120. Številka. Ljubljana, soboto 29. maja. XIII. leto, 1880 SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, isvzemii ponedeljke in dneve po praznikih ter volja po pošti prejeman za avstro-ogerske deiele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. *a fcetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., xa četrt leta 3 gld. U kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih'šolah in h dijake velja zniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankiratL — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. J »gledališka stolba". Opravniš tvo, na katero naj se blagovolijo polivati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Baron Schvvegel v Ljubljani. Včeraj smo povedali, da je baron Schwegel (prej Gorenjec Zvegelj) bil v ponedeljek v Ljubljano prišel, da pomaga Vesteneka v deželni zbor volit. Denes moramo svoje poročilo dopolniti, da nij prišel samo s tem namenom, temveč tudi zarad tega, da nemškim ustavo-vercem pomaga pomnožiti tiste „izvonpurhimen tarne" demonstracije zoper vlado, ki so bile na Herbstovem banketu naznanjene. Prišel je BTOJim nemško-ustavovernim volilcem govorit, ali o svojem delovanji poročat. In govoril je v ljubljanskoj kazini zbranim, ponavljaje vse tiste fraze zoper ministerstvo, katere smo te dni čitali nekoliko bolje v judovskih novinah „N. Fr. Pr.u in v „D. Z." namreč: da ministerstvo nij izpolnilo v prestolnem govoru obljubljenega; da so namesto sprave duhovi strank še bolj razburjeni; da se je dolg države še pomnožil; da kranjski poslanci, zlasti Hohemvart in Windiscbgriitz, nijso gledali na Materijalne interese dežele, temuč na strankarske ozire; da ustavoverna stranka nij nemško-narodna, temuč državna; in da on upa, da bodo v odločilnih krogih skoro spoznali, kje je pravi patriotizem ter da bode to izpoznanje kmalu izrazilo se v vladnem postopanji (in regierungsmassnahmen!) itd. Tako je Schvvegel, slovenski jud z Gorenjskega, razložil politično modrost dunajskih judov in se na Dunaj vrnil. To je Schvvegel govoril tisti dan, ko se je vršil v gospodskej zbornici od privrženikov nemške ustavoverne stranke glavni naskok proti Taaffejevej vladi, katera ima zaupanje slovenskega in slovanskega naroda v Avstriji in tudi zaupanje vseh avstrijskih Nem- cev, ki nijso pod vplivom judovskega časo-pistva. S tem se je Schvvegel v odločnem trenotku na odločno mesto ljutih protivnikov svojega naroda postavil in — če ga uže zdaj nij noben naroden Slovenec spoštoval, ker se je dal voliti od onih, kateri delajo na pogin slovenske narodnosti — odslej smo prisiljeni Balohovega Martina sina deti v tisto vrsto z Dežmanom in Vinko Klunom, v vrsto rene-gatov, izdajnikoV svoje narodnosti. On je pljuval v skledo, iz katere je prej jedel; on je povedal, da se sramuje svoje slovenske matere, katere je nevreden. Zatorej ga bode odslej vsak Slovenec in zlasti vsak Kranjec „spoštoval" tako, kakor se spoštujejo pri druzih narodih renegatje in „transfugae". Pri nas, pri svojih rojakih, naj Schvvegel spoštovanja ne išče več; ali ga bode, ali ga je našel pri protivnikih, katerim se je zapisal? Dvomimo! Kajti povsod se spoštuje prav za prav le čist značaj. Tega pa Schvvegel, kakor je dokazal, nema. Schvvegel znpčaja prav za prav še nikoli imel nij. Še ko je bil univerzni študent se mu je to v lice povedalo. Sedelo je enkrat pri pitji omizje Slovencev študentov na Dunaji skupaj, Schvvegel mej njimi. Vstane Ljubljančan Avman, resen mlad mož in napije Schvveglu (tačas še