leto: II* dne: 26* 6. 1179 Celje - skladišče D-Per 582/1979 III 1119872001,10 glasilo socialistične zveze delovnega nuusiva COBISS o Akcija Kozjansko '79 V nedeljo, 10. junija, je bila v Šentvidu pri Planini slovesnost ob otvoritvi zvezne MDA »Kozjansko 79«. Med udeleženci te svečanosti so bili tudi: Franc Šetinc — sekretar predsedstva CK ZKS, Boris Bavdek — predsednik RK ZSMS, Janez Zahrastnik — sekretar MS ZKS predstavniki šmarske in šentjurske družbenopolitične skupnosti. V svečanem govoru je Franc Šetinc poudaril pomen te akcije in drugih v naši širši in ožji domovini. V kulturnem programu pa so sodelovali: moški pevski zbor s Ponikve, folklorna skupina iz Šentjurja, recitacij-ska skupina iz Šentvida pri Planini ter godba na pihala iz Šentjurja. Akcijo je otvoril tovariš Boris Bavdek. Pred samo slovesnostjo pa so na domu MDB v Šentvidu odkrili ploščo domačinu — pokojnemu Jožetu Perčiču. O liku tega domačina, ki je prispeval velik delež k temu, da so akcije v tem delu potekale, pa je orisal Zlato Vogrič. S tem se je poimenoval tudi dom, ki sedaj nosi njegovo ime. Seveda je bilo na otvoritvi prisotnih tudi vseh pet brigad, ki bodo v prvi izmeni sodelovale na tej akciji. Omenimo naj, da bodo v prvi izmeni sodelovale naslp.rfnip. hripadp! Številni domačini so z navdušenjem sprejeli udeležence prve izmene MDA OK ZSMS Ljubljana-center, OK ZSMS Celje, OK ZSMS Ca-čak (Srbija), OK ZSMS Karpoš — Skopje (Makedonija) in Rdeči križ Jugoslavije. Program del obsega izgradnjo, rekonstrukcijo in popravilo cestnega in vodovodnega o-mrežja. Po otvoritvi akcije so tov. Šetincu podelili plaketo skupščine akcije »Kozjansko« za dolgoletno delo na področju mladinskih delovnih akcij. Clolran Tiraor» NIČ NAS NE SME PRESENETITI!« Tekmovanje iz $10 V znamenju 30-letnice usposabljanja mladine za SLO so se letos po vsej državi vrstila številna tekmovanja iz obrambe. Tako je tudi naša šola pripravila šolsko tekmovanje oziroma orientacijski pohod. Na njem so sodelovali učenci 7. in 8. razredov. To tekmovanje je potekalo po približno 5 do 6 km dolgi progi. Na njej so bile postaje, topografije, orientacije, zgodovine, SLO in streljanje z zračno puško. Po tem tekmovanju je bilo 26. aprila v Šentjurju občinsko tekmovanje iz te teme. Tja sta odšli najboljši ekipi 7. in 8. razredov in dosegli lepe uspehe. Ekipa 8. razreda je zasedla prvo mesto, ekipa 7. razreda pa si je z ekipo 7. razreda s Ponikve delila drugo mesto. Tako stana regijsko tekmovanje odšli dve ekipi iz šentjurske občine. To sta ekipi 8. razreda — Slivnica in ekipa 7. razreda Ponikva. S Naslednje tri mesece bo to drugi dom brigadirjem zvezne akcijetem so se začele nove priprave MDA za regijsko tekmovanje. Učenci smo se po uspehu na občinskem tekmovanju še z večjim veseljem pripravljali. V petek, 11. maja 1979 je bilo v Celju regijsko tekmovanje. Udeležilo se ga je 16 ekip iz vse celjske regije. Naša ekipa, to se pravi ekipa 8. razreda — Slivnica, je zasedla 5. mesto. Na tekmovanjih smo si nabrali precej znanja in ob morebitnem napadu sovražnika na našo lepo domovino ne bomo stali križem rok. Tomplak Zdenka OŠ »Franja« Vrunča« Slivnica IZ DANAŠNJE VSEBINE: — iz dela DPO; - • - — nova pridobitev za Trnovec - • - — nov gasilski avto - • - — gradimo stanovanja - • - — vrtec v Šentjurju je že pretesen — usposabljanje za TO — aktivnost pionirjev — radiofotografiranje — finančno poročilo za UTRIP — zlata poroka — vsa vsakega nekaj OSREDNJO KNJ. CELJE Iz dela DPO Kot sem prebral v članku »Kritika naj bo spodbuda«, ki je bil objavljen v št. 9 »Utrip« in katerega pisec je tovariš Beno Pečar, moj odgovor »mladinki iz Šentjurja« le ni bil nezapažen med mladimi in morda tudi nekoliko »starejšimi«, ki prebirajo »Utrip«. Ne vem, zakaj ni tovariš Beno Pečar namesto mene odgovoril kar sam, tovarišici »mladinki« iz Šentjurja?« Zavedam se, da OO ZSMS kot diražbenopolitična organizacija ima svoj program dela. Toda molje mišljenje 'je: »program je lahko napisati, toda vedno se bo postavljalo vprašanje, kako ga realizirati, kako ga sestaviti, da bo kvaliteten?« Včasih se tudi to vprašanje ne postavlja. Od širine zastavljenega programa se ne ocenjuje aktivnost neke OO ZSMS, temveč se aktivnost ocenjuje na podlagi realizacije programa. Iz tega sledi, da danes vse preveč poudarjamo, katere naloge bomo izvedli, ko pa smo pni vprašanju »kaj smo naredili in kako«, ,pa ne znamo bita odkritosrčni, ampak se poslužujemo vse preveč izgovorov kot npr.: zaradi objektivnih razlogov je ta naloga nerealizirana... Kot sem zasledil iz članka tovariša Bena Pečarja je napačno razumel čas, ko so mladi pili v prostoru, ki jim je bil dodeljen in so zaradi uživanja alkoholnih pijač ta prostor morali zapustiti. V samem centru Šentjurja je to bilo okoli leta 1974, v okolici Šentjurja pa v letu 1978 odnosno 1979. Nekam tuj se mi zdi stavek, kjer tovariš Beno poudarja, da v vseh letih organiziranja mladinskih plesov ni bilo niti ene intervencije s strani postaje milice. Ali ste mladi v Šentjurju res že tako daleč, da vam je v opravičilo samo to, da delavci PM Šentjur še niso Ukrepali? Nimam namena, da bi ponovno premleval (to bralce ne zanima) vsem znane resnice, ki me je privedla do tega, da sem v svojem članku bil odkritosrčen in še vedno vztrajam pri svojem mnenju. Tovariš Beno Pečar se morda spominjaš, kaj je delala mladina v prostoru v bližini Šentjurja, kjer ji je bala dodeljena soba za ples, nakupljena igral- na skrinja ..., se spominjaš kaj se je pred kratkim (letos) zgodilo v bližini železniške postaje v Šentjurju? Vidiš, morda si spoznal, da moramo biti realisti in pogledati resnici v oči kot se temu reče. Ali je res, da je za to dejanje kriva družba, kot je navedeno v uvodu članka »kritika naj bo spodbuda«? V teh primerih bi se morala 00 