St. 10.
V Trstu, v sabolo 11. marcija 1881
Tečaj VII.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
£ , i - )
V * , *
V* Z/
>V O'linisti J« ino'i
»EDINOST«" izhaja viiko sabolo zjutraj; cona za vsj leto j> 4 gld. 40 kr., za polit lota 2 rM. 20 kr., za Četrt luta I «1-1. 10 kr.Posairtuuo it-vilkt si .1 j bi vajo pri opravništvu In v trallkaU v Trstu po T kr., v Gorici in v Ajdovščini po 8 kr. - MirjS n ie, reklamlmJ« iii iiisor ite prijema Opravntftv* • vi« Zonta 5-,
Vsi dopisi ».) poilljaio Uredništvu »vla S. Lanaro ■ Tip. Huala; v»ak m >r.i hiti fraukiruu R ,k mM l.r«/ pm.bne vrednosti se im vr.iuj«. - Uurili (r.un > vrit- naznanila lu poslanico) «e /.araČuuij.j i»w,,dbi pr.iv ćoii'i; pri kratkih oglasili z drobni uli crkuni si plaSuje za vsako besedo kr,
Brigajmo se zase.
Bridka žalost me prušiiip, Ko se spomnim domovine, Vratnu svetu nt-poznane, Od nikoga spoStovane.
S. Jtiuko,
Minolost našega naroda je jako tužna. Od nekedaj seje moral braniti sovražnim napadom, zdaj od te, zdaj od druge strani. Največ pa je prebil po ropanji divjih Turkov, tako da je Nemec, kateremu je omiko varoval in mu hrbet branil, uže mislil, da se Slovenec nikedar več ne okrepi, da gaje turški meč na veke pogubll. Tihotapilo seje njega posestva lotil in mu na-grobnlco pel. ProustraŠil se je, ko mu je Slovenec zdramlvšl iu nkrepčavši se zakričal:
»Stoj, tukaj sem Še jaz gospodar,
»Kdor hočem ostati vsigdar!«
Ko Nemec sprevidi, da ga ne more pokončati ni turška sila, ni ponemčiti njegova patentirana, edino izobražena in posiljena kultura, naprosi zvitega Italijana za pajdaša in tako mislita nas deliti! Žito smotoraj mej mlinskima kamenoma, na dve strani se moramo mi, v več deželah raztreseni narodič, dveh močnih nasprotnikov braniti. Nekaj naših prednjih straž se počasi nazaj pomika, druge pi orožje strani mečejo, ter so z našimi nasprotniki bratijo. Vrhu tega imamo pa Še mej saboj mnogo odpadnikov. — Z radostjo moramo toraj vsi Slovenci in Slovenke pozdravili izvrstno misel o »Narodnem domu* v belej Ljubljani, v srcu Slovenijo, kder bo glavna narodna straža, od kodar bodo vse prednje narodne straže znatne pomoči dobivale in toraj nobene pedi od krvi naših pradedov napojene, toraj nam svete zemlje prepuščale nasprotnikom, ampak vse naskoke odbijale! Ljubljanski »Narodni doma mora postati nevsaiiljiv studenec narodne zavesti in ljubezni do naše lepe domovine, do našega krasnega, milega jezika, cvetoča lipa, kder se bomo shajali, o naših potrebah pogovarjali iu svetla zvezda na narodnem polji umetnostij in znanostij! Da pa to postane, treba je nam zdatnih denarnih pomoči, toraj vabimo in kličemo z našim pesnikom?
»K viiku, rojaki I na bregih posavskih,
«K višku 1 na bregih primorskih, podravskih 1» položite na altar sveti domovini vsak po svojej moči I
Pomagajmo si sami, potem uže pojde, le tako otmemo naš narod pogubi in mu zagotovimo boljšo prihodnost, kar nam je vsem najprva, PodIisteh-
Odlomki iz mojega dnevnika.
(Spisuje Samovlč.)
(Dalje.)
Ko se Vrana tiho mej tovariše priplazi, postavi trobento varno k zidu, da se mu no pre-vrže ter je Čakal, da vse zaspi. Mej tem pa so se svinjakove duri tiho odprle Peteršilka in Gu-bička sta enako naredila, ko kmet i u Vrana le samo, da nista mogla vrat odpreti. Vse posli u-šnje z nekim žebljem niso uspeha imele; Gu-bička je bil žejen, da bi bil reko izpil. Neodjen-java, pravi Peteršilka, dokler ne bova v kleti. Zdaj se na stopnice opreta, svoja hrbtišča na vrata naslonita, poravnata se, kite so bile ko struna, kosti so pokale, vrata se lomila in tresk — ležala sta oba v kleti na tleh, na se pa sta sprožila skladovnico praznih sodov, da jo nastal ropot, kakor bi grmelo.
V hipu se ni nobeden upal ganoti, oba sta molčala — prvi je Gubičku svojim potlačenim nosom PeterŠilko vprašal, če je So živ —, ta mu reče: Črt! ti si me pelene udjelal. Počasi tipala oba dalj«, po naključbi zadene Gubička v čep, da je izpal — vino je začelo po tleh vreti on tišči z eno roko, z drugo išče čepa; zdaj še le Peteršilka luč užge in čep tovarišu poda, da je zamašil za silo sod. Srkala sla kakor pijavke
glavna in sveta dolžnost, sicer ne bi bili vredni svojih matei! Otii dom bo s časoma rodil tudi druge, posebno onega na ohalih jadranskega morja, kder je najimenitnejša prednja straža.
Poglejmo si Nemce, koliko oni darujejo za takozvani -Schulverein«, oni, ki jim ne preti narodna poguba, ampak hočejo nas Slovane šc dalje ponemčevati, ker jim denašnja vlada več tako zdatno ne pomaga. Osnujmo tudi mi po vsej Sloveniji družite, ki bodo letno doneske za •Narodni dom« vplačevale. Odtrgajmo sem in tja kupico vina ali pive in darujmo prihranjeno svoto za »Narodni dom«, ki mora postati krasna palača, vredna našega naroda! Niše geslo naj bode: »Vse za narodi«
Minolo je uŽe leto, kar smo spisali članek o »Narodnem domu« v Trstu, pa okolŠČine so prinesle, da se oni spis ni priobčil, kajti hoditi moramo le polagoma, korak za korakom in no vseh inoči ob enom vporabiti. Pa kar se je odložilo, ni se Še opustilo, kar ni danes mogoče, zgodi se jutri; kajti kraja, kder bi se Slovenec Slovenca čutil, rojak mej domačini, nam je silno potreba, odvrnoli bi s tem mnogo ovčic narodne pogube. Vsako večje mesto z deželo raste, Trst posebno iz slovenskih pokrajin, tukaj jih mnogo obogati, žalibog da se njihovi otroci le prepogosto mej »noi siamo Itaiiani« gtejejo in tako še nasprotni tabor innože. Več narodne zavesti je nam treba, več luči!
Ker mislimo in smo uverjeni, da se pri tej priliki nekateri mlačni Slovenci izdramijo, ni od več, Če še nekaj besedi o lastnih razporih pristavimo.
Do duše užalosti vsacega rodoljuba, ko čita napade v lastnem tuborju, v narodnih časnikih, na veselje naših nasprotnikov. Nemamo uže dovelj sovražnikov, zatiralcev in oJpidnikov? Će uže komu gradiva primanjkuje, naj čila dunajske židovske liste, nabere lahko celo kolo-maznico psovk na slovanski narol, odgovori naj jim enako! Saj imamo vsi enak namen, naš narod pogube oteti in ga pripeljati na pot lepe prihodnosti.
Toraj strani z domačimi prepiri! Toliko discipline se sme vendar terjati od vsacega, da se množini podvrže in trmo opusti, Noben slovenski Časopis ne bi smel takih mir kalečih, posebno strastno in pristransko pisanih stvari pri-občevati. Ne mislimo, da bi se ne smele napake grajati, pa vselej z mirno krvjo, z bratovsko ijubeztiijo, za stvar naj bi šlo, ne pa za osebe.
iz čepa, zdaj eden, zdaj drugi. Gubičko jo hudo bolel nos, ki mu je zatekel kakor goba mušnica, pa ni se mnogo brigal za to, saj ga je pil. Ko sta sc do dobrega navlekla in bila vsa umazana in črna, splazila sta se iz kleti v svinjak. Kaj bo z vrati? — tako sta premišljavala, pa vino jim je skrb pregnalo. V svinjaku sta govorila mej saboj; postala sta bolj glasna i tako opozorila druge tovariše, da nekaj mora biti v svinjaku. — Hradenicki odrine sč silo svinjakove duri ter tirja odločno, naj mu povesta, kde se dobi pijača. Ona ga tolažita, vse zve, naj le sede. toda vse to ni pomagalo, dokler mu ni Gubička svoje polne velike trobente ponudil. Ko se jo dobro okrepčal, pa še ni dal miru, morala sta mu povedati, kde je klet, kako je v kleti, da se kaj ne prigodi Itd. Hradenicki je vse dobro razumel, kajti čo je bilo kde kaj kradlovati, bil je povsod prvi. Vzel je s6 saboj 10 godcev z instrumenti, peljal jih tako varno v klet, kakor bi bil uže Bog ve kolikokrat to pot naredili. Vsi so se napili in napolnili svoje trobente, potem odšli v šupo; za temi pa je poklical še ostalo godce, da so tudi oni šli ž njim v klet s6 svojim orodjem. Vse se je dobro naspalo. Zjutraj pa pride ukaz, naj godba hitro otide. Pasja dlaka, kaj bo pa zdaj I vsi instrumenti so polni vina. Gubička ima nos, kakor bi pes v bregu sedel, vos potolčen, umazan od črnega vina. Treba jo bilo hiteti, ker je ule tudi stotnik prišel. O zatraceni! kde je moj klobuk? ja-
Splošno avstrijski Nemci (od družili ncSemo govoriti) nermjo srca do Slovanov, vse jim je zoperno, kar po Slovanih diši, očitajo nam, da smo neizobraženi, suroveži iu Bog vedi, kakove priimke nam še dajol S pokloni ničesar ne dosežemo; zahtevati moraino tedaj pri vsakej priliki, strogo in mnogo, da se natn vsaj kaj malega da. Ceinu pa tudi? saj smo le majhen in trliu tega še v najnepriličnlših okoliščinah živeči narodič, ki smemo zadovoljni biti, da sploh životarimo in smo tako i»e lasti, da ne segamo po edino izvollčatiej nemšlcej kulturi, s katero nas šole in uradi osrečuj-jo. Nočejo uineti, da sto-in stoletna krivica, Iti se je nam godila iu se nam še godi, ni še postala pravica, ampak |e in bo vpisana kakor krivica v zgodovini na sramoto našim narodnim nasprotnikom. Ćo se le kde na svetu kakemu goljufivemu Židu malu na prste potiplje, ali če se v tujih deželah na-seljnim Nemcem deželni jezik v šole sili, užo kriče o proganjanju in da je nemštvo v novar-nostl, kar se ve da sami sebi verujejo (?)
Mi smo lo preponižni in prepotrpožljivi, uže o 1 mladosti navajeni, da sinejo z nami ravnati, kakor hočejo. Mislimo, da bi Vosteneck v no-benej deželi sveta več no zastopal v deželnem zboru onega naroda, katerega jezik je tako zaničeval in grdil. Mnogo priprostih pa tudi zares misli, da je naš jezik grd in samo za kmeta.
Ker imajo Nemci pretrde buče in do Slovanov nekako zoprnost, katero dunajsko židovsko časopisje zelo redi, zato se nobenega slovanskega jezika ne uče, toraj nobenega ne poznajo, a vendar ga neomikanega, trdega, grdega in ubozega imo-nujejo; posebno našemu slovenskemu je/.iku Vse slabosti pripisujejo: trde, da ga je še le nam nepozabljivi rajnki dr. Blei\veis ustvaril, iu da ga kmet ne umeje.
Naši nasprotniki si priiasto od kakšnega hlapca ali kuharice nekoliko popačenih izrazov in potem store modro razsodbo, da je slovenski jezik hlapčevski jezik, podučiti jih ni mogoče, ker so trdoglavci.
Poglej mo si nekoliko nemški jezik, katerega uže okoli 200 let pilijo in gladijo in jo vedno še poln ptujih besedi, kar vsak nemški časopis dovolj kaže; čist tudi menda ne bo nikedar, ker jo presiromašen. Nemški pisani jezik se nikder pri nobenem narodnem nemškem plemenu ne govori, on ima brezštevilno narečij, da nobeden toliko ne. To je res, da ga tokozvani izobraženci povsodi govore, pa še ti bolj ali manj
diku je Gubička; spomnil se je zdaj, da ga je imel na glavi, ko je v klet šel. Kapelnik prileti kričeč: Naprej, kanalje! zdaj je bil drag svet — vsi godci so nesli svojo trobente kakor s procesijo, nič vojaškega gibanja ni biio: halt! zavpije kapelnik, »habtachtl Volkshimnel« Bataljon pešcev jo prav zdaj primarširal v vas in zastavo na glavno stražo otdal. Zdaj je bilo čudno, vsaceinu sc je škola zdelo vino izliti, a cesarska himna sejo morala zagosti, hitro so obrnoli vsi svojo trobento, vino je po belej cesti teklo — vse je gledalo godbo; zdaj začnč tio-bitl, vino jo še iz trobent rosilo na sprednjo tovariše, kapelnik je bil ves oškropljen, himna je bila od začetka zamolkla, neubrana, proti koncu so še le glasovi pravo moč imeli. Kapelnik je bil bled, stotnik seje rotil, muzikaši so bili vsi prestrašeni. Skrablička je na svoj klarinet le daljo piskal, dokler mu ui njegov tovariš Pi-pica po klarinetu udaril. Vsi žalostni so zopet v šupo marširali, spremljala sta jih stotnik in kapelnik; najstareji višji lovec jo moral vse popisati, stali so kakor razbojniki pod vešali. Gubička, kde je klobuk? zakriči kapelnik. Ne vem, odgovori ta. Poiščem ga, a vedel je, da so in u ga sodi z glave zbili. To je bila zmešnjava ta dan, raporla ni bilo, ker vse se je pripravljalo na boj in tako se je vse za drugi dan odložilo. A krvavi boj jo drugi dan vse poravnal, kajti zgorela je vila, sodje, vino iu vse, ter tudi ni več vseh bilo, ki bi imeli sojenj biti. Gubička
kakovo narečje povdarjajo. So pa li ti Izobraženci uže narod? Tako enako je pr^d leti nfm*kii »Garteulaube* sama pisala, imenovala je nemški jezik, kakor ga pišejo, mrtev jezik, „ Mi se ii e brigamo mnogo, ali umeje preprosti Svab preprostega nemškega Avstrijca ali no, imajo li največ časopisov, so li prvi omikani narod, ali ne, le to zahtevamo: Mirujte z blaženo nemščino, ne vsilujte je nam, kajti dobro blago se samo hvali, lastna hvala pa se pot mi/.o valja; mi hočemo našemu jeziku in narodu le ono pravico zadobili, ki mu gre po bo-žjej in človeškej postavi; dokler pa tega ne dosežemo, ne bomo i ne moremo mirovati. Potem bo še le mir v Avstriji, ko se bo vsem narodom enako merilo, vsem enake pravice delile v šoli, uradu in cerkvi, v kratkem, ko bomo vsi enako vre Ini in se bo vsakemu narodu prepuščalo, naj se po svoje razvija, blaži, veseli in živi. Le pa potem nekaterim po gospodarstvu hre-penečim Nemcem ali Italijanom ne bo t u naj po volji, naj pojdejo kainor jim drago, kamor uže zdaj škile; mi Slovani pa ostanemo tu v pravičnoj, mogočnej Avstriji, za lutero bomo vselej pripravljeni kri in živonje dati.
Govor poslanca g. dr. Tonklija
» državnem zboru dne 14. februvurj* t. 1.
(Dalje,)
Isto tako je ta prečeši iti gospod poslanec opomnil, da je vlada prouzročila povišanje narodnih zahtevanj. To, menim, ni bilo potrebno, kajti zagotoviti vas morem, da te avstrijski narodi tako motno zavedajo svoje narodnosti, da ne potrebujejo še navdušenja in spodlmdanjn, in bilo bi zelo želeti, da se v opravičenih mejah zadostuje. Gospoda moja, dokazal sem uže v prejšnjem zasedanji, da Slovenci nismo sovražni ni nemškoinu narodu, katerega visoko spoštujemo in cenimo, ni ncmSkej kulturi, ni jeziku nemškemu. Mi sovražimo le germanizacijo in iz-narodovanje našega naroda in jaz menim, da lii vi isto tako storili, ako bi so vam hotela vzeti narodnost.
Dokazal sem takrat, da nobeden izmej nas zastopnikov neče nemščine izključiti, da jej marveč vedno, osobito v srednjih Šolah, odka-zujemo mesto, da si morejo naši otroci tudi nemščino priučiti iu so po jeziku deležni nemške omike; kajti to je pač jasno, da jezik sam na
jo do večera vse pozabil, v mraku pa je šel in odgrebol gnoj, spravil se tiho v klet, poiskat klobuk in se ga dobro zopet pri pipi navlekel. Stanovalci so proti večeru vsi pohegnoli i/. Ma-gente, odgnali živino, oteli na vozel), kar seje dalo odpeljati. Tudi kmet našo vile je pobegnol in ko godba to zve, vse je v klet hitelo, ker so uže Gubičko pri delu našli, ko jo klečal in pil iz čepa. Za godci so pridrli drugi v klet. Prvj je če/, gnoj in polomljena vrata priiomastil FJaj-Šman lu zvesta tovariša Stupica in Palčič. Sa-kraboiski Pemci! zakrič.il je FlajŠman — ako se mi precej no poberete, tako vas zmlatim, da boste ko slama! Molči Pilatušl reče mu Štapića, ter pij, a taje odgovoril: Jaz čem stojo piti! Četnu bodem klečal? pred sodom? Prevrgli so sod z odra iu razbili mu dno, ter s klobuki zajemali. Ko smo izgnali iz kleti našo ljudi, ker smo morali dalje proti Paviji odrinoti, uže so Hrvatje rinoli v klet, vojak je kakor čebela. Flajšman se jo tako priduševal, da se je vse kadilo, imel je čutaro polno in tudi kotliček je Stupica nesel. Nismo daleč šli, le kake polu ure, ko smo sc ustavili. Kako so Hrvatje in Bog ve še koliko družili v kleti gospodarili, to mi ni znano. Zaspali smo, kateri nismo stražo imeli, brez skrbi, le godcem se je sanjalo o verigah in Joskovifi palicah, da niso spali mogli.
(Daljo prihodnjič.)
EDINOST.
sebi ni Še omika, da je marveč sredstvo, s ka' terim se pridobi omika. Jezile se mora primerjati ključu, kateri odpre shrambo, v katerej je zaklad; zaklad sam pa še ni. Da se ljudska omika more doseči le po materinem jeziku, to mi je tudi pritrdil, kajti vi bi skoro gotovo Živo protestirali, ko bi kdo hotel nemški narod po francoskem jeziku omikavati, da si ne boste zali ikavali, da je francoščina tudi jezik omike. Isto, gospoda moja, zahtevamo tudi mi. Mi hočemo omiko, a na podlogi svojega narodovega jezika, in iz tega ne izvira, da hočemo nemško omiko In nemški jezik perhorescirati in izključiti.
Preidem na drugega prečestitega gospoda govornika, na gospoda poslanca dr. Hitra. Včeraj nam je podal grozovito sliko o zatiranih ubogih Nemcih v Ceškfj, slikajoč tamošnje razmere ko istinito strašanske. Ne, gospoda moja, tako slabo pa vendar ni, ker Nemci uživajo tam vse pravice, katere so uživali pod vlado prejšnjega ministerstva in meni ni znana določba, katera bi bila te pravice lo za las prikratila. Kaj bi pa vi dejali, ako bi se vam godilo, kakor nam Slovencem? Kake bo razmere v naših šolah? Nas silijo, neposrednje ali posrednje, naj se celo v jednormredne ljudske Me urede nemltina kot obligatni predmet.
Rekel sem uže, da nisem sovražnik nemščini, a pritrdite mi, da ne preostaje časa, da bi se moglo še s čem drugim pečati, če hočejo ljudsko šole doseči svoj smoter. Z uvedbo nemščine kot učnega predmeta odtegne se čas za priučenje važniših predmetov in uniči glavni smoter ljudske Šole. In kaj se prav za prav nauči deček, če uživa tudi trikrat na teden pouk v nemščini? Nauč' se nekaj nemških besed, a nemščine se ne nauči. Ko pride zopet domov, pozabi zopet vse, in dragi čas, kateri bi lehko bil za kaj druzega vporabil, čisto je izgubljen in pri tem se je še nepotrebno mučil.
Kako je v IvoroŠkej, pokazala vam je interpelacija mojega druga, gospoda poslanca dr-Voinjaka in on vam lehko še marsikaj pove. Jaz inorein le na to opozoriti, kar priobčnje v Celovci izhajajoči list »Mir», v svojpj drngej številki od 2">. januvarja, in Bicer v dopisu iz Pod-junske doline. Tu se glasi po besedah:
»V naših šolali glasi so le nemščina, otroci pozdravljajo in molijo nemški, in v šoli jc z debelimi črkami zapisano: „TI morali nem-dlfi govoriti j*» (čujte, čujte! na desnici.)
Da, gospoda moja, Če se to dan današnji godi, ko je desnica po vaših mislih toliko koncesij od ministerstva uže dobila in Še vsak dan dobiva, če se to danes Še godi, v dobi sprave in jednakopravnosti, pritrdite mi, da je naš položaj mnogo teŽavnejši in neznosnejši od nemških Čehov, in da bi v resnici imeli uzrok pritoževati se.
Nu, kaj se godi pred sodnijo? Zdaj pridem na to, kar sem prej uže povedal. 1(1, o. s. r-pravi izrečno, da se pri sodnijah mora obravnavati v jeziku v deželi navadnem. Nu, dvorn' dekret od 32. decembra 18:15 določa, če se pis-menej vlogi pridado priloge, katere niso pisano ni v nemškem ni v drugem deželnem jeziku, da se morajo v nemški ali v drug deželni jezik preložiti in v tem prevodu prideti. Iz tega se pač po pravici izvaja, da se pod »v deželi na-vedni jeziku ne umeva Ramo nemški jezik. Ako bi bil hotel zakonodatelj to povedali, rekel bi bil, da je sodnijski jezik nemščina. Tega pa ni rekel, da, po omenjenem dvornem dekretu je lehko tudi več deželnih jezikov.
Lehko je nemščina, slovenščina, italijanščina, drugde pa rutenščina ali poljščina ali češčina deželni jezik Itd., ker drugače bi se ne glasilo: V jednem deželnih jezikov poleg nemščine.
In kaj se dogaja, gospoda moja? Vi veste, da smo Slovenci in osobito uže jaz se pritoževali v prošlem letu, da se izvedenju jednakopravnosti slovenščine pred sodnijami stavijajo velike ovire. Mi ne moremo vladi, osobito ne vodji pravosodnega ministerstva, očitati, da ni storil svoje dolžnosti. Kajti priporočalo se je užo v določbah prejšnjih ministerstev, da celo za ministrovanja Schmerlingovega dne 15. marcija 1862 odločno nadsodnijama v Gradci in v Trstu, da vzprejemata slovenske vloge, da priče slovensko zaslišujeta, zapisnike slovensko spisujota in jednako.
Kaj se godi sedaj? Gospod predsednik višje sodnije v Gradci si dovoljuje nasproti jasnim določbam zakona in ministerskim naredbam vzprejem vlog v slovenskem jeziku odbijati; okrajno sodnijo v Ptuji je pokaral, ker je slovensko pisano tožbo v slovenščini rešila. Kajti, meni on, slovenščina se sme le tedaj dopustiti, če stranka umeje samo slovenski. Ker pa je to vlogo podpisal odvetnik, imenom dr. (Juček, in on nemški umeje, mora se ta vloga odbiti.
V določbi od i. decembra 1881 se je istej višjej sodnlji naznanilo, da je državna tiskarna slovenske tiskovine založila in da mora višja sodnija svojim podložnim sodnijam to naznaniti
J in jim dati te tiskovine. To je olajšava za sod-nijske uradnike, da ne pišejo vsega v zapisnik, marveč se morejo takoj teh obrazcev posluževati. Nadsodnijsko predsedstvo p t je z odlokom od 2. januvarja trtH-J okrajnim sodnijam naznanilo, da so za leto 18+.'. uie preskrbene z nemškimi tiskovinami in naj se stoprv za leto 1883. oglasijo za slovenske tiskovine.
Će pa se v letu 18^2. ne vporabijo tiskovine, zavleče se za daljno leto zopet uvedenje slovenščine.
(Konec prihodnjič.)
Dopisi.
Iz Trftta 5. marcija.
Zima je kmalu minola, bliža se čas, ki pre-obleče naravo v praznično obleko. Mi moramo tudi oživeti in biti delalnejŠI, nego do sedaj, Če nočemo vsi, in sicer nehote zaspati.
I že dolgo odlašam nekaj spregovoriti o stan jj naše »Slovanske čitalnice«, izraziti željo, ki se morda uresniči, drugaČa zgrešimo pot, da je nam potem ne bo lahko več najti.
Ako pridemo v vas, v katerej je čitalnica, čudimo se, kako se posamezni udje zanimajo za to ali ono stvar. Vsak dela po svoje j moči. Kako željno pričakuje prost kmetiČ, da si truden, večera za pevske vaje, kako rad se uči del kakšne igre. Le peščica je Slovencev v vasi proti ogromnemu številu v Trstu. Ko bi se tedaj tudi mi razmerno trudili za našo Čitalnico — do sedaj v pravem pomenu Čitalnica, — videli bi v malo letih velikansko spremembo.
Slovanska Čitalnica v Trstu je pa v tem obziru v jako kritičnem položji. To se vidi posebno iz tega, da se ni še priredila nobena veselica v gledišči, pri katerej ne bi sodelovali okoličanski pevci in drugi. Vse to je hvale vredno in lepo, ali vendar je še vse premalo. Mi tu bivajoči Slovani bi lehko s časom napravili kaj boljšega, da nam ne bode treba toliko uklanjatj se, beračiti okoli pevcev, igralcev, i na zadnje še — plačevati. Dolje bi bilo, da oni denar ostane v blagajni v kiterem koli slovenskem društvu, in da bi se rabil za kupovanje pod-učljivih knjig ali za druge troške. Tako bi tedaj ostalo vse doma v boljšo korist.
Ako hočemo dospeti do boljšega stanja naše čitalnice, bilo bi svetovati: a) da se ustanovi odsek, ki bi skrbel za predstave, deklamacije, govore in h) pevski zbor. Naloga odsokova bi bila, da bi igralcem, deklainovalcem, govornikom razdelil gradivo, vsak bi se motal nalogo dobro naučiti in ob določenem Času, vsaka dva meseca enkrat, bi se pod odsekovim vodstvom zboljSale naloge posameznih otdelkov. Odsek bi donašal mnogo dobrega sadu, kajti tukaj imamo gospode, ki so vešči v vsakej stroki in golov sem, da ne bi odrekli, ko bi se povabili, naj pristopijo voditeljem umetnosti. Ako bi se ti gospodje združili v enoto, shajali se s posameznimi otdelki le enkrat vsaka dva meseca, bilo bi se čuditi napredovanju. Če se to spolni, vsak se prepriča, da nam je treba skupino učenih gospodov, katerih bi bila želja oživeti našo čitalnico , ker s tem bi postala tudi umetnosti ognjišče.
O pevskem zboru v tukajŠnjej čitalnici ni duha ni sluha. Če kdo pri plesu, in to v kuhinji, kaj zakriči, to je — vse. Jaz sem u ve rje ni da bi se redko v katerem mestu mogel ustanoviti lak pevski zbor, kakor prav tukaj, ako bi gospodje pjvci redno obiskavali pevske vaje, a ne, kakor se večkrat prigodi, opravičevali se s praznimi izgovori.
13ilo bi predolgo vse našteti, kar more koristiti našej Čitalnici, radi tega pripuščam to čitalničnemu odboru, naj la blagovoli določiti dan seje, v katerej naj se izvrši mnenje mojih predlogov.	K. učitelj.
IZ Hol 1 mi 7. marcija.
Veselica dne 19. 1'ebr. je bila od domaČih in iz okolice v obilem številu obiskana. Počestiii so nas tudi nekateri č. gg. iz otJaljeuih krajev; omenim naj le g. prof. Julija pl. Kleiumayr-ja iz Kopra, kateri nas je znal ves večer z napit-nicami in svojim »vladanjem« tako navduševati in kratkočasiti, da smo bili vsi židane volje. Vse prograinove točke so se tako precizno vršile, da se mora »javna pohvala« domačim fantom izreči. Veselica je prinesla Čistega dohodka 20 gld., katerih polovico je Šolska uboga mladina dobila. Ta veselica ni letos zadnja. Odbor je C. t. m. sklenol, da se ima na velikonočni ponedeljek napraviti druga, katere čisti dohodek je »Narodnemu domu« v Ljubljani namenjen. Tudi tužni Istran Če položiti malenkost na allar domovine. Slava I Diletaiitjo, tudi same domače moči, uče se uže igro. Tako je pravi Naprej zastava Slave!
Na Vrhniki 25. februvarja.
[Jednajsta lola na Vrhniki.) O zgodovini jednajste Šole, kedaj in kako jo Vrhnika to ime dobila, nič ni točnega in zanesljivega zabilje-
ženo v kroniki našega trga. Narodna pripovedka pravi, da je ljudska nagajivost in zloba Vrhni-Čanom to ime pridodala, da se ž njim malo pošali in zabavlja. Kakor znano, Ima več trgov i u vasi na Slovenskem poleg svojega prav<ga imena še drug priimek, kateri se njim podtika, kadar jih kdo želi malo podražili. Kakor imajo Višnjani svojega polža, narodni Borovničani svoje zgodovinske coklje, od teca iine Gokeljbnrgari, tako tudi Vrhničane radi imenujejo je Inajsto-šolce.
Stari Poljanec, verodostojen mož jednajsie šole, mi je pravil, da so Vrhniko tem imenom krstili nekdanji vozniki, kateri so imeli tukaj prvo glavno postajo vozeč na teških parizarjih vsakovrstno blago iz bele Ljubljane v Trst* Videč namreč, da znajo Vrhnlčani dobro nemški, in da se radi pokažejo, da znajo več ko hruške peči, prozvali so jih »jednajstošolce«.
D.i je to zgodovinska istina, tega ne bom trdil; jaz sem možu veroval, ker je sam Časi rad po nemški zakresal. Ali pa našemu trgu tudi dandanes to glasovito, ali ne častno ime pristuje? Jaz bi rekel: ne — malo manj smo zdaj študirani, kar se nemščine tiče.
Narodna je zdaj velika večina tržanov, katerim je narodnost sveta stvar, kar potrjuje lepo Število čitalniških u lov. Nemščina, radi katere smo, kakor pripovedka veli, dobili ime, Čedalje bolj In bolj hira; samo za svete dneve in za nedelje smo jo shranili. Kdo nam bo za zlo jemal, ako se jedenkrat na teden, ob nedeljah, ko gremo od maše, radi malo postavimo z nemščino, da se razlikujemo od druzih, ki pridejo iz podružnic, ali iz Cokeljburga v farno cerkev, in da njim pokažemo, mi smo prvi od fare. Ali ni samo to, ml gledamo tudi na korist in dobiček; ako ne bo lemo nikoli nemški govorili, lahko se zgodi, da vse pozabimo. Kako nam tada pri sodnijah? Kdo nam bo prebiral sodnijske spise, tožbene akte in notarska pisma, ako sami ne znamo nemški? — Dog veli: Pomagaj si sam in jaz ti pomorem.
Tako grdi in neusmiljeni tudi nismo, da hi zahtevali, da se morajo naši gospodje po pisarnah zavoljo nas slovenski učiti. Slovenec je premehkega srca za kaj tacega. Prisiliti jih ne moremo, ker so jako trde glave, jeden je še celo sam rekel, da ima slamo v glavi. Kdo bi se tedaj zamanj trudil, ker njiin je težka, kakor h— da so jo je sedem let učil.
Poskušali smo uže vse, s prošnjo in sitnostjo, ali to je bob ob steno. Ako vložimo slovenske spise pri sodnijah, nam se vračajo nerešeni s pristavkom, da jih o tem molestiramo — nas pa ne molestira, ko moramo nositi nemške spise od Poncija do Pilata, da se nam preberejo In razjasne — to so nadloge in sitnosti, gospoda moja!
Zato mislim, da nam to malo napako v nemščini dragovoljno oprostite, ker smo tako rekoč prisiljeni grešiti, a kakor veste, prisiljeni grehi so odpustljtvi.
Tudi zadnje številjenje je pokazalo, da nismo vredni radi nemščine tega imena, ker seje samo D osob vpisalo, da rade nemško govore, ali še one trde, da so Kranjci — ako se jih za narodnost popraša. Radi te devetorice, nota bene, kateri niso niti vsi domačini, neprlstuje vsem drugim zabavljivo ime; »jednajstošolci« — zato hočemo le to imenovati »devetošolce«, ker ti so še nem-škutarji.
Ta »novc-virat« ima, kakor sem zgoraj opo-menil, pet domačinov po rodu in imenu pravih Slovencev , ter štiri Inostrance, kateri so se naselili ali naseljeni bili iz zemlje, kder kultura raste, da jo zdaj tukaj prodajajo na vatle, metre in litre.
Juda ni nobenega mej njimi, da si je jeden obrezan, drugi mulast.
Ta gospoda višjega kroga, sicer pošteni možje, aH to nadlogo imajo, da jih slovenščina v oči bode in nadloga, ter da radi nemško »komando peljejo«.
Pod poveljništvom te devetorice je slovensko ognjegasno društvo z nemško komando. To od naših rodoljubov osnovano diuštvo je znala znana nemška taktika pri volitvah zase pridobiti. Koristno je to vsakej vasi, posebno našej, in sicer na dva načina: sebi gasi večkrat suha grla, nas pa uči z svojimi vajami osrečevalne nemščine. Ker znajte, da so strogo le v nemščini more gasiti; vsak mora na poziv gospoda »gautmana« odgovoriti »gier«, ako ne, izbrisan je na veke iz nemškega ognjegasnega društva, njegovo ime se v društvenem zapisniku zapiše s pristavkom ničle t. j. da ž njim ni nič; kakor so je to dugodilo našemu vrlemu dimnikarju, ker se je na poziv oglasil: »tukaj naslovenskej zemlji«.
Ako se pa hoćeš temeljito naučiti visoke nemščine ognjegasnega društva, pridi, kadar gase z vrči v rokah, tedaj se vse preko pozdravlja: »gut hauch« (= »gut Schlauch«), »hoch und nieder«; dokler ne pride mej nje pamentna duša
z močno pestjo, da jih raztira, in te laj sliši se: »hut Šlag« — »jeses, ali ine je udaril I«
Ta sekta toraj je po mojem mnenju kriva, da tu li nas zadevajo one zabavljice, če tudi nismo krivi, vendar madež ostane tudi nad nami. Potrudimo se, da tudi tega izbrišemo. To pa dosežemo, ako smo mej seboj jedini in složni: »Sloga jači, nesloga tlači«. Pustimo nemščino tudi ob nedeljah in govorimo jo samo. kder je neobhodno treba; poglejmo našo deve-torico, oni še tamo nečejo slovensko odgovarjati, kder bi morali. Ako se nam nemški govori in piše — recimo, da je nam to nadležno. Najprej pa dosežemo svoj cilj, ako c. k. sodnije neprestano nadlegujemo po 11) z slovenskimi vlogami, ker jedenkrat se uže nauče slovenščine; če tega ne, pa se naveličajo naših sitnostij, ter oti lć tja, kder jih ne bodo z slovenščino nadlegovali. Dodimo dobri, ali ne predobri in ne pozabimo svelih naših dolžnosti, ki nam jih prepričanje in domovina nalaga.
Ukrotimo najprej orle in jastrebe, golobe lahko vdomačimo, ker so krotke živulice. Nil delo toraj, da izbrišemo tudi ta madež i u da ne bodemo ne »jednajsto«- ne »devetošolci«, ampak vedno le narolni Vrhničani.
J. Veselodolski. lx Bosne 28. februvarja.
Poročal sem zadnjič, da naš kotar še in-surgiran ni, ali danes vam se žalostnim srcem naznanjam, da so 23. t. m. v večer prve vstaše, kateri so blizu Prozora na naše vojake streljali in odOt). pešpolka ujeti bili, v Travnik pripeljali. Drugi dan sta bila dva Srba iz Jajca radi ropanja od vojaškega hitrega soda na smrt obsojena in v Travniku ustreljena. Ne morem popisati trdovratnih laži in hladnokrvnosti teh na najnižjej stopinji omike stoječih ljudi, do zadnjega trenotka sta tajila, da nista ropala, s pov-zdiguenim glasom sta Boga na pomoč klicala, naj kaznuje priče, katerih je sedein bilo, mej temi tudi brat jednega hudodelnika, ker priče lažejo in krivo pričajo, štiri puško na vsakega so počile in zadostilo se je svetnej pravici.
Kakor ste bij« slišali, ni se prva ofenziva v Hrcegovini popolnoma posrečila, zavolj snega in zelo slabega vremena, ker se niso mogla vojaške kolone ob pravem času i na določenem kraju združiti. Da bi se to bilo zgodilo, ujeti bi vsi ustaši bili v Zagorskih planinah, tako pa jim je bilo mogoče umaknoti sov daljše gozde, a moralna zmaga naše vojske je pri vsem tem velika; vstašem povsod upada upanje na zmago.
Bol g rad. 6. marcija 1882.
Po mnogih težavah, ker vožnja po Savi ni Še otvorjena, došel sem po Donavi v Belgrad danes ob 10 uri; sprejel nas jo grom topov; streljali so namreč v trdnjavi, v Topčideru in na Teraziji. — Nobeden ni znal niti v Belgradu zakaj je to streljanje, ki je trajalo 2 uri, a k malu se začne strašanski hrup po Belgradu, ljudstvo je začelo klicati: Živio kralj Milan, Živela Srbija kraljevina, i. t. d. Jaz poprašu-jem, kaj vse to pomenja, a reklo se mi je, da je skupščina proklamirala stoprv danes ob 10. uri kneza Milana za srbskega kralja. Vse to seje zgodilo na tihem, noben list ni tega znal in zatorej je ta korak srbske skupščine manj ali več osupnol vso Evropo. V Zemunu, ki leži nasproti Belgrada, niso dopoludue nič znali, zakaj ono sreljanje v Srbiji, mislili so, da so manevri; stvar je na avstrijskej strani močno osupnola. — O položju tukaj vain ne morem pisati, reči so zmedene, stvar se čudno suče, kadar pridem domu, inorda obelodanim vtiske, katere so naine napravile tukajšnje Čudne razmere, ki so resne Študije vredne. Dines zvečer bode v Belgradu velikanska svečanost, katero Vam popišem kasneje. — Rad bi pri tej priliki otvoril svnjo srce; a utegnoli bi me slabo razumeti prijatelji in neprijatelji naši. zatorej kesneje, kakor sem užo rekel.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državnega zbora odseki prav marljivo delajo, vendar levičarji njih dela zavlačujejo, kolikor le morejo, To se posebno godi v obrtniškem odseku, ki ima vsak dan sejo, da bo mogel obrtniškega zakona načrt šo v tem zasedanj' državnemu zboru predložiti. Ta zakon je silno potreben, da se zlajša obrtnikom hudo stanje, v katero so jih liberalci zakopali. Sprejem tega zakona in onega o razširjenju volilne pravice levičarje zopet strašno potolče, ker njim je v škodo vse to. kar je dobro i pravično.
V sedanjem zasedanji državnega zbora se imajo razen proračuna rešili še te le naloge: obrtna postava, predrugačba carinsko tarife, Zeithainmerjeva volilna prememba, uredba kon-grue in šolska postava.
Vsi trije avtonomistični klubi državnega zbora so sltlenoli nasvetovati v zbornici, naj se volilna pravica podeli vsem tistim, ki plačujejo
EDINOST.
vsij .1 gld. dat ha. Vlada je s to ustavno pre-nuredbo zadovoljna, a liberalna (?) levica poti I zarad krvavi pot, ker je liberalna le zase. Ta predlog pride skoraj gotovo uže v tem zasedanji s Zeitbamerjevo volilno prenaredbo na vrsto. Mi ga z veseljem pozdravljamo, ker bo manj premožnemu ljudstvu velika dobrota • nov steber svobodi.
Na dr. Vošnjakovo interpelacijo o krivicah, ki se gode koroškim Slovencem v šolah, odgovorili so nekateri nevedni, zaslepeli in zapeljani župani celovškega okraja prav bedasto i neopravičeno, zato je dr. Vošnjak '2. t. m. v državnem zboru njihov protest prav krepko za-vrnol ter naučnemu ministru v imenu slovenskih poslancev izrekel popolno neiaupanje.
Vošnjakov govor je napravil najbolji vtisk na desnico državnega zbora, in vsi Slovanom prijazni listi ga hvalijo. Koroški poslanec vitez Moro je sicer odgovoril, a mlatil je le navadno frazo o kulturi itd. tako, da se pri levičarjih n' vzbudil pozornosti.
8. t. m. ko se je obravnoval proračun trgovinskega ministerstva, govoril je poslanec g. Nabergoj za podaljšanje Rudol/ove železnice do Trsta in predlagal resolucijo, naj se železnica izvrši na državne troške. Resolucija se je izročila proračunskemu odseku. Poslanec g. JVitt-mann pa je predlagal resolucijo jjledć podpiranja ladijestavstva in olajlav pri brodnini.
Zmage nale vojske v Zagorji in pri Uleku so upornike zelo zbegale, več sosesk se je vsled tega podvrglo. — Krivošjani so 27. februarja in 1. marcija streljali z visočin na ladijo pri Ko-toru. Zadnji dan je streljanje trajalo od jutra do eno ure popoludne, a ladije so jih odgnale^
Krivoijani so 3. t. m. poslali deputacijo F. m. 1. Jovanoviču, da se ž njim dogovori o pogojih, pod katerimi se Krivošjani podvržejo. A Jovanovičje deputaciji poslal odgovor, da se v noben dogovor ne spušča, ampak zahteva nepogojno podvrženje.
Krivoijani so v toliko večje j stiski, ker mnogo IJbljanov ni hotelo pristopiti k njim, ampak bežali so v kraje, katere imajo v oblasti naše čete.
Majhnih prask je bilo več na Neretvi, povsod so se morali po kratkem boji umaknotl uporniki, katerim strah delajo naši kanoni. Iz Poljic so vstaši segnani, na črnogorskej meji pa čez mejo zapodeni.
n. t. m. Pri Vlatki so vstaši vzeli podjetnikom vole, namenjene nišej vojski. VstaŠko četo je napidlo 20 pandurov in 4 Žandarji, ki so vstašein vole zopet vzeli, ali v boji je padel eden izmej pandurjev in eden je bil teško ranjen. Cesar je po laril staremu očetu ubitega pandurja 100, teško ranjenemu pandurju pa 50 cekinov. Tuli blizu Konjice je bil boj; stotnik IIoy jo vstaše razkropil ter ni nobenega moža zgubil. Ker je nastopilo boljše vreme, nadejati soje krepkega postopanja od naše vojsket
8. t. m. so se naši vojaki iz Lodenic dalje pomaknoli ter vzeli Krivošjanom Vratio in Ubli. Vstaši so po kratkem uporu zbežali. Tudi tu ni bil noben vojak ni ranjen ni usmrten.
Poroča se, da je Jovanovič rekol, da bo po zadušenej vstaji v zasedenih deželah treba uvesti narodno upravo, za katero sojo užo poprej izrekel.
Vnanje države.
Paptž je v obletnici, ko je zasedel papeški prestol, dejal deputacijam, da se z italijansko vlado ne more spuščati v nikake pogodbe, dokler bo njegovo dostojanstvo in moč odvisna od sile in varuštva drugih.
Srbskega kneza je zadnji ponedeljek proglasila skupščina za kralja. V Belemgradu se vršo sijajno svečanosti.
Napastnik na angleiko kraljico se imenuje Roderik Mac Lean in trdi, da sta ga obup in lakota k hudodelstvu zapeljala. Dva zdravnika, ki sta ga preiskala, izrekla sta, da nema zdrave pameti; bil je uže večkrat v blaznicl.
Mej Atarokanci in Francozi se jo unel boj, in sicer na marokanskej zemlji, kar utegne Francozom nove sitnosti napraviti.
DOMAČE STVARI.
Cesarjev dar* Cesar je daroval pogo-relcem v Nadanjem selu 500 gld.
Nove volitve za tržaški občinski zastop in deželni zlior so razpisane z razglasom c. k. deželnega namestnika od ti. t. m. Vršile se bodo te volitve 8. maja inv poznejih dnevih, ki se še le razglase. Mestnemu magistratu je ukazano, naj stori, kar je potrebno i naj razpoloži imenik volilcev.
To je zelo važna stvar, s katero se bomo do volitve najozbilnejše pečali. Društvo »Edinost« mora za to volitev takoj začeti krepko delati, toliko bolj, ker je sedanje položje nam Slovencem mnogo ugodniSe, nego je bilo pred nekaterimi leti. — Fakcijozna opozicija je zdaj v Trstu na »parah«, »irredenta« je tudi zelo
tiha, a potlačeni oni nI: zop»r prvo bo lahek boj, zoper drugo zelo težak, ker ta po-lje v boj vse svoje ljudi in do za Injega voHlca se vsi vde-ležd volitve; naj bi mej nami bila enaka disciplina!
O tej prevažnej zadevi bouio še govorili, ali uže danes moramo prav živo priporočati vsem, kateri imajo srce za nas narod i našo državo, naj takoj začno ljudstvo pripravljati in učiti. Da hkeljozne opozicijo v tržaškem deželnem zboru ne bo več, to pričata dva glasova, katera je pri zadnjpj volitvi dobil prejšnji poslanec fakcijozno opozicije; težje bo pa posel zoper izključljivo italijansko stranko, vzlasti v četrtem razredu, ker največ ljudi, ki so volilci v tem razredu, potegnola je laška »operaja« na svoja prsa, ta »operaja« pa se je v malo letih v materijalnom oziru tako velikansko razvili, da jo vzor drugim enakim društvom in zato zelo vplivna. Naše delalsko podporno društvo, ki tako lepo napreduj mora postati močen steber našej narodnosti i pripomoči, da bo Trst zopet to, kar je nekdaj bil; ta nekdanji Trst je uŽe pred sto leti, celo iz borse, razen v italijanskem, vse pri-občeval tudi v slovenskem jeziku. — Pred 100 leti je tedaj imeli slovenščina v Trstu vso pravico, danes pa nema nobene! V svojej nemarnosti smo zapravili doto, katero so nam zapustili naši očetje, s trudom, požrtvovalnostjo j ljubeznijo do svojega naroda jo moramo zopet pridobiti.
Tržaška raz«tava. Kmetijska družba na Dunaji je sprožila misel, naj se priredi skupna razstava iz vseh clzlitajskih deŽol z\ vina, vinarska orodja in dotične znanstvene izdelke! v ta namen se je ustanovil na Dunaji posebon odbor. Vsaki dežela bo imela svojo skupino tako, da bo vsak vdeleženec primerno zastopan. Na razstavi so bodo vina, kolikor mogoče, preiskavah. Ni to važno razst ivo posebno opozarjamo naše vinogradnike, naj se obilo vdeležć. Madjari pa niso prijatelji tržiškej razstavi; oglasilo se jih je le 37, pa mej temi jih je le 6 do 8, ki morejo kaj Imena vrednega razstaviti.
Koper potepine* Minister Taaffojepo c. k. namestništvih dal vsem okrajnim glavarjem ukaz, naj strogo postopajo s potepini in lenuhi, kateri prebivalstvo toliko nadlegujejo. Ako pa sedanje postave ne bi zidostovalc, to zalego iztrebiti, hoče državnemu zboru v tej zadevi novo predloge storiti. To je vest, katero gotovo vsak poštenjak z veseljem pozdravi.
Avstrijskega srebrnega denarja
gre zelo veliko v Afriko in vshodrije dežele. Znano je, da na Dunaji kujojo Marije Terezije tolarje ter jih pošiljajo na vshod; zdaj pa so začeli judje kupovati tudi srebrne goldinarje, katere prodajajo čez morje. Samo predzadnji petek se jih jo poslalo iz Trsta 800.000.
Tržaški bogati trgovci so nakupi-čili silno kave, zacolane po starem colu, v raznih založiščih. Nekateri so jo peljali do Grijana ali Nabrežine i potem v Trst nazaj v glavna skladišča, drugi pa naravnost vložili v ona glavna skladišča, v katerih se hrani užo zacolano, ali iz notranjih dežel došlo blago.
Pred porotno sodnijo v Trstu je bil 4. t. m. g. J. Borštnik u Borovnice, zatožen Žaljenja časti, kor je v »Edinosti« priobčil neka dejanja občinskega svetovalca g. Suhadolnika. Obravnava pa se jo preložila, ker so zatoŽoncu ni moglo dokazati, da je zastran uecega grabna neresnico pisal. Dokazano pa je, da je tožitelj crknenega konja najprej v gnoj, potem pa blizu šole in cerkve v Borovnici v zemljo zakopal.
O zadevi vode. Vodstvo južne železnice je c. k. namestništvu storilo ponudbo, po katerej hoče, po nabrežinskem vodovodu uže zdaj na dan 1800 kub. metrov več vode v mesto spuščati. Do konca meseca junija pa stori vse priprave, da hode 3000 kub. metrov več vode dotekalo. — To hi bila pomoč — za silo.
»Delalsko podporno društvo« se preseli v ponedeljek 13. t. m. v novo stanovanje Corsia Stadion Št. 11 I. nadstr. nasproti gostilne »Leon d' oro«.
Tržaško patrijotično podporno društvo gospej je po dogovoru z vojaško gosposko poskrbelo, da se bodo mej bolne in ranjene vojake pri izkrcanju delili čaj, kava, limonata, druge take pijačo in tudi pomoranče in cigare. Društvo hvaležno sprejema darove omenjenih stvari. Kdor želi kaj podariti, naj stori to v društvenej pisarni, ki je v hiši c. k. namestništva pri tleh.
■»rt odboru za pomoč ubogim družinam, katerih sinovi uli očetje so bili poklicani v vojsko, vložilo se je dozdaj 13 prošenj. Mej temi se jih je K uslišalo, in dotične družine dobivajo vsak dan 44—64 soldov podpore.
Društvo Uoyd» katero naraerjava v prihodnje prirediti redno zvezo po parnikih mej Trstom in Ameriko, zahteva od vlade v ta namen posebno subvencijo, in kakor slišimo, ima
upanje, da jo dobi. Društvo si iiočo potem 12 velikih novih parnikov napraviti, kateri bodo stali okoli 0 milijonov goldinarjev.
Po»rstnikoiii «Ina! C.k.namestništvo v Trstu jo izdalo razglas, iz katerega to le po-snemamo: Lastniki vinogradov na Primorskem imajo po stirej šegi in postavi pravico, svoje pridelano vino na malo prodajati (krčmariti . in to ne le tam, kder so donu, ali k ler 1 ži vinograd, tetnuč tu li v vsak mi drugem kraju na Primorskem; le da si od ondotnega županstva in potem tudi od finančnega urada pridobe dopust (licenco),
„Nata 1'uegos" poinenja v španskem jeziku: ubij ogenj; in to iino je dal Karol De-lattre svoj-j gasilnici, znanej užo zdivna pod iineni »Eititicteur, Estlntore, Gassprilzo« i. t. d. s katero se je zadnji vtorek popoludne v Trstu na dvoru veliko kasarne pred obilo zbranim ljudstvom produci ral, Napravil je leseno lopo in pod njo nastavil 12 praznih sodov, nam a/.a-nih s peglo, In jih še s petrolijem poškropil. Podtakneni ogenj je k malu grozovito izpod lope švignol, tako da ui bilo druzega videti, nego velik plamen i gosti Črni dim, ki se jo proti morju valil. Mož pa si dene železno mrežo na obraz, vzaine svojo gasllnico na ramo, gro pred ogenj i v hipu je bit pogašen tako, da se je ljudstvo čudilo in mu s ploskanjem pohvalo dajalo. Se dve poskušnji je napravil i zopet ljudstvu zelo ustregel. — Prav za potrebo bi take gasil niče bile v vsakem večjem pohištvu, toda niso pripravne, velike požaro gasiti, kakor je sam Delattre razlagal, ampak so le za \ačetek ognja, kadar nema še velike moči; te bi morale zmiraj pripravljene biti v kraju, kder jih vsak lahko najde, a ne da bi trebalo še le jih prirediti i reči vanjo vtikati, kadar jo uŽe sila jih rabiti, kakor se godi pri gasilnicah Delatlre-vih. Dobivajo se boljšo 1 ceneje tudi drugod, v Trstu pri našem rojaku inženirju živicu.
Hihško postavo, akloneno v goriškem deželnem zboru, potrdil jo cesar.
Nesreča na morji. Predzadnji petek jo zunaj Miramara naglo nastala nevihta i pre-vrnola s peskom naloženo ladijo; štirji mornarji so vsloil tega padli v morje. Tri Izmej njih so oteli tlnančni Čuvaji iz Grada, Četrti pa je utonil. Mej nevihto je Šla kakor oreh debela toča.
„Narodni dom*'. Upravni odbor je v tre-tjoj seji 1. t. m, sklenol nekatere premembe pravil nasvetovati prihodnjemu občnemu zboru; glavna prememba je ta, da se bodo sprejemali tudi taki društvenikl, ki podarć društvu enkrat za vselej 100 gld., ali se pa obvežejo plačevati vsako leto 10 gld. dotle, da preide »Narodni dom« Matici v lastnino. — Pušice za nabiranje prostovoljnih doneskov se dobivajo v Ljubljani pri klepirju g. Nolliji. — Ljubljanski trgovski pomotniki so ustanovili klub z imenom •Mravlja«; vsak ud tega kluba se je zavezal vplačati vsak mesec gotov znesek za »Narodni dom«. Posnemanja vreden izgled rodoljubja! — V četrtek zvečer se je v Trstu zbralo zdatno število rodoljubov v posvetovanje, kako bi so nabirali v Trstu darovi za »Narodni dom«. Došel je bil tudi g. Hribar iz Ljubljane. Žalibog, da smo pogrešali nekatere gospode, katerih pričujočnost bi potrebna bila. Po daljšem razgovarjanju se je sklenolo, povabiti odbore troh tukajšnjih slov. društev, naj izbero iz svojo sredine odsek, kateri naj hodi po mestu nabirat, in bo skrbel, da se v'omenjeni namen kaka velika narodna veselica priredi.
V tržaških skladiščili je bilo blaga 31.januvarja3,400.160 k., pripel jalo se ga je meseca februvarja 0,307.4"»L k., izvozilo pa 1,456.025 k. tedaj ga je ostalo 28. februvarja 8,2.11.580^; zavarovano je bilo za 4,310.000 gld.
Iz Zagraja pri Gradišči so nam piše: 24. febr. zvečer so izvlekli tukaj iz rojo pri usnjarnici g. Acquaroli utonjonega človeka. Z velikim prizadetjem so ga obudili zopet k živenju-Rešenec jo Tirolec, in služil je za kočijaža v Korminu. Ker se pri njom ni našlo več denarja nego / sold, dal mu je župan nekoliko pomoči na pot.
ttlovenšČina pri sodnijah. Graška višja sodnija je zavrgla velik del neke pravde loške okrajne sodnije le zato, ker je bil apelacijski ugovor slovenski pisan I »Triester Z ti'." to je fakcijozna opozicija, poje Alelujo!
Za višjo deželno sodnijo \ Ljubljani je zopet mnogo občin iz raznih slovenskih dežel poslalo prošnjo državnemu zboru.
Knjige zu slovenske srednje šole slovenski profesorji kaj marljivo pišejo. Celestin je preložil Močnikovo aritmetiko in algebro« Lavtar jo zgotovil geometrijo in sestavlja pri -rodoslovjo, Kermavner, Pltttrlnik, Wiesthaler, VoduSek in Žakelj k malu dovrše provod Hoi-kovega latinskega slovarja za »Illstorlae anti-quae« in Julija Caesarja. Ta marljivost ne ostane brez dobrih nastopkov.
%'ellkn tunina. Go tilničirju Klm-č nju v bolujem Logatcu ie ukradel minoli teden tujec v vojaškej obleki iz omare 8 "I goldinarjev. p.i Ili ■ pir dni pote n j,- policija na Dunaju prijel.! tatu v neUj kav nii. in poznala v ii|em ulunskega častnika M i rti neka.
Starilo. Neki I. 1'urlan po imenu, iz S m arij v vipavskej dolini na Goriškem doma, hodi okoli učiteljev in duhovnikov, prosi podporo ter pravi, da je učitelj in da nema s,-daj sluŽlie. Učitelji sežanskega okraja, ali se ne spominjale; s kakošno iiro'njo se je<d,rnol do učiteljske konferenco ian-ko poletje'? Priložil jo prošnji tuli kupon potit* ti ik ižniVo i/. Novega mesta (Itudolfovo), koliko poipore je dobil od tamoŠne učiteljske konference. Omenjena oseba nema učiteljskih izpitov, on ni iiprobiran, tedaj tudi ni učitelj, kajti, ko hi bil i/pitan, pokazal bi pričevalo sposobnosti, tako se pa naslanja na prepis (Abschrifl nekega d. kreta, ko je bil imenovan /.a pomožnega učitelj i n i Planino pri Vipavi, potpisan je Globočnik. K':sal se;n se, d.i si nisem zapomnil dneva, mesecu, leta in zaporedne številko omenjenega dekreta—. Ni ta način dela UČI Uljem in v Uji m Bolskim ohlast-ntjam sramoto. Prosto ljudstvo govori: on učitelj je beračil, gospodje pa tudi niso usmiljeni, ker mu ne da lo službe. Uže let i l«7!l dno 22. septembra jo iskal po Sežani služIte, ko so Učitelji zborovali, pa še dandenes je nema. Saj pred par leti jo bilo veliko pomanjkanje učiteljev. To je živ dokaz, da on ni učitelj.
Mtar duhovnik. Ni Koroškem živi, kakor poroča »Mir«, H") let-ii duhovnik č. Jan. Tancenbtrger, ki je še tako krepak in zdrav, da opravlja pastirsko službo v nekoj hribov.skej dubovnlji, pa nikoli ne gre od doina doli v planjavo, in ni Še videl nobeno železnice.
f>ška šolska llniica v 1'ragi je v 15 mesecih za češko šolske namene nabrala 100.'H) > gld I Slovnn gre na dan!
'/a pristop k družhl sv. Nuiiorja je letošnji obrok sicer uže minul, pi kdor let-nino — 1 gl. — naravnost v Celovec pošlje, gotovo se šo sprejme. Torej le urno, kateri ste bili dozdaj pozabili! Družba tu.ti letos izda test knjig: / življenje bi ižene Device Marijt'\\\ njenega ženina sv. Jož'fa. Žir ljenje sv, JCli-žabetc. .3 Občne zgodovine, 2. snopić, i, Naie Škodljive živali, 3. snopič, -i. Slovenske Vdemice, 37. zvezek. 6'. Koledar za 1. 18-iii. Knjige so tiskajo v M-27.000 i/,tiskih.
Poziv slovenskim pisateljem!
Matica Slovenska bode poodhorovrm sklepu s 13. dne t. m. v posebnoj knjigi na svetlo dala obširen životopis pokojnega svojega prvosednika dr, Jan. Bleiioeisa viteza Triteniškega. Pisatelji, kateri lioto prevzeti to delo ali v.nj sodelovati pri njom, naj so do lo. d/it prihodnjega meseca marca oglaso društvenemu prvosedslvu.
Uredovanje Letopisa za 188*. leto je Matičin odbor izročil podpisanemu prvosndnikovemu namestniku, ki se torej usnja uljudno vabiti slovensko pisatelje, naj mu čim preje, vsak i ko pa do konca avgusta meseca blagovolijo poslati rokopise namenjene za letošnii Letopis. Spro-jemali se bodo vanj kakor doslć krajci znanstveni in pouino-zabavni članki. Ua Letopis kolikor moči ustreza različnim zahtevam Matičinih družabnikov, je ž leti, da jo njegova vsebina mnogovrstna, v obče zanimljiva in vsaceinu izobraženemu Slovencu umevna; /.uradi tega spisi za Letopis z jedno strani ne smejo biti preobširni, z druge hi strogo uitnjaUi. Izvirnim člankom so bodo dajala se v6 da prednost; mej provodi bi v prvej vrsti ugajali oni Iz slovanskih jezikov, to je iz češčlne, poljščine in ruščino. Pisateljska nagrada je različna in se pu vz ijem-nem dorazumljmiji naprej ustanovi, če treba; v obče po določilih od borovega opraviluika znaša nagrada izvirnim delom \!"> do 40, prevodom 12 do 1« goldinarjev za tiskano polo in se vselej še le izplačuje, kader je spis natisnem
Pisatelji, kateri veče slovstvene proizvode pri-pravljijo in namerjajo ponuditi jih Matici Sb>-vonskej, naj jih takoj naznanijo in, kader bodo gotovi, pošljejo v presojo odboru, ki bode pa sploh v poštev jomal lo rokopise, kateri so glodr jezika po polnem godni za tisek.
Matičin o Ibor pričakuje, da bodo vsi rodoljubni pisatelji slovenski složni podpirali inj-linenitnejši naš slovstveni zavod — narodu našemu na radost in korist, svojemu imenu na Čast in slavo 1
V Ljubljani, 23. februarija 1M2. Za odbor Matice Slovenske:
Peter Grasselli, prvo«edulkov namestnik.
POKlUlIO.')
Vsa županstva in krajni .šolski svet tukajšne fare si štejejo v dolžnost, na luž njivi dopis i/ Vrem na Notranjskem, dne 18. februarja, kateri je bil tiskan v cenjenem listu »Edinost« dne 4. marcija t. I. št. 9, sledeče odgovoriti: Dopisnika, kateri pod krinko iažnjlvca v našem obli-žju slovi in ogromno svoto prlveržencev prov. učitelja H. obstoječo iz treh osob, smemo z lahko vestjo Imenovati nesramne lužnjivce, kateri se predrznejo ravno nasprotno dopisovati, kakor je v istini, in s tem celo faro žalili. Nesramnega dopisnika pa opozorujeino, da ne dopisuje v prihodnje pod brezimno krinko, ampak ven z podpisom, ako jo mož, da ga bole dalnji svet spoznal, kol mi. G. naduČitelju Kalinu pa svetujemo, da ostane zvest in točen v svojem poklicu, kakor do sedaj, in žel bode za onilui svoj trud in marljivost pri nas občno spoštovanje, kakor ves čas svojega službovanja v V romali.
"J Zu spiso lo vrRto nema uredn. nobeno odgovornosti.
EDINOST.
Konečno pa želimo prov. učitelju R, da v kratkem svoja šila in kopita od n.n pobere, za kar se hočemo vsi potruditi, ker tako surovega učitelja ni imela naša fara, od kar Šola obstoji t j. od leta 1816. in ga tudi ne želi imeti.
O tem gospodiču je mnogo govoriti pa pride po druge j poti. Krajni Šolski svet v Vremah dne 8. Marcija
Janez Dekleta,	a. Dekleta,
SoUkl nadzornik.	načelnik.
Lorenc Fuk.
(Dalje so Se podpisi: Andr. Magajna podpredsednik kr. Šolskega sveta, A. Ketich Frank-heim, ud krajn. Sol. sveta., in podpisi županstev v Famlali, Škofijah, in v Gorenjih Vremlh).
Dražh«.
V Korminu hiša in zemljiška obline bolenja' cenjena .r<oGo gl., a3 marcija, 22. aprila. - V 1'iranu posestvo umrle Ane Gregoruti, cenicno 804 gl . 17. marcija, 1 J. aprila, 19. maja. — V Pazinu posestvo branja Miheučič iz Pazina, ccnicno 5oo gi, jj, marcija, jj. aprila. — V Gradišči hiša in posestvo Aleksandra Bata Sandrin, cenjeni 61J g|„ 1 aprila, 1. maja. — V Ajdovščini posestvo občin Skrilje, Sv. TomaŽ in Dobravlje, cenjeno 5jit gl., 16. mareija, i5. aprila, 10. maja. — V Ajdovščini hiša in zemljišča Tereze Bat iz Zabelj, u. aprila, iO. maja. — V Červinjanu zemljišče Petra Pionisio, cenjeno 3ii gl., 14. marcija. -
V	Pazinu posestvo Josipa Prenc - Mattos, cenjeno 452 gl , 18. marcija, «7. aprila - V 1'azinu hiAa in zemljišča Andreja in harbare 1'etck ZudiAič i/ Zmi-nia, ccnjena 1099 K|„ ,. aprila, 1. maja. - V Tolminu zemljišča jurja Kuštcrle, cenjena 475 gl., 24. marcija, j5. aprila. — V Korminu posestvo lakoba Bevilacjua in Pomenika Domini, ccnjcno />27 gl, ij. aprila, jo. maja. - V Korminu posestvo Jakoba in Marije Pizzal iz Moša, cenjeno .V>H."» M , u. aprila, M. maja. — V Gorici pohiMvo in zeml|i*če na pristavi Ivana Lutman, cenjcni 7080 gl.. hJ. aprila, u, maja, 16. junija. - V Pazinu zemljica Ivana Anne iz Novakov, cenjena 827 «1., 14. marcija, i.l. aprila, |J. maja. - V l.abinu hiša in zeml|išče Oliva Skopac Koroman cenjeni i-fi g|., m. aprila, iJ. maja. - Pod-gradom posestvo Martina MilovičBergusan iz Vodic, cenjeno y5o gl., 28, marcija, 129. aprila. - V Kanalu posestvo Josipa Vclikonja iz Rončina, cenjeno Jjf> gl., 18. marcija, 22. aprila, 2O. maja. - V Trstu posestvo Antonije l.avrenčič pri Sv. M Majdaleni spodnji, cenjeno 1711 gl., 20, marcija, i5. aprila, iJ. maja. -
V	Motovunu pohištvo in zemljišče Matevža Kotiga 1? ZumeJka, cenjeni i28i gl., u aprila, u, maja. -
V	Tolminu posestvo Josipa Lozar iz Sedul, cenjeno 1800 gl., 20. marcija. jo. aprila, 2o. maja,
Listale« uredništva. G. V. v D. Ne vemo, kdaj nam bo mogoče priobčiti pravila, zato prav storite, če jih po drugem potu razglasite - G. F. K. v V. Vase »Poslano« je tako pisano, da ga nc moremo 1 tudi nc smemo priobčiti, čc ludi se opirate na S 19. Sicer pa ste popolnoma opravičeni, kakor vidite iz de-naSnJega lista, - G. S. v O. Resnično je, kar ste pisali, ali vstal bi silen hrup, ako bi priobčili, previdnosti je treba. Več gg. dopisnikom: Popisi so nam vedno dragi, le toliko prosimo, naj bodo kolikor mogoče kratki iu je,/tnali; čc kaj sprejmemo, ali 11c, tega nam ni mogoče povedati, dokler spisa nemamo v rokah.
Tržno poročilo.
Zadnji teden ni bilo skoraj nič kupčije s kolonijalno robo, ker so se trgovci v notranjih deželah zarad povišanja carine s tem blagom
Ereskrbeli, posebno s kavo, katere je zopot ne-oliko ladij došlo, cene so nekoliko padle in velja Rio gld. 45—GO, Santos gld. G2—7it. Boljših vrst je malo v zalogi in zato se ceno trdno drže: Portoricco gld. 92—108. Java gld. 70—80, Ceylon plant. gld. 95-130, Moka gld. taO—145.
Sladkor - gld. 83-U6.
Olje. — Trdne cene. Mnogo prašanja in kaže se, da cene še poskočijo; namizno gl. 60—64, jedilno 40—ti, bombažno gld. 35—38.
Sadje — cene so z malo razliko neprome-njone. Snltanina gld. 36—42, cvebe gld. 15—16, opaša gld. i^J.—, fige v vencih gld. 15—10, v sodih gld. 14, rožiči gld. 7—8, mandlji so nekoliko v ceni poskočili gld. 84—00, poraeranče in limone gld. 4—6.
Rii. = Malo kupčije; italijanski gld. Iti—22, Rangoon gld. 197,-137,.
Petroljt. — Cene so nekoliko padle, danes velja gld. 9*/4.
Seno — gl. 1.50.
Žito. — Cene trdne in utegn6 Še poskočiti.
Les. — Slaba kupčija.
P. H delničarjem prve obSoe zavarovalne banke
„SLOVENIJE" T Matiji T Lliji.
Odbor »Slovenije« hoče v kratkem sklicati občni zbor p. n. delničarjev zarad končanja li-kvidaciinega posla.
Vsled §, 17. bankinih pravil sme občni zbor lo v takih predlogih veljavno sklepati, kateri so se 30. dni pred občnim zborom v dotični program sprejeli in objavili. Ker pak isti paragraf bankinih pravil ob enem veleva, da se morajo zapisovati v program tudi oni nasveti, ki so jih delničarji opravilnemu svetu vsaj 14 dni pred občnim zborom izročili,« torej osmeljuje se li-kvidacijni odbor vse p. n. delničarje najuljudneie pozvati, njihove le sem spadajoče želje podpisanemu odboru najdalje do 15. marcija 1882 1. naznaniti
Ukvidacljni odbor jirve^občne zavarovalne banke
V Ljubljani, dne 26. februvarja 1882.
Dunajska boriva
dne 9. marcija.
Enotni drž. dolg v bankovcih 74 gld. 95	kr.
Enotni drž. dolg v srebru . . 75	» 85	»
Zlata renta........93	» 70	»
1860 državni zajem.....128	» 25	»
Delnice narodne banke . . . 820	» —	»
Kreditne delnice......314	* —	»
London 10 lir steiiin .... 120	» 50	•
Napoleon.........9	» 52	»
C. kr. cekini.......5	» 63	»
100 državnih mark.....58	»75	»
V Slorjah zraven cesarske ceste eno uro otdaljeno od Sežane proti Senožečti je naprodaj
HIŠA
z 4 sobami, I kletjo, 2 lilebovoma, dvoriščem, vodnjakom, vrtom s trtami, v katerem se do (i hektolitrov terana pridela; v tej hiši je uže mnogo let gostilna. Kdor jo želi kupiti, naj se oglasi pismeno pod »A. K. St. I « poste restante v Sežani; ustmeiio pa pri gospodu Antonu Kranic v Storjah.	_3—2
A G C/Kalntti p'«*a S, Giovanni N 4 se n. U. uđodlUUI, počasti, si občinstvu naznaniti, da je od ». t. m. odprl veliko zalogo Žepnih In drugih ur; pri njemu se izvršujejo vse poprave solidno in po najniži ceni.	(520—1-j)
!(Jt-;ir.)	i Hllnjp
po ogfauao Aomoiipo sj uz i^ojv tfoAs a onjonm 051«SA IHUUZA.UJ H 'M Bupiuo'ptiH T(|A a Hl*uaiu flf x4,toX|fui|
tjnssu AV1SP9
Anion Tippel
tovarna čevljarskega blaga, via Cavana N. 11. v Trstu. Naročila sc točno izvršujejo. (20—13)
Pozlatarska dela
in poprave se sprejemajo v Corsia Stadion Ar. 10 In via Chloza Nr. 24 pri
Petru Jazbetz.
Vsa priprava za pregrinjnla na oknnli In oglodala po cenah proti vsakej konkurenci. (30—16)
Jožef Waidi
krojač 1 a gospode. Zaloga novošognu robe. NajniSe cene. Dobra natančna postrežba.
C'orso N. HO, Trst.	(20-16)
G. Jasohi
na cesti v Istro (pri sv. Jakobu), Trot. C. k. znloign Mmodika. Prodaja en gros&dotall. Smodile za lov, za mine, zu možnarje-Lastnlk dovoljenega skladišča zncllnamlt. Naročila so izvršujejo natančno v katero bodi deželo. V mestu jih sprejema O. Mnnztii A C. prodajalec cvutlle na velikem trgu. 1'ulazzo Modello. _ (20—16)
Jožef Pross
mojster mihanlke
ima zalogo Šivalnih strojev in primernih šivauk Itd, Sprejme vsake vrsto popravo pri strojih, iu izvršuje natančno dela svojo stroku. Naročila Iz dežele se sprejemajo za zmerno ceno. Trsi — 1'iait i Kosario — Trst. (20« 10)
AIITUR FAZZ1M,
Tr*t, Pln/za Caveriua 4.
trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki.
Zaloga razne vrste lak-a, kemičnih izdelkov, barvnih tvarin, esenc velika izbirku,
mineralnih vod. itd.
