dolenjka, d.d.
NOVO MESTO
VROČE CENE!
‘ kis za vlaganje l/l	199,90 SIT
• kis za vlaganje 3/1	499,90 SIT
V soboto, 4. julija 1998, od 7. do 19. ure dežurna trgovina MARKET DRSKA.
II *' ^ I,
ISSN 0416-2242
PROTITOČNE OBRAMBE NI VEC
9770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
dolenjski list
TABOR MLADIH DOLENJSKIH IN
posavskih ribičev
SEVNICA - V domu sevniške Jtoiške družine ob ribniku na ^°kah se je pretekli ponedeljek ^čel 3. tabor 17 mladih ribičev j*vseh sedmih ribiških družin Zveze RD Novo mesto, r^adi ribiči bodo do sobote, 4. f%, veliko pozornost posvetili ?asti okoljevarstvenim temam ^Ugotavljali, kaj lahko sami libiči postorijo za zmanjšanje “lesnaženosti naših voda.
Toča spet pobirala pridelek
V Posavju že drugič, neurje prizadelo tudi ribniški konec - Strele netile požare
KRŠKO, BREŽICE, RIBNICA - Slab mesec po hudi uri, kije dele Posavja zajela 4. junija, seje v nedeljo popoldan nebo znova zneslo nad kmetijskimi posevki.
Paič
krika vas “S 0608/59-059 faks 0608/59-359.
^jjovo mesto g 068/321-423,321-529
Najprej je neurje z močnim vetrom in točo pojavilo na območju sevniške občine. Najhuje je bilo prizadeto območje Drožanja, Podvrha, Trnovca in Pokleka nad Blanco. Potem se je neutje zneslo še nad krško in brežiško občino, najhuje so bili prizadeti kraji Senovo, Šedem, Stranje, Mali Kamen, Sromlje, Silovec, Pišece, Pavlova vas, Bizeljsko, Stara vas, Brezovica, Grgovce in Globoko. Uničenje je precejšnje, saj je ponekod kot jajce debela toča uničila tudi do 80 odst. vinogradov, veliko škode, ki je ta trenutek še ni mogoče oceniti, pa so utrpeli tudi sadovnjaki in poljski pridelki, predvsem koruza in sladkorna
9.	SREČANJE INVALIDOV DOLENJSKE IN BELE
KRAJINE
MIRNA - Društvo invalidov Trebnje vabi v sobotoo, 4. julija, ob
10.	uri na tradicionalno že 9. srečanje invalidov Dolenjske in Bele krajine. Pokrovitelj srečanja na prostoru trgovskega centra Mercatorja (ob železniški postaji) na Mirni je trebanjski župan Alojzij Metelko.
šf
U
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
k Posredujemo pri trgovanju z vrednostnimi papirji, na Ljubljanski borzi
' Pri nas lahko prodate delnice PID Vizija ' Upravljamo s finančnim premoženjem
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) S 068/342-410

mim J
d.o.o.
Dolenjska borznoposredniška družbo (glavni trg lO 3000 Novo mesto
°bvešča svoje cenjene stranke, da lahko naročilo za prodajo ali *>akup delnic oddajo v naših prostorih na Glavnem trgu 10 v Novem mestu ali pa na enotah Dolenjske banke v Kočevju, Metliki, Črnomlju, Sevnici, Krškem, Brežicah in Ljubljani.
Dolenjska borznoposredniška družba tel.; 068/371-8221,371-8228; fax: 068/323-552
HARAGOV DAN v MALI VASI - S slovesno mašo nadškofa in R°grujskega metropolita dr. Franca Perka - somaševala sta med drugi-tot duhovniki tudi stiški opal dr. Anton Nadralt in prelat Janez Zdešar !"a posnetku) - so preteklo nedeljo pred rojstno hišo Friderika Irene-to Barage zaključili letošnje prireditve oh spominskem dnevu občine jfehnje - Baragovem dnevu. Dr. Perko je opozoril, da hi po današnjih (‘oveških merilih sicer lahko rekli, da je bilo Baragovo delo to'učinkovito, gledano z božjimi očmi, pa gre za Baragov velikanski topeh, ker se je pri svojem misijonarskem poslanstvu posvetil sleherne-tou, še tako zelo oddaljenjemu Indijancu. Slavnostni govornik Silvester •Jaberšček, državni sekretar na ministrstvu za kulturo, je dejal, da °°raga čisto neopazno dobiva svoje mesto tudi v slovenskem kul-Jnetn Panteonu, in izrazil prepričanje, da bo postopek Baragove Ratifikacije kmalu končan. Za kulturni spored je lepo poskrbel žup-n‘jski pevski zbor Friderik Baraga iz Trebnjega. (Foto: P Perc)
pesa. Izredno močan veter je ponekod na območju Bizeljskega podiral celo drevesa, zaradi česar so bile nekatere ceste nekaj časa neprevozne, veliko dela pa so imeli tudi elektrikarji z odpravo okvar na električnih vodih. Na krški in brežiški občini bodo zato zbiranje škodnih prijav podaljšali še za kakšen teden.
Na Malem Vrhu je v nedeljo, 28. junija, ob 17.25 strela zanetila požar na gospodarskem poslopju A. U. Požarje v celoti uničil 11 x 10 metrov veliko poslopje, gasilci pa so preprečili, da ogenj ni zajel
še hiše in ostalih zgradb. Pri tem je nastalo za okrog milijon tolarjev škode. Pri gašenju požara sta se dva krajana lažje poškodovala.
Neurje pa je prejšnji teden prizadelo tudi ribniški konec, tako da so morali člani PGD Ribnica dvakrat posredovati zaradi udarca strele, najprej pri gašenju skednja v Kržetih nad Sodražico, drugič pa so krotili ognjene zublje, ko je strela na predvečer dneva državnosti zadela gospodarsko poslopje na Mlaki pri Ribnici. Gospodarju je uspelo pravočasno rešiti živino in opremo. V obeh primerih je škode za več milijonov tolarjev.
E. S., M. G.
Berite danes
stran 20:
•Rešeni plošči krških izgnancev
stran 21:
•Paradižnike jim hranijo računalniki
stran 22:
•Ko heroin postane vsakdanja nuja
stran 23:
•Kdor išče mir, ga najde na jugu
stran 24:
•Devet pogrebov in eno rojstvo
stran 25:
•Pisateljica ob svečah na krušni peči
MEDNARODNO SREČANJE VETERANOV V BELI KRAJINI - 27. junija 1943je na Bazo 20 v Kočevski Rog prispel kanadski major William Jones, datum pa pomeni tudi uradni začetek sodelovanja slovenskih partizanov z zavezniškimi državami protihitlerjeve koalicije. V spomin na 55. obletnico tega dogodkasta Zveza združenj borcev (ZZB) NOB Slovenije in Zveza društev vojnih invalidov Slovenije (ZDVIS) pripravila v nedeljo, 28. junija, na nekdanjem partizanskem letališču Prilozjepri Metliki mednarodno srečanje vojnih veteranov, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Slavnostni govornik, predsednik države Milan Kučan, je med drugim povedal, da partizanom ni treba sklanjati glav pred ideološkimi obtožbami: “Vaša vojna dejanja so vaša obramba!”, je dejal in obsodil kolabo-racionizem. Proslave, na kateri so spregovorili tudi metliški župan Branko Matkovič, predsednik ZZB NOB Ivan Dolničar, predsednik ZDVIS Bogomir Vesel, so se udeležili še štirje zavezniški piloti in misije zavezniških držav ZDA, Velike Britanije in Rusije ter odporniških gibanj Češke, Italije, BiH in avstrijskih Korošcev. (L. Murn, foto: M. Klinc)
OB DNEVU SLOVENSKE POLICIJE
Novomeška policija v “pentagonu”
Minuli petek je bila v Novem mestu slovesnost ob dnevu policije in odprtje nove stavbe, vredne 22 milijonov nemških mark - Minister Mirko Bandelj podelil letošnja priznanja
Naše medvojno dogajanje ima več obrazov
Iz govora predsednika Milana Kučana v Prilozju
Žal pa je res, da ima naše medvojno dogajanje več obrazov. Res je, da so ideološke delitve, ki segajo desetletja nazaj v slovensko politično zgodovino, v čase pred in med obema svetovnima vojnama, pripeljala v tistem delu Slovenije, ki so ga okupirali Italijani, tudi do tragičnega bratomornega ubijanja. Res je, da so zmagovalci po 9. maju 1945 v opoju zmagoslavja in nerazumnega maščevanja zločinsko ubijali v Kočevskem Rogu in drugod v Sloveniji, česar ni mogoče z ničemer opravičiti. A ob vsem tem ostaja tudi resnica, da noben, še tako zatrjevan ideološki razlog ne more opravičiti dejanj tistih političnih voditeljev med vojno in še pred njo, ki so nagovorili številne slovenske fante, da so prijeli za okupatorjevo orožje in ga uporabili zoper svoje brate. Dejanje teh voditeljev je narodna izdaja in kolaboracija, zaradi katere smo Slovenci utrpeli veliko več gorja, kot ga je že itak prinesla ta svetovna morija.
A vsaj od plebiscitne odločitve za lastno državo, s katero se nismo povpraševali Slovenci po tem, kdo je kaj bil, ampak ali je pripravljen sebe celega zastaviti za skupno življenje v sodobni državi s prihodnostjo, in od evropskega praznovanja petdesete obletnice zmage nad nacizmom bi moral, tako kot to že je drugod, veljati čas sprave s preteklostjo, čas razumevanja za žalostni brezup in bolečino tistih, ki so v tej vojni in po njej izgubili svoje najbližje in spoštovanje njihove smrti, čas zbiranja vseh moči našega naroda za novo prihodnost.
NOVO MESTO - Novomeški policisti in delavci Uprave za notranje zadeve so končno prišli do novih prostorov, v začetku prejšnjega tedna so se vselili v novo stavbo v Bršljinu nasproti BTC.
Minuli petek pa je bila ob dne- slovenska policijska slovesnost, na
vu policije v Novem mestu vse-
ODL1KOVANJE ZA INŠTITUT IN SLAVKA GLIHO
LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je včeraj s srebrnim častnim znakom svobode odlikoval Kmetijski inštitut Slovenije, ki praznuje stoletnico delovanja, s častnim znakom svobode pa med drugimi tudi Slavku Gliho “za dolgoletno uspešno vodenje inštituta in za prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine,” kot je rečeno v utemeljitvi. Slavko Gliha je predsednik odbora za obnovo žužemberškega gradu. Čestitamo!
kateri je minister Mirko Bandelj podelili priznanja organov za notranje zadeve in skupaj z načelnikom UNZ Novo mesto Francijem Povšetom odprl nove prostore novomeške uprave za notranje zadeve, policijske postaje in postaje prometne policije. Sloves-(Nadaljevanje na 11. strani)

%VBEME
V drugi polovici tedna bo spremenljivo oblačno in bolj sveže vreme.
ZLATI ZNAK ZASLUG ZA VARNOST - Minister Mirko Bandelj je zlati znak zaslug za varnost podelil tudi državnemu sekretarju Borutu Likarju, nekdanjemu načelniku novomeške UNZ, ki se je med prvimi začel zavzemati za gradnjo nove stavbe. (Foto: J. D.)
DEL KULTURE NARODA
Nogomet tudi m Slovence
Da je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, ne drži več. Nogomet ni več postranska stvar, postal je industrija, ki stalno zaposluje na milijone ljudi, v nogometu se obračajo milijarde dolarjev. Nogomet navdušuje milijone, ne pozna razlik med bogatimi in revnimi, med črnimi in belimi. Na tribunah se ne zbirajo le huligani, ob igriščih vidimo tudi kronane glave, najpomembnejše politike, filmske ih glasbene zvezde in na stotisoče navadnih ljudi, ki se pridejo poklonit svojim malim bogovom. V mesecu svetovnega prvenstva priklene ob televizijske ekrane na milijarde gledalcev.
Kaj pa slovenski nogomet? Pri mnogih Slovencih nogomet nosi nagativen predznak, saj ga v nekdanji skupni državi južnih Slovanov nekako nismo imeli za svojega, v naših moštvih pa so se zbirali predvsem ljudje iz južnih republik. Nogomet pri nas še vedno nosi pečat športa južnjakov, saj se na in ob igriščih še vedno govori precej neslovensko, a kdaj pa kdaj kdo sodniku že reče sodnik in ne “sudija ”. Slej ko prej se bo tega negativnega predznaka slovenski nogomet otresel, čeprav na svetovnem prvenstvu naši nogometaši najbrž ne bodo nikoli igrali, tako kot slovenski pisatelj zelo verjetno ne bo dobil Nobelove nagrade za književnost. A to ni pomembno, nogomet je kljub vsemu najbolj množičen šport tudi pri nas. Ne igrajo ga le poklicni igralci, žogo brcajo otroci, ki si na parkirišču med bloki označijo gole kar z dvema kamnoma. Vaški turnirji in občinske lige v malem nogometu okoli okroglega usnja zbirajo tisoče. Tudi to je nogomet. Nogomet imamo in ga moramo imeti. Mesto brez nogometnega štadiona je kot vas brez cerkvenega zvonika. Nogomet je postal del kulture naroda.
IGOR VIDMAR
I
TOŽBA PROTI KRKI
O nogometu vsak po svoje
Dogodki na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji so in bodo še nekaj časa prav gotovo prva tema pogovorov ne le v moških družbah ob šankih, ampak povsod, kjer se srečujejo ljudje. Nogometnih debat ne morejo zasenčiti niti pogovori o muhastem vremenu, ki je s svojimi ponekod katastrofalnimi posledicami gotovo vredno kakšne besede. Veliko ljudi je zaradi televizijskih prenosov nogometnih tekem odložilo počitnice, nekateri bodo cele dneve presedeli pred ekrani, le redko koga pa bodo športni dogodek leta pustil popolnoma hladnega.
Precej večje težave kot v Sloveniji, ki ne nastopa na prvenstvu, imajo v tistih deželah, kjer njihove reprezentance nastopajo v Franciji, saj poraz njihovih ljubljencev marsikje povzroča hude nemire. Na drugem mestu za poročili o posameznih tekmah so vesti o divjanju opitih in zadrogiranih ponorelih huliganov, za katere je dober razlog za razgrajanje tako veselje ob zmagah kot razočaranje ob porazih. Prav zato je mnenje naših ljudi o nogometnem prvenstvu tako zelo različno, vsi pa so enakega mnenja o huliganih, ki s športom nimajo nič skupnega, čeprav so najbolj zvesti spremljevalci predvsem na nogometnih tekmah.
BOŽIDAR KUMP, prometno transportni odpravnik iz Uršnih sel: “Pravi navijači spodbujajo ekipo k boljši igri, mednje pa prav gotovo ne sodijo huligani, ki razbijajo in razgrajajo in s tem delajo sramoto tudi državi, iz katere prihajajo. Vse ekipe, ki so prišle na svetovno nogometno prvenstvo, so se morale za to zelo potruditi, zato zaslužijo tudi najboljše navijače.”
MINKA KOČEVAR, učiteljica iz Dragomlje vasi: “Svetovno nogometno prvenstvo je gotovo dogodek, ki ne bo šel mimo mene. To seveda ne pomeni, da si ogledam vsako tekmo, sledim pa, kaj se dogaja. Malce sem razočarana nad Španci, in čeprav najljubšega moštva nimam, rada gledam Brazilce in Italijane. Nogomet pa mi je blizu tudi zato, ker je moj mož nogometaš domače ekipe.”
SONJA KRIŽAN, računovodska tehnica iz Semiča: “Vidim, daje nogomet mnoge tako prevzel, da večino prostega časa preživijo pred televizorji. Šport me sicer zanima, sama pa si ogledam le kakšno tekmo. Negativno sem presenečena nad obnašanjem nekaterih navijačev, ki povzročajo prave izgrede in so preveč arogantni. Pregovor Zdrav duh v zdravem telesu torej le ne drži vedno.”
FRANC CETIN, gasilec v PGE Krško: “Mislim, da v nekaterih državah že vnaprej vzgajajo divjaške navijače. Države izrabijo nogomet, da tam sprostijo ventile napetosti. Nestrpne navijače pustijo, da se tam izživijo. Vendar je treba publiko vzgajati. Šport imam rad, vendar ne iger z žogo. Nogomet je preveč masovna igra. Dogajanje tam ljudi poneumlja. Tam je množična histerija.”
SONJA POGORELC, ekonomistka iz Ribnice: “Ni prav, da se v nogometnem dogajanju čuti vpliv medsebojnih odnosov med državami. Odzivi na zmago Irana proti Američanom v Iranu in Ameriki ne sodijo v šport. Športno prvenstvo naj bi bilo prireditev, kjer se srečujejo različni narodi, vendar naj bi vse skupaj potekalo v športnem duhu. Zaradi vplivov politike prvenstvo izzveneva zrežirano.”
MILOŠ ŠENČUR, tajnik občine Kočevje: “Kot ljubitelj športa ne moreni razumeti, da se imajo tudi tisti, ki povzročajo izgrede, za ljubitelje športa. Gre za ljudi, ki se drugje in na drug način ne morejo izživeti, zato izkoriščajo šport za izražanje svojih političnih in drugih prepričanj. Šport se izkorišča za dnevno in drugačno politiko v neki državi in med državami, kar pa ni prav.”
GREGOR PINTARIČ, dijak L letnika Srednje gradbene šole v Novem mestu, doma iz Artič: “Meni se zdi divjanje nekaterih navijačev neumno, da ne rečem naravnost - noro. To še posebej velja za zadnje dogodke na svetovnem prvenstvu v nogometu, za angleške in nemške navijače. Verjetno se hočejo taki posamezniki postaviti pred prijatelji(cami), ko se pretepajo celo s policaji!”
JURE MOČIVNIK, maturant 1. celjske gimnazije, doma iz Sevnice: “To, kar počno tako imenovani navijači na SP v Franciji je primitivizem najslabše vrste. Kakšno navijaštvo neki! Mislim, da bi lahko marsikaj od tega, kar se ob športnih prireditvah izrojeva v izbruhe nasilja in najnižjih strasti, žal. pretežno mladih, preprečili, če bi se takih pojavov lotili že doma.”
ANDREJ FRIC, upokojenec iz Dobrniča: “Vrsto let sem hodil na športne prireditve v Ljubljani, tudi na hokejske tekme. Ko sem nekoč nekega mladeniča opozoril naj ne navija tako nešportno, meje s palico močno udaril po roki, da meje minilo obiskovanje takih prireditev. Mislim, da bi morali na vseh javnih, ne le športnih, prireditvah prepovedati točenje alkohola, kot je v Kanadi.”
Sodišče je razveljavilo svoj sklep
LJUBLJANA - Okrožno sodišče v Ljubljani je v ponedeljek, 22. julija, razveljavilo svoj sklep, s katerim je mesec dni prej z začasno odredbo prepovedalo novomeški Krki proizvajati in prodajati enala-pril, ki ga pod imenom Enap prodaja kot zdravilo proti visokemu krvnemu pritisku. Kot smo v našem časopisu podrobno pisali, gre za tožbo največje ameriške multinacionalne farmacevtske firme Merck proti novomeški Krki zaradi domnevne kršitve patenta.
Krka je na sklep ljubljanskega okrožnega sodišča vložila ugovor in v njem sodišču očitala nezakonitost. Krka je sodišče tudi opozorila, da bi moralo ob začasni odredbi določiti tudi varščino za njeno zaščito in povrnitev škode, ki bi jo ukrepi iz začasne odredbe povzročili, če bi se v sodnem postopku izkazalo, da Krka ni kršila Merckove patentne zaščite; Krka je predlagala varščino v višini 124 milijonov dolarjev. Merc pa Krko v patentnem sporu toži za 118 milijonov dolarjev. Vsekakor je za laično razmišljanje zelo čudno dejstvo, da sodišče najprej sprejme odredbo, s katero Krki prepoveduje proizvodnjo in prodajo zdramila, potem pa isto sodišče in ista sodnica svoj sklep razveljata.
Kakor koli že, Krki je bila s tem že povzročena škoda. Ameriški Merck je takoj po sprejemu začasne odredbe obvestil zdravstvena ministrstva držav, v katerih Krka najbolje prodaja Enap, o prepovedi proizvodnje in prodaje enala-prila pa je prvi svetovni farmacevtski časopis Pharmaceu-tical World News poročal prej, preden je Krka dobila to odredbo. V Sloveniji so se vztrajno širile govorice, da je Krka izgubila patentni spor, kar da jo bo stalo 118 milijonov dolarjev. Vrednost Krkinih delnic je začela naglo padati, kasneje je njihova vrednost spet začela naraščati, a še do danes ni na prejšnji ravni.
A. B.
ZE CEZ TRI LETA V EVROPSKI UNIJI?
SOCERB - Na tem gradu na Primorskem je sedmoletnico državnosti počastila LDS. Ta največja vladna stranka prireja shod svojih članov in simpatizerjev vsako leto v drugem kraju. Lani so bili v Kostanjevici v krški občini. Letos je uvodoma goste pozdravil koprski podžupan. Besedo je za njim povzel predsednik stranke in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Na množico se je kot velikokrat doslej obrnil na izust, brez lista papirja. Dobrodušno je opisal prehojenih sedem let, ki nam jih zavidajo marsikje v tujini. To smo dosegli v miru, saj smo prav zato lahko iskan kažipot za preostale dele bivše Jugoslavije na jugu. Priznal je, da z marsičim nismo zadovoljni, vendar ni ovir, da zastojev ne bi premagali. Zagotovil je, da bo Slovenija že čez tri leta med stalnimi članicami Evropske unije. Nadaljeval se je neformalen kulturni spored v katerem sta sodelovali koprska folklorna skupina Mandrač in tamburaška skupina iz belokranjskega Dragatuša.
ALFRED ŽELEZNIK
Politično usklajeno nad odlagališča!
Na okrogli mizi Zelenih Kočevja - O divjih odlagališč gost tudi Miha Jazbinšek
KOČEVJE - Po vzoru pred nedavnim organizirane okrogle mize o divjih odlagališčih odpadkov, ki sojo pripravili kočevski gozdarji in je zadevala onesnaževanje gozdov, so Zeleni Kočevja prejšnji torek pripravili razširjeno pod naslovom “Živimo med smetmi, ali nam je vseeno?” Razgovor, ki mu je prisostvoval tudi predsednik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek, so sklenili s sprejemom štirih sklepov.
Udeleženci razgovora so ugotovili, da seje reševanja problema divjih odlagališč potrebno
PRIPRAVE ZA OBISK TABORIŠČA NA RABU
Med žrtvami fašizma, ki jih je terjalo italijansko koncentracijsko taborišče Kampor na Rabu, je bilo največ Dolenjcev, Belokranjcev in Notranjčev. Ob 55. obletnici osvoboditve taborišča bodo 12. in 13. septembra na Rabu spominske slovesnosti, na katere vabi Zveza borcev vse internirance in zapornike iz italijanskih taborišč. Prijave sprejema Območni odbor ZB NOV Novo mesto osebno, pisno ali na telefon 325-111 najpozneje do 25. julija 1998. Tam dobite tudi vse potrebne informacije. Predvideni stroški obiska na Rabu, kamor bodo odpotovali 12.9. ob 6. uri z novomeške avtobusne postaje, znašajo 9.200 SIT.
Na letnem srečanju vodstev ZZB Slovenije in ZPB Hr-vatske so se 26.3.1998 v Brežicah med drugim dogovorili, da bodo za taborišče Kampor ustanovili mednarodni odbor, v katerem bodo poleg Hrvatov in Židov tudi Slovenci. Sprejeli so pobudo, da bo na osrednji proslavi na Rabu nastopil tudi partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta.
Komisija za internirance, politične zapornike in druge žrtve nacifašizma
lotiti organizirano na vseh ravneh. Tako bi morala država čim-prej pripraviti nacionalni program varovanja okolja in izdelati strategijo ravnanja z odpadki, ministrstvo za okolje in prostor ter vlada pa bi tudi že morala končno pripraviti in sprejeti učinkovite podzakonske akte, ki glede na zakon o varstvu okolja zamujajo že za več let. Svoje bi morali storiti tudi občinski sveti, inšpektorji pa bi morali dosledno kaznovati onesnaževalce, kar je natančno predpisano v 100. členu zakona o varstvu okolja, čeprav, kot je opozoril inšpektor za okolje in prostor Darij Kljun, inšpekcije že od januarja 1995 nimajo več nadzora nad občinskimi predpisi in
odloki razen nad odlokom,®1 zadeva zavarovanje pitne vode “Javne službe, ki jih nadzira jo občinski sveti in inšpekciji niso dovolj kontrolirane. Da * prišlo do dobrega delovanja !® služb, bi bilo potrebno politični uskladiti delovanje oDČinsk1*1 svetov,” je menil Miha JazbiD' šek. Po njegovem bi moral* kočevska občina skupaj s K® munalo pripraviti sanacij8*1 program čiščenja divjih odlag* lišč, čeprav, kot je poudaril* direktorica Komunale Berna*’ da Poje, divja odlagališča n*81* zajeta v osnovno dejavnost: Kj munale. Zato bi moral občin8* svet sprejeti, naj sanacijo vod Komunala preko svoje redne dejavnosti, pomagala pa b**! lahko z delavci preko javnih d® Te pa bi lahko, kot je poved2® predstavnica kočevskega urad' za delo, ob dobro pripravljen® novih programih Komun2® tudi dobila.
M. LESKOVŠEK-SVE#
SAMA VZGOJA NI DOVOLJ - “Če ni organiziranega sistema zbirat odpadkov, je zastonj vzgajati ljudi, kako naj ravnajo z odpadki, "je mtj Jazbinšek in poudaril, da je vzgoja sicer pomembna, da pa ne more mestiti nečesa, česar ni. (Foto: M. L.-S.)
Melamin zdaj pospešeno investira
____________________________________________ ___^
V Melaminu letos zaključujejo prvo fazo avtomatizacije obrata Smolarne II
KOČEVJE - V kemični tovarni Melamim v Kočevju bodo letos zaključili s prvo fazo avtomatizacije obrata Smolarne II, ki prinaša številne prednosti, vendar pa postavlja tudi nove zahteve.
”V razvitih zahodnih državah se tehnologija v kemijski industriji popolnoma spremeni že v 3-5 letih,” pravi direktor Melamina Marjan Kozinc. Začeli so pred tremi leti, ko so za inve-
daljevali v letu 1996 s 4,2 odstotki in lani s 6,3, letos pa se bo znesek za investicije približal 10 odstotkom bruto prihodka podjetja. Tako kot so že lani namenili kar 67 odstotkov celotnega zneska Melaminovih investicij za avtomatizacijo obrata Smolarne II, pa ga bodo dobršen del namenili tudi letos. Z avtomatizacijo proizvodnih linij R1 in R2 bodo namreč zaključili šele prvo fazo že pred tremi leti začete avtomatizacije celotnega obrata.
Vrednost investicije samo v tej prvi fazi znaša 134 milijonov
tolarjev, prinaša pa, kot f®2', Kozinc, številne prednosti,2 nazadnje ekološke.
“Vendar visoka tehmolog1) postavlja pred nas tudi n**v zahteve,” pravi Kozinc. A^j matizacija namreč zahteva v*sJ raven vzdrževanja naprav* stalno izobraževanje proizv** nih delavcev na kemijske*2 strojnem in računalniškem p°“. ročju. Ob širitvi proizvodnje zaposlovanju novih delavk, bodo zato v Melaminu zahtev2" najmanj srednjo strokovno d . brazbo kemijske, strojne 2 računalniške oziroma elektr** ske smeri.
M. LESKOVŠEK-SVE^
Marjan Kozinc
sticije namenili 2,5 odstotka celotnega prihodka podjetja, na-
SPOMNIL1 SO SE JERNEJA MOLANA - Pretekli petek je posebna občinska delegacija v prisotnosti zbranih pripadnikov slovenske vojske, policije, občinske in državne uprave ter vščanov Rigonc položila venec na spomenik, ki mimoidočega nemo spominja na na tragični dogodek pred sedmimi leti, ko je v boju za samostojno Slovenijo na tistem kraju izgubil življenje pripadnik takratne teritorialne obrambe Jernej Molan. Polaganja venca so se udeležili tudi najožji svojci padlega Jerneja. (Foto: E. Sečen)
	
Mariborsko pismo
Od protitočne obrambe ostalo samo zvonjenje
Kmetom ostala le jeza
MARIBOR - Prebivalci Maribora in drugih krajev na Štajerskem se v teh vročih poletnih dneh najbolj bojijo toče. Letos namreč toča na Štajerskem klesti kot za stavo. V juniju skoraj ni minil dan, da iz kakšnega kraja ne bi poročali o njej. Lansko leto je toča v Sloveniji povzročila za 4 milijarde tolarjev škode, letos pa je že sedaj mogoče z gotovostjo trditi, da bo škoda še večja.
Štajerci pa se zaradi pogos'tih neviht s točo ne jezijo samo na vremenske razmere, temveč tudi na vlado, ki je ukinila organizirano obrambo pred točo, ki je po mnenju ljudi še pred dobrim desetletjem skoraj brezhibno delovala. Potem so ukinili radarsko postajo v Žikarcah, kmalu zatem pa so obrambo
pred točo ukinili, češ da j2 neučinkovita. Na Štajerskem h* težko našli kmeta, ki bi se str*" njal s to tezo, saj ga izkušnj2 učijo ravno obratno: dokler j2 deloval sistem obrambe pre** točo, je toča na Štajerske**1 klestila enkrat ali dvakrat v sC' zoni, zadnja leta pa toča spre*1*' lja praktično vsako poletno nevihto. Številni Mariborča**! so prepričani, da se v Ljublj2*11 z obrambo pred točo ne ukv*1*' jajo veliko zlasti zaradi tega, k2f toča centralni del Slovenij2 ogroža znatno manj kot sever**' vzhodno Slovenijo.
Posebej pa naši politiki km2*2 razburjajo z izjavami, da bis2 morali pred škodo, ki jo povzr**' ča toča, zavarovati pri zavaro' valnicah. Pameten slovensk kmet namreč ve, da škode, ki 1‘ slovenskemu kmetijstvu in s te*** tudi nacionalnemu gospodarsb'*' povzroča toča, ne morejo pop*2 vili skromne premije, kijih pr*22 deti dobijo od zavarovalni**2’ “Škoda, ki jo Sloveniji povzr**22 toča, ne bo nič manjša, čc bo®* po toči dajali denar iz leveg2 desni žep. To nam ne more P°'r_ niti na stotine ton koruze, p82** ee, sajda, zelenjave in drug* kmetijskih pridelkov, kijihvsflk^ poletje uniči toča,” pravijo **
TOMAŽ KSEI>
Novomeška kronika
, PES - Eno najlepših novome-*kih sprehajališč, ob Krki od indijskega mosta za Loko do “tšljina, je zadnje čase slabo ob-Neno. Pa ne, da se ljudje ne bi ,eč hoteli tam sprehajati, ampak 56 ne upajo. To lepo sprehajalno PM je očitno vzel samo za svojo 'nstnik popadljivega nemškega 0včarja, ki se divje zapoletava v ®*rne sprehajalce, ljudi, ki delalo na vrtovih pod Bregom, in na-Poda celo dojenčke v vozičkih. Na opozorila ljudi pa se arogantni •nstnik odziva z jezo in nadira-alem, ko pa je njegova žena po-Mljivega psa hotela privezati, ji ®ož tega ni dovolil. Naj bi vsaj otaga lastnika dali na vrvico... OLIMP!ADA - Član novome-sllega občinskega sveta, ki ima za sveto dolžnost, da se oglasi ob vsaki točki dnevnega reda, pa stvari kaj ve ali nič (kar je Oojpogosteje), je v razpravi o pro-sovi 100-letnice rojstva olimpio-Leona Štuklja izrazil svojo tesno zaskrbljenost za finančno ?s°do tega podjetja. Ko je slišal, bo na stroške Mednarodnega olimpijskega komiteja za to pri-bfnost v Novo mesto prišlo več nntpijskih zmagovalcev in da ®0ra tudi mesto pridati svoj ?e*ež, se je možaku kar skravž-la'°, misleč, da v Novem mestu njegovim hrbtom pripravljajo 'Olimpijske igre. Poznavalec je ^ resno opozoril, da so imele .° sedaj še vse olimpijske igre ?8ubo, kar je samo še ena cvetka 12 njegovega uvelega pušeljca. v LAK - Z uvedbo nočne izmene .Revozu se ni povečalo samo gjfilo izdelanih cliov, ampak 7®' onesnaževanje okolja. Lju-em ostaja očitno samo še ne-®očno nerganje, saj nobene pri-o?be ne zaležejo. Pri nas ga ni, ki 'Zaščitil človeka, zlasti, če je na j8i strani kapital. Tako je pred •bsom moralo spet priti do ene-"a tistih “tihih” izpustov, kajti pakirana ni bila le solata na vr-I 'h v okolici tovarne, ampak se y lak svetil na listih dreves, “Zndijska cesta pa je bila do mo-a kar spolzka. Celo avtomobili, Pakirani na Glavnem trgu, so bili
j , j?lj enotne barve. Ljudje, ki so I J^ali tako imenovanega ekologa Revoz, pa so v najboljšem pri-?eru zaslišali glas njegove tele-"nske tajnice. Ne vidim, ne sli-®> ne govorim. Samo lakiram!
L't« gospa je rekla, da n '"če javno povedal, s čim so s na otvoritvi nove novo *ške policijske stavbe zaslužit Ko grozno kazen, da so moral kot uro sedeti na peklensk *°čeni soncu. Vsak zase pa ž
tjuhokranjski drobiž
J^LADE glasbenice -
Jade glasbenice iz Žabnice pri C.anju so nekaj lepih dni preži-j e Pri gostoljubni Ani Fabjan z i He prj Dvoru. Taborile so v li t.0r>h, prosti čas pa so preživ-jj le ob igri, izletih, igranju na tun'*0 Ra tucl' °b učenju. Imele so dva javna nastopa, in sicer v Žužemberk in v dvorani na ®ru z domačimi glasbenicami.
[,/aključek leta na
ZEVOLAH - Otroci in starši so pPaj z učiteljicami OŠ Prevole jt'Pravili zanimivo družabno s Zanje, kjer so druženje pričeli v "burnim programom ob dne-a "ržavnosti in zaključkom šol-tjZS«* leta, nadaljevali pa s šport-. srečanjem, kjer so očetje l^niagali mlade nogometaše, jZrke pa so pri odbojki nad-mamice. Ob hrani in pijači vA Poznih večernih urah lepo ključih šolsko leto. ijSFALTIRANJE CEST - Deli! c' CP Novo mesto te dni vne-^sfaltjrajo ceste in poti v Suhi c J'ni. V soboto so preplastili del °d Dvora proti Mačkovcu, , Judinje vasi proti Lipovcu, na v!0 je položen tudi asfalt pred jjo na Dvoru. Stroji pa že čakanj1* cesti Lašče-Lipje, in kot *e> bo na vrsti tudi ta cesta. \JEgnaNJE na LAŠČAH -Ur ? |j*ni Lašč pri Dvoru so lepo L.d'li cerkev sv. Primoža in Fe-DjjPa, na novo so prekrili zvo-
’ Streho in prepleskali notra-jCs* 'n fasado cerkve. V nedeljo
0l|i
10 na Laščah tudi žegnanje.
S. M.
mm i z
NAŠIH O S Č I N MM
20 LET PGD KAMENCE - Prostovoljno gasilsko društvo Kamence iz Novega mesta, ki mu predseduje Anton Kumelj, v teh dneh praznuje dvajsetletnico uspešnega dela. V društvo je včlanjenih 280gasilcev in gasilk, ki se redno usposabljajo za protipožarno zaščito. Štiri gasilske desetine so pod vodstvom poveljnika Milana Barba strokovno usposobljene in pripravljene za gašenje požarov in druge posege na terenu. Največji uspeh kamenških gasilcev do sedaj je bilo deseto mesto z osvojeno zlato medaljo na svetovnem gasilskem prvenstvu v danskem Hemingu. Prejšnjo nedeljo so kamenški gasilci pri gasilnem domu na Dolenjih Kamencah prevzeli novo motorno brizgalno, ki jim jo je predal v uporabo Alojz Muhič, predsednik Gasilske zveze Novo mesto. Na sliki: slovesen krst nove motorne brizgalne. (Foto: B. Avbar)
LEP UVOD V GRAJSKE PRIREDITVE - Glasbena skupina Šukar se je tokrat prvič predstavila v Žužemberku, v gradu, ki počasi spreminja notranjo in zunanjo podobo. Priljubljena skupina Sukar je presenetila številne obiskovalce s ciganskimi melodijami, ki jo kot bogato glasbeno dediščino člani Igor Misdarin, Miha Švent, Nenad Ljubotina, Stefan Uranjek in Nenad Kokovič igrajo že od konca osemdesetih let. Člani skupine Šukar so se na koncu zahvalili sponzorjem, predvsem pa Dolenjskemu listu za pomoč in podporo.
GASILCI V DOLENJI STARI VASI - Gasilsko društvo Dolenja Stara vas pri Šentjerneju je v soboto proslavilo 50 let svojega delovanja. Ob tej priložnosti so odprli prenovljen gasilski dom. (Foto: J. D.)
Nekateri otroci ne poznajo vrtca
V novomeški WO bodo v jeseni na novo sprejeli v varstvo 311 otrok ■ Med letom pa le ob izpraznjenih mestih - Programa za otroke, ki so sicer doma, se udeleži zelo malo otrok
NOVO MESTO - V novomeški Vzgojno-varstveni organizaciji so za varstvo otrok, ki se začne s septembom, prejeli 311 prošenj in vse otroke tudi sprjeli, čeprav vsem staršem niso mogli ugoditi z varstvom na žel-jeni lokaciji. Imajo pa še okrog 35 prošenj za vključitev v varstvo med letom, vendar bodo otroke sprejemali le v primeru izpraznjenih mest. V jeseni bo tako v 14 novomeških vrtcih vključenih okrog 1500 otrok.
Pravnateljica VVO Metoda Turk je povedala, da so lahko vse otroke sprejel le tako, da so v večini oddelkov upoštevali zgornjo mejo normativov, kar pomeni največje možno število otrok, ki ga normativ še dovoljuje. Sicer pa se je število prošenj za vrtčevsko varstvo letos nekoliko povečalo, največ prošenj so starši oddali za vrtec Kekec v Kandiji in Ciciban na Ragovski. Starši veliko povprašujejo tudi po družinskem varstvu oz. po novem po varstvenih družinah. Od septembra bo vrtec imel na voljo 4 takšna varstva.
V vrtec v Žabjaku bo v jeseni vključenih več otrok kot do sedaj, delavke vrtca so namreč šle na teren in pri romskih družinah popisale otroke, ki bodo v jeseni vključeni v vrtec. Sedaj je v vrtcu 20 otrok, v jeseni pa ga bo obiskovalo kar 26 Romčkov. Zanimivo je, da se starostna doba prve vključitve v vrtec zmanjšuje, še pred leti so težko vpisovali male šolarje, v jeseni pa bodo v vrtcu že tudi triletni otroci.
Med letom so sprejeli tudi 140 prošenj za premestitev otroka iz enega vrtca v drugega, več prošenj pa imajo tudi za popoldansko in tedensko izmensko varstvo. V tem šolskem letu so imeli en popoldanski oddelek, v jeseni pa bodo
imeli kar tri. Dobra polovica na novo sprejetih otrok je najmlajših, ostalo so že starejši otroci, ki so bili do sedaj doma. “Še vedno je veliko otrok, ki ne obiskujejo vrtca, pa tudi 80 urnega brezplačnega programa, ki ga plača občina, se jih udeleži zelo malo, kar je za otroke prav gotovo škoda,” pove ravnateljica' Turkova. Letos spomladi se je v ta program vključilo le 8 otrok, čeprav to starše nič ne stane, največ, kar bi morali storiti, je, da bi otroka pripeljali v varstvo.
KNJIŽNICA MIRANA JARCA POLETI
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca je konec junija prešla na poletni delovni čas, ki bo v veljavi do konca avgusta. Oddelek za odrasle je odprt od 8. do 17. ure, študijski oddelek od 7. do 16. ure, oddelek za mladino od 8. do 16. ure, potujoča knjižnica pa ne posluje. Ob sobotah so vsi oddelki zaprti. Krajevni knjižnici v Straži in na Otočcu poslujeta samo ob sobotah od 8. do 12. ure.
VABLJENI NA STOPIŠKE IGRE
STOPIČE - Prostovoljno gasilsko društvo Stopiče priredi v nedeljo, 5. julija, na igrišču tamkajšnje osnovne šole Stopiške igre pod naslovom “Bajke in povesti o Gorjancih”. Igre se bodo začele ob 14. uri in jih bo povezoval Sašo Hribar. Sledila bo veselica z ansamblom Mladi Dolenjci. Na veselici se bosta oglasila tudi Berta in Brajdimir. Gasilci bodo poskrbeli za jedačo, pijačo in bogat srečelov.
OBISK V DRUŠTVU INVALIDOV NOVO MESTO
Prejšnji teden sta prispela na uradni in delovni obisk v Društvo invalidov Novo mesto predsednik in sekretarka Zveze delovnih invalidov Slovenije Marjan Kroflič in Tanja Hočevar. Gosta so sprejeli predsednica društva Marija Brulc, tajnik društva Zvone Tkalec in prvivčastni član društva Ljubo Žagar. Gosta sta se zanimala, kako poteka administrativno poslovanje v tako številnem društvu, kako se rešujejo tekoči problemi in kako društvo rešuje zastavljeni socialni program. Izrazila sta željo, da bi tudi naše društvo pripravilo idejni osnutek nove grafične podobe Zveze.
Ob koncu delovnega srečanja sta sogovornika ugotovila, da se vodstvo društva s svojimi organi trudi uresničevati zasnovo programskih del po pravilih statuta društva in Zveze, pohvalila sta tudi amdinistrativni del poslovanja.
M. G.
PRAZNIK OBČINE ŠKOCJAN
ŠKOCJAN - V počastitev praznika občine Škocjan -Knobleharjevega dne potekajo v Škocjanu že od 15. junija najrazličnejše prireditve. V petek, 3. julija, bo ob 20. uri v škocjanski cerkvi 1. Knobleharjeva akademija v počastitev spomina dr. Ignacija Knobleharja z orgelskim koncertom akademske organistke Barbare Pibernik, Osrednja proslava pa bo v sbboto, 4. julija, ob 17. uri na prireditvenem prostoru red gasilskim domom v kocjanu. Iger bodo podelili občinska priznanja in nagrade. Ob tej priložnosti bodo gasilci prevzeli novo specialno gasilsko vozilo.
V poldnevne programe vključujejo tudi begunske otroke: lani jih je bilo v to varstvo vključenih 7, letos pa zaradi odhajanja beguncev na svoje domove le še 2. V novomeških vrtcih so v varstvu tudi otroci iz sosednjih občin, v maju jih je bilo kar 61. Za zdaj v varstvo sprejemajo tudi te otroke, čeprav imajo prednost domači otroci. V vrtcu se želijo prilagoditi staršem, zato so jim ponudili različne programe, vendar je bilo še vedno najbolj sprejeto standardno dnevno varstvo (od 8 do 9 ur), potem poldnevno (od 4 do 6 ur) in tedensko izmensko. Vrtca s podaljšanim delovnim časom, pa glasbeno in športno usmerjenega programa kot tudi varstva na domu pa starši niso sprejeli, čeprav so prej nekateri povpraševali
POtem'	J.DORNIŽ
DRUGI POLETNI UNESCO TABOR SLOVENSKIH GIMNAZIJCEV
Po lanskoletnih izkušnjah pri delu v UNESCO-vi ASP mreži je Gimnazija Novo mesto letos prevzela pobudo in organizirala drugi UNESCOV tabor, ki poteka od 29.6. do 4.7.1998 v prostorih Srednje kmetijske šole na Trški Gori. Na taboru dijaki šestih slovenskih gimnazij (Ravne, Celje, Ljubljana, Škofja Loka, Nova Gorica, Novo mesto) pridobivajo nova znanja in informacije v umetnostno-zgodo-vinski, etnološki, arheološki, geološki in astronomski delavnici, ki potekajo pod vodstvom strokovnjakov iz Novega mesta in okolice. Zaključki bodo predstavljeni v biltenu, ki bo poslan tudi na vrhovni sedež UNESCA v Pariz. UNES-CO-va mreža ASP pridruženih srednjih šol je bila v Sloveniji ustanovljena lansko poletje in je del svetovne mreže, ki povezuje srednje šole po svetu pod istimi smernicami, ki so skrb za naravno in kulturno dediščino, skrb za boj proti nacizmu, semitizmu in rasni nestrpnosti in boj za boljši jutri. S taborom želi novomeška Gimnazija čim bolj produktivno prispevati svoj del k tej vsesvetovni organizaciji.
MAJA POTOČNIK
NAJLEPŠE JE PRAV OB KRKI
ŽUŽEMBERK - Člani, gojenci Zavoda ter invalidno mladino iz Kamnika, so za letni tabor, ki ga pripravljajo tokrat že šestič, izbrali prav loko v Žužemberku. Nataša Martinjak je povedala, da so ta kraj izbrali zaradi dostopnosti pa tudi prijaznih ljudi v tem kraju. Namen tabora je pridobiti čimveč izkušenj za življenje invalidov. Zlasti pa se držijo načela: “Nikoli ne reci ne morem!” V taboru je kar 22 mladih in 5 spremljevalcev. Udejstvujejo se v različnih športnih disciplinah: jahanju, veslanju, lokostrelstvu, se udeležujejo izletov, kulturnih prireditev itd.
Prenovljen dom s sv. Floijanom
50 let gasilskega društva v Dolenji Stari vasi - Letos so prenovili dom od temeljev, pročelja do strehe - Jožica Medle je na steno naslikala sv. Florjana
DOLENJA STARA VAS - Pred 50-timi leti je v Dolenji Stari vasi, ki je znana po tradicionalnem prazniku žegnaju konj na Štefanovo, zaživelo gasilsko društvo. V počastitev tega visokega jubileja in ob dnevu državnosti so v Dolenji Stari vasi minulo soboto pripravili proslavo, na kateri so slovesno predali svojemu namenu prenovljen gasilski dom, ki ga po novem krasi podoba sv. Florjana. Na pročelje doma gaje naslikala domačinka slikarka Jožica Medle, o čemer smo že poročali.
V 80. letih prejšnjega stoletja je Dolenjo Staro vas požar skoraj popolnoma uničil, ko pa je požar v letih po 2. svetovni vojni ponovno uničil nekaj hiš in poslopij, so se vaščani odločili ustanoviti svoje gasilsko društvo. Novembra 1948 so dobili prvo ročno brizgalno, ki jo hranijo še danes, podarili pa so jim jo šentjernejski gasilci. “Odločili so se tudi za gradnjo doma, zemljišče zanj pa je podarila Terezija Tomič,” je povedal predsednik PGD Dolenja Stara vas Franc Frančič. Leta 1955 so nabavili novo motorno gasilsko brizgalno Savica, leta 1974 pa novo motorno brizgalno Rosenbauer,
ki jim še danes dobro služi. Prav pri nabavi te črpalke jim je veliko pomagal njihov rojak Franc Luzar iz Kanade.
Kasneje so kupili še kombi, leta 1980 pa so obnovili gasilski dom. Štiri leta kasneje so razvili svoj gasilski prapor, leta 1986 pa so nabavili novo gasilsko vozilo s pomočjo prostovoljnih prispevkov, krajevne skupnosti in rojaka Janeza Hoste. V zadnjih desetih letih so posvečali pozornost operativnim dejavnostim. Za 50-letni-co so se odločili, da dajo na dom upodobiti zavetnika gasilcev sv. Florjana. Nabavili so tudi precej gasilske opreme in paradne oble-
ke. Seveda jim je to uspelo ob pomoči številnih sponzorjev, občine Šentjernej in botra zdomca Janeza Hoste in prizadevnih članov in vaščanov.
Gasilcem iz Dolenje Stare vasi sta čestitala šentjernejski župan Franc Hudoklin, ki je ob tej priložnosti spregovoril tudi o samostojnosti in dnevu državnosti, in predsednik Gasilske zveze Novo mesto Aloj/. Muhič. Potem so podelili številna priznanja in razglasili rezultate občinskega in sektorskega gasilskega tekmovanja. V soboto so se na tekmovanju v Dolenji Stari vasi najbolje odrezali gasilci naslednjih društev: med mladinci in mladinkami PGD Vrhpolje, med članicami A PGD Mokro Polje, med člani A PGD Vrhpolje in med člani B PGD Maharovec I.
J.	DORNIŽ
TUdi v zlatarstvu ni vse zlato, kar se sveti
Kalin v novih prostorih
ŠENTJERNEJ - Pravih izučenih zlatarjev je na Dolenjskem malo, eden izmed njih je Milan Kalin, ki že 10 let dela v Šentjerneju, na Novomeški 6. Ker mu je tam prostor postal premajhen, je pred kratkim svoje zlatarstvo preselil v nove, večje prostore na Trubarjevo cesto nasproti šent-jernejske kmetijske zadružne enote oz. za slašičarno Košak.
“Za vpis v zlatarsko šolo v Celju me je kot mladega fanta navdušil prijatelj,” pripoveduje Milan. Od takrat je minilo že precej let, Milan pa je temu poklicu ostal zvest vse do danes, v prostem času pa je bil tudi rokometni trener. “Pri izdelovanju nakita zelo trpijo oči in hrbtenica,” pove tudi temne plati zlatarskega poklica. Veliko lepša plat je tista, ko so ljudje nad njegovo mojstrovino navdušeni, da se jim zasvetijo oči.
Sicer pa tudi Milan ve, kaj so boljši in slabši časi. Če so ljudje zaposleni in povrhu še dobro zaslužijo, tudi on več proda, kadar pa ljudje nimajo niti za osnovnejše, se tudi zlato ne prodaja, pa če se še tako sveti. Zato si Milan želi, da bi vsi ljudje imeli službo in da bi si lahko kupili, kar si želijo. “Največ povprašujejo po zlatih verižicah in prstanih, manj pa po srebru,” pove. V novih prostorih je Milan svojo ponudbo dopolnil še z urami, sončnimi očali, bižuterijo, v svoj delovni prostor pa je postavil tudi fotokopirni stroj.
J. D.
Milan Kalin

IZ NAŠIH OBČI N WtM
Florjanov večer
DRAGOMLJA VAS - Ta konec tedna je bilo v Drago-mlji vasi prijetneje kot sicer, za kar gre zasluga predvsem tamkajšnjemu prostovoljnemu gasilskemu društvu (PGD), ki je v soboto, 27. junija, pripravilo tako imenovani Florjanov večer.
Zabavno je bilo že popoldne na srečanju pobratenih gasilskih društev iz Štajerske in Bele krajine: v gasilsko-športnem tekmovanju so se najbolje izkazali mladi gasilci z Grabrovca, sledile so ekipe iz Nove Cerkve, Tehar-jev, Dragomlje vasi, Jugoija in Vojnika. K prijetnemu razpoloženju so poleg tria Pogladič in plesalcev folklorne skupine Tineta Rožanca iz Ljubljane veliko prispevali tudi mladi ljudski godci. Okrog deset se jih je odzvalo povabilu, kot je bilo pričakovati, pa so v roke najraje vzeli harmoniko. Z njimi je poklepetal novomeški kulturni animator Rudi Škof, ki je vodil celotno prireditev, katere ena zanimivejših točk je gotovo bil prikaz zaključka mlatve, kakršna je bila v starih časih, ko ni bilo nobenih strojev.	L M
PODELITEV POKALOV -Vse tekmovalne gasilske ekipe so prejele zaslužena priznanja, prvouvrščenim z Gabrovca pa pokal podeljuje predsednik PGD Dragomlja vas - Jože Žugelj. (Foto: L. M.)
ZVINOM V LJUBLJANO
METLIKA, SEMIČ - Dru-
štvo vinogradnikov Semiča in Metlike je organiziralo prevoz vina v Ljubljano. Gre za posebno štiridnevno popotovanje, ki se je pričelo včeraj, 1. julija, ko so se trije pari konj z vozovi odpravili iz Drašičev preko Metlike, Semiča, Dolenjskih Toplic, po dolini reke Krke, Kočevja, Ribnice, Velikih Lašč, Gro-suplja do Ljubljane. V glavnem mestu jih bo v soboto, 4. julija, sprejela županja Vika Potočnik, na Gradu bodo sodelovali na Viteških igrah. Namerni70 kilometrov dolge poti je predstavitev belokranjskega konjerejskega društva ter njihovega vina tam, kjer ga ne pridelujejo. Popotovanja sta se udeležila tudi semiški in metliški župan Janko Bukovec in Branko Matkovič.
DEKLIŠČINA IN FANTOVŠČINA ZA SEMIŠKO OHCET
ČREŠNJEVEC - V soboto, 4. julija, ob 18. uri TD Semič in kmetija Škof vabita na prireditev De-kliščina in fantovščina poročnih parov za “Semiško ohcet”. Po dobrodošlici kmetije Škof poročnim parom in pozdravu predsednice semi-škega turističnega društva bo sledil zabavni program: preizkus neveste in ženina v hišnih in kmečkih opravilih, kviz, preizkus ljubezni pred usodnim “da” in vasovanje pri dekletu. Povezovalec programa, ki se bo v družbi tria Uni nadaljeval do jutranjih ur, bo Lojze Bojane.
OTVORITEV NOVIH PROSTOROV
METLIKA - Jutri, v petek, 3. julija, bo ob 11. uri v avli TPC Metlika v Kidričevem naselju slovesnost ob otvoritvi novih poslovnih prostorov Davčnega urada Novo mesto, izpostave Metlika.
NAJLEPŠI ČRNOMALJSKI VRT - “Predvsem zadnja leta sem odkrila, da me delo na vrtu pomirja in mi je v veselje, "pravi Dragica. (Foto: L. M.)
Vrt prinaša zadovoljstvo
Dragici Vrščaj prva nagrada za najlepše urejen vrt
ČRNOMELJ - Čeprav je Dragica Vrščaj vedela, da je komisija, ki si je na pobudo tamkajšnjega turističnega društva ob letošnjem jurjevanju ogledovala mesto in iskala najlepše urejene vrtove, balkone in terase, med favorite izbrala tudi njo in njen vrt, je bila vseeno presenečena, ko je na prireditvi v soboto zvečer od voditeljice zaslišala svoje ime kot prvonagrajenke. “Na našem vrtu ne vidim nič tako posebnega, čeprav mi je zelo ljub in mi predvsem zadnja leta nudi veliko zadovoljstva,” je skromno povedala Vrščajeva.
^rt je velik in obdaja stanovanjsko hišo, na kateri tudi ne manjka najrazličnejšega cvetja, zraven pa je gozd, kar deluje še posebej pomirjajoče. Sicer pa je vrt posajen z najrazličnejšim grmičevjem, veliko je iglavcev, vmes pa tudi cvetlične grede. TVava je lepo pristrižena. “To je delo mojih sinov, 13-letnega Iva in 9 - letnega Jureta, ki jo kosita vsak teden. Sicer pa za
vse skrbim sama,” je povedala Vrščajeva, kar je občudovati, saj po smrti svojega moža pred nekaj leti sama vodi podjetje z elektroinstalacijami, v katerem
• Kot prvo nagrado jc poleg cvetličnega aranžmaja prejela bon v vrednosti 15 tisoč tolarjev sponzorja vrtnarstva Črnič iz Gribelj.
je zaposlenih kar deset ljudi.Vrščajeva, ki je po poklicu profesorica zgodovine, a v pedagoškem poklicu že nekaj let ne dela večje povedala tudi, da so že ob gradnji hiše urejali okolico in vrt, saj je ta pomemben del bivalnega prostora. Prvo idejo zasaditve je prispeval arhitekt Boris Lorkovič, kasneje pa so jo dopolnjevali tudi v sodelovanju s črnomaljskim vrtnarstvom Papež. “Lepo se mi zdi, da je vrt po eni strani zaseben, po drugi pa tudi odprt,” je zadovoljna Vrščajeva, ki ima z njim še veliko načrtov.
L. MURN
Pitno vodo v vsako belokranjsko vas
Slovesnost ob 100-letnici napeljave prvega belokranjskega vodovoda - Skupen projekt sedmih ministerstev in vseh treh belokranjskih občin, kjer 13 odstotkov nima zdrave pitne vode
BLATNIK, SEMIČ - Oskrba z vodo Bele krajine je prednostna naloga vseh treh tamkajšnjih občin: Metlike, Črnomlja in Semiča. Trinajst odstotkov prebivalstva je nepreskrbljenega z zdravo pitno vodo, kar je vodilo v skupen regionalni projekt Vodna oskrba Bele krajine. Prav 100 - letnica napeljave prvega belokranjskega vodovoda v soboto, 27. junija, je bila priložnost tudi za predstavitev zbornika Voda v Beli krajini, ki natančneje predstavlja projekt.
Po maši pri razvalinah cerkve sv. Križa na Blatniku je bila ob tamkajšnjem spomeniku spominska slovesnost s številnimi gosti: poleg vseh treh belokranjski županov je prišel minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, državni podsekretar v tem ministrstvu ter vodja Sektorja za podeželje Igor Hrovatič, dr. Dušan Plut, ki je kasneje v semi-škem muzeju predstavil zbornik, in drugi. Semiški župan Ivan Bukovec se je lotil zgodovinskega pregleda gradnje vodovoda ter opozoril predvsem na pomembno delo takratnega semiškega duhovnika, dekana Antona Aleša.
“Regionalni projekt Vodna oskrba Bele krajine pomeni prvi praktični preizkus sodelovanja občin in ministrstev za skupno reševanje problema, kar preskrba s pitno vodo gotovo je. Resna obveznost je, da bi zdrava pitna voda
prišla v vsako belokranjsko vas in naše ministrstvo bo za to storilo vse,” je v nagovoru dejal minister
• V prostorih muzeja v Semiču je 4., 5., 11. in 12. julija od 17. do21. ure na ogled razstava ob stoletnici prvega belokranjskega vodovoda, med tednom pa po dogovoru na tel. št. 67-083.
Smrkolj in zaključil, da upa, da bo država v prihodnje imela več posluha za podobne projekte.
Kot je na nedavni novinarski konferenci povedala Janja Kokolj - Prošek, svetovalka na kmetijskem ministrstvu, razlogi za podprtje tega velikega projekta niso le redko naseljeno obmejno področje, pomanjkanje pitne vode in podobno, pač pa tudi ta, da so belokranjske občine med sabo zelo povezane in dobro sodelujejo. Gre pa seveda tudi za velik
SVEČANOST OB SPOMENIKU NA BLATNIKU - V programu, ki ga je povezovala Sonja Križan, sta sodelovala črnomaljska godba na pihala ter semiški cerkveni moški pevski zbor Sv. Štefan pod vodstvom Agate Adamič. Na sliki je pred mikrofonom minister Smrkolj. (Foto: L. M.)
finančni zalogaj - okrog 4,5 milijarde tolarjev. Projekt, s katerim so začeli leta 1996, bo verjetno končan v sedmih letih. Bela krajina, ki ima sicer vode dovolj, bo tako poskrbela za.kakovost vode ter zamenjala prešibko in dotrajano vodno omrežje.
L. MURN
APLAVZ NI OBVEZEN
Odraz nezaupanja
Vse več je učiteljev, ki mukoma pristanejo na to, da bodo spremljali učence na izletih, ekskurzijah ali da bodo odšli z njimi v šolo v naravi. Razlog je preprost: gre za veliko odgovornost, ki pa je skromno ovrednotena. Za celodnevno ubadanje z otroki v šoli v naravi dobi učitelj terenski dodatek, ki ne doseže niti tisoč tolarjev.
Ko so letos pozimi obtičali učenci, vračajoči se z gledališke predstave v Ljubljani, na poledeneli cesti blizu Trebnjega in so se vrnili v domači kraj dve uri po napovedanem času, je eden od staršev nadrl spremljajoče učitelje z izrazi iz najbolj vulgarnega besednjaka, in to pred udeleženci ekskurzije, se pravi pred učenci. Nič bolje se ni godilo prosvetarjem iz šole, ki je pripravila naravoslovni dan. Proti koncu programa je pričelo deževati in ena od učenk se je vrnila domov premočena, četudi bi se lahko pred deževnimi kapljami zatekla v avtobus, tako kot so to storili drugi. Pa je svojeglavo pešačila, starši pa so, razumljivo, okrivili učitelje.
Vodstva nekaterih šol že dajejo za vsako udeležbo na podobnih akcijah staršem v podpis dovolilnice kot soglasje, da se njihov otrok lahko udeleži načrtovane dejavnosti. To učiteljev ne odvezuje odgovornosti, jim pa daje občutek varnosti, po drugi stran!pa je to odraz nezaupanja, ki bi sicer moralo vladati med učitelji in starši.
TONI GAŠPERIČ
Thid se je le začel obrestovati
Jeseni naj bi začeli v nekdanji vojaški ambulanti na črnomaljskem Majerju urejati nov Varstveno-delovni center - Bivalna skupnost za varovance v prizidku dijaškega doma?
ČRNOMELJ - O tem, daje v utesnjenem črnomaljskem Varstveno-delovnem centru (VDC) nemogoče delati, čivkajo že ptički na veji. Kaže pa, da se tudi tem odraslim motenim osebam, ki delijo v centru, obetajo boljši časi, saj naj bi septembra začeli urejati nov VDC v nekdanji vojaški ambulanti na Majerju.
Z dobrodelnimi prispevki in donatorstvom treh belokranjskih' občin se je doslej za VDC zbralo okrog 8 milijonov tolarjev. Po besedah črnomaljskega župana Andreja Fabjana gotovo ne bi bilo denarja iz republiškega proračuna, če ne bi začeli z zbiralno akcijo v Beli krajini. Vendar so se na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve izmed dveh možnosti, torej VDC z bivalnimi pro
• Iz Črnomlja so letošnjo pomlad poslali po vsej Sloveniji tri tisoč prošenj za dobrodelne prispevke za ureditev novega VDC. Doslej jc bil odziv dober, predvidevajo pa, da bodo na ta način zbrali približno tretjino denarja za naložbo. Kako nujno potreben je nov center, pove že to, da se v premajhnih prostorih stiska 20 ljudi, na sprejem pa jih čaka še 10, tako da bo ob otvoritvi, ki naj bi bila jeseni prihodnje leto, nov VDC takoj poln.
stori ali brez njih, odločili za slednjo. Gradnja bivalnih prostorov bi namreč naložbo podražila za 60 do 70 milijonov tolarjev, na kar pa ministrstvo ni moglo pristati.
Ema Šujica, ravnateljica osnovne šole s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše, v okviru katere dela VDC, je povedala, da je pooblaščena strokovna skupina iz omenjenega ministrstva opravila
tudi strokovni nadzor v črnomaljskem VDC. Pohvalila je dejavnost centra, predvsem sito, termo in tampo tisk, nagrajevanje varovancev ter delo in življenje v centru nasploh. Kar se tiče bivalnega dela v VDC, je skupina svetovala, da bi ga uredili v prizidku dijaškega
doma, kjer je sedaj VDC.
“Čeprav sta v Sloveniji marsikje bivalni del in VDC v eni stavbi, pa se na ministrstvu nad tem ne navdušujejo. Za nas bi bila sprejemljiva bivalna skupnost tudi v sedanjem centru, saj bi proste preuredili z majhnimi stroški, v njih pa bi bilo prostora za šest ljudi,” pravi ravnateljica. Misli o bivalni skupnosti pa ne nameravajo opustiti.
M. BEZEK-JAKŠE
SODEVSKI PODMLADEK - Legendarnim sodevskim tamburašem, ki igrajo skupaj že več kot pol stoletja, se ni bati, da bi, ko bodo njihove roke obnemogle, ostali brez naslednikov. Jože Mihelič (prvi z leve), ki jih vodi, ni šel daleč po podmladek. Pravzaprav ga je v glavnem našel kar v domači hiši. Na tamburice je začel poučevati kar svoje vnuke: štirinajstletnega Anžeta, dvanajstletno Karin, sedemletno Natašo in devetletnega Gašperja, pridružil pa se jim je še Peter Muhvič iz sosednjega Dola (z leve proti desni). Seveda še vedno veselo brenkajo tudi stari tamburaši iz Sodevcev, velikokrat pa mladi in stari zaigrajo skupaj. (Foto: M. B.-J.)
Sprehod po Metliki]
FOLKLORNE SKUPINE I? BRAZILIJE, Portugalske in Armenije, ki so nastopale na mednarodnih poletnih kulturnih prireditvah Pridi zvečer na grad, so prenočevale in zajtrkovale v os;" novni šoli Podzemelj. Človek bi pričakoval, da bodo Brazilci najbolj vročekrvni, pa ni bilo tako. Mladci iz Armenije so se pred nočnim počitkom zravsali zaradi dekleta, pri tem so razbili vrata in straniščno školjko. Prav zanimi?0 bi bilo videti poškodbe na njihovih pesteh in beticah, prava paša za oči pa bi bil najbrž pogled na obraz dekleta, zaradi katerega je zavrela vroča fantovska kn-
NA PARTIZANSKI “FEŠTI”. ki je bila na športnem letališču ( Prilozju, so udeleženci marsikaj izgubili. Med drugim tudi očala, torbico, medalje za hrabrost ter drug drugega. Izgubljene predmete in osebe so iskali s pomočjo napovedovalca, ki je bil preše; nečen, kako hitro so izgubljeni predmeti prišli ponovno v roke lastnikov. Rekordno hitro je bila najdena in vrnjena medalja za hrabrost, kar je po svoje tudi ra; zumljivo. Ne gre se namreč igrat' s človekom, ki si jo je prislužil in jo tudi dobil. Hrabrost v Beli krajini še vedno požene strah v kosti.
POZNA SE, DA JE V FRANCIJI svetovno nogometno prvenstvo, kajti na grajskem dvorišču je videti na poletnih kulturnih pri" | reditvah med gledalci predvse® ženske. Bržkone bo drugače nocoj ob 21. uri, ko bo tam nastopala skupina Grand Ballet de Tahiti, dvaindvajsetčlanski ansambel v katerem ne manjka lepih deklet, katerih prednice so tako očarale slikarja Gauguina.
Črnomaljski drobir
VSEMOGOČNI ROMI? ’ Očitno je vedno bolj tudi na kul' turnih prireditvah mogoče naleteti na vandalizem. Vsaj glede na nedavno jurjevanje je to mogoče reči. Čeprav so organizatorjis posebno varnostno službo poskrbeli za čim boljše zavarovanje prireditve in so po navalu tamkajšnjih Romov pozornost nanje še okrepili, je prišlo do neljubega dogodka z gostujočo italijansko folklorno skupino. Pred klubom Alfa so se Romi lotili plesalk, zanje pa so se seveda zavzeli njihovi soplesalci, zato jo J® eden hudo skupil in menda dob'1 štirinajst šivov. Italijani so pote"1 predčasno odpotovali, kar je še posebej hudo, saj bodo letosv sklopu izmenjave pri njih nastopili dragatuški plesalci. Organizatorji so žalostni, da je prišlo d° tega, upajmo pa, da ne (p)ostab posebnost Črnomlja to. da je tamkajšnjim Romom dovoljen0 vse.
STREHA - Med novosti letošnjega jurjevanja ne spada le nova celostna grafična podoba, temveč tudi baraka s streho za gostince in obiskovalce. Že ka( nekajkrat je bila ravno tri dnijuf" jevanja slabo vreme. Deževje J6 lepi naravni prostor Jurjcvanjske drage spremenil v čisto nekaj drugega. Zatoo so se organizatorji letos odločili, da jih nič n° sme presenetiti. In kot nala* dežja ni bilo, streha pa ni niti najmanj prispevala k estetskemu vl" dezu prireditve.
Semiške tropine
EDINI PRAVI ŽUPAN ; v | soboto je bilo na slovesnosti e 100 - letnici prvega belokrafJ skega vodovoda mogoče izvede j marsikaj zanimivega ne le o zg°^ | dovini vodovoda, pač pa tudi vseh treh belokranjskih županski so prišli na Blatnik. MinisN Smrkolj je namreč preprosto 1 naravnost dejal semiškemu župa nu Ivanu Bukovcu: “Janko, 11 * edini ta pravi župan tukaj; črn" maljski Andrej Fabjan je držav0 poslanec, metliški Branko Ma„ | kovič pa jc član državnega sveta-. Kateri županje bil najbolj prllV'' pa bodo na svoj način pokaza | tudi bližnje lokalne volitve.
GODBA IGRALA - Na otn^ ! njeni slovesnosti seveda ni * i brez kulturnega programa. P°" | selniških pevcev je svoje pr®P6 i vala črnomaljska godba na pjha la. Mladi glasbeniki so stali n vročem soncu in zavidljivo g)e t/ ali ostale, ki so se skrivali med?, jami dreves in uživali senco. NJ bova glasba naj bi bila uvod v Pr reditev, ko pa na prostor za tE | vorce ni bilo nikogar, jim ni prt’ ,j | stalo drugega, kot da so zaig(. še kakšno. Pošteno prepražen' prepoteni so potem le našli sv°J mesto v senci.
m iz Kočevja
nenačelnost zelenih
'ftjnik Zelenih Slovenije je kadi-j *c! Njegovo docela osebno odlo-. I ™ev je obelodanil predsednik jelenih Miha Jazbinšek na okrogli mizi o divjih odlagališčih “dpadkov v Kočevju, kjer je s kjnikovo kadilsko razvado skušal Ponazoriti nedoslednost v zago-rifjanju določenih prepričanj, jukohola pri tem gospod Jaz-“•nšek ni omenjal!
uspehi pa takii - Na
prednji prireditvi ob dnevu drsnosti prejšnjo sredo v Šeško-’'em domu je kočevski župan Jan-0 Veber ob koncu svojega govori vsem zaželel veliko uspeha tudi” v bodoče. Ob stečajih v I jteyilnih podjetij v zadnjih nekaj ■ ritih, ob še vedno veliki brez-*> Poselnosti in dejstvu, da se o po-r 'rebi po izgradnji nove šole, t" wtne dvorane, preselitvi knjiž-0 ; "'ce in podobnem, v Kočevju tudi j P° nekaj letih še vedno bolj ali ii "ritij- samo govori, nihče ne ve, na c takšne uspehe je župan mislil!
a j, nova stara zastava -
Ntievske mažorete so si za svoj "astop na nedavnem državnem Prvenstvu želele izposoditi ko-"evsko zastavo tam, kjer so pričakovale, da bi jo morali imeti. Zal so se uštele. Kočevska občina "\unela niti ene za njihov nastop Primerne zastave! Bili pa so tako Nbeznivi, da so mažoretam »mogočih nabavo nove. Hva-'evredna poteza, ni kaj! - če le ne 61 bila že v izdelavi nov občinski ®rb in zastava!
INFOMEGAHERC MED KOČEVJEM IN REKO
KOČEVJE - Prejšnji teden sta ??čela sodelovati radio Univox Kočevje in HRT-studio Rijeka. Ub vikendih bodo v živo v oddaj i mfomegaherc poslušalce obve-o turističnih in prometnih in-'ormacijah v Sloveniji, Istri, Kvarim in na Jadranu.
ijžbniški zobotrebci
t
Največ, kar se lahko
I tkREDI - Organizacijo lansko-„e'ne prve izseljenske prireditve ječanje v moji deželi’’ v Ribni-Cl ribniška občina ni prepustila Naključju. Vendar pa program, ki j ga pripravili, še zdaleč ni bil ‘ako bogat kot letos. Skupaj s prireditvami, ki že potekajo in bodo ^ vse do nedelje, se bo zvrstilo pr 14 večjih prireditev. Progam '°rej, ki ga bodo ob morebitni UuloČitvi Slovenske izseljenske Rutice po ponovitvi srečanja v 1 bnici še v tretje prihodnje leto le>ežko prekosili!
_ Vsak tolar pride prav
‘ Vitra, Center za uravnotežen azvoj iz Cerknice v okviru svoje-“U programa organizacije pomoči pUluželju pripravlja tudi različne F?zplačne študijske krožke. Med /brni je krožek, ki je namenjen vSem, ki imajo kakršne koli teža-i.e z zaposlitvijo. Vitra jim obilja, da jih bodo v krožku "Učili poskrbeti zase. Slednje pa Jugne biti v Ribnici problem. I mničani so namreč znani po "Ut, da znajo dobro poskrbeti tudi tako, da številke o brez-™selnosti v ribniški občini še daleč ne odražajo dejanskega ‘Unja brezposelnosti v smislu jPtavičenosti prijavljenih do ritavne pomoči!
I G
Osilniški nadev
M Harmonika tomažu -
I!ajmlajši osilniški harmonikar °maž Stimac nastopa na mnogih prireditvah in vedno požanje ve-aplavz. Tomaž pa si je zaželel . ?yo harmoniko, vodstvo občine,
I	Je sklenilo podpirati mlade ta-ente, mu željo izpolnilo. CVSEM SLOVENSKI PRODAM - TUdi prebivalci vasi .Usljjva Loka, Grintovec, Ložec, ^garji, Belca, Žurge in Papeži
°do poslej lahko spremljali sionski TV in radijski program.
50 gospodinjstev je dobilo /"elitske antene, denar za nakup a Prispevali občina in država.
, TRIJE VEN, ENA NOTER -J^tos zaključujejo šolanje v Osil-!C| (razredna stopnja) trije učen-
II	(Zoran, Ivana in Brigita), ki °rio nadaljevali šolanje na raz-.cdrti stopnji v Fari. Vse pa kaže,
Jih bo zamenjala edina prvo-!°|Ka Klavdija Gašparac. Število °lsiev v lepi Kolpski dolini moč-upada.
v Z AVTOM DO KRMIŠČA -vasi Grintovec je urejena gozd-Ia Pot na Loko, da bodo lastniki prišli do svojih gozdov. t.ckateri pa menijo, da bo to ko-‘s‘no tudi za lovce, ki se bodo l^hko kar z avtom pripeljali
MMU
12 MAŠI	1 .	f"*!	1 O 3 Č J	1 M
MM
Delitev premoženja
Več denarja, manj pravic
KOČEVJE - Na ponedeljkovem razgovoru kočevskega župana z župani Dobrepolja, Osilnice in Loškega potoka o zadnjem kočevskem predlogu za razdelitev pre-možnja nekdanje kočevske občine so župani izrazili pripravljenost, da se delitvena bilanca zaključi še v mandatu zdajšnjih občinskih svetov. Kljub temu pa na predlagano izplačilo 18 milijonov tolarjev Dobrepolju, 15 Loškemu Potoku in 11 Osilnici niso pristali, temveč so zahtevali precej več.
Do sedaj je kočevska občina Dobrepolju in Loškemu Potoku plačala po 2,8 milijona tolarjev, Osilnici pa 1,3 milijona.
V zameno za višje poplačilo obveznosti se je Dobrepolje pripravljeno odpovedati upravljalskim pravicam do Komunale in ustanoviteljskim in upravljalskim pravicam pri Hydrovodu, Osilnica se je temu že odpovedala, Loški Potok pa želi, da se mu pripravi izračun poplačila z deležem premoženja Hydrovoda in brez. Kolikšne obveznosti bo to pomenilo za kočevsko občino, še ni znano.
M. L.-S.
ŠKODLJIVI
AMANDMAJI
KOČEVJE - Dan pred nadaljevanjem prejšnji teden prekinjene seje državnega zbora pri obravnavi sprememb in dopolnitev zakona o denacionalizaciji je poslanec in kočevski župan Janko Veber na tiskovni konferenci povedal, da sta predlagana amandmaja SLS in LDS za Kočevsko nesprejemljiva in celo škodljiva. “Oba predvidevata vračanje nadomestnih zemljišč, zavezanec za vračilo pa naj bi bil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je po sedanji zakonodaji povsem samostojen in ni nikomur odgovoren. Ker ima Sklad na Kočevskem v lasti kar tretjino vseh svojih zemljišč v Sloveniji, bi to lahko pomenilo drobljenje kočevske zemlje,” je povedal. Bojazen, da se ob sprejemu amandmajev to tudi utegne zgoditi, je podkrepil s trditvijo, da jim s Škla-dom na Kočevskem do sedaj ni uspelo rešiti še niti enega problema.
M. L.-S.
Najstarejši 96 let
DRAGA - Ivan Šebalj se je rodil 24. junija 1902 v Prezidu. V teh prazničnih dneh smo ga obiskali na domu v Dragi, kjer živi sam s svojimi spomini, saj mu je pred mesecu umrla žena. Ob nedeljah in praznikih ga obišče sin, ki sicer živi v Ljubljani, in mu kaj postori. Sicer .pa rad zaide na obisk k sosedom in se sprehodi do cerkve. Pred dnevi je bil Ivan po 47 letih v toplicah in pravi, da ga še vedno od razgibavanja bolijo vse kosti. Bolečine so posledica internacije na Rabu, kjer je pretrpel kar 14 mesecev, pozneje pa je partizanil in se mu ni godilo kaj bolje. Po vojni je čevljaril, imed celo dva pomočnika, pa so mu nabili take davke, da je vse opustil. Kupil si je konja in delal v gozdu, sicer pa je rad barantal z njimi. Zadnji konj mu je poginil pred kakšpnim mesecem in pravi, da je izgubil velikega prijatelja. Tako preživlja dneve naš Ivan in pravi, da se življenja veseli.	A. K.
PROTI
BENCINSKEMU
SERVISU
RIBNICA - Na današnji 30. redni predpočitniški seji bodo člani ribniškega občinskega sveta obravnavali tudi vlogo krajanov Partizanske in sosednjih ulic v zvezi z načrtovano gradnjo bencinskega servisa s poslovnim objektom ob Partizanski cesti nasproti podjetja Inles, investitorja Urban, d.o.o. Prizadeti krajani so zbrali več kot 40 podpisov in so prepričani, da bencinski servis nikakor ne sodi v njihovo naselje, saj bi povečan hrup motornih vozil in emisija hlapov goriv močno obremenila njihov bivalni in živ(je-pjski prostor.
Kočevje potrebuje blagovno znamko
Po zaslugi domačega društva keramikov Kočevska dobiva unikatne ročno izdelane spominke
KOČEVJE - V društvu keramikov iz Kočevja, ki bo decembra obhajalo tretjo obletnico delovanja, so že kmalu po ustanovitvi začeli z izdelavo drobnih spominkov, po katerih naj bi turisti prepoznavali Kočevsko. Spominke je moč kupiti v TVirističnem biroju v Kočevju, vendar pa, kot pravi predsednica društva Klavdija Križ, njihova prodaja še ni zaživela.
Idejo o izdelovanju spominkov po motivih in značilnostih Kočevske so člani društva uspešno vključili v občinska prizadevanja za razvoj turizma. Občina jim je tako že v prvem letu delovanja kupila plinsko peč, v kateri člani društva na 3-4 mesece skupinsko žgejo svoje izdelke. “Pri izdelavi spominkov smo časovno in finačno vezani predvsem na poletne delavnice, za katere nam občina prispeva denar za vodenje, bivanje pa si plačamo člani sami,”
DESETLETNICA IZHAJANJA ZBIRKE GLASOVI - Na Predmeji je bilo 20. junija srečanje avtorjev knjig, ki izhajajo že 10 let v zbirki Glasovi. Doslej je izšlo 16 knjig (dve pa sta v tisku) te etnološke zbirke, v kateri je zbrano narodno blago predvsem iz obrobij Slovenije in zamejstva, kar velika bele lisa pa je še ostala v srednji Sloveniji. Srečanje so organizirali CZD Kmečki glas, Občina Ajdovščina in Društvo za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine Gora. Srečanja so se poleg sedmih avtorjev knjig in predstavnikov organizatorjev udeležili še urednica zbirke Glasovi dr. Marija Stanonik (četrta z leve) iz Znanstvenega instituta SAZU, pesnik Tone Pavček, predstavnik Ministrstva za kulturo Božidar Premrl. Na Predmeji je bilo to prvo srečanje piscev Glasov zato, ker je avtor prve knjige te zbirke (Javorov Hudič) Franc Černigoj (tretji z leve) doma iz teh krajev, edini predstavnik Dolenjske pa je bil Jože Primc (drugi z desne). Na fotografiji manjka Igor Glasenčnik, avtor 17. knjige, ki še ni izšla, srečanja pa seje udeležil.
DOLENJSKI UŠfl
KOSTEL ZA DAN DRŽAVNOSTI - V počastitev dneva državnosti, 25. junija, so v Kostelu odpli rastavo fotografij živalstva in narave, katerih avtor je Stane Lavrič. Razstava je v prostorih izpostave Nove Ljubljanske banke in bo odprta do konca julija. Na prireditvi, ki jo je pripravilo domače turistično-Športno društvo, so predstavili knjigo Antona Corla “Od Kostela do Bilpe ", ki opisuje turistične zanimivosti tega dela Kostela in prinaša zanimive stare pripovedi. Hkrati so predstavili turistični vodnik zgornje Kolpske doline. Udeležba na prireditvi je bila (tudi za Kočevje) nadpovprečna. Za zaključek so domačinke udeležence pogostile. Na fotografiji: s svečanosti za dan državnosti v Kostelu. (Foto: J. Primc)
Počastili zmago pri Sisku
Prvič koncert v počastitev zmage pred 405 leti
TURJAK - Tlirjačani so svečano proslavili 405. obletnico zmage pri Sisku, ki jo je izvojeval Andrej Turjaški na dan sv. Ahca, 22. junija 1593. Žal te pomembne zmage ni niti v brošuri pomembnih datumov za Slovenijo, ki jo je izdal pred kratkim slovenski Urad za informiranje, zaradi česar je protestiral turjaški kulturni in javni delavec Franc Pečnik.
Letošnje svečanosti so se začele prvič po tej zmagi s koncertom na Ahcu, gori pri Tbrjaku, ki so jo tako skupaj s cerkvijo poimenovali po zmagi pri Sisku. Tudi ta koncert je zamisel predsednika KUD Marij Kogoj Franceta Pečnika. Na njem so sodelovali ženski pevski zbor Rozamunda Kud Marija Kogoja Turjak, moški pevski zbor KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč in vokalna skupina Horjul. Zaključek ubrange koncerta in prvega dne svečanosti pa
je bil v gostilni Muren, pokrovitelj pa Jože Ahec.
Naslednje jutro, 20. junija, je bil pohod k Sv. Ahcu, ki ga je vodil predsednik Turističnega društva Turjak Anton Janežič. Okoli 50 pohodnikov pa si je v štiriurnem pohodu ogledalo zanimivosti turjaške okolice, kot so Gradež, Sloka Gora, Mali Ločnik, Ahac in Bajdinški slapovi. Zaključek pohoda je bil ob lovskem golažu, ki so ga priskrbeli domači lovci, v lovskem domu Turjak. Ob 17. uri so odprli lovsko razstavo, v kulturnem programu pa so nastopili turjaški moški oktet pod vodstvom Štefana Zrnca in dramski igralec Branko Miklavc. Ob 19. uri je bila v turjaški kapeli maša za domovino (organizator podružnica SDS Velike Lašče), ob 20. uri pa so predstavili še lovski krst.
J. PRIMC
Vojka Žerovnik
razširjajo tudi na mlade s kera-mičarskimi delavnicami po vrtcih in šolah, nastajajo unikatni, ročno izdelani spominki. Vendar pa ob sedanjem načinu ponudbe turistom njihova prodaja še ni zaživela. Zato je Križeva prepričana, da nujno potrebujejo svojo blagovno znamko, pod katero bodo lahko še do nedavnega zelo skromno ponudbo spominkov iz Kočevske ponudili turistom.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Klavdija Križ
pravi Križeva. Tako bo izdelavi spominkov namenjana tudi letošnja keramičarska delavnica, ki bo predvidoma še ta mesec v Pod-stenah.
Izdelovalcem spominkov sta Kočevska in Kolpska dolina s svojimi značilnostmi in posebnostmi, kakršni sta denimo medved in kostelski grad, neizčrpen vir navdiha. Tako pod prsti okoli 30 članov društva, ki svoje znanje
Tabor nadarjenih
Otroška Forma viva, ki jo vodi kipar Jakov Brdar, nagrajenec Prešernovega sklada
KOSTEL - Od 20. do 27. junija je bil v Fari raziskovalni tabor nadarjenih otrok iz vse Slovenije, zdaj. pa je prav tam še otroška Forma viva, v kateri so nadarjeni mladi likovniki. Raziskovalni tabor je vodila Vojka Žerovnik, diplomirana sociologinja, ki nam je povedala:
“Na letošnjem taboru je sodelovalo 42 nadarjenih učencev osmega razreda, samih kandidatov za Zoisove štipendije. Delali so v osmih skupinah: novinarski, etnološki, biološki, geografski, zgodovinski, glasbeni, oblikovalni in angleški. Naš cilj je raziskovanje omenjenih področij v tej 'Mavrični dolini’ - tako ime smo ji dali na prvem takem taboru pred dvema letoma - in iskanje možnosti za razvoj mladinskega oziroma otroškega turizma. Za naš projekt kaže precejšnje zanimanje občina Kočevje, ki prispeva za tabor celo več kot Ljubljana, sicer pa tabor finansira Zavod za zaposlovanje, Območna enota Ljubljana.
Zaključek tega srečanja bo 4. julija, ko se bo končala tudi otroška Forma viva, ki jo vodi akademski kipar Jakov Brvar, dobitnik letošnje nagrade Prešernovega sklada. Takrat se bodo mladi umetniki predstavili z razstavo svojih del. To bo že tretja taka razstava po vrsti tu spodaj, v Fari.”
V REKORDNEM ČASU DO VODE
LOŠKI POTOK - V dobrem tednu - približno 18. junija so začeli z vrtanjem prve vrtine v bližini vasi Stari Kot na nadmorski višini 800 m - so na globini 200 m prišli do vode. Tako so se uresničila hidrološka predvidevanja. Dela izvaja samostojna podjetnica Milena Vertovšek z ameriškim strojem, kakršni v celi Evropi delajo samo trije.
Inž. Viljem Vesel, ki vodi oddelek za gospodarstvo, pravi: “Hidrogeološke napovedi so se uresničile. Prihodnji teden pa bo znano, za kakšne količine vode gre in, kar je še važnejše, kakšna je kakovost vode.” Naselji Stari in Novi Kot sta še brez vodovoda. Razumljivo je, da je zlasti zanje uspešnost vrtine izrednega pomena.
A. K.
RAZSTAVA V OSILNICI
OSILNICA - Za petruvo so v kulturni dvorani v Osilnici odprli razstavo del, ki so jih ustvarili udeleženci letošnje likovne kolonije Petra Klepca, Slikarje, med njimi je bila večina žensk (tri celo iz Poljske), je predstavil in ocenil njihova dela Janez Mesessnel, ki je ob zaključku poudaril: “Pokrajina in naselbinski tip v zgornji Kolpski dolini ponujata tako tradicionalnim slikarjem kot sodobnim iskalcem in eksperimentaiistom obilo lepot na eni strani in prav toliko možnosti iskanja različnih novih, drznih likovnih izrazov na drugi.”
ZAMUDA VEČ KOT POL LETA
LITIJA - Proračun, ki bi moral biti po sklepu občinskega sveta sprejet lani novembra ali decembra, še danes ni sprejet. Pred skoraj tremi meseci - 6. aprila - je bil dan osnutek proračuna svetnikom prvič samo na ogled. Točka je bila umaknjena z dnevnega reda, sprejet pa je bil sklep, da se v roku 14 dni pripravi nov osnutek. 28. aprila se je to res zgodilo. Svetniki so imeli nešteto pripomb in predlogov, po vsej verjetnosti pa so naleteli na gluha ušesa.

