljani in Grosupljem, kjer je živel, veliko naredil za tamkajšnje ljudi. Ko pa se je kot invalidski upokojenec vrnil v Belo krajino, je čutil moralno dolžnost pomagati tudi svojim rojakom. Priložnost se mu je ponudila, ko je pred tremi leti postal najprej član pokopališkega odbora za pokopališče pri sv. Roku v bližini Semiča, pozneje pa njegov tajnik, blagajnik in gonilna sila tega odbora. Ko so takrat sprejeli program dela do leta 1995, ki je zajemal gradnjo mrliške vežice ter vodovoda in elektrike do pokopališča in ureditev okolice, se jim je zdela uresničitev vsega tega v oblakih. In vendar so vsa dela letos že končana. Nemalo je bilo pohval na račun zaslug, kijih pripisujejo Tkalcu, ki pa jih, skromen kot vedno, vztrajno zavrača. »Pohvala je le obveznost za naprej in če že komu pritiče, je to pokopališki odbor. Zame je velika zah vala že, da mi ljudje zaupajo, predvsem pa sem vesel, da sem bogatejši za spoznanje, da so prebivalci okoliških vasi zares ljudje z veliko začetnico,« se izogiba laskanju Tkalec, priznava pa, da je moral prav zaradi svojega humanega dela požreti tudi marsikatero grenko, čeprav tega ne ve nihče od krajanov. Pred njimi ni želel razkrivati problemov, spodbujal jih je raje z uspehi. Teh pa ne bi bilo zgolj s prispevki, ki so jih dali za ureditev pokopališča lastniki 124 grobov, če se ne bi Zvone sam odpravil prodajati sveče na žegnanjih po fari. Medtem ko so s prispevki zbrali 6 tisočakov, pa je Tkalec sam v dveh letih s prodajo zasluži! 21 tisočakov. Pri tem seveda zase ni odtegoval nikakršnega dobička, prav nasprotno, mnogokrat je iz lastnega žepa pristavil kak dinar. Ko bodo ob dnevu mrtvih mnogi stopali po lepo urejenem pokopališču pri sv. Roku, prepričani, da je delo odbora končano, pa ho Zvoneta žrla misel, kako to, da jim pri krajevni skupnosti tudi po treh letih prošenj še ni uspelo raši-riti pokopališča, na katerem ni niti za en nov grob več prostora. »Ljudje prihajajo k meni z željami, da bi bili pokopali na našem pokopališču, sicer, pravijo, jih bom imel na vesti. Tega pa si ne želim. Ne le zaradi tega, ker nisem kriv, če so vse moje prošnje za ra-širitev na krajevni skupnosti naletele na gluha ušesa, ampak tudi zato, ker se mi vsak smili in raje privoščim dobro drugim kot sebi,« potarna. Da govori resnico, vedo tudi številni člani društva invalidov iz Novega mesta. Vesel in ponosen je, da lahko kot tajnik društva pomaga lem revežem. Dela iz usmiljenja in tako rekoč skoraj zastonj, saj ne more zavrniti prošenj za pomoč. »Nikoli nisem v srcu občutil sovraštva do nikogar, ljudje moramo drug drugemu odpuščati. Med nami naj vlada spoštovanje in prijateljstvo in vesel sem, da prav tega med Belokranjci ne manjka,« pravi Zvone Tkalec o tem, kaj ga osrečuje. M. BEZEK-JAKŠE % % Trgatev je bila včasih največji praznik na Dolenjskem — Za domače so vedno delali pikolit — Danes je obiranje le eno delo več v vinogradu — Pri Brcarju HOM NAD ŠENTRUPERTOM Včasih so na Dolenjskem trgali šele o sv. Tereziji (15. oktobra). V dobrih starih časih so vinogradi imeli stražarja, kije grozdje stražil pred ptiči in drugimi tatiči. Stražarja so