lAsi 6*6'
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in , z» ene kvatre 1 gold. in 4o kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še % gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Sodniška vravnava na Koroškim.
26. Julija je poterdil svitli cesar predlog ministra pravice zastran sodniške vravnave na Koroškim. Kakor slavjanski časopisi pišejo, so vsi austrijanski Slavjani — živ in vesel dokaz bratovsko ljubezni in slavjanske vzajemnosti ! — težko in želno pričakovali to važno, pa tudi težavno delo nevtrudljivega in slavnega gosp. ministra Dr. Bacba. Vsaki pravi Slavjan ja z žalostnim sercam gleda na svoje slovenske brate na Koroškim, na mile Slovence, že sto in sto let zanemarene in potlačene , po nemških šolali in uradah poptujčene in ponemčane, in sedaj po novej ustavi od drugih slovenskih bratov nemilo odceplene in ločene; vsaki pravi Slavjan, pa tudi vsaki pravični Nemec je terdno pričakoval, da se bo saj pri vravnavi novili sodnišč na Koroškim, kolikor je mogoče, na narodnost gledalo. V drugih kronovinah se je to lepo in zvesto zgodilo ; poglejmo, kako je to v koroškej krono-vini, pretresimo obširnej predlog gosp. ministra Bacha zastran sodniške vravnave na Koroškim !
„Obljudenje Koroške kronovine v številu 311,340 duš obstoji iz 2/3 Nemcov in '/3 Slovencov , od kterih pa veliko tudi nemško razumi in govori." —
Po letašnjih šematizmih Kerške in Lavan-tinske škofnije šteje cela Koroška 333,487 duš in 358 far (žup).
Med župaini je jih 120 čisto slovenskih z 112,059 dušami; 6 namešanih z 6,605 dušami, 11 od Slovencov obdanih otokov z 19,151 dušami.
Ako se v namešanih farah polovica, in v ponemčanih otokih tretjina duš Slovencatn prišteje kar gotovo ni prenapeto, dobimo na Koroškim 121,745 Slovencov!
Od teh veliko tudi nemško razumi in govori, pa vender nikar toljko veliko, kakor so nemški in ponemčani uradniki povedali in izkazali, in kakor gosp. minister morebiti misli. Stavimo, da jih zna med tirni Slovenci 6 — 8 tavžent gladko in književno, in 12 do 15 tavžent pa čaklaje in domače po nemško govoriti, kaj pa so uni sto tavžent? So ja za božjo voljo tudi austrijanski deržavljani, kterim je tudi po ustavi narodnost zagotovljena in jezik. Alj se ne motimo, so ministrove besede : „od kterih veliko tudi nemško razumi in govori," žalosten dokaz, da nam ni treba pričakovati in se veseliti slovenskih urad. Pa lepo se zahvalimo za tako v 5. ustave izrečeno enakopravnost vsih narodov, da se bo v kanclije uvedel tisti jezik, kterega le sami nemški uradniki, grajšaki, kupci in drugi tako imenovani „omikani" razumejo in govore; — mi zastopimo vsim narodam zagotovljeno enakopravnost tako le, da se v cerkvo, v šolo in v urad vpele tisti jezik, kterega cel narod in tudi večidel tistih „omikanih" razumi in govori, — mi terjamo za enakopravne Slovence slovenski jezik v cerkvi, šoli in v vseh uradih „Das Ministerium, so besede bivšiga ministra znotrajnih in navka g. grofa Stadiona, das Mini sterium versteht unter der Gleichberechtigung der Nationalitaten, dass man der einen Nationali tat das, was ihr gebiihrt, in derselben Weise ertheilt, wie der andern, folglich mit Anwen-dung auf Galizien (Karnthen), dass man der
ruthenischen (slovenischen) Nationalitat in den-jenigen Kreisen, die von ihr bewohnt vverden, ebendasselbe und in gleichem Masse zu Theil vverden lasse, was man der polnischen (deut-schen) in dem Gebiethe, vvelches ihr ange-hort, zugesteht." —
»Slovenci prebivajo večidel na bregih Drave; tode terdna meja po jeziku se ne da ustanoviti , ker nista oba naroda ne po zemljopisu ne v kupčiji ločena."
„Die Slaven (auch Wenden, "VVindische genannt) piše nemški J. Wagner v svojej knjigi: „Das Herzogthum Karnthen" str. 48, die Slaven bevvohnen beynahe den ganzen siidlichen Theil am rechten Ufer der Drau und selbst einige Strecken jenseits derselben. Ilire Granze bleibt immer nordlich der Haupt-strasse von Villach bis Lavamiind und Un-terdrauburg, und ist in den verschiedenen Landestheilen von einer Viertelslunde bis an zwey und drey Stunden von denselbcn ent-fernt. Ani nordlichsten erscheint sie am He-lenenberge (3 ure od Celovca, in 5 od Drave), als Hauptvvendepunkt."
Do sedaj terdna meja med Slovenci in Nemci sicer ni ustanovljena, pa vender se pri dobrcj in okritoserčnej volji lehko ustanoviti da, ravno tako lehko, kakor na Štajerskim, kjer je ta reč hitro in brez vse smešnjave rešena bla na slavo deželnega zbora in na Dunaj poklicanih poverenih možov ter na srečo Štajerskih Slovencov. Kdor jišče, tudi najde, — jiščimo mejo, in jo bomo našli; našli bomo skoraj skoz in skoz visoke gore in naravne meje, kakor je blo že dostibart v nemških in slovenskih časopisih, knjigah in zemljovidih povedeno in pokazano: „habent aures, et non audiunt, — habent oculos, et non viilent." — Narodnost in jezik kupčijo in terštvo nobene dežele ne motita in tudi ne podpirata; alj bojo koroški Slovenci od Nemcov ločeni in v posebni slov. krog združeni; — alj bojo Slovenci slov. šole in urade dobili itd. to je mende zastran kupčije vse jedno: vsaki, bodi si Slovenc alj Nemec, preda, kar, in naj drajši ko more, in kupi, kar potrebuje za naj boljši kup, ko more. Ker je pa kupčija od g. ministra omenjena, ker nekteri Korošci tudi zavolj kupčijo in terstva za nemškim Frankobrodani zijajo in vlačijo; poglejmo, kam z protečim perslam kupčija in terštvo kaže. Po zgoraj imenovanej knjigi g. J. Wagner-a str. 97 je v letu 1845 iz Koroške blaga šlo v nemške dežele 151,740 centov proti Dunaju in Tirolju, v slavjanske dežele 202,618 cent. čres Lebel in po Dravi, v laške dežele 120,247 cent.