STO LET GASILSTVA - 12. julija ob 15. uri bo začetek slovesnosti, ki jo ob 100. obletnici ustanovitve pripravlja PGD Hrib, ki je najstarejše in iz katerega so nastala še preostala tri, ki delujejo v KS Loški Potok. Seveda bo to velik praznik za vso OGZ in za krajane, ki soi bili gasilstvu vedno naklonjeni. Zelja društva je bila, da ob tej častitljivi obletnici izda primerno publikacijo, žal pa je prišlo do odkritja nekaterih pomembnih podatkov prav v zadnjih dneh priprav. Točen datum še vedno ni znan, sklepajoč iz odkritih člankov, ki jih je objavljalo takratno časopisje in še posebej Gasilec, pa se je to zgodilo maja ali junija 1898. Na sliki prvi gasilski dom, ki je bil sezidan kmalu po ustanovitvi društva in seveda doživel več prenov. (Foto: A. Košmerl)
IH OBČI N MŠŠ
V ZAGRADCU PRAZNOVALI - Kot mnogokje je tudi KS Zagradec dan državnosti izbrala za svoj krajevni praznik in ga je ta konec tedna obeležila na različne načine. Na novo ustanovljeno športno društvo je izpeljalo nogometni turnir vseh ekip ivanške občine. Vpetek, 26. junija, je na slavnostni seji sveta KS in upravnega odbora prostovoljnega gasilskega društva (PGD) predsednica KS Manja Zaletelj (v sredini) zadovoljna ugotovila, da složno uspešno uresničujejo široko zastavljene cilje: gradnja novega gasilnega doma, mrliške vežice in razširitev pokopališča ter odprtje oddelka vrtca. Skupaj s predsednikom PGD Silvom Perkom sta se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali, saj gre za velike pridobitve kraja, nekaj najzaslužnejšim pa so podelili tudi priznanja: Občini Ivančna Gorica za uspešno sodelovanje ter Janku Rošlju, Igorju Jernejčiču, Heleni Zaletelj, Katji Šuštar, Jožici Ferlin in Nataši Čuček. Pod mentorstvom slednje je zbrane goste razveselila domača folklorna skupina. V soboto so pripravili tradicionalno gasilsko veselico. (Foto: L. Murn)
JANEZ MIKLIČ PRIUUBUEN MED KRAJANI - Tržiškemu župniku Janezu Mikliču, ki je imel zadnjo junijsko nedeljo srebrno mašo, hkrati pa je praznoval Abrahama in zaokrožil 20 let dela in dušnega pastirstva v krmeljski in tržiški krajevni skupnosti, sta se zahvalila za plodno sodelo-vanje tudi predsednika svetov obeh KS Rudi Dobnik in Marjan Jamšek. Miklič je spodbujal uspešno obnovo vseh cerkva v župniji, pokazal pa je zvrhano mero razumevanja tudi pri drugih akcijah v KS, denimo pri gradnji mrliške vežice v Tržišče, ki stoji na cerkveni zemlji. Miklič je med drugim strasten ribič in je pribljubljen tudi pri sevniških ribičih. Na posnetku: trebanjski dekan Janez Petek (prvi z desne) se je v imenu duhovnikov oz. cerkve zahvalil Mikliču (drugi z desne) za njegovo uspešno delo med farani. (Foto: P. P.)
V
Cez mesec dni začasno skladiščenje
Stara deponija na Stehanu odprta do konca meseca, s 1. avgustom pa je JKP Grosuplje pripravilo začasno lokacijo odlaganja odpadkov v Spaji dolini - Določeni pogoji odškodnine
IVANČNA GORICA - Medobčinska deponija komunalnih odpadkov na Stehanu je po neljubem zapletu s krajani vasi Spodnje Blato, Gati-na, Praproče in Spodnje Duplice, ki so smetišče zaradi neizpolnjevanja obljub bivše grosupeljske občine maja-začasno zaprli, in po kasnejšem dogovoru z njimi odprta le do konca tega meseca. S 1. avgustom pa občine Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica ostajajo brez odlagalnega polja, in ker nova deponija v Špaji dolini še ne bo pripravljena, je JKP Grosuplje pridobilo zasnovo začasnega skladiščenja odpadkov v Špaji dolini, ki naj bi zadostovalo za približno leto dni.
V tem času naj bi bila zgrajena nova deponija, ki bo zadostovala za obdobje 25 let. Direktor JKP Janez Skarlovnik je pojasnil, da ni bojazni, da ne bi bile za začasno skladiščenje izpolnjene vse okoljevarstvene zahteve, to je tesnje-nje dna, zajem izcednih vod in odvoz na čistilno napravo v Grosuplje. Po preložitvi odpadkov bo začasno polje, katerega ureditev bo veljala približno 20 milijonov tolarjev, razgrajeno. Ivanški svetniki so na zadnji seji sprejeli sklep o pogojih izgradnje in odškodninah za razvrednotenje okolja in nevarnosti na lokaciji nove komu-
nalne deponije v Špaji dolini. Občine so se zavezale, da bodo za izvedbo programov izgradnje lokalne infrastrukture za vsako leto odlaganja izplačale odškodnino: KS Grosuplje v višini dobrega miilijona tolarjev, KS Žalna nekaj več kot 750 tisoč tolarjev in
KS Višnja Gora tri milijone dvesto tolarjev.
Občine bodo tudi pred stalnim delovanjem deponije obnovile cesto R - 331 na odseku Peščenik - odcep Spodnje Brezovo. Ivanška občina se je zavezala, da bo v KS Višnja Gora obnovila lokalno cesto “Cesto na Polževo”, ažurirala že izdelano dokumentacijo javne kanalizacije za Višnjo Goro ter pridobila gradbeno dovoljenje, izdelala zazidalni načrt za del predlaganega zazidalnega območja v Višnji Gori, uredila pomank-ljivosti in izplačala odškodnino za odvzeta zemljišča za Tomšič -Ciglarjevo cesto. L. MURN
PREVERJANJE
19. REVIJA GASILSKIH GODB SLOVENIJE - Zvoki sedmih pihalnih orkestrov so preteklo soboto v vročem popoldnevu izzveneli v ubranem skupnem nastopu, potem ko se je vsaka godba na 19. srečanju gasilskih pihalnih orkestrov Slovenije na sevniškem Glavnem trgu predstavila s krajšim koncertnim sporedom. Domačini so toplo pozdravili godbenike iz Domagovičev in Kostajnice iz sosednje Hrvaške, godbo iz Loč, Vuzenice, orkester mestne občine Novo mesto, godbenike s Spodnje Polskave, pobratene s sevniško godbo (na posnetku ob prihodu), letošnjim jubilantom. Godbenike je v imenu organizatorja najprej v imenu organizatorja srečanja - PGD Sevnica pozdravil predsednik Tone Koren in se zahvalil vsem sponzorjem, nato sta jim spregovorila še sevniški župan Jože Peternel in v imenu GZS Marko Pograjc. (Foto: P. P.)
LITIJA - V soboto so pri osnovni šoli Gradec Ministrstvo za obrambo, Uprava za obrambo Litija in Rdeči križ, Območna enota Litija, organizirali tretje regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči. Udeležilo se gaje 15 ekip, vse so morale oskrbeti ponesrečenca ob potresu in posredovati pri kontaminaciji oziroma zastrupitvi. Rezultati so: Kamnik 2, Kočevje, Ljubljana 1, Domžale, Litija 1, Kamnik 1, Litija 2, Ivančna Gorica, Logatec, Velike Lašče, Medvode, Ljubljana 2, Ribnica itd. Člani litijskega gasilskega društva so prikazali reševanje iz avtomobila ob prometni nesreči z uporabo posebnega orodja in posredovanje ob izlitju nevarnih tekočin.
K.	ŠUŠTERŠIČ
OBISK IZ
HIRSCHAID
IVANČNA GORICA - Od petka do nedelje, od 26. do 28. junija, je Občina Ivančna Gorica gostila okrog 150 gostov iz pobratenega nemškega mesta Hirschaid. Župan Jernej Lampret je skupaj z drugimi iz županstva goste lepo sprejel in zanje so vse tri dni pripravili pester program, v katerem so dobili lepe vtise o Sloveniji in predvsem Dolenjski. Ogledali so si lahko stiški samostan, Jurčičevino, izvir Krke in Krško jamo, Gradišče in druge znamenitosti, ki jih tu ne manjka. Med Nemci je bii posebne pozornosti deležen njihov mladinski pevski zbor (na sliki), ki je s pesmijo polepšal tudi premiero Jurčičevega Sosedovega sina na Muljavi.
KRVODAJALCI NA IZLETU
TREBNJE - Ob 45-letnici krvodajalstva na Slovenskem je Območno združenje Rdečega križa Slovenije (OZ RKS) Trebnje v soboto, 13. junija, pripravilo izlet za vse krvodajalce, ki so v zadnjih desetih letih darovali kri več kot 20-krat. Na izlet po Dolenjski in Beli krajini so tako krenili trije polni avtobusi. V Mali vasi smo si ogledali spominsko sobo Friderika Barage, v Žužemberku smo precej časa namenili ogledu muzeja in nove cerkve, v vasi Jankoviči pri Črnomlju pa smo se ustavili na domačiji Raz-tresnovih. Ob dobro organiziranem pikniku z jedačo z žara in dobro belokranjsko kapljico in ob živi glasbi je čas do večera skoraj prehitro minil. Ob tej priložnosti sta predsednik OZ RKS Dušan Mežnaršič in tajnica OZ RKS Majda Miklič izročila republiško priznanje RKS Francu Petelinu in drugim posameznikom še 17 priznanj OZ RKS Trebnje.
ALFONZ TRATAR
Ob asfaltu niso pozabili na kulturo
Krajevni praznik TVebnjega priložnost za inventuro dosežkov in problemov - Precej novega asfalta, kanalizacije - Pločniki dostopni tudi za invalide na vozičkih
TREBNJE - Trebanjska krajevna skupnost si je izbrala za svoj praznik 25. juny, dan državnosti. Od 18. do 26. junija seje letos v okviru krajevnega praznika zvrstila vrsta predvsem kulturnih dogodkov.
Ob krajevnem prazniku je predsednik sveta krajevne skupnosti Alojz Zupančič med uspehi omenil preplastitev ulic in krajevnih cest, makadamsko ureditev prostora pri gradu ter razširitev parkirnega prostora pri mrliški vežici in zasaditev grmičevja. Samo za preplastitev krajevne ceste v Studenec je šlo 2.353 m2, za preplastitev ceste na Vrhtreb-njem pa 2090 m2 asfalta. Za asfaltiranje krajevnih cest na Vrhtreb-njem so potrebovali še dodatnih 1050 m2, za preplastitev Kresetove ulice pa so porabili še 1188 m2 asfalta.
KS Trebnje je sodelovala tudi pri izgradnji kanalizacije v Starem trgu in pri ureditvi pločnikov prav tam, pri čemer so imeli Trebanjci pred očmi tudi potrebe invalidov
SREČANJE
TREBANJSKIH
UPOKOJENCEV
na vozičkih. Svetu KS je uspelo pridobiti prof. Franca Kresala, da bo pripravil zgodovinski projekt o mestu Trebnje. Sodelovali so pri proslavi ob izgradnji železniške proge Trebnje - Sevnica, in sicer tako, da so zaščitili muzejsko lokomotivo na postaji. Opravili so še več drugih koristnih akcij.
Svet KS sodeluje pri pripravah na gradnjo večnamenskega doma, v katerem bodo dobili prostor godba, glasbena šola in Galerija
TREBNJE - Društvo upokojencev Trebnje vabi svoje člane na tradicionalno srečanje, ki bo prvo julijsko nedeljo, 5. julija, ob 15. uri v prostorih Trima v Tlebnjem.
Ošabnost in sprenevedavost močnih
CELEBRANT SINGERS V TREBNJEM
V luči razprav o t.i. drobnih zagatah življenjskega vsakdana na sevniškem občinskem svetu - Nepotrebno alarmiranje gasilcev in tuleče sirene v Loki - Plaz grozi Vetrniku
SEVNICA - “Odkar je Center za obveščanje, javljanje in alarmiranje v Krškem, smo boštanjski gasilci že večkrat zastonj hiteli na prizorišče domnevnega požara, v enem tednu celo dvakrat. Ko pridrvimo tja, kjer naj bi bil požar, pa nas ljudje, ki kur(jo travo in podobno, sprašujejo, ali nimamo kaj bolj pametnega početi,” seje na zadnji seji sevniškega občinskega sveta hudoval svetnik Alojz Zalašček ml. (SLS) in spomnil na zagato, o kateri imajo podobno mnenje tudi gasilci v sevniškem prostovoljnem gasilskem društvu in gasilski zvezi.
Ločane pa moti neznosen hrup gasilske sirene v središču kraja, zlasti ker ta večkrat tuli zavoljo kakšne okvare tudi 10 minut. Svetnik Franc Strajnar (SKD) iz Loke pri Zidanem Mostu je vprašal, ali ne bi mogel kdo prej izključiti te neznosno tuleče naprave. Pa je dobil odgovor, da to ne gre kar tako, ker gre za daljinsko centralno vodeno alarmiranje... A kaj moremo, takšen način alarmiranja pač po novem ureja zakon, in dokler ta ne bo spremenjen, ne moremo nič, je nemočno skomignil z rameni predsednik
gasilske zveze Sevnice Zvone Košmerl, poklicni tajnik sevniške občine.
Da je življenje skupek drobnih problemov, ki pa kaj iahko postanejo gromozanski, ko se država ali kakšno monopolno podjetje s posegom v okolje ošabno in sprenevedavo postavi nad interes krajanov, kaže primer izgradnje daljnovoda Trbovlje - Brestanica, pri katerem je investitor Eles na cesti proti Vetrniku povzročil zemeljski plaz. Ta ogroža okrog 60 m ceste, ki sojo zgradili krajani, zdaj pa naj bi bili po mnenju gospodov iz Ele-
sa krajani oz. njihova krajevna skupnost Boštanj dolžna zgraditi oporni zid, če še hočejo voziti po tej cesti, Eles naj bi namreč svoje opravil s tem, ko je lastniku zemljišča plačal odškodnino in zgradil daljnovod. Ta je pa menda le nekaj pomembnejšega za Slovenijo kot kaka krajevna cesta! Zdaj prosijo krajani za pomoč sevniško občino...
Morda sije v luči takšne nemoči podeželja, nekaj pa tudi nabiranja točk pred lokalnimi volitvami, razlagati čestitko sevniškega župana Jožeta Peternela na taisti seji občinskega sveta ob dnevu državnosti, češ da se slovenski narod žal še ni naučil državotvornosti in da bi marsikakšne probleme na raznih uradih, tudi ministrstvih v Ljubljani rešili v pol ure, če se bi jih lotevali na način, kot to počno sevniški svetniki.
P. PERC
TREBNJE - V Sloveniji gostuje mednarodni ekumenski ansambel Celebrant Singers. Eden izmed 16 koncertov tega ansambla bo tudi v Trebnjem - nanj vabi Kulturno društvo 'TVebnje - v ponedeljek, 13. julija, ob 20. uri. Za ta koncert v trebanjskem kulturnem domu ni vstopnine!
* Letošnji nagrajenci KS TVebnje so Ciril Metod Pungartnik, France Režun, Jože Kukman, Alojz Pate in Alojz Zupančič. Pri učencih so nagradili še njihovo marljivost v šolskih klopeh in v inven-šolskih dejavnostih, pa tudi njihove mentorje: dobili sojih Mgja Gliha, Polona Kastelic, Neža Rot in Nuša Zakrajšek.
NOVA MAŠA MARJANA LAMOVŠKA V ŠENTRUPERTU
ŠENTRUPERT-Med 26 letošnjim slovenskimi novo-mašniki je tudi 28-letni salezijanec Marjan Lamovšek iz Kostanjevice pri Šentrupertu; v župnijski cerkvi sv. Ruperta bo v nedeljo, 5. julija, ob 10. uri daroval novo mašo. Povprečna starost letošnjih novomašnikov je 29,4 leta, večina izhaja iz delavskih, nekaj pa iz kmečko-delavskih družin.
likovnih samorastnikov. “Idejni projekt je pripravljen in usklajen z željami uporabnikov ter predstavljen nas Ministrstvu za šolstvo. Pripravlja se dokumentacija za glavni projekt in sredstva za to so zagotovljena. Načrti bodo pripravljeni do konca leta,” je povedal Zupančič.
P. P.
PRENOVLJENA TRGOVINA NA BUČKI
BUČKA, SEVNICA - M-Kmeč-ka zadruga Sevnica se je letos odločila za prenovo svojega trgovskega in gostinskega lokala na Bučki. Da bo nakup prijetnejši, požirek pijače v bifeju pa slajši, so se krajani lahko prepričali že prejšnji teden. Naložba v višini 6 milijonov tolarjev v popolnoma novo opremo trgovine in bifeja, pri čemer so zamenjali tudi hladilno opremo, je pomembna tudi za 4 zaposlene, saj bodo poslej lažje ugodili željam Jcupcev oz. gostov.
Krjavljeve iskrice

SOSEDOV SIN MORAL POČAKATI - Točnost je lepa čednost, vsi radi ponavljamo, težje p3 je to uresničevati. Če za koga. potem prav za Nemce velja, da so točni kot ura, pa to ne bo ravno držalo. Ko so Nemci iz pobratenega mesta Hirschaid ta konec tedna preživeli v deželi desetega brata, so si med drugim ogledali tudi premiero Jurčičevega Sosedovega sina. Ta je bila napovedana ob 21. uri, pa seje zavlekla za skoraj tri četrt ure, kajti napovedanih gostov ni in ni bilo. Njihova večerja v gostišču Štorovje . seje zavlekla in obiskovalci letne- ft! ga gledališča so svojo nestrpnost 1< n naj se igra že vendarle začne, kar nekajkrat jasno nakazali s predčasnim ploskanjem. No, jeza je minila, ko so gostje prišli, kajti gledalce so pozdravili, (kako lepše?) kot s pesmijo! Potem pa so lahko zaživeli Jurčičevi junaki
iz Sosedovega sina.
PISEC IN PODPIS - Različni
predlogi in pripombe ivanške l svetniške skupine LDS občinske- 9 mu svetu niso nobena novost in
prav zadnje čase postajajo pog°" sti. Nemalo začudenj pa je p°" *■ vzročilo pismo, ki ga je glede na "■
pisavo na roke zagotovo napisa' Pto, bivši svetnik Franc Godeša (LDS)- tele
2
'nat
z isto pisavo pa je bil podpisan Franjo Rajh. Kako da to ni utegnil Rajh sam, ni jasno. Sicer pa Jf _,u bila dobrodošlice na zadnji seji ^ občinskega sveta deležna nova j. predstavnica LDS dr. Ana Praznik, ki je nadomestila Franca Godešo, ki je pred kratkim odstopil. Menda ji je že po prvi seji jasno, kako da je imel Godeša vsega dovolj.
Jasi
Trebanjske iveri
^ d:
juhe
Ho,
[Ji
Poti
stan
'Ofc
Jim
-Pe
^ed
PURMANI DOBILI KRILA’
Ko je dolgoletni veliki rejec put" manov Vinko Tomažin iz Drage 27 pri Šentrupertu 23. junij3 praznil farmo in nalagal purmane na Jatine tovornjake, je bil nemalo presenečen, saj je eden tovornjakov ostal polprazen. Tomažu1 je brž izračunal, da je neznan0 kam izginilo okrog 400 puran0" ^
kov, starih kakšen mesec in težki« . c
približno kilogram. Da bi pu(" :V| mani izginili kot kafra, čeprav/ poleti na farmi odprta okna, K p bilo nemogoče, zato so vzel1 foi primer v roke kriminalisti. Očim0 okradeni rejec opozarja morebitne kupce purančkov naj bodo p°" zorni na to, ali imajo odščipnje0 kljunček, kajti potlej gre po veliki verjetnosti lahko le za ukra-dene pernate živalce, ki jih na t> način zavarujejo le veliki farmarji, da se ne poškodujejo ob medsebojnem kavsanju.
MOST KOT NOETOVA BAR KA? - Most čez Mirno pri Bistrici obnavljajo že toliko časa, d* zaradi obvoza mimo Pijavic p Hrastovice krajani negoduje)0 ju zaradi močno povečanega pt°'. 1 meta. V Hrastovici je doma tud trebanjski občinski svetnik Iva0 “DJ Vovk (ZLSD), ki dobro pozd3 hp( zagato. Na občinskem svetu/ Im:
m
>
S;
rot
(ovi
s
s
»91 r
»Je

vprašal, zakaj se cestarji ne loti)0 )rj oonove mostu z delom vsaj v dve« lt|
izmenah, namesto da se obnašajo, kot da nimajo kaj početi!
'e;
*ie,
Sevniški paberkTj
&t|;
k
N
»9,
O NOVINARJIH IN AVTO' MOBILIH - Sevniški svetnik >n ^ poslanec državnega zbora Brad t ko Kelemina (SDS) ni bil pr|s° ,, ten na zadnji seji sveta, ker bi v v-gotovo bolj kot njegove kolu? 5 zanimalo, zakaj še ni obljubljen0 Jej, ga pisnega odgovora na njega'), vprašanja, kdo bo plačal puško0 bo občinskega vozila zaradi Pr°J metne nezgode župana in ali j občina res nabavila nov audi. ^ če ga je, iz katerih sredstev. Seu*. J
da ne gre pozabiti, da je Kelern
na eden možnih tekmecev sed "6| njemu županu Jožetu Peternc « na lokalnih volitvah. Očitno P H, ima Kelemina po nedavnem o* rem dopisovanju v Dolenjske« listu precej v želodcu kolega A ^ | freda Železnika, kajti opozoril), to na napačno voden seznam no) to narjev na vabilu za 39. sejo obči s,kega sveta, saj je preveril, 0 Železnik ni akreditiran novih Kmečkega glasa, pač pa le obe®., ni dopisnik. Sekretarka sveta V dija Božič je pojasnila, da dr)*, niso preverjali novinarskih ak> ditacij, in svet je ezopsko/g' tovil, ker “Železnik ni akreditd3, novinar, se ga ne vodi na sezd mu novinarjev.”
PODPORA - Kolektiv krm00, ske osnovne šole, svet staršev starši so, po besdah ravnatelji^ -v Berte Logar, ugotovili, da itd3). (( na šoli pogoje za uvajanje 9-1 ne osnovne šole. Zoper to dto imeli pomislekov niti ravnat*^ drugih šol, mnenja so uskladil* ^ na sestanku s predstavnik0 , Zavoda za šolstvo in šport J°z i, lom Škufco in predstavnikoms skega ministrstva Chwatal°
Kaže, da bo najtežje o tem P' pričati še Občinarje.