plačevali v denarju in vinu. V zorečih vinogradih se je včasih streljalo iz majhnih topičev, ki so jih napolnili s pol kilograma smodnika. Pa ne zato, da bi preganjali ptiče, temveč zato, da bi oznanjali trgatev. Ta je še danes za preprostega Dolenjca največji praznik in najlepše opravilo. Cesto so s topovi streljali kar med trgatvijo, češ naj vsi vedo, da trgamo. Daje bil to nekdaj res praznik, seje videlo tudi po prehrani, ki so jo za to priložnost pripravili obiračem. Marsikje je zacvilil prašič, pri manj premožnih pa je bila za to priložnost na mizi vsaj PEVCI TUDI TRGAČI — Veselo je bilo minulo soboto v vinogradu Petra Br-carja na Homu. V vinogradu na strmem pobočju Ukemberga je bilo več kot trideset trgačev, ki so jim ton dajali pevci moškega zbora Tabor iz Cerknice. Med trtami je bilo zato večkrat poleg vriskanja slišati tudi ploskanje. Na sliki: »koncert« zbora med odmorom, ko so obiralci čakali na kosilo. V ospredju na levi tudi šahovski velemojster Bruno Parma. (Foto: J. Pavlin) Kobile kot ponudba turizma »Reja kobil le zaradi ljubezni je draga stvar« METLIKA Franci Kremesec iz Metlike se spominja, da so imeli njegovi starši vedno pri hiši vsaj enega konja, /ato ni čudno, da seje že kot otrok navezal na le živali. Bolj načrtno pa seje začel z njimi ukvarjati pred šestimi leti. ko je pripeljal k hiši plemenskega žrebca. Po treh letih pa seje raje odločil za konjerejo, saj se je takrat prodaja žre-bičkov še kako splačala. Kilogram žive teže žrebeta je namreč veljal kar dvakrat več kol kilogram telička, danes pa je. cena žrebetu za 10 din manjša kol teletu. »Če ne bi imel takšne ljubezni do konj, ne bi bilo v hlevu niti enega repa več. Tako pa vztrajam naprej, tudi v upanju na boljše čase. Imel sem celo po štiri kobile in tri žrebeta, sedaj pa so mi ostale le tri kobile; dve navadni kmečki ter ena rodovniška, športna. Razmišljam pa že, da bi se povezal s kakšno kmetijo, kjer bodo razvijali kmečki turizem, ter dopolnil njen program s turnim jahanjem in vožnjo z zapravljivčkom.« načrtuje Franci. Čeprav je v Beli krajini le nekaj zanesenjakov. ki se ukvarjajo s konji, pa je v belokranjski konjeniški klub včlanjenih več kot 100 članov, med njimi mnogo podpornih. Klub je letos že drugič pripravil konjeniško dirko v Rosalnicah pri Metliki, na kateri so se pomerile tudi Kremeščeve kobile. M Ed belokranjskimi toplokrvnimi konji je njihova kobila Suzi s Francijevim sinom Francijem zasedla 3. mesto. Tako. kot so Kremesci že rodove nazaj navajali svoje potomce na konje, se temu ni izneveril tudi Franci, kajti sin že hodi po njegovih stopinjah Kljub dragi reji in pičlemu zaslužku Kremesec pravi: »Naj bo kakor koli že, konji bodo vedno pri hiši!« Ne samo zaradi velike ljubezni, tudi zato. ker spoznava, da sin čuti do teh živali enako kot on. se jim Franci ne bo nikoli odrekel. M. B.-J. Halo, tukaj bralec »Dolenjca« Kdaj j bo telefon v obeh Suhorjih? — Sporni telefoni — dvojčki v Žužemberku Kdo ve, kdaj bo mir — Ali je ki..