Žveglju) resno tako: „Mej nami vsemi boš ti najbolj avanziral zato, ker imaš najmenj značaja." Še zdaj priče žive, da je Schvvegel to prorokovanje, ki se je obistinilo, mirno spravil. Res je najbolj avanziral, do sekcijskega šefa in do bogatstva. A še mu nij bilo dovolj. Še bi rad minister bil. In ker računi, da bode ustavoverna nemška stranka spet na krmilo prišla, zapisal se je njej, ter upa od nje hvaležnosti, da ga bode za mi- nistra naredila, kajti nemškega prepričanja, katero vodi ustavoverno stranko, pri njem ny iskati, kakor sploh nobenega. (Zato je tudi njegov govor tako plitev.) Da se bode pa prevaral v svojem upanji, plačilo za svojo rene-gatsko politiko dobiti, to je skoro gotovo. Kajti ne glede na to, da je še zmirom dvomno, da bi nemško-ustavoverna stranka spet do krmila prišla, tudi če pride, Schvvegel s svojo preteklostjo in svojo „čisto" roko ne bo minister. Treba se je le na neko pravdo na Dunaji domisliti, pri katerej je Schvvegel pričal in iz katere se je čudno izmej vrst bralo, — pa se lebko reče: ta ne more ministerski kandidat biti. Schvvegel tudi na Dunaji v višjih krogih nema veljave več. To je bilo videti iz „Wiener Tagblatta" in „Pester Lloyda", ki sta oba o Schvveglu, ko je dobil jednoletni odpust, tako zaničljivo pisala, da bi bilo vsacega dru« zega človeka sram še dalje siliti se v javnost, predno se ne bi opral. Tudi vselej ustavoverna „Triester Ztg." je protestirala, da bi Schvvegel veljal za mučenika, češ, da je človek, ki je več skrbel za svoje interese nego za državne. In dunajski „Vaterland" je prinesel tačas članek, ki je šel od rok do rok, v katerem se govori o Verres-Schvveglu, kako in s kakimi sredstvi je ta človek obogatel. Zarad tega, ker ga na Dunaji tako poznajo, je pa tudi otovro spoštovan, da je po glasovanji o dispozicij onsfondu stan te pede dobil odpust za celo leto z motivacijo Havmerlovo, ki se ga je prav rad znebil: „Den Schvvegel babe ich so nur als Miibelsttlck vom Andrassv iibernommen," Kajti tudi v svojej stroki je Schvvegel slabo delal, ker on je sklenil vse te neugodne trgovinske po- Najnovejše o starih prebivalcih vzhodnih Alp. Slovenskim čitateljem so dobro znani mnogoštevilni spisi našega čestitega zgodovinskega Nestorja, mnogozasluženega g. Terste-njaka, ki se pečajo z prazgodovino slovenskih dežel in so raztreseni najbolj po „Novicah" in matičnih letopisih. Večina mej njimi je pole-miškega značaja, obrnena proti nemškim preiskovalcem, ki so hoteli vse dežele mej Adrijo in Dunavo p oke Uiti. Znanstveni prepiri so zelo koristni, ker v njih se čistijo nazori in razjasnujo različna mnenja, kakor se zrak po nevihtah izčisti. Čeravno istočasniki in udeleženci morda še ne vidijo resnice, spoznajo jo gotovo njih potomci, ki lehko nepristransko jsodijo, kedo je pravo zadel. Tudi prepir o nekdanjih prebivalcih Venecije, Norika in Panonije se je uže precej dognal in denes smo prišli do drugačnih re zultatov, kakor še pred malo leti. Še nij dolgo od tega, ko so tako imenovani „Keltomani" prevladovali. Zlasti nemško-štajerski zgodovino-pisci so bili polni Keltomanije in tirali so jo tako daleč, da so Keltom pripisovali celo ono, kar je očitno nemško. Tako nahaja Fer k (Druidismus im Noricum) v gorenje-štajerski h pripovedih spomin na druide. Še celo ime staronemških modrih prerokinj Alrunen, Trun en ali Truden, kakor je sedaj ljudstvo imenuje, zdi se Ferku samo malo popačeno iz „druide"! Zlasti bronsne starine, katerih se toliko nahaja po slovenskih deželah, prištevajo