S

s
ti
■prški
c novice
Na počitnice v pre-
eKL0ST - Turistične agencije 'toneš izmišljajo vse bolj nenadna potovanja, ki naj bi kup-1(111 njihovih storitev pričarala ^nda takšna doživetja, da jih ti j^odo mogli nikoli pozabiti ali 'too zato vedno znova trkali na Phova vrata. Nedavno smo v ^°pish lahko prebrali celo, da pa potovalna agencija v Zdru-*»ih državah Amerike že zbira Jtočila za turistični izlet na too. Ja, tile Amerikanci so res **aj posebnega, toda tudi mi se ?damo. Še več, celo prekašamo I Neka krška turistična agenci-:'^mreč s pomočjo velikega Jtosparenta, obešenega nad naj-, prometno mestno ulico, “hvetja željne turiste vabi na Ntnice leta 1995. O, torej za et v preteklost, kakršen doslej topel niti Amerikancem! Res zanima, kako bo to uspelo
Otonom.
OBVOZ POSKRBLJE-I „; Preden so se v Krškem od-zapreti pomembno križišče ,, Podmornici”, so strokovnja-‘ Menda dobro proučili vse a&ce možnih preusmeritev ? “Meta in nazadnje voznike, ki *e z Vidma v mestno jedro in r°be, napotili na obvoznico, ki peka ob nuklearki in reki Savi. »ovo potjo ni nič narobe, toda A ki stanujejo v najbolj zahod-četrti Vidma pod Polšco, bi za C* Po obvoznici porabili trikat “časa in bencina kot prej. Zato t..?® znašli in jo raje mahnejo po >ci kar skozi stanovanjsko i(Selje. Ker so njihovo početje ijtolu odkrili tudi ostali meščani,
■ toneš na ozke ulice, kot so Kanova, Trdinova in Lapajnetova i°raj nihče ne upa več stopiti. °'Pešče ni prostora.
),;Red stoletji niso mis-
hV1 Na MIKROFONE - Na ve-1 svečanosti, ki je v nedeljo tekala v kostanjeviški samo-Jtoski cerkvi, se je kar nekaj go-.Mev trudilo navzočim z izbra-besedami povedati čimveč toga o cvičku, a je ozvočenje r® zidovi veličastne zgradbe nji-LVe glasove tako popačilo, da jih ANokdo razumel. Da ni vse v [jMerni tehniki, je prvi pokazal Azularni vikar, msg. pater Mir-Nihter, ki za blagoslov vina in I^M udov evropskega reda vi-i ?ov vina ter ob tem izrečene izbrane besede ni potrebo-j nobenega mikrofona ter tako yHtozal, da se dober glas sliši tudi aeVeto vas.
Jjovo v Brežicah )
vj^ME BI LAHKO VZELI - Dobovčani se nika-morejo sprijazniti s tem, J'b država že tretjič zapored ji^fstila na seznam novih ^čin. Pravijo, da se čutijo (Postavljene in odrinjene, in jAo, da se enako kot država l “iib obnaša tudi (do)sedanja H ‘iSka občina, ki da jim na-čnia premalo denarja. Kar jjtova denar, jim je sedaj goto-j, to žal, da so pred leti iz kra-K topodili Rome, saj bi od letos jjjjihov račun lahko pričeli Jj“lvati rento, tako pa nimajo (j^jganov, ne rente in ne ob-
IjfejO DOBREGA ZVO-3JA - Zaradi vedno pogonih neviht s točo, ki ljudem j, Poljih, sadovnjakih in vino-uničuje plodove njihovega, nekateri kmetovalci že (J10 razmišljajo o skupnem IjP* Proti ledeni nevšečnosti, a'*a elektronsko ali kemično j, Pfnobo proti toči ni denar-Ičtoket pa si zaradi bližine V^e ne uPaJ0 uporabljati, ^.^iŠIjajo o tem, da bi za j, Pločen čas zaposlili zvonar-^Nolska izobrazba za to de-(jj° mesto ne bo pomembna, ta11« je, da ne bo zvonil po ampak pred njo. cESELJE IN ŽALOST -i(|j,ekle dni so v Intermarketu, Oem brežiškem trgovskem tu ra, proslavili tretjo obletni-^Pešnega delovanja. Tr-!,]Aa hiša domuje v prostorih Ur a:njega obrata nekdanje w'e Caravan, katero so njeni C.'anji delavci pred šestin-ijtotimi leti zgradili tudi na nižjih plač in drugih ob-iiiu^Povedovanj - za boljši 4|J' Na slavju trgovcev teh >tocev ni bilo videti, saj jim, Ij^ne še danes brezposelnih, tovrsnih obletnic, pa tudi tjtonil jih ni nihče. Podobna L®9 žal čaka tudi delavce l^Portnega podjetja Prevoz, mo v stečaj 26. junija.
MŠŠ I Z N AŠ I H OBČIM MM
Večglasno petje značilno za nas
PETROV SEJEM
BRESTANICA - Tradicionalnega Petrovga sejma, ki ga na Petrovo soboto prirejajo na brestaniškem trgu, se je tudi letos udeležilo veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Pravijo, da je šla prodaja suhe robe ter tekstilnih in drugih izdelkov letos kar dobro, na semenj, med svoje podložnike pa sta se odpravila tudi sama grof in grofica Rajhenburška.
NAJBOLJŠI UCENCI ZASLUŽENO NA MORJE
KRŠKO - Krško Društvo prijateljev mladine se je ob koncu šolskega leta odločilo najboljše šolarje nagraditi z izletom na morje. Tako je petintrideset osnovnošolcev pretek-lli konec tedna pod mentorstvom sekretarke društva in pobudnice akcije Vide Ban in njenih pomočnikov štiri dni spoznavalo skrivnosti slovenskega morja, njegove obale in mest ob njem, manjkalo pa ni niti kopanja, zabavnih iger in vožnje s čisto pravo barčico. Otroci, ki so se v ponedeljek zvečer polni prijetnih vtisov vrnili domov, so bili nad akci-jo navdušeni, zato bi jo veljalo ponoviti tudi prihodnja leta.
LETAKI O NOVEM PROMETNEM ZAKONU ZA TUJCE
LJUBLJANA - V Ministrstvu za notranje zadeve se zavedajo, da je tudi dobra informiranost tujih turistov o varnosti v Sloveniji pogoj za njihovo dobro počutje pri nas. Zato so zanje pripravili posebne letake, ki na kratko predstavljajo bistvene novosti novega zakona o varnosti cestnega prometa, in sicer v italijanskem, nemškem, madžarskem in hrvaškem jeziku. Natisnili so jih 50.000 izvodov. Tbdi letos bodo pripravili prometni koledarček, kjer pa bodo informacije o novem zakonu o varnosti cestnega prometa v angleškem jeziku.
Janez Plestenjak
Krčani na Libni počastili dan državnosti
Govoril prof. Plestenjak
KRŠKO - Povsem drugače kot.v sosednjih Brežicah so dan državnosti počastili v Krškem. V sredo so na Libni priredili osrednjo proslavo, na kateri so v kulturnem programu sodelovali pihalni orkester Videm Krško, moški pevski zbor Svoboda iz Brestanice, recitatorji osnovne šole Jurija Dalmatina ter ljudski pevci krškega društva Roženkravt. Kulturnemu programu je sledila še prava kresna noč s prižiganjem kresa, klenkanjem, prižiganjem kresničk in tekmovanjem vriskačev, vse v izvedbi planinskega društva Videm, za prijetno razpoloženje zares številnih obiskovalcev pa je poskrbel tudi narodnozabavni ansambel.Slavnostni govornik na proslavi je bil letošnji dobitnik Velikega znaka občine Krško, profesor Janez Plestenjak, ki se je z besedami sprehodil po zgodovini slovenskega naroda od prvih kmečkih puntov naprej, spomnil na velikane našega rodu, se dotaknil velikega in stoletja težko pričakovanega dogodka osamosvojitve ter na koncu kritično ošvrknil sedanjo neenotnost tistih, ki mlado državo vodijo.
Z 20. srečanja ljudskih pevcev Slovenije iz Posavja in Dolenjske
SEVNICA - Večglasno ljudsko petje je značilnost Slovencev. Pri Slovencih se takoj zlijejo ljudje z različnimi glasovi v eno samo harmonijo. Kadar pojemo, smo si vsi med seboj dobri, smo zmožni popolne vzajemnosti in harmonije. Ko bi le vsi Slovenci imeli tak posluh za vzajemno harmonijo! Med Slovenci, narodom večglasnega petja, ne bi smelo biti nikogar brez pravega posluha za to večzvočno harmonijo.
pevske skupine iz Zabukovja,
SPREJEM ZA SUPER ODLIČNJAKE - Brežiški župan JožeAvšičje letos že drugič zapored priredil sprejem za tiste učence osnovnih šol v občini, ki so vseh osem razredov končali z odliko ali osvojili najvišja državna priznanja za dosežke na tekmovanjih v znanju oz. obvladovanju glasbenih inštrumentov. Tem so se pridružili še najuspešnejši mladi športniki, dobitniki kolajn na državnih prvenstvih v šolskih športih. Pri slednjih so prevladovali učenci posebnih športnih oddelkov brežiške osnovne šole, “večnih ” odličnjakov pa je bilo letos sedemintrideset. Na sliki: Brežičanka Maša Močnik je iz županovih rok prejela kar dvoje spominskih knjižnih daril, saj je poleg tega, da je bila vseh osem let odlična, letos osvojila še zlato Cankarjevo priznanje. (Foto: E. S.)
Tako je pred poltretjim letom zapisal pokojni akademik, dr. Anton Trstenjak in zaskrbljeno ugotavljal, kakšna škoda je, da sodobna mladina izgublja smisel in veselje do slovenske ljudske pesmi in njenega večglasnega petja ter, žal tudi že na kmečkih gostijah prevladuje trušč popglasbe in neslanih popevk... Če bi imel dr. Trstenjak priložnost, da bi bil preteklo nedeljo v Sevnici na 10. srečanju ljudskih pevcev Slovenije, ki sta ga pripravila sevniška Zveza kulturnih društev pod vodstvom Alberta Felicijan in Odbor za ljudske prireditve z neutrudnim Jožetom Ašičem na čelu, bi bil gotovo boljše volje.
Kajti na jubilejnem druženju ljudskih pevcev se je v parku sevnišega gradu, od koder jih je žal kmalu pregnalo muhasto vreme, zbralo kar 19 skupin in med njimi veliko mladih pevcev. Ko se je po nastopih trebanjskih Ragel, sester Pavlič z Mrzle Planine, pevcev Društva upokojencev Brežic,
DA BODO DRUGI VEDELI
Pri Ivanki Mihelčič, po domače Kolarjevi, z Brezove rebri pri Semiču sem letos v februarju kupila 3 kg težko domačo suho šunko. Naročila sem jo po telefonu, pripeljal pa mi jo je znanec.
Ko sem jo poskusila, sem ugotovila, da ne ustreza kvaliteti, da je prestara, preveč prekajena in zato neužitna. Takoj sem jo po pošti poslala nazaj. Plačal jo je pri prevzemu že moj znanec, zato sem denar po telefonskem razgovoru zahtevala nazaj, trgovka pa mi je zagotovila, da mi denarja ne bo vrnila, in me istočasno preklinjala in delala za krivo. Želim, da bi bralci Dolenjskega lista prebrali mojo zgodbo in da ne bi še kdo doživel enake neprilike.
MARIJA NOVŠAK Ljubljana-Šentvid
RAZSTAVA ILUSTRACIJ REVIJE OTROK IN DRUŽINA
LJUBLJANA - v torek, 2. junija, so se Lea Udovč, Lea Lukšič, Tanja Šušteršič in Sabina Kregar z učiteljico Heleno udeležile otvoritve razstave otroških ilustracij revije Otrok in družina v Ljubljani. Razstavo so odprli v čitalnici mestne knjižnice Otona Župančiča. Za ustvarjalce so pripravili tudi krajši kulturni program, ki ga je glasbeno povezoval kantavtor in pesnik Jani Kovačič. Na natečaj so prejeli preko 100 ilustracij z različnimi literarnimi motivi. Med razstavljenimi ilustracijami so pet najbolj izvirnih in domiselnih tudi nagradili. Z naše šole je bila nagrajena Lea Lukšič, učenka 3.r, z lepo knjižno nagrado. V vitrini pa je bilo razstavljenih 7 našil likovnih del, ki so jih ustvarili Iva Ocvirk, Žiga Anžlovar, Lea Lukšič, Špela Tbrk, Linda Gojkovič, Ana Vučinič in Sabina Kregar.
HELENA MURGEU OŠ Šmihel
Sto zastav domovini Sloveniji
Prva je na predvečer državnega praznika zavihrala pri sv. Vidu nad Čatežem ob Savi
BREŽICE - Za letošnji Dan državnosti lahko rečemo, daje v brežiški občini minil nekako tako neopazno kot nekoč, v prejšnji državi dan borca. Le en prosti dan več in nič drugega. Nobene osrednje proslave, nobene slovesnosti, na kateri bi se zbrale množice (judi in se poveselile, čeprav je bil 25. junga zelo lep, sončen dan.
Edino izjemo so pripravili v vrstah SDS, kjer so na predvečer praznika na priljubljeni razgledni točki pri cerkvici svetega Vida na vrhu Šentviške gore nad Čatežem ob zakurjenem kresu izobesili državno zastavo. HoteU smQ
zapisati, da je šlo za svetlo izjemo, toda ta sicer lepa poteza je bila izvedena nekako preveč sramežljivo in predaleč od oči ostalih občanov, ki o prireditvi niso bili najbolje obveščeni. V mestu pod
Šentviško goro in okolici ni bilo opaziti nobenega lepaka, ki bi ljudi vabil na prireditev. Škoda. “Na Šentvidu sedaj vihra prva zastava iz vseslovenskega projekta Sto zastav domovini Sloveniji. Ta naj bi se odvijal nekaj prihodnjih let, dokler ne bodo na vseh izpostavljenih in dobro vidnih vrhovih in drugih mestih po državi nameščene državne zastave. Cilj projekta je vzbuditi pri ljudeh nacionalni ponos in duha državotvornosti, ki
Fantov iz Šentvida pri Planini in pevk z Razborja ulila močna ploha, so organizatorji in pevci našli gostoljubje in streho v veliki jedilnici sevniške Lisce. Okrnjen program (vsaka skupina je zapela le eno namesto poprej predvidenih dveh pesmi) so nadajevale pevke iz Budne vasi nad Šentjanžem, pevci iz Sromelj, Društvo ljudskih pevcev Roženkravt iz Krškega, pevke iz Rogatca, pevci z Rake, pevke in pevci Društva upokojencev iz Sevnice, pevci iz Boštanja, pevke iz Dobovca pod Kumom, pevci z Velikega Trna
nad Krškim, pevke iz Trobnega Dola nad Laškim, pevci iz Artič, pevke iz Škocjana na Dolenjskem in pevci GD Planina pri Sevnici. Če k tem nastopom prištejemo še uvodnega, citrarke Cvetke Im-perl, in zaključno že tradicionalno Slomškovo ponarodelo pesem “En hribček bom kupil”, za katero je dal pravilno intonacijo bivši član okteta Boštanjski fantje (sedaj Jurij Dalmatin Sevnica), Alojz Fon, ki se mu je pridružilo več sto grl, potem bi smeli sklepati, da bosta imela Jasna Vidakovič, redaktorica “Slovenske zemlje' v pesmi in besedi”, priljubljene oddaje na nacionalnem radiu, in prof. Mirko Ramovš z Glasebnonarodopisnega inštituta ZRC SAZU spet veliko tovrstnega žlahtnega ljudskega blaga.
P. PERC
10. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV SLOVENIJE - Na jubilejni prireditvi je nastopilo največ skupin iz Posavja, med njimi tudi Društvo ljudskih pevcev Roženkravt Krško (Foto: P. P.)
BRIZGALNE IZ PREJŠNJEGA STOLETJA - Blanški gasilci, ki premorejo v sevniški občini najstarejšo še (pogojno) uporabno ročno brizgalno, celo iz leta 1882, so na tekmovanju sedmih ekip preteklo soboto na sevniškem Glavnem trgu dokazali, da častitljiva brizgalna še zdaleč ni zanič, saj so jih prehiteli le Sevničani in si tako priborili nagrado PGD Sevnica - seveda motorno Tomosovo črpalko. Loška brizgalna (na posnetku) je le 3 leta mlajša od blanške in ji je Gasilska zveza Sevnica prisodila za urejenost 2. mesto, kipec gasilca pa podelila PDG Veliki Cirnik. (Foto: P. P.)
je pri večini drugih narodov veliko bolj razvit kot pri nas. Poglejte samo Norvežane, Hrvate in druge. Mi pa se obnašamo, kot da nas je sram naše države, ki smo jo pred sedmimi leti s krvjo plačali,” je o namenu projekta spregovoril predsednik brežiškega občinskega odbora SDS Milko Veršec.
Praznik je torej mimo, praznovanj je bilo malo, sramežljivost, o kateri je govoril Veršec, pa ostaja. Kaže, da pri nas nekateri samostojne Slovenije še vedno niso vzeli zares, sicer bi se odločneje uprli tistim, ki dvomijo o obstoju države, ki je pred dnevi praznovala svoj sedmi rojstni dan.
E. SEČEN
Telovadnica bo!
V Artičah po 21 letih čakanja položili temeljni kamen za novo telovadnico
ARTIČE - Prizadevanja artiških učiteljev in staršev, da bi ob tamkajšnji šoli vendarle zrasla tudi telovadnica, segajo že v davno leto 1977, ko so o primernih prostorih za izvajanje športne vzgoje prvič pričeli resno razmišljati. Vse kaže, da se jim bo enaidvajsetletna želja uresničila še letos, saj so končno pridobili vsa potrebna soglasja, projektna dokumentacija je gotova, v prihodnjih dneh pa morajo izbrati le še izvajalca del. Prvi gradbeni poseg v Artičah izvedli že v petek, ko so ob navzočnosti vladinega svetovalca s področja vlaganja v šolstvo, Nika Žiberta, učiteljskega zbora ter staršev in otrok položili temeljni kamen, ki pa ni bil takšen, kakršnih smo vajeni ob podobnih priložnstih. Malčki iz vrtca so v sveži beton položili svoje skrbno izbrane najljubše kamenčke in tako simbolično pričeli sami sebi graditi telovadnico, ki bo sicer rasla hitreje od njih, a jih bo pričakala pripravljena. “Začetek gradnje telovadnice je za našo šolo zares velik dogodek. Kdaj natanko jo bomo
zares pričeli zidati, bomo izvedeli prihodnji teden, z njo pa bomo rešili več problemov, saj bo v približno 800 kvadratnih.metrov velikem objektu poleg igralne površine dimenzij 18x16 metrov in ostalih potrebnih pritiklin prostora še za eno manjšo učilnico ter zobno ambulanto,” je ob svečanosti povedal ravnatelj artiške osnovne šole Miha Haler. “V Artičah se radi družimo in rekreira-mo, zato bo telovadnica prišla prav tudi za izvenšolske dejavnosti. Ne smemo pozabiti, da je sedanje tukajšnje kulturno društvo nastalo kot sekcija Sokola leta 1931,” je še dodal zadovoljni ravnatelj. Če bo vse po sreči, bo telovadnica vseljiva še pred zimo.
E. S.
TEMELJNI KAMENČKI -Takole so si artiški malčki s polaganjem temeljnih kamenčkov kar sami pričeli graditi telovadnico. (Foto: E. Sečen)
JAMSTVO ZA BOLJŠI KRUH IN PECIVO
Nov servisno-prodajni center
Odprl gaje Franc Golob
ŠENTJERNEJ - Prejšnji teden je družinsko podjetje Golob VKS v Šentjerneju odprlo nov servisno-prodajni center za tovorna vozila in hkrati tudi pooblaščeni servis in prodajo tovornega programa Iveco.
Nova delavnica je velika pridobitev predvsem za podjetje Golob VKS kakor tudi za Av-totehno GVTO. Prisotne je najprej pozdravil direktor firme Golob VKS Franc Goloh, kije hkrati tudi glavni mojster v mehanični delavnici in se že od mladih nog z vsem srcem posveča avtomehaniki. Gotovo je prav njegova zagnanost in posluh za novosti v tehniki veliko pripomogla k temu dogodku. Špregovoril je tudi župan šentjernejske občine Franc Hudoklin, ki je v pozdravnem nagovoru dejal, da so take otvoritve velika pridobitev za kraj in občino.
Na koncu je imel besedo še član uprave Avtotehne, d. d., iz Ljubljane Janez Bajuk, ki je poudaril, da je to velika pridobitev tudi za Avtotehno in za Dolenjsko, saj je to po razpadu novomeškega Pionirja edini tak servisno-prodajni center v tem koncu Slovenije.
M. H.
NA OTVORITVI - Francu Golobu čestita za pridobitev šentjemejski župan Franc Hudoklin. (Foto: M. Hočevar)
Dolenjske pekarne dobile ISO 9001
Prva pekarna v Sloveniji, ki bo prejela mednarodni cerifikat kakovosti
NOVO MESTO - Dolenjske pekarne so prva pekarna v Sloveniji, ki bo prejela certifikat kakovosti ISO 9001. Predstavnik certifikatske firme ISQ iz Ljubljane jim ga bo izročil 10. julija, širše pa bodo proslavili ta pomembni dogodek na slovesnosti ob 50-letnici firme oktobra letos.
PREDSTAVITEV PROJEKTOV ŠTUDENTOV
NOVO MESTO - Novomeški podjetniški center je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto iz Ljubljane v petek organiziral v hotelu v Šmarjeških Toplicah predstavitev skupinskih projektov študentov podiplomskega študija “Svetovalci v podjetništvu”.
V Dolenjskih pekarnah so se za težko in zahtevno pot za pridobitev certifikata ISO 9001 odločili pred dvema letoma. “Izdelali smo tako imenovani poslovnik kakovosti z 20 predpisanimi točkami tega mednarodnega standarda,” je povedal direktor Lojz Muhič. Projekt je vodila inž. Janja Bajt Smrekar, v njem pa so sodelovali ne samo vsi vodilni in vodstveni delavci,'ampak tako rekoč vsi zaposleni v tem 150-članskem kolektivu. “Z upoštevanjem visokih standardov, katerih spoštovanje zahteva certifikat ISO 9001, bomo stalno zagotavljali visoko kakovost naših izdelkov, skrbeli tako
V PEKARNI - Kruh in slaščice iz Dolenjskih pekarn vsak dan jedo tudi v ljubljanskem Kliničnem centru. (Foto: A. B.)
za strogo vhodno in izhodno kontrolo in za najboljši možen potek naše proizvodnje sploh,” pravi Muhič.
Dolenjske pekarne so med slovenskimi pekarnami po velikosti
PODJETNIŠKI CENTER SODELUJE S FAKULTETO
NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani v petek, 26. junija, organiziral predstavitev prve faze podjetniških projektov, kijih izvaja letošnja generacija študentov magistrskega programa podjetništva Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom dr. Miroslava Glasa, znanega slovenskega in svetovnega strokovnjaka za podjetništvo. Izvedba predstavitve je potekala v dvorani hotela Krka Zdravilišča v Šmarjeških Toplicah. Po pozdravnem nagovoru je Jožica Povše, sicer svetovalka v Podjetniškem centru Novo mesto, na kratko predstavila namen, vlogo in aktivnosti samega centra, udeležencem pa je zaželela uspešno nadaljevanje študija. V nadaljevanju so bila kot projekt predstavljena nekatera znana in uspešna slovenska mala podjetja. Posamezne projektne skupine so jih analizirale z vidika dejavnosti, prisotnosti na trgu in perspektivnosti. Poseben pomen so namenili težavam, s katerimi se soočajo (tudi uspešni) v malem gospodarstvu.
Rudarji ne gredo na cesto
Z obnovo rudniških objektov je začela v Kanižarici rasti nova industrij sko-obrtna cona
KANIŽARICA - V zapiralnem programu Rudnika Kanižarica v zapiranju je tudi rekonstrukcija in dograditev stare elektro-strojne delavnice, ki so jo nekdaj potrebovali za rudnik, a je že odslužila.
Hkrati bodo rekonstruirali tudi lesni obrat in žago, ki prav tako ne služita več rudarjenju.
V programu zapiranja, ki ga investira ministrstvo za ekonomske dejavnosti, so predvidena namenska sredstva za te rekonstrukcije.
Po javnem razpisu je bilo za delo izbrano črnomaljsko podjetje Be-grad, ki je začelo z adaptacijo in dograjevanjem v začetku junija, zaključilo pa naj bi ju do konca septembra. Naložba za oba objekta velja 220 milijonov tolarjev, vendar bodo Begradu del plačila poravnali s samskim domom v
KAKO KAZE NA BORZI?
Delnice Vizije dobro začele
Glede na to, da je bilo v torek ponovno zaustavljeno trgovanje z delnicami Krke, ker je sodišče ugodilo pritožbi Krke in tako Krka lahko nadaljuje s proizvodnjo enapa, se je to odrazilo na celotnem trgu. Tečaj Krke se giblje med 30.500 in 31.000 tolarji. Razlog za znižanje obsega trgovanja z Lekovimi delnicami pa pripisujem že izplačani dividendi. Tečaj se giblje okoli 48.000 tolarjev.
Še vedno ni pravega zanimanja za delnice naftnih družb. Tako se Petrolove delnice tržijo po okoli 22.000, medtem ko Istrabenzove težko presegajo ceno 2.700 tolarjev. Nekoliko višje tečaje so dosegle delnice Luke, in sicer preko 2.300 SIT, Radenske preko 2.300 ter Moravskih Toplic preko 1.480 SIT. Relativno visoke cene imajo še vedno delnice Aerodroma, in sicer nad 2.000 SIT.
Pri bančnih delnicah velja izpostaviti delnice Dolenjske ban-
ke, saj seje z njimi povečal promet in zvišal tečaj, iti je že presegel 13.800 SIT. Prav skromen promet sta beležili delnici SKB-ja in Probanke, njun tečaj pa bistveno ni spremenjen.
Na prostem trgu velja izpostaviti delnice Gorenja. Z njimi se trguje še kar živahno, njihov tečaj pa se giblje okoli 1.700 tolarjev. Še vedno ni pravega zanimanja za privatizacijske delnice.
V tem tednu se je začelo trgovanje tudi z delnicami Vizije. Te so na začetku zabeležile relativno visok tečaj glede na ostale privatizacijske sklade, in sicer nekaj nad 350 tolarjev, kar pomeni 35 odst. vrednosti certifikata. To je sicer zelo malo, vendar zaradi presežne ponudbe ni pričakovati v krajšem času bistveno ugodnejših tečajev.
UUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o.
Novo mesto Tel.: (068) 3718-221, 3718-228
Kanižarici, ki je ža rudnik nekoristen, saj rudarji ne stanujejo več v njem.
• Ko je bil 1. januarja 1996 ustanovljen Rudnik Kanižarica v zapiranju, je bilo v njem zaposlenih 178 ljudi. Danes jih je še 49, od tega jih neposredno pri zapiranju v jami dela 22, ostali pa so na površini ali na čakanju. Sicer pa so doslej opravili 60 odst. zapiralnih del, ki potekajo po načrtih in bodo v jami, tako kot so predvidevali, končana do konca decembra prihodnjega leta.
Kot je dejal direktor Rudnika Kanižarica v zapiranju Silvo Gr-dešič, bodo tako pridobili za morebitne nove programe prostore, v katerih naj bi našlo delo 80 do 100 ljudi. “To pomeni, da bi se lahko prezaposlili vsi dela zmožni rudarji, bodisi tisti, ki še delajo pri zapiralnih delih, ali pa so na Zavodu za zaposlovanje. Hkrati to pomeni začetek nove industrij-sko-obrtne cone v Kanižarici, v kateri naj bi v prihodnjih letih zraslo v prvi fazi 25 objektov, v drugi pa prav toliko.
M. BEZEK-JAKŠE
• Program lastniškega preoblikovanja Dolenjskih pekarn še ni zaključen; sedaj so notranji delničarji - teh je 220 - 54-odstotni lastniki, po odkupu zadnjega paketa delnic pa bodo 60-odst.; 30 odst. delnic ima Kmečka družba, 10 odst. pa pokojninski sklad.
na 5. mestu. S pekovskimi in slaščičarskimi izdelki oskrbujejo Dolenjsko, Belo krajino in Posavje, sežejo pa tudi do Ljubljane, kjer je njihov največji stalni kupec Klinični center. V lanskem letu so spekli in prodali 5,5 milijona kilogramov pekovskih in slaščičarskih izdelkov in ustvarili za 1,2 milijarde tolarjev prometa. Obrat imajo tudi v hrvaškem Žakanju ob Kolpi, ki svoje izdelke prodaja v občinah Žakanje, Ozalj in Karlo-vac. Žal zaradi meddržavnih neurejenosti Dolenjske pekarne še ne morejo svojih izdelkov iz Slovenije na Hrvaško tudi izvažati.
Letos v Pekarnah načrtujejo naložbo v vrednosti 50 milijonov tolarjev v hladilno tehniko. Tako bodo lahko zmanjšali nočno delo, še posebej si prizadevajo za ukinitev nočnega dela žensk; sedaj ponoči dela še 16 žensk.
A. B.
DOLENJSKI UST .
Kočevska Reka opozarja na zablode in zmote
Iz pisma predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku
KOČEVSKA REKA - Svet KS Kočevska Reka je pred dnevi predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku poslal pismo, v katerem ga obveščajo, kot navajajo, “o zablodah in zmotah, ki imajo katastrofalne posledice na stanje v krajevni skupnosti”.''Po uradnem odprtju skoraj pol stoletja zaprtega območja v letu 1990 naj bi se namreč, kot ocenjujejo, razmere celo še poslabšale.
Med zablodami, ki se “ponavljajo in jim ni videti konca”, so navedli opustitev kmetijske proizvodnje v podjetju Snežnik. Podjetje je bilo v preteklosti edini nosilec razvoja na njihovem področju, kot delniški družbi s 70-odstotnim lastninskim deležem države pa mu je sedaj, kot menijo krajani, “v interesu le ustvarjanje profita z izkoriščanjem naravnih dobrin in razprodaja premičnin in nepremičnin za blažitev proračunskega primanjkljaja”. Izkoriščanje zaznavajo tudi v delu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ima v lasti 90 odstotkov vseh zemljišč v KS, kot napako pa ocenjujejo tudi ukinitev specialne brigade Moris.
Ministrstvu za notranje zadeve, ki mu sicer priznavajo, da lepo skrbi za objekte v Gotenici, očitajo omaložavajoči odnos do krajevne oblasti in to, da je ponovno postalo lastnik kmetijskih objektov v Gotenici.
M. L.-S
POZIV VINOGRADNIKOM IN VINARJEM
V skladu z 42. členom Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97) je v pripravi nov register pridelovalcev grozdja in vina ter kataster vinogradov. Področje bo urejal Pravilnik o načinu vodenja in vsebini katastra vinogradov, registra pridelovalcev grozdja in vina in proizvajalcev drugih proizvodov iz grozdja in vina, o prijavi letnega pridelka in prijavi zalog vina, ki bo začel veljati z letošnjo trgatvijo, in sicer za vino letnika 1998.
Vodile se bode štiri evidence:
•	KATASTER VINOGRADOV, v katerem se vodijo podatki o površinah, zasajenih z vinsko trto.
•	REGISTER PRIDELOVALCEV GROZDJA IN VINA IN PROIZVAJALCEV DRUGIH PROIZVODOV IZ GROZDJA IN VINA, v katerem se vodijo podatki o pridelovalcih, ki te površine obdelujejo in pridelujejo grozdje, mošt, vino ter druge in stranske proizvode iz grozdja in vina.
•	PRIJAVA LETNEGA PRIDELKA, v kateri se vodi pridelek s teli površin in je skupaj z vpisom v register in kataster osnova za dodelitev naziva porekla temu pridelku.
•	PRIJAVA ZALOG VINA, v kateri se vodijo zaloge vina, ki ob pričetku novega vinskega leta ostanejo v kleteh.
Na podlagi 8. člena Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97) se v register vpišejo fizične in pravne osebe, ki:
-	pridelujejo grozdje in imajo v lasti, zakupu oziroma v drugačni obdelavi 0,05 ha ali več vinograda na ozemlju Republike Slovenije ali manj kot 0,05 ha, če dajejo grozdje, vino oziroma druge proizvode v promet;
-	pridelujejo grozdje, imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so imele ob uveljavitvi zakona vinograde v lasti ali zakupuv obmejnih območjih držav, ki mejijo na Republiko Slovenijo, če prepeljejo grozdje, vino oziroma druge proizvode na območje Republike Slovenije;
-	pridelujejo vino oziroma druge proizvode iz kupljenega grozdja, mošta ali vina.
Novi pravilnik bo usklajen s predpisi Evropske skupnosti in kot tak zahteva pri prijavi podatkov v vse štiri evidence nekaj več podatkov, kot jih zahteva trenutno veljavni Pravilnik o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina in o minimalnih pogojih za vpis v register (Uradni list SRS, št. 16/78). Po novem zakonu pa so za razliko od starega dolžni vpisati v kataster vinogradov svoja ■ površine tudi tisti vinogradniki, ki svojih pridelkov ne tržijo, če obdelujejo več kot 0,05 ha vinograda (se pravi tudi ljubiteljski pridelovalci, ki obdelujejo več kot 0,05 ha, vendar pa tem ne b° potrebno prijavljati pridelka, če ga ne tržijo). Eden od razlogov zakaj je vpis vseh površin pod vinogradi v kataster vinogradov tako pomemben, je tudi ta, da je v Evropski skupnosti za vsako državo članico določena kvota površin, zasajenih z vinsko trto, ki jo lahko neka država ima. Državi članici se tudi na osnovi površin, ki jih ima pod vinogradi ob vstopu v Evropsko skupnost oziroma nekaj lot pred vstopom, določi kvota površin, ki jih lahko obnovi oziroma na novo zasadi z vinsko trto! Zato želimo v kataster vinogradov vpisati čim več površin pod vinogradi, ki jih dejansko imamo.
Če do sedaj še niste vpisani v register, se vpišete na tisti upravni enoti, v kateri leži večina vaših vinogradov oziroma v njej leži vaš proizvodni obrat, oziroma imate v njej (v kolikor ste pravna oseba oziroma samostojni podjetnik) sedež, oziroma v tisti, v kateri se vodi register, če se v vam najbližji ne vodi.
Register se vodi na naslednjih upravnih enotah: Ajdovščina, Brežice, Celje, Črnomelj, Gornja Radgona, Izola, Koper, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Pesnica, Piran, Ptuj. Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trebnje, Velenje, Žalec.
Ker je predpogoj za prijavo pridelka (in s tem za dodelitev naziva porekla pridelka) vpis pridelovalca v register in njegovih površinv kataster vinogradov, vas pozivamo, da tisti, ki do sedaj še nista bili vpisani v register, zakon pa to od vas zahteva, in tisti, ki ste ža vpisani, pa boste po novem pravilniku dolžni prijaviti manjkajoč® podatke in vse nastale spremembe, to svojo dolžnost opravite š® pred novo trgatvijo. V nasprotnem primeru bo na upravnih enotah ob prijavi pridelka prihajalo do velikih zastojev ter nepotrebnih komplikacij, ki pa si jih verjetno niti vi niti referenti na upravnih enotah ne želite.
Opozarjamo vas, da se neupoštevanje zakona in pravilnika (č® kdo, ki bi moral biti, ni vpisan v register ali pa ne prijavi površih pod vinogradi in ostalih zahtevanih podatkov) kaznuje na podlag1 47. in 48. člena Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja ih vina.
Podatke za vpis priglašate na obrazcih, ki jih dobite na upravnih enotah, kjer se vodi register, ter pri predstavnikih kmetijsk® svetovalne službe.
Kakovostno letino vam želi
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehran0
Poziv vinogradnikom, vinskim kletem in kmetijskim svetovalcem!
Pozivamo vinogradnike in kmetijske svetovalce na terenu k ZMANJŠEVANJU PRIDELKA PO TRSU S POLETNO REZJO. S tem bo bistveno izboljšana kakovost grozdja in vina. S tako kakovostjo grozdja in s tem tudi vina bo ob dobrem trženju možno doseči ustrezno visoko ceno vina tudi v izvozu. Hkrati bo pridelek količinsko zmanjšan, kar je tudi pozitivno, saj ni realno pričakovati, da bi Slovenija čez noč iz države, ki je vino uvažala, postala velik izvoznik vina. Predhodno si je potrebno ustvariti dobro ime, ugled. Zmanjšan pridelek tudi pomeni manjše obremenitve trt in s tem manjše nihanje pridelka iz leta v leto, kar je tudi predpogoj za uspešno trženje. Hkrati pozivamo tako kleti kot vinogradnike, da si na trajnejši način uredijo medsebojne odkupne odnose za grozdje, saj le tak odnos pomeni stabilno količino grozdja in vina, ki omogoča prodajalcu vina iskanje trajnega ciljnega kupca za vino, pridelovalcu grozdja pa zagotovljen odkup grozdja.
Ne nazadnje pozivamo kleti, da s pravočasno (pred poletno rezjo) objavljenimi ceniki ali vsaj pričakovanimi razmerji med cenami za
različno kakovost grozdja stimulirajo usmeritev v pridela^0 kakovostnega grozdja.
Po dveh količinsko obilnih letinah grozdja se nam obeta že tretj® obilna letina grozdja in vina. Po oceni je v tem trenutku v slovenskih kleteh cca 25 mio litrov vina, ki ob predvideni prodaji doma in v izvoz® nima kupca.
Če je ocenjena poraba vina doma 75 mio litrov in ocena pridelka, k' še visi na trti, 110 mio litrov vina, to pomeni dodatnih 28 mio litr°v neprodanega vina, kar znese skupaj z že obstoječimi neprodanih" zalogami 53 mio litrov vina. Z drugo besedo: količina vina, ki ne °° našla kupca, bo z naslednjim letnikom dosegla količino, ki predstavi)3 cel (količinsko slabši) letnik vina.
Dejstvo je, da je ob viških namiznega, cenenega vina v svetu na strani in ob relativno dražjih pridelovalnih pogojih naša edi®3 dolgoročna priložnost pridelava visoko kakovostnega vina. Pogojz3 pridelavo visoko kakovostnega vina pa je visoko kakovostno grozdj®' Grozdje je lahko visoko kakovostno le ob majhni obremenitvi trsa5
P,klS"k0m!	CIRIL SMRKOV
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehran0
Prisega vinu in lepoti življenja
Pripadniki slovenske veje Evropskega reda vitezov vina v Kostanjevici počastili 900-letnico cisterijanskega reda - Sprejem novih udov - Pavčkova hvalnica cvičku
KOSTANJEVICA NA KRKI - Slovenski konzulat Evropskega reda vitezov vina je v prostorih nekdanjega cisterijanskega samostana v Kostanjevici na Krki v nedeljo priredil osmo veliko slovensko viteško svečanost, s katero so počastili 900. obletnico ustanovitve Cisterijanskega reda, posebno pozornost pa so namenili tudi dolenjskemu posebnežu med slovenskimi vini cvičku ter se obenem spomnili 70-Iet-nice kostanjeviške Vinarske zadruge.
Slovenski del reda ima blizu
terenski ogled
VINOGRADOV
TREBNJE - Kmetijska svetoval-a služba Trebnje vabi na terenski Sled vinogradov z inž. Jožetom sialjevičem, in sicer bo v petek, 3. Mja, ob 15. uri inž. Maljevič vino-Stadnikom z območja Šentruperta izgovoril v Apneniku pri zidanici jpfolovih in Uršičevih o aktualnih "Pravilih v vinogradu; istega dne pa s? °b 17.30 v vinogradu Jožeta pijanca in Draga Sinjurja v Čužnji “Si Maljevič govoril še vinogradni-z območja Trebelnega.
°gledi vinogradov
ji Novo MESTO - Ogledi vino-Sjadov bodo 9. julija ob 15. uri v J rn| rJu na Kavčah in ob 17. uri na li vniStie.m Vrhu pri cerkvi. Ogled bo dil inž Jože Maljevič.
[dolenjski list 1
150 članov (hospes), ki delujejo na kulturno-družabnem področju z verskimi, političnimi gospodarskimi in stanovskimi interesi zaradi negovanja, dviganja in širjenja
• Med nove pripadnike viteškega reda so bili v Kostanjevici sprejeti naslednji Dolenjci in Posavci: Stane Jarkovič, letošnji kralj cvička, Marjan Malus, Miloš Medved in Niko Žibret. Dlani številnih obiskovalcev svečanosti pa je najbolj ogrel pesnik in član reda Tone Pavček s svojo Odo cvičku.
vinske kulture in z njo povezanih dejavnosti, priznavajo kulturne vrednote ter podpirajo socialne in karitativne dejavnosti. Zavzemajo se še za vse lepo, dobro in resnično, za idealne vrednote, žlahtno duhovitost in viteško prijateljstvo ter so si med sabo stanovsko enakopravni, udeležba na podobnih srečanjih pa je zanje obvezna. Kot prokonzul jih vodi vitez Karl
Recer, sicer direktor brežiškega Vina, ki je na kostanjeviškem srečanju opravil pozdravni nago-
ZAOBLJUBA - Med nove ude viteškega reda je pristopil tudi Krčan Niko Zibert, ki je v znak zaobljube takole položil roko na meč. (Foto: E. S.)
Tudi tokrat je bila tržnica dobro ložena z najrazličnejšimi pridel-• j Krompir so branjevke proda-. e P° 100 tolarjev kilogram, r°čji fižol po 500 do 600, rdečo L65*0 od 200 do 400, zeljne glave f®. 150, čebulo po 200, merico plnače po 300, česen po 600, no solato po 200, grah v zrnju
v
sP»nač.
Slavno
J.	"UlUVU pvz bUVZj Ull V 4.1 lij u
1° 600, kolerabo, korenček in pn*ev po 200, paradižnik po 250. iUtnare po 200, bučke po 220, Jpskve po 300. marelice po 500, , ISnie po 400, ribez po 200 do 300, Inn ^Ve P° 2T0 do 300, jabolka po : JIJ do 250, hruške po 300, koza-lfirv!)orovn'c P° 10*1’ lisičke po , do, šopek kamilic po 200, ore-* Po 1000, med po 800 do 900 °zarec in stekleničke propolisa 1,0 300 tolarjev.
Sejmišča
t ®REŽICE - Na sobotni redni ®enski sejem so prodajalci . Peljali 65 do tri mesece starih asičev, 90 starih od tri do pet esecev in 22 starejših. Prvih so dS°dali 48 po 350 do 390, drugih j, P° 290 do 320 in tretjih 8 po I .do 230 tolarjev kilogram žive
DVOJNI ČETVORČKI HKRATI - Slavo Jaklič iz Križevske vasi pri Metliki kot upokojenec po malem kmetuje in redi prašiče, zajce, perjad, čebele, že vrsto let pa tudi ovce. A do letos se mu še ni zgodile, da bi katera od ovc skotila štiri mladiče hkrati, kar je pri teh živalih tudi sicer velika redkost. Junija pa sta povrgli kar dve ovci hkrati, vsaka po štiri jagnjeta. Medtem ko sta pr\:i dva mladiča čez nekaj dni poginila, pa so jagenjčki druge kmalu živahno skakali v ogradi. Ta ovca, ki je sicer solčavske pasme, mešana z romanovsko pasmijo, je imela tudi lani tri mladiče hkrati. Čeprav je bil Slavo vesel obilnega naraščaja, pa pravi, da je najbolje, če ima ovca po dvoje jagnjet. Sicer mora biti on s stekleničko mleka za rezervno mamo. (Foto: M. B.-J.)
kmetijski nasveti
^Q.let kmetijskega inštituta
Kmetijstvo in okolje(7)
r* Mihaela Černe in sodelavci: Ohranimo genetsko
raznovrstnost
v^i1 konferenci Združenih narodov v Riu de Janeiruje tudi Slo-
1
pitone sorte. Naša država ima bogato tovrstno dediščino,
" Ut Ot/Ž/vlvt/VMiv	r«#i r/v «SAimnnAi,MnA v\/\ 1. •• a , i K 12 a t e r 1 h
V£nj* ‘MV1 Vlivi	ucviiui Iiuiv »iu wv i»huvm w jv	v/iw
^ "ja podpisala konvencijo o biološki raznovrstnosti, ki ima na-^ohranjati genetsko različnost kmetijskih rastlin in zaščititi
avtohtone sorte pa so poimenovane po krajih, pt 'fajo, na primer: solata ljubljanska ledenka, ljubljansko zelje, U.ski česen, gribeljska čebula ipd. Z zbiranjem avtohtonih popu-dti!l'n ekotipov so se v kmetijskem inštitutu začeli ukvarjati po
.tv/ ov. v i\ 11 iv. 111 inv. 111 innituiiu /,uv.e n uivratjiui pu
Hvt8uSVctovni vojni, ko so potrebovali osnovo za žlahtnjenje. Iz betonih sort in ekotipov so vzgojili štiri nove sorte fižola, ja-.! pisanec, jabelski stročnik in klemen, primerne za zrno in Rivanje v stročje, vzgojili so nizki fižol zorin za zrnje, emons-L1" kranjsko okroglo zelje, uporabno za kisanje, sorte trav in >5'j (kopa, krim, živa idr.), ki se odlikujejo po trpežnosti.
verjeten nagli razvoj genskega inženiringa v svetu je pred takimi leti dodatno spodbudil zbiranje starih sort in ekotipov o(,P°trebe genske banke. V genski banki inštituta hranijo zdaj v semena 135 genetskih virov solate, 1010 virov fižola, 100 , «ht°nih rodov čebule, 12 zelja, 34 boba in 140 virov krmnih L k.h. S tovrstnim zbiranjem in shranjevanjem so naši stro-iJnJaki marsikdaj in marsikje že prepozni, saj so mnogi viri že 1qvy k Pri zelju na primer so po 30 letih v okolici Ljubljane ugo-va'.1 kar 90-odstotno genetsko erozijo, to je opuščanje pridelo-Jij avtohtonih populacij.
Vjijjdfanjanje genetske raznovrstnosti kmetijskih rastlin zahteva stt'k° potrpežljivega strokovnega dela, v katerega so vključene (.kovne ustanove, upravni organi, kolekcijski nasadi (za jabolku ^ Pleterjah) idr., vse tja do mednarodnega urada za vino v Pari-vJ'3lV). V njegovo listo vinskih sort je vpisanih 23 starih slo-skih sort vinske trte.
(Inž. M. L.)
DROBNICA ST. 2
SLOVENJ GRADEC - Druga letošnja številka strokovne revije
vor, kateremu je po predstavitvi kostanjeviške vinske kleti in cvička sledil sprejem novih šestnajstih udov iz vse Slovenije v viteški red. Obred je opravil msg. Mirko Pihler, vitez in konzularni vikar, navzoča pa je bila tudi slovenska kraljica vina Katarina Jenžur. Po protokolu bi se moral svečanosti udeležiti še častni vitez, predsednik Milan Kučan, ki pa zaradi državniških dolžnosti ni mogel
pntL	E. SEČEN
USPELI ČISTILNI AKCIJI
IVANČNA GORICA - Konec junija so člani Regijskega društva ekološkega gibanja Ivančna Gorica (RDEG) s predsednikom Francem Heglerjem skupaj s krajani izvedli več kot potrebni čistilni akciji. S finančno pomočjo ivanške občine in KS Vinja Gora so sanirali črno komunalno odlagališče poleg potoka Kosca v Višnji Gori in odpeljali okrog 40 kubičnih metrov najrazličnejših škodljivih odpadkov (na sliki), ki med drugim zastrupljajo potok Kosce, ki se izliva v Višnjico in ta naprej v Krko. Z več kot 30 krajani Višnje Gore, Hudega, Ivančne Gorice in Gorenje vasi pa so se lotili tudi čiščenja obrežja Višnjice na delu Višnja Gora-Ivančna Gorica in odstranili za dva zabojnika odpadkov.
LETNI OGLEDI VINOGRADOV
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi na redne letne oglede vinogradov, ki bodo: v ponedeljek, 6. julija, ob 12. uri na Osojniku - zbirno mesto je pri zbiralnici mleka; ob 15. uri v Ručetni Gori pri Jakševi zidanici; v torek, 7. julija, ob 9. uri na Plešivici pri Mi-kulaševi zidanici; ob 11. uri na Tanči Gori pri Finkovi zidanici in ob 16. uri v Stražnjem Vrhu pri zadružni zidanici. Oglede bo vodil specialist za vinogradništvo s Kmetijskega zavoda Novo mesto inž. Jože Maljevič. Obvestite se med seboj.
DAN KROMPIRJA
GRIBLJE - Semenarna Ljubljana, d.d., organizira v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo Črnomelj in s pridelovalcem Antonom Ja-kofčičem iz Gribelj dan krompirja, in sicer jutri, v petek, 3. julija, ob 10. uri. Zbor bo pred prodajalno KZ Črnomelj, poslovalnica Griblje. Sledil bo ogled in predstavitev sort krompirja na poskusnem polju g. Jakofčiča pod vodstvom inž. Tadeja Sluge s Kmetijskega inštituta Slovenije in ing. Primoža Štuhca iz Semenarne Ljubljana, d.d. Na koncu bo zakuska z razgovori.
kozličev burske pasme, paratu-berkulozi, klopih kot zajedalcih drobnice, plodnosti in rogatosti koz, selekciji drobnice m več poročil o delu društev rejcev, med njimi tudi novomeškega in belokranjskega, ki je prea kratkim pripravilo odmevno četrto razstavo drobnice.
• V Evropo gremo kot teleta. (V. Habjan)
*Kdor se z upanjem pita, često umre od lakote. (Štolfa)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Novo v kletarstvu
V dveh člankih sem že predstavil del dogajanja na simpoziju in sejmu Intervitis v Stuttgartu maja letos. Nadaljujem z opisom nove kletarske tehnike.
Mojo pozornost je vzbudil pecljalnik firme Amos iz Nemčije, ki je v Sloveniji zelo spoštovana. Izdelujejo stroje treh velikosti z zmogljivostjo 10, 20 in 40 ton grozdja na uro. Že dolgo vemo, da pecljanje ne sme grozdja zmaličiti, raniti jagodne kožice in poškodovati pecljev. Omenjeni pecljalniki omogočajo razmaknitev spodnjih dveh valjev, zato se jagode le toliko stisnejo, da počijo. S tem strojem so omogočili, da se vsaka sorta grozdja predela na njej ustrezen način. Vsakemu kletarju je prepuščeno, da ugotovi, kako mora ravnati z grozdjem, vedeti pa mora, da bolj ko je grozdje zmečkano, več grenčice dobimo v vino, predvsem v belo. Prav rako pecljalnik pri rdečih sortah ne sme jagodne kožice preveč razsekati, saj so najbolj sladke tiste taninske snovi, ki se raztopijo med alkoholnim vrenjem v celi jagodni kožici.
Stiskalnice (preše) poleg visoke avtomatizacije, ki jo omogoča računalnik, doživljamo tudi zanimive konstrukcijske spremembe. Eden od proizvajalcev preš je povečal premer koša in ga skrajšal, kar prispeva k boljšemu stiskanju tropa, k manjšemu drobljenju jagodnih kožic. Da bi stiskanje še bolj prilagodili kakovosti vina, so ga povečali na štiri stopnje. Drugi proizvajalec je ponudil za manjše vinogradnike stoječo prešo, prostornine od 400 do 10001, s pnevmatskim ali hidravličnim
pritiskom. Cena takih preš je od 5.500 do 9.900 DEM, kar ni pretirano.
Švicarski izdelovalec ponuja preše tudi z manjšim volumnom (od 10 do 50 hi), z avtomatiko, ki naravnava odtok mošta s padcem pritiska, s tem da dovoli največ 1,95 barov pritiska v košu. Francosko-švicarska tovarna preš ponuja triletno jamstvo za prešo in zagotavlja 20-letno delovanje. Najsodobnejše stiskalnice ponujajo tudi Italijani.
Večje povpraševanje po rdečih vinih v zadnjih letih se je pokazalo tudi na sejmu v Stuttgartu v različnih rešitvah novih vrelnih kadi (vinifikatorji). Razvili so nove mešalne sisteme in naprave za mehanično potapljanje “klobuka”. Tudi nove rešitve za segrevanje drozge iz gnilega grozdja so se pojavile.
Tudi pri vinskih črpalkah je bilo opaziti veliko izboljšav. Najbolj opremljena črpalka je opremljena s števcem, merilcem višine natočenega vina v posodi in z radijskim krmiljenjem. Tangencialni filtri (cross-flow-filtracija), ki so pri nas zelo uveljavljeni, so tudi že doživeli nove izboljšave in podaljšanje jamstev za nemoteno obratovanje. Zanimivo je tudi elektronsko krmiljenje tangencialnega filtra znotraj pretoka (40-70 l/m2) glede na sorto, letnik, obdelavo vina in temperaturo med filtriranjem. Ena firma ponuja membrane z 40-odst. povečanjem pretoka ob samo 20 odst. višji ceni. Firma Pall ponuja filter, ki se glede na produktivnost in zanesljivost obratovanja amortizira v dveh letih.
(Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ
DAN PŠENICE - Črnomaljska kmetijska svetovalna služba je prejšnji teden povabila pridelovalce žit na posestvo Lokve, kjer je skupaj z ljubljanskim podjetjem Agrosaatpripravila t. i. dan pšenice. Skupaj so si ogledali pet vrst pšenic, razlike med njimi, ing. Simon Grmovšek izAgrosaata (na levi) pa je opozoril predvsem na prednosti novih, na tem območju še slabo uveljavljenih avstrijskih vrst pšenice, kot so profti, atlantis, toronto in renan. To se je v primerjavi z vrsto ano lepo videlo. Inž. Bemarada Stariha (v sredini) iz črnomaljske kmetijske svetovalne službe (v sredini) je povedala, da bodo nasploh, na glede na opuščanje pridelave pšenice, v prihodnosti predvsem zaradi kakovosti prišle do izraza prav te poznejše sorte.
Čas poletnih sadnih sladic
VALVASORJEVA KONJENICA - Letošnje že šesto potovanje Valvasorjeve konjenice, ki ima svoj domicil na gradu Bogenšperk, je potekalo po Dolenjskem in Posavju. Več kot trideset jezdecev se je ustavilo pred Valvasorjevim spomenikom v Krškem, kjer je znameniti polihistor sklenil svojo življenjsko pot. V Brežicah so se pohodnikom pridružili tudi konjeniki posavskega konjeniškega kluba. Po prenočitvi na gradu Mokrice je povorka konj s praporom krenila proti svojemu izhodišču. Konjenike je spremljal litijski župan, poslanec v državnem zboru Mirko Kaplja, ki se je za dobrodošlico zahvalil brežiškemu in škocjanskemu županu Jožetu Avšiču in Janetu Povšiču. (Foto: M. Vesel)
Za MALINOVO TORTO napravimo najprej podlago, za katero potrebujemo 80 g maslenih piškotov, 60 g masla, 3 žlice malinove marmelade, 1 plast biskvitne tortne podlage (premer 26 cm). Za nadev: 750 g malin, 1 žlico poljubnega žganja (borovničevo domače žganje), 2 vrečki želatin-skega tortnega preliva, 1 žlico masla, 1 žlico slakdorja, 100 g listnato narezanih mandljev. Poleg tega potrebujemo še peki papir in sveže metine lističe. Piškote damo v plastično vrečko, z valjarjem jih zdrobimo v fine drobtine in pomešamo s surovim maslom. Tortni model obložimo s peki papirjem. Na papir damo plast pi-škotne mase in model postavimo v zamrzovalnik. Malinovo marmelado gladko zmešamo in z njo premažemo piškotno plast. Pokrijemo jo s plastjo biskvita in dobro stisnemo skupaj. Na biskvit damo prebrane maline in jih prelijemo z želatino in žganjem. Vse skupaj postavimo v hladilnik, da se preliv strdi. Nato torti snamemo obod. Medtem penasto umešamo maslo in sladkor ter z maso premažemo rob torte in okrasimo s
prepraženimi in razrezanimi mandlji. Izgled sladice osvežimo z metinimi listi.
Uporabite tudi jagode ali ribez, ki bo pravkar dozorel, in presenetite svoje otroke ob zaključku šolskega leta z okusno RIBEZOVO TORTO S SNEGOM. Za podlago potrebujemo 80 g prepečenca, 60 g masla, 3 žlice ribezove ali jagodne marmelade, 1 plast biskvitne tortne podlage. Za nadev pripravimo 750 g rdečega ribeza, 2 vrečki želatinastega tortnega preliva, 2 beljaka, 4 žlice sladkorja, 100 g sesekljanih lešnikov ali orehov. Biskvit zdrobimo in zmešamo z zmehčanim maslom, nato pripravimo torto enako kot malinovo torto. Beljake stepemo s sladkorjem v trd sneg. Tortni model obložimo s peki papirjem in vložimo vse sestavine za torto. Pečemo jo v ogreti pečici pri 175 stopinjah 30 minut. Pečeno torto vzamemo iz pečice in po površini nabrizgamo sladek sneg v obliki mreže. Torto ponovno postavimo v pečico, da sneg rahlo zarumeni. Vse ostalo napravimo kot pri malinovi torti.
KONCERT IRENE YEBUAH
NOVO MESTO - Jutri, 3. julija, se bo ob devetih zvečer v atriju kapiteljske proštije predstavila s svojim prvim samostojnim koncertom mezzosopranistka Irena Yebuah, pevka solistka, doma iz Novega mesta. Koncert je pripravila ob zaključku svojega šolanja na znameniti Visoki šoli za glasbo in upodabljajoče umetnosti Mozarteum v Salzburgu. Ob klavirski spremljavi prof. The-rese Lindquist bo zapela nekaj samospevov, operno arijo in nekaj melodij iz znanih muzikalov.
JANKO ORAČ V ROGAŠKI SLATINI
NOVO MESTO - Na 3. mednarodni razstavi, ki so jo odprli v ponedeljek, 29. junija, v razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina, razstavlja med 22 likovnimi ustvarjalci iz Madžarske, Italije, Avstrije in Slovenije kot edini z območja širše Dolenjske slikar Janko Orač iz Novega mesta. Razstavo bodo jeseni prenesli še v Ljubljano.
DRAGOMLJA VAS - Večer dneva državnosti, 25. junija, je bil v tej belokranjski vasi zares prazničen in ljudje si ga bodo za dolgo zapomnili, kot je bilo slišati med obiskovalci. Njihov rojak Rudi Škof, novomeški ljubiteljski kulturni animator, jim je za državni praznik pripravil kulturni večer, kakršnega še niso imeli, in prvič v vsej zgodovini vasi so v kraju odprli likovno razstavo.
Škof je v Dragomlji vasi organiziral enega od kulturnih večerov, ki se jih je v zadnjih treh letih prijelo ime Rudijevi večeri. S seboj je pripeljal novomeški likovni ustvarjalki, Jožico Škof in Jelico Kupec, ki sta razstavili svoja izbra-
Sosedov sin pod zvezdami
Muljavski gledališčniki spet navdušili s Sosedovim sinom -17 let neprekinjenega oživljanja Jurčičevih junakov
MULJAVA - Med številnimi Jurčičevimi deli zbuja še posebej veliko spoštovanja njegova najboljša povest Sosedov sin. Prav z njo muljavski gledališčniki letos nadaljujejo lepo tradicijo, da vsako leto - tokrat že sedemnajstič -dramatizirajo povest svojega rojaka. V soboto, 27. junija, so v letnem gledališču znova navdušili številne gledalce, ljubitelje Muljave in Jurčiča.
Sosedovega sina so prvič uprizorili ob stoletnici pisateljeve smrti pod režijskim vodstvom Danice Kastelic, lani in letos pa je za dramatizacijo in režijo odlično poskrbel Janez Eržen. Kot je povedala Tatjana Lampret, so se že lani odločili, da bodo letošnje poletje znova oživili Jurčičeve junake iz Sosedovega sina. “Predstave so bile zelo obiskane, sama scena po ideji Doreta Južne pa izvrstna.
Mojstrska ekipa je dolinico spremenila v pravo gledališče. Res pa je, da je bila motivacija igralcev letos malce slabša, kar je razumljivo,” je povedala Lampretova.
Pri predstavi, ki prepričljivo prikazuje zgodbo o ljubezni med hčerjo bogatega gruntarja in revnega, a delavnega in sposobnega sosedovega fanta, je zaigralo preko petdeset Muljavcev in okoličanov. Prihodnje leto pa bodo po njihovi zaslugi v gledališču na
SOSEDOV SIN - Smrekarjev kmet (igra ga Franci Ilovar) še zdaleč ni zadovoljen, da se njegova hči Francka (igra jo Damijana Kutnar) odloči za revnega sosedovega sina Štefana. (Foto: L. M.)
prostem verjetno zaživeli drugi Jurčičevi junaki.
L.	MURN
na dela v dvorani gasilskega doma, novomeškega pesnika Smiljana Trobiša in po vsej Sloveniji znan in priljubljen trio Kamniški koledniki. Na prostoru pred domom domačega gasilskega društva je tako zvenela lepa slovenska pesem, ob tej priložnosti primerno ubrana na domoljubne tone, slišati je bilo izvirno pesniško besedo, manjkalo pa ni tudi sproščenega pogovora med udeleženci večera, medtem ko so pesmi Kje so tiste stezice, En starček je živel in nazadnje še Zdravljica potegnile za seboj vse prisotne, da sojih družno zapeli.
Presenečenje večera je bila gotovo prva javna izvedba pesmi Sveti Martin, ki jo je na besedilo Rudija Škofa uglasbil Slavko Rauht zapeli pa Kamniški koledniki. Čast, da odpreta prvo likovno razstavo v vasi, je pripadla Šetinčevi mami in Bukovčevemu atu. Prijetno razpoloženje se je nadaljevalo še po končanem kulturnem večeru, k dobremu vzdušju pa j e pripomogla žlahtna vinska kapljica domače vinogradniške družine Kramarič, ki je ob tej priložnosti dala na pokušnjo svoja najboljša, na letošnji Vinski vigredi nagrajena vina.
M.	MARKELJ
ŽELEZNIK
RAZSTAVLJA
NOVO MESTO - Danes, 2. julija, ob osmih zvečer bodo v prostorih restavracije Splošne bolnišnice Novo mesto odprli razstavo del slikarja Franca Železnika.
RAZSTAVA V POSAVSKEM MUZEJU
BREŽICE - Danes, 2. julija, bodo ob osmih zvečer v galeriji Posavskega muzeja odprli razstavo del slikarja Vasilija Josipa Jordana. V glasbenem programu bosta nastopila tenorist Marjan liček in lutnjist Boris Šinigoj, avtorja in njegova dela pa bo predstavil hrvaški likovni kritik Josip Depolo.

TRIJE VEČERI FOLKLORE - Na dvorišču metliškega gradu je v okviru prireditev Pridi zvečer na grad od petka do nedelje, 26. do 28. junija, potekal mednarodni folklorni festival, na katerem so nastopile folklorne skupine iz Brazilije, Portugalske in Armenije. Na sliki: armenski plesalci v piramidi, znani tudi v naših krajih. (Foto: M. Markelj)
Z besedo, barvo in gibom
Večer literature, slikarstva in plesa na Čandkovi domačiji v Višnji Gori ■ Razstava del Krištofa Zupeta
VIŠNJA GORA - Turistično in kulturno društvo ter družina Pil-ko so v počastitev 520-letnice Višnje Gore in dneva državnosti pripravili kulturni večer na Čandkovi domačiji, ki postaja pravo srce višnjegorskega kulturnega dogajanja. V petek, 26. junija, zvečer so v razstavnem prostoru domačije odprli razstavo oljnih slik akademskega slikarja Krištofa .Zupeta iz Horjula, pred domačijo pa so pripravili literarni večer, na katerem je igralka Tanja Dimitri-jevski prebirala prozo in poezijo iz dveh knjig Talala Hadija, filmskega režiserja in književnika, ki je po rodu sicer iz Jordanije, vendar se je že pred desetletji udomil v Sloveniji in se ustvarjalno vključil v slovensko kulturo. Jasna Knez in njena učenka Mirjam Mihelčič sta z izraznim iiT arabskim plesom v večer lepote besede in barve vnesli še plemenitost in eksotičnost
giba-
Zupetova razstava na Čandkovi domačiji je pravzaprav galerija portretov. Med razstaljenimi olji namreč odločilno prevladujejo upodobitve znanih in tudi javnosti povsem neznanih osebnosti, naslikanih za družinske potrebe.
Slikar se je v desetletjih svojega
Gosta kulturnega večera Talal Hudi in Krištof Zupet.
ukvarjanja z likovno umetnostjo veliko posvečal prav portretiranju, saj meni, da mu ta zahtevna, a tudi hvaležna umetnostna zvrst omogoča ohranjati v ustvarjanju človeško normo, ki se ji noče odpovedati. Na razstavi je seveda samo drobec Zupetovega portretnega slikarskega opusa, ki obsega več kot 600 oljnih portretov.
M. MARKELJ
31. MEDNARODNI TABOR LIKOVNIH SAMORASTNIKOV TREBNJE
Slikajo, rezbarijo in gnetejo..
PRIPRA VILI SO PRIJETEN VEČER - Rudi Škof (na sredi v belokranjski noši) je s pomočjo pesnika Smiljana Trobiša (na sliki levo), slikark Jožice Škof in Jelice Kupec (stojita v ozadju) ter Kamniških kolednikov pripravil Dragomeljčanom bogat kulturni večer. (Foto: MiM)
Tudi poslušalci so zapeli
V Dragomlji vasi počastili državni praznik s kulturnim Rudijevim večerom in otvoritvijo likovne razstave
Zgornji prostori Galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem so bili prejšnji teden skupen atelje devetih likovnih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Rusije in Turčije. Pisani cvet likovnikov iz Evrope je za teden dni povezal v prijateljsko druženje, izmenjavo izkušenj in ustvarjanje 31. mednarodni tabor likovnih samorastnikov. Pod tem imenom je trebanjska likovna kolonija s tridesetletno tradicijo poznana na vsem območju nekdanje Jugoslavije, glas o nji pa je segel tudi v svet. V treh desetletjih obstoja so trebanjska likovna srečanja obogatila umetnike, udeležence taborov iz mnogih dežel sveta, z osebnimi doživetji in izkustvi, gostoljubnemu Trebnjemu pa so ostala številna likovna dela, kijih hrani Galerija likovnih samorastnikov. Z njo in tabori je mesto ob Temenici dobilo prepoznaven kulturni pečat.
Vseh udeležencev letošnjega tabora je sicer dvanajst, vendar se trije, Jan Hruška iz Češke ter Antonio Protto in Giuseppe Lodi iz Italije, srečanja niso mogli osebno udeležiti, poslali pa so svoja dela. Tako je v Trebnje prišlo devet likovnikov: iz Bosne in Hercegovine je Sekula Dugandžič, Petar Petrovič in Dragica Smičibrada sta iz Hrvaške, Boro Arsovski iz Makedonije, Evgenij Izosimov iz Rusije, Emin Basaranbilek iz Turčije, iz Slovenije pa so Irena Polanec, Nataša Prestor in Ciril Povše. Večina jih je že bila na katerem od trebanjskih taborov, nekateri so v Trebnjem delali že večkrat in sta novinca pravzaprav samo dva, Rus Izosimov in domačin Povše. Zato ne preseneča, da je na 31. taboru ob delovnem prevladovalo prijateljsko vzdušje, saj so se srečali stari znanci.
Prava taborska veteranka je Irena Polanec, slovenska slikarka s stalnim domovanjem v Parizu, bralcem Jane in tudi drugim najbrž ta čas najbolj poznana kot Slovenka leta 1997. V skoraj dvajsetih letih seje udeležila že desetih taborov likovnih samorastnikov. “Vse mi je znano, okolje in ljudje,” pravi. In ko ji čopič zapisuje fine črte na še eni od slik ženskega obraza s cvetjem, značilnih za cikel Eva, kritično pripominja:* “Žal je naiva zunaj bolj cenjena kot tu, doma. Sama se sicer nimam za slikarko naive, vendar se taborov rada udeležujem, ker me zanimajo vse tendence v umetnosti. Skrbi me, ker ni novih mladih sil. Ne vem, kaj mlade generacije počnejo danes, a očitno je, da naših naslednikov ni. Bojim se, da je krivda na strokovni strani. Stroka zagovarja in potencira brezdušno umetnost, instalacije, konceptualno umetnost in podobno, kar zame sploh ni umetnost. Naiva pa je vračanje v človeške in umetniške sanje.”.
Večkratna udeleženka taborov je tudi Nataša Prestor, po rodu sicer Ljubljančanka, vendar že dlje časa živi in ustvarja na kmetiji v Lazah na Planinskem polju. Svojo ustvarjalno energijo je posvetila kiparstu in keramiki. Izdeluje uporabno keramiko in malo lončeno plastiko, ki jo oblikuje po izročilu slovenskih lončarjev; njeni motivi so različni, od upodobitev življenjskih ciklov, živali, rastlinstva, običajev in podeželskih opravil do oseb iz ljudskega izročila. Pod njenimi spretnimi prsti nastaja keramika, ki jo je naslovila Travnik. Dokončala jo bo v svojem ateljeju, saj je treba delo še žgati v posebni peči in pobarvati. “Na taborih se vedno imenitno počutim, vzdušje je nekaj posebnega, ker delamo skupaj. Res bi bilo škoda, če bi tabore kaj ogrozilo. Tega nikakor ne bi smeli dopustiti. Zdi se mi kriminalno, da župnik zaračunava tako visoko najemnino. Upam, da bodo v Trebnjem kmalu odpravili
V
Zupančičev dom bo lepši
Začetek obnove fasade
VINICA - Pred dnevi je KS Vinica z Ministrstvom RS za kulturo oziroma z Upravo RS za kulturno dediščino podpisala pogodbo o obnovi fasade rojstne hiše Otona Župančiča, katero bodo pričeli v začetku julija. Da je obnova nujno potrebna, so ob ogledu ugotovili tudi z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Zaradi bližine ceste je fasada, predvsem v pritličnem delu, že močno načeta, pred začetkom del pa bo treba opraviti še temeljitejše raziskave, zato so, kot je povedal direktor Žavoda Danilo Breščak, za zdaj znane le okvirne smernice
obnove. Fasada se bo obnovila v historični obliki, stavbno pohištvo (okna) bodo izdelali novo po vzoru obstoječih, ohranili pa bodo staro okovje. Ponovno bodo uredili pločnik pred hišo, saj sedaj cestišče sega do same hiše, ter dostop s ceste do vrta oziroma spomenika. Tako bo omogočen vstop v hišo skozi vrt večjim skupinam obiskovalcev. Ob cesti bodo uredili novo žičnato ograjo.
Predvidena vrednost obnove fasade je nekaj manj kot štiri milijone tolarjev; od tega bo ministrstvo za kulturo prispevalo 80 odstotkov, črnomaljska občina pa 20. “V naslednjem letu želimo urediti še okolico hiše ter pripraviti prostor za hišo za letne kulturne prireditve,” je povedal predsednik KS Vinica Jože Stegne.
L. MURN
počuti, da je vzdušje krasno, P presenetljive. Ko jih je povedali* bile samo glas več v zboru gla40' ubranih v skupno zadovoljst'* Taki so trebanjski tabori, usha: jalno in prijateljsko druženje lik°' nikov. In taki naj tudi ostanej0
MILAN MARK#
prostorske težave z galerijo in taborom.”
Boro Arsovski iz Kumanovega v Makedoniji je bil že enkrat udeleženec tabora, in sicer točno pred dvajsetimi leti, zdaj je prišel v Trebnje drugič. Z ostalimi likovniki deli mnenje, daje vzdušje na taboru odlično in prijateljsko. Odločil se je, da na taboru naslika enega od svojih priljubljenih motivov, prizor iz vaškega življenja, ki se tudi na makedonskem podeželju nezadržno spreminja. Kmečka opravila, ki so jih še do nedavnega opravljali ročno, ostajajo živa samo še na slikah, kot je njegov Kosec, možak v tipični obleki s koso na rami. “Inspirira me želja, da bi na svojih slikah ujel in ohranil vse tisto, kar je bilo dolgo značilno za življenje na podeželju, a zdaj tako hitro izginja,” pravi makedonski slikar.
Tudi slike na steklu, ki jih ustvarja hrvaška likovna samorastni-ca Dragica Smičibrada iz Petrinje, so pogled v svet, ki ga ni več, živi pa še v njenih spominih in domišljiji. Prizori iz nekdanjega vaškega življenja, ki jih z oljem slika na steklo, imajo tisto žlahtnost naive, ki jo prepoznamo iz del tako imenovane hlebinske šole. Smičibrada je v Hlebinju živela 18 let in tam začela svojo likovno pot. Pravi, da se v Trebnjem zelo lepo počuti, všeč so ji vzdušje in ljudje, zato se je odločila, da bo taboru pustila kar obe svoji sliki, Cvetje in Zimo, ki sta bili tu narejeni oziroma dokončani.
Upokojenec Petar Petrovič iz Djurdjevca v Podravini, torej iz krajev, ki s hlebinsko šolo slovijo kot zibelka jugoslovanske naive, s ponosom pove, da je bil učenec znamenitega naivca Ivana Gene-raliča in da je tokrat na trebanjskem taboru likovnih samorastnikov že sedmič. Tu nastaja slika na steklo, ki jo je naslovil Repa. Dela počasi in natančno, zato bo na taboru ta slika vse njegovo delo. Pravi, da se tu počuti bolje kot doma in da lahko bolj sproščeno dela. “Tudi drugi umetniki bi se morali družiti na tak način, kot se mi, pa bi bilo vsem lepše,” zatrjuje.
Novinec med starimi taborskimi mački je domačin Ciril Povše, 35-letni izučeni ključavničar, ki se ob svojem poklicu ljubiteljsko ukvarja z izdelovanjem lesenih kipov in rezbarjenjem. Čeprav je prvič na taboru kot udeleženec, pa so trebanjski tabori v njegovem življenju odigrali pomembno vlogo, saj se je prav ob ogledovanju del v Galeriji likovnih samorastnikov navdušil za kiparjenje. Že deseto leto teče, kar je izrezljal prvi kip, resneje pa se z ustvarjanjem v lesu ukvarja zadnja tri leta. Na taboru nastaja globoki relief z naslovom Mati narava, dodeluje pa še dva, Utopljenec in Usoda, ki ju je začel že poprej. Njegove besede, da se na taboru odlično
Irena Polanec
Boro Arsovski
Dragica Smičibrada
Petar Petrovič
J
DOLENJSKI LIST
Novomeška policija v “pentagonu”
dežurni
oročajo
vlom v avtomobil - v
■ j!0ii na 21. junij je neznanec v t Obrtniški ulici v Trebnjem vlomil v J osebni avto, last D. D. iz Kočevja, in Okradel dva zvočnika in dve svetilko S tem je lastniku povzročil za j oO.OOO tolarjev škode.
OB DENAR - 26. junija med ‘0.40 in 21.40 je nekdo iz nahrbtnika 29-letnega K. T. ukradel 100 [teniških mark in okrog 30.000 tolar-)ev- Policija za storilcem še poiz-veduje.
. VOZNIKA PRIDRŽALI - 28.
. Jpnija zvečer je na lokalni cesti pri plovcu črnomaljska policijska pa-Otilja ustavljala osebni avtomobil, ki Saje vozil 37-letni B. V., vendar se ■'j ustavil, zato gaje ustavila nasledil ®ia patrulja pri gostilni Žvab. Voz-■#ik je kazal znake vinjenosti, vendar [e prizkus alkoholiziranosti od-| klonil. Ker je B. V. nadaljeval s kršitvijo, so ga policisti pridržali.
OBŠLA GA JE SLABOST
, DOBOVA - 29. junija ob 13.50 so ^lezničarji na Železniški postaji Dobova opravljali premike tovornih ^gonov. Pri tem pa je 20-letnega iglavca M. A. obšla slabost, tako da U padel proti tirom. Ravno takrat je | ®imo pripeljala lokomotiva in opla-| hla in poškodovala. Odpeljali so ga j v brežiško bolnišnico, kjer je ostal | na opazovanju.
NAJBOLJŠI ČRNOMALJSKI POLICISTI
, ČRNOMELJ - Občina Semič in črnomaljska policijska postaja sta P '■pb junija organizirali turnir v ma-nogometu, ki se gaje udeležilo 5 ekip z območja semiške občine in ®kipa policijske postaje iz Črnomlja. Prvo mesto je osvojila ekipa polivke postaje Črnomelj, drugo strelja družina Iskra Semič in tretje “Portno društvo Orel. Pokale so Podelili v gostilni Pezdirc v Semiču. Udeleženci so sklenili, da turnir Postane tradicionalen.
\
UKRADLI GOLFA
j NOVO MESTO - V noči od 26. 0a 27. junij je neznanec ukradel Osebni avtomobil znamke VW Golf, j*1 ga je imel lastnik B. M. parkirane-pred stanovanjskim blokom. Z kjirn se jc odpeljal v neznano smer. [ritnika je oškodoval za milijon 400 "soč tolarjev.