ZSMS Šentjur pravočasno vključiti in preprečiti, da bi do tistega ne prišlo. Kajiti vse tisto razdejanje, popivanje, razbijanje in ... je bilo izključno delo mladine, ki išče »le svoj prostor za mladinska srečanja«. Potem, ko ga dobi (zaradi mišljenja, da bodo mladi znali ceniti dobroto), ga uničuje, kot da ni last družbe, do tega pa lahko pride samo takrat in to lahko stori samo tisti, ki nežna ceniti denarja, ne zna biti aktiven v 00 ZSMS, nima dela doma, je pa po zaslugi naj bližnjih dorastel za to, da razbija, uničuje, se nemoralno vede... Žal tisti, ki ne poznajo delo OO ZSMS tudi praktično mislijo, da je delo 00 ZSMS delo vseh mladih. V večini primerov delo OO ZSMS predstavlja le malo število aktivnih mladincev. V kolikor do tega pride, pa je dolžnost 00 ZSMS, da analizira neaktivnost mladih in da mlade na najrazličnejše načine pridobi ponovno za delo. Biti član idejnopolitične, akcijske in organizacijsko enotne družbenopolitične in vzgojne organizacije mladih, je seveda pravica vsakega mladega, ki sprejema temeljne vrednote samoupravne družbe in se je pripravljen zanjo boriti. Zaradi tega je potrebno razvijati takšno organizacijo 00 ZSMS, ki bo omogočala mladim, da bomo z njeno družbenopolitično akcijo v družbeni praksi pridobivali izkušnje, se učili in z mladost- nim žarom in poletom prispevali k reševanju svojih potreb in družbenih problemov. Menim, da bi sam program OO ZSMS odnosno OK ZSMS v Šentjurju vseboval predvsem naloge, ki imajo za posledico praktično aktivnost vseh mladih, imajo za posledico, da nam mladim ni vseeno, kaj bo jutri, kaj bo in kako bo delal naš sodelavec, kako se razvija kmetijstvo, šolstvo ipd. Tako bi program vseboval npr.: — aktivnost pri krepitvi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na osnovi zakona o združenem delu, upoštevajoč interes mladih in njihovo aktivnost pri udeležbi v celotnem procesu družbene reprodukcije, — prizadevati si, da bodo delavci v TOZD dejansko neposredno odločali o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela, — prizadevati se je potrebno za zmanjšanje sedanje stopnje zaposlovanja administrativnega kadra na vseh področjih družbenega dela in življenja, — aktivno delovati pri povezovanju mladih za učinkovitejšo^ prisotnost in aktivno udeležbo v vseh samoupravnih telesih TOZD in organih, delegacijah, _ skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih, — organizirati idejnopolitično u-sposabljanje mladih, Sprejeli v ZSMS Vsako leto sprejemamo v mesecu mladosti pionirje v ZSMS. Letos, ko praznujemo pomembne Obletnice naše zgodovine, je bilo še posebej lsovesno. Povsod po osnovnih šolah so ob teh slovesnostih priredili bogate kulturne programe. Povsod so se novosnrejeti mladinci obvezali, da bodo na Vseh področjih dela, predvsem pa sedaj še v šolah, izpolnjevali zastavljene cilje. Okrepitev v 00 ZSMS pa bo pomembna osvežitev ob akcijah, ki jih mladi izvajajo. S tem, ko so mladi prestopili korak v vrste že starejših mladincev je prav, da jim vsi pomagamo, da se bodo najhitreje povezali in da aktivnost ne bo prenehala. Za vse nas je tudi velika obveza, da jim pomagamo reševati probleme. Trdne temelje, skovane v naši slavni NOB, moramo na vseh področjih še bolj utrditi. Delo pa bo to tudi dokazalo. Uredništvo — zavzemati se za večje vzpodbujanje ustvarjalnosti raoio-nalizatorjev in inovatorjev z nagrajevanjem in moralnim stimuliranjem ter vzgajanjem, — potrebno se je boriti za obveščenost vseh delavcev, saj neobveščen delavec ne more biti uspešen in odgovoren sa-moupravljalec, — mladi kmetje v 00 ZSMS naj bi postali sooblikovalci dolgoročne in smotrne zemljiške politike... Iz teh nalog in še hi lahko našteval, bi se lahko krepilo delo vsake OO ZSMS v Šentjurju in okolici. Za realizacijo teh nalog pa je potrebno delo vseh mladih, kar pa je pravzaprav tudi dolžnost. V kolikor boste mladinci v Šentjurju imeli tak program dela, kateri je v sedanjem času izredno uporaben in sprejemljiv (razen, če nimate program zaradi programa) ne verjamem, če bo še kdo razbijal družbeno imetje v prisotnosti ostalih mladincev, ne verjamem, če se bo še pojavila mladinka Šentjurja s podobnim člankom. Res, da isem še sam mladinec, toda kot tak sem zaposlen v Celju, kjer imam tudi družbenopolitično delo. Menim, če hi bil zaposlen v Šentjurju, bi bil prav tako aktiven v vaši 00 ZSMS. Vsekakor pa ne bi želel, da bi »nekdo« opravljal delo v imenu mladih v Šentjurju. Menim, da je tudi v Šentjurju dovolj aktivnih mladincev, kateri lahko delajo v vaši 00 ZSMS namesto, da razbijajo družbeno imetje in kvarijo u-gled tako vaši OO ZSMS kot mladim na sploh. Bogdan Podplatan Ljubljanska cesta 21 Šentjur Bilo je slovesno Pred nami je bil praznik dela — 1. maj. Mladinci Trnovca smo se domenil, da ga bomo praznovali Skupaj s sovaščani. Dobro smo se pripravili nanj. Namesto deklamaaij smo sklenili imeti nagradni kviz, srečo-lov in razne skeče. Tudi za narezek in pijačo smo poskrbeli. V ta namen smo prispeval 40 din na osebo. S praznovanjem smo začeli ob 20. uri. Vaščani so bili točni. Za kviz smo izbrali žensko in moško ekipo, ki sta tekmoval v poznavanju svoje vasi. Zmagala je ženska ekipa, podelili smo jim skromne nagrade. Med izvajanjem skečev smo imeli pomarančni ples in srečolov. Ko se je iztekel naš program, smo plesali kolo po vasi. Zakurili smo ogenj in okoli njega plesali in peli vse do jutra. Za konec smo začeli jutranjdco in odšli domov. Bilo je veselo, s prireditvijo smo bili zadovoljni vsi Trnovčani. Še bomo priredili podobne vaške zabave ob primernih dnevih. Guzej Slavica Iz dela KS in DO Mlekarna v Trnovcu Naša vas šteje okoli 130 vaščanov. Bavimo se pretežno s ikmetti/jisifcvom. Problem, ki se je pojavil, je mlekarna. Nekaj let nazaj sta bili dive zbiralnici mleka in sicer v