nemški učenjaki radi Keltom. Temu nasproti opomni Dr. B. D ud i k (Mittheilungen der Centralcommission fttr Erforschung und Er-jhaltung alter Baudenkmale, Neue Folge I., pag XXIII.) prav dobro: „Die prahistorisehen Funde, die in Deutschland, Oesterreich und llussland gemacht vvurden, treten so massenhaft auf, dass man nicht annehmen kann, sie vviiren eingefiihrt vvorden durch Ilandel, sondern dass man sie im Lande selbst machto. "Wenn die bei Pvbešovie in Mabren gefundenen silbernen Ohrgehiinge in Form, Verzierung und Technik ganz gleich sind jenen, die bei Olbic in Sild-Russland zum Vorschein kamen, vvird man da auch an Kelten und deutsche Stiinime, denen sie angehbrt haben konnten, denken? — Die reichen Sammlungen priihistoriseher Funde in Berlin, Kbnigsberg und Danzig, und die noch reichern in Kievv, unterseheiden sich nicht im vvesentlichen von den in Prag, Wien, Pest, Graz, Klagenfurt und Laibach auf-bevvahrten". Torej se iz oblike teh starin ne more sklepati na narodnost njih izdelovalcev, nego samo na čas njih postanka. Iz samega razlaganja krajevnih imen se godbe, ioper katere je vse trgov-stvo in vse obrtništvo Avstrije. In tak človek, mož tako dvomljivo Ciste politične preteklosti si upa javno kot tožnik stopiti zoper pošteno vlado Taaffejevo in zoper grofa Hobenwarta in kneza "VVindischgratza! Tak človek se predrzne tema dvema možema, ki imata (če vsega dru-zega ne bi imela) čiste roke, očitati, da gledata na druge interese, nego na one svojih volilcev! Tak človek bo komu egoizem očital! Sicer je pa jako razumljivo, da Schvvegel ravno Ilohenvvarta napada, kajti ve, da ravno ta ga dobro pozna, in ga rad privošči nemško-ustavovernej stranki, ki z njim ravno tako nij veliko pridobila, kakor mi nijsmo ž njim nič izgubili. II koncu še to: Pri nas na Kranjskem se zdaj lep mir dela. Z nastopom novega deželnega predsednika g. Winklerja je videti, da bode jedini razpor, ki je bil v našej deželi: protivje mej uradništvom in ljudstvom, s časom popolnem izginil. In ravno v tem času miru nam pride renegat Schvvegel z Dunaja zdražbo delat, zoper vlado ščuvat, lagat o razburjenosti protivnih elementov? Naj to hujskanje dunajskim judom, duševnim svojim sorodcem, pri-poveda, a v svojo rojstveno deželo, ki se ga odslej mora sramovati, da ga je rodila, naj nam ščuvat ne hodi! Ustavoverni naskok na vlado v gospodskoj zbornici. Nemški judovski in ustavoverni časopisi so uže več kot teden dnij naznanjali, kako bode ustavoverna stranka v gospodskoj zbornici državnega zbora Taaffejevo vlado omajala in podrla. Klicali so Schmerlinga, Hasnerja, Karlosa Auersperga, Kaiserfelda, Schbnburga na bojišče za nemško stvar in za tako Avstrijo, ki mora po njihovem mnenji nemška ostati ali biti. Ta prej slovesno napovedani glavni naskok na vlado se je v gospodskoj zbornici v ponedeljek v generalnej debati o budgetu vršil, vendar nikakor nij imel tistega »pretresljivega" upliva na vlado, kakor so nemški listi napovedovali in kakor bi oni radi še zdaj verjeli. Kajti minister Taaffe je odgovarjal tako trdno, tako samozavestno in samozaupno, da se vidi, da on čuti trdna tla pod soboj. Govor Hasnerjev smo uže včeraj v izpisku prinesli. Za njim je govoril grof Thun. Grof Leo T h un je opozarjal, da reševanje in motrenje takih vprašanj, kakor jih je omenjal predgovornik, nij na dnevnem redu, na tem m t» si u da je zdaj samo debata o budgetu. Govornik je potem konstatira!, da je zbornica poslancev dobro presodila budget in je uvidela, da se državni