Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« Telephone: CHclsea 3-1242 Reentered ms Second Class Matter September 25th, 1940 at the Tost Office a* New York. N. Y„ under Act of Congress of March 3rd, 1879. VEC KOT NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO pcšt1 naravnost NA SVOJ DOM (izTiemU artrt, nedelj in praznikov). Citajte, kar Vas zanima :: No. 57. — Stev. 57. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 21, 1941 — P F TEK, 21. MARCA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XL1X. JUGOSL. KABINET PRESOJA POGODBO Cvetkovič je sklical izvanredno sejo LASKI PORAZ V AFRIKI Ministrski predsednik Dragici IVetkovič jo sinoči sklical izvanre«! no sejn* na kateri so razpravljali o zadnjih nemških zahtevah in ki je bila .po triurni razpravi končana ob 12.30 ] K) noč i. Nek uradnik vnanjega urada je 10 minut pozneje rekel, da j«* kabinet razpravljal o poli-tičnih vprašanjih glede jugoslovanske v nanje politike. Poročilo Associated Press v Beogradu pravi, da bo Jugoslavija podpisala pogodbo z Nemčijo ter bo beograjska vlada postala "nedelavna, toda učinkovita" članica zveze osi-j-ča. Isto ]»oročilo tu
  • osebno obliko" zveze z os iščem. Pogajanja se vrže v Beogradu in Berlinu Pogajanja za pristop Jugoslavijo k osišču se vršo v Berlinu in v Beogradu, kjer stav-lja nemške zahteve in jih pre-aninja nemški poslanik Viktor von Heeren. Nemčija je iz pogodbe osišča sodelovala z Nem- I Delavci se zavedajo j svoje dolžnosti ! Delavci pri Aluminum Co. of America v Edgewater, New j Jersey, ki s-o prejšnjo sredo jzastavkali- ker jim kompanija 1 baje ne plača dovolj za nad-! urno delo, se bodo vrnili v to-| varno, ter pripravili 153 tisoč j funtov aluminija, ki ga tri to-I varne takoj potrebujejo pri gradnji ladij in letal, Predsednik unije, Nicholas Zonarich, je rekel: — Nihče naj ne misli, da nameravamo ovirati dela pri na rodilo-obrambnem programu. INI i se povsem zavedamo svoje dolžnosti. Mi vemo, kako veliko vlogo igra aluminij pri gradnji ladij in letal, zato bomo pa tudi pomagali podjetnikom t iz hipne zadrege. Toda kakor-hitro bo aluminij pripravljen i in poslan iz tovarne- bomo 'spet zaštrajkali, kajti mi se ne j zavedamo le svojih dolžnosti, I par pa tudi svojih pravic. "angliji se obetajo slabi časi" Glasilo sovjetske armade opozarja na šibkost angleške industrije. — Glede industrijalne produkcije se Anglija ne more meriti z Nemčijo. •'Rdeča Zvezda", glasilo/----- sovjetske armade- je objavila ton jekla in 240 milijonov ton dolgo razpravo o industrija!-1 premoga. nih in vojaških virih vojskujo-j ;— Poleg tega je začela Aii-čih se držav ter pravi, da bo glija dosti kasneje mobilizirati Anglija v najkrajšem času za- svoje gospodarske sile kot pa Šla v skrajno obupen položaj, i Nemčija. Usodnega pomena je — Angleška industrija, — za Anglijo tudi dejstvo, da so pravi neimenovani pisee, —'njena industrijalna središča izza nemško v vseh ozirih zao- 'postavljena nemškim zračnim staja. Nemčiji se je namreč I napadom. posrečilo vpreči v svoj gospo-j Nikakor pa ne smemo poza-darski voz industrije vseh za-j biti, — zaključuje pisee svojo sedenih držav. j razpravo,— da razpolaga Ar»- — Anurlija producira na letolglija z ogromnimi dobavnimi 10 milijonov ton jekla in 232 viri vsega angleškega imperija, milijonov ton premoga. Nem-'Angleški dominiji in koloniji-čija in dežoV. ki jih jo zasedla. | preskrbujejo materinsko d<-ži»-pa prodm-irajo 41 milijonov,lo z vsem potrebnim. ;iški vojaki, ki so bili vjeti pri zavzetju trdnjave se vozijo z angleškimi tovo rnimi avtomobili v taboriščo. Na tem kraju je bilo vjetih li janov. okoli 1.' ('a puzzo, ujetniško ►,000 Ita- Italjanska vojska se v Albaniji razkraja Po strahovitem bombardira-j in v nju Londona v sredo ponoči, -*o .požarov sinoči nemški aoroplani silovi-j Angleška gospodarsko Čijo. Neko poročilo, ki prihaja iz Nižine nemškega poslaništva, i pravi, da bosta ministrski 'predsednik Dragiša Cvetkovi* in vnanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovic v ponedeljek potovala v Berlin, da podpišeta pogodbo. Neko dru-go poročilo pravi, da bo po- j Italjani so včeraj v Albaniji i godba podpisana v sredo- ko bo zoj>et doživeli strahovit ]>oraz Japonci producira jo prišel v Berlin japonski vna- il1 <0 na divjem begu, vsled česar bo moral Hitler vdariti na i (irsko, navzlic temu, da se je hotel vojni na Balkanu izogniti. Mnogo Lahov je iz Albanije pribcžalo čez mojo v Jugoslavijo. Begunci pripovedujejo, da se 1 aška armada razkra- admiraliteta tudi'f' ko je izJa,ovilil vetika Prvi kontrakti oddani Kot znano, je kongres odobril predlog za zgradnjo 200 n o v i h trgovskih parnikov. Kot poroča mornariška komisija, je dobila kontrast za zgra dnjo prvih 25 parnikov North Carolina Shipbuilding Company v Wilmington* N. C. 20 parnikov bo veljalo 37 milijonov 500 tisoč dolarjev. Naročila za nadaljnih 175 parnikov bodo dobile druge ladjedelnice v deželi. zopet Železniška nesreča 1 75 oseb je bilo poškodovanih, ko je tovorni vlak iravozil v osebni vlak, na katerem je bilo sedemsto delavcev. V bližini AVindhama, Ohio, j ~~ — je kolidiral tovorni vlak Erie železnice z osebnim vlakom, na katerem je bilo 700 delavcev, zaposlenih v Ravenna ar-zenalu. i75 jih je bilo precej nevarno poškodovanih. Tovorni vlak je imel 52 vagonov ter je od strani za vozil v četrti in peti vagon osebnega vlaka. Dela ve i so začeli kričati in razbijati okna, hoteč si pribo- | smitli iz Meadville, Pa., je navzlic poškodbam zamogtl izpovedati* da je natančno pn-zil na signal ter da je bil najbrž pomotoma dau signal, da je pot prosta. Vzroke nesreč so že začele preiskovati zvezne in državne oblasti. Po mnenju voditelja arzena-Ia v Ravenni ne gre v tem slučaju za sabotažo. V vsakem va- nji minister Jozukc Maouoka. gazolin iz sardin bombardiranje angleških mest mestu je nastalo mnogo to bombardirali Plymouth v naznanja, da so angleške pod-juirii Angliji. Aoroplani &o j liioraice potopile 5 laških trans v bližini v Albaniji. večkrat v velikih skupinah prileteli nad mesto ter metali portnih parnikov Drača in Valone vžigalne in razstreljivno bom- j Potopili so tudi eno laško kri-be. Uradno poročilo pravi, da 'žarko. je bilo število mrtvih in ran je-j V Afriki so Angleži po za- ii i li nenavadno veliko. I vzetju Zižige pričeli prodirati . . . . „ 1 proti Marda gorskem prelazu Angleški aoroplani pa so v : TT ... . .. . , , , r I in proti Hararju, ki je važno •sredo ponori zopet bomba rdi- » ' t^., . ,,. » ,, 1 .... I mesto ob Dzibuti-Addi-s Aba- rali Kolin ob Rom, kjer se na- , ieleznicl ki je ^^ ita. hajajo velike tovarno. Zado- | Ijanska. prometna zveza za do-tih je bilo več vojaških naprav. bavo vojnih potrebščin. fenziva, v kateri je osebno poveljeval Benito Mussolini, ki se je že vrnil v Rim. Zaradi neprestanih neuspehov laške armade v Albaniji je Mussolini odstavljal poveljnika za