Trnovcu pri Guzaj Janku ter na Selah. Mleko je pobirala Križnik Rozika, Najprej je bila ukinjena mlekarna na Selah, nato pa še pri Guizej Janku. Ukinjeni sta bili zato, ker so v okoliških vaseh imeli prostore, kamor so lahko postavili bazene. Pri nas takšnega primernega prostora ni bilo, zato smo bili primorani, da nosimo mleko v Laze ali v Lokarje. S to odločitvijo nismo bili zadovoljni, zato smo sklenili, da si uredimo prostor, kakor bomo postavili bazen. Prostor smo dobili pri Guzaj Janku in skupaj s sovaščani uredili notranji in zunanji prostor mlekarne. Delovna akcija — preurejanje dolanske mlekarne Vaščani smo s tem zelo veseli, saj smo s to odločitvijo in obenem pridobitvijo preurejene mlekarne dosegli cilj, ki smo si ga želeli. Mladinci iz Trnovca — Dolani Začetek delovanja gasilske enote v obratu »Bohor« sega tja v leto 1947, ko je ta enota delovala pod okriljem TNZ Celje — okolica. Takrat je na tem obratu delovala ena desetina. V tem sestavu je ta enota delovala vse do leta 1956, ko se je tasilska enota, takratnega LJP-a entjur registrirala pri pristojnem organu in od takrat dalje deluje kot organizacije industrijskega gasilskega društva z 20 člani. Precejšnji poudarek je bil v tem času dan na strokovno izobraževanje članov IGD. Izšolala sta se častnik in podčastnik IGD, medtem ko moštvo IGD pa pri požaru na Resevni ali pa pri ostalih delovnih organizacijah. Skrb za pomladitev svojih vrst in za strokovno izurjenost mladih gasilcev je prišla do izraza prav ob priliki prevzema novega gasilskega avta. Mladi gasilci IGD »Bohor« so skupaj z gasilci GD Ponikva, GD Šentjur in GD Slivnica izvedli uspešno vajo gašenja požara na »tari žagi. Brzina nastopanja iniz- Preizkušajo novo gasilsko napra vo urjanost vseh sodelujočih gasilcev je pokazala, da tudi naši gasilcu strme k jasno določenemu cilju — nič nas ne sme presenetiti! Ob priložnosti svečane predaje gasilskega avtomobila jeitav. Avžner Martin, predsednik občinske gasilske zveze Šentjur, podelil odlikovanje republiške gasilske zveze Slovenije I. stopnje tov. Vrečko Štefanu, sedanjemu predsedniku IGD »Bohor« in tov. Tovorniku, poveljniku IGD »Bohor«, odlikovanje III. stopnje. Ta visoka gasilska odlikovanja sta prejela za dolgoletno zvesto in plodno delo pri vsestranskem razvoju IGD »Bohor«. Tov. Cmok Tine, poveljnik ob-činške gasilske zveze Šentj ur pa je podelil priznanje za 10, 20 in 30-letno službovanje zaslužnim članom IGD »Bohor«. Po končani predaji gasilskega avtomobila, ko ‘je voznik tega avtomobila tov. Šuc z gasilsko sireno pozdravil novo pridobitev, je sledilo prijetno tovariško srečanje vseh nastopajočih. Pni tem je bila izražena potreba, da bi še nadalje tako plodno sodelovala vsa gasilska društva v občini in temu se pridružujemo tudi mi vsi. Vladimir Cerar Nov gasilski avto v občini V soboto, dne 26. maja 1979 je bila na obratu LI »Bohor« v Šentjurju mala gasilska svečanost. Izpolnila se je dolgoletna želja gasilcev IGD LI »Bohor« TOZD Žaga in funmimica Šentjur; od vodje TOZD so namreč prevzeli v upravljanje nov gasilski avto. S tem je zagotovljeno hitrejše ukrepanje ob morebitnih elementarnih nesrečah, tako v sami TOZD kot tudi v bližnji in daljnji okolici. z rednimi vajami stalno izpolnjuje svojo moč in znanje. Društvo šteje danes 20 operativnih članov in 7 članic, 9 rezervnih članov, 2 častna člana ter 15 članov gasilske tehnične ekipe. Vsi člani IGD sodelujejo v civilni zaščiti, tako da so člani gasilske enote vključeni v gasilsko tehnično ekipo CZ, članice pa v sanitetno ekipo CZ Svojo požrtvovalnost in stro kovno izurjenost so člani IGD »Bohor« že večkrat dokazali. S svojimi hitrimi in učinkovitimi posegi so se, bodisi samostojno ali družno z ostalimi gasilci, izkazali pri gašenju marsikaterega požara, tako v lastni žagal-nicd, kot vb ližnjem Hnuševcu, ...že deluje! (foto: Vrečko) Dopisujte v naše glasilo ! nnszszszsiiunnrmrurmnrmszjTnsznjmsmminsznnsiJinriszsinnsmsistitiž Gradnja stanovanj Vsa naselja v naši občini s Šentjurjem vred so bila v stari Jugoslaviji in v prvih letih po osvoboditvi sila skromna. Zasebna in družbena stanovanjska izgradnja je začela nekako v letu 1957, se pravi 12 let po osvoboditvi. V naslednjih osmih letih do leta 1965 je bilo v Šeutjuriju zgrajenih šest vrstnih hiš za zdravstvene in veterinarske delavce, dva osemstanovanj ska, en dvajsetstanovanjski in šeststa-novanij'ski miličniški blotk. Na Planini, Ponikvi, Dramljah in Kalobju je bilo zgrajenih odnosno adaptiranih 16 stanovanj za prosvetne delavce. blokom ter 6-stanovanjskim blokom na Planini. Montažne hiše na Prevorju in v Loki pri Žu-smu so dale 22 stanovanj. Praiv sedaj pa sta v izgradnji velik blok v Šentjurju in nekoliko manjši na Planini. Gradnja v zadnjih petih letih je bila močno pospešena s solidarnostnimi sredstvi, zbrani po potresu leta 1974. dojenčki 12 otrok 2 — 3 leta 12 otrok 3 — 4 leta 16 otrok 4 — 5 let 20 otrdk 5 — 7 let 24 otrok Skupine za jesen 1979 so bile formirane takole: dojenčki 3 skupine 45 otrok 2 — 3 leta 2 skupine 37 otrok 3 — 4 leta 1 skupina 20 otrok 4 — 5 let 2 skupine 46 otrok 5 — 7 let 3 skupine 74 otrok 222 otrok O sprejemu otrok v VVO je odločila komisija, ki jo sestavljajo predstavnik skupnosti otroškega varstva občine Šentjur, dva predstavnika svata staršev, socialna delavka, predstavnik VVO in ravnatelj VVO. Komisija je pretresla vse prošnje in se ravnala po kriterijih za sprejem otrok, določenih v pravilniku, ki je bil sprejet na skupščini SOV 27. 6. 1977. Kriteriji za sprejem otrok so naslednji: 1. Otroci iz nepopolnih družin (nepopolna družina je družina samohranilke ali samohranilca, ki ne živi v zakonski skupnosti s partnerjem). 2. Otroci iz družin s slabim so-cilanim položajem (premoženjske razmere, slabe stanovanjske razmere). 