stroški ne dade znižati s pomanjkanjem armade. Troški se tudi drugod ne morejo znižati, zato mora vlada na to paziti, da se dohodki povekšajo z reformovanjem davkov. Ti se ne smejo poviševati, kajti ljudstvo od leta do leta ubožniše postaje. V prihodnjem budgetu naj vlada predloži svoj finančni program glede davkovskih vprašanj, in glede tega, kako da se bode ščedilo. Knez Schonburg je dejal, da ga to jako skrbi, ker se je pri nas vnel zopet jezikovni prepir in ker je ljudstvo vzburjeno, — slovansko da se samo vzburja, nemško pa da vzburjajo najnovejši dogodjaji. Nikakor pa nij zasluga zdanje vlade, da so prišli Čehi v državni zbor — to da so dosegli sami ustavoverci. Knez Karel S C h vv a r z e n b e r g konstatira, da se je v tej seji vrgla v zbornico ideja, katere do denes še nij bilo, namreč ideja o jednem državnem jeziku. Kar se tiče mini-sterske jezikovne naredbe, je ona utemeljena v členu 10. državnih osnovnih zakonov. Glede državnega jezika je vprašal govornik, kje naj bi se nasadili mejni kolci one države, za katero se hoče jeden državni jezik. Naša država je sinonimna s pojmom avstrijskega cesarstva. Ali je res treba, da so proglasi jeden jezik za državni jezik in — ali naj bi se mejni kolci naše države bliže premaknili? Knez Karlos Auersperg je polemizoval zoper izjavo Taaffejevo v zbornici poslancev, kjer je on dejal, da treba v ljudstvu buditi državno samosvest. Da bi vlada to dosegla — pravi Auersperg — premeščuje uradnike, s čemer pa slabi avtoriteto. On se boji za ustavo, da ne pride onim v roko, ki je ne marajo, nker je preavstrijska". V istem smislu je govoril tudi Plener in trdil, da je ministerska jezikovna naredba naperjena zoper Nemce. On sumnjiči Čehe, katerih prizadevanja so se razbila na protivj i Nemcev. Knez Sapi eha vpraša, s kakšno pravico ustavoverci sebe imenujejo državo, as kakšno pravico oporekavajo prijaznost državi nasprot nej stranki. „Ustavoverci tožijo, da je ljudstvo vznemirjeno zbog vladnih nrredeb; vendar bi bilo dobro, ko bi ustavoverni gospoda prosil svoje organe in agente, da bi ti delali malo menj hrupa mej prebivalstvom.* Če ustavoverci pri volitvah nijso večine dobili, je to vendar le dokaz, da prej ko so na vladi bili, nijso dobro delali. Grof C lam G al las je odgovarjal na Ple-nerjevo opazko, ki je dejal, da so se prizadevanja Čehov 1. 18GG. zoper ustavo razbila samo ob trdnosti Nemcev. Grof Gallas je rekel, da to nij res; on je bil tačas vojaški poveljnik na Češkem in je opazil, da glede* domoljubja Čehi ne zaostajejo za Nemci, to se je posebno pokazalo 1. 1866. Vitez Schmerling je dejal, da so zdaj v Avstriji uže v tretje v 18 letih pričeli se državni eksperimenti, ki pa se po njegovem preverjenji ne bodo posrečili. Njemu ima državni zbor še premalo centralističnih pravic, on bi mu jih na škodo avtonomije pomnožil. V Avstriji mora biti nemški jezik državni jezik, ker za to ga je proglasil uže svet. On pravi, da je uže prav, da se narod je v svojem jeziku izobražujejo, a to se ne sme goditi na kvar kulturi. Naša ustava je res v nevarnosti, ruje se pod zemljo zoper njo, dejal je Schmerling. Oglasil se je po končanoj debati mini-sterski predsednik grof Taaffe. Dejal je: Vlada si je v prestolnem govoru postavila teško nalogo; ona se je trudila utrditi ustavo in jo zagotoviti za vso prihodnost 8 tem, da je vse one življe združila v državnem zboru, ki imajo nalog udeleževati se parlamentarnega delovanja. Preverjen sem, da se bodo poprija-t olj ili in sporazumeli vsi