povelj nikom, sedaj pa je "odstavil" še samega sebe in so vrnil v Rim. Druga Amertkanka v angl. po«Ian*ki zbornici Članica angleške poslanske Prvi parnik z amer. orožjem potopljen ltaljanska časnikarska agen- zbornice je postala Mrs. Bea-jtura Štefani naznanja, da je trice Clough Rathbone. v Bos-1 bil prvi pamik, ki je. odkar je tona, Mass., rojena vdova po' bila sprejeta lend-lease pred-anxlc&kcm letalskem častniku, j loga, vozil orožje v Anglijo, ki je padel v vojni. Doslej jo bil a edina Amerikanka v poslanski zborniei lady Nancj-Astor. iMiv. Rothbono je stara trideset let ter je mati dveh otrok. Prejšnji teden je bila »voljena na tiketu konserva potopljen in |»ieer ga je potopila nemška (podmornica. Koledarje in Pratike dobite pri zastopniku Glasa Naroda" v Vaši naselbini. Neka japonska industrijalca družba naznanja, da se ji je po dolgotrajnih poskusili posrečilo pridobivati gazolin iz sardin. Podrobnosti tega procesa niso znano, vendar zatrjuje družba, da bo že sredi poletja izdelovala velike količine ga-zolina iz sardin. Najdeno in izgubljeno V Defiance, Ohio, so delav-... i si podirali šolsko poslopje, ki je bilo zgrajeno leta 1898. V vogelnem kamnu so našli ste-1 klenico žganja, ki je bilo staro 1 najmanj dvainštirideset let.1 Steklenico so postavili na varen prostor ter začeli že z več- riti pot na prosto. Strojevodja gonu je bilo 75 delavcev. Sko tovornega vlaka C. II. Stali-j ro vsi so iz Voungstown, {>. wheelerjeva kampanja Po mnenju senatorja iz Montane zamore edino-le odločen nastop ameriškega naroda preprečiti vmešanje Združenih držav v vojno. Demokratski senator Wheel- j jo vnemo rušiti temelj, misleč, er iz Montane je izjavil, da bo kol, da bo potoval za njim ter da bodo naleteli še na kaj ta- predsednik Roosevelt s pomoč kega. Toda sreča jim ni bila jo poraženega republikanskega mila. Nekdo jim je še tisto ste- kandidata Wendella AVillkieja klenico ukradel pobijal njegova izvajanja. Značilne so naslednje "Wheeler jeve besede: — Že precej pahnil deželo v vojno, če ne bo časa sem dvomil o razsodnosti jameriški narod v zadnjem hi- [Rooseveltove politike. Odkar so -------!pu odločno nastopil proti nje- je pa Wendell Willkie zavzel go vi ni spletkam. za Roosevelta. sem prepričan, Kolera na Kitajskem j Wheeler, ki je vodil v senatu da njegova politika ni prava. Iz Hon gk on ga na Kitajskem Proti "lend-lease" predlogi,. — Pretežna večina amerl-je pojavilo tam kampanjo, bo potoval od me-,sicoga narcKla je odločno proti h. 41 slučajev s*a mesta t er agitiral pro-j vojni, — jejpoudaril Wheeler, iti inozemski politiki .administracije. i Ko je zvedel Wendell Willkie o njegovih načrtih, je re-jbi privedla Ameriko v vojno. po rova jo,v v teku dve kolere. Doslej je umrlo v Hongkon gu za kolero že 130 oseb. —d oči m si Roosevelt in Willkie že izza novemberskih volitev prizadevata najti pot, ki proces proti harry bridgesu Zaslišanje se bo nepreklicno vršilo dne 31 Ujetniki pripovedujejo, da je italajn^ki armadi izginila . , , . . TT. . ... .. proces proti delavskemu vodi- vsaka disciplina. I jetniki ki A ,. ¥1 . ,v • , - - marca. — Predlog zagovornice, da potrebuje Bridges več časa za pripravo, je bil zavrnjen. Sodnik II. B. Sears, ki vodi so prišli v Jugoslavjo, so tudi prinesli vest, da so Grki zavzeli Tepeleni, katerega so Italjani branili od srede decembra. Ta vest pa iz drugih virov še ni potrjena. tel ju Harry ju Bridgesu, je izjavil, da se bo zadnje zaslišanje vršilo nepreklicno dne 31. marca. S tem je zavrnil predlog Bridgesove zagovornice Mrs. Carol King, naj bi bilo zasliša- 'nje od gode no, češ- da obtože-Poročilo iz Beograda tudi nec nima dovolj časa za pripravi, da Angleži v velikem'pravo, številu prihajajo v Solun in druga grška mesta. Na bolgarsko mojo je Turčija postavila 100-000 vojakov, Grška pa velik del svoje 800 tisoč vojakov broječe armade. Onstran meje na Bolgarskem pa je nemška vojaka 240,000 mož. Vsi Amerikanci naj odpotujejo iz Severne Francije Nenivška uradna časnikarska agentura poroča, da je ameriško poslaništvo naroei'o vsem Poleg toga so vrši dne 7. a-prila v Los Angeles konvencija Bridgesove organizacije, kateri bi rad predsedoval. Glavni razlog za odgodenje, ki ga je navedla zagovornica, je pa, da doslej ni bilo prilike zbrati dovolj denarja za o-brambni fond. Lemuel Scliofield, načelnik priselniške službe, pa pravi, da je imel Bridges celih šest ted nov časa, kar povsem zadostuje ameriškim državljanom nenm-da se on in njegova obramba doma odpotovati iz zasedenega zadosti pripravita. j dela Francije. Potni listi Amo- Vlada ima baje na razpolago j rikancev v tem ozemlju ne bo-neovrgljive dokaze- da je bit I do več obnovljeni. Harry Brilges pred leti član j------ komunistične stranke. Ker ni ameriški, pač pa avstralski državljan, ga je mogoče na podlagi zbranih dokazov deport i-rati. Ogromni dobiček ameriških podjetij Trgovski tajnik .Tones je sporočil, da znašali lani dobički ameriških podjetij nad i pet tisoč milijonov dolarjev. Dobički so bili za 25 odstotkov večji kot v dveh najboljših letih — leI na Turško, Bridgesu priliko, da se udeleži je sporočil, da so Bolgari di-kon venci je v Los Angeles. Ta- namltirali najmanj dva nem-z p konvenciji se mora vr- ška vlaka s petrolejem, so raz-niti v Washington, nakar se bo- streliii vee mostov in prerezali do zaslišanja nadaljevala. I brzojavne in telefonske žice. Delo mu ne diši V Camden, N. J., je tožila Mrs. France« A. Hollo way svojega moža za ločitev zakona. Rekla je, da njen mož prav rad ne dela in d a &e jezi, če mu kdo drugi delo dobi. Sam ni dela sploh še nikdar iskal. Sodnik je zakon ločil. Delomrznež je začasno pri vojakih v Camp Dix. . ... "TJ L A S K A S O D 3l" — New TorS M GLAS NARODA (VOICE or Tn PEOPLE) 99 and PnbHsbed by Slovenk Pobllshiac C—panj, (A Corporation). Frank Rakier, PrMldent; I. Lopati«, 8et — Place of bulDMi of tb« eorpoestloa and iddruiii of above officers: 216 WEST 18th STREET. NEW YORK. N. X. 48th Year "Glas Naroda" la lesoed every day except Saturdays, Sunday« and Holidays. Fabscrlptloa Yearly I«.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list aa Ameriko In Kanado $8.— ; aa pol leta 93.—; M «etrt lrta $1.90. — Za New York aa celo leto »7.—; aa pol leta $3.50. Za Inozemstvo sa celo leto $7.—; aa pol leta $3.50. •Olas Naroda** Izhaja vsaki dan izvzemSi pohot, nedelj In praznikov. "GLA8 NARODA." 