* Ali je kriva kabelska? — Zraven še davek za JLA Prejšnji četrtek je dežurni novinar prejel deset klicev. Z one strani žice so v uredništvo sporočili nekaj napak pri pošiljanju Dolenjskega lista na hišne naslove, izrekli kritike na rovaš družbenih razmer in razkrili nekaj bolj ali manj stalnih problemov. Kdaj bo v Dolnjem in Zgornjem Suhorju pri Vinici telefon, je zanimalo enega tamkajšnjih domačinov. O tem smo povprašali v Podjetje za PTT-promet v Novo mesto in tam zvedeli, da je na omenjenem območju omrežje zgrajeno že precej. Da ni v večji meri, so med drugimi krivi tudi proizvajalci telefonske opreme, ki še niso dobavili vsega materiala, čeprav je že plačan. Res pa je tudi, so rekli na PTT, da so v Vinici šele pred kratkim zgradili prostor, kamor bo pošta vgradila aparature. Letos se še ne bo dalo končati napeljave telefona v Suhorjih. Telefonske aparate naročnikov bodo mogoče začeli priključevati na oamrežje drugo leto v januarju. Na pošti so še pohvalili črnomaljski izvršni svet, da si zgledno prizadeva pri razvoju telefonije, in predlagali Suhorčanom, naj se glede telefona obrnejo na vodstvo svoje krajevne skupnosti. da imajo v Žužemberku telefone dvojčke, če pa jih je pošta postavila, bi morala o tem poprej obvestiti naročnike. Lahko, da je pošta z montažo dvojčkov kaj zaslužila, je domneval. Na pošti v Novem mestu so nam povedali, da naročnikov o montaži telefonov dvojčkov sicer niso obveščali, da pa so s tem bili seznanjeni pooblaščeni predstavniki KS Žužemberk, saj so bili dvojčki predvideni že v sporazumu med KS in Podjetjem za PTT-prOmel. Na pošti zanikajo, da bi kaj zaslužili z dvojčki, in poudarjajo, da bi za omrežje brez dvojčkov Zu-žemberčani plačali dosti več, kakor so dali za sedanje. V Kristanovi ulici v Novem mestu je strašljiva tema, smo zvedeli po telefonu. In še bo, dokler bodo ljudje tako vneto in nezadržno razbijali luč na Znanče-vem mlinu, ki jo imajo tam za razsvetljavo klanca, so menili potem v Elektru. Kot edino rešitev, Elektro predlaga, naj se krajevna skupnost odloči za gradnjo javne razsetljave z žarnicami na 10-metrskih kandelabfih. Na parkirišču pri pokopališču v Loč- ni so zmeraj tovornjaki, je potožila No-vomeščanka. S tem smo seznanili novomeški občinski sekretariat za urbanizem in varstvo okolja. Ukazal bo postaviti tablo z ustrezno prepovedjo, toda dvomi o uspehu, češ če šoferji parkirajo tam tovornjake zdaj, ko sp na parkirišču jasno označena mesta za osebna vozila, jih bodo nemara tudi potem, ko bo tam pokončna tabla«. Torej zgodba o psih in karavani, bi nemočno zaključili. V Ulici Majde Šilc v Novem mestu stanovalci sprejemajo zelo slabo televizijski signal zagrebške in ljubljanske televizije. To se jim dogaja posebno zvečer, odkar imajo v bloku priključek na kabelsko televizijo. V novomeškem področnem centru ljubljanskih »Oddajnikov in zvez« so to vzeli na znanje. Bodo pogledali. Koliko bi lahko bila pri tem kriva »kabelska«, nismo izvedeli, ker je bil pristojni Marjan Hribernik takrat ravno odsoten. Stanovalci ga lahko pokličejo na telefon 24-473. I ranci Kremesec z rodovniško kobilo Suzi MIS DISKOTEKE V ČRNOMLJU ^ ČRNOMELJ V črnomaljskem Gradu bodo v soboto zvečer, 20. oktobra, izbirali miss diskoteke. Najlepša bo za nagrado prejela Kompasovo