Jj1 Edini alorenski dnenrik	BI
Zcdinjenih državah	lil
T Velja za vse leto . . $3.00	l|i
jj Za pol leta......S 1.50	|
GLAS
NARODA
0
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Dally in the United States, :->
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. 30.000 Readers
TtLXrON PHARNB: 4487 CORTLAND?.
NO. 94 — STEV. 04.
Entered as leeond-Olaes Matter, September »X, 190S, at tti Port Oflce al Maw York, H. Y„ u4«r tka Act of Concrete of Kareh I, 1*79.
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 21, 1916. — PETEK, 21. APRILA, 1916. ~~^	—
nuuroH piiAjunti on cobtlajtot,
VOLUMM XXTV, LBTMIX ZXIT.
V mesto Marseilles so dospelij ^mmm močni oddelki ruske armade.
VRHOVNI POVELJNIK FRANCOSKE ARMADE, GENERAL JOFFRE JIH JE POZDRAVIL V POSEBNEM DNEVNEM POVELJU. — JOFFRE JE REKEL, DA SE KLANJA RUSKIM ZASTAVAM, NA KATE RIH BODO KMALO ZAPISANA SLAVNA IMENA FRANCOSKIH ZMAG. — VELIKE SLAVNOSTI. — NEMCI SO ZAVZELI NEKAJ ANGLEŠKIH POŠTO JANK MED VAUXOM Itf DOUAUMONTOM.
Pariz, Francija, 20. aprila. — Včeraj so se v Marseille izkrcali močni oddelki ruske armade, ki so prišli Francozom na pomoč, da bodo zaeno žnjimi branili Verdun pred nemškim navalom. V Marseille so se prepeljali z velikimi transportnimi parniki.
Zdaj sklepajo, da so se med francosko in rusko vlado vršila /v dalj časa tozadevna tajna pogajanja. Razen diplomatov ni vedela nobena živa duša, da bodo prišli Ru-h Francozom na pomoč.
Vojaški strokovnjaki pravijo, da ima prihod Rusov \elik pomen z ozirom na vojaško, kakor tudi na politično stališr»* Francije. Francozi so že začetkom vojne čakali, da jim bodo prišli Rusi na pomoč, toda to tedaj ni bilo mogoče. ker ^o imeli preveč opravka na Ruskem Poljskem in v Vzhodnji Aziji.
\ mestu bodo ostali par dni, potem se bodo pa podali francosko fronto.
Vrhovni poveljnik francoske armade, general Jof-fre. je v posebnem dnevnem povelju pozdravil ruske če-te in re izrazi!. da je prihod Rusov jasen dokaz, da so je Rusija žrtvovala splošni in skupni stvari zaveznikov.
Njegovo dnevno povelje ima sledečo vsebino:	J
— \ašn zvesta zaveznica Rusija, katere armade so' se izvanredno hrabro borile proti Nemčiji, Avstriji in1
Von Ifflu so izročili listine. — Priliv proti aretaciji. — Listine so fotografirali. — Bernstorff.
Washington, D. C.. 20. aprila. — I>ivs»-mu tajniku nemškega voja-Akotr.-i atašeja, von Iprlu. hodn izročene nazaj vse listino, katere d»>-Jfktivi zaplenili pri njegovi aretaciji.
Tozadevno poročilo je izdal danes poslanik Remstorfl*, ki je proti zaplembi prvi protestiral. Poslanik jo nadalje protestiral tudi proti aretaciji Jgla ter izjavil, da je lsrel član nemškega poslaništva in da se. kot takega ne sme aretirati.
Državni department nima dozdaj j še nobenega poročila, ee so detektivi res fotografirali zaplenjene listine aii ne. V slučaju, rta so jih in j da bi izročili originale nemškemu poslaništvu, bi kopij nikakor ne smeli uporabljati proti Tglu.
Bernstorff je sklenil priti celi stvari na čisto in se poslužiti vseh sredstev, da bo dano Iglu primerno zadoščenje. — To bo storil kljub napetim razmeram, ki so zadnji čas zavladale med Ne m«"* i jo in Zdr. državami.
Združene države lahko zahtevajo. da naj nemška vlada odpokliče igla, drugega pa ne morejo ničesar storiti.
Iz delavskega sveta.
Bajonet ni napad na st&vkarje. — 1300 municij3kih delavcev. — Ne miri in demonstracije.
Turčija in separaten mir.
Petrograd, Rusija, 20. aprila. — Padec Trapezunta je dal povod raznim govoricam, da namerava skleniti Turčija separaten mir z Kusi. Iz zanesljivega vira se je do-znalo, da ruska vlada zaenkrat še i ni pripravljena razpravljati o se-I pa ni t nem miru. Ruska armada bo ( najbrže dobila povelje, da mora nadaljevati s svojim prodiranjem proti zapadni maloazijski obali. — Kusi imajo zdaj v .Mali Aziji tri močne armade. Njihova fronta se razprostira od Hit lisa do Ornega morja.
V Carigradu so se vršili zadnji čas veliki nemiri. Ljudstvo je odločno zahtevalo, da naj vlada sklene mir. češ. da Turki takoalitako ne bodo mogli zaustaviti silnega ruskega navala.
Večkrat je moralo stopiti vojaštvo in razgnati demonstrante.
Turčiji, nam je dala nov znak prijateljstva, tor s tem dokazala. da je pripravljena vse žrtvovati samo da zavezniki dosežejo svoj cilj.
Ruski vojaki, ki so prišli sem, so najboljši izmed najboljših. poveljujejo jim častniki, ki so, kar se tiče strategije, svetovno znani.
Tu ti vojaki se bodo borili ob naši strani ter nam v v-eh ozirih pomagali. Francoski vojaki, sprejmite veselo te svoje nove tovariše. Pomislite, da so zapustili svojo domovino, in prišli vam na pomoč. Bojujte se hrabro ob njihovi strani za slavo in čast Francije. Bodite jim kakor bratje, upoštevajte jih kot svoje najboljše prijatelje!
V	imenu francoske armade naj prisrčne j še pozdravljam vse častnike, podčastnike in vojake, ki so se izkrcali ^ Franciji. Klanjam se ruskim zastavam, na katerih bo-■ !o v najkrajšem času zapisana imena naših slavnih zmaj?.
Ruske črte so dospele na transportnih ladijah ob I veh popoldne v pristanišče. Sprejela sta jih šesti huzar-ski in 115. domobranski polk.
Vojaška godba j«' igrala rusko narodno himno. Prvi u pristal francoski transportni parnik *'Latouehe Tre-ville**. Ruska godba je igrala marseljezo.
Ruskim četam poveljuje general Lohveski. Pozdravila sta ga general Menasier. vojaški governor mesta Marseille in general Guerrin. zastopnik francoskega vrhovnega poveljnika.
Po sprejemu so se vršile velike sla vnosi i.
Berlin, Nemčija, 20. aprila. — Vrhovno poveljstvo u« mske armade naznanja:
—	Sovražnik je z vso silo obstreljeval naše postojanke. katere smo mu odvzeli na vzhodnem bregu reke Maas.
Pri gofcdu Oailette se niti je posrečilo vdreti v naše strelne jarke, odkoder smo ga pa kmalo pregnali.
V	bližini St. Eloia so s** spopadli naši vojaki z angleškimi prednjimi stražami. Po dolgotrajnem boju smo osvojili nekaj ozemlja in odvzeli sovražniku dve strojni puški.
Pari*, Francija, 20. aprila. — Francosko vojno ministrstvo. poroča sledeče:
—	V okraju Woevre je naša artilerija z vso silo obstreljevala eeste, po katerih dovaža sovražnik svoj pro-viant. Ceste so na nekaterih krajih tako razdejane, da je po njih vsak transport nemogoč.
Vzhodno od reke Maas se je vršila izvanredno vroča bitka na fronti med Vauxom in Douaumontom. Nemci so se nekaj časa prav dobro ustavljali, ko so pa izprevideli, da smo mi v veliki premoči, so se morali z velikimi izgu bnmi umakniti.
V	splošnem se ni zadnje dni ničesar posebnega pripetilo.
Nemški diplomat v pogovoru t Car ranso.
Von Eekhardt, nemški poslanik v Mehiki, je imel dane« dva daljša posveavanja s Carranzo. — O ni znano.
. ... -
......
i %r -j' ; JU
Jpokojeni častniki naj bodo pripravljeni.
Vsi upokojeni častniki so bili od vojnega departmenta obveščeni, da naj bodo pripravljeni za vsak flluČaj.
Zvišanje plač.
Youngstown, O.. 20. aprila. — Youngstown Iron and Steel Co. ho zvišala s prvim majem svojim uslužbencem plačo za deset odstotkov.
Povišanje plač.
Philadelphia Rapid Trans. Co. bo povišala plače motormanom in sprevodnikom za en cent. na uro, tako da ho zdaj znašala plača 26 et-ntov na uro. Pred petimi leti so imeli le 23 eenaov.
Will sv -Overi a nd avt om ob il ska t vomica v Toledo, Ohio, ho s prvim junijem povišala 17,000 delavcem skupno za $14,300,000.
The McKeesport Tinplate Co. v Pittsburglm, Pa., naznanja, da bo s prvim majem plačala deset odstotkov več.
Fostoria Glass Co. v Moundsvil-le, \Y. Va., bo poboljšala plačo za 15 odstotkov.
Pošta za Avstrijo.
V četrtek, dne 26. aprila odpluje iz New Yorka parnik "Ilellig Olav", ki vzame tudi pošto za Avstrijo. — Rojaki, ki nameravajo pisati, naj gledajo, da bodo pisma v New Yorkn do srede zvečer.
Požar.
Rutland, Vt., 20. aprila. — Vsled eksplozije, ki je danes nastala v Pateh Manufacturing Co., tovarni za municijo, je izbruhnil požar, ki je napravil $25,000 škode. Kako je eksplozija nastala, ne morejo dognati.
POZOR ROJAKI 1
Kdor še nima Slovensko-Ameriškega Koledarja sa leto 1916, naj ga nemudoma naroči. V zalogi ga imamo samo še sekaj izvodov. — Stane s poštnino vred 35 oentov. i Naročite ga takoj! *
siovenic PnUlablng Co., I 88 OortlMidt fe. Mam Tort; WL T.
Kot kaze. ne boo delavski nemiri v Hastings, X. J., šf tako kmalo končani. Za sta v kal i so namreč vsi delavci pri National Conduit and B. Company. Včeraj so se vršili po mest u zopet veliki nemiri.
Trije stavka rji so težko, več jih je pa lahko ranjenih. Sodišče je obsodilo stavk ar j a Samuela Chipz-kova, ki je hudo ranjen na glavi, na šestdesetdnevno ječo. Ker so stavka rji neprestano metali kamenje in demonstrirali po ulicah, je stopila v akcijo milim in vprizori-la nanje bajeneten napad. — .Stavka rji so se takoj zatem razkropili.
Polkovnik Klein, ki poveljuje milici, je rekel, da bo storil vse potrebno, samo da čimprej zavlada mir.
Stavka rjem se je pridružilo včeraj še 1300 uslužbencev Habirsliaw "Wire Co. — Ta tovarna je tudi izdelovala municijo za zaveznike.
Mehiška ekpedicija.
Ameriškim četam preti nevarnost od Caranzovih vojakov. — Izjava generala Obregona. — Diaz.
/
Iz Mezopotamije.
Bitka ob desnem bregu reke Ti> gris. — Angleži so zaplenili veliko vojnega materijala.
London, Anglija, 20. aprila. — Dne 10. in 17. aprila je divjala ob desnem bregu reke Tigris vroča bitka, ki se je končala s popolno ?mago angleškega orožja. Mi sme zuvzeli nekaj sovražniških .strelnih jarkov in zaplenili veliko množino munieije ter drugega vojnega materijala. Nadalje smo vjeli tudi 1*0 mož, med katerimi se je nahajalo šest častnikov.
Carigrad, Turčija, 20. aprila. — Turško vojno ministrstvo razglaša: — Na fronti v Mezopotamiji ni ničesar posebnega pripetilo. Angleški armadi, ki nahaja v Knt-el-Amari, preti velika navar-nost. Vojaški governer je izgnal zadnje dni iz mesta skoraj vse civilno prebivalstvo, ker je jfdo pri manjkovati hrane.
V Kavkazu se bije vroča bitka v bližini Cornka. Sovražnik je vpri-zoril napad na naše desno krilo, toda mi smo ga pognali v beg. — Rusi so imeli zelo velike izgube, število ranjenih in mrtvih je pa le malenkostno.
Tornado v Missouri}u.
Kansas City, Mo., 20. aprila. — Sem so došla poročila, da je vče raj divjal po Missouri ju in Kansa-»u grozen tornado, ki je povzročil smrt dvajsetih oseb in več sto o-seb ranjenih. Škodo na poslopjih cenijo na $750,000. Najbolj so prizadela mesta: Elean in Arthur, Mo. ter Cniontovn, Kans.
Bankirji v Rusijo.
Samuel McRobert in Charles Rich, pod predsednika newyorške National City Bank, gresta jutri v Rusijo, da bosta tam odprla več podružnic te banke. Obiskala bosta Moskvo, Petrograd in vsa druga večja luska mesta. Dogovorila se bosta z rusko vlado glede nekega petdesetmilijonskega posojila.
Grški prestolonaslednik na obiskih.
London, Anglija, 20. aprila. — "Concordia*' poroča, da je grški prestolonaslednik na potu, da obišče nemškega in avstrijskega cesarja.
4■ Nawy Yard" zaprt.
4'Nawy Yard" je drugič v zgodovini zaprt pred obiskovalci. — Vse moštvo, ki se nahaja na dopustih so vpoklieali.
Stražo v Panama kanalu podvojili.
Panama, 20. aprila. — Str^o v Panama kanalu so podvojili. Na važnejše prostore ne pustijo nobene osebe.
Washington, 1). C„ 20. aprila. — Poročila, ki jih j<* danes dobil državni department, da Carranzo ve čete korakajo za ameriškimi proti Parralu, je povzročilo med uradniki veliko razubrjenje. Ta poročila pristavljajo, da to delajo proti volji Carranze in njegovega vojnega ministra Obregona. — Koliko je teh čet, poročilo ne omenja.
El Paso, Tex., 20. aprila. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da je general Feliks Diaz pričel z ve-volueionarnim gibanjem. Veliko mehiškega' prebivalstva je ž njim. Njegove čete se nahjajo v Tapa-chuli. na meji reoublike Guatemala.
General Pershing je naznanil, da je dal za svojo črto izkopati za kope. ki mu bodo služili za vsak sn*. aj. Dalje omenja v svojem poročilu. da jih mehiško prebivalstvo večkrat pozdravi s krogi jami.
General Obregon. Carranzov vojni minister, je danes izjavil, da njegova vlada ni sovražna Amerikan-cem. pač bi pa rada videla, da bi nehiško ozemlje zapustili, ker se s tem razburja prebivalstvo.
Columbus, N. Mex.. 20. aprila, l ete, ki jih je pred kratkim poslal general Funston Pershingu, so se »ridrnžile okspedieiji, kot javljalo iz Pershingovega tabora.
Washington, D. C., 20. aprila. — Konzul Alger v Mazatlanu, Mehika, je danes sporočil državnemu det jartmentii, da so mehiški civilisti napadli neko ameriško kolonijo, ki se nahaja v bližini Maza-tlana. Amerikanei so v strahii za svoje življenje ter so zapustili kraj in se naselili v mestu.
'Vse je odločno proti vojni. Odgovora ne bo tako hitro.
KONGRES JE DOBIL NEBROJ BRZOJAVK, V KA TERIH SO IZRAŽENI PROTESTI PROTI NAMERA V ANEMIJ PREKINJENJU DIPLOMATIČNIH ZVEZ MED NEMČIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. — WILSON JE BAJE PRIPRAVLJEN POGAJATI SE Z NEMČIJO. — ODGOVOR NA AMERIŠKO NOTO BO DOSPEL NAJBRŽE ŠELE V KAKIH DESETIH ALI DVANAJSTIH DNEH.
Moriica, Baffa obsojena na smrt.
Giuseppe Ariehello in Frank Fe-rara. ki sta lansko leto umorila perutnina rja Baffa, sta bila obsojena na smrt na električnem stolen.
Ko so jima razglasili obsodbo, ie rekel Ariehello: — Umorili boste nedolžnega človeka. — Ferara l"e vskliknil: -laz sem nedolžen! — Jaz sem nedolžen! — in prieet jokati. medtem ko se jo Ariehello držal na smeh.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, in droge kraje v AVSTRO-OGRSKI bliao 7 m i-lijonov kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj ae ' vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-slob osebe, kateri se ima izplačati.
Brezplačno
dobe val nafti naročnlki v Pennsyl-vaniji knjižico "Mra postava za ponesrečene deiavoe v Pennsylva-mjt" Spisal j« to knjUUoo Karto UakorS«. ihatbOC.
O • n • :
K	S	K S
S...«	.90	120 ...	18.80
10..,.	1.60	130	13.20
16....	S.30	140 ______19.60
20.»..	3.00	ISO...	31.00
25....	3.70	160 ...	22.41
30....	4 40	170....	23.80
36 --------5-10	180....	25.20
40....	fi.80	190....	16.60
6.50	2U0....	28.0C
60....	7.20	250______35.00
Sa....	7,85	300....	42.0Q
60....	8.55	360....	49.00
65....	9.25	40(1....	56 00
70....	9 95	460....	63.00
76--------10 65	600....	70.C0
80....	It.35	600....	84.00
45....	12 03	700________08.00
00....	12.75	800....	112.00
100....	14.00	900....	126.00
110________15.40	1000...	139.00
Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo prim orani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na sapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobi naslovnik list v roka, sa pri nas cene morda ie večkrat spremene.
z TVRDKA nAHK BAK8BR, SS Oertlaadt St* Hew York, T,
Washington, D. C.. 20. aprila. — Kongres je dobil dane« nešteto brzojavk, v katerih so izraženi ostri prote-testi proti nameravanemu prek in j en ju diplomatičnih zvez med Nemčijo in Združenimi državami. Kot kaže, je ljudst vo odločno proti vojni in bo napelo vse sile, da jo bo preprečilo.