21« WEST 18lb STREET, NEW YORK, N. T. Telephone: CHelsea »—1242 Friday, MarcH 21.194 f AHOVLJfiK L. 1899 Iz Slovenije poravnava namesto stavke Pred-*ed. Roosevelt je imenoval odbor sestoječ iz enajstih članov, čigar svrha bo, preprečiti oziroma uravnati -stavke v vojni i ml n-->lriji. V odboru •>«> trije zastopniki javnosti, štirje zastopniki delodajalcev in štirje zastopniki delavstva. Predsednik je imenoval ta odbor, četudi je (šele pred kratkim rekel, da ne pripisuj«* stavkam v vojni industriji prav l>oschiie važnosti. I>rug«čncga mnenja je bil 'pa kongres, ki je nenehonin dobival pritožbe, da Štrajki resno zavlačujejo izvedbo na r<olitično ozadje. Bati se je. da se v tak.h slučajih predalnikov posredovalni odbor ne bo kaj prida obneael. Njegovo delo bo pa nedvomno uspešno pri poravnavi > po rov, ki se ne pojavijo med delawi in. delodajalci, pač pa med konkurenčnimi delavskimi organizacijami. S{*>ri glede plač in delavskih pogojev so skoro neizogibni, k;i jti 'ei'e življenskih |>otrebščiii naraščajo od dne do dne,« Marija 1^'kšo, kateri so odne poleg tega pa v nekaterih strokah primanjkuje izvežbanih delavcev. Uspeli posredovalnega odlmra bo odvisen od dobre volje in razumevanja ol>eh strank. nlbor enajstoriee 1k> stopil v akcijo, če bo delavski department ugotovil, da S3 je pojavil spor, ki utegne ovirati pro-dukcijo ali transportacijo v obrambne namene. Odbor si bo »prizadeval uravnati spore ]>otoni pogajanj. Po možni)*:i l>o skušal ugoditi obema nasprotujočima si .stranicama ter b<» od časa do časa objavljal priporočila, ki so v interesu imluštiijalnega miru. Nalogu odl»ora bo edinole posredovati, nikakor pn ne s silo doseči uravnavo. PET VLOMILCEV POD KLJUČEM. fTe dni >o raški orožniki prignali v sodne zapore v Krškem pet ljudi. Po dolgem zasledovanju se j i lik jt* posrečilo prijeti družbo mladih nepridipravov,. k«*0 vlamljali v zidanice in odmkŠali že tako skromen pridelek vina. Aretirani so bili bratje Vajdič. in sicer Franc ii-itiii in Martin ter Franc in Mirko Ccivv^'k. Tudi ženska je bila v tej družbi in j<* osumljencem prsi v pridno pomagala |k*či kokoši in zajce, seveda ukradene, da so potem laže popili uKiradeno vino. Najraje >o vlamljali v vinske shranjhe. ki so sicer letos bolj slabo založeni, /sito je pa vino dražje. Kazen jh> vinu pa so prav pridno posegali tudi po ž»vilih, ki so jih imeli ljudje >hranjene po zidanicah. Tako .so poskušsiii odpeljati Mariji Povlietovi iz Planine celo prašiča. a so bili k sreči prepode-ni, zato ]m so se naslednjega dne vrnili ter ji odnesli okrog lHKi kkrompirja, čez nekaj dni pa spet 150 litrov rdečega vina.. Sploh so imeli Povhe-t >vo zelo na piki. Prav tako so odpeljali Jožefu Sribairju iz ('■ šnjic 150 litrov vina. Janezu Soncu iz Planine nekaj sto ki'ograniov krompirja, Alojziju Loicšetu iz Pijane gore 80 kg fižola, Ani Jančevi iz Pla-nine HM) kg koruze. Ce pa -o naleteli na denar, se tmli tega niso branili, kar lahko potrdi matsuokavo poslanstvo Prejšnji teden j«, odpotoval s sibirsko železnico proti nemimi Eviopi japonski vnanji minister Vosuke Matsuoka. Izza sklenitve miru med Rusijo in Japonsko je to prvi -lučaj, da je ja|M»nski zunanji minister smatral .posvetovanja v Evropi z.1 dovolj varna, da odpotuje zaradi njih iz svoje domovine. I/red .a važnost Matsuokavega poslanstva je razvidna izr »i je gov i h t.<-tetih posvetovanj s kabinetom in armadnim po-,ll° vpokojenega rudarja Mairi- sh m) din. Te tatvine družba, ki je imela svoj sedež v Novi gori pri Sv. l>uhu, priznaval Hcupno škodo, ki so jo povzročili v zadnjih dveh mesecih s tatvinami, cenijo približno na 17.000 din. Vina, ki je bilo v prvi wsti njihov plen, so nekaj popili, ostalo pa -o aii sami nosili v Trbovlje in bližnje kraje, ali psi so ga prodali rsiznim pre-kupčevalcemi. Preiskava bo u-gotovila, koliko tatvin gre prav za prav na račun te družbe in koliko na račun druge, ki prav tako vlamlja v zidanice, pa ,se še skriva. Ba je pa so o-rožniki tmli lej že zu petami. S SEKIRO JO JE NAPADEL. N< davno so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 51 letno že- nato pa se je okrvavljena zgrudila. Iz hiše je tsikoj pri hitel n|r/ž, ki je ženo dvignil in jo odnesel v sobo; ta čas pa so priihiteli tudi že >ot*edje. ki so napadenki nudili prvo pomoč. Nekateri so tudi takoj pričeli zasledovati napadalca, ki pa je izginil v vasi in pobegnil v noč. Vzrok napada ni znan. V bolnišnici so ugotovili- da ima CVeMinrjeva ndrto lobanjo. ZAGONETNA SMRT. V čuvajnici pri Zidanem mostu je živel ,J. Zupan s svojo žene, roj. Mrdveškovo iz Prnovš nad Radečami in s svojo 12 letno hč< rko Verico iz prvega zakona. Te dni pa je pitalo možu in njegovi hčerki po zauži-tih žgancih nenadoma slabo A to žii so še i.-tega dne prepe-ijsili v bo jiišnico, dočim je nin-la Verica že doma podlegla silnim'boječi nam. Ker vsi znaki ksižejo na zastrupi ji nje, so prepeljali njeno truplo v nurt-vrišnico v I^oko, kjer je bilsi obdukcija. Nadaljnja preiskava bo dognala pravi vzrok smsrti. POŽAR V STARI CUKRARNI. Nedavno so bili mestni gasilci v Ljubljani telefonično obveščeni, dsi je izgruhnil ]w>žar v znani tovarni pletenin Kune & Co. v stari enkrami na Poljanskem nasipu. Mestni gasilci so nemudoma odhiteli tja z dveana motorkaura in takoj so jim sledili tudi prostovoljni gasilci. . jGorelo je v 5. nadstropju kjer se je vnel strop v delavnici pod veliko železno pečjo ob steni. K< r so bili gasilci pne-eej pozno obveščeni, je ogenj napravil na stropu že precej S^ode in se na široko zagrizel v lesene stropnice. Gasilci so Ako še nimate Blaznikove Pratike za leto 1941, Jo lahko dobile pri zastopniku "<>la.sa Naroda" v Vaši naselbini. ali pa naravnost od Knjigarne Slovenic l*nblishinj* Co, 216 W. 18th Street. New York. — Slane 25 cento.' Peter Zgaga JI M fOS L AVI J A morali nizkopsiti velik kos stropa, nsfkar šele so pričeli gasiti. VchIsi je sproti vdirala tin I i v nižje ležečo dvorano v \ nadstropju, vendar so gasilci ,pri tem pazili, da niso na-! d ve leti občudovanja Ko boste brali te vrste, vam bo že mogoče jasno, kakšno vlogo bo igrala Jugoslavija v pošastni igri, ki se pripravlja ust Balkanu. Prva svetovna vojna se je za-čela na Balkanu, in na Balkanu je bil začetek njenega konca. Končana bi bila že prej, če bi zavezniki poslušali Srbe in ju-j goslovsmske prostovoljce, ki *.> jih tri letsi prosili zsi ojačenju, «la bi lahko z juga udarili na t a k ra t n o nemške »-bo 1 g: i rsko-turško pošast. Šele po treh letih so bili uslišani- in tsikrsit je bil tudi začetek konca. Jugoslavija je vodila zadnji vredno premeteno politiko. Zdi se i so dsinašnji jugoslovanski • la p/avih znsitnejše škode nsi tekstilnem blagu in na strojih. Gašenje je trajalo skoro dve'p|olnati vVetarega um. Koliko je škode, ni še n-jpa*iča, ki mu po lisjaštvu naj-gotovljeno, poškodovanih pa jej 1)oli;i nemAk; in aVsrrijski dihi o tudi nekaj delov rezerv- piomati hili ^ veljstvom. Pred odhodom je bil Matsuoka truli v avdienei pri japon-kem co-arju in .cesarici ter je obiskal Šinto svetišče v Ise, kjer je izprosil pri sončnem bogu blagoslov za svoje načrte. Japonska stremi po Malajskem otočju, ki je angleška 1:1*1, ter po Ilolandski Indiji. Toda dokler l>o zapletena v vojno s Kitajsko in dokler lo skušala Sovjetska unija razširiti na Kitajskem svoj vpliv, bo morala Japonska najprej skrbeti za utrditev svojega lastnega stališča na azijskem kontinentu. Namen