Pri vsem najniže cene I
(20-12)
Zlatar
JANEZ PISEGARI
Via S. Sebaitlano N. 4, I. naditrop.
zraven štacuno z nianufakturim blagom Fratelli Tavotatfa,	(26-15)
prevzame vsako delo v zlatu, srebru iu juvelah, kakor tudi popravo tako robo po nisokl ceni. NaroČila se oskrbe tudi v druge kraja natančno.
Občne znana zaloga Sevljarskoga blaga In usnja
EDUARD-A RENZEL
vla S. Anlonio nuovo tik. gotp. Marini t C.°
obstoječa ž« nad i«) lot naznanja si. občinstvu, da lina vedno, veliko Število izdelkov vsake vrsto za gospode in gospe. Dobroto in izvrstno blupo pa-rantirajo nejtevilnl kupol, ktere si jo prldobij zadnja leta Naročila na moro, In Uidi popravo se Izvršujejo v kratkem času. (30-15)
Riccardo Dinelli
vla Canale K* V.
Zaloga vsake vrste podob iz mavca in tlrupih izdelkov iz mramorja in alabastra. Tovarna kleja iz mavca za priiepljcnjc, prodaja na drobno in __veliko.	(30-12)
Smolnjakova voda
kemikarja in lekarja ORESTA BALDO
presega gotovo vsako drugo zdravilo pri slabosti in boleznih prti pri Jetiki I naduhi In sploh pri boleznih dihal in čistil. Razen tega sc ta voda posebno priporoča kakor gotovo sredstvo za razkulenje in obvarovanje epidemičnih bolezni.
Ta smoljnakova voda naj se zahteva s podpisom pripravltelja.
steklenica velja 6O kr. Glavna zaloga: lekarna Roiidollni Kiborgo i3.
Prodaja se v vseh tržaških lekarnah, drugih avstrijskih in fnostranokih.
H Proti poštnemu povzetju se pošilja vsem gospodom lekarničarjcm kamor koli brez odloga po odbitih odstotkih.	li—11
Staerk & C.
Zaloga obleke za gospode „Alla C!itt& di Roma"
SkladiSče angleško in francoske robe, Trst, via al Teatro It. 4. (20-17)
ANGELO DEL1MN
zaloga pohištva, ogledal in podob, j
Od avgusta.	<
povećano skladišče.	<
¥ia del Tor rente H. 30—32.	\
za gledalil&em *Armonia«.	'
Prodaja proti gotovi plači po najnižjih | cenah.	|
Ceniki brezplačno.
Pri plačilih na obroke k>70 prikladc. 1
Poddružnica za cerkvo sv. Antona, hiša Diana. ;
Na deželo z vročbo na dom. (20—10) 1
iiiihuiiiiiihiihihiiiiihu!
P. T. Počastim se, Vam naznaniti, da nj sem pri svoje j sedaj povečanej	}C
3
fabriki za yrvi
napravil oddelek za mikankje in grdešanje konopnine in prediva. Mogoče mi jo tedaj, Vam ponujati najbolje pripravljeno ko-nopnino za Čevljarja, mazzoni, maratello, predivo in konopnino v kopah po najnižjih cenah.
Nadejajoč se Vabili čestitih naročil z odličnim spoštovanjem
L. Peritas
12—11	fabrikant vrvarskega blaga.
%R5ZSZ5Z5Z5ZSZSZSZSZ5Z5Z5Z5Z5ZSZSZ5Z5Z5^
Vinska klet
istrskega in tržaškega društva, Janez Anton Marini,
— via della Fonderia št. ib03-4. —
Prava istrska vina:
Refoik, izvrsten, v buteljah A gld......1.20
Teran, posebno lin « ...... —.40
»lin	«	...... —.36
« « bel	«	» .....—..jo
Počcnši od polu vedre brezplačno na dom.
Španska vina: Nalaga dnux noir I876. — Muikat 1876. - Lagrimas
blanc d»ux 1876. — Xerxei blanc sec 1876. Qualit6s sp6oiales: Malvoise, vin doux I871. - Oporlo, vin doux 1871. — Madcre vin sec 1874, v sodcih po 1, 2, 4, 7. litrov. Naročila se sprejemajo v gostilnici, via Ac-qucdotto Nr. 10, in v ošteriji via del Tintore Nr. 1.
Malaga-grozdje
v Skrinjicah po 2'/,, 3 in 10 kilo. Sur Conches — Choise — Sur Choise.
(10-8)
K
UaUnovlJ*na 1111.
Ti
L
Allisrt kam
e. kr. dvorni zvonar
fakibiit strojev in gasilnega orodja v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo.
Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne ikropilnice kakor drugo orolje in pripomočki zoper poŽaro. Crkveni sve&niki in druge priprave z brona.
Sesalke in orodje za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sodo in kadi,j, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. —
po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.	(10—1)
i lahko m C10—1) |
Čudovite kapljice
Sv. Antona PadovansKega.
To priprosto iu naravno zdravilo ie prava dobro* dejna pomoč In nI treba mnogih besedi, da se dokaŽo njihova čudovita moč Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratuiŠe želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hetno-rojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽnostih, zoper beli tok, božjast, zoper srcopok ter čistijo pokvarjeno kri. One no preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseli glavnih lekurnloah na svetu; za naročbd in poSiljatve pa edino v lekarnid Crislefoletti r Gorici, r Trstu v lekarni C. Zanctti 1 G. B. Rotiš. Ena stuklenica stane 30 novcev. (10-2)
ROČNI MLINI
stiskalnice za grozdje
in za konserve iz sadja. Sesalke in oevi iz železa,
Plinovi motori
OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema.
Deset njih se rabi v TRSTU.
Železne cevi.
Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna,
Stavbeni stroji.
SCHNABL <& G.
v Trslu via Garintia IT. 23—4
Ozdrav^j ery e
bolezni žclodca in nižjega trebuha, kolike, krčov eastrične mrzlice, in izhajajoče od slabega zraka, hemeroidov, zlatenice, migrene, s pomočjo Fran-covc omenee, priredjene po €1. IMeeoll, lekarju v Ljubljani, kateri sprejema naroČila, ter jih oskrbuje proti plačilu.
Gosp (d. Plceoll, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet poš|jete 24 steklenic Vaše izvrstne Frnnoovp eeence. Slednjo po-šiljatev sem u?:e mci razne bolnike v svojej županiji razdelil, in vpliv je bil vedno izvrsten. - V Pianoni Istra 22. avg. 1881. S spoštovanjem Anten VlaJ|{, župnik - kanonik.	20—8
Tu je na mestu: «Čast zaslugam!« Večkrat sem rabil Vašo odlično Vrancovo CNoneo, mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeh ni izostal — V Kcrsanu, Istra. 27. jun. 1881. S spoštovanjem: Anton Lupetlsa. župnik - dekan.
Prosim, blagovolite mi zopet u steklenie Fran« eove dNcnce poslati. Mislim, da je to edino mojemu želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader jo rabim, občutim olajšanje in zboljšanje. — Kamnje pošta Cernica, 2. dec. 1881. loilp Sovdat, župnik.
»unajt	Dunaj!
Čujle, glejte, strmite!
Oskrbništvo falirane velike anglo britlske fabrike •rebrnih Izdelkov prodaje vse izdelke zelo pod fa-briško ceno. Kdor po Ije, ali se naroči po povzetji, 7 gld. 3o, dobi prav krasno namiznino iz najhnejšega anglo-brlllikega srebra (ki je poprej veljala 35 gld.) Vsak naročnik dobi pismeno poroštvo, da namiznina ostane 10 let bela.
6 namiznih nožev, z izvrstno jekleno ostrino, 6 pravih angl br. srebrnih vilic iz enega kosa,
0	masivnih angl. br. srebrnih namiznih Žlic,
1	tcJko angl. br. srebrno veliko žlico za juho. 6 izvrstnih angl. br. srebrnih podnožnikov,
6 angleških desertnih ploščkov, 1 izvrstna popcrnica in cukrovnica, 6 najlepših cizeliranih prezentir ploščkov, 6 lepih masivnih kupic za jajca, 6 najlepših angl. br. srebrnih žlic za jajca, 6 krasnih najlinejih ploščkov za cuker, 1 čajnica nailinejc vrste, 1 krasna salonska svečnika 64 kosov. V dokaz, jla moje naznanilo.
iPT nI »leparlja li
zavezujem sc javno, če blago ni po volji, vzeti ga nazaj brez ugovora.
Kdor hoče tedaj dobiti za svoj denar dobro in pristno blago, ne pa izmeček, naj sc, dokler je ka zaloge, zaupljivo obrne name.
J. H. Rabinowicz Dunaj,
glavna zaloga anglo-brit. fabrike srebrnih izdelkov ii. Scbiffmtsgasse 20 a.
Prah za čiščenje zgoraj omenjenega blaga se dobiva v večjih šklallah pri meni. — ŠTiatlja velja 15 kr.	(G—2}
Premi rano narazMamli: v Gradcu 1680. V Uncu 1881. Pri sv. Vidu 1881.
ino
njih preparati!
Za uridnije, pisalnice, šole in za dom. namreč Tinta u kanoelije in arhiv, teče uže iz peresa popolnoma črna, in ne pokvari peres iz jekla : Gallus, Alioerin in Anthraoin- tinta, vijolična tinta za kopiranje In pisavo. Dvojna kopir-tlnta, tinta za solo, tinte razne barve. Prah za naredbo črne in vijolične tinte za kopiranje in pisavo.
Barve za pćčatnike; razne anllln-barve za bar-varje in tiskarje, itd.
Universalna nepremočna mazila za usnje ;
najboljll pripravek za ohranjenje izdelkov iz uinja, posebno za iolnje in čevlje. V elegantnih Skatljah iz plcha, '/4 kilo kr. '/» kilobokr., male škat-Ijice po 5.r) gramov 10 kr. V lesenih Skatljah po 120 gramov 14 kr., 85 gramov 10 Ur. v sodih po 5o, 100 do Joo kilov za usnjarnicc računim vedno najnižjo dnevno ceno.
Pravo koroško mastno svetlo voščilo
najboljše, trpeine in plesnenja preste sorte v okroglih in, podolgastih lesenih skatljah, ter v ličnih posodah iz pleha.
Universalni loščivni in čistilni prah
v malih paketih, kakor na vago po kilo.
Universalno črnilo za usnje,
za poirnenjc telečjih, ovčjih in kozjih kož, itd., kakor tudi mnoge druge kemične izdelke priporoča v velikej in malej meri, s poroštvom, da so najboljše vrste,
tovarna kemičnih produktov
Celestina Wenger, Oberverllach, na Koroškem.
m Ceniki in roba na razgled sc po zahte-vanj u pošiljajo brž in franko,	52—7
Lastnik, društvo »EDINOST«. -
Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Tisk. F. HUALA. v Trstu.