Kongresman Davis iz Texasa je naprimer brzojavil:
—	Prepričan sem. da namerava krvoločna banda, kateri načeluje Morgan, zaplesti Združene države v vojno z Nemčijo. To bi sv zgodilo v prvi vrsti zategadelj, da bi se postavilo tudi v tej deželi na prestol vojaški despotizem. CV je res tako, gTe v tem slučaju za prokleto zaroto, ki so jo skovali proti prostosti prostega ljudstva.
Nadalje so dospele tudi brzojavke sledeče in podobne vsebine:
-- Vzroki, ki so jih navedli, niso zadostni, da bi se napovedalo vojno. Bodite odločno proti vojni in proti administraciji, ki se zavzema zanjo.
-- Leta in leta srno že živeli v miru in v miru hočemo živeti tudi naprej. Ogromna večina prebivalstva je proti vojni.
—	Naš narod ni zato, da bi šel v ogenj za kakega drugega. Zavezniki naj se sami pomenijo z Nemčijo.
Washington, D. C., 20. aprila. — Sem je dospel bivši državni tajnik William J. Bryan. Izjavil je, da Združene države nimajo dovolj vzroka, da bi začele vojno.
—	Odkrito povem, da nimam nobenih posebnih načrtov. Sem sem dospel zategadelj, da bi s svojim prizadevanjem nekoliko pripomogel k odvniitvi vojne.
John D. Works, zvezni senator iz Califomije. je rekel tako-le:
—	Za vojno nimamo nobenega zadostnega vzroka. Edini vzrok je to, ker je Nemčija prekršila pravila in določbe ljudskega prava. Isto so pa napravili v več slučajih tudi zavezniki. Ako hočemo prekiniti z Nemčijo diplomatics* zveze, jih moramo prekiniti tudi z zavezniki. Prepričan sem, da kongres ne bo tako nespameten, da bo dal do vole nje, da bi ugodil raznim hujskačem.
Washington, D. C., 20. aprila. — Velika napetost, ki je zavladala med Nemčijo in Združenimi državami, bo naibrže kmalo pojenjala.
Državni department zatrjuje, da ni stavil Nemčiji nobenih novih zahtev. Obenem je bilo tudi razglašeno, da je vlada Združenih držav pripravljena, pogajati se z Nem-čijo.
Združene države zahtevajo, da mora Nemčija opusti ri nepostavne metode v vojni s podmorskimi čolni, ne zahtevajo pa. da bi to vojevanje popolnoma opustila.
Nemški poslanik grof Bernstroff je bil zopet pri državnem tajniku Lansingu. O čem sta razpravljala, se ni moglo dognati. Konferenca je trajala petnajst minut.
Washington, D. C., .20. aprila. — Uradniki, ki so v zvezi z nemškim poslaništvom, so izjavili, da je skoraj ne-vrjetno, da bi se Nemčija popolnoma uklonila zahtevam Združenih držav. Noben državni- kaneelar bi ne mogel o-stati v službi, če bi predlagal, da bi nemški podmorski čolni ne smeli v bodoče napadati sovražnih trgovskih ladij. Ljudstvo bi bilo odločno proti državnemu kancelar-ju, če bi hotel odrediti, da bi nemški podmorski čolni ob angleški obali tako obzirno postopali kot postopajo v Sredozemskem morju.
Washington, D. C., 20. aprila. — Včeraj je obiskalo nemškega poslanika veliko nemških časnikarskih poročevalcev in ga vprašalo, kako je s situacijo. Odvrnil jim je da ni dobil iz Berlina še nobenega poročila, odkar je dospela tja ameriška nota.
Državnemu tajniku Lansingu je baje rekel, da Nemčiji nikakor ni mogoče odgovoriti na noto tekom treh ali štirih dni, pač da bo prišel odgovor v desetih, oziroma najkasneje v dvanajstih dneh. Nerodno je to, kar so ravno zdaj velikonočni prazniki, vsled česar ne bo mogoče o tej zadevi razpravljati pred torkom, oziroma sredo.
Nemški poslanik se nahaja na zelo neprijetnem stališču. Ni mu namreč mogoče zaupno obvestiti svoje vlado, na kakšen način bi se konflikt najlažje poravnal.
Zvezni uradniki imajo namreč nemški tajni ključ, potom katerega jim je mogoče prebrati vse brzojavke; one, ki pridejo v Ameriko in one, ki so namenjene v Nemčijo.
"GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.) Owned and Published by tM BLOVENIO PUBLISHING 00.
(ft corporation.) FKANK SAKSER, Pre«ldent.
MlriW BENKD1K. Treasurer.
Place at Bnalneaa of the corporation and tddreuea of above officer«: Cortland t Street, Borough of Manhattan. New York City, N. T.
fta wio leto velja Hat ■■ Ameriko In Ctoado	93.00
n put letam 1.50 • e» <> Mo u meato New York.. 4.00 a poi ieta aa oieeto New York.. 2.00 m Brropo «a vae leto mmmm« 4L50
a mm Pol let«......... 2.56
»	getrt leu........ 1.70
"lilJlh NARODA" Izhaja vsak dan 1«< mtuSJ nedelj In praznikov.
"*t» L A 8 NARODA" ("Voice of the People") temad a very daj except Sunday* end
Holiday a
_Pntmrrlptlon yearly f3 00._
%d i ert t^men! on agreement.
brm pod pi m In oeebooftti m ne
prtottfnjejo. C*^nar aaj ae t.ajrovoU poilljatl pe
kiuney Order. Pri ifrtiaemLl kraja naroCnlkor pro-alio« . la nam tndl pnH«Je U*
kitalIttr nircanl, da hitreje naj-d'-mo nailornlka
Dotinon la poAiijatvam naredite ta naalov: "G LAB NA BO O A"
C•»■.r<-:mtin Ht_New Tort City.
Ou-ft« Cortland t.
Zadnji napori.
K, ;or kale, bo slednjič vendarle i	oni, ki si je bil s v est z ' \ ( katerem je tudi večina i; tia l)i» zmagovalec. Dozdaj j' N" n skoraj vedno zmagoval, 2 ! j u*' y uaguje več. Pred Veaxlu-li m >>■ j*- usft.aviJ; naprej ne more, nazaj noče. | N m i armada, je j>repodila 11 u* i i. Vzhodu je Pruaije, zavzela j<> \*> Poljsko, IMgijo kn Srbijo. V. ." t . < -N ila zmagi, velike, ta-i.<>.•) 1 n- /.av/etne trdnjave so i'.! ; > , . dneh kup razvalin, ko i v ikeijo težka nemška : >. lieHiu in Dunaj sta bila Ji -uiMi \ zastavah, večkrat *e j* rj !i », «la je prebivalstvo v-: d kega navdiuscoija poza-
« at«.	|
.M » • t armade je začela i>oje-ii-.. "i ia i" at i. Vv to. kar je zdaj, s t 1- /i 1 ii j i napori. zadnja priza-< i ■ ). Vs ka/e, da je bli^u čas, > » i » /a\<zniki narekovali mi-
1..... > m* re«Vf da nobena jwvsa-
'«■ • ■ . . sva na ivetu Me dosegla i .■>. 1 t je do«egVa Nemčija.j 1>\. leti bo kmalu. odkar »e bori tr< tut wLkirai ervropskiaod vele-mi dve leti jih je prennagovala v raznih bitkah ter jim škodovala t. . meielno in gospodarsko. He-«1 j mor<la že uvide va, da ne bo lcr,n<-<» tak kot si pa je predstav-l.j It ni da ae bo stvar nagloma in
t> I j if > pre-okrenila.
.	I
Izbrala je in dobila tri zavez-n 've • Avstrijo, liolgarsko in Turčijo. n;>I« da bodo oni opravili d !o. k it riga. sama ne bo mogla. \ 1: j Ta.sa so ga dobro opravljali, zdaj so pa tudi že začeli popa*' S« ati.	I
Av-.ti'i.ja je dala Neancem na r.!.-;>	skoraj	svoje \*oja-
kt\ >; izvzeto je samo ono, ki se
Ito jrarsiKa pruvi, da je re&la svoj * nalogo s tem, ker je poma-trala premagati Srbijo. Zato zahteva t idi prt-eej-snjo o<lskodnmo, katero 1k> menda začaano dobila.
TuiVsija ji je volkko pripomogla s tem, da je zapodila zaveznike z i* ali po lisa.
Zadnji čas jo pa začela tudi Tin- ;ji z< lo slaba presti. Rusi, o k. terih »o Nemci kričali, da vsled v^'.kiU porazov sploh ne bodo mo-gli več stopiti v akcijo, so poslali v Kavkaz močmo armado, ki je vdrla v Malo Azijo in prodira proti vzhodu.
Ruska fronta sega od Črnega morja do Bitima. Padli sta ve-liki turški trdnjavi Erzenim in Tra-pezunt t^r nešteto manjšib trdnjav. ( e bo lo Rusi še nekaj časa tako napredovatli kot so dozdaj, bodo kmalo pri Bosporu. Outam v Carigrad pa ni več daleč.
Naj se zgodi v MaJi Aziji karkoli fce hoče, eno je gotovo: N«m-, ei ne bodo imeli od bagdadake že-leziuce, od katere so ae toliko na-dali. nobemega dobička.
je sicer, da je Nemčiji odprla Rumunaka avoje meje. Veliko je to, vse pa nikakor mi. Voja-
»
kov ji je začelo primanjkovati, tega dragocenega materiala, s katerim je tako blazno tratila.
Ljudstvo je postalo nezadovoljno, ker mora stradati in ker že dalj časa ni dobilo nobenega poročila o ka:ki posebni zmagi.
Velikemu železnemu orjaku, ki je bil pripravljen kljubovati cele-mu svetu in ki je faktično tudi nekaj C-asa kljuboval, se pričele kle-cati noge. Ako ga unkrat strmo- ; glavijo, ne bo tako zlepa v^tal.
Vse napeto pričakuje, kaj bo odgovorila Nemčija na noto Zdru-
l
ženili držav.	!
N&jbrže bo ugodila ameriškim zahtevam, lahko ]ki. tudi mogoče, : da tega ue bo hotela storiti, am- | pa k so bo v svoji samopašnosti in z zaupanjem v svojo moč raj še , oilloeila za vojno kot {>a za mir.
V turn »lučaju bi bila za korak .... • ] bliže svojemu porazu.
Wilsonova nota.
---- i
Predsednikova nota Nemčiji je i izvrstna. .le globoko zamišljena.
mojstrsko pripravljena, s fakti podprta in odločno zaključena. — 3 Ima obliko ultimata, toda ne za- 1 hteva nič neopravičenega in nič. ! česar bi Nemčija ne mogla ugoditi. ' ako bo hotela.
Ameriko stališče je, kot je v no-ti razloženo, ono., ki se zavzema za i mednarodne postave, katere je tu- 1 di Nemčija svoječasno sprejela. S tega stališča zahteva, da m- Nem- 1 čija poslužuje istega vojevanja na i morju, kot se ga poslužujejo zavezniške sile.
Ameriške zahteve so. da Nemčija naroči svojim iporskim poveljnikom vojevati tako, kot določa mednarodno pravo ; naročiti jim pod kaznijo spoštovati postave celega civiliziranega sveta.
To je, kar zahteva predsednik "Wilson v svoji noti. Kako bo Nem- : čija to storila, da bo prav zanjo in 1 ne bo nasprotovalo postavami člo- 1 večanstva. je njena stvar. Ako ne bo svoje politike na morju spretne- ! nila. se bo nekaj zgodilo, česar se j i je že večkrat pričakovalo. Nemčija nima pravice oziroma predno- 1 sti kršiti postav in s tem ogrožati • nevtralne države in se vojskovati * na protipostaven način.
Dejstvo je, da si Nemčija ni vze- ; la niti najmanjšega truda, da bi svojo politiko tako prikrojila, kot ! je neštetokrat obljubovala Združenim državam. Združene države ; bi bile zadovoljne, ako bi vsaj po- ' skušala svoje obljube izpolniti. — • Mladi in stari nemški poveljniki podmorskih č olnov se v svojem 1 pruskem fanatizmu poslužujejo 1 najgruzovitejših načinov vojeva- 1 nja samo, da se oslavijo, ne oziraje ! se na izgube življenj, ki nimajo z > vojno uikakega stika. Nemška via-<la jim to dovoli in najbrže naskri i vaj naroča zločinstva nadaljevati. J
Ako vzamema n. pr. slučaj 'Sns- i seza' moramo uvideti, da je bil i potop tega parnika čin te nemške s politike. Ako je imela Nemčija, ko je obljubila ameriški vladi, resni i čeu namen podmorsko vojevanje i izpremeniti. bi morala svoje čast nike o tem obvestiti in jim dati potrebna navodila in naročila za i nov način vojevanja. Dotični častnik. ki je potopil "Sussex", je sto- 1 ril iz golega sovraštva do vsega kar ni nemško, in ker vidi v kakih škripcih se nahaja njegova domovina, (ki je zakrivila eelo gorje)
Ne moremo si misliti, da vlada I ne bi mogla svojega moštva pri 1 praviti do postavnega potapljanj? i parnikov, kajti vemo, da vlada % ] vseh nemških vojaških krogih naj strožja disciplina in da je vsaka anarhija izključena. Priti moremo le do zaključka, da so se vsi števil ni zločinski potopi izvršili z odo bravanjem nemške vlade, nemške ga časopisja in nemškega ljudstva
Iz vlade Združenih držav so se naravnost norčevali in svoj nečlo veški posel nadaljevali, da so mo gli na ta način pokriti poraze, ki so jih sami in njeni zavezniki morali oziroma jih bodo še morali doživeti pri Černovicah, Erzerurau. Trapezuntu in Verdunu.
Ako hoče Nemčija, da ostanejo odnogaji med njo in to deželo prijateljski. ji ni treba drugega storiti kot izpolniti obljube, ki jih je že storila. V svoji noti zahteva Wilson samo to. v kar mora Nemčija, kot civilizirana država, privoliti in ugoditi. Ona bo odločila, ako bo prijateljstvo med državama obstojalo tudi v prihodnje.
Amerika si je svesta svojega pravičnega postopanja in mirno pričakuje odločitve.
Knez Frane Thun	j
je bil te dni ▼ Hamburgu že tretjič < operiran na očeh. Operacija je po- 1
polnoma uspela.	<
f
Slovenska tiesem.
Fragility, Pa.
Ker sem zadnji čas bral že več dopisov v G. N.. ki se tičejo združenja slovenskih pevskih društev, srm se odločil tudi jaz, da spregovorim o tej stvari. Gospodje, ki so to stvar započeli, mi naj ne zamerijo za kako neumestno besedo, ker moj namen ni kritizirati, temveč le povedati svoje mnenje.
Jaz mislim, da bi bila najlepša pot, da bi vsa slovenska društva, ki se za to zavzemajo, napravila skupni koncert v Joimstownu; in pri tej priliki bi se tudi vse potrebno dogovorili. Seveda, pričakovati ne bi mogli, da bi se udeležila cela društva, lahko pa Tipamo. da bodo poslala svoje zastopniške. Pri tem tudi ne bi smeli prezreti hrvatska m druga slovanska pevska društva. Na ta način bi prišli skupaj in dogovorili.
Pričakoval sem, da se bodo tudi drugi pevovodje kaj oglasili, kot n. pr. g. Rafael Zupanec. Torej izrazite svoje maienje. Vsi ljudje vse vedo.
II koncu naj še odgovorim dopisniku iz Pirkhill. Pa., ki me je profil, da mu naj povem svoje po-1 go je. pod katerimi bi sprejel mesto pevovodje. Meni so razmere v' Pirkhill dobro znane. Mislim, tla še 40 Slovencev ni tam; pevcev gotovo ni več kot četrtina. Zato kogar veseli petje, naj pristopi k "Bledu" v Conemaughu. kajti lastno društvo imeti bi bilo brez-miseino.
Pozdrav vsem slov. pevcem!
A v g. Samec'.
Dopisi.
Oaksville, N. Y. — Ker se zadnji ča3 veliko razpravlja o farmah. sera se tudi jaz odločil, da na kratko opišem razmere v naši far mar ski naselbini. Dvajset let sesu se ubijal po premogoa-ovili in sedaj sv>m šestnajst mesecev ameriški kmet. Zadnja letina se je precej dobro obaiesla. Zlasti hmelj je dobro obrodil. Tudi drugi pridelki >io bili obilni, zlasti ajda in sadje. Drugi farmarji se pečajo z živinorejo; vsa>k ima povprečno 35 krav, ki jian prinesejo notri samo na mleku kakih sto dolarjev. Res je. da je življenje na farmi zelo lepo. toda je treba trdo garati, kajti brez dela ni jela. Onim, ki nameravajo kupiti farme, svetujem, du ako nimajo dovolj d«1*-narja. se ne spuščajo v 1o. Z enim tisočakom se ne opravi nič, temveč še tisto izgubi. Predno kupite, se dobro prepričajte, v kakem st anju in v kakem kraju se nahaja kmetija. To vam svetujem iz lastne izkušnje. — Pozdravljam vse slovenske kmete in Vas, gospod urednik, ter želim, da bi v prihodnji številki prinesli novico: Konec svetovne vojne. — Paved P uši jar. J
Pittsburgh, Pa. — V nedeljo 30. aprila se bo vršila seja slovenskega političnega kluba v prostorih K. S. Doma, in sicer se prične ob 2. uri popoldne. Ker ne bo na i o nedeljo nikake druge seje. se bo lahko vsak udeležil. Prosim tukajšnje rojake, da se blagovolijo1 mnogoštevilno udeležiti. Kakor mano, postane član lahko vsak, ki ima prvi papir ali drugi papir. Vstopnina je prosta za sedaj, ne vem pa, kako bo v prihodnje. Ze-'eti bi bilo. da bi se naši tukajšuji1 rojaki malo bolj zanimali za po-( litfcko in sploh kar je političnega.' Velifko je med nami takih, ki nimajo najmanjšega pojma o ameriškem vladnem sistemu, o volitvah raznih uradnikov, o zakonih, ^ katerimi pridemo danes ali pa jutri v dotrko. Velikokrat si želimo protekeije m v takih slučajih
moramo vedno zatekati k drugim ljudem. In tako ostajamo v tem oziru vedno v ozadju, dočim drugi vedno bolj napredujejo. Torej ako si hočemo priboriti vsaj nekoliko političnega priznanja v našem mestu, se moramo najprej združiti v eno organizacijo. Izključeno je, da bi v tem oziru za-mogli kaj doseči potom podpornih društev, ker se slednja sploh ne zanimajo za politične stvari. Da je politična organizacija potrebna, o temi ni nobenega dvoma, ne-motgoče je pa kaj doseči, ako niso vai društveniki aiktirvni ter da vsaki po svoji moči dela za korist in razširjenje kluba. Tudi odbor mora biti malo bolj marljiv Ln ne --memo gledati samo na eno osebo. Pri prihodnji seji se bo volil tudi tfjnilk, ker je g. Weselich vsled preobjdega dela odstopil. Obenem se bodo sprejemali tudi člani, bodisi a prvim aH drugim papirjem. Papirje mora vaak prinesti aeboj, da m podrobnosti vknjižijo. Tudi|
oni, kateri so že člani, naj prinesejo svoje papirje, da se zamorejo , urediti knjige. Letos se vršijo zelo važne volitve, o katerih se ho tudi razpravljalo. Kdor želi kakega pojasnila, naj se obrne na odbor. Končno bi še rad opozoril tiste rojake, kateri dosedaj še nimajo prvega papirja, naj to nemudoma storijo, kajti to jim bo lahko še v veliko korist. Prošnjo za prvi ali drugi papir izpolni odbor vsakemu brezplačno in ako kdo ne ve, s katerim pamikom je prišel v Ameriko, naj se obrne na nas. Torej, kakor sean že prej poudarjal. naj vsak rojak postane član političnega društva, to ne bo škodovalo nobenemu, pač pa vsakemu koristilo. Prihodnja seja bo pokazala, koliko je zanimanja za politično društvo med našimi pitts-burškiml Slovenci. Pozdrav! — Anton Zbaši!ik, predsednik Slov. političnega kluba. | Hcpewell, Va. — V zadnjem dopisu je bilo pomotoma poročano, da jo v tukajšnji tovarni Du Pond Powder Co. zaposljetnih le 2.000 ljudi: pravilno je. da jih je 20,000. I>ne 10. aprila ob osnri uri zvečer je v tem mestu izbruhnil grozen požar, ki je uničil nad dvajset poslopij. To je bik> še dobro, da ni bil močan veter, sicer bi lahko eelo mesto pogorelo. Pozdrav! — John Troha.