jatponske vlade je precej jasen. Svojega zunanjega'ministr-s je (»ostala v Evropo, da sklene z Rusijo prijateljevo ter tako zavaruje« Japonski hrbet. Ediuolc, če 1h> Japonska prepričana, da ji ne preti od Rusije nobvtia nevarnost, »t>o mogla koncentrirati svoje energije v južno s mer. to je proti Malajskemu otočju in Holandski Indiji. enostaven račun Poglavitno besedo v vladi nezasedene Francije ima francoski admiral Darlan, ki je s svojim izdajstvom omogočil Hitlerju tako nsiglo in razmeroma lahko zmago nad francosko armado. Izdajrdeo Darlan je nedavno ^»oroeal, da je dala Nemčija Franciji nekaj rekvizirane pšenice ter dostavil, da «o Nern-ei v tem pogledu l»olj radotlarni in človečanski kot pa Angleži. Nemce je ta Darlanova pohvala tako navdušila, da M) začeli liobnati, kaj vse drugo so še dali Franciji. Sirokustno izjavljajo, da *o ji dali; 2J0 tiso*", ton pšenice in 25 tisoč ton železa; 30 ti-oč ton kurivnega olja in 25 tisoč ton celuloze; 150 liooč ton pr. inoga in 100 tisoč ton krompirja. Zdaj pa poglejmo, kaj v->e je morala dati Francija Nemčiji za to: w0 ti^oč na bojišču padlih francoskih vojakov; 100 *isoč ranjencev in 2 milijona vojnih ujetnikov; v*o opremo francoske armade; v*a živila, ki »o jih hoteli Nemci pobrati; 100 tisoč milijonov frankov za okupacijske stroške; tpono* in svobodo francoskega naroda. Z ozirom nr to se zdi človeku, da je Hitler S© vedno dolžan Franciji nekaj pšenice in nekaj busljev krompirja. jo Cvelbarjevo iz Lapušnika, lma.jline va'sice pri St. Janžu na Dolenjskem, ki je postala žrtev neznanega napadalca. Cvcl-barjeva se je zvečer mudila po opravkih v hiši. Skozi zadnja vrata je oo Napoleonu -spodleteli načrti proti Angliji, je udaril na Vzhod. Natančno isto počne zdaj Hitler. V Kusiji, ki *e je je bil lotil pred dobrimi >to leti Napoleon, nima zaenkrat ničesar iskati, presekati oziroma prerezati pa namerava Angliji živi jonsko žilo—dolino petroleja iz Mezopotamije in -Male Azije. Pot .lo tja pa pelje preko Halkana. -Madžarska je padla pred "jim na kolena, Utotako tudi Koiuuu.tka in naposled tudi Bolgarska, (irška- ki jo je bil Hitlerjev zaveznik Mu^olini iz kdove kakšnega razloga že prej napadel, se pa ne da. In Turčija >e ne da. Ko to pišem mu tudi .Jugoslavija kljubuje. Dvomim, da bi bila v sedanji vojni kakšna država v taki zagati kot je baš Jugoslavija. V.so njeno severno, vzhodno dneh mnogo dela. se vi še v na-1 in polovico južne meje no zase-\-zoČnosti številnih domačinov. <111 Nemci. Na njeni vzhodni nje meji in o.stalem omoč se lahko zaneseš! Pravi Jugoslovan — in zdaj je v Jugoslaviji domala sedemnajst milijonov pravih Jugoslovanov—sovraži iz dna svoje poštene dušo Hitlerja in M ussolinija. Kje na j išče zaveznikov in prijateljev v tej strašni uri odločitve Y Rusiji, ki je izza Stalinove vlade nehala biti pokroviteljica slovanstva, ne more iskati opore. Cc je Rusija brez protesta dovolila Hitlerju podjarmiti slovanski državi ( ehoslo- Le ti prinašajo > seboj raziičn« "čudodelne1,' amulete, kozje rogove, reqw šakalov, podobe bogov itd. S 11 ni hočejo vplivati na >odno odločitev. Nekoč ni hotel mož pristati na ločite, češ, da je svojo ženo kupil in da je njegova last Navzoči domačini .so ga podpirali z dobrimi nasveti, češ. n;\j ženo pošteno pre mlati, pa bo ostala pri njeni. Žene pa v ve"-in i prinje-rov vztrajajo na svoji pravici. Neka zamorska žen« .je samozavestjo izjavila: Storite z menoj kar hočete, toda k možu se pod nobenim pogojem ne vrnem. On ima dovolj drugih žen. mene pa pretepa s korobačem. Razlogov za ločitev zakona pa med zamorci v Afriki ni toliko, kakor med civiliziranimi zakonci. Pač -o pa raznovrst-nejši in bolj čudni. Tako je neka zamorska žena zahtevala ločitev zakona, ker .je njen mož jedel meso živali, ki velja v nj« nem .plemenu za *veto, ne- vaško in Poljsko ter ni prote-dotakljivo. Kako naj ostanem hirala proti nemškemu prega-pri možu. ki je meso gozdnega' ženju sjovanske države Bol-kozla ? — je ponavljala žena z'garsk^ se jllff0slnvija 11C niore ničesar velikim ogorčenjem. Iz njenih besed je bilo razvidno, kako hud odpor čuti do moža, ki je oicev itd. Vpraišal je, kaj to žalil njena najgloblja čustva. ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, priporočamo, da se vse darilne pošiljatve po&je pluui CABLE ORDER. Na ta način je denar najhitreje izplačan. — Za Cable Order je treba -posebej plačati $1.—. V sled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v DOLARJIfI, teme« sama v dinarjih oa. lirah. Ista velja tudi aa vse drage evropske driave. od Rudije in Bolgarske nadati. Pozivi iz Amerike, naj vztraja, so silno bodrilni, toaj prve dni od Anglije takšno oporo kot jo imajo Abesinei v Afriki. Jugoslavija ve, kaj se pravi krvaveti. Saj je pred svojim rojstvom skoro izkrvavela — za druge. T0EI9 HZmODX"-*«« *o»t " Friday, MarcK IX, 1941 .V.STXNOVEJEN L. Položaj Jugoslavije PO ENOMESEČNEM DIPJLOMATIČNEM ODPORU. AX&A Vi IfiS hX Ivi > V A: Ljubi m Kakor hiti krogla, ki snip jo %-lrelili, ncizgresljivo proti ivojetitfu <*ilju, tako d rovi vlak *kozi žametno not". Ritmično .tuv-auje vlaka iik* zazibava v -poiiftiiM*. Parfum davne preteklosti jo japrva laliak, a polagoma postaja močnejši, dokler ni sedanjost popolieinr ne iz-fino izpred oči . . . Zo|m*t m*iiv stara sedemnajst et ... Svetlolasa mladenka, ki jo je hi Umi veter čudne toge strgal s H*d in mjnrjo zlivata v * no. •Sladkost pričakovanega gro-im j«' tako trpka . . . Šumenje v ado v se Lzpreniiaja v veličastno IiLiimio, ki bo ftnaneje prešla v žalostni requiem. V* daljavi se je pojavila teman senca. Približuj«* si- mi. To je mi! — vpijejo v>i moji čuti. •Tn ž«» čutim vroča u«ta. ki iščejo mojih ustnic. Olwlain navzgor in iiurIiiu ali pripadata dve zvezdi, ki ju vidim nad >eln> j, njenai ali nebu. Moj sluh s« bije z vetrom za šepetanje m-iodičnih be-cd. nerazumljivih in vendar tako jas-nili. Zapustil 1110 je kakor več ko deset drugih pred menoj, ali jaz senj m' ponosno stala na svojem |M>dostatu. 4hf*šel iu zapustil v meni beliči no. ki je bila tako vroča, da j«* v t«*dnu dni saiiM zgorela. Tu kakor svoj pepel jih je zapustila neizmerno hrepenenje po ljubezni. »Ljubezen . . . j«* pel v» ter v temnili nočeh. Bol ... -o dodajalo veje, ki so se škripajo dotikale me«l seboj. liol . . . hju-bav . . . ropota vlak. iLjutriJa sem ga. fijubila sen* ga, kakor jo ljubila Eva Adama v raju. kakor j«- ljubilo milijone žena pred menoj in kakor bodo ljubili milijoni že- na za menoj; kakor ni še nihče nikogar ljubil. Zvečer sem zaspala z njegovo podobo v o-čeh, sanjala «em o njem in se prebujala z njegovim imenom tu* ustih. Kamorkoli sem pogledala- jm»v>o«I sem videla njegovo podobo. A-lek — A-lok — iu|i je plala kri v žilah. Ko ur je prvič poljubil, sem se preselila v raj. In raj ui p'a v nič izpromeiiil svoj«' podob«*, uiti tedaj ne. ko sem spo-znala. «la ni vreden mojo ljn-Im*zui. A kaj za tu, kakšen je bil! Ljubila sem ga. Pri-la je ločitev. Svoje karier« mi ni mosrel žrtvovati. — Srednja Kvropa 11111 je bila pre-inajhiia . . . •Globoki tolnnini, mračno ropot ali j«« koles. l*cle kroglico -trn|mi iu hla-dna cev ^o nti pott u j: i i večni mir. Vzdržala sem. 1 Tli prijel je Martin. Kil mi je najboljši prijatelj. S'čutno j«* poslušni moj«- blodnji o 11 m gem in miiii me je ljubil. Ko tara šestdeset let. KOLIKO KAPLJIC VODE JE NA SVETU. 