3. Otroci iz družin, kjer starši niso sposobni vzgajati otroka tako, da bi se telesno in duševno normalno razvijal. 4. Otroci iz družin, kjer sta zaposlena oba starša in v domačem okolju ni možnosti za varstvo. 5. Otroci iz družin, kjer je več otrok starih do 12 let. 6. Otroci delavcev zaposlenih v VVO. 7. Otroci staršev s stalnim bivališčem v občini. Zaradi pomanjkanja prostora je komisija zavrnila 41 prošenj za sprejem otrok v VVO. VVO je Skušala rešiti pereč problem pomanjkanja prostora z novo obliko vzgojnovarstvene dejavnosti in sicer z razpisom varstva na domu. K sodelovanju smo povabili več varuhinj za varstvo na domu. Varuhinje na domu bi sprejele v varstvo pet otrok do treh let starosti. Varuhinja bi bila sprejeta v redno delovno razmerje v VVO. Odziva na razpis ni bilo in se je tako povečalo število nerešenih prošenj, ki bi jih na ta način lahko rešili. Manjšemu številu otrok, starih 4 leta smo dali možnost preusmeritve v dislocirano enoto v Gorico pri Slivnici, ker prav za to starost otrok v Šentjurju ni bilo prostora, zaradi preštevilčnosti že vpisanih otrok. Starši so bili o odločitvi komisije za sprejem otrok obveščeni. Prav tako jim je dana možnost, da vložijo pritožbo zoper odločitev komisije za sprejem otrok v 15 dneh v VVO. Pritožbe bo obravnaval izvršni odbor SOV. Nada Ratajc Pospešeno stanovanjsko izgradnjo pa ugotovimo v obdobju zadnjih 13 let, ko je bilo zgrajenih 10 blokov, v katerih je kar 231 stanovanj. Doba zadnjih petih let je obogatila tudi Ponikvo, Dramlje in Gorico pri Slivnici s po enim ŽO^stamavanijskim Zelo zanimiv bi bil pregled novogradenj zasebnih hiš, ki so v obdobju zadnjih 20 let rustie kot gobe po dežju. Te nove hiše so bistveno spremenile videz naših naselij in izredno dvignile stanovanjsko kulturo naših delovnih ljudi. Ernest Rečnik Otroško varstvo Vzgojnovarstvena organizacija Šentjur obsega matični zavod v Šentjurju z enajstimi oddelki in dislocirane enote v Gorici pri Slivnici z dvema oddelkoma, na Ponikvi z dvema oddelkoma in v Loki pri Žusmu z enim oddelkom. V vseh vrtcih je skupno 16 oddelkov, kamor je vključenih 334 otrok. V skupnih šestnajstih oddelkih sta drva oddelka jasli z 31 otroki, ki sta oba v Šentjurju. Že v letu 1978 kapacitete vrtca v Šentjurju niso več zadoščale, čeprav so bili v jeseni odprti štirje novi oddelki. Največje potrebe so bile za jaslične skupine, ki lahko sprejmejo najmanjše število otrok. V letu 1978 je bilo do septembra zavrnjenih 18 prošenj za sprejem otrok v jasli, zaradi pomanjkanja prostora. Do konca decembra se je število prošenj za v jasli povzpelo na 29, do meseca junija 1979 pa na 53. Pri tem niso omenjene prošnje za vpis otrok v druge skupine, ki jih je bilo do meseca junija 1979 52. Vse navedene prošnje so bile za vrtec Šentjur. V V dislocirani enoti Gorica pri Slivnici smo sprejeli vse otro- ke, vendar je bil vpis tako slab, da je kombiniran oddelek ostal delno zaseden s komaj 13 vpisanimi otroki. Tudi na Ponikvi in v Loki smo sprejeli vse otroke in tam je bil vpis nekoliko številnejši. Iz navedenih podatkov je raz-vidnio, da je naljivečje povpraševanje prav v vrtcu v Šentjurju, kjer je bilo prostih in takoj zasedenih v vseh skupinah 64 mest. Od 64 sprejetih otrok je sprejetih 35 otrok v jasli im sicer tako, da smo zraven dveh formirali še tretji jaslični oddelek. Z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok je določen številčni normativ za posamezne skupine z dovoljenim 30 % presežkom. Normativi kot jih določa zakon: DO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠENTJUR PRI CELJU TOZD VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA vabi k sodelovanju VEČ VARUHINJ, ki bi bile pripravljene opravljati varstvo predšolskih otrok na svojem domu. Varuhinje predšolskih otrck na svojem domu bodo imele vse pravice delavca v združenem delu Kandidatke naj se zglasijo osebno v vrtcu najkasneje v 15. dneh po objavi tega razpisa. Zaključek majskih športnih iger V mesecu maju je OK ZSMS organizirala tradicionalne majske športne igre. Gllavni namen je bil, da bi v množičnosti prikazali mladi svoj polet in mladostno razigranost. Tekmovanja v nogometu, rokometu, košarki in šahu so potekala po OO ZSMS. S tem so se posamezne organizacije tudi vključile v to dejavnost. Lahko rečemo^ da je tekmovanje uspešno potekalo in da so vse sodelujoče OO ZSMS uspešno izvedle program teh iger. Največ uspeha so imeli mladinci iz Loke pri Žusmu, Ponikve, Šentjurja, Resevne, Eieganta in Alposa. Zaključno slovesnost so pripravili mladi iz OO ZSMS Slivnica. Tu so podelili tudi priznanja, organizirali pa so tudi mladinski ples. Pri vsem tem, pa se je pokazalo, da se mladi zanimajo za vrsto športnih aktivnosti, kar bodo vsekakor pokazali tudi prihodnje leto. P • S. Obvezno radiofotografiranje Iz seje sveta za informi- Zbori občinske skupščine so na zadnji seji sprejeli odlok o obveznem radiofotografiranju (fluorografiranje) prebivalcev občine Šentjur. Namen radiofotografiranja je v predčasnem odkrivanju, preprečevanju in zatiranju tuberkuloze in pljučnega raka. Radiofotografiranje za prebivalce stare nad 24 let poteka po programu A, za prebivalce stare nad 39 let pa še dodatno po programu D. Na območju občine Šentju izvede radiofotografiranje Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, Epidemiološki oddelek v času od 2. 7. do vključno 11. 7. 