Slovenci! glejte, ne samo kerv in jezik, temuč tudi vaša sreča in korist vas vabi proti jugu in izhodu, kjer se razprostirajo krasne in rodovitne slavjanske doline in ravnine, kjer se razlegajo vaši mili glasi, kjer stanujejo vaši sorodni brati! „Noter do Balkana" mora biti slavjansko geslo za svobodno, mogočno Austrijo! —
(Konec sledi.)
Od porote ali sodbe priseženili.
(Konec.)
Na dan, ki je k sodbi odločen, posedejo ti sodniki njim odkazanc mesta, pripelje se obdolženec in za to poklicane priče in der-
žavni pravnik, kot javni tožnik zoper obdol-ženega, kakor tudi branitel obdolženca, ako si je kteriga kakor mu postavo privoli, izbral, posedejo tudi zaznamvane mesta.
Predsednik bere imena deržavljanov, ki imajo biti porotniki pri začeti sodbi. Ako niso vsi pričijoči, se dopolne odločeno število z deržavljani v unim spisu zaznamovanimi, ki v porotnim mesti stanujejo. Ime vsakiga se napiše na poseben listek in vsi listki se ^eržejo v posodo , iz ktere se potlej navadno 12 porotnikov potegne. Obdolženi, kterimu se spisek vseli za to sodbo poklicanih mož dati mora, ima pravico, porotnika, čigar ime se iz posode potegne, odvreči, ravno to pravico ima tudi deržavni pravdnik in sicer brez napovedi uzroka, de jih le odločeno število p. 12 ostane. Ko jih je tako 12 ustanovljeno, morajo po predpisu priseči, prisežejo pa, de bodo obdolženca le takrat za kriviga razglasili, kadar bodo popolnama od njegoviga zadolženja prepričani.
Prisežna sodba, tako sostavljena mora zares zaupanje vseh imeti in izrečenje mož poštenih, neodvisnih in razumnih poroštvo pravice dati!
Ko je porotna sodba tako sostavljena, razlaga deržavni pravdnik tožbo, v kteri vse okoljšine, spričbe in druge dokaze napove, s kterimi misli zadolženje toženca izkazati. Po razloženju tožbe pove ali obdolženi sam ali pa mož v postavali zveden in zgovoren vse to, kar bik overženju tožbe in k obrambi njegove nedolžnosti dobro biti vtegnilo. Deržavni pravdnik, tožene ali njegov zagovornik, porotniki in pričijoči deržavni sodniki imajo pravico, pričam potrebne prašanja dajati, na ktere morajo oni odgovoriti.
Ko je tako deržavni pravnik svojo tožbo, obdolženi pa svoje izgovore in obranbo razložil; ima predsednik porotne sodbe dolžnost, kratko porotnikam razjasniti, kaj je bilo v tožbi in v zagovoru rečeno. Po preslišanju vseh teh govorov, pri kterih vtegnejo posebno paziti na obnašanje obdolženiga in vseh za-nj in proti njem govorečih svedokov, dosežejo prisežni možje popolno znanost djanja in njegovih okoljšin in zamorejo nad krivico ali nedolžnostjo soditi. Ker pa razsodba iz okoljšin izvira, ktere se dokazati morajo, poda predsednik prisežnim posebne pisane vprašanja , s temi in z drugimi k izrečenju potrebnimi spisi se podajo porotniki v zraven ležečo sobo, kjer morajo vse okoljšine skerb-no pretresti. Ko so se tam zedinili, pridejo nazaj v porotno sobo in eden izmed njih izreče v imenu vseh „kriv" ali „ne kriv", po tem, kakor so pri obdolženimu obdolže-nje našli ali !ne. Ako porota (jury) obdolženca za nedolžniga spozna, se berž na svobodo izpusti, in zavoljo tega hudodelstva se več tožiti ne more. Ako je pa obdolženi za kriviga spoznan, morajo deržavni sodniki pri poroti pričijoči, v postavo pogledati in po nji, kakor okoljšine hudodelstva nanesejo, kazen odmeriti. Celo to porotno ravnanje se godi očitno (javno); vsak zamore poslušati in sam čez zadolženje ali nedolžnost v mislih si razsodbo storiti. Pri tako skerbnim, vsestranskim očitnim ravnanju se zares nobena krivica dogoditi ne more. Če bi pa vender obdolženi mislil, de se pri sodbi vsi podstavni prepisi izpolnili niso, zamore pri narvikšim
sodnim dvoru prositi, de bi se izrek priseže nih overgel, kar tudi iz enakili uzrokov deržavni pravdnik storiti sme. Ako bi obdolženi od prisežnih za kriviga spoznan bil, sodniki pričijoči pa na njem nobeniga zadolženja ne našli, zamorejo oni izrek ustaviti, in to reč drugim prisežnim predpoložiti. Tako se je na vse strani skerb imela, de se nihče za kriviga ne razglasi, kdor v resnici kriv ni! Porotno ravnanje nc terpi še toliko dni, kolikor do zdajno pri nas mescov, zakaj postava tirja de se pri vsaki seji porote ječe izpraznejo kar tudi zlo potroške pomanjša.
Kako vredna in mogočna je naprava pri sežne sodbe, ako se z dozdajnim kaznenskim ravnanjem primerja!
Pri porotni sodbi vlada polna očitnost; ne le sodniki ampak tudi vsak deržavljan vidi in sliši tožnika, toženca in priče. Pri nas se odda obdolženi od kaznenskiga sodništva temu ali unimu svetovavcu, ki je dolžan hudodelstvo preiskati, preslišali toženiga, pregledati vse, kar za-nj ali proti njem govori in mora hiti ob enim preiskovavec, tožnik in zagovornik nato poda kaznenskimu sodništvusvoje izvesto-vanje (Bericht) od nasledkov njemu izročeniga preiskovanja , na to razsodi celo sodništvo čez zadolženje ali nedolžnost obdolženca, brez de bi kedaj bilo vidilo ali slišalo njega ali priče. In ljudstvo samo, kakor hitro se obdolženi zapre v ječo, ne vidi in ne sliši ničesar od njega, dokler se zopet iz ječe ne izpusti, brez de bi prepričano bilo, ali je kriv ali ne; zato se tudi za to nič ne zmeni, če je za nedolž-niga spoznan, ker s lastnimi očmi nič vidilo ni. Pri očitni sodbi pa doseže sramota ob-dolženiga, ako je za kriviga spoznan bil, naj bo tudi nar bogatejši in narimenitniši; taka očitna obsoditev je za-nj mnogokrat veči muka in kazen, kakor odmerjena ječa! Ako jc pa kdo po nesreči dolžen bil kakiga hudodelstva, porota ga pa po očitnim pretresu za nedolž-niga spozna, je ž njim vred vsak pričijoč iz serca vesel in ne redkokrat ga slovesno domu spremijo.