'Kdor nama važnejšega dela ali kdor najde v tem kaj smisla. lahko izrazi s številkami vse, prav vse. Neki braziljski matematik je oklenil izračunati koliko kapljic vodo jo v vseh morjih sveta. Mož je bil upokojen in jo imel torej dovolj ča a. Količina vode na zoni-1 j: je približno znana. Braziljski matematik .je vzel povprečno kapljo vode in jel računati it r izračunal je da je na vsej zemriji približno «lo I3,0u0,(x)0.-(K K>,( K H),(M H 1,1M K 1,4 M M),(M lo.ooo kapljic votli*. •Se en priirwer, kaj vse se da izniy.it' s številkami Ali veste. kako velika je milijarda? Nek in mer. ljudski govornik mogla. M*oje srce ui bilo mrt-|1 i šala biti. A Martin ui zasiu- vorih izovoril eno milijardo žil. «la bi njegova žena ljubila di uireija. Od-šia som. A-lek . . . A-lok ... jo ropotal motor mojega avtomobila. Stanja . . . Niče-ar drugesra mi ni mogel dati razen bogastva. Sprejela sem, Nisem sra ljubila. On mo ie liuhil. Postala sem njegova žena. \A-lek . . . A-lok . . . slišim v z os?š£em Berlin—Rim—Tokio jlo veliko zanimanja za obram-po vzorcu Slovaške, Romunijo j bo celokupno jugoslovanske in Bolgarsko, si vlada v Beo- [neodvisnosti in sodeluje s Slo-gradu na vso moč prizadeva o-1 venci m Srbi v vsej t« j borbi. .1 Rojake prosimo, k o poSlp j o za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako j« vam le priročno j •besed, ( im bi -o to zgodilo, bi nehal nastopati na javnih zborovanjih, in umaknil bi se v pokoj. Toda mož si ne bo mogel privoščiti počitka v pokoju, kajti govoriti bi moral nepretrgoma skozi 38 let noč in «l;sn. če bi hotel izgovoriti eno miliiardo besed. važno za naročnike Pole« uaalova J« m iv id ud de kdaj Ifcate i*ačaao oaroCslao. Pr»* •tevllka |Hi«ueu» nicatrc, druga dan in tretja pa lew. L>a nam prlbra vite nei*otrebn<-sa dela ln atrečkov, Vaa prosim«, Ijenlb. ^aatopaik bo Vam isrrtU potrdilo ca plačano naročnloo. CAL1FOUNIA: 8aa t ranciaco, COliUSADU: Pueblo, Peter Culi«. Waiaenbors. ML J. Bnvah INDIANA: ludlauapolls: Frank Zupančič 1LL1N01H: Chicago, J. Brr«b deer*. J. fmMmm . u v dobvodelue namene je bila Rasorjova izvoljena za kraljico lopote. Potljoten rei>oHer je jel hitro zbirati podatke o njenem življenju i ir pro skrbel si je tiwli njen krstni list, katerega jo bilo razvidno, da jo kraljica lepote že 50 let stara A' listu priobčena vest je vzbudila veliko presenečenje. Isrralka so jo čutila užaljeno in zahtevala jo $35.000 odškodnine. Sodile ji je prisodilo samo 5,000 z utemeljitvijo, da jo s tem objavom izgubila vse ugodnosti, ki bi jih lahko sicer imela od zmago pri lepoti konkurenci. PREHRANA V ITALIJI CENTRALIZIRANA. Na predlog italijanskega mini strskfiira sveta je Mns>olini odločil, da so skrb za prebrano civilnega protbivalfitvr. in vojaštva v Italiji centralizira pri ministrstvu za kmetijstvo in £i\wlarstvo. S potrebnimi živili razpolaga Ttalija v zadost ni meri. "Razdeljevanje prehra n« bo pod nadzorstvom. drii«vo, da so onemogočilo špekulacije na račun ljudskih množic. Ir.aniti svojo politično notranjo in zunanjo samostajno.-t kakor tudi zemeljsko neokrnjenost Jugoslavije. •Pritiski, ki se izvajajo na odgovorne jugoslovansko čini-tclje v Beogradu, so jako veliki. Aii to niti najmanj no vznemirja odgovornih krogov. Reakcija naroda in javno-1 i jo ua-jzdravi jša. kar >i jih niore kdo mi-lit i. Arobilizncija so jo izvršila v najpcpolivjšoan rotil.*. (Ogromne množioo naroda se odzivajo z navdušenjem. Javnost in i jut 1st v o stojita od-ločno na stališču, da so nnora Obvarovati državna samostojnost in neovisnost kakor tudi zemeljska neokrnjeno-t. Zategadelj so se vlada, narod, vojska in politični krogi odločili hraniti neodvisnost in svobodo Jugoslavije, njeno meje in njeno popolno sankostojnost tudi z orodjem, kadar bi lele to velike rednosti ogrožene. Jugoslavija ostaja verna ideji miru. Toda ona gre v tem s stališča, da ne sn>e radi miru kapitulirati ali pristati h kompromisu, ki bi ogrožal njeno samostojnost in njeno svobodo. Pogajanja z nemjsko viado se vršijo v tiuhu mednarodno strpnosti, kolikor je te še v Kwopi. Italijanski ti.sk še posoibno poudarja, tla mfc)ra Jugoslavija onraniti svoj mir. Italijanski tisk napada predsednika Roosevelt a in Združene države, da so menda te o-hrabrile .Jugoslavijo, njeno vlado in narod v odporu, ki ga Jugoslavija že več kakor mesec dni nudi na diplcmatičnem polju. Brezdvomuo je, menijo v Beogradu, vpliv Aoiierike jako velik. Zanimanje za usodo Ji:,awslaviie jo mod ameriškimi odgovornimi krogi zelo veliko. Zadnje izjave preds. Roosevel-ta na rasnikan skill konlert n-cah, kakor tudi izjavo vojnega tajnika Stimjsona, kakor jo predisodnik Roosevelt govori T>r. Maček ctkprto in jasno poudarja, da ne bo ni lire v Jugoslaviji elopustil, tla bi se dotaknila neodvisnost in zemeljska j neokrnjen ost Jugoslavije, niti no dovolil prehoda tujih čet in kršenja jugoslovanske novtral-110-ti. . Cel položaj Jugoslavije so tla p*; enomesečnem diplomatie-nem odpora označiti tako. tla je .Ju« (\siavija kar naravnost povetlala tistim, ki so računali na njeno kapitulacijo, tla moro ona obvarovati svojo svobodo in svojo neodvisnost in da ni take vlade, ki bi moglr. podpirati kapitulacijo, doklt r čaka m'lijon pripravljenih jugoslo-vanekih vojakov, da branijo svojo rodno grudo preti vsakim ii"padon\, pa naj bi bil ta še tako silen in jak. . Xa jugoslovansko iavnost so narotli i irlobok vtis številni telegrami, ki so jih izšeljeni^ko organizacijo po-1 ale odgovornim jugoslovanskim krogom. Poleg brzojavk "Hrvatske Bratske Zajednieo", "Sn^ko-gi Nar. Zaveza", slovenskih Jodnot, je še poseben vtis naredila tudi brzojavka I^ouisa A-danuiča. ki je z besedami, polnimi človečanski'h čustev, rekel. da ne sme Jugoslavija iti po žalostni in sramotni poti Ronsninijo in Bolgarije, nego po svetli in junaški poti. ki si jo jo izlbrala Oivija. . NAZNANILO in ZAHVALA Potretfjra srca iiiiznaiijannt /.iilusluo v»-st. «la je ii. uian-a, 11K1 umrl naš ljubi s«>i»rop in fnV— Joseph Korošec poirreb je vršil lu. marca [h> katoliškem ulimlu in ]H>k<>i>a'i je liil na t*orj»u> CUrisli |M»k"|uilišt-ii na Ituolo. Pa. Pokojni jo l»il rojon v vasi Zala. Sv. Vhl nad tVrkuit-o. lota ISGt« iu v Ameriki jo liil .".'