Gospodarske stvari. Gnojimo sadnim drevesom! M. Marsikdo si vsadi kako saduo drevo ali potem mu do drevesa ni ve6 dosti niar, ampak prepusti ga večjidel saniernu sebi in dobri sreči. Navadno se saduemu drevju ne gnoji, ali pa, če se mu že guoji, zgodi se to včasih napačno, včasih premalo, včasih preved. Res je, da sadna drevesa tudi nepognojena včasib lepo rastejo in dobro obrodč. Večjidel je pa to le tam mogoče, kjer je tako imeuovana deviška zemlja, t. j. kjer prej še ni stalo drevo. Ako se pa sadna dievesa ua mesta posajajo, ki so bila po dolgoletnih starih drevesih že do dobrega izsesana, tako mora gaoj zemlji odvzete mofii zopet povrnoti, ako gospodar neče, da mu poBajena drevesa le bolj hirajo in le slabe iu pičle obrodke prinašajo. Ako so sadna drevesa po preobilnih in premuogih obrodkih ob moč prišla, ali pa če razpihnjeno cvetje v zreli sad razviti ne morejo, tako je brez dvotnbe guoj tisti pomoček, ki oslabljenim drevesom zdravje in rodovitnost povrne. Prašanje je, kako se gnoji in s čim? Mnogokrat se prigodi, da se napačno gnoji, u. pr. daje se črstva gnojnica ali črstvi gnoj neposredno blizu drevesnih korenin. Z tem misli marsikdo, da drevesu kdo ve koliko dobroto skaže, in vendar, ker 60 korenine najbolj občutljiv del celega drevesa, je nasledek takeinu gnojenju pri peščenem sadju dostikrat rak, pri koščičneni pa amolni tok in tako dostikrat pogin najlepših dreves. Dvojne so branivne ali rodeče snovi, ktere se po koreninab sadunosnim drevesom dovažajo: organične in neorganične. Kdor boče, da drevesa bolj v les ženejo, kar je pri takih potrebno, ki so po mocni rodovitnosti ali pa slabem gleštanja v rasti zaostala in opešala, takim se mora podati gnoj, v kterem so organične 8novi. Kdor pa hoče od dreves obilen obrodek, mora gledati, da imajo drevesa dosti mokrote in pa gnoja z organičnimi snovimi, ako je namreč že v zemlji toliko neorganičnih kolikor jih je za popolen razvitek sadu potrebno in za lesuo rast zadosti. Organični gnoj iz živalstva ima posebno dosti gnjilca v sebi in v tak gnoj se smejo porabiti: meseni odpadki, dlaka, perje, strojarski odpadki roženo rezanje, parklji, kosti, volne cunje, odpadki iz limarij in milarij (žajfarij), človeški in živiuski izločki itd. Te snovi se morajo v zrezanem ali zdrobljenem stanju, koščena moka najbolje z žvepljeno kislino polita ali pa, z gipsom in prstjo na kupe zmetana, rabiti. Jako dobra je kri in scavnica žirinska, ker ima mnogo amonijaka v sebi. Te snovi se inorajo vendar z 2—3 deli vode zredčiti, predno se rabijo. Bolj slabe so organične snovi iz rastlinstTa. Te imajo več oglenca v sebi. Tu sem spadajo : leseni odpadki, žaginje, rezanje, čreslo, ogleni prab, smetje, listje, plevel, vrtnarski odpadki, drn, saje, šotino drobirje itd. Leseni pepel je posebno bogat na kaliju in zato za izsesana, na kaliju revna zemljišča izvrstno gnojivo. Najboljše kaže pepel z tekočim gnojem pomešati in potem rabiti. Predno se pa gori naštete tvarine rabiti morejo, jih je treba tudi pripraviti. To se zgodi, ako se plastoma na kupe zložijo, večkrat z gnojnico ali pomijami polijejo in potem med letom prekopljejo in premečejo. Kajti tak kompostni kup potrebuje leto dni do Bvojo godnosti. Tako obdelan in pripravljen kompost je izvrsten guoj za oživljenje izsesauib zemljišč, drevesnib, cvetličnib in zelenjavnih vrtov. Gnojila iz rudninstva so neorganična namreč vse prstovine in solne snovi, ki rastlinam hrano podajajo, kakor: apno, gips, droben kremen, cestno blato, premogov pepel itd, Ako je zemlja težka, se mora taka zmes prejšnemu kompostnemu gnoju pridjati; ako je pa zemlja