Iz te kratke podobe zamoremo lahko za-popasti, zakaj svobodni narodi poroto (sodbo priseženih mož) zo močno in terdno podporo svobode in za pravo dragocenje čislajo.
(M. N.)
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
* Pretečeni teden so naše bojne ladje imele malo bitvo z Beneškimi, ktere so pa naši hitro v Benetke pregnali. —
Celovec 11. Augusta 1849. Odkar sim Vam zadnobart pisal, se pri nas na Koroškim ni nič kej imenitnega prigodilo; vse je pri starim vse v milim naročju mlade Koroške kronovinice mirno in zadovoljno spi, in sladko sanja. Leliko noč; dobro spite in sladko senjajte od — kronovinske slave in samostalnosti; leliko noč „novi kronovinčani!" ne bomo se več pre-derzneli, vas v sladkim spanju zbuditi, in v rajskej sanjariji motiti. —
Kar se je naša šolska mladina v svoje domače kraje razšla, so naše široke ulice prazne, naš krasni terg zapuščen, ja celo mesto nekaj po merlvaško tiho in žalostno. Po letašnjih šematizmih in perjohah je blo letaš v Celovcu
bogoslovcev obeh škofnij.....106
modroslovcov v dveh tečajih .... 50
učencev v latinskih šolah.....256
„ „ nemških „ .....767
deklet brez nedelske in delavske šole 682 in šolskih pripravnikov...... 6
to je vsih vkup . 1867 Poglejmo, kako se je v naših šolah zastran slovenščine letaš ravnalo.
V seminišču je imela mila slovenščina prav veliko iskrenih prijateljev in podpiratel-jev. Občeljubleni in spoštovani gosp. špiri-
tual Franč Sorčič, visokoučeni in zvesti sin matere Slave, je po dve ali tri ure v tednu slovensko slovnico z vsim trudain in z gorečo ljubeznjo prav zastopno in kratkočasilo učil; slava mu! — v seminiškim slov družtvu je blo lepo število slavjanskih časopisov vsih narečij, — bogoslovci so spisovali seminški časopis z imenam „ Venec" in so se vsak teden dvakrat v očitnim slov. govoru vadili itd. V našim seminišču je mila mati Slovenija s svojimi sini naj več veselja doživela: živili naši verli gg. bogoslovci! Več kot dve tretjine bogoslovcov ste slovenske; pa vender v bogoslovskih šolah vsih štirili let od sloven ske besedice ni duha ne sluha. Slovenski duhovniki pasejo slov. ovčice, — govorijo, prid gajo , spovedujejo le samo po slovensko, dajte in preskerbite jim tudi slovenski nauk; dajte slov. bogoslovcem saj v dušnim pastirstvu slov navk, dajte jim slovenskega učenika pastir-stva (Pastoralprofessor). —
V modroslovskih šolah je bla slovenščina čisto pozablena in zanemarana; gg. modro slovci še priložnosti niso imeli, se v slov. jeziku učiti in vaditi; zakaj g. Janežicu ni blo pripušeno od visokega ministerstva, tudi mo droslovce javno podučevati. Kar je taj kak rodoljub z svojim trudain in na svoje stroške storil, to ima in zna; pri drugih je stara, ža Iostna tema in nevednost. Škoda in nesreča !-
Veselejši in lepši je pogledati v latinske šole; okoli 90 latincev je objiskovalo slov nauk, in 50 med njimi je tudi pri očitnej skušnji pokazalo, koliko marljivost in trud učencev, ter z vednost, iskrenost in ljubezen učenika v kratkej dobi premore in izda. Gotovo bi še blo veliko več djakov slov. šolo objiskovalo, ki bi ne bli nekteri učeniki z lažmi in zvijačami nevedne in nedolžne učence motili in odvračovali. Dobro vas poznamo častivredni Nemconi in Nemškutarji, le trije ste ali „viribus unitis" ste nam in djakam mnogo škodovali.
Na tukajšnim liceumu imamo učenika la škega in francozkega jezika, od slovenskega v deželi domačiga pa ni spomena!! Po pravici in na korist učeneov bi moral biti slov. jezik v vsih šolah saj za Slovence redni ali zapovedani predmet; mislim, da bi blo pa tudi Nemcam po volji in v prid: „<piot linguas cales tot homines vales" je imenitno za prihodne uradnike posebno sedaj, ki je vsim narodam enakopravnost po ustavi zagotovlena! —
Celovško mesto, opasano od čisto slovenskih far, leži na slov. zemlji, — nemške Celovške šole so za čisto slov. otroke meslne okolice tudi trivijalne šole, v nemških šolah je pa več kot polovica slovenskih učeneov, ker Nemci v Belak, Gmind , št. Vid, št. Pavel itd. bližej imajo; sliši vesvolen svet in čudi se! v teh nižjih šolah slovenskega glasa ne čuješ, slov. čerkice ne zaslediš! Okolj lav-žent slov. otrok nema priložnosti, se v maternim jeziku brati in pisati učiti; „quousque tandem... Hvala in slava častivr. gospam Nunam, na Krajnskim, ki ljube slov. deklice, prihodne gospe in matere, tak marljivo v maternim jeziku podučujejo; —žal mi je, da od naših Celovških nun kej tak modrega in slavnega povedali ne morem; slišal sini od uče-nice laškega, francozkega in angličkega jezika, pa clo nič od domačega slovenskega.— Prav leliko bi se ta nepravda v nemških šolah popravila. Vsaki red ali klasa ima dva oddelka; alj bi ne blo mogoče, in koristno, da bi eden oddelk bil slovenski in drugi nemški, da bi v 3. in 4. nemškim redu bil slovenski jezik redni naučni predmet, in v slovenskim pa nemški? Borni slov. stariši zavolj neznane nemščine si glave belijo, veliko ter-pijo , in zraven še vender le slabo napredujejo. Čujtc kaj sc je letaš tukaj prigodilo. Za neki stipendium, ki donese vsako leto 148 rajn. sreb., je prosil tudi slov. učene M. F. prav priden in pohleven sinček bornih slov. starsev. Terd slovenc jc in v najnižjim
(Elementar) redu; po slovensk zna vse prav gladko in izverstno povedati, ne tako po nemško i za to v keršanskim navku ni dobil „sehr gut"; in skoraj je mu pri prošnji za tisti stipendium spodletela; le samo to, da je z rajnim dobrotnikam (Stifter) v žlahti, je mu pomagalo. Slovenci, 148 raj, sr. vsako leto zgubiti zavolj tega, ki slovenski otrok ne zna vse urno po nemški povedati, in ki učenik na slov. zemlji slovensko ne zna, alj toni v nebo vpijoča krivica! V 16 letih, do kterih zamore M. F. te stipendium vživlati, je to 2368 raj. sr.! —
Kar od šolskih pripravnikov povedati imam, jc žalostno do duše.