I Morley, Golo. — D nižino Kos je zadela velika nesreča. Mala hčerka je šla k sosedi, kjer je ponesreči padla v posodo z vrelo vodo.
V	groznih mukah je reviea drugi dan umrla. Družini Kos naše naj-iskrenejše sočutje. — Delavske razmere niso ravno slabe, toda dobre tudi niso. .Je še veliko ljudi brez dela. Pozdrav! — Mary Smith.
Obisk.
: V našem uredništvu se je zglasil rojak dr. Niko Zupanic, splošno-znan slovenski antropolog in bivši kustos Narodopisnega muzeja v Bel gradu.
1 Dr. Zupanič je po svojih zanimivih člankih o Slovencih prav dobro znan našim čitateljem. — Obljubil je, da bo tudi za naprej marsikaj pisal za naš list, zakar mu bomo zelo hvaležni. 1 Dr. Zupanič, ki je obenem tudi član Jugoslovanskega odbora v ! Londonu, namerava ostati dalj ča-sa v Združenih državah._
DAROVI.
Za nesrečno Zupanovo družino
v Grove City, Pa.
Conemaugh, Pa. Ob priliki krsta pri rojaku Finku je Vid Ro-| vanšek nabral .$3.00. Darovali so:1 Tony Frie 50^; po 25^: P. Reve. J. Zupančič, J. Dragan. M. Vidmar. F. Gorišek, neimenovan, J.
V	i voda. T. Bukovec, Pavliha in V. R.
VABILO NA VES£LIC0,
katero priredi Slov. pevsko društvo "Zvon"
v Forest City, Pa., v ponedeljek 24. aprila 1916
v John Pineovih prostorih. Tempotoin vabimo cenjene rojake in rojakinje iz Forest City,
Vandling, Browudale in bližnjih naselbin, da nas blagovolijo po-, setiti. | Začetek ob 3. uri popoldan, začetek plesa ob 6. uri. Igral bo izvrsten orkester pod vodstvom g. Kledna. Vstopnina 25^. Za izvrstno postrežbo bo skrbel Odbor, j _(19-21-4)_I
BojaU, naroftU aa a* "OLAS KASODA". adtad almaflkl 4aav-| CiMkL ------- 1
j Slovenska liturgija pri i
Jugoslovanih. ;
j i
— Po vestne črtice. ••—
__ i
--I
j Poleg M. Mesiča, S. Ljubiča l. dr.
j sestavil Andrej Fekonja, !
i -— :
t _ Razne zgode in nezgode.
i Odkar je bil papež InoeenL IvJ zopet potrdil porabo slovenskega jezika v službi božji, razprostirala se je slovenska liturgija skoro po vseh s Hrvati nastanjenih pokrajinah, kakor nam dokazuje mno žina glagoliških spominikov o slo- ' ven ske m bo gosiluz j u. G ia golišk e župnije so bile v hrvaškem Pri-morju in Vojniški Krajini, v vsi 'današnji Dalmaciji z vsemi otoki J Jadranskega morja, skoro v vsi Istri in velikem delu provineijalne Hrvaške, nekatere župnije so segale tudi prek njenih granie tja do Pože.ge in do Djakova v Slavoniji. Pa tudi v Bosni, Arbaniji in v drugih tamošnjih straneh, kjer so bivali ljudje katoliškega vero-izpovedanja, se je obhajala služba , božja v «1 oivensketn jeziku po rim- " sketn obredu. Celo med Slovene*-1 se jo razširilo glagoliško-si'ovr-n- ^ |sko bogoslužje, zlasti med primorske, pa tudi kramjske, kakor bomo še pozneje slišali.
Vendar se ni v ornih straneh slovenska liturgija nikdar rabila sa- , J ma : poleg nje, a mestoma tudi . I nad njo, jo stala latinska liturgi- ] ja. Prevladovala, je slovenščina v . Istri, počenši od Reke Raše, v hr- , vaškem Primorjtt, v VojtiiŠki Kra- j jini. v Dalmaciji do reke Krke in na bližnjih otokih. A središče gla-golice je bil vedno Senj. — Toda slovenska liturgija ni bila vedno t.-tlko razširjena. Tudi setlaj je ime-', la mnogo protivnikov. Razven Nemcev, ^Madja.rov m Italijanov j j so ji bili neprijatelji tudi cerkveni vladarji. Tako je puljski škot" , Klavdij Soloni en hotel glagol ic o j odpraviti v istrskem mestu Reki leta loOo.; in oglejski patrijarh Francesco Barbaro je na škofov- , skem zboru v Vidmu leta 1596. iz- , rekel željo, da se v škofijah nje- ! mu podrejenih namesto slovenske- j ga jezika uvede jezik latinski. Pa. tudi šibeniški škof Vincencij Ari- . goni je s-ilij duho\Tiiko glagoljaše.' da se uče latinščino (okoli leta 1623.), in srnjaki škof Peter M a- | riani (okoli leta 1654.) je javno ; napadal slovensko bogoslužje ter j branil pevati mašo v slovenskem -j jeziku; a oba je Rim zavrnil. | Taki in sSični poskusi ne bi bili mnogo škodili slovenski liturgi j i, ako bi jo bilo slovensko duhovni-štvo dostojno zastopalo. Ali dull ovščina je bila takrat tako zanemarjena, da ni samo iskala višjega naobraženja v jeziku omikan-cev, kateri je bil tedaj na za padu latinski, nego se jo tudi malo trudila, da toeneje spozna slovenski bogoslužni jezik. Zato ni mogla Čuvati izročene svetinje, slovenske liturgije.
Nekateri vrhovni pastirji so se : \-rlo trudili, da si %-zgoje naobra-ženo in cerkvenemu slovenskemu jeziku veščo duhovščino. Zato so j ukazoval i. da se bodoči duhovniki ' marljivo uee tega jezika, ter so v | ta namen ossnovali posebne ueilne. Tako so delali: splitska nadškofa . Sforza Ponzomi 1. 1620. in Štefan j Kosmi 1. 1688., zaderski nadškof Vinko Zmajevič 1.1729. m splitski j škof Ljubimk- Bizza blizu Omiša
I leta 1750. Zanimivo je slišati, kako je cerkveni zbor v Splitu tedaj, leta 1688., sodil o slovenski li-
Vsaka mati naj to bere.
If---i j^l	Nobena mati naj nc pusti svojemu otroku
Dandanes je večina mater, ki mislijo, Ua
^wW^nPSfflEimy	ofcrok joka, ker je poreden. Toda resnica
Y , , . T	r»a je, da otrok le zato joka, ker pi znotrej ne-
| i	kaj nadleguje.
j — g A	Otrok joka, ker ga njegov mali želodec bo-
DohuV Qafpfu	U* kor mu naS»jajo vetrovi, krči v trebuhu, vCa-
UQUJ 0 uaiui J	sih tudi radi nežnosti in kadar počenja dobivati
,„....	zobe. Pri odraslih je popolnoma drugače, ker
t|	zamorejo govoriti in povedati, kaj jim manj-
l^jjp	ka. Vsaka mati mora vedeti, da mali zato joka,
j; pp	jer ga znotraj nekaj boli. Zdrav otrok nikdar
!i ^^	Baby's Safety je najboljše zdravilo za otr<»-
;!	ke proti vetrovom, krčem v trebuhu, nezraožno-
g|g[|	sti, nadlegami pri rststenju zob. Kmalu potenj,
«!	ko dobi Baby's Safety, prenehajo bolečine__
i^^^un«. ■	f^f« Safety u«nkuje da se otrok IzpočUe in
Mi i remedy lor wmd y	da dobro spi. Baby's Safety danes že lahko ku-
Coiic. Cnp.r^ m th<- J ^^	pite J-koro v vsaki lekarni, kakor tudi v boljSih
Boweia, intarttumand j ; fgjg	prodajalnah. To«la pazite, da dobite originalni
Tetthing irrjubJe j	Baby's Safety.
i M&i	_ T" vWit« naJik»no orieiB»lno UtatUieo BAirS SAfCTr.
PRICE 35 CTS. Zam	^"f'te toj',t2.LnJ?>JL2ilte JO ' lekarni ter kupite eno
Pnrp^d b¥ :	BABT S SAFETY. uUm ne dobite originalni BABT'S
ri^pa^d by l&mž,	SAFtTr. potem mu povejte, da Taj narrfi.
Pnual Mfff fifl. iB	^^ eni s^klenici Baby's Safety s natan-
nujai mi^. w«i»	enlm narodUom po posti je 35 centov. Ako na-
niMfUSna Pl »P	roeite eno steklenico, potem pošljite 35 centov
UBqBWWi n ^p	v znamkah. Ako pa naročite tri steklenice, pofi-
- wB	Winurtl dolar v navadnem pismu ln na-
1' ' ~~ Wjjp*	slovite ga: ROYAL MFG. COMPANY, Dpt. C„
turgiji in o bogoslužnem jeziku; slovenskem. Pravi namreč: "Ker' je med tridesetimi stranskimi i župnijami te škofije >amo osem župnij latinskeiru obreda, ostale !pa so ilirskega ;kajti po lastni in! prekrasni svete matere cerkve po-i | vlasriei vt-ši v ilirskem jeziku! služba božja), zato so mora zelo! J paziti, da se istega jezika dobre! jiiauče in uče. Kleriki (semenišriii-1 j ki) morajo znati azbukvidar (abecednik) ; poučujejo naj jih sposobni duhovniki, kateri naj zlasti za to skrbe, da ilirsko pismo, v katerem sta spisana misal in Ure-' vi jar. točno znajo; drugače naj Vt'do. da se k sv. redom ne bodo pustili, ker se pri Ilirih istotako vpošteva, ilii-ski pismeni jezik, ka-! kor pri nas latinski." Važna je1 tudi prisega kanonika senjske' skoti je od l«'la 1703., ki se glasi:! "•la/. f. 1. obetani, obljubljam iu prisegam..., da bora. osebno u-' pravijal isti kanonikat, glagolice
I	. r- ct
se vsiij v i>ol letu naučil, da bom v koru tudi pri službi ali brevi-j jarju v ilirskem jeziku, pri jutr-j niča S i in popoitlanjih ni'ah. in beni j njegova prava in svoboščine po j moči branil." Tudi cesar Ferdi-j nand 11. je posredoval pri pospeški Lstoliei za boljše poučevanje du-j hovnikov gla gol jase v ter poklonil j rimski propagandi (zboru kardi-j naioiv za i-azširjanje vere) v l>e-! i netkah kupljena glagoliška pisma1 J okoli leta 1620.; a papež Benedikt j XIV. je odredil leta 1742., da se I v Urbanovem kolegiju (velikem1 seaiienišču za misijonarje) v Rimu
i utemelji jstoliea /a etrkwni slo-, venski jezik.
Ali niti ti kontki niso obrodili fzaželjenega sadu. ker so ostali še vedno nasprotniki, kateri niso v njej videli ornega pospešila za duhovno življenje narodov slovanskih, -zaradi katerega sta jo bila slovenska apostola uredila in so jo papeži odobrili, še početkom XIX. veka je osorski škof Fran Peter Rakamarič na lošinjskih o-tokih odpravil slovensko službo božjo in ukazal latinsko 1. 1802.; v Zadru p;tk je nadškof -J j» Kr. Xovak, rodom C'eli. lota 1S29. zatrl slovensko semenišče, kakor je tudi že preje propalo senu-nišče pri Omišu itd. Zato je jela pn>pa-dati i glagoliea in v slovensko liturgi jo so se vrinile še eerkvenim določilom protivne navade. Du-j hovniki namreč, nevešči slovenskemu jeziku in pismu, so prepisali z latinico vse eno, kar se na glas čila. ali peva. pri sv. maši ali
■	službi božji, ali pa mi uvajali v službo božjo živi hrvaški jezik. !'<»-manjkovalo je pač tudi slovenskili misalov glagoliških, a ono, kar s>-je nahajalo, je bil«v jako težavn-i' čitati, ker je bil tisek nejasen in zapleten. Tudi razlika med j«*zi-| kom slovenskim bi hrvaškim, po-' sobno onim, ki je navaden v 1'ri-nvorju in po otokih, ni ravno velika. Tako se je uvajal v službi božji in tudi v sv. maši navadni hr vaški jezik, takozvani "ščavet" (skiavet. italijansko schiavetto), kar je pa že papež Benedikt XIV.
■	grajal, kakor smo slišiili.
i Kako je bilo s slorvensko glago-liško liturgi j o v prvi četrtini tega veka, nam je podal n Pikaj črtic naš Jark. Zupan s svojega "srlago-liškega potovanja" leta 1817.— 1810., opisujoč "Osem glagolit-l škili samostanov v ilirski kraljevini". Govoreč o duhovnikih gla-. goljaših, o katerih razlaga, da. se zovejo glagoliti", t. j. govoriti.' k«-r v svojem domačem govoru smejo vršiti službo božjo, pravi: "Vendar so ti glagoljaši za zapad-n i mi Evropejci tako zaostali v na-obrazbi, da po mad jurskih in italijanskih akademijah polatinčeni se sramujejo biti glagoliti-glago-j ljaši. in da duhofvske molitve in li-
turgi jo tu in tam vrše sicer slo venski, vendar ne več v težki gla gotici, nego po knjigah v latinico prepisanih.. . Kar se ima v liturgi j i pevati in glasno čitati, to se slovenskemu narodu slovenski [>e-va in čita: druge molitve ]>op lahko čita slovenski ali latinski; toliko slobodo uživajo glagoliti!
Največjo hvalo zaslužijo v tem., da vrše Ilirom to narodno, iz Rima pospeševano liturgi j o redovniki >v. Frančiška ali franjevci. Po primorskem poglavarstvu nahaja se še osem glagoliških samostanov, kateri so v abecednem redu: Duhavniea, na otoku Ivrku. prav pri morju nasproti R-eki; Glavo-tok, med Krko in Poresrno; Kerk, veliki grad in stolnica biskupova, ima dva samostana, glagoliški moški in neki ženski; K osje louo. na majhnem otoku, meti mestom Kr-kom pa Kaimjtoni; ^lartinščica. na otoku Oresn. med Ljubenico in Oso-rom; Xarcsiua. Narečina, liaLošinju; Poreziua. Faresina, na gomjean Crcsu, proti Istri; Vir. malo korakov to stran Osora. Knjižic v njih nisem našel nobenih. "Siužebnik" ; misal). "Casio vee "' i bre via r , ' Trebnik" * (ritual), 4' Ispravnik za ispovidni-ei *", '' Moiitvv '" .Turaniča so .njihova navadna gla go tiska književnost."*
—- m * m t »i
Lepa starost.
\ Cetinju je umrl bivši muii-ster in sorodnik črnogorskega kralja general Plamenae, star 1«>2 leti.
Farme v največji
slovenski koloniji.
Mi napravimo dobre hiše in izči-stimo zemljo za naše naseljence.
Ako bi želeli lastovati 40 ali več akrov zemlje v naši največji slovenski koloniji v Ameriki, na kateri zemlji bo že postavljena hiša v dva nadstropja, zgrajena dobro in trpežno, dovolj velika za tri sobe in eno kuhinjo, dogotovljena, da se nastanite v njej takoj, ko se naselite na zemljo; razuu tega dva akra čiste zemlje, da jo pričnete- obdelovati takoj, ko se naselite. A vse to na dolgotrajna izplačila in prvo naplačilo m an je, kot stane hiša sama.
Pišite po naš časopis GOSPODAR, kjer bodete našli plan od hiše in natančen opis hiše, cene in plačila zemlje ter vsa ostala potrebna pojasnila. Pišite po časopis vseeno, če ste voljni kupiti farmo ali ne. Mi pošljemo časopis vsakemu zastonj.
Prodajamo tudi neciščeno zemljo brez hišo.
Vsa pisma naslovite tako-le:
Homemaker Land Company, Dept. 3,	Tioga, Wis.
IZUMI
PRINESEJO BOGASTVO!
IZUMNIKOM
in onim. ki želijo kaj izumiti bode moja
SLOVENSKA KNJIŽICA
in POPIS
izumov pokazala pot. Na zahtevo pošiljam oboje na lastno stroške.