dni, ki so se sešli na parlamentarnih tleh iz čistega domoljubja. Tako sprijaznjenje je pa samo tedaj mogoče, ako se noben narod s pravico ne čuti zatiranega pod avstrijskimžezlom.Vlada, ki ne sme imeti nobenih jednostranskih strankarskih obzirov, ki jih ne more imeti H nehče, ona se smatra kot zaščitnico opravičenih narodnih terjatev. Vlada mora torej ugovarjati očitanju, da se na opravičene terjatve kake narodnosti ne ozira ali da narodnosti škoduje v njih pravicah. Posebno pa se mora vlada zavarovati zoper to, da bi ona kako koli sovražno in neopravičeno postopala proti nemškej narodnosti, ki stoji kakor pov-sodi tako tudi v Avstriji na visokej stopinji omike. Vlada pa si je postavila tudi v finančnem obziru teško nalogo: urediti državno gospodarstvo. V zbornici poslancev sem uže povedal, zakaj doslej nij mogla vlada prodreti, in zakaj se jej to zdaj tudi nij moglo posrečiti z onimi predlogami, katere je predložila, da tudi ne da keltičnost Noričanov dokazati. Kdor se Brandesa in Moneja drži, lehko raztolmači vsako ime iz keltčine. Tako pomeni po teh učenjakih: thauer = hiša, dur = voda, duren, turen = hiše, turn = mali gozd itd. Tako mora še celo prijatelj Keltov, dr. Fritz Pichler na graškem Joaneji, priznati: nIn Ermangelung der Kenntnis eines frdheren Volkes ziehen vvir ein niichst sputeres, vor den gormanischen Stiimmen hierlands ansiissiges Volk heran und denken an die Kelten". (Mit-theilungen der Central - Commission N. P. III. pag. XCVI). Se ve, da Pichler nič o Slovanih ne ve, zato pride v veliko zadrego pri razlaganjih krajevnih imen gorenje-koroških. Pri imenu Fresnitz (Breznica) misli celo na Friese in Pussarnitz, (ki se je leta 1074 imenovala „Possarnitza"), izpeljuje iz keltiške korenike but = gora, ert, ali pa tudi iz stnronemške besede puzzo, nhd. Pfiitze! Čujte, kako daleč uže sega nemška temeljitost! No, hvala Bogu, keltomansko stališče smo uže premagali. Flieg er je izrekel o tem ostro ali zasluženo sodbo: „Die Schriften der Kelto-manen sol t en auf den I n d e x gesetzt vverden, damit nicht sonst ehrliche Forscher, denen eine historisch-linguistische Bildung abgeht, auf Irrvvege geleitet vverden, vvie ich es lelder oft beobachtet habe." (Mittheilungen der anthro-pologiscben Gesellschaft in Wien, Bd. VII. pag. 284). Flieger je v svojem delu: rZur priihistorischen Ethnologie Italiens, \Vien 1877" in v raznih letnikih poročil anthropologičnega društva na novo 'preiskal narodnost vseh starih ljudstev na italskem in illvrskem poluotoku Njegovi resultati nijso popolnem novi, ali jasnejši in bolj z dokazi podprti, kakor vseh drugih prejšnjih učenjakov. Po Fliegeru so bili Dalmatinci, Liburni, Istri, Japodi, Panonci in Veneti (torej tudi prvotni Karni) illvrskega plemena. Uže |Vuličević (Slavi e Italiani dal Indrio al Quarnero) je omenil, da bo dajo krajevna imena isterska najlažje izpeljavati iz albanščine (jedine naslednice stare illv/rščine). Tako pomeni na pr. T imava v albanščini „ penečo reko". Istega mnenja je tudi Zippel, „Die rbmische Ilerr-schaft in Illvrien bis auf Augustus, Leipzig 1877", le o Venetih nij prav siguren (pg. 99). Odločno pa je Fliegerovega mnenja najboljši sedaj živeči starinski geograf H. Kiepert v Berlinu, ki je izdal izvrstno knjigo: „Lehrbuch der alten Geographie" v dveh zvezkih v Berlinu 1877 in 1878. On zlasti povdarja illvrsko narodnost jadranskih Venetov, oslanjaje se na Polybija in Herodota. Benloevv (La Grece avant les Grecs, Pariš 1877) vzporedja ime Venetov z