Učili so se letaš 20 predmetov po 10 učenikjh, — od slovenščine ni blo sledu ne traga; stavim kej, da ti gg. učeniki slov. brati in pisati ne znajo. Ministerski ukaz od 2. Sept. 1848 št. 5692 pravi: „In den Volks-schulen soli kiinftighin der Unterricht den Schti-lern in ihrer Mutlersprache ertheilt werden. Diess hat, wo kein Hinderniss in der Be-schaffenheit der Lehrer oder der Schuler ent-gegen steht, sogleich zu beginnen, im entge-gengesetzten Falle sind die nothigen Einlei-tugen zur Durchfiihrung dieser Massregel un-verweilt, u. so zu treffen, dass dieselbe mit dem Beginne des nachsten Schuljahres 1849 in Ausfiihrung kom me." Že je šolsko leto 1849 pri kraji, in 1850 pred durmi, in vender še povsod stara nemščina gospodari, in nobene priprave ni, da bi imelo drugači biti.
—	Škofniški razglas od 22. Sept. 1848 št. 608 ravno tako zapove. •—
Težko pričakujemo viditi ali slišati, kako veselo in iskreno se bojo slovenščine popri-jeli tisti visoko učeni šolski pomagavci, ki v pripravništvu od slov. jezika trohice niso slišali! Žalostno!
Take so ble zastran slovenščine višji in nižje šole v Celovcu osnovane; in po tem večidel tudi po deželi: „Regis ad exemplar to-tus componitur orbis." Zato mi koroške šole
—	po mestih in vesih — visokemu gosp. ministru javnega obučovanja, slavnemu Čehu grofu Leo Thun, živo živo priporočimo, in ga lepo prosimo iz cele duše, da ne poslusa nesitiga napenjanja Nemcov in Nemškutarjev, in da to storiti blagovoli, kar mu bistra glava in blago serce svetuje: kar je koristno; potrebno in enakopravno!!
Slednič neko ponižno in prijatelsko vprašanje na slavnega dopisača visokožlalitnega Lloyda, gosp. p.: „Kakor v Ljubljani je tudi pri nas v Celovcu letaš manj učencev, in sicer v latinskih šolah je 10, v nemških pa 89 učencev manj kot lani?" Povejte slavni gosp. p. z svojim bistrim umam in posebno za Slovence blagoželnim sercam, kdo alj kaj je tega kriv? Morebiti, daje se tudi v Celovcu preveč v šolah slovenski učilo, kot v Ljubljani?! Namesti v Lloyd dopisovati, to vganko premišljujte, bo modrejši!	Svečan.
Na slovenskem Štajeri 11. veliki-ga Serpana 1849. Draga Slovenija! dnes ti imam kaj za pisati, pa ne misli, da je kaj veseliga. — Kaj pa je, mende pitaš? Čuj enkrat, dnes ena prošnjo na visoko ministerstvo, ktera med Slovenci, da se podpišejo, okoli hodi, v roke dobim, kje tisto preštejem, me
močno žalost obide.--Znano je, da jeza
štajerske Slovence okrožno glavarstvo (Kreis-regierung) v mesti Celji in ne v Marburgi od ministerstva odločeno, in od Cesara poterjeno.
Vervvalter Wutt pa prošnjo na visoko ministerstvo za podpise na vse kraje med Slovence razpošlje, kje so z tem ne zadovoljni, in da hočejo tisto v Marburgi imeti, v tej prošnji, in to je, kaj mora vsakiga Slovenca močno pri serci boljeti, Slovenci Slovence pri visokej vladi krivo gnusijo. —
Med drugim se v tistoj od reči do reči šteje: „Was aber noch insbesondere in uns (\Venden) die Hesorgnisse rege macht, \venn di Kreisregierung statt in Marburg ihren Sitz
in Cilli erhalt, liegt in der Betrachtung, dass dadurcli jene Bestrebuugen! eine Unterstutzung erhalten werden, welche von einer gewissen Klasse von Menscben ausgehend den Zvveck verfolgen durcb ausnabmslose!!? Einfuhrung der slovenischen Sprache den Bewohnern der windischen Gemarkungen aus deren Miite so viele ausgezeichnete Gelehrte, Priester, Be-amte und Kunstler hervorgegangen sind, die deulsche Sprache z entfremden, ihnen da-durch den \Veg zu hoherer Bildung zu veren-gen, und zu erschweren, und endlich auch zwischen ihnen, und ihren deutschen Landes-briiiiern das gemeinsame Band, welches sie bisher in guten so wie in bosen Zeiten um-
schlungcn hielt zu lockern.--Cilli ist be-
kanntlich der Herd *) jener Bestrebungen in der Nahe von Krain! und Kroatien! gelegen bie-then sich hier Slavomanen in Wort und Schrift die Hande zum gemeinsamen Werke , Avelchen wir aber in so weit fremd sind, und fremd bleiben wollen, dass unsere Wiinsche dahin gehen beide Sprachen zu ptlegen, und sie in der Schule gelehrt zu wissen, damit nicht auf Kosten der andern unterdruckt unsern Kin-dern der Weg zur Fortbildung versperrt, und der deutsche Unterricht wieder blos in die Stadte gezogen und so denjenigen, welche die Mittel in Handen haben, ihre Kinder dort-hin zu gehen, eine gewisse zu Zwiespalt und Storungen fuhrende Superioritat begriinden geholfen werde. — l)ie Klugheit gebiethet es von einer Stadt, welche solcben einseitigen fur Steiermark durchaus nicht gedeihlichen Tendenzen huldiget, alles entfernt zu balten, wodurch demselben Festigkeit gegeben, und den dar auf gerichteten Ideen vielleiclit selbst wieder Willen Wirklichkeit und Fortgang ver-schafft werden kann. I)esswegen wolle das hohe Landes-Ministerium unsere Bitte erhii-ren, dass zum Sitze der Kreisregierung fur die untere Steiermark die Stadt Marburg be-stimmt werde, den der Vorzug von Cilli kann nur in jenen verwerflchen Bestreben bestehen welches wir aber mit Wahrheit geschildert
haben u. s. f.
