Št. 52 Maribor, petek 8.10.2021 OBČINA APAČE 956. Sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev za območje AP 05 in del AP 18 v Občini Apače Na podlagi druge alineje 127. člena ter 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 18. člena Statuta Občine Apače (Uradne objave Občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 2/07, 53/12) je Občinski svet Občine Apače na 5. izredni seji dne 29.9.2021 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA INDIVIDUALNO ODSTOPANJE OD PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV ZA OBMOČJE AP 05 IN DEL AP 18 V OBČINI APAČE 1. člen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev: Elaborat lokacijske preveritve za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev za AP 05 in del AP 18 v Občini Apače, ki ga je izdelal URBIS d.o.o Maribor, Partizanska cesta 3, 2000 Maribor. Po določilih Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/13, 60/15, 30/19) se območje, ki se nanaša na lokacijsko preveritev nahaja znotraj enote urejanja AP 05 in del AP 18 z namensko rabo SS (stanovanjske površine). Za obravnavano območje je v veljavi Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko v Apačah (Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 31/10, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/20) (v nadaljnjem besedilu: OPPN) Identifikacijska številka lokacijske preveritve v zbirki prostorskih aktov je 2495. 2. člen Z lokacijsko preveritvijo se za doseganje gradbenega namena prostorskega izvedbenega akta dopusti ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVII individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, določenih v OPPN, in sicer:  v drugem odstavku 5. člena OPPN je navedeno sledeče: »Na območju gradnje nizko energetskega vrtca je že obstoječ objekt – vrtec, ki je dotrajan, prav tako pa se bo zaradi potreb občine izvedel nov nizko energetski vrtec. Obstoječemu objektu (stari vrtec) je dopustno spreminjati namembnost za potrebe centralnih, oskrbnih, turističnih in storitvenih dejavnosti, prav tako pa se lahko izvedejo prizidave, tako da tlorisno velikost objekta povečajo za 50%«. Individualno odstopanje od teh določil - prostorskih izvedbenih pogojev:  se pred besedo prizidave doda besedilo: rekonstrukcije in  črta besedilo: tako da tlorisno velikost objekta povečajo za 50%.  v drugem odstavku 6. člena OPPN je navedeno sledeče: »Obstoječemu objektu (stari vrtec) je dopustno spreminjati namembnost za potrebe centralnih, oskrbnih, turističnih in storitvenih dejavnosti, prav tako pa se lahko izvedejo prizidave, tako da tlorisno velikost objekta povečajo za 50%. Obdrži se obstoječ priključek na občinsko cesto, po potrebi pa se mora zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za potrebe delovanja objekta.« Individualno odstopanje od teh določil - prostorskih izvedbenih pogojev:  se pred besedo prizidave doda besedilo: rekonstrukcije in  črta besedilo: tako da tlorisno velikost objekta povečajo za 50%.  prvem odstavku 11. členu OPPN je navedeno sledeče: »Pomožni objekti, to so enostavni in nezahtevni objekti se lahko postavijo v velikosti in pod pogoji, ki jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/2008). Objekte je dopustno postavljati 2,00 m od parcelne meje. Individualno odstopanje od teh določil - prostorskih izvedbenih pogojev: Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin - se v prvem odstavku na koncu doda stavek: Na območju večstanovanjske gradnje so manjši odmiki dopustni s pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0001/2021 Datum: september 2021 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan Stran 1902 OBČINA CERKVENJAK 957. Odlok o rebalansu Cerkvenjak za leto 2021 proračuna Občine Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 63. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin št. 46/2016), Občinski svet Občine Cerkvenjak na svoji 17. redni seji dne 6. 10. 2021, sprejme ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE CERKVENJAK ZA LETO 2021 1. člen V Odloku o proračunu Občine Cerkvenjak za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 6/2021), se spremeni splošni del proračuna na ravni podskupin kontov in se določa v naslednjih zneskih: KONTO OPIS I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 78 786 787 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK DAVKI NA PREMOŽENJE DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE DRUGI DAVKI NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA TAKSE IN PRISTOJBINE GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV PREJETE DONACIJE (730+731) PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV PREJETE DONACIJE IZ TUJINE TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE PLAČILA DOMAČIH OBRESTI REZERVE TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) SUBVENCIJE TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM Rebalans 2021 v EUR 2.452.764 1.966.157 1.655.069 1.538.189 75.868 41.011 0 311.088 46.933 6.540 3.650 38.900 215.065 73.409 0 0 73.409 0 0 0 413.199 219.745 193.454 0 0 0 2.557.354 728.621 252.222 38.069 424.701 9.126 4.503 642.470 25.000 458.458 64.071 Št. 52/8.10.2021 413 414 42 420 43 431 432 III. 75 750 751 752 44 440 441 IV. V. VI. 50 500 55 550 VII. VIII. IX. X. XI. Uradno glasilo slovenskih občin DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI TEKOČI TRANSFERI V TUJINO INVESTICIJSKI ODHODKI (420) NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) DANA POSOJILA POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A ZADOLŽEVANJE (500) DOMAČE ZADOLŽEVANJE ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov po programski klasifikaciji, po proračunskih postavkah in podkontih. Sestavni del proračuna je načrt razvojnih programov. 2. člen Vsa ostala določila iz Odloka o proračunu Občine Cerkvenjak za leto 2021 ostanejo v veljavi. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4102-0001/2021 Datum: 6. 10. 2021 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan 958. Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v k.o. 540 Cogetinci v občini Cerkvenjak (ID 2547) Na podlagi 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člena statuta Občine Cerkvenjak (UGSO, št. 46/16) je Občinski svet Občine Cerkvenjak na svoji 17. redni seji dne 6. 10. 2021, sprejel naslednji SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI V K.O. 540 COGETINCI V OBČINI CERKVENJAK (ID 2547) 1. člen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z Stran 1903 94.941 0 1.134.171 1.134.171 52.092 30.000 22.092 -104.589 0 0 0 0 0 0 0 0 320.000 320.000 293.829 293.829 -78.418 26.171 104.589 78.419 identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 2547, ki se nanaša na določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi za parceli številka 290 in 294/6, obe k.o. 540 Cogetinci, v enoti urejanja prostora z oznako OP01. 2. člen Na zemljiščih iz prvega člena tega sklepa se v skladu s 127. in 128. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju ZUreP-2) omogoči razširitev obstoječega stavbnega zemljišča, v velikosti 600 m2, za namen postavitve lesenega objekta za izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (turizem in gostinstvo), kot izhaja iz elaborata Lokacijska preveritev za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v k.o. 540 Cogetinci v Občini Cerkvenjak (URBIS d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, številka elaborata 2021-LP-019, julij 2021). Postavitev lesenega objekta na stavbnem zemljišču, ki s tem sklepom spreminja velikost in obliko, se omogoči po določilih Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerkvenjak. 3. člen V skladu z osmim odstavkom 131. člena ZUreP-2 se sprejeti sklep objavi v uradnem glasilu občine in evidentira v prostorsko informacijskem sistemu, ko bo vzpostavljen. Občina Cerkvenjak vnese podatek o spremenjeni obliki in velikosti stavbnega zemljišča v evidenco stavbnih zemljišč, ob naslednji spremembah in dopolnitvah OPN pa jo ustrezno prikaže v grafičnem prikazu namenske rabe prostora. 4. člen Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3516-02/2021 Datum: 6. 10. 2021 Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA DIVAČA Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan 960. 959. Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v k.o. 545 Čagona v Občini Cerkvenjak (ID 2497) Na podlagi 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člena statuta Občine Cerkvenjak (UGSO, št. 46/16) je Občinski svet Občine Cerkvenjak na svoji 17. redni seji dne 6. 10. 2021, sprejel naslednji SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI V K.O. 545 ČAGONA V OBČINI CERKVENJAK (ID 2497) 1. člen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 2497, ki se nanaša na določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi za parceli številka 429 in 430, obe k.o. 545 Čagona, v enoti urejanja prostora z oznako OP07. 2. člen Na zemljiščih iz prvega člena tega sklepa se v skladu s 127. in 128. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju ZUreP-2) omogoči preoblikovanje in širitev stavbnega zemljišča. Del stavbnega zemljišča (A) na parceli št. 429 k.o. 545 Čagona, se izvzame v površini 200,0 m2 in prenese na parcelo št. 430 k.o. 545 Čagona (kmetijsko zemljišče K2) ter poveča za površino 600,0 m2, za namen gradnje stanovanjske stavbe, kot izhaja iz elaborata Lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v k.o. 545 Čagona v Občini Cerkvenjak (URBIS d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, številka elaborata 2021-LP-030, maj 2021). Gradnja stanovanjske stavbe na stavbnem zemljišču, ki s tem sklepom spreminja velikost in obliko, se omogoči po določilih Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerkvenjak. 3. člen V skladu z osmim odstavkom 131. člena ZUreP-2 se sprejeti sklep objavi v uradnem glasilu občine in evidentira v prostorsko informacijskem sistemu, ko bo vzpostavljen. Občina Cerkvenjak vnese podatek o spremenjeni obliki in velikosti stavbnega zemljišča v evidenco stavbnih zemljišč, ob naslednji spremembah in dopolnitvah OPN pa jo ustrezno prikaže v grafičnem prikazu namenske rabe prostora. 4. člen Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Stran 1904 Odlok o dopolnitvi Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Divača Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17, 4/19) je Občinski svet Občine Divača na svoji 19. redni seji dne 29.9.2021, sprejel ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE24-URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI DIVAČA 1. člen (vsebina odloka) (1) Odlok predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/21) se dopolni tako, da se za 7. členom doda novo poglavje, in sicer: »5. Javno pooblastilo 7.a člen (javno pooblastilo) (1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične in upravne naloge javne službe, in sicer:  zagotavljanja urejenosti pokopališč v občini,  izvajanja investicijskega vzdrževanja pokopališč v občini,  izvajanja investicije, za katero si koncesionar kot upravičenec pridobi sredstva iz drugih virov,  oddajo grobov v najem,  vodenja evidenc ter drugih soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališča. (2) Za izvajanje nalog iz pete alineje prvega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo, ki izpolnjuje pogoje za vodenje in odločanje v upravnem postopku.« (2) Poglavja v odloku se ustrezno preštevilčijo. Končna določba 2. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 8. dan po objavi. Številka: 032-0010/2021-05 Datum: 29.9.2021 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja Številka: 3516-03/2021 Datum: 6. 10. 2021 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan Št. 52/8.10.2021 961. Uradno glasilo slovenskih občin Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Divača Stran 1905 1. člen S tem odlokom se spremeni in dopolnjuje Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Divača (Uradni list RS, št. 48/10) - v nadaljevanju: Odlok. Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US in 46/15) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 6/14) je Občinski svet Občine Divača na 19. redni seji dne 29.9.2021 sprejel 2. člen Besedilo iz 4. člena Odloka se spremeni tako, da se glasi: Lokalne ceste (LC) med naselji v občini in ceste med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah so: ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH JAVNIH CEST V OBČINI DIVAČA Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka 1. 062010 062011 C R2 446 2. 062040 062041 C R2 445 3. 062050 062051 C R2 409 4. 062060 062061 C R2 405 5. 125010 125011 C G1 7 6. 458520 V…vsa vozila 458521 C R2 444 Konec odseka Potek Divača - Dolnje Ležeče Povezovalna cesta Senožeče - Dolenja vas - Jakovce Vremski Britof Škoflje Dolžina [m] Namen uporabe Preostala dolžina v sosednji občini [m] C R2 405 1.259 V - C R2 409 1.968 V - C 374510 6.063 V C RT 940 1.664 V Kozina - Ledenica C R2 409 1.719 V Podnanos - Otošče C R2 444 SKUPAJ 3.867 16.540 V 4.011 Sežana 5.097 HrpeljeKozina 4.078 Vipava m 3. člen Besedilo iz 5. člena Odloka se spremeni tako, da se glasi: Lokalne ceste (LC) v naseljih z uvedenim uličnim sistemom, razvrščene v podkategorije, so:  zbirne mestne in zbirne krajevne ceste (LZ) so: Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka 1. 063010 063011 C R2 446 2. 063020 063021 C 063020 3. 063020 063022 C 063010 4. 063030 063031 C 063020 5. 063040 063041 C R2 446 Potek Kolodvorska - Trg 15. aprila A. Dujca Kosovelova - Nova cesta Kolodvorska - A. Dujca Stara Divača Kajuhova Ulica Istrskega odreda Dolžina [m] Namen uporabe Preostala dolžina v sosednji občini [m] C R2 446 726 V - C 063030 709 V - C 064020 150 V - C 063020 802 V - C R2 446 400 V - SKUPAJ V…vsa vozila  Konec odseka 2.787 m mestne ali krajevne ceste (LK) so: Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka 1. 064010 064011 C R1 205 2. 064010 064012 C 064010 3. 064010 064014 C 064010 4. 5. 6. 7. 064010 064010 064010 064020 064015 064016 064017 064021 C 064010 C 064010 C 064010 C 063020 Potek Ulica Ludvika Požrlja - ŽP Ul. L. Požrlja - Cesta v Zeleni gaj Cesta v Gabrovo naselje Cesta v Zeleni gaj I Ulica Brinje Cesta v Zeleni gaj II Ulica dr. B. Magajne Konec odseka Dolžina [m] Namen uporabe Preostala dolžina v sosednji občini [m] Z ŽP 270 V - C 064010 247 V - Z N.H. 304 V - Z N.H. Z HŠ 14 Z HŠ 33 C 064020 129 113 46 536 V V V V - Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 8. 064020 064022 C 064020 9. 064020 064023 C R2 446 10. 064030 064031 C 063030 11. 064040 064041 C 064110 12. 13. 064050 064050 064051 064053 C 063020 C 064050 14. 064060 064061 C R2 446 15. 16. 17. 064070 064080 064080 064071 064081 064082 C R2 446 C 063040 C 064080 18. 064090 064091 C 063040 19. 064100 064101 C R2 446 20. 064100 064102 C 064100 21. 064110 22. 064120 23. 064120 24. 064130 25. 064140 26. 064140 27. 064150 V…vsa vozila 064111 064121 064122 064131 064141 064142 064151 C R2 446 C 063020 C 064120 C 063030 C 063010 C 063010 C 063020 - Vojkova Trg 15. aprila I Ulica dr. Bogomira Magajne Ulica Brkinskega odreda Ulica Prekomorskih brigad Kettejeva ulica I Bevkova ulica Kraška cesta vzporedno Stara pot Ulica 1. maja Ulica Stanka Volka Ulica Istrskega odreda 31 Partizanska ulica I Ul. Prekomorskih brigad - Partizanska Partizanska ulica II Gregorčičeva ulica I Gregorčičeva ulica II Kettejeva ulica II Trg 15. aprila II Trg 15. aprila III Kraška cesta 34A Stran 1906 C 063010 40 V - C 063020 87 V - C 063030 148 V - C R2 446 141 V - C 064130 C 064130 210 86 V V - C R2 446 108 V - Z HŠ 7 C R2 446 C R2 446 140 141 146 V V V - Z HŠ 31 83 V - C 064110 186 V - C 064040 141 V - C 063020 C 064040 C R2 446 C 063020 C 063010 C 063010 Z HŠ 34A SKUPAJ 107 95 62 177 79 78 66 3.966 V V V V V V V - m 4. člen Besedilo iz 6. člena Odloka se spremeni tako, da se glasi: Javne poti (JP) v naseljih Občine Divača in med naselji so: Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka 1. 562010 562011 C R2 446 2. 562020 562021 C R2 405 3. 562020 562022 O 562021 4. 562020 562023 O 562021 5. 562020 562024 O 062011 6. 562020 562025 O 062011 7. 562020 562026 C R2 405 8. 562020 562027 O 562021 9. 562020 562028 O 562028 10. 11. 12. 562020 562030 562030 562029 562031 562032 O 562023 C R2 405 O 562031 13. 562030 562033 O 562031 14. 15. 16. 17. 18. 562030 562030 562040 562040 562040 562034 562035 562041 562042 562043 O 562032 O 562035 C RT 940 O 562042 C R2 405 19. 562040 562045 C RT 940 20. 21. 22. 23. 562050 562050 562050 562060 562051 562052 562053 562061 C R2 405 O 562051 O 562051 C RT 940 Potek Divača - R2 409 R2 405 - Dolnje Ležeče 66 Dolnje Ležeče skozi vas Dolnje Ležeče - nov del vasi I Dolnje Ležeče povezava I Dolnje Ležeče povezava II Dolnje Ležeče povezava III Dolnje Ležeče 48 Dolnje Ležeče - nov del vasi II Dolnje Ležeče 33 Gradišče I Gradišče 6 Gradišče povezava Gradišče 8 Gradišče 1 Matavun - Betanja Betanja - R2 405 Športno letališče Matavun - gostilna Pri jami Brežec 10 Brežec - Betanja Brežec 5A Naklo - povezava I C R2 409 822 V Preostala dolžina v sosednji občini [m] - Z HŠ 66 507 V - O 562023 131 V - C R2 405 365 V - O 562021 97 V - C R2 405 269 V - O 562025 122 V - Z HŠ 48 140 V - Z N.H. 148 V - Z HŠ 33 C 562030 Z HŠ 6 141 1.255 105 V V V - O 562032 29 V - Z HŠ 8 Z HŠ 1 C 562040 C R2 405 Z hangar 35 37 685 1.427 734 V V V V V - Z HŠ 12 173 V - Z HŠ 10 O 562042 Z HŠ 5A C RT 940 967 646 202 640 V V V V - Konec odseka Dolžin a [m] Namen uporabe Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 562060 562060 562060 562060 562070 562070 562070 562080 562080 562080 562080 562090 562090 562090 562090 562062 562063 562064 562065 562071 562072 562073 562081 562082 562083 562084 562091 562092 562093 562094 O 562061 O 562062 O 562061 O 562061 C R2 405 O 562071 O 562071 C R2 405 C R2 405 O 562081 O 562081 C 062060 O 562091 O 562091 O 062061 39. 562090 562095 O 062061 40. 562100 562101 C R2 405 41. 562100 562102 O 562101 42. 562100 562103 O 562101 43. 562110 562111 C R2 405 44. 562110 562112 O 562111 45. 562110 562113 O 562111 46. 562110 562114 C R2 405 47. 562110 562115 C R2 405 48. 49. 562110 562110 562116 562117 O 562112 O 562113 50. 562120 562121 C R2 405 51. 562120 562122 O 562121 52. 562120 562123 C R2 405 53. 562120 562124 O 562121 54. 562130 562131 C R2 405 55. 562130 562132 O 562131 56. 57. 562130 562130 562133 562134 O 562131 O 562133 58. 562130 562135 O 562131 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 562140 562150 562150 562150 562160 562160 562160 562160 562160 562160 562160 562160 562170 562170 562170 562170 562180 562180 562180 562180 562141 562151 562152 562153 562161 562162 562163 562164 562166 562167 562168 562169 562171 562172 562173 562174 562181 562182 562183 562185 C RT 940 C RT 940 O 562151 O 562152 C RT 940 O 562161 O 562161 O 562163 O 562161 O 562166 O 562161 O 562166 C RT 940 O 562171 O 562171 O 562171 C RT 940 O 562181 O 562181 O 562181 Naklo 19 Naklo - povezava III Naklo 16 Naklo - povezava II Goriče - povezava Goriče 13 Goriče 4 Famlje - povezava I Famlje - povezava II Famlje 34 Famlje 19 Škoflje 33A Škoflje - cerkev Škoflje - povezava I Škoflje - povezava II Škoflje - povezava III Vremski Britof - R2 405 Vremski Britof mimo cerkve Vremski Britof povezava Vremski Britof Dolnje Vreme Dolnje Vreme - ŽP Vreme Dolnje Vreme 26 Dolnje Vreme - R2 405 Dolnje Vreme - Sv. Marija Dolnje Vreme 14A Dolnje Vreme 30 Gornje Vreme povezava I Gornje Vreme 4A Gornje Vreme povezava II Gornje Vreme 25 R2 405 - Gornje Ležeče Gornje Ležeče - R3 622 Gornje Ležeče 21 Gornje Ležeče 20 Gornje Ležeče železniška postaja Zavrhek - Loka Podgrad Potok 7 Potok 1B Planina - Barka Barka 25 Barka 17 Barka 8A Barka 47 Barka 43 Barka - povezava Barka - pokopališče Vareje - povezava Vareje 10 Vareje 17 Vareje 4 Misliče - Vatovlje Misliče 29 Misliče I Misliče II Stran 1907 Z HŠ 19 O 562064 Z HŠ 16 O 562061 C R2 405 Z HŠ 13 Z HŠ 4 C R2 405 O 562081 Z HŠ 34 Z HŠ 19 Z HŠ 33A Z HŠ 31 O 562091 O 062061 195 57 86 208 988 191 55 427 171 117 454 238 74 263 171 V V V V V V V V V V V V V V V - O 562094 195 V - C R2 405 397 V - O 562101 192 V - O 562102 61 V - C R2 405 1.001 V - Z ŽP 1.001 V - Z HŠ 26 235 V - C R2 405 226 V - Z cerkev 831 V - Z HŠ 14A Z HŠ 30 165 86 V V - C R2 405 312 V - Z HŠ 4A 86 V - O 562124 305 V - O 141432 294 V - C 562130 1.821 V - C R3 622 1.473 V - Z HŠ 21 Z HŠ 20 272 44 V V - Z ŽP 261 V - 1.655 2.271 446 175 1.840 54 585 253 126 101 96 271 263 60 131 78 1.624 211 121 72 V V V V V V V V V V V V V V V V V V V V - Z HŠ 1 C 562150 Z HŠ 7 Z HŠ 1B Z HŠ 60 Z HŠ 25 O 562161 Z HŠ 8A O 143005 Z HŠ 43 O 562169 Z pokop. C RT 940 Z HŠ 10 Z HŠ 17 Z HŠ 4 C 562180 Z HŠ 29 Z N.H. Z N.H. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 79. 80. 81. 562180 562180 562190 562186 562188 562191 O 562181 O 562181 C RT 940 Vatovlje 5 Vatovlje 12 RT 940 - Dane 82. 562200 562201 C 562210 Buje - Padež 83. 562210 562211 C 315130 84. 562220 562221 85. 86. 87. 562230 562230 562230 88. Stran 1908 Z HŠ 5 Z HŠ 12 C 562240 74 46 1.318 V V V Z HŠ 17 2.967 V Buje - Kozjane C 562220 2.030 V C RT 940 Tatre - Kozjane Z HŠ 24 1.943 V 562231 562232 562233 C 125010 O 562231 O 562232 C 125010 O 562241 Z HŠ 17 245 831 135 V V V 562240 562241 C 125010 C 562190 1.444 V - 89. 90. 91. 92. 562240 562240 562240 562240 562242 562243 562244 562245 O 562241 O 562241 O 562241 O 562241 O 562191 Z N.H. Z HŠ 25 Z N.H. 105 150 97 78 V V V V - 93. 562250 562251 C R1 205 Z ŽP 685 V - 94. 95. 96. 97. 98. 99. 562250 562260 562260 562260 562270 562270 562252 562261 562262 562263 562271 562272 O 562251 C R2 446 C R2 446 O 562262 C R2 445 O 562271 Z N.H. Z RTP O 063031 Z N.H. C R2 445 Z N.H. 122 592 436 307 1.212 495 V V V V V V - 100. 562270 562273 O 562272 O 562272 214 V - 101. 562270 562274 O 562273 Z HŠ 2B 87 V - 102. 562270 562275 O 562272 Z cerkev 50 V - 103. 104. 562270 562270 562276 562277 O 562272 O 562271 Z HŠ 12 Z HŠ 40 63 98 V V - 105. 562280 562281 C R2 445 C 062050 1.460 V - 106. 562280 562282 O 062051 O 141506 843 V - 107. 562280 562283 O 062051 O 062051 232 V - 108. 562280 562284 O 562283 O 062051 243 V - 109. 562280 562285 O 562283 O 562284 107 V - 110. 562280 562286 O 062051 O 062051 103 V - 111. 562280 562287 O 562284 Z cerkev 67 V - 112. 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 562280 562280 562290 562290 562300 562300 562300 562300 562310 562288 562289 562291 562292 562301 562302 562304 562305 562311 O 062051 O 062051 C 062050 O 062051 C R2 409 O 562301 O 562301 O 562304 C R2 409 Z N.H. Z HŠ 11B Z HŠ 7A O 562291 Z N.H. Z HŠ 33 Z N.H. Z N.H. C R2 409 70 107 211 186 1.489 153 144 58 708 V V V V V V V V V - 121. 562310 562312 O 562311 C R2 409 358 V - 122. 562310 562313 O 562311 O 562312 65 V - 123. 562310 562314 O 562311 Z HŠ 101 349 V - 124. 562310 562315 O 562314 Z HŠ102H 138 V - 125. 562310 562316 O 562319 O 062051 215 V - 126. 562310 562317 O 562319 O 562316 134 V - 127. 562310 562318 O 562317 Z HŠ 82C 68 V - 128. 562310 562319 C R2 409 Kačiče - povezava Kačiče - Pared Kačiče 17 Ledenica - Pared Dane Dane - povezava Dane I Pared 25 Dane II Lokavski most - ŽP Divača Gabrovo naselje Divača - RTP RTP - Kajuhova Sončna pot Senadole - R2 445 Senadole Senadole - skozi vas Senadole 2B Senadole - cerkev Sv. Duh Senadole 12 Senadole 40 R2 445 - Dolenja vas Dolenja vas 48 Dolenja vas povezava I Dolenja vas povezava II Dolenja vas povezava III Dolenja vas povezava IV Dolenja vas cerkev Dolenja vas I Dolenja vas 11B Potoče 7A Potoče Laže I Laže 33 Laže II Laže III Senožeče - R2 409 Senožeče povezava I Senožeče povezava II Senožeče - nova zazidava Senožeče 102H Senožeče povezava III Senožeče povezava IV Senožeče 82C Senožeče pokopališče 1.242 HrpeljeKozina, 300 Pivka 1.808 Pivka 977 HrpeljeKozina - Z pokop. 214 V - Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 129. 562320 562321 C R2 409 130. 562320 562322 O 562321 131. 562320 562323 O 562321 132. 562320 562324 O 562327 133. 562320 562325 O 562323 134. 135. 562320 562320 562326 562327 C R2 409 O 562311 136. 562320 562328 O 562321 137. 138. 139. 140. 141. 142. 143. 144. 145. 562320 562330 562330 562330 562330 562340 562360 562370 562380 562329 562331 562332 562333 562334 562341 562361 562371 562381 O 562327 C R2 409 O 562331 O 562331 O 562331 C R2 409 C R1 205 C 562310 C 562310 146. 562390 562391 C R2 409 147. 562390 562392 O 562391 148. 562390 562393 O 562392 149. 150. 562400 562420 562401 562421 C 125010 C R1 205 151. 562430 562431 C R2 409 152. 153. 154. 155. 156. 157. 158. 159. 160. 161. 162. 163. 562440 562450 562450 562460 562470 562480 562490 562500 562510 562520 562530 562540 562441 562451 562452 562461 562471 562481 562491 562501 562511 562521 562531 562541 C RT 940 C RT 940 O 562451 C 562140 C R2 405 C R2 405 C 562310 C 458520 C 458520 C 062060 C R2 445 C R1 205 164. 562550 562551 C RT 940 165. 562560 562561 C 062050 166. 562560 562562 O 562286 167. 562560 562563 O 562284 168. 562570 562571 C 064020 169. 562580 562581 C 063030 170. 171. 172. 562580 562590 562590 562582 562591 562592 O 063031 C 063030 O 063031 173. 874910 874911 C R1 205 Senožeče povezava V Senožeče povezava VI Senožeče povezava VII Senožeče povezava VIII Senožeče povezava IX Senožeče 6C Senožeče 52D Senožeče - Villa Marija Senožeče I Gabrče - R2 409 Gabrče - skozi vas Gabrče - povezava Gabrče 15 Gabrče - Goriče Lokavska cesta 14A Senožeče 102E Senožeče 104U Poslovna cona Risnik I Poslovna cona Risnik II Poslovna cona Risnik III Kačiče 1E Lokavska cesta 1 Kačiče-Pared povezava Matavun I Matavun - povezava Matavun 3B Zavrhek - Škoflje Gradišče II Dolnje Ležeče 2B Senožeče 151F Otošče 6 Otošče 8A Famlje I Senožeče II Lokavska cesta I Matavun - Park Škocjanske jame Dolenja vas povezava V Dolenja vas povezava VI Dolenja vas 43 Ul. Dr. Bogomira Magajne nogometno igrišče Stara Divača povezava Stara Divača 21 Kajuhova ulica 29 Kajuhova ulica 19 Lokev - Matavunsko križišče V…vsa vozila 5. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, Stran 1909 C 562310 362 V - O 562312 169 V - O 562327 166 V - C R2 409 289 V - O 562327 162 V - O 141603 Z HŠ 52D 172 540 V V - Z HŠ 35 58 V - 313 512 96 197 94 4.254 94 44 102 V V V V V V V V V - Z HŠ 30 412 V - Z HŠ 32 215 V - Z HŠ 4 84 V - Z HŠ 1E Z HŠ 1 142 129 V V - C 125010 145 V - Z N.H. C 562040 Z HŠ 3B C 562090 C 562030 Z HŠ 2B Z HŠ151F Z HŠ 6 Z HŠ 8A Z N.H. Z N.H. Z N.H. 105 144 41 797 675 97 104 221 88 102 89 131 V V V V V V V V V V V V - Z park 989 V - C 562280 145 V - O 562561 95 V - Z HŠ 43 53 V - Z igriš. 254 V - C 562260 41 V - Z HŠ 21 Z HŠ 29 Z HŠ 19 64 40 142 V V V - C R1 409 1.255 V Z N.H. C R2 409 O 562331 O 562332 Z HŠ 15 C R3 622 Z HŠ 14A Z HŠ102E Z HŠ104U SKUPAJ 71.032 2.230 Sežana m 113/09 in 109/10 - ZCes-1) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162-3/2021304 (509) z dne 5. 7. 2021. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 6. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 032-0010/2021-06 Datum: 29.9.2021 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA DORNAVA 962. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 Konto I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. IV. Stran 1910 – ZIUOOPE), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr., 55/15,ZFisP, 96/15-ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US) in 16. člena statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14), je Občinski svet Občine Dornava na 18. redni seji, dne 07.10. 2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE DORNAVA ZA LETO 2021 1. člen V odloku o proračunu Občine Dornava za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/2021 in 29/2021), se spremeni 1. člen odloka tako, da se glasi: Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zalog Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV Znesek v EUR - 2,583.047 2,280.127 2,049.204 1,825.958 192.246 31.000 0 230.923 132.861 4.300 7100 0 86.662 93.000 41.500 0 51.500 0 0 0 209.920 209.920 0 2,601.571 947.523 206.761 31.382 696.680 9.700 3.000 920.964 13.000 631.190 85.754 191.020 0 710.584 710.584 22.500 12.000 10.500 18.524 0 0 Št. 52/8.10.2021 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-13/2021-02 Datum: 07. 10. 2021 Občina Dornava Janko Merc, župan 963. Stran 1911 Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na 18. redni seji dne 7. 10. 2021sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. Občinski svet Občine Dornava sprejme sklep o ugotovitvi, da je parc. št. 1143/9 k.o. Polenci (379) v zemljiški knjigi vpisana kot javno dobro. 2. Nepremičnina iz prejšnjega člena preneha imeti značaj javnega dobra in postane last Občine Dornava. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-26/2021-1 Datum: 7. 10. 2021 - 0 0 0 0 0 145.016 145.016 145.016 163.540 145.016 18.524 163.540 OBČINA DUPLEK 964. Odlok o 4. rebalansu Duplek za leto 2021 proračunu Občine Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 ZSPDSLS-1, 30/18 in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13, 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 - ZIPRS1819, 13/18, 75/19 ZIPRS2021, 36/20 - ZIUJP, 61/20 - ZDLGPE, 89/20, 195/20 - odl. US, 203/20 - ZIUPOPDVE, 174/20 ZIPRS2122) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na 18. redni seji, dne 6.10.2021 sprejel ODLOK O 4. REBALANSU PRORAČUNU OBČINE DUPLEK ZA LETO 2021 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o proračunu občine Duplek za leto 2021, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 56/2019 (objavljen dne 20.12.2019), št. 08/2021 (objavljen 12.02.2021), št. 24/2021 (objavljen 30.04.2021), ter št. 32/2021 (objavljen 14.06.2021). II. Občina Dornava Janko Merc, župan 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Spremeni se 2. člen odloka, ki po novem glasi: Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Stran 1912 Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina / podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI(70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja v evrih Proračun leta 2021 7.193.181 5.974.330 4.918.180 4.393.370 415.810 109.000 1.056.150 458.450 Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2021 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna (eu sredstva) II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi Skupina / podskupina kontov 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transfer pravnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 440 DANA POSOJILA VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (50) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje 12.000 16.600 15.300 553.800 81.000 57.500 23.500 2.000 2.000 1.135.851 585.452 550.399 7.942.129 2.414.283 715.953 107.980 1.515.265 27.000 48.085 2.526.924 38.460 1.887.500 174.735 426.229 Proračun leta 2021 2.811.458 2.811.458 189.464 63.000 126.464 -748.948 Proračun leta 2021 0 0 0 0 0 Proračun leta 2021 350.000 350.000 350.000 Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1913 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Duplek. 2. 435.856 435.856 435.856 -834.804 -85.856 748.948 834.804 »2.člen NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA ZA POTREBE OBČINE DUPLEK Zap. Vrsta nepremičnine Okvirna Predvidena št. velikost v m2 sredstva (v EUR) 1. Nezazidano stavbno 400 zemljišče – Žitečka vas 14.950 3. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Spremeni se prvi stavek 11. člena tako, da po novem glasi: (1) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 lahko zadolži do višine 350.000 EUR dolgoročnega kredita pri poslovni banki. 2. Stavbno zemljišče- 15.700 druge urejene zelene površine- Zgornji Duplek 86.650 3. Nezazidano stavbno 12.300 zemljišče – Spodnji Duplek 327.000 4. člen Vsa ostala določila Odloka o proračunu občine Duplek za leto 2021, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 56/2019, 8/2021, 24/2021, 32/2021 ostajajo nespremenjena. 2. člen Ostali členi Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek za leto 2021 ostanejo nespremenjeni še naprej v veljavi. 5. člen Spremembe in dopolnitve odloka pričnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Skupaj: 3. člen Spremembe pričnejo veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-11/2021-7 Številka: 0323-11/2021-3 Občina Duplek Mitja Horvat, župan Občina Duplek Mitja Horvat, župan 966. 965. 3. spremembe Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek za leto 2021 Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/2018, 79/2018), je občinski svet občine Duplek na svoji 18. redni seji dne 6.10.2021 sprejel 3. SPREMEMBE NAČRTA RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE DUPLEK ZA LETO 2021 1. člen V Načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin 8/21, 24/21, 32/21), se spremeni 1. člen – načrt pridobivanja nepremičnega premoženja tako, da glasi: 428.600 Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o turistični taksi v Občini Duplek Na podlagi 16. člena Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 18. redni seji dne 6.10.2021 sprejel ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O TURISTIČNI TAKSI V OBČINI DUPLEK 1. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi v Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin št. 48/17). 2. člen Ta odlok prične veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Številka: 0323-11/2021-5 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 967. Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča na posamični poselitvi v Občini Duplek, na parcelah št. 680/1 in 680/2, obe k. o. 689-Spodnja Korena; ID št.: 2466 Na podlagi prve alineje 127. člena ter 128. in 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Ko-roške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015), je Občinski svet Občine Duplek na svo-ji 18. redni seji dne 6.10.2021 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA POSAMIČNI POSELITVI V OBČINI DUPLEK, NA PARCELAH ŠT. 680/1 IN 680/2, OBE K. O. 689-SPODNJA KORENA; ID ŠT.: 2466 1. člen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov št. 2466, ki se nanaša na razširitve stavbnega zemljišča posamične poselitve na delu enote urejanja prostora SG-1 in podenote SG-1/1, na parc. št. 680/1 in 680/2, obe k. o. 689-Spodnja Korena. 2. člen (1) Na zemljišču iz prvega člena tega sklepa se v skladu s 127. in 128. členom Zakona o ureja-nju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju ZURep -2) omogoči razširitev obstoječe-ga stavbnega zemljišča, območja posamične poselitve, v velikosti 600 m², za namen gradnje stanovanjske stavbe, kot izhaja iz Elaborata lokacijske preveritve za določanje obsega stavb-nega zemljišča pri posamični poselitvi na delu EUP SG-1 v OPN Občine Duplek. Elaborat lo-kacijske preveritve je izdelalo podjetje ZUM d.o.o., Grajska 7, 2000 Maribor, odgovorni pro-storski načrtovalec: Vesna Polanc Marinič, u.d.i.a., PA PPN ZAPS 0749; številka elaborata: 21012, april 2021. Gradnja stanovanjske stavbe na stavbnem zemljišču, ki s tem sklepom spreminja velikost in obliko, se omogoči po določilih Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/2020). (2) Natančna oblika ter velikost območja stavbnega zemljišča je določena v elaboratu lokacij-ske preveritve iz 1. člena tega sklepa, in razvidna v grafičnem prikazu prilagojene in natančno določene oblike in velikosti območja stavbnega zemljišča. Elaborat lokacijske preveritve je sestavni del sklepa. (3) Skladnost nameravane gradnje se preverja na podlagi tega sklepa in elaborata lokacijske preveritve iz 1. člena ter na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora k elaboratu lokacijske preveritve. Gradnja na stavbnem zemljišču, ki s tem sklepom spreminja velikost in obliko, se omogoči po določilih EUP OPN, ob predhodni pridobitvi geološko geomehanskega poročila. 3. člen (1) V skladu z osmim odstavkom 131. člena ZURep-2 se sprejeti sklep objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin Stran 1914 (UGSO) in evidentira v prostorsko informacijskem sistemu, ko bo ta vzpo-stavljen. (2) Občina podatek o spremenjeni obliki in velikosti stavbnih zemljišč vnese v evidenco stavb-nih zemljišč, ki jo vodi Občina, ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN pa jo ustrezno prikaže v grafičnem prikazu namenske rabe prostora. (2) Sklep se posreduje Upravni enoti Maribor in Ministrstvu za okolje in prostor. 