1979. Po izvršenem radiofotografiranju se morajo na posamezni poziv pooblaščenega zdravstvenega zavoda pozvane osebe odzvati na kontrolni pregled. Posameznik, ki se ne udeleži radiofotografiranja ali kontrolnega pregleda se kaznuje z denarno kaznijo od 20 do 5.000 dinarjev. Prav tako se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 30.000 dinarjev organizacije združenega dela ali druge pravne osebe in zasebni delodajalec, ki ne omogoči svojim delavcem radiofotografiranje ob uri, ki jo določi odbor za izvedbo radiofotografske akcije. Razpored radiofotografiranja: Datum Ura oà do Ekipa Fluorografska baza Za vasi 2. VII. 7 — 14 A Gorica pri Slivnici pri trgovini Gorica, Bukovje, Jelce, Javorje, Paridol, Sele, Rakitovec, tratna, Voduce, Voglajna 7 — 11 B Prevorje pri pošti Košnica, Žegar, Lopaca, Krivica, Str. gorca, Dobje 12 — 14 B Jakob pri Salobirju Jakob, Vodruž, Sotensko, Planinca in Osredek 3. VII. 7 — 9 A Gorica pri Slivnici pri trgovini Drobinsko, Slivnica, Vodice pri Sl. Turno, Vezovje 10- 14 A Loka pri žusmu pri pošti Loka, Hrastje in Dobrina 7 — 10,30 B Stopče pri Hitiju Stopče, Grobelno in Tratna pri Grobelnem 11 — 15 B Nova vas pri Štantetu Nova vas, Crnolica, Rifnik 7 — 13 A Planina p. Sevnici pri Levcu Planina, Dorapolje, Brdo, Tajhte, Golobinjek, Podpeč, M. Praprotno, Vejice, Viso-če, Loke in Hrušovje 5. VIL 14 — 17 A Planina p. Sevnici pri Levcu Pl. vas, Pl. vrh, Podvine Podlog, Podpeč in Šentvid 7 — 14 B Dobje pri Planini pri zadružnem domu Brezje, Dobje, Gorica, Jezerce, Laziše, Presečno, Ravno, Suho, Repuž, Slatina, Škar-nice, V. Brdo, Završe in Vodice pri Kalobju 7 — 11 A Sele pri Lesjaku Primož, Trnovec, Lokarje in Repno 6. VII. 11,30 — 15 A Blagovna pri Žumer Francu Proseniško, Cerovec, Zlateče in Goričica 7 — 9 B Kalobje pri šoli Kalobje, Kostrivnica, Trno, Trska gorca, Jazbin vrh in Podlesje 10- 14 B Šentjur pri Celju Dom DPO Bezovje, Kameno, Botričnica, Podgrad, Hrušovec — del 9. VII. 7 — 14 A Dramlje pri šoli Dramlje, Grušče, Jarmovec, Jazbine, Laze, Dobje, Pleto-varje, Razbor, Svetelka, Straža, Sp. Slemene, Zg. Slemene, Šedina, Vodule in Zalog 8 — 15 B Šentjur pri Celju Dom DPO Vrbno, Podgorje, Šibenik, Krajnčiča, Šentjur — del 10. VII. 7 — 14 A Ponikva pri gasilskem domu Ponikva, Okrog, Ostrožno, Lu-terje, D. gora, Dobovec, Bobovo, Slatina 8 — 15 B Šentjur pri Celju Dom DPO Šentjur pri Celju 11. VII. 7 — 12 A Ponikva pri gasilskem domu Ponkvica, Podgaj, Hotunje, Brezje ob Slomu, Boletina, Uniše, Žagaj, Zg. Selce in Sr-ževica 11. VII. 7 — 12 B Šentjur pri Celju Dom DPO Šentjur pri Celju in zamudniki ranje V mesecu maju je bila seja sveta za informiranje pri OK SZDL. Na njej smo med drugim obravnavali finančni položaj glasila Utrip. Zaradi povečane naklade in obsega časopisa so nastajali nepredvi-doma večji stroški posamezne številke. Zaradi teh vzrokov smo v mesecu maju izčrpali zbrana sredstva po sporazumu za polletje in tako ugotavljamo danes izgubo cca 5 starih milijonov din. Do takšne situacije je pripeljalo tudi samo plačevanje podpisnikov sporazuma. Neredno plačevanje oziroma zavrnitev računov nekaterih posameznikov nakazuje, kako smo neodgovorni pri skupno^ zastavljenih akcijah. Zavedati se moramo, da smo vsi dolžni sprejemati obveze, ne pa način ko nekateri ugotavljajo, da ne prejemajo časopisa. Že v začetnih številkah Utripa smo opozarjali, da nam sporočite ali prejemate glasilo ali ne. Razen dveh (Vrbno in Jakob) ni nihče posredoval. Danes pa nam vračajo račune, da ne bodo plačevali, ker časopisa še niso videli. Pri trenutni nakladi 5.500 izvodov bi morala sleherna družina v občini dobiti časopis. Res pa je, da nekateri dobijo dva, drugi nobenega. To pa je drugo vprašanje, na katerega naj dajo odgovor tisti, ki sprejemajo časopis za določeno število družin. V delovnih organizacijah so to tajništva, v KS pa krajevni uradi. Da bi Vam v celoti predstavili poslovanje od začetka izhajanja pa do maja letos, prilagamo tabelo. (Poročilo sestavljeno 30. 5. 1979) Datum Dolžnik Znesek 16. 5. 1979 Osnova šola Slivnica 975,00 din 17. 5. 1979 Osnovna šola Planina 700,00 din 17. 5. 1979 Osnovna šola Dramlje 325,00 din 17. 5. 1979 TOLO Šentjur 8.000,00 din 17. 5. 1979 TAJFUN Planina pri Sevnici 2.350,00 din 18. 5. 1979 ALPOS — TOZD Cevarna 4.450,00 din 18. 5. 1979 Skupni servis SIS 450,00 din 18. 5. 1979 LI »BOHOR« Šentjur 6.750,00 din 18. 5. 1979 GG Celje — TOK Šentjur 525,00 din 18. 5. 1979 Osnovna šola Šentjur 1.475,00 din 21. 5. 1979 Glasbena šola Šentjur 50,00 din 21. 5. 1979 Postaja milice 300,00 din 22. 5. 1979 Alpos — DSSS 1.525,00 din 22. 5. 1979 Komunalo podjetje Šentjur 1.750,00 din 22. 5. 1979 VIZ 125,00 din 22. 5. 1979 Osnovna šola Ponikva 550,00 din 22. 5. 1979 WZ 975,00 din 23. 5. 1979 Alpos — TOZD Oprema 9.650,00 din 24. 5. 1979 MODA Šentjur 3.925,00 din 24. 5. 1979 INGRAD Šentjur 4.575,00 din 24. 5. 1979 Elektro Šentjur 250,00 din 25. 5. 1979 Kmetijski kombinat Šentjur 9.125,00 din 25. 5. 1979 Upravni organ SO Šentjur 1.875,00 din 28. 5. 1979 Merx Šentjur DOLGUJEJO ŠE: 3.225,00 din 63.900,00 din Elegant Šentjur 4.200,00 din Zdravstveni dom 1.075,00 din Železniška postaja Šentjur 375,00 din Železniška postaja Ponikva 350,00 din Žična Šentjur RAČUN ZAVRNILI: 1.075.00 din 7.075.00 din Kmetijski šolski center Celje — Kmetijska šola Šentjur 475,00 din Železniška postaja Ponikva 350,00 din Železniška postaja Grobelno 429,00 din 1.254,00 din FINANČNO POROČILO ZA »UTRIP« ZA 1979 PRIHODKI: ČAS OD 1. 1. DO 30. 5. 1. Prenos sredstev za Utrip iz leta 1978 88.378,80 din 2. Plačano v letu 1979 za leto 1978 30.333,35 din 3. Plačano za I. polletje leta 1979 ODHODKI: 63.900,00 din 182.612,15 din 1. Plačilo slik 4.532,80 din 2. Kilometrina 2.796,40 din 3. Tiskanje časopisa 126.596,00 din 4. Reprezentanca 305,75 din 5. Kreacija znaka in imena »Utrip« 1.500,00 din 6. Poštnina 50,20 din 7. Regres za letni dopust 3.300,00 din 8. Bruto OD januar — maj 67.757,30 din 9. Družbena prehrana 1.500,00 din 208.338,45 din Skupaj prihodki 182.612,15 din Skupaj odhodki 208.338,45 din — 25.726,30 din (v minusu —) Usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe V okviru vsakoletnega usposabljanja za pripadnike teritorialne obrambe so bili tudi udeleženci iz naše občine zelo aktivni. Usposabljanje je potekalo v tesnem povezovanju teorije s prakso. Vsako vajo je treba dobro pripraviti V JNA pridobljeno znanje je potrebno obnavljati Tudi ženske so pripadnice teritorialne obrambe Kurirčkova torbica V četrtek, 26. 