Molim te Slovenija oznani to, in takodjer druge časopise prosim naj svet sodi po leteli , kako verni slovenski narod neki ljud očitno, z tem više še skrivoma pri visokej vladi čemijo. — Ali je to"ne, svajo in razdor med en in tisti narod sejati — Slava se joče! Slovenci popevajte ako vam je mogoče
»Hej Slovenci naša reč slovenska živo klije" Jaz pa mislim
Malo još potarpi mili rode Bdij i radi — tvoje darži i ljubi Doč če i tebi danak bolje sgode Samo sebe i nadu neizgubi.
Sve na svetu menjaju se stvari Uteha je baš to sad i moja Doč če, — jer još živi Bog naš stari Sunce njegovo i pred vrata tvoja.
*
Podal je namreč deželnimu poglavarstvu!v kratkim, pa hudim boju iz vseh šanc pre-svoje posebno mnenje zoper g. Dr. Hanuša, gnali. 5 štukov so jim cesarski vzeli in 400 rekoč de je Dr. Hanuš — horribile dietu! — | vojakov vjeli. Naši so zgubili 15 mertvih in panslavist! — Ali vender je bil nuš za profesorja poterjen. On slovje po češko učil.
g. Dr. Ha- 95 je ranjenih, med njimi tudi izverstni ge-bo uiodro-lneralmajor Benedek. (V. L.) I Pervi armadni oddelik (pod Slikam) je Nemški časopisi povedo za gotovo, de|4. t. m. v Mako prišel in brani sovražniku, prosi austrijansko vladarstvo Prusko za pomočlse nazaj vmakniti. F. m. 1. Ramberg je s tre-zoper Madjare, ker Rusia za zdaj več voja-ltjim oddelkam pri Kanisi šiloma čez Tiso pri-kov dati ne more. To je gotovo zlo važnaI šel in tako je cela armada združena.
reC in upamo, de bo vlada koj razodela, koliko de je v tem resnice. Za nas Čehe bi ta lomoč tudi za to imenitna bila, ker bi narber žeje pruska armada kot posadka ostala v naših mestih, naša armada bi se pa na Ogersko loslala. Z tem razpoloženjem nemških regimentov po čeških krajih bi se naši norodnosti škoda godila. Bog daj, de bi ta pravlica samo pravlica ostala.	(V. L.)
Pozneje oznanilo od 8. t. m. pove, de naša armada neutegama iz Sorega pregnaniga sovražnika podi in de je blo dozdaj že 2000 vjetih pripeljano. 8. je bil glavni stan vLov-rinu in 9. vtegne general Haynau že v Te-mešvaru biti.
Od zahodnih županij na desnim bregu Donave pa piše „Presse", de se ondot zopet Madjari zbirajo, in de namreč mesto Rab Včeri (10. t. m.) smo prijeli pervili devetjvterdujejo. Sploh mislijo Madjari, kakor se
kaže, svojo armado v male trume razdrobiti in po celi široki deželi razpustiti, ker se pred veliko rusko-austrijansko armado na boriše po-uradne; vender vidimo v njih j staviti ne upajo.
Zemun 10. t. m. Včeri o poldne so Magjari naglo Borčo in Pančevo zapustili in so se podali proti Veršecu. Napredovanje ba-nove armade in njena združitev z armado na Donavi jih je narberžeje k tem primorala. Naša armada je šla pri Bači, Žablji in Perlazu čez Tiso in naglo vBanat stopa; danas so iz Pan-
listov »Slovenskih Novin" izdavanih od Drja Lichardta in Badlinskiga. So uradne novice za Slovake, kakoršnih v Austrii še ni bilo Če prav pa so čisto narodno prizadetje vrednikov. Pisane so v slovaškim jeziku, vender se ločijo od Šturjeviga slovaškiga narečja, tako, de jih tudi česk in inoravsk bravec lahko razumi politiški del je pisan s nemškimi pismenkami Sostavki pod čerto »Svetozor" so pa v novim iravopisu čisto po češko pisani.
vredništva, in želeli bi iz celiga serca, de bi marsiktere vladne novine, za ktere vlada toliko sto gold. izdaja, sebi za izgled vzele Slovenske novine."	(V. L.)
Dr. Radlinski je poslal g. ministrn Bachu ' dar svojo slovaško knjigo: »Zakladi pridi-garskiga govorništva"; g. minister se mu je za to zahvalil v češko - slavjanskim dopisu.
Iz Prage: Letašnje šolsko leto je odpravilo mnoge dvombe, ki so se na več straneh zaslišale zastran učenja v češkim
Iz vsakiga lista vidimo veliko praktičnost čeva poslanci prišli, ki generala Majerhofra
prosijo, naj čez njih mesto zapoveda; ker so ga Madjari opustili. Kupčija se oživlja; pa-robrodi se vozijo že do Pančeva.
(Ag. Z.)
Serbski patriarh je 31. Julija razglas na Serbe izdal, v kterim oznani, de je nehal biti pooblasten kralj, komisar, in de je vikši oprav-nik serbske vojvodine ban Jelačič.
* Stratimirovič, serbski narodni vodja, je imenovan za c. k. Obrist-lieutnanta pri ban-derialnih liusarjili.
»Pressburger Ztg." piše, de je glavni stan po čeških krajih. Te dvombe so se vzdignile!obsedivne armade pri Komarnski terdnjavi pod zato, ker se je mislilo, de manjka čeških učeni- vodstvam Coriča zopet iz Prešporka na desno kov, čeških šolskih knjig in tudi učeneov, kteri stran Donave proti Rabu preložen. Dalej pove bi voljo imeli, se kake reči v češkim jeziku učiti, tisti časopis: de ima vodja černe vojske vZime-Brez de bi na pervi dve reči odgovor dajali, ker ški županii, Noslopy 700 honvedov in brambov-so djanske okoljšine jasne in občno znane, cov z štuki, in hoče gojzde med Blatnim jezeram pokažemo tu le število učeneov na tukejšnim in Tolnajsko župenijo doseči. Madjari so že staromestnim akad. gimnaziju, v kakim jeziku male trume proti reki Gran, Vag in proti rušo predmete poslušali in se taistih skozi vseh darskim mestam razposlali ter mislijo zaloge 6 klasov učili in upamo, de bomo ravno to ruskih vojakov vpleniti, ako jih Busi ne pre-tudi od drugih latinskih šol povedati zamogli-l hite. Češko učenje veroznanstva je poslušalo 298, nemško 225 učeneov; češko učenje zemljopisajmir, in zgodovine je poslušalo 325, nemško 266 prišteje se tu 68 učeneov nekatolških in judovskih) , češke slovnice se je učilo po češko 435, po nemško 156, češki prirodopis (v 2 klasih) je slišalo 118 in nemški 89 učeneov.