4. člen Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO) in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 0323-11/2021-4 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 968. Sklep o določitvi višine turistične takse v Občini Duplek Na podlagi 1. odstavka 17. člena Zakona o spodbujanju turizma (Uradni list RS št. 13/18) in 16. člena Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 18. redni seji dne 6.10.2021 sprejel SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE TURISTIČNE TAKSE V OBČINI DUPLEK 1. člen Turistična taksa v Občini Duplek znaša 1,30 EUR. 2. člen Ta sklep prične veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-11/2021-6 Občina Duplek Mitja Horvat, župan OBČINA KRIŽEVCI 969. Sklep o pripravi četrtih (4) sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Križevci Na podlagi 110. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 99.člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 127/20) in v skladu s 24. členom Statuta Občine Križevci (UGSO, št. 10/2018) je župan Občine Križevci sprejel SKLEP O PRIPRAVI ČETRTIH (4) SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE KRIŽEVCI 1. Predmet načrtovanja in vrsta postopka Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin S tem sklepom se določa priprava četrtih (4) sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Križevci (v nadaljevanju: 4SD OPN Križevci) po postopku in na način, ki ga določa Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). Prvi odstavek 99. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 127/20) določa, da ne glede na določbo druge alineje drugega odstavka 278. člena ZUreP-2 občini ni treba ob prvih spremembah OPN določiti UON in ODRN, kadar se ne predlaga sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč v obsegu več kot 10 ha. 2. Ocena stanja in prostorskega načrta razlogi za pripravo Prostor Občine Križevci se ureja z Odlokom o OPN Občine Križevci, prostorskim aktom, ki določa strateška izhodišča prostorskega razvoja občine in prostorske izvedbene pogoje, ki so pravna podlaga za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov. Namen priprave (4) sprememb in dopolnitev OPN Občine Križevci je prestavitev/načrtovanje državne ceste med NPr Lukavci 7 in NPr Križevci zaradi ukinjanja nevarnih nivojskih prehodov čez regionalno železniško progo št. 42 Ljutomer-Gornja Radgona. 3. Območje, predmet načrtovanja 4SD OPN se pripravijo na dveh območjih in sicer:  Območje 1, na južnem delu EUP KL 1, ki obsega spremembo 203,43 m2 kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče zaradi širitve ceste v državno cesto;  Območje 2, na južni strani ob železniški progi pod Ključarovci, ki obsega spremembo 9637,46 m2 kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče za državno cesto. Spremembe in dopolnitve se izvedejo v izvedbenem delu OPN, strateški del pa se spremeni oz. dopolni zaradi sprememb izvedbenega dela OPN. 4. Način pridobitve strokovnih rešitev Za pripravo 4SD OPN se uporabi IZP: Novogradnja državne ceste med NPr Lukavci 7 in NPr Križevci, ki ga je izdelal BM BIRO, Bojan Mavri s.p. Šolska pot 30, 2241 Sp.Duplek, pooblaščeni inženir Bojan Mavri, dipl. inž. grad., G-0490. Strokovne podlage in strokovna gradiva za spremembe in dopolnitve OPN izdela prostorski načrtovalec in drugi strokovnjaki glede na posamezne zahteve. Pri strokovnih rešitvah se upošteva prikaz stanja prostora, splošne smernice NUP ter usmeritve iz državnih in občinskih strateških dokumentov. 5. Postopek priprave in sprejema Okvirni roki za pripravo posameznih faz so:  objava sklepa in izhodišč  pridobitev odločbe MOP o potrebnosti CPVO  izdelava osnutka prostorskega akta  pridobitev prvega mnenja nosilcev urejanja   izdelave 60 dni 30 dni prostora 30 dni izdelava dopolnjenega osnutka prostorskega akta 30 dni javna razgrnitev 30 dni z javno obravnavo 30 dni Stran 1915    potrditev stališč do pripomb 15 dni izdelava predloga prostorskega akta 30 dni pridobitev drugega mnenja nosilcev urejanja prostora 30 dni  obravnava in sprejem na občinskem svetu 30 dni  objava v uradnem glasilu 15 dni Terminski plan je informativen in se lahko spremeni ob izvedbi CPVO ter zahtev in pogojev nosilcev urejanja prostora oziroma drugih udeležencev v postopku 4SD OPN. Če organ, pristojen za CPVO, izda odločbo o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje, se celoten postopek priprave OPN podaljša za pribl. 6 mesecev. Roki se lahko tudi podaljšajo zaradi usklajevanja z nosilci urejanja prostora ali drugih okoliščin. 6. Seznam nosilcev urejanja prostora, ki predložijo mnenja o načrtovanih prostorskih ureditvah Pripravljavec 4SD OPN je Občina Križevci. Nosilci urejanja prostora so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Sektor za prostorsko načrtovanje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (za področje razvoja poselitve) 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (za področje kmetijstva) 3. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana (za področje rabe in upravljanja z vodami) 4. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška cesta 20a, 2000 Maribor (za področje ohranjanja narave) 5. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (za področje varstva kulturne dediščine) 6. Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (za področje državne cestne infrastrukture) 7. Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (za področje železniškega prometa) 8. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Sektor za letalstvo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana (za področje zračnega prometa) 9. Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana (za področje trajne mobilnosti) 10. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana (za področje rudarstva) 11. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana (za področje energetike) 12. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (za področje zaščite in reševanje) 13. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (za področje obrambe) 14. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za vojaško dediščino (za področje vojnih in prikritih grobišč) Dimičeva ulica 16, 1000 Ljubljana 15. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Služba za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezerve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (za področje blagovnih rezerv) Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 16. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (za področje zdravja) 17. ELES, d.o.o., Področje za upravljanje s sredstvi in projekti, Služba za upravljanje z infrastrukturo,Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana (za področje oskrbe z električno energijo) 18. Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (za področje oskrbe z električno energijo) 19. Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, p.p. 3720, 1001 Ljubljana (za področje prenosnih plinovodov) 20 Telekom Slovenije, d.d., Sektor za kabelska omrežja in zagotavljanje storitev, Center za kabelska omrežja in zagotavljanje storitev Murska Sobota, Bakovska cesta 27, 9000 Murska Sobota (za področje telekomunikacij) 21. Javno podjetje Prlekija d.o.o., Babinska cesta 2a (za področje komunalne infrastrukture in oskrbe z vodo) 22. Občina Križevci, Križevci pri Ljutomeru 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru (komunala, vodovod in občinske ceste) ter za postopke celovite presoje vplivov na okolje: 23. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48,1000 Ljubljana. 7. Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave Izdelava 4SD OPN se financira iz proračuna Občine Križevci. 8. Objava in veljavnost Stran 1916 Številka: 350-0001/2021-30 Datum: 17. 8. 2021 Občina Križevci mag. Branko Belec, župan OBČINA LJUTOMER 970. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Ljutomer Na podlagi 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11-Odl.US:UI-297/08-19, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18-ZNOrg)), 14. člena Statuta Občine Ljutomer (Ur.l.RS, št.62/99, 20/01 in Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/03); je občinski svet Občine Ljutomer na 14. redni seji, dne 30.9.2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA V OBČINI LJUTOMER 1. člen Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Ljutomer se v 2. členu spremeni tako, da se črtajo naslednje enote dediščine: Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in v svetovnem spletu na www.krizevci.si ter velja z dnem objave. EŠD: Ime enote: 8893 Jeruzalem - Šafarska hiša Vrsta spomenika: etnološki Občina: Naselje: Ulica: Hišna številka: LJUTOMER JERUZALEM Jeruzalem 7 Lokacija: Parc. št.: 305/1 k.o. Plešivica. EŠD: Ime enote: 24973 Mala Nedelja - Lončarjeva hiša Vrsta spomenika: etnološki Občina: Naselje: Ulica: Hišna številka: LJUTOMER MALA NEDELJA Mala Nedelja 35 Lokacija: Parc. št.: 236/2 del k.o. Bučkovci. EŠD: Ime enote: 1222 Moravci v Slovenskih goricah - Šijančeva klečaja Vrsta spomenika: etnološki Občina: LJUTOMER Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1917 Naselje: Ulica: Hišna številka: MORAVCI V SLOVENSKIH GORICAH Moravci v Slovenskih goricah 21 Lokacija: Parc. št.: 222/2 del k.o. Moravci. EŠD: Ime enote: 24975 Moravci v Slovenskih goricah - Trstenjakova klečaja Vrsta spomenika: etnološki Občina: Naselje: Ulica: Hišna številka: LJUTOMER MORAVCI V SLOVENSKIH GORICAH Moravci v Slovenskih goricah 114 Lokacija: Parc. št.: 1098 del, 1106 del k.o. Moravci. EŠD: Ime enote: 8894 - del (gospodarski del) Nunska Graba - Kodoličeva zidanica Vrsta spomenika: etnološki Občina: Naselje: Ulica: Hišna številka: LJUTOMER NUNSKA GRABA Nunska Graba 15 Lokacija: Parc. št.: 236/3, 236/4 k.o. Nunska Graba. EŠD: Ime enote: 8896 Stara Cesta - Domačija Senčar Vrsta spomenika: etnološki Občina: Naselje: Ulica: Hišna številka: LJUTOMER STARA CESTA Stara cesta 8 Lokacija: Parc. št.: 384 k.o. Stara cesta. 2. člen Na podlagi tega odloka se v zemljiški knjigi izbriše pravni status nepremičnih spomenikov in njihovih vplivnih območij. 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je Občinski svet Občine Ljutomer na 14. redni seji 30. 9. 2021 sprejel 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 1. Za program predšolske vzgoje – razvojni oddelek – se določi ekonomska cena v višini 1.243 EUR. Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 971. Sklep o določitvi ekonomske cene za program predšolske vzgoje Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (ZVrt-UPB2) (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/11 – ZUPJS-A, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15, 59/19), 8. in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, SKLEP št. 216 2. Staršem otrok s posebnimi potrebami se določa plačilo in olajšave v skladu s sklepom št. 602/2019-10-105 z dne 11. 12. 2019. 3. Občina Ljutomer zagotavlja zavodu sredstva za razvojni oddelek kot razliko med ceno programa in plačilom staršev in sredstva za prosta mesta. 4. Cena programa velja od 1. 9. 2021 dalje. 5. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 602/2021-10-216 Datum: 30. 9. 2021 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja Št. 52/8.10.2021 972. Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o lokacijski preveritvi za preoblikovanje izvornega območja stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na delu parc. št. 662 in 647/2 v k.o. 249 Kuršinci (ID 2446) Na podlagi 128. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 18. člena statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011 in 2/2013) je Občinski svet Občine Ljutomer na 14. redni seji, dne 30.9.2021 sprejel SKLEP ŠT. 217 O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA PREOBLIKOVANJE IZVORNEGA OBMOČJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI NA DELU PARC. ŠT. 662 IN 647/2 V K.O. 249 KURŠINCI (ID 2446) 1. člen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z identifikacijsko številko lokacijske preveritve v zbirki prostorskih aktov 2446, ki se nanaša na preoblikovanje izvornega območja stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na delu parc. št. 662 in 647/2 v k.o. 249 Kuršinci, v enoti urejanja prostora LG01. 2. člen Na zemljišču iz prvega člena tega sklepa se v skladu s 127. in 128. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju ZURep -2) omogoči preoblikovanje stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi, kar pomeni, da se velikost izvornega območja posamične poselitve preko lokacijske preveritve ne poveča, saj je izvorno območje v OPN opredeljeno v velikosti 3.740,52 m² in s preoblikovanjem zajema površino 3.739,66 m². S preoblikovanjem območja posamične poselitve se zagotovi stavbno zemljišče primerne velikosti in oblike, ki je potrebno za potrebe izgradnje stanovanjskega objekta za mlado družino, kot izhaja iz elaborata Lokacijska preveritev, št. LP 11/21, Maj 2021 (ZEU d.o.o., Ulica Staneta Rozmana 5, 9000 Murska Sobota). Gradnja stanovanjskega objekta na stavbnem zemljišču, ki s tem sklepom spreminja velikost in obliko, se omogoči po določilih Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Ljutomer. 3. člen V skladu z osmim odstavkom 131. člena ZURep-2 se sprejeti sklep objavi v uradnem glasilu občine in evidentira v prostorsko informacijskem sistemu, ko bo vzpostavljen. Občina Ljutomer vnese podatek o spremenjeni obliki in velikosti stavbnega zemljišča v evidenco stavbnih zemljišč, ob naslednji spremembah in dopolnitvah OPN pa jo ustrezno prikaže v grafičnem prikazu namenske rabe prostora. 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 350-10/2021-217 Datum: 30.9.2021 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 973. Stran 1918 Sklep o prenehanju statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 247. člena v povezavi z 245. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Ur.l. RS, št. 61/2017) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na 14. redni seji, 30. 9. 2021 sprejel naslednji SKLEP št. 218 O PRENEHANJU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom preneha status grajenega javnega dobra na nepremičnini ID znak: parcela 259 1657. 2. Nepremičnina iz prve točke tega sklepa preneha imeti status javnega dobra in postane last Občine Ljutomer, zato se v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica v korist: Občina Ljutomer Vrazova ulica 1 9240 Ljutomer Matična številka: 5874092000 do celote 1/1. 3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478/2021-10-218 Datum: 30. 9. 2021 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja OBČINA MIRNA 974. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011, 16/2016) je Občinski svet Občine Mirna na 5. dopisni seji dne 01.10.2021 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. točka Ukine se status grajenega javnega dobra lokalnega pomena na nepremičninah s parc. št. 2345/22; 2345/23; 2345/26; 110/36; 110/37; 2348/2; 2348/3; 2346, vse k.o. 1410 – Mirna ter 2558/7; 2558/9, obe k.o. 1400 – Straža. 2. točka Na nepremičninah iz prve točke tega sklepa pridobi lastninsko pravico Občina Mirna, Glavna cesta 28, 8233 Mirna. 3. točka Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 351-0089/2021-3 Datum: 4.10.2021 Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 975. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko zazidavo Kotlje IV – EUP KO 13 CU (Identifikacijska številka prostorskega akta: 1693) Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 19. člena statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2016, 4/2017) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 19. redni seji dne 06.10.2021 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO ZAZIDAVO KOTLJE IV – EUP KO 13 CU (IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA PROSTORSKEGA AKTA: 1693) I. Splošne določbe 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 1. člen (podlaga za sprejem) (1) S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin občinskega prostorskega načrta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2013, 20/2019, 29/2020, 2/2021, 8/2021) - v nadaljevanju OPN, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko zazidavo Kotlje IV - EUP KO13 CU - v nadaljevanju OPPN. (2) OPPN je izdelal Biro Godec, Sanja Godec, s.p., Ravne na Koroškem, pod št. 09/20-OPPN z datumom julij 2021. 2. člen (vsebina odloka) (1) Odlok o OPPN iz prejšnjega člena določa: ureditveno območje podrobnega načrta, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi območji, dopustnost odstopanja od načrtovanih rešitev in druge pogoje za izvajanje tega odloka. (2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v OPPN, ki obsega tekstualni in grafični del. Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte: Pregledna situacija Izvleček iz prostorskih sestavin OPN Občine Ravne na Koroškem Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem Zazidalna situacija Prikaz omrežij in priključevanja na GJI Prikaz omrežij in priključevanja na GJI – posegi izven območja OPPN Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom Načrt parcelacije III. II. Stran 1919 M 1:50000 M 1:5000 M 1:5000 M 1:1000 M 1:1000 M 1:1000 M 1:1000 M 1:1000 M 1:1000 Območje prostorske ureditve Opis prostorske ureditve 3. člen (opis prostorske ureditve) (1) Območje OPPN je namenjeno za gradnjo stanovanjskih stavb – gradnja nizke gostote, ki vključuje samostojne enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe vključno s pripadajočo komunalno infrastrukturo. (2) Urbanistična zasnova je določena ob upoštevanju lokacije obstoječih objektov, poteka obstoječe javne infrastrukture vključno z varovalnimi koridorji ter možnosti dostopa do zemljiških parcel. (3) Na območju je predvidena ureditev prometnih površin in druge gospodarske javne infrastrukture. 4. člen (namenska raba prostora) (1) Na območju OPPN se skladno s 5. odstavkom 117. člena in 282. členom ZUreP-2 spremeni namenska raba prostora iz območja centralnih dejavnosti (CU) v območje stanovanjskih površin - območje stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš (SSe). 5. člen (območje OPPN) (1) Ureditveno območje OPPN se nahaja znotraj naselja Kotlje in obsega zemljišči parc. št. 349 in 350 k.o. 896 Kotlje v izmeri 1,0248 ha. (2) Meja območja obdelave je razvidna iz grafičnega dela OPPN (grafični načrt št. 4 v M 1 : 1000). (3) Izven območja urejanja so predvideni posegi v zvezi s priključevanjem območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. (4) Vplivno območje OPPN obsega vsa zemljišča znotraj območja OPPN in zemljišča, na katerih je predvidena gradnja infrastrukture. IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 6. člen (vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) (1) Območje OPPN se nahaja na južnem delu naselja Kotlje. Območje je na zahodni strani omejeno z lokalno cesto LC 350101, na severni strani z obstoječo javno Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin cesto JP 850711 v naselju Kotlje I, na vzhodni strani meji na območje enostanovanjskih stavb KO 31 SSe in na območje kmetijskih zemljišč, na južni strani pa meji na območje enostanovanjskih stavb KO 12 SSe. (2) Načrtovana komunalna oprema območja OPPN se povezuje z obstoječimi infrastrukturnimi sistemi tudi izven območja OPPN. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi priključke na obstoječa in nova vodovodna, kanalizacijska, elektroenergetska in elektronska komunikacijska omrežja ter omrežja javne razsvetljave. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve se izven območja OPPN poveže elektroenergetsko omrežje s transformatorsko postajo Kotlje 3:253. (3) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 3 »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora«. 7. člen (zasnova prostorske ureditve) (1) Stanovanjski objekti bodo razporejeni vzdolž predvidenega internega prometnega omrežja, ki bo napajalo predvidene objekte. (2) Na območju urejanja je predvidena kombinacija večjih in manjših zemljiških parcel površine od ok. 520 – 786 m2 s skupno trinajstimi (13) stanovanjskimi objekti. (3) Celotno območje se prometno navezuje na javno cesto v naselju Kotlje JP 850711. (4) Predvideni objekti bodo priključeni na infrastrukturne vode in naprave, ki so oz. bodo zgrajeni na tem območju. 8. člen (vrste dopustnih dejavnosti) Območje OPPN je namenjeno izključno za stanovanjsko rabo. 9. člen (vrste dopustnih gradenj) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj:  priprava stavbnega zemljišča,  gradnja novih objektov (stavb in gospodarske javne infrastrukture),  vzdrževalna dela na objektih,  rekonstrukcije objektov,  odstranitve objektov ali delov objektov,  dozidave in nadzidave novih objektov do dopustnih gabaritov, kot so določeni v tem odloku,  urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin,  vzdrževalna dela v javno korist. 10. člen (vrste dopustnih objektov) Na območju OPPN je dovoljeno graditi naslednje vrste objektov:  enostanovanjske stavbe (CC SI 11100),  dvostanovanjske stavbe (CC SI 11210),  gradbeno inženirske objekte – objekte prometne infrastrukture (CC SI 21), cevovode, komunikacijska omrežja, in elektroenergetske vode (CC SI 22), druge gradbeno inženirske objekte, ki niso uvrščeni drugje (CC SI 24205),  nezahtevne in enostavne objekte v skladu z 18. členom tega odloka. 11. člen (lega in oblikovna zasnova stanovanjskih objektov) (1) Velikost osnovnega tlorisa objekta: podolgovatega tlorisa, minimalne širine 7,5 m, razmerje med širino in dolžino znaša od 1:1,20 do največ 1:2. Stran 1920 (2) Etažnost objektov: (K) + P + M, izvedba kleti je dopustna le, če to dopuščajo terenske in geomehanske razmere. 12. člen (višinske kote) (1) Nivelete tal pritličja posameznega objekta je pogojena z niveleto dovoznih cest do le teh ter z niveleto zunanjega terena. (2) Kletne etaže objektov ob cesti A morajo biti v celoti vkopane v teren, niveleta tal pritličja objektov je dopustna največ 0,5 m nad niveleto ceste A na lokaciji cestnega priključka do objekta. (3) Kletne etaže objektov ob cesti B morajo biti v celoti ali delno vkopane v teren, niveleta tal pritličja objektov je dopustna največ 1,5 m nad niveleto ceste B na lokaciji cestnega priključka do objekta. (4) Kota slemena dvokapnih streh stanovanjskih objektov je dovoljena največ 9,5 m nad niveleto tal pritličja stavbe. (5) Višina kolenčnega zidu v mansardi, ki se meri od gotovega poda do začetka poševnine stropa, mora znašati od 1,00 m - 1,40 m. (6) Višina strešne konstrukcije rizalitov v mansardi mora znašati od 2,6 m – 3,2 m merjeno od kote tal mansarde. 13. člen (gradbene linije, odmiki) (1) Gradbene linije objektov so praviloma vzporedne z dovoznimi cestami; (2) Odmik objektov od prometnih površin:  odmik osnovnega tlorisa (fasade) objekta od zemljiških parcel internih dovoznih cest mora znašati od 4,5 m do 8,0 m, odmik najbolj izpostavljenega dela objekta (napušča strehe, nadstreškov in podobno) pa mora znašati najmanj 4,0 m, odmik od obračališča interne dovozne ceste pa najmanj 2,0 m,  odmik objektov od zemljiških parcel občinskih cest LC 350101 in JP 850711 mora znašati najmanj 5,0 m. (3) Odmik objekta (fasadnih oz. kletnih sten) od parcelnih meja sosednjih zemljišč mora znašati najmanj 4,0 m, odmik najbolj izpostavljenega dela objekta pa mora znašati najmanj 3,0 m. (4) Odmiki objektov od obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi. 14. člen (pogoji za oblikovanje objektov) Pogoji za oblikovanje in konstrukcijo stanovanjskih objektov:  streha: dvokapnica, naklona strešin 40-450, izvedba šopov ni dovoljena,  strešna okna je dovoljeno izvesti v ravnini osnovne strehe,  smer slemena: vzporedna z daljšo fasado objekta in praviloma vzporedna z osjo dovozne ceste, kot je razvidno iz grafičnih prilog,  na dvokapnih strehah je dovoljeno izvesti odprtine v obliki rizalitov, ki pa ne smejo presegati 1/2 dolžine strehe, strehe rizalitov morajo biti izvedene v obliki ravne strehe ali enokapne strehe v naklonu do 60,  uporabljajo se lahko elementi tradicionalne arhitekture (kamen, les, omet), kot tudi sodobni materiali;  fasade morajo biti v spektru belih barvah,  okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu s kompozicijsko zasnovo objekta ali osno, Št. 52/8.10.2021  Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1921 pri izboru kritine osnovne strehe je dopustno uporabiti opečno kritino (opečni strešnik) in opeki po videzu podobno kritino (mat izvedba) v temno sivi ali črni barvi, strešna kritina enokapnih streh rizalitnih delov stavbe se izvede z valjano pločevino v barvi osnovne strehe (mat izvedba), objekti so lahko grajeni s klasičnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oz. v montažni izvedbi. (4) Minimalni odmiki od gospodarske javne infrastrukture in odmiki ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednjih zemljišč ter ostali pogoji za postavitev in oblikovanje le teh, so določeni v splošnih prostorskih izvedbenih pogojih OPN Občine Ravne na Koroškem. 15. člen (faktor izrabe in zazidanosti parcel) (1) Na ureditvenem območju so dopustni naslednji faktorji:  Faktor izrabe parcel (razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele namenjene gradnji) je dovoljen do največ 0,6,  Faktor zazidanosti parcel (razmerje med zazidano površino objekta, vključno s pomožnimi objekti, in celotno površino parcele namenjene gradnji) je dovoljen do največ 0,3. 19. člen (komunalna oprema območja) (1) Območje urejanja bo opremljeno z minimalno gospodarsko javno infrastrukturo, ki obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste. (2) Priključitev na plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje je možna v skladu s pogoji upravljavca. (3) Trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur.   16. člen (pogoji za ureditev okolice objektov) (1) Najmanj 40 % zemljiških parcel objektov mora biti ozelenjeno. (2) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjim zemljiščem. (3) Oporni zidovi višine do 1,5 m so dovoljeni le v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin v skladu s mnenjem geomehanika. (4) Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. (5) Ograjevanje zemljiških parcel je dovoljeno z živimi mejami oz. ograjami višine do največ 1,8 m, ki morajo biti v celoti ozelenjene. Ograjevanje zemljiških parcel z zidanimi ograjami ni dovoljeno. Ograje gradbenih parcel, ki potekajo vzdolž občinske ceste LC 350101, so dovoljene kot žive meje ali ograje do največ 1,8 m višine, ki morajo biti v celoti ozelenjene na cestni oz. zunanji strani ograje. Višine ograj na območju križišč oz. prometnih površin morajo zagotavljati polje preglednosti. (6) Po končanih delih je potrebno vse odkopne in nasipne brežine humusirati in zatraviti oz. hortikulturno urediti. 17. člen (pogoji in merila za parcelacijo) (1) Parcelacija grajenega javnega dobra in parcel predvidenih objektov se izvede v skladu z grafičnimi prilogami OPPN. (2) Zemljiške parcele posameznih stanovanjskih objektov bodo velikosti od ok. 520 – 786 m2. 18. člen (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Na zemljiških parcelah objektov je dovoljeno graditi nezahtevne in enostavne objekte, ki so v prilogi 1 OPN Občine Ravne na Koroškem dovoljeni za območje SSe. (2) Ograje je dopustno postaviti največ do meje gradbene parcele na način, da se z gradnjo ne posega na sosednja zemljišča. Medsosedska ograja, ki označuje potek meje, se lahko gradi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. (3) Oporni zidovi morajo biti najmanj 0,5 m oddaljeni od sosednjih zemljišč drugih lastnikov, manjši odmik je dopusten, če z njim soglaša lastnik sosednjega zemljišča. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno dobro 20. člen (prometna infrastruktura) (1) Območje OPPN se na JP 850711 priključuje preko novega cestnega priključka na lokaciji obstoječega križišča z JP 850761. (2) Ceste na območju OPPN so zasnovane kot skupni prometni prostor za motorni in nemotorizirani promet, hitrost na njih je podrejena pešcem in kolesarjem. (3) Tehnični elementi za izvedbo prometne infrastrukture:  dovozne ceste se izvedejo s širino cestišča 3,5 m 4,0 m in skupno širino cestnega telesa 5,0 -6,0 m, ceste se zaključijo z obračališčem,  motorni in nemotorizirani promet se loči z ustreznimi talnimi označbami, dovoljena hitrost na cestah je podrejena pešcem in kolesarjem,  prometne površine morajo biti asfaltirane oz. tlakovane, peš površine ob objektih pa tlakovane,  prometne površine in površine za pešce morajo biti izvedene v skladu s predpisi o univerzalni graditvi in uporabi objektov. (4) Za vsako stanovanjsko enoto je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za osebna vozila stanovalcev, ki se morajo urediti na pripadajoči zemljiški parceli. (5) Na severni strani območja OPPN, vzdolž JP 850711, je potrebno v dolžini ok. 225 m urediti peš hodnik širine min 1,2 m, ki se naveže na obstoječi peš hodnik ob lokalni cesti LC 350101. 21. člen (oskrba s pitno in požarno vodo) (1) Stavbe na območju OPPN je treba priključiti na javno vodovodno omrežje naselja Kotlje. (2) Priključno mesto se nahaja na zemljišču parc. št. 343 k.o. 896 Kotlje, novi vodovod bo speljan po dovoznih cestah. (3) Na celotnem območju se izvede novi vodovodni razvod s priključki do posameznih objektov in nadzemni hidrant, ki pokriva celotno ureditveno območje OPPN. (4) Predvideni vodovodni priključek mora zagotoviti ustrezno količino pitne in požarne vode za potrebe predvidenih objektov – premera DN110. Minimalni premer cevovoda do nadzemnega hidranta mora biti DN 80. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (5) Odmik vodovoda od ostalih vodov gospodarske javne infrastrukture mora znašati minimalno 1,0 m pri vzporednem poteku oziroma 0,5 m pri križanjih. (6) Števec porabe pitne vode mora biti vgrajen za vsak stanovanjski objekt v toplotni termični jašek izven objekta in izven voznih površin na lokaciji, ki je dostopna upravljavcu vodovoda. (7) Priključitev objektov na javno vodovodno omrežje mora biti izvedena v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi. V času izdelave sprememb in dopolnitev OPPN to je: Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ravne na Koroškem, Ur. list RS, št. 12/2011, Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/2013. (8) Zaradi izvedbe OPPN je potrebno obstoječi primarni vodovod SAL 250 prestaviti v skrajnji zahodni rob območja OPPN in ga v dolžini ok. 140 m nadomestiti z cevmi DUKTIL 250 ter prestaviti obstoječi sekundarni vodovod, ki prečka jugozahodni rob OPPN in ga navezati na načrtovani vodovod zazidave. 22. člen (odvajanje odpadnih voda) (1) Na območju urejanja je treba izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda. (2) Čisto padavinsko vodo s streh in utrjenih površin se primarno zadržuje v namenskih zadrževalnikih vode, za ponovno uporabo za higiensko manj zahtevne potrebe (splakovanje stranišč) in zalivanje zelenic na zemljiških parcelah objektov. Presežene količine čiste padavinske vode s strešnih površin objektov ter zemljiških parcel objektov in padavinske vode s prometnih površin se morajo kontrolirano speljati v skupni odvodni kanal za padavinsko vodo, ki bo potekal vzdolž prometnih površin. (3) Padavinski kanal je potrebno priključiti na predvideni padavinski kanal, ki bo speljan v cestišču LC 350101 v dolžini ok. 580 m z iztokom v potok Kotuljka. Priključno mesto je v križišču LC 350101 in JP 850711 na zemljišču parc. št. 483/2 k.o. 896 Kotlje. (4) Direktni iztok padavinskega kanala v vodotok mora biti izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. (5) Dopustna je tudi izvedba ponikovalnic, če to dopuščajo geomehanske lastnosti terena. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva vseh povoznih in manipulativnih površin. (6) Komunalne odpadne vode se morajo speljati po ločenem sistemu vodotesne komunalne kanalizacije, ki bo potekala vzdolž prometnih površin, v predvideni komunalni kanal, ki bo speljan v pločniku LC 350101 v dolžini ok. 350 m do obstoječega mešanega kanala naselja Kotlje. Priključno mesto je v križišču LC 350101 in JP 850711 na zemljišču parc. št. 483/2 k.o. 896 Kotlje. (7) Obstoječe mešana kanalizacija UKC 30, ki prečka severovzhodni del območja urejanja, se mora pred začetkom gradnje objektov prestaviti izven območja OPPN. 23. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Predvideni objekti bodo priključeni na elektro omrežje naselja Kotlje v skladu s pogoji upravljavca. (2) Napajanje območja urejanja se bo izvedlo z novim nizkonapetostnim priključnim kablovodom od TP Kotlje 3:253 v dolžini ok. 250 m. (3) Na območju zazidave bo izvedeno nizkonapetostno elektro omrežje vzdolž dovoznih cest s skupno sedmimi razvodno merilnimi omaricami (RMO), ki bodo napajale posamezne objekte. Stran 1922 24. člen (omrežje javne razsvetljave) (1) Ureditveno območje OPPN bo opremljeno z omrežjem javne razsvetljave, ki se bo priključilo na obstoječe omrežje javne razsvetljave, ki poteka vzdolž JP 850711. (2) Omrežje javne razsvetljave bo speljano ob dovoznih cestah, medsebojna oddaljenost svetilk naj ne presega 60 m. (3) Svetila javne razsvetljave ne smejo sevati UV svetlobe in morajo biti oblikovana tako, da ne osvetljujejo neba. 25. člen (plinovodno omrežje) (1) Območje OPPN je možno priključiti na obstoječe plinovodno omrežje 4 bar, ki poteka vzdolž JP 850711. Mesto priključitve na plinovodno omrežje je predvideno na severni strani območje urejanja na zemljišču parc. št. 343 k.o. 896 Kotlje. (2) Plinovodno omrežje bo potekalo vzdolž dovoznih cest v koridorju komunalnih vodov. (3) Pri projektiranju komunalne opreme in predvidenih objektov je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Ur. list RS, št. 26/2002, 54/2002 in 17/2014-EZ-1). 26. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Ureditveno območje bo možno priključiti na telekomunikacijska omrežja v skladu s pogoji upravljavcev – priključitev na obstoječe telekomunikacijsko omrežje je možna v obstoječem telekomunikacijskem jašku na križišču LC 350101 in JP 850711. (2) Pri gradnji objektov na območju OPPN je potrebno upoštevati trasi obstoječega TK omrežja, ki potekata na severni in zahodni strani območja urejanja ter na podlagi projektne dokumentacije predvideti zaščito, prestavitev in razširitev telekomunikacijskega in KTV omrežja. (3) Za potrebe izvedbe telekomunikacijskega omrežja se na območju urejanja (po dovozih cestah) vgradi kabelska kanalizacija za telekomunikacijske vode (2 x PE cev fi 50), na točki razvoda se izvede kabelski jašek iz BC fi 100, do stanovanjskih objektov pa se predvidi PEHD cev fi 32 mm. 27. člen (ogrevanje objektov) Za ogrevanje objektov je potrebno uporabiti obnovljive energetske vire (biomasa, sončna energija, toplotna črpalka in dr). Dopustna je tudi izvedba plinskih kurišč v kombinaciji z obnovljivimi energetskimi viri ob upoštevanju veljavnih predpisov o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zunanje enote toplotnih črpalk ne smejo povzročati prekomernega hrupa in morajo biti nameščene najmanj 4 m od meja sosednjih zemljišč. 28. člen (obveznost priključitve na omrežja in objekte javne gospodarske infrastrukture) Vsi predvideni stanovanjski objekti se morajo obvezno priključiti na prometno omrežje, vodovodno omrežje, elektro omrežje ter sisteme odvajanja odpadnih komunalnih in padavinskih voda. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 29. člen (hortikulturna ureditev javnih površin) Vse neutrjene površine se morajo humusirati in zatraviti oz. hortikulturno urediti z avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami. 30. člen (nasipavanje in odkop zemljine) (1) Na območju OPPN je dovoljeno zasipati in odkopavati zemljišča zaradi ureditve platojev za potrebe graditve objektov. (2) Vse nastale brežine se morajo izvesti z naravnim naklonom in se navezovati na zunanje površine sosednjih parcel. (3) V primeru, da višinska razlika ne omogoča izvedbo nasipa ali izkopa v naravnem naklonu terena, se višinska razlika izjemoma lahko premosti z opornimi zidovi v skladu z določili 16. člena tega odloka. 31. člen (posegi v bližini gozda) (1) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani in izdelani tako, da ne bodo povzročili poslabšanja pogojev za gospodarjenje z gozdovi. (2) Za vse posege, ki se bodo izvajali v 30 m pasu ob gozdu, je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. 