PRAVNA
SVETOVALNICA
Svetuje dipl. iur.
Marta Jelačin gl
Kaj se zgodi v primeru, da denacionaliziranih zemljišč ni možno vrniti v naravi?
V 2. odstavku 2. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list št. 27/91 in 31/91) je določeno, da v primeru, če vrnitev Premoženja ni možna, denacionalizacija obsega plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja. V takih primerih mora biti denacionalizacijski upravičenec opozorjen na pravico do nadomestne oblike odškodnine za odvzeto Premoženje. Dolžnost osebe, ki vodi upravni postopek, je, da po potrebi opozori stranko na njene pravice v postopku in na pravne posledice njenih dejanj ali opustitev v postopku I (140. čl. zakona o splošnem I Upravnem postopku), saj če je I denacionalizacijski upraviče-I dec takega nadomestnega zah-I (evka ne vloži, pomeni to zanj I izgubo pravice do vrnitve premoženja.
(Nadaljevanje s 1. strani)
nosti so se udeležili številni ugledni gostje, med njimi tudi varuh človekovih pravic Ivo Bizjak, ki je maja 1994 kot tedanji notranji minister položil temeljni kamen za omenjeno stavbo.
Novomeški policisti so več kot deset let delali v neprimernih pogojih dela. Na manj kot 800 m2 je delalo 130 ljudi, nekatera dela so morali opravljati kar na hodnikih, prostora za delovne sestanke, za garderobe kot tudi prostorov za pridržanje sploh niso imeli. Polega tega so za stavbo na Vr-hovčevi, ki je last Zarje, plačevali najemnino, in sicer po 1,35 milijona tolarjev na mesec. V novi stavbi, ki meri 8.000 kvadratnih metrov uporabnih površin, se je v en del preselila UNZ, v drugega pa policijska postaja in postaja prometne policije Novo mesto. V novi stavbi so pridobili tudi prostore, kijih do sedaj niso imeli, od prostorov za pridržanje do strelišča in mehanične delavnice, ki pa še nista dokončana. Sicer pa je v
DOBITNIKI
PRIZNANJ
NOVO MESTO - V torek so v Novem mestu podelili še ostala letošnja priznanja organov za notranje zadeve. Poleg dobitnikov, ki so jim priznanja izročili na osrednji proslavi v petek ob otvoritvi novih prostorov, so priznanja prejeli še: srebrni znak zaslug za varnost Silvester Filipič, Stjepan Horvat, Stanko Mašilo, Dušan Slak, Jože Šeničar, Franc Zorc; bronasti znak zaslug za varnost Stanislav Košir, Milan Leskovar, Vinko Kulovec, Janez Klobučar, Tihomir Simčič, Anton Štubljar, Aleksander Terzič, Matjaž Volčanjk, Veronika Zupan, od zunanjih pa Nada Cigler - But iz novomeške bolnišnice, Komunalno podjetje Metlika, Ribiška družina Črnomelj in OŠ Trebnje; pisne pohvale so dobili Mario Ba-horič, Damjan Cesar, Tomaž Cujnik, Goran Čelič, Nathalie Drčar, Matjaž Gole, Matjaž Golob, Igor Juršič, Andrej Kopina, Robert Krajpc,. Boris Legiša, Edvard Kramar, Štefan Rajer, Dejan Rozman, Alojz Sladič, Marko Škedelj, Marjan Škufca, Alen Turk in Sebastijan Virant.
TRČIL V PODPORNI ZID STOPNIC
MRTOVEC - Prejšnji četrtek ob 14.35 je na magistralni cesti Drnovo - Vrhovo izven naselja Mrtovec prišlo do prometne nesreče, v kateri so bile tri osebe hudo poškodovane. 65-letni P. K. iz Ljubljane je z osebnim avtomobilom peljal v smeri proti Vrhovemu. Ko je pripeljal izven naselja Mrtovec, kjer se začne cesta vzpenjati, je zapeljal v levo izven ceste in nato trčil v betonski podporni zid stopnic stanovanjske hiše. Pri trčenju so se hudo poškodovali: voznik, njegova sopotnica 59- letna P. M. in 3-letni otrok T. A.
njej tudi devet samskih sob, sejna soba, delilnica hrane, uredili pa so tudi parkirišča za službena vozila, zaposlene in njihove stranke. Velika dvonadstropna stavba, ki jo nekateri imenujejo kar novomeški “pentagon”, je bila zgrajena v štirih letih, stala pa je 22 milijonov nemških mark.
Nove prostore so slovesno predali svojemu namenu ob dnevu policije. Ob tej priložnosti je minister za notranje zadeve Mirko Bandelj poudaril pomen te pridobitve, saj bo policistom nudila boljše delovne razmere, državljanom pa prijaznejo in učinkovitejšo policijo. “Kljub številnim neugodnim okoliščinam smo ohranili približno enako raven varnosti kot v preteklih letih. Čeprav naraščata gospodarski in organizirani kriminal, se z njima uspešno kosamo. To potrjujejo številne akcije slovenske policije v boju zoper zlorabo drog, tihotapstvo, zlorabo vrednostnih papirjev, avtorskih pravic in interneta,” je
DVE SMRTI NA MAGISTRALKI
BIČ - V prejšnji številki Dolenjskega lista je bila na 1. strani objavljena vest o hudi prometni nesreči na magistralni cesti pri Biču z naslovom Dve smrti na magistralki. Starši v nesreči hudo poškodovanega še ne 22-letnega Borisa Kastelca z Dolža so nas opozorili, da podatki, ki smo jih dobili o tej nesreči, niso točni, kar potrjuje tudi eden od očividcev. V resnici je do nesreče v ponedeljek, 22. junija, nekaj pred 5. uro popoldne pri Biču prišlo tako: 84-let-ni Martin Kos iz Ljubljane je s cliom, ne z Renaultom 5, vozil proti Ljubljani. Pri Biču je nenadoma zavil v levo in z vso hitrostjo treščil v nasproti vozečo škodo felicio, s katero se je proti Novemu mestu peljal Boris Kastelic z Dolža, ne pa v tovornjak. Clia je odbilo v tovornjak, v škodo in clia pa se je potem zaletel še peugeot zagrebške registracije, ki ga je vozil 54-letni voznik iz Samobora. Na kraju nesreče sta umrla voznik Kos in njegova 77-let-na žena Ivana, voznik škode Kastelic in njegova sopotnica, 21-letna Stanka Cvelbar iz Novega mesta, sta bila hudo ranjena, druga Kastelčeva sopotnica, 20-letna Jožica Šalehar z Vrhov pri Dolžu, pa je bila lažje poškodovana.
V ŠPORTU ZMAGA SEVNICI
BREŽICE - UNZ Krško je za svoje uslužbence organizirala tekmovanja v različnih športnih disciplinah. Skupno je bila najboljša ekipa policijske postaje Sevnica, druga je bila ekipa postaje mejne policije Dobova, tretja pa policijska postaja Brežice.
PRIZNANJE ZA UREJENOST
BREŽICE - Komisija uprave za notranje zadeve Krško je tudi letos ocenjevala urejenost policijskih postaj v Posavju, ob dnevu policije pa je načelnik UNZ Rajmund Veber podelil priznanja. Za najbolj urejeno je bila izbrana policijska postaja Brežice, sledita pa policijski postaji Krško in Sevnica.
TEKMOVANJE EKIP - Prejšnjo soboto je bilo v Šentjerneju preverjanje ekip prve pomoči civilne zaščite Dolenjske in Bele krajine. Preverjanje sta na tamkajšnji šoli organizirala Uprava za obrambo Novo mesto in Dolenjski regijski odbor Rdečega križa. Udeležilo sega je 8 ekip iz dolenjskih in belokranjskih občin. Najprej je Gasilski reševalni center skupaj s šentjemej-skimi gasilci prikazal reševanje iz visokih stavb, sledil je pozdrav Šentjernej -skega župana Franca Hudoklina in direktorja Uprave za obrambo Novo mesto Boruta Usenika in drugih. Na tekmovanju, ki je sledilo, pa so se najbolje odrezali Belokranjci. Zmagala je ekipa iz Črnomlja, kise bo v jeseni udeležila tudi državnega preverjanja, druga je bila ekipa iz Metlike in tretja iz Semiča. Na posnetku je ena od ekip pri delu. (Foto: J. Dorniž)
dejal Bandelj. Povedal je še, da so na področju upravnih notranjih zadev bistveno zmanjšali zaostanek v postopkih v zvezi z državljanstvi. Notranje ministrstvo je pripravilo tudi vrsto predpisov, ki slovensko zakonodajo usklajujejo z evropsko. Poudaril je, da varnost
• Notranji minister Mirko Bandelj je na slovesnosti podelil zaslužnim delavcem in nekaterim zunanjim sodelavcem letošnja priznanja organov za notranje zadeve. Plaketo organov za notranje zadeve sta prejela doc. dr. Andrej Anžič in Jože Vidič; znak hrabro dejanje Branko Grmšek, Samo Hribrnik in Marjan Kovač; zlati znak zaslug za varnost: Tatjana Kogoj, državni sekretar Borut Likar, Jakob Demšar, Ervin Drašler, Anton Gole in Emerik Peterka ter novinar Dela Žarko Hojnik; srebrni znak za varnost Julianne Slifco, pravna atašejka ZDA na Dunaju, bolgarski vodja za mamila Sergei Damianov Da-nov in vodja hrvaškega oddelka za zatiranje organizirane kriminalitete Siniša Žarkovič za sodelovanje v akciji “Kolo”, generalni direktor Krke Miloš Kovačič, direktor Laboda Andrej Kirm ter Dragica Vogrinčič, Dušan Mohorko, Franci Povše, Janez Rozman, Branko Šekoranja in Milivoj Šurberk; bronasti znak zaslug za varnost pa častnik za zvezo Interpola na Dunaju David Wolsten-holme in Dušan Janžek.
ni le skrb policije, ampak vseh državljanov, zato bodo v prihodnje še bolj spodbujali različne oblike sodelovanja z ljudmi in tudi njihovo preventivno delo.
J. DORNIŽ
Praznik s priokusom pelina
BREŽICE - Prejšnji torek je UNZ Krško v Posavskem muzeju v Brežicah ob dnevu policije pripravila slovesnost, na kateri so podelili tudi priznanja organov za notranje zadeve. Zlati znak je prejel Vladimir Žniderič, srebrnega so dobili Slavica Kralj, Stanislav Povhe, Savo Stojanovič in Ivan Urek, bronastega pa Boris Bizjak, Bojan Bogovič, Bojan Kaplan, Zoran Kerin, Damjan Knavs, Roman Kump, Bojan Kužnik in Rudolf Štojs. Pisno zahvalo je prejelo 22 delavcev UNZ Krško, priznanje za sodelovanje ^a tudi občan Marjan Jazbar.
Slovesnost je bila tudi priložnost za komentiranje za večino presenetljive odločitve, ki je pred kratkim prišla iz ust ministra za notranje zadeve Mirka Bandlja, ki namerava vladi predlagati zamenjavo načelnika UNZ Krško Rajmunda Vebra. Med razlogi je poleg tega, daje Veber na tem mestu skoraj 10 let, navedel tudi, da je prav zaradi tega prišlo do “nekritičnega vedenja do podrejenih in premajhne zavzetosti za koordinirano delo policije na terenu, kar se je odrazilo v nekaj strokovnih napakah pri delu policije na območju UNZ Krško”. Ker minister na naša vprašanja, katere so bile te strokovne napake, ni hotel odgovoriti, se v javnosti pojavljajo številna ugibanja o tem. Eden izmed očitkov je nedavni nadzor brežiških lokalov, kjer so policisti iskali drogo. “Takšno delovanje je upravičeno, saj je drog v Posavju vse več. Zgovorni so že lanskoletni podatki o zaseženih drogah v Posavju: prav tu smo zasegli največjo
količino ecstasya v Sloveniji, po zaseženi količini konoplje smo bili takoj za Koprom in Ljubljano, pa tudi prijetje preprodajalcev heroina, ki jih je pred nekaj meseci krško okrožno sodišče obsodilo, ni bilo majhna zadeva,” pravi Rajmund Veber, ki bo tudi po odstavitvi - seveda če bo do nje prišlo - ostal v službi na ministrstvu za notranje zadeve, vozil pa se bo v Ljubljano. Nekateri očitajo policiji tudi vzrok za smrt Roma iz Kerinovega grma, vendar so očitki neupravičeni, kajti če bi Rom povedal, da mu šentjer-nejski Romi grozijo, ga policisti gotovo ne bi poslali v ogenj, pač pa bi lahko zadevo rešili na lažji, manj tvegan način. O uspešnosti UNZ Krško govori tudi ena najvišjih raziskanosti kaznivih dejanj v Sloveniji.
* Nad novico o zamenjavi načelnika je bil presenečen tudi Jože Avšič, brežiški župan in poslanec v državnem zboru. “Vem, da se nimam pravice vtikati v strokovne odločitve, a prepričan sem, daje Veber z 10-letnim delom pripomogel k uspešni organiziranosti uprave za notranje zadeve Krško, zlasti v ključnih trenutkih preprečevanja vdora jogurtne revolucije v Slovenijo in ob osamosvajanju Slovenije na območju Posavja.
Kakorkoli že, predlog ministra ponovno vnaša med Posavce strah glede ukinitve UNZ Krško, o čemer seje nekaj časa že govorilo, čeprav je vse bolj jasno, da bližina meje na varnost v Posavju vpliva vse prej kot ugodno. x GAZVODA
NA DVORIŠČU NOVE STAVBE - Petkove slovesnosti ob dnevu policije in otvoritve novih prostorov novomeške UNZ in policijske postaje ter postaje prometne policije so se udeležili številni ugledni gostje. Ob tej priložnosti je minister Mirko Bandelj podelil priznanja organov za notranje zadeve zaslužnim delavcem in nekaterim zunanjim sodelavcem. (Foto: J. D.)
KNJIŽICA S POLICIJSKIMI ŠALJIVKAMI
LJUBLJANA - Ob 27. juniju, dnevu slovenske policije, je izšla brošurica “Smejmo se skupaj -vicev na račun policije ni! Vse je res”. Minister Mirko Bandelj je v uvodni besedi k brošurici, v kateri je zbranih čez 300 policijskih ša-Ijivk, med drugim zapisal, da se v Ministrstvo za notranje zadeve radi nasmejejo, pa čeprav šala leti na njihov račun. To je ministrstvo dokazalo že pred leti, ko je sodelovalo pri izdaji podobne knjižice. V službi za stike z javnostjo so šaljivke zbirali naprej in jih ob nekaj preventivnih nasvetih ter bistvenih novostih novega zakona o varnosti cestnega prometa pripravili za izid ob letošnjem dnevu policije.
Kadili so travo iz “kinder” jajčka
24-letni Martin iz Bele krajine je mislil, da kadi industrijsko konopljo, ponudil pa jo je tudi prijateljicama - Pogojna obsodba 5 mesecev zapora, pogojno za dve leti
NOVO MESTO - Težko je reči, koliko mladih si krajša dneve s kajenjem marihuane, a podatek, da so policisti med vikendi v Beli krajini pred časom vsakič odkrili vsaj enega kadilca trave, je dovolj zgovoren, da je uživanje te prepovedane droge med mladimi precej razširjeno. Policisti so bili uspešni vse dotlej, dokler se med kadilci trave ni razvedelo za takšno preventivno delovanje, potem pa so se ti očitno potuhnili. Tako so policisti pred letom in pol dobili danes 24-let-nega Martina G. iz Črnomlja, ki je travo ponudil še dvema prijateljicama, eni še mladoletni. Zaradi tega je pred kratkim sedel na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča.
Bilje november leta 1996, ko je skupina mladih Belokranjcev praznovala 17. rojstni dan prijateljice. Martina je še z dvema kolegicama po praznovanju pol zanesla v bližnjo diskoteko, in ker ura še ni bila pozna, je Martin s stoenko in prijateljicama povsem nenačrtovano zapeljal na opuščeno poljsko pot. Mladi so si ob poslušanju glasbe prižgali joint, in ko so se že začeli predajati užitkom, sojih pri tem zmotili policisti.
Martin priznava, daje dekletoma ponudil joint. Sicer pa je dejal, daje marihuano, ki jo je
imel spravljeno v “kinder” jajčku, nabavil zase, kadil pa da jo je tistega večera prvič. Prižgali so le en joint, ki ga je ena od deklet, ko je zagledala policiste, vrgla na tla in pohodila, drugi joint pa je ostal cel. “Vem, da je po zakonu marihuana mamilo, a za svojo konopljo sem mislil, da je industrijska, torej da je dovoljena,” je v zagovoru povedal Tine in je svoje početje obžaloval. Dekleti sta dejali, da sta po vonju in moči vdihnjenega dima vedeli, da ne gre za navadno cigareto, pač pa za marihuano.
Kot je na glavni obravnavi povedal policist Peter Ž., sta tistega večera s kolegom policistom v civilu patruljirala po Črnomlju in okolici tudi zato, da bi odkrila uživalce marihuane. Opazovala sta sumljive kraje, za katere sta sumila, da se tam zadržujejo uživalci droge, ko sta ob cesti v temi opazila odsev registrske tablice osebnega vozila. Peter je v roke vzel posebno napravo za nočno opazovanje - gre za neke vrste daljnogled, ki ga policisti pogosto uporabljajo pri svojem delu - in skozenj pogledal, kaj se dogaja v avtomobilu. Ker je opazil, da v avtu voznik kadi, cigareto pa je ponudil tudi sopotnici, sta pristopila bližje. Seveda sta mladino v avtu presenetila,
• Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je Martina G. spoznal krivega kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil, saj je še dvema dekletoma ponudil prižgan joint, napolnjen z mešanico tobaka in konoplje (Cannabis sativa L.), ki je po enotni konvenciji o mamilih in po odločbi o seznamu mamil razglašena za mamilo, vsebnost sestavin THC v njej pa je bila večja od 1. S svojim dejanjem je v bistvu druge navajal k uživanju mamil, čeprav gaje k temu vodila mladostna nepremišljenost, radovednost in trenutno razpoloženje. Sodišče gaje zato pogojno obsodilo na 5 mesecev zapora, kazen pa se ne bo izvršila, če obtoženec v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Sodba še ni pravnomočna. Zaradi najdenega neprižganega jointa je bil zoper Tineta sprožen tudi postopek pri sodniku za prekrške - posest mamila je namreč le prekršek - izrečena mu je že bila denarna kazen 35 tisoč tolarjev, vendar sodba še ni pravnomočna, ker se je nanjo pritožil.
vendar ni bilo nikakšrnega upiranja ali nepotrebnih besed, iz avta pa se je vil značilen vonj po kajenju marihuane.
T. GAZVODA
7^ MIHNOPSŠK, TEK
TOPLISKI HOKEJISTI ČETRTI V DRŽAVI
DOLENJSKE TOPLICE - Na finalnem turnirju v hokeju na rolerjih, s katerim si v toplejši polovici leta krajšajo čas slovenski igralci hokeja na ledu, so v Tivoliju uspešno nastopili tudi mladi hokejisti iz Dolenjskih Toplic, ki nastopajo pod imenom Picerija Žolna. V kategoriji do 15. leta so se uvrstili v polfinale, kjer jih je z 1:0 premagal kasnejši zmagovalec Heser. Topličani so v boju za tretje mesto z 1:2 izgubili s Hotelom Špik. V skupnem vrstnem redu vseh turnirjev je zmagalo moštvo Kengo Kings, Topličani pa so bili četrti.
MIRNOPEŠKI TEK je za Mirnopečane, ki so se pred kratkim na referendumu odločili za svojo občino, pravi praznik. Ne le na štartno-ciljnem prostoru, ampak tudi ob progi so ves čas vzpodbujali udeležence in ob prihodu na cilj je bil odobravajočega ploskanja deležen prav vsak. Na sliki množični skupni start tekov na 21 in 10 km. (Foto: I. V)
V Mimi Peči Kejžar in Vivodova
Množična udeležba na 16. mirnopeških tekih - Osrednji tek, polmaraton na 21 km, sta dobila Roman Kejžar in Silva Vivod - V ospredju tudi domači tekači
MIRNA PEČ - Prizadevnim mirnopeškim organizatorjem na čelu z neumornim Iztokom Golobičem letos na svojo 16. prireditev ni uspelo privabiti močne mednarodne konkurence, a je bil letošnji Mirnopeški tek prav tako kakovosten in zanimiv tekaški dogodek, saj je med blizu 500 udeleženci nastopila večina najboljših slovenskih maratonskih tekačev. V osrednjem teku na 21 kilometrov sta zmagala Mariborčanka Silva Vivod in Roman Kejžar, član Stop Teama iz Sorice. Kejžarje poskusil izboljšati tudi rekord proge, a je že po polov ici tekme uvidel, da mu to zaradi vročine ne bo uspelo, in je popustil.
družabne prireditve, ki so na nek način doživele svoj vrhunec z veselico zvečer po tekmovanju, na kateri je udeležencem zaigral in zapel Lojze Slak, ki je v Mirno Peč priletel s padalom tandemom skupaj z državnim reprezentantom Dušanom Intiharjem in v spremstvu domačega padalca Silva Mesojedca.
Zmagovalec kočevskega triatlona Erik Pečnik je bil na cilju precej utrujen. (Foto: M. Glavonjič)
Od domačih tekačev je največji aplavz mirnopeške publike doživel profesor športne vzgoje na tamkajšnji osnovni šoli, atlet novomeške Krke Robert Dragan, ki je bil na 21 km peti in je tako postal dolenjski prvak v pol maratonu, njegov klubski tovariš Šefitjernejčan Franci Menič je bil na 10 km tretji, medtem ko je Novomeščanka Mateja Udovč,
nekdanja državna reprezentantka in večkratna športnica leta v Novem mestu, na 10-kilometrski razdalji med ženskami zmagala. Med veterankami seje zmage na 21 km veselila tudi nakdanja državna reprezentantka v padalstvu Darinka Uhan, ki nastopa za Trim klub Krka.
Ves teden pred Mirnopeškim tekom so potekale razne kulturne in
TMatlonci za naslove v Kočevju
Državno prvenstvo v šprint triatlonu osvojila Erik Pečnik in Mateja Šimic - Kočevci zanemarili idilično okolje jezera - Če bi uredili okolje, evropsko prvenstvo leta 2000
KOČEVJE - V okolici rudniškega jezera v Kočevju je bil v soboto že četrti Dan triatlona, na katerem je nastopilo 130 tekmovalcev iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Madžarske. Hkrati so izvedli državno prvenstvo v šprint-tri-atlonu (750 metrov plavanja, 20 kilometrov kolesarjenja in 5. kilometrov teka). Absolutna prvaka sta postala Erik Pečnik iz ekipe Energia ter Mateja Šimic (Novice Extrem). Ekipno je zmagala Energia pred Novicami Extre-mom. Na tekmovanju so nastopili tudi tekmovalci iz Ribnice in Kočevja, a so bile njihove uvrstitve slabše od pričakovanih.
Tekmovanje v okolici kočevskega rudniškega jezera je vnovič potrdilo velike možnosti, ki jih ima Kočevje za športno-rekreativne in turistične prireditve. Člani Triatlon
kluba Ljubljana in več kot 130 tekmovalcev iz Slovenije, Madžarske,
Italije in Hrvaške so bili navdušeni nad razmerami za tekmovanje. Žal se Kočevci premalo zavedajo, kaj imajo, saj je okolica jezera že več let zelo neurejena; trstičevje se plazi po hudo luknjasti makadamski cesti, nekakšne kolibe in improvizirane
Mali nogomet res nezanimiv?
Za medaljo očitno že, ne pa tudi za gledalce
V senci nogometnega svetovnega prvenstva v Franciji je letošnji državni prvak v I. slovenski ligi malega nogometa - Klub malega nogometa (KMN) Mizarstvo Krošelj Sevnica pripravil novinarsko konferenco o vprašanju, kako medijsko učikoviteje pokriti ta šport. “Okrogla miza ” je postregla s splošno ugotovitvijo, da mali nogomet v Sloveniji še zdaleč nima take podpore, kot bi jo lahko imel, želel imeti in bi jo tudi moral imeti. Sicer pa je že slabi odziv na konferenco nazorno pokazal vsaj približno podobo odnosa do malega nogometa, kajti povabljeni so bili vsi predstavniki klubov malega nogometa in številni novinarji, obojih pa je bilo komaj “za vzorec”.
Direktor KMN Mizarstvo Krošelj, Bojan Novšak, je potarnal, da so edini ekipni prvaki z žogo v širšem Posavju in v vrhu ekipnih športov na Dolenjskem, a očitno niti to medijev ne zanima. Tudi z organizacijo Zlate noči malega nogometa na Logu so skušali domačini dokazati javnosti in medijem, da so resen in zainteresiran partner. Za popularizacijo tega športa so se pomerile slovenske velikonogomet-ne državne prvakinje s sevniš-kimi veterani ter aktualni prvaki medijske lige, ekipa POP TV z
aktualnimi državnimi prvaki -sevniškimi “mizarji". Državni prvak KMN Mizarstvo Krošelj Sevnica je imel že med letošnjim prvenstvom več gledalcev kot sevniški rokometni prvoligaši, zato seveda tudi tokrat, ko je šlo bolj “za fešto”, obisk zveste publike ni bil vprašljiv. Potemtakem bi se lahko vprašali, zakaj se razburjajo tile malonogometni fanatiki. Toda tudi tod se “pesem ” začne in končna pri denarju, kajti sponzorji nimajo interesa vlagati denarcev v projekte, če ti niso dovolj medijsko pokriti. Da brez ustrezne medijske podpore mali nogomet ne bo preživet, je priznal celo predsednik sev-niškega kluba in glavni sponzor prvakov Drago Krošelj.
Edini časopis, kije redno spremljal mali nogomet, je po mnenju sekretarja komisije za mali nogomet pri NZS Stanka Da-miša pri nas le tednik Ekipa, v zadnjem delu sezone pa tudi ljubljanski Dnevnik. Elektronski mediji pri nas pa ne kažejo ravno veliko posluha za nogomet nasploh. Damiš je kritično ocenil odnos poklicnih novinarjev do malega nogometa, saj bi bile informacije s tekem bolj objektivne, če bi jih pisali oni, ne pa ljubiteljski dopisniki...
PAVEL PERC
plaže kazijo okolico, smeti iz vsakega grma bodejo v oči.
Obiskovalci pogrešajo vsaj en kontejner za smeti, saj ga ob obali ni nikjer, zato številni odpadki romajo povsod, največkrat tudi po gladini vode. “Drugod po Evropi, kjer tekmujemo, nam navadne luže prodajajo za suho zlato. Ne vem, zakaj se v Kočevju ne zbudijo in jezera in okolice ne uredijo. Če bi občina pokazala malo več volje, bi lahko v mestu ob Rinži leta 2000 organizirali evropsko prvenstvo v triatlonu, saj so pogoji kljub naštetim pomanjkljivostim enkratni,” je ob sobotni prireditvi povedal predsednik TK Ljubljana Ciril Hočevar.
S POLICISTI PO KOLPI
Regionalni klub mednarodnega združenja policistov IPA za Dolenjsko bo v soboto, 4. julija, s štartom ob 10. uri pripravil šesti mednarodni spust po Kolpi od Prelesja pod Starim trgom do Vinice. Namen spusta je med drugim okrepiti sodelovanje policistov in ljudi v krajih z obeh strani mejne reke, zato vabijo, da se jim s kajaki, kanuji in rafti pridružijo tudi ostali ljubitelji veslanja in reke Kolpe.
Zmagovalec letošnjega mirnope-škega teka Roman Kejžar je na cilju visoko dvignil roke.
Izidi: 21 km, moški - L Kejžar (Sorica) 1:10:54, 2. Prešnjak (Vi-dovec) 1:14:23, 3. Krempl (Poljčane) 1.15:24, 4. Šalamun (Miklavž) 1:17:04,5. Dragan (Krka Novo mesto) 1:17:57, 10. Kuzmin (Brežice), 11. Škedelj - Močivnik (Novo mesto); ženske - 1. Vivod (Maribor) 11:28:13; 10 km, moški - 1. Hojak (Ljubljana) 31:41,2,3. Menič (Krka) 31:25,9, 5. Kozan (Črnomelj) 35:26,9, 6. Jerman (Šentjernej) 35:29,2; ženske - 1. Udovč (Klapa d.o.o. Novo mesto) 37:25,2, 5. Bregar (Brežice) 42:48,1, 7. Lindič (Šmarješke Toplice)44:38,3; 1500 m, dečki - 1. Kužnik (Krka), 2. Bor-devič (Krka), 3. Vodenik (Ševnica); deklice - 1. Repnik (Ljubljana), 2. Radej (Sevnica), 3. Hribar (Sevnica); 420 m, dečki - 1. Bučar (Šentjernej), 2. Kramar (Novo mesto), 3. Pekolj (Mirna Peč); deklice -1. Šega (Novo mesto), 2. Pate (Ljubljana), 3. Rozman (Kranj).	j y
MOTOKROS V SEMIČU
SEMIČ - Motoklub Semič bo v nedeljo, 5. julija, ob pomoči glavnih pokroviteljev podjetja Emonec kafe Koper in Radenske pripravil dirko za državno prvenstvo v motokrosu za vse članske kategorije in podmladek. Uradni trening bo ob 11. uri, prva dirka pa ob 13. uri.
385 KILOMETROV VENEM DNEVU - Ljubitelji kolesarjenja, združeni v kolesarskem društvu Smole, so dan državnosti proslavili na svoj način. V19 urah so prevozili 385 km od Kopra do Novega mesta. Iz Kopra, od koder so krenili natanko opolnoči, jih je pot vodila skozi Sežano, Novo Gorico, Bovec in preko Vršiča v Kranj, Ljubljano in ob gornjem toku Krke domov v Novo mesto, kamor so po načrtu pripeljali natanko ob 19. uri. S poprečno hitrostjo 26 km/h so 385 km prevozili Iztok Fink, Dušan Gorjanec, Matjaž Golob, Matjaž Zupančič, Bogdan Muška, Franc Mišmaš, Marko Krušič in Borut Vehar. Razen nekaj predrtih gum niso imeli večjih težav, da pa jih dolga pot ni prav hudo utrudila, je Borut Vehar dokazal tri dni kasneje, ko je zmagal na državnem kolesarskem prvenstvu rekreativcev. (Foto: 1. V)
v
Bo moral Stangelj m tuje?
Sposoben je in želi si nastopati in uspeti na največjih dirkah - Mu bo domači klub to lahko omogočil?
Gorazd Štangelj je na dirki za veliko nagrado Kranja slovenski športni javnosti končno nazorno pokazal, kdo je in kako visoko sodi. Da je Gorazd edini med slovenskimi kolesarji, ki bi se lahko kosal z najboljšimi na svetu, so najboljši poznavalci slovenskega kolesarstva vedeli že dolgo, a 25-letni Novomeščan nikakor ni dobil priložnosti, da bi vse svoje sposobn osti pokazal na eni izmed treh največjih domačih prireditev, ki so najbolj na očeh javnosti: na dirki Po Sloveniji, Veliki nagradi Krke ali Veliki nagradi Kranja. Tokrat je dobil priložnost, ki jo je znal izkoristiti. Danes, ko nanese beseda na najboljšega slovenskega kolesarja, nihče več ne govori le o Martinu Hvastiji, ampak o dveh možeh, Stanglju in Hvastiji.
Po sijajni predstavi Gorazda Štanglja v Kranju, ki jo je teden dni kasneje v skromnejši konkurenci ponovil v Novi Gorici so se začela pojavljati ugibanja, ali ni fant že zdavnaj prerasel domačega okolja in bi moral nositi dres moštva, ki nastopa na največjih svetovnih dirkah, kot so Giro, Tour in Vuelta. Res je, Gorazd vsekakor sodi tja, tega se zaveda tudi sam. Ko se je pred poldrugim letom vrnil iz Italije, kjer se je eno leto učil kolesarske obrti v tedaj najboljšem amaterskem kolesarskem klubu na svetu Fior, je vodilnim možem novomeškega kluba dal vedeti, da ni poceni in da se zanj zanimajo tudi nekatera močna poklicna moštva. Ker so se v Novem mestu prav takrat odločili, da bodo svoje moštvo
registrirali kot poklicno, je Gorazd ostal doma.
Kaj pa v prihodnje? Njegovi cilji so visoki. Kot je ob vrnitvi iz Fiora povedal, želi uspešno nastopiti na največjih dirkah pa tudi na svetovnem pr\>enstvu, na uspeh pa ne namerava čakati do tridesetega leta. Zeli si sicer, da bi prišel do želenega uspeha v domačem klubu, ki pa bo moral po lestvici najboljših na svetu krepko napredovati. Ce se to ne bo zgodilo, namerava Štangelj prestopiti v eno izmed moštev, ki je na svetovni lestvici med 10. in 20. mestom. Zaveda se namreč, da ni toliko dober, da bi dobil vodilno vlogo v katerem izmed najboljših desetih moštev.
Trenutno je Krka Telekom na robu najboljših 40-ih, za nastop na kateri izmed največjih dirk pa bi morala napredovati za približno 20 mest. V Krki Telekomu se dobro zavedajo, da so v domačem okolju nekaj vredni le, če je zvezdnik moštva domač kolesar, zato bi Gorazda radi na vsak način zadržali. Tudi cilj kluba je priti na tako raven, da bi lahko novomeški kolesarji nastopali na največjih dirkali Za kaj takega bo treba precej zvečati klubski proračun in med drugim okrepiti moštvo z dvema ali tremi vrhunskimi tujimi kolesarji, ki bi moštvu prinesli tudi točke UCI, obenem pa najboljšemu domačemu kolesarju krepko pomagali v boju z najboljšimi, saj je kolesarstvo kolektivna športna panoga, v kateri zmagujejo posamezniki. Se tako dober kolesar brez pomoči močnega moštva ne more zmagati.	I. VIDMAR
Zmagal tudi na Goriškem
Gorazd Štangelj je zlahka opravil s tekmeci tudi na Veliki nagradi Nove Gorice - Spet mošveni uspeh Krke Telekom3
NOVO MESTO - Novomeški kolesarji so tako kot na večini letošnjih domačih dirk igrali glavno vlogo tudi na Veliki nagradi Nove Gorice. Na članski 146 km dolgi dirki so bili na začetku najbolj dejavni Krnajčani, Sašo Sviben (Krka Telekom) in Tadej Valjavec (Šava Kranj) pa sta prva pobegnila in prvih 60 km prevozila samostojno, ko so se jima pridružili še štirje zasledovalci. Dirka se je začela razpletati, ko je ubežnike skupaj s Kranjčanom Rajkom Petkom ujel Gorazd Štangelj, ki sta se ostalih otresla na strmem klancu na Loke, 30 km pred ciljem. V zadnjem krogu seje Štangelj brez težav otresel Petka in pripeljal na cilj debelo minuto pred njim in dve minuti in pol pred prvo skupino zasledovalcev. Novomeščani so tudi tokrat dokazali, da njihovo moštvo na slovenskih cestah nima enakovrednih tekmecev, saj jih je bilo med najboljšimi desetimi kar pet: 3. Sviben, 5. Miholjevič, 7. Murn, 8. Mervar. Zaradi hude vročine in hit-
ZENSKI NOGOMET V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Vse kaže, da bo Novo mesto dobilo še nogometnega prvoligaša. To, kar ni uspelo nogometašem Elana, ki so v zadnjih kolih zdrsnili na peto mesto drugoligaške lestvice, je zlahka uspelo dekletom, ki so ustanovila svoj nogometni klub in nameravajo nastopiti v prvi slovenski ženski ligi, kjer so lani nastopale štiri ekipe, naslov državnih prvakinj pa je pripadel nogometašicam Bulla Ilirije. Vsak ponedeljek in četrtek se dekleta ob šestih popoldne zberejo na igrišču pri osnovni šoli v Bršljinu. Nogometašice prihajajo iz Novega mesta kot tudi iz okoliških krajev, dve sc pripeljeta celo iz Črnomlja. V svoji krstni sezoni ne želijo osvojiti zadnjega mesta, zato vabijo v svoje vrste tudi novinke, ki bi se želele poskusiti v najbolj popularni igri z žogo. Vsa dodatna pojasnila dobite po telefonu 373 522.
rega tempa je večina slabše pripri' Ijenih kolesarjev odstopila, dirko p3 jih je končalo le 14. Izkazali so s£ tudi novomeški mlajši mladinci, j? so dosegli dvojno zmago -1. Kebe')1 2. Nose, 4. Švajger.
Na sobotnem kriteriju Nove G°' rice so Novomeščani nastopili z bo1! simboličnim zastopstvom, kar s° dodobra izkoristili kolesarji Peru1' nine Ptuja Radenske Roga, ki s°s£ veselili zmage Andreja Hauptman3, medtem ko je Novomeščan Boštj311 Mervar z zmago v zadnjem šprintu osvojil dovolj točk za četrto mest° in vodstvo v skupnem seštevku k®' terija slovenskih mest. Na kriteiT je nastopil tudi Bogdan Fink, kis po hudi poškodbi pred letom dni.k sije med padcem zlomil stegnenic0, poskuša vrniti med najboljše slove® ske kolesarje. Za začetek je na k® teriju osvojil dve točki in zased0 deseto mesto. Izkazali so se tu® novomeški mlajši mladinci, saj 1 Zrimšek zmagal, Švajger pa je P1 drugi. Med dečki A je bil Muhvl tretji, med dečki C pa je Barab zmagal.
APET ZMAGA SURlYE
Na kasaški dirki v Komendi s® konji z našega konca osvojili ew prvo in tri peta mesta. V četrti din® je s kilometrskim časom 1:21,6 zb)3 gala 3-letna šentjernejska ko^ y
adi
Suriya, last Staneta Krainerja Suriyinem sulkiju je kot ponav1 sedel Vojo Malctič. Peta mesta osvojili: v drugi dirki Fuci F® (Kovačič, Posavje Krško) 1:27,7’ četrti dirki Fao Lobcl (Ivan Hun10, mlajši, Šentjernej) 1:23,1 in J®r° (Cetin, Posavje Krško) 1:21,7.
NOGOMET V TRIBUČAH
TRIBUČE - Tamkajšnje šport00 društvo bo v Tribučah v nedelj0, julija, ob 8. uri pripravilo 10. men1 ^ rialni turnir v malem nogomet® spomin na Vinka Šegino in Ro®! na Vrancšiča. Prijave bodo spr°J mali pol ure pred začetkom tur®1 ja, vsa dodatna pojasnila pa d o®1 po telefonu 52 947.
([4KRKNZDRAVIUŠČK
HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
Markoviču edem preprečil na vrh
Topličan bo moral še počakati na prvi osemtisočak - Trikrat poskušal priti na vrh, a je bila višinska bolezen prehitra - Za tolažbo prvenstvena smer v severni steni
Takole je zgleda! Andrej Markovič, ko je med prvi poskusom na Daula-&riju dobi! možganski edem.
SODRAŽANI ZMAGUJEJO
. SODRAŽICA - V 7. kolu notranjske območne balinarske lige so 'gralci Sodražice premagali Cerkno ? 10:6 in so na lestvici tretji. V 8. k°lu območne Dolenjske lige so iglici kočevskega Sodčka premagali Krmelj s 15:1, igralci Valerije pa so “gubili s Krškim s 6:10. (M. G.)
TESNO NA VRHU
KOČEVJE - Izidi 9. kroga občin-ske lige Kočevja v malem nogo-?jetu: Slovenka : Rog 0:5, Lorela : Krem pa 2:2, Flamengo: Mozelj 2:3, AS : AG Kovinar 4:6, Kostel: Rajar 4:5, Atletiko : Tri zvezde 0:2, Marof: Črni Potok 4:2. Na lestvici s P° 25 točkami vodita Atletiko in Marof. (M. G.)
Andrej Markovič iz Dolenjskih Toplic velja za najobetavnejšega slovenskega mladega alpinista, zato je bil prvi na listi udeležencev slovenske himalajske odprave na Daulagiri, 8167 m visoko goro, na kateri naj bi se najboljši mladi slovenski alpinisti pod vodstvom 61-letnega staroste slovenskega alpinizma in himalajstva Toneta Škarje učili in kalili. Zadnja leta je namreč vse preveč mladih fantov izgubilo življenja na gorah v Himalaji, ki jim po izkušnjah kljub nesporno bogatemu plezalnemu znanju niso bili kos. Andrej je bil določen za vrh, vendar ga ni dosegel.
Čeprav Andrej Markovič tokrat ni osvojil vrha, tako kot je uspelo sedmim tovarišem, bo Daulagirije-va izkušnja lahko zanj odrešilnega pomena. Na gori, na kateri so v času, ko so se nanjo poskušali povzpeti naši alpinisti, umrli trije tuji alpinisti, je Markovič spoznal, da se s takimi višinami ni šaliti.
Slovenska odprava je za pristopni marš do vznožja gore potrebovala kar 20 dni, več kot 4 tone opreme pa je nosilo kar 150 šerp. Čeprav je po prihodu v bazni tabor Andrej kot pred tem večina drugih udeležencev odprave zaradi višine, mraza in neudobja zbolel, je bil po treh dneh že nared, da se s še tremi tovariši prvi povzpne na goro. Postavili so prvi tabor na višini 5800 m in drugi tabor na 6700 m in tam prespali. Tedaj se je prvič srečal z višinsko boleznijo. Zbudil se je ves omotičen in apatičen. Komaj se je zavedal samega sebe. Dobil je možganski
RVAKI OBČINSKE LIGE - V novomeški občinski ligi v malem nogo-^‘u na travi je v sezoni 1997198postala prvak ekipa Parketarstvo Cesar, j[Je bila najboljša že v jesenskem delu. Drugo mesto je osvojila Straška M>ala, tretje pa Elfis z Uršnih sel. Na fotografiji zmagovalna ekipa: od leve P^oti desni stojijo Andrej Cesar (pokrovitelj), Tomaž Kostrevc, Tomaž ‘Pjrniž, Božidar Horvat, Gregor Markovič, Vladimir Metelko, Andrej Ko-strevc; od leve proti desni čepijo: Aleš Gabrič, Božidar Kump, EnverKro-n‘' Marjan Menger in Željko Martinovič.
. CEROVEM LOGU JE POKALO - Mednarodno tekmovanje v strel-a,l]a s pištolami velikega kalibra je strelski šoli Dvojmoč v soboto in nedeljo v Cerovem Logu lepo uspelo. Nastopilo je 118 strelcev iz sedmih držav. V Kupnem vrstnem redu je zmagal Avstrijec Roland Kraushofer, druga je ‘la evropska prvakinja Avstrijka Gabriele Glasei; tretji pa Nizozemec Jacky 1(1 n Koolwik. V disciplini standard je zmagal Andrej Feguš iz Ljubljane '‘“d klubskima tovarišema Boštjanom Pavličem in Damijanom Peskom n° sHki med streljanje), od domačih strelcev pa sta bila najboljša glavni panizatorprireditve Ludwig Dvojmoč na šestem in Šentjernejčan Samo ukše na devetem mestu. (Foto: I. V)
edem, ki je med himalajci najpogostejši vzrok smrti. Edina rešitev zanj je bila, da se spusti v dolino. Že 500 m nižje seje počutil, kot da se z njim ni zgodilo nič.
Po tednu dni počitka je bil ponovno določen za na vrh. Skupaj s soplezalci je nesel opremo do tretjega tabora na višini 7300 m, je začutil iste znake kot pred tednom in še preden ga je višinska bolezen spet zagrabila, se je obrnil v dolino.
HOKEJSKA SOLA
DOLENJSKE TOPLICE - Hokejski klub Dolenjske Toplice bo v ponedeljek, 6. julija, ob 10. uri na igrišču pri osnovni šoli Dolenjske Toplice začel s poletno hokejsko šolo, v katero vabi vse mlade od 6. do 18. leta, ki bi se radi naučili igrati hokej na rolerjih. Vsi udeleženci šole morajo imeti svoje rolerje, ostalo opremo pa si lahko sposodite tudi v klubu. Šolo bosta vodila poklicna hokejista Gaber Glavič in Boštjan Kos. Več o hokejski šoli vam lahko pove Rok Barbič po telefonu 65 050.
KOČEVCI V DELNICAH
KOČEVJE - Na turnirju v pospešenem šahu v Kočevju je za junij zmagal Igor Mestek, drugi je bil Stanko Podkoritnik in tretji Andrejem Janša. Mednarodnega kadetskega turnirja v Delnicah so se udeležili trije kočevski šahisti. V močni konkurenci se je najboljše odrezal Aleš Ban, ki si je delil 5. do 7. mesto. V skupni razvrstitvi je Simon Podkoritnik osvojil 7. mesto. (M. G.)
LESTVICA UCI
Na lestvici svetovne kolesarske zveze še naprej vodi francoski kolesar Laurent Jalabert; najbolje uvrščeni slovenski kolesar je Martin Hvastija, s 154 točkami je na 238. mestu, najbolje uvrščeni kolesar Krke Telekoma pa je Gorazd Štan-gelj, kije s 138 točkami na 261. mestu. Uvrstitve ostalih Novomeščanov: 345. Sviben 93, 388. Šumanov 76, 395. Ouaranta 75,426. Filip 69,432. Pintarič 68, 536. Murn 47 itd.
BALINARSKE NOVICE
KRŠKO - Posamičnega prvenstva Dolenjske v Balinanju se je v Krškem udeležilo 16 igralcev. Zmagal Je domačin Sandi Tomše, nad Borisom Jezernikom, članom Mirne, in Maksom Lokarjem, članom Dane.
KRŠKO - Na prvenstvu posameznikov štajersko-dolenjske balinarske zveze je nastopilo 13 tekmovalcev iz 11 klubov. Zmagal je Miro Gričar (Sodček Kočevje), drugi je bil Boris Jezernik (Mirna) in tretji Mitja Verlič (Vegrad Črnomelj).
NOVO MESTO - Po sedmih kolih dolenjske balinarske lige je vrstni red naslednji: L Sodček, 2. Mirna, 3. Krško. 4. Krmelj, 5. Dolenja vas, 6. Dana, 7. Valerija in 8. Cestar.
KRŠKO - Na balinarskem turnirju v počastitev krškega občinskega in krajevnega praznika je zmagal Martinčič (Krško) nad Štimcem (Valerija) in Gričarjem (Sodček). (R. M.)
Tretjič je bil na gori, ko so reševali Blaža Štresa, ki ga je višinska bolezen tako močno prizadela, da so ga le za las rešili. Ko je šel Andrej na goro četrtič, se je zaradi višinske bolezni moral še enkrat vrniti v doli-
• Kljub temu da ni osvojil svojega prvega osemtisočaka, je Andrej Markovič dal svoj pečat gori. Z Blažem Stresom sta v alpskem slogu preplezala prvenstveno smer v Daulagirijevem Eigerju, 6000 m visokem predvrhu severne stene gore. Za 1000 m visoko smer, ocenjeno z do V. stpnje v kamu in do 80 stopinj v ledu, sta potrebovala 13 ur. Andrej steno primerja s Triglavsko severno steno, le da leži za več kot 3000 m višje.
no. Bal se je že, da enostavno ni za tako visoke gore. Tu treniranost in plezalno znanje ne pomaga, si ali pa nisi. Potolažil ga je Tone Škarja, ki mu je povedal: “Če nisi rojen za osemtisočake, spoznaš lahko šele po nekaj letih in ne v svojem prvem poskusu.”	I. V.
TOKRAT POVŠE
SEVNICA - Na junijskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je zmagal mojstrski kandidat Martin Povše nad Zvonkom Mesojedcem in Bojanom Kuzmičem. V skupnem seštevku vodi Zvonko Mesojedec. (J. B.)
Markovič med plezanjem v severni steni Daulagirija, kjer sta z Blažem Stresom zmogla prvenstveno smer.
Subotič izkoristil domači bazen
Dvojna zmaga mladega krškega plavalca na sprinterskem državnem prvenstvu v Krškem - Med dekleti sta se izkazali Jevnikova in Pribošičeva ■ Zvezdi prvenstva Mankoč in Slapšakova
V soboto in nedeljo so prizadevni člani plavalnega kluba Celulozar v krškem bazenu pripravili letošnje šprintersko prvenstvo v plavanju, na katerem sta v absolutni konkurenci največ dosegla Radovljičanka Urška Slapšak in Ljubljančan, član Ilirije, Peter Mankoč, krčani pa so zadovoljni tudi s svojimi plavalci, saj je obetavni Dimitrij Subotič med dečki zmagal na 50 m prosto in 50 m delfin.
50 m delfin, moški, dečki - L Subotič (Celulozar) 29,50; kadeti - L
Med deklicami se je spet izkazala Nika Jevnik, ki je osvojila tri medalje - srebrno v kravlu, bronasti medalji v delfinu in hrbtnem slogu, medtem ko je bila v prsnem četrta. Med mladinkami pa je blestela Nika Pribošič, ki je bila v hrbtnem slogu tretja, v prostem slogu in delfinu pa četrta. Celo domače plavalne strokovnjake je presenetila štafeta 4 X 50 m mešano, saj so Rok Kerin, Jaka Marušič, Dimitrij Subotič in Tomaž Jevnik dali vse od sebe in osvojili četrto mesto, za njimi pa os zaostale celo prve štafete Olimpije in kranjskega Triglava. Na prvenstvu je bilo doseženih tudi šest državnih rekordov: na 50 m hrbtno gaje med dečki dvakrat popravil Kranjčan Andraž Zaplotnik, Peter Mankoč pa je v isti disciplini dosegel absoluten rekord. Rekordne so bile tudi štafete na 4 X 50 mešano - dvakrat Velenje med kadetinjami in Radovljica med članicami.
Izidi: 50 m prosto, moški, dečki -1. Dimitrij Subotič (Celulozar Krško 27,30, 7. Jaroslav Kovačič (Celulozar Krško) 28,17; kadeti - L Antolič (Branik Maribor) 25,99, 7. Tomaž Jevnik (Celulozar Krško) 27,49; mladinci - L Jončevski (Kamnik) 25,10; člani - L Blatnik (Radovljica) 24,44; absolutno - L Blatnik 24,58; ženske, deklice - 1.
Sambrailo (Radovljica) 29,75, 2. Jevnik (Celulozar Krško) 30,27; kadetinje - L Pandža (Velenje) 29,31; mladinke - L Godec (Ilirija Ljubljana) 28,63,4. Nika Pribošič (Celulozar) 29,30; članice - L Slapšak (Radovljica) 27,38; absolutno - 1. Blatnik (Radovljica) 27,53, 8. Pribošič (Celulozar) 30,16.
50 m prsno, moški, dečki - L Pernat (Branik Maribor) 34,64; kadeti - L Markič (KK) 32,03, 5. Marušič (Celulozar) 33,25; mladinci - L Velikonja (Ljubljana) 31,97, 6. Bizjak (Celulozar) 35,23, 7. Bajc (Celulozar) 35,34; člani -1. Govše (Olimpija); 31,43; ženske, deklice - L Sambrailo 37,27, 4. Jevnik (Celulozar) 38,91; kadetinje - L Piškur (Radovljica) 36,89; mladinke - L Turk (Olimpija) 36,00; članice - L Kejžar (Radovljica) 34,67;
50 m hrbtno, moški, dečki - L Zaplotnik (Triglav Kranj) 30,74; kadeti - L Šutek (Branik) 30,55, 8. Kerin (Celulozar) 32,40; mladinci -L Hribar (Triglav) 29,90; člani - L Mankoč (Ilirija) 28,57; absolutno -L Mankoč 28,63; ženske, deklice -1. Sambrailo (Radovljica) 34,93, 3. Jevnik 35,18; kadetinje - L Usar (Branik) 32,74; mladinke - L Marentič (Kamnik) 33,33, 3. Pribošič (Celulozar) 33,71; članice - L Slapšak (Radovljica) 31,28; absolutno -1. Slapšak 32,01.
Dimitrij Subotič
Vodičar (Ilirija) 28,21, mladinci -1. Prodnik (Kamnik 26,78; člani - L Mankoč 26,09,6. Kerin (Celulozar) 29,06; absolutno - L Mankoč 26,36; ženske, deklice - 1. Novakovič (Ljubljana) 33,33, 3. Jevnik (Celulozar) 33,51; kadetinje - L Kopač (Olimpija) 31,77; mladinke - L Breznik (Olimpija) 30,44, 4. Pribošič (Celulozar) 32,48; članice - L Slapšak (Radovljica) 29,55; absolutno -1. Slapšak 29,60.
DOLENJSKI UST 1
uaš četrtkou prijatelj
Šport iz Kočevja in Ribnice
*	KOČEVSKA REKA-Ob dne-v" državnosti je bilo v Ljubljani tradicionalno tekmovanje v stresanju s pištolo in puško velikega Kalibra, na katerem so strelci "'orisa iz Kočevske Reke v ekip-n®nt vrstnem redu v streljanju s Pištolo zasedli 2. mesto, s puško Pa L mesto. Med posamezniki je P>1 Zorko s pištolo tretji, skupaj z Markunom pa sta si s puško Pnstreljala L mesto. Zorko je ZlT|agal tudi v kombinaciji.
’ SODRAŽICA - V osmem, zadnjem krogu notranjske obločne balinarske lige so igralci Sodražice premagali Industrijo Usnja z Vrhnike z 12:4. Sodražani s° točke izgubili lc pri trojkah ter v natančnem izbijanju.
*	Kočevje - izidi 9. kroga °6činske lige Kočevja v malem jogometu: Slovenka : Rog 0:5, ‘ ničla : Krempa 2:2, Flamengo: Guzelj 2:3, AS : AG Kovinar 4:6,
Kostel: Radar 4:5, Ateletiko: Tri zvezde 0:2, Marof: Črni Potok 4:2. Na lestvici s po 25 točakmi vodita Atletiko in Marof.
•	KOČEVJE - Na turnirju v pospešenem šahu v Kočevju je za junij zmagal Igor Mestek, pred Stankom Podkoritnikom in Andrejem Janšo. Mednarodnega kadetskega turnrja v Delnicah so se udeležili trije kočevski šahisti. V močni konkurenci se je najboljše o'drezal Aleš Ban, ki je zasedel 5. mesto. V skupni razvrstitvi je Simon Podkortinik osvojil 7. mesto.
•	KOČEVJE - V soboto bo na Bregu pri Kočevju 4. tradicionalni Tek Veronike Deseniške. Tekmovanje bo Štelo tudi za Pokal Slovenije, hkrati pa bodo pripravili 1. tek kočevsko-ribniških podjetnikov ter 3. tek I. specialne brigade Moris. Tekmovanje se bo začelo ob 17. uri.
M. GLAVONJIČ
V ČETRTO GRE RADO - Novomeški avtomobilist Alojz Pavlič (TPV avto) je imel na letošnji četrti dirki za pokal clio v soboto na Grobniku že četrtič najboljši štartni položaj, saj je na treningu tudi tokrat dosegel najboljši izid. Za razliko od prejšnjih dirk mu je tokrat uspelo ostati na čelu tudi na sami dirki. Drugo in tretje mesto sta osvojila hrvaška dirkača, samo nted slovenskimi vozniki pa sta se na stopničke za zmagovalce povzpela še dva Dolenjca, drugi je bil Lojze Udovč iz Malkovca pri Mokronogu, tretji pa Peter Pavlič (AMD Novo mesto), medtem ko je Branko Uh-ernik odstopil. V skupnem vrstnem redu vodi Udovč, drugi je Peter Pavlič, Alojz Pavlič pa se je z zmago na Grobniku prebil na četrto mesto.
Krka je končno v prvi ligi
Novomeški tenisarji so premagali še Žalec - Jutri v Novem mestu začetek prvenstva za igralce do 16. leta
NOVO MESTO - Pred tednom dni se je moštvo novomeškega teniškega kluba Krka, ki je v rednem delu prvenstva druge slovenske teniške lige v svoji skupini zmagalo, v Šmarjeških Toplicah pomerilo z moštvom Maxi group iz Žalca, kije zmagalo v drugi skupini druge lige. Novomeščani tudi tokrat niso dovolili presenečenja in so se z zmago s 7:2 brez težav uvrstili v prvo ligo, medtem ko se bodo Žalčani za mesto med prvoligaši jeseni pomerili še s tremi zadnjeuvrščenimi moštvi prve lige. Za Krko so nastopili Iztok Božič, Gregor Krušič, Marko Škerjanc, Šandi Bradač, Blaž Turk, Nikola Maljkovič, Tomaž Budja in Maj Jožef.
Po mnenju vodstva je to največji uspeh kluba, ki bo letos proslavil 75 let tenisa v Novem mestu. Ob tej priložnosti bodo Novomeščani od
27. julija do 2. avgusta na Otočcu pripravili moški ATP turnir z nagradnim skladom 10.000 dolarjev, še predtem pa bodo od jutri pa do srede na igriščih pod Portovalom pripravili državno prvenstvo za kategorijo do 16. leta. Tekmovanja bodo potekala od 9. ure do večera, nastopilo pa bo več kot 150 najboljših slovenskih tenisarjev v tej kategoriji.
Na zadnjem turnirju za odprto prvenstvo Slovenije do 16. leta je v Novi Gorici Maj Jožef nastopil v četrtfinalu, na podobnem turnirju za igralce do 12. leta v Velenju se je Vukšiničeva uvrstila v drugo kolo glavnega turnirja.
Na članskem turnirju za odprto prvenstvo Slovenije se je v Novi Gorici v drugi krog uvrstil Nikola Maljkovič, na turnirju za igralke do 18. leta pa je v drugem krogu igrala Aleša Šantelj.
Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9.
Sporočilo bralcem
V zakonu o jav nih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...", vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Ostro obsojamo žaljive besede tožila Drobniča
Dol. list št. 25, 26. junija
Ne vem, zakaj se javnost tako razburja nad izjavami generalnega državnega tožilca Antona Drobniča. Iz sebe meče tisto, kar se je pač v njem nakopičilo, predvsem sovraštvo. Za ta položaj so ga izglasovali tisti, ki niso nič boljši od njega. In taki mu tudi zdaj dajejo potuho. Nekaj krivde za vse to pa nosi tudi del javnosti - volilci. Zdaj so vidne posledice na vseh področjih, od gospodarstva preko socialnega varstva do brezpravja. Kaj si hočemo?! Kar smo si izvolili, to imamo in tako bo tudi vnaprej.
Samo na dan volitev imamo oblast v svojih rokah, če odštejem sugestije s prižnic, ki potiskajo ljudi v še večjo revščino. Tudi to so mnogi
že spoznali. Ne bodo nas reševali razni varuhi človekovih pravic. Kaj ne vidite, da je to samo slepilo? Splošno znano je, da ni možno reševati socialnih problemov z istimi zakonskimi instrumenti, s katerimi so bili ti problemi ustvarjeni.
Upam, da bomo na prihodnjih volitvah balj pazljivi.
MARIJA L.
Novo mesto (poln naslov v uredništvu)
“Ne” za črno gradnjo in Odločajmo
Dol. list št. 24, 18. junija
Odmev »a prispevek vaščanov Zaloga...
Ko sem zadnjikrat napisal nekaj besed (Dol. list 9.4.1998) o črni gradnji na lokaciji nekdanjega Mišičevega mlina v Zalogu pri Novem mestu, sem takoj prejel grožnje po telefonu. Povsem neprijetne so bile, tako zelo neprijetne, da sem nemudoma zaposlil naše drage policiste in kriminaliste. Četudi je omenjena gradnja še vedno črna, pa se z njo vseeno strinja tudi nekaj vaščanov Zaloga, kar so nedvoumno povedali in s podpisi celo zajamčili, da pač ne bi kdo mis-
lil kako drugače, ne dolgo tega na istem mestu v časopisu (Dol. list, 18.6.1998). Svoj glas za legalizacijo pa sta pridala }>e sveta dveh krajevnih skupnosti. Ja, koral je res tako lepo slišati, četudi ni gregorijanski. Veličastno zveni.
Gotovo gre slišati glas ljudstva, kot pričakujejo vaščani Zaloga v tem primeru, toda prav ta glas je že bil ne le slišan, temveč tudi uslišan, ko se je sprejemala ustrezna zako-nodaja in drugi pravni akti, ki obravnavajo gradnje, posege v prostor, varovanje narave in seveda tudi črnograditeljstvo. Vaščani Zaloga se torej danes v resnici ne strinjajo z zakonodajo, ki predvideva sankcioniranje črnih gradenj. Toda “oce-
njevati s pravnega in zakonskega stališča, krajani ne moremo”, so zapisali v svojem pismu, to je res škoda, kajti problem gradnje v Zalogu je namreč zgolj v nezakonitem posegu v prostor, v ničemer drugem. Toda to sploh ni malo.
Takih posegov je bilo v slovenskem prostoru v zadnjih desetletjih celo morje, država je skušala s popularno imenovanim Jazbinškovim zakonom temu storiti konec, storiti prelom v odnosu do pojava črnih gradenj. Pa ni bilo tako, črne gradnje v Sloveniji še kar klijejo. Zdrava pamet je bojda zmeraj najpametnejša.
Resje, če povzamem vaščane, da sporni objekt nikakor ni najbolj grozen objekt na tem prostoru in gotovo se je moč zgolj zgroziti nad še zdaleč ne zaključeno podobo BTC-ja prav poleg (zakaj glede tega vaščani nič ne rečejo?). Toda BTC, resje smešno, ne stoji na varovanem območju reke Temenice, sporni objekt pa pač stoji.
Prostor Zaloga oz. Češče vasi je bil v analizah pred leti spoznan kot najprimernejši prostor za lociranje industrije na širjrem novomeškem področju. Ne glede na to je seveda moč v tem prostoru razpoznati potencial oz. pogoje tudi za drugačno rabo prostora, npr. za razvijanje mestnega športno-rekreacijskega parka. In konec koncev je to prostor, katerega idiliko iri naravno lepoto je ljubil že pisatelj Janez Trdina prav, ki se je tam izredno rad sprehajal.
Z lepoto je problem. Tudi zakoni je ne morejo ustvariti, zato ni nič čudnega, da se BTC, četudi je zgrajen v skladu z vsemi pravnimi akti, slabše vklaplja v dani prostor kot sporni objekt, ki je črna gradnja. Toda hiš pri nas žal neposredno ne rušimo, če so grde, ne rušimo jih na podlagi njihove estetske podobe. Če bi bilo tako, bi poleg BTC gotovo raje porušili vrsto drugih v zadnjih desetletjih zgrajenih hiš v vasi Zalog, ki so s svojo “arhitekturo” in urbanistično nelogiko dodobra uničile duha in lepoto in s tem tudi pogled na skromno vasico Zalog, ki jo nadvladuje ljubka cerkvica na
gričku. Vasica pač ni bila spomeniško zavarovana in seje tam lahko zidalo po mili volji. Spomeniško zavarovan pa ni bil niti objekt nekdanjega Mišičevega mlina, kot se zdi, da vaščani zmotno mislijo, zato tudi sploh ni sporno, ali je sedaj tam še mlin in kup pripadajočih gospodarskih objektov ali pa jih ni.
Objekt na lokaciji nekdanjega Mišičevega mlina je danes črna gradnja, obstajajo poti, da to ne bo več, vprašanje pa je ali tam, kjer to lahko storijo, tudi obstaja volja za to. Novomeški občinski svet te volje pač še ni pokazal, celo nasprotno, prigovarjanje, želje in tako imenovani argumenti novomeškega sekretarja za okolje in prostor Miloša Dularja, ki sije zelo prizadeval legalizirati to črno gradnjo, mestnim svetnikom na njegovo žalost niso prišli do živega. Njega pač niso uslišali. Morda pa bo uslišan in ne le slišan ljudski glas prebivalcev Zaloga. Naj pač dobijo, kar jim gre, kar si želijo.
Konec koncev se zaradi legalizacije ene črne gradnje ne bo porušil svet, toda tudi kaj dosti lepši ne bo, bo pa brez dvoma drugačen. Pa tudi turistična soba žal še ne pomeni turizma, kot očitno menijo vaščani Zaloga, še najmanj pa soba poleg parkirišča za tovornjake in skladišč, res pa je, da ne vem, kaj vaščani smatrajo pod pojmom turizem.
Upati je, če bo seveda objekt legaliziran, torej, da bo stal še leta in leta in da se bo v njem in okoli njega veselo razvijal turizem, da torej ne bodo vaščani Zaloga v zvezi s to stavbo pisali nobenih peticij več. Nekdo bi jim zaradi njihove dobre volje, izkazane v medijih, lahko vsaj kaj dal, nekaj denarja, kakšno občinsko investicijo morda, kapelica je že prav grozna. Hkrati pa je upati, da bodo tudi občinski uradniki že končno spoznali, daje njihovo prvo vodilo pri delu zakon.
TOMAŽ LEVIČAR
Novo mesto
• Moda je ženskega spola in taka je njena narava. (Weber)
POL STOLETJA KERINOVE GOSTILNE - V petek zvečer so v prisotnosti številnihsorodnikov, prijateljev, znancev in zvestih gostov proslavili 50-letnico znane in priljubljene Kerinove gostilne “Gadova peč" v Podbočju-Sedanja lastnika Jože in Magda bosta tudi letos praznovala 50-letnicO, gostilno pa sta imela že Jožetova starša Vida in Pepi. Za presenečenje ni proslavi so poskrbeli Jožetovi prijatelji, ki so pripeljali legendo slovenski narodnozabavne glasbe Slavka Avsenika; ta je navdušil goste in še posebej Jožeta Kerina, ki je njegov veliki občudovalec in tudi sam dober harmonikar. Prireditev je vodila igralka Violeta Tomič. Sicer pa so za ples in dobro razpoloženje igral ansambel Igor in Zlati zvoki. Na posnetku za spomin sta Magda in Jože Kerin med Slavkom Avsenikom in njegovim sinom Gregorjem. (Foto: A. B.)
TRADICIONALNI GASILSKI A VTORELI - S startom na Dvoru, postajami na Ajdovcu, Rebri, Šmihelu in s ciljem v Žužemberku se je odvija tokrat že 28. gasilski avtoreli, ki ga organizira Gasilska zveza Novo mesto-V Suhi krajini se je pomerilo preko 70 gasilskih ekip v različnih gasilskin disciplinah. Avtoreli so si ogledali tudi novi poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič, direktor Uprave za obrambo Borut Usenik, predsednik GZ NoV° mesto Alojz Muhič, regijski poveljnik Janko Gornik, šentjernejski župan Hudoklin in direktor firme Tios Silvo Žnidaršič. Konkurenca je bila let°s zelo močna, ekipe so bile dobro pripravljene, tako da se je vsaka napaka maščevala s kazenskimi točkami. In najboljši? Veterani iz Stranske vasi so nastopili edini v konkurenci in rac čestitke tudi njim za njihov nastop-Rezultati: Članice A: J. Mirna Peč, 2. Dolenja Straža, 3. Šentjernej, »• Zbure, 5. Brusnice. Člani B: I. Mirna Peč, 2. Maharovec, 3. Zbure, *■ Škocjan, 5. IPGD Novoles Straža. Člani A: 1. Kamence, 2. Ratež, 3. VaV' ta vas, 4. Soteska, J. Vrhpolje. Vse omenjene ekipe so dobile pokajt’ medtem ko je PGD Kamence dobilo še prehodni pokal iz rok poveljniki GZ Slovenije Matjaža Klariča. Na sliki: skupinski posnetek po razglasih’> rezultatov. (Foto: S. Mirtič)
KAKO PRESEČI RAZKLANOST SLOVENSKE DRUŽBE
Tako enostranskih dokumentov ni moč podpreti
____V javni razpravi “Izjava o narodni spravi” in “Deklaracija o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima”
Predstavniki parlamentarnih strank so uskladili in poslali v presojo svojim strankam dva dokumenta o spravi, ki naj bi jih sprejel Državni zbor, in sicer “Izjavo o narodni spravi” in “Deklaracijo o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in o razmejitvi med komunističnim režimom in demokratično Republiko Slovenijo”.
Uvodoma naj povem, da sem doslej imel za primerno sodelovanje naše stranke pri poizkusih pripraviti neki skupni dokument, na podlagi katerega bi dosegli vsaj minimalno soglasje o tem, da sprejmemo zgodovinska dejstva polpretekle dobe z vsemi pozitivnimi in negativnimi obeležji. Da presežemo razklanost slovenske družbe glede na ocenjevanje preteklosti in da preteklih dejstev ne zlorabljamo za današnje politične obračune ter da usmerimo svoje moči v reševanje sedanjih problemov in v projekte bodočnosti. Sedanja polarizacija nas venomer vrača nazaj v preteklost in nas odvrača od sodobnih razvojnih vprašanj slovenske družbe. Pri tem je bilo potrebno računati, da je nujno iskati kompromise in usklajevanja tudi s tistimi strankami, ki imajo do ocene polpretekle dobe povsem drugačna mnenja, pričakujoč, da je po neuspehu z lustracijskim zakonom tudi pri njih pripravljenost doseči sporazum in preseči sedanje stanje. V tem smislu sem kot član stranke podpiral in utemeljeval upravičenost takega sodelovanja ne glede na moje nestrinjanje z nekaterimi postopki predsednika stranke.
Vsebina obeh dokumentov žal kaže na to, da so bili pomisleki upravičeni. V dokumentih gre zgolj za posredno (Izjava) in neposredno (Deklaracija) obtožbo narodnoosvobodilnega boja kot revolucije, opravičevanje kolaboracije in zlasti za totalno obsodbo povojnega obdobja.
“Izjava o narodni spravi” že v svoji preambuli “obsoja zlorabo narodnoosvobodilnega boja za revolucijo” in blago nadaljuje z upoštevanjem “izročila proti vsakršni tuji oblasti (ne okupaciji)” in “totalitarni ideologiji” in obsoja vsako
“prostovoljno” kolaboracijo z tujo oblastjo in ideologijo.” Torej obsoja konkretni narodnoosvobodilni boj, o konkretni kolaboraciji in kolaborantih s konkretnim fašističnim in nacističnim okupatorjem pa ni niti sledu.
V prvem členu izjave se izreka obžalovanje za vse “žrtve okupacije, revolucije in kolaboracije” in “žrtve povojnih pobojev.” Že sama terminologija in vrstni red žrtev kaže na enostranskost tega “obžalovanja”. Kje so v tem tekstu padli borci za svobodo, zavezniki antifašistične fronte, aktivisti, ki so se bojevali z orožjem v roki proti zavojevalcu? Zelo natančno so naštete vse druge žrtve, padli borci in v OF organizirani aktivisti in rodoljubi, ki so se proti okupatorju (in seveda njegovim sodelavcem) borili na življenje in smrt in pri tem padli za domovino, pa niso vredni posebne navedbe. Žalostna je domovina, ki seji ne zdi vredno omeniti svojih za svobodo padlih borcev.
Z ustreznimi popravki spornih delov teksta pa bi bilo vendarle mogoče Izjavo kot dokaz dobre volje in želje podpreti kot samostojen dokument, brez Deklaracije...
Seveda pa dobi tekst Izjave popolnoma drugačen smisel, če ga povežemo v celoto z drugim dokumentom, to je z “Deklaracijo”, kije po mojem mnenju popolnoma nesprejemljiv zaradi enostranskega prikazovanja in poenostavljanja zgodovinskih dejstev povojnega obdobja. V tekstu se navajajo samo napake in brezpravna dejanja, nikjer pa niso omenjene tudi pozitivne stvari. Pri tem ne gre za prikrivanje ali zanikanje resnično storjenih napak ali zločinov, obsodba le-teh ni sporna. Ni pa mogoče pristati na to, da je bilo celotno povojno obdobje diktatura stalinističnega tipa, ne glede na posamezna časovna obdobja in ne glede na temeljne razlike med sistemi v državah realnega socializma v okviru stalinističnih deformacij in stvarnim stanjem v avnojski Jugoslaviji, posebej v Sloveniji.
Tekst deklaracije ni objektiven in je pisan po želji slovenske radikalne desnice, domače in emigrantske.
Največ, kar je - upam - drugače mislečim soavtorjem teksta uspelo, je vrinek v zadnjem odstavku poglavja I. V njem se priznava, da so bile “kršitve v različnem obdobju različne” in da seje zaradi “pritiska demokratične javnosti in vpliva nastajajoče opozicije” dopustilo prehajanje v večstrankarski sistem. Seveda brez reformne vloge slovenskih komunistov.
Deklaracija izgublja s takšnim tekstom svoj osnovni namen. Z njo želi slovenska desnica še naprej poglabljati razdor med Slovenci. Sedaj je očitno - to pa dokazujejo tudi javne izjave tožilca Drobniča, škofa Rodeta, Klepa, Janše in Peterleta - da ima “sprava” po njihovem en sam namen: popolno diskredi-tacijo narodnoosvobodilnega boja in sedanje slovenske levice. Ž lažmi in potvarjanjem zgodovinskih dejstev ne želi zgolj popravljati svojo nadvse klavrno vlogo v slovenski polpretekli zgodovini, ampak tudi dokončno obračunati s slovensko levico in pripraviti ugodne pogoje za vrnitev Slovenije na čas pred drugo svetovno vojno in ustvariti novo “dolino šentflorjansko” s klerikalno oblastjo. Zato želi tudi s pomočjo teh dveh dokumentov doseči pri domači in svetovni javnosti sprati s sebe Efialtov madež sramote izdajstva. Tega poizkuša doseči s tem, da do kraja izniči zgodovinski pomen narodnoosvobodilne vojne slovenskega naroda. Zato je potrebno prekvalificirati NOB v državljansko vojno, borce partizane pa v skupino kriminalcev, ki jim je bil edini cilj prevarati nevedno slovensko ljudstvo in osvojiti oblast, preko katere niso počeli nič drugega kot 45 let mučili, ubijali in uničevali Slovence. Pri tem, imajo še dodatno težavo: demokratični tujini prikazati ne samo “moralno upravičenost prisilne” (in ne prostovoljne) kolaboracije z izrazito genocidnim okupatorjem, ampak predvsem prikriti svojo tedanjo fašistoidno politično usmerjenost, saj so že pred vojno in do njenega konca vojne izražali soglasje z nacistično in fašistično ideologijo. Dokaz za to neprijetnost niso samo izjave občudovanja do
fašizma in nacizma predvojnih slovenskih klerikalnih veljakov. Ostali so zvesti privrženci te ideologije do konca. Prisega slovenskih domobrancev Hitlerju aprila 1944, ko so mu s sklicevanjem na Boga ob prisotnosti škofa Rožmana obljubili zvestobo do smrti, ni bila nikakršna taktična poteza, kot sedaj zatrjujejo še živi zaprisežniki in njihovi nasledniki, temveč iskreno izpovedana zaobljuba zvestobe. To prisego so do konca spoštovali. Tako so jo razumeli tudi zavezniki.
In drugo: s skrajno demonizacijo obdobja avnojske Jugoslavije kot izrazito nasilniškega, terorističnega sistema brez vsakih človekovih pravic, brez pravnega reda, kot stereotipa izrazito radikalnega stalinističnega sistema, se želi zanikati tudi vse tiste pozitivne zadeve, ki so bile v tem času storjene. Pohvale prejšnjega sistema včasih nehote uidejo celo nekaterim vročim kritikom preteklosti. S popolno diskreditacijo prejšnjega sistema si želi slovenska desnica za stalno utreti pot na oblast, zlasti še zato, ker za celo vrsto sodobnih problemov slovenske družbe nima pravih rešitev. Avtorjev teksta ne zanima dejstvo, daje oborožena borba slovenskih partizanov vrnila Sloveniji Primorsko, ne zanima jih dejstvo, da je po osvoboditvi namesto Kraljevine Jugoslavije nastala v okviru nove Jugoslavije Federativna republika Slovenija namesto nekdanje Dravske banovine. Agrarno reformo, s katero je bila ob napakah odvzeta predvsem posest fevdalnim lastnikom in Cerkvi ter tujim veleposestnikom, se označuje kot kraja, čeravno je bila tudi nadaljevanje nedokončane reforme v stari Jugoslaviji. Ustava iz leta 1974 je po zaslugi tedanjih slovenskih funkcionarjev določala pravico narodov do samoodločbe vključno s pravico do odcepitve, kar je dalo formalnopravno podlago, daje Slovenija leta 1991 z oboroženim odporom lahko uresničila svoje dolgoletne težnje po lastni državi. Danes je popolnoma jasno, da je pot do slovenske samostojnosti nujno peljala tudi preko narodnoosvobodilne borbe in avnojske Jugoslavije.
V dokumentu je prezrto dejstvo, da so šele leta 1945 ženske dobile aktivno in pasivno volilno pravico. Kritikov seveda ne moti dejstvo, da je do tedaj bila polovica prebivalcev brez volilne pravice. Bolj jih moti, da je bila vsaj začasno odvzeta volilna pravica vojnim zločincem in kolaborantom. Avtorjem deklaracije se ne zdi pomembno omeniti velike strukturalne spremembe v slovenski družbi, policentričnega razvoja, dviga življenjskega standarda za večino prebivalstva, urejenega zdravstva, možnosti šolanja vseh, tudi revnih, možnosti zaposlovanja, gradnje stanovanj na principih solidarnosti itd. Ideja o samoupravljanju res ni mogla uspeti ne v času in ne v prostoru, v katerem je bila sprejeta. Je pa bila zgodovinski poizkus uresničiti socialistične ideje o enakopravnosti vseh ljudi kot odgovor na stalinistične deformacije in z željo za preseganjem kapitalističnega sistema. Sicer pa je naloga resne sociološke analize ugotoviti, v koliki meri je družbena participacija navadnega državljana danes v Sloveniji večja v primerjavi z zadnjimi leti samoupravnega socializma, ki pa seveda ni mogel uspeti iz drugih razlogov. In kakšna je na primer bistvena razlika med ravnanjem nekdanje enopartijske oblasti in sodobne partitokracije v vladni koaliciji, ki ima pravice ljudi na jeziku zgolj pred volitvami. Boj za socializem seveda ni kotlčan in tragično za moderno socialdemokratsko levico bi bilo, če se odreče načelom enakopravnosti ljudi in jo trajno zamenja s “humanim” kapitalizmom, ki sicer dokaj uspešno deluje tudi zato, ker svetovna levica še ni našla pravega odgovora o pravi družbi prihodnosti. Prav tako v tekstu ni upoštevano dejstvo, daje bila bivša Jugoslavija zaradi različne razvitosti v posameznih delih zelo heterogena in da so nekatere napake takratnega družbenega sistema izhajale tudi iz prilagajanja sistemskih rešitev stanju v manj razvitih področjih, kar slovenski realnosti ni vedno ustrezalo. Tudi zato so se sredobežne sile najmočneje pojavljale v Sloveniji. Kritiki prav tako ne vidijo nikakršne razlike med deformiranimi stalinističnimi sistemi v
deželah realnega socializma in st*j njem v Sloveniji, zlasti v zadnjih f letih skupnega življenja v Jugoslavije In končno, če bi pristali na takšno lZ' krivljeno ter zato neresnično “pr01 tipravno” sliko polpretekle dob1-: postavljamo pod vprašaj tudi vse *• vsaj večino mednarodnih pogodb, k naj bi jih “totalitarni režim” sklen) z drugimi mednarodnimi subjek11: Med temi pogodbami so tudi tiste, k so zgodovinsko usodne za Slovenc6' Izgleda, da je sovraštvo do preteki0" sti in brezkompromisno hlepenje P° trajni oblasti pri nekaterih akter]1!1 slovenske desnice večje, kot so kor1' sti slovenskega naroda, kar dok« zujejo tudi s poniglavim obnašanj6111 pred tujci.
Iz navedenega sklepam, da Zdr° žena lista socialnih demokratov0 more podpreti navedenih dok0 mentov. Pri tem menim, daje \W vo o narodni spravi mogoče spr6)6 ti, če se besedilo dopolni in sprem6 ni, tako da se ustrezno nav6P pomen narodnoosvobodilnega b°) in žrtev tega boja. Tako dopolnjen, besedilo bi bilo lahko sprejeto v D' kot samostojen dokument. C6j slovenski desnici v resnici kaj “J takega spravnega dokumenta, bi # lahko sprejela.
Deklaracija o protipravnem d61° vanju komunističnega totalitarne# sistema in o razmejitvi med kom0 nističnim režimom in demokrati611 republiko pa je v celoti nesprejet | Ijiva. Pri njej ni mogoče dopolni6^ vati in spreminjati besedila, ker#1' za konceptualno nesprejemlj|Vl' enostransko in zato izkrivljeno1 snovo. Taka deklaracija ni namen)6 na spravi, temveč nadaljnjem povečevanju že obstoječega razk la med Slovenci. Namenjen«) i revanšizmu, s katerim bi sloveni I desnica izvajala brezpraven pV grom nad številnimi pošten11* I državljani in opravičevala kola0., rantsko vlogo tedanjih klerika* 111 veljakov in vrha Rimokatoli’* cerkve na Slovenskem. Predvsemr slovenska desnica potrebuje tak’ deklaracijo za svojo opravičeval preteklih dejanj pred svetov demokratično javnostjo in ko* 0 domestilo za pomanjkanje nj6° pravih razvojnih programov.
Če je slovenska levica, organi21 na v Združeni listi socialnih dom.^ kratov, zvesta svojemu program11 demokratičnim vrednotam evrof ske socialne demokracije, potem ^ samo zaradi preteklosti, amp« predvsem zaradi prihodnosti tak6# dokumenta ne more podpreti- .r SILVO GOREg
Blateni Šentjernej ski spomeniki 1SI§IS§
•-------------------------------------------------------------------- datek o C. A., ki je bil legionar od
Odmev na prispevek novinarja Jutranjika o prenovljenem spomeniku borcem in aktivistom
. Oglašam se na prispevek “Šent-frn&jski spomeniki” novinarja ^Žajdela, kije bil objavljen 13. maja v časopisu Jutranjik (za kate-tega zelo dvomim, da bi objavil ®°J ugovor). Novinar se že v podnaslovu sprašuje, “ali o se šentjer-nejski borci sramovali 'samo’ šestnajstih imen na svojem spomeni-
Spomenik je obnovljen s pomočjo sponzorjev in nekaterih Rojcev. Od krajevne organizacije rZB in udeležencev NOV Šent-lernej sem bil zadolžen, da kot Predsednik gradbenega odbora za obnovo spomenika zberem vse Podatke o borcih, aktivistih, talcih ‘n žrtvah bombnega napada nem-sih avionov, torej vseh, ki so bili Obiti na ožjem območju Šentjer-
neja, ter tistih, ki so bili pokončani na samem pokopališču v Šentjerneju.
Res je bilo na bakreni plošči starega spomenika napisanih 65 borcev aktivistov in žrtev, ki so padli ali so jih pobili nemški in italijanski okupatorji ter domobranci. Pravite, g. Žajdela, da je nekdo del napisa počrnil, toda vaše pero piše zelo ostro in žaljivo. Dvomite o tem, da je to skrunitev? Ne vem, kako se temu reče po vaše, po moje je to vandalizem. Seveda so za to krivi komunisti, ki so pobili 10 odstotkov prebivalstva, skupaj torej 615 žrtev. No, na glavnem spomeniku, ki mu ni usojeno, da bi stal, kjer si je to zamislil odbor, sestavljen iz vam ljubše strani, je napisanih 417 imen.
O ti država, kako si kruta, da ne dovoliš postaviti spomenika tam, kjer si je odbor to zamislil z g. župnikom Trpinom, ki je trdno
prepričan, da bi spomeniK morala plačati država! Na podružnični cerkvi v Šmaiju je na zunanji strani prenovljene cerkve, za katero je svoj del dala tudi država, spominska plošča, ki je posvečena med vojno padlim ter po vojni pobitim legionarjem in domobrancem, pa ni bilo nobenih problemov.
Sedaj pa je problem tukaj. Mar vam niso povedali Šentjernejčani, da je za takšen spomenik potrebno veliko denarja? Zato bi ga odbor želel dobiti od države. Ne vem, če so svojci res pripravljeni prispevati toliko denarja, saj jih večina slabo živi ali pa niso več živi. Ostane samo še vprašanje: prvič je naštetih 615 žrtev, sedaj se je številka zmanjšala na 417. Gre za manipulacijo?
Omenil bi še knjigo Žrtve 2. svetovne vojne, ki jo je izdala župnija Šentjernej leta 1995. Tam je po vašem pisanju, g. Žajdela,
^AU ANDREJ IN “OSA" - 12-fj^i Andrej Turk s Šrange pri Jab-anu ima dobrega prijatelja, in naj Se& tako čudno sliši, je to osel ozi-rj"na oslica z imenom Osa. Pred ^VeMa letoma so jo kupili od stri-c.a- Doma imajo kmetijo in Andrej (e Priden že tudi na traktorju; toda Ceprav imajo v hlevu osem konjev, n“jraje jaha prav njo. Rad skrbi ^jo, jo čisti in hrani. Letos jez njo Prijezdil celo v maškare in povedal, aaie bilo prav imenitno, ko so sku-Pai še z drugimi otroki hodili po vari-Andrej je povedal, da komaj ča-S ko bo Osa aprila dobila mladič-Na sliki je skupaj s prijateljem °ikom Kosom. (Foto: L. Murn)
TREBNJE - Na svečani akademiji, ki je bila ob spominskem dnevu občine Trebnje, Baragovem dnevu, pretekli petek na CIK-u v Trebnjem, smo v veznem tekstu slišali besedila iz Baragovih misijonskih pisem, s
Če kdaj, je tokrat vrlim načrtovalcem občine Mirna Peč res "spelo. Ker se ne morejo primerjati s kraji, kjer zgledno skrbijo za zadovoljevanje potreb občanov, so Mirno Peč Primerjali z Žabjakom. Šli so pelo tako daleč, da sovtrdili, da je Mirna Peč za njim. Žalostno, toda resnično. Mirna Peč je na ‘jan poizvedovalnega referenduma res izgledala približno tako: povsod je bilo polno sme-pred stavbo KS je bila nepo-•tošena trava, razbita okna kulturnega doma so bila prelepljena s frazami, da smo za Žabjakom. Pred kulturnim domom
MIRNČANI NA KAMNIŠKEM SEDLU - Društvo upokojencev Mirna šteje okoli 400 članov, ker je med njimi tudi nekaj takih, ki gredo radi v gore, se je v soboto, 20. junija, zbralo 40 članov planincev in krenilo z avtobusom proti Logarski dolini.	(M. Golob)
“Ne boj se izzivov časa”
katerimi je bil vsa leta misijonarje-nja tesno poveznan z domovino pa tudi z ostalo Evropo. Prisotne je pozdravil župan Alojzij Metelko. Slavnostni govornik je bil dr. Stane Granda, predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije.
Svoj govor je dr. Granda zaključi z naslednjo mislijo: “Samo iz takih odprtih razmer se rojevajo veliki ljudje, kakršen je bil Friderik Baraga. Ni rezultat dolenjske zatohlosti, ampak njene odprtosti proti svetu. Ko danes nekateri iščejo pot v Evropo, imate Trebanjci človeka, ki je velik del Evrope že pred skoraj 200 leti obvladal in ji kazal svet onkraj oceana. Baragovo življenje je najboljša deviza za sodobno Trebnje: misli in delaj, ne boj se izzivov, kijih pred tebe postavlja čas...”
Kulturni program so oblikovali profesorji Glasbene šole Tfebnje, začele in končale pa so ga Ragle. Vsi so bili izredni, zato jih je publika nagradila z bučnim aplavzom. Naj še omenim, da je lepo uspel tudi pohod po Baragovi poti, ki privablja vsako leto več ljudi, razveseljiva pa je pozornost vaščanov ob poti.
IVANKA VISČEK
Mirna Peč za Žabjakom
pa je v posmeh vsem stala koču-ra, za katero velika večina ne ve, čemu služi. Morda je ta hišica nadomestek za ureditev zobozdravstvene ambulante, na kar prebivalci čakamo že eno leto.
Če Mirna Peč res želi postati ♦občina, mora poskrbeti za zdravstveno varstvo ljudi, potem šele prodajati meglo. Toliko v razmislek tistim, ki načrtujejo “razvoj” kraja in bolj mislijo na razne obrtne cone kot pa na svoje davkoplačevalce.
MARTINA KRAMAR Mirna Peč
1942 in so ga partizani odpeljali v novomeške zapore. Med nemško ofenzivo je bil skupaj s še dvema legionarjema izpuščen, padel pa je pod streli nemškega oficirja. Na strani 30 piše, da so Albina Žarna ubili partizani leta 1944, a to ne drži. Na dan smrti je bil na obisku pri svoji družini, ko se je vrnil nazaj v postojanko, se je s svojo brzostrelko ponesrečil.
Podatke smo dobili v muzeju, ki se je prej imenoval Muzej narodne revolucije Novo mesto, nekaj iz knjig Cankarjeva brigada, XV. brigada, Gubčeva brigada, Vojna pot Gorjanskega bataljona. Še drugi viri: Ivo Pirkovič, Jože Pen-ca, Rudi Vogrič, Radko Polič, Zdravko Dizdar itd. Podatke smo dobili tudi odvsvojcev pobitih ter pokopanih v Šentjerneju, ki niso bili imenovani na nobenem spomeniku. Naj omenim le dva: Jožef Medved in Viktor Becele ležita na Otočcu. Tam pa, kjer je spomenik, leži 16 partizanov, to je skupni grob. Toliko o goljufiji številka 1.
O drugi pa le to: Ste res tako hudobni in pripisujete talce in žrtve bombnega napada partizanom? Ali veste, kdo je odbiral talce za streljanje? To je bil vaš legionar Franc Pregelj, po vojni obsojeni zločinec, ki bo seveda tudi na vašem spomeniku. Vabimo vas, da se oglasite pri nas v Šentjerneju in nam daste verodostojne podatke. Če bodo točni, bomo napako popravili. Sicer pa pustite jih na miru, naj mirno počivajo v svoji domači zemlji, ki sojo tako ljubili. Ako pa delate to iz hudobije in hudobije tistih Šentjernejčanov, pri katerih ste bili, potem vam 'bog pomagaj’. Moram se dotakniti še simbola solze, ki je še premajhna, glede na to, koliko solz je bilo pretočenih za dragimi, ki počivajo zaradi nasilne smrti, zaradi ljudi, ki niso ljubili svojega bližnjega, čeravno jih je tako učila krščanska vera.
JOŽE HRIBAR za ZZB in udeležence NOV krajevne organizacije Šentjernej
ZAHVALA
V nesreči, ki je prizadela našo družino (o tem je poročal tudi Dolenjski list), je pogorelo gospodarsko poslopje. Nastala je velika škoda, ki pa ni primerljiva z nesebično pomočjo, ki so jo izkazali pri požaru vaščani Podlipe, gasilci iz Ajdovca, z Dvora, Rebri, Žužemberka in GRC iz Novega mesta. Radi bi se zahvalili še krajanom Podlipe, Velikega Lipovca, Sel, Srednjega Lipovca, Ajdovca in vsem sorodnikom za pomoč pri podiranju lesa v gozdu, žaganju lesa in pri obnovi našega skednja, Branetu in Mateju Hren z Dvora za brezplačen prevoz opeke, ki jo je omogočil z ugodno prodajo Marjan Golob iz Malenške vasi, Kozanu iz Straže za brezplačen prevoz lesa, Jakčevim iz Vrbovca za darovani les ter Janezu Šenica in Cirilu Nahtigalu za napeljavo žlebov. V tej nesreči resnično nismo ostali sami, zato hvala tudi vsem tistim, ki smo jih prezrli ali pa jih nismo poimensko imenovali.
KMETOVI iz Podlipe
USPEH LIKOVNIKOV IZ ŠKOCJANA - Povabljeni smo bili, da sodelujemo na razstavi otroške likovne umetnosti na Češkem, in tako smo se odločili za plastično oblikovanje mase kot funkcionalni in dekoracijski element. Nastale so domišljijsko zelo bogate mase: Dolgouhec, Robot, Benečanka, Pegasta Urška... Na natečaju so sodelovale države iz vsega sveta. Škocjanska šola je bila edina iz Slovenije, kije sodelovala s kiparskimi izdelki. Vsi naši učenci so osvojili diplome in te je ob dnevu vrtca, 15. junija, podelil konzul veleposlaništva Češke republike Tomaš Vostry (na sliki)! Nagrajenci so: Suzana Smrekar, Nuša Povše, Tina Luzar, Bernarda Zorko, Janja Oberč, Simona Luzar, Silva Cimperman, Petra Lekše, Jože Lekše in Dane Brajdič. Na mednarodnem razpisu otroške likovne kolonije Bitola 1998 je diplomo prejel učenec 7.r. Jernej Leskovar, Mitja Praznik pa je osvojil srebrnega konja na mednarodnem natečaju Likovnega sveta iz Štor na temo Konj. (Foto: Fotografski krožek, tekst: Marjeta Cvelbar, 7.r.
POSVOJITEV V TREBNJEM - Takole je v ponedeljek 18-letni Andrej Cerovšek iz Gorenje vasi v poročni sobi Galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem podpisal ustrezne listine, ki jih je pripravil Center za socialno delo Trebnje za to slovesno posvojitev. Andrej je s tem, ko so on in njegova posvojitelja, Darinka in Ivan Modic upokojenca iz Tomišlja pri Igu (sedita v prvi vrsti), podpisala te papirje, je Andrej prevzel tudi priimek svojih dosedanjih srčnih in dobrohotnih rejnikov. Bo po tej poti krenila tudi Andrejeva sestra, 17-letna Polona (prva z leve), ki z bratom živita v toplem domu Modičevih že 9 let? Za prvo tovrstno slovesno posvojitev v teh krajih sta vsem čestitala tudi Viktorija Bevc, strokovna sodelavka Združenja Deteljica, in trebanjski župan Lojze Metelko. (Foto: P. Perc)
ZAKLJUČEK PODAUŠANEGA BIVANJA - V četrtek, 18. junija, smo učenci 2. in 3. razreda z učiteljico podaljšanega bivanja na šmihelski osnovni šoli pripravili zaključno srečanje za starše in učiteljice razredničarke. Pripravili smo nastop, v katerem smo prikazali del dejavnosti, ki smo jih ustvarili v podaljšanem bivanju, zapeli in zaplesali smo ter zaigrali na inštrumente. Naši opisi dogodkov, želja, slike in risbe so se pojavile v raznih časopisih in revijah ter na televiziji. Sodelovali smo na mnogih likovnih in literarnih natečajih ter povsod dosegli lepe uspehe. Na prireditvi so se starši in otroci preizkusili tudi v kvizu. 13 učencev je prejelo knjižne nagrade, ker so objavljali v Kmečkem glasu. Ogledali smo si tudi razstavo izdelkov in nagrad. Starši so bili nad izdelki svojih otrok navdušeni. To druženje nam bo ostalo v prijetnem spominu. (Foto in tekst: Helena Murgelj, OS Šmihel)
jSpol Rustja
Gradnja proge Trebnje - Sevnica
%
TVebnje so si nekaj dni delili Nemci in Italijani: Italijani so zasedli želez-q:. . niško postajo, Nemci pa trg. Med (L®" je prihajalo do trenja. 20. aprila so na železniški postaji TVebnje zažgali ^‘‘Janško zastavo. Iz TVebnjega so se Nemci ve' ®Prila 1941 umaknili proti Mokronogu, bn ■ f so j>m morali Italijani L maja pre-ws.l,,i Mirno in se umakniti do Gomile. koCJna črta seje ustalila šele 10. junija 1941, j*0 se Nemci umaknili na novo razme-I eno črto. Ih je od Ttžišča potekala po |a em bregu potoka Hinje, nato je presekajmo Krmelj-Šentjanž blizu Borštnarjeve pr e; zavila nad Krmelj in se nadaljevala jj®*1 jugozahodu pod Hinjicami in Govejim Krmelj je bil razen Borštnarjeve sve ‘n bolnice na italijanskem okupacij-J. I" področju. Tako je bila celotna proga f|. . nje-Tržišče-Krmelj od 10. junija 1941 u 'ialijanskem okupacijskem področju. (jJjdar je že 8. junija pripeljal po Mirnski j. 'ni vlak brez kljukastega križa in v sprem-cjsU ''nlijanskih vojakov. Pred tem so Nem-i(i P°staje Mirna odpeljali tri vagone tirnic, j0 0 bile tam pripravljene za rekonsktrukci-tti?L°*’e’ 'n izPrazniii postajno blagajno. Po Ca 'ku Nemcev je italijanska železniška milini Osedla vse železniške postaje. Nov voz-■jj.^9 je stopil v veljavo 22. junija 1941, je bila obmejna postaja.
Par. ^ Trebnjem in Sevnico sta vozila dva direktnih potniških vlakov, dva para sta V|Jla le med 'IVžiščem in Sevnico, štirje pari *°v pa med Trebnjem in Krmeljem. Po-
r\pvno so vozni red spremenili 10. septembra 1941, ko je vozilo 6 parov vlakov na relaciji Novo mesto-TVebnje-Krmelj.
Po sporočilu nemških železnic so 7. aprila 1943 s takojšnjo veljavnostjo prekiniti promet med Sevnico in TVžiščem. Od L julija 1943 dalje sta po spremenjenem voznem redu med Ttebnjem in Krmeljem vozila le dva para mešanih vlakov. Za lokomotivo je bil službeni vagon, zatem potniški, sledila sta dva blindirana (oklopljena) vagona z vojaško posadko, na koncu pa še tovorni vozovi (lokomotiva-Di-Ci-2 blindirana-tovor). Za poštne pošiljke je v službenem vagonu skrbel uslužbenec pošte.
Desni breg Save so Nemci izselili in tja naselili kočevske Nemce. Progo od Sevnice do meje so kontrolirali večkrat z izvidniškim vlakom, prišli so tudi do Tržišča. Ko so Nemci izselilil Slovence iz krajev ob Savi, so tja novembra in decembra 1941 po Mirnski dolini vozili posebni transporti kočevske Nemce iz Kočevja, Stare Cerkve pri Kočevju, Črnomlja in Semiča.
Prva zabeležena partizanska akcija na progi TVebnje-Krmelj je bila 5. maja 1942 pri postajališču Gomila v km 504, ko so preko proge položili jeklene drogove, ki sta do tedaj nosila napis “Pazi na vlak” ob cestnem prehodu. Pet dni zatem je mina poškodovala tirnico v km 207 (pri cestnem prehodu pred usekom Žijavice pod Primštalom). Pri potnem prehodu v km 6.556 {približno 1 km pred Mirni) so partizani 14. maja 1942 požgali tri brzojavne drogove in jih položili
preko proge ter prerezali brzojavne žice. Približno na istem mestu so naslednji dan partizani streljali na vlak. Na postji Mirna so 18. maja neznatno poškodovali vse tri kretnice.
Takoj za postajališčem Pijavice so 3. junija 1942 partizani požgali 31 brzojavnih drogov in odstranili nekaj tirnic, tako da se je vlak, ki je pripeljal iz Tržišča, moral vrniti. Naslednji dan so razdrli del proge na nasipu v km 4,7 (približno 700 m pred postajališčem Gomila), zaradi česar je iztirila lokomotiva 127.004. V km 3,6 in 8,3 (Dol pri TVebnjem in na Mirni pred mostom čez Mirno) gre proga skozi manjši usek. Partizani so 8. junija useka minirali, tako daje na progo padlo približno 3 m3 kamenja.
Za rušenje poge so partizani potrebovali orodje, zato so 10. junija 1942 vdrli v skladišče na postaji Mokronog in se oskrbeli z orodjem. Ker Italijani proge niso varovali, so partizani z lahkoto progo večkrat onesposobili za promet. Thkoso v noči od 20. na 21. junij 1942 v km 6,720 (km pred Mirno) dvignili in prevrnili več tirnih polk (prage in tirnice) in tako prekinili promet. V km 16,5 za postajališčem Pijavice so 28. junija odvili vijake tirničnih spojev in premaknili tirnice.
Italijani so 4. julija na Mirni nastanili manjšo posadko, zatem so tja pripeljali delovni vlak z delavci in materialom, tako da so nemudoma popravili progo, ki je bila 6. julija že vozna.
V noči med 15. in 16. julijem so na mostu čez Mirno v km 17,7 med Pijavicami in TVžiščem odvili tirnici, eno vrgli v reko, drugo pa so skrivili.
Za usekom Žejavice v km 3.365 (pri Dolu) so partizani 27. oktobra minirali progo, kar pa ni imelo posebnega učinka, zato so približno na istem mestu 2. novembra miniranje ponovili. Tedaj je na mino zape-
ljal vlak, iztirila je lokomotiva 127 004 in štirje vagoni. Ob tem so bili ranjeni strojevodja Mazovec in vlakovodja Jože Žigon ter Ivan Bajec. Ponovno je bila proga minirana 18. decembra v km 4,3 in 4,6 (malo pred postajališčem Gomila na začetku in koncu useka), vendar miniranje ni povzročilo omembe vrednih posledic.
Vse do sedaj opisane akcije so Italijane jezile, niso pa mogle ustaviti prometa, ogrožale so le varnost železničarjev. Zato so se partizani odločili za večjo akcijo in v noči od 26. na 27. december 1942 zažgali postajna poslopja na Mirni, TVžišču in Krmelju ter postajališče Šentrupert. Progo so poškodovali med Gomilo in Mirno ter med Šentrupertom in Mokronogom, kjer so požgali tudi nekaj brzojavnih drogov. Naslednji dan je za postajališčem Gomila v km 5,9 vlak zavozil na razdrto progo in iztiril.
Ker so prevrnjena tirna polja Italijani hitro popravili, so partizani akcijo v noči od L na 2. januar ponovili. To pot so partizani Gubčeve in Tomšičeve brigade minirali tudi kretnice, zaradi česar je bila proga 27 dni nevozna. S popravilom so Italijani pričeli 8. januarja med Gomilo in Mirno, 19. januarja 1943 so utirili lokomotivo med Gomilo in Mirno, katera je bila tam od 27. decembra. Promet na popravljeni progi so obnovili 20. januarja 1943.
Po 50 dneh miru so partizani 11. marca 1943 poškodovali progo pri postajališču Gomila, naslednji dan so partizani Tomšičeve brigade porušili postajo Mirna in ponovno zažgali postajno poslopje in en vagon. Italijanske inženirske enote so 13. marca pričele s popravilom, tako da je 15. marca promet že nemoteno potekal. Vendar so partizani že 14. aprila ponovno prekinili promet, saj so pri Gomili prevrnili tirna polja, v noči od 19. na 20. april pa žagali
brzojavne drogove. V noči od 1. na 2. maj so napadli postajo Mokronog, zažgali skladišče in 5 vagonov lesa. Isto noč so razdrli progo pri Gomili. Italijani so progo usposobili za promet 5. maja. Toda že 18. maja je bila pri Gomili ponovno neprevozna, saj so na dveh mestih tirna polja prevrnili čez nasip. Ko so partizani 31. maja 1943 streljali na vlak pri Mirni, sta bila ranjena kurjač Anželj in strojevodja Ludvik Žagar.
Nekajurno prekinitev prometa so partizani dosegli 27. junija, ko so razdrli progo v km 7,4 (pred postajo Mirna). Tudi 10. avgusta so prekinili promet za 12 ur, ko je Gubčeva brigada minirala kretnico na postaji Mirna. Večji uspeh so dosegli 13. avgusta 1943 z miniranjem proge pri Gomili: na mine je zavozil poloklepni vlak in se iztiril. Partizani so vseh 11 vagonov zažgali. Ko je* 15. avgusta tja pripeljal pomožni (delovni vlak), je ponovno zapeljal na mino, ranjena pa sta bila strojevodja Ludvik Žagar ter kurjač Alojz Verek. Progo so do 19. avgusta popravili, vendar je že 21. avgusta ob 23. uri vlak pri Mirni zapeljal na mino, tako da je bil promet za 12 ur prekinjen.
Večja akcija je sledila 24. avgusta 1943, ko so partizani zažgali postajno poslopje Mokronog in minirali tir na postaji Mirna. Intenzivne akcije so partizani nadaljevali: 28. avgusta so minirali most v km 7,48 na postaji Mirna in v km 8,385, to je most čez Mirno, zato je bil promet na progi Tfebnje-Krmelj 1. septembra uradno ukinjen. Potniški promet je bil na tej progi za nekaj časa ukinjen že 31. decembra 1942. Partizani so 6. septembra uničili železniški most v km 8.711 (pri Zidarju - Drajslerju) pod Praprečami pri Šentrupertu, 9. septembra pa čuvajnico v Tržišču. Po odhodu Italijanov so 11. oktobra zažgali postajo Trebnje in porušili progo Kamna Gorica-Gomila.
OCENA OB SEDMEM ROJSTNEM DNEVU DRŽAVE SLOVENIJE
Zgodovinske izkušnje za prihodnost
Sporazumno dosežena samostojna demokratična državnost nas zavezuje, da strnemo svoje moči v iskanju skupne prihodnosti. V njenem imenu in na podlagi presežene preteklosti se moramo najprej odtrgati od medsebojnih razdvajanj. Zgodovinsko izkušnjo moramo sprejeti kot sestavni del našega zorenja za demokratično in socialno varno prihodnost. Naša zgodovina je del evropske zgodovine. Nismo se mogli ogniti ne desnim ne levim radikalnim gibanjem, ki so si hotela prisvajati narod v imenu ene resnice ali pa revolucionarno reševati nakopičena socialna, gospodarska in politična vprašanja. Nacifašizem pa je slovenski narod neposredno ogrožal, obsodil ga je bil na smrt.
Zaradi skupne ogroženosti evropskih narodov je po napadu držav fašistične osi, ki so začele drugo svetovno vojno, nastala antihitleijev-ska koalicija. Ta si je zagotovila zmago tudi s sodelovanjem napadenih Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike.
Slovenski odpor proti nacifašistič-nim napadalcem in okupatorjem je bil nujno in zgodovinsko dejanje, v
interesu vsega slovenskega naroda in vsega demokratičnega sveta ne glede na to, da so v njem sodelovali slovenski komunisti in da so z njim poleg nacionalne samoodločbe dosegali tudi možnost za socialno revolucijo.
Odločilni deli slovenske katoliške cerkvene hierarhije in tradicionalna vodstva meščanskih strank pa so se že sredi tridesetih let odločili za drugačno usmeritev. Odločili so se za sožitje s fašizmom in nacizmom. To so utemeljevali s potrebo boja proti komunizmu; na podoben način so opravičevali oboroženo sodelovanje z okupatorji s pravico obrambe pred “nasilnim” osvobodilnim gibanjem, prepričani, da narod z osvoboditvijo lahko
počaka. To je v našem narodu povzročilo razkol in bratomorni boj s tragičnimi posledicami, ki nas spremljajo do današnjih dni in jih del današnje politike izrablja v strankarske namene. S starimi nasprotji obremenjuje nove generacije, z diskreditiranjem levice pa si želi povrniti privilegiran položaj, ki ga je imel pred drugo svetovno vojno.
Temu namenu prikrajajo tudi zgodovino in bi radi dokazali, da je bil
slovenski narod žrtev komunistične zarote. Toda osveščeni del slovenskega naroda seje ne glede na različnost političnih usmeritev v tridesetih letih že sam zavedel, kako skrajno ogrožen je slovenski narod, in se je bil pripravljen proti nacifašizmu tudi bojevati. Tudi zaradi izkušnje, ki sta jo s fašizmom imela Primorska pa tudi Koroška po nacistični osvojitvi. Prodor nacizma v nemško manjšino na Štajerskem je Slovencem naznanjal najtežje čase še pred nemškim napadom. Nastajalo je množično gibanje, ki je iz zavesti nacionalne ogroženosti združevalo različno misleče. Zato je bila Osvobodilna fronta, ki je nastala takoj po okupaciji, deležna tako množične podpore, ko je pozvala Slovence na vsem narodnostnem ozemlju k neodložljivemu odporu. Skupno je bilo tudi prepričanje o nujnosti socialnih sprememb na Slovenskem.
Osvobodilno gibanje je vojno končalo na strani zmagovite protihit-lerjevske koalicije. Kolaborantska stran, ki se je samovoljno poistovetila z interesi Cerkve, pa kot del premaganega nacifašizma. Nikoli ni bilo
v akci
75 ml
Henkel Zlatorog
m se z/ posebej označenih izdelkov!
http://www.mercator.si Ponudba velja do prodaje zalog!
Mercator
Zobna krema
Dentol anti-platjue
sporno, da so slovensko osvobodilno gibanje vodili komunisti, da je njihovo vodstvo imelo svojo vizijo prihodnosti in da se je trudilo, da bi svoj model reševanja socialnih in nacionalnih vprašanj moglo po vojni tudi vsiliti. V tem pogledu se slovenski komunisti niso bistveno razlikovali od tistih v zahodnoevropskih deželah. Vsem je bila sistemski vzor Sovjetska zveza. Toda v zahodnih deželah so v združbi protinacističnih bojevnikov lahko uveljavili le tolikšen del svojih vizij, kolikšen je bil njihov bojni delež v antihitlerjevski koaliciji. Drugače je bilo v vzhodni Evropi, kjer so komunisti prišli na oblast s pomočjo Rdeče armade. Vendar tudi tam s soglasjem zahodnega sveta. Takšna je bila cena za sovjetsko pomoč pri uničevanju fašizma.
Dosegli visoko stopnjo medsebojne pomiritve
V Sloveniji je bila pot do revolucije drugačna. Zaradi stališč Cerkve in kolaborantstva meščanskih strank pa tudi zaradi sorazmerno šibke tradicije domače parlamentarne demokracije, ki sta se ji obe največji stranki pred vojno odrekali, ko sta se druga za drugo povezovali z beograjskim diktatorskim režimom, so komunisti na Slovenskem po osvoboditvi države osvojili monopolni politični položaj. Vendar jim vloge pri uveljavljanju nacionalnega interesa, pri razvoju gospodarstva in socialnega napredka ni mogoče odrekati.
Ne glede na posameznosti in podrobnosti, ki so spremljale naš povojni razvoj, ne more biti dvoma, da je bil že osvobodilni boj bistven korak na poti združitve in državne osamosvojitve Slovenije. O tem govorita tudi priključitev Primorske in okrepljena vloga Slovenije v jugoslovanski
Zgodovinska izkušnja za prihodnost
Bralci naju sprašujejo, kako naj se odzivajo najinemu vabilu, da javno podpro izjavo z gornjim naslovom. Predlagava, da soglasje za podpis sporočijo nama osebno.
VLADIMIR KAVČIČ uredništvo Svobodne misli, Dvoržakova 12 1000 LJUBLJANA JANKO PLETERSKI Štefanova ul. 13 1000 LJUBLJANA
federaciji, ki jo je Slovenija sousta-novila in je bila soustanoviteljica OZN. V desetletjih po vojni se je Slovenija preobrazila v hitro razvijajočo se industrijsko deželo z visoko ravnijo socialne varnosti za vse njene prebivalce. Enopartijski sistem pa je svoje zmožnosti za pospeševanje razvoja izčrpal do srede šestdesetih let.
Glede na strateški položaj države, ob izdatni gospodarski in vojaški pomoči Zahoda, pa se je preseganje kritičnega obdobja zavleklo tja do konca osemdesetih let. Partija sama se je kriznega stanja zavedala in iskala izhod, toda odločilnega koraka ni zmogla ne pri uveljavljanju samoupravljanja ne pri uvajanju parlamentarne demokracije. Tendenci k obojemu pa sta bili v naši družbi neprestano navzoči in zavest, da bo treba krizno stanje nekoč odločno preseči, se je krepila na vseh področjih in v vseh plasteh družbe.
Slovenija se je tudi v kriznem obdobju gospodarsko in politično krepila. Bila je vse bolj pripravljena za dejansko uveljavitev^ federalistične ureditve države. V slovenski javnosti je naraščalo splošno prepričanje, da smo sami sposobni urejati svojo nacionalno problematiko, ne da bi pri
tem koga izločali iz ideoloških razlogov. Dosegli smo bili tudi že visoko stopnjo medsebojne pomiritve. Vendar v jugoslovanskem okviru ni bilo mogoče doseči nove kvalitete političnega življenja, še posebno ne spričo srbske, k prevladi prizadevajoče se politike. Z največjo mero nacionalnega konsenza, skupaj s komunisti, smo se odločili za samostojno Slovenijo in za parlamentarni sistem z usmeritvijo, da se kot enakopravni narod vključimo v evropsko integrira-nost.
Toda navdušenje nad osamosvojitvijo je naglo bledelo. Institucij sistema so se polastile strankarske elite, ki jih žene nepotešljiva strast po oblasti in po prisvajanju nacionalnega bogastva, ustvarjenega s skupnim delom zadnjega polstoletja. Volja vo-lilcev ni spoštovana, radi bi uveljavili posebne mehanizme za pridobivanje oblasti in eliminirali demokratično izvoljene predstavnike. Strašijo z bo-ljševiško in komunistično kontinuiteto, ustvarjalnih načrtov, ki bi nas združevali za prihodnost, pa ne zmorejo.
Prenehanje s sramotenjem preteklosti
Dejanska kvaliteta našega političnega življenja se zato ni bistveno izboljšala. Namesto ene imamo več partij, ki si prizadevajo za monopol na oblasti, celo za monopol nad dušami. Strankarski protekcionizem omogoča odkrito ropanje družbenega premoženja, država se birokratizira in pretirano obremenjuje gospodarstvo. Narašča brezdušen odnos do držvlja-nov, na pohodu je revščina. Strankarsko polaščanje odgovornih mest v gospodarstvu in politiki je že povzročilo ogromno škode. V zamudi smo z vključevanjem v evropske integracije.
Na podlagi vsega navedenega, menimo, da je že skrajni čas, da prenehamo z nesmiselnim in vsem škodljivim sramotenjem svoje lastne in nedeljive preteklosti, da sprejmemo skupne zgodovinske dosežke in vsi skupaj obžalujemo preštevilne žrtve za našo osvoboditev, združitev in osamosvojitev. Skupaj se obrnimo k prihodnosti, saj samo v njej lahko resnično izkažemo in dokažemo svojo človečnost in ustvarjalnost in skupaj storimo vse, kar zdaj drug drugemu očitamo, da nismo storili ali da smo storili napak.
Poziv slovenskemu parlamentu
Z vstopom v združeno Evropo se slovenskemu narodu odpirajo nove možnosti, a tudi nove preizkušnje. Zato pozivamo slovenski parlament, naj sprejme takšno stališče do preteklosti, ki nas ne bo razdvajalo tudi v prihodnosti. Pokaže naj našo zrelost za preseganje preteklih delitev. Predvsem naj izreče priznanje vsem, ki so si v dolgi zgodovini slovenskega naroda prizadevali za njegovo osvoboditev, združitev in osamosvojitev, in naj vse skupaj usmeri k takšni prihodnosti, ki bo zagotavljala socialni napredek in nacionalno identiteto tudi prihodnjim rodovom. To bo parlament dosegel le, če bo povedal, kako bodo lahko državljani Slovenije znosno živeli drug z drugimi in drug ob drugem, ravno s priznavanjem dejstva, dokazanega tudi v zgodovini, da smo si različni in da bomo takšni tudi ostali, saj smo ljudje. Izrazi naj našo zgodovinsko izkušnjo, da je v državi, ki jo imamo zdaj sami v rokah, nujno potrebno skrbeti, da se naše razlike nikoli več ne spremenijo v grožnje in ne prerastejo v nasprotja, podobna državljanski vojni. Izrazi naj stališče, daje politika, ki h »če krepiti svoj vpliv z vzbujanjem nasprotij in sovraštva, nevarna in značilna za življenje na robu državljanske vojne.
Izrazi naj prepričanje, da je bila slovenska zgodovina pomembna tudi za druge narode, ker je v Evropi in v
Tri dobre novice. In ena
sama cena!
PRI VAŠEM POOBLAŠČENEM TRGOVCU Z VOZIU MAZDA
novo urno.
MSM, tel. (068) 37 29 60
BREltCE
BOGO BAUMKIRHER,
tel. (0608) 61 078
ZAGORJE AVTOHIŠA KRŽIŠNIK,
tel. (0601)63 399
LJUBLJANA
GAMA CENTER, tel. (061) 141 43 38, GRUDA, tel. (061) 26 82 83, AMBROŽ LVM, tel. (061) 34 22 58
MARIBOR.
ŠERBINEK, tel. (062) 45 45 00 50
CELJE
STIGMA »3, tel. (063)41 12 51
NOVA GORICA AUTORENT, tel. (065) 28 460
RADENCI
MOHOR MM, tel. (069) 65 137
Prišla je nova Mazda 626 Karavan. V serijski opremi ima tako kot 4- in 5-vratne Mazde 626, tudi klimatsko napravo, ABS, 4 zračne blazine, družinsko celico, 3-letno garancijo in še marsikaj. Dobite jo za enako ceno
kot katerokoli drugo Mazdo 626 z enako opremo. Izberite svojo Mazdo 626 za samo 2.999.999 tolarjev! \Z_J mazda ITajbo
svetu krepila smisel za priznavanje enakopravnega in enakovrednega obstoja malih narodov. Opozorilo na) bo večjim in bolj uveljavljenim narodom, da bomo vsi skupaj živeli svobodno le, če ne bo nihče več poskušal malih narodov podrejati sebičnim in; teresom velikih, kakor so to doživel' in se temu uprli Slovenci. Slovenija se ne zdaj ne v prihodnje ne more odrekati svoji identiteti, saj bi s tem kom; promitirala tudi idejo o upravičenosti in ugledu malih narodov.
Krepi naj občutek državljanov, da lahko žive brez strahu, da se tisto, km je bilo v življenju prejšnjih in našega rodu že preseženo, ne bo nikoli vet povrnilo. Tak občutek varnosti je pomemben dejavnik kvalitete živije nja danes in jutri. Narod, ki je v svoj novejši zgodovini doživel kar dve polaščanji medsebojno izključujoči" se ideologij, je dozorel za boljšo p*' hodnost.
Ena od teh ideologij je narodu h n tela vladati z zanikanjem spozna*) sodobnega sveta, da je razločevanj" “cesarjevega” od “božjega” pog°J svobode vseh in pogoj medsebojnega spoštovanja. Navsezdanje gaje obremenila še z grehom kolaboracije." njegovimi krvniki, sovražniki vsake svobode.
Druga je zanikala spoznanja sodobnega sveta, daje priznavanje pok' tične svobode in z njo zvezanih čl* vekovih pravic pogoj svobode vsem® pogoj spoštovanja med vsemi. Obremenila je narod z duhovno in stvar; no dediščino svoje oblastne nasilno®1 v gospodarskih in družbenih odnosu1'
Obe ideologiji sta narod potisnili* stanje notranjih napetosti, kr jih ne«4 poravnalo niti prihodnje stoletje, d osamosvojena Slovenija ne bo ustvarjala za to potrebnih razmer, utemeljenih na načelih svobode, kako jih sprejema demokratična Evrop" In če teh razmer ne bo utemeljeval" na priznanju vsega, kar je slovensk® družba že sama dosegla v preseganj" vseh oblik polaščanja, pa najsi bou" to dobri dosežki te ali one človekov" roke. Obe sta njegovi, leva in desna-
Usodna prijaznost zmage
Slovenci morajo biti kakor vsi drugi narodi kritični tudi do svoje zgodovine. Prizadevati si morajo, da svo)" izkušnje ne spreminjajo v zamero U1 sovraštvo, marveč v življenjsko modrost sožitja v raznolikosti. Pri tem)" treba upoštevati tudi slabo izkušnjo-triumfalizem, pijanost zmage. •
Prvi ji je zapadel slovenski politi"" katolicizem. Po zmagah na volitvah stari Avstriji in v kraljevski Jugosla* je menil, da je narod njegova la? j posebno še zato, ker je po svoji vecUj veren. Celo še potem, ko sta mu ** za zmago že potrebni javnost glaS° vanja in privilegirana delitev poslu" skih mest, je njegov politični vrh v"r jel, da ntu je potrebna le še tnajg. kost, da ntfmreč lahko S naroda iz” ljudi, ki so politično in versko drug*" ni. Drugačni naj ne bi bili pravi Sl* venci. “	,
Drugi je pijanosti zmage zapa° slovenski komunizem, ko je po z*1* gi nad okupatorji, h kateri je res v«* ko pripomogel, nasedel prepričanj® da mu zgodovina daje pravico hat*J popeljati v boljšo družbeno uredit" po lastnem videnju, ne da bi mu d pustil trajno demokratično odločanj o oblasti.	T
Triumfalizem te ali one idejnop*. tične sile, stare ali obnovljene, j® sto, pred čemer naj slovenski pa* ment posvari narod in državljane,, jih hoče obvarovati pred razdiral* močjo zgodovinsko že preseže* delitev.	jv
Potreben je celovit pogled na ® vensko zgodovino, ker je to tudi p® gled na našo življenjsko moč, na iA zano zmožnost samobitnosti-zmožnost se izkazuje celo v razki*' zgodovini, ko se je moč naroda P® gubno zapravljala in je v bratom1’ nem boju njegova kri (jdtekala * mlin njegovih rabljev. Morda je ** tistem strašnem času najbolj vid., najvišji seštevek narodove energ*' njegove celote, četudi v njegov". protislovju. Zdaj ima narod v sw državi možnost, da vso svojo energ1) . ki gotovo ni nič manjša, kot je b**# stiskah vseh vrst, nedeljno ustne* svojo korist, v svojo prihodnost- J venski narod in vsi državljani -venije želijo biti deležni evropske^ razvoja. In v prid jim bo, če sc ga b*\j udeleževali kot aktivni dejavniki, ustvarjalci svojega dela Evrope> katerega odgovarjamo vsi enako, *’ razlik. Le odločati moramo m. y kakor nam narekuje zgodovinA izkušnja: demokratično, brez p°sA nih pogojev, tako ideoloških k političnih.
Slovenija naj živi tako, da boA ko vsak njen državljan s prepriča*)^ in zadoščenjem rekel: to je res *** : dežela, meni in tebi domača in v*r. ki me v sili ne bo zapustila in k1' bom branil, če bo potrebno, tud' ceno življenja.
To naj priporoči slovenski P A-ment državljanom Slovenije, če h , kaj reči o odnosu do zgodovine 1 naši prihodnosti.	. jj
Podpisana predlagava vsem, k , podobnih misli, da to izjavo j*v podpro.	ij
VLADIMIR KAVČIČ, pisjfA Dr. JANKO PLETERA,
zgodo®1
inf'
Stoletnica nekega rojstva
Ob rob vrnitve pesnika Antona Podbevška v novomeška nedrja
V naslovu tega skromnega prispevka bi lahko stale še nekatere kvintesenčne besede za obeleževale jubilejev, kot na priliko: refleksije ob 80. obletnici konca neke v°jne in začetka nečesa tretjega, kar je potem propadlo, 50-letnice nečesa. kar je bilo vmes in je močno Prizadelo centralni živčni sistem naroda, in 10-letnici nečesa, kar še n‘ propadlo. Za kaj gre?
Verjetno se je po dolgotrajnem riohotnem in narodovo voljo po svobodi in samosvojosti ubijajočem vzdušju, ki je nekaj sto let pestilo in ngonabljalo slovenstvo, obenem pa )e vzpodbujalo njegov odpor in samoniklost, vredno vprašati: ali ni ®orda kar tako, zaradi nemarnosti, Zaradi slabega spomina ali kisle Pameti (Podbevškov kisli propeler domovine), alkoholnega uma in škodoželjne pritlehnosti, del tega ria, ki se smrtonosno oklepa narodove volje do smisla in vleče k dnu sde biti in bistva, tudi himera poza-Ali ne gre nemara nemo vpijoč v defileju zdaj in ta hip, ko se dela-m° do skrajnosti zinformatizirani, vsevedni in kibernetsko predelani v ©drnovski antenor in podbevškov-ski nadbitni titanski Um, mimo nas jn v črno pozabo nekaj, kar bi mora-lo že danes stati kot pomnik zgodovine ozaveščanja in osvobajajoče samozavesti? Ko bi bil dragi Janko darc še živ, bi mi bržkone pritrdil.
Ker
pa njega ni več med nami, po-
skusimo odgovor najti sami. Ali vsaj vPrašanjc odgovorno zastavimo!
Čestitke, Anton Podbevšek, za nekaj nad 83 zemeljskih in 17 zasebnih, vse skupaj 100 nadnaravnih let! Ni slabo! Čestitke tudi najmlajši generaciji novomeških ra-Zumnikov, ki so pripravili slovesnost ob tej pomenljivi obletnici, ki je °henem pravzaprav generacijska °bletnica prvega reda - saj bi večina ustvarjalcev takratnega uporniškega Študentskega vala, po Mušiču ime-novanega novomeška pomlad, letos 1" drugo leto obhajalo stoletnico. t‘1v med njimi je pač samo eden, .bradlja Štukelj’, če parafraziram Šalamuna, kar tudi ni brez sleherne
simbolične vrednosti, čeprav je marljivega telovadca le stežka primerjati z olimpijsko držo duhovnega vrvohodstva nekega Antona Podbevška, kozmičnim valovanjem nekega Mirana Jarca ali pa dovršene umetelnosti nekega Božidarja Jakca.
Pred natanko 10 leti se je zaradi hudih prilik in nenavadne inercije tega lokalnega sveta, ki si jo je privoščila sicer vsevedna in čuječa zgodovina, zgodilo prvo javno, zavestno in oblastem prijavljeno praznovanje obletnice Podbevškovega rojstva, njegove 90-letnice rojstva. Prav ta in takšna ali morda šele najavljajoča se zgodovina je hotela, da se je takrat, tiste dni v rožniku 1988, dogajala še veliko bolj usodna in dalekosežna manifestacija narodove volje po samobitnosti in drugačnosti. Večinoma resda v Ljubljani, ko smo Roško cesto in društvene prostore pisateljev polnili z upanji in strahovi, z odločnostjo in manifesti, izjavami, nastopi in idejami, s pesmimi in voljo po sebstvu in svojosti. Vendarpa, in prav zaradi pesnika Podbevška, tudi v Novem mestu, kar je kronikarjem tistega časa zaradi nepazljivosti ali vnaprejšnje gotovosti za zdaj ušlo.
Kako simptomatično! Praznovanje obletnice rojstva odbitega pesnika in malce tudi preroškega jasnovidca je sovpadalo z nenavadnim rojevanjem slovenske države. Nenavadnim tudi v evropskih zgodovinskih razmerah. Še vedno in morda zadnjikrat je duhovno svojst-vo človekovo, njegova umetniška drža, pripravljala tla za politično rojstvo in življenje neke male evropske države. Takorekoč v zadnjih izdihljajih starega tisočletja in na pragu najnovejšega veka je sovpadalo po naravnih ali umetniških zakonih praznovanje Podbevškovih nadnaravnih 90 let in edino novomeško javno izrekanje proti procesu ljubljanske četverice in za slovensko osamosvajanje.
Pesniški in protestni nastop sem pripravil podpisani ob sodelovanju nekaterih mlajših Novomeščanov in Društva slovenskih pisateljev na
Križatiji v rožnatih nočeh tistega enkratnega rožnika. Filmske in gledališke alternative, FIGA, ki se je prelevila iz nekdanje skupine novomeških disidentov Pro & contra -prva in dolgo časa ob ljubljanskih .Perspektivah’ in katoliške inteligence bržkone edina dejavna in artikulirana idejna in duhovna opozicija ideološkemu režimu prejšnje države na Slovenskem - je bila uradni prijatelj te novomeške soareje, ki je slavila prevratnika Podbevška in takratno prevratniško držo celotnega državotvornega slovenstva.
In kakšna je povezava med Pod-bevškom in Slovensko državo? Moč pogleda posameznika? Drugačnost videnja? Samozavestno, neprilagojeno izražanje te svojosti?
Proces v rožniku 1988 proti J. B. T. Z. - naj govorijo in pišejo lepoum-ni in pleskarski drugorazredni umi in duhovi tako ali drugače - je definitivno drzen in malone nadrealističen poseg v dogajanje, v inercijo zgodovine v trenutku, ko je zgodovi- •
• Pozneje, ko sem že v samostojni Sloveniji predlagal županstvu, da bi morali eno od pomembnejših ulic v mestu imenovati po Antonu Podbevšku in enega izmed prominentnih trgov v mestu, denimo Novi trg, preimenovati v Trg novomeške pomladi, je tisto slavno, novopečeno politično vodstvo, demokratično izvoljeno sicer, vendar pa še vedno enako zakotno kot vsa prejšnja novomeška županstva, kar zadeva kulturo in podobne reči, hitelo v Ljubljano spraševat, kdo da je in ali je dovolj pomemben pesnik tale Anton Podbevšek, da bi po njem imenovali kakšno sodobno komunikacijo, namesto morda Ceste 13. skupine odredov 25. brigade iz Zajčje dobrave. Na srečo so jim ljubljanski kulturniki odgovorili, daje. Tako imamo v Novem mestu tudi Podbevškovo ulico, čeprav je nekje na obrobju mesta. Podobno kot Podbevškova antipoetika na obnebju slovenske književnosti.
Kdo se lahko ubrani?
: > sr~*u