(N. N.)
( rs k si dežela.
Kakor je znano,
za
je bil pred stolico lilo—
Iz Prage nekim časam razpisan konkurs sofije na tukajšuim vseučilišu.
V takim primerleju ima akademijsko sta rešinstvo pravico, tri izmed ponudnikov predložiti. Tudi pri ti priložnosti se je te pravice poslužilo in veči del je glasoval za g. Dr. Ha nuša, dozdajniga učitelja modroslovja na Ho-lomovskim vseučilišu, za kteriga so tudi pra ški študenti s posebnim pismam pri ministerstva prosili, ker so dobro spoznali, de, ako ima na našim staroslavnim vseučilišu češka narodnost dostojno namestvana biti, je potreba ne le gorečih rodoljubov, ampak tudi mož znanstvu zvedenih.
Ali na enkrat se je zjubilo g. Dr. Vietzu profesorju občniga zgodopisja zoper g. Dr Hanuša se vzdigniti.
# Celjanini, kaj bodte na to rekli?
Iz Pešte se (10. t. m.) zve, de je tam
ker se slišijo novice zmag generala Hay-
naua. Stolni beligrad imajo cesarski vojaki v
oblasti. Iz Burne se piše 7.: de je Košut 3.
t. m. skozi Perlaz šel in se proti Pančevu
obernil. Na tem begu so ga ljudje še povsod
kakor vladarja sprejemali! —
Dunajski časopisi dajo na znanje, de je
Ogerska dežela.
Ruski general Liiders oznani iz Šesburga| Erdelju 1. t. m., de je 31. Julija pri Šes-liurgumed njegovim oddelkam in med Madjari! pod vodstvam Bema huda bitva bila, v kteri I nevtegama, in sovražnika ženejo v tisti štirvoglati je bil sovražnik čisto razbit in je 1000 mert- kraj, ki je med reko Tiso, Marošem in Kar-
Dunajski časopisi dajo na znanje, ue je terdnjava Temišvar od cesarskih osvobodjena Tudi se govori, de je knez Paskievič že Veliki Varadin posedel.
»Presse" piše (15. t. m.). Med tim, ko se vojska v severni strani Ogerskiga na Donavi in na Karpatih vnovič vnemati pričenja, napredujejo združene vojaške trume o Tisi
pati, kjer se bodo hudo sprejeli, kakor se kaže. Gorgej je zmiraj na desnim bregu Tise - _	.mende pri Nviregyhaza z 14,000 in veliko
Sedem topov, dve banderi, veliko vojski- štuki in bi se rad zoper ruska generala Grab-
Osten Sacken vbranil in s Percelam
vih na borišu pustil; Busi so zgubili 44mert vih, med njim generala Skarjatina
ne priprave, važne pisma Bemove, njegovo častno sabljo, ktero so mu Klausenburgerji podarili, in 500 vjetih so Busi dobili. Bem se je komej Kozakam izmaknil in pravijo, de je ranjen. —
Vikši general Haynau da na znanje iz svojiga glavniga stana v Segedinu 5. t. m. de se je bila sovražna armada 3. t. m. iz Uj-Segedina pregnana, pred Soregam inOsz-jse poda Ivani vstopila in vterdila, pod vodstvam Deni-binskiga, Meszaroša, Desevfija in Guyona (30,000 mož z 50 štuki brez černe vojske) 5. t. m. so jih naši z veliko močjo napadli in
be in
združil.	.
Dembinski se je, preganjan od naših, proti Aradu obernil, kjer se zbirajo Madjari pod Percelam, in noter do Velkiga Varadina sežejo, kamor maršal Paskievič marsira.
'V Erdelju se Bem neredama iz Ujvar-hely vmikva in misli, narberžeje, v Orso-
vo priti.	....
Ban se ie že z Havnauam združil, in ■ m	Banovi
Grabbe
cez Perlas nad Temišvar. v zdravji zlo poboljšali.
jc blizo Komama, kakor se kaze, so Madjari ga tje premaknili. Bog daj skorej konec ti vojski, ali dozdaj je še malo upanja. —
I e im» i i ti s k i del.
Od slavjanskih mcseenilt imen
Učeni, ki so pokličani, slagat pravdoslov sko in vladoslovsko pravo rečje za naše slav janske dežele, bojo si gotovo tudi naložili postaviti stalne in primerne mesečne imena ker u tej zadevi je še veliko zmešnjave med raznimi Slavjani, in veliko napčinosli u posa mesnih narečjih. Prav očitno to razodeva go spod Matia Majer v svojih pravilih , do kazaje neobhodno potrebo priležne sloge, in nasvetuje, ali se deržati latinskih imen, al je posneti iz raznih domačih nareči. Jes ( tem nisim enakih misel; kar posebno latinske imena zadene, se za nje potegniti ne morem ravno zato, ker niso slavenske, kajti v slavenskim govoru slavenskih besedi potrebujemo ne ptujih. Pa tudi domače imena, ki jih g M. Majer ponuja, niso primerne. One se glasijo: Leden, Luten, Brezen, Traven, Cveten Červen, Lipan, Serpen, Bujen, Listopad Gruden in Prosinec. Te imena so slaganc po znamenjih, ki se ne spolnujejo povsod o tistim času, u kteriga po njih imenovani mesec pade, postavim: Kader je u eni strani zemlje led in Juti mraz, je drugej huda vročina, in nasproti; u različnih podnebjih so o tistim času tudi raslične letne dobe, tedaj tudi o raslicnih mescih poganjajo drevesa, trave in cveti, o raslicnih časih ženjejo, vino zori, listje odpada i. t. d. Te znamenja potem obče niso veljavne i še ne za posebne zemelne pase, celo na pačne so pa za nasprotne pase; po njih mes ceni imena dati, bi za tamkaj ravno tako čudno bilo, kakor Bimcov „a non lucendo" sla-gani „lucus".