32. člen (odvodnik zalednih voda) (1) Obstoječi odvodnik zalednih voda, ki poteka na južni meji območja urejanja preko gradbenih parcel z oznako S5, S6 in S13, je potrebno preurediti v skladu s projektom št. 320/2021, junij 2021, ki ga je izdelal Biro GBH d.o.o., Maribor. (2) Za vse posege na območju odvodnika in v njegovi neposredni bližini (3 m od zgornjega roba odvodnika) je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 33. člen (varovanje kulturne dediščine) (1) Na območju OPPN ni evidentiranih območij oz. objektov, ki imajo status kulturne dediščine. (2) V primeru, da bi se arheološke ostaline odkrile ob samih posegih v prostor, bo potrebno izvesti arheološko raziskavo, v času gradnje pa zagotoviti arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 34. člen (varstvo zraka) (1) V predvidenih objektih je dovoljena izvedba kurišč na zemeljski plin in biomaso oziroma uporaba obnovljivih virov energije ob upoštevanju veljavnih predpisov, ki določajo emisije snovi v zrak za male kurilne naprave in emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. (2) V času izdelave OPPN to so: Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, Ur. list RS št. 24/2013, Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, Ur. list RS, št. 31/2007, 70/2008, 61/2009, 50/2013. 35. člen (varstvo podtalnice) (1) Prostor, ki je predmet OPPN, se nahaja izven območij, ki so v skladu s prostorskimi načrti Občine Stran 1923 Ravne na Koroškem in Odlokom o zaščiti zajetih vodnih virov Kozarnica, Podpečnik, Mlin – Rudnik Kotlje in Stražišče nad Prevaljami v Občini Ravne - Prevalje (Uradni list Republike Slovenije, št. 71/1997) določena kot vodozbirna območja vodnih virov. (2) Pri graditvi objektov in izvedbi zunanje ureditve je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito podtalnice in podzemnih voda. 36. člen (varstvo voda) (1) Pri projektnih rešitvah odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, področje emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, področje emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest. (2) V času izdelave OPPN so to: Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Ur. list RS, št. 98/2015, 76/2017, 81/2019, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, Ur. list RS, št. 64/2012, 64/2014, 98/2015, Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, Ur. list RS, št. 47/2005 in Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ravne na Koroškem (Ur. list RS, št. 12/2011, Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/2013). 37. člen (ravnanje z odpadki) (1) Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati v skladu s veljavnim predpisom Občine Ravne na Koroškem glede načina ravnanja z komunalnimi odpadki. (2) V času izdelave OPPN so to: Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občinah Koroške regije (Ur. Iist RS št. 173/20) , Uredba o odpadkih, Ur. list RS, 37/2015, 69/2015, 129/2020, Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, Uradni list RS, št. 34/08. (3) Posode za odpadke morajo biti nameščene na primernih lokacijah, kjer je možen dostop s smetarskim vozilom. (4) Na območju naselja Kotlje bodo v skladu s programom ravnanja z komunalnimi odpadki, postavljene dodatne zbiralnice za zbiranje ločenih frakcij odpadkov. 38. člen (varstvo pred hrupom) (1) Objekti, zgrajeni na območju OPPN, morajo glede hrupa izpolnjevati določila veljavnih predpisov glede zvočne zaščite stavb in drugih predpisov iz področja varstva pred hrupom. (2) V času izdelave OPPN so to : Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Ur. list RS, št. 43/2018, 59/2019, Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah, Ur. list RS, št. 10/2012, 61/2017-GZ. (3) V skladu z navedeno uredbo je območje urejanja opredeljeno s II. stopnjo varstva pred hrupom (stanovanjske površine). (4) Območje urejanje se nahaja na območju, ki je obremenjeno s hrupom zaradi prometa na lokalnem prometnem omrežju. Glede na ugotovljeno hrupno obremenitev okolja so investitorji stanovanjskih stavb dolžni izvesti vse ukrepe varstva pred hrupom za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu (lokacija in razporeditev prostorov občutljivih na hrup, konstrukcijski ukrepi in podobno). Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 39. člen (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) (1) Pri gradnji elektro omrežja je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zaščite pred elektromagnetnim sevanjem. (2) V času izdelave OPPN je to : Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 70/1996, 41/2004-ZVO-1). 40. člen (raba obnovljivih virov energije) (1) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko tipa voda – voda, si bo moral investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo mnenja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:  dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika- vrtine) , v kolikor bo vrtina globlja od 30 m ter na tej osnovi tudi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote;  samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor bo vrtina izvedena do globine 30 m; (2) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko tipa zemlja – voda (geosonda), si bo moral investitor, predhodno pred izdajo mnenja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:  dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde). (3) Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja. 41. člen (ohranjanje narave) Na območju OPPN ni evidentiranih varovanih območij na podlagi Zakona o ohranjanju narave. 42. člen (varstvo plodne zemlje) S površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina ter jo uporabiti pri urejanju zemljiških parcel objektov oz. nepozidanih zemljišč na in izven območja urejanja. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 43. člen (raba prostora za obrambo) (1) Na območju urejanja ni evidentiranih oz. predvidenih objektov in naprav za potrebe obrambe. 44. člen (varstvo pred požarom) (1) Požarno varstvo posameznih objektov kot celotnega območja OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varnostnimi predpisi. (2) V času izdelave OPPN so to : Zakon o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 9/2011, 83/2012, 61/2017-GZ, Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Ur. list RS, št. 31/2004, 10/2005, 83/2005, 14/2007, 12/2013, 61/2017-GZ. (3) Za potrebe zagotavljanja požarne vode je potrebno znotraj območja urejanja zgraditi vodovodno omrežje opremljeno z nadzemnim hidrantom, ki bo lociran ob Stran 1924 križišču dovozne cesta A in B in bo pokrival celotno območje urejanja. (4) Dovozne ceste in utrjene površine ob objektih morajo zagotavljati zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila. (5) Odmiki med objekti in odmiki od meje parcel morajo zagotavljati zadostno oddaljenost, ki onemogoča preskok ognja (upošteva se veljavna tehnična smernica glede požarne varnosti v stavbah - TSG-1-001:2019). (6) Projektna dokumentacija za gradnjo stanovanjskih objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili veljavnih predpisov, ki se nanašajo na varstvo pred požarom. 45. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Na podlagi Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. list RS, št. 57/1996, 54/2015) na območju urejanja ni potrebno graditi zaklonišč osnovne zaščite. (2) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal 0,1 g za tla vrste A v skladu z Eurocode 8. (3) Območje OPPN se po podatkih iz Atlasa okolja nahaja na potencialno plazljivem in erozijsko ogroženem območju, druga ogrožena območja niso evidentirana. (4) Na območju OPPN niso dovoljeni posegi, pri katerih obstaja možnost razlitja nevarnih snovi. (5) Pri gradnji komunalne opreme in objektov je potrebno upoštevati pogoje geološko geomehanskih analiz ter predvideti vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo stabilnost terena in načrtovanih objektov - geološko geomehansko poročilo št. 58/2020 z dne 30.6.2020, izdelal Damjan Pejovnik.s.p., Slovenj Gradec. V času gradnje mora biti zagotovljen geomehanski nadzor. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji 46. člen (etapnost izvedbe, začasna namembnost zemljišč) (1) Prvo etapo izvedbe predstavlja izgradnja novega infrastrukturnega omrežja za potrebe zazidave, ki obsega tudi prestavitve in zavarovanje obstoječih komunalnih vodov. Istočasno z izgradnjo komunalne opreme je možno izvajati posege v zvezi z gradnjo stanovanjskih objektov, zunanjo ureditvijo le teh in njihovih priključkov na infrastrukturna omrežja. (2) V obdobju do pričetka gradnje načrtovanega posega, se zemljišča lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred sprejetjem OPPN. 47. člen (posegi izven ureditvenega območja) (1) Posegi izven ureditvenega območja, ki so potrebni za realizacijo OPPN, obsegajo:  Izgradnjo cestnega priključka na JP 850711 na zemljiščih parc. št. 344 in 343 k.o. 896 Kotlje;  Izgradnjo peš hodnika ob JP 850711 na zemljiščih parc. št. 483/2, 351, 344, 343, 341/3, 347/7, 347/2, 347/9, 347/6, 335/7, vse k.o. 896 Kotlje;  Izgradnjo nizkonapetostnega elektro priključka do TP Kotlje 3:253 na zemljiščih parc. št. 344, 343, 341/3, 347/2, 335/7, 335/19, vse k.o. 896 Kotlje in 495/137, 495/147, 495/152, 495/149, vse k.o. 897 Podgora;  Izgradnjo padavinske kanalizacije na zemljiščih parc. št. 344, 343, 483/2, vse k.o. 896 Kotlje;  Izgradnjo komunalne kanalizacije na zemljiščih parc. št. 344, 343, 483/2, vse k.o. 896 Kotlje;  Prestavitev obstoječe mešane kanalizacije na zemljiščih parc. št. 347/9 in 344 k.o. 896 Kotlje; Št. 52/8.10.2021     Uradno glasilo slovenskih občin Izgradnjo vodovodnega priključka in prestavitev vodovnega omrežja na zemljiščih parc. št. 344, 351, 343, 364/2, 364/3, 362, vse k.o. 896 Kotlje; Izgradnja priključka na plinovodno omrežje 4 bar preko zemljišča parc. št. 344 in 343 k.o. 896 Kotlje; Izgradnja priključka na telekomunikacijsko omrežje preko zemljišča parc. št. 344 k.o. 896 Kotlje; rekonstrukcija prepusta odvodnika na območju LC350101 na zemljiščih parc. št. 483/2, 360/4, 481/1, vse k.o. 896 Kotlje. 48. člen (obveznosti investitorja oz. pobudnika in izvajalcev) (1) Pred pričetkom del morajo izvajalci del obvestiti upravljavce energetskih in komunalnih naprav zaradi zakoličbe in zaščite le teh v času gradnje. (2) Investitorji morajo pridobiti geotehnična poročila o pogojih izvedbe komunalne opreme in objektov ter zagotoviti geotehnični nadzor v času izvajanja del. (3) Pri načrtovanju, izvedbi in uporabi objektov morajo izvajalci in investitorji upoštevati vse pridobljene pogoje nosilcev urejanja prostora, ki so obvezna priloga OPPN (smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora). X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 49. člen (dovoljena odstopanja) (1) Pri realizaciji OPPN so dopustna manjša odstopanja od horizontalnih gabaritov in zakoličbenih elementov predvidenih objektov (v okviru parcel zajetih v tem odloku), ter načrtovanih tras komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in drugih pogojev ugotovijo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve, ki ne vplivajo na osnovno mikrourbanistično zasnovo območja in ne spreminjajo s tem odlokom določenih pogojev za zagotovitev požarne varnosti in varstva okolja. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda. (2) Tolerance glede tlorisnih in vertikalnih gabaritov objektov so določene v 11., 12. in 13. členu tega odloka. XI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta 50. člen (merila in pogoji po prenehanju veljavnosti OPPN) Po prenehanju veljavnosti OPPN se bo območje urejalo na podlagi občinskega prostorskega načrta ob upoštevanju splošnih in podrobnih meril in pogojev za območje SSe oz. drugega veljavnega prostorskega akta ob obveznem upoštevanju določil opisanih v 4. in 5. poglavju tega odloka. XII. Končne določbe 51. člen (vpogled) OPPN se hrani in je dostopen javnosti v prostorih Občine Ravne na Koroškem, Urad za razvoj in investicije, Gačnikova pot 5, Ravne na Koroškem. 52. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. Stran 1925 53. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3501-0002/2020 -100 Župan Datum: 06.10.2021 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan OBČINA RUŠE 976. Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ruše Na podlagi 11., 36. in 40. člena Zakona o javnozasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018), je Občinski svet Občine Ruše na 17. redni seji, dne 30. 9. 2021, sprejel ODLOK O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU ZA IZVEDBO PROJEKTA POGODBENEGA ZAGOTAVLJANJA PRIHRANKOV RABE ENERGIJE Z NAMENOM ENERGETSKE SANACIJE JAVNIH OBJEKTOV V LASTI OBČINE RUŠE I. Splošne določbe 1. člen (vsebina) (1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ruše v koncesijski obliki javnozasebnega partnerstva, določeni z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in zakona, ki ureja koncesijska razmerja. (2) S tem odlokom Občina Ruše kot koncedent tudi določa predmet in pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in način financiranja izvedbe projekta. 2. člen (opredelitev ključnih pojmov) (1) Poleg pomena, določenega v Zakonu o javnozasebnem partnerstvu in Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah, imajo pojmi, uporabljeni v tem odloku, naslednji pomen:  koncedent je Občina Ruše;  koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec javnozasebnega partnerstva;  uporabniki oziroma upravljavci objektov so javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Ruše in ki Št. 52/8.10.2021        II. Uradno glasilo slovenskih občin za izvajanje svoje javne dejavnosti uporabljajo stavbe v lasti Občine Ruše; energetski upravljavec objekta je izvajalec storitve energetskega upravljanja, ki zajema sklop storitev, s katerimi se upravlja zgradbo oziroma več zgradb z namenom učinkovitejše rabe energije in znižanja stroškov; objekti so stavbe v lasti Občine Ruše, ki so navedene v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka; pogodbeno zagotavljanje prihranka energije pomeni pogodbeni dogovor med koristnikom in ponudnikom ukrepa (tj. koncedentom in koncesionarjem) za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v vsem obdobju pogodbe, in v okviru katerega se naložbe (delo, dobava ali storitev) v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki; ukrep energetske sanacije zajema gradbeno, tehnološko in energetsko sanacijo objekta, ki ima za posledico izboljšanje energetske učinkovitosti objekta; energetsko upravljanje zajema vgradnjo centralnega nadzornega sistema, merilnikov za spremljanje rabe energije, merilnikov temperature in vzpostavitev nadzora nad delovanjem energetskih sistemov v objektu; izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo zakoni in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost ter javno-zasebno partnerstvo; v odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. Javni interes, predmet zasebnega partnerstva in model javno- 3. člen (javni interes) (1) Občina Ruše skladno s cilji iz 3. člena in definicijo iz 38. točke prvega odstavka 4. člena Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20) v povezavi z določili Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (Uradni list Evropske unije št. L 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 11. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije objektov v lasti Občine Ruše (v nadaljevanjem besedilu: projekt), s čemer se zagotavlja večjo energetsko učinkovitost javnih objektov v lasti Občine Ruše, ki bodo predmet sanacije. (2) Javni interes je izkazan na naslednji način:  da se bo v okviru projekta zagotovila energetska, gradbena in tehnološka sanacija večjega števila tistih javnih objektov v lasti Občine Ruše, ki so energetsko potratni in zato nujno potrebni sanacije in ki v primeru, da se ta projekt ne bi izvedel, ne bi bili deležni sanacije oziroma bi se sanacija teh objektov izvedla, ko bi imela Občina Ruše zadostna finančna sredstva,       Stran 1926 da za izvedbo ukrepov energetske sanacije v okviru projekta ne bo potrebno stvarnopravno obremeniti javnih objektov, ki bodo vključeni v projekt, s stavbnimi pravicami ali hipotekami, da se bo raba energije v javnih objektih, ki bodo vključeni v projekt, glede na trenutno porabo, po izvedeni sanaciji zmanjšala in bo iz tega naslova prišlo do prihrankov pri rabi energije in stroških za energijo, da se bo zaradi ukrepov energetske sanacije v Občini Ruše povečala uporaba obnovljivih virov energije (OVE), da se bo standard kakovosti udobja in bivanja za končne uporabnike javnih objektov, ki bodo predmet sanacije, izboljšal, da se bo v okviru projekta uvedlo energetsko knjigovodstvo in enoten sistem energetskega upravljanja z objekti, ki so vključeni v projekt, kar zagotavlja večjo preglednost in s tem ohranjalo ali izboljšalo racionalizacijo poslovanja, da se bodo z izvedbo ukrepov udejanjili cilji in ukrepi i in se bo s tem prispevalo k izpolnjevanju obvez in zaveze držav članic Evropske unije k doseganju ciljev Evropske komisije za podnebno in energetsko politiko 2020. 4. člen (predmet koncesijskega razmerja) (1) Predmet koncesijskega razmerja je gradbena, tehnološka in energetska sanacija objektov (v nadaljnjem besedilu: izvedba ukrepov energetske sanacije) in pogodbeno zagotavljanje prihrankov rabe energije za objekte v lasti Občine Ruše, kot so navedeni v Prilogi 1 tega odloka. (2) V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov in ukrepov iz Priloge 1, ki bodo vključeni v projekt, zmanjša, ne pa tudi poveča. Nabor objektov in ukrepov je mogoče zmanjšati, kolikor:  se bo za posamezne od objektov ali ukrepov iz seznama v Prilogi 1 tega odloka v fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa izkazalo, da je njihova vključitev v projekt negospodarna;  bi pridobljene smernice soglasodajalcev (npr. soglasje Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine za posege) ali pogoji upravljavcev oziroma uporabnikov posameznih objektov (npr. posebni pogoji uporabe objekta) izvedbo energetske sanacije posameznega objekta ali ukrepa toliko podražili ali bi usklajevanje s pogoji v tolikšni meri oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta. 5. člen (izvedba projekta) (1) Za potrebe realizacije projekta in izvajanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega upravljanja objektov bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradbenih in tehnoloških, investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za izboljšanje energetske učinkovitosti objektov in doseganje prihranka pri rabi ter stroških energentov v obsegu, kot bo dogovorjeno s koncesijsko pogodbo v fazi izvedbe javnega razpisa. (2) Po zaključeni izvedbi ukrepov energetske sanacije (v nadaljnjem besedilu: ukrepov) in uspešno izvedenem prevzemu izvedenih ukrepov po posameznih objektih iz Priloge 1 tega odloka, bo koncesionar v pogodbeno dogovorjeni dobi v objektih koncedenta izvajal storitve Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije, storitve vzdrževanja izvedenih ukrepov za doseganje prihranka energije ter storitve energetskega upravljanja objektov (v nadaljnjem besedilu: storitve energetskega pogodbeništva). (3) Z namenom pridobivanja soglasij, gradbenih oziroma drugih upravnih dovoljenj za izvedbo projekta ter za samo izvedbo projekta bo koncedent koncesionarju zagotovil ustrezna pooblastila in mu podelil potrebne pravice, zaradi uresničevanja javnega interesa na neodplačen način (npr. služnostna pravica, itd). 6. člen (model javno-zasebnega partnerstva) (1) Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na obseg tveganj in vložkov partnerjev v projekt je sklenitev javno-zasebnega partnerstva pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije v obliki koncesije gradenj. (2) Koncesija gradenj iz prejšnjega odstavka tega člena se bo izvedla po modelu DFBOT (model: projektirajfinanciraj-zgradi-energetsko upravljaj-prenesi v last koncedenta), ob upoštevanju določil Zakona o javnozasebnem partnerstvu, Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah in Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18). Izvedeni ukrepi po modelu DFBOT bodo postali lastnina koncedenta po preteku s pogodbo določenega koncesijskega obdobja. Koncedent bo model DFBOT uporabil predvsem v primerih, ko v okviru predvidenih ukrepov energetske sanacije ne bo prišlo do trajne spojitve izvedenega ukrepa z nepremičnino. (3) V primerih, ko bi se pri posameznih objektih izkazalo, da realizacija posameznih predvidenih ukrepov energetske sanacije ne bi bila ekonomsko upravičena ali mogoča po modelu iz prejšnjega odstavka tega člena, bo pa z vidika celovitosti izvedbe energetske sanacije objekta smotrno, da se ti ukrepi izvedejo skupaj s preostalimi ukrepi energetske sanacije, bo koncedent za takšne objekte lahko sklenil javno-zasebno partnerstvo v obliki koncesije gradenj po modelu DFBTO (model: projektiraj-financiraj-zgradi-prenesi v last koncedentaenergetsko upravljaj). Izvedeni ukrepi po modelu DFBTO bodo postali lastnina koncedenta takoj po zaključeni investiciji, koncesionarju pa bo podeljena pravica izvajanja storitev energetskega pogodbeništva za objekt za celotno koncesijsko obdobje. Koncedent bo model DFBTO uporabil predvsem v primerih, ko bo v okviru predvidenih ukrepov energetske sanacije prišlo do trajne spojitve izvedenega ukrepa z nepremičnino (objektom) po načelu superficies solo cedit. (4) V primeru, da javno-zasebnega partnerstva glede na obseg in vrsto predvidenih ukrepov energetske sanacije ne bo mogoče skleniti ne po modelu DFBOT, ne po modelu DFBTO, bo koncedent lahko uporabil tudi kombinacijo obeh zgoraj opredeljenih modelov koncesije gradnje, pri čemer se ob cilju gospodarnosti zasleduje tudi cilj celovite energetske sanacije objektov. (5) Koncedent bo za izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije na posameznih objektih lahko zagotovil dodatna javna finančna sredstva, potrebna za realizacijo predvidenih ukrepov, vendar le, če bo to možnost predvidel v razpisni dokumentaciji za izvedbo javnega razpisa. V takšnem primeru mora koncedent pred zaključkom javnega razpisa in uporabo določbe iz tega odstavka izdelati poseben investicijski dokument, ki mora potrditi upravičenosti izvedbe projekta s sofinanciranjem izvedbe posameznih ukrepov iz proračuna ter opredeliti najvišjo dopustno višino javnih sredstev, ki se bodo namenila za izvedbo ukrepov energetske sanacije. Stran 1927 (6) Koncedent bo najustreznejši model za sklenitev javno-zasebnega partnerstva izbral in določil v fazi izvedbe javnega razpisa. III. Obveznosti koncedenta in koncesionarja ter uporabnikov 7. člen (pravice in obveznosti koncedenta) (1) Koncedent ali s strani koncedenta pooblaščeni uporabniki ali upravljavci objektov v okviru projekta prevzemajo obveznost rednega plačevanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega upravljanja objektov. Plačila koncedenta so vezana na dejansko dosežene dogovorjene prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije. (2) Koncedent ima pravico do soudeležbe na ustvarjenih prihrankih iz naslova izvedenih ukrepov. Metodologija merjenja in verifikacije prihrankov se podrobno opredeli v fazi izvedbe javnega razpisa. (3) Za potrebe izvedbe pogodbenega razmerja koncedent zagotovi koncesionarju pravico dostopa do objektov. (4) Koncedent sodeluje pri pripravi in potrjevanju projektne dokumentacije ter pridobitvi potrebnih upravnih dovoljenj in soglasij, potrebnih za realizacijo projekta. 8. člen (obveznosti koncesionarja) (1) Koncesionar prevzema obveznosti izvedbe vseh, s koncesijsko pogodbo dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za doseganje zagotovljenega prihranka energije in obveznost energetskega upravljanja objektov, skladno z veljavnimi upravnimi dovoljenji in po terminskem planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire koncesionarja. (2) Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta in v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe energije. 3) Koncesionar v pogodbeni dobi prevzema vsa tehnična, tehnološka in finančna tveganja iz naslova izvedbe investicijskih in drugih ukrepov ter iz naslova izvajanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega upravljanja objektov, vključno s tveganjem rentabilnosti izvedenih ukrepov, razen v primeru iz petega odstavka 6. člena tega odloka, ko bo finančno tveganje prevzel koncedent. (4) Koncesionar je dolžan zagotoviti financiranje izvedbe dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za doseganje prihranka energije, razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 6. člena tega odloka, ko obveznost zagotovitve finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije posameznih objektov iz utemeljenih razlogov prevzame koncedent. (5) Koncesionar prevzame obveznost pridobitve ustreznih upravnih dovoljenj, potrebnih za prevzem in normalno uporabo objektov (npr. uporabno dovoljenje). (6) Ostale poglavitne dolžnosti koncesionarja so:  izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarstvenika oziroma gospodarja, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo;  zagotavljati uporabnikom enakopravno in kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami na področju energetike v objektih, v katerih zagotavlja storitve energetskega pogodbeništva ter kakovostno opravljanje storitev, v skladu s predpisi, koncesijsko pogodbo in v javnem interesu; Št. 52/8.10.2021          Uradno glasilo slovenskih občin upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni koncesijski pogodbi, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije ob nespremenjenem standardu kakovosti za končne uporabnike objektov, s poudarkom na udobju in bivanju; kot dober gospodarstvenik oziroma gospodar uporabljati in energetsko upravljati objekte, naprave in opremo; redno vzdrževati objekte, naprave in opremo v obsegu, opredeljenem s koncesijsko pogodbo, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njihova vrednost in omogoča njihova normalna uporaba; po pisnem pooblastilu in naročilu koncedenta voditi pripravljalna dela in investicije v objekte, naprave in opremo (morebitne razširitve); omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe; po poteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta vse izvedene ukrepe, objekte, naprave in opremo v delujočem stanju, ki omogoča normalno uporabo, in koncedentu zagotoviti najmanj enoletno garancijo za odpravo napak na predanih objektih, napravah in opremi; voditi ustrezne evidence in pripravljati letna in polletna poročila skladno s tem odlokom, koncesijsko pogodbo in veljavno zakonodajo; poročati koncedentu o izvajanju koncesije na njegovo zahtevo; voditi in ažurirati evidence in jih redno predajati koncedentu. 9. člen (odgovornost koncesionarja) (1) Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po koncesijski pogodbi in za vso škodo, ki bi utegnila nastati koncedentu, uporabnikom in tretjim osebam v zvezi z izvajanjem dejavnosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe. (2) Koncesionar je dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije koncedentu ali tretji osebi povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, in za običajne rizike, ki izhajajo iz ali so povezani z izvedbo predvidenih posameznih ukrepov energetske sanacije, ki bodo predmet javno-zasebnega partnerstva. (3) Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje opredelita s koncesijsko pogodbo. 10. člen (dolžnosti uporabnikov oziroma upravljavcev objektov) (1) Uporabniki oziroma upravljavci objektov imajo zlasti dolžnost:  upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta ter omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka;  omogočiti dostop koncesionarju in koncedentu do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka;  prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog iz tega odloka oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki lahko vpliva na izvajanje nalog;  obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja. Stran 1928 11. člen (druge pravice in obveznosti) (1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se uredijo s koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje koncesije. (2) S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe. (3) Koncedent bo pred objavo javnega razpisa od uporabnikov oziroma upravljavcev objektov pridobil pisno soglasje, v katerem bo opredeljena pravica koncedenta za izvedbo javnega razpisa v njihovem imenu in obveznosti ter pravice, ki bodo iz tega izhajale. IV. Postopek izbire koncesionarja in pogoji ter merila za izbor 12. člen (postopek izbire) 1) Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa po postopku konkurenčnega dialoga. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU. Sklep o začetku postopka izvedbe javnega razpisa sprejme župan. (2) Postopek konkurenčnega dialoga se izvede v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, Zakonom o javnozasebnem partnerstvu in Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah. (3) V postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov. 13. člen (status koncesionarja) (1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med njimi. (2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. 14. člen (pogoji za izbiro koncesionarja) (1) Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti izpolnjevati naslednje pogoje:  da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,  da zanj niso podani razlogi za izključitev, navedeni v 75. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18),  da v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;  da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvedbe ukrepov energetske sanacije objektov in vsi stroški izvajanja koncesionirane dejavnosti ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi, potrebnimi za realizacijo predvidenih ukrepov;  da ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja koncesionirane dejavnosti;  da poda pisno izjavo, da bo sklenil zahtevana zavarovanja;  da poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe; Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin  da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesije na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;  da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti;  da je predložil opis tehnološke rešitve izvedbe ukrepov energetske sanacije, ki je skladen z zahtevami koncedenta;  da bo uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim standardom na trgu;  da izpolnjuje vse obvezne zakonske pogoje po veljavni zakonodaji in iz razpisne dokumentacije koncedenta;  dodatne pogoje glede podaje eventualnih partnerskih ponudb v razpisni dokumentaciji;  in druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji. (2) Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti. 15. člen (merila za izbor koncesionarja) 1) Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata. (2) Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes tako, da bodo merila za izbor koncedenta oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili višje zagotovljene prihranke, ponudili višjo udeležbo koncedenta pri doseženih prihrankih in nižjo vrednost investicije v izvedbo obveznih ukrepov energetske sanacije. (3) Dodatna merila in podrobnejšo vsebino meril za izbor koncesionarja bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. 16. člen (pooblastilo) (1) Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti občinsko upravo Občine Ruše. (2) Za izbor koncesionarja in podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javnozasebnega partnerstva se pooblasti župana. 17. člen (strokovna komisija) (1) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo. (2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. (3) Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana. Stran 1929 (4) Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morata biti navzoča najmanj dva člana strokovne komisije . Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije. (5) Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja. (6) Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje županu. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga sprejme župan. (7) Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu koncesijske pogodbe. V. Vzpostavitev, trajanje koncesijskega razmerja in spremembe 18. člen (vzpostavitev) (1) Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem. Veljavnost koncesijske pogodbe je vezana na predložitev finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini in pod pogoji, ki bodo podrobneje določeni v razpisni dokumentaciji in vzorcu koncesijske pogodbe. (2) Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes. (3) V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka. 19. člen (sprememba koncesijske pogodbe) (1) Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe v primerih, kot jih dopuščata Zakon o javno-zasebnem partnerstvu in Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah ter je podrobneje urejeno v koncesijski pogodbi. 20. člen (trajanje in podaljšanje razmerja) 1) Koncesijska pogodba, ki jo podpiše župan, se sklene za obdobje do 15 let. (2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem veljavnosti koncesijske pogodbe in uvedbe koncesionarja v posel ter zajema tako obdobje gradbene in tehnološke energetske sanacije, ter sistema energetskega upravljanja objektov iz Priloge 1 tega odloka kot tudi obdobje izvajanja storitve energetskega pogodbeništva. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v koncesijski pogodbi. (3) Trajanje razmerja se lahko podaljša največ za polovico s koncesijsko pogodbo dogovorjenega koncesijskega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni koncesijski pogodbi. (4) V primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku pogajanj brez predhodne objave Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k sklenjeni koncesijski pogodbi in v katerem se opredelijo čas podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo aneksa mora koncedent pripraviti investicijski dokument, s katerim potrdi upravičenost sklenitve aneksa. VI. Enostranski ukrepi v javnem interesu 21. člen (enostranski ukrepi v javnem interesu) (1) Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes. (2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:  uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;  izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju;  začasni prevzem objektov in vzpostavljenih ukrepov v upravljanje;  izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti izvedenih ukrepov;  odvzem koncesije;  uveljavljanje odkupne pravice. (3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja. Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo. 22. člen (začasni prevzem objektov in ukrepov v upravljanje) Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno prevzame objekte in vzpostavljene ukrepe v upravljanje in oskrbo in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture. VII. Dolžnost poročanja in nadzor nad izvajanjem pogodbe 23. člen (dolžnost poročanja) (1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve. (2) Koncesionar je dolžan pripraviti letno in polletno poročilo po posameznih objektih, ki zajema: opis stanja, opravljena dela oziroma ukrepe, morebitne potrebne dodatne investicije in ukrepe, organizacijske ukrepe ter doseganje dogovorjenega nivoja kakovosti izvajanja koncesije, predvsem glede doseganja dogovorjenih prihrankov energije. (3) Koncesionar je dolžan predložiti polletno poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do 31. julija za tekoče koledarsko leto in letno poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do 31. januarja za preteklo koledarsko leto. (4) Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe je dolžan koncesionar skupaj s prenosom vse infrastrukture, vgrajene opreme in naprav, v celoti v last in posest koncedentu, brezplačno izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja, soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike Stran 1930 vzdrževanja, vse podatke iz energetskega upravljanja itd.). 