.» let. l>ela| je v |^-I>n«» |»:i zahvaljujemo sledečim /ji vence: .Mr. in Mrs. Jo>epli Pavloveie in družini iz Forest t'it.v, Mr. iu Mis, Jose|»li Skeli in družini i/. Hillside, N. -T., Miss Pauline Mitchell i/. Portage. Mr. in Mrs. Anton Tavželj in družini, Mr*. Mary Ravdek in družini. Mr. in Mrs. U. I Pelile.v in družini. Mr. in Mrs. John Za krajše k in družini. Mr. iu Mrs. Alex. Demshnr in družini. Mr. in Mrs. Matt Hribar in družini iz Uoydell, Društvu Vihat, društvu št. 174. SNPJ., in društvu št. i:U». AKZ. in vsem drugim, ki so dali avtomobile na razlago za i^ogreb. 'lebi, Hrajri Stn»n« in (hn-, naj rl*i ho lahka hladna gruda. Žaluj«H_*i ostali: MAK V KOROŠEC soproga in IX)t IS KOROŠEC, sin. iMtnlo, I*a., IS. marca. UMI. RIBJE OLJE LEČI RANE. Žt1 preti leti so zdravniki n-gotovili, tla se rane celijo hitreje, če jih namažemo z maže, v kateri jo nekaj ril »joga olja. Na jasnem si pa v tem ribje olje na ves organizem. Bilo l)i pa napaono rrtisliti, tla zadostuje kupiti v lekarni ribjega olja in na^oaziiti ž njim rant). Meti poedinimi vrstami ribjega olja velika razlika. Kdor oi nekiritično upo rablja I pogledu niso bili. Šele nodav-1 rilijo olje, bi najbrž doživel ra- TUDI USTA ODRAŽAJO DOŽIVETJA. no so raziskovalci točno dokazali, tla ima ribje olje re- zdravilno moč, in zdaj ga splošno uporabljajo za*odprt« rano. Podrobnosti o tem so objavljene v knjigi TI. Graupnorja "^.iv-1 jonski eliksir.'* V ribjem olju so razen vitaminov A in B še nekatero mastne kisline. Ko so iskali sredstvo, ki po-pešuje zdravlji nje ran. so prišli na to. da sta za rane zdravilna vitamina A in R ki ju pa ne sme biti imiogo. zot-aranje. Neiir-ka fann«*iko-loška intiustrija je preizkusila in izdeluje že mnogo zanesljivih maž. Pretlnost novega lečenja ran j - v tetiv, da se vzpodbuja ves organizem, da z lastnimi iimjč-mi zaceii rano. Zlasti pri težkih ranah, kakršne nastanejo pri >latlkorni bolezni z razpa-• lanjem tkiva. s,, je dobro ob-ii'—lo ribje olje, ee ni se nastala izpromon^ba na kosteh. S pomočjo rib j ga olja -o pre]>re- <'V pride na rano preveč vita-jčili zdravniki mnoge operacije, mina A, se eel i še počasneje ka- Ptu.-ebno pript;nx"ljive >t» ob-kor sieor. Tmli samo ma<čol>- j v« ze z ribjim oljem pri težkih ne kisline pospi šujojo ztlrav-1 nesrečah. l»r. (iraupiier onnoni .jenje ran, totla glavna sta pri jeolo primer elovoka. ki je pri-Doslej jo prevladovalo pi*«1- 'tent* oba vitamina, ri-to ribje - i k zdravniku z t>dsekaniflu pričanje, tla najlaže izražajo vsa duševna doživetja oči. Psiholog Dun lap je pa izdal nedavno knjigo o proučevanju u»st, V nji prinaša proa z modro lučjo, potem um dveh n k d seboj nekoliko odda-jje pa priložil prst k n ki in ga vo otlkritjo o tem, da usta se ,] j ,T,ili r.,n *m obesta se hitro ee j obe/a.. In pr-t mu je pnra- mnogo bolj kakor tx"i. izražfijo vse, kar se tlogaja v človeški tkiši. Dunlap jo pa proučeval samo nOiinLalno ljudi in sam tr- liii. To jo tlokaz, da učinkuje Vel. d», da se nanašajo njegova do- . . gnanja saimi na do! človeštva, o tem, da jo Ainenka priprav- .pi vi po^oJ nje£,ovo^a razi,ko. in jasrn namig na Jugoslavijo. no smp pričakovati, da se bodo Jugoslavija in Tiireija sta zad- doIa)i f njhn ck6porimenti in npdrzavt. ki se morata na Bal- roakHia mf)Va bUi prostrožeiia knuu odociti « odpor ah P«'^^ broz objekt O V0 za-za kapitulacijo. I*redsednik T« "ttUUI SAMO ZA MALO ČASA! t'VODNE CENE 4 GROBNI PROSTORI ZA 8 POGREBOV cena $80.— V SPOMINSKEM PARKU, ki se bo priM razvijati 4« min. i* 4 leni. M mah at ta na ob (lavni eeeti.i Za vsa itojasnila izpolnite kupon. WINDSOR tiARDEN 591 Summit Are. Jersey City, NJ.j C.ospoitje: — Brez kake ob vem o-1 za mene, prt«sim, (»osljite podrob- ( noRti. Ime .................... Naslov ................. Roosevelt je zato v svojih govorih in izjavah posebno poudarjal, da so morata ta dva zadnja balkan. naroda upreti, ker bo od tog odvisna tudi usoda Balkana in angleškega odpora taimkai. Važen čini tel j v tem odločanju je Lzkrcavanje angleških čet v Solunu. Jugoslavija je pred tem začela s svojim diplo-matičnim odporom, podpira-nim z mobilizacijo in koucen-ttacijo velike vojske v dolini Vardarja, ker je menila, da je v vprašanju obramfltm njene državne neodvisnosti in njone ze meljske neokrnjenosti. Jugoslavija misli, da so more pogajati z Nemčijo vse dotlej in do tolikšno nevere, dokler ni v vprašanju njena politična in državna samostojnost. Toda pogajati se #lede puščanja nemških čet preko Jugoslavije in glede dejanskega sodelovanja z Neničijo in Italijo v kaki vojni proti GFrčiji in Angliji pa proti balkanski neodvisnosti in sv (Vbodi, o tem ni bilo govora nikdar. Jugoslavija se ne more odpovedati svoji veliki in sveti tradiciji. Ona ni Bolgarska. Ona je bila vodno na strani čuvanja balkanske svobode in neodvisnosti. Povsetm je jasno, da je morala Jugosla- vosti. Zato dela Dunlap s skritim fotografskim aparatom in pro-; t reže na filmski trak vsa presenečenja in duševna stanja, odražajoča na človekovih listih. Naj je že šlo za reakcijo na veselo zgodbo ali na dojem bolezni, vedno je bil najvažnejši fotografski aparat skrit tako, da ga proučevani objekt ni videl ,in da sploh ni vedel zanj. ("V je notel izzvati dojem velike prestraisenosti, je ra*bil fitan-lap tudi močne pripomočke, kakor nenaden strel ali sunek v rebra. Najtežje je bilo pa o-mogočiti fotografskemu apara tu. da je prestregel dojem ža losti ali duševnega trpljenja. V ta namen je uporabil učenjak pripovedovanje o st'-asnih zgodbam ali tra»gičnih doživetjih v rodbini svojega dbjekta. Dunlap je prišel do prepričanja, da je oko v splošnem ne spremenljiv del človeškega to-lesa. Priznava pa, da sicer ne snlemo podcenjevati na oko u činkujočih dojmov. da pa oko že davno ni več edino zrcalo duševnih dojemanj.. Usta rea girajo zelo različno ip v mnogih primerih neprimerno no po>rodneje od oči, ki so v prvi vrsti zaposlene z gledanjem. .Posebno v primerih razburjenja so usta zgovornejša od oči. SLOVENSKO - AMERIKA1NSKI ■ 7" "I zz ZA LKTO :: Koledar 1941 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, Id zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU m LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovetlic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vaoto iniilrp puiljete ▼ po 2 on. t cen fee, fe prebirate ▼ Združenih država*. Posebna priloga: Trije zemljevidi ▼ barvah: EVROPA LETA 1914.; EVROPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA 1940 Slovensko-Amerikanski Koledar za 1. 1941, Veli ka Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni At las (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. GLAS NAROD i" — New Toil Friday, March 21, 1941 TBTiNOVL JEN L. 1» WBBH WHBfBMW IMWB. I,, ;,„..:r.r ~tr« enrocc. ntfflBiaraanKiba: .aiusuiiurj : ROMAN : Francoski spisal: CHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK. | Delavski pregled Deia na Wrightovem letališču bo najbrže pre* vzela vlada, ker unija trdovratno vztraja na svojem stališču. — Kopači mehkega premoga skorogotovo ne bodo zastavkali. NASPROTJE MED APL IN CIO. Pri gradnji novili hangarjev lin ]»os!opij na letališču v Miži- :»:?