Te imena tedaj sprijeti ne smemo, tudi le narodi, ki so še u' dečini, čase po takih Znamenjih štejejo in gotovo je, da nikar niso izvirale iz naroda, saj je znano, da so je le kaki modrovavci po pratikah (colendarih) vpo-tuhali (eingesclnvarzt) u ljudstvo, kteriga so se pa še premalo prejele, in še naj veči del vladujejo in spet u novič se upeljajo stare latinske imena.
Ko pa tako pratične, kakor Majerjove in tudi stare mesečne imena zaveržem, me boste prašali, kakšne da se dajo boljše namestiti? Jez odgovorim, takšne, ki so posnete po znamenjih po kterih poznamo enačno, povsod in vedno tek tistiga časa, kterimu „mesec" pravimo. To se spolni takole:
„Leto" pravimo tistimu času, u kterim naša zemla svoj krožni tek okoli sonca enkrat doverši; ta tek delimo u dvanaistere dele, in pravimo času, u kterim zemla tak oddelik svojiga teka doverši: „mesec". Ti oddelki zemel-njiga teka so naznamovani na nebu po 12 zvezdnih kupih, kterim 12 nebeške znamenja pravimo, in rečemo (ker mamljeni od naših čutov zemelni tek za sončniga deržimo) „da stopi sonce, postavim o pervim mescu, u ovna, o drugim u bika, o tretjim u dvojke, o stertim v raka i. t. d. Ko nam tedaj te zvezdne znamenja usakomesečen tek zemle pokazujejo, to je: kot stalna nebeška ura, ki nikoli ne steče, — mesečne dobe naznani vajo; alj bi ne bilo naj prikladneje, po ravno tistih znamenjih tudi imena po njih navkazanih mescev slagati?
Po tem sledu bi dobili blizo lete imena: O vene, Biken, Dvojken, Raken, Oroslane Oeven, Tehten, Skorpen, Strelcoj, Jarccn, Vodenarc, Biben. Ne ponujam te besede že za gotove, temoč za izgled,"in prepustim bolj zvedenim jezikoslovcom, je popraviti u slavjanskim duhu, ino po duhu posamesnib narečij. Meni se zdi, da ti svet je saj pomišlevanja vreden.
U Celovcu 10. velki serpan 1849.
F. prostnik Bezenicc.
(Iz g. Majerjevih Pravil dalje.)
Vse do sada rečeno od narečjah u obce i od il. knj. narečja i njegovih podnarečjah po sebe velja, mutatis niutandis, i od knj. českoslavenskoga narečja i njegovih podnarečjah.
Českoslavensko se piše sada u dvčh pod-narečjih: u češko-i ugarsko-slovenskom. Što se je do sada reklo od slavenskih narečjah i podnarečjah u obče, velja i od českoslavenskoga; namreč: Slaveni pišuči u 14 ali 15 književnih jezikih i jezikičih ne budemo nika-da imeli tako cvetečega^ slovstva, kakor bi veljalo. Vidi g. 8. Ovo Čehoslavcni sami ja-
sno spoznaju, što obširno dokaže knjiga: Hla-sove o potrebe jednoty spisovnoho jezika prt Cechy, Moravany a Slovaky. VPrazel846. Onde se reče na str. 121. „Narod naš je velik, je naj veči u Evropi, pa po neslogi svoje žive dni tako razečplen i razdroblen, da ti ga u celosti jedva smemo svojega imenovati Nesloga slavenska se je promenila že u histo ričku pošlovicu, po kteroj nas tudjinci zasme havaju i zasramuju, mi sami nad seboj zdi-hujemo i tugujemo: Oj mi nesložni Slaveni mi raztergani narod!" Na str. 126. „Iz Slovakov ne bude nič, iz Čehov 1 Moravanov tudi nič, ali ostanu kakor mervice i drobtine raz-drobleni, ako se pak složno sdruže u jedno tčlo, ako budu vkupa delali: se budu junačko ubranili vsim vragom napadajučim njihov jezik i narodnost." — „Nčmci su bili u toni mudrejši, oni su vedeli i vsigda se spomenjali: da vsako kraljestvo samo u sebi razdčleno pustne i pada kuča na kuču. Oj da bi take mi že jedenkrat zmudreli se, tudi mi nesložni svojeglavi Slaveni, koji se u ničem sjediniti nečemo!"
Jedina cesta do cvčtečega slovstva je ta ... da se dosadanji književni jeziki i jezikiči med seboj približuju, i se slože tako, da budemo imeli mesto 14 do 16 literatur i literaturic jedno veliko slovstvo. (Vidi §.10.) To velja od slavenskoga jezika u obče, dakle i od če-skoslavenskoga narečja po sebi. U knjigi: „Hlasove" stoji na str. 111. glede toga sledeče: Perva potreba, da nektera literatura cvčti, je, da se znajde mnogo čitateljev; mnogo čitateljev le tam biti može, kde je prostrano terrenum a na njim množtvo ljudi. Slovakov u Ugarskoj je malo, za nje samo knjig pisati i tiskati sc ne doplača i ni vrčdno. Tudi naj iskrenejši pisatelj slovenski mora zadnič nad seboj i nad svojim plemenom sdvojiti. Slovenski pisatelj mora svoj horicont razširiti, mora gledati, da tudi susede pridobi, kteri bi od njega knjig kupovali, le tako ostane iskren i marljiv za svoj narod do konca svojega živlenja."
Od reči do reči velja to i od spisateljev govora českoga ali moravskoga. Samih Čehov i samih Moravanov po sebi je take premalo take pisatelj česki i moravski mora svoj horicont razširiti, mora gledati, da susede pridobi, kteri bi od njega knjig kupovali.
„Kako pa to naj ložeje i naj gotovejše učini? Tako, ako si izvoli takov govor, k'te-roga budu s maličkim razdčlom vsi jednako razumeli. I to je naš i vsih blagomiseinih če-skoslavenskih spisovateljev sveti cil." Na str. 119. „Da sada Slovaki Čehove, sadačehovi Slovake krive, tuže i draže, to ne pomaga nič, ovde pomagaju samo j ednake pravice i dolžnosti, braterska ljubezen i pri-zanesljivost, s jednoj besedoj: ser-dečna narodna sloga."