Obvestila in nasveti zastonj' Pregleda vanje o mogočnosti patentiranja kakega izuma POPOLNOMA BREZPLAČNO
in točno, kajti moj urad se nahaja v Washingtonu, v mestu kjer so oblasti za patentiranje.
Pišite Še danes slovensko na : A. M. WILSON,
službeni odvetnik za patente, 310 Victor Building, Washington, D. C.
' operacijo1
je marsl'roga že napotil otl naših zaslovelih zdravil. *t:i jih je poskusil pred-' n»» jv šel na oj>eracijo. ln kakor Cmležno se je zgodilo, tla. si je z našimi zdravili prihranil nevarno operacijo, bolečine in velike stroške. Imamo zahvalna pisma, ki pričajo o tem javilo kot beli (lan. notarsko zaprisežena. Ker smo prepričani o čudežno zdravilni moči naših zdravil, jih našim rojakom iskreno priporočamo.
V prvi vrsti svetujemo dvoje 1 zborni h zdravil izdelanih iz evropskih zdravilnih želišč:
HEAMATIC GLOBIN.
Daje človeku novo življenje, čisti kri. daje moč in j>o{nJm. odganja žalost in mulnosi. Steklenica 1 dolar.
HEAMATIC GLOKIN KAPSUL.
/ji slabotne, bolelme na želodcu, prehlajeue. utrujene ljudi. Utrjuje moč. pos;»e£uje prebavo, redi kri. človeku daje novo moč. Cena 1 dolar.	i
Kdor hoče biti zdrav in močan, varen pred boleznijo, naj naroči naša zdravila, kmalu bo spoznal njih čudežno moč. Ta zdravila kakor tudi za vse dru?re bolezni .se pošiljajo po eeli Ameriki v vsako naselbino. V Oanado jih v tem vojnem času ne pošiljamo vi-č. Za vsako naročilo jti Treba priložiti lOe. s tem psov za poštnino. Naročajo se edino pri:	I
J. F. DOLENC*.
r. O. Box 819,	Milwaukee, His.1
GLAS NABODAr 21. XPRTIlA, 1915.
OLA$ NARODA. 21. APRTLA,!_01«
Koliko je Rusija storila za zaveznike.
I (»oštevati monimo, da so se.inj-na vojna »e bije med dvema državama. temveč med sedaj takoime-uovanimi zavezniki ni par srednjeevropskimi državami, ki jih je Nemčija hipnotizirala in tako pridobila 7.;: vv< »j" vsencmške naklepe. Vsaka poteza, ki jo naredi eden i7mt'd t.»h ali ..nih j«- v zvezi s poledicami na colo situacijo.
Nenvrgljivo je, da je ravno JIu--iija napravila toliko potez, ki so bili ugodni za zaveznike, da se vojno kulo t'-i*!o drugaee suče. kot >o mislili Xt'itiei v pi ičetku.
f>b izbruhu vojne Rusija ni iine-la namena napadati, temveč le bra-iti svoje meje in svojo vojsko kolikor mogoče hitro mobilizirati. Toda naglo in silno prodiranje Nem-•••♦v proti l*arizu je Uuse napotilo, <!a so »v oje načrte skoro čez noč spremenili in vdrli v Vzhodnjo Prusijo. Posledice t. grn so bile, da -o rrior.tli Neun-i. ki ^o že skoro videli Kifellov >rolp. potegniti vso v »»jo moč nazaj in jo poslati v Vzhodnjo P rušijo proti nepričakovanim napadalcem.
lire/ i i v. .ma ^e to poteza, ki je vv drugače zasukala, in da je ravno to rešilo Pariz.
V	prvih mesecih lanskega leta so Ku-i vrgli veliko \ < ► j k i» na Gali-
•	ijo, v/eli Avstrijeem trdnjavi l.vov ju Pjzemvsl, ier jih potisnili prav v Karpate.
To s.-, napravili tako naglo in ne-nričukovaiio. da se Neniei. misleč, »la je Av^trijr v-e drugače priprav-l.j< na, inti dobro /-»vedli niso. Ilalji' je rusko prod i rail je v Buko-\ i ni do * >gi -.k' planote pričelo razburi ti Ogr ■. ka'* bi nemški politiki napravilo velike neprilikc.
V	se i < t \ N • - r i j ■ - n zelo oviralo pri njihovih njH1:'.!' jah na Zahodu. — Ker se je bilo. vsled tega ruskega navala bati najhujšega. so morali V me« /op'-t -koro v .e svoje arma-
•	t« po i.i! i v «.;<lniji> in nameravano ofen/ivo opustit i.
INii -m j- nI. »lilo ono m>ko umikanj' i/ »ialieijc. ki ima tudi zelo ..lik'< .t; t.'jiiiHo vrednost. Zna-io j . ii;i lili Ru*i ptimorani do uimkanja \>le(| pomanjkanja ! !imi<-!.i» . lun li -o Velikansko vojaštva. t<*la lire/ orožja. To pa v -l» 'l lega. U» i s«' ni%o mogl pra-i>ii>> i 11 '..( io»tno /. vsem pr»»--krbcii. i/ v/i.. ,.i. ker so hoteli po-
Kti<» ho r- i: Toda liliji so mo-1 '-»i !•• !'»•/ t! t»»raj >•* n«- morejo
I • j«' \ *-* r« da Rudija sama /,-.«• tu iti!' i.t ni kakima uspeha: pa.- pa je /eh. veliko storila za »kupilo -ivar zaveznikov.
Ko L;orali \em«-i iztegniti -vojo armado i/ Zahoda, s., dobili j .t \ i'/niu k i priiiko. da so se pre-krbeJi / muuieijo in svojo \oj>ko nuj.._.jli ozirih izboljšali.
ie straiegieiie poteze, ki ui-■o pr:ue*b* I »lisi j i smii tiikakcga dobička. pa» pa i/^ubo, stale dc-F< lo velikansko število življenj, KolkojNitu in«,r»- \ trpeti !»■ narod, kot je ru-ki.
<M zanesljivih strani -e je mo-lo do/uati. da je sedaj Rusija pripravljena na vv inogoee slučaje. Imajo moderno or^auizirauo voj-/ oroži«>m m uiutiieijo si tudi
To je že poka/ah. /adn j. tedne v Kavka/U.
Prihodnjost nnm hode pa najhr-priii.'».la do^iMlke, o katerih -e ram (tedaj m> ne sanja
Pripovedovanje Poljakinje.
" p .fTiikt.in *Nieuw AniMerdam' e 2. maiva pri »la v New V or k ne-.a rraueiška Ka^peri-k. d\iij>et-I- 'n.i p dj^ko dekle, ki je nrerlni-ku nekega polj>k>'ga li>ta pripo-a » dovala kako žalostne razmere vlitdojo . Xeineiji in Poljski.
I'reduo je šla \ Ameriko je 'uiila prt dm/lni nekega nemške-1 v a majorja, k;- r je ime!« priliko m.irsika.) ,1i;.tti. Pr. dno je dobila .!	iijf y» |«.tOTun.je je imela
• tik Mtii'ixti. \/ U rlina je in»«ra-a v Prsenty-I, njeno rojstno meti«, d. je <|i	pol tli l"s| ; ]»oka-/ati je n t orala .!i'v»» svojega brata in pi»>ii .i «."ka/. da je oii rt»» v Ameriki. Pr -dno jo >pu»tili pr»'-ki» meje SM jo do k<»/e pre»<knli. < >aa |M'ip iv«-ihije. da - kot je išaht «jnvoriti majorja, pri katerem j.- ,jn/ ila Ne«**-! mislili, da se bo vojna končal;* najkasneje iefitih P'driih. Franeijo so mislili streti v dveh, Iiu>ijo pa v osialih ifirih. Niti nadejali niso, da hodn naleteli v liflyijt na kak od-l»or. Ahijor se je n»*koe izrazil, da je ravno Belgija prekrižala v***
nemSke načrte. Nekoč je celo omenil napram svoji ženi, da so nemške vojaške oblasti izdale na poveljstvo ukaz. ne se ozirali na člo-
v.-^-ke Izgube, temveč prodirati, naj stane kolikor hoče.
Sprva je v Nemčiji vladalo veli-kansko navdušenje, toda ko so pričeli prihajati < fronte ranjenci in poročila o mrtvih, je navdušenj« Mamah poleglo. — Ljudstvo je izgubilo zaupanje v cesarja in nje trovo politiko. Večkrat se dogodi. ■ la ženske z otroci v naročju napravijo velike izgrede in zahtevajo hrane in padle sinove in može. iJoma so le ženske, otroci in staivi, ki niso zmožni opravljati težkih del r vsi možki od IS. do oO. leta so na bojnem polju.
V	začetku, ko .še niso bile tako velike izgube, so oblasti, ako je kdo padel, to sporočile sorodnikom v posebnem pismu. Sedaj pa, ko so postale žrtve tako velikanske, je pričela vlada izdajati neko glasilo, ki izide v Berlinu vsako jutro ob peti uri.
Včesih obsegajo imena padlih pet ali več strani drobnega tiska.
Ko j«- prišla v Przemysl so ji so-sodniki pripovedovali koliko so morali prestati zadnje leto. — Ko so Kusi osvojili mesto, so vsako stvar plačali in / ljudmi čisto dobro razumeli. Ko so se pričeli Rusi umikati in ko so izpraznili Przemysl pred prodirajočo nem-ško-avstrijsko armado, so Neniei pošiljali za umikajočimi iiusi tak ogenj, da so ljudje mislili, da se je približal konce sveta.
Vsb d groznega pokanja velikanskih topov je mnogo ljudi ogluši-lo in ponorelo. Nemci >o prebival »»tvit pobrali ves živeš ljudstvo je bilo p rim orano jesti rastline, ki so za živali.
Z vojnimi ujetniki postopajo v Nemčiji kot s psi. Zaprte imajo v aalaše za t o zgrajenih kolibah; veliko jih umre. ker jim v slučaju bolezni ne dri jo zdravniške pomoči. Najgrše ravnajo z ruskimi. Ujetnika, ki se količkaj zoperstavi, lahko na mestu ustrelijo.
Pomanjkanje hrane se v Nemčiji gro/.no občuti. Kruh delajo s krompirja in koruzne moke. Meso jesti je dovoljeno le dvakrat na teti en. Slanino dobijo včasih iz Nizozemske. ki jo prodajajo po 7 mark funt. Krompir je menda edina hrana. ki si jo lahko vsak privošči. C-raduiki in duhovniki ljudi vedno opominjajo, da naj s hrano ko]j-koriuogoče štedijo.
Omenjena Poljakinja je tudi pripovedovala ktko postopajo nemški vojaki s poljskim prebivalstvom; navadno jih kličejo "preklete Poljake *. Neka ženska, ki se je r. njo pripeljala v Ameriko, je imela štiri otroki-, toda ^o ji vsi .štirje umrli. vsled surovega ravnanja vojakov in pomanjkanja hrane. Njen mož, ki so nahaja v Ameriki, ji j.-dvakrat poslal denar za pot. toda •ra ni dobila. Sedaj so jo vzeli v neko ne\vyorško bolnišnico, da si po-zdravi rane, ki so ji jih zadali brutalni nemški vojaki.
In Neme j obljubujejo Poljakom svobodo
Kdaj bo konec sedanje vojne?
Na Dunaju in v njega okolici Irro/ijo za In.ie Ini letaki, ki ozua-njajo kor'- e vojne. Prerokovanja •■»je i/viraj<» od zvezd-ogleda Kar»-i.n Zanot skega so precej nejasna in se {jhupr-:
I. K-i'!i'*i* vojne in sklep mini 17. avgusta lf>U;.
"J. I.»'to l!)!7. rr.rli novo zveze Tr h i-i siM. v. ki b->do mnlotak-Viiva s\eto\"na sila.
-». Zmagovalci b<ido tr.je ce.sar-jl ti trije kralji. Nastaneta dve oovi kralj^Ktvi. fločim nek. uanod pojiolnoma izgone ;» površja. Ev-is>pa .s« razdvoji v dva tabora. Jda-lini državam zašije nova -sr^'na doha. ,Uir s,- 17<> let ne l>o kaifl.
4. Spominsko poxu» iiilml <lne»vj
'datlje vojne >>.xlo: l!». jaimarj
februar 12. in *2G. mar-v?, oJ apri . 12. in 27. maj. 5. in Iti. ju nij, 4. julij ia 17. avgust, k • se položi orožje.
Dne 10 julija je pričako\ ati like pomorski bitke.
T.ik je usj-K'h natančnih aedcin-■u^ečnih astrolnpienih preračuna-! t j.
Ziislelujte dosodke primerjajte iih z navedesnimi podatki.
Zobozdravniki za živali.
V	Angeli Memorial bolniei v Bostonu so odprli zobozdravniški oddelek za živali; zlasti za pse, maeke in dm^e domače živali. Tu jim bodo, ako bo treba, zobe pulili. e.iftiili. plombirali ali nove vstavili.
Stališče Rumunske.
Da moremo stališče Rumunske razumeti, moramo vedeti, da so Rumuni pripravljeni le za deset-tedensko vojskovanje. Zato si morajo biti svojega uspeha sigurni, predno prično s sovražnostmi.
Sedajni ministrski predsednik .T. Rratianu je prava "politična sila' v Kumunski. ki zas«-daj še uspešno vzdržuje prijateljske odnošaje z zavezniki in njih sovražniki. Nje-gova politika je Jsta, kot se jo je posluževal njegov prednik Silistria v drugi balkanski vojni: namreč čakati tako dolgo, da je ena stran očividno iztrubljena in potem zagrabiti za prvo priložnost, ter se na ta način okoristiti z kolikor mo;>o<"-e kratkim vojskovanjem.
Ko je izbruhnila vojna, je stari kralj Karol pozval Bratianuja in druge državnike na posvetovanje v svojo poletno prestnlieo Sinajo v Kaniatih. Karol. katerega je l»is-marek (»reil kakimi petdesetimi leti posadil na rumunski prestol, je imel s svojo nemško žlalito tajen doirovor napasti rusko Besa rab ijo. Večina je od kraja potegnila s kraljem, h' liratianu se je pomišljal in ugovarjal, ter kouečno prodrl.
jeseni in zimi 1014—15. ko so Rusi zmagovali v tialieiji in prodirali proti Ogrski in ko je hilo že skoro sigurno, da se ho tudi Italija pridružila zaveznikom, so Bra-tinnnji različni rnmnnski politiki nasvetovali, ita hi pričel z giba njem proti Nemčiji in Avstriji. Toda on j"1 še vedno rekel, da še ni čas. češ. boljše je malo počakati in bit i siguren.
Nazivali so ga izdajalca; sedaj ali nikoli lahko pridemo do Transilvanije in Bukovine. so rekli. Kot je nasprotoval kralju, ki je sedaj že -mrtev, tako se je zopersta vil tudi tem. kajti on še ni bil gotov, kako bo vojna izpadla. On vedno dvomi. On je dvomil, da bodo Nem ei štrli Francijo in istotako je dvomil o ruski zmagi v Karpatih.
Tako so stvari ostale neizpreme-njene. Ko je Italija napovedala vojno A\ stri ji. tudi ni pričakoval njenih uspehov. Ko jo pa Bolgarija pričela vojno s Srbijo, je nastala velika kriza. Zaveznikom naklonjeni državniki so zahtevali, da s- gre takoj na pomoč Srbom. Na drugi strani so pa pristaši Nemčije ščuvali proti zaveznikom in si lili. da hi Kumunija stopila na stran Nemčije. Avstrije. Bolgariji in Turčije. Toda Bratianu je stal na svojem stališču neomajan. Pri trm ga je izdatno podpiral tudi novi kralj, naslednik umrlega Karola, kateri je sicer Hohenzol-leree, toda ima angleško ženo.
Bratianu in njegova močna strai ka sedaj samo čakajo in čakajo ker dobro vedo, da jim niti Tran silvanija niti Besa rab i ja ne bost< ušli.
Kaj pa narod pravi? bo kdo naravno vprašal.
Narod je neizobražen ia se toraj ne more zanimati za politiko. Ma lo jih je med preprostim ljudstvom ki znajo citati in pisati. Rumunci živijo borno in le malokdo last u je zemljo, na kateri se muči za živ Ijenje. Živijo čisto cigansko.
Toraj v Rumunski takozvano "javno mnenje'* sploh ne eksisti ra. S takim narodom vlada lahko postopa, kot se ji zljubi.
Stališči« dežele samonasebi ni častno, toda je le v njeno korist. Pomislimo za koliko milijonov je zadnji čas prodala Nemčiji in Avstriji žita in drugih živil.
Zadnji teden je Rumunija skle nila s srednjeevropskimi državami j trgovsko pogodbo, ki je lahko velike važnosti, najhrže pa ne bo imela velikega upliva na rumunsko I>olitiko v slučaju, ila bi jim bolj kazalo stopiti na stran Rusije in njenih zaveznikov.
Ne bilo bi umestno pričakovati kiualošnje odločitve. Rumunija bo čakala Tako dolgo, da se bo pokazalo. ali bo kontrolirala Balkan Rusija ali Nemčija. Ako bo prva, bodo udarili na Transilvanijo, ako druga, pa na Besarabijo.
Pomanjkanje petroleja.
V Nemčiji so odredili, da rabijo
petrolej za razsvetljavo le one družine. ki se ne morejo poslnžiti niti plina niti elektrike, in oni ljudje. ki ga rabijo pri izdelovanju različnih produktov.
Plombiranje zob.
Pred leti se je za plombiranje zob uporabljalo izključno le zlato, ki ga je pa izpodrinil nek porcelanski izdelek, kateri je bil mnogo cenejši in uporabnejši. — Vsled vojne se te snovi sedaj ne more vee dovažati, česar posledica bo. da bodo pričeli zopet zlato uporabljati za plombiranje zob, dokler ne ko kak "brihten" Amerikanee iznašel drugo snov.
Za smeh in kratek čas.
To je edino, ki lahko izgubijo.
Cisto suh.
Slovens ko katoliiko
E=	B
podp. društvo
______ a J
Zakaj neki ženske izgubijo voje ime, ko se omožijo?
— Zato, ker nimajo ničesar dru-crega /a izgubiti.
Odpirajo pisma.
—	Ali ste že čuli. gospod kolega, ia se sedaj vsa pisma iz Francije >d p i rajo.