24. člen (nadzor nad izvajanjem pogodbe) (1) Redni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo uprave Občine Ruše ali zunanjega izvajalca. (2) Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije. (3) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled objektov, naprav in opreme za izvajanje storitev energetskega pogodbeništva ter omogočiti vpogled v vso dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), vključno z dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se nanaša na izvajanje storitev energetskega pogodbeništva, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. (4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta. 25. člen (nadzorni ukrepi) (1) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali koncesijske pogodbe. VIII. Prenehanje koncesijskega koncesijske pogodbe razmerja in 26. člen (redno prenehanje) (1) Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena. 27. člen (predčasno prenehanje) (1) Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku, podrobneje pa v koncesijski pogodbi. 28. člen (sporazumna razveza koncesijske pogodbe) (1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. (2) Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze koncesijske pogodbe ter tudi postopek prevzema naprav in opreme izvedenih ukrepov, ki jih je vzpostavil koncesionar. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 29. člen (odvzem koncesije) (1) Koncesijska pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno preneha:  če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka v za to, s koncesijsko pogodbo določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne izvede dogovorjenih ukrepov energetske sanacije objektov;  če je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega odloka preneha izvajati v koncesijski obliki;  če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja;  če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;  če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;  če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;  če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe. (2) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi odvzem utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. (3) Postopek za odvzem koncesije v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka pravnomočno zavrnjen in če je prisilna poravnava potrjena. (4) Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za odvzem koncesije, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. (5) Obstoj razlogov iz prve, druge, pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka tega člena se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. (6) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava Občine Ruše. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije. (7) V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta vse izvedene ukrepe in opremo, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost predanih ukrepov in opreme, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta. 30. člen (odkupna pravica) (1) Koncesionar se s koncesijsko pogodbo zaveže, da bo koncedentu pod pogoji, opredeljenimi s koncesijsko pogodbo (odkupna pravica koncedenta), na njegovo zahtevo prodal koncesijo in izvedene ukrepe in opremo. (2) Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupne pravice. (3) Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije za posamezen objekt ali za vse objekte iz Priloge 1 tega odloka. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo. (4) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije, v Stran 1931 katerem se določita najmanj obseg odkupa koncesije ter vrednost odkupa koncesije. Z dnem dokončnosti odločbe koncesionar preneha opravljati naloge iz tega odloka, ki so predmet koncesije, koncedent pa v dogovorjenem obsegu prevzame izvedene ukrepe, naprave in opremo, ki jo je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog iz tega odloka. (5) Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi. 31. člen (razdrtje koncesijske pogodbe) (1) Če bodisi koncedent bodisi koncesionar ne izpolnita svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in s koncesijsko pogodbo, odstopi od pogodbe z navadno izjavo. (2) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo koncedenta preneha predvsem:  če koncesionar storitev energetskega pogodbeništva ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali koncedentu povzroča škodo;  zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja;  če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam;  če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;  v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. (3) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. (4) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanje koncesijske pogodbe. (5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. (6) Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta izvedene ukrepe, naprave in opremo, ki jo je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog iz tega odloka, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost prenesenih ukrepov, naprav in opreme, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi in v roku, določenem v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta. (7) S koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani koncedenta. (8) S koncesijsko pogodbo se določijo višina pogodbene kazni (penali) in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani koncesionarja. (9) Za razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 32. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo. (2) Prenos koncesije je brez soglasja koncedenta dopusten le v primeru, ko nov koncesionar, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe iz tretjega odstavka 20. člena tega odloka. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora je koncesionar dolžan koncedenta obvestiti. 33. člen (izločitvena pravica) (1) V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte, naprave in opremo koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico. okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe. (3) O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno pisno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah. (4) Kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe, ima pa pravico, da po sodni poti zahteva pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev. 36. člen (uporaba prava) (1) Za vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja na podlagi tega odloka, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije. (2) Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe, ali v zvezi izvajanjem javno-zasebnega partnerstva, je pristojno stvarno pristojno sodišče v Mariboru. X. IX. Stran 1932 Končna določba Višja sila in spremenjene okoliščine 34. člen (višja sila in nepredvidljive okoliščine) (1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje nalog iz tega odloka ni možno na način, ki ga opredeljuje koncesijska pogodba. (2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z opravljanjem nalog iz tega odloka in sklenjene koncesijske pogodbe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah. (3) Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe zaradi višje sile oziroma nepredvidljivih okoliščin. (4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame nadzor nad izvajanjem ukrepov Občinski štab za civilno zaščito. 35. člen (spremenjene okoliščine) (1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo. (2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim 37. člen (začetek veljavnosti odloka) (1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 360 – 0011/2021 Datum: 30. 9. 2021 Občina Ruše Urška Repolusk, županja Priloge:  Priloga 1: seznam objektov. Priloga 1: seznam objektov Objekt Športni park Ruše – bazen Občina Ruše – upravna stavba Osnovna šola Janka Glazerja Ruše Občina Ruše – režijski obrat (poslovni del) Srednja glasbena in baletna šola Maribor, DO Ruše Policijska postaja Ruše Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Zdravstvena postaja Ruše Upravna enota Ruše Kulturni dom Bistrica ob Dravi Center za mlade (CEZAM) Ruše Občina Ruše – režijski obrat (delavnice) Naslov Šolska ulica 17, 2342 Ruše Trg vstaje 11, 2342 Ruše Lesjakova ul. 4, 2342 Ruše Mariborska cesta 5, 2342 Ruše Falska cesta 15, 2342 Ruše Mali Beograd 9, 2342 Ruše Stadionska ulica 4, 2342 Ruše Kolodvorska ulica 9, 2342 Ruše Ul. 27. decembra 2, 2345 Bistrica ob Dravi Mariborska cesta 31, 2342 Ruše Mariborska cesta 5, 2342 Ruše Št. 52/8.10.2021 977. Uradno glasilo slovenskih občin Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora (EUP) RU04 v naselju Smolnik Na podlagi 119., 115. člena in 2. alineje 4. točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 15. in 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 17. seji, dne 30. 9. 2021, sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL ENOTE UREJANJA PROSTORA (EUP) RU04 V NASELJU SMOLNIK I. Splošne določbe 1. člen (podlaga in predmet odloka) (1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV št. 26/10, MUV št. 7/11 - obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 38/12 - obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/13 - 1. spremembe in dopolnitve, Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/15 - 3. obvezna razlaga, v nadaljevanju OPN), sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora (EUP) RU04 v naselju Smolnik (v nadaljevanju: OPPN). (2) Predmetni OPPN se na podlagi Obvestila o dodelitvi identifikacijske številke prostorskemu aktu v zbirki prostorskih aktov (št. 35040-138/2019/2, z dne 10. 10. 2019, s strani Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana), v zbirki prostorskih aktov vodi pod številko 1406. (1) (2)            (3) 2. člen (sestavni deli OPPN) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge. Tekstualni del OPPN vsebuje: ureditveno območje OPPN; opis prostorskih ureditev; umestitev načrtovane ureditve v prostor; rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo; zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine; rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in trajnostno rabo naravnih dobrin; rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; etapnost izvedbe prostorskih ureditev; velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev; obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev. Grafični del OPPN obsega: list št. 1: list št. 2: Izsek iz grafičnega načrta M 1: 1000 kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju Območje podrobnega načrta z M 1: 500 obstoječim parcelnim stanjem Stran 1933 list št. 3: Prikaz vplivov in povezav s M 1: 1000 sosednjimi območji list št. 4: Arhitektonsko – zazidalna M 1: 500 situacija list št. 4.1: Profil terena s prikazom M 1: 250 predvidene ureditve P1 list št. 4.2: Profil terena s prikazom M 1: 250 predvidene ureditve P2 list št. 5: Prikaz ureditve območja OPPN M 1: 500 z novo parcelacijo – prikaz funkcionalnih celot list št. 6: Prikaz poteka omrežij in M 1: 500 priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo list št. 6.1: Prikaz poteka omrežij in M 1: 500 priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo (čistoris) list št. 7: Situacija prometne ureditve M 1: 500 list št. 8: Prikaz ureditev potrebnih za M 1: 500 obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvo pred požarom list št. 9: Zakoličbeni načrt ureditvene M 1: 500 situacije (4)         II. Priloge OPPN so: Seznam nosilcev urejanja prostora; Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta; Prikaz stanja prostora; Seznam strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve; Izhodišča za pripravo OPPN; Sklep o začetku priprave OPPN; Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora; Povzetek za javnost. Območje OPPN 3. člen (obseg območja) (1) Predmetni odlok določa območje OPPN, ki zajema del enote urejanja prostora (EUP) RU04. (2) Območje OPPN se nahaja v severnem, nižinskem delu naselja Smolnik, zahodno od občinskega središča Ruše, med regionalno železniško progo MariborPrevalje-Državna meja, državno cesto Ruše – Puščava in začetkom lokalne ceste Ruše –Smolnik – Šumik. Zemljišča obravnavanega območja OPPN predstavljajo nepozidana stavbna zemljišča in se proti vzhodu, severu in zahodu odpirajo proti poseljenemu območju naselja, na jugu pa med obravnavanim območjem in obstoječo poselitvijo poteka železniška proga Maribor- PrevaljeDržavna meja. (3) Ureditveno območje načrtovane prostorske ureditve obsega naslednje parcelne številke v katastrski občini 672-Smolnik oz. njihove dele: 223, 755/1, 217/2, 221/2, 221/5, 756/5, 222/2, 221/7, 192/1, 755/3, 221/6, 222/1, 221/8. Velikost območja meri cca 1.3 ha (4) Sestavni del tega OPPN so lahko tudi zemljišča ali deli zemljišč izven območja OPPN, v kolikor bi se pri izvajanju ali izdelavi OPPN izkazalo, da so neposredno potrebna za priključevanje na omrežje javnih cest, izvedbo komunalnih priključkov in objektov ter naprav gospodarske javne infrastrukture oz. za komunalno opremljanje območja. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 4. člen (enote urejanja – funkcionalne celote) (1) Območje OPPN je razdeljeno na sedem sklopov urejanja. Posamezni sklopi, imenovani funkcionalne celote, so vsebinsko, oblikovno in funkcionalne zaključene celote. (2) Območje sestavljajo naslednje funkcionalne celote (FC):  FC-SS1 – funkcionalna celota individualne stanovanjske gradnje;  FC-SS2 – funkcionalna celota stanovanjske gradnje vrstnih hiš;  FC-VS – funkcionalna celota več stanovanjske gradnje;  FC-CD – funkcionalna celota centralnih dejavnosti;  FC-ZPŠR – funkcionalna celota zelenih površin športa in rekreacije;  FCZPP – funkcionalna celota zelenih površin;  FC-ZPNR – funkcionalna celota naravne vrednote;  FCPC – funkcionalna celota prometnih in parkirnih površin. (3) Funkcionalna celota individualne stanovanjske gradnje (FC-SS1) je namenjena gradnji eno ali dvostanovanjskih individualnih stavb z zelenimi površinami in parkirnimi površinami. (4) Funkcionalna celota vrstnih hiš (FC-SS2) je namenjena gradnji vrstnih stanovanjskih hiš. (5) Funkcionalna celota več stanovanjske gradnje (FCVS) je namenjena gradnji treh vila blokov. (6) V območju funkcionalne celote FC-CD je predvidena gradnja objekta centralnih dejavnosti (umeščanje večnamenskega objekta za delovanje krajevnega odbora in društev ter ostalih prostočasnih dejavnosti). (7) Funkcionalna celota zelenih površin športa in rekreacije (FC-ZPŠR) je namenjena izvedbi večnamenskega športnega igrišča in ureditvi zelenih površin za namen druženja in rekreacije na prostem. (8) Funkcionalna celota zelenih površin (FC-ZPP) predvideva ureditev zelenih površin, parkovnih ureditev, športnih in rekreacijskih površin. (9) Funkcionalna celota zelenih površin naravne vrednote (FC-ZPNR) je namenjena zavarovanju območja naravne vrednote Črni apolon 5, vključno z možnostjo ureditve učnega poligona. (10)Funkcionalna celota prometnih in parkirnih površin (FC-PC) opredeljuje notranje prometne površine OPPN s parkirnimi površinami. III. Opis prostorskih ureditev 5. člen (funkcija območja) (1) Večji del območja OPPN predstavljajo nepozidana stavbna zemljišča na zahodu ureditvenega območja naselja Ruše, ki so v skladu z veljavnim hierarhično višjim prostorskim aktom Občine Ruše namenjena razvoju centralnih, stanovanjskih dejavnosti ter gradnji komunalne in prometne infrastrukture. (2) Osrednji del obravnavanega območja se namenja stanovanjski in več stanovanjski gradnji. V severovzhodni del se umešča objekt centralnih dejavnosti, kot večnamenski objekt. Na jugovzhodnem delu ureditvenega območja je evidentirana naravna vrednota NV-7508 Smolnik - habitat Črnega apolona 5 (kratka oznaka: Habitat Črnega apolona (Parnassius mnemosyne) vzhodno od domačije Jurše na Smolniku, opredeljena s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10 in 23/15)). Na vzhodnem delu ureditve, med območjem, predvidenim za gradnjo večnamenskega objekta Stran 1934 centralnih dejavnosti in območjem naravne vrednote, je umeščeno večnamensko športno igrišče z zelenimi površinami za druženje in prostočasne aktivnosti na prostem. Severozahodno se predvidena stanovanjska poselitev, ki se navezuje na obstoječo poselitev individualnih stanovanjskih hiš. Jugozahodno območje OPPN je namenjeno ureditvi zelenih in rekreacijskih površin. (3) Območje OPPN se na delu novogradnje namenja:  novogradnji prostostoječih enostanovanjskih, dvostanovanjskih (dvojčkov), vrstnih hiš, vključno z ureditvijo dostopov in parkirnih površin za stanovalce in obiskovalce;  novogradnji večstanovanjskih objektov in objekta centralnih dejavnosti;  ureditvi notranjega prometnega omrežja in priključevanja na obstoječo prometno mrežo, vključno s površinami za mirujoči promet;  ureditvi komunalne in energetske infrastrukture celotnega območja OPPN;  ureditvi in zavarovanju območja naravne vrednote (habitat Črnega apolona 5),  ureditvi zelenih površin, športno rekreacijskih in drugih urejenih prostih površin (peš poti, zelenice, parkovne ureditve, otroško igrišče, športna igrišča, fitnes na prostem in podobno). 6. člen (vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) (1) Območje OPPN bo povezano s širšim območjem naselja Ruše z upoštevanjem geografskih značilnosti širšega območja, razpoložljivo obstoječo komunalno in prometno infrastrukturo in vsemi naravnimi danostmi okolja. (2) Območje OPPN se z izgradnjo, prestavitvijo in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture ter krajinskimi in drugimi ureditvami ustrezno in kvalitetno povezuje s širšim prostorom in obstoječo mrežo gospodarske javne infrastrukture. 7. člen (posegi izven OPPN) Izven območja OPPN se dovoli morebitna izgradnja, prestavitev in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture, potrebne zaradi priključevanja območja OPPN na obstoječo prometno in komunalno infrastrukturo, skladno s predhodno pridobljenimi projektnimi pogoji in mnenji oz. soglasji na projektne rešitve v ustrezni projektni dokumentaciji, pri čemer je potrebno upoštevati določila prostorsko izvedbenih pogojev, ki izhajajo iz veljavnega OPN za posamezno enoto urejanja prostora in določila 27.a člena. 8. člen (umestitev javnih in drugih skupnih površin) (1) Javne površine v območju OPPN so površine funkcionalne enote FC-PC, kot območje notranjih povezovalnih cest in javnih interventnih površin, vključno s površinami za kolesarje in hodnike za pešce. Znotraj območja FC-PC se uredijo tudi mesta ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov. (2) FC-ZPŠR se namenja javni uporabi športnih in rekreativnih površin. (3) FC-ZPNR se lahko na podlagi dogovora z lastniki zemljišč nameni javni uporabi, skladno s potrebnimi omejitvami za zavarovanje naravne vrednote. (4) Razmejitev javnih in drugih skupnih površin je prikazana v grafičnem delu OPPN. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 9. člen (vrste objektov) (1) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v območju OPPN dovoljena gradnja novih objektov, ki so klasificirani kot:  11100 – enostanovanjske stavbe,  11210 – dvostanovanjske stavbe,  11220 – tri- in večstanovanjske stavbe,  11301 – stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,  11302 – stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine,  12112 – gostilne, restavracije in točilnice,  12201 – stavbe javne uprave,  12202 – stavbe bank, pošt, zavarovalnic,  12301 – trgovske stavbe,  21112 – regionalne ceste,  21121 – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,  21520 – jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,  22140 – daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,  22210 – lokalni (distribucijski) plinovodi,  22221 – lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,  22222 – lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,  22231 – cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),  22232 – čistilne naprave,  22241 – lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,  22242 – lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,  24110 – športna igrišča,  24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,  24205 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (oporni zidovi, ograje, itd.),  31110 – nasipi,  31120 – izkopi in odkopi,  31130 – utrjene površine,  31140 – utrjene brežine,  31160 – grajena območja urbanih vrtov,  32110 – ekološki otoki,  32120 – urbana oprema,  33130 – nepokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine,  33140 – merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja. (2) Poleg objektov iz prvega odstavka tega člena so v območju OPPN dovoljeni še: a) gradnja komunalnih, energetskih in drugih priključkov objektov na infrastrukturo; b) gradnja naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije za lastne potrebe; c) gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ter ostalih objektov skladnih z osnovno namembnostjo objekta in določili tega odloka; d) sprememba namembnosti 20% stanovanjskega dela objekta v poslovni prostor za opravljanje mirne dejavnosti (do dva zaposlena), ki ne potrebuje zunanjih manipulativnih površin za tovorna dostavna vozila in pod pogojem, da je omogočena ureditev parkirnih površin za zaposlene, v funkcionalni celoti FC-SS1; e) rekonstrukcije in odstranitve objektov; f) dograditve, rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih objektov skladno z osnovno namembnostjo ter sprememba namembnosti skladno z osnovno Stran 1935 namensko rabo funkcionalne celote. IV. Rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 10. člen (oblikovanje območja) (1) Pri oblikovanju območja je potrebno upoštevati konfiguracijo terena ter slediti smerem, ki jih podajajo usmeritve oblikovanja terena obstoječe pozidave in načrtovane prometne ureditve. (2) Zunanje površine je potrebno oblikovati skladno namenu, brez grajenih ovir. Potrebno je oblikovati robove ureditvenega območja OPPN s priključki na obstoječe omrežje javnih cest, priključki na obstoječe peščeve površine oziroma poti, parkirne površine, zelene površine, tlakovane površine, ograje in urbano opremo. 11. člen (pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v funkcionalni celoti FC-SS1) Merila in pogoji za načrtovanje objektov: (1) Parcele oz. območje možne gradnje je razvidno iz grafičnega lista številka 4 »Arhitektonsko – zazidalna situacija« in lista številka 9 »Zakoličbeni načrt ureditvene situacije«. (2) Lega objektov na parcelah, namenjenih gradnji, je določena z zakoličbenimi točkami gradbenih parcel v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS)) in določenimi gradbenimi mejami (območje možnosti gradnje) v grafičnem delu OPPN, prikaz na listu 9 »Zakoličbeni načrt ureditvene situacije«. (3) Tipologija gradnje na posamezni gradbeni parceli je določena kot eno ali dvostanovanjski objekt (dvojček). Usmeritve za oblikovanje objektov: (4) Stavbe morajo biti po tlorisnih in višinskih gabaritih, volumnih in oblikovanju zasnovane in izvedene enotno, kot je opisano v tem členu odloka. (5) Maksimalni višinski gabarit stavb je (K) klet + P (pritličje) + M (izkoriščeno podstrešje). Za pritličje se šteje tudi etaža, ki je zaradi izoblikovanosti terena delno vkopana. (6) Likovno oblikovna podoba stavb mora slediti sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so les, steklo, kovina, beton ter klasični »mokri« zaključni sloji fasad. (7) Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, orientiranim v smeri SV – JZ (vzporedno s prometnico). Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Del stavbe v obsegu do 50% tlorisa objekta je dovoljeno urediti tudi kot ravno ali pohodno streho. Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Kritine so dopustne v opečnih odtenkih. (8) Sončni zbiralniki na strehah ne smejo biti vidni z javnih površin, na katere se stavbe priključujejo, prav tako odboj svetlobe ne sme povzročati pretirane osvetlitve okoliških objektov. (9) Na fasadah je dovoljena uporaba barvnih tonov, določenih na podlagi barvnih standardov, ki se uporabljajo v gradbeništvu: RAL 9001, 9002, 9003, 9010, 9016, 1013 in 7047 in umirjenih barvnih tonov, ki temeljijo na zemeljskih pigmentih. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, oranžna, vijolična, rdeča, modra, živo oz. travniško zelena, živo modra oz. turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strešnega venca, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave in večbarvne fasade niso dovoljene. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Usmeritve in pogoji za podkletitev: (10) Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:  podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih (hidrogeoloških) raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer je potrebno upoštevati ukrepe za zavarovanje pred vdorom podtalne vode;  onemogočen oz. preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo;  morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati,  klet mora biti zgrajena kot vodo-nepropustni objekt. Usmeritve in pogoji za parkiranje in manipulativne površine: (11) Na zemljišču za gradnjo posamezne stavbe je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za stanovalce in eno parkirno mesto za obiskovalce. (12) Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja znotraj funkcionalne celote oz. na posamezni gradbeni parceli, z ozirom na predvideno pozidavo. Usmeritve za ureditev zemljišča ob stavbi: (13) Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji pogoji:  višina urejenega terena ob načrtovani stavbi mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;  morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo presegati višine 50 cm in ne smejo onemogočati peš in ostalih povezav s širšim območjem;  umetno dvigovanje terena z nasipavanjem nad koto višinske linije določene v grafičnem delu ni dovoljeno;  ureditve okolice objektov v posamezni funkcionalni enoti naj bodo oblikovno poenotene;  zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije, tako visokorasle kot nizko rasle;  gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,5 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali žive meje. Žive meje so lahko visoke do 1,5 m;  ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje. 12. člen (pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v funkcionalni celoti FC-SS2) Merila in pogoji za načrtovanje objektov: (1) Gradbene parcele oz. območje, predvideno za gradnjo je razvidno iz grafičnega lista številka 4 »Arhitektonsko – zazidalna situacija« in lista številka 5 »Prikaz ureditve območja OPPN z novo parcelacijo – prikaz funkcionalnih celot«. (2) Lega objektov na parcelah, namenjenih gradnji, je določena z zakoličbenimi točkami gradbenih parcel v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS)) in določenimi gradbenimi mejami (območje možnosti gradnje) v grafičnem delu OPPN, prikaz na listu 9 »Zakoličbeni načrt ureditvene situacije«. (3) Tipologija gradnje v FC-SS2 je določena z nizom vrstnih hiš, skupne gradbene linije na severu vzporedne z RC III, vidne v grafičnem delu OPPN. Dopušča se tudi gradnja individualnih stanovanjskih objektov ali dvostanovanjskih objektov, v primeru enotne pozidave celotne FC-SS2. Stran 1936 Usmeritve za oblikovanje objektov: (4) Stavbe morajo biti po tlorisnih in višinskih gabaritih, volumnih in oblikovanju zasnovane in izvedene enotno/enako, kot je opisano v tem členu odloka. Dopustno je, da se objekti razlikujejo v ponavljajočem vzorcu največ dveh različnih oblik/volumnov. (5) Maksimalni višinski gabarit stavb je (K) klet + P (pritličje) + 1 (nadstropje). Za pritličje se šteje tudi etaža, ki je zaradi izoblikovanosti terena delno vkopana. (6) Strehe stavb so lahko oblikovane kot ravne strehe ali enokapne strehe. Dvo in več kapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Ravne strehe je dovoljeno urediti kot pohodne površine ali ozelenele površine. Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Kritine so dopustne v opečnih odtenkih. (7) Likovno oblikovna podoba stavb mora slediti sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so les, steklo, kovina, beton ter klasični »mokri« zaključni sloji fasad. (8) Sončni zbiralniki na strehah ne smejo biti vidni iz javnih površin, na katero se stavba priključuje, prav tako odboj svetlobe ne sme povzročati pretirane osvetlitve okoliških objektov. (9) Na fasadah je dovoljena uporaba barvnih tonov, določenih na podlagi barvnih standardov, ki se uporabljajo v gradbeništvu: RAL 9001, 9002, 9003, 9010, 9016, 1013 in 7047 in umirjenih barvnih tonov, ki temeljijo na zemeljskih pigmentih. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, oranžna, vijolična, rdeča, modra, živo oz. travniško zelena, živo modra oz. turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strešnega venca, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave in večbarvne fasade niso dovoljene. (10) Celoten niz vrstnih hiš mora biti oblikovan enako ali v ponavljajočem ritmu/vzorcu največ dveh različnih likovnih oblik. Usmeritve in pogoji za podkletitev: (11) Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:  podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih (hidrogeoloških) raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer je potrebno upoštevati ukrepe za zavarovanje pred vdorom podtalne vode;  onemogočen oz. preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo;  morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati,  klet mora biti zgrajena kot vodo-nepropustni objekt. Usmeritve in pogoji za parkiranje in manipulativne površine: (12) Na zemljišču za gradnjo posamezne stavbne enote je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za stanovalce. (13) Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja znotraj funkcionalne celote oz. na posamezni gradbeni parceli, z ozirom na predvideno pozidavo. Usmeritve za ureditev zemljišča ob stavbi: (14) Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji pogoji:  višina urejenega terena ob načrtovanem nizu stavb mora biti enotno prilagojena brez negativnih vplivov na sosednje objekte;  morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo presegati višine 50 Št. 52/8.10.2021      Uradno glasilo slovenskih občin cm in ne smejo onemogočati peš in ostalih povezav s širšim območjem; umetno dvigovanje terena z nasipavanjem nad koto višinske linije, določene v grafičnem delu, ni dovoljeno; ureditve okolice objektov v funkcionalni enoti je treba oblikovno poenotiti; zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije, tako visokorasle kot nizko rasle; gradbene parcele so lahko na severu ograjene z medposestnimi ograjami, ki ne smejo presegati višine 1,5 m, lahko so žične, lesene, kovinske ali kot žive meje. Zidane ograje niso dovoljene; ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje. 13. člen (pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v funkcionalni celoti FC-VS) Merila in pogoji za načrtovanje objektov: (1) Tipologija gradnje v FC-VS je določena z večstanovanjskimi objekti (vila bloki). Predvidena je gradnja treh objektov. Gradbena linija je vzporedna z notranjo povezovalno prometnico in je vidna v grafičnem delu OPPN. V pritličju posamezne stavbe se dovoli sprememba namembnosti za opravljanje mirne storitvene dejavnosti, ki morajo imeti ločene komunikacijske poti od ostalih stanovanjskih delov stavbe. (2) Gradbene parcele oz. območje, predvideno za gradnjo, je razvidno iz grafičnega lista številka 4 »Arhitektonsko – zazidalna situacija« in lista številka 5 »Prikaz ureditve območja OPPN z novo parcelacijo – prikaz funkcionalnih celot«. (3) Lega objektov na parcelah, namenjenih gradnji, je določena z zakoličbenimi točkami gradbenih parcel v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS)) in določenimi gradbenimi mejami (območje možnosti gradnje) v grafičnem delu OPPN, prikaz na listu 9 »Zakoličbeni načrt ureditvene situacije«. Usmeritve za oblikovanje objektov: (4) Stavbe morajo biti po tlorisnih in višinskih gabaritih, volumnih in oblikovanju zasnovane in izvedene enotno, kot je opisano v tem členu odloka. Dopustno je, da se objekti razlikujejo, vendar morajo imeti skupen tipološko razpoznavni imenovalec, tako v obliki volumna kot likovni prezentaciji fasad. (5) Maksimalni višinski gabarit stavb je (K) klet + P (pritličje) + 2 (nadstropji). Za pritličje se šteje tudi etaža, ki je zaradi izoblikovanosti terena delno vkopana. (6) Strehe stavb so lahko oblikovane kot ravne strehe ali enokapne strehe. Dvo in več kapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Ravne strehe je dovoljeno urediti kot pohodne površine ali ozelenele površine. Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Kritine so dopustne v opečnih odtenkih. (7) Likovno oblikovna podoba stavb mora slediti sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so les, steklo, kovina, beton ter klasični »mokri« zaključni sloji fasad. (8) Sončni zbiralniki na strehah ne smejo biti vidni z javnih površin, na katere se stavbe priključujejo, prav tako odboj svetlobe ne sme povzročati pretirane osvetlitve okoliških objektov. Na ravnino fasade ni dovoljeno nameščati zunanjih enot klimatskih naprav, satelitskih anten, oglaševalnih in reklamnih panojev ali svetlobnih teles. (9) Na fasadah je dovoljena uporaba barvnih tonov, določenih na podlagi barvnih standardov, ki se Stran 1937 uporabljajo v gradbeništvu: RAL 9001, 9002, 9003, 9010, 9016, 1013 in 7047 in umirjenih barvnih tonov, ki temeljijo na zemeljskih pigmentih. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, oranžna, vijolična, rdeča, modra, živo oz. travniško zelena, živo modra oz. turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strešnega venca, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave in večbarvne fasade niso dovoljene. Usmeritve in pogoji za podkletitev: (10) Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:  podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih (hidrogeoloških) raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer je potrebno upoštevati ukrepe za zavarovanje pred vdorom podtalne vode;  onemogočen oz. preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo;  morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati,  klet mora biti zgrajena kot vodo-nepropustni objekt. (11) Možna je ureditev skupne kletne garaže na celotnem območju vseh treh predvidenih objektov, z uvozom in izvozom v garažno kletno etažo, ki se mora v celoti prilagoditi predvideni prometni ureditvi predmetnega OPPN. Usmeritve in pogoji za parkiranje in manipulativne površine: (12) Na zemljišču za gradnjo posamezne več stanovanjske stavbne enote je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti na bivalno enoto ter eno parkirno mesto za obiskovalce. V primeru opravljanje dejavnosti navedene v 1. odstavku tega člena, je potrebno zagotoviti 1 PM / 2 zaposlena, če gre za prostore brez strank, oz. 1 PM / 30 m2 neto površine, če gre za prostore s strankami. (13) Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja znotraj funkcionalne celote oz. na posamezni gradbeni parceli, z ozirom na predvideno pozidavo. Usmeritve za ureditev zemljišča ob stavbi: (14) Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji pogoji:  višina urejenega terena ob načrtovanem nizu stavb mora biti enotno prilagojena brez negativnih vplivov na sosednje objekte;  morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo presegati višine 50 cm in ne smejo onemogočati peš in ostalih povezav s širšim območjem;  umetno dvigovanje terena z nasipavanjem nad koto višinske linije, določene v grafičnem delu, ni dovoljeno;  ureditve okolice objektov v funkcionalni enoti je treba oblikovno poenotiti;  zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije, tako visokorasle kot nizko rasle;  gradbene parcele so lahko na severu ograjene z medposestnimi ograjami, ki ne smejo presegati višine 1,5 m, lahko so žične, lesene, kovinske ali kot žive meje. Zidane ograje niso dovoljene.  ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 14. člen (pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v funkcionalni celoti FC-CD) Merila in pogoji za načrtovanje objektov: (1) V funkcionalni celoti FC-CD je predvidena gradnja objekta centralnih dejavnosti. V delu osnovnega objekta (max. 20%) tlorisne površine pritličja je dovoljeno urediti gostinski lokal z zunanjo teraso. (2) Parcela oz. območje možne gradnje je razvidno iz grafičnega lista številka 4 »Arhitektonsko – zazidalna situacija« in lista številka 5 »Prikaz ureditve območja OPPN z novo parcelacijo – prikaz funkcionalnih celot«. (3) Lega objekta znotraj funkcionalne celote je določena s severno gradbeno linijo, ki se nadaljuje iz FCSS2 ter s pomožnimi gradbenimi linijami na vzhodu in zahodu. Z zakoličbenimi točkami so določene gradbene parcele in meje možne gradnje v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS)), prikazane v grafičnem delu OPPN na listu 9 »Zakoličbeni načrt ureditvene situacije«. (4) Določitev gradbene parcele objekta je obvezna v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Velikost gradbene parcele je poljubna. (5) Osnovni objekt centralnih dejavnosti je treba zasnovati tako, da so poti morebitnih različnih dejavnosti (centralne dejavnosti, gostinska namembnost,...) ustrezno ločene zaradi motilnih/izključujočih medsebojnih vplivov. Usmeritve za oblikovanje objektov: (6) Tloris stavbe je lahko poljuben. Lahko je enotnega kubusnega oblikovanja ali členjen na več med seboj povezanih kubusnih mas in skladen z umestitvijo, opisano v 3. odstavku tega člena. (7) Maksimalni višinski gabarit stavbe je (K) klet + P (pritličje) + 1N (nadstropje). Za pritličje se šteje tudi etaža, ki je zaradi izoblikovanosti terena delno vkopana. (8) Likovno oblikovna podoba stavbe mora praviloma slediti sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so steklo, kovina, beton, les ter klasični »mokri« zaključni sloji fasad. (9) Streha stavbe je praviloma ravna, enokapna ali v kombinaciji obeh. Lahko je tudi večkapna minimalnega naklona, pod pogojem, da je skrita za atiko objekta. Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Kritine so dopustne v opečnih odtenkih. (10) Sončni zbiralniki na strehah ne smejo biti vidni z javnih površin, na katero se stavba priključuje, prav tako odboj svetlobe ne sme povzročati pretirane osvetlitve okoliških objektov. Na ravnino fasade ni dovoljeno nameščati zunanjih enot klimatskih naprav, satelitskih anten, oglaševalnih in reklamnih panojev ali svetlobnih teles. (11) Na fasadah je dovoljena uporaba barvnih tonov, določenih na podlagi barvnih standardov, ki se uporabljajo v gradbeništvu: RAL 9001, 9002, 9003, 9010, 9016, 1013 in 7047 in umirjenih barvnih tonov, ki temeljijo na zemeljskih pigmentih. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, oranžna, vijolična, rdeča, modra, živo oz. travniško zelena, živo modra oz. turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strešnega venca, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave in večbarvne fasade niso dovoljene. Usmeritve in pogoji za podkletitev: (12) Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:  podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih (hidrogeoloških) raziskavah, ki so    Stran 1938 sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer je potrebno upoštevati ukrepe za zavarovanje pred vdorom podtalne vode; onemogočen oz. preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo; morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati, klet mora biti zgrajena kot vodo-nepropustni objekt. Usmeritve in pogoji za parkiranje in manipulativne površine: (13) Na zemljišču za gradnjo posamezne stavbe je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za stanovalce in eno parkirno mesto na tri stanovanja za obiskovalce. (14) Minimalno število parkirnih mest za območje objekta centralnih dejavnosti je 1 PM / 5 sedežev, v primeru večjih prireditvenih dvoran; 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2 zaposlena za gostinski lokal in 1 PM / 30 m 2 neto tlorisne površine za površine, namenjene opravljanju centralnih dejavnosti. V primeru opravljanja centralnih dejavnosti, kjer se ne predvideva delo s strankami, pa 1 PM / 2 zaposlena. (15) V okviru parkirišč je potrebno zagotoviti parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe v skladu z veljavnimi predpisi. Pri objektih v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5 % parkirnih mest, rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički (v primeru, da je parkirnih mest skupno manj kot 20, je potrebno zagotoviti vsaj 1 parkirno mesto za vozila oseb z invalidskimi vozički). (16) Na območju obravnavane FC je treba zagotovi parkirna mesta tudi za kolesa. (17) Parkirišča se načrtujejo s čim manjšim številom prostostoječih prometnih znakov in informacijskih tabel. Slednje se nadomesti z uporabo talnih označb, uporabo različnih materialov in tlakov. Končna ureditev mora zagotavljati ustrezno prometno varnost. Med javno površino in uvozom na parkirišče, oziroma med javno površino in morebitno ograjo ali zapornico, ki vozilom zapira pot do parkirnih mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler na parkirišče ni omogočen dovoz oziroma izvoz. Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje v promet. (18) Parkirišča se oblikuje tako, da se ob robovih in vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki zagotavljajo ustrezno osenčenje parkirnih površin. Na vsaka štiri parkirna mesta je potrebno zasaditi vsaj eno funkcionalno drevo. Odstopanja od določil te točke so dovoljena pri urejanju parkirišč v garažnih kleteh. (19) Kadar na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba. Pri stanovanjskih stavbah je te površine potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 200 m od stavbe, ki ji služijo. Vrednost manjkajočega deleža parkirnih mest se lahko zagotovi tudi tako, da investitor krije del stroškov za izgradnjo javnih parkirnih mest in garaž. (20) Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja znotraj funkcionalne celote, z ozirom na predvideno pozidavo. Usmeritve za ureditev zemljišča ob stavbi: (21) Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji pogoji:  višina urejenega terena ob načrtovani stavbi mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem; Št. 52/8.10.2021       Uradno glasilo slovenskih občin morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo presegati višine 50 cm in ne smejo onemogočati peš in ostalih povezav s širšim območjem; umetno dvigovanje terena z nasipavanjem nad koto višinske linije, določene v grafičnem delu, ni dovoljeno, določilo ne velja za dvig končne kote terena zaradi zavarovanja pred poplavnimi vodami; ureditve okolice objekta v funkcionalni enoti naj bo enotno; zasaditev okolice objekta naj temelji na rabi avtohtone vegetacije, tako visokorasle kot nizko rasle; gradbena parcela je lahko ograjena ali delno ograjena, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,5 m, lahko so žične, lesene, kovinske, kombinirane ali žive meje. Višina živih mej je max 1,50 m; ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje. 15. člen (pogoji in usmeritve za načrtovanje in gradnjo v funkcionalni celoti FC-ZPŠR (1) V funkcionalni celoti FC-ZPŠR je dovoljena ureditev športnorekreacijskih površin in drugih zelenih površin skladno z objekti in posegi, navedenimi v 9. členu tega odloka. (2) Ureditev zelenih površin, namenjenim druženju in sprostitvi na prostem se izvede na način, da se ločijo od FC-CD (zelena cezura). Površine športnih igrišč so lahko izvedene v peščeni izvedbi, asfaltu, betonu, z materiali umetnih mas ali zatravljeni. Igrišča namenjena za igro z žogo so lahko obdana z varovalno žično ograjo. (3) Vse površine, kjer se lahko pojavijo padci v globino nad 1.0 m, je potrebno zavarovati z varovalno ograjo ali ustreznim varovalnim sistemom. (4) Dovoljena je postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, skladnih z namensko rabo funkcionalne celote. (5) Oblikovanje objektov v 4. odstavku tega člena je poljubno oz. naj sledi sodobnejšemu arhitekturnemu oblikovanju. (6) Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji pogoji:  preoblikovanje terena za potrebno umestitev mora maksimalno izkoristiti dane površine;  ureditev okolice naj bo oblikovno sonaravna;  dovoljena je saditev visokorasle in grmičaste vegetacije;  ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje. (7) Celotna površina FC-ZPŠR se lahko vsebinsko navezuje na bližnjo FC-ZPNR. 15a. člen (pogoji in usmeritve za načrtovanje in gradnjo v funkcionalni celoti FC-ZPP (1) V funkcionalni celoti FC-ZPp je dovoljena ureditev športnorekreacijskih površin in drugih zelenih površin skladno z objekti in posegi, navedenimi v 9. členu tega odloka. (2) Pred izvedbo preoblikovanja terena je potrebno opraviti geološke raziskave terena in na podlagi ugotovitev ustrezno načrtovati umestitev posameznih objektov. Odstranjevanje dreves mora potekati premišljeno in pod nadzorom gozdarske službe. (3) Ureditev zelenih površin, namenjenim druženju in sprostitvi na prostem, se izvede terasasto ob dostopni poti/stopnišču. Površine morebitnih športnih igrišč so lahko izvedene v peščeni izvedbi, asfaltu, betonu, z Stran 1939 materiali umetnih mas ali zatravljene. Igrišča, namenjena za igro z žogo, so lahko obdana z varovalno žično ograjo. (4) Vse površine, kjer se lahko pojavijo padci v globino nad 1.0 m, je potrebno zavarovati z varovalno ograjo ali ustreznim varovalnim sistemom. (5) Potrebno je ločiti mirne pohodne poti od območja morebitnih adrenalinskih površin oz. poti. (6) Dovoljena je postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, skladnih z namensko rabo funkcionalne celote. (7) Oblikovanje objektov v 6. odstavku je poljubno oz. naj sledi sodobnejšemu arhitekturnemu oblikovanju. (8) Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji pogoji:  preoblikovanje terena za potrebno umestitev mora maksimalno izkoristiti dane površine;  terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo presegati višine 150 cm;  medsebojna vertikalna povezava posameznih ploščadi se lahko izvede s stopniščem ali rampo ustreznega naklona;  ureditev okolice naj bodo oblikovno sonaravno;  dovoljena je saditev visokorasle in grmičaste vegetacije;  gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,5 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali žive meje;  ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje. (9) Celotna površina FC-ZPP se lahko vsebinsko navezuje na bližnje gozdne površine in ureditvijo skladno z določili OPN in ostalo prostorsko zakonodajo. 16. člen (pogoji in usmeritve za načrtovanje in gradnjo v funkcionalni celoti FC-ZPNR (1) Funkcionalna celota FC-ZPNR je namenjena zaščiti območja, evidentiranega kot naravna vrednota NV-7508 Smolnik - habitat Črnega apolona 5. (2) Poleg osnovne zavarovalne funkcije območja je na podlagi strokovnega svetovanja in usmeritev Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor, mogoče na delu območja urediti izobraževalno predstavitveni poligon. (3) Zavarovanje območja FC-ZPNR predstavlja ohranitev obstoječih travnatih površin v čim večji meri. (4) Območje se proti severozahodu in vzhodu ogradi z visokoraslo vegetacijo. Tako se delno zaščiti vplivno območje predvidene poselitve ter na vzhodu pred vplivi obstoječe prometnice. (5) Izbiro drevesnih vrst potrdi Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor. (6) Obstoječi plinovodni vod, ki poteka preko FC-ZPNR se nadomesti s prevezavo na novo traso, obstoječega se z območja naravne vrednote ne odstranjuje. (7) Zavarovanje območja se izvede pred gradbenimi posegi predvidenega OPPN. V. Pogoji in merila za urejanje prometne in gospodarske javne infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo 17. člen (grafični prikaz zasnove projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture) (1) Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske javne infrastrukture je prikazan v grafičnem delu, list številka 6 (6.1*) »Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo (-čistoris*)«. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Za potrebe izvedbe OPPN so bile izdelane naslednje strokovne podlage, ki so sestavni del tega odloka:  Ureditev EE omrežja na območju OPPN (EUP) RU04 v naselju Smolnik (Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ul. 2, 2000 Maribor, številka načrta 70/20-MO-SP, april 2020);  Idejna zasnova komunalnih rešitev fekalne, meteorne in vodooskrbne kanalizacije za potrebe OPPN EUP RU04 (ARPING d.o.o., marec/2020);  Prestavitev distribucijskega plinovoda na območju gradnje (IBJ d.o.o., št. proj. 1726/19; april/2020);  Hidrološko hidravlična študija vodnega režima z analizo odtočnih razmer za pripravo OPPN za stanovanjsko poslovno cono v delu enote RU04, (Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o., št. elaborata 3963/19, januar/2020);  Inženirsko geološko poročilo, preliminarno geomehansko poročilo in preliminarno hidrogeološko poročilo (TERRALIKE, Miha Lubi s.p., Sušilniška ulica 3, 2312 Orehova vas);  Geodetski načrt obravnavanega območja (GEOdetski biro Maribor d.o.o., Vrbanska cesta 4, 2000 Maribor). (3) Vsi obstoječi in novo predvideni objekti se morajo priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo: kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje, plinsko in telefonsko omrežje. (4) Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so vodni zbiralniki, transformatorske postaje, črpališča ipd., morajo biti obsajeni z zelenim pasom tako, da niso vidni iz okolja Potrebno je zagotavljati dostop za vzdrževanje in nadzor. 18. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Za potrebe nove ureditve elektrifikacije obravnavanega območja OPPN je izdelana strokovna podlaga Ureditev EE omrežja na območju OPPN (EUP) RU04 v naselju Smolnik (Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ul. 2, 2000 Maribor, številka načrta 70/20-MO-SP, april 2020), ki je sestavni del OPPN. (2) Predmet ureditev EEO 0,4 – 20 kV na območju predmetnega OPPN je:  izgradnja nove kompaktne betonske transformatorske postaje TP 20/0,4 kV, tip Forem 2, 1×630 kVA;  Izvedba vključitve predvidene TP v srednjenapetostno (SN) 20 kV in nizkonapetostno (NN) 0,4 kV omrežje;  izvedba nizkonapetostnega (NN) 0,4 kV razvoda do predvidenih objektov. (3) V skladu z izdanimi izhodišči za pripravo strokovnih podlag in OPPN za del enote urejanja prostora (EUP) RU04 v naselju Smolnik (osnutek), 1. mnenjem št. 390138/2019-2 (10.9.2019, Elektro Maribor d.d.) in s predvideno ocenjeno porabo električne energije, je potrebno za napajanje območja z električno energijo zgraditi ustrezno transformatorsko postajo, ustrezne izvedbe in moči. (4) Skladno s strokovno podlago, navedeno v 3. točki tega člena je predvidena izgradnja trafo postaje (TP) 20/0,4 kV kot kompaktna betonska transformatorska postaja tipa Forem 2, 1×630 kVA, proizvajalca TSN Maribor. Osnovni opis TP: Stran 1940 a) Tlorisna velikost transformatorske postaje je 3,0×1,8 m. Skupna višina postaje je 2,6 m. Nad terenom 1,8 m, v globino pa je vkopana 0,8 m. b) Kompaktna transformatorska postaja je izdelana kot samonosilna konstrukcija. Material (beton) je odporen proti atmosferskim vplivom in vplivom zraka in tal. V stene so na ustreznih mestih vgrajena enojna oziroma dvokrilna vrata, ki omogočajo rokovanje z električnimi napravami. Korito transformatorske postaje je sestavni del ohišja, je oljetesno in večnamensko, ter predstavlja temelj in obenem služi kot prostor za namestitev transformatorja in kot kabelski prostor. Na bočni steni temeljne posode so na ustreznih mestih pod električno opremo locirane uvodnice za SN in NN kable. c) Tlorisna velikost transformatorske postaje je 3,0×1,8 m. Skupna višina postaje je 2,6 m. Nad terenom 1,8 m, v globino pa je vkopana 0,8 m. d) Osnovni podatki TP 20/0,4 kV  Nazivna napetost: 20/0,4 kV  Obratovalna napetost: 20 kV  Nazivna moč transformacije 1×630 kVA  Tip transformatorske postaje: kompaktnobetonska TP 20/0,4 kV, tip Forem 2, 1×630 kVA  SN postroj: SN stikalni blok  NN stikalni blok: Varovalčna stikala v obliki tripolnih letev Ocenjena konična moč predvidenih odjemalcev znaša cca. 280 kW. (5) Lokacija predvidene TP je na zemljišču k.o. 0672Smolnik, parc. št. 221/3. V predmetni strokovni podlagi, navedeni v 1. odstavku tega člena, sta zaradi morebitnih odstopanj pri realizaciji OPPN navedeni še dve dodatni možni lokaciji postavitve TP, predvideni kot rezervni lokaciji postavitve nove TP, ki se lahko variantno uporabita v primeru spremembe predvidene poselitve oz. gradnje. (6) Investitor je dolžan lokacijo postavitve TP predhodno uskladiti z upravljavcem EE omrežja in si za poseg pridobiti ustrezno upravno dokumentacijo, skladno z veljavno zakonodajo. (7) Zunanja ureditev območja TP se uredi brez višinskih razlik, tako, da je mogočen dostop s tovornim vozilom. Ožje območje TP se izvede v utrjenih povoznih površinah. (8) Območje TP se opredeli/odmeri kot samostojna gradbena parcela z vpisom služnostnih pravic vzdrževanja, popravil in gradnje z vpisom v zemljiško knjigo. (9) Za napajanje z električno energijo predvidenih odjemalcev na obravnavanem območju je potrebno predvideno transformatorsko postajo TP 20/0,4 kV ustrezno vključiti v SN 20 kV omrežje, kar je ustrezno opisano v navedeni strokovni podlagi. Kabli bodo položeni na dno kabelskega jarka globine 0,8 m v 20 cm debelo plast fine zemlje. V globini približno 0,3 m bosta ohlapno položena opozorilna trakova. Pri morebitnih križanjih povoznih površin in poteku predvidenih SN 20 kV kablov v povoznih površinah bo izvedena kabelska kanalizacija za potrebe mehanske zaščite SN kablov. Uporabljene bodo gibljive plastične cevi GDC ∅ 160/136, ki bodo obbetonirane. Najmanjša navpična oddaljenost od zgornjega roba kabelske kanalizacije do površine ceste je 1,0 m. Prečni prerez jarka je razviden iz tipske risbe R-896. V celotni dolžini trase se položi cev dvojček (PEHD 2xfi50/4 mm) za potrebe optike. Predvideni SN 20 Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin kV kabli dodo potekali po parcelah k.o. Smolnik (0672), risba K-7016. (10) Za napajanje predvidenih odjemalcev z električno energijo na obravnavanem območju je potrebno zgraditi ustrezni NN 0,4 kV razvod iz predvidene TP 20/0,4 kV. (11) Predvidena je izvedba nizkonapetostnega (NN) 0,4 kV razvoda iz predvidene TP 20/0,4. Za predviden NN razvod bodo uporabljeni aluminijasti kabli tipa NA2XY, ki se lahko polagajo na prostem, v kabelskih ceveh in kanalih, tam kjer ni pričakovati večjih mehanskih poškodb kabla zaradi delovanja okolice. Potek tras NN 0,4 kV razvoda je razviden iz grafičnega dela OPPN. Možno je odstopanje predvidenih tras NN vodov zaradi kasnejših uskladitev z ostalimi komunalnimi vodi. Tipi in preseki NN 0,4 kV kablov, lokacije, število razdelilnih omaric RO in merilnih omaric posameznih odjemalcev bodo določeni v dokumentaciji PZI po pridobljenih soglasjih za priključitev. (12) Vsa križanja in približevanja morajo biti izdelana skladno Študijo št. 2090 (Smernice in navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1kV do 35kV; ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR, september 2011), s tipizacijo elektroenergetskih kablov za napetosti 1 kV, 10 kV in 20 kV (DES - zvezek 5/81), GIZ TS-2 NN energetski kabli 1 kV, GIZ TS – 11 Smernice in navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV, GIZ TS-13 Elektro kabelska kanalizacija. (13) Investitor oz. izvajalec posega nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh faz navedenih postopkov in izvedbe del v tem členu odloka. (14) Na območju obstoječih elektro vodov je investitor ali izvajalec dolžan 4. dni pred pričetkom del obvestiti upravljavca elektro vodov o nameravanem posegu, ter predhodno naročiti detajlno zakoličenje obstoječih vodov. 19. člen (telekomunikacijsko in kabelsko omrežje) (1) Za potrebe novih ureditev se, v sklopu vseh gradbenih parcel, zgradi/dogradi kabelsko kanalizacijsko omrežje, ki bo omogočalo posameznim ponudnikom TK storitev priklop posameznih objektov na sisteme prenosa podatkov. Podrobnejše pogoje priključevanja na telekomunikacijsko omrežje se določi v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. (2) Pri vseh posegih v prostor je potrebno ustrezno upoštevati obstoječe trase TK vodov ter za poseganje v bližino le-teh pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d., na podlagi posredovanih projektnih rešitev. (3) Za predvideno novo poselitev je potrebno v fazi projektiranja in pridobitev gradbenega dovoljenja za TK infrastrukturno pridobiti soglasje s strani Telekom Slovenije d.d.. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati, da se kabelska kanalizacija predvidi na robu notranjih povezovalnih cest iz 2xPEHD cevi fi50 mm od točk navezav do točk razvoda. Na točkah razvoda se postavijo kabelski jaški BC fi 100. Do predvidenih stanovanjskih objektov do točk razvoda se predvidi položitev PEHD cevi fi 32 mm. Navezava na obstoječe TK omrežje je mogoča na kabelski kanalizaciji na vzhodni strani obravnavanega območja. (4) Za vsako gradbeno parcelo namenjeno gradnji se predvidi TK priključek z vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezen cevni dovod do objekta. V primeru kovinske TK omarice mora biti le-ta ustrezno ozemljena. Dovodna TK omarica mora biti locirana na mestu kjer je omogočen 24 urni dostop upravljavca omrežja. (5) Notranja telekomunikacijska instalacija objekta je predmet projektne dokumentacije za pridobitev Stran 1941 gradbenega dovoljenja, za katerega si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje oz. mnenje na projektne rešitve upravljavca TK omrežja. (6) Za zemljišča, ki niso v lasti investitorja, si mora investitor pridobiti overjene služnostne pogodbe lastnikov, preko katerih bo potekala nova ali prestavljena trasa TK vodov. (7) Obstoječe TK vode je potrebno v času gradnje ustrezno zaščititi, po potrebi prestaviti ali razširiti. Stroške ogleda, zakoličbe, izdelave projektne zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja ter nadzora krije investitor gradnje. Prav tako krije investitor oz. izvajalec del stroške, ki bi nastali na obstoječih TK vodih v primeru potrebne odprave napak in izpada prometa zaradi prekinitve omrežja. (8) Trase novo predvidenega TK omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 6 – »Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«. 20. člen (oskrba s pitno vodo) (1) Na delu območja OPPN, kjer se predvideva gradnja stanovanjskih in objekta centralnih dejavnosti, je potrebna gradnja sekundarnega vodovodnega omrežja z navezavo na obstoječ vodovodni cevovod LŽ DN 100 na severni strani RCIII. Prav tako je mogoča navezava na obstoječi cevovod PEHD DN 90/sekundarni na zahodu obravnavanega območja (2) Novi vodovodni cevovod se izvede v PEHD DN90/110 v novi notranji dovozni cesti z navezavo na obstoječe cevovode opisane v 1. točki tega člena. Trasa novo predvidenega vodovodnega omrežja je razvidna iz grafične priloge št. 6 – »Prikaz poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«. (3) Vodovodni priključki na vsaki gradbeni parceli se zaključujejo z vodomernimi jaški, ki so locirani na gradbeni parceli čim bliže javnemu vodovodu. (4) Vodomerni jaški morajo biti dostopni z javne prometne površine. (5) Za izgradnjo komunalne opreme mora investitor pridobiti soglasje na izdelano PGD projektno dokumentacijo komunalne ureditve. (6) Projektna dokumentacija za gradnjo stanovanjskih objektov in objekta centralnih dejavnosti mora vsebovati načrte za pridobitev gradbenega dovoljenja, obdelane vključno z vodomernim jaškom na gradbeni parceli. Investitor si je dolžan pridobiti soglasje na projektne rešitve s strani upravljavca javnega vodovodnega omrežja. (7) Pri izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo objektov in komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati določila Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 88/2012), Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (MUV št. 20/2016), Odloka o občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2015) ter kataster vodovodnih naprav in objektov. (8) Investitor komunalne in prometne infrastrukture mora predhodno pridobiti vso potrebno upravno in tehnično dokumentacijo za gradnjo vodovodnih cevovodov kot sekundarno vodovodno omrežje za potrebe novih stanovanjskih in nestanovanjskih objektov. Za potrebe gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obstoječega vodovodnega omrežja. (9) Po izgradnji sekundarnega vodovodnega omrežja je potrebno novozgrajene vodovodne objekte in naprave brezplačno predati v last Občini Ruše ter s tem v upravljanje Mariborskemu vodovodu d.d. v skladu z Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin določili Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (MUV št. 20/2016). 21. člen (hidrantno omrežje) Za potrebe gašenja požara se izvede mrežo z dvema dodatnima nadtalnima hidrantoma. Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 70 m. Razmestitev hidrantov je razvidna iz lista št. 8 »Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvo pred požarom«. 22. člen (fekalna kanalizacija) (1) Obstoječe omrežje javne fekalne kanalizacije, na katero se priključuje obravnavano območje, je v neposredni bližini oz. zahodno od obravnavanega območja OPPN severozahodno nad regionalno cesto v cevni izvedbi PVC DN250. Trasa novo predvidenega kanalizacijskega omrežja je razvidna iz grafične priloge št. 6 – »Prikaz poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«. (2) Novo predvideno sekundarno fekalno kanalizacijo je potrebno ustrezno dimenzionirati in priključevati na obstoječi ločeni fekalni sistem odvajanja odpadnih voda. Izvedba glavnega razvodnega voda po območju OPPN in sekundarnih vodov mora biti iz ABC materiala. Jaški dimenzij fi 800 mm do višine 1,5 m in nad 2,0 m fi1000 mm. Vsi pokrovi jaškov, lociranih na povoznih površinah morajo imeti LTŽ pokrove nosilnosti nad 400kN, protihrupni. Jaški morajo biti locirani izven kolesnic prometnic in dostopni za vzdrževanje. (3) Vsi hišni priključki so last uporabnikov. Prav tako vzdrževanje. (4) Izvedbo ter predhodno načrtovanje je potrebno predvideti kot vodotesno izvedbo vseh odvodnikov, po veljavnih predpisih in določilih Pravilnika o projektiranju, izvedbi, uporabi in vzdrževanju javnega kanalizacijskega sistema (MUV, št. 5/06) ter ostale področne zakonodaje v Republiki Sloveniji. (5) V postopku priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo oz. komunalno opremljanje območja OPPN ter pridobivanje gradbenih dovoljenj za ostale posege v prostor, si mora investitor s strani izvajalca gospodarske javne službe oz. vzdrževalca javne kanalizacije na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Občine Ruše (MUV, št. 32/2009) pridobiti projektne pogoje ter soglasje oz. mnenje na projektne rešitve v projektni dokumentaciji. (6) V projektnih dokumentacijah za pridobitev gradbenih dovoljenj iz 4. odstavka tega člena je potrebno predvideti izdelavo načrtov kanalskih priključkov od posameznih z OPPN predvidenih objektov in obstoječih objektov, v kolikor bi se izkazala potreba po priključevanju le teh. Potrebno je zagotoviti hidravlično presojo novih priključkov na sistem javne kanalizacije in si pridobiti ustrezno soglasje oz. mnenje k projektu za gradnjo kanalskega priključka. (7) Po izdelavi kanalizacijskega omrežja si mora izvajalec/investitor pridobiti uporabno dovoljenje za poseg, na podlagi predhodnega tehničnega pregleda izvajalca javne službe. (8) Padavinske vode ni dovoljeno odvajati v sistem odvajanja fekalne kanalizacije. (1) 23. člen (meteorna kanalizacija) Na območju predmetnega OPPN ni zgrajenega Stran 1942 meteornega kanalizacijskega sistema odvajanja meteornih padavinskih voda. (2) Meteorne vode s streh objektov in utrjenih površin je potrebno ustrezno zbirati, očistiti in začasno speljati v zadrževalnike meteornih voda. Ustrezno dimenzioniranje zadrževalnikov (skupnih ali individualnih) objektov je potrebno projektno obdelati v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. (3) V primeru pisno overjenega dogovora in izvedbe skupnega zadrževalnika dveh ali več objektov skupaj je potrebno rešitev ustrezno obdelati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Lokacije zadrževalnikov so praviloma pod javnimi površinami (parkirišča, cestne površine). (4) Za odvajanje meteornih voda s prometnih površin, parkirnih površin in ostalih skupnih površin, se predvidi skupni cevni zadrževalnik. V primeru ponikanja je potrebno upoštevati navodila izsledkov strokovne podlage: »Inženirsko geološko poročilo, preliminarno geomehansko poročilo in preliminarno hidrogeološko poročilo« (TERRALIKE, Miha Lubi s.p., Sušilniška ulica 3, 2312 Orehova vas). V kolikor se pri realizaciji ugotovi, ter potrdi z izkazanim mnenjem hidro-geološke stroke, o ustreznejši lokaciji skupnega zadrževalnika ter morebitnih ponikalnih polj, kot so razvidna iz grafične podlage OPPN, je mogoča tudi drugačna izvedba meteornega odvajanja voda. Končni izpust meteornih voda, predvidenih s predmetnim OPPN je v vodotok Lobnica na severni strani OPPN, na parc. št. 208/1, k.o. 672Smolnik. (5) Določila tega člena se ustrezno navezujejo tudi za obstoječe objekte na zahodni strani obravnavanega območja v primeru spremembe namembnosti, rekonstrukcije ali novogradnje oz. dograditve. (6) Za izgradnjo ločenega sistema meteorne kanalizacije celotnega območja mora investitor pridobiti soglasje oz. mnenje na izdelano projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja z vsebino komunalne ureditve. (7) Vsak poseg v prostor, ki ni opredeljen v OPPN in bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se skladno s 150. in 153. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15, v nadaljevanju ZV-1), lahko izvede samo na podlagi predhodnega vodnega soglasja, ki ga izda Direkcija RS za vode. 24. člen (plinovodno omrežje) (1) Obravnavano območje OPPN se nahaja znotraj obstoječe plinovodne distribucijske mreže. Obravnavano območje OPPN prečka del distribucijskega sistema PE250, z obratovalnim tlakom 100 mbar. (2) Za namen pridobitve ustrezne prestavitve dela navedenega distribucijskega plinovodnega omrežja je bila izdelana strokovna podlaga Prestavitev distribucijskega plinovoda na območju gradnje (IBJ d.o.o., št. proj. 1726/19; april/2020), na kateri temeljijo določila tega člena odloka. (3) Del plinovoda, kateri se izloči iz obratovanja predstavlja povezovalni del med zahodnim in vzhodnim delom distribucijskega razvoda med točkama P2-P3 in P5-P4 in se po prestavitvi fizično odstrani, izjemoma na območju FC-ZPNR, kjer se zaradi varstva naravne vrednote opuščeni plinovodni vod ne odstrani. (4) Trasa prestavljenega- nadomestnega plinovoda PEHD250 bo potekala v skupnem koridorju ob novem vodovodu in kanalizaciji med P5 in P3, z ustreznimi odmiki skladno s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1), ki predpisuje tehnične zahteve in pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov in z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov za varno oskrbo z zemeljskim plinom ter zajema področje od vstopnega mesta do vključno glavne plinske zaporne pipe na priključnem plinovodu (v nadaljevanju: izstopno mesto) končnega odjemalca. Vozlišči V3 in P5 se opremita z zapornimi elementi. Iz obratovanja se izloči tudi vod od P6 do P4, nadometni odcep z zaporno pipo se izvede iz P6 in je namenjen za nadaljevanje omrežja v prihodnosti. Potek trase plinovodnega omrežja predvidenega v predmetnem OPPN je razviden iz grafičnih podlag OPPN in navedene strokovne podlage v 2. točki tega člena, ki je sestavni del tega odloka. (5) Tehnično je mogoče izvesti nadomestni plinovod pot trasi ob hodniku za pešce predvidene ureditve OPPN, vendar je ta varianta tehnično in vzdrževalno neugodnejša od predvidene. Prav tako bi bil možen razvod in izvedba hišnih priključkov iz severnega dela, kar pa je tudi slabša in dražja varianta od predvidenega. V kolikor, bi se pri izvajanju OPPN izkazalo, da je za investitorja navedena varianta ugodnejša, je to potrebno v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja ustrezno obdelati ter pridobiti vsa ustrezna soglasja oz. mnenja upravljavca plinovodnega omrežja. (6) Hišni priključki se izvedejo skladno z navodili ODS in veljavnimi smernicami in predpisi. (7) V fazi postopka načrtovanja in pridobivanja gradbenega dovoljenja za komunalno opremljanje območja OPPN in ostale posege skladne s tem odlokom, si mora investitor oz. izvajalec pridobiti projektne pogoje ter soglasje oz. mnenje na projektne rešitve s strani Plinarne Maribor d.o.o.. (8) Upoštevati je treba Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Hoče – Slivnica, MO Maribor, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Rače – Fram, Občine Ruše, Občine Selnica ob Dravi, Občine Starše in Občine Šentilj (Uradni list RS, št. 97/2008, Tehnične zahteve ODS ZP Plinarne Maribor d.o.o. (3. dopolnjena in popravljena izdaja, marec 2011), Sistemska obratovalna navodila Plinarne Maribor d.o.o. – SON (Uradni list RS, št. 100/2008) in Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjem delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/2002 in 54/02). Navedeni dokumenti so dostopni na spletni strani www.plinarnamaribor.si. (9) Pred pričetkom izvajanja del je potrebno obstoječo traso plinovoda, na podlagi navodil pooblaščene osebe upravljavca, zakoličiti. (10) Strojni izkopi v varovalnem pasu plinovodnega omrežja niso dovoljeni. Plinovode in priključne plinovode je prepovedano podkopavati. V kolikor je za gradnjo tak izkop potreben, mora izvajalec del o izkopu obvestiti Plinarno Maribor d.o.o.. Teren pod plinovodi in priključnimi plinovodi je potrebno ustrezno utrditi, da ne pride do posedanja. Pred zasutjem plinovodov ali priključnih plinovodov je izvajalec del dolžan obvestiti Plinarno Maribor d.o.o.. (11) Stroški zaščite in vsa morebitna popravila plinovodov in plinovodnih priključkov gredo v breme investitorja. (12) V primeru sprememb in odstopanj od projektne dokumentacije, ki jo investitor posreduje v soglasje oz. mnenje upravljavcu plinovodnega omrežja v postopku upravnih dovoljenj, je potrebno spremembe posredovati v ponovno presojo oz. pridobitev novega soglasja. Stran 1943 25. člen (ogrevanje) (1) Energenti za potrebe ogrevanja, kuhanja in pripravo tople vode v stavbah morajo biti skladni z usmeritvami, ki izhajajo iz Lokalnega energetskega koncepta Občine Ruše. (2) Zaradi bližine in ekonomičnosti se objekti v OPPN praviloma predvideni priključujejo na omrežje zemeljskega plina. (3) Dovoljena je tudi uporaba vseh okoljsko sprejemljivih, alternativnih virov energije ter izvedba daljinskega centralnega ogrevanja. (4) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda – voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. 26. člen (odstranjevanje odpadkov) (1) V ureditvenem območju OPPN sta predvideni dve lokaciji ekološkega otoka. Variantno je predvidena postavitev ekološkega otoka v FC-CU/SS in FC-VS. V kolikor se izkaže večja potreba po ekoloških otokih, se lahko dodatni ekološki otoki predvidijo tudi na drugih lokacijah znotraj OPPN. (2) Zbiranje odpadkov poteka ločeno. Prostori za zbiranje gospodinjskih odpadkov so določeni v okviru vsake posamezne gradbene parcele, ob javnih cestnih površinah in v oddaljenosti 1 m od javne ceste ter dostopni 24 ur/dan. Velikost in število zabojnikov sta odvisna od števila uporabnikov oziroma velikosti gospodinjstva. (3) V ureditvenem območju je obvezno ločeno zbiranje s predpisi določenih frakcij odpadkov, skladno z uveljavljeno prakso in določili ter pogoji koncesionarja javne gospodarske službe zbiranja, prevoza in obdelave komunalnih odpadkov. 