Slogoj i uzajemnostju bi i slovstvo česko-slavensko tako veselo preevetalo, kakor še svet nije nigdar vidil. (§. 11.) Istinito i krasno kaže pisatelj, kako je sloga koristna i kako nesloga škodljiva u knjigi „Hlasove" str. 128) pišuč: „l'o siogi vsih stane narod sani u sebi silen, svoboden, vesel, tudjincem važen, prijateljem mil, protivnikom u nevarnosti strašen i nepredobljiv: po neslogi stane se narod ne samo nesrečen, nego i zaveržen, nesloga razdrobi i skazi vse sile, učininemoguča vsa velika poduzetja i dela; — ona pripravi narod u nevarnost, da ga izvanjski neprijatelji pre-obladaju i potlače, ker med dvema nesložno-ma se tretji smeji; ona ogreni vse živlenje ona ogorči vse ine radosti i prijetnosti, s jednoj besčdoj , nesložni narod rije u svojem vlast-nom oserčju. Pri slogi jošter nijeden narod nije poginul, ona je, ne rčdko, ucinila iz ma-loga i slaboga velik i slaven narod, ona je mnogi veliki kakor prah po vetru raznesla. Jer neprijatelj se samo toga podstupi i loti, o eterom ve, da je od iznutra raztergan, omed-leven i gnjilov; onoga se pak boji, onoga u pokoju pusti, o kterom ve, da je složen, močen i čverst. Narodna nesloga je narodno samoubojstvo; mali pa složni narod je že ne redko premagal velikoga pa nesložnoga. Narod lehko zadenu mnoge hude nesreč, cužne bolezni, morija, slabe letine, dra-gota, glad, lakota, zguba u vojskovanju, tergovanju, da zguba svobode i dežele, pa njegova naj veči nesreča je iznutrajno razdro-blenje i razkolničtvo, tem narod sam sebi kopa iližnji grob, do kteroga se sam pokoplje, iz kteroga več ustati ne može. Ako ti je tvoj narod mil, ne budi sebičen (selbstsiichtig), sleči iz sebe samoljubje i škodljive strasti, i okrasi sc s narodnoslju i slogoj; pbčtuj nnro-•u, da mu ohraniš jedinstvo, raj še svoju vlastnu
pravicu i premoženje, da — ako bi bilo potreba, jošte svoj vlastni život. Narod sostoji iz pojedinih ljudi, mudrost pojedinih ljudi je modrost naroda; čim več je premožnih, korenitih i složnih sinov: tem premožneji je narod. Na proti tomu, ako se u narodu ukazuju po-vsuda nesloga i nesklad, prepiri i stranke: to je znamenje, da te narod dozreva k suž-nosti i pogubi, da nije vrčden stati med narodi; on sani sebi kova železje, verige, na vlastne noge i meč na vlastni vrat." Str. 120. „Sežimo vsaki v svoje persa i podajmo si ru-ke, da se smirimo i složimo.
Što se u poprejšnili §§. kaže od ilirsko-ga narečja i njegovih podnarečjah, velja vse, s vsimi dokazi, tudi od českoslavenskoga i njegovih podnarečjah:
Ceskoslavenska podnarečja (češko i uger-skoslovensko) se lehko složita u jedno književno narečje.
Ižobražovaje knj. českoslavensko narečje se moramo stalnih, obče veljanih pravil deržati.
Iz govora vsega českoslavenskoga naroda se mora j u ustanoviti stalna pravila, kako se mora knj. českoslavensko narečje izobraževati.
Pervo i naj višje pravilo kod izobraževanja knj. českoslavenskoga narečja glasi tako le:
Piši u svojem podnarečju (českom ali u-gerskoslovenskom), pa tako, da bude, kolikor moguče, podobno vsim českoslavenskim podnarečjem i da se ne oddaljuje od drugih slavenskih narečjah.
Čeh iMoravan nek dakle pišeta po češko, Slovak po ugerskoslovensko pa tako, da je vsim českoslavenskim podnarečjem kolikor mo-guče, podobno. Českoslavenski pisatelj tako pisuč piše naj lepše, naj ugodneje in naj bla-gozvučneje.
Što nas zaderžuje, da se u knj. jeziku tako težko složimo?
Nekteri pisatelji ali bas ne nastoje, ali krivo uastoje, književni jezik izobraževati i brusiti, zato se tako težko složimo u knj. jeziku.
Od neobhodno potrebne sloge u knj. jeziku nas odvračuje več stvarih: —
a.	Nekteri pisatelji niti ne misle, kako je sloga u knj. jeziku potrebna i kako nesloga za naše slovstvo, za razsvet-lenost i sreču vsega naroda škodljiva; ker to ne spoznaju i ne uvide, za slogu take malo mare i skerbe; Ignoti nulla cupido; što oko nc vidi, serce ne poželi. —
b.	Drugi goruče žele, da bi se vsa narečja i podnarečja približevala,— samo njihovo narečje, kažu, da se nikako yeč poravnati i drugim približevati ne može, ker je naj lepše i naj slajše, popolnoma iz-verstno i že od starodavna utverdjeno. Nek se vsi drugi Slaveni, kažu, u našem narečju slože. — Tako govorečih se znajde, žalibože! še u vsakom narečju i podnarečju. — Vsako-mu se čini svoje narečje Ičpo i sladko. Vsaki berač svoju mavhu hvali, kaže ilirsko-slovenska poslovica. Vsako narečje i podna-rečje ima tudi svoje Ičposti, pa vsako tudi svoje neveljane posebnosti (idiotisme) u rečih i slovničkih izrazih, tudjinisme, budi germa-nisme, italianisme, budi latinisme, turcisme i. t. d. Nepametno bi bilo terjati, da bi vse slavcnstvo vse te neveljanosti nekojega na-
ečja moralo sprijeti. Popolnoma izobraženo izverstno nije še nijedno naših narečjah, niti il. slovensko, niti horvatsko, nitiserbsko, niti ligarskoslovensko, niti poslednič isto češko. Čehove to o svojem knj. jeziku sami spoznaju, "a se mora, kakor vsa druga si. narečja i pod-arečja, še nčkoliko časom poravnati, izobraževati, i brusiti, čemu su inače razpisali, nek se knjiga na svet izda: „Brus jazika českeho?" čemu ovakova knjiga, ako bi se u češčini nič več spremeniti i pobrusiti ne smelo i ne moglo ? — Nijedno narečje se še nije drugim tako približalo, da bi se ne moglo še bolje približati, nijedno še nije drugim tako podobno i vsim tako razumljivo, da bi ne moglo še podobneje : razumljiveje biti. — Vsaka strana, tudi naj inenitnejša, mora nekoliko popustiti u svojih josebnostih; nič ne pomaga samo o slogi, svornosti i jednoti pisati, po njih tužiti, i zadati, da bi se drugi sjedinili, ako se sami s svojem narečjem približevati nečemo. Slogu moramo ne samo od drugih terjati, nego ju sami u scrdcu nositi i u delili skazovali.
(Halje sledi.)