(> tisoč prcnuogarjev v appa-la«škem okrožju. Pogajanja iimmI njimi in baroni je dospe- Ta nauk ui autdošeal Simoni, ki je vprašala dalj<*: -Ah -te ga videli J" I iti I*vtn», Vibio^bili zapo-«la ,,s? nxrt?° Kf zna 4\\ luei -4 111 ga pre*« njegovo nezgodo, m tudi potem, toda I . . , . » ' - ,no, .je zalit a val John L. Lewis i i i • i • i i t » ■ . .t ''""l I'.KJJIHIUI lr (Ullll AnlCil-i , v . , li »Si! Ji obvezo, ki JILU je zakrivala pol obraza, je priznal ^ ^ j.lvsk(. federaeije Pred za kf*l>m'e nn-hkoga premoga elektrike zaprosila pet" ekkt- l,JI pril>oljška ter pla- iiuhovnik. **Moj Bog. vsakdo ve, da rane rade zapuščajo b:az-i^otine, koliko je vojakov, ki jih imajo!" Iii z nenavadno iokavostjo je dodal: **Y takšni zadevi ne maram vplivati na nikogar. Vendar pa . . fn vi nil j-e j«> k svo.i« lini mnenju, izkušajoč premagati Si-nmiiiu »»dpor z i>io vnemo, kakor lady Kleanor, in nehote zapeljan od /a I je, da bi mogel ti zakon izvršiti. Ko je zaključil >voje ju igo v arjanje in sjnemil obiskovalko, se je s planit čim oče-om «.zrl na svojo siromašno cerkev, gledajoč v duhu na njt'ixeu im-Mu že novo, kamenito. z linami mi zvoniku. lop>«> «»d pjK.te>'aiil.skili templjev v r-oso&člni, in videl je, rie Coiiipanv iz New Yorka. ki P™*™«*- Svojo zahtevo iiita kontrakt za napeljavo!"1^0. "J"*** i* v elekttrike, zaposlila pet elekt- j^"*™ hlJ>« opustil, zaveda-ričarjev, članov dO. IVav- M?; e* da hl v Panjem k", ska federacija je proti temu i*"?1«« «*« nikakor ne bilo protestirala. Ker pri protect ^ <1elavt ini nič zaleirel. >o člani Federa cije zast-ivk-ili I Zastopniki premogov, družb Dela na letiiču so nujna, in ^ ^adko zavrnili vsrLewisove >o morala vlada s svojimi de lavci nadaljevati začeta dela, ako v »jim gospodarjem vsi erlinartonski na- , , , . . .1 i : i • ' i i i i men t. je vsled te^a izjavi , da j'tiniixi, n >e ii{nogo d'nuih, izpreoornjLnih po tako vi>okr-tii • j " J * /gledu; vidri je -amogn darujočega v zlatem in svilenem nakitu, plav ajočih sv«**- in v d iverem oblaku kadila. To, či -ar ni videl, j«- bila žrtev, darovana za vse to— dobrote, edado bitje, k; je leiio |-ri>Io iskat k njenui j »omoči in tolažbe, ii j<* iMlha.alo 1 m d j | »utrl o in v večji negotovosti nego je prišlo. \ •»/. y /e < m l j m ija1 i nSimoeo. ki >«' jo ^j»ustila iih1«! blažim*. >o iu«i«Hl.iiie ':.pu-čalo moči. l>op« Uliio bila pustila >\oje k«»>ilo neuotaknji no; telesna <»slabelo-t je dela a njeno uciziiMi.no duševni* utnijeuost s" hujš<». Žrtev, ki jo je z grunti zavračala, |hi| mtakeii^ ni bila nemogoča, ker ji jo je duhovnik, izkušen -iai.Vk, ilovoli' in na>vetoval! Nemara ..'» j«-1 .a-*:;o > re-^i t te-uolie! Kdo jI pr^triže ti bridki dvom.' K<» a• i vedela l*o|j^«-j:a. je zaiVla i»remiš ja-Ukš'ii l»i bil -v i njenih >larš«kv, ako bi ji ira n.<»irli dati zahteve. OVIRANA PRODUKCIJA VOJAŠKIH LETAL. Zbornični fwlbor za pravosodje razmišlja, kako bi se dali* omejiti Število -tavk v vojni industriji Te dni je zaslišal Merrilla M<»iga, načelnika zra- posrečilo uravnati nesoglasja med delavci in delodajalci. Oilbor ne bo imel nikakšne diktatorske oblasti, to se pravi. da ne bo smel siliti nobene »dranke k poravnavi, pač pa bo skušal zlepa in s prepričevalnimi dokazi doseči svoj cilj. Precej pažnje bo posvečal tudi propagandi med narodom. Javnosti bo skušal predociti zle po-k dice stavk v obrambni iudust' iji. Dežela je pač v tako kritičnem položaju, d«a ntogne vsaka .stavka resno .škodovati splošnemu namenu ter resno ovirati vre-ni "enje pro-pot'iebn^h načrtov. <>dbeni bo naeclova! kot za-stopnik javnosti 5 ' "i.enovan, W. C. Teagle, mrtinicijske tovarne. Nekateri 'z Cminect.cut b.vs, predsed-krngiwniki in ^enatovji so /e ^andard O.lOompanv R. protestirali proti centralizaciji I , »z Oalifornije, municiiske industrije. Po 110>™Wdnrk Amer.can-Havvai knterih krajih so tovarne kar ^eanislup Co. Engcne Mayer. Ab. kako pač tipi v tem trenutku! Kolik« l>0!jkf'plovneira oddelka pr«- berilo *-eiio I v .llie lie iMvta «M-itai:<. t ln juutci Id mu bi o ti l«a. da bi pahnil to iiado r«-šitve «d -eln*! )v mat: ? Simona paiiiila >traM iros,^ d'Avron. Ali bii,/al*,la stavka ,ia ^'»ightovem ki i.i ] tonila hčer /a uu ia, hot.H- ga oteti za t,'r *»«vke v. dveh - Mm! Kdo Ve, a xO ji nekega a-r-»avtič,,ih -izlivu, in -umi mVt, ve, za katerega žrl-1^*1° ovnnJ° '^b' ^i.jc voja- ^ o vat i bi ime.a >ut nj. neio u^tu morebiti dovolj jM^niiut.' letal. S tem je mls il Urit m n* u tot na kupu. ponekod pa daleč na okrog- ni nohone. Oilbor bo skrbel za primerno r-izialjo med tovarnami ter gledal na to. da bo vodstvo n ijprej zaposlilo raz|x»ložl ji ve d lavce iz bližnje okolice. GEORGIA PROTI RAKETIRSTVU. Xakono ]«.. lis 'la Sinmtia š.- i.a O ,,,!,,a.>1:1\k.° 1»»' Tvclops Steel <\»rp.jteljem koektirati *4poseHne iMnln. ta čovek ijl/.kega -lanu. ta n.ivadui upravnik i«»dov! v Rndgipvilb\ 1'a.. ter slavko,p*ispevke" od delavcev, ziipn-, /?•' \ \:,i \ ^ -voje živi j nje otroški Ijuliezni: on bi v Aircraft tovarni v s^enili v obrambni indu-tiiji. bil puM Vj i* eta zapreti v ji*čo. Ju šla je više iti - ..< i / * h h 11 »nde mi Iz jn^luMi si* je dvigala • 'Klana z ii«'\ak mi «• ^Vni'-ni. Junaška l>al»iea -e ui a. k«» j«- b«io t el«a dati življenje >voj«- »Irage! . 1 i-l i_ kj 11:• 'i jtravin« «lo nj**n*- ljnltezjii. njone^a a iii njenega rjiiipaitja. - » >> ton j nliMtjali: in doeim • lw»rila - testiečo zavestjo >voje -tndiopetuosti i L-»- Ansreles. POSREDOVALNI URAD ZA STAVKE. R:*diie piiisp vke smrjo kolek ■tirati, iziniiir pa le v -lučaju. j軫 j ili »leliivei pro^tovoljiin pla-•";ij:*. D i v a Georsrija naiap- H- i .-u-n * i- rava s tem omejiti i.y.iroma ih»- . ;«lnev Il:l:teaii. ravnatelj . .... . 1..1. • ^ i i vsem oilpraviti raketirstvo. ki «Mluk<-i pki- uprave, in de-j ' , w -e je v zadnjem easu zelo mzvi- .n ziiio- j l;tV>ka tajniea \!i-s Perkins -ta p«:veda 1 a ča-nikarskim }m»-ročevalcem, da bo predsednik Roo-evelt še pn d svojim onrobroilnili klerkov, ter fden p »dprodsednikov Ameriške delavske fe«leracije; Plnllip ^fur-rav iz Pennsylvanije. predsednik flO; Thomas Kennedy iz P- nt«s> ivanije, tajnik in blagajnik l~nited Mine Work roc of America M. DEOOBRA: IDEALEN MOŽ. Ali je živel kdaj na svetu popoln mož I (Poznal sem moža. ki je zdi-hovaje govoril: •"Dve uri dnevno lahko prenašam svojo ženo, ali na žalots ostane mi še dva in dvajset ur in te so neznosne . . (Vendar je bilo nepravično, če bi pripisovali vs<- pomanj-kliivo.-ti edinole ženi. Neka prava ženska mi je nekoč dejala: ^Idealen je ti-sti mož, ki ne štedi z daril' Ni !