V 1

Philipsov televizor z zaslonom 55 cm po udarni ceni 49.900 SIT!
Pri Philipsu smo v času nogometne vročice ceno barvnega televizorja 21PT135B namerili na 49.900 SIT! In za to ceno vam ponujamo odlično sliko na BlackLine zaslonu, tnožnosr nastavitve ostrine, izbiranje preko menujev, OSD izpis, programiranje preko daljinskega upravljalnika, shranjevanje nivoja glasnosti za vsak program posebej, 70 spominskih mest, samodejno nastavitev izklopa. Le kdo se lahko ubrani takšni ponudbi?
PHILIPS
Obrniivvo $u€t ha bolje.
Televizor 21PT135B boste našli v vseh prodajalnah naših izdelkov. Informacije:
Bofex-Big Bang	Eltus	Mercator	Merkur
061 187 35 40,	061 159 86 99,	067 22 534,	064 1401 204,
Corning	Kovinotehna	062 787 128,	Metalka trgovina
061 755 833,	063 432 160,	061 185 44 32.
na še nezrel sir ali pa - ker ta jezik pri nas bolje razumemo - komajda šele mošt, nikar pa vino.
Zveza med obema, med odbitim ali podbitim, nadrealističnim ali dadaističnim ali futurističnim Antonom Podbevškom in komajda ' osvobajajočo se nacijo, med takratnim praznovanjem obletnice in manifestacijo volje po lastni državi ali bolje rečeno protestom proti procesu, ki gaje uprizoril, upajmo, da zadnji totalitarizem na tem ozemlju, je takrat dala eno dokaj zaokroženo misel - misel o svobodi in samosvojosti ,slovenščne cele’, subjekta, ki se je vil iz otrple nezgodovinske pozicije na stranskem dvorišču in hotel smiselno poseči čez, presegati zgolj danost in trpnost - in se zaokrožila - morda v obupu in razočaranju nad to isto slovenščno celo - v oseben, čeprav idiosinkratičen dokaz o svojem lastnem bivanju: brez programa, brez črede, brez odmeva, v svobodi, osamljenosti, v goloti lastne biti in do bistva ogoleli odgovornosti prav do te iste kurbe - zgodovine.
Rad bi danes, ob tej 100-letnici gospoda Antona Podbveška, izrekel zahvalo vsem tistim, ki so se pred desetimi leti udeležili in podprli akcijo v počastitev obletnice rojstva nekega odštekanega novomeškega poeta in obenem že notoričnega manifesta za samostojno Slovenijo. Želim samo, da bi se znanstvena, leksikalna, enciklopedična in zgodovinska slovenska srenja do teh lepih in pomenljivih dejanj vedla bolj znalsko, pokončno in odgovorno. Hvala Dolenjskemu muzeju, v katerem je takrat še močno donel duh Janka Jarca, da nam je pustil vz-ganjati tisto majceno zgodovino na svojih tratah, in vsem, ki so mi pomagali nositi stole in postaviti ozvočenje. Hvala zlasti pokojnemu Franciju Zagoričniku, ki seje kljub bolezni dobro odzval vabilu in sodeloval v akciji. Hvala Milanu Marklju in Marjanci Kočevar, domačima pesnikoma, da ste zmogla pogum in vstopila na tisti majavi voz. Hvala Društvu slovenskih pisateljev, kan-tavtorju Pengovu in še mnogim, ki so mi pomagali izpeljati to soarejo. Hvala tistim redkim novomeškim razumnikom in rodoljubom, ki so se odzvali in nas prišli poslušat.
FILIP ROBAR DORIN
STRADUN V PLAMENIH - Šemsa Hadžimahovič, leto 1981
Preroška sporočilnost slike
Že dolgo me kako umetniško delo ni tako vznemirilo kot oljna slika Straduna dubrovniške slikarke Šem-se Hadžimahovič. V meni je zbudila misli o tem, kako umetnine niso samo trenutna izpoved umetnika, v hipu ujeta podoba, zapisana misel, uglasbeno razpoloženje, ampak je še mnogo več. Stvaritve so tudi dokazno gradivo nekega obdobja in nekega stanja, kot je naprimer omenjena slika Straduna, te tako prepoznavne ulice v Dubravniku. Zagledala sem jo lani novembra v stanovanju svoje hčerke. Obesili so jo v dnevni sobi nad sedežno garnituro. Pomislila sem, kako je zares lepa in kako lepo se barvno ujema s pohištvom. Samo na to sem pomislila, ko sem jo prvič zagledala. Bolj so me zanimali tisti, ki so sedeli pod njo, moji vnuki. V kratkih trenutkih, ko smo skupaj, so važnejši od vsega drugega, Stradun je večno enaka ulica, oni pa se od obiska do obiska tako spreminjajo, da se ne morem načuditi.
Letos pa sem bila pri njih cel mesec, pa sem imela čas še za kaj drugega. Marsikaj sem videla, kot da vidim prvič. Tudi to sliko. Ko sem se zastrmela vanjo, sem imela vtis, kot da Stradun gori, cerkveni zvonik z znamenitimi zelenci pa je poškodovan, odbit mu je sam vrh. Hčerka mi je potem pripovedovala o njej zanimivo zgdobo:
“Tole sliko je naša umetnica Šemsa Hadžimahovič narisala že 1981”, je rekla in stopila na kavč, obrnila sliko, da vidim dokumentarni zapis same
umetnice. “Bila je v lasti neke družine. V bombnem napadu decembra 1991, to se pravi deset let po nastanku slike, je bomba padla naravnost v tisto stanovanje in ga raztreščila. Vse je bilo uničeno, tako tudi slika, ki se je z drugimi uničenimi stvarmi znašla na kupu smeti v naši ulici Prijeko. Zagledala sem jo, ko sem med novim bombardiranjem tekla v zaklonišče, in jo pobrala. Vsi so me začudeno gledali,-kaj bom z njo, pa nisem znala razložiti. Kakor da me, pomečkana jn ranjena, prosi, naj jo vzamem. Že takrat se mi je zdelo, da je v njej polno simbolike. Kot daje umetnica videla deset let prej ranjeni Stradun. Poravnali smo jo in shranili. Šele lani, ko je bilo že vsega hudega konec, smo jo odnesli k steklarju, da jo uokviri, in šele takrat videli, da je v njej še vedno izstrelek (geler). Izbrali smo tak okvir, da je slika lahko čimbolj taka, kot smo jo našli.
Za vse to je zvedela tudi avtorica slike. Bila je ganjena in pretresena. Obiskala nas je in na hrbtni strani sama napisala vse pomembne podatke o zgodovini slike. Tudi za svojo razstavo smo ji jo enkrat že posodili. Slikarka je postala naša prijateljica. Glej, tudi tile dve sliki, ki jih vidiš (bile so rože veselih barv), je narisla za Željko, tole prelepo morje pa za njenega zdravnika v Pulju. Pri nas visi le začasno.”
Bile so prelepe, a jaz sem strmela le v preroško sliko, ki bo večno pričala o tistih težkih dneh.
IVANKA MESTNIK
PREPUSTITE SKRB ZA SVOJ AVTO STROKOVNJAKOM!
V Avtoservis« Tufitar iz Sevnice bomo za voše vozilo poskrbeli tako, kot |e treba. Sodobno opremo in dobro usposobljeni delavci so najboljše zagotovilo zo kakovostno opravljeno servisno storitev. Poleg tega vam v Avtoservisu Tubtor ponujamo tudi Proton, motorno olje vrhunske kakovosti, ki zanesljivo ščiti in varuje motor vašega avtomobila. Motorno olje Proton je preizkušeno v najtežjih tekmovalnih razmerah, zofo mu zaupa največ slovenskih mehanikov in voznikov. V Sloveniji je Proton motorno olje številko 1!
PETROL
PROTON MOTORNA OUA NOVIH DIMENZIJ.
NA DEBELEM RTIČU - Četrtošolci OŠ Žužemberk s podružnicama Ajdovec in Dvor - skupaj nas je bilo 58 - smo tudi letos preživeli šolo v naravi na Debelem Rtiču. Bilo je lepo, združili smo prijetno s koristnim in uresničili zastavljeni program. Hvala vsem sponzorjem, ki so pripomogli, da je bil ta “predpočitniški” teden za nas še kvalitetnejši. Neplavalcev domov nismo peljali. (Vzgojitelji OŠ Žužemberk) .
TABOR CICIBANOV PLANINCEV - 6. planinski tabor za cicibane planince iz novomeških vrtcev smo letos izvedli v Kranjski Gori. Udeležilo se ga je 56 otrok, starih od 6 do 7 let. Otroci so na taboru utrdili in dopolnili spoznanja o planinstvu, ki so jih pridobivali med letom v vrtcu v akciji Cicibani planinci. Opravili smo nekaj planinskih tur. Otroci so uživali v spoznavanju čudovite gorske narave, v medsebojnem druženju in kovanju novih prijateljstev ter zabavnih igrah. Vsem pa se bo najbolj vtisnil v spomin obisk v Kekčevi deželi (na sliki so ostrmeli, ko so zagledali Kekca). (Majda Markovič)
VARČEVANJE IN NAGRADNI IZLET- Učenci 7. a in b smo ob pomoči svojih mentorjev sodelovali pri projektni nalogi Živi varčno, da boš živel bolje. Dolenjska banka je naše delo nagradila z izletom. Na pobudo razredničarke Terezije Draginc smo povabili tudi svoje starše, brate in sestre. V soboto, 6. junija, smo se, polni pričakovanj, z dvema avtobusoma odpeljali proti Gardalandu. Bilo nas je sto. Vsak obiskovalec je ne glede na starost doživel nekaj enkratnega. Zahvaljujemo se našima razredničarkama Tereziji Draginc in Nataliji Orlič ter mentorjem za pomoč pri vodenju projekta, posebej pa Dolenjski banki, Mariji Rus za vodenje izleta in Zdenki Pezdirc za spodbujanje pri delu. (Učenci 7. a in b OŠ Mirana Jarca Črnomelj)
NAJBOLJ ČISTI ZOBJE - Učenci 4. a razreda semiške osnovne šole z razredničarko Tatjano Štubljar nimajo le najbolj čistih zob na šoli in v Beli krajini, ampak v celi Dolenjski. Medicinska sestra Mira Novak je prihajala celo leto nenapovedano v razred in preverjala čistočo njihovih zob. Zmagovalni četrtošolci, ki tekmujejo za čiste zobe že štiri leta, so za nagrado dobili prehodni pokal in uro v obliki zoba, najbolj pa so se razveselili srečanja zmagovalnih razredov v Ljubljani. (Foto: M. B.-J.)
NASTOPIL SEM NA PRIREDITVI
V šoli smo imeli prireditev, na kateri smo nastopili člani pevskega zbora in učenci glasbene šole, nekateri člani novinarskega krožka pa so prebrali spise o vodi. Jaz sem igral na klavir dve pesmi: Tango in Sona-tino. Zelo sem bil vesel, ko so mi zaploskali. Ko smo člani pevskega zbora nastopili, smo svojo nalogo zelo dobro opravili. Na koncu smo dobili knjižico Preproste besede -šolsko glasilo Tudi voda je moj svet. Prireditev mi je bila zelo všeč.
DAMJAN BRCAR, 3.r. novinarski krožek OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
ZLAGAL SEM SE
Še se spomnim. Bilo je pred dvema letoma, ko sem se zares grdo zlagal. Ko sem prišel iz šole, sem mamici rekel, da ne bom nič jedel in da grem k mami po šolske copate in torbo, češ, da sem jih pozabil pri njej. Ona je sevčda rekla, da lahko grem, toda jaz nisem šel tja. Zlagal sem se ji. V resnici sem se usedel na kolo in šel v šolo po torbo in šolske copate, ker sem jih pozabil tam. Ker me dolgo ni bilo nazaj, je mamico začelo skrbeti. Šla je k mami, toda tam me ni bilo. Odšla je po ključe za avto, ko pa se je hotela usesti vanj in se odpeljati po vasi, če me bo kje našla, sem se pripeljal. Ni bila jezna, toda izvedeti je hotela resnico. Povedal sem ji, kaj se je zgodilo, in ji obljubil, da ji bom vedno povedal, kam bom šel, ona pa je rekla: “Raje ljubi resnico kot laž!” In tega se tudi držim.
ROK BARBO, 5. a OŠ Mirna Peč
V soboto zjutraj v Fieso smo odšli, nikoli ne bi nazaj prišli.
Zelo lepo nam je bilo, zato vam pišemo to.
Plavali smo, čofotali in razne igre se igrali.
Naša soba je bila nova, čista, sveža in pospravljena.
Zvečer na sprehod smo odšli, in se ful kul zabavali.
Ko prišla je temna noč, pravljice smo poslušali in se Emilju smejali.
Bila je lepa temna noč, zato smo si voščili lahko noč.
ERIKA, MAJA, MARJANA, SIMONA Učenke 3. in 4. r. OŠ Prevole
NEDELJSKO KOSILO
Danes je nedelja. Mamica kuha kosilo. Vsi v družini smo dobre volje. Nedelja je poseben dan. Mi otroci nimamo šole, očka nima službe, vmamica pa je tudi včasih doma. Želim si, da bi bila nedelja vsak dan.
MARCEL KOS, 1. r.
OŠ Krmelj
DOBILA SEM NAGRADO
Bil je četrtek, zelo vesel dan, posebno zame, saj mi je učiteljica Helena povedala, da sem dobila nagrado za natečaj v reviji Otrok in družina in da bomo odšli v torek ponjo v Ljubljano. Končno je prišel ta dan. Pred šolo smo z Leo Udovč, Sabino Kregaj in Tanjo Šušteršič počakale mentorico Heleno Murgelj in se z njo odpeljale v Ljubljano. Pot je bila dolgočasna, tam pa smo bile spet vse vesele. Najprej smo morale najti Mestno knjižnico Otona Župančiča, kjer je bila prireditev. Ogledale smo si razstavo risbic, med katerimi je bila tudi moja, nagrajena. Pripravili so program s pevcem Janijem Kovačičem, potem pa mi je urednica revije čestitala in podelila nagrado. Sledila je pogostitev. V avtu sem odprla darilo. Dobila sem Veliki družinski atlas živali, česar sem bila zelo vesela. Vso pot domov smo s prijateljicami gledali knjigo. Upam, da bom še kdaj doživela tako osupljiv dan.
^ LEA LUKŠIČ, 3. r.
OŠ Šmihel Novo mesto
KONCERT
V sredo je bil v prosvetnem domu Artiče koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora ter otroške in mlajše folklorne skupine. Otroški zbor je zapel 14 pesmi, mlajši folkloristi so zaplesali belokranjski splet, otroška folklorna skupina pa je prikazala pastirske igre. Na koncert je prišlo veliko staršev.
LIDIJA PIRŠ, 7.b OŠ Artiče
NAGRADNI IZLET
•	Krkaši so peljali učence naše šole na nagradni izlet. Polni pričakovanj smo se zjutraj zbrali pred šolo. (Aleš)
•	Najprej smo se ustavili na gradu Bistra in si ogledali Tehnični muzej Slovenije. Najbolj so mi bili všeč stari avtomobili. Zanimali so me motorji in Titovi avtomobili. Po ogledu izvira Ljubljanice smo imeli dobro malico. (Boštjan)
•	Pot smo nadaljevali proti Cerkniškemu jezeru. Ogledali smo si maketo in poslušali razlago. Medtem nas je zunaj čakal voznik Lojze, ki nas je s konjsko vprego popeljal po jezeru, ki je bilo suho. Le ponekod je bilo malo vode. Vožnja je bila čudovita. (Damjan)
•	Pohiteli smo k dobremu kosilu s sladoledom. (Marija)
•	Sledil je ogled gradu Snežnik. Grad je dobro ohranjen. V njem je veliko lepega starega pohištva. (Simon)
•	V polharskem muzeju imajo veliko nagačenih živali. Najbolj so mi bile všeč pasti. Vodič nam je zanimivo pripovedoval. (Klemen)
•	Med vožnjo domov smo se zabavali. Izlet je bil lep in potrudil se bom, da bom šel še prihodnje leto. Krkašem se zahvaljujemo. (Janez) Učenci 3. r. OŠ Dragotina Ketteja,
Novo mesto
IZLET DOLENJSKE BANKE
Napisal sem spis Ponosen sem na očija, ki smo ga poslali na razpis Dolenjske banke, ta pa me je povabila na izlet v Novo mesto in na Otočec. V Novem mestu smo si ogledali razstavo Kapiteljska njiva in na njej so mi bili najbolj všeč oklep, čelada in kratek meč. Bili smo tudi v kapiteljski cerkvi. Videli smo znamenito sliko na oltarju in bili smo v kripti. Cerkev nam je razkazal g. prošt. Potem smo šli na Otočec, kjer je bila razstava cvetja. Lahko smo si ogledali tudi razstavo hladnega in ognjenega orožja.
NEJC RIBIČ, 2.r. novinarski krožek OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
“VINO” BREŽICE
V sredo, 28. maja, smo si ogledali delniško družbo Vino. Zelo je znan po vinu bizeljča-nu, ima pa tudi svoj šampanjec - baron Moškon. Je edini proizvajalec z angleško licenco Schweppess. Na tržišče dajo kar pet različnih proizvodov. Spoznali smo, kako iz grozja nastaja vino. Videli smo nekaj naprav, ki so značilne za polnilnico vina. Večino dela opravljajo tu ženske, le v skladišču je otrebna moška roka. Pride-
G
ujejo tudi ledeno vino. Imajo tudi modro frankinjo iz leta 1992. Vse polnilnice so vodene > Pr .
sodeluje 10 do 13 delavcev. Na
: pol
avtomatsko in pri pridelavi
Bizeljskem imajo vinograde in v gradu Orešje klet, za katero so značilni stari sodi. Sodelovali so tudi na tekmovanju z vini na sejmu Vino Ljubljana. Dobili so kristalni vrč za najbolj urejeno klet v Sloveniji.
POLONCA PETACI literarni krožek OŠ Globoko
NA MRZLICO IN KAL
V sončnem sobotnem jutru smo se zbrali pred Domom 14. divizije Senovo. Odpotovali smo z avtobusom proti Trbovljam. Med vožnjo smo se zabavali, čeprav je bila ura se zgodnja. Ob klepetu, uživanju svežega zraka in občudovanju narave smo prispeli do Mrzlice. Okrepčali smo se in se sprostili ob igrah. Nekateri smo odšli na najvišjo točko in od tam videli Bohor. Pot smo nadaljevali proti Kalu. Dobro razpoloženi in razigrani smo prispeli do koče. Fantje nismo zdržali brez žoge. Na poti domov smo se posladkali s sladoledom.
l ROK UMEK, 5.c OŠ 14. divizije Senovo
Za lep nasmeh
2. junija je bila na OŠ Prevole zaključna prireditev celoletnega projekta z naslovom Za lep nasmeh. Vanj so bili vključeni učenci nižje stopnje. S pomočjo staršev, zobozdravnice dr. Mirjane Povše, zobne asistentke Milojke Hočevar, medicinske sestre Marije Pi-šek, nekaterih učiteljev predmetne stopnje in seveda g. ravnatelja Jožeta Hribarja je projekt stekel brez zapletov. Vsem sodelujočim se za podporo zahvaljujemo. V projekt smo vključili vse predmete; Veliko smo delali v podaljšanem bivanju, interesnih dejavnostih in doma. Večina učencev je dojela, da je za zdrave zobe potrebno redno umivanje, zdrava prehrana in reden obisk pri zobozdravniku. Ob večkratnem pogovoru z zobozdravnico je tudi strah pred njo izginil.
MATEJ ŠKUFCA, BRANKA
ŠKUFCA, AMALIJA ZAJC OS Prevole
NAGRADNI IZLET
Ker smo četrtošolci sodelovali pri tekmovanju za čiste zobe, smo sijih skozi vse šolsko leto pridno umivali. In ker smo imeli vsi lepe in bele zobe, smo dobili nagrado. Razredničarka nam je sporočila, da smo zmagali in da bo praznovanje v ljubljanski Hali Tivoli. Težko smo pričakovali ta dan. Z avtobusom smo se odpeljali v Sevnico, kjer so se nam pridružili še tamkajšnji učenci. Pri vhodu v dvorano so nam postregli s sokovi, jabolki, pecivom. Voditeljica nam je predstavila skupino Čuki, ki je zapela in zaigrala, mi v dvorani pa smo tudi zaplesali, vendar ne tako dobro, kot je to storila plesna skupina Mojce Horvat. Za konec so se nam pridružili še akrobati Žabe. Občudovali smo jih in jih s ploskanjem spodbujali. Kar nekoliko žalostni smo bili, ko smo se odpravili domov. Moj razred in jaz smo bili zelo srečni, da smo bili nas tej zabavi.	TINA BREČKO, 4.r.
OŠ Blanca
SONČNO JUTRO
Ko se zjutraj sonček prebudi, svoje tople žarke na prelepo travo spusti.
Jaz gledam v nebo, vsa vesela se smejim in srečna v šolo odhitim.
BARBARA CVELBAR, 5. r.
OŠ Milana Majcna, Šentjanž
POSTALI SMO KOLESARJI
V 3. razredu smo vsi radi hodili h kolesarskemu krožku. Ko smo že veliko znali, smo pisali teste in jih uspešno opravili. Komaj smo čakali, da smo se začeli voziti s kolesom. Morali smo vložiti veliko truda, da smo bili pripravljeni na preizkus. Pri tem so nam veliko pomagali policisti iz Krškega. Ko nas je čakala zadnja vožnja, smo bili vsi trdi od strahu. Vedeli smo, da jo moramo opraviti brez napak. Bili smo veseli, ker smo vsi opravili izpit. Nestrpno smo čakali na podelitev izpitov. Podelil nam jih je policist, g. Ivan Kostrevc. Tako smo tudi mi postali pravi kolesarji. S kolesom se bomo vozili le s čelado!
Učenci 3.r. OŠ Koprivnica
NAMESTO DARILA - ZA POSOČJE
Šolsko leto je hitro minilo. Običajno ob koncu leta učenci kupimo učiteljem darilce ali cvetje, da se jim zahvalimo za trud in potrpljenje. Letos pa smo se učenci 7. e razreda in razredničarka odločili, da zbrani denar namenimo vrstnikom v Posočju, ki jih je prizadel potres. Upamo, da jim bo naš prispevek prišel prav, saj poznamo pregovor: kamen na kamen palača. Pa lepe počitnice vsem!
Učenci 7. e OŠ Šmihel
Srečanje s pisateljem Partljičem
1. junija smo imeli na naši šoli dan odprtih vrat in zaključek bralne značke. Bilo je zelo slovesno, saj smo gostili pisatelja, poslanca in predsednika bralne značke Toneta Partljiča. V telovadnici smo pripravili krajši program. V njem smo nastopili člani pevskega zbora, recitatorji male šole in 3. r., člani dramske skupine Po-ljančki in mladi tamburaši iz Sodev-cev. Tone Partljič je bil zelo zanimiv in prisrčen. Pripovedoval nam je o svojem otroštvu, učiteljevanju, o
tem, kako piše scenarij, snema film ipd. Večkrat nas je nasmejal. Z vsemi, ki smo osvojili priznanja, seje fotografiral in se nam podpisal v spominske knjige. V drugem delu dneva smo se predstavili staršem in drugim krajanom z različnimi dejavnostmi. Bila sem v novinarski delavnici, kjer je bila gostja novinarka in urednica radijske Sobotne raglje Tanja Pirš. Ta dan mi je bil zelo lep.
TINAŠTERK, 5.r.
OŠ Stari trg ob Kolpi
Kako naj ti kdo pove, da te ima rad?
•	Pričakujem, da bova na romantičnem kraju. On bo imel v rok) rdečo vrtnico in me bo gledal v oči in rekel: “Rad te imam.” (Katarina)
•	Najprej bi se morala nekajkrat srečati. Potem pa bi mi z občutkom in ljubeznijo povedal, da me ima rad. (Lana)
•	Ker sem sramežljiv, mislim, da bom to besedo stežka sprejel. Bil bi pa ponosem, da me nekdo spoštuje in me ima rad. (Jože)
•	Pričakujem, da bi mi to povedala iz srca in čim manj sramežljivo. (Janko)
•	Pričakujem, da bi mi povedala iz srca, lahko pa tudi po telefonu ali p° pošti. (Sandi)
•	Pričakujem samo, da bi rekel) “Rad te imam!” Lahko pa bi m1 podaril še šopek vrtnic. (Klavdija)
•	To mi mora povedati kje na samem, potiho, pa kar se da romantično in nežno. (Irena)
KATJA BARBIČ, 7.a OŠ Artiče
Od ideje do peskovnika
V Žužemberku imajo ob vrtcu prostorno igrišče, na katerem je najbolj živi del peskovnik. Utesnjeni peskovnik je povzročal pogoste konflikte med otroci, njihova igra ni bila več sproščujoča, zato so delavke Vrtca čutile in videle, da bi z novim večjim peskovnikom dosegli sproščenost. “S projektom .Peskovnik - igralni prostor otrokovega raziskovanja in ustvarjanja’ smo sodelovali na Celjskem sejmu “Vse za otroka”.
Vzgojiteljice smo ugotovile, da je peskovnik premajhen. V projektu smo sodelovale vse vzgojiteljice, hišnika, starši otrok in tudi otroci. S pomočjo zunanjih sodelavcev inž. Viktorja Hrovata, GPG Tehnike iz Novega mesta, KS Žužemberk, ki je prispevala mivko, Stele-ma, d.o.o. iz Žužemberka, kije prispeval finančno pomoč za nove avtomobile, bagre ter lopatke, grabljice in kanglice, je sedaj igra res umirjena in sproščujoča,” je povedala vodja Vrtca Olga Longar. Olga je
ki pa predano dela že celih 25 let. Da delo in program v vrtcu poteka nemoteno, je tudi velika zasluga ravnateljice mag. Jelke Mrvar, ki ima veliko razumevanja in podpira vse ideje, vključno tudi to, ki je nastala s pomočjo vseh omenjenih.	s M.
ŠENTJERNEJSKI KEMIKI M PRVENSTVU-“Kje je rešitev, Če”1 v čimbolj predanem, hitrejšem "J. tršem delu?” smo se spraševtm učenci pri dodatnem pouku iz mije z mentorico Dušanko PrtP1' Prišli smo do zaključka, da A’ samo v delu. Prizadevnost je obr°' dila sadove. Na državnem tekm vanju mladih kemikov 23. mar smo si priborili kar sedem zlafj” Preglovih priznanj. Osvojili soj1'1 Katarina Bračika, Jožica ŠinkoVeC in Barbara Košak iz 7.r„ P‘trl Klepač, Jernej Kovač, MarjU1 Benčina in Jasmina Jordan iz “ ' Na sliki Preglovi nagrajenci z im’11 torieo prof. Dušanko Prah. (P1'"1 Klepač, OŠ Šentjernej)
• ganrmtroDD^ogGo • ©D□ Ds® • ^©(pOgo • i?®[p®[?Gag® • s®i[]do[midw®®Go • ©DoDs® • Gfl®|p0@0
12 VLADNEGA URADA ZA ŽENSKO POLITIKO
Materinstvo kot ovira za zaposlitev
Težave pri zaposlovanju zaradi materinstva - Neprijetna vprašanja na razgovorih za službo - Sklepanja delovnega ________ razmerja za določen čas - Pomembna je sprememba zakonodaje
. V zadnjem času se na Urad za 2ensko politiko pri slovenski vladi °brača vse več žensk, ki se srečujejo 5 problemi pri iskanju zaposlitve, ob sPrejemu v službo in na delovnem mestu. Večina teh problemov je Posredno ali neposredno povezano z nosečnostjo in starševstvom.
Zenske, ki kličejo brezplačno telefonsko številko (080 12 13),
Povedo, da jih na razgovorih za )lužbo delodajalci pogosto spra-iUJejo o njihovem zasebnem živ-'Jenju; o zakonskem stanu, družinah razmerah, številu otrok, načrtovanju družine, varstvu otrok !td-, kar vpliva na odločitev o sprejemu v službo. Ženske občutijo vPrašanja, ki zadevajo otroke, kot najbolj diskriminatorna, saj se pečina razgovorov za službo pri jem vprašanju neha. Če odgovorili0’ da nimajo otrok, so neustrezne kandidatke, saj bodo verjetno šle na porodniški dopust. Če pa ima-)° majhne otroke, so prav tako neustrezne kandidatke, saj se Nmreč večina delodajalcev želi IZogniti izostankom zaradi nege °hok. Dogaja se tudi, da so mo-rale ženske ob zaposlitvi za nedo-°cen čas podpisati izjavo, da določeno obdobje ne bodo imele °hok. Še bolj običajna je praksa ^klepanja razmerja za določen ki ga v primeru nosečnosti delodajalec ne podaljša. Ženske,
ZaPoslene za določen čas, kar je flanes prevladujoča oblika zaposlovanja, si velikokrat niti ne upalo zanositi, saj vedo, da s tem pokljajo pod vprašaj svojo službo.
;eliko pa je tudi primerov, ko Zensko po preteku porodniškega dopusta in dopusta za nego in ''Srstvo otroka ob vrnitvi na staro “plovno mesto čaka prerazporedi na drugo delovno mesto ali klep o prenehanju delovnega Ozmerja zaradi nujnih operativ-ri|h razlogov.
VUradu za Ženst*a*politiko Pfavijb, da tudi statistični podat-' kažejo, da postajajo nekatere kategorije brezposelnih žensk vse lllanj konkurenčne na trgu de-°vne sile. Delež žensk do staro-
, ' 26 let z višjo in visoko izobraz- ŠIVILJA - V industriji je največ zaposlenih žensk v proizvodnji končnih o* ki iščejo zaposlitev, znaša tako tekstilnih izdelkov. Delovna mesta v tekstilni industriji pa so na žalost tudi e kar dve tretjini iskalcev prve med najmanj plačanimi. (Foto: J. Dorniž)
SNergija kot obvladljiv strošek
Povsod možni še veliki prihranki
„ Ob javnem razpisu za subvencioniranje energetskih pregledov (Uradni list št. 45,12. junija 1998)
zaposlitve v tej kategoriji. Poleg tega so delodajalci na primer v letu 1996 pogosteje želeli zaposliti moške kot ženske, kar kaže, da imajo trenutno na slovenskem trgu delovne sile na splošno moški pri zaposlovanju prednost pred ženskami.
Za reševanje teh težav, s katerimi se srečujejo ženske pri iskanju zaposlitve ali na delovnem mestu, so potrebne spremembe zakonodaje. Novi predlog zakona o delovnih razmerjih vsebuje določbe, za katere na uradu upajo, da bodo prispevale k odpravi diskriminacije žensk na trgu delovne sile. Poleg dobre zakonodaje, ki bo sankcionirala kršitve, bo potrebno tudi odločnejše ukrepanje delovne inšpekcije, hitrejša obravnava na sodiščih, osveščanje delodajalcev ter izobraževanje delavk in delavcev, da bi bolje poznali svoje pravice. Urad za žensko politiko podpira tudi predlog, da bi z zakonom oz. predpisom natančno določili vsebino oglasov za prosta delovna mesta, kar bi preprečevalo spolno diskriminacijo. Zavzema se tudi za
predlog, da bi država sprejela pozitivne ukrepe v obliki davčnih olajšav, na primer za delavca ali delavko, ki ga delodajalec sprejme v delovno razmerje za čas nadomeščanja delavca ali delavke na porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka.
Nekaj podatkov o položaju žensk na trgu delovne sile. Med delovno aktivnim prebivalstvom je bilo leta 1996 skoraj 47 odst. žensk, njihov delež med zaposlenimi je okrog 49 odst., med samozaposlenimi dobrih 28 odst, med pomagajočimi družinskimi člani in članicami pa dobrih 62. Največ žensk je zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, v izobraževanju in kulturi ter gostinstvu in turizmu ter trgovini. V industriji in rudarstvu jih je bilo v povprečju zaposlenih dobrih 24 odst., od tega največ v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov ter v proizvodnji obutve in galanterije. Ženske so predstavljale tudi več kot polovico med zaposlenimi v finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah, skoraj polovica pa jih je bilo tudi med zaposlenimi v javni upravi,
skladih, združenjih in organizacijah.
Največ brezposelnih žensk je med iskalci in iskalkami prve zaposlitve, več kot polovico. Na uradu pravijo, da ti podatki zgovorno kažejo na slabše zaposlitvene možnosti žensk v novih
• POZIV URADA - Urad za žensko politiko poziva ženske, ki so morale pri razgovoru za zaposlitev podpisati pogodbo, da določen čas ne bodo zanosile ali so po vrnitvi s porodniške ostale brez zaposlitve ali sojih na razgovorih za službo spraševali o otrocih in jih zaradi tega odlonili, da kličejo na tel. 080 12 13 vsak delavnik med 8. in 15. uro, da bi skupaj lažje našli rešitev.
pogojih gospodarstva, h katerim vsekakor prispevajo starševstvo in skrb za otroke, družine in dom, kar se pripisuje samo ženskam in kar jih dela za bolj rizično delovno silo.
JOŽICA DORNIŽ
IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA TRT
Pred dnevi je društvo Kerini in Stritarji izdalo že 10., pomladansko številko svojega časopisa Trte. Mirko Jančigaj v uvodniku predstavlja oba nosilca družin, ki sta osnova za oblikovanje tega enkratnega društva: posestnika in poslovneža Andreja Stritarja in Janeza Kerina. O obeh piše, kako umna gospodarja sta bila in koliko skrbi sta vlagala v gozdove. - Trte poročajo o majskem pikniku, ko se je ob lovskem domu pri Velikem Mraševem zbralo kar 114 članov društva. Andrej Kirn poroča o predstavitvi nove knjige dr. Janeza Baniča o Štihovem Jožetu, ki je bila 3. aprila v Podbočju. Župnik France Novak objavlja kratek oris župnije Sv. Križa ob 750-letnici prve omembe kraja, Vida Kerin pa opisuje polstoletnico znane.gostilne Gadova peč. Trte poročajo še o nabiranju gob na Gorjancih, o pevskem zboru Lipa zelenela je, natisnili so več anekdot in poročilo o Danielu Bellu, izgubljenem in ponovno najdenem Baniču iz Arizone.
Tg.
Energija predstavlja v večinipod-£li enega od obvladljivih stroškov, ^zmanjševanjeporabe energet-Jn virov in s tem stroškov za^tier-y° obstaja mnog&možnvšlL D ose-' ^prihranki neflosrednOpovečajo °biček podjetja, poleg■ tega pa tu!reni zmanjšanje rabe energije občutne koristi za okolje. Običajno se možni prihranki v ‘tki varčevalnih ukrepov ovred-‘>J0 v okvirmstrokovne študije, imenovanega energetskega ^regleda. Energetski pregled zato Odstavlja presek skozi celotno bo energije (ogrevanje, električ-l^nergija, voda, hlajenje, klima-to^ija, tehnološki procesi...) in n rej ni parcialen kot na primer tegjed kotlovnice. Kajti le medvojna primerjava rabe energije . ^roškov nas lahko usmeri k tab u aktivnosti za racionalno bo energije. Energetske pregle-v- lavaja za to usposobljeni neod-' bi zunanji izvajalec, ki ni obre-A.bjen z zgodovino in načrti pod-Ga ali ustanove. Kot takega ga e bitna predvsem racionalna raba st ergije oz. možnost znižanja °škov za energijo. Energetski ^ egled je osnovni korak na poti r f^tematičnemu spremljanju J*energije in izvajanju ukrepov Jbkovite rabe energije.
0 Nekateri izmed ukrepov so v fftnizacijske narave. Njihovo iz-V[Janje ne zahteva finančnih . žkov. Vendar so to le eni izmed ‘bih ukrepov. Energetski pre-
gled vsekakor nima za cilj poiskati le te, saj jih lahko odkrije naročnik energetskega pregleda sam. Je pa vsekakor pomembno, da so ti ukrepi primerljivi z ostalimi (investicijskimi), saj je na ta način veliko lažje od zaposlenih zahtevati spremembo navad in usmeritev k skrbnejšemu ravnanju z energijo in vodo.
Rezultat energetskega pregleda podjetja, večstanovanjske zgradbe ali ustanove je končno poročilo energetskega pregleda, ki vsebuje seznam ukrepov z opisom varčevalnega potenciala vsakega ukrepa, stroškom izvedbe in dobo vračanja. Varčevalni potencial ukrepov je predstavljen v prihrankih denarja (SIT) in prihrankih energije (GJ, k\Vh). Glede na stroške izvedbe ukrepov so le-ti razdeljeni na organizacijske ukrepe (ki so brezplačni), ukrepe z nizkimi stroški investicije in kratkim vračilnim rokom in ukrepe z visokimi stroški investicije in dolgim vračilnim rokom. Za slednje se izkaže, da se njihova doba vračanja zelo skrajša, če se izvajajo hkrati z investicijskim vzdrževanjem. Poleg tega je v končnem poročilu narejen seznam ukrepov za vsak energent oz. vrsto energije posebej, na primer: ukrepi za varčevanje z električno energijo, zemeljskim plinom, tekočim naftnim plinom, kurilnim oljem, mazutom, tehnološko vodo. Če se v okviru energetskega pregleda
ugotovi, da obstajajo možnosti za kompleksnejše posege v podjetje, na primer uvedbo kogeneracije (sočasna proizvodnja elektrike in toplote), pa rezultati energetskega pregleda predstavljajo vhodne podatke za študijo izvedljivosti kompleksnejših rešitev.
Na podlagi opravljenega energetskega pregleda imajo naročniki možnost pridobiti dolgoročna posojila Sklada za učinkovito rabo energije (obrestna mera 60% komercialne obrestne mere, vračilni rok do 8 let, možen dvoletni moratorij na glavnico). Nekatere ukrepe je možno financirati tudi s posojili Ekološkorazvojnega sklada, kolikor gre za zamenjavo tehnologij z okolju manj obremenjujočimi oz. prehod na čistejše energente. Poudariti velja, da je lažje izkoristiti notranje rezerve v podjetju, kar energetski prihranki vsekakor so, kot pa za isti znesek povečati dobiček od prodaje. Ne glede na to, da je za posamezne ukrepe potreben denar, saj je potreben tudi za energijo, torej tudi za tisto, ki se je porabi preveč, če energetsko varčevalnih ukrepov ne izvajamo.
Energetska strategija Slovenije predvideva energetsko učinkovitost, dolgoročno zanesljivost in zadostnost energetske oskrbe, sprejemljivost za zdravje, okolje in prostor, minimiziranje tveganj, ekonomsko učinkovitost, družbeno sprejemljivost ter tehnično
PETRUVO V DEŽELI PETRA KLEPCA - Minulo soboto so Osilničanje spet svečano proslavili svoj praznik petruvo. Tudi tokrat so dali poudarek v besedi pesmi, igri in noši nekdanjim običajem in opravilom. Osrednja osebnost je bil spet Peter Klepec, nato pa še kresnice, šumarji (gozdni delavci), grabljice, kosci, vurmoharji (urarji) in tudi harmonikarji. Program je z duhovito besedo posvezovala Branka Alič, udeležence je pozdravil župan Anton Kovač, direktor RTV Slovenije Janez Čadež pa je povedal, da je prav na petruvo dobilo še zadnjih 50 hiš v deželi Petra Klepca slovenski TV in radijski program, za kar so bili ljudje na tem območju doslej prikrajšani. Na fotografiji: kresnice in Peter Klepec. Za praznik so v kulturni dvorani odprli še razstavo de! udeležencev letošnje likovne kolonije Petra Klepca, na Kolpi je bilo tekmovanje v ulovu največje ribe, zvečer pa je bila veselica, na kateri je igral ansambel Henček. (Foto: J. Primc)
JUBILEJI SELNIŠKIH GODBENIKOV - Uvod v sevniško Grajsko poletje 98'je 24. junija v grajskem atriju žal skazilo deževno vreme. Jubilejni koncert ob treh visokih jubilejih sevniške godbe: 90-letnici najzgodnejših dokumentiranih začetkov godbe, 70-letnici Gasilske godbe na pihala in 20-letnici Delavske pihalne godbe na pihala pri PG D Sevnica, ki se je v začetku tega leta preimenovala preprosto v kulturno društvo Godba Sevnica, tudi z namenom, da nadaljuje bogato glasbeno tradicijo, so morali prekiniti. Priložnost pa so izkoristili za zahvale zaslužnim. Predsednik UO godbe Lado Močivnik je izročil listino o častnem članstvu svojemu predhodniku, prvemu predsedniku novejše godbe Francu Ogorevcu, in prvemu.dirigentu te godb^ Bogomirju Hrovatiču, (prvi z leve, drugi Močivnik, sledita ustanovna in edina še aktivna člana godbe izpred 20 let, Ludvik Žuraj in Igor Paskvale, ki je Ob tej priložnosti preje) tudi zlato Gallusovo značko). (Foto: P. Perc)
učinkovitost in predvidljivost. Cilji energetske strategije so: izboljšati energetsko učinkovitost za 2% letno v naslednjih 10 do 15 letih, povečati delež energije iz obnovljivih virov na 6% do leta 2010 (vključno z hidroenergijo pa na 12%) v primerjavi z letom 1993, ko je delež obnovljivih virov znašal 0,7% oz. 6% ob upoštevanju hidroenergije. Izvajanje energetske strategije bo mogoče le ob dosled-njem izvajanju političnih inštrumentov, kot so tržne cene energije, ki upoštevajo tudi stroške vpliva na okolje in družbo, izobraževanje in osveščanje, energetsko svetovanje, predpisi in sporazumi, finančne spodbude (na primer subvencioniranje energetskih pregledov podjetij, ustanov in večstanovanjskih objektov), inovacije in tehnološki razvoj. Varčevalni potencial je velik. Tako znaša tehnični potencial v zgradbah 60%, v industriji pa 30%. Z ukrepi z vračilnim rokom do 5 let je možno v industriji privarčevati 20% energije, v zgradbah pa z ukrepi z dobo vračanja do 10 let polovico tehničnega potenciala ali 30%. Energetske preglede izvaja podjetje HELA iz Novega mesta. V uradnem listu št. 45 (stran 4602) z dne 12.6.1998 je objavljen javni razpis za oddajo subvencij. Predmet razpisa je subvencioniranje energetskih pregledov podjetij, ustanov in večstanovanjskih objektov.
ANDREJ GOLOB, dipl. inž. gradb.
SREČANJE GODB V DOBREPOLJU - KUD Dobrepolje in domača godba na pihala sta v nedeljo pripravila tradicionalni Dan godbe. Prireditev, na kateri so nastopili godbeniki iz Novega mesta, Stične, Vodic, Kočevja, Ljubljane-Bežigrada in Dobrepolja se je začela s promenadnimi nastopi na Ponikvah, v Zdenski vasi, Vidmu, Velikih Laščah, Kompolju in Strugah. Osrednja prireditev s parado godbenikov, narodnih noš in kočevskih mažoretk pa je bila na Vidmu, kjer so godbe igrale vse do poznih ur. (Foto: M. Glavonjič)
STO LET SODRAŠKIH GASILCEV - Največja letošnja gasilska prireditev v ribniški občini je bila v nedeljo v Sodražici, kjer so člani tamkajšnjega PGD proslavili sto let uspešnega delovanja. Pred pričetkom proslave je bila velika parada več kot 150gasilcev iz občinskih gasilskih zvez Ribnica, Loški Potok, Velike Lašče, Grosuplje, Nova vas, na proslavo pa so prišli tudi gasilci iz Tinj pri Slovenski Bistrici, s katerimi Sodražani sodelujejo že četrto leto. V paradi je nastopilo tudi 31 gasilskih vozil z opremo, zbranim so pokazali tudi brizgalno iz leta 1991, ki je še vedno uporabna, desetina PGD Sodražica pa je pokazala vajo z lestvami. Ob tej priložnosti so podelili 13 občinskih in 14 državnih priznanj, trije gasilci so prejeli priznanje veterana, 89-letni Anton Lovrenčič, najstarejši sodraški gasilec, pa je prejel priznanje častnega člana. (Foto: M. Glavonjič)