4. 1979 smo šentjurski učenci sprejeli kurirčkovo torbico od pionirjev iz solle na Teharju pri Štorah. Med pionirji, ki so jo sprejeli, sem bila tudi jaz. Na Teharju so imeli pionirji kulturni program. Z obljubo, da bomo kurirčkovo torbic» varno prenesli do Šentjurja, smo nadaljevali pat. Odhod so novinarji spremljali s kaimaro. Ker pa smo že bili pozni, smo sedli v avto in smo se odpeljali. V Šentjur simo se pripeljali ob 12. uri. V dvorani je bila proslava. Prekinili smo jo. Nosilec torbice je prebral pionirjem naše šole pismo tovarišu Titu za njegov rojstni dan, nato pa izročil torbico meni, ki sem jo odnesla z drugimi učenci na Rozalijo. Na Ro-zalidi pa smo jo predali učencem z Blagovne. Ponosna in vesela sem bila, ker so mi jo zaupali. Kurirčkova torbica je potovala po vsej Sloveniji. Nato pa je prispela do tovariša Tita, ki jo je sprejel za svoj rojstni dam. Krajnc Marjetka, 5. c Novinarski krožek OŠ Šentjur Podmladkarji RK Mladi člani RK na osnovni šoli »Franjo Malgaj« v Šentjurju delujejo v okviru pionirske organizacije. Njihova mentorica je tovarišica Valerija Iskra. Vse leto so aktivni in vestno izpolnjujejo naloge, ki so jih sprejeli na skupščini RK v začetku šolskega leta. Delovni plan aktiva je usklajen s programom pionirskega odreda »Dušana Laha« in s programom krajevne organizacije RK. Dejavnost mladih občanov (temelji na prinaipu prostovoljnosti, samoupravnosti, humanosti in solidarnosti. Njihovo delo se odraža v raznih akcijah, zlasti v zbiranju starega papirja in zbiranja oblačil. Tako se vključujejo tudi v akcijo za ohranitev čistega okolja. Poseben poudarek je na razvijanju higienskih navad pri učencih in s-tem na preprečevanju ušiivosti in nalezljive zlatenice. Učenci višjih razredov obiskujejo tečaj prve pomoči. Izvajajo tudi medsebojno pomoč. Mladi člani obiskujejo in -nudijo pomoč starejšim in osamljenim občanom. V okviru krajevne organizacije RK so prisotni kot delegali na sejah, če so nanje vabljeni. Redno pa sodelujejo s programom na raznih svečanostih,~ ki jiih pripravlja kraljevna organizacija RK ali občinska skupščina RK. Tako sodelujejo s programom ob dnevu krvodajalcev, ob sprejemu starejiših občanov ipd. V tednu RK pa je na šoli še posebej pomemben dogodek. Med mlade člane RK so sprejeti učenoi prvih razredov. Ta pomembna svečanost je bila na naši šoli 11. maja. V lepo okrašeni učilnici -se je zbralo 111 prvošolcev s tovarišicami in z gosti. Prvošolci so dobili članske izkaznice in značke. Pozorno so spremljali program, ki so jim ga pripravili starejši pionirji. Seveda so s prisrčnim nastopom v programu tudi sami sodelovali. Starejši pionirji so jih -seznanili z delom Henrija Dunanta in z nalogami mladih članov RK -v mednarodnem letu otroka in ob 35-lectnici RK Jugoslavije. Sledile so čestitke predsednika občinskega odbora RK, ravnatelja šole in mentorice pionirske organizacije. Mladi člani so obljubili, da bodo čuvali embleme te človekoljubne organizacije in po svojih močeh pomagali pri uresničevanju nalog. Ko so -se posladkali s sočnim sadjem, si ogledah lepo izdelana pisala z napisom »Rdeči križ je vedno mlad«, so se veselih src in nasmejanih lic za ta dan poslovili od šole. Člani novinarskega krožka Zlata poroka V soboto, 19. maja 1979 sta Marija Gračner raj. Leskošek in Adolf Gračner slavila 50 let Skupnega zakonskega življenja. Prav na isti dan pred pol stoletja sta v šentviški certovi sMenila zakonsko zvezo. Pripoavd mame Marije ob slovesnosti na šentjurskem matičnem uradu je bila zanimiva, saj nam je povedala, da so bili tdbrat, ko sta bila z možem Adolfom mladoporočenca v stari Jugoslaviji sila težki časi. Družina se je kmalu povečala za tri člane. Kmečko posestvo, ki je obsegalo 4 ha hribovite zemlje ni samo od sebe nič dajalo, sleherni pridelek isi je 'bilo treba trdo pridelati. Oče Adolf je poleg dela na zemlji tudi mizaril, vendar obuti, obleči in nahraniti pet člansko družino le ni bilo čisto enostavno. Zlataporočenko, mamo Marijo smo vprašali, kdaj ji je v obdobju zadnjih 50 let bilo najhuje, pa je povedala, da je bdi tisti črtni dan 14. december 1944., ko so podivjani ustaši požgali poleg ostalih vasi tudi Podvine in seveda tudi njihovo hišo in gospodarsko poslopje. Za družino so bili to težki časi, saj tudi očeta, moža in rajnika Adolfa ni bilo doma — mobiliziran je bil v Kozjanski odred. Najlepše doživetje mame Marije pa je bilo ob zori svobode vrnitev moža in očeta Adolfa. Mnogo žena in mater, ki so ddlile isto usodo z njo so namreč dolgo, dolgo, vendar zastonj čakale — njihovi najdražji se nikoh več niso vrnili. Po osvoboditvi je obnovitvena zadruga oskrbela prizadete z gradbenim materialom, tako da so Gračnerjevi leta 1950 dom obnovili, že leta 1952. pa napeljali elektriko. Nadaljnji razvoj je bil sila nagel, napeljan je bil vodovod, zgrajena cesta do vasi, v hiši je televizor, otroci so se osamosvojili, dva sta odšla od doma, vsi pa radi prihajajo domov v rodno hišo, kjer je staršem dobro in ki radi vidijo svojih šest vnukov. V njunem nadaijnem življenju želimo zlatoporočence-ma še mnogo zdravih in zadovoljnih let v krogu svojih najdražjih. Ernest Rečnik Delo učencev v Slivnici V šolskem letu 1978/79 smo si učenci zelo prizadevali, da bi sodelovali in si širili znanje v raznih dejavnostih izven pouka. 