albansko besedo v e n d f = kraj, domovina. Tudi sporočeni veuetski besedi cev a (krava) in cotonca (lat. allium) primerjajo učenjaki albanskima kau (vol) in kotsan. (Konec prih.) bi se pokril primankljaj, ali pa da bi se čisto odstranil. Potem se je vladi tudi očitovalo, da dela koncesijice, ki dražijo le poželjenje, doti-Snih pa jih ne zadovole. Jaz odgovarjam na to, da vlada ne stoji na stališči koncesij, temuč zdanja vlada dobro premišljuje, kje treba staviti kakove predloge ali izdati kake naredbe. To pa nijso še koncesije kakej stranki ali osobi, da je ta potem vladi prijazna. A najodločneje moram se zavarovati zoper očitovanje, da bi vlada z državnimi osnovnimi zakoni tudi trgovala. To ne bi bilo dostojno vlade in bi prelomila tudi svojo prisego. Zoper taka očitavanja moram jaz in moji tovariši najodločniše zavarovati se. Vlada spoštuje pravice parlamenta, ali vlada se drži tudi svojih pravic, pravice ekseku-tive, in v to pravico si zdanja vlada ne da segati ni od parlamenta, in še menj od komisije petnajsterih. Vlada stoji na ustavnih tleh in ona sodi, da pomaga ustavi utrditi se. To bode tudi zmirom njena naloga. Nebčero se prepirati z govornikom, ki je dejal, da bi bil postal tudi pod drugo vlado parlament polnoštevilen. A treba je, da se udeležujejo parlamentnega življenja vsi elementi, da se zagotovi ustava in utrdi, — kajti imeli smo tudi ustavo od 1. 1861, ki seje pa morala premeniti, ker se takrat nij posrečilo pridobiti vseh poklicanih elementov. Namesto Stremavra je baron Sacken motiviral jezikovno vladno naredbo na Češkem in Moravskem. On vpraša, je-li da za tisto »razburjenje mej nemškim prebivalstvom na Češkem" nij izšlo gaslo z Dunaja. S pismi in cesarskimi naredbami je dokazal, da je ona naredba opravičena. Uže 1. 1803 je najvišja sodnija odločila, da sme tožnik svojo tožbo vložiti na Češkem včeščini ali v nemščini. Najvišja naredba od 18. aprila 1848 kaže, da sta pri VBeh oddelkih sodnije ravnopravna češki in nemški jezik. Ukaz od 10. junija 1864 določuje, da mora biti razsodba višje deželne sodnije v obeh jezikih, če se je tožba vršila v dveh jezikih. Ukaz od 22. julija 1861 pa določuje, da protokolne izjave se morajo bele-ževati v stranki und j i ve m jeziku, kar se pa oddaje strankam, bodi v onem deželnem jeziku pisano, v katerem je bila tožba vložena ali se je zapisnik vršil. S Taaffejevo jezikovno naredbo se v nemških čeških okrajih nij čisto nič premenilo. Tako poroča sodnija v Keichen-bergu, v Egeru in Češkej Lipi. Sicer so pa centralisti dosegli samo to, kar so naglašali in zahtevali v svojej proti-spomenici, nij nikakor ta naredba namerjena zoper Nemce. Govoril je še poročevalec VVinterstein zoper Leo Thuna, grofa Taaffeja in kneza Sap i eho, ki je imenoval svobodo dvomljivo, katero branijo ustavoverci. Grof Widmann-Sedlnicky je potem v drugoj seji, v specijalnej debati ugovarjal zoper trditev ustavoverne stranke, da samo ona je „državna" stranka in samo ona da vzdrževati more državo. Trebabi bilo novestranke v gospodskej zbornici po zadnjih držuv-nozborskih volitvah, dn bi se izvela stara misel konservativnih mož, končati državnopravni prepir. To pa je bilo samo tedaj mogoče, ako bi se združili vsi zmerni življi. Čehi so se postavili na ustavoverna tla in to je tak vspeb, ki odvaga marsikatero krivico, ki se je zgodila našim prizadevanjem. Pri točki* „ministerstvo za nauk in bogo-častje" je govoril kardinal Kutschker zoper to, da bi se verski zaklad oskrbljeval kot državno premoženje, ker