—	Iz Francije! — Zakaj neki?
—	Saj drugače jih ne bi bilo mogoče citati
Vse zdravo.
ai i Lft
—	Ti. prijatelj, vrni mi že enkrat onih sto dolarjev, ki si-m ti jih pred letom posodil.
— Res ne morem, sem čisto suh.
—	Pa vsaj petdeset dolarjev.
No, toliko pa že.
Pri pouku sanitejcev.
Štabni zdravnik: "Na -'-em s-spozna pri vojaku, dn je nastopi-a smrt''
A: "i> več ne duše."
Zdravnšk; ''Dobro.**
P»: "Ce več žila ne bije." Zdravnik • " Dobro."
(.': "•'o mu je grjputia gLavo odtrgala."
Ko so bili Rusi v Galiciji.
V nekem mestu v tialieiji. ki je bilo tudi nekaj ča>a v ruskih rokah. v pni šii. rn-k i poveljnik mestni- svetovalce: "No, kako sie kaj zadovidj-iii /. novo vlado.'"
Najprej ni bilo nobenega odgovora. Komandant v.pi-aša, Še enkrat najstarejšega, med svetovalci
Ta tedaj odgovori: "Oprostir-e. gospod general, nov čevelj v.-lnn tišči.'
General: "Seveda, zaio g-a tc | pa treba, namazat i!"
Zakaj ^e potem ženijo.
^dffk/WrA
v! ; tU
t .V. /
—	O. Bog te živi! Imaš mogoče l esc t dolarjev pri sebi ?
—	Ne.
—	Kaj pa d o ni a?
—	<). doma ie v*e zdravo; —
svete Barbare
ZAI2EDINJENE O RŽ A VEJSE VER NE'AMERIKE.
^Sedež: FOREST CITY, PA.
lakorporiraao dce 21. januarja 1902 r državi
*
GLAVNI URADNIKI t
Predsednik: JOŽEF PKTERNEL. Box 95, WUloct. Pa. L podpredsednik: KAltuL ZALAR, Box 547. Forcat Ctty, Pa. II. podpredsednik: LOUTS TAUCHAli, Box 835, Hoc* Sprla*«, Tajnik:: JOHN TET.BAN, Box 707, Forest City, Pa. EL tajnik: JOHN OSOLIN, Box 402, Forest City, Fa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box Kir, Forest City, Pa. PoobUKeneo; JOSIP ZA LAB, 1W>1 Nortn Chicago St., JoUat, Dl.
VRHOVNI ZDRAVNIK t
O*. MJ-MTIM 1 V'JIC, BiH) ODlcago St, Joliat. Ill,
NADZORNIODROKi
Prafiaedtlk. IGNAC I'0DArASNlK, 4734 Hatfield St.. Plttabnrfh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIČ, Box C22, Foreet City, Pall. cadcorolk: FRANK PAVLOVČ1Č, Box 705, Conemaagti, Pa. HL tiadscrnlk: ANDREJ ^LAK. 7713 I*sler Ave., Cleveland, Ob»a.
POROTNI ODBOR1
rntfsMalk: MARTIN OliUE^AN, Bor 72. East Mineral. JLta<. iurctalk; MARTIN fiTBFANČIiJ. Box 78, Franklin. Kant.
K. F. D. 1. ftr»w»
II, porotnik: MIHAEL KLOPČlO. Davven Av«.( IHeld, Detroit, M!oL.
TI RAVNI ODRORJ
PrMwdnlk: ANTON HOČEVAR, K. T. l). No 2. Bor 11 ErkUstort. « L ctravula: ANTON PCMSAK, liox 135. Bronstitno. Ta IL n;:r*vnlk: PAVEL OBREGAR. Box 402, Wilt. 111.
Dopft! iaj w i^injijo T. tajnike Itaa Tflbaa, P. O. Bax TtT, Faraal dm. Penna,
Drnitreae jUsUr.'	* A B O D A."
DESET ZDRAVNIKOV m NI MOGLO POMAGATI,
»i
.hvala.
[	Papa, ali je res. da priiii-sr
»štorklja male otroke? I — Da. res je.
- Zakaj se pa potem ženijo?
Orač
A*vstrijei so -xvojili o-d Italija nov zasedeno in utrje no pristsni-a0>- 3Jra?. ki j » najbolj važno prn-staiiLšeo soveine Alha*nije.
l)rae. albansko Dnrr, italijan-sk'' thiruzzo, šteje	prebival-
cev. ki >r» večinoma mohamedau-ci: katolikov je ?.nlo nvalo-. še iniaij pa pra vosi a mili in Židov. Katoliki imajo svojo lastikd župnijo _«. sa-mosianc.ru in zelo lepo cerkvijo. Tudi pravoslavni imajo župnijo in šolo. Kraj je pa nezdrav, ker tam ra-zsaja navadno mrziiea.
Že st:i<i'i Grki znali cen-iti varnost tega pri^tani-šea; u>tannviLi so na:iin ■*- leta b^iS. pred Krist >m
j
naselbino, katero sn Grki ime.to-
' . j
vali Epidamnos kn ki -ve je tii*ro razvila v »»bljadeno mesto. Leta pred Kristuoi pa je prišla ta] "T.ška naselbina v l^ke"Rimljanov,j katcii si> jo prekrstili in nazivali] I)>"V!;acUiuiii, ker je njeno grško ime j>tem-njalf» v latinskem jezikn <kfKlr*. nesrečo.
( i^r so se Rimljani bali, to je! zdaj doletelo njih potomce Italijane, Tiamree precejšnja nezgoda in škoda.
Nenavadna nezgoda.
Na mostu, ki veže Cape Cod Canal v Safraniore. Mass.. se je nedavno pripetila nenavadna nezgoda. — Ta most .ie eden onih. ki se jra lahko dvigne, da morejo ladje naprej. Kavno v tistem času, ko m) dvigali, se je nahajal na mostu nek avtomobil, ki je vsled nagibanja mosta z« I real v prekop. — Oni. ki je imel opraviti pri stroju za dviganje, vsled megle ni opazil avtomobila. liešili so se vsi; tudi avtomobil so potegnili ven.
POZOR
slovenska pedpoma društva v Greater New Yorku!
Podporno društvo '"Slovenija "i s. X. P. J. bo priredilo dne 10. in 11. februarja. 101T svojo vesc-lieo v proslavo desetletnice svojc-u'.'L obstanka: Zato prosi imenovani« društvo ostala društva v Grea-j tej« New Yorku, da upoštevajo ta: dva dneva pri določitvi svojih ve-j seli,?. To pa namenom, da se. ne j I li * vršilo na isl i dan vee sloven-; skih prireditev.	-' 14&*21 -^4)
Nov način signaliziranja.
V	armadi Združenih držav so upeljali novo iznajdbo za signaliziranje. Nainree iznašli si> neke vrste patrone. katerih izstrelni ogenj j je lahku različne barve.
To rabijo le ponoči. Vsaka barva ima svoj pomen.
!
"Trdnjava Dvimsk.
V	teku petih tednov je bila ru-->ka trdnjava petnajstkrat zavzeta. Trdnjava obstoji s samega peska. Mesto je vsled večnega bombardiranja grozno razdejano.
POZOR!
HIPN0TIZEM
Izšla je vsezkozt zanimiva knjiga, kakoršne še nimajo Slovenci ne tu ne v stari domovini. Kdor Jo bo naročil, jo bo k užitkom prebral in dobil vpogled v j marsikatere stvari, o katerib do-»iaj n« slutil nI.
Knjiga ima preko sto strani, opremljena je z dvanajstimi krasnimi slikami, v njej so natančna navodila za hipnotiziranje, v njej s«) nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden človek za nenaravne.
Stane 60 centov. Tri knjige $1.50.
Oni, ki ni ž njo zadovoljen, naj je vrae in dobil bo denar nazaj. Naročajte pri:
"SLOVENSKA KNJIGARNA". P. O. Box 1611, New York, N. Y.
Kadar je kako druStvo namenjeno kupiti, bandere, zastave, regal J o, i godbene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, priveske. ; prstana ltd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene ta cene vpraSate. Cpralanj* ! ata c ^ le 2c. na si bodete prihranili dolarje.
(>nlke, več vrst pobiljajn brezplačno. PlSlte ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugb, Pa. Box 328. J*]
V A 1 i 11; O	]
PRVO LETNO VESELICO,
ki jo priredi
J U t i OSLO VAX >> tv 1 DELAVSKI i
T Ali BURAŠKI ZBOR
v soboto dne 29. aprila 1916 j
v Thalia Hail. 193 Knickerbocker!
Ave. (pri g. Leo Štruklju), i
Brooklyn. X. Y.
Dolgo časa ze nismo imeli kak-. I
prireditve, zato bc.no pa s.-da,i j
tolika bolj potrudili /.i dovoljiti!
svoje iTO.-jle. Xa vsp«i!-edu iiuaif-1
veliko novega. Šaljiva posta ini
prosta zabava.
Ii'»jak->m >e uljudno ;e-ipor<iea-
mo z-i obilen ob!.<k. J>dbor. __________i
NAZNANILO IN FRIPOKO-ČILO.
Cenjenim rojakom t državi ILLINOIS naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potoraln-zastopnik
BM:;.. urni j
t
Mr. PRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati na- { ročnino na naš list, knjige in tiru- j ge v našo gtroko spadajoče poalc ter izdajati pravo veljavna petr- j dila, vsled ecisar ga rnjakoin naj topleje priporočamo.
ITpravništvo Gla§ Naroda. I
-o-
Smejali so se mu, ker je jemal Bolgarski Krviii Čaj.
Potem, ko je pil pet dni Bulgarski Krvni Caj, se sedaj čisto dobro počuti.
II. II. von /Scblick, edini izdeloval el j Bulgarske^a Krvnega < 'aja. dobiva dan za dnem skupine zahvalnih pisem 4.d bolnikov, ka-'eri 10 je Bulsrarski Krvni < aj vrnil z<lr;i\je.
Tako fjiše meri drugimi tudi rojak Air. Valeie. ki je dobro poznati v hrvaških kroffib v Xcw Vorku. in ki stanuje na fifH. lltb Ave. v New Yorku slcde«'e o tem blaženem prirodnem zdravilu :
- Ne vem, kako bi vam se zahvali! zn vas Bulgarski Krvni Caj. katerega ste mi poslali. Dva meseca je tega. ko sem bil bolan ier sem poskusil deset zdravnikov. ki niso napravili ničesar dobrega. pa«'* pa so me hoteli poslati v bolnico. ,!uz pa tega nisem hotel ter rekel sem pri sebi. da hočem si poskusiti piti Bulgarski Krvni • 'hj. ki mi bo morda pomagal. Pried sem piti Bulgarski Krvni Čaj in takoj sem čutil, kako mi je bi-I olažje. Zopet sem pil in sedaj pet <lui se počutim popolnoma dobro in mislim, da bo treba še malo nakar mi ga ne bo treba več phi-En velik zavoj Bulgarskega Krvnega Caja. ki traja za pet mesecev. za .00. kamorkoli se hoče pošilja :
Marvel Products Company 9 Marvel Bldg.
PITTSBURGH. PA

' .....<mmmm 'I 1
lap
Jugtslovanska
s

Katol. Jedneta
E
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Prediednik: J. A. GEBM, 507 Cherry Way or box 57, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 10G, Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
KiKE ZUNICH, 421—7th St., Joliet, 111. PETEK &PEILAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan». JOHN AUSEC, 5427 Iloiner Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KKŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JTTSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PLSI1LAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wyo. G. .T. POB ISN'T A, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, Štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov «e ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLA S NARODA".
Epizoda.
reški spi<ai Jan Klccandu.
1
|>n.- lš marca leta	j'1 bil j'
Milan, glavno mesto fonibardske-i ^a kraljestva. |>odobeii ognjeniku, kateri s«> je pripravljal po dolgem j' mirovanju k novemu izbruhu.
Vrelo je pod temi ognjeniškimi tlemi, semtertja -<» <*e dvigali k vi-! «ku kolobarji dima. ponekod je švignil plameneek.	|
Zemlja s * • je potfsala, odlašalo) ve je temno gueanje, kakor kadar)
t hi na tetn. da vržejo i/. sebe mogočne toke la\e. Začenjala je du-/ šeea vročina. nič podobna onemu) vzduhu itaiske*ra kopnega podneb-| ja. Bilo je tu kakor ob kovaškem ngujiše.i eiiti?i sopar m suiradi
žvepla.
Ti kolobarji dima in plamenčki so bili znaki navdušenja, katero j --i motrel slišati na vsakem koraku j po ulicah milanskih. Temno guča-nje se je odzivala i/ tropov ljudij. i sprehajajočih se po širokih kor-1 zih, tlaeeeih s,, v ozkih uliekab stareg« mesta.
Zemlja ve je potresaIa pod škr-' tanjem težkih vojaških voz in pod | kopit i konj, ki so nosili jezdece i? I raznih delov Milana k starodavnemu gradu, tiiijeee ljudij so se raz i mikale. du bi propuščale vojsko ali vozila. Potlej so s,- strnile zopet in j se dalje valile, zaganjaje zdaj pa <daj oglušno tikanje, kadar je tu ali tam zaklieal nekdo slavo Italiji ali kadar je kakega balkona za pla}Kilai na trenotek trolmjni narodni prapor.
Corko je bilo. zadušljivo gor-ko. kajti iz oči j vseh je plal ta divji. zlovešči plamen.
Ni bil danes praznik, in vendar so zapirali delavniee, in vse drugače marljivo prebivalstvo je bilo na ulieah ali balkonih, kakor bi slavilo kak velik dogodek.
Ob deseti uri zjutraj se je oglasil v celem mestu ropot. Jedva da je s stol nie nega zvonika odbila deseta. so začeli prodajalei v vseh u-lieah s h rti see m zatvarjati svoje štaeune. Pritlična okna s se zapa-žala, vrata zapirala, žene iu otroci so kar na povelje odhajali v hiše.
M a »-šal ftadeeki. vrhovni poveljnik iiiljaiiske armade, seje baš posvetoval s svojimi generali v po-slopju vojaškega poveljništva, kadar se jc cul ta čudni ropot, ne-varljivi predhodnik vsake usta je. Bilo je ens oditi iz ogroženega poslopja sredi mesta v grad, kjer ni bilo za ta čas nobene nevarnosti, in odkoder se je dalo bolje opazovati. kaj se godi v mestu, nego iz ozke 41 Con t rada di Brera."
Na ulieah je kraljeval neprestano isti šum, a ljudje se niso več sprehajali kakor poprej. Na vseh oglih, na vseh javnih poslopjih so se naglo pokazali velikanski lepaki, okolo katerih se je tlačilo radovedno me&eanstvo.
Kdor je umel čitati, je čital na glas in izkliccval, kdor ni umel či-
tati. je poslušal in kričal potlej tem bolj.
Pred takim lepakom na borzi na trjru " lei met. antini*' je stal človek orjaške postave, kateri je bil za dobro glavo večji od drugih. -— <>,i,-r je 1»i I v nekam kričavo oblekli i/ svetle snovi s širokimi raznobarvnimi progami. Njegov obraz je izdajal, da ni sin gorkega juga. la je marveč njegova zibel stala nekje daleč na severu, o čemer so pričali tudi dolgi, svetli zalizei ita-ivozvaua brada do pol lica), plapolajoči po obeli straneh njegovega obličjji.
I' o č i m s<> vsi ostali pokazali ob čitanju razglasila na oglu veliko navdušenosti in odhajali z radostnim vikanjem, je ta mož stal tu loeela mirno. Roki je imel brezbrižno globoko v žepu porineni. si o v kal je počasti kakor učenček n se ugodno ob tem zibal s strani na stran.
"'.Vlilorde!" se je začul v tem
koraku |	lu-H'(' -H' začutil roko.
ca t era se je doteknila njegovega ramena. Ni se dal motiti in je mirno doe i t al poslednjo vrsto, potem •e je obrnil.
"Ali ste vi. milorde? Kaj tu delate. za vraga?" jc vprašal mali nož. kateri ga jc poprej ogovoril.
"-Vi gh'j, master Rouland!" — Anglež je vzel roko iz žepa ter jo podal možiču. da jo malee stisne, kar je imelo biti dokaz radosti nad tem svidenjem. "Učim se tu čitati. kakor vidite! Lepa govorica ta laščina !"
"Ali razumete to, kar ste čita-li?"
"Niti za lek ! A kaj mi je do te-
_:a ; * *
"Prevedeni vam to. ako je drago:"
" Ako vam ne dela truda, v božjem imenu", je mirno odgovoril Anglež.
"Xujte, torej slišite! To je brzojavka z Dunaja, oznanjujoča. da je •esar dal svojim deželam ustavo, ,>ravo združevanja, odstranil cen mro ter dovolil ustanovitev naročile straže!"
"Tako? In zavoljo tega se ti •lorei toliko radujejo? To so ven-lar reči. brez katerih človek niti iveti ne more!" "Prav zato ta radost!** ' In torej je zdaj po vsem?" j. mrzko vprašal Anglež.
"Po 'Vm. milorde? Ne razumem vas!**
"Dolgočasim se, moj mili, iu tu sem prišel sem v Italijo iskat tro-ho zabave. Reklo se mi je. da tu nekaj poči. Nadejal sem se. pridem na bojišče!*' "— No — in?"
"Xo, zdaj, ko so tako veseli, da so dobili, kar so hoteli, je po vojni!"
"Tako! Čemu bi bil torei iaz tu*" •
"Zares, vi ste tak hujskaček, ki s svojim prihodom draži ves svet. Kaj hočete tu?"
"Aj, aj!" se je čudil Anglež, ne vede, kaj to znači. I '"Ne mislite si. da je tako lahko zgraditi barikado, kadar se človek ! temu ni učil. Tn tega ne nmejo, , prišli smo je učit!" j "Ah tako! Razumem. —-vi to jiimete!"
I "Sem Pariza n! Je to že v naši 'krvi!"
| "In mislile torej, da vendar k nečemu pride?"
j "Zanesite se na-me! — Italjani imajo že dosti te avstrijske vlade. Hrepene po tem. da bi vrgli s sebe 1 jarem neomikanih barbarov, kakor udvorno nazivajo Nemce. Cela j Italija tli. Malce razpihati — in ustaja izbuši v polni požar. J Anglež je oprezno potegnil roki : iz žepov ter si ji zadovoljno mel. j "Torej vendar nekaj!" je rekel. I" ln konečno i mala revolucija je lepša, nego li najkrasnejša vojna!'