27. člen (prometno omrežje) (1) Vse ceste na območju obravnavanega OPPN je potrebno urejati, načrtovati in vzdrževati skladno s Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06 in 109/10 – ZCes-1) in Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/2009 in 109/10 – ZCes-1) ter skladno z določili veljavne kategorizacije občinskih cest. Pri projektiranju oz. vseh posegih v prometno infrastrukturo je potrebno upoštevati Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18) oz. aktualno zakonodajo in podzakonske akte s področja cest. (2) Območje OPPN se na regionalno cesto R3705, odsek 1432 Ruše – Puščava v km 2,220, navezuje z rekonstrukcijo križišča z javno potjo JP86077 (odcep Črešnar). Izvedba levega zavijalnega pasu na R3705 je sestavni del prometne ureditve predvidene s tem odlokom OPPN, ki je razvidna iz grafičnega lista št. 7 »Situacija prometne ureditve«. (3) V kolikor se izkaže, da je potrebno izdelati analizo prometne varnosti v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 in 109/10 – ZCes-1), se to izvede kot sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo prometne in komunalne infrastrukture predmetnega OPPN. (4) Potrebno je upoštevati zadosten odmik objektov in infrastrukture od državne ceste (Zakon o javnih cestah (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 33/06)). Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok: pri regionalnih Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin cestah 15 m, pri državnih kolesarskih poteh 5 m. Varovalni pas pri lokalnih cestah znaša 10 m, pri javnih poteh 5 m, pri javnih poteh za kolesarje 2 m, pri zbirni krajevni cesti 10 m ter pri krajevni cesti 8 m. (5) Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati: a) varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo, b) opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, c) načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve, d) da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste. (6) Vsa nova prečkanja državne ceste je treba predvideti s podvrtanjem vozišča. Najmanjša globina vrha infrastrukturnih vodov (teme cevi) mora biti 1,50 m glede na nivo vozišča državne ceste, najmanjša višina zračnih vodov oziroma njihovih vodnikov pa 7,00 m ob največjem možnem povesu. Najmanjši odmik droga infrastrukturnega voda od zunanjega roba vozišča državne ceste mora biti enak njegovi višini, če pa te zahteve ni možno upoštevati, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. (7) Izvedba protihrupnih ukrepov, ki so posledica pozidave, mora biti sestavni del komunalne opreme območja. Upravljavec državne ceste ni dolžan zagotavljati ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju OPPN. (8) Kakršnikoli objekti z zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami, morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni tako, da ne ovirajo preglednosti pri vključevanju na državno cesto (preglednostni trikotnik). Posegi ne smejo negativno vplivati na območje državnih in ostalih cest. (9) Postavljanje objektov za oglaševanje in obveščanje v območju varovalnih pasov prometnic v nasprotju s predpisi in brez soglasja upravljavca ni dovoljeno. (10) Pri posegih v cestni svet in parcele državne ceste je investitor oz. upravljavci komunalnih vodov in naprav, za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, z Direkcijo RS za infrastrukturo skleniti pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z ureditvijo priključkov na državno cesto, skladno s 3. odstavkom 3. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18). (11) Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja komunalne in prometne ureditve območja OPPN mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalimi dejavniki prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste. Za navedeno projektno dokumentacijo si je investitor dolžan pridobiti predhodne projektne pogoje ter soglasje upravljavca obstoječih prometnic na projektne rešitve k projektni dokumentaciji. Stran 1944 (12) Grafični del OPPN vsebuje prikaz predvidene prometne ureditve (karta 7: »Situacija prometne ureditve). (13) Ne glede na zapisano določilo 2. odstavka tega člena, kjer se predvideva izvedba levega zavijalnega pasu, je mogoče pri izdelavi projektne dokumentacije DGD in PZI, skladno s predhodno izdelavo ustreznih strokovnih podlag prometnih vsebin, izvesti priključevanje oz. rekonstrukcijo uvoza/izvoza na R3705, brez levega zavijalnega pasu. Za ustrezno strokovno podlago se štejejo prometna analiza, presoja prometne varnosti in kapacitetna analiza obravnavanega priključka, ki jih v ustreznem upravnem postopku potrdijo pristojne službe ministrstva za upravljanje cest državnega pomena. (14) Na širšem območju obravnavane lokacije izdelave predmetnega prostorskega akta, se na južnem in juhovzhodnem delu nahaja železniška proga MariborPrevalje-Državna meja. Pri izvedbi gradenj po predmetnem OPPN je potreba upoštevati Zakon o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo in 30/18), Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87, Uradni list RS, št. 85/00 – ZVZP, 61/07 – ZVZelP in 30/18 – ZVZelP-1), Pravilnik o nivojskih prehodih (Uradni list RS, št. 55/19), Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 92/10, 38/16 in 30/18 – ZVZelP-1), Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 93/13 in 30/18 – ZVZelP-1). (15) Pri načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge mora investitor novih posegov predvideti ukrepe za varovanje pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. (16) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja, in 106 m levo in desno v naselju, od osi skrajnega tira, po ZVZelP-1, je treba pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje k projektni dokumentaciji oz. v upravnem postopku pridobitve gradbenih dovoljenj, ki ga izda upravljavec javne železniške infrastrukture. 27a. člen (pogoji priključevanja gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN) (1) Razen določil od 17. člena do 27. člena tega odloka je treba pri priključevanju predvidene gospodarske javne infrastrukture (GJI) izven območja OPPN v celoti upoštevati določila prostorsko izvedbenih pogojev, določenih v OPN. (2) Pri vseh upravnih postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja ali izvedbe priključevanja GJI na posamezne obstoječe komunalne vode mora investitor oz. izvajalec zagotoviti skladnost posega z naslednjimi členi (določili) OPN: za posege v EUP RU04 izven območja OPPN z 11. členom OPN, za posege v EUP DC04 s 16. členom OPN, za posege v EUP LB01 z 21. členom OPN. Prav tako je potrebno zagotoviti skladnost posegov s skupnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za celotno območje občine, ki so določeni v:  26. členu OPN (gradnja in vzdrževanje GJI),  27. členu OPN (skupni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja),  30. členu OPN (skupni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja),  31. členu OPN (skupni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja),  33. členu OPN (skupni PIP za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja), Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin  34. členu OPN (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja),  36. členu OPN (splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja),  37. členu OPN (splošni PIP za poseganje v prostor v varovalnih pasovih obstoječe GJI),  38. členu OPN (splošni PIP za poseganje v prostor v varovalnih pasovih predvidene GJI). (3) Za vsak poseg priključevanja GJI predmetnega OPPN na obstoječe komunalne vode izven območja OPPN si je investitor oz. izvajalec dolžan pridobiti ustrezne projektne pogoje in mnenja ter soglasje za priključevanje s strani upravljavca. (4) S priključevanjem GJI območja OPPN na obstoječe omrežje GJI, se ne sme poslabšati stanja prostora in infrastrukture kjer se le ta priključuje. VI. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin 28. člen (varstvo okolja in narave) (1) Na delu območja predmetnega OPPN je evidentirana naravna vrednota NV-7508 Smolnik - habitat Črnega apolona 5 /kratka oznaka: Habitat Črnega apolona (Parnassius mnemosyne) vzhodno od domačije Jurše v Smolniku; zvrst: zool, pomen: lokalni, površina: 0.243914 ha, ID: 7508/, opredeljena s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10 in 23/15). (2) Območje naravne vrednote v naravi predstavlja travniške površine z gozdnim pasom na jugovzhodu. (3) Za potrebe ohranitve in zavarovanja območja je v predmetnem ureditvenem načrtu predvidena posebna obravnava območja, kot funkcionalne celote FC-ZPNR. Določila za ustrezno ravnanje zavarovanja in ohranjanja so navedena v 16. členu tega odloka. (4) Parkirna mesta ureditvenega območja naj se osenčijo s funkcionalno zasaditvijo dreves. Zemljišča pod krošnjo dreves naj bodo travnata ali peščena zaradi lažjega namakanja. (5) Z rodovitno plastjo tal, ki se jo odstrani, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Humus se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice. (6) Med gradnjo mora izvajalec zagotoviti ukrepe za preprečitev razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga obravnavati kot nevaren odpadek, ter o tem obvestiti ustrezni inšpekcijski organ. (7) Na ureditveno območje OPPN ni dovoljeno navažati zemlje, ki vsebuje dele invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Ogolele površine se takoj po končanih zemeljskih delih ozeleni s travnatimi mešanicami, ki vsebujejo semena avtohtonih vrst. (8) Investitor je pred posegom v prostor, ki bi imel kakršenkoli vpliv na okolje, dolžan izpolniti zahteve veljavnega zakona o varstvu okolja, podzakonske ter občinske predpise, ki urejajo varstvo okolja. Gradnje novih objektov in spremembe dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot jih dovoljujejo veljavni predpisi. 29. člen (ohranjanje kulturne dediščine) (1) Ureditveno območje OPPN se ne nahaja znotraj območja varovanega režima kulturne dediščine. Stran 1945 (2) Načrtovane ureditve na podlagi predmetnega OPPN ne bodo imele vpliva na kulturno dediščino, ki se nahaja v okolici območja urejanja. (3) Na vzhodnem delu območja OPPN je predvidena zasaditev nizke in srednje rasle vegetacije, ki ne bo krnila pogleda na delno zaraščen nasip kulturnega spomenika Smolnik – železniški viadukt (EŠD 6400; Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju občine Ruše (MUV 2/2006 in naslednje). (4) Predhoden ali poseben pregled območja ali nadzor nad gradnjo z vidika varstva arheoloških ostalin ni potreben. V primeru odkritja arheoloških ostalin med gradnjo ali suma arheološke najdbe velja splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine obvezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. 30. člen (tla in podzemne vode) (1) Območje OPPN se nahaja na erozijsko ogroženem območju kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi. Pri načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov. (2) Za potrebe geološko – hidroloških pokazateljev ustreznega načrtovanja prostorske ureditve je bila izdelana strokovna podlaga »Inženirsko geološko poročilo, preliminarno geomehansko poročilo in preliminarno hidrogeološko poročilo (TERRALIKE, Miha Lubi s.p., Sušilniška ulica 3, 2312 Orehova vas«, na kateri temeljijo določila tega odloka. Strokovna podlaga je sestavni del OPPN in osnova za nadaljnje projektiranje oz. načrtovanje stavb in ostalih ureditev. V času gradnje je potrebno zagotavljati geomehanski nadzor (3) Vse objekte je obvezno priključiti na javno fekalno kanalizacijo odpadnih doda in samo v javno kanalizacijo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene morebitne tehnološke vode. (4) Padavinske vode iz obravnavanega območja utrjenih površin, streh, parkirišč, cest in podobno, je treba prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1.0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Odvajanje padavinskih voda iz večjih utrjenih površin območja je treba predvideti v skladu z 92.čl. ZV-1. Potrebno je predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki...). Odpadne padavinske vode s cestišč in manipulativnih površin je potrebno predhodno prečiščene (preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj) ponikati. (5) Iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja komunalne in prometne ureditve območja ter za ostale posege znotraj območja OPPN, ki so zakonodajno vezani na pridobivanje gradbenega dovoljenja, mora biti razvidno, da so bila pri projektiranju upoštevana določila naslednjih aktov: a) Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17); b) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15); c) Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05); d) Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15); Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin e) SIST EN 858-2 (da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj). (6) V skladu z veljavno zakonodajo si mora investitor na podlagi vloge in dokumentacije za pridobitev vodnega soglasja, ki mora biti izdelana skladno s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09), pridobiti vodno soglasje. (7) Zaradi načrtovanja ukrepov za zmanjšanje porabe pitne vode, naj se predvidijo tehnične rešitve za uporabo deževnice, kjer je to le mogoče. (8) Projektna dokumentacija za graditev objekta mora vsebovati elaborat ureditve gradbišča, ki določa način graditve in organizacijo gradbišča tako, da graditev ne ogroža zalog pitne vode. Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. (9) Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. (10) Tlakovanje / asfaltiranje parkirnih površin se izvede nepropustno za vodo, olja in gorivo. (11) Med običajnim obratovanjem na območju, ob ustrezni ureditvi tal območja in posamezne dejavnosti ne bo pomembnih vplivov na tla. (12) V času gradnje in obratovanja je na področju varstva tal in podtalnice treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:  preprečiti je treba raztresanje oz. razlivanje gradbenih materialov;  preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla;  vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih nevarnih snovi. 31. člen (zrak) (1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi. Vsi viri onesnaževanja morajo biti grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno z veljavnimi predpisi. Med gradnjo objektov je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:  predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;  preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;  vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin;  preprečevanje raznosa materiala z gradbišča. (2) Za zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in blažitev podnebnih sprememb naj se, v kolikor je to mogoče, predvidi čim več zelenih površin z visokoraslo vegetacijo. (3) Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju OPPN je potrebno upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije v objektih. 32. člen (hrup) (1) Območje OPPN je opredeljeno kot III. stopnja varstva pred hrupom, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). (2) Za varstvo pred hrupom v času gradnje in obratovanja je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe: Stran 1946 a) na manipulativnih površinah se ne smejo zadrževati tovorna vozila s prižganimi motorji; b) gradbena dela se izvajajo le v dnevnem času delovnikov od 7. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 15. ure, v nedeljo in v prazničnem dnevu gradbenih del ni dovoljeno izvajati; c) omejiti zelo hrupna opravila na najkrajši možni čas; d) razmestiti hrupno gradbeno opremo (kompresorji in generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljena in obrnjena proč od najbližjih stanovanjskih stavb; e) uporabiti gradbeno opremo, tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo s čim manjšo emisijo hrupa – pri tem je treba upoštevati pravilnik o emisiji strojev, ki se uporabljajo na prostem; f) postaviti polne kovinske gradbiščne ograje okoli gradbišča (visoke najmanj 2 m); g) redno vzdrževati gradbeno opremo in mehanizacijo; h) uporaba električnega toka iz omrežja za pogon opreme pri gradbenih delih, kjer je to mogoče. 33. člen (svetloba) (1) Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Ukrepi varstva pred svetlobnim onesnaževanjem med obratovanjem obsegajo izvajanje naslednjih omilitvenih ukrepov.  zelenih površin in fasad naj se ne osvetljuje;  za zunanjo osvetlitev naj se uporabijo svetilke na nizkih nosilcih, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%;  uporabljajo naj se LED svetila, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra. 34. člen (elektromagnetno sevanje) Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, morajo biti načrtovane izven elektroenergetskega ali elektromagnetnega koridorja. 35. člen (varstveni ukrepi v času gradbenih del) (1) Za dokončno urejanje terena oz. dokončno izvedbo reliefa se mora uporabiti zemljino, ki je na lokaciji že prisotna oziroma po potrebi zemljino z drugih lokacij kot neonesnažen, glede sestavin tal in podtalja enak ali podoben mineralni ali mineralno organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju ter lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja. (2) Ob izvedbi gradbene jame in temeljenju objekta mora biti stalno prisoten nadzornik gradbišča. Material za nasipanje terena mora biti inerten oz. brez škodljivih primesi. Med gradnjo je potrebno zagotoviti reden in učinkovit geotehnični nadzor. (3) Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela (kot npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma na območju gradbišča na za to vnaprej predvideni in za naftne derivate neprepustno utrjeni površini oziroma zavarovani tako, da je preprečen izliv naftnih derivatov v tla in posredno v podzemno vodo. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je potrebno izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in ustrezno pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni dovoljeno. (4) Investitor gradnje objektov mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike. (5) Med drugim je potrebno zbirati nevarne odpadke ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki). Določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča (izven gradbene jame) za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in podzemno vodo. (6) Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. Prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen). (7) Skladiščenje nevarnih snovi in kemikalij, ki se uporabljajo pri gradnji in ki so kot nevarne opredeljene skladno z določili Zakona o kemikalijah, mora ustrezati veljavnim normativom, da se preprečijo škodljivi vplivi na podtalnico in okolje. (8) Izvajalec gradbenih del mora med drugim zagotoviti, da so na območju gradbišča (izven gradbene jame) skladiščene najmanjše možne količine nevarnih snovi oz. kemikalij, ki se pri gradnji uporabljajo, čim krajši čas. (9) Zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje teh snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora ta skladiščni prostor biti zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti tudi dostop nepooblaščenim osebam. (10) Za skladiščenje nevarnih snovi oz. kemikalij naj se uporablja originalna embalaža, posode za skladiščenje pa morajo biti zaprte in ustrezno označene (oznaka nevarnosti). (11) V času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe: a) vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (npr. transportne poti, druge odkrite površine, gradbeni materiali, ravnanje z odpadki); b) pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov; c) čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja javnih cest; d) zmanjšati je treba kakršnokoli odmetavanje materiala z večjih višin, nastalega pri gradnji; e) gradbena dela se ne smejo izvajati v vetrovnem vremenu (pri hitrosti vetra večji od 4 m/s); f) prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču; g) redno vzdrževanje in pravilno delovanje gradbene mehanizacije. Stran 1947 36. člen (interventni ukrepi v času gradnje) (1) Za primer nezgodnih dogodkov, kot je npr. razlitje oz. onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih strojev ali transportnih vozil) ali z neznanimi tekočinami, mora biti izvedeno takojšnje ukrepanje. (2) V primeru razlitja naftnih derivatov je potrebno onesnaženje takoj omejiti, kontaminirano zemljino odstraniti in jo neškodljivo deponirati, obenem pa je potrebno takoj oz. čimprej izdelati analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene inštitucije. Na osnovi analize materiala je potrebno kontaminirano zemljino predati v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu, ki je evidentiran pri Ministrstvu za okolje in prostor kot zbiralec teh odpadkov. (3) Izvajalec gradbenih del mora zagotoviti ustrezna adsorpcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov (ali drugih kemikalij), ki morajo biti uskladiščena na območju gradbišča; ta sredstva naj bodo takoj dostopna. Vse tovrstne dogodke je potrebno vpisati v gradbeni dnevnik. (4) Odgovorni vodja gradbišča oz. druga pooblaščena oseba mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo, center za obveščanje, gasilce, JP Mariborski vodovod, inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja, na osnovi tega pa se po potrebi sprejme dodatne ukrepe za sanacijo onesnaženja (odvzem vzorcev vode iz piezometrov, dodaten izkop onesnaženega materiala ipd.). 37. člen (omilitveni in zaščitni ukrepi v času obratovanja) (1) Parkirne in povozne površine morajo biti obrobničene z robniki. (2) Vsak lovilec olj mora zagotavljati in izkazovati delovanje in usklajenost v smislu izpolnjevanja zahtev Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). (3) V primeru izlitja kemikalij na zunanjih površinah mora biti zagotovljeno čiščenje površin in internega kanalizacijskega sistema vključno z lovilcem olj; vsak dogodek in čiščenje površin in sistema morata biti vpisana v obratovalni dnevnik. (4) Vsak lovilec olj se mora redno pregledovati (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane. (5) Upravljavec mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika vsakega lovilca olj. (6) Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali nevarnih odpadkov (npr. usedline in gošče iz lovilcev olj) v tla in s tem posredno v podzemno vodo ali v odtok (kanalizacijski sistem). (7) Interno kanalizacijsko omrežje, vključno z revizijskimi jaški, peskolovi, lovilci olj ter priklopom na javni sistem, mora biti izvedeno vodotesno, kar je potrebno dokazati s preizkusom, (8) Urejen mora biti odvoz odpadkov. Nevarne odpadke (npr. onesnaženo absorpcijsko sredstvo) je potrebno zbirati ločeno od ostalih. (9) Med obratovanjem je treba upoštevati omilitvene ukrepe, ki ščitijo okolje pred negativnimi učinki onesnaženega zraka kljub temu, da ne pričakujemo prekomernih emisij snovi v zrak iz prometa in obratovanja objektov:  redni pregled in čiščenje kurilnih naprav in dimovodnih tuljav dimnika v predpisanih rokih;  redno vzdrževanje in pravilno delovanje kurilnih naprav. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 38. člen (interventni ukrepi v času obratovanja) (1) Interventni ukrepi se izvajajo v primeru razlitja onesnaževala, predvsem iztoka goriva ali tehničnih tekočin iz tovornih in osebnih vozil ob eventualni havariji le teh na zunanjih površinah. Ukrepi med obratovanjem obsegajo zbiranje razlitega pripravka (goriva, maziv) in odvoz. Odvoz nevarnih odpadkov lahko vrši le podjetje, ki je zavedeno v seznam zbiralcev oziroma odstranjevalcev tovrstnih odpadkov. Vsak lovilec olj mora zagotavljati in izkazovati delovanje in usklajenost v smislu izpolnjevanja zahtev Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). (2) Spiranje v kanalizacijo ni dovoljeno. Ostali interventni ukrepi so smiselno enaki kot v času gradnje, vključno s postopkom v primeru razlitja oz. onesnaženja površine. VII. Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 39. člen (varstvo pred vplivi visokih voda) (1) Ureditveno območje OPPN se nahaja v neposredni bližini vodotoka Lobnica. Lobnica je eden večjih pohorskih hudournikov, ki izvira na močvirni pohorski planoti na nadmorski višini 1290 m iz območja Tihega jezera (Falski ribnik). Po približno 15,5 km toka se v Rušah izliva v Dravo. Značilnost struge je velik strmec ter številni manjši in večji slapovi, tudi bolj znana Mali in Veliki Šumik. Večji pritoki v zgornjem toku so Črnava, Piklerica in Kraljiščica, ki se izlivajo pred Bajgotom, nakar priteče Lobnica v gozdni rezervat pragozd Šumik. Preden priteče v naselje Ruše, se kot desni pritok vanjo izliva še Lobničica. (2) Za namen ustrezne ureditve oz. zagotovitev poplavno varstvenega območja je bila izdelana Hidrološko hidravlična študija vodnega režima z analizo odtočnih razmer za pripravo OPPN za stanovanjsko poslovno cono v delu enote RU04«, (Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o., št. elaborata 3963/19, januar/2020), ki je sestavni del predmetnega OPPN. (3) Pred vsemi predvidenimi gradnjami na predmetnem območju OPPN je za zagotovitev poplavne varnosti območja treba izvesti protipoplavne ukrepe, ki izhajajo izdelane hidrološko hidravlične študije, navedene v tem členu. (4) Za določitev visokovodnih razmer na obravnavanem območju je bil hidravlično analiziran odsek Lobnice od izliva v Dravo do sotočja z Lobničico. Struga Lobnice je na izlivnem odseku razmeroma široka z dnom širine od 4,5 - 6 m in naklonom brežin od 1:1.2 - 2.0. Povprečen vzdolžni padec struge je na obravnavanem odseku 2 ,6 (generalni 6,8 %). V strugi je tudi več manjših pragov oziroma stopenj. Iz analize je bilo ugotovljeno, da poplavne vode na območje OPPN pritekajo iz dveh strani, in sicer po vzhodni lokalni cesti za Šumik ter iz severne strani čez regionalno cesto. Količina, ki priteče po lokalni cesti je razmeroma majhna, saj se del poplavnih vod vrača v strugo pod železniškim mostom. Izračunana količina, ki priteče pod železniškim nadvozom je 0,15 m 3 /s, od tega na območje OPPN Smolnik doteka ca 0, 0 6 m 3 /s. Ostali del pretoka se steka nazaj po levem bregu v Lobnico. (5) Na podlagi navedene študije je treba za zagotovitev poplavne varnosti območja izvesti z obcestnim jarkom, ki se ga vodi s prepustom pod regionalno cesto, neposredno v Lobnico. Profil jarka je določen s širino dna 0,5 m in naklonom brežin 1:1.5, vzdolžni naklon i=2 - 4%. Stran 1948 Sestavni del protipoplavnega ukrepa je izvedba cevnega propusta fi 800 mm, vzdolžnega naklona i=2%. (6) Za doseganje dodatne poplavne varnosti je predlagano nadvišanje objektov za 0,5 m nad koto obstoječega terena. (7) Območje obravnavanega OPPN se nahaja v razredu male in preostale poplavne nevarnosti. V skladu z Uredbo so vsi našteti objekti v majhnem razredu označeni z oznako »+«, kar pomeni, da je poseg na območju poplav in erozije dovoljen z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja. (8) V nadaljnjih fazah priprave projektne dokumentacije bodo ukrepi konkretizirani, v grafičnem delu OPPN pa so podane temeljne ugotovitve in usmeritve posameznih ureditev. (9) Navedeni vodnogospodarski ukrepi se lahko izvedejo v skladu z navedeno strokovno podlago vodnogospodarskih ukrepov, zanje pa je treba pridobiti vodno soglasje, ki ga izda Direkcija RS za vode, skladno s 150. in 153. členom Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15). 40. člen (rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Ureditveno območje OPPN je na podlagi Atlasa okolja v opozorilnih kartah erozije razvrščeno v območje običajnih zaščitnih ukrepov. (2) Za zaklanjanje ljudi v primeru nevarnosti je potrebno zgraditi stropno ploščo nad morebitno kletjo tako, da zdrži rušenje stavbe nanjo, oziroma je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. (3) Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in gradnjo stavb je potrebno zagotoviti odpornost na porušitev VIII. stopnje European Macroseismic Scale (EMS) lestvice potresne nevarnosti. Upoštevati je potrebno projektni pospešek tal 0,100 g. (4) Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN 1991-4) je potrebno zagotoviti skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ). (5) V zemljišče ni dovoljeno posegati z ureditvami, ki bi povzročile gibanje zemljin ali bi kakorkoli drugače ogrozile stabilnost zemljišča, kot so: a) zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; b) s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; c) izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča; d) krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. (6) Gradnja vseh predvidenih objektov mora slediti predhodnim geološkim raziskavam posamezne gradbene parcele, kjer se določi nivo podtalnice, nosilnost zemljine ter ostali vsebinski izsledki, ki služijo za nadaljnje načrtovanje ureditve oz. gradnje objektov. 41. člen (rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom) (1) Požarno varstvo je potrebno zagotoviti v skladu z veljavno zakonodajo RS. Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je potrebno zagotoviti: a) ustrezen odmik od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte; b) vir vode za gašenje in zahteve predpisa s področja hidrantnih omrežij; Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin c) neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila; d) pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara; e) pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje; f) pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta. (2) Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Za potrebe gašenja požara se v ureditvenem območju objektov izvede dva nadtalna hidranta. Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 70,0 m. (3) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov. (4) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati požarna tveganja, ki so vezana na: a) povečano možnost nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov; b) možnost širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. VIII. Načrt parcelacije 42. člen (načrt parcelacije) (1) Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN, na listu 5 »Načrt ureditvenega območja s parcelacijo – prikaz funkcionalnih celot« in listu 9 »Zakoličbeni načrt ureditvene situacije«. (2) Meje posameznih enot urejanja so določene v grafičnem delu tega načrta. (3) Dovoljeno je združevanje parcel v kolikor se gradbena linija in postavitev objektov ne razlikuje od načrtovane ureditve. (4) Parcelacijo oz. določitev gradbene parcele obstoječim objektom je potrebno urediti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. IX. Etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN 43. člen (etapnost gradnje) (1) Objekti v posameznih funkcionalnih celotah se lahko gradijo etapno. Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo gospodarske in prometne infrastrukture, pri čemer je potrebno:  pred ali sočasno z izgradnjo objekta posamezne etape pridobiti gradbeno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo (komunalno in prometno opremljanje), potrebno za priključevanje posameznih etap;  pred ali sočasno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za posamezni objekt mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo (komunalno in prometno opremljanje), na območju priključevanja objekta in le ta predana v upravljanje pristojnim upravljavcem.  v prvo fazo izvedbe sodi izvedba levega zavijalnega pasu na regionalni cesti R3. (2) Izvajanje dovoljenih posegov znotraj posameznih funkcionalnih celot ni medsebojno časovno vezano. Stran 1949 Izjema je le zavarovanje FC-ZPNR z zasaditvijo visokorasle vegetacije, kot ločilne bariere zelene cezure od ostalega dela OPPN. Urejanje lahko poteka neodvisno od ostalih funkcionalnih celot. (3) Ne glede na navedeni določili v 1. in 2. odstavku tega člena, je potrebno pred nameravano izvedbo/gradnjo ureditve, predvidene s tem odlokom, zagotoviti poplavno varnost območja in izvesti predlagane vodnogospodarske ukrepe. (4) Ne glede na določbe tega člena je gradnja igrišča v FC-ZPŠR, dovoljena takoj po uveljavitvi odloka, s pogojem, da se ne poslabša pogojev varstva narave in okolja. Prav tako ne se ne smejo poslabšati pogoji, ki bi onemogočali kasnejšo izvedbo preostalega dela predmetnega OPPN. X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 44. člen (velikosti dopustnih odstopanj) (1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN, spremembe gabaritov so možne v okviru določb tega člena. (2) Dopustno je drugačno tlorisno oblikovanje objektov, ob upoštevanju da se bistveno ne zmanjšujejo zelene površine in da umestitev sledi gradbenim linijam. (3) Višinskih gabaritov ni dovoljeno preseči pri nobenem novo predvidenem objektu. Dovoljeni so nižji objekti, kot jih določajo osnovne določila odloka. Določilo velja za vse funkcionalne celote. (4) Odstopanja od zakoličbene situacije novopredvidenih objektov je +1,0/-1,0 m, pri čemer se ne sme bistveno rušiti gradbenih meja ali principa zakoličbe podane z ostalimi usmeritvami tega odloka. (5) Odmiki objektov od parcelnih meja, ki so manjši kot predpisani, morajo biti dogovorjeni med posameznimi mejaši ter pisno notarsko overjeni. (6) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture. Dovoljena je etapna in začasna gradnja. (7) Na celotnem območju OPPN se omogoči začasna raba, ki ne sme spremeniti lastnosti prostora tako, da bi bila v prihodnje onemogočena izvedba s tem odlokom predvidenih prostorskih ureditev. (8) Začasna raba ne sme:  biti v nasprotju z javnim interesom in cilji prostorskega razvoja občine;  onemogočati izvedbe trajno načrtovanih prostorskih ureditev in predvidenih posegov v prostor, vključno z izvedbo pripravljalnih del zanje;  rušiti koncepta s tem odlokom določenih funkcionalnih celot;  zmanjševati možnosti pozidave sosednjih zemljišč;  terjati izvedbe nove ali povzročiti bistvenega povečanja obremenitve obstoječe komunalne opreme na območju in Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin  biti v nasprotju s pravnimi režimi. (9) Občina na podlagi strokovne utemeljitve občinskega urbanista z odločbo predpiše namen, čas in obseg začasne rabe prostora, ki vsebinsko ne sme odstopati od veljavne prostorske zakonodaje. (10) Odstopanja od rešitev navedenih v odloku ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih ta odstopanja sodijo ter za urejanje prostora pristojen občinski organ. XI. Obveznosti izvajalcev investitorjev, lastnikov in 45. člen (obveznosti v času gradnje) (1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: a) pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode; b) zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč; c) promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala; d) sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi); e) v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje; f) zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; g) v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; h) v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe; i) vzdrževati in zasaditi avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja; j) zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih obstoječih objektov, naprav in območij ter okolico objektov; k) sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XII. Prehodne in končne določbe 46. člen (hramba in vpogled) OPPN skupaj s prilogami in strokovnimi podlagami je na vpogled na Občini Ruše. 47. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe Republike Slovenije in pristojne inšpekcijske službe Občine Ruše. 48. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati osmi Stran 1950 dan po objavi. Številka: 3505-0001/2019-188 Datum: 30. 9. 2021 Občina Ruše Urška Repolusk, županja 978. Sklep o določitvi cen programov javnega vrtca v Občini Ruše Na podlagi 28., 28. b in 31. člena Zakona o vrtcih (ZVrt) (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17, 18/21), 24. člena Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 –ZŠtip-1, 99/13, 14/15 ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19 in 189/20 – ZFRO), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15, 59/19) in 15. člena Statuta Občine Ruše (UGSO, št. 23/18) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 17. redni seji, dne 30. 9. 2021 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV JAVNEGA VRTCA V OBČINI RUŠE 1. Cene programov v javnem vrtcu v Občini Ruše znašajo mesečno na otroka: Vrsta programa prvo starostno obdobje drugo starostno obdobje Cena v EUR 516,79 399,66 2. Višino plačila oziroma znižanega plačila staršev, na podlagi oddane vloge, določa pristojni center za socialno delo, v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Višina plačila staršev je odvisna od dohodkov družine in posledično uvrstitve v plačilni razred (od 1 – 9). Staršem, ki pri centru za socialno delo ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca, izstavi vrtec plačila 77 % veljavne cene programa, ki ga otrok obiskuje. 