potovanje v Benetke. Lejroto spremljajte v živo! PLANINSTVO V KOČEVSKI REKI Z zvezi s telefonom se je oglasil tudi Žužemberčan. Po njegovem je narobe, Slcnenija L Moja dežela. Halo, tukaj Dolenjski list! Novinatjt"Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (U68) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad j prisluhnil. LOKOSTRELCI ZA NAGRADO HOTELA GRAD OTOČEC NOVO MESTO — Triasport-Slovenija Archery prireja v sodelovanju s Krko-Zdravilišča oziroma hotelom Grad Otočec lokostrelsko tekmovanje v disciplini animal rounde. Tekma bo v soboto in nedeljo. 20. in 21. oktobra, na Otočcu; lokostrelci in lokostrelke v treh kategorijah (člani, mladinci in pionirji) se bodo pomerili v streljanju na živalske tarče. Oddati bo treba vsak dan dvakrat po 30 strelov. Neki državljan je bil ogorčen. Zakaj moram pri plačilu elektrike plačati še davek za JLA, je vprašal potem, ko je pogledal na pravkar prejeti račun za elektriko. Nismo vedeli, kam vprašati, če bi armadne vrhove, mogoče niti ne bi imeli časa, ker se morda še ukvarjajo z »obrambo« objektov na Linhartovi. Nekdo je predlagal, naj bi javnost zvedela za vsakršne nesposobne direktorje, za »rdeče« in za druge, da se ne bi nobeni selili z enega položaja na drugega in delali škodo. M. LUZAR KOČEVJE — Na pobudo Planinske zveze Slovenije bo danes, 18. oktobra, v Kočevju sestanek o izkoriščanju donedavnega zaprtega območja Kočevske Reke za potrebe planinstva. Na njem bodo predstavniki Planinske zveze Slovenije predstavili tudi nekaj svojih zamisli in načrtov o planinskih poteh na tem območju. GOBARSKA RAZSTAVA ČRNOMELJ — Gobarska družina Novo mesto in OŠ Mirana Jarca Črnomelj bosta pripravili razstavo gob, ki bo 19. in 20. oktobra v prostorih OŠ Mirana Jarca v Črnomlju. Razstava bo odprta oba dneva od 8. do 18. ure. Na -ogled bodo gobe, ki jih bodo gobarji nabrali v Beli krajini. pečena kokoš. Trgale so praviloma ženske, fantje pa so navadno nosili grozdje v brentah. V rokah so nosili palico, na katero so zarezovali črtico vsakič, ko so stresli v kad. Grozdje so včasih zdrešali, ga tolkli s kiji in koli pa tudi po njem so hodili. Poročilo, napisano pred 120 leti, pravi, da kmetje v kadi z »očejenimi nogami« grozdje pohodijo. »Juha se podzajemlje, skozi rešeto precedi v čeber in brž v sod znosi. Kar na rešetu ostane, se spet v kad vrže in pretkači. Juha se pobere, tropine pa se z vodo prelijejo in potem sprešajo. Pijača je za spomladi in seji pravi pitjot ali pikolit (vin piccolo). Tako je bilo včasih, kako pa je danes? Poznih trgatev na Dolenjskem skorajda ni več. Vinogradnik nikomur več ne verjame. Klopotcev, ki bi odganjali ptiče, ni več slišati, tudi čuvajev s puškami ni videti, vsakdo potrga takrat, ko se mu zdi. Letošnja trgatev na Dolenjskem je trajala dober mesec dni. Trgatev ni več pravi praznik. Marsikje potrgajo tiho, brez rompa in pompa, vriskanja in petja skorajda ni slišati več. Pa se še najdejo takšni, ki imajo trgatve še po starem. To soboto je bilo živo v vinogradu Petra Brcarja, predsednika društva dolenjskih vinogradnikov, v vinski gorici Ukemberg na Homu. Da bi bilo veselo, je