Nekakšen človek iz tolpe je opazil oba moža. govoreča tuje besede. Pojav Angleža mu je bil zoprn zavoljo njegove blede polti in svetle brade. Potegnil je soseda za suknjo in. pokazavši s prstom na tuj-ea. zešepetal:
'' l'na spia.'
I na spia — vohun — pomagač policije to je šlo od ust k ustom in mahoma so se obrnili pogledi vseh na moža.
"Pojdite, gledajo na nas nekako surnnjivo', je šepetal Francoz ter vlekel Angleža za suknjo.
"Eh kaj! Jaz sem samo upazo-valce, iu mi Angleži smo zdaj tu dosti priljubljeni!" je odgovoril lord in -.e brezbrižno obrnil k množici.
Toda že je bil obkoljen od nekoliko Lahov, kateri so se bali, da bi jim utekel. - - Profesor Rouland, manj očiten v svojem temnem o-blačilu, je i/.giuil v tolpi.
"Kriči evviva 1' Italia!" so vpili nekateri na udivljenega Angleža. —
SC.no Inglese!" je kričal Anglež. z bra vsi vse svoje znanosti v laščini. A podražena množiea se ni brigala za njegovo upitje.
"Vohun si. izdajica" — so vri-ščali. in že je padlo nekoliko u-dareev na začudenega lorda, kateri ni mogel pojmiti, v kakem sodr-žnju so te palice s klicanjem 'Evviva". Prihajalo mu je tesno, kajti v tolpi s«» se zabliskala tudi že bodala.
Nazaj. zbabelei! Dvajset na enega!" je zazvenel klie. in v tol-po je planil z ragaljeno sabljo avstrijski častnik. Kakor kadar pade lev na jato srditih volkov, so razpršili naskokovalci. Koli so si* povesili in noži izginili. Anglež je stal zopet na prostem.
Pojdite, gospod! Ste svoboden!" je rekel častnik, in prijem-ši njegovo roko, ga je hotel odvesti. Ali med tem so se Lahi vzpa-metovali od svoje prestrašenosti. Imeli so zdaj mesto enega sovražnika dva, katerih ni mogla ena sablja braniti dvajsetih pa lie.
Bilo je treba le enega izpodbuja-jočega vzklika, da bi se vsi vrgli na častnika.
Kar se je v tem stresla zemlja. Z grajeskega stolpa so zagrmeli topovi. kličoči celo posadko v oi*ož-je. O prvem poku so vtihnili vsi čaka je, kaj bo sledilo. Naprozene roke so omahnile, usta ostala otvor-jena. In predno je dogučal poslednji pok. sta bila častnik in Anglež tako daleč, da ni bilo lahko misliti na njuno zasledovanje.
Častnik je hitel po zkih uličkab ter vlekel za seboj svojega varovanca, kateri jc brez volje šel za njim. Na srečo nista sreča val a mnogo ljudij. kajti vse je bilo v živejših ulicah, in posamezniki, ka teri so se tn pa tam z njima sreča Ii. so se zadovoljili s tem, da so za častnikom zalučali kamen ali kle tvo in potem utekli.
Stoprav na foru pred gradom sta si oddehnila hodea. Tu sta bila že varna. Med Angležem in rešiteljem se je razpredel kratkek govor; dorazumela sta se v nemščini.
"Pojdete v grad. gospod?" je vprašal častnik.
"Tam vendar ni prostora civilistom I"
"Vsakomur, kdor tam dole ni življenja varen!"
"Bila je to nekaka pomota! Kaj so vendar hoteli?"'
"Hoteli so vas ubiti!" "Opazil sem, ali zakaj?" "Zato, ker niste kričal ''evviva". kakor oni!"
"Ah tako! No to je tedaj zopet dobro! Vrnem se in bom kričal!"
"Mislite na svoje življenje, gospod ! Ne delajte lahkomiselno. — Pojdite za menoj, tam gore bodete v mojem varstvu!7'
"Ohranim življenje pred noži. da bi umrl dolgega časa. Nočem
ba činov! — Sicer, kakor vam ljubo! Ostanite z Bogom!"
"Z Bogom, gospod ! In zahvaljujem se vam. Bodete li kdaj v podobnem položaju, rad vam povrnem današnjo službo!" je resno zagotavljal Anglež.
"Ilvala: upam. da k temu ne pride", se je zasmejal častnik.
"Kdo ve?"
Častnik je mahnil z roko in hitel k ogromnemu grajskemu poslopju, odkoder so zdaj pa zdaj še zmirorn grmeli streli \r topov.
s
V tem trenotku. kadar so zagrmeli topovi v gradu, je začela vojna. Italija je dvignila trobarvni prapor svobode in jednote, maršal Radeeki vzpostavil črnormeni prapor / dvoglavim orlom, tla bi, kakor je hil poprej obljubil v enem svojih manifestov, pod krili tega orla čuval zemljo proti vnanjim in notranjim sovražnikom. Italija je vrgla Avstriji rokavico v hipu, kadar se je od dunajske revolucije in nemirov v drugih deželah potresala cela država v svojem temelju — iu Radeeki jo je dvignil.
Stari maršal je stal na grajski »splanadi. obkoljen oil svojih generalov. Zaniračen je gledal doli v mesto, kjer je z vsakim trenotkom hrup postajal resnobneji. Ordo-nnnee so dojahovali z vseh koncev mesta ter obveščali, da ljudstvo prehaja od radostnega vikanja k dejstvom. Na svetovalnici" je razvit narodni prapor, in ljudstvu je razdeljeno orožje.
Radeeki je gnevno mečkal v roki nekak papir. Bila je to zahteva civilnega guvernerja, tla bi vojska ne delala korakov, dokler se ne bode za to prosilo.
"Najbrže se radujejo zavoljo cesarskih dekretov", s«, j«, mrzko smejal maršal. "In v izjavljanju te radosti jih nimamo ovirati, kakor gospod guverner zahteva. Kaj mislite vi o tem. gospoda?"
"Mislim, da so ti diplomati ne-ozdravni". je odgovoril eden po-bočnikov. "in da mora vaša eksee-lenea pričakovati z mečem v roki, kaj se bo godilo!"
"Govorite pravo!** je rekel žalostno maršal. "Ili! bi tako rad prizanašal Italiji, toda vidim, da drugače ne bode!"*
Približal seje v polnem diru jezice, oznanjujoč, da se je ljudstvo polastilo palače 'di govorno" in u-bilo tamošnje straže.
Maršalu se je napela žila na čelu. "Ali spada to tudi k onim radostim. nad cesarskimi dekreti?"' je gnevno zavpil.
"To niso že izgredi, - to je lista ja!" je rekel nekdo generalov.
"Nujte torej velite, naj zagrme topovi ', je zaukazal maršal poboč-uikn. Ta je dal znamenje — in s strelom, kateri se je stresel po gradu in celem mestu, je bila izpre-menjena cela Italija v jedno bojišče.
I Sil j.- tisti strel, kateri je bil o-svohodil Angleža in stotnika avstrijske vojske, kateri se je bil zadržal v mestu dlje nego je dovoljevala opreznost.
(Konec prihodnjič).
LEPA PRILIKA
za one, ki nameravajo iti po vojni v stari kraj.
^ lepem kraju na Dolenjskem je na. pr :daj veliko poses-tvo. obstoječe i/, hiše, hleva, treh travnikov, dveh velikih njiv in lepega hrastovega gozda. Hiša je pripravna za vsako trgovino ali obrt. Cena nizka.
Za naitan čn a poj asu ila pišite na sledeči naslov:
Lepa pri 1 ožnost *". 82 Cortlandt St., New York. N Y.
Sem professeur en barrica-, des", je odgvoril možic ponosno] gledat i vojaških parad!
se vspenši.	"	1
"Za te zdaj ni časa, prišla je do-
V A B I L O na
IT VESELICO, H
katero priredi društvo "Napredni Slovenci" št. 254 S. N. P. J. v soboto dne 29. aprila 1916
v dvorani bonairskih Slovencev na Bon Air. Pa., blizu Franklina.
Prieetck ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške je $1, ženske so vstopnine proste.
Za splošno zabavo bo izvrstno preskrbljeno. Vesele poskočnice bo igral tamburaški zbor "Triglav". Natakarji in kuhinjsko osobje bo vedno na straži, da ne bo nihče trpel žejo ali glad. Imeli bomo sveže pivo iu rine kranjske klobase ter razne druge izvrstne prigrizke.
Tempotom vabimo vse rojake in rojakinje iz Bon Air. Franklin. Conemaugh, Mox&am in ostalih bližnjih naselbin, posetite našo veselico na zgoraj omenjeni dan in zavžili bomo skupaj par veselih uric, ki bodo ostale vsakemu v dobrem spominu.
Na veselo svidenje 20. aprila!
Anton Jakobe, tajnik. (14,18,21—4)
Nihče neče
$1000.00 nagrade
Torej druga ponudba!
VSAK POSAMEZEN DOBI PROSTO VONŽJD IN VSE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KRAJE. GE NE DOBI RAZMER NATANKO KAKOR JE ZDOLEJ 9GLAŠEN0,
1.	Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo in večje splošne pridelke in da se kupi zemljo za isti denar ali ceneje, kot tukaj.
2.	Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi.
3.	Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, kakor pa naša čista zemlja v ravnini.
4.	Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer raste vinska trta bolje kot pa tukaj.
5.	Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške, ne glede kje in od koga kupi zemljo.
NAŠ NAMEN JEi GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POLJA, PO SVOJI SLABI MOČI 80M PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDU IN MLEKA,
Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnini. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vaš ka pital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj so polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za ko likor ti jaz prodam aker v gozdu.
MARSIKDO SE BO ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST.
NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA.
Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemlio in se boš savn i ;>žel. Jaz ne ponujam nekaj zastonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista.
Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za polovico do dvakrat toliko vreden.
KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, OSEJ SI ZEMLJO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE BOŠ GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULQ-ŽEN.
Ne hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je naša dežela.
Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje. Naloži ga in najbolje se bo obrestoval.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
)
____
, .... / .r _
_________________
NOVICE IZ STARE DOMOVINE. h
KRANJSKO.
i
žrtve vojne, šele suxl a j je došla ve*t, tla je 16. oktobra 1915 zadela •vmeenka v Srbiji Franceta Alur-(felj* i7. 1'nvine. lk>jeval se je od zaeerka. sanjanje voji»e. Bil je vzoren ia moder gospodar. Zadnji d»n pred smrtjo je pisal svoji /.e-: ni, kakor bi hkitil, da ga eaka' smrt. FVistavil j*\ da zdaj ne mi-t*li vre na svoj dom, marveč* prosil je le, naj molijo domači za srečno mu hi jo uro. I'mrl je v najlepni imMki dobi. — I inrl je v bolnišnici v »Judenburgu na Štajerskem Fran Kkmienčič, st cn< »gra t" k ran j-jikega de/idaicira odbora. Nei-lavno je nastopil vojno službovanje kot enoletni prostovoljec, dasi je bil vedno rahlega zdravja. Z bridkim urpflin se poplavljal ob odhodu, kakor hi bil slutil, da ga ne bo več nazaj. Pokojni je vee let deloval tudi v uredništvu "Slovene«?' v Ljubljani. Bil je izredno pridan in delaven ter zaradi dobrega sr-ea aptošno priljubi j«i. — Umrl je \ Ljubljani vojak Ivan Čuk iz Cr-m ga vrba n. 1. Služ.il je pri delavskem oddelku v Ko lom ej i in Stanislavom v (ialieiji ter na italijanski fronti, kjer je zbolel. Rav-no pred vojno se jf* poročil. Pokojni je bil poštena, in blaga duša. — Iz Tržiča jwmvajo: Dne 31. januarja je padel .lr»sip Meršol. bi vši strojar. l*i>kopHn je na hribu Sv. Mihuie-la.
V	ujetništvu umrl. Iz Vač poročajo: V nedeljo 9. januarja je v ujetništvu umrl na i t al i jamskem otoku Asiimra, severozahodno od Sardinije, dobri in obče spoštovani trgovec in posestnik Fran Hribar u Vidrge. Jeleni so ga Srbi ujeli ob Savi, ga tirali v Albanijo ter ga v Valom izročili Italijanom. Ti so pa z drugimi vred po morju prepeljali tja do Asmare. kjer ga je smrt re*»la n&daljnega pomanjkanja in bridkosti srbsko italijanskega ujetništva. Bil je zav«-den Slovene, vsakemu dober in blag, «h! znaneev obžalovan. Z neumornim trudom in pridnostjo s*i jo pridobil svoje rmdje kot dober gnsjHMlar in skrlmi otV.
V	ruskem ujetništvu. Veliko ve-je bilo ta dan v druiiru Jožefa Prit okel v (iradeiu pri Turjaku, ko je |>o 11. meM'crh 7gla-sil i/, ruskega ujetništva sin Alojzij Pritekel.
Se mnogo jih je, ki / bili objokovani ki-i mrtvi, pii bodo se oirlaisili. Te dni je pr&Lo obvestilo i/ dalji e Orenburs k e gulxfuije Iia Ruskem, da še živi vojak Ivan < i rad iz Ve ve pri Devici Al ariji v P«»lju. lt> mesecev «*» Ktaroši čakali iu tudi pričakali voseLo obvestilo, da je sia živ in zdrav. — Nedavno m' je oglasil (euo l«-to j>otem, ko je Oil ujet) iz srednje Azije vojak Alojzij Janžekovie. Njegov brat Josip se nahaja v rozervui boknisniei uTsulwiskega poslopja v Ljubljani, — Vojak Andrej Ilri-l)«-rnik iz Pungerta pri škofji Loki je po testih meseeili razveselil h v oje sta riše s pismom, iz ruskega
ujetništva, v katerem naznanja, da je zdrav.
Se živi! Iz Tržiča izročajo: Iz
ruskega ujetništva .se je oglasil Adolf Kogoj, o knteri-in se je u-raduo poročalo, da je padci. Pogrešajo se. Že poldrugo leto
se aii oglasil Feliks Moder, ki je služil pri 27. pešpolku. 9. stotniji. Po njem poizveduje njegova žena Justina Moder v Toplicah, p. Zagorje ob Savi. — Pogreša se in-1'anterist Alojizj Pokovee od 17. polka, 1. bat., 2. stot. Zadnjikrat j« pisa.1 iz OaJieije septembm Veta
1914.	Po njem poizveduje njegova mati Marija Pokovec v Dolgi-m>gi, p. Kresnice. — Pogreša se Janez Križni an od 27. novembra
1915.	Služil je pri FeJdjuger Bat. 9, L komp., I. v©j. Poizveduje po njem njegova žena Uršula Križ-man, Podgorica 9, p. Grosuplje na Dolenjskem. — And rej Raušeln. vojak pri Feidjager Bat. 20. 4. komp.. si* ni z glasil že osem mesecev. Po njem poizveduje njegova »estra Helena Troha, Babna Polica it. 1. p. Stari trg pri Rakeku.
20 mesecev ▼ Galiciji. Vojak Fr. Oblak i* Luč in pri Trati naznanja. «la je ufMwv neprestano
V (ialiejK I*rivi»dil af* je vi««u
zavatn. b> to ga boli, ker je on ni Sloveo«*e med M»«|jari iti Ra muni. I*ravi: "Težko mi je. k**r se ne morem /govoriti s tovariši. Nekaj besed sem si zapomnil. da ne u silo razumemo. Zdrav sem pa v«*s Aa«. hvala Bogu. Lo to želim. da bi priM*l še enkrat do svoje drulinice..."
Slovenski topničarji so se pcrrr-nrli, kakor je posneti iz raznih do-
co — Carigrad. Kam jo bodo krenili z velikimi moznarji, še ni znano.
Za vojaškega duhovnika je poklican ribniški kaplan Anton Rov-iar; v vojno službovanje je odšel tudi f raneLškan P. Beno Strauss iz ' Novega mesta.	i
Za sirote in žene padlih. Od cerkvenega koncerta v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani je o-j stalo e istih dohodkov 700 K, ki se : porabijo za sirote in žene padlih -vojakov.	p
Za vojake. Dobrodelna predsta- < v a na korist vojnim invalidom. ki « -•o jo priredili v Žab niči pri Skof- < ji Loki v nedeljo 12. marca, se je izvršila naravnost sijajno. Predstava je doaiesla čistega dobička < 100 K. Xajve"* zaslug pri tem ima ' šolska voditeljica grde. Ivanka i <'egnar. — I/. Dolenje v;isa pri i Ribnici poročajo: (klkar smo uredili društveno dvorano, je društveno življenje moč-no na p redo- 1 valo. Zadnji čas smo priredili dve 1 dobi\/di kii predstavi s petjem in 1 h kbrmacifjanii. Poleg naših vrlih J fantov, ki so oskrbeli zanimivo igro, vi nas presenetili mali šolski dečki. Cisti donesek so jc obrnil v pi id goriškim lieguncem (60 K ) * in za Oslepele vojake (50 K). — * Iz Semiea |>oroeajoj Naše izohra- 1 ževahio društvo kljub neugodne- ] mu času ne spi. Pri rodilo je pred- r ■ listom dve igri. katerih čisti do- i biček je poslalo za deželni zavod j za slepe vojake: znašal je pri igri i t'aaitov 52 K. pri igri deklet 17S K. V mlmorih so nas zabavali tambu- 1 i*aši, ki se še vedno pridno vadijo. I Seveda vojna tudi našeanu društvu ni prizanesla. Godba na pi- 1 hala mora počivati, ker je večina 1 njenih članov in tudi kapelnik v t vojni.	(
Posredovalnica za delo vojnim	;
invalidom v Ljubljani ima nalogo.	I
posredovati ia pivskrbovati delo	s taki m osebam, ki so vsled ran ali
bolezni, dobljenih v vojni, postale	-
'a dola nezmožne ali p;i vsaj manj	I
/»možne, kakor so bile poprej. O-	t
žira t i pa -se more samo na take in-	5
val i de, ki so na Kranjsko pristoj-	|
ni. ali ki so vsaj 6 mesecev preti	1
izbruhom vojne stalno bivali v de-	I
želi. PosredovaInica razpolaga tu-	|
• li / denarnimi sredstvi in podpi- ; ra in v al i» le, ki iš."-ejo d<-!a, dokler !
ga ne dobe. Posredovalnica nujno ] prost delodajalce, da ohranijo 1 prosta službena ali delavska mesta invalidom, kjerkoli je to mo- i if i »če in da ji naznajnijo taka me- . sta.	*
Hvaležnost Ljubljane. V seji i mestnega starejšLn>tva Ijubljan-•kega je bilo sklenjeno, da se v i
znak hvaležnosti do vojskovodje uadvojvodti Rvgena planien na ljubljanskem gradu v bodo'e imenuje "Nadvojvode Ev gen a razgled". — Novozgrajeni šentjakobski most se bo imenoval "Nadvojvode Friderika most". -—- Drugi most. ki se bo v teku regulacije še zgradil. l>o nosil ime prestolonaslednika Karola Franca Jožefa.—> Tretji most se nazivi je po cesarju Prsincu. — Četrti je posvečen imenu Frane a Jožefa I. — Zadnji moM se bo v teku leta 191t>. nanovo dodelal in se bo imenoval nadvojvode K v gen a most. — V seji dne 7. marea se je na prodlog župana tudi odobrila misel, da «e aia-pravi večja ustanova za vojne in-valide. Za >pn'o postavko se je dovolil znesek 10,000 K.