3. Cene, posameznih obrokov prehrane, so naslednje: Obroki prehrane zajtrk dopoldanska malica kosilo popoldanska malica SKUPAJ Dnevni znesek 0,57 0,12 1,04 0,33 2,06 Za čas, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil, v kolikor je vrtcu pravočasno javljena odsotnost do 9.00 ure, se cena programa kot osnova za plačilo zniža za stroške neporabljenih živil z naslednjim dnem. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 4. Račune za plačilo razlike med veljavnimi cenami programov javnega vrtca na območju naše občine in plačilom staršev, ki imajo s predšolskimi otroki stalno prebivališče v drugih občinah, na podlagi mesečnih obračunov, izstavlja osnovna šola neposredno. 5. Staršem otrok, s stalnim prebivališčem na območju Občine Ruše, se plačilo za otroke vpisane v vrtca v Rušah, določeno z odločbo pristojnega centra za socialno delo, dodatno zniža, in sicer:  za 18 % staršem, katerih otroci so vključeni v programe prvega starostnega obdobja,  za 10% staršem, katerih otroci so vključeni v programe drugega starostnega obdobja. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, so plačila za mlajšega otroka oproščeni. Starši so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem. Plačilo staršev za vrtec v višini znižanega plačila vrtcem zagotavlja državni proračun. 6. Starši otrok, za katere je Občina Ruše po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa v javnem vrtcu, lahko uveljavlja rezervacijo zaradi počitniške odsotnosti otroka enkrat letno v obdobju od 1. junija do 31. avgusta. Rezervacijo lahko starši uveljavljajo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en (najmanj 30 koledarskih dni) in največ dva meseca. Starši so jo dolžni vrtcu pisno napovedati najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kot enega otroka, lahko uveljavljajo rezervacijo le za otroka, za katerega se ne financira plačilo staršev za otroka iz državnega proračuna. Za rezervacijo starši plačajo 30 % od njihovega, z odločbo določenega plačilnega razreda, brez upoštevanja dodatnih znižanj iz 5. člena tega sklepa, prav tako se jim ne odštevajo stroški neporabljenih živil. Za čas nepretrgane bolezenske odsotnosti otroka v trajanju najmanj 30 koledarskih dni (prvi upoštevani dan odsotnosti je delovni dan), ki ima stalno prebivališče v občini Ruše, odloči pristojni organ Občinske uprave Občine Ruše, na osnovi individualne pisne vloge staršev in predložitvi ustreznih zdravniških potrdil izbranega pediatra z obrazložitvijo (vrsta in čas trajanja bolezni, poškodbe, hospitalizacija ipd., vključno z navedbo potrebnega časa domače oskrbe). Starši lahko koristijo rezervacijo za namen iz prvega in tretjega odstavka v skupnem trajanju največ tri mesece letno. Za starše, ki imajo skupaj z otroki stalno prebivališče izven občine in njihovi otroci obiskujejo vrtec v občini Ruše, za obračun višine obveze za čas poletne odsotnosti otrok veljajo določila njihove matične občine, ki je plačnica razlike med ceno programa in plačilom staršev. 7. V primeru vpisa ali izpisa otroka sredi meseca se plačilo staršev proporcionalno zmanjša glede na število dni prisotnosti otroka v vrtcu v mesecu vpisa ali izpisa. Za otroke iz drugih občin se občinam, plačnicam razlike med ceno programa ali plačilom staršev ter državnega proračuna, za ta mesec zaračuna samo proporcionalni del razlike med ceno programa in plačilom staršev. Stran 1951 8. Zamudno uro, ko starši ob zaključku obratovalnega časa vrtca ne pridejo po svojega otroka, vrtec staršem zaračuna za prvo in drugo starostno obdobje, ter kombinirani oddelek zamudo v višini 6,20 EUR za vsako začeto uro zamude. Plačilo so dolžni poravnati vsi starši ne glede na njim določen plačni razred in občino stalnega bivališča. 9. Občina Ruše bo za otroke, za katere je po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje, zagotovila vrtcu sredstva za plačilo celotne razlike med plačili staršev in ceno programa, ki nastane zaradi določitve vseh dodatnih znižanj in rezervacije po tem sklepu. 10. Javnemu vrtcu v Občini Ruše se odobri plačilo drugih stroškov dejavnosti in nalog, ki niso všteti v ceno programa in jih je ustanovitelj dolžan kriti po drugih zakonih in podzakonskih predpisih in po dogovoru (stroški dela med z zakonom določenim normativom in sistemiziranim delovnim mestom, nudenje dodatne strokovne pomoči, začasni spremljevalec). 11. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov javnega vrtca v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017). 12. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 10. 2021 dalje. Številka: 602-0043/2021 Datum: 30. 9. 2021 Občina Ruše Urška Repolusk, županja 979. Sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v Občini Ruše Na podlagi določil Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A in 28/19), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) in 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 17. redni seji, dne 30. 9. 2021 sprejel SKLEP O SOGLASJU K CENI SOCIALNO VARSTVENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU V OBČINI RUŠE 1. člen Občinski svet Občine Ruše daje soglasje k cenam socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo je na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev predlagal izvajalec storitve SeneCura Maribor d.o.o. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 2. člen V ekonomsko ceno socialno varstvene storitve Pomoč družini na domu so vključeni stroški storitve do uporabnika storitve (stroški neposredne socialne oskrbe) v višini 17,84 EUR/efektivno uro ob delavnikih in 21,16 EUR/efektivno uro ob nedeljah in praznikih, ter stroški strokovnega vodenja v višini 0,88 EUR/efektivno uro. Cena EUR/uro ob delavnikih 1. 2. Ekonomska cena Subvencija občine 100% (strokovna priprava v zvezi s sklenitvijo dogovora) 3. Cena socialne oskrbe - subvencija občine 50% - prispevek uporabnika 18,72 0,88 CENA EUR/uro ob nedeljah in praznikih 22,18 0,88 17,84 21,30 8,92 10,65 8,92 10,65 1. 2. 3. do 500,00 od 500,01 do 800,00 nad 800,01 2. ob nedeljah in praznikih Dohodkovni Neto razred dohodek uporabnika 1. 2. 3. do 500,00 od 500,01 do 800,00 nad 800,01 Olajšava v % od veljavne cene 54% 32% Višina plačila v EUR na uro z olajšavo 4,10 6,07 0% 8,92 Olajšava v % od veljavne cene 37% 15% Višina plačila v EUR na uro z olajšavo 6,71 9,05 0% 10,65 4. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2020). 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 10. 2021 dalje. Številka: 122-0069/2021-2 Datum: 30. 9. 2021 Občina Ruše Urška Repolusk, županja Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja stanovanjske cone na Pragerskem Na podlagi 115. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 16. redni seji dne, 30. 9. 2021 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA STANOVANJSKE CONE NA PRAGERSKEM (usklajeni predlog) I. 3. člen Ne glede na določilo iz 2. člena, se cena dodatno zniža glede na mesečni dohodek uporabnika v mesecu pred vložitvijo vloge, in sicer: 1. ob delavnikih Dohodkovni Neto razred dohodek uporabnika 980. Stran 1952 Uvodni določbi 1. člen (splošno) (1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del območja stanovanjske cone na Pragerskem« v nadaljevanju: OPPN. (2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2020/OPPN-070. (3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 2202. 2. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. (2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge. II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom 3. člen (načrtovane prostorske ureditve) (1) Z OPPN se načrtuje ureditev povezana z gradnjo enostanovanjske stavbe na lastni parceli, s dovozom do parcele in z vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo. (2) Predvidene ureditve obsegajo: a. gradnjo stanovanjske stavbe z vso potrebno zunanjo ureditvijo, b. gradnjo potrebne prometne infrastrukture, c.gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture. (3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture. III. Območje OPPN Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 4. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega parcelo, na kateri se izvede trajni objekt, k čemur sodi ureditev prometne, energetske, komunalne in druge ureditve ter spremljajoči objekti. (2) Predmet OPPN je območje, ki obsega parcelo št.: 979/79 v k.o. Spodnja Polskava (748). (3) Velikost območja OPPN je 904 m2. IV. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor 5. člen (umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev) (1) Območje OPPN se nahaja v urbaniziranem naselju Pragersko, na jugozahodnem delu Dravskega polja, v Občini Slovenska Bistrica, kjer leži v zahodnem delu naselja. Skozi Pragersko poteka železniška proga Maribor-Celje, ki leži vzhodno od predmetne lokacije. V neposredni bližini, proti severu poteka Ptujska cesta občinska lokalna cesta, št. odseka 165191, ki se proti vzhodu priključuje na državno Ptujsko cesto, št. odseka 1290, Slovenska Bistrica – Pragersko. (2) Območje se nahaja ob Levstikovi ulici, s katere ima direkten dostop na parcelo, na severni strani zemljišča. (3) V območju OPPN se načrtuje gradnja enostanovanjske stavbe, s pripadajočim dovozom na parcelo, z zunanjo ureditvijo in izgradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture. 6. člen (pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov) (1) Osnovna namenska raba predstavlja stavbna zemljišča v ureditvenem območju naselij. (2) Podrobnejša namenska raba predstavlja območja stanovanj in sicer območja predvidena za individualno stanovanjsko gradnjo. (3) Vrste dopustnih dejavnosti:  bivanje in dejavnosti gospodinjstev. (4) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:  vzdrževalna dela na objektih in napravah,  prizidava in nadzidava objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,  odstranitev objektov, delna odstranitev objektov,  rekonstrukcija objektov,  novogradnja,  gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,  urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,  spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,  postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,  postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,  postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. (5) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:  Enostanovanjske stavbe in dvostanovanjske stavbe  Gradbeno inženirski objekti:  objekti prometne infrastrukture (ceste),  cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,  drugi gradbeno inženirski objekti,  drugi gradbeni posegi.  Stran 1953 Nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega odloka. 7. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov) (1) Območje OPPN obsega zemljiško parcelo ob Levstikovi ulici, s katere ima direkten dostop na parcelo, na severni strani zemljišča. (2) V kartografskem delu je prikazana zasnova, kjer je prikazana tlorisna velikost stanovanjske stavbe in lokacija ter velikost garaže ali nadstrešnice. Prikazan je načelni tloris stavbe, možna je drugačna lega stavbe, drugačnega tlorisa, oblike in velikosti, v okviru izvedbenih pogojev in v skladu z dopustnimi odstopanji, ki bodo opredeljeni v odloku, kar se natančno opredeli v projektni dokumentaciji. Zarisana je gradbena meja, katero tloris stanovanjske stavbe ne sme presegati. Črte gradbene meje ni dovoljeno presegati, stavba se je lahko dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjena v notranjost. Stanovanjska stavba lahko presega gradbeno mejo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, napušči, balkoni, loggie, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno. Načrtovana stanovanjska stavba je maksimalne etažnosti pritličje, nadstropje, mansarda (P+1+M), lahko je tudi nižje etažnosti. Smeri in lokacije dostopov, dovozov in vhodov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji. Glavni vhod v stavbo je orientiran h glavni dovozni, interni cesti. (3) Gradbeno mejo lahko presegajo nezahtevni in enostavni objekti. (4) Strehe so lahko ravne (lahko so tudi pohodne, zelene..), enokapne, dvokapne ali večkapne. Na strehi je dovoljena izvedba čopov, frčad in strešnih oken. Dopustna je namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic, položenih na streho, pri čemer ne smejo presegati višine slemena. Na nadstrešnicah in garažah je streha ravna (lahko pohodna) ali v podaljšku strešine stanovanjske stavbe. Barva kritine je črna, siva do grafitno sive, rjave, rdeče ali opečne barve in nereflektivne. (5) Vsa dela pri gradnji – temeljenju novega objekta naj se izvajajo ob ustrezni kontroli gradbenega nadzornika, ki naj priporočljivo vsaj za prevzem temeljnih tal v širokem izkopu in za meritve zgoščenosti nasutja pod temeljno ploščo vključi tudi pooblaščenega geomehanika. (6) Geomehanik mora ob pregledu izkopa podati vsa potrebna dodatna in dokončna navodila glede potrebnih globin izkopov, morebiti potrebnih lokalnih poglobitev oziroma sanacij temeljnih tal, odvajanja meteornih in zalednih vod ter izvedbe nasipov pod povoznimi površinami v okolici zgradbe. (7) Pri fasadah je zaželena poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih, sivih in/ali pastelnih barv. (8) Pri ureditvi okolja je dovoljena postavitev objektov in naprav (prezračevanje, hlajenje, gašenje požara…) za potrebe funkcioniranja stavbe ter drugih objektov in vodov energetske in komunalne infrastrukture. (9) Glavni dovoz, dostop do parcele je načrtovan na severni strani parcele, z Levstikove ulice. Natančna lokacija dovoza in vhod v stavbo se opredeli v projektni dokumentaciji. (10)Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru zemljiške parcele. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 8. člen (pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi. (2) Nezahtevni in enostavni objekti lahko presegajo gradbeno mejo, od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo naj bodo odmaknjeni minimalno 1,0 m ali bližje s soglasjem lastnika sosednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. (3) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovni stavbi. (4) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 9. člen (skupne določbe glede prometnega urejanja) (1) Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest. 10. člen (prometno omrežje, parkiranje) (1) Glavni dovoz do območja OPPN in na parcelo se načrtuje na severovzhodu, preko obstoječe Levstikove ulice, javna pot JP 940662. Priključek mora biti projektiran v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste in dimenzije 3-5 m, priključitev preko bankine pod kotom 45 stopinj. (2) Ob javni prometni površini mora biti garaža oziroma nadstrešek odmaknjen od parcelne meje s cesto najmanj 2,00 m. (3) Parkiranje se zagotovi znotraj gradbene parcele in sicer 2 PM/stanovanjsko enoto. (4) Na gradbeni parceli je označeno načelno območje postavitve garaže ali nadstrešnice. Natančna lokacija postavitve garaža ali nadstrešnice ter njena velikost in oblika se lahko spremeni v projektni dokumentaciji. Lahko se nahaja izven gradbene meje. 11. člen (skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja) (1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. (2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe. (3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev. 12. člen (vodovodno omrežje) (1) Na območju OPPN se ne nahaja obstoječe vodovodno omrežje. Najbližje vodovodno omrežje se Stran 1954 nahaja v bližnji Levstikovi ulici. Predvideni objekt se naveže na obstoječe omrežje. Zaradi gradnje se obstoječe omrežje po potrebi prestavi ali zaščiti. 13. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) V bližini območja OPPN je zgrajeno obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki se nahaja v Levstikovi ulici. (2) Celotno območje se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode z oznako VVO III. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. (3) Predvidena stavba se naveže na obstoječe omrežje v Levstikovi ulici. (4) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih in drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858-2). (5) Celotno omrežje mora biti izvedeno vodotesno, v skladu s smernicami in normativi upravljavca ter v skladu s pogoji varstva voda in podtalnice. 14. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Za oskrbo predvidenega objekta z električno energijo je potrebno zgraditi nov NN priključek od obstoječega NN izvoda I-03 Cesta na polje, do predvidene nove priključne omarice. Lokacija priključne omarice in presek kabla se določi v skladu s pogoji upravljavca. (2) Za predviden poseg je potrebno izdelati in pridobiti ustrezno projektno in upravno dokumentacijo ter skleniti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč preko katerih bo poteka novi NN priključek. (3) Vsa dela izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavca. 15. člen (javna razsvetljava) (1) Izvedba javne razsvetljave se predvidi v skladu s pogoji upravljavca in izdelanimi strokovnimi podlagami. 16. člen (telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV) (1) V bližini območja OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev. Obstoječe omrežje se po potrebi prestavi. (2) Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi. (3) Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca. 17. člen (ogrevanje in učinkovita raba energije) (1) Ogrevanje, hlajenje, prezračevanje bo urejeno v sklopu ureditve načrtovane stavbe. (2) Dopustna je uporaba zemeljskega plina ali obnovljivih virov - biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije – sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije. (3) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda-voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. (4) Pri projektiranju in gradnji nove stavbe se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (5) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi. 18. člen (posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture) (1) Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 19. člen (kulturna dediščina) (1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine. (2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:  v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;  ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 20. člen (varstvo pred onesnaženjem zraka) (1) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti. (2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise. (3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:  vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;  preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;  protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. 21. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo. Stran 1955 (2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih, prezračevalnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom. 22. člen (vodni režim in stanje voda) (1) Območje OPPN se nahaja v vodovarstvenem območju (VVO – III. režim) državnega pomena, zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. (2) Za predmetni OPPN je bilo izdelano Geotehnično mnenje (MBL inženiring, Branko Muršec s.p.,Trg Leona Štuklja 5, 2000 Maribor, št. projekta: 29-02/2021, marec 2021) iz katerega sledi, da je območje stabilno. Objekt se temelji v skladu z geotehničnim poročilom. gradnji je potrebno upoštevati predpisane ukrepe, vsa dela izvajati pod nadzorom geomehanika. (3) Meteorna odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih in drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858-2). (4) Meteorno vodo iz strešin se zbira z lokalnim zbiralnikom in se uporablja za kasnejšo uporabo (za zalivanje vrta, zunanje pranje, sanitarne vode, …). Preliv se naveže na obstoječo kanalizacijo. (5) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. 23. člen (ohranjanje narave) (1) Območje izhodišč leži izven vseh evidentiranih in zavarovanih območij varovanja narave. 24. člen (ravnanje z odpadki) (1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. (2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 25. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Obravnavana parcela leži na ravninskem območju. Zaradi konfiguracije terena ni prav nobene nevarnosti za pojave nestabilnosti terena pa tudi do pojavov prekomerne erozije v normalnih – predvidljivih okoliščinah nikoli ne more priti, saj območje po razpoložljivih javno dostopnih podatkih ni poplavno ogroženo. Z gradnjo nove stavbe se stabilnostne in erozijske razmere ne bodo poslabšale. Ob upoštevanju podanih priporočil za temeljenje objekta in odvajanje strešnih vod bo zagotovljena ustrezna trajna varnost in stabilnost nove zgradbe. (2) Širše obravnavano območje sodi po Karti potresne nevarnosti Slovenije za povratno dobo 475 let na območje kjer se upošteva računsko vrednost potresnega pospeška temeljnih tal aGr = 0,125 x g. (3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1956 gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:  nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,  nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,  nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in  nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. (2) Maksimalna pozidava gradbene parcele, skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ne sme preseči 50 odstotkov velikosti parcele. 26. člen (varstvo pred požarom) (1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja srednje velika. (2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:  da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,  da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,  da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,  da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. (3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 30 l/sekundo vode za gašenje. (4) Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije. 30. člen (odstopanja glede energetske in komunalne ureditve) (1) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč. IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 27. člen (skupne določbe glede dopustnih odstopanj) (1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. (2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. (3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka. 28. člen (odstopanja pri načrtovanju stavb in načrtu parcelacije) (1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stavb je opisano v 7. členu odloka. 29. člen (odstopanja glede prometne ureditve) (1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. (2) Mikrolokacijo dovoza in obliko parkiranja se opredeli v projektni dokumentaciji. X. Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev 31. člen (pogoji za vzdrževalna in druga dela) (1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega. (2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico. 32. člen (obveznost ob pripravi projektne dokumentacije) (1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. 33. člen (obveznost v času gradnje) (1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:  pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,  med gradnjo je potrebo upoštevati smernice in pogoje temeljenja in zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,  sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),  skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin  med gradnjo je potrebno vse začasne deponije ustrezno zaščititi pred spiranjem in odnašanjem materiala ob močnejših nalivih,  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,  po končani gradnji je potrebno vse za gradnjo postavljene provizorje in začasne deponije odstraniti. Na novo izdelana pobočja ustrezno utrditi in jih zatraviti oz. ustrezno vegetacijsko urediti. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XI. Predhodne in končne določbe 34. člen (občinski prostorski akti) (1) Z dnem uveljavitve tega akta na območju iz 4. člena tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu individualne stanovanjske cone na Pragerskem (Uradni list RS, št. 4/1991 in 78/2015). 35. člen (vpogled v OPPN) (1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Slovenska Bistrica v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave. (2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta. 36. člen (pričetek veljavnosti) (1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-24/2021-0203-7 Datum: 30. 9. 2021 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan Po sklepu št. 1000-3/2015-28 podžupan Stanislav Mlakar 981. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje) Na podlagi 119. člena in v povezavi z 268. členom in drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je Stran 1957 Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 16. redni seji dne, 30. 9. 2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA GRADNJO KMETIJSKIH OBJEKTOV NA KMETIJI GROBELNIK (ZGORNJE PREBUKOVJE) 1. člen Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje), se spreminja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje) (Uradni list RS, št. 38/2014). 2. člen (1) Spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje) ( v nadaljevanju besedila SD OPPN) vsebujejo: 1. Besedilo, ki obsega:  odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN, 2. Grafika, ki obsega:  list 1A - izsek iz kartografskega dela OPN/DP  list 2A - prikaz območja na geodetskem načrtu  list 2B - posnetek obstoječega stanja  list 2C - izsek iz veljavnega OPPN  list 3A - prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji  list 4A- zazidalna situacija s karakterističnim prerezom  list 5A - prikaz ureditve poteka omrežij in priključevanja na GJI  list 6A - prikaz ureditve za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred  naravnimi in drugimi nesrečami 3. Priloge, ki obsegajo:  smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,  obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev OPPN,  povzetek za javnost,  spis postopka priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev OPPN. (2) Zaradi sprememb in dopolnitev OPPN se grafični del osnovnega OPPN spremeni v delu, ki se nanaša na urbanistično arhitektonsko situacijo in komunalno situacijo. (3) Spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje) je izdelal IBIS d.o.o., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica, pod številko naloge 30/2019-SID OPPN. (4) Podrobni načrt se v zbirki prostorskih aktov vodi pod identifikacijsko številko: 1527. 3. člen Besedilo 3. člena se spremeni tako, da glasi: " (1) Območje obravnave se nahaja v kraju Zgornje Prebukovje. Veliko je cca. 5.652 m2 in obsega parcele ali njihov del s parc. št. 554, 555/1 in 555/2 vse k.o. 738Prebukovje. (2) Gre za območje kmetijskih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo K1- najboljša kmetijska zemljišča. (3) Ureditve priključkov na javno gospodarsko in okoljsko infrastrukturo lahko segajo tudi izven območja OPPN.". Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 4. člen Besedilo 4. člena se spremeni tako, da glasi: "(1) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN ter na zemljišča, potrebna za gradnjo priključkov na GJI. Nove ureditve bodo zaradi širitve kmetije iz strnjenega naselja pozitivno vplivale na prostorski razvoj naselja. (2) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati. (3)Prometno bo ureditveno območje OPPN podrejeno navezano na lokalno cesto Ogljenšak –Kalše, preko obstoječe javne dovozne poti Zg. Prebukovje-Lastinja. (4)Za potrebe novega hleva in skladišča pridelkov ter stanovanjskega objekta je treba zgraditi nove komunalne vode (vodovod, komunalna kanalizacija) in jih priključiti na obstoječo vodovodno omrežje, ki se bo priključevalo na območju obstoječega hleva južno od območja. Za potrebe napajanja predvidenih objektov z električno energijo je treba izgraditi NN kablovod iz parc. št. 618/3 k.o. Prebukovje do predvidene nizkonapetostne omarice PMO na predvidenem objektu hleva. Fekalne vode stanovanjskega objekta je treba odvajati v MKČN, padavinske odpadne vode je treba odvajati v predvideno padavinsko kanalizacijo, z iztokom v gozd na severnem robu obravnavanega območja, tehnološka odpadna voda-gnojevka, se bo zbirala pod objektom.". 5. člen Besedilo 5. člena se spremeni tako, da glasi: " Načrtovana je gradnja hleva za govedo (50 GVŽ), skladišča pridelkov, koritastega silosa in stanovanjskega objekta, enostavnih in nezahtevnih objektov (pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, objektov za lastne potrebe) ter objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, komunalne in energetske) opisanih v 4. členu in IV. poglavju.". 6. člen Besedilo 6. člena se spremeni tako, da glasi: "1. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo HLEVA:  horizontalne dimenzije: 45,50 m x 18,50 m ±5 m v vsako smer;  etažnost: klet (K)+pritličen (P)ali pritličen (P);  višina: 10,30 m±2 m;  tloris objekta: podolgovata pravokotna oblika;  streha: dvokapnica z naklonom 20°- 30°, krita z okolju prijazno temno pločevinasto toplotno  izolirano kritino, oz. drugo temno ali rdečo kritino;  - smer slemena je razvidna iz grafičnih prilog;  - lega je določena z gradbeno linijo in mejo in razvidna iz karte št. 4A: Zazidalna situacija s  karakterističnim prerezom. 2. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo SKLADIŠČA PRIDELKOV:  horizontalne dimenzije: 28,00 m x 15,00 m±2 m v vsako smer;  etažnost: pritličen z delno izkoriščenim podstrešjem;  višina: 8,30 m±2 m;  tloris objekta: podolgovata pravokotna oblika;  streha: dvokapnica z naklonom 20°- 30°, krita z okolju prijazno temno ali rdečo pločevinasto toplotno izolirano kritino, oz. drugo temno ali rdečo kritino;  smer slemena je razvidna iz grafičnih prilog; Stran 1958  lega je določena z gradbeno linijo in mejo in razvidna iz karte št. 4A: Zazidalna situacija s  karakterističnim prerezom. 3. Dovoljena je gradnja KORITASTIH IN MONTAŽNIH SILOSOV, katerih višina je največ 2,5 m, razmerje stranic pa izhaja iz tehnologije. 4. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo STANOVANJSKEGA OBJEKTA:  gradnja stanovanjskega objekta je dopustna šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za hlev in strojno lopo;  dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit osnovnega stanovanjskega objekta, z razmerjem stranic najmanj 1:1,4, širino največ 13 m in dolžino največ 19 m. Višinski gabarit je največ (K) +P+(M) do P+M. Streha objekta je simetrična dvokapnica naklona med 35° do 45°, opečna ali betonska kritina nebleščeče barve, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta. Kolenčni zid ne sme biti višji od 1,1 m, dovoljene so pravokotne frčade. Fasada objekta se oblikuje sodobno, po vzoru tradicionalnih stanovanjskih objektov, uporabi se arhitekturne elemente pravilnik pravokotnih geometrijskih oblik. Dovoljenja je horizontalna in vertikalna členitev, ki naj bo enostavna in poenotena po fasadi osnovnega objekta in pomožnih kubusov. Na fasadah je dovoljena uporaba kamna, betona, lesa, kovine in stekla. Pri lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna bruna niso dovoljena. Barva fasad zidanih objektov naj bodo v naravni barvi lesa oziroma pri ometanih objektih v odtenkih od rumene do rjave ter bele in sive barve. Rdeče, vijolične, modre in zelene ter fluorescentne barve se ne dovolijo. Osnovnemu objektu je dovoljeno dodajati pomožne kubus na osnovni tloris v vzdolžni in prečni smeri, pri čemer imajo dodani deli objekta ravno streho, skupno površino do 30 m2, njihov višinski gabarit pa ne sme presegati pritlične etaže objekta. 5. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo POMOŽNI OBJEKTOV: (1) Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega oziroma nestanovanjskega objekta, pomožni objekti imajo poleg dvokapne simetrične strehe lahko tudi ravno streho oziroma blago enokapnico, skrito za vencem. (2) Odmik nezahtevnih in enostavnih objektov od meje s cesto je min. 2 m. (3) Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj izpostavljeni del objekta) oz. bliže ob pridobiti pisnega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. (4) Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,50 m, če je odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. (5) Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 2,00 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.". 7. člen Za poglavjem IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO se doda nov, 6.a člen, s sledečo vsebino: " 6.a člen (splošne določbe) Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (1) Predvideno širitev kmetije se veže na obstoječe in predvideno infrastrukturno omrežje. Pri načrtovanju se upošteva resorno zakonodajo. (2) Na mestih križanj načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve. (3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda. (4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene GJI. (5) V času gradnje se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje GJI. (6) Obstoječi cestni priključek na javno pot mora biti izveden v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni lit RS, št. 86/2009). Upravljalec lokalne ceste oziroma javne poti ne zagotavlja zaščite pred vplivi obratovanja in vzdrževanja ceste in poti na objekte znotraj območja OPPN, kot npr. dodatnih ukrepov varstva pred hrupom. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih gradenj v območju je obveznost investitorja novih posegov. (7) Za projektiranje in gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture ter priključevanje nanje, za katere prostorski izvedbeni pogoji s tem odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni prostorski ureditveni pogoji oziroma splošni prostorski izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka." 8. člen Na koncu 8. člena se doda nov stavek, s sledečim besedilom: " Mirujoči promet: parkirna mesta se zagotavljajo znotraj območja OPPN". 9. člen Besedilo 9. člena se spremeni tako, da glasi: " (1) Območje OPPN se naveže na obstoječe primarno vodovodno omrežje, ki poteka po južnem robu območja OPPN. Predvideno je v podzemni izvedbi. V območju OPPN se predvidi vodomerni jašek na vedno dostopnem mestu. Izvedba na parkirnih mestih in prometnih površinah se ne dopušča. (2) Območje OPPN se oskrbuje s pitno vodo in požarno vodo. Hidranti v nadzemni izvedbi so izvedeni na jugozahodnem robu območja OPPN. (3) Dovoli se zbiranje in uporaba deževnice za potrebe napajanja živali, zalivanja kmetijskih površin ipd. Dovoljeno in priporočeno je zbiranje in uporaba deževnice za sanitarno vodo, zalivanje zelenic, itd. (4) Pri projektiranju in izvedbi se upošteva predpis o oskrbi s pitno vodo na območju občine Slovenska Bistrica, tehnična pravila predpisov o oskrbi s pitno vodo in predpis o zaščiti vodnih virov na območju.". 10. člen Besedilo 10. člena se spremeni tako, da glasi: "(1) Treba je predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda-fekalne, meteorne in gnojiščne vode. Kanalizacijsko omrežje v naselju ni izvedeno, zato se komunalne odpadne vode iz objektov, ki so vezane na sanitarno vodo, speljejo v malo čistilno napravo ustrezne Stran 1959 kapacitete. Na mali komunalni čistilni napravi ni dopustno obdelovati odpadnih voda iz kmetijske dejavnosti. (2) Industrijsko odpadno vodo predstavlja gnojevka. Zbiranje gnojevke je predvideno pod objektom hleva. Vsi vodi za odvajanje odpadnih vod – gnojevke in zbirni kanali v hlevu morajo biti načrtovani vodotesno in odporno na gnojevko, oziroma urejeno v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali (Ur.l. RS, št. 10/99, 7/2000, 41/2004-ZVO1). (3) Iz geološkega poročila o možnosti odvajanja meteorne vode na območju parcele št. 555/1 k.o. Prebukovje (izdelovalec Jaka Žibret s.p.) izhaja, da ponikanje ni možno, zato je odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Meteorno vodo s streh objektov v okviru objektov znotraj OPPN se lahko zadrži ter uporabi za potrebe delovanja hleva in sanitarne ter druge potrebe, višek se odvede v predvideno padavinsko kanalizacijo, s kontroliranim izpustom po nižje ležečih zemljiščih v lasti investitorja. Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno padavinsko kanalizacijo, s kontroliranim izpustom po nižje ležečih zemljiščih v lasti investitorja.". 11. člen Besedilo 11. člena se spremeni tako, da glasi: " (1) Na obravnavanem območju predvidene gradnje so obstoječi elektroenergetski vodi in objekti v lasti Elektra Maribor d.d. Objekti v območju se priključijo na distributivno omrežje, za kar bo potrebno zgraditi nov NN kabelski priključek od obstoječega NN omrežja NN izvod (1-03 Lastinja vas) iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Lastinja vas (t-435 OE Slovenska Bistrica) do nove prostostoječe NN priključno merilne omarice PS-PMO, v skladu s pogoji upravljavca. (2) Dokončna lokacija trase predvidenih elektroenergetskih vodov se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije, pod pogoji upravljavca. (3) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi." 12. člen Besedilo 12. člena se spremeni tako, da glasi: "(1) V bližini in na območju posega potekajo obstoječe telekomunikacijske instalacije, ki se ga dogradi glede na potrebe objektov v območju OPPN. Dograditev mora biti v podzemni izvedbi, z ustreznim odmikom od predvidene elektro kabelske kanalizacije in vodovoda, v skladu s pogoji upravljavca. (2) Celotno telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.". 13. člen Besedilo 13. člena se spremeni tako, da glasi: "Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se ureja individualno v stanovanjskem objektu. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.". Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 14. člen V 15. členu se spremeni zadnji odstavek tako, da se glasi: "Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del". 15. člen Na koncu 15. člena se doda nov odstavek, s sledečim besedilom: "Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest se gradnje objektov načrtujejo s pasivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasad,ipd).". 16. člen Besedilo 16. člena se spremeni tako, da glasi: "(1) Območje občine spada po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka v I. stopnjo onesnaženosti. (2) Objekta, hlev in skladišče pridelkov kot celota, morata biti po svoji dejavnosti ekološko čista, koncentracija smradu iz hleva, ki se sprošča v okolje, pri takem sistemu ne sme biti velika, oziroma mora biti zaradi zračnosti in velikosti hleva-kapaciteti zraka, minimalna. Nekaj več smradu se lahko sprosti ob mešanju in črpanju gnojevke in gnojnice ter odvozu gnojevke in gnoja na travniške in njivske površine – 2x letno. (3) Prezračevanje prostorov hleva mora biti primerno in glede na namensko uporabo ustrezno urejeno – naravno in trajno vzgonsko. Prezračevanje se izvede tako, da se hladni zrak dovaja preko vetrnih zaves-mrež, ki preprečuje direktni udar hladnega zraka do živali, oziroma preko nameščenih podokenskih zračnih odprtin, ali izpod kapi strehe ter odvodom toplega zraka preko slemenskega zračnika po celotni dolžini hleva. (4) Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne. V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del, je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje. (5) V izogib onesnaženju zraka je treba objekt ogrevati na okoljsko neoporečne energente. Pri ureditvi ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro vleko in morajo imeti zgrajen dimnik z ustrezno višino. (6) Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka." 17. člen Besedilo 17. člena se spremeni tako, da glasi: "(1) Območje obravnave se nahaja na območju varovanja podtalnice. Obravnavano območje leži v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur.l. RS, št. 24/07, 32/11 in 22/13, 79/15 in 182/20). Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah. (2) Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:  Stran 1960 padavinske vode s parkirnih površin in streh objektov,  industrijske odpadne vode in  komunalne odpadne vode. Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu s členom tega odloka, ki ureja odvajanje odpadnih voda. Odvajanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov. (3) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:  izkopi gradbenih jam predvidenih objektov morajo biti izvedeni najmanj 2.0 m nad najvišjo koto podzemne vode;  treba je izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda;  padavinske vode je treba voditi v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v predvideno ponikovalnico;  odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno ponikovalnico;  industrijske odpadne vode se odvajajo v za to posebej pripravljene objekte (laguna, gnojišče);  pri gradnji se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;  odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;  vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;  na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);  gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in voda zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;  ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr.: v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;  prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);  v času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega;  investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. (4) Izdelati in predložiti je potrebno revidirano analizo tveganja za onesnaženje in sicer na način, ter v obsegu, kot to določata 50. in 51. člen Pravilnika o kriterijih za Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/15). Iz rezultatov predmetne analize tveganja mora biti jasno razvidno, ali je tveganje za onesnaženje podzemne vode, vsled predvidenega posega, še sprejemljivo. Vse izsledke revidirane analize tveganja za onesnaženje je potrebno upoštevati pri izdelavi nadaljnje projektne dokumentacije za pridobitev upravnih dovoljenj in izvedbo gradnje. Projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja je, s strani Kmetijsko svetovalne službe pristojnega Živinorejskega zavoda, treba priložiti ustrezni program z gnojilnim načrtom (Ekološka presoja vpliva reje živali na okolje), iz katerega mora biti razvidno predvsem:  potrebna kapaciteta predvidene gnojne jame za polletno skladiščenje gnojevke,  možnost neobremenjenega gnojenja z upoštevanjem končnega staleža živali ter  zadostnost in lokacija razpoložljivih kmetijskih površin za predvideno gnojenje. Iz gnojilnega načrta mora biti jasno razvidno, da pri gnojenju niso presežene mejne vrednosti, določene z Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17). ". 18. člen Besedilo 24. člena se spremeni tako, da glasi: "(1) Faznost izvedbe ureditve in gradenj je dovoljenja tako, da so posamezne faze zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve. (2) Gradnja stanovanjskega objekta je dopustna šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za hlev in skladišče. (3) Za gradnjo na posameznih parcelah, predvidenih v OPPN, so dovoljene tudi začasne rešitve priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo, in sicer tako, da ne ovirajo predvidene ureditve za komunalno urejanje celotnega območja. Z začasno rešitvijo morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnost posega predlagana rešitev in občina.". 19. člen Za 24. členom se doda nov, 24.a člen, s sledečo vsebino: " 24.a člen (parcelacija) (1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je prikazan v grafičnem delu akta. (2) Gradbene parcele se lahko po potrebi združujejo ali delijo, pri čemer se površine za razvoj objektov smiselno prilagodijo novi situaciji. (3) Za zemljiške parcele, kjer gradbene parcele niso določene, se upošteva obstoječe zemljiške parcele, ki se lahko po potrebi delijo ali združujejo. (4) Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene v grafičnem delu akta (prilagajanje parcelacije) v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi, obstoječi objekti, ipd.).". 20. člen Spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje) so na vpogled na sedežu Občine Slovenska Bistrica. 21. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Stran 1961 Številka: 9000-24/2021-0203-6 Datum: 30. 9. 2021 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan Po sklepu št. 1000-3/2015-28 podžupan Stanislav Mlakar OBČINA ŠENČUR 982. Sklep o ustavitvi postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta kmetijskega gospodarstva Grilc Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 26. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21) je župan Občine Šenčur sprejel SKLEP O USTAVITVI POSTOPKA PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA GRILC 1. člen S tem sklepom se ustavi postopek priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta kmetijskega gospodarstva Grilc (v nadaljevanju: OPPN), ki je bil začet s Sklepom o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta kmetijskega gospodarstva Grilc (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/21). 2. člen Postopek se ustavi, ker je pobudnik in investitor podal vlogo za sporazumno prekinitev pogodbe o medsebojnih obveznostih, sklenjene na podlagi 118. člena ZUreP-2 in predlagal ustavitev postopka priprave OPPN. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Šenčur ter začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 350-0012/2020-13 Datum: 4.10.2021 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA VERŽEJ 983. Pravilnik o finančni pomoči za spodbujanje podjetništva v Občini Veržej Na podlagi 15. člena Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2016,27/2017) in v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) je Občinski svet Občine Veržej na 16. redni seji dne 29.7.2021 sprejel PRAVILNIK O FINANČNI POMOČI ZA SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA V OBČINI VERŽEJ Št. 52/8.10.2021 I Uradno glasilo slovenskih občin Splošne določbe 1. člen Ta pravilnik podrobneje določa namene, upravičence, ukrepe in pogoje za dodeljevanje sredstev, upravičene stroške in njihovo višino, postopek dodeljevanja in nadzor nad porabo sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Veržej (v nadaljevanju: občina). 2. člen Sredstva po tem pravilniku se dodeljujejo z namenom:  povečevanja možnosti za ustanavljanje novih podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest,  pospeševanja izkoriščanja podjetniških in inovacijskih potencialov,  vzpodbujanja povezovanja med podjetji in z institucijami znanja in  vzpostavljanja ugodnega podjetniškega in inovativnega okolja za razvoj podjetništva in inovativnosti v občini. Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24. 12. 2013 in Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020; v nadaljevanju: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013). 3. člen Sredstva za pomoči po tem pravilniku se zagotavljajo v proračunu občine za namene in v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto. 4. člen Upravičenci do pomoči po tem pravilniku so:  podjetja, ki imajo poslovni sedež na območju občine Veržej,  podjetja, ki nimajo sedeža v občini Veržej, vendar investirajo v gospodarsko dejavnost na območju občine Veržej,  fizične osebe s stalnim bivališčem v občini, kadar gre za sofinanciranje samozaposlitve. 5. člen Za podjetje upravičeno do pomoči po tem pravilniku se šteje:  samostojni podjetnik posameznik,  mikropodjetje, ki izpolnjuje dve od teh meril (povprečno število zaposlenih ne presega deset; čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000,00 EUR in vrednost aktive ne presega 350.000,00 EUR.  majhno podjetje, ki ni podjetje po prejšnji alineji, in ki izpolnjuje dve od navedenih meril (povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50; čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000,00 EUR, in vrednost aktive ne presega 4.000.000,00 EUR). Podatki glede števila zaposlenih in finančnih zneskov so podatki, ki se navezujejo na zadnje potrjeno računovodsko obdobje in se izračunajo na letni osnovi. Višina prometa se izračuna brez davka na dodano vrednost (DDV) in drugih posrednih davkov). 6. člen Do pomoči po tem pravilniku niso upravičena podjetja, ki:  So v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji,  So v stanju kapitalske neustreznosti po 10. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 50/02 – sklep US, 93/02 –     Stran 1962 Odl. US, 31/07, 38/07 – sklep US in 58/07 – Odl. US), So v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje, Sodijo v sektorje kmetijstva ribištva, ribogojstva in premogovništva, Nimajo poravnanih finančnih obveznosti do občine, Nimajo poravnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več na dan oddaje vloge); šteje se, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge. 7. člen Pomoči de minimis po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem, da upravičenec pisno izjavi, da za isti namen ni prejel sredstev iz javnih virov (državnih, občinskih in mednarodnih virov) oziroma, koliko teh sredstev je iz teh virov že pridobil. Pomoči de minimis ne smejo biti neposredno povezane z izvozno dejavnostjo upravičenca. Upravičenec mora dokazato v pisni obliki o drugih pomočeh de minimis, ki jih je že prejel na podlagi te ali drugih uredb deminimis v predhodni 2 (dveh) poslovnih letih in v tekočem letu. 8. člen V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč de minimis ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena v uredbi o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija. Skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 se upošteva definicija enotnega podjetja. Enotno podjetje je definirano kot vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:  eno podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,  eno podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja,  pogodba med podjetjema ali določba v njuni družbeni pogodbi ali statutu, daje pravico enemu podjetju, da izvršuje prevladujoč vpliv na drugo podjetje,  eno podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora, samo nadzoruje večino glasovalnih pravic,  podjetja, ki so v katerem koli razmerju, iz prejšnjih alinej, preko enega ali več drugih podjetij, so prav tako »enotno« podjetje. 9. člen Zgornja meja intenzivnosti pomoči de minimis dodeljena kateremu koli upravičencu ne sme presegati 200.000,00 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let oziroma 100.000,00 EUR, če gre za podjetja v cestnoprometnem sektorju, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, t.j. pred odbitkom davka ali drugih dajatev. Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1963 10. člen Pomoči de minimis se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki dotacij ali subvencioniranja obrestne mere. Ob prejemu dotacije državne pomoči deminimis bo prejemnik prejel pisno obvestilo v skladu z Uredbo 1407/2013. 17. člen Upravičeni stroški so:  stroški inštruktorja,  stroški svetovanja v povezavi s projektom usposabljanja,  stroški aktivnosti, ki promovirajo podjetništvo, inovativnost in/ali odličnost poslovanja. 11. člen Pomoč, odobrena po pravilu de minimis, lahko pokriva do 25 % upravičenih stroškov. 18. člen Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. člena tega pravilnika, ki imajo izdelane strateške razvojne dokumente podjetja, vključno z letnim programom usposabljanja in izobraževanja zaposlenih delavcev, ki vsebuje vrste programov, število udeležencev in predvidene stroške ter izvajalce programov. II. Ukrepi pomoči 12. člen Ukrepi pomoči po tem pravilniku so: 1. sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij, 2. sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih, 3. sofinanciranje povezovanja med podjetji in z institucijami znanja, 4. sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest, 5. sofinanciranje zagona podjetij v inkubatorjih in parkih, 6. sofinanciranje stroškov promocije. 13. člen Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij Namen pomoči je pospešitev nastajanja podjetij iz 4. člena tega pravilnika in zagotavljanje pogojev za njihovo hitrejšo rast s sofinanciranjem materialnih in nematerialnih investicij. 14. člen Upravičeni stroški za materialne investicije na območju občine so:  stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč na območju občine,  stroški pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,  stroški nakupa, gradnje ali preureditve poslovnih prostorov,  stroški nakupa nove opreme in celovita obnova obstoječe proizvodnje,  stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo materialne investicije. Upravičeni stroški za nematerialne investicije so:  stroški nakupa patentov, licenc, know-how ali nepatentiranega tehničnega znanja ter programske opreme,  stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo nematerialne investicije. 19. člen Sofinanciranje povezovanja med podjetji in z institucijami znanja Namen pomoči je spodbujanje:  povezovanja med podjetji in z institucijami znanja za prenos in ustvarjanje novih znanj,  izboljšanja konkurenčnih prednosti in tržnega položaja povezanih podjetij,  razvoja novih skupnih proizvodov in/ali storitev, ki jih bodo imela podjetja kot del svoje ponudbe,  razvoja skupne blagovne znamke. 20. člen Upravičeni stroški so:  stroški za svetovanje pri pripravi skupnih programov za povezovanje podjetij,  stroški za svetovanje in razširjanje specifičnega znanja za potrebe izvajanja skupnih programov,  stroški za raziskave in razvoj novih skupnih proizvodov in/ali storitev,  stroški za promocijo novih skupnih proizvodov in/ali storitev,  stroški za posebno usposabljanje podjetnikov in zaposlenih za pripravo in izvajanje skupnih programov,  stroški vodenja skupnega programa povezovanja. 21. člen Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. člena tega pravilnika, ki se povezujejo z najmanj dvema podjetjema in vsaj eno institucijo znanja ter so v zvezi s tem sklenila dogovor o sodelovanju. Upravičenci izberejo nosilno podjetje, ki v imenu skupine nastopa kot vlagatelj. Stroški podjetij, ki ne sodijo med upravičence iz 4. člena tega pravilnika, vendar sodelujejo v povezovanju, niso upravičeni stroški za sofinanciranje na podlagi tega pravilnika. 15. člen Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. člena tega pravilnika, ki investirajo v razvoj in razširitev dejavnosti. Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 25 % lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije. Materialna in/ali nematerialna investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj 3 leta. 22. člen Sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest Namen pomoči je povečevanje števila zaposlenih in ustvarjanje novih delovnih mest ter zmanjševanje brezposelnosti. 16. člen Sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih Namen pomoči je spodbujanje pridobivanja znanja in kompetenc podjetnikov ter zaposlenih na vseh področjih in s tem spodbujanje inovativnosti in konkurenčnosti podjetij. 23. člen Upravičeni stroški so:  stroški za realizacijo samozaposlitve v višini do 5 oziroma 10 minimalnih mesečnih plač,  stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 10 minimalnih mesečnih plač,  stroški za zaposlitev registrirano brezposelnega iskalca prve zaposlitev z najmanj visoko ali Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin univerzitetno izobrazbo v višini do 10 minimalnih mesečnih plač. 24. člen Upravičenci do pomoči v primeru samozaposlitve so fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine in registrirajo dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, če jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic in je tudi poslovni sedež na območju občine, in sicer do 10 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve brezposelne osebe in do 5 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve predhodno zaposlene osebe. Upravičenci do pomoči v primeru odpiranja novih delovnih mest so podjetja iz 4. člena tega pravilnika in podjetja, ki imajo poslovni sedež izven občine, če imajo na območju občine poslovni prostor in zaposlujejo za namen opravljanja dejavnosti v poslovnem prostoru na območju občine. Do sredstev je podjetje upravičeno v primeru zaposlitve registrirane brezposelne osebe s stalnim bivališčem na območju občine in kolikor nova zaposlitev pomeni povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišjim stanjem v preteklem letu brez upoštevanja upokojitev. 25. člen Vsaka sofinancirana zaposlitev mora trajati najmanj 24 mesecev. 26. člen Sofinanciranje zagona podjetij v inkubatorjih in parkih Namen pomoči je ustanavljanje novih tehnoloških in inovativnih podjetij v inkubatorjih in parkih. 27. člen Upravičeni stroški so:  stroški zaščite intelektualne lastnine (zaščita patenta, blagovne znamke),  stroški izdelave prototipa,  stroški razvoja novega proizvoda in/ali storitve,  stroški raziskave tržišča,  stroški specializirane opreme, ki je potrebna za razvoj novega proizvoda in/ali storitve,  stroški dela redno zaposlenih v višini do 10 minimalnih mesečnih plač. 28. člen Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. člena tega pravilnika, ki imajo sklenjeno pogodbo z upravljavcem parka oziroma inkubatorja. Prijavitelj je lahko samostojni podjetnik posameznik ali podjetje, ki je ustanovljeno največ pet let od datuma oddaje vloge (upošteva se datum vpisa v poslovni register). 29. člen Sofinanciranje stroškov promocije Namen sofinanciranja stroškov promocije je spodbuditi sodelovanje podjetnikov in obrtnikov na strokovnih sejmih in razstavah doma in v tujini in na ta način promovirati razvoj novih proizvodov in storitev. 30. člen Upravičeni stroški so:  najetje, postavitev in delovanje stojnice na določenem strokovnem sejmu ali razstavi doma ali v tujini. Stran 1964 31. člen Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. člena tega pravilnika. III. Način dodeljevanja 32. člen Za vse pomoči, ki se izvajajo v obliki neposrednih finančnih spodbud, morajo biti izvedeni javni razpisi skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih. Javni razpis se lahko objavi za vse ali za posamezne ukrepe. 33. člen Besedilo in pogoje razpisa določi Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja, gospodarske javne službe, prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, postopek za dodelitev pomoči de minimis vodi občinska uprava. 34. člen Merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči de minimis po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu. 35. člen Medsebojne obveznosti med upravičencem pomoči in občino se uredijo s pogodbo. Upravičenec do pomoči je obveščen, da je prejel pomoč po pravilu »de minimis«. Občinska uprava v okviru obravnave vloge za subvencijo lahko prosilca obišče in preveri njegove navedbe iz vloge za subvencijo ter zahteva dodatna dokazila. 36. člen V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila po, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina na predlog odbora upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. IV. Končna določba 37. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 440-3/2021-4 Datum: 7.10.2021 Občina Veržej Slavko Petovar, župan OBČINA VOJNIK 984. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del prostorske enote EUP VV-4 in VV-5 v Občini Vojnik Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/2017) ter na podlagi 12. in 45. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 3/2016) je župan Občine Vojnik sprejel Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL PROSTORSKE ENOTE EUP VV-4 IN VV-5 V OBČINI VOJNIK 1. člen (pravna podlaga) S tem sklepom določa župan Občine Vojnik začetek in način priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del prostorske enote EUP VV-4 in VV-5 v Občini Vojnik (v nadaljevanju: OPPN). Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o urejanju prostora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/2017). 2. člen (izhodišča za pripravo OPPN) Priprava OPPN temelji na odločitvah in usmeritvah iz Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17). Za del območja enote urejanja prostora (EUP) VV-4 in VV-5 v Občini Vojnik je predviden postopek predhodne izdelave OPPN. Podrobna namenska raba zemljišč znotraj EUP VV-4 je SSn - stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, podrobna namenska raba zemljišč znotraj EUP VV-5 je CUp - območje centralnih dejavnosti na katerem gre za prepletanje trgovskih, storitvenih, oskrbnih, upravnih, socialnih in podobnih dejavnosti ter bivanja in ZD – druge urejene zelene površine. V določbah OPN za zgoraj navedeno EUP so podani naslednji pogoji za izdelavo OPPN:  V CUp je dopustna gradnja objektov , ki so namenjeni oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim . Pri umestitvi v prostor se upošteva obstoječa gospodarska javna infrastruktura in GM (regionalna cesta). Faktor zazidanosti se določi z izdelavo OPPN in je pogojen z namembnostmi objektov ter tipologijo naselja, ki se mora prilagajati obstoječim značilnostim naselja in pogojem varovalnih režimov kulturne dediščine. Zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest, ostale površine morajo predstavljati odprte bivalne površine – tlakovane in zelene površine namenjene zunanjemu bivanju in površinam za pešce. Oblikovanje objektov mora zagotavljati kvaliteto bivanja (hrup, osončenje in drugi pogoji), členitev fasad, uporaba sodobnih kvalitetnih materialov, ki zagotavljajo nizkoenergijsko gradnjo objektov z upoštevanjem arhitekturnih značilnosti naselja, tipologijo naselja in pogoje varovalnih režimov kulturne dediščine. Nesprejemljive so več kotni izzidki (več kot štiri), stolpiči, kupole, arkade. Maksimalna višina objektov je P+2+M (višina kolenčnega zidu do 1,50m) ali P+3 v primeru ravne strehe, možnost podkletitve. Parcelacija se prilagodi tipologiji zazidave, krajevno značilnim oblikam parcel, namenu, velikosti objektov, priključevanju na GJI, dostopom, dovozom. Vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod, elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali lastno ČN), ki se mora smiselno navezovati na obstoječo infrastrukturo in druge ureditve.  V SSn je dopustna gradnja več stanovanjskih stavb, objektov za šport, rekreacijo in prosti čas ter mirne storitvene dejavnosti. Upoštevati je potrebno značilne lege glede na tipologijo obstoječe gradnje,  Stran 1965 odmiki med načrtovanimi objekti morajo zagotavljati kvaliteto bivanja, osončenje, požarne in interventne poti ter zagotavljati odmike od parcelnih mej. FZ (faktor zazidanosti) je 0,4. Višinski gabarit so max K+P+2N ali K+P+I+M, višina kolenčnega zidu v mansardi maksimalno 1,50 m. Velikost parcele namenjene gradnji je 450m2 do 700 m2 na ravnih in položnih zemljiščih in 700m2 do 900 m2 na strmih zemljiščih. Klasična ali montažna gradnja, priporoča se ekološko varčna in pasivna gradnja, simetrične dvokapne strehe 350 do 450. Strehe so lahko, dvokapnice, večkapnice , enokapnice, ravne v minimalnem naklonu ali v kombinaciji z dvokapnico. Oblikovanje je lahko tudi sodobnejše, pri večjih gabaritih z izraženo daljšo stranici in členitvijo fasade. Nesprejemljive so več kotni izzidki (več kot štiri), stolpiči, kupole, arkade. Parcelacija se prilagodi tipologiji zazidave, krajevno značilnim oblikam parcel, namenu, velikosti objektov, priključevanju na GJI, dostopom, dovozom. Vsi objekti razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod, elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali lastno ČN). V ZD je dopustna ureditev zelenih površin v naselju kot zeleni pasovi zaščitno oziroma drugo funkcijo. 3. člen (območje in predmet načrtovanja OPPN) Predmet načrtovanja OPPN je v območju CUp in delno v ZD umestitev turističnega kompleksa s parkirišči, gasilnega doma in poligona za usposabljanje gasilcev ter gradnjo poslovnih objektov s pripadajočo javno gospodarsko infrastrukturo in priključitvijo nanjo. V območju SSn se predvideva umestitev več stanovanjskih objektov (vila blokov). Območje OPPN meri cca 3,7ha in obsega zemljiške parcele 10/1, 10/3 in 458/3 k.o. Višnja vas. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve za izvedbo OPPN bodo temeljile na strateških usmeritvah iz OPN. Strokovne rešitve prostorskih ureditev ter ostale strokovne podlage vključno z geodetskim načrtom za izdelavo OPPN ter geološkim poročilom zagotovi investitor. V postopku priprave OPPN se lahko določijo tudi morebitne dodatne strokovne podlage glede na zahteve nosilcev urejanja prostora. Kot obvezna strokovna podlaga za pripravo OPPN se izdela elaborat ekonomike. V kolikor bo za predvideno načrtovanje potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, je potrebno med pripravo osnutka OPN zagotoviti okoljsko poročilo. 5. člen (vrsta postopka) Za postopek priprave in sprejetja OPPN se na podlagi 119. člena ZUreP-2 smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek priprave in sprejema OPN. 6. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) Roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz so naslednji: Št. 52/8.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1966 (1) Župan sprejem sklep o začetku priprave OPPN, objava sklepa in Izhodišča na spletnih straneh občine (2) Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora (NUP) o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje (3) Pridobivanje odločbe MOP, ali je potrebna izvedba celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) (4) Pridobivanje konkretnih smernic NUP September, oktober 2021 (5) 60 dni po prejemu vseh smernic iz faze (4) tekom faze (5) 90 dni 30 dni (+30 dni, v kolikor to zahteva NUP) 30 dni 30 dni 30 dni Izdelava osnutka OPPN (6) Občina izvede sodelovanje z javnostjo (7) Izdelava okoljskega poročila (OP), če je z odločbo potrjena izdelava CPVO (8) Objava osnutka OPPN in OP na spletni strani občine in pridobivanje mnenj NUP na osnutek OPN in mnenj NUP o ustreznosti OP (9) Pridobivanje odločbe MOP, ali je OP ustrezno (10) Dopolnitev osnutka OPN in OP na podlagi mnenj iz faze (8) (11) Objava osnutka OPN in OP na spletni strani občine in javna razgrnitev ter javna obravnava (12) Občina zavzame stališča do pripomb in predlogov javnosti (13) Izdelava predloga OPPN na podlagi stališč iz faze (12) (14) Objava predloga OPPN in OP na spletni strani občine in pridobivanje mnenj NUP na osnutek OPN in mnenj NUP o ustreznosti OP (če ga niso podali v fazi (8)) (15) Izpeljava postopka prevlade javne koristi (samo v primeru negativnih mnenj NUP iz faze (14)) (16) Pridobivanje odločbe MOP, ali so vplivi izvedbe OPPN na okolju sprejemljivi (17) Sprejem OPPN (po pridobitvi vseh pozitivnih mnenj iz faze (14) in ugotovitvi MOP iz faze (16), da so vplivi izvedbe predloga OPPN na kolje sprejemljivi Okvirni predvideni roki se zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev v postopku lahko tudi spremenijo, saj pripravljavec akta, Občina Vojnik na to ne more imeti nikakršnega vpliva. 7. člen (državni in lokalni nosilci urejanja prostora) Državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj in konkretnih smernic, so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode – območna pisarna Celje 2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 3. Ministrstvo za infrastrukturo - DRSI 4. Elektro Celje d.d. – javno podjetje za distribucijo električne energije 5. Vodovod – kanalizacija, javno podjetje d.o.o. 6. Telekom Slovenije – poslovna enota Celje 7. Telemach Ljubljana 8. Simbio d.o.o. Celje Občina pozove nosilce urejanja prostora o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje in sicer:  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode  Zavod RS za varstvo narave  Ministrstvo za zdravje  Ministrstvo za kulturo Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje v skladu z 110. členom ZUreP-2 odloči, ali je za OPPN potrebno izvesti CPVO. V kolikor se v postopku priprave ugotovi, da je potrebno vključiti tudi druge nosilce urejanja prostora, ki niso našteti v prvem odstavku tega člena, se njihove smernice in mnenja pridobijo v postopku. 8. člen (načrt vključevanja javnosti) Javnost se seznani s sklepom o pripravi OPPN z objavo na svetovnem spletu, t.j. na spletni strani Občine Vojnik, https://www.vojnik.si/. 30 dni 21 dni 30 dni, hkrati s fazo (2) 7 dni 30 dni / po prejemu stališč 30 dni (+30 dni, v kolikor to zahteva NUP) Javnost se seznani z okvirnim predmetom načrtovanja in območjem OPPN v fazi izdelave osnutka OPPN kot je predvideno v 111. členu, faza (6) in sicer na javnem posvetu. Javnost se seznani s podrobnejšimi načrtovanimi rešitvami in območjem OPPN z objavo osnutka OPN na spletni strani občine in javno razgrnitvijo ter javno obravnavo kot je predvideno v 112. členu, faza (11). 9. člen (podatki in strokovne podlage ter obveznosti udeležencev glede njihovega zagotavljanja) Podatke in sredstva za izdelavo OPPN zagotovi investitor. Sredstva v zvezi s financiranjem postopka priprave OPPN in objave v uradnem glasilu in izvedbo CPVO, v kolikor bo potrebna, zagotovi investitor. Sredstva za izdelavo geodetskega načrta, elaborata ekonomike in pripravo vseh strokovnih rešitev zagotovi investitor. 10. člen (določitev objave) Občina Vojnik skladno z 298. člen ZUreP-2 objavi ta sklep na svetovnem spletu (spletne strani Občine Vojnik, https://www.Vojnik.si/). Številka: 350-0015/2019-2 Datum: 7.10.2021 Občina Vojnik Branko Petre, župan Št. 52/8.10.2021 956. Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA APAČE Sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev za območje AP 05 in del AP 18 v Občini Apače Stran 1901 974. 975. 957. 958. 959. OBČINA CERKVENJAK Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerkvenjak za leto 2021 Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v k.o. 540 Cogetinci v občini Cerkvenjak (ID 2547) Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v k.o. 545 Čagona v Občini Cerkvenjak (ID 2497) Stran 1902 OBČINA DIVAČA Odlok o dopolnitvi Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Divača Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Divača Stran 1904 1903 976. 1904 977. 960. 961. 978. 979. 1905 980. 962. 963. 964. 965. 966. 967. 968. 969. 970. 971. 972. 973. OBČINA DORNAVA Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2021 Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Stran 1910 OBČINA DUPLEK Odlok o 4. rebalansu proračunu Občine Duplek za leto 2021 3. spremembe Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek za leto 2021 Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o turistični taksi v Občini Duplek Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča na posamični poselitvi v Občini Duplek, na parcelah št. 680/1 in 680/2, obe k. o. 689-Spodnja Korena; ID št.: 2466 Sklep o določitvi višine turistične takse v Občini Duplek Stran 1911 OBČINA KRIŽEVCI Sklep o pripravi četrtih (4) sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Križevci Stran 1914 OBČINA LJUTOMER Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Ljutomer Sklep o določitvi ekonomske cene za program predšolske vzgoje Sklep o lokacijski preveritvi za preoblikovanje izvornega območja stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na delu parc. št. 662 in 647/2 v k.o. 249 Kuršinci (ID 2446) Sklep o prenehanju statusa grajenega javnega dobra Stran 1916 981. 1911 1913 982. Stran 1967 OBČINA MIRNA Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Stran 1918 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko zazidavo Kotlje IV – EUP KO 13 CU (Identifikacijska številka prostorskega akta: 1693) Stran 1919 OBČINA RUŠE Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ruše Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora (EUP) RU04 v naselju Smolnik Sklep o določitvi cen programov javnega vrtca v Občini Ruše Sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v Občini Ruše Stran 1925 OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja stanovanjske cone na Pragerskem Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje) Stran 1952 OBČINA ŠENČUR Sklep o ustavitvi postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta kmetijskega gospodarstva Grilc Stran 1961 OBČINA VERŽEJ Pravilnik o finančni pomoči za spodbujanje podjetništva v Občini Veržej Stran 1961 OBČINA VOJNIK Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del prostorske enote EUP VV-4 in VV-5 v Občini Vojnik Stran 1964 1933 1950 1951 1957 1913 1914 983. 1914 984. 1917 1918 1918