labka, se ji pridene ilovica. Orneniti je še treba, da vsa gnojila le takrat pravo korist in basek imajo, akoje v njihovo razkrojitev potrebne vode zadosti. Na lahkem zemljišču se bode kompost pomešan z ilovato težko prstjo, kakor tudi z govejim in svinjskim gnojem dobro prilegel, na težki zemlji pa gnoj oi perutnine, ovac ali konj bolje stori. Tudi kompost i« lahke, peščene apnene prsti dobro dene. Koliko je treba drevesn dati, to se ravna po njegovi starosti in po prejšnem obrodku. Navadno se jemljete 2 — 3 samokolnice ali grodi komposta, ali pa 3—5 škropiluic gnojnice ua jeduo drevo, ki je v popolni rodovitnosti. Tekoči gnoj se najbolj prileže spomladi, ko vee začinja gnati ali pa poleti med kositvijo in žetvo. 0 tem času ne deluje samo na viseči sad, ampak tudi na razvitek rodovitnib popkov za prihodnje leto. Nikakor pa ni treba leto ua leto gnojiti; zadosti je, ako se le v vsakih 2—3 letib z tekočim gnojeia gnoji. Sena ter tje narejajo za pognojenje sadnnosoib dreves neko posebno gnojnico. Zato vzamejo prepereli hlevni guoj, ki pribaja od različne živine. Ta se pomeaa z 3 deli vode in vse to se pnsti v kadeh ali jamah vreti 48 ur, če je toplo, 72 ur, če je mrzlo vreme. Ta gnojnica se potem še z vodo poineia in tako drevju podaje, da se po 50 centimetrov globoke luknje v zemljo naredč, ki aaravnost do dieveanib korenin peljejo in v kteie se potern imenovana tekočiua vliva. Drevo dobiva po velikosti svoji 5—10 akropilnic. Da so pa guojivne tvarine ne morejo izkaditi v zrak ali vzpubteti, se morajo laknje, ko so se z gnojno vodo nalile, brž pokriti. Za pokrore so najpriležnejši kosi drna, ki se v primerni velikosti izrežejo iz drna. Ako se tej gnojnici še lesni pepel ali koščena moka primeša, tako je vspeb njenega gnojenja še boljši, ker se takemu gnojivu več kalija in fosforove kisline prida. Omeniti je se treba, da se na tak način le peščenemu sadneinu drevju gaojiti sme. Pri koščičastem drevju se ta gnoj ni dobro skazal. čreanje, slive, itd «e rajši in vspešnejše z gašenim apnom gnojijo. Zemija starib sadunosnib vrtov se večjidel z velikim vapehom na ta-le način okrepča in poživi. Ako je drevje t pravi daljavi vsakaebi po vrsti sajeno, tako se zemlja med vrstama za 1 ^/3 metra od dieves prekoplje in v ti prekopani zemlji se 3—4 leta zaporedoma krompir, repa, kapus itd. sadi. Ti ogoni se morajo pa vsako leto dobro pognojiti. Vpeljati se more tudi tak kolobar, da se po. njem vsaka 2—3 leta vsaj jeden tak ogon obdela potem pa zopet v travnik za košnjo pnsti. Tako obdelan kos saduuosnega vrta dobi potem novo življenje in zamore zopet veliko let obilen obrodek prinašati. Petrolej je dobra re8, pa tudi nevarna neopaznim ljudem. Dogodilo se je nedavno blizu Karlovca na Hrvatekem, da je neki seljak nosil petrolej v počeui posodi tako, da si je obleko, zlasti blače zmofiil. Seljak na to ni pazil in boteči nažgati fajfo potegne z žvepleno šibico ondi, kder so bile hlače od petroleja mokre; šibica se vžge, ali od nje tudi petrolej in hlače< v par trenutkib bil je ves človek v ognju ter je po strašnih mukah umrl. — Neki mestjan v Desavi na Nemškem se je bil v prst^ inočno vrezal in slučajno polil z petrolejem. Čeravno je brž rano trdno pobrisal — bilo je vendar prepozno; strašna bolečina se ga loti, zdelo se mu je, da vsa roka gori in pozove zdravnika. Ta pa brž spozna, da si je nesrečnik z petrolejem vso kri zastrupil, zdravnikovo prizadevanje ni pomagalo nič, v 3 dnevih bil je mrlič. Dakle pozor, ako je kdo ranjen pa ima z petrolejem opravka. Sejmovi. 30. nov. pri sv. Andrasu v slov. gor. v Svičini, v Vržeju, v Rogacu, na Bizeljskem