• ggKTDOraDOM®®^!] • @0o0s® • (a]®[p)Q©D • [?®(p®[?Gag@ • gg! UD B DUD 0W®® GB • @D0Ds® •- (S®[P0§C
ZDRAVNIŠKA RAZLAGA
prim. mag. dr. TATJANA GAZVODA
POTOŠKE POSEBNOSTI
JUBILANTA - 15 let združenja pevskega zbora Simon Jenko in Miško Kranjec.
VESELI DRUŽBI - Pesem pomaga ohranjati narodno zavest.
20
Naj večji in najmanjša
Kdor ima čas, veselje in možnost brskati po različnih arhivih, lahko večkrat naleti na stare zapise o potoških ljudeh in njihovem življenju. Tokrat objavljamo fotografijo, ki je bila objavljena v Ilustriranem Slovencu (Tedenska priloga Slovenca št. 246 z dne 27. 10. 1929, št. 43) na strani 343. Pod sliko je zapis: V Loškem Potoku so baje največji ljudje. Avtor fotografije je znani lovski pisatelj Alojz Knavs s Hriba, kar kaže, da mu fotografija ni bila tuja in je natanko vedel, kaj mora ovekovečiti.
Slovenec je še zapisal, da sta na fotografiji Ivan Turk (Kindrov), ki je meril 186 cm iz Malega Loga in Alojzija Lavrič s Hriba. Kindrova družina je vedno slovela po velikih in močnih ljudeh. Sin Ivana je bil celo 6 cm večji od svojega očeta. Koliko je merila Alojzija, lahko ocenimo le
SKRAJNOSTI -Alojzija in Ivan
s primerjavo, znano pa je, da je bila pridna pletilja in hek-larica in se s tem preživljala vse do smrti.
A. KOŠMERL
V začetku junija so po treh mesecih v brežiškem Posavskem muzeju zaprli veliko pregledno razstavo Vladimira Stovička, enega najbolj znanih in uglednih slovenskih medaljerjev in kiparjev. V tem času jo je obiska lo nad 1.500 ljudi, ki so z navdušenjem občudovali 130 umetnikovih del, ki v večini izvirajo iz stalne mojstrove galerijske postavitve v Leskovcu pri Krškem, nekaj pa so jih posodili tudi zasebniki in druge zbirke.
Stovičkovo bogastvo sem si ogledal dvakrat: 12. marca, ko so razstavo odprli, in nekaj tednov kasneje, ko so umetnine in drobne plastične podobe žarele v vseh treh razstavnih prostorih s prepričljivo govorico mojstrskega ustvarjalca in neutrudnega snovalca, ki nam je v dolgem in plodnem življenju zapustil dragoceno bogastvo. Zlasti ob drugem obisku Stovičkove razstave je spomin pohitel nazaj v oktober 1965.
Takrat sva z Marjanom Mo-škonom na nasvet prof. Janka Jarca obiskala mojstra v Leskovcu nekaj dni pred njegovo prvo samostojno razstavo v Novem mestu. Smehljaje naju je gledal, kako nemirno begava z očmi s stene na steno, s podstavka na vrtljivo delovno mizico in spet v omare, kjer so se za steklom blestele bronaste in slonokoščene plakete ter medalje. Atelje je bil poln kipcev in večjih kipov, mavec se je mešal z bronom, vabili so naju mojstrovi osnutki v glini in lesu. Bogat in pester muzej v malem.
Akademski kipar Vladimir Štoviček je bil prijeten in moder sogovornik. Nikoli še nisem srečal tako milega, vljudnega in vseskozi skromnega umetnika, ki bi podaril dotlej nepoznanima časnikarjema tolikšno odprtost pfi odkrivanju prehojene poti. Veliko nama je povedal o svojem življenju in vstopanju v svet umetnosti, o stikih z velikimi umetniki v Pragi, Parizu, Dunaju, Egiptu in drugih deželah. Leta 1941 seje srečal tudi z gestapom. Naduti Nemci so prišli vohljat v atelje, kjer so opazili v glini modelirani skupini ljudi s culami. Grozili so mu in popoldne spet prišli spraševat, kaj pomeni ta plastika. Z zgovornostjo jih je prepričal, da kot kipar modelira to, kar vidi okoli sebe.
“Če pa ne smem delati, naj gre tole v nič!!” je dejal presenečenim Nemcem in vpričo njih razbil plošči. A že dopoldne je negativna odtisa obeh plošč zakopal v zemljo sredi ateljeja.
“Izgnanci s Krškega polja! Glejta, vse tole sem videl na lastne oči in hotel ohraniti...”
Ponosen je držal v rokah rešeni plastiki in nama dejal, da sta plošči najdragocenejši med njegovimi osebnimi spomini. Tu, na domačem pragu, so ga hoteli okupatorji med vojno dvakrat ustreliti. Vedel je, da so ga pustili Nemci doma še z nekaterimi drugimi krškimi izobraženci kot talca.
Kar sem ga poznal, je bil mojster Štoviček vedno dobre volje, nasmejan in poln dobrohotnega humorja. Pri nekem obisku v ateljeju sem ga čez leta povprašal, po kakem pravilu se ravna, da je vedno tako svež in sposoben za ustvarjanje.
in smrti v decembru 1989 (v starosti 93 let). Poudarili so, da se je po vrnitvi v domovino 1931 skoraj “povsem posvetil umetniškemu oblikovanju plaket, medalj, novcev in podobne miniaturne reliefne plastike. Vendar tudi kiparstva v klasičnem pomenu ni nikoli opustil”. (Ivan Sedej v Delu, 21.12.1989)
Dr. Špelca Čopič je v zgledno urejenem katalogu ob Stovič-kovi razstavi med drugim zapisala: “Njegovo delo prenaša v bodočnost neko doseženo znanje tehnične narave. S pomočjo realizma ohranja elementarno zvezo med videno in doživeto
naravo ter med ustvarjalcem i" gledalcem, tako da se med seboj prepoznata in razumeta.” K©>' lu se bo začelo novo tisočletje io Stovičkove podobe - velika zbit ka medalj in plaket in na njm ohranjeni motivi in portreti' predstavljajo delček življenj3 Slovencev v 20. stoletju. Ko1 dragoceno pričevanje bodo p° mnenju dr. Čopičeve samo p**' dobivale vrednost.
Kdor je zamudil ogledati s| bogati pregled Štovičkovih <k‘ na razstavi v Brežicah, si lahko njihov večji del vedno ogleda' Galeriji Štoviček v Leskovcu p*1 Krškem. Njena lastnica je obči' na Krško, kateri je umetnik o*1 svoji 80-letnici podaril vsa dč iz zasebne umetniške zbiri** skupaj z ateljejem v Leskovca Obisk stalne galerijske posta vitve Štovičkovih umetnin' Leskovcu bo osrečil vsakoga1, ki želi videti tisto notranji resnico slehernega okolja, k1 seva skozi obliko.
Mojster Štoviček je bil pje' menit in do kraja odkritosrčen umetnik, zato so taka tudi nj°' gova dela. S predirljivim pogle' dom in širokim poklicnim zna njem je videl in podarjal lepo10 v vseh svojih delih. V Franciji s* je srečal tudi z umetnostjo A),' gusta Rodina, enega največjm kiparjev vseh časov. ObčudoV® je njegova dela. Med sodej0' vanjem z mnogimi umetniki s* je takrat potrpežljivo in nene*1! no izpopolnjeval ter dosege1 mojstrstvo v plastičnem pod**' janju globin opazovanega pred’ meta, telesa ali obraza.
Vladimir Štoviček je ljub* življenje in poslanstvo umet**1'
ka. Živel je za svoje delo in f vedno nam govori. Odblesk nje' govega srca je v vseh predmet**1'
KIPAR MED DELOM - Vladimir Štoviček med modeliranjem v domačem ateljeju leta 1979. (Foto: J. Teppey)
v “Recept za dolgo življenje?
Človek ne sme biti nikoli brez dela! Vsako jutro žlico medu, večkrat na dan kozarec mleka, pri malici ali po kosilu tudi kozarec dobrega vina, ob vsem tem pa skromno, enostavno življenje...”
Tako je bilo življenjsko vodilo velikega umetnika, polno izkušene modrosti. Njegov lik razumevajočega in osebno izredno skromnega človeka, a hkrati resničnega umetnika, so 12. marca v muzeju predstavili krški župan Danilo Siter, avtorica razstave kustosinja umetnostne zgodovine Jožica Vrtačnik Lorber in umetnostna zgodovinarka dr. Špelca Čopič.
Spomnili so se nedavne stoletnice mojstrovega rojstva (1896)
ki jih je oblikoval in nam jih ^ pustil. Obisk v njegovi galerij*' Leskovcu nas o tem vedno z**°’ va prepriča. In obogati. ..
TONE GOSNIb
DRUŽINSKA SLIKA - Mojster Vladimir Štoviček z ženo Ljudmilo j*1 hčerkicama Tanjo in Duško junija 1971 pred leskovškim gradom. (F°t0' T. Gošnik)
SLOVENCI NA TUJEM
Pesem nas plemeniti in druži
Pred več kot 15 leti so se Slovenci, ki delajo in živijo v Erlangenu, na pobudo Avgusta Jošta v Domu Kriegenbrunn zbrali fantje Adi Poš, Martin Premužič, Jože Pečenko, Peter Zorec, Jože in Tone Tkalec, Hinko Šerbinek in Dominik Štru-bej, ki so znali lepo zapeti. Dogovorili so se, da bodo poslej skupaj prepevali. V Nuernbergu, kjer so se že povezovali v slovenskem kulturnem in športnem dništvu Simon Jenko, sprva niti niso vedeli za načrte svojih rojakov v bližnjem Erlangenu iz slovenskega društva Miško Kranjec, zato se je po informacijah Avgusta Jošta brž navdušila za združeni moški pevski zbor iz obeh društev skupina pevskih zanesenjakov okrog Martina Zgubiča, Feliksa Fuisa, Konrada Hohkralita, Karla Topolnika in Franca Glavača. Poiskali so še druge člane,
v svojem okolju našli tudi pevovodjo Alojza Tementa, ki vse do danes skrbi za uglašeno petje zdomcev, zaupanje pevcev pa vsa ta leta uživa tudi predsednik zbora Jože Mlakar.
Pevcem ni naporno prihajati enkrat tedensko na vaje tudi 60 km in dlje, ki potekajo ob četrtkih izmenično v Erlangenu in Nuern-bergu. Tako ne zatrjuje le Pavle Korenčan. Nekateri so prenehali prepevati, združenemu moškemu pevskemu zboru Simon Jenko-Miško Kranjec, kot se uradno imenuje zbor, pa sta se pridružila tudi Nemca Klaus Roeckmer in Rainer Boeckelt. Pesem nas plemeniti in druži, to je bilo geslo nedavnega jubilejnega koncerta zbora v Nuernbergu in to iz pripovedovanja pevcev, tudi nemško govoročeih, ni puhlica. Kajti tisti, ki so že davno odšli za kruhom v
tujino, zapolnjuje praznino v srcu v tujem svetu in odganja domotožje, mlajšim, v Nemčiji rojenim Slovencem pa na najboljši način, predvsem s slovensko pesmijo, ohranja narodnostno identiteto. Različni jeziki, meje, državna ureditev in svetovni nazori niso ovira, to so dokazali že številni skupni nastopi slovenskih in nemških zborov.
Slovensko petje v deželi Frankovski ni ostalo brez odmeva, saj so skoraj vsi pevci že dobili bronaste Gallusove značke, ob tokratnem jubileju pa je svetovalec za mednarodno sodelovanje pri Zvezi kulturnih društev Slovenije Vlado Ravnikar izročil pevcem kar 15 srebrnih in 4 bronaste Gallusove značke. Pevcem in organizatorju! zbora je ob jubileju čestital tudi generalni konzul Repub-
like Slovenije Fedor Grego* j Poudaril je, da s petjem daleč domovine in organizacijo razo prireditev, tudi z nemškimi pe skimi zbori, prispevajo, da s**\ Slovenci priznani kot kultu*0 enakopravni evropski narod in svoj način tudi odstirajo vratu 5* veniji v EU. Navdušen nad na**^ pom jubilantov, njihovih gOs* MoPZ Triglav iz Sindelfing*0 Fantov z Brezovske gore iz k*’., občine, kije pokrovitelj SKŠD'i;| mon Jenko, in še posebej oktEj Jurij Dalmatin iz Sevnice je . predsednik bavarsko-slovenskf**, društva dr. Adolf Eichenseer. 5° ničane je vabil na elitno Slovenj noč v Muenchen, kjer so že ** stopili tudi tokratni jubilanti- .
Ob jubilejnem koncertu pevci posebej zahvalili pevov** Tementu in mu za njegovo 60'* -nico podarili diatonično harrnpj.^ ko, Marjanu Packu za pomoč mentu in seveda svojim draf-j.
Boli v prsih zavoljo srca?
Če ste zaskrbljeni zaradi srca ali če imate katerega od bolezenskih znakov, ki smo jih opisali v Dolenjskem listu 4. junija, pojdite na pregled k osebnemu zdravniku. Prav tako tudi, če so v družini primeri srčne bolezni, možganske kapi ali zvišanega krvnega tlaka.
Najprej vas bo zdravnik natančno izprašal. Točni podatki o zdravstvenem stanju so vedno izjemno pomembni, včasih celo bolj kot temeljit zdravniški pregled. Zdravnik bo lahko samo na osnovi bolnikovih podatkov ugotovil, ali je bolečina v prsih posledica okvare srca ali ne!
Z vašinj zdravnikom se morate odkrito pogovoriti tudi o morebitnih osebnih in čustvenih težavah, saj lahko pomembno vplivajo na vaše težave. Lahko mu zaupate tudi najbolj intimne stvari, in bodite prepričani, da ne bo zlorabil vašega zaupanja.
Kako poteka zdravniški pregled?
Pred osebnim pregledom vas bodo v ambulanti stehtali. Potem bo zdravnik s slušalkami stetoskopa poslušal delovanje srca in pljuč, vam izmeril srčni utrip in krvni tlak ter pregledal tudi očesno ozadje in tako ugotovil stanje krvnih žil na očesni mrežnici, ker je to edino mesto na telesu, kjer jih je moč opazovati. Njihovo stanje zdravniku pove, kakšne so krvne žile drugod po telesu.
Če se zdravniku na osnovi podatkov o bolezenskih težavah in po preiskavi srca in ožilja ter krvnega tlaka zdi vse v mejah normale, verjetno ne bo zahteval še dodatnih preiskav. Če pa si včaših težave ne zna povsem razložiti, bo opravil še nekaj testiranj.
SPOMIN NA UMETNIKA
Rešeni plošči krških izgnancev
Kiparja Vladimira Stovička lahko obiščemo v njegovi galeriji v Leskovcu pri Krškem
G3®^®!?^®!® • g®0T)DDTJD0W®@'S0 • ©Oofe® • CŽl®[pa®D • [F®^®!?^®!® • g®DT)0[Ml0W®©,50 • ©DdOs® • (S®[PQ®D
HIDROPONSKA pridelava pri nas
Paradižnike jim hranijo računalniki
Ho spodaj dozori paradižnik in se °bira, se zgoraj oblikujejo že novi CVet>- Rastlina se pri tleh čisti in sPodvija, zgoraj raste. Trenutno so Mdike paradižnikov dolge okrog 5 Petrov, do konca svoje življenjske dobe (iztekla se bo decembra) bodo Hastle do 15 metrov. Takrat jih bodo odstranili, nadomestile pa jih bodo že vzgojene nove sadike. In ®°g pridelave se bo ponovil. Govorimo o hidroponski pridelavi Paradižnika, pr\’i tovrstni pridelavi sploh pri nas in med prvimi v ^hodnem delu Evrope.
Z njim Slovenija sledi pridelavi Prihodnosti, in to po zaslugi Jan-** Bosteleta, podjetnega agrono-1,13 in lastnika družbe Agrocenter v Krškem. Že od začetka maja v rastlinjakih na Čatežu obirajo pa-rsdižnike lastne blagovne znamke . arja. Kupci so jih dobro sprejeli m zdaj je največja težava v tem, da Paradižnika ni niti približno za vse dovolj!
Ko je Bostele iskal podporo v ^■nistrstvu in pristojnih organih, s° samo zmajevali z glavo, saj Naložba v hektar takega nasada tetJa milijon mark, pa tudi sicer je 2a tovrstno pridelavo potrebno ^hko poguma in znanja. Bostele-0vo družinsko podjetje se je 2r>ašlo po svoje. Ideja za hidroponsko pridelavo je tlela že tri ,eta> pred letom in pol pa je pad-a pdločitev. Na področju znanja 5e ie Bostele oprl na Biotehnično anuiteto v Ljubljani, najel že Pripravljene rastlinjake Agrari-acvetja na Čatežu in zbral 30 milijonov tolarjev lastnega denarja za Naložbo v hektar nasada.
Paradižnik v kockah
Podjetje Agrocenter je nastalo Prod štirimi leti in se ukvarja naj-• ec z veleprodajo sadja, zelenjave 'P Pijač. Kot pravi Janko Bostele, J'jn tako ni bilo težko ugotoviti, da NJovenija 80 odst. vse zelenjave UVaža. Opravili so temeljito tržno anaJizo, ki je pokazala, da so tržne Ntožnosti za paradižnik izredno ehke. “Slovenija ima v avgustu Pdradižnika preveč, nekaj ga ima ,e v juliju in septembru, a takrat, j? ga tržišče res potrebuje, ga 'nta. Zato nas je zanimala pred-sem pridelava zunaj glavne se-°ne, kar hidroponska metoda tnogoča - paradižnik je tako na r8u od aprila do novega leta,” a*laga Bostele.
Z gradbenimi deli so začeli decembra lani. Tehnično opremo so večinoma uvozili iz Nizozemske, vse, kar se je dalo, pa so nabavljali doma. V sodelovanju s podjetjem Termo iz Škofje Loke so prišli do ustreznih plošč iz kamene volne, ki jih zavijejo v folije kar sami na Čatežu. Konec leta bodo plošče zamenjali z novimi, da bi preprečili morebitne okužbe. Seme je bilo tokrat zasejano v poskusnih rastlinjakih Biotehniške fakultete in so jih v januarju prenesli na Čatež, kjer so jih do-negovaii in jih v drugi polovici marca - ne posadili, ampak v
Janko Bostele
kockah iz kamene volne postavili na sistem. Okrog 1. maja so začeli zoreti prvi paradižniki, po dveh tednih pa se je že vzpostavilo optimalno zorenje. Od takrat oberejo na dan 3 do 5 ton te vrtnine, take količine pa naj bi dozorevale dnevno vse do decembra. Zadnji mesec v letu bo dal zrele paradižnike samo, če bo dovolj sončen. V vsakem primeru bodo rastline konec decembra končale svoje poslanstvo in zamenjale jih bodo nove.
Rastlina zraste 15 metrov
Rastlinjaki so zdaj polni visokih rastlin, resnici na ljubo: čateški so prenizki za pravo pridelavo, a za prvi poskus očitno zadostujejo. Vsaka rastlina raste v kocki kamene volne, te pa so postavljene v vrsti na dolge plošče iz enake snovi, zavite v folijo. Posebnost take pridelave je, da rastline nimajo nobenega stika z zemljo. Še več, zemlja je natančno pokrita s folijo, s čimer je onemogočeno prehajanje različnih bolezni na rastline. Kar malce futuristično se zdi, ko slišimo, da vsaka od rastlin vse, kar potrebuje za zdravo rast, dobi po sistemu cevk - vodo in primerna hranila. In kdo hrani paradižnike, da dobijo vsega ravno prav? Pridelava je računal-
L.
. —	ž//'7
[vi
jwJr ŠdjUpai i	^
PRVA SLOVENSKA ZNAMKA - Zarja je prva slovenska blagovna znamka za paradižnik. Vse kaže, da se ji obeta lepa prihodnost. Tako menijo tudi številni obiskovalci, ki si prihajajo ogledovat pridelavo na Čatežu -sedanji in fcodoči kupci, slovenski kmetijski svetovalci, študentje.
niško vodena, in to tako, da številni senzorji zaznavajo, kako poteka življenje posamezne rastline, kakšna.je svetloba, sevanje, temperatura, in glede na to rastlini odmerja hranila in vodo.
Nečesa pa računalniki le ne morejo opraviti - opraševanja. To delo so naložili čmrljem. Za hektar velik nasad bi bilavpotrebna tri gnezda čmrljev. Na Čatežu imajo za zdaj samo eno, saj so se srečali s težavami pri uvozu, ker Slovenija doslej česa takega še ni uvažala. Črmlji so uvoženi iz Nizozemske, kjer jih redijo posebej za te namene. Imajo svojo hišo in v njej svoj red. Eden izmed njih je vedno dežurni in ven prihajajo po določenem redu. Čmrlji so izbrani za to delo, ker so leni in ne bežijo iz rastlinjakov pa tudi zato, ker ne pičijo. Ker je za zdaj žuželk premalo, oprašujejo še delavci sami s tresenjem rastline.
Okolju prijazna pridelava
Prednosti hidroponije lahko žanje le dober poznavalec gojenja in fizionomije rastlin (rastline je treba opazovati) in predvsem natančen človek. Pri taki pridelavi namreč ni improviziranja, zato je treba že takoj na začetku postaviti celoten sistem. Poskusi na majhnih površinah se ne splačajo oz. so tehnično nemogoči, saj ne gre brez računalniško vodenega sistema.
V	Agrocentru so se za hidroponsko pridelavo odločili kar iz nekaj razlogov. V prvi vrsti tak način omogoča, da na isti površini stalno prideluješ eno samo kulturo in tako tržišče zalagaš vse leto. Prepričani so tudi, da je to pridelava prihodnosti za vrtnine in rože. Največ take pridelave je zdaj na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Franciji in delno v Italiji. Od vse površin v Evropi sojih kar 70 odst. zgradili v zadnjih dveh letih, kar kaže na skokovito rast.
V	običajnih razmerah pridelava na istem mestu povzroči, da se v zemlji izredno skoncentrirajo bolezni in škodljivci, tu pa je zemlja izključena. To je še posebej pomembno danes, ko je v Evropi vse manj kmetijskih površin, še manj pa je zdravih in neonesnaže-nih tal. Zelo pomembno je tudi, da je rastlina pri hidroponski metodi manj izpostavljena boleznim in zato ni potrebno uporabljati toliko pesticidov. Herbicidov sploh ne uporabljajo, ostalega pa vsaj za 80 odst. manj kot pri
hS&četek je bil ubijalski
Brez podjetniškega znanja ne gre več
L Podjetje Grand, d.o.o., je največ-,n eno najuspešnejših zasebnih jdjetij v črnomaljski občini. Ven-?rPa marsikdo od tistih, ki direk-e1u in lastniku podjetja Zdravku bvorju morda zavida to uspešnost, „ Ve> koliko ovir je moral preskočiti dobrem desetletju, odkar se je ^Hlza obrt.
i Kdravko Šavor je, potem ko je J deset let zaposlen v Iskri kot hidrotehnik, leta 1987 začel z cktroinstaletersko in elektro-^enanično obrtjo. Prizna, da si ni v službi postlal za zasebni posel,
2?*° je bil prvega pol leta, ko je l . I z obrtjo, skoraj brez dela. In lile sK°raj obupal, je dobil to-
o dela pri Pionirju, da ga sam ni jj. .zmogel. Leta 1990 je imel že J51 Zaposlene, po Markovičevem A°nu pa je še z dvema sodelavce-(ja ustanovil podjetje Grand, n ° Elektroinstalatersko dejav-°st so razširili še na proizvodnjo A°jev za pakiranje, naprav za U^Hopredelovalno industrijo ter
0	°Pskih cevi in svetlobnih napisih ■ Čeprav je posel kar dobro tekel le s“ povečevali tudi število zapos-
Šavor tistih časov nima v ; JKpšem spominu. “Bilo je ubijmo, saj je bila velika inflacija in e r®di zamika plačila smo samo v (Aui tednu izgubili 20 tisoč nem-mark,” pravi.
. °Ve leti po ustanovitvi skupne-s. Podjetja sta dva družbenika iz-
1	Pila, Šavor pa je postal direk-te Granda. Danes priznava, daje
*u botrovalo njihovo skupno
neznanje, saj je razvoj podjetja presegal njihovo dotedanje obrtniško znanje. Vendar ta sprememba ni povzročila bistvenih pretresov v proizvodnji. Leta 1993 seje podjetje preselilo v prenovljeno stavbo vojašnice na Majerju, kjer ima danes 1.300 kvadratnih metrov pokritih površin, še nekaj prostorov pa v najemu v sosednjih poslopjih. Na rast in razvoj Granda pa kažejo tudi podatki direkcije Efra v okviru programa Phare, ki jih ima Zdravko za zelo verodostojne. Na lestvici Efre, ki spremlja razvoj malih podjetij v centralni in vzhodni Evropi, je bil Grand leta 1995 glede na rast med 750 najbolj dinamičnimi podjetji, lani pa že med prvimi 500. Šavor je prepričan, da je k rasti podjetja od leta 1995 naprej precej pripomoglo sodelovanje s podjetjem Status iz Metlike. Takrat so namreč spremenili program in se začeli usmerjati v proizvodnjo različnih, bodisi povsem plastičnih izdelkov ali kombiniranih s steklom, namenjenih predvsem gospodinjstvu. Takšen program imajo še danes, vsako leto pa ga dopolnijo z nekaj novimi izdelki, ki jih razvija in trži Status.
Zagotavlja, da ne razmišlja o bistveno spremenjenem programu, saj gredo izdelki, ki so sicer zelo uporabni in praktični, dobro v prodajo. Zal jih je v glavnem moč dobiti le na tujih trgih. Ima pa še precej načrtov o razvoju novih izdelkov, ki jih ni želel iz-
dati. In ob tem, ko sam tako vztrajno načrtuje, ga moti, da v Sloveniji ni nikakršne strategije za razvoj gospodarstva, medtem ko je kapital za rast podjetij občutno predrag. “Nesprejemljivo je tudi, da vrednost marke ne spremlja inflacije, tako da smo samo v našem podjetju v zadnjih treh letih zaradi tečajnih razlik izgubili 500 tisoč nemških mark,” potarna. V njegovo načrtovanje pa sodi tudi pridobivanje certifikata kakovosti ISO 9002. S pripravo nanj so pričeli jeseni 1996. Vse delo so opravili sami ter v začetku letošnjega junija uspešno zaključili uvajanje certifikata. Pohvalijo se
Zdravko Šavor
običajni pridelavi. Na Čatežu, na primer, do konca junija niso uporabili še nobene zaščite, zdaj pa so morali uporabiti insekticid zaradi bele muhe, ki se seli k njim iz sosednjih cvetličnih rastlinjakov. Gre torej za okolju prijazno pridelavo, ki ne obremenjuje tal z zaščitnimi sredstvi ali gnojili.
Zarja je prva
Pridelava prvih rdečih sadežev ni končni cilj Janka Bosteleta in njegovega podjetja, zato so vzporedno s postavitvijo pridelave izdelali tudi lastno blagovno znamko Zarja, pravzaprav prvo znamko domačega paradižnika. Temeljito so se lotili tudi izdelave embalaže, pri čemer so se zgledovali po tujini, saj so ugotovili, da naše kupce odvrača od domače zelenjave ali sadja predvsem neprimerna embalaža. Tako temeljit pristop seje podjetju bogato obrestoval. Kupci so Zarjo izredno dobro sprejeli in jo ocenili za paradižnik ustrezne kakovosti in dobrega okusa. Letos bo na Čatežu dozorelo 200 do 300 ton paradižnika, kar je veliko premalo. “Čeprav bi lahko ves pridelek prodali enemu samemu velikemu kupcu, ga raje, kljub večjim stroškom, razdelimo po vsej Šloveniji, saj gre za naložbo v prihodnost,” pravi Bostele.
Paradižnik s Čateža ima velike prednosti zaradi manjših stroškov dela, stroškov prevoza in predvsem zagotavlja boljšo kakovost, ker hitreje pride do potrošnika. Zaradi tega je povpraševanje veliko (za pridelek se že zanimajo tudi Hrvati in Avstrijci, vlaganja pa so pripravljeni podpreti tudi tujci), kar podjetju narekuje hitro in skokovito povečanje proizvodnje.
Kot vse kaže, se bodo odločili za počasnejšo in bolj gotovo pot. Ker gre za zahtevno pridelavo, ki je pri nas še v povojih, je treba najprej povsem osvojiti tehnologijo pridelave in jo preizkusiti v naših razmerah. Zato - tako ocenjuje Bostele - pa je potrebno še vsaj eno leto izkušenj. Tako naj bi v naslednjem letu pridelavo povečali vsaj . za tretjino, hkrati pa, morda ob podpori države, izvedli natančno spremljanje pridelave in obnašanja rastlin. Taka raziskava mora biti opravljena v našem okolju, saj izkušenj ni mogoče enostavno prenesti iz tujine. V prihodnjem letu bodo uvedli tudi računalniško vodeno klimatizacijo prostorov, ki je za paradižnike nujno potrebna.
BREDA DUŠIČ GORNIK
Dr. Jože Osvald
Odločil seje za domače znanje
Na Čatežu v rastlinjaku poskusno raste tudi 17 različnih sort paradižnikov. Gre za projekt, ki poteka v sodelovanju z Biotehniško fakulteto in bo pokazal, kateri hibrid je najbolj pravi za čateško lokacijo in za trg. Letos so se odločili za vzgojo dveh hibridov, drugo leto bodo sledili rezultatom raziskav.
Kot je povedal dr. Jože Osvald iz Biotehniške fakultete, ki se že 8 let ukvarja s hidroponsko pridelavo vrtnin, preizkušajo na Čatežu visoko- in nizkostebel-ne rastline, da bi videli, kako rodijo in kako dobre sadeže dajo. “Rezultati raziskav so ugodni, vendar smo iskali nekoga, ki bi se lotil pridelave. Vsak, ki ne upošteva vseh navodil, je obsojen na neuspeh, verjamem pa, da v tem primeru do tega ne bo prišlo,” optimistično pozdravlja Bosteletov projekt dr. Osvald.
Mag. Nino Petrovič z iste fakultete poudarja, da gre ža kombinacijo začetnih rezultatov, ki so jih dosegli v tujini, in domačega znanja. Misli, da bo edino s tako načrtovano proizvodnjo mogoče konkurirati Evropi. “Veseli nas, da seje gospod Bostele odločil za naše znanje in za naše svetovanje. To ni poskus, ki bo doživel uspeh ali ne, uspeh je zagotovljen.”
lahko, da so edino domače zasebno podjetje v črnomaljski občini s takšnim certifikatom, razmišljajo pa že, da bi prihodnje leto osvojili še certifikat ISO 9001, torej za kakovost v proizvodnji in razvoju.
Zdravko Šavor, ki pri svojem delu sicer s pridom uporablja znanje, ki ga je pridobil v elektro stroki, se danes, ko je na čelu podjetja s 34 zaposlenimi, dobro zaveda, kako pomembno je znanje podjetnikov. “Vem, da so po strokovni plati slovenski podjetniki dobro podkovani in prav nič ne zaostajajo za francoskimi ali nemškimi. Manjka pa jim podjetniškega, marketinškega, menedžerskega znanja. Mnogi se ne morejo znebiti stare miselnosti, da bo morda kdo drug poskrbel zanje. Velik problem pri nas je še vedno lažna sociala. Podjetja ne bodo mogla dolgo živeti, če bodo socialne ustanove, čeprav jih država sili prav v to,” se jezi. Zdravko se je, zavedajoč se pomanjkljivega znanja iz podjetništva, odločil za študij menedžmenta na visoki šoli v Ljubljani, ki ga že končuje, hkrati pa pridobiva tudi državno licenco za svetovanje v podjetništvu. Svoje znanje in izkušnje, kijih zagotovo ni malo, ne želi obdržati zase, ampak jih prenesti tudi na druge. Upa, da jih bodo s pridom uporabili, morda pa bo kateremu prizaneseno z marsikatero težavo, s katero se je moral Zdravko, takrat še neuk, sam spopasti.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE

•	Kratkotrajna prijaznost - Od konca je zadovoljen z meščani mar-sikteri tujec, kajti so vsakemu tako prijazni, da bi mu v rit zlezli. Ali to traje le kratek čas, kmali začno ga pikati in obirati, razun če je posebno bogat ali kak šef.
•	Vse steptajo in pogrizejo - Ovce in koze dajo goniti gospodarji zdaj v marcu na svoje in tuje njive, da vse steptajo in pogrizejo. Beriči so klicali, da bo od vsake glave vselej po 1 forint kazni plačati, kdor bo še to delal, in sicer precej brez tožbe, če bo treba tožiti, pa še več. Kmetje pravijo, da je ta oklic dober ali ne bo nič izdal, ker ne bo jemal nihče sosedu drobnice ali se z njim radi nje ravsal.
•	Moralisti, a le za druge - Dolenski fantje so strašni moralisti, ke-dar kdo drugi greši, proti sebi so pa kaj prizanesljivi. Dobro označuje jih pesem: Men ’ se pa Marička smil’, ki b ’ rada moja bla - pa jo drug’ falotje zmirej zapeljujejo.
•	Dosti nezakonskih mater - Kurbe hodijo v Semič v pepelnico na izpraševanje. Stareje se zlorado smejajo tistim mlajim, ki so letos prvi krat prišle na ta izpit. Nezakonskih mater je dosti po beli Krajini, ali perajzarica samo ena.
•	Vse se nosi v mesto - Vse se nosi iz obližja v mesto. Doma obidi 50 hiš in nič ne boš mogel kupiti. Vzrok je izgovor da se more v ljubljeno mesto zopet priti in tu papati, pupati, zijati in poslušati vsakovrstne mame.
•	Rad dobro papka - Črga se hudo jezi in drži, kedarse ima kazniti kak nemčur. Zdaj je zopet siten, divji in hudoben kakor gad. Kro-tak bil je le dotlej, dokler mučila ga je putika. Mož ima to strast, da rad dobro papka - celo v tujih hišah n.pr. v Prežeku je že prejnji dan izpraševal, kaj se bo jutri jelo, da, celi jedilnik sostavljal je sam. Bog mu pošlji spet kaj kmali to blagotvomo puto!
•	Hinavska priljudnost - Dolenec se škricem sploh odkriva in jih pozdravlja, če jih vidi za hrbtom pa jih kolne. V krčmi napiva s posebnim navideznim spoštovanjem tudi gospodi, če nečejo piti, pa jih jame zmirjati in ko odidejo pogovarja se s tovarši tako, da ne bo pred dobro, dokler vseh škricev ne pobijejo kmetje.

• ggi[jQD[EfQow®®,5D • ©Dote® • (^]®[po®o • o3®^®^®!® • g® on o tod dw® ©Go • gOBOs® • gD®(]sBsE
I
POGOVOR Z ZDRAVI .IF.NIM ODVISNIKOM
Ko heroin postane vsakdanja nuja
Ko je bil star 15 let, je prvič poskusil heroin. Čeprav je vedel za vse možne posledice, ga je droga omrežila. V šestih letih je stkala tako močne niti, da je mislil, da mu ni pomoči. Tudi na smrt je pomislil. Zato se je odločil za zdravljenje. Pri 22-ih je poln grenkih izkušenj, čeprav ima občutek, kot da zadnjih 6 let sploh ni živel. Vsa ta leta, ki bi bila lahko sicer najlepša, so bila izgubljena. “Želim, da mladi izvejo za zgodbo in iz mojih izkušenj vidijo, da se takšno življenje ne izplača, ”pravi 22-letnik iz sevniške občine.
•	Si začel s travo?
“Travo sem prvič poskusil v 8. razredu iz radovednosti. Ponudil mi jo je sošolec. Vendar moram poudariti, da ne držijo trditve nekaterih, da če začneš kaditi travo, boš gotovo pristal pri heroinu. To ne drži. Imam prijatelje, ki že dalj časa kadijo travo, pa niso nikoli poskusili drugih trdih drog, in sem prepričan, da jih tudi ne bodo, poznam pa tudi takšne, ki so na heroinu, pa niso nikoli kadili trave. Trava ni odskočna deska za heroin.”
•	Kje si torej prvič prišel v stik s heroinom?
“Ko sem kadil travo in še nisem poskusil heroina, sem bil proti njemu, saj sem poznal nekatere odvisneže in sem lahko videl, kakšni so. Prvič mi je dal heroin prijatelj, ki je bil narkoman. Ni mi ga dal zato, ker bi me želel vezati nase, da bi pač imel novega odje-. malca, kot se to običajno dogaja, pač pa mi ga je dal, ker sem bil sam radoveden, kakšne občutke ti da. S tistim prijateljem potem nisem imel več stikov.”
•	In občutki?
“Občutki so bili tako prijetni, da se jih ne da opisati. Žal nisem vedel, da si pravzaprav že prvič, ko ga vzameš, na zanesljivi poti k odvisnosti. Najprej še ne telesno, pač pa psihično. Ko sem imel novo možnost, da se “šutnem”, sem jo izkoristil, čeprav sem vedel, da ne smem. A ko vidiš,
da ti ni nič, da pa se imaš fino, da nisi odvisen, se spuščaš še globlje, dokler ne spoznaš, da si dobil nož v hrbet. Tako sem se najprej fiksal enkrat na mesec, potem dvakrat, kmalu vsak petek, pa vsak petek in soboto, dokler nisem horsa potreboval vsak dan. V začetku je gram heroina zadostoval za 20 šutov, na koncu pa je bil gram le za en šut, kar je pomenilo 300 mark na dan.”
•	Torej nisi bil dovolj trden, da bi rekel ne!?
“Vsak, ki prvič poskusi heroin, je prepričan, da ne more postati Odvisen, ker ima občutek, da je z njegovim telesom vse v redu, daje vse tako kot prej. Odvisnost pride čez čas, potem pa moraš jemati. Prideš namreč tako daleč, da se bojiš krize bolj kot smrti. Narkomani pogosto mislijo na samomor, ker vidijo, da ni izhoda. Grozen je občutek, ko veš, da potrebuješ nekaj, da živiš. Takrat postane droga druga hrana.”
•	Pa šola?
“V srednjo šolo sem začel hoditi v Ljubljani. Dve leti sem bil gor, a nisem nič naredil. Šprical sem, v internatu smo se ga zadevali, seveda smo si tudi igle menjavali, in ni šlo. Takrat se ti pravzaprav
fino zdi, da počneš nekaj, kar je prepovedano. Greš se tajne scene, za katere drugi ne smejo vedeti, in to je zanimivo.”
•	Od kod ti denar?
“Znašel sem se pač, a nikoli nisem za drogo vlamljal ali kaj podobnega. Tudi zadolževal sem se in dolgove sem začel odplačevati, ko sem se pričel zdraviti. Ker sem bil znan kot uživalec mamil, so se name obračali tudi drugi, in sem jim nabavil drogo, pa naj je što za travo ali heroin. Na štop sem se. odpravil v Zagreb ali Ljubljano.”
•	Kako si jo spravil čez mejo?
“Čisto enostavno. Na vlaku jo skriješ v en kupe, sam pa si v drugem.”
•	Torej si s tem tudi služil?
“Seveda, toliko, da sem imel zase. Okoli mamil pa se vrti ogromen denar. Na primer: ker dobro poznam sceno, bi preko zvez dobil kilo heroina za 40 tisoč mark, z mešanjem (vsaka roka ga zmeša in redči) bi lahko zanj dobil 100 tisoč mark. Torej se s tem še kako splača ukvarjati! Prekupčevalcem pa gre le za denar, ne za človeška življenja. A težava je v tem, ker je mafija zelo povezana s policijo, tudi slovensko. Na Hrvaškem na primer sem heroin kupoval od
		m
w JSL*		
		
		[ ;; /,;
REŠITEV NA POTI K NEODVISNOSTI OD DROG - Metadon in konoplja
kriminalista, ker sem pač imel dobre zveze. Če bi komu dobavil 20 gramov horsa, bi lahko s tem zaslužil že 800 mark. Tega sedaj ne počnem več, ker vem, da nisem toliko močan, da heroina ne bi spet poskusil, če bi ga imel doma.”
•	Torej veš, koliko odvisnikov je v Posavju?
“Prednjačijo Brežice z okolico, kjer jih je na heroinu kakšnih 30, v krški občini jih je manj, še manj pa v sevniški občini. So vseh starosti, od 16. do 55. leta. A treba se je zavedati, da je človek, ki je odvisen, za en šut pripravljen tudi ubijati, posiljevati ali se predati prostituciji. Poznam moškega iz Posavja, ki je ženo vozil okrog, da se je prodajala za denar, da sta le imela za drogo. Sta pa-starša majhnega otroka. Pred nekaj leti sta dva Posavca naredila samomor, ker nista dobila metadona: eden se je obesil, drugi je požrl strup za podgane.”
•	Kako to, da si se odločil za zdravljenje?
“Ker tako ni šlo več. Na dan sem potreboval toliko horsa, da finančno nisem več zmogel. Spoznal pa sem tudi, da sem bolnik, čeprav človek potrebuje kar nekaj časa, da to spozna in si prizna. Doma sem se bal povedati. Raje sem imel krizo. Ko nisem zmogel več, sem povedal domačim. Reakcija je bila obupna. Mama mi najprej sploh ni hotela verjeti, potem pa je bilo veliko solz. A imam srečo, da sta starša reagirala tako, kot sta, in sta mi poiskala zdravniško pomoč. Slabše je bilo z mojo prijateljico, ki so jo starši, ko so izvedeli, da je na heroinu, strpali v psihiatrično bolnico, kjer so ji abstinenčno krizo “lajšali” s tabletami za živce, a danes je tam, kjer je bila pred dvakratnim neuspešnim zdravljenjem - na heroinu.”
•	Torej je metadonsko zdravljenje pri tebi uspešno?
“Najhujše seje spuščati iz odvisnosti. Dobiš dozo metadona, a ne zato, da si zadet, pač pa da si zdrav.
LEDVIČNI BOLNIK
v
Ze dvoje desetletij živi z dializo
Zdravi ljudje imajo vsak dan praznik, pravi turški pregovor. Tega se zavemo, ko zbolimo. Ker pa je življenje najlepši dar, se splača boriti in kljubovati bolezni, pa čeprav to zahteva povsem drugačen način življenja. Splača se zaradi drobnih radosti; prijateljstva, tople besede nekoga, ki te ima rad, vselega nasmeha, stiska rok, sonca, ki vsako jutro vzi-de.
Tudi Tonetu Žuglju z Dobra-vic pri Metliki so prav gotovo skozi življenje pomagala drobne radosti, z njihovo pomočjo je vsakič znova zbral dovolj moči, da kljub bolnim ledvicam še vedno živi. Čeprav jih ima šele šestintrideset, se že dvajset let vsak drugi dan vozi na dializo. Dobro leto se je vozil z rešilcem iz Metlike v Ljubljano, potem pa so oddelek za dializo odprli v Novem mestu, kamor se vozi še sedaj.
Prvič so se pri njem pojavile težave z ledvicami pri osmih letih starosti. “Preboleval sem mumps, vendar ker ni bilo močne vročine in drugih znakov, ga ni bilo opaziti,” pove Tone. Potem pa so se začele težave z ledvicami, nekaj mesecev je bil v šoli pa spet nekaj mesecev v bolnišnici in doma. Zdravili so ga v celjski bolnišnici, potem so ga poslali v okrevališče pri Žalcu, kjer pa se mu je stanje tako poslabšalo, da so ga domov poslali nezavestnega. Tudi doma je bil še nekaj časa v nezavesti in vsi so mislili, da bo umrl.
Star je bil 10 let. Potem ko seje zbudil iz nezavesti, se je njegovo sorodstvo iz Ljubljane pozanimalo na Pediatrični kliniki na Vrazovem trgu in tako je Tone prišel k prof. dr. Iztoku Jakšetu, ki ga je zdravil vse do 16. leta starosti. “Najlepše mi je ostala v spominu prav ta bolnišnica, kjer sem se z vsemi razumel, sestre in zdravniki so bili moji prijatelji,” pove Tone. Poznal je vse aparate in nemalokrat je s svojim znanjem pomagal tudi sestram.
Da bi kljub bolezni dokončal šolo, je bival v okrevališču za mlade ledvične in srčne bolnike v Šentvidu pri Stični. In ko se je za prvomajske praznike z vlakom vračal v Metliko, je bilo zelo vroče, zato si je zaželel sladoleda. “Dobil sem pljučnico in takrat se mi je sladoled za vedno zameril,” pripoveduje Tone. Spet je pristal v ljubljanski pediatrični bolnišnici, kjer so ledvice najprej poskušali pozdraviti, ker pa se mu stanje ni izboljšalo, ampak so mu celo odpovedale roke in noge, so ga junija 1978 prvič peljali na dializo in potem štirinajst dni vsak dan po 3 ure. “Za spoznanje je bilo bolje, vendar ker so mi odpovedale mišice na rokah in nogah, se je bilo potrebno ponovno naučiti hoditi.” Tone je bil zaradi tega v bolnišnici kar 2 meseca. Potem se je vrnil domov na Dobravice.
Tako se že dvajset let vozi vsak drugi dan na dializo, ki tra-
ja po 4 ure in pol. Najprej v Ljubljano, potem v Novo mesto. Zaradi bolezni ni dokončal šole pa tudi redne službe ne more opravljati. Živi doma pri starših in bratu, kjer po svojih močeh postori kakšno malenkost. “Na dializo sem se moral navaditi, saj mi pomaga živeti, vendar me vsakič tako izčrpa, kot da sem kopal v vinogradu,” pravi slikovito. Pred leti je bil tudi na spisku čakajočih za presaditev ledvice, pa se mu je pred štirimi leti stanje poslabšalo: težave je imel s srcem in s presaditvijo ledvice; tudi v primeru, da bi jo imeli, ne bi bilo nič. Sedaj se mu je zdravstveno stanje izboljšalo,
vendar o presaditvi noče preveč razmišljati, kajti Tone se zaveda, da je dolgo upanje tudi dolgo trpljenje. Če pa bi ledvica bila na voljo, pravi, da bi se takoj odločil za operacijo. Pozna namreč dekle, ki ji je darovana ledvica povsem spremenila življenje. Tako kot ostali ljudje živi, dela in ima družino. Njej jo je podarila njena stara mama. Tudi Tone bi lahko živel tako. Z ledvico nekoga, ki je življenje izgubil v prometni nesreči, bi zaživel zase in zanj. Vendar Tone ni edini, ki čaka na presaditev, takšnih bolnikov je pri nas veliko.
JOŽICA DORNIŽ
Zelo prav se mi zdi, da te vzdržujejo z metadonom. Seveda se ne smeš fiksati, kar v zdravstvenem domu redno mesečno kontrolirajo in ti lahko metadonsko zdravljenje, če ne spoštuješ pravil, tudi odvzamejo. Priznam, nekajkrat sem vzel heroin, a sem to povedal tudi zdravnici. Na metadonu sem sedaj dve leti in pol. Začel sem z 20 tabletami, sedaj mi je uspelo zmanjšati na 10 tablet, kar je še vedno veliko, saj že dve tableti za zdravega, droge nevajenega človeka pomenita zadetost.”
• Nekateri metadonsko zdravljenje obsojajo, češ da je narkomanom le potuha...
“Ne zdi se mi prav, da ljudje narkomane obsojajo kot lopove, gnoj in podobno. Ne zavedajo se, da so odvisniki bolniki, imajo eno najhujših bolezni, saj lahko človek zaradi krize ali over-dosa umre, in da se lahko to zgodi vsakemu. Kruto je namreč, ko vidiš, da odrasli narkomani iščejo otroke, da jih navajajo na drogo, da najdejo odjemalce. A ko se odvisnik odloči za zdravljenje, je že naredil ogromen napredek.”
Tone Žugelj
fVAŠA ZGODBA
Din« MLIČ
ZAPADI KATJf
Po oknu tiho škreblja dež... Zbudila sem se. Noč je bila mokra in dišalo je po jeseni. V glavi so se mi začele motati misli.
Že tretje leto sva s Katjo sami. Po zakonskem brodolomu sem mislila, da se je zame življenje končalo. Ločitev je bila mučna z vsem tistim pranjem umazanega perila iz vseh let zakcfna na sodišču in občutkom, da izgubljaš dostojanstvo in spoštovanje pred ljudmi, ki po službeni dolžnosti poslušajo očitke z ene ali druge strani. Potem je odšel, seveda z grožnjami, češ bom že videla, kako bo, ko naju ne bo več hranil. S tistim “naju”je seveda mislil name in na najino Katjo.
Katja. Bila je rožnat, po piškotih dišeči dojenček. Koliko noči sem prebedela, ko se je drla na vse grlo. “Trebušni krči, "je dejal pediater, “Ne da se veliko pomagati, ” so govorile znanke. Čajčki, nina-nana in moje obupno dremanje v kratkih trenutkih predaha med otroškim jokom. Kako sem si takrat želela spati!
Katja. Tiha, zamišljena štiri-najstletnica. Prepiri z možem, grobe besede in očitki so rezali rane v njeno mlado dušo. Ja, predvsem zaradi Katje sem stisnila zobe in vztrajala pri ločitvi. Po tolikih letih skupnega življenja se mi je sesipal svet in bala sem se, kaj bom počela v dneh, ko bo Katja po malem začela odhajati iz najinega doma.
Odšel je in ostali sva sami. Katja je bila takrat pred vpisom v srednjo šolo, jaz pa s kupom neplačanih položnic, brez sredstev za preživljanje in zaradi ločitve z globoko rano v srcu in duši.
Bližala se je jesen in dež je tako kot nocoj pričel škrebljati po malem oknu najine podnajemniške sobice. Noč za nočjo sem se zbujala in mrzlično razmišljala, kaj naj naredim, da bi Katji omogočila vpis na srednjo šolo, da bi ji nudila vse, kar potrebuje za vsaj malo bolj brezskrbno mladost. “Frizerka naj bo!” mi je svetovala moja osivela mama. “Hitro bo pri kruhu in ti jo boš fraj”. Ta nasvet sem takoj zavrnila. Zavedala sem se, da se Katja mora šolati, če želim, da bo imela lažje življenje, kot sem ga imela jaz.
Bila sem petnajstletnica s končano osnovno šolo. Pri mami doma ljubimec in nobenega razumevanja zame, še manj za odločitev, kaj bo z menoj. Vrečka v roki in pred vrati tovarne. Nato grobo izražanje nešolanih žensk o “porivanju ” in o ljubimcih, ki
• Vendar se travi še nisi odpovedal-
“Pravzaprav me je sedaj rešil# trava. Najhuje je namreč, ko si navajen biti vsak dan zadet, ta brez tega ne gre. Ko si na meta; donu, pogrešaš prav zadetost.'' Amsterdamu je organizacija, kjet narkomanijo preprečujejo tata da odvisnikom od heroina prista bijo kakovostno travo, in imajo največje uspehe. Mislim, da nat; komana lahko ozdravi le biv*1 narkoman. Le ta pozna občutke® zato lahko oprosti kak spodrsljaj Slovenija bi nujno potreboval* ustanovo za zdravljenje odvisni sti. Pa tudi naša policija se zadev# ne loteva na pravem koncu: iščei® se znaša nad tistimi, ki imajo' žepu vsega za en joint, namesto d*j bi našla velike dilerje.
Teje heroin spremenil?
“Ko si odvisen, dobiš heroini1
notranji jaz. Postaneš pokvarje® Delaš, na kar si prej niti pornič ti nisi upal,. Izgubiš prijatelj® kajti med narkomani ni prijatelj' stva - “zajebe” te, kdor te mo® ali mora, da le dobi svoje. A sed#; je drugače: pol leta nisem po®' kusil heroina, delam večeru1’ šolo, postal sem drug človek, & kar gre zahvala železni volj1; staršem in ljubezni. Prepričaj1 sem, da sem s heroinom konci Sicer pa: v letih svoje odvisno*® sem doživel smrt šestih prijati' jev in znancev, ki niso našli izho-da iz odvisnosti.”
TANJA GAZVOD'4
so jih čakali pri vratarju ob koncu delovnega dne. Imela sem drugačno vizijo življenja, zato sem se vpisala v strojepisni tečaj-Zaposlila sem v pisarni. Potem sem spoznala Matjaža. Z njim je čas hitro stekel. Dobila sva stanovanje, potem Katjo in pričela graditi novi dom. Delala sem veliko. Služba, Katja, kuhanje in vse ostalo, kar se razume, da je žensko delo. Lepega dne sem prestregla besede znanke: “Poglej, kakšna je, vsa zgarana in skuštrana kot kura. Ni čudno, da ima Matjaž drugo. ” Šele takrat sem pričela nadzorovati, kaj Matjaž počne, in kmalu ugotovila, da zahaja k mnogo mlajši tajnici v svojem podjetju. Če ne bi imela Katje, bi verjetno naredila samomor. Z nikomer nisem mogla govoriti o tem. “Preveč si mu stregla, ” bi najbrž rekla mama, moji mlajši, pametnejša sestri pa vse skupaj ne bi bilo nit čudnega, saj je sama že več le1 ljubica človeka s tremi otroki in ženo, ki je verjetno prav taka skuštrana kura, razpeta med domom, otroki in možem.
Odločila sem se za ločitev-Premišljala sem, kako bom zapolnila praznino, ki bo nastala zaradi Matjaževega odhoda-Ozrla sem se naokrog in naenkrat opazila stvari, ki jih prej nisem nikoli. Vse okrog ločen1 pari, nekateri celo večkrat, svt‘ pa se je vseeno vrtel naprej. Znanec mi je dejal: “Veš, čez sto le1 se nihče ne bo vprašal, kaj je bila s teboj. Živi tako, da bo tebi všeč!"
Prvič sem pogledala na življenje okrog sebe drugače. Vsa tisia pravila o morali, o dolžnostih’, navadah in strah pred tem, kal bodo rekli ljudje, sem porinil11 vstran. Našla sem si honorarna delo, vstajala zgodaj, pripravlja' la zajtrke za Katjo, hodila P° tople žemljice in jo telefonska zbujala iz službe. Ko je Katja vsak večer odšla spat, sem navadno še pomila posodo in P° nekaj ur tipkala diplomske naloge, da sem drugo jutro lahka plačala kakšno položnico.
Dež škreblja... Moja hči obiskuje tretji letnik srednje šole-Kar srečni sva, lepo se razumeva-Sama še vedno veliko delam- ' delu sem našla zadovoljstvi samozavest. Imam svoj avtom0' bil, kup prijateljev in znancev.s katerimi se včasih poveselim°-Včasih tudi zazvoni telefon 01 Matjaž povpraša, ali ga kaj p°' grešava. Prijazno poklepetam1 njim o vsakdanjih stvareh.
Dež škreblja... Reka življenj“ teče naprej. Odnaša nas, nOy življenja in spomine. Zaprem m in potonem v prepotreben spa nec.	i
D3®[j5)®cr,Qgig® • gg][raoraDow®@GB • @0oDs® • (a]®[pB©B • [?®^)®[?G®g® • g®traooTraDW®®Go • @0fife® • cs3®[p0©B
V ENI NAJJUŽNEJŠIH SLOVENSKIH VASI
Kdor išče mir, ga najde na jugu
Če le najdejo priložnost, Belokranjci radi potarnajo nad zapostavljenostjo, nad tem, da so pozabljeni od boga in države ter da si morajo največkrat pomagati sami, kakor pač vedo in znajo. Na srečo Pa niso vsi takšni, da bi le jadikovali m čakali, kdaj se jih bo kdo usmilil.
Nasprotno, vedno več jih je, ki so se začeli prilagajati novim hžnim razmeram. Je že res, da še vedno ne morejo iz svoje kože in da svojo dobroto, prijaznost, ustrežljivost in gostoljubnost velikokrat zastonj razdajajo na vse strani. A vendar so le spoznali, da bi bilo moč od turistov, ki se zlasti po osamosvojitvi Slovenije vse Pogosteje odločajo za počitnice v Beli krajini, tudi kaj iztržiti. Na to ■dejo so prišli tudi pri Žagarjevih vDamlju, eni najjužnejših slovenskih vasi. Gospodar Zvonko se spominja, da so zlasti čolnarji, ki so se pripeljali po Kolpi, večkrat spraševali, kje bi lahko prespali. Odstopili so jim sobico, pa še z jedačo in pijačo so jih postregli. Vse seveda za vbogajme. Prav ta ustrežljivost je Zvonka potem, ko je po stečaju črnomaljskega Bella ostal brez dela, pripeljala na ■dejo, da bi za goste uredil prijetnejše prostore ter si s pestro ponudbo služil vsakdanji kruh.
Zvonko ima veliko srečo, da mu kot najmlajšemu pri hiši stoji ob strani pet bratov in sestra, ki so se sicer raztepli po svetu, a se radi vračajo v domače gnezdo. Bili so ^eseli, da se bo kmetija v vasici, ki šteje le še dvanajst naseljenih hiš s tridesetimi dušami, ohranila, *ato so brata vsak po svojih močeh Podprli, da je povsem preuredil stari skedenj. Danes sicer prav nič več ne spominja na nekdanje gospodarsko poslopje, saj je v lično Urejeni jedilnici prostora za 50 ljudi, nad njo pašo uredili dve štiri-Posteijni in eno triposteljno sobo, kuhinje, sanitarije in kopalnice.
STARI OBIČAJI
Zvonko prizna, da je dobil tudi nekaj denarja, ker se je po poldrugem letu na Zavodu za zaposlovanje odločil za samozaposlovanje. Dobrodošla so bila tudi posojila, ne pozabi pa pohvaliti črnomaljske občine in Kmetijske svetovalne službe, ki sta ga obveščali o razpisih za posojila, pomagali pri zbiranju dokumentov in promociji.
Prve goste so Žagarjevi sprejeli konec preteklega leta, a pravijo, da bo šele letošnje poletje pokazalo, če lahko en človek preživi z zaslužkom od turistične kmetije. Žena Marija je namreč še obdržala službo v črnomaljskem Danfossu. “Daje socialna varnost večja,” pravi, kajti h kruhu morata spraviti tudi še trinajstletno Tino in osemletno Matejo. “Kot vsak začetek je tudi naš težak, ker še marsikdaj pridejo na površje začetne težave. Vedno znova ugotavljamo, da bi morali dopolniti še
to ali ono, tako da vse vlagamo v kmetijo. Poleg tega nas še ne pozna veliko ljudi, čeprav je marsikaterega gosta pripeljal k nam dober glas, ki so ga razširili o nas gostje pred njim. Pa tudi predstavitev na letošnjem sejmu Alpe-Adria je bila zelo dobrodošla, tako da imamo za letošnje poletje že precej rezervacij,” je zadovoljen Zvonko.
Žagarjeva dejavnost je dobrodošla dopolnitev kmetovafiju, ki bi ga skoraj lažje imenovali vrtičkarstvo. Kakšnih velikih možnosti za kmetijstvo v dolini z zgovornim imenom Suha dolina, ki se stiska med Kolpo in hrib Sebetih, namreč ni. Je pa moč z umnim sajenjem in sejanjem pridelati toliko, da je poleg štiričlanske družine dovolj še za goste, naj gre za zelenjavo, pšenico, koruzo, oves, prašiče in perutnino. Marija je še posebej vesela, če lahko goste razveseli z dobrotami iz svoje kuhinje. Nedavno so zgradili krušno
t- ■
'r ’'■*	• 5
ra
i
^ h
, s* . j; *
4 c -y|
«
ZA ORALA LEDINO - Marija in Zvonko Žagar pred svojo turistično kmetijo
peč, v kateri Marija peče odličen kruh. Zvonko se pohvali z domačim žganjem sadjevcem, za katerega je na razstavi “Dobrote slovenskih kmetij” na Ptuju letos dobil srebrno priznanje. Sami pripravljajo tudi domače likerje, sušijo sadje in še kaj. Prizadevajo pa si, da bi tudi sosede prepričali, * da bi obiskovalcem prodali del pridelka. Vendar večina na to ni navajena. Lažje jim je dati, kot prodati.
Žagarjevi so prepričani, da je sedaj za vse, ki se v Beli krajini kakor koli ukvarjajo s turizmom, dela dovolj. Zato dobro sodelujejo z drugimi turističnimi kmetijami, gostom priporočajo ogled belokranjskih znamenitosti ali jih celo sami popeljejo na izlet po Kolpi, v krajinski park Lahinja, Adlešiče, Vinico in še kam. “Čeprav je pri nas za tiste, ki si želijo mir, raj, pa se zavedamo, da cele dneve ne morejo preždeti v Damlju. S tem ko jih napotimo tudi drugam, želimo le izboljšati belokranjsko turistično ponudbo, saj v drugih, ki se ukvarjajo s turizmom, ne vidimo konkurence, temveč dobrodošle sodelavce,” pove Zvonko. Sicer pa ima tudi njihova domačija zanimive korenine in Zvonko s ponosom ohranja tradicijo. Pri Žagarjevih se je namreč leta 1732 rodil zdravnik Janez Mihael Žagar, ki je bil v tujini bolj poznan in cenjen kot doma. Zaradi uspehov pri zatiranju nalezljivih bolezni pri ljudeh in živini ter za publicistično delo mu je Marija Terezija podelila celo plemiški naslov. Imel je svoj grb, ki so ga Žagaijevi prevzeli kot zaščitni znak kmetije. A povsem po stopinjah svojega pomembnega prednika le ne nameravajo stopati. Vsaj za začetek si želijo predvsem, da bi jih dobro spoznali in znali ceniti v domovini.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Posedanje pred hišami vredno ohraniti
Osilniška posebnost je posedale na klopeh pred hišami. To so ugotovili urbanisti med pripravami načrtov za razvoj Osilnice In menili, da je treba to posebnost Osilnice ohraniti. Takih klopi je bilo včasih več, ob zadnjem obisku pa sem naletel le na dve, ki pa sta bili tisto sobotno popoldne Zelo zasedeni. Na njih so posedali domačini in obiskovalci ter modrovali o tem in onem.
Na eni izmed klopi je sedel 70-'etni Josip Štimac z 62-letno *eno in 25-letnim sinom, na pbisku pa je bil še sinov “pajdaš"
Gerova. Josip je kupil staro °puščeno hišo, ki je bila last Toma Podnarja, v hiši pa sta Nekdaj bili še trgovina in do pred Nekaj leti tudi mesnica. Josip Šti-■Nac, čigar ime in priimek kažeta Na poreklo s hrvaške strani Kol-Pe, je povedal, da se je priselil v psilnico iz hrvaške Podgore, *ena pa je tudi s hrvaške strani pabranke, iz Mandlov. Od kdaj je v Osilnici navada posedanja na ^opeh pred hišami, niso vedeli, Povedali pa so, da je taka navada tudi v sosednji hrvaški vasici orvatsko. (Ta ima tako ime, kot Je pred sto leti zapisal zagrebški Potopisec Dragutin Hirc, zato, ^a se loči od sosednje, slovenske ^silnice.)
Štimčeva klop je stara, saj je doslužila žd v nekdanji šoli. Na Njej je lahko sedelo tudi do 10 Nčencev. Pravzaprav so po opu-stitvi šok: dobili kar dve taki klo-P*> a so jim eno kasneje odvzeli za potrebe kajakaškega centra in '■ste klopi ni več, ker so jo nez-Nani storilci spustili po Kolpi.
Veliko trave, nikjer pa krave
Pred hišo posedajo že od tedaj, ko je skozi Osilnico vodi-
la še bela (makadamska) cesta. Ob poletnih popoldnevih, ko pada senca hiše na klop, je na klopi prijetno posedati in se pogovarjati. Tako zvem, daje v Osilnici, kije središče najmanjše slovenske občine, vedno manj ljudi, vedno več pa jih je na sosednjih Selih. V Osilnici je sicer prazna le ena hiša, Kvaternikova, je pa kar precej hiš z le po enim starejšim stanovalcem. Tildi polja so vedno manj obdelana. Zato je upravičen hrvaški pregovor: “Svuda trave, nikde krave”. Beseda je dala besedo in zvedel sem še, da živijo v glavnem od Josipove pokojnine in zelo skromne sinove plače. Pokojnina je tudi nekaj posebnega, saj je mešana, hrvaško-slovenska. Ker je hrvaška pokojnina nizka, dobijo k njej še slovenski dodatek, da znaša skupaj okoli 42.000 tolarjev.
Spomin na ribe iz Kolpe
Na Klopi pred sosednjo hišo jc posedala družina 66-letnega Stanka Štimca z gosti. Stanko se je priselil v Osilnico iz sosednjega Hrvatskega pred 34 leti. Pravi, da so tudi že v Hrvatskem kot kasneje v Osilnici posedali na klopeh pred hišami in se pomenkovali.
“Nekoč sem lovil ribe pri Vidrini steni, to je kakšen kilometer in pol od tod. Thko rečemo tistima dvema skalama sredi Kolpe. Naenkrat se iz Kolpe požene nekaj proti meni. Ustrašil sem se in po napadalcu udaril z ribiško palico. Tista žival -mislil sem, daje stekla lisica - se je umaknila za kaka dva metra, nato pa spet skočila proti meni. Spet sem jo skušal udariti in
spet se je umaknila. Tako sva se kar nekaj časa lovila. Starejši ljudje so mi povedali, da je bila tisto vidra, ki se je najbrž skušala igrati z mano.”
“Poleti smo ribe lovili na sake. Notri je bila kar pogosto vidra, ki je prišla jest ribe. In ni ga bilo saka, ki ga ne bi vidra pretrgala...”
“Vedno smo po košnji 14 dni lovili ribe. Imeli smo dve mreži. Velike ribe so ostale notri, manjše pa so pobegnile. Nekoč smo ujeli za štiri polne pletene koše rib. Danes pa v Kolpi ni rib niti za seme...”
“Nekdaj je bila pred večino hiš klop pa še pod lipo, pred obema gostilnama pa še pred
grajsko hišo. Nekdaj je vsaka hiša imela svoj pridevek (svoje ime). V naši hiši je bila nekdaj šola...”
““V tisto šolo sem hodil tudi jaz,” se je spomnil Stanko Mal-nar-Peščev oziroma Poštarski. Leta 1948, ko sem hodil v prvi razred, se mi je šolski strop podrl na glavo. Takrat me je učila učiteljica Rezka Ožura, ki zdaj živi v Kočevju...”
“Muhe za ribolov je izdeloval pokojni Edo Tomac. Imel je samo eno roko pa je delal muhe, ki jih je težko narediti, tudi če imaš obe roki. Tiste muhe so bile videti grde, prava strašila, a so nanje ribe skakale kot neumne. Jaz pa sem navezal lepe
OSILNIŠKA NAVADA - Takole posedajo popoldne v senci na klopeh pred svojimi hišami Osilničani in njihovi obiskovalci. Na fotografiji na klopi prvi z leve Josip Štimac s sinom in ženo, na stolu pa sedi obiskovalec. (Foto: J. Primc)
M tm.-ELM IH' B M M ffiJkS
	