se ne ve, je-li sta studijski in verski fond državna ali deželna zaklada, ker določeno to nij zakonom. Istega mnenja je tudi grof Leo Thun in omenja krivičnega razmerjevanja versko-zakladne dače. Vlada naj bi določila, kdo in koliko da plača tega davka. O verskem fondu je govoril tudi knez kardinal Schvvarzenberg; pobira se namreč davek od kakega namišljenega kapitala, a od take glavnice pobirati 5 °/„, to je sramota za prejšnjo vlado. Ljudske šole so predrage, tako tudi staršev preveč stane osemletna šolska dolžnost. Prejšnje šole šestletne so več storile. Po kmetih naj bi se osnovale nedeljske šole. Meščanske šole nijso za rabo. Učiteljskim pripravnikom se preveč naklada učenja. O iatej točki sta dalje govorila tudi Schmerling in naučni minister baron Con rad. Minister Conrad je dejal, da se bode verski zaklad in doneski k verskemu zakladu zakonom določili. O ljudskoj šoti pravi minister, da jej nehče nobeden škodovati, a treba je razločevati mej šolami po kmetih in po mestih, a vlada hoče občno osemletno šolsko dolžnost ohraniti, ozirati pa se zraven na razne potrebe po kmetih. Zbornica je sprejela ves proračun za letošnje leto, sprejela zakon o vojaškej taksi in volila zastopnike v delegacije, potem pa je ministerski predsednik grof Taaffe naznanil, da je državni zbor na cesarjevo povelje odložen. — In s tem je bilo vse napovedano vojevanje in naskokovanje na vlado pri kraji. Politični razgled. Kotrtaiije uVžole. V Ljubljani 28. maja. Najvažnejšo politično stvar v notranjej dnevnej politiki, debato v gospodskej zbornici, prinašamo spredaj obširno. Z Dunaja se telegrahra v „Pol." : „Napadi odgospodarivših vodij nekdanje centralistične stranke na polože nje min i s ter-s t v a ntfso imeli nobenega vspeha, ker so misli in nazori teh zasta ranih velikanov na odločilnem mestu uže prej znani bili in kot Času neprimerni uže zavrženi. Cesar potuje na Češko in bode 1. junija v Pragi sprejemal avdijence. Čehi ga bodo gotovo navdušeno sprejeli, kakor še nikoli. Pokazalo se bo, da so avstrijski narodje z zdanjo vlado zadovoljni. Če prav avstrijsko nemško j u do v st v o ruje zoper njo in z judovstvom zvezano nemško polovičarsko meščanstvo. Magjari hote Hrvate magjariti! Zagrebški vodja finančnega ravnateljstva, mugjaron David, je izdal okrožnico, ki hrvatskim finan-cijalnim uradnikom naznanja, da je ogersko ministerstvo ustanovilo kurs za učenje ma-gjnrskega jezika za hrvatske Hnancijalne uradnike v Zagrebu, a v Pečuhu da je ustanovljen kurs za magjarske uradnike, ki se bodo hrvatski učili. Obeta se v tej okrožnici, da bode tist uradnik posebno avanziral, ki se bode magjarsčine učil. — Tako se bodo morali Hrvatje učiti Arpadovega nzijatskega barbarskega jezika! Ne ljubimo ni Nemcev ni Italijanov, a njih jezik je nam vendar ljubši še kot govor I luno v! V hib n Je* države. V novinah se govori, da se snide nova lioief «*f« na Preširnovem trgu. (136—5) V Avstro-Ogerskej, Nemčjji, Franciji, Angliji, Ilumuniji, Španiji, Holandiji in Portugaliji branjen Wilhelmov antiartritUki antirevmatiški (kri čistilen zoper putiko ln trganje po udih) je za Yzpomladno zdravljenje pri p oz nan jedinim in gotovo upi i vaj očim kri čistilnim sredstvom. Z dovoljenjem o. kr. dvor. kaucelije Tilod sklepa Dunaj, 7. ducomura mm. Odloino poakuiono, Učinek aijajen, Uspuh Uvršten. 