Kranjski prispevek 1000 K, V Sarajevu bodo zgradili s-pominsko cerkev na. mestu, kjer sta bila u-m or j ena prestolonaslednik Frane i Ferdinand in njegova soproga. Kranjski deželni odbor je dovolil v ta namen prispevek 1000 K.
Popisovanje krompirja. Letos se je tega božjega daru več po-užilo kakor sicer; to pa iz umevnega razloga, da je kruha in moke premalo. Deželna vlada je odredila sedaj popisovanje po stanju 15. marea, da se dobi jasen pre-srled. koliko je še zaloge in kako urediti aprovizacijo.
1 kg sladkorja za osebo. Deželna vlada kranjska je določila me--< eno 1 kir sladkorja za eno osebo.
Soči Naš najboljši in najpl«»do-Vitejša skladat«4j P. IL Slattner. fn.netškanski župnik v Ljubljani, je pra\"kar dogotovil tk»vo. veliko gladino	"So<'*i"* S. (Jregor-
čv-e*'a j»e*»-m L I z vedele i že x-da j hvalijo ta najnovejši umotvor.
scd. Z (k»r<' pri Sodražici' pon>*ajo: V občini iaurmo :J00 ljudi in tri gostilne, ki to«'ijo Žganje. Proti žganjepitju se nihče ne drzne upreti, ker smatrajo nekateri tak upor za velaizdajalstvo. Ko se' je predrznila neka gospodinja pri-j eati. da me oepostavno toči žganje,] se ji je z \wo resnobo zagrozilo zj
naglim sodonn, da je bila priča vsi prestrašena. Žganje je imelo nagli -od lansko zimo na Gori. ko sta se dva napila in zmrznila. Žganje je zadnje leto povzročilo sodili j sko prodajo dveh posestev na Gori, tudi občinski dolgovi so za par tisočakov narastli. ker se je pri občinskem gospodarjenju preveč klanjalo sodniku alkoholu. Kdor žganje brani, izdaja ljudstvo duševni i in gmotni pogubi, in tak izdajalec ljudstva zashiži obsodbo, če mu rodi nagli sod prizanese.	|
Prvo obhajilo v dež. dvorcu. V 1 nedeljo 19. marca je pristopil ne-1 ki hrvatski vojak, ki se-nahaja v', rezervni bolnišnici deželnega dvorca v Ljubljani, prvikrat k svj obhajilu. Pred vojno se je nahajal od mladih nog nekje na Srbskem in tako se je zgodilo, da je ost ji* brez verskega pouka iu brez sv. obhajila. Zdaj so ga sestre usmiljen ke same poučile in pripravile, iu tako je s prižgano svečo v roki in h šopkom na prsih prejel prvikrat sv. obhajiio.
Smrt župnika. Dne 14. marc-a je umrl v bolnišnici usmiljenih- bra-' tov v Kandiji Ivan Pele, vpokoje-, ni župni k hinjski. Rojen je bil v j Ribnici, z;i mašuika posvečen leta, 1889.
"Ljudski zdravnik" umrl. Dne ]
15. marca je v Ljubljani zatisnil , <>""i "ljuilski zdravnik7' dr. Anton , Stare, generalni Štalmi zdravnik , v pokoju. Za smrt ga je lepo pri- j pravil duhovni svetnik Simon Zu-', pan. župnik na Jezici pri Ljubi ja-j ni, ki sta si bila od nekdaj dobra : prijatelja. Pokojni zdravnik je bil j ijudomilega značaja, usmiljenega srca ter je vsakemu rad pomagal. Reveže je zastonj zdravil, dostikrat pa povrh še podpiral.
Umrla je v Dobrovi pri Ljubljani dne 8. marca Katarina Ceho-vin, služkinja pri nadučitelju Matiju Rantu. pri katerem je služila dolgo vi sto let. Za svoje 401etno zvesto službovanje je bila predi pa.r meseci odlikovana z zaslužno svetinjo.	j
Potres. V nedeljo 12. marca ob 4. uri 24 minut zjutraj je zbudilo ljubljanske prebivalcu eno minuto trajajoče podzemeljsko tresenje iz spanja. Potres ni bil moean, pae pa razmeruo zategujem zato so s strahom čakali, kaj bo. Škode ni bilo. razen da se jo tuintam odtrgalo malo ometa od slx-(»pa in da je padlo nekaj opek s <treb- Str;<-hu je bilo pa seve^la dosti. Tresenje se je m<M*no čutilo v Domžalah, v št. Rupertu na Dolenjskem, v Smihelu i:i drugiKl. Sn-dišee jej' moralo biti nekje na morju blizu! JakJna.
Pctres so r-.itili v Žabniei pri I Skotji Loki v nedeljo 12. marca zjutraj ob 4. uri 20 minut. Smer fwl zahoda ]>roti vzhodu.
Zemlja se je vsedla. Oh znd njem potresu se je nad vasjo Breznioa na Gorenjskeni o<ltrgal velik plaz zemlje. Več stotisoč kubičnih metrov gramoza je pomaknilo naprej. Ena hiša je v nevarnosti.
Roparski umor. Dne 6. marca se je vračal s semnja, v R-adohovi vasi skoz vagenšperš-ki gozd stari Repina iz Dvora 'Šmartno pri Litiji*. Prodal je vola in kupil kravo. V gozdu ga je napadel roparski morilec, zadal mu smrtni udarec ter ga oropal. Našli so ga mrtve ga v grmovju. Ubijalca še niso dobili.
Lesna aadruga. Iz Dolenjo vasi pri Ribnici poročajo: Pred meseci je bila tu ustanovljena lesna, za-dniga za tukašnji okoliš. Pečala se je pmlvsem z dobavljali jem drv, ki je z njimi oskrbovala vojno bolnišnico v Ribnici; odpošiljala jih jo tudi v Zagreb in Ljubljano. Zadruga vrlo dobro napreduje. Vodi jo njen ustanovitelj poslanec Škn/lj.
Flovo. V Litiji je prišla S. mar-e . poslovit se od odhajajočega o-avajnega glavarja Pavla Svetec, ki je prevzel posle okrajnega glavarstva v Krškem, deputacija županov iz 41 občin. Vidi se, da je bil obče priljubljen.
Cerkvena vest. Podeljena je župnija Kostanjevica na Dolenjskem J. Podbevšku. mestnemu kaplanu pri Petru v Ljubljani.
[ DR. BUKKl'S' |
{MEDICAL INSTITUTE t
X 407 Kast 58th Bt. f X HEW TO&K,	H. Y. f
| SUnknjAi atoveuski zdravnik. I
1 Zdravi iwwi- boWm idodca. pbaS. f W j»Ui. Mhoqi ia r Bucnnji huh i ni. km~ M I kar ihlii>ii«iiit, mrnatiua. Lajn* (m- f - I Imi bgljM, ba^tui na maternici. Mm M ^ i a bdmi ia ocn*ki botaai,	j
a X Zdravnik bmi (trtri ttevcasIcL V
J T Odprto ic vsak dan (tudi v nadalje) od S I M di.vwUh cjntnj da udaiik x*a«ar Mad 1 j T pr»>A»»	Mta I. A*a. Pt- 0
Rad bi izvedel za svojega prijatelja FRANTvA KAR1Ž. Doma je iz Merč hšt. 24, fana Povir na Prhnoi-skem. C'e kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Andrew Skrinja r. 64o E. 160. St.. Cleveland. Ohio. i 20-22—1
IŠČEMO DELAVCE.
Delavnik 6, 8 in 30 ur, plača od $2.00 do $4.00, povprečna plača 3krog $3.00. Posebej 10% pribolj-«ka za regularno mesečno sodelovanje. Samo stalni delavci naj rprašajo. Velika slovenska naselbina v Sheboygan.
Kohler Co., (11-26—4) Sheboygan, Wis.
POZOR!
Na prodaj je 6 tamburic v dobrem. stanju za polovično ceno. rambure so sledeče: berda, brač t., brač I L, brač III.. bolgarija I-n bolgarija II. Vse skupaj za 4.3 lolarjev. Za natančna pojasnila 3išitc na;
Ivan Brezovar. P»ox 3, East Mineral, Kansas (20-22—4)
NA PRODAJ
lobro urejeni saloon in hoard in g-touse; tudi je zraven prostor za ?roeer\- store ali pa kakšno drugo ^brt. Saloon je prost od pivovarne. zato dotičnik prodaja pi\o ka-ii-šno sam hoče. IVoda pod /elo i godnim i po go j i.
J. 3L.
208-10 Reed St., Milwaukee, Wis.
IŠčeva svojega brata JANEZA VERTNIK. Doma je iz vasi La-hoviče, fara Cerklje na Gorenjskem. Pred enim letom je bival v Omahi, Neb. Prosiva cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga nama naznani, ali naj se pa sam javi, ker sporočiti mu imava nekaj važnega iz stare domovine. — Joe in Math. Vertnik, Box Elv, Minn. [17-22—4)_
f.Ščem svojega brata RAFAELA P PIL Doma je iz Skocjana pri Turjaku. Pred 5. leti je bil na 9553 Ewing Ave.. South Chicago, 111. Za njc.gov naslov bi rada izvedela njegova sestra Alojzija Puh, sedaj o m ozena Kočevar. Prosim, če kdo ve, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam javi, ker poročati mu imam vee važnega iz starega kraja.— Mrs. Aloysia Koelievar, Box 702. Aspen. Colo. (10-21—1'
PARMA NA PRODAJ.
fit) a krov valovite zemlje, lepa hiša s 7 sobami prav ob glavni ee-Mi, velik hlev za 15 govedi, vsa ostala poslopja v dobrem stanju.: Pgndna prilika /a Slovenca. Cena nizka. Za pojasnila pišite na :
Anton Starieh, (14,21,28—4) Sheliovgan, \Vi>-.
Rad bi izvedel za naslov JOHNA TROIIA, podomače An k en izj Babne^a polja pri Ložu. Prosim, če kdo ve, da mi naznani njegov naslov, ali n.ij se- pa sam javi. — John Susnian, c o A. Bliss, Broekwavvrlle. Pa. (20-22—1)
Suhe dežele?
Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, žganja in vino. Pišite po cenik!
JOHN LANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo.
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA.
is najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino fiies-ling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeče vino Zinlandel 27 do 2d galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22^0. — 1Q0 proof močan tropinjevec 4% gal. $12, 10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za Tino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL . S spoštovanjem
& JACKHE. Box 161	BL Helena. CaL
EDINI SLOVENSKI 8ALOOK t Duluth, Minn. Rojakom Slovencem nscatnjsci da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desol •trani "W. Michigan St. i te v. 41? Za obilen poseBt se priporočam JOS. SCHAEABON.
V ZALOGI imamo še nekaj SL0VENSK0-AMERIŠK1H
KOLEDARJEV
za leto 1916.
Da je bil letošnji Koledar re> nekaj posebnega, jo razvidno ii tega, ker srno ga morali dvakrai tiskati in nam je že druga zaloga skoraj popolnoma pošla. V Kole darju je preko trideset krasnih slik, razni zanimivi članki, lepe povesti in poljudno pisane znan stvene razprave. Naročite ga takoj, da ne bo prepozno'. Stane » poštnino vred 35 centov.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York City
POZOR ROJAKI!
am mtoM^Mk oJtSti Milkiiirt^*1« •life tadaih kxmmm KomO is tUUmi Imn katar M ■Mitiw kraaai brki ia brada ia aeboSe oSpadaS It
iniwH Bi i ■■! inii h ml ill I »li tnui* » ratal
■apk isfbita. voMrihdjeh popoliwa «dr» rt^n—■ "tfjf'',^- fc—«■ M^iTt la
potoana^Ltnaim. Kador b> moi MrsmJa on awtta raba M )>■ f • n sm (tin. Nin taka! w
cmOl fcajj**»pj»«i»»»« Kaltiar ImuU** t mm
JAOOB WAXM, Iff 1 ti II fliiihai f
Vi ste delavec.
Vi služite denar v potu svojega obraza.
Vi pridobite na tisoee dolarjev svojemvi delodajalcu, doeim naredite za sebe le par
sto.
Vi mislite večkrat o nejednakostih v življenju.
Dovolite, da vam pojasnimo.. To vse je enostavno. Vas delodajalec ima kapital za gradnjo tovarne in nakup tvarine, vi mu prodaste le delavno moč sorazmerno po starosti Ako bi biln tovarna ali pa podjetje, kjer sedaj delate, vaša last in last vaših sodelavcev. potem bi prejeli za svoje delo dva- ali trikrat toliko kot sedaj. Ker pa ne morete kupiti delnic družbe, za katero delate, morate delati še naprej za plaeo.
The Sunbeam Motion Picture Corporation v New Yorku je podjetje z glavnico $2,500.000. Ustanovitelji te družbe vam sedaj nudijo iste prilike, ki so vam zabranjene
pri vašem dnevnem delu. V tovarni ste vi dotičnik, ki naredi denar in ravnoisto se vr-'ši pri trgovini s premikajočimi se slikami, ker na milijone delavcev in njih družin v-plačuje dannadan vstopnino za gledališča premikajočih se slik. Toda odslej se razlikuje The Sunbeam Moving Picture Corporation. Ker ta družba vas noče imeti Ie za svoje gledalce, temveč hoče, da ste ji zaedno tudi drug. The Sunbeam Corporation ima dovolj denarja za delati slike in napraviti dobiček, toda ravnatelji prav dobro vedo. da vsak delničar pomeni strog zahtevatelj Sunbeam premikajočih se slik in čimveč gledališč jih proizvaja, tem večji dobiček bo imela druž-bn in pa delničarji.
AKO BOTE KUPILI SUNBEAM DELNICE, POSTANETE DRUG VELIKE GA PODJETJA. VAŠ DENAR BO DELAL ZA VAS RAVNOTAKO, KAKOR DE LA VAŠEGA DELODAJALCA DENAR ZA NJEGA.
MI SMO VAM POVEDALI O NEPOPISNEM DOBIČKU, KI GA DELAJO DRUŽBE S PREMIKAJOČIMI SE SLIKAMI. MI BOMO POSTALI TUDI ENA TAKIH DRUŽB. PRIDRUŽITE SE NAM.
Ena delnica stane le pet dolarjev in ako nimate vee kot pet in dvajset dolarjev, potem kupite pet delnic. Če imate pa več, potem jih kupite več, kar bolje za vas. Izrežitv kupon spodej in izpolnite ga ter pošljite z denarjem.
STORITE TAKOJ.
Knight and Company i	1
fiskalni agenti._1
SUNBEAM MOTION PICTURE CORPORATION
426 S. Leader Building Cleveland, Ohio.
Priloženo najdete s tem svoto.............................dolarjev za....... deln'c
osnovnega kapitala "Sunbeam Motion Pieture Corporation '.
Pošljite money order ali pa
gotov denar v priporočenem pismu	Ime..................................
Mesto in država.................
i	"	Naslov.........-...................
Pošljite svoje naročilo naši elevelandski podružnici. Dobili bodete delnice takoj, ko dobimo denar.
§25.(10 kupi	r> delnic
§50.00 kupi	10 delnic
$100.00 kupi	20 delnie
$230.00 kupi	50 delnic
SoOO.OO kupi	100 delnie
GLAS NABODA. 21. APRILA. 1916.
Mi yam S^^^Im 1 pomagamo
električno razsvetlja-^	vo. naredimo vam sb.-dfčo ponudbo.:
.Mi hočemo plačati vse stroske z;t napravo električnih luč v vaši trgovini, kakor tudi od zunaj velike svetilke in elektrr: u znake. Potem nam vrnete v malih teden^k.r. fm mesečnih obrokih.
Ali zaruore biti boljša ponudba? Tekd'ona.pe ali p;t pridite danes.
The New York Edison Company
At Your Scrvice
General Offices: Irving Place and 15th Street
Branch Ollice Show Rooms for the Convenience of the Public -__
424 Broadway	*151 E 86ih Street '
12b Delancey Street	* 124 West 42d Street	*TT E 125th Street j
10 Irving Place	*362 E 14<»ttj Street]
•Open until midnight
^■^^■■■■■■■■■■■BMaHHHMBHBBaa
Dalmatinsko-Kalifomijska vinaiska zadruga
Edino doma*« vinarsko podjetje z velikim &kladi&cm v mesta New Yorku Nsm: vina, kakor tudi žganje so naravna, zdrava, in najboljše vrat«. Delano jih po domačem načina. Prodajamo jih po sledečih nizkih cenah: V zalogi Imamo tudi vsakovrstna vina in likerje, ii	CENE ZA SOD VINA:
^f	^	(Claret)) 52 Raton samo ....S3M«
^	(Zenfandel) 5S salon um . KS.M
%	»	(Barbera) 52 calun samo.... (32.M
K	*Kursendv) 52 cslon samo.. S35M
y	T ^	, <Opol) 52 rak« mow..... SW.W»
/ —	___^ t;	UELO \XNO
'	- -	,	4 K^^ins > M gaL suau_____|37il
\ ^	UM <Ho«k> 52 icalon aanta*......(35J*
' ^Mi"	^ (Saulerntr) 52 gaL samo... $40.00
'^-^fea^v-^v	VINSKO ŽGANJE
Za trgovce so posebne cene. ^j* 5« do ^----
ZA VSAKO PO^ILJATEV JAMOLMO. Saara sa GOTOV DKMAS. Falljhe p« Slsney Ordean aH v prip sesil^em pisma an sledeči naslov s
DAUftATINSKO-KALIFORNLJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, K. T.