med trgače poklical kar moški pevski zbor Tabor iz Cerknice, ki je pobraten s pevci trebanjskega okteta. Bilo je še 30 drugih. Tudi šahovski velemojster Bruno Parma je bil med njimi pa Micka iz Nebes, sorodniki treh generacij in še drugi. Jurčkova zidanica na visokem Homu ima na vratih letnico 1852 in je prav gotovo najstarejša v tamkajšnjih hribih. Prav toliko let je stara preša s kamnitim vretenom. In v soboto se je že vrtela. Obrali so 4000 trt, tisoč izbrane sorte rizling pa je vinogradnik Peter pustil za pozno trgatev. Te trse bodo obirali sredi decembra. »Letina je izredna in po kvaliteti ji že dolgo ni bilo enake. Nekaterim sortam bo sicer treba dodati nekaj sladkorja, bo pa ta količina veliko manjša kot prejšnja leta,« je povedal. Na koncu zapišimo, da je iz Jurčkove zidanice še dolgo v noč odmevala slovenska pesem in glas harmonike. Pa tudi prašička so imeli na mizi, spekel gaje priznani mojster za odojka Franc Mas-nik, ki je prišel nalašč zato s Tolstega Vrh:l- J. PAVLIN NEVARNA VODA KOČEVJE, RIBNICA Hy-drovod Kočevje-Ribnica je v ponedeljek in torek opozarjal občane, naj ne pijejo vode iz zajetja v Bla-tah, ker ni primerna. Direktor Hy-drovoda Janko Veber je v poslovni izjavi za DL povedal, daje do onesnaženja vode prišlo v ponedeljek zvečer. Vzrok za to še ni znan, domnevajo pa, daje prišlo do večje porušitve pod zemljo, zaradi česar se je voda močno skalila. Vodo iz zajetja Blate so prenehali dovajati v vodovod Kočevje in Ribnica. Za Kočevje jo zdaj črpajo iz globinskih zajetij pri Slovenski vasi, za Ribnico pa iz globinskih zajetij pri Sodražici. Motnost vode seje v torek nekoliko znižala, vendar bodo črpališče v Blatah uporabljali šele, ko bodo analize vode pokazale, da voda ni več oporečna. CVETOČA PALMA — Angel Pečnik s palico kaže na cvet vrtn palme, ki jo s sinom skrbno nege jeta že 5. leto. Letos bosta prvi pognala cvetova, kar je mend precejšnja redkost, zlasti za t« podnebje. Cvet, dolg kot koruzni strož, naj bi cvetel 14 dni. Po c vel tu ostajajo nekakšni sadeži v obl" ki banane. Angeli je poleti pri; livanju palme pridno pomag; 9-letna vnukinja Mojca. (Foto: P*) «• , Cvetoča palmi Cveti pri Pečnikovih KAMENICA — »Kot bolnic M. T. skleroze gojim vrtno palmi ki mi bo letos z 9 lepimi peresi c vi tela.« Tako je zapisala pred slabit mesecem 59-letna Angela Pečniki Kamenice pri Krmelju in nas hkral povabila na njen dom, da bi si ogli dali to zanimivost in morda pC kramljali še o čem. In resje Angela, ki soji to bole zen (multiplesklerozo) ugotovil pred 12 leti, prej pa sojo zdravili t Q drugo boleznijo, ker pač ni bil< prave diagnoze, vesela sleherneg ! obiska. T udi poštarja, čeprav ji je t j' ravno med našim obiskom prinesi položnice za plačilo elektrike. Zifl ljenjska usoda je pač nanesla tako da sta Angela in njen 34-letni sil Jože. s katerim živita v slogi skupnem gospodinjstvu, mnogo pre zgodaj ostala brez zakonskih part leg na: gos mu nerjev. Bolezen in smrt pač ne izb’ si. rafti m tal/rv izv Uil/s nrimaf l “ rata, in tako je bilo v primer Pečnikovih. Vdovca sta na neki ns čin našla morebiti tolažbo tudi v! večji skrbi za številno cvetje in okc lico hiše. Angela pa se kratkoča: tudi s prebiranjem Dolenjskega ' sta, na katerega je naročena že do ga leta. Še danes se s hvaležnostj spominja knjižne nagrade naše hiš zanjo kot novega naročnika. Je rl kla, da je žarek sreče posijal tur nanjo. P.f Pa. ma slei za 14 kri dat bre gos torkovim nadaljevanjem pa je treba odS žiSl ti dvesto din. & studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvice ANICI KAPLAN iz Dobrniča. Čestitamo! Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je ta teden takšna: 1 (3) Trgatev DOLENJSKI FANTJE 2(1) Mama, danes praznuješ — ANSAMBEL I. PUGLIA 3 (4) Za rojstni dan in god — ANSAMBEL F. MIHELIČA 4 (2) Klic domovine AVSENIK 5 (8) Moje dvorišče - VESELI ZASAVCI 6(10) Cas beži — ANSAMBEL T. HERVOLA 7 (5) Polka za staro in mlado — VESNA 8 (6) Ljuba naša Slovenija — ANS. L. LESJAKA 9 (7) Planinski pozdrav — RUŠEVCI 10 (0) Srce, ne joči več — ŠTAJERSKI VRELEC Predlog za prihodnji teden: Pozabljene poti FRANC KORBAR Glasujem za: sku nor No na no' im; za ZA BODOČE MOJSTR IKEBAN OTOČEC — Pred durmi je dan t K( tvih, pa tudi novo leto ni več daleč, to sta priložnost, ko ne gre brez ikeban, svoji želji lično spraviti skupaj raznovi no cvetje se lahko za malo denarja naul na tečaju, ki ga bo prihodnji teden v oK kem Garniju vodila Bcba Murn. V pd deljek se bo tečaj začel ob 17. uri, prijt sprejemajo v hotelski recepciji, skupi ob po: Pol vel Si Pa obi ko: det vla tvi let to Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto RAZSTAVA LJUBLJANSKIH MAČK NOVO MESTO Felinološko društvo iz Ljubljane v sodelovanju s sekcijo v Novem mestu pripravlja razstavo pasemskih mačk v soboto, 20. oktobra, med 10. in 18. uro v telovadnici osnovne šole Grm Obiskovalci bodo lahko videli najlepše primerke mačk vseh pasem, dobili pa bodo tudi razna navodila o nakupu, vzgoji, boleznih in prehrani mačk • • •kozerija •••••••••••••••••••••••• NENADOMA NEPOTREBEN POKLIC Pa sem na cesti! Si preveč čvekal? Ni mi v navadi govoriti zoper oblast. Zameril si se vodilnim. Odpade. Preveč intimen si biI z direktorjevo tajnico, kaj? V zakonu sem srečen. — Vem: zlorabljal fi položaj. Ne. Menda nisi krade!? Sem podoben lopovu? — Zdriblali so te tisti z občine. Ne bodi smešen. Tone. Službeni avto si uporabljal za zasebne opravke. Nemogoče, nad službenim avtom smo imeli strog nadzor. PonarejaI si listine. — To je preveč enostavno. — Na delovnem mestu si popival. — Prosim? , — Nisi hotel na zdravljenje, pa so te dali na čevelj. — Pijem v glavnem sokb. — Zamujal si službo. V dvajsetih letih niti enkrat. — Si pa prej odhajal s posla. Na sestankih sem včasih ■sedel tudi do osmih zvečer. . — Službeni telefon si uporabljal za telefoniade po tujini. To bo. — Pa ni. — Namesto da bi, sede! v pisarni, si veseljačil po gostilnah. tretiral sijih. — Še ena napačna ugotovitev! — Zalotili so te, kako spiš za pisalno mizo. — S spancem se ne morem pohvaliti. Celo v postelji slabo spim. — Le kaj bi potem bilo? Nekaj veliko hujšega, Tone. — Izdavi, lepo te prosim. — V Hitrotkalu. iz katerega so me vrgli na cesto, sem bil sekretar samoupravljanja. TONI GAŠPER/Č