	
	||i|
SPOMIN NA SOTESKI MLIN- V ozadju soteški grad
SPOMIN NA SOTESKI GRAJSKI MLIN
Ko so mlela mlinska kolesa
Soteski grajski mlin na Krki je mlel že v davnini. Še ne dolgo tega je s svojimi vrtečimi kolesi in stopami dajal kraju romantičnost in lepoto. Navduševal je tudi Valvasorja, ki je oba gradova in mlin tudi grafično prikazal. Okoliški prebivalci so z oprtami, ročnimi vozički in vozovi vozili žito v mlin.
O soteškem mlinu in mlinarjih je bilo kaj malo napisanega. Veliko dogodivščin o mlinu so vedeli povedati stari, že pokojni domačini. Največ mi je povedal Mirko Repar z Dvora, ki se je rodil prav v soteškem mlinu.
Prvi mlin je bil postavljen s tlako podložnikov in je mlel za grajske iz Stare Soteske, ki je bila tistikrat zelo naseljena, saj je bil po Valvasorjevih zapisih tam sedež deželnega sodišča in še nekaj drugih oblastnih ustanov. Že takrat je veljalo, da so bili ob gradovih, ki sojih postavili ob rekah, tudi mlini, ki so v začetku mleli le za grajske potrebe.
Ko je bil na levem bregu Krke sezidan nov grad, so dali tik pod njim postaviti tudi nov mlin, ki je mlel tudi za podložnike iz okoliških vasi. Ta stavba še stoji, le lesenega dela mlina v prvotni obliki ni več. V mlinu je stanoval stalni mlinar z družino. Po odpravi tlačanstva in zemljiški odvezi pa so se tudi razmere v mlinu spremenile. Tlačanske merice ni bilo več. Do mlina so z obeh strani speljali široko kolovozno pot. Do leta 1900 seje v soteškem mlinu zvrstilo več rodov mlinarjev. Vseh ni mogoče našteti, a najbolj znane rodovine so bile Janeza Fifolta, Silvestra Petana, Jožeta Muhiča in Novakovih.
Takrat je bil soteški mlin zelo v čislih, tako, na primer, kot cerkev. V mlinu se je dobila
moka za posvetno življenje. Mlinska kolesa so se vrtela noč in dan. Ustavili so jih le zaradi nujnih popravil in v hudih zimah. Takrat je imel mlin štiri kamne in šest stop. Kdor je z oprtami v mlin prinesel moko, je dobil kos kruha, če pa je pripeljal z vozom, pa je dobil kosilo.
Prav o tem mlinu se je širil glas, da se v njem melje najboljša ajdova moka, pa tudi o tem, da v njem ne jemljejo prevelike merice za mletje. Soteški mlin je privabljal ljudi od blizu in daleč. A ne le zaradi dobrega mletja, pač pa tudi zaradi številnih rakov in rib, ki sta jih bila struga in bližnja okolica polni, ko je Krka po nalivih upadla.
Mojster Reparje že leta 1900 v grad in mlin napeljal elektriko, kije tako izpodrinila lojen-ke, sveče, petrolejke in karbid. Na prelomu stoletja so italijanski mojstri v Soteski zgradili nov jez, ki mu ni bilo para v vsej dolžini Krke.
V preteklosti je bilo živih mnogo ljudskih pripovedk, med drugim tudo o tem, da v mlinu straši, ker je mlinar mlel tudi na veliki petek, ali o tem, da se je v mlinu skrivala Veronika De-seniška, pa kako sta se ljubila lepi mlinar in zala grofova hči in so ju zalotile hudobne oči, zaradi česar je bilo lepe ljubezni konec. Princeska je šla med debele zidove samostana, mladi mlinar pa je od žalosti skočil pod mlinska kolesa.
Mlinsko kolesje se je dokončno ustavilo leta 1927, ko je dal Auersperg - Javornik na tem mestu zgraditi hidrocentralo. Novi čas je Krko zelo osiromašil. Mlini so umrli, počasi pa umira nekoč ena najčistejših slovenskih voda.
TONE VIRANT
muhe, take, da bi jih najraje kar sam pojedel, a se ribe zanje niso zmenile...”
“Na osilniškem koncu sem bil prvi, ki je ujel 7 kilogramov težkega sulca. To je bilo pred 25 leti. Tisti dan smo pred odhodom na lov sulca vezali ribiči piškurje (vabe za sulca) in jaz sem dejal, da imam tak občutek, da bom ulovil enega, 5 kil težkega. In res mi je mrcina prijela. Težko sem vlekel in se bal, da mi bo sulec pobegnil, saj sem imel star laks, ki ga ne bi bilo težko strgati. Previdno in počasi sem ga vlekel k bregu in nato kar na prod. In ko je bil meter ali dva od brega, se je vrvica strgala in sulec bi lahko pobegnil v vodo, a se je kar nekaj ribičev, ki so lovili z mano, vrglo nanj in mu preprečilo pobeg. To se je dogajalo ob Kolpi v Bosljivi Loki pri kraju, ki mu pravimo Pri ustih... Ribe še lovim, na sulca pa nisem šel že vse od osamosvojitve Slovenije.”
“V vasi Hrvatsko je bil doma še začasa stare Jugoslavije višji finančni preglednik (inšpektor). Nekoč je prišel domov na obisk, prav ko je njegov oče kot krivo-lovec uplenil srno. Sin inšpektor se je razjezil na očeta in mu govoril, kakšen greh je storil.
Dejal je sestri, naj pismeno prijavo odnese na pošto v Kuželj. Sestra pa je pismo vrgla stran in potem čakala v grmovju toliko časa, kot bi hodila do Kužlja in nazaj. Tako je očeta rešila...”
“Tisti inšpektor je bil res strog. Če je videl, da je kdo sadil domači tobak, ga je takoj prijavil... Nosil je veliko sabljo, sem ga videl, ko je prišel na dopust. Umrl je leta 1950...”
“Vas Hrvatsko je sodila v občino Brod na Kolpi, Osilnica pa je bila samostojna občina, včasih pa je sodila tudi pod Čabar. To je bilo takrat, ko so bile še banovine in se je vse pogosto menjalo...”
“Danes stari sedimo pred hišami in debatiramo o tem in onem. Nekdaj pa je bila Osilnica polna mladine. Na eni strani so sedeli na klopi fantje, preko ceste pa na drugi klopi dekleta. To je bilo lepo! Še posebno, če je prišel kakšen muzikant. Takrat smo odšli v kakšno hišo in plesali...”
Vse kaže, da bodo urbanisti in stari ljudje ohranili nekdanjo navado posedanja na klopeh pred hišami. A kaj bo čez leta, saj že zdaj ni mladih, ki bi nadaljevali to tradicijo...
JOŽE PRIMC
o3 d [p © f fi ® ž d • ggioTmoTfDDVff©^! • gOOCs© • (^©[pOgp • ^©[popGgig® • gaonOiMiDv^iSJ^tiD • ©Oofe© • ^©[pOgoj
NASE KORENINE
Spomini na neko drugo Evropo
Prvič smo se srečali na vlaku, povsem naključno. Bilo je to v drugi polovici šestdesetih let, v času, ki se ga mnogi še spomnimo kot časa sprememb, iskanj in številnih prelomnih idej. Pred božičem je bilo, zunaj je debela snežna odeja pokrivala Evropo, nas pa je pot vodila iz skandinavske sivine proti svetlejšim prazničnim pričakovanjem v domovini. Živahne in pisane mednarodne druščine, ki so se oblikovale na vlaku od Stockholma, so se na kopen-hagenski železniški postaji spet razblinile in se preoblikovale v bolj homogene grupice, ki sojih tiri ponesli proti različnim ciljem v južni Evropi. Tam je vsak prisluhnil bolj domačim zvokom in se jim pridružil. Slovenske govorice med samozavestnejšimi glasovi nemške, italijanske, španske, grške, turške, srbohrvaške in še mnogih drugih skoraj ni bilo slišati. Toda srce je vztrajen iskalec in zazna še tako pritajene znake. Tam nekje v severni Nemčiji smo se že dobro poznali. Frida in Niko sta bila, mlad slovenski par, na poti iz švedskega univerzitetnega mesta Uppsala, ki jima je dajalo kruh, domov v Brežice in v Krško vas. K domačim na praznovanje in na skupno pričakovanje novega leta 1968.
Kolesa so udarjala svoj enakomerni ritem in zasnežena nemška pokrajina je brzela mimo nas. Frida je z roko pokazala nekam v tisto svetlo sivino in rekla: “Tam nekje sem bila rojena.” Verjetno se mi je to takrat, v tistem zanosu interna-cionalnosti, zdelo celo imenitno. Šele precej let pozneje sem dojel vso pretresljivo resnico o ljudeh, ki so morali zapustiti svoje domove in sprejeti drobtinice, s katerimi jih je hotel pokoriti nemški osvajalec. Za dojetje te resnice pa je bilo potrebno še veliko srečanj in veliko pogovorov, predvsem pa veliko časa.
Zdaj, trideset let pozneje, sedimo okoli mize v Krški vasi. Tam, v domači vasi Prahove F{ide, sta si Niko in Frida postavila lastno hišo, toda med Švedsko in domom sta še vedno razpeta. V Uppsali imata svoje stanovanje in v njeni bližini tudi letno hišo. A nikjer na svetu ne zorijo tako slastne češnje kot na Kozelcu nad Krško vasjo, kjer so imeli Prahovi od nekdaj svojo zidanico in vinograde. Prav te čašnje so Frido zvabile domov. Ali pa so češnje le izgovor za domovinski napoj, ki ga mora vsake toliko časa spiti duša?
Kakor koli že, sedimo in se pogovarjamo o času pred Fri-dinim rojstvom. Takrat, ob nemški zasedbi, je bila Prahova kmetija ena trdnejših v vasi. Gospodar Ivan in njegova žena Frančiška sta imela pet otrok, ko je treščila vest: izgnanstvo. Dvanajstletni Jožek se v splošni paniki ni dal zmesti. Ukrepal je na skrivaj in preudarno. Večini železnega orodja je odbil topo-rišča in ga zložil v lesen zaboj. Dodal je verige in steklenico dobro zapečatene slivovke ter vse skupaj zakopal v skednju. Ko so se po skoraj štirih letih
vrnili, je bilo orodje že malo zarjavelo, a je prišlo zelo prav in v pridnih rokah je hitro dobilo pravi lesk. Tudi slivovka je bila še vedno okusna.
Jože se spominja delovnih taborišč v bližini Gottingena, kjer so bili nastanjeni. “Ne smemo enačiti vseh Nemcev,” pravi. “Jaz jih ne sovražim, tudi dobri so bili med njimi. Eden pa je bil posebno strupen. Hotel je, da ga po hitlerjansko pozdravljamo. Nekoč sem ga srečal in nisem dvignil roke v pozdrav, pa me je grobo oklofutal. Vodja taborišča pa je bil pošten človek in ni verjel Hitlerju, a tega javno ni smel pokazati. Videl je, kaj se je zgodilo in mi svetoval,.da bo bolje, če se temu človeku v prihodnje na daleč izognem. Ali pobiranje kompir-ja! Otroci smo stali v zboru, kmetje pa so prišli in si odbrali svoje pomagače. Mi smo dobili dobrega gospodarja in dovolj hrane. Vsi pa niso imeli te sreče. Ko so drugi dan kmetje spet prišli, so otroci v drugi skupini zajokali. Vodja taborišča je od njih zvedel, da so morali ves dan tlačaniti brez hrane. Razjezil se je in skopi brezdušni kmetje so morali oditi brez pobiralcev.”
Tako pripoveduje Jože, najstarejši od Prahovih otrok. Najmlajša, Frida, iz izgnanstva nima kaj povedati. Ona ima Gottingen zapisan v osebnih dokumentih le kot rojstni kraj, spomin pa je tisti čas prijazno izbrisal. Izkoreninjenost je ženskam v Prahovi družini tako rekoč v krvi. Sredi šestdesetih je na Švedsko odšla Zinka, starejši sestri pa se je kmalu pridružila tudi Frida z možem Nikom Perkmanom iz Brežic. Nekajkrat na leto potujeta v domovino in na eni od teh poti smo se pred tridesetimi leti tudi spoznali.
Seveda so se stvari od takrat precej spremenile. Frida, ki je bila v domovini trgovka, je na Švedskem dolgo delala v pekarni in je sedaj predčasno upokojena. Niko, ki seje v Brežicah izučil za mehanika in potem delal pri tamkajšnjem Agro-servisu, pa je še zaposlen. Kot večini naših izseljencev na Švedskem je njegova tamkajšnja življenjska pot v skladu z njegovo vraščenostjo v okolje, poznavanjem kulture, okolja in jezika. Začelje kot mehanik pri Volksvvagnu, tam napredoval do mesta kontrolorja, potem pa si je omislil lastno firmo z učili. Preko svojih poslovnih stikov se je seznanil z razmerami na eni največjih švedskih univerz in zdaj je tam v službi kot inšpektor. Je pa tudi dragocena vez med našimi strokovnjaki, ki se prihajajo na sever izpopolnjevat v starodavno uppsalsko zakladnico znanja.
Češnje so obrane, Frida in Niko pa sta odletela nazaj na Švedsko. Bosta že našla kak drug vzrok, da bosta spet prišla. Jože pa bo ostal. Kot upokojenec s svojo Stanko živi v Krški vasi. Iz zemlje mu ni treba več vleči zarjavelega orodja, zato pa je živa zakladnica minulih časov. V spomin in opozorilo.
TONE JAKŠE
750 LET ŽUPNIJE STARI TRG
Devet pogrebov in eno rojstvo
Letos mineva 750 let, odkar je bila leta 1248 ustanovljena samostojna župnija Stari trg ob Kolpi. V fari so začeli s praznovanjem tega visokega jubileja že ob lanskem 1. maju, ko so razglasili praznično leto, ki ga bodo zaključili 20. septembra letos z mašo ter vaškim sejmom z veselico, kakršnega so v trgur poznali nekdaj.
V prazničnem letu so se že ali se še bodo zvrstile številne slovesnosti. Med drugimi je bil prvo junijsko soboto dan odprtih vrat župnije. Ob tej priložnosti je župnik Jože Pavlakovič predstavil župnijo in njeno zgodovino. Letos namreč mineva tudi 777 let, kar je nastala v Poljanski dolini ob Kolpi samostojna duhovnija, medtem ko je leta 1228 oglejski patriarh Bertold ustanovil župnijo Črnomelj, poljanski vikar in ozemlje pa sta prešla pod črnomaljsko župnijo. Samostojna župnija Stari trg, ki je nastala 20 let pozneje, je zaobjela vso Poljansko dolino. Ob jožefinski reformi konec 18. stoletja pa se je z odcepitvijo župnij Spodnji Log, Nemška Loka in Sinji Vrh starotrška župnija skoraj za pol zmanjšala, a je dajala in še vedno daje pomemben pečat življenju na ozemlju, ki ga je nekdaj obsegala. Zanimivo je, da Valvasor omenja v Starem trgu cerkvi sv. Barbare in sv. Janeza Krstnika. “Verjetno je bila sv. Barbara gotski del sedanje cerkve, tam, kjer je danes zakristija, pa je bil sv. Janez. Povezali so ju z ladjo, pozneje pa so dodali stranski ladji. Tako je sedanja cerkev, ki je dobila današnjo podobo leta 1863, vsaj četrta inačica. Lahko pa se pohvalimo, daje po površini tlorisa to največja belokranjska cerkev, a tudi njena notranja oprema je med najbogateljšimi v Beli krajini,” pravi župnik Pavlakovič.
Poleg župnijske cerkve sv. Jožefa so v župniji še cerkve sv. Sebast-jana v Predgradu, Marijinega vnebovzetja v Zagozdacu, Marije Magdalene v Radencih in sv. Andreja v Starem trgu. Župnik Pavlakovič sedaj obnavlja dve cerkvi in sicer sv. Vida v Lazah, ki je po ocenah stara okrog 777 let ter sv. Antona v Kovači vasi, ki ima najstarejšo gotsko kapelo v Beli
krajini. Sv. Jurij v Dolu pa je žal popolnoma podrt. Sicer pa je vse štiri župnike, ki so službovali v starotrški fari po 2. svetovni vojni, združevalo predvsem eno: iskali so poti in načine, kako bi
leta 1990, ne drži rok križem. Obnavljajo namreč župnišče, cerkve sv. Vida, sv. Antona in farno cerkev, na kateri bodo letos popravili streho in uredili fasado. V Radencih je restavriran oltar, urejujejo električne priključke, zvonjenje, ure ter osvetljujejo cerkve. Pavlakovič, ki seje najprej izučil za mizarja in nekaj časa tudi opravljal to obrt, kar sam izdeluje in postavlja križe ter obnavlja vaške kapelice.
V starotrški fari so prvotno prebivali le Slovenci, pozneje so se začeli priseljevati Kočevarji in za njimi še Uskoki. Prvi so se med 2. svetovno vojno odselili, drugi asimilirali. Nekdaj je bilo v fari vsaj dva tisoč ljudi, po gosto posejanih cerkvah in šolah pa je moč sklepati, da jim je šlo očitno kar dobro, pri čemer sta odločilno vlogo imela trgovanje in obrt. Kako bi si sicer lahko razlagali, da so na razdalji borih desetih kilometrov zrasle kar štiri velike cerkve: poleg starotrške še v Predgradu,
Jože Pavlakovič, starotrški župnik, ki opravlja bogoslužje tudi v sosednji župniji Spodnji Log-Nemška Loka.
obnavljali cerkve. Čeprav tovrstno delo ni lahko, je bilo morda pred desetletji še veliko težje kot danes. Župnik Martin Gorše, kije služboval v Starem trgu od leta 1947 do 1974, namreč ni imel možnosti, da bi obnavljal, a tudi smel ni. V tistem času so celo podrli cerkvi v Dolu in Nemški Loki. Šele v sedemdesetih letih mu je uspelo prekriti zvonik farne cerkve in cerkev v Predgradu.
Za Goršetom je prišel župnik Janez Kebe, v treh letih, kolikor je služboval, pa so dokončali novo streho in strop v predgrajski cerkvi. Ko je bil naslednjih trinajst let župnik Lojze Rajk, so uredili cerkve v Čepljah, Radencih, na Vidmu in Kalvarijo ter z velikimi napori povsem obnovili romarsko cerkev v Zagozdacu. Cerkve so dobile kar pet novih zvonov, restavrirali so oltar v Predgradu in nabavili nove orgle. Tudi župnik Pavlakovič, ki je v Starem trgu od
Zagozdacu in Nemški Loki. Vendar župnik Pavlakovič danes žalostno ugotavlja, da se je predvsem zaradi tega, ker je industrija v te obkolpske kraje prišla prepozno, veliko prebivalcev odselilo. Zlasti po zadnji svetovni vojni so krajani množično odhajali v mesta, danes pa je župnija že skoraj povsem postarana. Število prebivalcev se vsako leto zmanjša za odstotek ali dva in samo v letošnjih petih mesecih je bilo v fari devet pogrebov, a le eno rojstvo. Vendar je župnik optimist in upa, da se bo število rojstev in smrti izenačilo ter da število prebivalcev ne bo padlo pod 550. Svoje upanje utemeljuje tudi s tem, da bodo mladi ljudje ostajali v Poljanski dolini ali se začeli celo vračati. Po osamosvojitvi Slovenije se je namreč začela dolina hitro turistično prebujati, kar bo dalo možnost za zaposlitev marsikateremu prebivalcu. Pri tem razvoju po Pavlako-vičevih besedah tudi župnija ne namerava stati ob strani. Eden od njenih prispevkov za še lepšo podobo teh sicer tako lepih krajev z neokrnjeno naravo je namreč tudi, da bodo uredili zunanjost
cerkva in jih osvetliti.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
PRGIŠČE MIŠU
•	Vsak neomikan človek je karikatura samega sebe. (Schlegel)
•	Največje bogastvo je samozadostnost. (Epikur)
•	Velik človek pogosto dela velik0 napake. (Bjdmson)
•	Nič ni tako nevarno kot neizkušen prijatelj. Boljši je pameten sovražnik. (La Fontaine)
•	Sosedov konj je boljši od mojega zato, ker ni moj. (Montaigne)
•	Stanoviten občutek dolžnosti je krona značaja. (Smiles)
•	Kdor zasmehuje preteklosti zasmehuje naša lastna življenja-(M. Kožuh-Novak)
Župnijska cerkev sv. Jožefa v Starem trgu, ena največjih in najbogatejših v Beli krajini.
• Dejansko je Rode emigrant, on drugega izkustva nima. Hoče ustreči emigrantom, da bi dokazali, da so edino oni imeli leta 1945 prav. (Grmič)
DOMAČI HRAM KAMNOSEŠKE UMETNOSTI
Izpolnjena zaobljuba avstrijskega vojaka
Kogar pot zanese po nekdanji rimski cesti od Žužemberka proti Trebči vasi, lahko na levi strani ceste že od daleč opazi štiri metre visoko veličastno znamenje iz izklesanih kamnitih blokov, ki sestavljajo obelisk. V sredini je na velikem kelihu postavljeno znamenje križanega Kristusa, ulitega v nekdanji železarni na Dvoru. Na obeh straneh sta pritrjena dva keruba, prav tako ulita na Dvoru. Celotno znamenje ali Naralov pil je sestavljeno iz velikih kamnitih blokov. Srednji, na katerem je pritrjen simbol Križanega, je izklesan iz več delov, ki so mojstrsko povezani.
Iz trpljenja Križanega je zaznati tudi trpljenje izdelovalca, mojstra Jožeta Novaka iz Kacenberga pri Trebči vasi. Oba stranska simbola se po izdelavi razlikujeta in predstavljata dve veličastni vazi. Obelisk je zaradi varnosti pri vrhu povezan s kovano jekleno vezjo.
Naralov pil ima več letnic, kar da slutiti, da je ljudski umetnik brez ene noge delal svoj zaobljubni spomenik več let. Prva letnica 1884 je vklesana na sredini keliha, tako tudi na desni strani velike vaze. Leva stran ima letnico 1885, stranski del podstavka pa 1886. Znamenje je klesala in izdelovala roka, ki je nekoč daleč v Benečiji vihtela bridko sabljo za cesarja Franca Jožefa I. Veliko raje bi božala svoje dekle, ki jo je mojster imel, predno je šel za več dolgih let v vojno. Potem pa, ko je videl toliko gorja, seje zaobljubil, da bo po vrnitvi domov izdelal obelisk. To je tudi izpolnil.
Spomenik je velike vrednosti, klesala pa ga je roka invalida.
Izdelan je v beneškem slogu, ker je bil umetnik dolga leta tam vojak in kasneje ujetnik. Jože Novak je živel v preteklem stoletju. Doma je bil v Kacenberku, na Mačkovem hribu št. L Domačija je še ohranjena in stoji na samem. Oskrbujeta jo njegovi daljni sorodnici Danijela in Nada Arkar. Ohranjenih je še veliko predmetov, ki jih je izdelal njun prastric, še preden je šel služit avstrijsko vojsko. Po več kot 10 letih v tujih krajih se je naučil več jezikov, okusil je vojne grozote in komaj ostal živ. Vojno ujetništvo gaje do kraja prekalilo.
Nekega dne se je nenadoma pojavil v domačem kraju, ko so že vsi mislili, daje mrtev. Komaj seje dodobra nagledal domačih hribov in dolin, po katerih je v ujetništvu hrepenel noč in dan. Najprej seje lotil zaobljubljenega spominskega znamenja, katerega sliko si je ustvaril daleč proč od domačega ognjišča. V Lačnem hribu, nekoliko stran od domačije, je od spomladi do jeseni kopal kamne, primerne za obdelavo, pozimi pa jih je z volovsko vprego na lesenih “vlačugah” pripeljal domov. V zimskih dneh je v veži neutrudljivo klesal in oblikoval kamite elemente po merah in oblikah svojega načrta. Tretjo zimo je delo končal. Dvorska železarna mu je ulila železno razpelo in angele.
Za Jožeta je bila pomlad 1886 najlepša v njegovem življenju. Ljudje so prihajali z vozovi od blizu in daleč. Poljubljali so njegove roke, ki so izdelovale spomenik, kakršnega do tedaj še niso videli.
Od časov, kar to znamenje stoji, je minilo že 112 let. Dosluženi
avstrijski vojak in ljudski umetnik z Mačjega hriba pa je želel v hram kamnoseške umetnosti spremeniti tudi svojo domačijo. Za hišo stoji okrogla kamnita miza, ohranjeno je še klesano kamnito korito. V škarpo je postavljenih nekaj kamnitih krogel z obdelanimi podstavki. Na zahodni strani hiše je pokrit balkon z dvema klesanima stebroma. Sorodnici hranita tudi več nabožnih predmetov iz lesa. Ohranjena je tudi Novakova omara, ki kaže tudi njegovo rez-barsko spretnost.
O tem ljudskem umetniku ni kaj dosti zapisanega. Da pa ni pozabljen in da med ljudmi še živi, pričajo Naralov pil in drugi izdelki njegovih rok v rojstni hiši. Umrl je od kapi pred L svetovno vojno.
TONE VIRANT
DELO MOJSTRA - Omara, kij0 je Jože Novak izdelal leta 1855-
KAMNITO KORITO - Spomin na Jožeta Novaka
SREČANJE Z ANGELCO ŠKUFCA
Pisateljica ob svečah na krušni peči
V skorajda stoletje in pol stari kmečki hiši sredi gozda, v Mlešče-Vem na koncu Dednega Dola pri "išnji Gori, je Angelca Škufca ve-vsakega dneva, ki ga dočaka. Čeprav je pri 65 letih sama in le v družbi živali, bolehna, brez elektrike ‘n vodovoda, le z osmimi tisočaki m pol družbene pomoči, ve, da je v taljenju delala pravilno. Od tod ktdi črpa dobro voljo in življenjski °ptimizem, ki tako manjka današ-njemu človeku. Škufčeva pa je zjekaj posebnega tudi zato, ker ji je, kljub temu da ima končane le štiri utzrede osnovne šole, uspelo napili knjigo, ki jo je pred kratkim Mal Stiški samostan. j Kot bi šel na konec sveta, se zdi, se prvič odpravljaš k Agelci. Ozka pot, ob kateri počasi teče Potok Višnjica, postaja vedno ^žja, polna je peska in čudnega »amenja, gozda ni ne konca ne kaja, ko vendarle ugledaš kapeli-c° in malo naprej v daljavi hišico ^ nekaj poslopji. Angelca je lepo “opoldne, ne prevroče in presodno, izkoristila za delo na njivi. Okopava krompir, ki letos kar lePo kaže. “Ja, lepo, da ste prišli,” Se razveseli obiska, čeprav se ne Poznava.
Mladost zaznamuje bolezen
Vesela je vsakogar, saj včasih minejo tudi tedni, ko ni nikogar ,n>rno. V hiši že 23 let živi čisto Satna. Tu je nekoč živela s teto in stricem, ki sta jo posvojila, ker Santa nista imela otrok. Angelca je namreč rodila v številni .fužinis 14otroki,njeno otroštvo ‘n mladost sta tako zaznamovala Pomanjkanje in revščina. Ko je teta umrla, je živela le še s stricem ln potem sama. “Stric je bil dolgo nepokreten, sama sem skrbela Zanj. Bilo je hudo, ko je umrl, saj Sem videla, da me zdaj nihče več “e potrebuje. Ampak sem se “trdila in ni me strah živeti sama,” odločno pove.
Ta njen pogum je vreden občudovanja tudi zato, ker je Angelca ?e vrsto let huda bolnica. Ko je “Uela 29 let, se je začelo in ni bilo ‘ahko sprejeti dejstvo, da ima mi-as<enijo gravis ali živčno mišično obolenje, ki ji počasi jemlje živ-Jtenjske moči. “Sicer pa zdravniki “ let sploh niso povedali, kaj mi te- Sele po 24 letih mi je prijate-jPdin zdravnik povedal, da mQja “olezen ni ne za umreti ne za Pozdraviti,” pravi, saj nima preveč dpbrih izkušenj z našimi zdravni-Trenutno se kar dobro počuti, telo pa je že obdobje, ko ni mogla Več hoditi in ko je zaradi sonca ■pasno izgubila spomin.
, Zase skrbi sama. Nekaj časa je te mle la, po stričevi smrti leta 1983 Pa se je mlin dokončno polomil in “di ljudje so žito začeli nositi v ?t'Ški mlin. Njivo in vrt, na katerih “Ua najnujnejše za preživetje, obsuje s pomočjo sorodnikov. Na tedicu zaradi bolezni ne sme biti. ,'teliko veselja ima z rožami, ki jih r Polna vsa hiša. Polno cvetočih ,°učkov krasi tudi dvorišče. Včasih te kakšen tolar zaslužila s plete-'tem, odkar pa so ji odpovedale f?ke, to počne le za kratek čas. f"epogrešljivi sta ji mucki, ima *°koši, včasih pa je v njenem hle-v“ prežvekovala tudi krava.
Žalostna je, da od države dobi-.“Vsako leto manjšo podporo. Lani eUa primer prejemala 13, letos pa “še 8,5 tisoč tolarjev družbene S^uioči. “Kot da se je vse pocenilo! ^-lovek je tako odvisen od dobre ljudi. Če mi ne bi pomagali prodniki, prijatelji, bi morala že “Veti! Sicer sem navajena živeti Nomno, vendar ni treba misliti, da j to lahko. Še posebej danes, ko vsi teajo vse,” z resnim glasom pove ■'Ugelca in doda, da je ni sram “VŠčine, kajti ve, da je živela pravil-5° in da je naredila veliko dobrega. °nudi pecivo, ki ji ga je prinesel “ki znanec iz pekarne. Čudno iz-' eda, kot neka skorja, čeprav je “Usno. Tamkajšnje slaščičarke so “ntreč pozabile dodati moko in ?ko je pecivo neprimerno za pro-“ajo. “Užitno pa je," pravi zadovo-tea Angelca.
Hrez knjig ji ni živeti
Knjige soji v življenju ostale Cstc prijateljice, čeprav se to za
ženske? kije končala le štiri razrede osnovne šole - med vojno ni bilo rednega šolskega pouka - sliši
VESELJE Z ZEMLJO - Kljub temu da so ji zdravniki prepovedali delo na soncu, Angelca vseeno obdeluje svojo njivico in vrt.
zdaj ve, da je zanj stricu kupila novo srajco.
Tako je počasi začela pisati kratke zgodbe, ki so zdaj zbrane v knjigi Šopek cvetja in traja, ki jo je v zbirki Bernardova knjižnica izdala Cistercijanska opatija Stična. Njen urednik opat dr. Anton Nadrah je v spremni besedi zapisal, da je Angelca veliko kratkih zgodb, ki jih piše življenje, povezala v šopek. V njem pa ni le cvetje, ampak tudi trnje, zato tak naslov. “Prijetno branje je hkrati tudi koristno, saj je v vsaki zgodbi žarek resnice, predvsem resnice, ki raste iz vere in razsvetljuje naše življenje.” Bralci so tako knjigo kot že prej črtice, objavljene v Prijatelju, Ognjišču in Kmečkem glasu, lepo sprejeli, česar je Angelca še posebej vesela.
Prijateljevanje s Simonom Ašičem
V začetku je pisala na roke, kasneje pa na pisalni stroj, za kar
KO PRITEČE VODA - Angelca nima vodovoda, a seje dobro znašla. Ob hiši, kjer stoji star mlin s kolesi, je izvir Višnjice. Vodo je usmerila tako, da teče ob hiši. Kadar jo potrebuje, skozi zidno odprtinico potegne žleb, po katerem voda priteče v lonec. Prav ponosna je na svoj vodovod. (Foto: L. M.)
bolj čudno. Ali pa tudi ne. Angelca pravi, da ji je ljubezen do knjig menda že prirojena, in se spomni, kako je tudi njen oče rad bral. “Peš je šel v Ljubljano, da sije za prihranjeni denar kupil knjigo.” Knjiga je povezana tudi z njeno prvo lažjo. Da bi ji doma pustili več časa za branje, se je mami zlagala, daje učiteljica rekla, da zelo slabo bere. Toda lažje bila kmalu razkrita, saj se je mami, ki je Angelco vedno videla pri knjigah, to čudno zdelo. No, ljubezen do knjig je ostala.
Njen Šopek cvetja in trnja
Od kod Angelci toliko poguma in moči, da sedaj v rokah drži svojo knjigo? Začelo se je še, ko je živela skupaj s stricem. Nekoč je napisala pismo uredništvu Kmečkega glasu za rubriko Zdravnik svetuje, v katerem je razkrila svoje zdravstvene težave. Bila je veselo presenečena, ker so njeno pisanje objavili, in na misel ji je prišlo, da bi napisala še kaj drugega. “Nikomur nisem povedala. Mislila sem si, da če bo objavljeno, me ne bo sram, če pa ne, pa tako ne bo nihče vedel za moj poskus,” se prvih strahov in negotovosti pri objavljanju zelo živo spominja Angelca. Kmalu je poslala šaljivo zgodbico Pisani njivi. Bila je objavljena, prišel je honorar in še
HIŠICA SREDI GOZDA - Kar dobro uro potrebuje Angelca, da od svoje hišice sredi gozda iz Dednega Dola pride do Višnje Gore, kamor vsako nedeljo odide k maši. Pot do hiše je ozka in posebej pozimi težavna, zlasti če nihče ne pride narediti gazu.
gre zasluga pokojnemu patru Simonu Ašiču, njenemu dobremu prijatelju. Nasploh Angelci Stična pomeni duhovni dom, in kadar ji je ob življenjskih težavah zmanjkalo duhovne moči, je pohitela tja. Zdaj se tja odpravi redkeje, saj je cerkev v Višnji Gori kljub vsemu bližje. Prav rada pa se spominja patra Ašiča. “Ko me je ob nekem obisku okregal, zakaj sem se polenila in nič več ne pišem, sem mu povedala, da mi je zaradi bolezni mišic roka tako opešala, da le z največjo težavo še kaj malega napišem. Takoj je odhitel in se kmalu vrnil s pisalnim strojem, kije v samostanu ostal od nekega pokojnega duhovnika. Po Simonovi zaslugi sem tako spet lahko pisala,” je pripovedovala Angelca.
Z Angelco sta si dopisovala, pater Simon pa je v Mleščevo večkrat prišel tudi na obisk. Ko ji je nekoč v pismu omenil, da bi rad prišel k njej, pa ne more dobiti šoferja, mu je napisala: “Kaj menite, ko bi vi živeli na primer eno stoletje prej, ko še ni bilo avta, ali bi bili res samo hišni jetnik? Mislim, da bi prav pridno hodili po dušno-pastirskih potih in pot po dedno-dolski dolini bi bila za vas lep sprehod, obisk pri meni pa zame še kako duhovno potreben.” Dva dni pozneje je prišel in pozneje še večkrat, dokler ni res opešal in avgusta 1992 umrl. “Bil je moj duhovni vodja in nikoli ne bom pozabila njegovih besed: “Angelca, do naslednjega ovinka!”
Brez elektrike in vodovoda
Šopek cvetja in trnja ni čisto navadna knjiga tudi zato, ker je bila napisana ob svečah na krušni peči. V Angelčinem domu, ki je zelo oddaljen od drugih hiš, namreč še ni posvetila elektrika, in ker ponoči ne more najbolje spati, ravno takrat najpogosteje začuti potrebo po tovrstni izpovedi. Ne preostane ji drugega kot sveče. Pozimi je tako ali tako vseskozi v “ta veliki” sobi s krušno pečjo. “V kamniti, vlažni hiši je pozimi le kakih pet do šest stopinj Celzija, tako da sem vseskozi na peči. Pisalni stroj dam na kolena in pišem. Ne samo zgodbice, rada si tudi dopisujem in nič me bolj ne razveseli kot obisk pismonoše,” se nasmeje.
Vodo si je v hišo napeljala s pomočjo prijateljev, zelo iznajdljivo, s pomočjo ostankov starega mlina ob hiši, česar je še posebej vesela.
Sreča tudi v samoti
Čeprav Angelci življenje tudi zaradi bolčzni ne prizanaša, pa vendarle vse sprejema z dobro voljo. Največja opora soji zveza z duhovniki in drugimi bolniki, saj je članica slovenskega krščanskega bratstva invalidov in bolnikov. Vsako leto se dobijo na njeni domačiji, imajo mašo in kasneje piknik. “Mnogo ljudi je dandanes žalostnih in brezvoljnih zaradi raznih težav. Ampak nikar misliti, da je tebi najhujše,” razlaga svoj pogled na življenje.”Samota je nekaj človeško lepega. Lahko se poglobiš vase, se pogovarjaš sam s sabo, tako da samoto koristno izrabljam. Je pa težko, ko ti življenje prinese udarce, takšne in drugačne, in jih moraš nositi sam. Ponavadi jih ne kažem in le redko komu potožim, kadar mi je hudo,” pravi Angelca in hudomušno pripomni: “Ja, kdo bi pa prišel rad k meni, če bi bila vsa zagrenjena in čemerna!”
Besedilo in slike: LIDIJA MURN
PRGIŠČE MISLI
•	Razum je najboljši kapital.
(Pregovor)
•	Nazadnje zdravstvo tako ali tako odpove. Od njega ne moremo pričakovati dokončne rešitve, saj smo vsi umrljivi. (Minister Jereb)
•	Srhljivo je, da morajo mlade delavke podpisovati, da ne bodo imele otroke. (Igralka Milena Zupančič)
»KNJIŽNA POLICA
Kronika 20. stoletja
Izteka se zadnje stoletje v tem tisočletju, ob njegovem koncu pa je že povsem jasno, da je bilo v mno-gočem izjemno, naj gre za izredne razvojne dosežke ali za dotlej še nevidene strahote vojnega, ekološkega in ideološkega divjanja. To je stoletje človekovega vstopa v vesolje in začetka informacijske tehnologije, a tudi stoletje dveh strahotnih svetovnih morij, eksplozij atomskih bomb in onesnaženih voda, zraka, tal. Če je zgodovina učiteljica, potem je lahko prav z 20. stoletjem njen pouk še kako nazoren in pomemben. Ne preseneča torej, daje prikaz 20. stoletje pogosta tema strokovnih in poljudnih knjižnih izdaj. Med njimi je posebne pozornosti vreden projekt nemške založbe Bertelsmann, kije zasnovala Kroniko 20. stoletja v duhu sedanjega časa multimedijsko, v besedi, sliki, filmu in zvoku. Svetovno zgodovino iztekajočega se stoletja so namreč podali v desetih 190-stranskih knjigah in spremljajočih desetih enournih videokasetah. Za nas je projekt aktualen, ker se je zanj odločila tudi Mladinska knjiga in pripravila njegovo slovensko izdajo. Prvi par od deseterice knjig in kaset je pred kratkim prišel na naš knjižni trg.
Mladinska knjiga se je odločila, da kot prvo izda knjigo in kaseto, ki predstavljata šestdeseta leta, tej pa bodo v razmiku treh mesecev sledila še preostala desetletja, podana na enak način. Vsaka knjiga Kronike 20. stoletja je zasnovana tako, da ima na začetku uvod svetovno uveljavljenega zgodovinarja ali politologa (v tej knjigi je to zgodovinar prof. dr. Imanuel Ge-iss), ki strnjeno oriše značilnosti izbranega desetletja, nato sledi deset kronik za vsako leto posebej z navedbo najpomembnejših dogodkov v svetovni politiki, znanosti, tehniki, kulturi in športu, v nadaljevanju pa se vrstijo zaokroženi, vsestransko poučni članki o izbrani temi, podkrepljeni z veliko zgovorno dokumentarno sliko ter s pregledom različnih stopenj dogajanja ali teme, o katerih teče beseda.
Video kaseta ni zgolj slikovna, zvočna in filmska ilustracija knjige, ampak njeno dopolnilo, še posebej zanimivo, ker je gradivo skrbno izbrano iz vseh najpomembnejših arhivov sveta, tudi iz doslej nedostopnih vzhodnoevropskih. Domači, slovenski delež v svetovnem dogajanju, ki ga je prispevala Mladinska knjiga, je vključen tako na strani knjige kot na video. Na tako privlačen in nazoren način prikazana kronika 20. stoletja je vredna ogleda in premisleka o nakupu.
M. MARKELJ
Stoji učilna zidana
Osnovna šola Trebnje s štiri-razrednimi podružničnimi šolami Dobrnič, Dolenja Nemška vas in Sentlovrenc je letos slavila 140 let. 16. junija 1858 je bil namreč podpisan odlok kneza škofijskega konzistorija v Ljubljani o ustanovitvi šole v Trebnjem. Že leto poprej so postavili zidano šolsko poslopje, “učilno zidano”. Istega leta je bila ustanovljena tudi šola na Čatežu, deset let kasneje pa še šola v Šentlovrencu, medtem ko korenine šolstva na Trebanjskem segajo še desetletja nazaj.
Trebanjska osnovna Šola ob tej priložnosti ni ostala le pri proslavi, ampak je poskrbela, da so jubilej pospremili z nečim, kar je trajnejše od občasnih prireditev - izdali so lepo oblikovano in vsebinsko bogato publikacijo Stoji učilna«zidana. Gre pravzaprav za zbornik, ki prinaša vrsto prispevkov več avtorjev, nekdanjih in sedanjih učiteljev in učencev ter svetovalnih delavk, njegova rdeča nit pa je časovni sprehod skozi šolstvo na Trebanjskem in pregled sedanjega stanja. Urednica publikacije učiteljica Jožica Žabkarje bila ob svetovalni delavki Mariji Kovač tista gonilna moč, ki je projekt raziskovanja trebanjske šolske preteklosti v šolskem letu 1996/97 pripeljala do konca ter v sodelovanju z učitelji in učenci zbrala veliko zanimivega gradiva, ki je našlo svoj prostor na straneh zbornika.
Vsebino publikacije začenja Uvodna beseda ravnatelja Štefana Kamina, sledi prav tako uvodno naravnana predstavitev mesta Trebnje izpod peresa Milene Ratajc. Žgodovinski del knjige začenja Marija Kovač s kratkim pregledom zgodovine šolstva na Slovenskem, Roža Zakšek oriše nekdanji in sedanji šolski okoliš, Štefan Kamin začetke osnovnega šolstva v
njem, nakar Marija Kovač oriše razvoj šol v Dobrniču, na Čatežu, v Šentlovrencu, Dolenji Nemški vasi, Svetinjah in Trebnjem. Naslednji sklop prispevkov, v katerih nekdanji učitelji sami ali v pogovoru s kolegi obujajo spomine na minule šolske čase, daje zgodovinskim kronikam človeške in osebne razsežnosti. Bolj podatkovno naravnan, a zato nič manj dragocen ni prispevek Ivanke Višček, ki je pripravila leksikonski pregled pomembnejših osebnosti, ki so znanje črpale na kateri od trebanjskih šol, medtem ko je Joža Vidmar predstavila šolsko knjižnico nekoč in danes, Jožica Žabkar pa pregledala izhajanje šolskega glasila Žarje. Zbornik zaključujejo drobni zapisi nekdanjih in sedanjih učencev, pregled Zoisovih štipendistov in dobitnikov zlatih priznanj ter razmišljanje ravnatelja Kamina o šoli danes in v prihodnosti.
Publikacijo je oblikoval Lucijan Reščič, jo opremil s svojimi izvirnimi ilustracijami ter pri opremi uporabil bogato in pestro dokumentarno slikovno gradivo. Stoji učilna zidana je knjiga, s kakršno se najbrž lahko pohvali le redko-katera slovenska osnovna šola, če sploh katera.
M. MARKELJ
Kratka zgodovina Slovenije
Univerzitetni profesor dr. Janko Prunk že v uvodu svoje najnovejše knjige piše, da je tak naalov izbral namenoma, da bi se čimbolj približal in poenotil s pisanjem in poimenovanjem zgodovin pri drugih evropskih državah in narodih v našem času. Prunk je namreč prepričan, “da je bil civilizacijski razvoj ljudi na prostoru Slovenije poleg drugega zelo močno pogojen z značajem tega ozemlja”. Tega pa označujeta izredna prehodnost, hribovitost, deloma kras in dokaj skope naravne danosti.
Kratka zgodovina Slovenije je bila pravzaprav spočeta že v četu 1994 kot brošurica pri založbi Mihelač in je služila predvsem potrebam Urada za informiranje Republike Slovenije (dr. Prunk je bil kratek čas tudi minister). Dve leti pozneje je na dvakraten obseg razširjeno knjižico izdala založba Grad v angleškem in nemškem jeziku in je postala promocijsko gradivo taistega urada, preko knjigarn pa je našla pot tudi do številnih bralcev angleškega in nemškega jezika. Njeno vsebino in ocene pa je Prunk večkrat preverjal pri svojih študentih na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ki pri predmetu novejša svetovna zgodovina, po njegovih besedah, zelo pogrešajo kratek pregled slovenske zgodovine. Zlasti zavoljo tega se je odločil, da svojo knjigo izda tudi v slovenščini (znova pri založbi Grad), predvsem z razširjenim in s poglobljenim 20. stoletjem. Posvetil jo je 150-letnici Zedinjene Slovenije.
Knjiga (njen izid so omogočili Ministrstvo za znanost in tehnologij ter Občina in Zveza kulturnih društev Sevnica) je razdeljena na 6 poglavij in obsega 210 strani srednjega formata. Kratka zgodovina Slovenije zajema nekdanji in sedanji slovenski prostor v vzhodnih Alpah, obronkih Panonske nižine ter ob severnih obrežjih Jadranskega morja od starejše kamene dobe pa do začetka letošnjega leta. To zajemanje zgodovinskega razvoja do leta izida knjige je pri nas novost, zgodovinopisju pa redkost. Prunkova knjiga zajema tudi slovensko diasporo v Evropi, v obeh Amerikah in v Avstraliji od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes.
Prunkovo delo je po besedah prof. Janeza Kosa napisano z veliko vehemenco in solidnim literarnim znanjem, zato vzbuja bralcu občutek verodostojnosti in temeljitega poznavanja snovi. Kosovi poglobljeni analizi Prunkove knjige na sevniškem gradu 17. junija, na kateri je sodeloval tudi avtor, se je s krajšim, bolj poetično obarvanim prispevkom pridružil še zgodovinar prof. Rado Kostrevc, ki Prunkovo najnovejše delo doživlja, kot da ga avtor s pravo lahkoto pelje na popotovanje mimo zapletenih procesov in zgodovinskih dogajanj, da se počuti kot na udobnem vlaku in kot bi se pogovarjal z najbolj omikanimi osebnostmi preteklih stoletij. Zato bo ta Prunkova knjiga zagotovo pritegnila širok krog bralcev. Bilo pa bi zelo koristno za promocijo Slovenije tujcem, če bi našli sorazmerno malo denarja še za prevod Kratke zgodovine Slovenije, vsaj v angleščino in nemščino.
PAVEL PERC
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 2. VII.
SLOVENIJA 1 7.15-1.40 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.30	TEDENSKI IZBOR MLADA EVROPA POJE
9.40	DENVER, ris. naniz.
10.15	SVET NARAVE, serija, 2/2
11.10 BAJKE NA SLOVENSKEM, dok. oddaja
11.40	HOMOTURISTICUS 12.05 J.A.G., amer. naniz., 7/22
13.00	POROČILA
13.10	ZGODBE IZ ŠKOLJKE 14.50 TEDENSKI IZBOR
RAZGLEDI SLVOENSKIH VRHOV
15.15	NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz., 18/22
15.40	V NEW ORLANSU, amer. naniz., 9/22 16.25 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja mad-
žar.TV
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	JASNO IN GLASNO
18.20	PARADA PLESA
18.35	IZZIVI PRIHODNOSTI, amer. dok. serija, 1/22
19.05	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz., 8/13
21.05	TEDNIK
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.55 NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz, 19/22
23.20	V NEW ORLANSU, amer. naniz, 10/22 0.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz, 4/14; 10.25 Pacific Drive, avst-ral. naniz, 4/130; 10.50 Družinski zdravnik, Špan. nadalj, 6/14 - 11.50 Euronevvs - 15.00 Tenis -17.30 Svet poroča -18.05 Saint Tropez, franc, naniz, 10/39 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz, 17/22 - 20.25 Koncert skupine Faraoni -21.15 Leteča kamela, izrael. film - 22.50 Ples na cesti, angl. glasbeno-dok. oddaja, 7/10 KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Odklop, ponov. -14.00 Oprah show, ponov. -
15.00	Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooper-jeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Šampanjski Charlie, 2. del filma - 21.45 Nema priča 2, naniz.
-	22.30 Tinta, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. -0.00 Nemogoče, naniz. -1.00 Psi faktor
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Čukec in Rozi -18.00 Iz produkcije Združenja LTV -18.30 Avtogale-rija -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja -
21.00	Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled
-	21.30 Litijski mozaik
HTV 1
7.40 Tv spored - 7.55-Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program -
12.00	Poročila - 12.25 Živinorejec (serija) -
13.20	New York (serija) -14.05 Cista resnica -
14.35	Poslovni klub -15.10 Program za mlade -
17.00	Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Hrvaška v ogledalu -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Odprto - 21.05 Dok. oddaja - 21.55 Pol ure kulture - 22.25 Opazovalnica - 22.55 Kinoteka: Rashamon (jap. film)
PETEK, 3. VH.
SLOVENIJA 1 7.15-2.10 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.30	TEDENSKI IZBOR JASNO IN GLASNO 10.15 PARADA PLESA
10.30 IZZIV PRIHODNOSTI, amer. dok. serija, 1/22
11.05	POMAGAJMO SI
11.35	NA VRTU
12.05	EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz, 8/13
13.00	POROČILA
13.45 OSCARWILDE, predstava AGRFT
15.10	TEDENSKI IZBOR NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz, 19/22
15.35	V NEW ORLANSU, amer. naniz, 10/22
16.20	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	SREČNI METULJ 17.50 COFKOCOF
18.20	IZGUBUENE CIVILIZACIJE, amer. serija, 2/10
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.00	ZRCALO TEDNA 20.15 ŠPORTNI KVIZ
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.55 POLNOČNI KLUB
0.05 NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz, 20/22
0.30 V NEW ORLANSU, amer. naniz, 11/22
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz, 5/44; 10.25 Pacific Drive, avst-ral. naniz, 5/130; 10.50 Saint Tropez, franc, naniz. -11.45 Euronews -14.00 Tenis -16.20 Nogomet -18.30 Pasje življenje, amer. naniz, 11/22 -19.00 Čudežni otrok, amer. naniz, 4/22 - 19.30 Kolo sreče - 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz. -20.30 Nogomet - Senca dvoma, franc, film
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Oprah show, ponov. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -
16.00	Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.20 Bravo, maestro -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Film po vaši izbiri - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Videotop -18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 -
21.00	Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Presenečenje z.,
HTV 1
7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.20 New York (serija) -14.05 Sinovi nevihte -15.10 Pol ure za kulturo -15.45 Prvih 100 let filma -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Motajte Molat (dok. oddaja) - 20.55 Lepa naša - 22.15 Opazovalnica - 22.50 Tednik - 23.55 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); To je fantastično (hum. serija); Rambo (amer. film); Sedmi element; Detektivi; David Copperfield; David Copperfield; Koncert; Sofijina izbira (amer. film)
SOBOTA, 4. VII.
SLOVENIJA 1
7.40 - 3.30 TELETEKST
8.00	ODDAJA ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE
8.30	ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, risana naniz.
8.55	MODRO POLETJE, Špan. naniz, 4/37
9.30	ŽIVAHNI SVET IZ ZGODB RICHARDA SCARRYJA, ris. naniz
9.55	DOBRODOŠLI DOMA 10.00 ŠPORTNI KVIZ
11.25 PROMENADNI KONCERT
12.05	TEDNIK
13.00	POROČILA
13.50	TEDENSKI IZBOR NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz, 20/22
14.15 V NEW ORLANSU, amer. naniz, 11/22
15.00	POBEG V ZMAGO, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.15	TIBETANSKI UMETNIKI
17.50	NA VRTU
18.15	OZARE
18.20 ČRNA SKRINJICA, angl. dok. serija, 4/6 19.10 RISANKA
19.30	DNEVNIK, ŠPORT 19.55 UTRIP
20.15	SREČANJE S KELLYFAMIL
20.30	KONCERT KELLYFAMOLY
23.05	POROČILA, ŠPORT
23.35 TRETJE OKO, dok. serija, 6/10 0.20 OBMOČJE SOMRAKA, amer. film
2.00	OBSOJENA NA TEŽAVE, amer. film
SLOVENIJA 2
9.30	Zlata šestdeseta -10.30 Jeklene ptice, angl. animir. naniz. -11.20 Euronews -15.00 Tenis -16.20 Nogomet -18.30 Šport -19.30 Videoring - 20.00 V vrtincu - 20.30 Nogomet - 23.00 Sobotna noč
KANALA
8.30	Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji divji zahod, naniz. -11.30 Srečni časi, naniz. -12.00 Vezi rulete, film -14.00 Zaliv delfinov, nadalj. -15.00 MacGyver, naniz. -16.00 Nemogoče, naniz. -
17.00	Nimaš pojma, naniz. -17.30 Ta čudna znanost, nadalj. -18.00 Atlantis, ponov. -19.00 Protiudarec, naniz. - 20.00 Prevara, film - 21.45 Babilon 5, naniz. - 22.30 Zgodbe iz grobnice, naniz. - 23.00 Petek trinajstega, naniz.
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani-17.00Videoboom 40-18.00 Kako ostati zdrav in zmagovati -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice -
21.15	Od sobote do sobote - 21.30 Videotop
HTV 1
8.15	Tv spored - 8.30 Poročila - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.00 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Poljedelski svetovalec -13.00 Amer. film -15.00 Briljanten -15.45 Televizija o televiziji -16.15 Dok. serija - 16.50 Dr. Quinn -žena vrač (serija) -17.40 Pogovor s sencami -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Družinska zadeva (serija) - 21.05 V tujem telesu (amer. film) - 22.55 Opazovalnica - 23.25 Nočna straža: The Invaders; Ruby Wax predstavlja...; Firehead (amer. film) Dok. serija; Največji uspehi hrvaškega športa; Jazz
NEDELJA, 5. VII.
SLOVENIJA 1
7.40 - 0.45 TELETEKST 8.00 ŽIVŽAV RISANKA
8.25 CILK1N KOTIČEK, risanka 8.35 SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE IGRAČ, lut. naniz.
8.50	ZVEZDICA, lut. naniz.
9.15 TELERIME
9.20 PUSTOLOVŠČINE, naniz., 18/24
9.50	OZARE
9.55 NEDELJSKA MAŠA
11.00	SVET OPIC, dok. serija, 12/12
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	4x4
13.00	POROČILA
13.10	KONCERT KELLYFAMILY, ponov.
15.10	SKRIVNOSTNA LETALA STINSON, avstral. film
17.00	OBZORNIK
17.15 SLOVENSKI MAGAZIN 17.45 PO DOMAČE
18.40 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV
19.10	RISANKA 19.20 LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.00	MOSTOHRID-BOHINJ
21.35	VEČERNI GOST: PROF. DR. JANEZ BOGATAJ
22.35	POROČILA, ŠPORT
23.00	TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 12/20
23.25	BRAMWELLII, angl. nadalj., 458
SLOVENIJA 2
9.25	Teater paradižnik -10.20 V vrtincu -10.50 Cesarjeva nova oblačila, nem. film -12.50 Euronevvs -13.20 Motociklizem -14.15 Kajak kanu Corona -15.00 Tenis -18.00 Motociklizem -
19.00	EP v jadranju -19.30 Videoring - 20.00 Naša krajevna skupnos - 20.35 Deklica v bikin-kah, franc. dok. oddaja - 21.30 Šport v nedeljo - 22.00 Obračun v malem Tokiju, amer. film KANALA
8.30	Kaličopko - 9.00 Risanka - 9.30 Mork in Mindy. naniz. -10.30 Davy Crockett, mlad. film -11.30 Atlantis, ponov. -12.30 Ledena dama, film -14.00 Oče Dovvling, naniz. -15.00 Drzni in lepi, ponov. -16.45 Bravo mestro, ponov. -17.00 Lepota telesa -18.00 Miza za pet, naniz. -19.00 Duh bojevnika, naniz. -
20.00	Maščevanje iz groba, film - 21.30 Odklop -
22.30	MacGyver, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz.
VAŠ KANAL
13.00	Videostrani -16.30 Presenečenje z -17.00 Posnetek dogodka -18.20 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kako ostati zdrav in zmagovati - 20.30 Za uho in oko - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote,- 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 6. VIL
SLOVENIJA 1
7.15-0.55 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.30	TEDENSKI IZBOR SREČNI METULJ COFKOCOF
10.20 IZGUBUENE CIVILIZACIJE, serija, 2/10
11.10 ČRNA SKRINJICA, dok. oddaja 4/6 12.00 SLOVENSKI MAGAZIN
12.30	UTRIP
12.45 ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.25 UUDJE IN ZEMUA 13.55 VEČERNI GOST
14.50	MOSTOHRID-BOHINJ
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	RADOVEDNI TAČEK
17.45 ČASOVNI POPOTNIKI, naniz., 4/13
18.20	BITKA V TELESU, amer. dok. film 18.35 SLIKE S POTI: BRAZILIJA
19.05	RISANKA
19.10	ŽREBANJE 3x3 PLUS 6
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	SAVANNAH, amer. nadalj., 26/34
21.00	DOBRO JE VEDETI
21.05	DOSJE (DARS)
22.00	ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, ŠPORT
22.50	FINA GOSPA, angl. naniz., 6/14
23.30	NEW ORLANSU, amer. naniz., 12/22
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz., 6/44; 10.25 Pacific Drive, avstral naniz., 6/130 - 10.50 Pasje življenje, naniz., 11/22; 11.15 Čudežni otrok, amer. naniz., 4/22 -11.40 Šport-12.10 Pobegvzmago, amer.film
NAGRADI V LESKOVEC IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 24. nagradne križanke izbral Marijo Bernard iz Leskovca in Marjam Pleško iz Novega mesta. Bernardovi je pripadla denarna nagrada, Pleškova pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 13. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom "križanka 26". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 24. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 24. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OKS1DUL, SEPTIKA, TRIANON, BRESKEV, LINEA, IT, SAS, NSK, ANO, ANORAK, TLAK, LABA, IKRA, OTOČE, RODOS, MATERIALIST, ASA, ANTANTA.
-14.00 Euronevvs -16.35 Ženska v mojem srcu, franc, film -18.05 Ivanhoe, angl. nadalj., 1/6 -
19.00	Lingo - 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz., 19/22 - 20.30 Zlatorodni vinski cvet dok. oddaja - 21.00 10000 obratov - 21.55 Pomp -
23.00	Brane Rončel izza odra
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Drzni in lepi, naniz. -
14.30	Oprah show -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -
16.00	Družinske vezi, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Nora hiša, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah show -19.30 Korak za korakom, naniz. - 20.00 Simpatije, nadalj. - 21.00 Ples z belim psom, film - 22.30 Lepota telesa - 23.30 Ellen, naniz. - 0.00 Prijatelja v krilu, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. -1.30 Cannon, naniz.
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Prividi, amer. film -
18.30	Šport -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV
TOREK, 7. VII.
SLOVENIJA 1
7.15-2.25 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.30	TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK
9.45	ČASOVNI POPOTNIKI, amer. naniz., 4/13
10.15	BITKA VTELESU, amer. dok. film 10.30 SLIKE S POTI: BRAZILIJA
11.05	PO DOMAČE
12.05	SAVANNAH, amer. nadalj., 26/34
13.00	POROČILA
13.40 DOGODIVŠČINE IZ ŽIVALSKEGA VRTA, nem. dok. oddaja 14.25 TEDENSKI IZBOR DOSJE (DARS)
15.15	FINA GOSPA, angl. naniz., 6/14
15.45	V NEW ORLANSU, amer. naniz., 12/22
16.30	DUHOVNI UTRIP
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, dok. naniz.
17.45 WAYNOVE DOGODIVŠČINE, avstral. naniz., 7/26
18.20 VELIKE KNJIGE, amer. dok. oddaja, 1/8
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	HROŠČI, angl. naniz., 1/10
21.05	PROETCONTRA
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT
22.55 NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz., 21/22	*
23.20 V NEW ORLEANSU, amer. naniz, 13/22 0.00 LE COMBATDES REINES,švic. drama SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama-10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz, 72/44; 10,25 Pacific Drive, avstral. naniz, 7/130 -10.50 Ivanhoe, angl. nadalj, 1/6; 11.40 Sobotna noč -13.45 Euronevvs -18.05 Dom, angl. nadalj, 1/3 -19.00 Kolo sreče - 19.30 Videoring - 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz, 20/22 - 20.30 Nogomet - 22.50 EP v jadranju - 23.10 Svet poroča
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Drzni in lepi, nadalj. -14.30 Orah shovv -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Družinske vezi, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina -
17.00	Družinske zadeve, naniz. -17.30 Nora hiša, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.00 Orah
shovv -19.30 Korak za korakom, naniz. - 20.00 Odklop - 21.00 Špiclji, film - 23.00 Svilene sence, naniz. - 0.00 MacGyver, naniz. -1.00 Nemogoče, naniz. - 2.00 Cannon, naniz.
VAŠ KANAL
14.00 Videostrani -17.00 Čukec in Rozi -18.00 Šport -18.30 Avtogalerija -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Pekel v vesolju, amer. film - 21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas
SREDA, 8. VII. ,
SLOVENIJA 1
7.15-2.05 TELETEKST
9.30	TEDENSKI IZBOR MOJA ENCIKLOPEDIJA
9.40 WAJNOVE DOGODIVŠČINE, avstral. nadalj, 7/26
10.05	MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. naniz.
10.20	VELIKE KNJIGE, amer. dok. oddaja, 1/8
11.10 PROETCONTRA
12.05	HROŠČI, angl. naniz, 1/10
13.00	POROČILA
13.45	DOGODIVŠČINE IZ ŽIVALSKEGA VRTA, nem. dok. oddaja
14.45	TEDENSKI IZBOR
TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz, 12/20
15.10NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz, 21/22
15.35 V NEW ORLANSU, amer. naniz, 13/22
16.20	OBZORJE DUHA
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	MLADA EVROPA POJE, 2. oddaja 17.40 MODRO POLETJE, Špan. naniz, 5/37 18.20 AFRIŠKE KORENINE, angl. poljud,-
znan. serija
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	J.A.G, amer. naniz, 8/22
21.05	TO ŽIVUENJE, angl. nadalj, 2/11
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT ' 22.55 NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz, 22/22
23.20 V NEW ORLEANSU, amer. naniz., 14/22 0.00 POSNETEK OPERE IZ MILANSKE SCALE
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz, 8/44; 10.25 Pacific Drive, avstra. naniz, 8/130 - 10.50 Dom, angl. nadalj, 1/3 • 11.40 Pomp -12.40 Deklica v bikinkah, franc, dok. oddaja -13.30 Lov za zakladom, franc, kviz., 18/20 - 14.40 Euronevvs - 16.15 Cesarjeva nova oblačila, nem. film -17.50 Družinski zdravnik, Špan. nadalj. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Nenadoma Susan, amer. film, 21/22
-	20.30 Nogomet - 23.00 EP v jadranju - 23.20 Lov za zakladom, franc, kviz KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Drzni in lepi, nadalj.,
14.30	Oprah shovv -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -
16.00	Družinske vezi, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Nora hiša, naniz. -18.00 Princ z Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Korak za korakom, naniz. - 20.00 Vsi županovi možje, naniz. -
20.30	Sam svoj mojster, naniz. - 21.00 Na prostost, film - 22.30 Žlahta, naniz. - 23.30 Mac-Gyver, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. -1.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -16.45 Pekel v vesolju, film"
18.30	Turizem in mi -19.00 Novice -19.30 24ut
-	20.00 Videotop - 21.00 Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizma
DESET DOMAČIM
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Vinku Papežu iz Grajske ceste 17 v Črnomlju. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob sredah o polnoči), je ta teden takšna:
1.	(4) Objem v planinah - THo Pavleta Malnariča
2.	(9) Lastkovke - ansambel Litijski odmev
3.	(1) Čaše dvignimo - ansambel Lojzeta Slaka
4.	(2) Pivce za živce - ansambel Tonija Sotoška
5.	(7) Beli krajini - ansambel Šum
6.	(3) Lojtrnik - ansambel Vrisk
7.	(5) Po domače - ansambel Henček
8.	(6) Soncu sem zaprla vrata - ansambel Petra Finka
9.	(-) Umrle so sanje - ansambel Mavrica
10.	(8) Zlati dečki - Beneški fantje
Predlog za naprej: Poletni dan - ansambel Franca Miheliča
KUPON%T. 26 Glasujem za: _ Moj naslov:
■-H
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
Julija in avgusta bo lestvica na dopustu-. Naslednja se bo začela tam, kjer se tokratna končuje, na sporedu Studia D pa bo 7. septembra ob običajnem času.
NAGRADNA KRIŽANKA 26
AVTOR:
UDIR
mo
(zostor.)
POGORJE V ZAHODNIH KARPATIH (ČEŠKA)
IONI Z NEGATIVNIM NABOJEM
DEJAVNOST
RANOCEL
NIKOV
OZKA
DESKA
PRIPADNIK
MONGOL-
SKEGA
LJUDSTVA
ALDEHID
OCETNE
KISLINE
NEKD. ŠPAN SREBRNIK
MESTO V SREDNJI ITALIJI
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
ZOFA
BREZ
NASLANJALA
KDOR
LJUBI
PATOS
NAPAD (IZ POLITIČNIH RAZLOGOV)
ŠVEDSKI
DROBIŽ
GRAD NA PEČINI V APENINIH (I)
LEVI PRITOK INNE V NEM.
PRELIVANJE
BARV
V SLIKARSTVU
VELDE
TEODOR
RUSKO
ŽENSKO
IME
MESTO V ŠPANSKI POKRAJINI
SRŠENAR
LIONELLO
VENTURI
KLIMAK-
TERIJ
ENOTA ZA ZRAČNI TLAK
KEMIJSKI SIMBOL ZA AKTINON
KRATICA ZA NAJVEČJE MONOPOL. PODJETJE NASVETU
KDOR IGRA BAS
AFRIŠKA
ANTILOPA
POOSEB-
LJENO
SLOVAN-
STVO
IGRALEC V GLEDALIŠČU
ameriška
PEVKA
(LEE)
ZADRUGA “RESA”, z.o.o., Krško
objavlja razpis za prosta dela in naloge
gradbenega komercialista
Področje dela: vodenje gradbišč, priprava ponudb, tehnični
obračun
POGOJI:
‘ končana VI, ali najmanj V. stopnja gradbene smeri ' opravljen strokovni izpit * poznavanje dela s PC računalniki
najmanj 5 let delovnih izkušenj v gradbeni operativi ' nastop delovnega razmerja 1.8,1998 Zaposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in tremi meseci poskusne dobe.
Pojave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave razpisa jja naslov: ZADRUGA ‘'RESA”, z.o.o., KRŠKO, Cesta krških žrtev 67, 8270 KRŠKO.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od poteka roka za Prijavo na razpis.
RESISTEC, d.o.o., & Co., k.d.
Enota Kostanjevica na Krki Krška c. 8
8311 Kostanjevica na Krki
Potrebuje za enoto v Kostanjevici na Krki sodelavca za °pravljanje del
samostojnega komercialista v nabavi/uvozu.
Pogoji:
V. ali VI. stopnja izobrazbe komercialne ali tehnične usmeritve, aktivno znanje nemškega in angleškega jezika,
' znanje računalništva,
izkušnje pri delu v nabavi/uvozu.
belo je za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne vloge pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
Radio logatec sprašuje
IN NAGRAJUJE
Logatec - Notranjski ra-Logatec ta teden zastavlja ?voje nagradnih vprašanj: Na-stejte vsaj sedem vrst pizz, ki Vatn jih ponuja Halo Pizza Gri-(Nagrada družinska pizza.) kateremu spolu je namenjen Pfogram modne konfekcije iz “Vtika Deborah? (Nagrada gajica v vrednosti 3.900 tolar-j®yO Odgovore je treba do so-4. julija, poslati na naslov: 2a NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za ““ešanje, 81 minut za grde, Untazane, zle”. Nagrajenca Prejšnjega tedna sta Tjaša “Vnišnik iz Velenja in Marjan “■ažek iz Ljubljane - Vič.
trgovsko podjetje Jjovo mesto, d.o.o. Lrmošnjice 5 b, Novo mesto Zaposli prodajalca tehnične “poke v trgovini Elvod, Hubljanska 27, Novo mesto. P'sne prijave pošljite v 8 “neh po objavi na zgornji Paslov.
TRGOVSKO PODJETJE
ZRNO, d.o.o
RAKA
zaposli
VODJO RAČUNOVODSTVA
POGOJI:
-	VI. ali višja stopnja izobrazbe ekonomske smeri
-	3-letne delovne izkušnje
-	poznavanje dela z računalnikom Poizkusni rok: 6 mesecev. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Trgovsko podjetje Zrno, d.o.o. Gmajna 6 a, 8274 Raka
Ob prazniku
Tako lepo vihra zastava rdeča bela, v sredi plava če misli kdo, da je bahava, o, ni o, ni laskava.
Ljubezen je srčna prava, za nas v vetru plapola, da bi nikdar ne končala, naš rod na vek spremljala.
Ta lipov list in barva bela, rdeča, sredi plava, to naša je zastava!
JOŽE GAŠPERIČ
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 4. julija, bodo odprte naslednje prodaje živil:
'Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Drska 7 30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos 7 do 20, ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska ^7 do 20. ure: market Saša, K Roku 7 do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma *■ 7-30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica jj7 ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel do 21, ure: trgovina Žepek, Ragovska ^7 ure do 14,30: market Maja, Bučna vas ” 7 do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas 7 do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice ^ 7-30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna ^ do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas ” 730 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas J: do 13, ure: trgovina Dule, Smolenja vas
Cča° Ure' lr^0Vina Per°' ^rm0^'ce ^ J do 20. ure: market Perko, Šempeter ”27 do 20. ure: trgovina Marks, Vavla vas 22 ®30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive JJJtoOdo 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, ^dajalna Kandija
, jpM sela: od 8. do 16. ure: Urška Šentjernej: od 7. do 17. ure: Markel Šentjernej 7 do 18. ute: trgovina Klas, Šmarje pri Šent-1'itieju
J^etlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima " nedeljo, 5. julija, bodo odprte naslednje finalne živil:
N°*o mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Glav-3 Samopostrežba Mačkovec, Marke! Ljubljan-J’ Market Ragovska, Market Drska, Market u stanova, Markel Drska, Samopostrežba Šmihel, j^et Seidlova
od 7,30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7, do 20, ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19, ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8, do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do II. ure: markel Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: Irgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 12. ure: market Perko, Šempeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Uršna sela: od 8. do 12, ure: Urška
•	Straža: od 8. do 11. ure: Markel Straža
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7,30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Markel Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10. ure: Markel
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
I PIAVA LAGUNA I
WKft
POČITNICE V POREČU so nekaj posebnega, so doživetje!
Posebej pa Vas želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 25.7.1998
Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase!
Dnevna najemnina apartmaja že od 89 DEM!
Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela Uvala in Naturist center Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj.
Pričakujejo Vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni
hoteli Laguna park, Plavi in Zorna s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase in klimatskimi napravami.
Cene polpenziona do osebi na dan že od 65 DEM!
V	hotelih B kategorije Delfinu in Galebu so cene polpenziona po osebi dnevno maniše od lanskih: že od 55 DEM!
V	vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo
samopostrežne buffet restavracije!
POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE!
Turistična taksa je 2,20 DEM po osebi na dan!
Otroci do 12 let ie ne plačalo, od 12 do18 let pa samo 50%.
INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI -
PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00385/52/410-101 fax; 00385/52/451-044
I [4 |<RKN
KRKA ZDRAVILIŠČA, d.o.o.
NOVO MESTO
objavlja prosto delovno mesto
RECEPTORJA
v PE Hoteli Otočec Od kandidatov pričakujemo:
•	srednjo šolo družboslovne, ekonomske ali gostinsko turistične smeri,
•	2 leti ustreznih delovnih izkušenj,
•	znanje nemškega jezika, zaželjeno je tudi znanje italijanskega jezika,
•	veselje do dela v gostinsko turistični dejavnosti,
•	zanesljivost, prijaznost in komunikativnost.
Vse, ki vas dinamično delo receptorja zanima in ustrezate zahtevam, vabimo, da pošljete pisne prijave z dokazili v 8 dneh na naslov: KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Kadrovska služba, Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto.
Dodatne informacije dobite na telefon: 068/312-566.
PONUDBA SKB banke
STOP! SKB KREDIT URESNIČUJE VASE ZELJE!
Kjerkoli zagledate znak z napisom STOP! SKB KREDIT, so vam na voljo ugodni krediti SKB banke. Ob nakupu blaga ali plačilu storitev zahtevajte kreditne obrazce, izpolnjene prinesite v poslovalnico SKB banke in v nekaj dneh vam bomo odobrili kredit. Za kredit lahko zaprosite, tudi če niste stranka banke.Vsem, ki si želite pridobiti znanje ali brezskrbno preživeti prosti čas, bomo pomagali uresničiti vale želje.
S KREDITOM DO ZNANJA
Znanje je naložba prihodnosti in mi vam tu stojimo ob strani. Bi se radi naučili novega tujega jezika, vpisali v tečaj ali šolanje po vašem okusu, kupili osebni računalnik z dodatno opremo ali posodobili starega? Ker se naložbe v znanje večkrat povrnejo, ne odlašajte predolgo. Oznaka STOP! SKB KREDIT vam kaže pot do znanja. Nikar je ne spreglejte!
PROSTI CAS PO VASI MERI
Dopust je čas, ko si nabiramo moči za nadaljnje delo. Zakaj ne bi šli res tja, kamor si želite, in počeli tisto, kar si želite? Zakaj bi vas omejevalo stanje v vaši denarnici? Če plačujete rekreacijske storitve, kupujete športno opremo ali potujete na zaslužene počitnice, ne spreglejte oznake STOP! SKB KREDIT. Pove vam, kje si vse to lahko privoščite.
Na Zelenem telefonu 080 15 IS in v poslovalnicah SKB banke na Dolenjskem vam bomo z veseljem posredovali informacije, ki vam bodo pomagale pri odločitvi za kredit. Informativne izračune najdete tudi na predstavitveni strani SKB banke na internetu (http://www.skb.si).
SKB BANKA 1.1.
Za Danes. In za Jutri.
PE KRŠKO	PE NOVO MESTO PE KOČEVJE
Cesta Krških žrtev SI Novi trg 3	Trg zbora dtip. 18
Tel.: 232 028	Tel.: 321600	Tel.: 8S5 222
HRANILNICA v
injjr POSOJILNICA J
1 KGP KOČEVSKE Jj/
HRANILNICA in POSOJILNICA kmetijsko-gozdarske pokrajine Kočevske, d.d. Roška c. 8, Kočevje
Na podlagi 17. člena statuta Hranilnice in posojilnice kmetijske gozdarske pokrajine Kočevske, d.d., Kočevje in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah, sklicuje uprava družbe v soglasju z nadzornim svetom
8. skupščino
Hranilnice in posojilnice, ki bo v četrtek, dne 6.8.1998 ob 18. uri v prostorih Hotela Valentin v Kočevju
Predlog dnevnega reda:
1.	Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti, izvolitev organov skupščine ter predstavitev notarke
Predlog sklepa:
Ugotovi se sklepčnost skupščine. Skupščina za predsednika izvoli g. Zdravka Janeša in za preštevalca glasov g. Janka Jurco in g. Petra Medveda.
Ugotovi se, da skupščini prisostvuje notarka mag. Nina Češarek iz Kočevja.
2.	Obravnava in sprejem poročila uprave o poslovanju družbe za leto 1997 z mnenjem revizorja
Predlog sklepa:
Na predlog uprave ter na podlagi mnenja revizorja se sprejme poročilo o poslovanju za leto 1997 v predloženem besedilu.
3.	Obravnava in sprejem predloga uprave družbe o delitvi dobička za leto 1997
Predlog sklepa:
Čisti dobiček, ugotovljen v računovodskih izkazih za leto 1997 v znesku 2,463.787,60 SIT, ostane nerazpoprejen.
4.	Ugotovitev neto dolžnikov hranilnice v skladu s 43. členom Zakona o bankah in hranilnicah
Predlog sklepa:
Ugotovijo se neto dolžniki hranilnice.
5.	Obravnava in sprejem predloga nadzornega sveta o imenovanju revizorja za poslovno leto 1998
Predlog sklepa:
Skupščina imenuje za revizorja za poslovno leto 1998 revizijsko družbo ITEO Revizija, d.o.o., Ljubljana.
6.	Vprašanja in pobude delničarjev
Udeležba na skupščini
Skupščine se lahko udeležijo ter na njej razpravljajo in glasujejo delničarji, zastopniki in njihovi pooblaščenci. Pooblastilo mora biti pisno, v skladu s predpisi in družbi dostavljeno vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine.
Prijava udeležbe na skupščini
Pravico do udeležbe na skupščini in glasovalno pravico lahko uresničijo delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki, ki pisno prijavo osebno ali s priporočeno pošiljko s pripisom “za skupščino” dostavijo družbi najkasneje tri dni pred sejo skupščine. Zadnji dan za oddajo prijave je 3.8.1998.
Udeležence prosimo, da se ob prihodu na skupščino pol ure pred začetkom seje prijavijo in s podpisom seznama prisotnih delničarjev potrdijo svojo prisotnost na skupščini ter prevzamejo glasovalne lističe.
Za udeležbo na skupščini se fizične osebe izkažejo z osebnim identifikacijskim dokumentom, pooblaščenci pa s pisnim pooblastilom.
Način glasovanja
Glasuje se javno, z glasovnicami, osebno ali po pooblaščencu.
Gradivo
Gradivo za skupščino s predlogi sklepov je delničarjem na vpogled na sedežu družbe v Kočevju, Roška cesta 8.
Predlogi delničarjev
Vabljene prosimo, da svoje morebitne predloge k posameznim točkam dnevnega reda ali predloge glede dnevnega reda, za katere želijo, da so o njih pravočasno seznanjeni vsi delničarji, pisno sporočijo upravi v sedmih dneh po objavi sklica skupščine.
Vnovično zasedanje skupščine
Če ob napovedani uri skupščina ne bo sklepčna, nastopi polurni odmor, po katerem se skupščina vnovič začne. V tem primeru je skupščina sklepčna ne glede na število zastopanega kapitala. Vljudno vabljeni!
Predsednik nadzornega sveta:	Uprava družbe:
Zdravko Janeš	Anuška Kordiš, dipl. oec.
IZŠLA JE DVOJA POLETNA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT, MODA, AVTO
Na športnih straneh si med drugim lahko preberete:
•	trenerji - grešni kozli nogometa
•	košarka: v imenu tivolskih bogov
•	rokomet: Sead Hasanefendič
•	Kam gre slovenska odbojka?
•	Aco Pasternjak o Moniki Seleš
•	Niko Mihelič o ponudbi bencina in hitrosti itd.
Modne strani so v znamenju počitniške mode in vas popeljejo avanturam naproti. Predstavljamo v poletni garderobi nepogrešljive t-shirte, neonske barve, črtaste vzorce, seksi drapiranje, sproščeno kaki modo, natikače za vsako nogo... Svetujemo o negi kože na soncu in poletnih parfumih. Pogovarjali smo se z Evo Longyka, ki bo to poletje brez novih kopalk. Le zakaj?
In se k avtomobilizmu! Predstavljamo in primerjamo poleti najbolj zaželene moto skuterje. Preizkusili smo Volksvvagen golf 1.4, Citroen xantio 1.8 in 2.0 ter Fiat multiplo. Naši jekleni gostje so tudi Peugeot 206, Lancia kappa, Hyundai atos, Nissan primera wagon in micra, Mitsubishi spacestar in še mnogo zapeljivih lepotcev. DVOJNA POLETNA ŠTEVILKA REVIJE E-SPORT, MODA, AVTO IN E-ŠPORT KRIŽANKE POLETJE VAS ŽE ČAKATA PRI VAŠEM PRODAJALCU ČASOPISOV!
DAVČNIM ZAVEZANCEM OBČINE METLIKA!
Obveščamo vas, da je Izpostava Metlika pričela dne 24.6.1998 z delom na novi lokaciji, in sicer v II. nadstropju Trgovsko-poslovne-ga centra v Metliki, Naselje Borisa Kidriča 2.
Nove telefonske številke so: telefon:	63-160, 63-170
telefaks:	63-180
Uradne ure za stranke ostanejo nespremenjene.
Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Novo mesto
ZAHVALA
V 84. letu starosti smo izgubili našo drago mamo, staro mamo, prababico, sestro in teto
MARIJO
RUDMAN
roj. Križan
iz Podzemlja 28
Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojni podarili cvetje in sveče ter se v tako velikem številu poslovili od nje. Posebna zahvala osebju ZD Metlika, še zlasti patronažni sestri Anici Vraničar, g. župniku in pevkam.
Žalujoči: vsi njeni
OBVESTILO
Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo po sklepu župana Mestne občine Novo mesto potekala
JAVNA RAZGRNITEV
OSNUTKA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO 2000 IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1986 DO LETA 1990 ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO, DOPOLNJENE 1998, KI SE NANAŠA NA DOLOČITEV LOKACIJ ČISTILNIH NAPRAV ZA KANALSKA SISTEMA NASELIJ VELIKE IN MALE BRUSNICE TER RATEŽ, SELA PRI RATEŽU IN GUMBERK. v času od 6. julija do 6. avgusta 1998
•	v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, lil. nadstropje
•	v prostorih gasilskega doma v Velikih Brusnicah
Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na Mestno občino Novo mesto, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, Novi trg 6, Novo mesto.
Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Javna obravnava osnutkov dokumentov bo v ponedeljek, 20.7.1998, ob 20. uri v prostorih krajevne skupnosti Brusnice (gasilski dom Velike Brusnice).
Na javnih obravnavah bo izdelovalec idejnega projekta podrobneje obrazložil osnutek dokumenta in pristojnim dajal pojasnila.
Vljudno vabljeni!	Mestna občina Novo mesto
Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora „	Zavod za družbeno planiranje
in urbanistično načrtovanje Novi trg 6
Zastal je korak, utihnilo je srce
naše drage mami in stare mame
ANICE AVBAR
roj. Lindič
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali in jo imeli radi. Posebna zahvala sosedom in vaščanom za nesebično pomoč in prelepe besede slovesa iz vasi in vsem, ki ste se prišli od nje poslovit. Iskrena hvala za prelepo cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala predstavnikom Zveze borcev, g. župniku za obred in pevcem za pesmi v slovo.
Vsi njeni Jordankal
V SPOMIN
6. julija mineva leto, kar je kruta zahrbtna bolezen iz naše sredine iztrgala našega dragega
JANEZA
NEMANIČA
iz Novega mesta
Hvala vsem, ki obujate spomin nanj, postojite ob njegovem grobu z dobro mislijo in mu prižigate svečke.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Na nebu zvezdic je milijon, vsa noč je razsvetljena, milijon je ptic, milijon cvetlic, a oče je le eden!
V 86. letu starosti nas je tiho zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in svak
MARTIN PLUT
iz Vidošič 11
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v trenutkih žalosti, za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč ter za tako številno spremstvo pokojnega očeta k večnemu počitku. Zahvalo smo dolžni osebju ZD Metlika, dr. Mlačku in sestri Veri, sodelavcem KZ Metlika, Domu počitka Metlika, konfekciji Beti Metlika, enako tudi Martinu Nemaniču za besede slovesa, g. župniku Florjanu za obred, pevkam za zapete pesmi, Janiju za zaigrano Tišino in g. Piškuriču za lepo in spoštljivo pripravljen pogreb. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
OPRAVIČILO
Pri hkratni.objavi štirih nekrologov na 16. strani
prejšnje številke Dolenjskega lista se objavljena fotografija pokojnega g. Fifol-ta zaradi nespretnega grafičnega preloma ne nahaja na mestu, po katerem bi bilo nesporno jasno, za katerega pokojnika gre. Prizadetim se opravičujemo.
Uredništvo DL
novo - tech, d.o.o., Maribor
Za svoj uspeh moraš najprej sam kaj narediti.
Če ste doma iz Zasavja - Ljubljane, Dolenjske ali Pomurja,
če vas veseli delo z ljudmi - prodaja pravnim osebam,
če niste zadovoljni s povprečnim, imate SŠI, lastno vozilo in telefon,
vas vabimo, da se oglasite pri nas, pogledate,
kako si zaslužimo denar, kako smo uspešni in zadovoljni.
Nudimo vam: samo vaše prodajno področje,
možnost zaposlitve ali sodelovanje preko s.p.
Če niste resni raje ne pokličite in pustite priložnost drugim.
Boste izpustili to priložnost?
Prijave za osebni razgovor na tel. 062/222-880.
Osnovna šola Trebnje
razpisuje prosta delovna mesta:
•	2 učiteljev razrednega pouka
za določen čas s polnim delovnim časom
*	1 učitelja slovenskega jezika
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Začetek dela 1. septembra 1998.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (VI. ali Vil. stopnja ustrezne izobrazbe) pošljite na Osnovno šolo, Trebnje, Kidričeva 11, v 8 dneh po objavi razpisa.
ZAHVALA
Zdaj hiša je prazna in tema povsod, ti luč si nam nosil in kazal nam pot.
Zdaj srca so tukaj osamljena vsa, vsi iščemo luč in del tvoj’ga srca.
Po zahrbtni bolezni nas je v 67. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric in svak
ANTON
URBANČIČ
iz Kriške Rebri 11, Trebnje
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Dolenjka Novo mesto, Smihelskemu zboru za ubrano petje, predsedniku Društva upokojencev Velika Loka za govor ter gospodu župniku Marku Pajku za lepo opravljen obred. Lepa hvala naštetim in ne naštetim, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Naše drage mame
FRANCKE
KLEMENČIČ
iz Šegove 7
ni več. Hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za vso izkazano pomoč, za cvetje in izraze sožalja. Posebna zahvala g. proštu Lapu in šmiheiskim pevcem ter Pogrebni službi Novak in Komunali. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Vsi, ki sojo imeli radi
ZAHVALA
Človek, kot si ti, ne more umreti, le telesa več ni.
Duh tvoj pa bo vedno z nami, dokler se ne srečamo v večnosti.
V 75. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric
PAVLE JEVNIKAR
iz Mokronoga
Ob boleči izgubi našega očeta se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sodelavcem in sorodnikom, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnemu očetu podarili cvetje sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo dr. Marti Pančur za izredno skrb in topel človeški odnos pri lajšanju bolečin. Zahvaljujemo se tudi Internemu oddelku bolnice Novo mesto, gasilcem za organizacijo pogreba, pevcem, g. župniku, g. Bregantu in g. Zidarju za poslovilne besede pri odprtem grobu ter kolektivom Trima, Petrola in SKŠ Grm. Hvala vsem , ki ste našega očeta imeli radi, ga spoštovali in ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Anica, otroci Pavle, Franci in Mojca z družinami ter brat France in ostali sorodniki
V SPOMIN NAŠIH DRAGIH
Če solza lahko bi mrtve obudila, vas ne bi črna zemlja krila.
23. aprila je minilo 29 let, odkar ni več našega očeta
ANTONA MRGOLETA
27. junija je minilo 11 let, odkar ni več naše mame
ANČKE MRGOLE
3. julija pa mineva žalostno leto, odkar ni več našega sina in brata
PETRA MRGOLETA
iz Klenovika 35
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njihovem grobu, jim prižigate svečke in se jih spominjate-
Žalujoči: otroci z družinami, oziroma oči, mami ter sestri Mojca in Tanja