>oljšega sredstva od sivl»riie ii-iee. po1-ne stekleniee finega parfuma ali kakšne dragocene malenkosti, da se izngnaš družinskemu prepiru.'' Nekega dne senu bil priča družinskemu piepiiiu. v katerem je igralo glavno vlogo prav takšno dragoceno darilo. Poznal -eni zakonc i, ne slabša oil to ikih drugih. Mož je bil zelo simpatičen, človek, ki je hil vselej pozoren napram svoji /eni. Nekega dne mi je priznal, da je njegova "»oboževana Lineta,T odšla za teden dni k svoji materi, ki je bila zbolela. Nato je dodal: 4'Sram me je. da srni se o-koristil z njeno odsotnostjo, in se ji izneveril z majhno sta-tistico iz kino otudia. Da si pomirim vest. ji bom kupil lepo dozo za puder in ii jo poklonil- ko se l»o vrnila. Rad bi bil.da prideš na naiino prvo skupno večerjo, da bi i me'a tako moja nema izpoved pričo." Nekaj dni za tem mi je te- PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pe*mi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 181). Street, New York, N. Y. enajst anov. vlade in javnosti zasiop d i dve največji ameriški delavski organizaciji: CIO in AFL. »e. je k«»čijaž, z\eM ukazom ki jih je prejel ob odhodu, drugič ustavil ki nje. Me-io da se vrn • v Krlingion je bil zapeljal v vas od kate»e j,« za visela cerkev oč ta Amolda in i -b^tal pred vrati, nad kal rimi je čitala Simona napis: Post Office. Služabnik je spustil podnožnik in nepremično čakal, da i z-topi; in izstopila je, mehanično, pod vplivom nepremagljivega nagona. Stopila je v brzojavni urad, ki se je nahajal v ozadju majhne špecoi ijske prodajalnice. Videč jo stepati stavke splcli preprečit' proti okctii-u. se je vzravnal dolg nvožakar, ki je dotlej brskal1 xirad bo imel nailuže po sokoči s tega voza in zbeži v goščavo. Poizkusila je opustiti šipe, ki se nista vdali, in poklicati kočijaža, ki je ni sliša\ Ali ni vsaj na cesti kje kakšnega človeka, ki bi mogel prihiteti na njen klic in ii pomoči! Brž je obrisala msse škpe z ž.-pno ruto. Bila je na pusti ee-di sre
  • č, jo o-stala nema spričo Tomaža Krlingtona. On je moral vendarle uganiti njen namen, kajti sunkoma je ustavil voz, nag!'- v polnem d;m. Toda tekmovanje nmed i.jegovim poniiem in dirjavci lady Eleanor je bilo preveč neenako, in že čez pa»* minut je ostal daleč za Simono. Ali je pustila tu prijatelja in zaščitnika. Simona si ni v dela odgovoriti. V prvem hipu ji ni bil povfieči. Zdaj -.»a ji ga je delalo sovraštvo lady Eleanor skoro simpatičnega. Toda kaj to* Zrlaj je vedela, pri čem da je. » Niti ona niti >.iva duša na svetu zdai ni mogla več pomagati, ko s=e je 'bila zavezala z besedo in se izročila usodi. SPANJE IN POSTAVA. 4 V otrok jm> oliedu dve uri spi, ziaste baje za en centime-lo pri delavskih organizacijah.!ter. Znano je, da je vsak človek zjutraj večji kakor zvečer. STAVKE IN PORAVNAVE. V So. Wilmington. Del., so ■ e po 11 tednov trajajoči stavki vrnili na delo delavci tovarne Eastern Malleab'e Iron Co. Stavka pn General Instrument , , , i Corp., v Elizabeth, N. J., bo \ njem bosta poleg . , v , ' . ' ■ ■ , . , kmalu končana, ker ie ugodila in javnosti zastopam tu- . . v? MANJERJI NAJBRŽ NE BODO ZASTAVKALI. "Nevarnost splošne stavke v industriji mehkega premoga je najbrž odstranjena. Zastav-kalo že vsaj ne bo 120 tisoč premogarjev izven appalaške-ga okro4ja. .11. marca na.rru*eč poteče pogodba med majnerji in baroni, toda vodstvo United Mine Workers je dovolilo maj-nerjem delati tudi po 1. aprilu pod določbami sedanje pogodbe, pod pogojem, da jim bodo de'odajalci plačali vso zaostalo plačo, ako bi se organizaciji posrečilo izposlovati svojim članom večji zaslužek. Ta odredba se pa ne tiče družba skoro vsem zahtevam unije. Edinole glede povišane plače se še niso sporazumeli. W'hite Dental Manfacturing Co. v Princess Bay, S I. ki irnin velika vladna naročila, je dala dflaveem tri cente priiboljška. Zahtevali so od 5 dolO eentov. Delavci Button Corp. of A-merica v Newark u. N. J., so zastavkali. ODBOR ENAJSTORICE ZA PREPREČENJE STAVK. Predno je odpotoval predsednik Roosevelt na kratke T« je v zvezi s prožnostjo č.o-ve^ki-cra telesa. Kadar človek leži, se -zopet zravna hrbtenica, ki se eez dan nekako >escno so sme i^ sem vzk1 ikni I: 4 i TCaldsen vzoien zakr.n! Tsta nii-el se je bila porodila v irln-vi moža in žene! Kakšno meEST NARODNIH PESMI za bso- ški zbor .................... ŠEST NARODNIH PESMI za sse-&anl zbor ................... Zorko Prrlovrf—15 SAMOSPEV O? za glas 6 kla vir jem..........1.85 ^EST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................L— ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir 1-— »rane Venturlnl—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......85 i^erdo Juvanec—Ife. MLADIH LET, moški zbori ..................6U Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ...............51 Moški zbori GSKAft DE V: Barčlca; Oj, inoj Socel Sov; Kam ml, fantje, d rev t vas poj- demo ......................JW OSKAR DEV: .Srečno, ljubea moja; Ko ptiči-ca na tuje gre; Soči; Moj očka ma konjička dva; Dobiv sem pisemce; Slovo; Je vplhnlla luč .40 SMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska..Jt9 Vso noč pri potocl ...........Jt9 Jurjeva ......................iS Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdravica ........JN VASILIJ MIRK In A. GROBMING: Vetrič; P« grad Id I ..........M FERDO JUVANEC: Zjutraj ......... Slovanska ..... .... 3f ____ PETER JEREB: Pelin roia; VASILIJ MIRK: Podoknlca........M 'ZORKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi 91.....tt Le enkrat Se .................20 Slava delu ..................JN HR. VOLARlC: Roimarln; JOS. PAVCIC: Potrkan ples ......M M0W1K0 I. SLOVENIAN DANCE \ANI>\ POLKA __________ t PO JKZEKL' KOLO _____________________ M 3. B.\K(KA »LUN K A PETANE____JS I. OHIO VALLEY SILVIA POLKA ......... i. TAM NA YKTNI 4iR£Di MARIBOR WALTZ____M S. SPAV.VJ MILKA MOJA ORPHAN W.VLTZ______ Z. DEKLE NA VRTt (M. MARlfKA. PEI»L«f.Vf... Ji 8. ŽIDAN.I MARIJA (o»!ka> VESELI BILITCI (aamrka) JU SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ________ JUt DEKLE NA VRTU OJ. MARltKA. PEOLAJ---tU ŽID ANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka)____ 3r+ 3Z STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira, (Ilolmar) .58 Orlovske himne (Vodopivec) ........ Slovenski akordi, 22 mešanih In moškib zborov (Kari Adamit) Trije mešani zbori (Glasbena Malha) ........................................ V pepelu ii ni noči, bantata za sole, zbor in orkester, (Sattner).... Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .....................6« Dve pesmi, (Prelavec) za moški zbor in solo.................................2t Naši himni, dvoglasno .................... .25 Gorski odmevi, (Laharnar), II. zvezek, moški zbori .................30 ZA TAMBURICE: NTA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburicc, zložil Mar ko Bajuk...............75 ,75 J« J6t Slovenskr narodne pesmi za raški zbor (Bajuk) _____________ Bom šel na planince. (Bajuk), .75 ZA CITKE: Poduk za rltro. — 4 zvezki — (Koieljskl)____________t— ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Ksračnira —__i| PESMARICA GLASBENE MATICE ltlCl moAki zbori, nretlll A.