CiLA& XABuI>Aj 21. Ai'lMl.A, 1 !il6.
L* m » ^ y ^ ^ y	T ? * 5 * J 1
H
Guy de Maupassant:

BRATA
(Priredil J. T.)

M M U M
^ t P ^ y ly^r^r^^r^^^F^r^ w w w w w w e V a A o A * aaaaa*** aa * a,.*»„*	•
— .ie rekel oee po kratkem premisleku saj
leotovo. — Dcl?o, dolgo je ie t^ga. -- Čakaj, zdaj
T	Nadaljevanje).
Prav je tako, otrok moj — je zaSepetnla gospa Rolandova in ■e ohrnita k	Kosemillv rek«n" :
—	< i«.^/pregovorit*- š.' vi par Itesed v imenu nežnega spola.
Mlada gospa je vstala iu rekla:
S|H)min na pokojnega gospoda Marsala naj še dolgo, dolgo /iVi med nami!
Naenkrat je zavlndahi v sobi smrtna tišina, ki je trajala par sekund. —
I »a, re« je, je res je rekel po kratkem molku kapitan. —
*	iospod Uoland, kdo je p;i bil pravzaprav ta gospo«! Maršal?
sijir- . je »,j| /e n«[Kil fujart. ko je oi1govarj.nl z jeelajočim gla-
Hiin :
Kot <!;1 bi -i bila brata____Saj veste----redki so prijatelji
dandanašnji. . . Vsak veeer j«' bil pri nas.... V gledališče smo /a-1 tja I i d.upaj... dober prijatelj.... knj ne Alojzija?
Da. dober prijatelj je Idi — je odvrnila žena inirno.
I*, t. r je ostro pogledal o.'eta in mater. — Zatem 7«*-eli govoriti o nečem drugem.
Peter je pil brez prestanka.
K-11 se ji« potem /godilo, m* ni več dobro spominjal. — Vedel je :.• t.iiiko, »la je pil ka\ o, preeej likerja, da so se smejali in šalili in da i«- letf«*l zvečer - prei-ej t.žko glavo k počitku.
Spal je do devetih zjutraj.
ČETRTO POGLAVJE
Ki. • . zbudil. rii glev.-i i-Isto iii«'- bolela, ill vedelo mu je bilo
prt R1VIL
Napuh blečen je sedel na stol in premislil še "enkrat vse, kar se je * godilo včeraj.
Slednjič Ne je začel e«-!o čuditi, zakaj je bil tako razburjen.
Ko je natakarica .slišala, da je podedoval samo en sin veliko pre-uio/enje. si j. lahko mislila, kar si je hotela. — Da dobrega ničesar, ie v< ndar umevno. — Ženske, posebno take vrste kot je ona, vidijo ako -tvar v najtemnejši luči. — IV desetkrat odpre usta, se deset-Kiat ?la/' ali pa reče kako grdo besedo. — Na take ženske, da bi človek kaj dal, kakopa1 Kakor hitro se imenuje v njihovi navzočnosti kako pošteno ime, so razburjene in pravijo: — Aha, takozva-!ie poštene ženske pa že poznamo.	slabš«1 <o kot me. — Veliko
vee ljubimcev imajo kot pa me.
Mogoče je že kdaj piv j govorila takole od strani o njegovi ma-n, |..t t- .i ni tm/v.::h'!. Kdo hi mogel reči kaj slabega o taki /eii*ki kot je mat i'
T' mi>li se je kmalu otre>el. Sklenil je biti z vsemi ljudmi dober, a •■'•mi pr ijazen, najbolj pa seveda s svojimi domačimi.
K zajtrku je prišel zelo pozno. — Neprestano se je šalil in vse zabaval, d.! morali biti nehote dobre volje.
Moj liog. peter je rekla mati — ti še sam ne ves. kako znaš zabavati, samo če hočeš.
In govoril je o vsem, kar mu je prišlo na misel. — Za cilj svojih al si je ful izbral kapitana Beausira, pa tudi g<~spo Kosemillv je mar--ikaka zadela.
Ki'i.irkoli je pogh dal brata, je mislil sam pri sebi: — Le ča-11 deček, j.iz te Imiui že vgnal v kozji rog. — Ti še ne veš, kakšen . m. Kaj ti pomaga ves denar, če pa ne moreš biti tako dobre voli«- kakor jaz!
Ko >o pozajt rkovali ,je vprašal očeta:
-	Ali rabiš "Bisernico**?
—	Ne danes. Peter.
-	Ali jo lahko vzamem?
Seveda. — Vozi se, kolikor se hočeš.
Na vogalu je kui-il dobro suiodko in se odpravil proti prista nišeu.
Nebo je bilo jasuo, nobenega oblačka nikjer.
Papains, stari mornar, ki je moral imeti vedno v tem času la-dijo pripravljeno, je spal.
-	Hej, stari! - je /aklie.d Peter. Kaj pa dreuilješ '. — Kakšen je kaj veter?
Siaree je planil pokoneu.
Dober vzhodnjak. gi>-*pod Peter.
Dobro, dobro. — Le naprej!
Poieoniln ^t:j mačka, naravnala krmilo in razvila jadra. — Tiv-fiotok pozuej« je že zdrčala jadrnica po morski gladini.
Peter m' sedel pri krmilu. Noge je imel razkoračene in smodko \ tistih. Oči i«- bil napol zaprl, ker mu je sijalo solnce naravnost a obraz.
Ko j#' do-.pi la ladija d«> konca zadnjega pomola, je veter ncko-'iko pojenjal, !;olija je pa vseeno šla z isto brzino kakor prej. — Peter je globoko dihal in hotel naužiti čimveč svežega zraka.
Tri eele ure s. j. vozil po morju. — Pri tem je sanjaril kot je ringo. e s..iijj<ti samo im konju ali na ladiji. — \* mislih si je naslikal
•	a jI* pš.» bodočnost, ki si jo je mogoče misliti. — Sklenil je. da bo t.ikoj nasi, du.je jutro prosil brata petnajststo franktnr napo-.odo. S lein denarjem -i bo lahko krasno urvdil stanovanje na bulevardu Krunea I.
Megla >e vzdiguje, gospotl Peter — je rekel stari pouiorščak. -— Domov bo treba.
Peter je (Mlprl oei in zapazil na severni strani temno senco. — tkbrttila >i.i jadrnico iu ivdala proti pristanišču. — Naenkrat je "krila gosta megla morje m Petra je začelo zebsti. — Ko sta stopila iz jadrnice, je bilo že celo inesto zavito v gosto meglo. — Ves premrl j« prišel liomov in legel na postelj. — I'm pozneje je stopil v jedilnieo in slišal, ko je rekla mati Zanu :
Boš vide!, galerija bo krasna. — Vse polno evetlie bo tam. —I \'e boj s,, jib bom že jaz gojila. — In v jedilnici, kako bo lepo. —j Zdi se mi. da skoraj malo preveč koketno za samca.
Peter je prebledel.
-	- Kje pa? — je vprašal.
Na bulevardu Franca I.
< ♦ la zadeva mu je bila hipoma jasna. - Najrajšc bi sedel k mi-i in začel kričati: To se mi pa res zdi malo preneumuo! Vse. vse. na svetu *e je zarot i lo napram meni.
-	In pomisli je nadaljevala mati — stanovanje bomo dobili /a dvatisoč osemsto frankov. — Najprej je zahteval tritisoč. ko smo I i .sklenili pogodbo za ifcVM let. je znižal najemnin a za d vest o frankov. Krasna pisarna in delavna soba. — Kakor nalašč za advokata. —
1'tihnita je. toda takoj zatem nadaljevala:
-	še znte moramo dobiti kaj podobnega, Peter. — Bolj pripro-».to bo moralo biti seveda, toda snažno in lepo.
Kako, mati? — Ne boj se zame, jaz si bom že sam pomagal. — Zakaj sem pa študiral, če bi se ne znal okoristiti s svojo znanostjo?
—	Seveda, lepo stanovanje je veliko vredno.
Med večerjo je Peter nenadoma vprašal
—	Na kakšen način ste se pa seznanili s tem Maršalom?
-- Da, čakaj -sam ne vem prav zagotov sem so spomnil. — Najprej se je tvoja mati seznanila ž njim, kaj ne, Alojzija? — Nekaj je bil kupil pri nas. pntem je pa večkrat prišel. — Saj smo se tako seznanili, kaj ne?
Malo je manjkalo, da niso padle Petru vilice iz rok.
—	Kdaj približno je pa bilo?
Poland si jf1 napenjal spomin in slednjič poklical svojo ženo na-pomoč.
—	t'akaj. kdaj je /e, bilo. Alojzija? — Ti že vsaj nisi pozabila
ker imaš vendar dober spomin. — Čakaj.....čakaj. . . . Bilo je leta
petdesetega ali šesiinpetdesetega. — Spomni se vendar, no. — Ti gotovo boljše veš kot jaz.
Nekaj časa je premišljala, slednjič je pa odgovorila ? mirnim glasom:
—	Leta oseminpetdeseteaa je bilo. —- Peter je bil star takrat tri leta iu je bil zelo bolan.
Glej ga. saj res! — je vzkliknil starec. — Seveda, seveda, zdaj se pa že spominjam. — lludo si bil zbolel. — Mati je bila pri tebi. jaz
moral biti pa cel dan v trgovini. — On je bil kakor za hišno pri nas. — Kadarkoli je bilo treba, je letel po zdravnika ali v lekarno. — Zlato srce je imel, to ti rečem. — Ošpice si imel ali kali. — Ti ne veš. kako te je poljubljal, ko si ozdravel. — Od tistega časa smo bili najboljši prijatelji.
(Dalje prihodnjič).
*obite "GLAS MJl&ODA" »kosi Mrt flHHH^v^ m*s*c* dntrno, Ixntmil n«d«lj ii po-»traik pnumUcoT. "GLA* NAHODA" Uhaja iurno ma ftwUk »tranth, tako. te	udaniko S« strani berila, ▼
■H	m«»«cu 166 strani, sli 024 strani ▼ Itlrlk
^BH	stmeli "GLAI WAJLODA" «onaša
dnsrno porottla « bojišča In rama silks. Sedaj ga slsharni dan raspošUjano IX.0001 — Ta itarllka Jasno govori, da Js list sslo rasilrjsn. 7m osobjs lista jo organizirano la spada v strokovno mnij«.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v West Virginijl naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
tfi M E
: : DELO OKUSNO. : ;
■	as se ■
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
«
■	BBS
UNIJSKO ORGANIZIRANA
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠUITI NA:
SLOYENIC PUBLISHING €0.
62 Cortlandt St., New York, N. T.
Mr. 2V0NK0 JAKSHE,
ki je pooblaščen {»obirati naročnino in i/dajati tozadevna potrdila.
Uprav niši vo • n s Naroda".
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
m r
it
!!!
1 I '
li> I I I
Veliki vojni atlas
voisbujooh se evropskih držav in pa kolon« skih posestev vseh veksil
^bsoga 11 raznih zemljevidov tOtik ftraafdfe ta rsaks stran js lOMi P^ pales Ttlika
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obeega dovet »umih seinlj«▼}do'
aa S stranek, Tsaks stran 8 pri 14 pslsrr,
9	Cena samo 15 centov.
^ Vsi semljevidl so narejeni ▼ rssnlh barvah, da se rsak -S lahko sposna. Osnsčena so vsa večja mests, He vilo prebivalcev, drže v in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi osnaien obseg površine, kstero savsemsjo posamezne dr lave.
Poiljite 28*. ali pa 1B«. ▼ snsmksh ln natančen nsslov In ml ram takoj odpoiljemo ssleljeni atiss. Pri veijen odjema dsmo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortland* Streti,	New York, N. T.
™9Hm BUUAU 09 IMOT»-TBISS AND IMMIGRATION' * ta dr žito New York Tarnjs priseljene* ter jim pomaga, i* 90 bili osleparjeai, oropani ali Še »o S ijt tsi slabo ravnalL
Brtipližia asTodila in poak ? aatnraliiaeij skih zaderah — kako postati državljan Združenih držav, kje se osladti sa drlarljanr sk« listin«.
Sorodniki naj H Stkali mmro-4oilo priseljene* na lllla Islairf ali pri Bar g* Office. Oglasit* n ali pliite: STAT« DSFABTMJiNT OP LABOm, BURJSAU OF INDUSTBISt AND IMMIGRATION.
Newyorfki urad: ISO, 6th At*., Room 1011. Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob sredah od o cm* do deret* are srofter.
Urad ▼ Buffalo: 704, D. 8. Mor gsn Building. Odprto vsak da* •d devetih dopoldne do petih popoldne in ob iredak cd i*dm* do drrete ure irtitr.	(In t t)

!
V
;
j
Kaj prerijo plsetsljl. italiU ln «r«araikl * fajlgl BSstS pl»
lattur.
"Doli z orodjem r
Ut NlksIalevM TelateJ K pisal: Knjlso sest a velikim sBt-goaa prebral ln t njej naiel veliko korlat&ega. Ta kaJl<a asi« vpliva ua Človeka ln obaeca nebroj lepih mlall..«
Friderik pL BedeaateM: Cklkar Je niarla Btdam 8ta*l al Stic na sveta tako slavne jiisateljte* kot js Sattnerjeva.
Prof. dr. A. Dsdel: 'Doll a orožjem' je pravo ogledalo ■eOaaj*-Ka tuL Ko tlovek prečit* to knjlso, nota nehote pomisliti. *a se bližajo tioreMva boljM čanL Kratkooialo: selo dobra knjiga.
Dr. Lnd. iakobevakl: To knjigo bi člorrk oalrtjf« polJaMb V Ano area me je pretreslo, ko sem Jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Reercier *Ue: Sedel sem v asfsm goad a pri Grieglscb ln sem bral knjigo a naalovom MDoll a oro* Jan!" Preblrsl sem Jo dra dneva nepreneboma ln sedaj lahke rečem, da rta ta dva dneva neksj posebnega v mojem ilvljsaju. Ko sem Jo prebrat, sem saieleL da M ae prestavilo knjigo v vas kulturne Jezike, da bi Jo Imela vaaka knjigarna, da bo Je t odi t Šolah ne smelo manjkati. Na sveta so drnZbe, ki rssfllrjsjo Svete Pisma Ali bi se ne meglo ustanoviti drafbe, ki bi raaftlrjala u
knJUcoT
Henrik H ari: — Te le asjbolj elarlJUa injlga. kar mm US kdaj bral.,..
C. Ncobm* Hefer: — To Je najbolJSa tajlca, br se Jlk sa^
ssll ljudje, ki *e b<>rlJo aa a^etovnl mir___
Haas Land (ua shodu, katerega je imel leta 1SB0 v Berlina J | Ne bom »Uril knjige, samo Imenortl Jo bvm. Vrakemo Jo bom ladli. Nej bi tudi ta knjiga sail* svoje aitostolja. ki M ill taja kriSevnsvet ln afill vee narode....
Plimnliil atfnlater DunaJewsU Ja rekel v nekem avejem iste rn v poalacakl sbomlcl i Saj Je bila pred kretklm v poeeooi knjigi opisana na pretresljiv na&ln vojna. KnJlgs nI napisal noben voja Skl strokovnjak, noben drfamlk. pa* pa prlprosta Senika Berts pL Suttnerjeva. Prosim Yea posvetite par nr temo delu. Mletim, da as aa bo nikdo va« navdoleval aa vojno, ie ho prebral te knjlaa ONA M OUTOV.
■asoiajtt M seli
Slovenic Publishing Co.,
tS Cortlandt Street, Hew York Oily, V. T.
HARMONIKE
MU gatr—OaM vrat* laailsjsm o oearavijam »e najnifljia omak, a *e ie kireiao la aaasaljlva V #eprarj ■aasaljlra vitkle polije, ker sem is sad IS 1st tekaj v tam peala tn sedaj * avejem lastaem dom*. 7 Kft*T»S naunam kraajska kakor vee trii' aaimsart s ter ralsaam »a dal« ka kerfeae kds aaktsva bris aadallala Wfslsali
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) T GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJ! Vsakovrstna pooblastila, vojalke prošnje in daje potrebni nasvete t vseh vojaških gadevah. Rojakom, ki Žele dobiti ameriiki državljanski papir, daje potrebne informaeije gleda datuma iakreanja ali imena parnika. Okrnite pe saupno na njega, kjer boste toino la solidno
strelen!
*9w* vrnm. lili Basi Hit Ml, CbvM, 9Ha
MAZNAKILO.
Rojakom ▼ Loraln, Okle, hi o-kollei naznanjamo, da jiM jfco iV iakal asi aastopnik
JOHN KUKtB,
ki j* pooblaščen pobirati aaro4-«ino sa list Glas Naroda, ■ spoštovanjem
Upravniitvo Glas Naroda
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav
Velikost Je pri 28 palcih Cena 15 centov
Za,Sej je natančen popis koliko obsega kaka drfava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d,
V salogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri naa je dobiti tudi velike semljevide poaameanik dr lav, kakor naprimer od Italija Rusija, Ncmiija, Transi j s, B*lgij* in Balkanskih držav. Vsi so Tesani v platno iu vsak stane 50 eentov.
Naročila in denar poiljite na]
Slovenk Poblishing Company,
tS CORTLANDT ITKK1T,	WBW TOM, N. T.
i

Itn «DEUtWnW DBiATiJL ^ IABOOITI II VIII
9 «lab vaxoda,j n moan blotkmvki Dimu t
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofliljatvs (odi sedaj sanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potreb Imjejo poftiljatve v sedanjem Casn 20 do 24 dni;
Torej ni nobenega dvoma m pofiiljanje denarjev sorodnikoai la znancem v staro domovino?
100 K ?e|ja sedaj $14.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y,
6104 St Clair Ave., Oeveland, Ohio.

•7 7-r
« W-: l^ ^hr, ^
iut	.