- '"s*** •

ZAHVALA
Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas.
(T. Pavček)
V 67. letu starosti nas je tiho zapustila naša draga mama, tašča in stara mama
ZOFKA TURK
roj. Klobučar
Ob boleči izgubi se najprej iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji v življenju karkoli dobrega storili in ji v bolezni kakorkoli Pomagali. Tu velja še posebna zahvala dr. Blahovi iz Ljubljane, zdravniškemu osebju ZD Črnomelj in osebju Visceralnega oddelka bolnišnice Novo mesto. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli Pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče •n jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, govornici, pevkam, g. Hitiju in pogrebcem.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
ANTONA
KRALJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, yaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče 'n maše. Hvala vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje ter z nami sočustvovale Hvala dr. Pančurjevi za pomoč in °biske na domu, dr. Čehovi in sestram za lepo nego v Pokojnikovih zadnjih dnevih. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, ZB Šentrupert, Mirna, Mokronog in Trebnje. Zahvaljujemo se govornikoma Antonu Zibertu in Francu Novaku, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, ter Pogrebni službi Novak, enkrat vsem najlepša hvala!
Vsi njegovi
m
W
ZAHVALA
Delo, skromnost in poštenje -tvoje je bilo življenje.
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON
KLEPEC
iz Jankovičev 9 pri Adlešičih
Lkreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in Vsem, ki ste nam izrazili sožalje in pokojnemu darovali cvetje *n sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Macanu in osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, Javornikoma Jožetu Rožmanu in Dragu Vlašiču za občutene besede v slovo, pevcem za odpete pesmi ter g. župniku za lepo Opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem ^evilu pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi tvoji, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
V 59. letu nas je nepričakovano zapustil mož, oče, tast in brat
FRANC
FIFOLT
iz Drenja 7
^b boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, Jancem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje, vence bj sveče ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Andreju Severju, bivšim ^delavcem GG Straža, Kovinski opremi Črtalič, Uradu 'finiinalistične službe UNZ Novo mesto, PP Novo mesto, Pevcem, Pogrebni službi Oklešen in sosedi Anici Fifolt.
Žalujoči: vsi njegovi
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
Za vedno je odšla najina mami
IVANKA KOS
v v
VICIC
roj. Jakše
Od nje smo se poslovili v sredo, 23. junija, v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Ločni. Zahvaljujemo se g. župniku, p. Jožetu Urbaniji za obred.
Hčerki Slavka in Katja z družinama, sestre: Mimi, Štefka, Dragica, brata: Ivan in Slavko z družinami
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
JOŽEFA KRALJ
s Krivoglavic 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ji v času njene bolezni lajšali bolečine, nam pa kakorkoli pomagali, zanjo molili, ji darovali cvetje in sveče ter jo ob uri slovesa v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Vsi njeni
V SPOMIN
Kruta usoda te je prehitela in ti mlado življenje vzela.
Zdaj v grobu spiš, v naših srcih še živiš.
3. julija mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil najdražji sin
PETER
ŠKUFCA
Obrh 17 pri Dolenjskih Toplicah
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in svečke.
Vsi njegovi
n
ZAHVALA
Zakaj si moral nam umreti, ko je bilo s teboj lepo živeti.
Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
V 70. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi
LUDVIK
ŽIBERNA
iz Smolenje vasi 86
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
•	Zgodovina je repetentka, ki nenehno repetira svoje orožje. (Fridauer)
•	Ne misli, da policija računa nate, če se policisti učijo šteti na tvojih rebrih. (Fridauer)
*	Vseeno mi je, kam odteče voda, le da se v vino ne zameša. (Chesterton )
•	Kdor zna molčati, zna tudi ob pravem času govoriti. (Tom-maseo)
ZAHVALA
Zaprla trudne si oči, spočila žuljave dlani.
Od nas za vedno si odšla, a v naših srcih nepozabljena.
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, sestrična in teta
MARIJA
NOVAK
iz Orešja 21
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše nam izrazili sožalje ter pokojno tako številno spremili na zadnji poti. Hvala tudi Upokojenskemu društvu Šmarjeta za zapete žalostinke in besede slovesa, gasilcem, Parketarstvu Novak, sodelavcem in učencem 8. a OS Šmarjeta in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi in jo spoštovali
ZAHVALA
Vsem, ki ste žalovali in pospremili na zadnjo pot našo ljubo
SLAVKO HUDE
se iskreno zahvaljujemo. Hvala obema g.g. duhovnikoma za občuten obred. Zahvaljujemo se sorodnikom, dobrim sosedom in vaščanom, vsem ki ste jo kropili in molili zanjo. Hvala tudi za cvetje, sveče in darove za dobra dela. Prisrčna zahvala vsem za ustno in pisno sožalje.
Njeni najdražji Mirna Peč, Ljubljana Polje Na kresni dan, 24. junija 1998
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi brat in stric
ANTON PATE
Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga spremili na zadnji poti. Hvala tudi gospodu duhovniku za lep obred in pevcem za zapete pesmi.
Žalujoči: sestra Mici, brata Karol in Stanko z družinami
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, stara mama, prababica, teta in tašča
ZOFIJA
LAVRIČ
roj. Mrvar
z Gor. Polja 4
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, vaščanom, sodelavcem in Sindikatu Novoles - Vezan les, ki ste nam stali ob strani in pokojni darovali sveče in cvetje. Lepo se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov za dolgotrajno nego in skrb ter Splošni bolnišnici Novo mesto. Hvala tudi g.g. župnikoma za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru in g. Košmrlju za izrečene poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
TA TEPEN VAS ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - II
POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI

tedenski koledar
Četrtek, 2. julija - Marija Petek, 3. julija - Irenej Sobota, 4. julija - Urh Nedelja, 5. julija - Anton Ponedeljek, 6. julija - Bogomila Torek, 7. julija - Ciril, Metod Sreda, 8. julija - Špela
kino
BREŽICE: Od 2. do 5.7. (ob 18.30) komedija Dr. Magoo. Od 2. do 6.7. (ob 20.30) komedija Mož, ki je premalo vedel.
8.7.	(ob 20.30) drama Dobrodošli v Sarajevu.
ČRNOMELJ: 3. in 4.7. (ob 21. uri) znanstvenofantastični film Zadnji udarec.
5.7.	(ob 19. in 21. uri) komedija Želim si te.
DOBREPOLJE: 5.7. (ob 15. uri in 20.30) ameriški akcijski film Ognjeno obzorje.
GROSUPLJE: 3.7. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Ognjeno obzoije.
KOSTANJEVICA: 4.7. (ob 20. uri) film Marvinova soba. 5.7. (ob 20. uri) akcijski film Škratje.
KRŠKO: od 2. do 5.7. (ob 20. uri) ljubezenska drama Kama Sutra. 4. in 5.7. (ob 18. uri) drama Dobrodošli v Sarajevu.
METLIKA: 3.7. (ob 21. uri) komedija Želim si te. 5.7. (ob 19. in 21. uri) znanstvenofantastični film Zadnji udarec.
NOVO MESTO: Od 2. do 8.7. (ob 19. uri) drama Velika pričakovanja. Od 2. do 8.7. (ob 21. uri) komedija Želim si te.
RIBNICA: 4.7. (ob 22. uri) ameriški akcijski film Ognjeno obzorje.
ŠENTJERNEJ: 3.7. (ob 20. uri) akcijski film Marvinova soba.
VELIKE LAŠČE: 4.7. (ob 20. uri)
ELEKTRONIKA
SINTESIZER, 4 oktave, 100 ritmov, nerabljen, s stojalom in kovčkom prodam. ® (068) 324-377, po 15. uri.	2671
KMETIJSKI STROJI
ŽITNI KOMBAJN Class, širina kose 2 m, in enoosno traktorsko prikolivo, nosilnosti 5 t prodam ali menjam za kakršnokoli žival. tt (061)785-014.	2606
DEUTUZ 4006, letnik 1974, 4170 delovnih ur, prodam za 800.000 SIT. TJ (068)58-081. TRAKTOR TV 821, s strižno kosilnico, oboje zelo malo rabljeno, dobro ohranjeno, prodam skupaj ali samo kosilnico. tt (068) 51-694.
ROTACIJSKO KOSILNICO IMT 627-420 v okvari ugodno prodam. O (068)26-724, od 20. do 21. ure.	2646
GUME DUNLOP 14.9/13/24, za kombajn, prodam. tt (0608)69-379, po 17. uri. 2666 TRAKTOR s koso in puhalnik za seno prodam. D (068)60-137, zvečer. 2618 PAJKA 230 prodam.® (068)83-443. 2648 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta s priključki prodam. tt (068)81-261.	2639
GOZDARSKI TRAKTOR IMT 560, z vso opremo, in Z 128, letnik 1988, prodam. TJ (068)65-212.	2626
KUPIM
DELNICE Telekoma, Žita, Pivovarne Laško in Union, Arkade in ostale ugodno odkupim. ® (041)669-221.	2664
BALIRANO SLAMO kupim. Pavel Bobič, Škocjan, ® (068)76-223.	2667
MOTORNA VOZILA
OPEL TIGRA 1.4 16 V, letnik 1995, briljantno rdeča, prvi lastnik, 2 x airbag, servo volan, CZ, lepo ohranjeno, prodam ali menjam, tt (0609)628-851.	2473
GOLF DJX, letnik 1988, registriran do 11/
98.150.000	km, prodam. tt (068)21-638.
JUGO KORAL 65, letnik 1989, registriran do 3/99, prodam.® (068)23-201.	2603
126 P, letnik 1989, dobro ohranjen, registriran za celo leto, prodam. ® (068)78-103.
R 5 CAMPUS D, bel, letnik 1993,70.000 km, prodam za 670.000 SIT. ® (068)87-684. MITSUBISHI COLT1.5 GLX, bel, prodam. ® (068)21-343, popoldan, 312-339, dopoldan.	2634
GOLF D 1.9, letnik 1992, rdeč, prodam. ® (068)81-256.	2649
AUDI 100, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. ® (068)83-650.	2650
ASTRO 1.4 GL i, letnik 1992,96.000 km, 3 V, kovinsko rdeč, obratomer, deljiva klop. radio, ura, lepo ohranjen, prodam za 1.034.000 SIT. ® (068)64-266.	2652
JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. ® (068)21-602.	2658
HYUNDAI SONATO 1.8 GLS, letnik 3/95,
65.000	km, temno modro, prvi lastnik,
prodam za 1.550.000 SIT. Faleskini, TJ (068)83-104.	2661
GILLERO SP 0.1, letnik 1992, registrirano do 10/98, obnovljen motor, nove gume, prodam. ® (068)75-134.	2663
R ESPACE quadra, letnik 1995, RXE oprema, zelo lepo ohranjen, prodam. ® (0609) 628-851.	2669
R 5 CAMPUS, letnik 1989,5V, in R trafic 1100 D furgon, letnik 1990, prodam. ® (068)83-685.	2636
r — - — - -- -- -- - - - ,
AKCIJA ! SUZUKI GRAND j
Izjemno ugodna cena ■ za izbrane modele ’98 J ALTO GRAND i že od 1.100.000 SIT ' SVVIFT GRAND že od 1.400.000 SIT , BALENO GRAND < že od 1.700.000 SIT ' SAMURAI GRAND | že od 2.000.000 SIT , VITARA GRAND ■
že od 2.800.000 SIT '
■
•
•	bogata oprema
•	3-letna garancija i
•	ugoden kredit
1 - 5 let TOM + 6% J
•	ugoden leasing i s preostankom vrednosti 1
Pooblaščeni trgovec in serviser
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto
TT 068/24-791
od 8. do 16. ure
■ROLETE ALU IN PVC ■ŽALUZIJE
■VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI ■TENOE ■ K0MARNIKI ■FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE ■MONTAŽA IN SERVIS
ameriški akcijski film Ognjeno obzorje.
Šentjernejska testa 13,
8000 Novo mesto,
tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673
PVC
STAVBNO POHIŠTVO
■ OKNA • VRATA »VSEH OBLIK*
na zalogi v 6 barvnih odtenkih
PBS.
Poštna banka Slovenije, d.d.
Cigaletova 15, 1000 Ljubljana
Novo!
Stanovanjski krediti že od
TOM + 4,5 % naprej!
Informacije na tel. št. 062/449 24 70
AVTOKLINIKA
® 068/323-035 AKCIJA • AKCIJA • AKCIJA
Brezplačna menjava pri nas kupljenega olja in oljnih filtrov: VALVOLINE TURBO V	-	liter 698 tolarjev
VALVOLINE SINT GARD	-	liter 899 tolarjev
CASTROL GTX 3	-	liter 1.199 tolarejv
sparco
J0MEX

fHTERCHAftG£H EOCMPPB}
¥MONROEF	°r _
amortizerji	MJLV
hiL Ta
NA NOVI LOKACIJI ŠE UGODNEJŠI
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o.
Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. policije 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v lej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLASI: / cmv stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: -52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in diskeI ne vračamo. Na podlagi mnenja (šl. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.	.
' SCOOTER SUZUKI"
Cena:	4Z5^6ff3jT
Akcija:	360.000 SIT
Pooblaščeni trgovec in serviser
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto
■Z? 068/24-791
od 8. do 16. ure
v________________________/
Z 101, letnik 1986, registrirano do 3/99, prodam. ® (068)75-561.	2645
Z101GTL, letnik 1986, registrirano do avgusta, dobro ohranjeno, prodam za 60.000 SIT. ® (0608)75-405.	2654
R 4, letnik 1986, registriran do 1/99, R 4, letnik 1990, karamboliran, in lahho traktorsko prikolico, nosilnosti 1500 kg, prodam. ® (068)68-137, od 17. do 21. ure. 2665
ŠKODO FAVORIT 135 LX, letnik 1993, registrirano do 2/99, prodam. ® (068)42-492, zvečer.	2659
TOMOS APN 4, letnik 1984, 5 brzin, 2 sedeža, v voznem stanju, prodam za simbolično ceno.® (068)42-135,	2604
R 5 CAMPUS, letnik 12/89,5V, prva barva, prodam. ® (068)73-069.	2643
GOLF, letnik 1989, prodam. ® (068)65-056, po 16. uri.	2609
126 P, letnik 3/90, registriran, vozen, prodam. ® (068)44-407.	2640
POHIŠTVO
SPALNICO in dnevno sobo, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® (0608)64-224.
2602
POSEST
NJIVO, 1,5 ha, s 600 trtami amerikan, v enem kosu, prodam na Brezju pri Raki. Cena za 1 m! je 190 Sp ® (0608)75-223, po 20. uri.	2600
VIKEND na Senovem, z urejenim sadovnjakom in vinogradom, 60 a, prodam. ® (061)59-107.	2608
DVONADSTROPNO HIŠO v centru Kopra prodam.® (066)32-902.	2620
VINOGRAD v Kančen dolu pri Dolžu prodam. 'B (068)20-284 ali 89-826.	2637
PARCELO z vinogradom, 23 a in 25 m2, na Golušniku na Trški gori prodam. ® (068)47-754.	2596
2 HA bukovega gozda prodam in oddam 2 mlada nemška ovčarja. ® (068)87-741. 2621
PRODAM
OPAŽ in ladijski pod že za 540 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7 cm! a (063)451-082. POHORSKI KAMEN škriljavec, različnih barv, prodajamo in polagamo. Možna dostava.® (063)762-433.	2135
UGODNO PRODAM stroje za izdelavo vložkov za nagrobne sveče. ® (065)136-470 ali (0609)642-122.	2509
REZKALNI STROJ, stružnice, vrtalne stroje in varilne aparate prodam. ® (062) 687-235, zvečer in (041)726-503.	2605
KORUZO v zrnju in traktorsko prikolico domače izdelave prodam. ® (068)89-676.
POHORSKI ŠKRILJAVEC, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz! ® in fax: (063)754-003 ali(041)621-478,	2622
STENSKI OPAŽ, brune, ostrešja, late, talni pod in rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! ® in fax: (063)754-003 ali (041)621-478.
BUKOVA DRVA, prašiče za odojke ali nadaljnjo rejo in belo vino prodam, tt (068)78-058.	2632
MEŠANA DRVA, 12 metrov, prodam, tt (068)324-097.	2633
SLAMO, balirano, pšenično, na njivi ali z dostavo, prodam. ® (062)764-386, (041) 678-386 ali (0609)611-819.	2657
LES ZA OSTREŠJE, obžagan na željeno dimenzijo, plohe, deske, prodam. ® (068) 78-105.	2647
BELO VINO šipon, pino, kerner, sovinjon in laški rizling prodam. ® (068)79-847.
PO POSEZONSKI CENI zelo ugodno prodam bukove brikete za kurjavo in druga klasa briket, 2t za ceno ene tone. tt (068)83-124.
2662
POCINKANE snegobrane prodam, tt (068) 42-654.	2607
BRAKO PRIKOLICO s predšotorom prodam. tt (068)44-594.	2642
RDEČE VINO cviček ugodno prodam, tt (0608)75-038.	2660
RAZNO
UGODNO POLAGAM in brusim vse vrste podov, tt (068)49-643.	2612
SANACIJA DIMNIKOV! Vstavljanje lnox cevi v dimnike, vrtanje dimnikov! Ogled in svetovanje brezplačno! tt (068)24-577 ali (041)726-589.	2655
V VARSTVO vzamem otroke iz okolice Straže, tt (068)84-530.	2670
	
	
DOLENJSKA	
BANK	A
POSOJILA ZA OBČANE	
NENAMENSKA - GOTOVINSKA POSOJILA	
Odplačilna doba	Obrestna mera
do 6 mesecev	TOM + 5,00 %
od 7 do 12 mesecev	TOM + 5,50 %
od 13 do 24 mesecev	TOM + 6,80 %
od 25 do 48 mesecev	TOM + 7,50 %
od 49 do 60 mesecev	TOM + 8,00 %
^ —	■ STANOVANJSKA POSOJILA	
Odplačilna doba	Obrestna mera
brez depozita	
do 48 mesecev	TOM + 6,30 %
od 49 do 84 mesecev	TOM + 6,80 %
od 85 do 120 mesecev	TOM + 7,30 %
nad 120 mesecev	TOM + 8,00 %
za mlade	
od 13 do 48 mesecev	TOM + 6,05 %
od 49 do 84 mesecev	TOM + 6,55 %
od 85 do 120 mesecev	TOM + 7,05 %
nad 120 mesecev	TOM + 7,75 %
		
SLUŽBO DOBI
ZARADI povečanja proizvodnje in širitve programa nudimo pogodbeno terensko delo za prodajo senčil (rolet, žaluzij, markiz), tt (061)651-014.	2568
V HARLEY BARU sprejmemo dekle za strežbo, redno ali honorarno, tt (041)621-890.	2614
NATAKARICO in KUHARJA
zaposlimo v enem od novomeški bistrojev, tt 0609/628-385
ČE STE ambiciozni in ljubite dinamičnost in delo z ljudmi, pokličite in se dogovorite za neobvezujoč razgovor, tt (068)22-686 ali (041)713-552.	2629
DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Nudimo stanovanje, tt (068)52-530.	2635
TRŽENJE - REKLAMIRANJE! V Novem mestu takoj zaposlimo še štiri nove sodelavce! Dijakom in študentom nudimo možnost počitniškega dela. Prijave: četrtek in ponedeljek na tt (068)341-153.	2668
STANOVANJA
ENOSOBNO STANOVANJE, 38 m2, v Ul. Sl. Gruma 28 v Novem mestu prodam za 5,500.000 SIT.	2598
GARSONJERO ali manjše stanovanje najamem v. Novem mestu, v bližini osnovne šole. ® (063)452-477, zvečer.	2638
24-LETNl FANT išče sobo v Ndvcm mestu. a (068)52-413 ali (041)697-769.	2651
DIJAKINJE, če želite stanovati v novem šolskem letu v bližini Šolskega centra v lepo urejeni hiši, pokličite na a (068)87-226!
2610
ŽIVALI
VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vrste enodfievnih jn večjih piščancev. Vse informacije dobite na V (0608)71-375. 526 MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo [H> ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, tt (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, tt (0608) 67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, tt (068)49-711.	2437
49- TEDENSKE rjave jarkicc ter bele piščance prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, tt (068)42-524.	2562
VEČ TEI.ET - bikcev, starih do 10 dni, kupim, tt (068)73-227.	2627
NESNICE. stare 4 mesece, so v prodaji vsak dan, beli kilogramski piščanci pa bodo v prodaji 25.7. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tt (068)44-389 ali (041 >708-671.	2630
TELICO sivko, brejo 7 mesecev, in teličko, črno-belo, staro 7 dni, prodani, tt (068)76-528.'	,2631
PIŠČANCE, bele, kilske, prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Perutninarstvo Humek, tt(068)67-108.	2641
LEGLO posavskih goničev, starih 8 tednov, in rdeče vino prodam. Dobcrdrug, tt (068) 324-094.	2656
2 KRAVI, ena s teletom, druga breja 6 mesecev, prodani. Franc Andrejčič, Črmoinjice 67.	2613
PODARIM psičke mešančke, kratkodlake, cepijo, tt (068)373-721,zvečer. 2644
V®0 Z°A>
<y
<9	mL $
Q-
o'


0) I


Ve vi'2'
S 068/324-377
MALE PUJSKE prodam, tt (068)79-724^
BELE PIŠČANCE, očiščene ali žive, kd»; Ijene z domačo hrano, prodajamo, sprcjenl mo pa naročila za bio pridelane kumari«*.. vlaganje.® (068)75-121.	26?
4 BREJE ovce prodam. ® (068)45-192-^,
DVE KRAVI po teletu in suha bukova dr\ prodam. ® (068)49-037.	25
KRAVO po izbiri prodam. ® (061)787^


RADIO MAX
88,90
MHZ
89,70 MHZ

MAN#
tutiitično. cujencijd-
Kandijska 9, Novo mesto Tel.: 068/321-115,325-477 Fax: 068/342-136
PočitnicB NA MORJU IN V TUJINI
Ugodne cene, plačilo na obroke!
DOLENJSKI LIST
četrtkov 'prijatelj
Novi simbol
nove storitve
	
E.P.S.
- elektronsko pismo
Elektronska poštna storitev
Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej:
• izdelavo.
Odtrgajte in shranite aaaa
•	izpis.
•	kuvertiranje,
•	dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil.
I_______________________
OSNOVNA ŠOLA DOLENJSKE TOPLICE Pionirska cesta 35 8350 Dolenjske Toplice Razpisujemo prosta delovna mesta:
• UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Začetek dela: 1.9.1998.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev Pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Dolenjske Toplice, Pionirska cesta 35, 8350 Dolenjske Toplice. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
ČZD ^ KMEČKI GLAS
v
Časopisno založnika družba Kmečki glas, d.o.o. Železna c. 14, Ljubljana
VABI K SODELOVANJU
komercialiste za trženje knjižnega in novoletnega programa družbe na področju Dolenjske.
j Če Vas zanima dinamično delo in zaslužek, katerega j tišino boste tudi sami sooblikovali, nas pokličite na tel. st. 061/1735-363, g. Zadel, ali nas obiščite na sedežu družbe. Vaše zanimanje pričakujemo do 10. julija 1998.
^------------__-------------J
. 0fvar/a do maja z odgovori na naša vprašanja sodelovali v posebni qwadni igri in bili izžrebani, smo v soboto peljali na izlet po Krasu in v Srda. Skupinska slika je nastala pred vhodom v jamo Vilenica, jihtate dot}rote pa so nam nad glavami visele v Kobjeglavi, kjer smo t ,lJdi pokusili. Ogledali smo si tudi Štanjel in izlet zaključili na Dobrovem žledom vinske kleti in večerjo na gradu. (Foto: Majda Luzar, EPS)
POŠTA SLOVENIJE
http://www.posu.si e-ntail: info#po$UL$i
y
MIZARSTVO
Andrej Bajt, s.p.
V mizarski delavnici takoj zaposlimo mizarja ali lesnega
tehnika. 0 068/22-893
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
N
Vi uganete - mi nagradimo!
Odgovor na peto nagradno vprašanje se je pravilno glasil, daje glasbena lestvica Dolenjskega lista in Studia D naslovljena z Deset domačih. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Tamara Šulc iz Prečne 22 pri Novem mestu, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bila izžrebana Marija Novak iz Gubčeve 12 v Mokronogu. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (71 Jakšeta Dolenjski obrazi) prejme Jože Sepaher iz Coklovca 1 pri Semiču.
Izpolnite pravilno šesti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 7. julija, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad, in sicer dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in
darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev.
-----------------H
NAGRADNI KUPON št. 6
Vprašanje: Kakšen je skupni naslov strani, na katerih Dolenjski list poroča iz naših občin?
Odgovor:
Moj naslov:
fš
H
__y
KREKOVA BANKA
ZA
NOVE SODELAVCE
V poslovni enoti Krekove banke v Novem mestu, ki si z uspešnim poslovanjem v Krekovem duhu nenehno prizadeva negovati zaupanje varčevalcev ter plemenititi njihovo premoženje, si želimo dobrega sodelavca,
REFERENTA-BLAGAJNIKA
Razmislite o sebi in se predstavite!
Ste komunikativni in radi delate z ljudmi?
Imate srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in vsaj dve leti delovnih izkušenj?
Poznate blagajniško poslovanje in osnove računalništva?
Opišite svoja znanja in sposobnosti ter priložite potrdila o izobrazbi.
Svojo prijavo pošljite v osmih dneh na naš naslov:
Krekova banka dd, Slomškov trg 18, 2000 Maribor.
Spoznajmo se in prepričajte nas!
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom. Z zanimivim delom, ki ga boste opravljali v prijetnem delovnem okolju, vam zagotavljamo pridobivanje novih izkušenj in osebno zadovoljstvo.
Skupaj si bomo prizadevali uresničevati naše cilje.
'Jo d-išKC-./ v jfaž-bi čfovifj?-
	
	m
	
TELEVIZIJA NOVO MESTO
liana II
s Trdinovega vrha
na kanalu
r—	>
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
tč-	-------------------------- »§
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:_______________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):________________________________________
_____________________________________________________Pošta:_______________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno-odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1998
Kraj:	Datum:	Podpis:
v	V
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po 068/323-610 ali 041/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 0 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.
GOTOVINSKA POSOJILA Kolodvorska 45, Črnomelj i 0 068/53-453,0609/643-216	ZASTAVLJALNICA vam nudi kratkoročna posojila na osnovi zastave čekovnih blanketov, delnic in certifikatov. REALIZACIJA POSOJILA TAKOJ!
UMETNI KAMEN za oblaganje fasad po najugodnejših cenah!	Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv. Cena z dostavo in polaganjem cca 2.700 tolarjev 1 m2. K0ŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice, c 068/65-882, 65-557.
POCENI KURJAVA	Izredno ugodno do bukovih briketov v JULIJU. Brezplačna dostava do 100 km. Pokličite nas: s 068/53-771.
PORTRET TECjA TE(JnA
Drago Ivanšek
Drago Ivanšek, učitelj v osnovni šoli Cerklje ob Krki, je doslej sodelovalža na vseh treh razpisih ljubljanske založbe Rokus, s katerimi založniška hiša išče inovativne učitelje v Sloveniji. Letos so izmed 54 prispelih projektov nagradili njegovo zbirko nalog za delo na terenu Spoznavanje domače pokrajine. S tem je prejel laskav naziv inovativni učitelj leta 1998. “Nisem pričakoval, da bom inovativni učitelj leta. Pri odločitvi za mojo nagrado je mogoče prevladalo to, da je naloga uporabna širše, ” pravi o svojem dosežku Drago Ivanšek, po poklicu učitelj zemljepisa in sociologije.
Po mnenju Zavoda republike Slovenije za šolstvo je Ivanšek poskrbel za prijetno osvežitev med priročniki za učitelje in učence, saj mu je uspelo združiti strokovnost in poljudnost ter konkretnost in splošnost. “Uspelo mu je napraviti prek 200zanimivih nalog iz orientacije v pokrajini in oblikovanosti površja, vremenskega dogajanja, vode in njenega delovanja, kraškega delovanja, vinogradniške pokrajine in rastlinstva; zadnji del je namenjen izvedbi nalog na območju šolske učne poti, ki je podrobneje opisana v publikaciji “Šolska učna pot”, ki je bila izdana lani. ” Po mnenju zavoda za šolstvo na Slovenskem še ni take zbirke vaj. Ivanškov izdelek se po mnenju zavoda tudi vključuje v šolsko prenovo.
Ivanšek je v nagrajeni nalogi nekako posta vil piko na i vsemu svojemu dosedanjemu razisko-
vanju. Prva izmed dosedanjih raziskovalnih nalog je bila Industrija v domačem kraju in Sloveniji, z drugo je predstavil domači kraj - krajevno skupnost Cerklje ob Krki, s tretjo je bralca obvestil o šolski učni poti, ki jo je kot prvo zemljepisno šolsko učno pot v Sloveniji postavil tudi na terenu v širši šolski okolici. Terensko delo, pri vsem skupaj neizogibno, Ivanška najbrž ni posebej izčrpavalo, saj je na Trebežu pri Artičah rojeni nagrajeni cerkljanski učitelj domala zaljubljen v pokrajino pri Cerkljah, v kateri živi zdaj.
Prav domači pokrajini se Ivanšek posveča tudi strokovno najraje, ker kot geograf misli, da je domača pokrajina “laboratorij za številne raziskave”. S tem je očitno drugačen od mnogih stanovskih kolegov, o čemer pravi: “Za učitelje geografije velja, da radi in veliko potujejo, laz ne potujem, ampak bolj raziskujem domačo pokrajino. Želim, da bi bolje spoznali prav domačo pokrajino, saj kot učitelj ugotavljam, da učenci poznajo najmanj ravno domači kraj. ”
Kot učitelj se posveča domači pokrajini, sodeč po prejetem nazivu, inovativno in skrbno, bržčas z natančnostjo fotografa, kar ljubiteljsko tudi je. Skrbnosti in inovativnosti se je navzel - spet v domači pokrajini, v domačem kraju - kjer se je svoje čase proslavil, tako kot zdaj v cerkljanski osnovni šoli z raziskovalno nalogo, s športom. Vanj je bil kot v mladosti najbrž zaljubljen vsaj tako, kot je v domačo pokrajino; predvsem je častil igro z žogo. Skupaj z Milanom Jazbecem in Zdravkom Dušičem je navdušil Artiče za košarko.
Ivanšek o sebi pravi, da je naravnan pozitivno. Človeka ima za dobrega in v njem išče pozitivne lastnosti. Tako se obnaša tudi do otrok, učencev ali še zlasti do njih. Pri otrocih sprejema in upošteva njihovo različnost in drugačnost, vendar je njegovega razumevanja verjetno kmalu konec, če učenci ne pokažejo volje za delo. Razumljivo, saj tudi sam stavi na vestno delo, brez kakršnega tudi ne bi bilo naziva inovativni učitelj leta.
MARTIN LUZAR
PO D/S&Orč&A/f
Musič & dance
Plavi orkestar navdušuje mlade in stare na slovenski turneji, jutri, v petek, pa bo fantom mogoče prisluhniti na Rock festivalu na Otočcu pri Novem mestu. V Clubu diskoteki na Otočcu vabijo danes na dobre četrtkove evergreene, v petek na party night in v soboto na dance party. Zabaven konec tedna se obeta tudi v Clubu Termopolis v Termah Čatež. Danes, v četrtek, bo od 19. do 21. ure matineja osnovnih šol, od 21. do 2. ure zjutraj evergreen party, v petek od 22. do 5. ure zjutraj pa disco večer - vse tri večere bo D.J. Matjaž, vstopnine pa ni. V soboto bo ob 22. uri v Clubu Termopolis nastopila skupina Spen.D.D., vstopnina za koncert stane tisoč tolarjev. V trebanjski Af-rici vabijo v soboto na tren-dovski večer, v Gabrijelah Bruno pa bo v petek mogoče prisluhniti fantom iz skupine Rock n Band. V Kosovem hramu v Vrhpolju se v petek zvečer obeta večer nostalgije in stoc cola party, v soboto disco večer z D.J. Gajo, v nedeljo pa glasba po izboru poslušalcev.
Prav kmalu, v soboto, 11. julija, pa se v restavraciji Tango na Otočcu v organizaciji Krke Zdravilišča PE Hoteli Otočec in Cluba Discoteke Otočec obeta regionalni izbor dolenjske lepotice za miss Slovenije 1998 in miss sveta 1998.
L. M.
BLEJCI UGNALI DOMAČINE
OSILNICA - Mednarodnega tekmovanja v ulovu največje ribe Kolpa 98, ki je bilo 27. junija na Kolpi od Osilnice pa do Mirtovičev, se je udeležilo 58 tekmovalcev (19 ekip) iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Tekmovalna komisija, ki jo je vodil predsednik osilniške sekcije RD Kočevje Janez Ožura, je ugotovila, da je bilo v triurnem tekmovanju uplenjenih 32 rib in daje med njimi le ena potočna postrv, ostalo pa lipani. Natančne meritve so pokazale, da je uplenil najdaljšo ribo, lipana 42,7 cm, Emil Pintar z Bleda, drugo najdaljšo, lipana z 42,1 cm, Stih iz Kranja in tretjo, lipana z 41,7 cm, Vrbanič iz Zagreba. Vsi trije so bili nagrajeni s pokali. Ekipni rezultati: 1. RD Bled II (Bremec, Strgar, Mulič) 113,1 cm (tri ribe), 2. RD Bled I (Pintar, Sotlič Rupret) 77 cm (dve ribi), 3. RD Kočevje II (E in I. Mestek ter Benčina) 74,8 cm itd. Najboljša ekipa je dobila pokal, člani pa zlate nedalje, člani druge najboljše ekipe so prejeli srebrne, tretje pa bronaste medalje. J. P.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pri vulkanizerstvu Vidic kar 100 m širok izhod na cesto - Motorist na pločniku, ker je cesta zanj prenevarna ■ Na novomeški Komunali so nekaterim povišali plače
Ker smo zaradi praznika dneva državnosti prestavili dežuranje na petek, je bilo klicev naših bralcev manj kot običajno. Prvi nas je poklical Andrej F. iz Dolenjih Kamene in opozoril, daje že nekaj časa pri vulkanizerstvu Vidic na Ljubljanski cesti okrog 100 metrov širok izhod na glavno cesto, čeprav predpisi tega ne dovoljujejo. Ker je makadamski, se pogosto precej peska znajde tudi na glavni cesti, zato je tak izhod nevaren. Andreja zanima, ali je to inšpekcija sploh opazila, sicer pa za zgled, kako se lahko lepo uredi izhod na cesto, navaja kar soseda preko ceste. Andrej je želel preko te rubrike tudi pohvaliti, in sicer Foto Asja, kjer so ga prijazno sprejeli in željeno tudi hitro opravili. Andrej pravi, da bi morali tako delati tudi vsi drugi, ki imajo kakršen koli opravek z ljudmi.
f	■>.
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pu le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih, krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. -----------.-------
S. F. iz Novega mesta opaža, da na Kandijskem mostu v Novem mestu še vedno mi nazaj postavljene table, da bi opozorila pešce, naj hodijo po levi, kot je to opozarjala pred obnovo mostu. Opozoril je tudi na živo mejo pri Win-discherjevem vrtu v Kandiji, ki da se je že tako razrastla, da pešci ne morejo več mimo. Sekretar za komunalne dejavnosti na novomeški občini Feliks Strmole je glede table na Kandijskem mostu pojasnil, da so o tem že razpravljali na komisiji za promet, vendar so sklenili, da tabla ni potrebna, saj bi le povečalo frekvenco na prehodih, s tem pa bi se poslabšala prepustnost za promet, poleg tega so pločniki po obnovi mostu širši in tudi promet je sedaj dovoljen le za osebna vozila. Glede žive meje pri VVindis-cherju pa je dejal, da so veseli opozorila, zato so že naročili njihovemu izvajalcu - Trati, naj jo poreže.
Našega bralca moti tudi to, da se nekateri kljub novemu zakonu o varnosti v cestnem prometu, še vedno požvižgajo na red. “Po pločnikih se še naprej vozijo kolesarji, oni dan pa se je peljal celo motorist in me že na daleč, podil naj se umaknem. Ko sem mu
odvrnil, daje njemu mesto na cesti, seje zadrl nazaj, naj grem kar jaz na cesto, da me bo povozil avto, on že ne bo tvegal,” je nazorno razložil. Red pa tak!
Novomeščana, ki nas je poklical zadnji, zanima, zakaj so si vodilni na Komunali povečali plače kar za 100 odst., medtem ko imajo delavci še vedno enake. Na te očitke je odgovorila vodja kadrovske splošne službe na novomeški Komunali Jožica Fabjan. Povedala je, da so na Komunali pred kratkim dopolnili katalog delovnih mest in vanj vnesli nekatere spremembe, predvsem za tista visoko strokovno usposobljena delovna mesta, ki sojih zadnje čase delavci pogosto zapuščali (v nekaj mesecih kar trije), in tudi za nekatera delovna mesta v proizvodnji, ki so bila do sedaj podcenjena glede na posebne delovne pogoje. Ža tista delovna mesta, za katere je na trgu dovolj delovne sile, pa so ostala nespremenjena in v skladu z zakonodajo, vendar se plače nikjer niso povečale za 100 odst. Ta katalog sprememb in dopolnitev so s planom za letošnje leto potrdili vsi trije občinski sveti, potem nadzorni svet in tudi sindikat Komunale.	J. D.
GTI.cFeštivaf
CRrežice'98
18.7.-t.8.
& ARS RAMOVŠ^ (061) 125 33 66
Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali na Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno...
V Brežicah bo lepše.
mobitel
“SLAVA PREDNIKOV JE SVETLOBA POTOMCEM”
Zadnje gnezdo orlov belorepcev
Kočevski lovci opozarjajo na ogroženost orlov belorepcev, ki jih je na svetu ie še okoli tisoč parov - Iz zavarovanega gnezda na Kočevskem letos poletela dva mladiča
KOČEVSKA REKA - Po ocenah strokovnjakov živi na svetu le še okoli tisoč parov belorepih orlov. Zaradi uničevanja njihovega življenjskega okolja in onesnaževanja narave vrsti grozi izumrtje, zato so te velike ujede povsod zaščitene. Da bi jih obvarovali pred objestneži, ki se na lovu za trofejami ne ustrašijo ničesar, pa po mnenju kočevskih lovcev in gozdarjev samo kazni niso dovolj.
Med vse redkejšimi gnezdi orlov belorepcev, ki dosežejo spolno zrelost dosežejo šele s petim letom starosti, imamo eno gnezdo tudi v Sloveniji, in sicer v neokrnjenih kočevskih gozdovih na območju krajevne skupnosti Kočevska Reka. Kje je v krošnji dreves spleteno nekaj metrov veliko gnezdo te mogočne ptice, ki zraste v višino 90 do 95 centimetrov in ima razpon kril tudi do 2 metra in pol, vedo le redki. Strah gozdarjev in lovcev pred krivolov-ci in radovedneži, ki bi utegnili ogroziti za to redko ptico prepotrebni mir, je prevelik, da bi razkrili, kje natančno domuje belorepec, ki so ga na Kočevskem prvič opazili pred 15 leti.
Za zavarovanje edinega do sedaj znanega gnezda belorepih orlov v Sloveniji sef kočevski gozdarji izločili iz gospodarjenja šest hektarjev gozda. Na zavarovanem območju okoli gnezda, iz katerega sta se ravno v teh dneh spustila dva mladiča na svoj prvi polet, v času gnezdenja ne sekajo in ne vzdržujejo prometnic, celo leto pa sta tudi prepovedana lov in gradnja lovskih objektov. Prav tako je omejen ribolov le na 30 odstotkov 18 hektarjev obsežnega umetnega jezera v bližini Kočevske Reke, ki je, kot menijo lovci, tudi pripomoglo k naselitvi belorepega orla na Kočevskem.
Za izginjanje belorepih orlov je kriv človek, pa najsi je razlog v onesnaževanju narave in uničevanju orlovega življenjskega prostora ali v ropanju njegovih gnezd in streljanju za trofeje. Zato kočevski lovci in gozdarji opozarjajo na pomen orla belorepca in na njegovo ogroženost s plakati, razglednicami in majicami z izpisanim slovenskim reklom “Slava prednikov je svetloba potomcem”. Samo kazni - pa še to le v višini borih 210 tisoč tolarjev! - za zaščito orla belorepca namreč niso dovolj.
M. LESKOVŠEK-SVETE
DRAGO PFEIFER DALEČ NAJUSPEŠNEJŠI RIBIČ
SEVNICA - V konkurenci ribičev - gasilcev iz Novega mesta, Sevnice, Ajdovščine je bil mladi Boštanjčan Drago Pfeifer preteklo soboto najboljši ribič in si je priboril lep pokal Save, saj je ujel kar za 4520 gramov rib iz žal močno onesnažene reke.
BELTINSKA BANDA IN VLADO KRESLIN V SEVNICI
SEVNICA - Tukajšnja zveza kulturnih društev priredi v okviru prireditev Grajskega poletja 98 v petek, 3. julija, ob 21. uri v atriju sevniškega gradu koncert Vlada Kreslina in Beltinške bande. Generalni pokrovitelj je SGP Posavje Sevnica, pokrovitelj večera pa Kopitarna Sevnica, ki bo tudi predstavila kolekcijo obutve za po-mlad-poletje 1999. V primeru slabega vremena bo koncert v sev-niški kulturni dvorani. Prodaja vstopnic bo uro pred prireditvijo.
PO PODBOČJU V DREVO
DOBRAVA - V torek, 23. junija, ob 18. uri se je voznik K. K. peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti iz smeri Dobrave proti Podbočju. Ko je pripeljal izven Dobrave v nepregledni levi ovinek, je zapeljal na desno izven ceste, peljal po bankini 11 metrov in nato trčil v kup asfalta, ki je bil ob cesti. Vozilo je nato zaneslo na pobočje, po 38 m vožnje pa je trčilo v drevo. Voznik se je v nesreči hudo poškodoval.
ŽRTEV KRIVOLOVA - Pred dobrim letom poginuli orel belorepec, k>s° ga našli na območju Gojitvenega lovišča Medved, je bil žrtev krivolova. y krutosti tovrstnega početja govori podatek, da ptice ni pokončal strd marveč je shirala od lakote, ker ji je strel odbil dve tretjini kljuna. (Fott>: M. L.-S.)
OGROŽENI DOLENJSKI LEPOTEC - Kozolec toplar v Šentjakobu,^ je nekdaj mogočen in lep kraljeval ob domačiji Rangusovih ter razglasv svetu imovitost svojega gospodarja in umetelnost ljudskih stavbarjev, kiso ga postavili brez enega samega žeblja, zdaj nudi bolj žalostno podobo. Strt ho ima že nekaj let močno načeto, dež in sneg pridno zamakata notranji in zob časa nagiba kozolec v propad. Na kmetiji živi sama 70-letna Mudfl. Rangus. Pravi, da bi rada popravila streho na toplarju, če bi dobila W pomoči. Morda se bo našel kdo, ki bo ženici priskočil na pomoč, da $ “kmečka palača” ob njeni domačiji še naprej pričala o dolenjski ljudst> stavbni ustvarjalnosti. (Foto: M. Markelj)
NOVO MESTO - Jutri in v soboto bo na jasi na Otočcu na dvodnevnem glasbenem koncertu nastopila večina najbolj priljubljenih domačih rockovskih zasedb, privlačna pa so tudi imena tujih ansamblov. Jutri, 3. julija, bodo od 17. do 2. ure ponoči muzicirali Plavi orkestar, Temni angeli usode, Schal Sick Brass Band, Dan D, Adi Smolar. Borut Veselko s Projektom debela denarnica, Društvo mrtvih pesnikov, Garret Wall, Dicky B Hardy, Indust Bag in Warpings. Še bogatejši je sobotni program, ki je razdeljen na dva dela. Od 1L do 13. ure bodo nastopili Flirt, The Rings, Abadon, Dunke, Sarcom, Stara pravda, Topsi, Nevv Breed, Drzni in lepi in Budhas Gravity. Po triurnem odmoru bo šlo spet zares z Zabranjenim pušenjem, Rambo Amadeusom, Buldožerjem, Rokom Otočcem in njegovimi fanti, Zoranom Predinom, Velikim bijejim slonom, Terro My-stico, Big Foot Mamo, Ž Kovači,
Skroz, Wet bed, Durhmarshem 'a zasedbo Hic et Nune.
Prireditev je tako podprlo ministrstvo za kulturo, ima podpor0 lokalnih oblasti, Televizija Slovenija pa bo celotno dogajanj® posnela, za kar si je s pogodbo pridobila izključno pravico. Televizijci računajo, da bo Rock Otočec sčasoma postal eden izmed najpomembnejših glasbenih dogodkov v srednji Evropi. Vse j® odvisno-od vodstvenih mož Krkinih Zdravilišč, s katerimi so se ž® letos organizatorji zelo težko pogodili. Posluha za Rock Otoč®® pri zdraviliškem vodstvu ni, saj j® organizatorjem močno zagodi o* prepovedjo parkiranja na Otočc® in prepovedjo prehoda udeležencev festivala čez most pri otoškem gradu. Tako bodo morali tis)1 udeleženci prireditve, ki bodo tja želeli z avtomobilom, parkirati n® koncu Rateža in ob cesti m®0 Ratežcm in Strugo, od kodef bodo stalno vozili posebni avtobusi.	I- V’
OČETA ROCK OTOČCA - Utrujena glavna organizatorja R,>1 Otočca Marjan Pirnar (levo) in Franci Kek, lastnika podjetja Testih Novo mesto, bosta jutri končno dočakala svoj veliki dogodek. lJ,n ski Rock Otočec je doživel izjemen medijski odmev in je bil proglu\ za največji rockovsko prireditev lanskega leta, Borut Peterlin pU )e j fotografijami (v ozadju nagrajena fotografija) z Otočca postal fotogw leta.