19. januarja je bil v šentjurski občini kviz na temo SKOJ-ZSMS od 1919 do 1979. Tekmovanja so se udeležile vse ekipe 00 ZSMS iz osnovnih šol v občini. Ekipa naše šole je zasedla prvo mesto in imela možnost, da zastopa občino na regijskem tekmovanju. V soboto, 7. aprila je bilo regijsko tekmovanje v Šmarju pri Jelšah. Tu so tekmovali naslednji naši mladinci: Voga Zdenka, Kantužar Cvetka, Kos Jožica, Redko Saška in Kolar Alojz. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip osnovnih šol celjske regije, ESC Celje, kovinarska šola Velenje in mladinci steklarske šole iz Rogaške Slatine. Na tekmovanju smo reševali pole s petindvajsetimi vprašanji, Od so prišle iz Beograda. Prisoten je bil tudi predstavnik uredništva revije »Kekec« in »Mladost« prof. Dušan Đorđević iz Beograda. Med ekipami OŠ so prvo mesto osvojili mladinci 00 ZSMS Šmarje pri Jelšah, mi pa smo si delili tretje do četrto mesto z ekipo Slovenskih Konjic. Na tekmovanju bi lahko dosegli še boljši uspeh, če bi bili pravočasno in pravilno obveščeni o načinu tekmovanja iz OK ZSMS Šentjur. Zelo aktivno dela na naši šoli ŠŠD. Do sedaj je naše ŠŠD dosegalo lepe uspehe. V košarki so mlajše pionirke zasedle drugo mesto, mlajši pionirji tretje, starejši pionirji in pionirike pa tudi tretje mesto. ZimSki šport nam je prinesel lep uspeh. Na občinskem tekmovanju v veleslalomu je pri starejših pionirkah zmagala naša učenka Račko Saška in se uvrstila na medobčinsko tekmovanje. Pri mlajših pionirjih pa je Urleb Robi zasedel drugo mesto in se prav tako uvrstil na medobčinsko tekmovanje. Zelo dobri smo bili v namiznem tenisu. Tu sta pionirja Matjaž ZendzianowiSky in Mitja Mastnak zasedla prvo mesto, pionirke pa drugo. Ko je bilo tekmovanje pionirjev dvojic, sta zasedla spet prvo mesto in se tako uvrstila v republiško četrtfinale. Marca je bilo občinsko prvenstvo v gimnastiki za pionirje in še tukaj lep uspeh, saj so zasedli drugo mesto. 10. aprila je bilo občinsko tekmovanje v rokometu. Še en lep uspeh, saj so pioniilke zasedle prvo mesto. Naše ŠŠD je sodelovalo na vseh tekmovanjih v občini in izven nje. Sodelovali smo v krosu, nogometu, košarki, šahu, namiznem tenisu, smučanju, gim- nastiki, rokometu in streljanju. Tretji športni dan smo namenili obrambni vzgoji. Na ta športni dan so se učenci sedmih in osmih razredov še posebej pripravljali skoraj tri tedne. Tovariši so nas učili v streljanju, zgodovini, SLO, azimutu in prvi pomoči. Pri prvi pomoči nam je včasih prišla pomagat medicinska sestra. Visak razred so razdelili na štiri Skupine. Vsaka skupina je štela pet članov, imela pa je tudi rezervne člane. Čeprav je deževalo in so bili 6. aprila težki pogoji za tekmovanje, so učenci pokazali veliko znanja. Skupine učencev so na poti uspešno opravljale težke naloge. Največ točk je zbral 8.a razred. Ta dan nas je spominjal na dan pred osemintridesetimi leti, ko so nemška letala napadala Jugoslavijo in so se ljudje znašli v hudih težavah. Mi pa moramo biti pripravljeni tudi na take dogodke ir nas ne sme nič presenetiti ali najti nepripravljene. K našim uspehom so veliko pomagali naši mentorji, ki so nas vsak dan priprairljali po uro ali še več. V oktobru 1978 smo na šoli ustanovili KMT (klub mladih tehnikov). V klubu smo ustanovili več sekcij: prometna sekcija, brodarsko — letasko — mo-1 j a, brodarsko - letalsko - modelarska sekcija in fotografska sekcija. Vsaka sekcija je izdelala svoj letni program dela. Naša beseda 1979 Prireditev Naša beseda 79 je vsesplošna slovenska kulturna akcija, v kateri enakovredno nastopajo dramske recitacij ske, likovne, glasbene, lutkovne in folklorne skupine. V naši občini se je ta akcija začela 13. aprila, končala pa 27. maja. Izmed vseh šol v šentjurski občini je imela največ prireditev šentjurska šola. Sodelovali sta dve dramski skupini, otroški pevski zbor z več nastopi, folklorna skupina, lutkovna skupina, recitacij ska skupina, likovni krožek in najboljši telovadci v gimnastiki. Prireditve u-čencev naše šole so bile na OŠ Dramlje, Slivnica in podružnici Loka. Kulturna skupina iz OŠ Ponikva je nastopila na Planini, kulturna skupina OŠ Planine na Kalobju, pionirska gledališka skupina iz Šentvida je gostovala na Ponikvi, kulturna skupina OŠ Slivnica pa v Šentjurju. Na dveh prireditvah vseobčinskega pomena so sodelovali pevski zbor in folklorna skupina OŠ Šentjur, OŠ Dobje, OŠ Slivnica in OŠ Ponikva. Z žalostjo pa ugotavljamo, da ni na teh prireditvah sodelovala OŠ Dramlje. Na naši šoli je bila tudi likovna kolonija »Bohor žari«. Povsod so bili zadovoljni z nastopi in si še želijo takih srečanj. Predstave so bile posvečene: 60-letnici ZKJ, 60-letnici SKOJ, 60-letnici revolucionarnih sindikatov in 100-letnici rojstva pesnika Murna. Krajnc Marjeta, S.c Novinarski krožek LEPO BI BILO ČE ... Sedaj, ko se končujejo srečanja v malem nogometu v okviru sindikalnih športnih iger je prav, da opozorimo na neljube dogodke, ki spremljajo tekme. To kar sem doživel meseca maja na tekmi Oprema — Bohor mi je ostalo v spominu in to tudi ni edini primer. Okoli 100 gledalcev je nemo opazovalo, kako je Z. B. napadel sodnika srečanja. Verjetno z izgovorom, da ni sodil objektivno. Čeprav je bila tekma že končana in rezultat sam ni izzival dogodka. Fizični obračun nad človekom je kaznivo dejanje. Ker pa je izpad bil že na večih tekmah in se ni dosti na tem popravilo, bo verjetno v prihodnje treba uvesti zaščito igralcev in sodnikov srečanj. Res lepa prijateljska, tovariška tekma in na koncu zelo žalosten pripetljaj. Prav je, da se o tem razmisli in se v prihodnje ob podobnih izpadih naj strožje ukrepa. eč hočemo, da bomo nogomet še igrali v Šentjurju, bo nekaj nujno potrebno storiti. Presodite sami, ljubitelji nogometa! Gledalec in igralec Vesela šola Malo za šalo -malo zo res Stara navada — železna srajca Nekdanji sosed sreča Fnance-ka. »Kako se kaj imaš v novi vasi?« »Delam še vedno tisto, kot sem prej, samo da me novi sosedi ne prijavljajo, ker vedo, da imam pištolo.« Kmet vpraša kmeta: »Kaj prodajaš mleko?« »O, seveda, če mi ga zmanjka, dolijem vodo. Saj veš, če imaš odjemalce jim moraš dati vsaj belo vodo. Inšpekcije pa tako ni nikoli.« »Kakšnega pa imaš soseda?« »Ej, dobrega, delovnega sicer takšnega kot ga je opisal Anton Aškerc v pesmi Sejom bil je živ.« Alojz Arzenšek Bralna značka V naši občini vsako leto u-čenci vseh šol tekmujejo za bralno značko. Vsi učenci, ki tekmujejo, morajo poleg obveznih knjig prebrati tudi druge. Na OŠ Šentjur s podružnicama Kalobje in Blagovna je tekmovalo 769 učencev. Letos smo imeli podelitev bralnih značk v Šentjurju. Povabili smo pesnika — Jožeta Šmita, pisatelja — Iva Zormana, ilustratorko — Marjanco Jemec-Božič in predstavnika založbe Mladinska knjiga tovariša Aliča ter tovarišico Hladnikovo. Visi so bili povabila veseli in so prišli na prireditev. Na začetku smo s ploskanjem pozdravili naše goste. Tovarišica knjižničarka je prebrala poročilo o knjižnicah, nato pa je sledil kratek program. Po končanem programu so u-čanci spraševali goste, ki so jim odgovarjali. Neka učenka je prosila ilustratorko, da nam nariše svojo najljubšo ilustracijo. Med tem, ko je ilustratorka risala, smo mi učenci dali podpisat knjigo tov. Šmitu in tov. Zormanu. Tudi jaz sem imela knjigo. Ko sem jo dala podpisat, sem mu izročila pismo, ki mi ga je dala moja stara mama. Pisatelj Zorman in moja stara mama sta se namreč poznala iz NOB. Prisatelj se je zanimal, kje stanuje in dejal, da ji bo pisal ali pa jo bo obiskal. Za tem smo dobili bralne značke in se z veseljem vrnili domov. Jaz sem bila še posebej ponosna, saj sem obnovila zvezo med starimi prijatelji. Kristan Alenka, 5. c OŠ Šentjur Novinarski krožek V mesecu aprilu smo izvedli tekmovanje vesele šole na naši šoli. Letos je bil drugačen način tekmovanja, saj so že razredni prvaki šli na občinsko tekmovanje. Razrednega tekmovanja v znanju iz vesele šole se je udeležilo 14 učencev iz 3. razredov, 52 učencev iz 4. razredov, 61 iz 5. razredov, 90 iz 6., 95 iz sedmih in 34 učencev osmih razredov — vseh učencev tekmovalcev je bilo 346. Od teh je doseglo 45 točk in več 41 učencev. To so: 3. c Zalar; 3. a Fidler; 4. b Malovrh, Kaladžijski; 4. c 24 tekmovalcev; 5. a Jager, Krampi, Pelko, Veber; 5. a Ulaga; 5. c Zabukošek, Oset; 6. a Polšak; 7. a Šporar, Jari; 7. c Grdina, De-benaik; 8.b Kladnik. Že vrsto let na naši šoli tekmujejo najboljši matematiki za Vegovo priznanje, ki ga vodi tov. Jan Peter. Za bronasto Vegovo priznanje — šolsko tekmovanje je tekmovalo 14 učencev iz 8. r., 10 učencev iz 7. r., 16 učencev iz 6. r. Nekaj učencev se je uvrstilo na občinsko tekmovanje. 19. 5. 1979 pa je bilo občinsko tekmovanje iz matematike za srebrno Vegovo priznanje. Sodelovale so vse šole v občini. Sodelovalo je 16 učencev iz 8. r., 22 učencev iz 7. r., 24 učencev iz 6. r. Zmagovalci so: 8. r. 1. mesto Knez Mojca, OŠ Šentjur Šport v šolah ŠPORTNI PROGRAM ZA DAN MLADOSTI PETIH RAZREDOV Na ta dan je imela naša šola športni dan. Ti učenci so bili 11. maja na občinskem tekmovanju, skupno s tekmovalci drugih šol naše občine. Občinsko tekmovanje je bilo na OŠ Šentjur. Občinski zmagovalci za posamezne razrede so: 3. r. Centrih Robi (64 točk) Dob- je 4. r. Lesnika Aleš (58 točk) Šent- jur 5. r. Ulaga Jože (47 točk) Šent- jur 6. r. Rabuza Nada (54 točk) Pla- nina 7. r. Gobec Jani (48 točk) Poni- kva 8. r. ni zmagovalca Smerke Gregor, 6. b OŠ Šentjur Novinarski krožek 2. mesto Pinter Hermina OŠ Šentjur 7. r. L mesto Jan Gregor, OŠ Šentjur 2. mesto Škorc Jure, OŠ Šentjur 6. r. L mesto Golež Mihaela, OŠ Ponikva 2. mesto Vrečko Petra, OŠ Ponikva Na republiško tekmovanje za zlato Vegovo priznanje sta šli Knez Mojca in Pinter Hermina. Učenci- ki so dosegli L, 2. in 3. mesto, so dobili tudi lepe knjižne nagrade. S tem tekmovanjem želimo vzbuditi večje zanimanje za matematiko. Smerke Gregor, 6. b Začel se je s proslavo v naši telovadnici, saj je bila udeležba velika. Na proslavi je ravnatelj Krampi Franc podelil bralne značke in pohvale sodelujočim razredom. Mladinca naše šole pa sta podelila pohvale najboljšim razrednim športni- Tekmovanje matematikov j kom, pionirska hranilnica pa denarno nagrado najbolj varčnim razredom. Obiskovalci gimnastike pa so pokazali kaj znajo- Po proslavi smo odšli peti razredi na kmetijsko igrišče, saj smo morali odigrati dve rokometni tekmi. Dečki in deklice 5. c in b proti 5. a in d. Veselje je bilo veliko, saj smo zmagali dečki in deklice 5. c in b razreda. Rezultat dečkov je bil naslednji 14 : 4, rezultat deklic pa 4 : 3. Po končanih tekmah smo odšli pod vodstvom tov. Špom Dušana. Tako se je končal naš športni program za dan mladosti. Felicijan Melita, 5. b ŠŠD »FRANJA VRUNČA« V četrtek zjutraj 17. 5. 1979 ob 8. uri smo člani ŠŠD Slivnica odšli v Celje na igrišče Kladivar. Na tekmovanje nas je šlo 31 učencev. Tekmovali smo v naslednjih disciplinah: daljina, višina, tek na 100, 300, 600 in 1000 m, v metu krogle in štafeti. Prva mesta so osvojili naslednji učenci: Planko Vito, 100 m, 13,2; Leskovšek Vlado, daljina, 4,73 m; Krulc Majda, met krogle, 9,52 m; Tanšek Mojca, 100 m, 1.50,7. Ekipno pa smo deklice zasedle I. mesto, dečki pa II. mesto. Naše ŠŠD je zelo aktivno, vse leto pridno treniramo, še posebno pa odkar imamo telovadnico. Zato smo navadno vedno prvi, kar nam daje še veliko več veselja in volje. ŠŠD vodita tov. Polde Tanšek in tov. Vili Škornik. Z našimi uspehi se tudi ona veselita in vsa šola. Mojca Tainšak, 7. a UREDNIŠKI ODBOR Francka VIDOVIČ — glavni in odgovorni urednik, Drago SLAKAN — tehnični uiednik, Irena RAUTER in Mira PECAR — lektorici. Hinko PAP — član In Franc SKOBERNE — fotografije. Glasilo »UTRIP« izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Krško. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.