plačana v gotovini
Letnik II.	V	Ljubljani,	11.	januarja	1936	Stev.	1
Izhaja vsako drugo soboto. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava:	1	Naročnina: mesečno Din 2'—, četrtletno Din 5'—, polletno Din 10'— letno Din 20'—;
Ljubljana, Osojna pot 3/II. (Na Osojah, Ulica na Grad). — Za konzorcij in ured-	I	za inozemstvo: mesečno Din 4'—, letno Din 40'—. — Tiskajo J. Blasnika nasl.,
ništvo odgovarja Rudolf Rojc, Ljubljana. Poštni čekovni račun štev. 17.080.	|	Univ. tiskarna, litografija in kartonaža d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.
!•, m
iamezna številka Din 1’—
Volitve obratnih zaupnikov in strokovna glasila
»Delavski Obzornik11 je v zadnji številki posvetil tri obširne članke volitvam obratnih zaupnikov. Posvetil jih je zato, ker je to vprašanje eno najaktualnejših vprašanj teh dveh mesecev, ko je treba izvršiti priprave, da se izvrše volitve, tako, kot zahtevajo delavski interesi. Gotovi »strokovnjaki11 bodo zopet rekli: »nič skupnega ne znajo delati, kot kritizirati in blatiti11. Vse, kar ni v interesu delavstva se mora kritizirati in to ni blatenje; kar je obsodbe vredno, se mora soditi. Kaj pa se je zgodilo? Zgodilo se je to, da »Delavec", glasilo Strokovne komisije, ki je izšel 15. decembra in bo zopet izšel šele 15. januarja ni prinesel niti enega članka o volitvah obratnih zaupnikov. V „Delavcu“ pa je bilo par strani novoletnih voščil in kot uvodnik nesramno blatenje delavstva kot neznačajneže. Kaj tako si hočete vzgojiti delavstvo? Kaj pa poreče k temu Strokovna komisija? Prepričani smo, da bo delavstvo, ki je že neštetokrat pokazalo svoj značaj, tudi v bodoče pokazalo, kdo je večji ne-značajnež, ali tisti, ki je pisal tako nesramen, neznačajen članek ali delavstvo. S tem ne mislimo reči, da med delavstvom ni neznačajnežev, ampak na tak način se jih ne bo vzgojilo v značajne ljudi. To naj si zapomni ta, ki je pisal ta članek in vsi tisti, ki so v redakciji „Delavca“.
Zakaj pa „Delavec“ in tudi »Delavska Politika14 ni napisala nič o pomenu in načinu volitev obratnih zaupnikov? Mar ne vedo sodrugi okrog »Delavca14 in Del. Politike44, da obstoje obratna zaupništva samo v 118
obratih od 556 industrijskih obratov. Kaj ni potreba, da se pravočasno raz_ vije agitacijo in delo za izvršitev volitev? Kaj ni potreba, da delavstvo nastopi enotno pri volitvah obratnih zaupnikov v času, ko se podjetniki z vsemi silami bore proti obratnim zaupnikom, ki zastopajo delavske interese? Ravno zaradi tega, ker bi morali zavzeti v časopisju svoje stališče glede enotne liste, se rajši molči. Seveda, oni ne molče na sestankih, ki jih izkoriščajo za razširjanje »Delavske Politike44, kjer nastopajo še proti enotni fronti proletarijata. Proti enotni listi delavstva dobro izkoriščajo vsak trik JSZ in NSZ, ki poskušajo dokazati, da je njihov vpliv po-rastel in da zato upravičeno zahtevajo večje število zaupnikov kot pogoj za enoten nastop pri volitvah. S tem trikom prihajajo svojemu vodstvu NSZ, a nekateri voditelji JSZ, ki trpe pod pritiskom matice radi »integralnega krščanstva44 celo odkrito nastopajo proti enotni listi. Toda delavstvo drugače misli in zahteva enotno delavsko listo.
»Del. Pravica44, ki izhaja vsaki teden, je imela dosedaj prostora za vse stvari, samo ne za to, da napiše kaj o volitvah obratnih zaupnikov. »Delo14, to je glasilo NSZ, (ki mnogi ga sploh ne poznajo) sploh časa ni imelo, da izide pred volitvami obratnih zaupnikov in da zavzame svoje stališče do volitev, kakor tudi o »porastu44 njihovega vpliva. Tako izgle-dajo tri strokovna glasila ob priliki volitev obratnih zaupnikov, kot zaščitne ustanove delavstva.
Iz vnanje politike
Že zadnjič smo omenili, da pripravljata francoska in angleška vlada kravjo kupčijo, ki naj bi zaključila vojno v vzhodni Afriki na račun Abesinije. V Parizu sta nato res izdelala Laval in Hoare predlog, ki bi naj tvoril podlago za mirovna pogajanja. Ta predlog je vsebinsko pomenil konec abesinske samostojnosti in nagrado Italiji kot napadalki z obsežnimi pokrajinami Abesinije.
Komaj je bil ta predlog objavljen, je nastal vihar ljudskega ogorčenja v Angliji in Franciji. Mussoliniju pa je bilo še to premalo, češ, da se fašizem s temi drobtinami ne more zadovoljiti. Tai okolnost pa je še bolj razvnela ogorčenje v obeh državah. Časopisje je poudarjalo, da pomenijo ti predlogi nagrado za napadalca in rušitelja miru ter izdajstvo nad mirovno politiko Društva Narodov. Pod pritiskom javnega mnenja je angleška vlada najprejc po svojem za-
vlade, če ne mogoče celo njene de-misije. Poleg tega stoje pred durmi tudi nove parlamentarne volitve, ki se bodo najbrže vršile že meseca marca.
Ob priliki debate v francoskem parlamentu o Pariških predlogih je socijalist Leon Blurn, član ljudske fronte poudarjal, da je Baldwin lahko rešil svoj kabinet in pomagal Društvu Narodov do svoje pravice, ker se je odpovedal svojemu vnanjemu ministru. Za Lavala pa to ni mogoče, ker je on svoj lastni vnanji minister.
V	Franciji ni več enotnega kabineta, marveč obstoja samo še osebna politika Lavala, ki preti izpodkopati sporazum s Francijo in Sovjetsko Unijo, na katerem sporazumu sloni danes varnost Francije in evropskega miru. Nihče ne more verjeti, da bi moglo tvoriti prijateljstvo z Italijo primerno nadomestilo za, ta sporazum. V svojem govoru je še poudarjal načelo nedeljivosti miru in kolektivne varnosti, katera načela je svoj-čas postavil v Ženevi Litvinov.
Kljub Lavalovi zmagi v parlamentu, ki jo je izbojeval z malenkostnim številom glasov, pa se lahko zatrjuje, da je tudi v Parisu samem doživela njegova evropska vnanja politika polom. Mimogrede pa moramo še pripomniti, da je francoski parlament pri svoji zadnji seji odklonil odobritev zapisnika o seji, na kateri je dobil Laval večino in to iz razloga, ker se je ugotovilo, da ni šlo vse v redu pri tem glasovanju.
Dejansko so Pariški predlogi pokopani in sedaj je pričakovati nadaljevanje in poostrenje sankcijske politike proti Italiji. Oblika te poostritve je v zvezi s stališčem, ki ga bo
zavzel ameriški parlament, ki se je sestal te dni. Amerika namreč ni v Društvu narodov, vsled česar jo njegovi sklepi ne vežejo. Odločilno pa bo njeno stališče zlasti glede prepovedi uvoza olja.
S propadom Pariških predlogov je zaključena važna etapa v borbi proti fašistični napadalni vojni v Afriki, ker je italijanski fašizem sedaj osamljen, njegovi zavezniki pa so doživeli težak poraz. Ta okolnost je velike važnosti za ohranitev miru v Evropi in na celem svetu.
V	zadnjem času pa so postali tudi Abesinci mnogo bolj aktivni in pričeli z ostrim borbami proti Italijanom, da jih vržejo iz dežele. Poročila kažejo, da so ti boji uspešni za Abesince in da so se morali Italijani že precej umakniti.
Kako daleč pojde angleška politika v borbi proti italijanski osvajalni politiki, je še negotovo.
Baldvvinova vlada se bo najbrže pri tem vprašanju ustavila, razen če se bo zopet pod vplivom ljudskega javnega mnenja odločila iti do konca.
Sedanja angleška vlada gotovo simpatizira bolj s fašizmom kot pa z demokratičnimi režimi v izvenangle-ških deželah. V tem pogledu je treba omeniti samo razmere v Egiptu Bakhvin pa je nedavno objavil članek v neki londonski reviji, kjer poziva vse koalicijske stranke, naj ostro in aktivno vodijo v prihodnjih letih borbo proti marksističnemu so-cijalizmu.
Vse to so momenti, ki kažejo, da je treba biti zelo previden pri presojanju angleške politike.
Miha Marinko.
stopniku v Ženevi poudarjala, da ne vztraja na tem predlogu, končno pa je bila prisiljena, da žrtvuje svojega vnanjega ministra Hoara in umakne predlog iz Pariza.
Laval je ob priliki debate sicer še rešil svojo vlado, vendar je število glasov tako skopnelo, da kaže ta okolnost, da so njegovi dnevi šteti in da je pričakovati padec Lavalo-vega kabineta v bližnji bodočnosti. Ljudska fronta očitno pripravlja nov napad nanj in ne bo prej mirovala dokler ga ne vrže. V ozki zvezi z neuspelo Lavalovo vnanjo politiko je tudi demisija Herioja na predsedniško mesto radikalne stranke, katere izvrševalni odbor se sestane dne 19. t. m., da izvoli novega predsednika in da sklepa tudi o vprašanju demisije radikalnih ministrov v Lavalovem kabinetu. Če pride do takega sklepa, potem je skoro s sigurnostjo pričakovati krize Lavalove
Slovenske Bratovske skladnice pred katastrofo
Stanje slovenskih Bratovskih sklad-nic kaže, da so na robu propada. To je življenjsko vprašanje okrog 2400 upokojencev in blizu 4000 njihovih svojcev. Zadnjo skorjo kruha je pa jevtičevska »sanacija44 vzela 850 staroupokojencem in 1200 vdovam ter sirotam. Slika životarjenja slovenskih Bratovskih skladnic je povsem enaka životarjenju slovenskega narodnega gospodarstva v povojni dobi sploh.
Že takoj po nastanku kraljevine SHS, je prejšnje premoženje Bratovskih skladnic docela skopnelo in to vsled devalvacije denarja, zamenjave štirih kron za en dinar ter vsled tega, ker ni bilo vrnjeno vojno posojilo v iznosu 1,600.00 zlatih kron. Če bi merodajni činitelji imeli interes na rednem poslovanju Bratovskih skladnic, če bi jih varovali — kar bi bila
njihova sveta dolžnost z ozirom na socialno važnost te rudarske ustanove — bi takrat transakcijo premoženja izvršili po zlati vrednosti. Na povračilo vojnega posjila so Skladnice upravičene že po mirovnih pogodbah o reparacijah. Če bi se to zgodilo, bi imele danes slovenske Brat. skladnice vkljub poznejšim ponovnim udarcem še vedno okrog 180 milijonov premoženja, ne pa pičlih 14 milijonov, ki so pa skoro v celoti nelikvidni, t. j. da se ne morejo dvigniti, ker je to sedanje premoženje povečini zamrznjeno v bankah in nepremičninah.	A
od 1. 1929. pa do 1. 1934. je padlo število zaposlenih rudarjev pri TPD od 8977 na 4636! Od 1. 1934. se pa redukcije vedno množe. Do 1. 1934. se je zaslužek rudarjev TPD znižal od 168 milijonov dinarjev na 68 mil. Vse
to zadaja občutne udarce pokojninskemu zavarovanju slovenskih rudarjev. Porasli so novoupokojenci, zmanjšalo se je število aktivnih rudarjev, ki prispevajo v fonde in sorazmerno so se s tem zmanjšali tudi prispevki podjetnikov.
Rudarji in kovinarji so s svoje strani žrtvovali več ko dovolj za očuvanje ravnovesja pokojninske blagajne. Odpravila se je starostna renta; pokojnine se priznavajo samo na podlagi zdravniško dokazane dve-tre tinske nesposobnosti za delo; povišani so prispevki od 5% (1. 1927) na 14% (1. 1934) zavarovanega ka-tegorijskega zaslužka; reducirane so pokojnine, najvišja pokojnina znaša le še 75% katetorijskega zaslužka po 35-letnem članstvu.
Te lastne sanacijske mere pa niso mogle preprečiti, da je že v 1. 1933. znašal primankljaj med tekočimi dohodki blagajne in tekočim izplačevanjem rent ter pokojnin nad 1,000.000 dinarjev. Ta deficit pa vse hitrejše raste v vsakem tromesečju.
Jevtičevska „sanacija“ ni zboljšala tega pogubnega stanja, temveč ga je celo poslabšala Za staroupoko-jence pa pomeni naravnost zločin. Posebni Pokrajinski pokojninski sklad, ki je bil osnovan 1. 1925. ob uvedbi znanega Žerjavovega pravilnika, je s to »sanacijsko44 odredbo ukinjen. V njega so prispevali pod-
Pridobivajte nove naročnike!
jetniki po Din 5.— od tone produciranega premoga v korist staroupo-kojencev (to je onih, ki prejemajo največ 4—10 dinarjev pokojnine na mesec), ki so na ta način prejemali mesečno doklado do Din 150.—. Z uredbo Jevtičeve vlade pa so ti zdaj obsojeni na gladovanje. Ta »sana-cija“ koristi samo podjetnikom, ker jim ni treba več plačevati po pet dinarjev od tone premoga. Ta sklad (okrog 7 in pol milijonov) je pa vzet v Centralni sanacijski fond v Beogradu	Vanj
prispevajo vse Bratovske skladnice v državi po 10% od svojih bruto dohodkov. In še en dohodek je: posebna, a zelo neznatna carina na uvoženi premog. Iz tega fonda naj bi se podpirale pasivne Bratovske skladnice.
Ljubljanska Glavna Bratovska skladnica (centralizirana uprava vseh skladnic v Sloveniji) je vsled navedenih vzrokov najbolj pasivna in torej najbolj potrebna podpore. V resnici mora pa največ prispevati v ta centralni sanacijski fond. Namreč: v njenem območju vplačujejo delavci in podjetniki po 14% od zavarovanega kategorijskega zaslužka, medtem ko znašajo prispevki v pokojninske blagajne ostalih Bratovskih skladnic v drugih predelih države le 6 do 8%. Vpoštevati pa je treba tudi dejstvo, da je povprečni nominalni zaslužek rudarjev in kovinarjev v Sloveniji višji kakor v Srbiji, Bosni in drugod. Tako znaša 10% dohodkov ljubljanske Brat. skladnice dvakrat več kakor ostalih skladnic za ta centralni fond.
Ta „sanacija“ je torej le „sprdnja“ o sanaciji in zasmehovanje interesov slovenskih rudarjev ter kovinarjev.
Slovenski rudarji so že opetovano protestirali proti njej!
Kako je treba sanirati pokojninsko zavarovanje je deloma povedano v spomenici, ki so jo delegati že z glavne skupščine 1. 1933. naslovili na vsa merodajna mesta:
1. Vrnitev vzetih naročil državnih ustanov slovenskim rudnikom, da se zopet zaposle oni tisoči rudarjev, ki jih je zlasti to krčenje naročil vrglo v brezposelnost in v breme pokojninski blagajni.
2. Uvede naj se enak prispevek, kakršen se pobira v Sloveniji od produciranega premoga za Pokrajinski pokojninski sklad, tudi na premogovno produkcijo v vseh drugih pokrajinah naše države in na uvoz premoga iz inozemstva.
3. Dokler se gospodarske razmere ne izboljšajo in je podana nevarnost, da se pokojninska blagajna izčrpa, naj se ji dajejo iz državnega in banovinskega proračuna primerne sub-vencije.“
*
Prispevki, ki jih rudarji in kovinarji vplačujejo v pokojninsko in bolniško blagajno, so za njihove plače tako visoki, da upravičeno pričakujejo večjih koristi. Zato bi bilo treba obdavčiti vso montansko industrijo v državi; predvsem ona podjetja, ki so opremila svoje obrate z modernimi stroji. Ti so izpodrinili delavce in tako se je omajala trdnost Bratovskih skladnic. Upravičena je tudi zahteva delavstva, da država povrne vojno posojilo, za katerega je prejela reparacije in revalizira premoženje slovenskih Bratovskih skladnic iz 1. 1914. po zlati pariteti. Anulira naj se Jevtičeva odredba o „sa-naciji“, ponovno naj se vzpostavi Pokrajinski pokojninski sklad za kronske upokojence, država naj že vendar enkrat sklene konvencijo s Francijo in s tem reši vprašanje starostnega zavarovanja desettisočev rudarskih delavcev, emigrantov in repartriirancev. Žerjavov pravilnik naj se popravi v toliko, da dobi delavstvo nazaj dvetretinsko zastopstvo v upravah Bratovskih skladnic kakor ga je imelo, ko je bil še stari rudarski zakon v celoti v veljavi. Dokončno naj se reši projekt pravilnika za volitve v upravna zastopstva, volitve same naj se tudi čimprej izvedejo, kajti vršiti bi se morale že v prvem letošnjem tromesečju.
Na ta način bi moglo delavsko zastopstvo v upravi Bratovskih skladnic delati na izboljšanju socialnega zavarovanja delavstva. Treba je, da ima rudar vsaj po 30. letih službe in po 50. letih starosti pravico na polno pokojnino brez ozira na to, kakšna je njegova sposbnost za delo. Karenčna doba, ki je zdaj dolga 10 let, naj se skrajša na 5 let. Ponesrečenci naj prejemajo že za najmanjšo delane-zmožnost odgovarjajočo rento, dočim zdaj niti pri 10% nezmožnosti — če jo zdravnik ugotovi — ne prejmejo ničesar.
Ker so splošne pritožbe nad delom skladničnih zdravnikov, proti katerim delavsko zastopstvo v upravah ne more dejansko ničesar ukreniti, je upravičena zahteva, da dobe delavske ustanove in organizacije pravico nastavljanja, odstavljanja zdravnikov ter kontrolo nad njihovim delom. Na račun znižanja upravnih stroškov bi se mogla izdatno izboljšati zdravila, lahko bi se podaljšala hranarina, za
katero je sedaj najdaljši rok 26 tednov, nazaj na prejšnjih 52 tednov.
Bratovske skladnice so tako važna delavska socialna ustanova, da se delo za njihovo ozdravljenje nikakor ne sme omalovaževati. A to delo je ogromno in potrebuje složnosti, enotnega nastopa vseh rudarjev in kovinarjev. Tudi tu kakor v mnogih drugih primerih ne more in ne sme biti ovir za ustvarjanje složnosti, ker je življenjsko vprašanje vseh. Zato je
treba, da vzamemo rudarji svojo usodo res v svoje roke. Če tega ne store sami, ne bo nihče drugi rešil tega vprašanja, zlasti ne tako, da bi bilo zanje v trajno korist.
Kako nujna je rešitev tega perečega vprašanja, dokazuje še dejstvo, da je bilo samo v lanskem septembru pri pokojninah Din 200.000.— primanjkljaja, v vsem letu pa preko milijona.
Kovinarji na Jesenicah
Delavci pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah in Javorniku so z julijskim štrajkom t. 1. med drugim izvojevalii tudi osnutek novega delovnega reda. Povedati je treba pri tem, da se je KID tej delavski zahtevi več let upirala z raznimi izgovori. ‘Pri preurejevanju pogodbe leta 1934. so zahtevo novega delovnega reda čisto prezrli, dasiravno ga je delavstvo odločno zahtevalo.
Kljub julijski stavki se ozračje ni razčistilo in pri takih razmerah se je porodil osnutek novega delovnega reda za obrate KID, ki je skrajno reakcionaren. V njem se nalagajo delavstvu samo dolžnosti. Delavcem jemlje vsako možnost skupnega pogajanja v sporih glede mezd ali nove uvedbe dela in načina plačila za to delo. Podjetje postavlja predloge, o katerih se je treba odločiti v par urah. Preden sprejme delavca v delo, ga hoče imeti na poizkušnjo za mesec dni. Ako te oblast kaznuje več kot 14 dni iz kateregakoli razloga, zgubiš delo. Če zaradi bolezni ali nesreče ne moreš nad 4 tedne delati, te sme podjetje odpustiti. Če pridobivaš sodelavca za boj v mezdnih vprašanjih, si po mnenju podjetja neposlušen in te torej sme odpustiti, če razžališ ali telesno poškoduješ nadzornega organa ali njegovega rodbinskega člana, si odpuščen. Če si
odpuščen, moraš najpozneje v 14. dneh izprazniti tovarniško stanovanje. V primeru smrti mora zapustiti družina stanovanje najpozneje v enem mesecu. V vsakem primeru pa sme takoj drugi dan zasesti tovarna del tvojega stanovanja. Ako razširjaš v obratih delavski časopis ali pa letake, si odpuščen. Če si za neko delo nesposoben, ti ne dajo lažjega dela, ampak te odpuste. Južinati in obedovati je dovoljeno samo med delovnim odmorom. Za manjše prestopke je določen ukor ali denarna kazen. Če se trikrat ponovi, si odpuščen. Čas umivanja bi se moral računati v delovni čas kakor to predvideva zakon, toda to se ne izvaja. Vajenci obiskujejo obrtno nadaljevalno šolo po delovnem času. Vprašanje praznikov in nedelj je posebno poglavje, ki ga bo treba urediti pogodbeno po starem načinu, tako glede doklade, ki je zmanjšana od 100% na 50%, kakor glede praznovanja praznikov, ki jih podjetje praznuje, če mu je koristno, ako ima pa dosti dela, se dela z navadno mezdo. Prav tako je tudi s skrajševanjem delovnega časa, ki ga podjetje po sedaj veljavni pogodbi izrablja v svoje namene.
Naravno je, da bo delavstvo predložilo preko svojih organizacij svoje predloge.
Ali se niste morda že vdali?
5. decembra je »Delavska pravt-ca“ prinesla uvodnik z naslovom „Ne klonimo!41 Delavci te besede „klo-niti“ ne razumejo, ker se v vsakdanjem življenju navadno rabi izraz »vdati se komu"; »kloniti" je izraz, ki se rabi povečini na klasičnih gimnazijah. Toda ne gre nam za besedo; gre nam za stvar samo.
Komu naj bi se krščanski delavci vdali? »Delavska pravica44 v svojih poročilih ne navaja nobenih imen, pač pa poroča o ustanavljanju nove organizacije, kateri naj bi bil namen, razcepiti vrste krščanskih delavcev. O kakih drugih namenih te organizacije, ki se imenuje »Zveza združenih delavcev44, »Delavska pravica44 ne govori.
Dejstvo je, da se je ta »Zveza združenih delavcev44 ustanovila. To potrjuje izjava »Zveze44 v Slovencu44 z dne 3. decembra 1935. Dejstvo je tudi, da se je ta »Zveza44 takoj ob svojem porodu postavila v ostro na-
sprotje s katoliškim akademskim starešinstvom v Mariboru, ki se je aa svojem sestanku dne 23. novembra 1935 izjavilo za enotnost krščanskega delavstva v JSZ in proti razbijanju enotnih krščanskih vrst.
Za nas, ki ne stojimo sicer na tleh krščanskega svetovnega nazora in ki smatramo vprašanje svetovnega na-zo za manj važno nego vprašanje golega bivanja v resničnem svetu, nastane dvoje vprašanj:
1. ali se nas gibanja v vrstah krščanskega delavstva kaj tičejo ali ne?
2. Kako stališče moramo zavzeti pri novih pojavih v vrstili krščanskega delavstva?
Agltlrafte sa
„ Delavski Obzornik"
Zenski obzornik
Ženam - čitateljicam
Najbolj zapostavljene smo delavske žene. Nimamo več svoje organizacije, v kateri bi se izobraževale in borile za svoje koristi. Če se kateri izmed nas odpro oči in hoče sodelo-
vati v javnem življenju, naleti takaj na sto ovir: kolikokrat je prva ovira mož, pa četudi je sam borben. Draga ovira je gospodinjstvo, tisto naie
Delavci, vstopite v	strokovne or-	članarine,	da bo omogočeno vstop v
ganizacije in delujte	za združitev	strokovne	organizacije vsemu de-
strokovnih organizacij	in za znižanje	lavstvu!	J. K.
Izrodki birokratizma
piš v organizacijo, naletiš dostikrat na odpor sodrugov, 'ki še vedno mislijo, da ženi izobrazba in udejstvovanje v javnosti ni potrebno. Taki sodrugi popolnoma pozabljajo, kakšne važne odločitve včasih leže v naših rokah.
Ženski Obzornik si bo prizadeval vzbuditi delavsko ženo in ria drugi strani pojasniti, zakaj je njeno sodelovanje potrebno. Kot prvo nalogo, dajemo vsem zavednim sodružicam in sodrugom spodnja vprašanja. Naj vsak v svojem kraju zbere čim več mogoče odgovorov nanje in naj jih pošlje na naslov uredništva. Spodnji odgovori bodo pokazali vso revšči-
„V organizaciji je moč“ je geslo, katerega se mora zavedati vsak delavec in delavka. Seveda, to še ni vse; organizacija, bodisi strokovna, politična ali pa kulturna, mora postati resnično delavska, ne samo po imenu, temveč po vsebini, po dejanju. da dela v interesu, v korist vsega delavstva.
Organizacija ne sme biti kot cilj organiziranega članstva, temveč sredstvo, da se doseže cilj, ki je v programu organizacije. Ravno zaradi tega, ker so posamezne organizacije postale samo cilj, niso pridobivale novega članstva ali pa zelo malo. To velja tudi za strokovne organizacije, katerih dolžnost je, da se borijo za zboljšanje položaja delavcev. To, da so strokovne organizacije same postale cilj, je eden glavnih vzrokov, da so naše strokovne organizacije samo relativno masovne organizacije. Seveda obstoje še drugi politični vzroki, kot n. pr. da so vodstva strokovnih organizacij izključile najbolj borbene delavce, ki so se zavzemali za to, da strokovne organizacije delujejo ne v korist posameznikov in skupin, temveč za dobrobit vsega delavstva itd. Mi danes ne bomo navajali vseh teh političnih okoliščin, temveč hočemo predvsem osvetliti zelo važno stran, ki tudi onemogoča, da bi strokovne organizacije postale masovne organizacije vsega delavstva.
To vprašanje je previsoka članarina strokovnih organizacij, predvsem v nekaterih strokah, kot n. pr. pri rudarjih, tekstilnih delavcih itd. Sko-ro vsi časopisi so bili prisiljeni, da priznajo, da je bila vsem delavcem znižana plača za časa krize. V posameznih strokah industrije je to znižanje plač doseglo do 50%. Posebej so še prizadeti rudarji s praznovanjem šihtov. Kljub temu, da so plače znižane skoro za polovico, je članarina strokovnih organizacij ostala ista. Vsled tega tudi v strokovne organizacije ne vstopi velik del delavstva. Nekateri delavci so zaradi previsoke članarine celo izstopili. Brez dvoma je dejstvo tudi to, da se en del delavstva skriva pod tem plaščem, da ne stopa v strokovne organizacije. Dejstvo pa ostane dejstvo, in to je, da je previsoka članarina, in v posameznih strokovnih organizacijah še prav posebno, in da se vsled tega velik del delavstva ne more organizirati. Zato je popolnoma upravičena zahteva delavstva, da se članarina zniža in tudi na ta način omogoči večji pritok delavstva v strokovne organizacije. Ta del, ki
v	resnici vsled previsoke članarine ne more vstopiti v strokovne orga-
no, s katero se otepa delavska gospodinja.
1. Ali ste opravljali kdaj kak plačan posel? Ako da, zakaj ste ga prenehali opravljati?
2. Kdaj mislite je žena bolj neodvisna? Kadar sama služi? Kadar mora računati' samo na zaslužek moža?
3. Kako je vplivala kriza na vaš dohodek? Naznačite za koliko se je znižal!
4. Koliko ste potrošili za stanovanje, davke, hrano, obleko, zabavo, knjige (takoj po vojni... v krizi).
5. Ali je sedaj vaš mož brezposeln? Ako je brezposeln, kako živite
vi	in vaša družina?
izacije, bo potegnil za seboj tudi velik del tistih, ki se skrivajo za tem, da je previsoka članarina, če se bo članarina znižala.
Prav gotovo se bodo našli posamezni plačani tajniki, ki bodo rekli: to je nemogoče, da se zniža članarina, ker potem ne bo nobenega fonda za pomoč svojim članom v slučaju brezposelnosti, za časa stavk in pa tudi plačanih funkcionarjev ne bomo več mogli imeti itd. Večina strokovnih organizacij nima kljub temu, da je visoka članarina, nobenega fonda in če že ima nekaj dinarjev, pomeni to ravno toliko kot kaplja v morju. Kje pa bo imela n. pr. Zveza Rudarjev fond od članarine, ko ima vsega nekaj sto članov? Ga tudi ne more imeti. Ne bomo ugotavljali, ali so plače raznih funkcionarjev strokovnih organizacij previsoke, to ni cilj našega članka, kljub temu, da se te plače niso znižale za časa krize. Res pa je, da plače funkcionarjev strokovnih organizacij in njihova potovanja po organizacijah izčrpajo vso članarino in da organizacije nimajo nobenega fonda. Zato bi bili razni protidokazi, da se članarino ne zniža v današnjem času, vsekakor smešni. Mi moramo računati z delavstvom in ne samo z eno skupino delavstva. Če se zniža članarina, bo prav gotovo velik pritok delavstva v strokovne organizacije in njih skupna članarina bo za mnogo nadkrila to, kar se bo znižala za posameznika. Postavljamo, da danes ni v strokovnih organizacijah dosti takih ljudi, ki se boje prevelike množice članstva.
Da je ta stvar taka, kot je v tem članku podano, se lahko prepričamo na ta način, da se razpiše anketa in poberejo podpisi tistih delavcev, ki bi vstopili, če se zniža članarina, pa bomo videli, da je velik del delavstva pripravljen iti takoj v strokovne organizacije. Da se zniža članarina v strokovnih organizacijah in s tem tudi omogoči pristop vsemu delavstvu. je potrebno, da to vprašanje postavijo vsi člani strokovnih organizacij na svojih sestankih, ker bo prav gotovo odpor nekaterih plačanih funkcionarjev proti znižanju članarine. Napačno bi bilo vsled tega, da se čaka z vstopom v strokovne organizacije, dokler ne bo znižana članarina. Pristop delavcev, ki so za znižanje članarine, bo pospešil, da se tudi to vprašanje čim prej reši in da se široko odpro vrata strokovnih r ■ acij za vse delavstvo1. Ko pišem fa članek, imamo pred očmi preo em organizacije URSS., v katerem je članarina (razen tipografov) najvišja.
Komaj od 27. V. 1933 dalje je v veljavi nov statut SUZORa, ki v § 206. priznava bolnikom pri oddaji v bolnico tudi spremljevalca, ako je tak nujno potreben. Odškodnina spremljevalcu je bila doslej urejena tako, da je prejel dejanske vozne stroške, poleg tega pa še za vsak zamujen dan enodnevno zavarovano mezdo bolnika. V kolikor pa je bil spremljevalec zavarovan v višjem razredu, je dobil zavarovano mezdo svojega razreda.
Po dobrem letu veljavnosti tega statuta pa je SUZOR našel potrebo, da to razumljivo in praktično določbo spremeni in jo nadomesti z določbo, ki predstavlja unikurn kompliciranosti, kajti sedaj so spremljevalci razdeljeni na nič manj kakor pet kategorij: prvi dobi odškodnino po svobodnem dogovoru, drugi najvišjo za-zarovano mezdo, tretji povprečno zavarovano mezdo moških članov, četrti povprečno zavarovano mezdo ženskih članov, peti pa zavarovano mezdo bolnika. Navaden zemljan se v tej pisanici sploh ne more znajti, nameščenec pa, ki ima opravka z izplačili teh odškodnin, bo moral za
IZ MARIBORA.
Javna kuhinja.
Kakor v Ljubljani in Celju, imamo tudi v Mariboru Javno kuhinjo, ki je bila ustanovljena zato — tako se je vsaj reklo — da se omogoči siromašnim slojem cenena in zdrava hrama ter se na ta način zaščitijo pred raznimi izkoriščevalci in špekulanti. Radi tega tudi subvencionirata Javno kuhinjo mestna občina in Delavska zbornica, katere predstavniki pa, kakor se vidi ne skrbe za to, da bi Javna kuhinja služila namenu, kakor je bila ustanovljena. Mislimo, da Delavska zbornica im Mestna občina nimata namena podpirati Javne kuhinje za to, da jedo tam razni gospodje in dame izrezke im palačinke po znižani ceni.
Ne razumemo, zakaj so za prehrano siromašnih slojev potrebni trije razredi (A, B, C)?! Kosila a la carte se dobijo v hotelih, delavci pa si ne moremo privoščiti ni-kakih ekstravaganc, ampak zahtevamo zdravo in ceneno hrano.
Interesantno je, da je v hotelih bolj demokratično urejeno kot v tej ,.delavski" instituciji. Med tem, ko se vsede v hotelu vsak, kamor se hoče, se v Javni kuhinji ne le hrana, ampak tudi prostori, njih oprema, pribor im celo postrežba ravnajo po ceni kupljenega kosila. Pri tem pa niti me omenjamo oni brezposelnih siromakov, ki jim mestni socijalmo-politični urad nakazuje prehrano, Tii reveži ne dobijo niti vilic in noža h ,,kosilu", temveč morajo z žlico in rokami opraviti, kakor vedo in znajo.
Gospodje, ki vedre in oblače nad Javno kuhfojo, maj jo uredijo in vodijo tako, da bo ustrezala potrebam mariborskega delovnega ljudstva. Z odpravo razredov A-B-C bi se zmanjšali režijski stroški im poenostavilo delo osobja.
Mariborski delavci, vajenci in dijaki zahtevamo, da se uvede v vse javne kuhinje, ki so siubvencijonirame z delavskim denarjem, red, ki izključuje kakršnokoli razliko!
„A„ abonentje.
Magdalenska šola v Mariboru.
14. XII. je bila pokrita streha nove šole v Magdalenskem okraju. Mezde so bile zelo nizke, ma uro od 2.50 Din naprej. Delo je bilo težko in koža je pokala od mraza. Trdo je prislužem kruh delovnega človeka. Po izplačana u mezd so se delavci slikali, njim na čelu pa gospoda z g. Žebotom. Nato je govoril neki delavec, ki je poudarjal, da naj bo ta stavba mladini v korist, pokojnemu kralju pa v čast, ter je naštel vse, ki
vsak slučaj preštudirati zamotane predpise, da bo lahko v redu opravi! svojo službeno dolžnost. Ker je znano, da so te vrste izdatki tako redke postavke, da v financah zavarovanja ne igrajo prav nobene bistvene vloge, se je treba vprašati, čemu taki eksperimenti. To je absurd, do katerega more dovesti le igračkanje okostenelega in brezciljnega birokratizma. Ne poznamo sicer motivov za to spremembo, toda po naši sodbi spremljevalcev prav nič ni treba kategorizirati; za vse vrste naj se fiksira enoten pavšalni znesek, kajti vsi imajo približno enake želodce. Saj visoka gospoda, ki je navajena potovati v 1. razredu in vleči dnevnice po kategorijah, itak ne pride v poštev kot spremljevalec.
In tudi radi takih početij mora delavstvo vztrajati pri zahtevi za čimprejšnjo izvedbo volitev v samouprave zavarovanja. Če mora delavstvo poleg svojih institucij vzdrževati še birokracijo, je treba tej od-kazati stvarno delo v korist zavarovanja, za mlatenje prazne slame pa je delavstvo ne bo plačevalo.
Mariborčan.
imajo zasluge pri zidanju: t. j. gradbeno vodstvo, upravo, občino in nazadnje tudi — delavstvo. Nato je spregovoril g. Žebot in povabil delavstvo na likof. Vsak delavec je dobil štruoo kruha, kos klobase in nekaj cigaret. Delavci so v isvojiih žuljavih rokah držali ta likof in ko jso odhajali, so skozi okna pisarne videli gospodo, ki je sedela za belimi mizami in natakar iz velike kavarne je stregel.	—ko.
Jesenice
Javno zborovanje na Jesenicah.
Dne 8. t. m. se je vršilo v Delavskem domu na Savi javno zborovanje vsega delavstva v tovarnah KID. Zborovanje je ugotovilo, da se podjetje v nobenem oziru ne drži danih obljub in prevzetih obveznosti izza julijske stavke. Sprejemanje delavcev se vrši skrajno enostransko, brez ozira na socijalne potrebe. Odpuščeno delavstvo elektrodne tovarne na Dobravi (ki je tudi last KID) se zaposluje deloma pri gradbeni tvrdki „Slograd“, ki potem te delavce .posoja v delo KID. Podjetje je na tak način rešeno prevzetih obveznosti po kolektivni pogodbi, tako glede višine mezd, delovnega časa, socijalnih dajatev, dopustov itd.
Podjetje noče izpolnjevati niti že prevzetih obveznosti. Tako glede izenačenja mezd profesijonistov iz obratov na Javorniku z onimi na Savi, Delo je isto, podjetje isto, delovni čas isti, a vendar je razlika v mezdnih kategorijah od 20—30% Tudi ostala pogajanja, kakor za lužilnico, pocinkovalnico, za ekonomat, žično valjamo, radi higi-jenskih in varnostnih naprav, glede stanovanjskih hiš, glede zaposlitve dobravskih delavcev itd. se ne premaknejo z mrtve točke. V obratih ekonomata n. pr. kršijo 8-urni delavnik, ker se v teh obratih dela 10 ur dnevno, ne da bi dotični delavci sprejeli za to določeno nagrado po § 10 z. o z. d.
TRBOVLJE.
Trboveljska Premogokopna družba porabi za vzdrževanje praznih jamskih prog in odkop po izkopu premoga, ter za razna druga dela ogromne količine lesa, ki ga po skrajno nizki ceni (100.— Din kubik) nabavlja od tukajšnjih okoliških kmetov, kakor tudi iz oddaljenejših krajev. Spravljajo ga kmetje iz Zasavja saimi po reki Savi na določena mesta, od koder ga podjetje Haiik transportira na lesna skladišča.
Stara zahteva naših rudarjev je, da bi TPD poskrbela za suh jamski les, s katerim se mnogo manj trpi, ter je tudi bolj varen i*
*
Delavci in delavke, organizirajte se!
Dopisi
odporen proti pritisku v jami. S suhim lesom rudar mod dve tretjini man] trp! in je
njt»ova živijenska varnost vsaj za četrtino sigurnejša.
Ves les iz Zasavja kakor tudi les bližnjih okoliških kmetov prevažajo na vozovih do rudniškega lesnega skladišča, kjer ga primemo razžagajo in naložijo na vozičike rudniške železnice, odkoder ga takoj surovega odpošljejo v rove rudarjem, mesto da bi se odpremi 1 na glavno lesno skladišče, kjer naj bi se primemo osušil in šele potem poslaJ v rove.
Predvsem pa bi to veljalo za takozvana široka pročelja, kjer delajo rudarji že precej čaisa z novimi odkopnimi metodami, pri čemer znaša širina širokega pročelja včasih 50—60 metrov ter povzroča zaradi široke odkopne ploskve strašen pritisk, tako da je nastal že večkrat vdor.
Rudanji ta njih obratni zaupniki so podjetje že večkrat opozarjali na te nedostatke glede lesa in širokega pročelja, ali podjetje j e . ostalo gluho za vse to in pusti, da se rudarji še nadalje mučijo in izpostavljajo vedno večji nevarnosti.	Rudar.
Metode zdravnikov Bratovske skladnice.
O skrajno netaktnem ravnanju naših zdravnikov s pacijenti rudarji in njih svojci naj pričata primeri, ki dovolj jasno razsvetljujeta razmere, v kakršnih živijo naši rudarji.
Dne 11. decembra je delavcu T. v Glavni osrednji delavnici padel v oko drobec železa na delu pri skobelnem stroju, nakar je takoj odšel v ambulanto v tukajšnjo staro 'bolnico k službujočemu zdravniku dr. Hugo Baumgartnu. 'Pri pregledovanju očesa je omenjeni delavec vsled bolečin zmaknil z glavo, vsled česar ga je službujoči zdravnik nesramno oklofutal. Zdravnik se je tega nelepega dejanja sicer kesal, ali vseeno beležimo ta dogodek kot kronisti, ker se tudi z ostalimi rudarji ne postopa ravno lepo, vkljub temu, da prispevajo mesečno do 39 dinarjev v bolniško blagajno, a zato niso deležni tiste nege, ki so jo potrebni v času svoje bolezni. Omenjeni zdravnik je še nedolgo tega vsled svojega skrajno ugodnega gmotnega položaja kot inozemec zaprosil za naše državljanstvo, ki ga je tudi dobil, a v zahvalo sedaj šikanira in stresa svojo nervoznost nad našimi rudarji.
Drug primer: Zena nekega delno zaposlenega delavca je odšla k nekemu drugemu tukajšnjemu zdravniku z bolno nogo, na katero se je skrajno težko opirala. Zdravnik ji noge ni preiskal, kar bi bila njegova dolžnost, ampak ji je zapisal neke praške. Sicer se ta zdravnik stalno kreta v krogu ljudi, ki vneto propovedujejo krščansko ljubezen do bližnjega.
Spričo vsega tega in še drugih dogodkov se vprašamo: Ali res živimo v temnem srednjem veku, ali v današnjem takozvanem ..prosvitljenem dvajsetem stoletju"?
Ali smo mi rudarji radi vas tukaj, ali vi, gospodje zdravniki, radi nas?
Sicer pa, besedo imajo naši rudarji.
Prejeli smo tale poziv:
Rudarji, člani Brat. sklad, si štejemo v dolžnost vsled ugleda in časti naše ustanove Br. sklad., kakor tudi vsega članstva te ustanove, da postavimo vprašanje na naše najvišje zastopnike te krajev, ustanove gg. predsednika in podpredsednika, kake korake so podvzeli ali nameravajo podvzeti glede zadnjega incidenta med zdravnikom krajev. Brat. sklad. g. dr. Baumgartenom in pacientom čl. Br. skl. Traunškom. Vsled zgražanja in ogorčenja vse poštene napredne javnosti pozivamo vodstvo kakor vse odb. ustanove Br. skl, da se vsa zadeva reši tako, kakor to zahteva čast in ugled te ustanove Br. skl. ter s tem da zadoščenje vsemu članstvu Br. skladnice.
Rudarji.
Vevče
V	naši papirnici smo za volitve obratnih zaupnikov postavili eno samo enotno listo za vso tvomico. Smatramo, da je to v velik dobrobit delavstva in želimo, da bi nas proletariat v vseh tovarnah in obratih posnemal.
Hrastnik
Smrtna nesreča se je primerila v našem revirju na Novo leto zjutraj. Okrog štirih zjutraj je s huntom vred padel v jašek mlad rudar Viktor Smodič. Zletel 120 m globoko in obležal ves polomljen. Ta nova žrtev dela
že v začetku leta je kaj slabo znamenje za nas rudarje, ki smo v stalni življenski nevarnosti. Ponesrečeni rudar je šele dobro dobil delo, a komaj ga je nastopil, že je moral v smrt.
Moste
Prejeli smo v objavo:
P. n.
Podružnici Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije
v Mostah.
Spodaj podpisane prizadete delavske članice zgoraj imenovane strokovne organizacije reducirane pri zadnji redukciji delavstva v tovarni „Saturnus“ d. d. iz doslej še nepojasnjenega vzroka zahtevamo od zgoraj imenovane podružnice oziroma predsedstva iste, da skliče celokupni članski sestanek imenovane podružnice, na katerem naj pojasni:
1.	Zakaj se ni interveniralo pri vodstvu podjetja v smislu sklepa članskega sestanka, ki se je vršil 24. X. 1935. 1. in ki se je glasil:
a) Zaupniški zbor skupno z oblastnim tajnikom S. M. R. J. za Slovenijo g. Leskovškom naj intervenira pri podjetju v tem smislu, da se vse ženske, delavke izmenjajo v grupah in določenih presledkih, da gredo >na tri tedenski brezplačni dopust;
b) intervencija naj se izvrši v soboto 26. X. 1935. 1 dopoldne;
Kulturni
Kre/tove „Malomeščane‘‘ so v mariborskem gledališču igrali z največjim uspehom. To je bil res gledališki dogodek! Dasi se dejanje odigrava v prvih dneh svetovne vojne, je vendar tudi za današnji čas zelo pomembno. Za mariborsko uprizoritev je tudi zanimivo, da so pripravljali nazadnjaški krogi demonstracije, ki pa niso prišle do veljave, torej so se najnovejši nadebudneži urezali. — „Malomeščane‘‘ priporočamo v uprizoritev zlasti delavskim in tudi vsem drugim ljudskim odrom. Na Jesenicah so bili posrečeno igrani in nad vse simpatično sprejeti. Za manjše odre je uprizoritev toliko olajšana, ker ni treba spreminjati odra. Seveda je pa treba igrati domišljavo, ozkosrčno gospodo. A to že gre, saj v pravem teatru čestokrat ne zadenejo delavca in kmeta tako, kakor bi bilo treba, ker ga premalo poznajo.
Ljubljansko dramsko gledališče igra dramo „Moliere“; to je uprizoritev, ki si jo je vredno ogledati v vsakem ožim. Zrežiral jo je B. Kreft.
Na Silvestrovo je vprizoril Delavski oder ..Enakosti'* na Jesenicah najnovejše Moškričevo odrsko delo, veseloigro „Star mož in mlada žena.“
„Odjek“, list za vsa družabna vprašanja, je začel tedensko izhajati v Zagrebu. Prva številka prinaša članke o Abesiniji, politični situaciji v Franciji, položaju žene, o delavskem razredu in kulturi, o potrebah sodobnosti, polemiko s Topalovičem i. t. d. 2e prva številka ima 8 strani in je vsebinsko zelo bogata! Posamezni izvod velja Din 1.50, četrtletna naročnina pa Din 12. Naslov: Odjek, Zagreb, Mažuraničev trg 3, tvor. I. kat. Stev. ček računa 39.678.
„N a š k a I e n d a r“, ki je izšel v Zagrebu, se ne more več dobiti! Uprava de-lavsko-kmečkega »Našega kalendarja", nas naproša, da sporočimo, da ga ne more nikomur več poslati, čeprav so ga mnogi naročili.
Knjižnim založbam!
Založbe, ki žele, da prinašamo poročila o njihovih izdajah (knjigah, revijah i. t. d.), naj nam pošljejo svoje izdaje v oceno. Zlasti opozarjamo na to založbe naprednih znanstvenih in leposlovnih del.
Vsem čltateljem priporočamo v nakup in čitanje Spectatorjevo brošuro »Vprašanje srednjih slojev.“ Izšla je v „Mali biblioteki", Ljubljana, Miklošičeva c. 15. dvorišče in vsebuje: 1. Sestava srednjih slojev in njihovo gospodarsko propadanje. 2. Kakšna je bodočnost srednjih 9lojev. 3. Odnos delavskega razreda do srednjih slojev. 4. Gibanje in usoda srednjih slojev v Nemčiji.
c)	za torek 29. X. 1935. 1. naj predsedstvo podružnice S. M. R. J. v Mostah ponovno prijavi članski sestanek, na katerem naj se poroča o uspehu intervencije, na kar bi članstvo sklepalo nadalje.
2.	Za kaj se ni vršil članski sestanek 29. X. 1935., kot je bilo sklenjeno na sestanku 24. X. 1935.?
Točke a, b, c, so bile slklejene na članskem sestanku 24. X. 1935., ni se pa vršila! Vzrok zakaj ne nam ni bil pojasnjen, zato zahtevamo od podružnice L. M. R. J. v Mostah, katere članice smo vse podpisane, posebno od predsednika iste g. Galofa, da skliče v teku enega tedna po prejemu te zahteve članski sestanek, na katerem naj se ta zadeva za prizadete povoljno uredi, v nasprotnem slučaju pa naj bo predsedstvo podružnice skupno z glavnim zaupnikom g. Ogrinom prepričano, da bomo našle pota in sredstva za dosego svojih organizacijskih in človeških pravic.
Sledi 22 podpisov.
Moste, 23. XII. 1935.
Z druge strani smo prejeli poročilo iz istega obrata, da je predsednik dotične podružnice demisijoniral, iz česar sledi, da je že tudi zaradi tega potrebno sklicati članski sestanek, na katerem naj se uredi vse tako, kakor ho sklenilo članstvo, ne pa po dosedanji praksi, ki se najbolj jasno zrcali iz gornjega dopisa. Da se delavke dramijo iz svojega spanja, je zelo razveseljivo in koristno — zanje same. Potrebno je pa prav tako tudi za moške.
pregled
5. Roosveltovo načrtno gospodarstvo, etatizem in srednji sloji. Cena brošuri je samo Din 5.— Kdor hoče vedeti, kakšno stališče naj zavzame delavstvo k srednjim slojem in k nacionalnemu vprašanju, kaj so dali srednji sloji fašizmu in ta njim nazaj, mora pre-čitati to delo.
Nelepega orožja
proti našemu listu se poslužuje ..Delavska politika" z zavitimi in izmišljenimi noticami kakor n. pr. naslednje v 95. štev.
,»Listnica uredništva.
D., Ruše. 100 komadov „Del. Obzornika" prejemate zastonj in ne veste, kdo Vam ga pošilja in kaj bi z njim. — Kdo pravzaprav ta list izdaja in financira, nam ni znano, vsekakor imajo tisti, ki ga izdajajo, denarne vire na razpolago, ker bi sicer list ne izhajal in bi ga tudi ne mogli pošiljati kar na kupe zastonj. Gospodje okoli tega lista sejejo razdor v delavskih vrstah, napadajo Strokovno komisijo, funkcionarje svobodnih strokovnih organizacij itd. pod parolo „enotne fronte". — Lista Vam ni treba plačati, ampak ga vrnite, ako ga pa ne vrnete, ga lahko porabite, saj papir vedno potrebujete."
Mi smo ji priporočeno poslali spodnji popravek, pa ga še do danes ni priobčila; zaradi tega ga objavljamo za informacijo delavske javnosti:
Gospod
Viktor Eržen, urednik „Delavske politike"
v Mariboru, Ruška cesta 5.
V	.^Delavski politiki" z dne 30. novembra t. 1. št. 95 ste na zadnji strani v četrtem stolpcu objavili pod naslovom ..listnica uredništva" neka pojasnila nekemu D. iz Ruš, glede .^Delavskega Obzornika". Blagovolite v smislu 61. 26 drugega odstavka zakona o tisku v prvi prihodnji številki objaviti naslednji popravek:
Uprava ..Delavskega Obzornika" ni v Ruše nikomur poslala zastonj 100 komadov ..Delavskega Obzornika". V navedeni kraj po več izvodov lista na en naslov, uprava 9ploh ni poslala in ga ne pošilja. Istotako uiprava tudi ne pošilja nikamor drugam lista na kupe zastonj, marveč ga pošilja samo naročnikom in kolporterjem.
List izdaja oblastveno prijavljen konzorcij, kar je razvidno na 'čelu lista.
Ljubljana, dne 2. XII. 1935.
* K objavi popravka bi jo lahko prisilili sodnim potom. ..Delavska politika pač ni želela, da bi dali stvar sodišču? Mi nismo tako neumni, da bi nasedali takim
pobožnim željam. Mi se ne želimo posluževati sodišča, ker se ..Delavska politika** v delavski javnosti že sama obstoja s svojim pisanjem. Ce bi ji bilo do objektivnosti in resnice, bi radevolje popravila napačne in neresnične informacije o našem listu.
Važno!
Beseda naročnikom, čitateljem in prijateljem ,,Delavskega Obzornika“.
Ko stopa naš list v drugo leto, moramo povedati, da so za nami prvi meseci preizkušnje. Četrt leta izhaja „De-lavslci Obzornik“ in v tem kratkem času je postal važen činitelj v delavskem gibanju. Dasi izhaja samo štirinajstdnevno in se bori z neštetimi težko-čami, je vendar izpolnil veliko vrzel ter zavzel mesto, ki mu gre.
Iz različnih
krajev so se oglasili dopisniki, sodelavci, poverjeniki, kolporterji! Stalno dobivamo prijateljska pisma, ki izražajo simpatije do lista in željo po njegovem povečanju, izboljšanju. V kolikor smo pa naleteli na nerazumevanje, nas to ni motilo. Nam niso vzeli ravnotežja napadi delavskega tiska drugih smeri ter posamezne zakulisne intrige ljudi, ki bi nasprotno morali podpreti vse, kar res koristi delavstvu.
Vzlic priznanju in razumevanju pa se list še vedno bori za svoj prepotrebni obstoj, l ežkoče so najrazličnejše narave.
Delavci! Delavke! Agitirajte za „De-lavski Obzornik“! Naš list mora v vsak obrat, v vsako delavsko družino! In iz vseh tovarn, iz vseh obratov in delavskih naselbin mora poročati. Zato dopisujte v svoj list!
Organizirajte po vseh krajih dopisniške in poverjeniške odbore, posvetujte se, kako izvedete najuspešnejšo agitacijo za „Delavski Obzornik", kako mu priborite čim več naročnikov, čim več prispevkov in mu tako zagotovite obstoj in redno izhajanje.
Uredništvo in uprava.
Naročniki! Komur je potekla naročnina, naj jo takoj obnovi!
Kdor količkaj zmore, naj mu bo dolžnost, da prispeva za tiskovni sklad in naj nameni vsakega prvega v mesecu ali vsako soboto določen znesek — četudi samo en dinar — za ta sklad, ki ga bo potem plačeval prav tako, kakor mora vsakega prvega najemnino. To je temeljna garancija za redno izhajanje našega lista.
DOPISNIKOM!
Mnogi nam še vedno pošiljajo dopise na dveh straneh in pisane s svinčnikom! Enkrat za vselej si zapomnite: pišite na eno stran in če je le mogoče s tinto!
Naročniki!
Obnovite naročnino! Darujte za tiskovni sklad!
Bata in naš tisk!
Druga številka »Biblioteke problem Bate" je izšla. Avtor Zvonimir Kolundžič razkrinkava v tej brošuri vlogo meščanskega tiska, ki služi velepodjetjem. Pisatelj je že izdal prej eno brošuro z naslovom „15 mesecev pri Bati". Pripravlja pa še štiri nove. Brošura velja samo Din 3 in jo vsakomur priporočamo. Naslov: Zv. Kulundžič, Osijek V. Dunavska 19.
IZ UREDNIŠTVA:
Dopisnikom z Jesenic in drugim! Nekatere prispevke smo prinesli nekoliko skrajšane. Vzrok je izvenredakcijskega značaja.