8 patentom Nj. o. kr. veličanstva | aopur ponarejanje obvarovano. Dunaj, ia. maja 1870. I Ta čaj sčisti vcb organizem; kakor nobeno drugo sredstvo, preišče to vse dele trupla in odpravi z notranjo uporabo vse nečiste bolezenske tvarine iz njega; tudi učinek je trujen. Temeljito ozdravi putiko, trganje po udih in zastarele bolezni, zniiroin gnoječo se rane kakor tudi vse spolske iu bolezni na koži. na telesu ali tih lici, kite, siiilistiška ulesa. Posebno ugoden uspeh ima ta čaj zoper uvred jeter in ledic, kakor tudi zoper zlato žilo, rmenico, hude bolečine v živcih, kitah in udih, potem zoper bolečine v želodci, pritisk vetrov, zapretje, zapretje vode, polucijo, možko nezmožnost, zoper ženski tok itd. Bolezni, kakor škroplji, oteklina, se brzo in temeljito ozdrave, ako se neprenehom pije ta Čaj, ker je milo razpušČajoče in vodo odganjajoče sredstvo. Jedino jprrarvi prireja Fran VVilhelm, lekarnar v Neunkirchnu (Dol. Avstr.) O Zavitek, razdeljen v H čopkov, prirejen po predpisu zdravnika, z navodom za uporabo v raznih jezicih 1 gld., za kolek in zavoj posebe 10 novč. S-vetrll©. Varovati se je nakupa ponarejanj, ter naj zatorej vsak zahteva vedno le „Wilhelmov antiartritiški antirevmatiški kri čistilni čaj, ker so priredki, ki s I ujo samo pod uuenom antiartritiških antirevmatiških kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni, ter jaz vedno svarim pred nakupovanjem tuclh. Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi Wil-helmov »ntiartritiiiki mil ir«-* noti l&kl kri čitttilul ĆhJ tudi v LJubljani : Peter Lassiilk; Anton Leban, lekar v Postojni; Karel Savnik, lekar v Kranj i; Fr. Wacha, lekar v Metliki; Dom. Rlzzoll, lekar v Novem mestu. (524—9) dO o ia s i ■S a *° t* 1—1 H S a. ■ S p o c t- o __o g src a i- S5 cm co i- H iSi <-iQO(NH CO C j H JJ Ni ,8 £ S Glavni do bitek ev. 400.000 mark. Naznanilo ■rece. Dobitke | garantira država. Prvo vzdiganje 9. i 10. j unija. 1 ? JI Vabilo na udeležitev dobitiilli saiiM velike, od hatnburgske države garantovane denarne loterije, v katerej ae mora sad 8 milijonov 300.000 mark SotOTO dobiti. Dobitki te ngodne denarne loterije, katera ima po načrtu le 87.500 Jozov, so sledeči: Zt-TecJTredji dobitek je ev. 400.000 mark. Tremiji 250.000 mark 1 dobitek po 150.000 mark 1 1 1 2 2 5 2 12 1 24 4 3 52 6 100.000 iu ar k 60.000 mark 50.000 mark 40.000 mark 30.000 mark 25.000 mark 20.000 mark 15.000 mark 12.000 mark 10.000 mark 8.000 mark 6.000 mark 5.000 mark 4.000 mark 68 po 3000 mark 214 10 2 531 673 950 65 100 25150 2100 70 7300 7850 2000 mark 1500 mark 1200 mark 1000 mark 500 mark 300 mark 200 mark 150 mark 138 mark 124 mark 100 mark 94 in 67 mark 40 in 20 mark kateri se bodo v malo mesecih v 7 oddelkih gotovo odločili. Prvo vzdignil)e dobitkov jo uradno na 9. in 10. junija t. 1. nastavljeno, ter stane cel originalni loz le 3 gld. 50 kr., pol original, loza le 1 gld. 75 kr., četrt original, loza le 88 kr., ter te od države garantovane originalne loze (no prepovedano promese) proti frankovanej jioslaivi svote tudi v najoddaljeneJNe kraje razpošiljam. Vsak udeleženec dobi zraven originalnega loza tudi originalni črtež z državnim grbom zastonj, ter so mu takoj po uzdigovanji dobitkov nezahtevuno pošlje uradni listek uzdig-neuih številk. Izplačevanje iu razpošiljanje dobitkov izvršujem direktno jaz interesentom točno in z najbolj strogo tajnostjo. JlG~ Naročila izvršujejo se najlagljepo po&t-nej nakaznici ali pa z rekomumUranim pismom. £JBF~ Kaj se tedaj naročila, zaupno pošljejo na Samuel Heckscher senr., Banquier und VVechsel-Comptoir in llaiuburg. (17l.i M Izdatelj Id urednik Makao Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne