55. številka.
Trst v četrtek 8. marca 1900.
Tečaj XXV
..Edinost'-rini« *>ntr»r nn dan. raz u ti neOelj iu |>iMnik(iT, ob uri zvečer.
Viro/uiiia	:
'/.h iflo leto........24 kron
7A j»ol l»-ta........._
/.a četrt letu........ fi _
t> en mesec........ 2 kroni
NaruCsuno je plmVvali naerpj. N» na-
rcii^be hn»r. prilciene nameniti** -f unrava ne ntirt.
To toliakarnah v Trstu m* prfMlajejo po--amesne itevflke jmi stotink <•"► nvć.i: izven Tr«ta j«i po S <totink <4 nvč.l
Trlrfitn H>.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.	g
V edinosti je moj!
Oglasi
se računajo no vrstah v petitu, '/m večkratno naročilo ® primernim popustom Poslana. osmrtitiee in javne zahvale ■!<> ntači ociasi itd. se računajo po pogrnil*
Vsi dupini naj ne pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dotusi ne ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino iu oglase je plačevati .loeo Trst.
V redništudu tiskarna se naha jala v uliei CarintiiCStv. 12. UprariiiStvo, in s p rej e m a n j ig n se r a t o v v ulici Moiiu piccolo stv.^iT. II. nadstr.
Itdajatelj in c dgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Modus vivendi?
'joče politik e, je grozna in je splošna ; kakih posledic glede na politiško polože nje |v ! z in e r n i h p r o v z r o č a v politiki jo ohriiti pojedince in jo občutijo občine, a ! državi. x Tudi na to ne mislimo, da bi enim- naj ve če pogreške. Nemci.na Češkem
II.	nehati se mora prej ali slej le s katastrofo, i cije iz le debate in ton, v katerem so bile
To je bilo presenečenje, ki je je na vseli	Zavest, da preti poguba in zavest o lastni podane, ni v najmanji meri uplivale na —
-traneh izzval žare- lepo pisani članek v	krivdi na tem stanju stvari, je vendar vzbu- običaje in razmere v zbornici poslancev! O
Istrii«. Mi ostajemo pri tem, kar srao rekli	dila v poštenejih Italijanih vest, da so jeli ne! Gosposka zbornica lahko govori in zavla-
in ne verujemo v resnost vse te akcije,	razmišljati in si žele sporazum ljenja z Slovani, čuje uveljavljenje kakega zakona — dalje pa
ai iz članka ornega v ]n»reškem glasilu	zlasti pa z njih zastopniki, ker vedo, da med menda ne sega nje pomembnost /a razvoj
Istria veje neka iskrenost in prisrčnost, ki	! italijanskimi prvaki jih ni, ki bi se mogli dogodkov. Vendar je bil znamenit dan to,
vzbuja miš-.-l, da je oni, ki je pisal članek,	ponašati s takim blagim srcem, takim inte- znamenit zato, ker smo zopet enkrat čuli
re< tudi čutil, kar je pisal. In to naj bi tie	lektotn, s tako razsodnostjo, takim zdravim resnično parlamentarno debato, v kateri so
bilo provzročilo splošnega presenečenja?! še	kriterijem, takim bogatstvom na izkustvih iz govoriii argumenti in niso le kričala močna ki so v Avstriji mej posamičnimi deželami z
več: v na- je vzbudil ta članek v prvi hip	življenja, takim praktičnim zmislom, tako pljuva in drzno čelo.	iozirom na kulturelne in gospodarske interese,
veselo iznenađenje. Tako nekako nam je bilo,	stvarnostjo v presojanju stvari in s tako de-	Kakor knez Auersperg, tako so tudi vsi kakor kaže primera meti Češko, Dalmacijo
kakor je človeku, ako ga v sredi največe	Javnostjo, kakor se mora ponašati jeden La- drugi govorniki, zastopajoči stališče nemških j in Bukovino. V tem pogledu bo treba poseči
se boje, da bi jim slabo šlo, ako bi bila njih usoda izročena večini v deželnem zboru. Zato pa naj se ustanove institucije v varstvo pred zlorabo od strani večine. Cehi pa vedo tudi sami, tla ne smejo s kakoršnjim si bodi zatiranjem goniti Nemcev v naročje oboževateljev Bismarcka. V n a č e 1 u sa m o u p r a v e je rešite v p repi r a.
Govornik je opozarjal potem na razlike,
liede, ko inu pred duševnim očesom raz-	ginja. Z akcijo /a asanacijo odnošajev ni	skupin v zbornic; poslancev, povdarjali po-
grinja tema brezupne bodočnosti - doleti	smeti več odlašati — pri poznava tudi] »Istria«.	trebo uglajenja nasprotstev, so delali tudi po
dobitek v loteriji.	Na tem delu pa bi bilo sodelovanje takih	kakov poklon pred načelom jednakopravnosti
Kolikrat že -<> od naše slovanske strani	mož, kakoršen je Laginja, naravnost nepre-	narodov in so našli celo tu pa tam jako
prihajala -lična iskrena svarila, kolikokrat že	eenljive važnosti. To prepričanje se je jelo	toplih akcentov /a idejo sprave. Ali skozi j
nazaj po avtonomistiškem značaju oktoberskega diploma, Rešenje jezikovnega vprašanja še ne pomenja miru v deželi, ustavne razmere se morajo premeni ti.
Dr. Rieger je nadaljeval, da imamo par-
javno iu v privatnih razgovorih — naši	vzbujati tudi v italijanskih tako imenovanih	vse te govore se je vlekla in je zatemnevala	laraent, o katerem sodi ljudstvo samo, da je
m ./je n prvaki v živili barvali slikali prva-	boljih slojih. Ta struja je sicer še šibka, ali	svitle točke tista temna senca, ki sploh leži	prevelik posvetovalen zbor. Za zakonodajo ne
kom italijanske stranke škodo, ki jo trpi vse	je. In dejstvo, da je, ter misel, da bi uteg-	med Slovani in Nemci, ki je o vsakem po- ; treba tako velikih zbornic. Ako lu se število
prebivalstvo dežele istrske brez razlike narod-	nila rasti jela sta vzbujati pomisleke tudi na	skusit v dosego narodnega spo razum ljenja , poslancev še pomnožilo po onih iz \. ku-
»osti |h> ljutih bojih, ki se bijejo neprestano,	j čelu stranke.	kriva, da Nemci uhajajo s prave poti in ki	rije, prišli bi v pravo monstrozno stanje,
a \<e te l»esede čutečih mož in resničnih	Sosebno pa so niži italijanski sloji jeli	ustvarja meti Nemci tisto temperaturo, v ka-	Spravna konferenca naj bi mislila tudi na to.
•"•lovek«>|jubov vs kdar na letale na uluha ušesa	primerjati delovanje svojih z delovanjem naših,	teri se topijo tudi resnično dobri sklepi. To	Že f>0 let se trudimo, da bi prišli do ustave;
n odgovor jim je bil mrzel, brezčuten, <-i- In vspeh primerjanja je tak, kakor mora	pa je tisto večno zahtevanje državnega je-	ni se posrečilo, ker nočemo poštevati odno-
ni.Vn: Vae vi<-ti-! Gorje premaganim.	hiti: skrajno neugoden za italijanske vodi-	zika: in naj je že to zahtevanje povito v to	šajev in ker bolehamo na fiksni ideji nemške
j„ ,Mj te ^tr;mj pHliaja sedaj beseda	tclJe- sl*«navanje je dovelo že do krep-	ali ono obliko, v ta ali oni izraz: na stvari	hegemonije. Z zadovoljstvom konstatuje go-
miru ! Usta ki - . leia in leta označevala	kil1 lM)javov l,roti italijanski gospodi: v Mi-	ne spreminja ničesar in Slovani ne morejo	vornik, da tudi na nasprotni strani uvide-
1-oj do -krajnosti, boj do uničenja, izgovar- lialb Kopni, Vodnjanu, Bujah, Rovinju! Ne-	drugače, nego da odgovarjajo z neizpros-	vajo, da nemške hegemonije ni več možu
jajo -edaj blago besedo premirje, modus vi-	zadovoljnost mej nižim ljudstvom z obstoje-	iitm: Ne!
vendi! Roko, katere nismo videli do sedaj	činii gozdarskimi in soeijalnimi .-dnošaji se
drugačne, nego skrčeno v grozečo pest in tr».>očo >e od divjega sovraštva, vidimo sedaj, kako nam ponuja v sporazumljenje! Možje, ki s<, se gibali dosedaj le v ekstremih, in so -e einično -inejali, ako jim je kdo govoril o >r» litiji | m it * prijenljivosti : vabijo sedaj za-
možno
--------- —j, — ,i
vzdržati.
Od strani desnice so govorili: Poljak	bleja, da sta nemška hegemonija in nem-
širi bolj in bolj in se bo š.rila tim bolj, ker Madevski, grof Sehonborn in Čeha dr. L. ški državni jezik absolutna potreba države, jt- splošno socijalno gibanje že davno izvršilo Kieger in dvorni svetnik Albert,	mora se opustiti enkrat za vselej. < >b našem
•	•	-	*v«v.,	f,-—..... ..........-- • -------------	- •	-	_ _	....
človek, zlasti pa priprosto masa, tedaj, ako U()gt? <ja povzdigne svoj glas proti izrastkom <*ega. Ustavo treba ustvariti na objektiven vidi, da jo je lasten človek sistematično in nažepa političnega življenja. Z govorom dra. način, oziraje se na kulturelne, socijalne in
f -jMOMJO >(H-||;iM|0 ^lUHUjr /.C IISI> IIO l«\l»IKI	rvieger lil OVOTIII :i\ VLI1I Iv .IlUCIt,	imna ^^ vijniomu VHniuv	------J..... .........
-voj prehod tudi preko mej dežele istrske.	j),. Madevski je pozdravil izjavo vlade	kulturelnem napredku, ob važnosti narodov,
liesnica pa je, da najhujši v maščevanju je	;n je rekel, (]a je gosposki zbornici v dolž-	ki tu prihajajo v poštev. ni možno kaj ta-
r-love k, zlasti pa priprosto masa, tedaj, ako	. a., UOvzdiffne svoi L'las oroti izrastkom	^ega. Ustavo treba ustvariti na objektiven
upnike slovanske franke na mirne jnigovore!	sebičnih namenov vodil v pogubo. Saj Rjegra pa se je razprava povzdignila na svoj politične razmere, po pravni zavesti narodov
-ovražnik, ki še včeraj vihtel v svoji roki	^»vori tudi > Istria« o neki * plazeči se reak-	višek Si|j ,Xeue Kreie Presse« ne more j in po obstoječih razlikah. Le po tem bo da-
l rva v i meč nad našimi glavami in ki je p<»-	lif "tegnila »prinesti velikih prese-	drugače, nego da konstatira, kako je govornik jala jamstvo za slogo in trajnost. To dal Bog!
nal le ubijanje, nikdar pa ne pardona, nudi	»ečenj«. To je: gospoda so se jeli	_ „kljub svojim 82 letom — vlekel na-se	Kolik utis je napravil ta govor, priča
sedaj olj kino vejico! In list, ki je bil	•>a t» svojega lastnega ljudstva!!	vso pojcornost in kako je bilo ob govorniški že dejstvo, da so trije Nemci ustali eden za
aj vedno triasnik »nJitike ubiiania in	Ta strah utegne biti torej drugi vzrok	umetnosti Riegrovi prav Čutiti dih zgodovine, drugim, da odgovore Riegru. Zlasti jih je
zn nam dosedaj uničevanja.
glasnik }x»utiKe ubijanja in	1« stral1 "tegne oitt torej arugi vzroK	umetnosti Riegrovi prav ki je bil vedno na -tališču, da	velikemu presenečenju, ki ga nam jc pripra-	_ Govornik se je skliceval na svoje petde-	speklo očitanje strahopetnosti pred nemškimi Talijanska stranka v I-tri ne sme poznati ob-	vila Istria« se svojim pozivom na sklep ka-	setletne skušnje iz političnega življenja in je	radikalci. Ta puščica jih je zadela posebno zmo-ti in setimentaliii.sti, ampak da mora	»nn)dus vivendi«.	izvajal potem, da piogram vlade res obsega	živo in je kneza Auersperga tako razdrazila, iti l)rez.b/irno dalje za svojimi eilji, da ne	Tretji med vzroki pa je morda prišel z	jako važnih predmetov, zlasti iz gospodarstva,	daje odgovarjal v nenavadno razburjenem sme nikdar misliti na paktiranje z sov raž-	Dunaja. To je jako mogoče. Ali prosimo:	:ili 1>ereča točka sedanjosti ostaja vendar če-	tonu. Mož si pač ni izdal posebno lepega nikom, ampak vedno le na njega uničenje, in	* tem nismo nikakor hoteli reči, da je za	§ko vprašanje. To vprašanje pa ni le jezi-	spričevala z vsklikom, da iz takih ust, kala je ne sme plašiti niti prepričanje, da do	bližnje čase pričakovati toli potrebne spre-	kovno, ampak je politiško in ustavno. Vlada	koršnja so Riegrova, ne vsprejemlje pouka ! možno priti le preko ]>ogaže-	membe v zistemu vladne politike na Pri-humanitete. preko pogaženega	morskem! Korenine temu zistemu se razte-
je ne tega eilja bo
nega načela
človeškega čutstvovanja. preko porušene in	zaj° preglol>oko, preširoko in previsoko, čini-
razdejane javne blaginje v deželi : ta list nam	telj'» ki ^»clpirajo in zahtevajo ta zistem,
govori -edaj, da je ]K»skus za dosego spora-	premogočni, da bi bilo možno misliti
zumljenja plemenit, govori o neizmerni škodi,	zdrav preobrat, d
ki jo prinaša večni lx>j vsem, govori o lju-	parlamenta, oziroma več i n e
pravi, da hoče rešiti to vprašanje ustavnim	Mi bi pa rekli, da je s tem vsklikom doka-
potom. Le vprašanje je, katera pot je ustavna?	»>»š to. da jako potrebuje pouka od take V državni zbor spadajo le stvari, ki se tičejo strani, kakoršnja je toli častitljiva oseba Rte
vseh dežel. G o v o miku se z d i, d a	S™va, od moža. iz katerega govore skušnji
možno okle r n e
so -na
d o b i m o
je jezikov n o v prasanje seno po usta v i. Ustava govori- namreč jasno o jednakopravnosti narodov v
tie-cušnje
/d e e- polstoletnega dela v javnem življenju.
V zbornici poslancev je prišlo šoli, včeraj — po volitvi prvega poti predsednika
►ezni do bližnjega, govori o potrebi znier-	parlamentu, ki sprevidi, da takov zi-	liradu in javnem življenju. Čemu treba torej	— vrsto čitanje predloga za obtožbo Imv-
no-Ti in O potrebi skupnega dela, in priznava,	-tem v primorskih pokrajinah od strani dr-	posebnih zakonov? In čejihje potreba, je izda-	šega ministerstva \Vittekovega. Po daljši raz-
da Je ]k> lNiju v perroanenei jnistalo naše po-	žave je zistem samoubijanja, in ki si bo	vanje iZVrševalnih predpisov k obstoječim	pravi je bil predlog odklonjen z «14 proti oO
•ženje n. vzdržljiv«, v upravnem, s«K-ijalnem	znala izsiliti res pek t t e r p r i-	llstavnim zakonom — stvar vlade. Tega me-	glasom. Antisemiti so glasovaii proti, Cehi pa
in moral u e m p o g 1 e d u ! Ta list nam	siliti d <1 preobrat a. Ta čas pa še	nenja so se držale vse dosedanje vlade. Zdaj	zapustili dvorano,
je hkratu prišel z odkritjem, da noben klopee	"i tu in na to stran se ne udajamo nikakim	j>a prihajajo naenkrat, da treba stvar rešiti z
v	i glede snremembe določil zakona o rentnem
Zatem je prišlo v razpravo poročilo
ni tako zamotan, da bi ga ne bilo možno re-	iluzijam. In ako vendar govorimo o možnosti,	zakonom. Čudno pa je, da neka stranka naj- davčnega odseka o sklepu gosposke zbornice
-m, in nam je prišel z zlato in plemenito \>e-	da je vzrok nenadno došlemu pojavu sprav-	i)Gij zahteva to, ker meni še vedno, da je v > glede spremembe določil zakona o rentnem
<e<h», da ni modro, ni plemenito, ni -olitiško:	ljivosti v glasilu večine deželnega zbora ister-	njenj raogj dajati zakon tako, kakor si ona davku. Zakonski nacrt seje vsprejel v dru-
-krivati -e za malenkostno kaprico in ne-	skega došel z Dunaja, mislimo o tem le na	žeH }n (ja jej bo možno z močno roko poseči gem in tretjem čitanju, s katerim se opro-
-j»ravljivost, kjer kliče glas ljubezni do do-	osebne dispozicije gospoda ministerskega pred-	vnies ter usiliti n. pr. državni jezik. Mi vsi ščenje od davka razteza tudi na obresti od
rnovine in Ijuliezni do svojega bližnjega.	sednika, kajti ni izključeno, marveč je prav	p;l vemo, da so se stvari močno premenilc in
Kakov kontrast med včeraj in danes !	blizu tu misel, da bi mu laskalo, ako bi	je ,lanes še manje mogoče, kar je bilo
e 1
Kako naj bi človek kar verjel v tako spre- tudi n a jugu monarhije mog membo? ! Ne more, ker vse je prišlo nekam igrati lepo u 1 o g o pae i fi k a tor j a prenaglo, rekli bi, prene posred 11 o, da bi mogli Sapienti sat!
odbijati <m! -el>e skeptieizem ter verjeti v iskreiMst p<»java v p<ireškem listu.
Ali kakov vzrok mora biti vendar le, da so gos}H>djc postali tako mehki. O da, vzrokov, ki si jih mislimo mi, je eelo več.
Gospodarska mizerija, n a v s t a 1 a n p r a v v « 1 e «1 dosedanjega u p r a v n e g a sled grehov vlada-
< > šansah zapričete akeije prihodnjič.
Politični pregled.
rKST. ,S. marea 1900.
nemogoče že tedaj, ko je Scharschmied stavil svoj dotični predlog. Liberalna stranka je v hudi zmoti, ako misli, da državni zbor more skleniti zakon z državnim jezikom. To spominja na invalida, kateremu so v boju od-
zastavnih listov hranilnic.
Spravna akcija v Istri. Torej, bodo res pogajanja. Italijanski deželni poslanci so že določili trojico zaupnikov, ki naj se pogajajo z slovanskimi poslanci. Ti trije so: tir. Gambini, dr. Bubba in dr. Rizzi.
O postanku te spravne akcije priobčuje
z 1 s t e m a
Državni zbor. Dan razprave v go-. nemške radikalne stranke, ki gotovo ni av-spodski zbornici o vladini izjavi je bil zna-1 strijska, a vedno narašča. Ona terorizira vse menit. Ne da bi ml te debate pričakovali ' druge zmerne življe. S t r a h o p e t n o s t
sekali roko, a vendar še potem občuti srbe- ! današnji »Piccolo« daljše poročilo z Dunaja, čico v roki, katere — več nima.	j Poročilo tržaškega lista pripoveduje :
Govornik se je potem spominjal agitacij j Znano mije, da je bil ministerski
p r e d s e d n i k d r. K o r b e r sam, kije p r o v zr o č i 1, tla sta se poslanca Spinčič
in Laginja z znanimi izjavami obrnila do de-

želnega glavarja i'ampitellija, ko je bil zadnjič na Dunaju, ter ga prosila, naj |»osrednje v dosego sprave mej olierna strankama deželnega zln»ra istrskega. Kd<»r pozna iz bližine namene sedanjega načelnika kabineta in razmere v parlamentu, ve tudi, da dr. K orli er poskusa vse mogoče, da I »i osamil češko opozicijo. Poljaki in katoliški Nemci ne kažejo več pripravljenosti, da !>i podpirali Mladočehe v njih opoziciji proti vladnim predlogam; preostajajo torej le se d u g o s 1 o v a n i, katero treba za vsako ceno jHttoin koncesij ločiti od njihovih »takozvanih« čeških bratov, kar je v deželah kakor je Istra, kjer ne treba dotikati se Nemcev, prav laliko mogoče.
»Piccolovemu« zaupniku je znano, da je bilo zadnji čas več konferenc med Jugoslovani in ministerstvom. P red 110 pa pl. Koerber izpolni zahteve istrskih Slovanov, oziroma njih pogoje, pod katerimi vstopijo v vladno »čredo«, jim je svetoval, naj poskusijo spravo z večino v deželnem zboru. Ako se ta akcija ne posreči. razpusti vlada i>trski deželni zbor ter hoče o novih volitvah zastaviti v e s s v ,»j upliv, <1 a zmagajo Slovani v tistih kmečkih o b č i-n a h, ki so še do sedaj v r o k a h Italijan o v in v n e k i h m e s t i h. Vlada da računa tudi na spor v italijanski stranki, ki je nastal radi vprašanja premenitve deželnega zbora in deželnih uradov. — Dopisnik omenja, s kakim veseljem so baje sl«>-venski listi pozdravljali Koerberja, ko je nastopil vlado, ter poživlja Italijane k resnemu delu na vseh točkah, ki so v nevarnosti, da jih nove volitve ne iznenadijo.
Koliko je na tem pripovedovanju »Pie-eolovem« resnice, koliko — poezije, koliko tendencije in koliko lastnega izdelka uredništva »Piccolovega : o tem nočemo ugibati. Mi smo zabeležili tndi to pripovedovanje, po dolžnosti, ki veže kroniste.
Volitev I. podpredsednika zbornice poslancev. Dovršeno je. Prvim podpredsednikom zbornice poslancev je sicer izvoljen nemški-naeijonalec Prade, ali stvar se je že v naprej uravnala tako, da se je volitev izvršila, ne da bi bila za skupnost delnice nastala škoda, katere so se bali. Po glasovanju samem je videti, da je bila stvar uravnana. Nemške stranke na leviei in večina konservativcev so glasovali za Pradeja, Cehi in Jugoslovani za Začka, Poljaki in češki veleposestniki so oddali ivele listke, nekaj glasov pa je bilo razcepljenih. Tako je dobil Prade 1 bo in Začek 93 glasov. Še pred volitvijo prvega podpredsednika je predsednik zbornice prečital pismo druzega jkhIpredsednika, posL Lupula, s katerim se le-ta od- j l>oveduje tej časti, in sicer izrecno v ta namen, da se odstranijo težave, ki so na potu j h »polnjenj u predsedništva. Volitev druzega podpredsednika se bo vršila menda že tedni. Voljen 1m> ali Ceh Začek ali pa kak Jugoslovan.
kdor se ne udeležuje te gonje, tega
sloveti- pravici. Slednjič so odišli sami, ali — kako!! celjskih izgredih na l.Vletno hčerko dr. ske^ra herostratstva, ta dobiva največi delež i Z najhujšim onečeščanjem svetega kraja, j Srneća — pljunil ter je zaklical »pfuj«. na psovkah. To pač: vsi tožimo, da nas te- j Eden je rekel: »Cio, ostia andemo fora!« i Že ta kazen je bila tako nizka, da na omi-i»ejo vsi. Seveda tožimo vsak od svoje strani, Drugi : »Andemo, qua no xe per noi, eio ti, kajti združenje v jeden skupen impozanten ti xe mato. eio cavron amlemo!« Tako je klic bi bilo, po najnovejih pravilih, znak bilo slovo od cerkve teh — gnusob. Torej neznačajnosti. Vsi tožimo, da nas tepejo, niti cerkve niso več gotove pred temi zdivjanci, nikdo pa noče pripoznati, da tudi zaslužimo tako daleč smo že prišli v dobi prosvete in v šibo, k e
ljenje ne bi bilo več misliti. Vendar je za toženec vložil priziv in sedaj je šlo za to, da se zatoženeu spremeni zapor v denarno kazen. A to je bila huda »uganka« in celjskim možem je prihajalo vroče, kako jo rešijo.
r jo sami pomagamo p 1 e- deželi, kjer gospodarijo potomci starih Rim-j Prvi sodnik je smatral opisano dejanje kakor sti po fanatičnem u b i v a n j u Ijanov. (??) Bog čuvaj, da bi Slovenci ali j javno zasramo vanje v smislu i? 4(.>1 k. z. Ka-vsake ukupnosti v odporu proti Hrvatje napravili kaj tacega. To bi bili bar-1 zen je bilo torej odmeriti po i; 44.»o k. z. z
zaporom
od enejra meseca do šestih me-
ti a s p r o t n i k o m !	bari, to bi se ujedali vaš »Piceolo« e tutti
Na rcšillli postaji so podelili včeraj	<juanti. Skoraj bi rekel tudi jaz, da svet je secev. Z ozirom na »toženčevo« razburjenost o
pomoč (H)-letnem u mizarju Mateju Sivcu, ki	res — lump!	Oko. času storitve kaznjivega čina, je že prvi sod-
se je na delu v tovarni Modiano težko ranil	X Služba v carinski stroki. Na j nik šel s kaznijo pod najnižjo mero od 1
in 14-letnernu Antonu Pol lij u iz ulice Media tnk. glavnem carinskem uradu je razpisano št. :>(), ki je padel z nekega zida ter se po- mesto brezplačnega vežbenika. Prosilci imajo škodoval.	razven občih sposobnosti za državno službo
Nairle smrti je umrla včeraj v jutro dokazati, da so dovršili srednjo .-olo ter tla možje so v tem oziru zvite buče in res jim 75-letna /aselmica Lucija Visintini v svojem i so vešči deželnim jezikom. Prošnje je vložiti tudi sedaj ni spodletelo. Prizivno sodišče je
meseca ter mu prisodil le tri d 11 i zapora in je bila tako vzeta prizivnemu sodišču vsaka možnost, da bi kazen še bolj omililo. A celjski
stanovanju v ulici Oltno št. 7. Zadela jo je mi predsedništvo c. kr. finančnega ravnatelj kap. Zdravnik z rešilne postaje, katerega so stva v Trstu tekom 4 tednov.
smatralo, da je od one razburjenosti, katero je že prvi sodnik označil kakor olajšalno okol-
poklicali, je mogel le še konstatirati smrt
Ta oglas smo čitali v tuk. uradnem listu 1 nost, mogoča še— višja razburjenost!
No, in ta »višja razburjenost«, ki je imela doktorjevo pljuvanje opravičiti, dokazovali so
.Mrtveci prijavljeni dne 7. t. m.: Koje	zopet samo v italijanskem jeziku. Od pro-
Urša, 08 L, ul. Seal inata 13. — Morschene	silca zahtevajo znanje slovenskega jezika, a
Regina, i>2 1., ul. deli' Kremo 99. — Cviter	službo razglašajo samo v italijanščini. Ni-li to celjski možje, ali jo vsaj želeli dokazovati, na
Ivan, 7 111., ul. Molino a vento 13. — Ja-	čudno nasprotje? Mar je res na Primorskem najrazličnejše načine, saj »zanesljivih« prič se
ffodnik Blaž 74 1.. ul. Giuliani št. 16. —	italijanščina že državni jezik? Opozarjamo ; v takih okoliščinah v Celju nikakor ne manj
O	f	*	j
Smolnikar Marija, 8 m., ul. Bergamasco 18.	naše poslance na to čudno postopanjo.	ka, o čemer smo Slovenci že večkrat imeli
— Kreči Krnest, 2 m., nI. Tigor 7. — Potočnik Josip, 1 1-, ul. Belvedere 19. — Ca-tolla Edvard, 11 in., ul. Rossetti 16.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 1.5, ob 2. uri popoludne 6.2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.*»
priliko prepričati se. Razprava je bila parkrat preložena, a o. marca t. 1. pa je »ve-
X U č i t e1 s j k o društvo okraju Vol os k o bo imelo dne 29. marca t. 1.
svojo VII T. glavno redno skupščino v šol-j lika« pravda srečno prišla do svojega konca, skem poslopju v Opatiji po nastopnem dnev- Ta dan je bilo za dokaz manjše ali večje nem redil : Pozdrav predsednika. Čitanje za- razburjenosti dr. Negrija zaslišanih 35 prič. pisnika zadnje glavne skupščine in odborovih Razsodba se je glasila, da se prizivu deloma
_ Danes plima ob 1.42 predp. — Danes sej. Poročilo blagajnika. Pregledanje računov, ugodi, obtoženec krivini spozna po ij 496 k.
oseka ob 10.21 predp.	eventuvalna volitev revizijotialnega odbora, z. ter obsodi v denarno kazen 60 gld., ozi-
Dražbe premičnin. V petek, dne Čitanje po odboru sestavljenih pravil o ustro-! roma za slučaj neizterljivosti, na tri dni zapora, marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled jenju deželnega učiteljskega društva. Poročilo	Pa so jo celjski možje izvili
naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- delegatov o glavnih skupščinah »Zaveze«, z o p e t!
vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: Poročilo delegata N. Butkovića o sestanku	[zborno je govoril na tej razpravi gosp.
v ulici Sol i ta rio št. 10 in v ulici Pallini št. deželnega učiteljstva v Pulju dne 26. febru- dr. Vrečko in marsikaka trda, a resnična be-4, hišna oprava; v ulici Zonta št. 5, obleke: varja. Volitev delegatov za glavno skupščino seda je težko zadela navzoče nemškutarje. v ulici Acquedotto št^ 37 in v ulici Farneto »Zaveze«. Razni predlogi, katere je vsaj 8 j Zahteval je, da ostane pri kazni prvega sod-št. 13, hišna oprava: v ulici Stadion in v dnij poprej prijaviti odboru. Volitev novega j nika, ker to zahteva čast slovenskih dam in zagati Marinella št. 2, hišna oprava in ura: upravnega odbora. Začetek ob 9. uri zjutraj, katero satisfikacijo je sodišče kakor pristojna v ulici Belvedere št. 35, krčmarska oprema Prijatelji učiteljstva in šoie dobro došli.	oblast dolžno dati. Ako pa sodišče odreče to
in hišna oprava.	Tajnica:	Predsednik: j zadoščenje, tedaj Slovencem ne preostane dru-
VilhelmOT čaj. Na ponovna vprašanja M. H a i d i n g e r.	Božo D u b r o v i č. zega, nego vzeti v roko pasji bič, ter si z
se naznanja slavn. občinstvu, da je prejšni ;	--istim na lastno roko poiskati primernega za-
Vilhelmov antiaritični, antireumaticni kriči-	doščenja.
stilni čaj iz lekarne Frana Vilhelma, le- VeSti iZ KranjSke.	' Š "tem so dobro označeni celjski odno-
karnarja v Neunkirchenu na Spod. Avstrij-	, .	. .
skem, zadobil vsled odločbe visokega c. kr.	-55.500 členov štejejo letos vsa ljub-	»arodn, sovražnik, pa vejo sedaj,
ministerstva za notranje zadeve z dne 17.de- ljanska društva.	»doktorsko« zabavo pljuvanja na slo-
cembra 1894. od sedaj naprej naslov »Fran	* Trojčke je povila včeraj žena po- venske dame, lahko privoščijo za —60 gld.!
V i 1 h e 1 m o v odvajajoči čaj. ka-	GmdtUL iz S duje Slivnice v ljub- Heil !
Snah	P° g "	V	ljanskern okraju. Dva dečka, deklica in mati	- Novo vojašnico v Radgoni
Glej oglas.	zdravi.	je !>ričela zidati radgonska občina za 37. top-
—	* Ubil se je minolo soboto po noči ničarski polk. Samo zidarska, kamnoseška in
Za žensko podmžnieo družbe sv. k<»čar Jan. Ucraan iz Vrha pri Šmihelu.' tesarska dela bodo veljala 119.717 K. 54 st. Cirila in Metoda je daroval č. g. V. Do- Vračal seje vinjen iz kantine pri Goijančevi j Na delo so bili sprejeti samo nemškutarski lene 2 K, ker se ni mogel udeležiti deške tovarni ter z ozke steze padel v 0 ni. globok 1 delavci. To je svobodomiselnost in to huma-veselice dne 2. februvarja.	prepad, kjer so ga naslednji dan našli ni teta !
m rt vetra.
Vesti iz ostale Primorske.
Tržaške vesti.
Odbor političnega društva »Edinost«
1m» imel jutri zvečer ob 7. in pol uri svojo sejo.
Oni tako. mi pa d rusa če. Laška »Lega« je prilepila jm» vsem mestu neštevilno lepakov, na Uaterih je čitati sledeče:
»I^-ga Nazionale« jiotrebuje naše lju-l»e/ni, našega sveta, naše |>omoči: njeno delovanje je mera našega domoljubja.c
Poleg teh je jh> vseh oglih prilepljenih vse |M»lno lepakov, poživljajočih na kurvanje užigalic »Lega N aniona le c. Tako delajo oni, tako se navdušujejo za svojo 11*1 rodno stvar, ne delaje nobene razlike v politiškem mišljenju, tako vidimo laškega duhovnika, kako n<»i informacije v uredništvo čifutskega JPiccoia«, tako vidimo, kako čifutski »Piceolo« proslavlja vsakega katoliškega duhovnika. ako je vnet za italijansko stvar, tako jih vidimo združene vseli za njih stvar — nota l»ene, krivično stvar, ker jej je namen agresija, posezanje p<» tuji lasti, neopravičeno na d v ladje. Mi Slovenci pa, ki bi se imeli boriti za uajpravičnejo stvar, ter braniti, kar nam src jm» božjem in jk» ljudskem zakonu, mi, ki stno v defenzivi ter branimo le svojo kožo. mi se ne navdušujemo med :«el>oj na tlelo, ki bi bilo merilo našega pa-trijotizina. ampak v nervozni razburjenosti iščemo vsega, kar nas more ločiti in se zmerjamo med selnij z brezverci in mračnjaki in največe triumfe slavimo danes v tem, jutri v ouem talvoru, ako se je jednemu posrečilo podreti, kar je drugi sezidal. In
X S,v d a vkarski stroki. Na VeStl IZ ŠtajerSke. davčnih uradih I. stopinje na Primoskem je	— S t r e 1 a j e u b i 1 a v zadnjih osmih
oddati službe davkarja v IX. razredu, eno	letih na Štajerskem in vštevši Koroško 142
ali dve službi davčnih oficijalov, eventualno	ljudi in G55 domačih živali, užgala pa je
službo davčnega kontrolorja v X. razredu in	604 krat.
eno ali več služb davčnih pristavov v XI.	— Šole so zaprli v Slov. IJristrici, j
razredu. Plače, kakor so sistemizirane, z ob-	v Zgor. in Spodnji Polskavi zaradi ošpic;
veznostjo, da se položi varščina.	med otroci.
Prošnje z »1 o k a z o m o z n a n j 11 <1 e -	— Zmrznil je v Gor. Sečovem pri
tekom štirih tednov. Zlasti opozarjamo na te pijan, službe doslužene podčastnike.
Ta oglas čitamo v uradnem listu le v — nemškem jeziku. Živela ravnopravnost!
X a h o n s k a 11 e s r a m n o s t. Iz
—	A k a d. t e h. <1 r u š t v o »T r i-g 1 a v« v O r :i d c u priredi v soboto, dne 10. marca t. 1. slavnostni koiners na čast svojemu častnemu členu, blagorodnemu gospodu blagorodnemu gospodu dr. Gregoriju Kreku, vseučiliščnemu profesorju v Gradcu, povodom bO letnice njegovega rojstva in 30-letne do-centure na vseučilišču. Začetek ob S. uri zvečer. Lokal : »Zum sch\\arzen Adler« — Leonhardstrasse.
—	Iz Celja nam ]>išejo: Občni zbor društva slov. odvetniških in notarskih urad-
I I < F»IJ C A IIOK.dr.oiU U u 11 I II 'IV '' ....... J ~ ■ • ----- ---- [	-I <"< ]• 1 1 . 1 M ] 1	I •
. 1 t -»r . Č3\ i 1 ,t> -1 -i	ni kov v Celju dne 4. t. m. ie bil dobro 001-
1 n i h jezikov je uložiti na predsedni- Slatini dne 2. t. m. Matevž Skrabel (Kreski).	. ' .
m ^^ • 1 i-i-i	skan, vendar smo pogrešali zunanje tovariše,
u c. kr. finančnega ravnateljstva v rrstu Xa ootu iz Ptuja je omagal: menda je lui	.... ..	.. ' .
1 • ^ _ —___ '	Og. odvetniki 111 notarji se vzlic posebnemu
' . ,	vabilu zborovanja niso udeležili. V odbor j
Požar. Dne 2i. m. m. je zgorelo v	. .
, , , ,	izvoljeni: predsednikom Janez Uovlia, pot
tcu gospotiarsko poslopje trgovca 1 veo-	1 .	'
.,„ , . '	predsednikom Hinko Požun, tajnikom Iva
so >d-
preclsednikom Hinko 1'ožnn. tajnikom ivan Doberšek, njegovim nam. Ivan Grobelnik,
Rogatcu
polda Fursta z vso vsebino.
— Slovenska para 11a S taje r-„	. .	.	, ,	. 1 .	\ n . , ,r 1. •	blagajnikom Ognjeslav Založnik, odbornikom
Puha nam pišejo: \ st. 4i». od 1. marca pi- skem. Celjska Deutsche \\ acht« je nepre- ®. . ,
..	,	,	,. r, .. , . Kadivoi Moškon 111 Miha Korošec, katerih
sali ste v \ asi cenjeni »Edinosti« pod na- homa sramotila oDdolzenega učitelja Gostincarja	'	'
....... . . , ...	,	,, . cr, 11 - i prvi je prevzel vodstvo glede posredovanja
slovom *<> pohujšanju ki se je dogodilo v ter ga nazivala »Mordlmbes »Strolcta« m kar 1	, ,	.
. .	r . . «v	. . ..... z . j •« i .1	.	, : služb, slednji pa društvene knjižnice. .\a-
eerkvi sv. Jakoba«. 1 >a, res strasni so ti nasi je se vec takih lepih psovk v nemškem slo-	1	at-i
•	1	i. 4	■	,	. roestniki so izvoljeni : Stetan Kaih, .Miha
Rimljani. TikIi jaz \ am bocem opisati dogo- varju, a nobena oblast se 111 zavzela za moža,	' ,	, ..
, . . . . .	,	i	1 • ^ - - - 1 1 a 1 * i * 1 \	\ rečk<» in Anton \ rečer, vsi v Celju, i> re-
dek, ki seje pripetil na pepelmcno sredo po- i ki tacaš se 111 bil pred sodniki. O tem pa	• 1 .
. .	, .	... ,	o — 1 4.	*i 1	1 -	• 1 gledovalcem računov i»a Josiii ( ilenšek in
poludne, v cerkvi Matere b«»zje zdravja v »Sudst. Post« pisala, da je splosno menenje, •	......
. - ,, i-	"	"	a 1* 1 • „ i- 1 1 Ivan Pinter, oba iz Ljubljane. I*a izvolitev
»Siani« pri Pulju.	da je Gostincar nedolžen, ker je streljal le	'
T	111	ii-ii	m i	1	♦ • i • . 1 •	jamči za uspešno delovanje društva, če ira
Lej>o jiomladansko poitoludne je bilo. v suobranu, kar so porotniki tudi p o- •	1
' L.vili^ .....1 • .... 1 .* *	.. 1 • .. .. •> 1 1 , I iT/if »i i *dr 1 1*« tk/v-
Zatorej sem se napotil tudi jaz se svojo dru- trdili. In glejte kleka! Sedaj je državno
bodo podpirali tudi zunanji odvetniški in no-
. . .r	, ... .»» . 1	. , .	tarski uradniki s tem, <la	polnoštevilno pri
rkvieo .Matere	pravdnistvo videlo svojo nalogo v tem, daje	^	...
-, ! .. ,. j	... • • ... • 7	l-i	stoi>ij^> k društvu. Ker se	iriT- šefi vabilu nis
iu» tlosti ljud-	tožilo omenjeni list, ees, da je vplival na po- 1 J
niso sami
žinico v »Siano«, t. j. v cerkv
b<»žje. V prijazni cerkvici je bilo dosti ljud- tožilo omenjeni list, češ, da je vplival na po	_
stva, ali — kakor so že tu razmere — več rotnike in sodišče je res obsodilo odgovor-	oklenil j( zboi pin>iti iste, < .1
skličejo skupno posvetovanje glede nedeljskega počitka in o tem obvestijo društveno odstvo.
100
k ron
iz radovednosti, nego iz pobožnosti. Nismo nega urednika g. Ed. Jonasa v bili dolgo v cerkvi, kar so prišli kričaje trije globe ali en tedenski zapor, lopovi, našemljeni (o che bele masehere). To	— Čudna razprava se je izvršila
je bilo grozno, škandalozno vedenje teh treh dne 3. t. m. pred celjskim okrožnim kakor sinov avite kulture. Pehali so eden druzega, 1 apelnim sodiščem. Stvar je ta-le. Neinškutar kakor da bi bili na veselici kake »zalege*, dr. Evgen Negri, mož laško-slovenske krvi,
Ali tu ga ni bilo redarja, da bi bil lopove — kulture iz cerkve zapodil in jih naznanil
bil je svoj čas od okrajnega sodišča v Celju obsojen na tridnevni zapor, ker jej o znanih
Vesti iz Koroške.
V e č v o 1 o v je p o v o z i l blizu Trbiža brzovlak, ki v< zi med Dunajem in Nizzo.
1
\

Pri nekem prelit »dti so namreč gnali čez cesto čedo volov in v istem hipu je pri h i tel brzo-vlak ter šel skozi čredo. Pomečkanih je mnogo volov in čudno je, da vlak o tem ni skočil s tira.
Razne vesti.
Demonstracije proti Angležem.
BOHI)ERrX s. (K. B.) Tolpa poulične mladine je sinoči v sovražnem namenu de-monstrovala pred angležkim konzulatom. Redarstvo je razgnalo demonstrante.
Petarde v Parizu.
PARIZ 8. (K. B.) Sinoči je v veži neke zaselme hiše na bulvardu Senoir počila pe-
Stirileten strojevodja. V St. donesu v	kije potria liekaj oken. Dogodka ni
državi Aregon je vladalo pre<i kratkim ve- smatratj reSnim.
liko razburjenje. Štiriletni sinček inženirja za	PARIZ S. (K. P>.) Sinoči so našli v
Maloobrtuiki, zimorejo konkurirati zve-, . Lokalna železnica Trst-Porec. leobrtjo, (v kolikor je konkurovati mogoče),	Te dni se je ustanovila na Dunaju del-
le na ta način, da svojo omiko razširijo, po- niška družba za gradnjo in obratovanje ozko-globijo in zvišajo. Znano je, da veleobrt | tirne krajne železnice Trst (Sv. Andrej) v odvzema izdelovanje mali obrti 111 isto tlači Poreč z eventualnim nadaljevanjem v Kan-,skoro v propast največ zato, ker veleobrt fanar. Dolžina te železnice bo znašala 125 dela po večini z vsemi napredki na polju j kilometrov. Glavnica družbe je določena na tehnike in obče kulture, dočim nasproti j 1.400.000 kron, vendar jo. je možno pomno-temu mala obrt — in z njo mali obrtniki - žiti z nadaljnjo izoajo delnic. Družba sme hodi po starih potih. Ostaja konservativna, najeti 4°/0 prijoritetno posojilo v znesku 11
sredini mesta, pred hišo generalnega komisarja parižke razstave, Piequarda, škatljieo
progo St. Jones, Olbina Evansa, je zlezel na stroj, ki je bil izročen vodstvu njegovega
očeta in ki je stal brez nadzorstva v bližini	prevKlen<» z netilno nitjo in kresno gobo.
postaje pripravljen na odhod. Deček je takoj	Gledališče v plamenu,
odprl dovodni ventil in koje prestrašeni oče	PARIZ s. (ob 12. uri 35 m. & poludne.)
prihitel, je bih. že prepozno, kajti lokomotiva	g) gledališču Francaise je ravnokar
je v vsej naglosti že izginila za bližnjim ovin-	navstai Velikanski plameni švigajo iz kom. Ta vest se je sila hitro razširila in več j okeQ Gledališče je bržkone zgubljeno,
sto ljudi se je zbralo na kolodvoru. Oče je	Vojna V juini Afriki,
bil kakor iz uma. Edino, kar se je moglo	Ustaja.
storiti, je bilo, da .-o hrzojavili od postaje do	LONDON T. (K. B.) »Reuter« javlja iz postaje ter opozorili uradnike na prihod lo-	včerajšnjega dne: Okraja Prieska komi »ti ve. Na dveh postajah se je pripravilo	]n Kenhnrdt sta proglašena kakor del Oranj-več srčnih mož, ki so hoteli poskusiti skok	ske republike. Malone vsi Afrikanderji, ki na lokomotivo, a ko je ta pridrvila v stra-	})rebiVajo tukaj, so se uprli. Število ustašev šnem tempu, je vsakdo uvidel, da bi bilo blazno	-)e eenjeno na 3000 mož. skušati skokoma priti na njo. Ko je došla	Operacije generala Bullerja. vest na tretjo postajo Albina, hitelo je ne-	LONDON 7. (K. B.) Večerni listi javkaj inženirjev na nek klanec, kjer bi se, vsled	]jaj0 v/ Ladvsmitha dne 6. t. m.: General voženja navkreber, morala hitrost lokomotive	j»uHt-r- je odposlal n.ešovito četo ob železna vsak način zmanjšati in tukaj so čakali	progi v Harrvsmith, in sicer proti so-prihod lokomotive. Takoj prvemu izmed njih,	teski Vi nekemu strojevodju imenom \\ oods, se je
daleč od vsakega napredka. In vendar je zelo važna socijalna stvar, da se ohrani mala obrt.
milijonov kron. Za to posojilo bo jamčila država za obrestovanje in amortizacijo. Pred-
Seveda je največ odvisno od obrtnikov samih,	sednikom upravnega sveta je izvoljen dr. Pe-
Obrtniške organizacije morajo	ter Anton Gamhini, podpredsednikom pa
oživeti ter se poprijeti misli, ki deluje za	dvorni svetnik Nikolaj Poliakovits, upravnimi
večo strokovno izobrazbo, ter jo mej seboj	svetovalci: Cezar pl. Combi (Trst), dr. Tttlij
marljivo gojiti....	Sbisa (Poreč), dr. Silvester pl. Venier (Buje)
Ergo: organizacije treba, ki bo delovala	in vladni svetnik dr. Siegfried Werner. na to, da se mej obrtnike zanese težnja po! Podružnice avstro-ogerske banke, višji izobrazbi, organizacije treba, tla mala Kakor poroča »Fremdenblatt«, začne 10
obrt ne podleže veliki ter se tako ne uniči	novih podružnic avstro-ogerske banke poslo-
maloobrtnik. Če uničimo malo obrt, smo s	vati že z majem mesecem tega leta. tem šli na roko velikemu kapitalu, ki brez-
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
/:a k«, v krmilili.
inreinen.
A n gl ež i napred 11 jejo.
DORDRECHT 8. (K. B.) »Reuter«
javlja : Včeraj ni bilo bitke. Glavna četa ko-posrečilo, zavihteti se na stopno desko. \ en-	. .	,
1	1	.	raka sedaj naprej, da zavzame pozicijo na
■ bii- iu 1 k■ 1 nnirnmiiii mir/ b* l:iloio mniftll. kar	*	,	i.
I »osrečil o ujeti ročni držaj, a stroj ga je vlekel še dvajset metrov naprej, pred no se mu
dar je bil pogumnij mož le lahno ranjen, kar je pravo čudo. Izpustil je par injna postaji Al bina
one, katero so nedavno vzeli
1a se je stroj ustavil. Mali Kred Evans je
J	, Croiijeja spravijo na <
nosno sedel na mestu svojega očeta iu ko	^ ONDON S (K B
jxmosno
so ga vzeli z lokomotive, je ztnagonosno zav-pil, da zna prav tako voditi lokomotivo, kakor njegov papa. Srečno rešitev dečka so takoj brzojavno naznanili starišem in eno uro kasneje je došel odvedeni stroj z dečkom in junaškim rešilcem srečno na postajo St. -foiies. Luccheni je vsled znanega napada na
severu od Boereem.
otok sv. Helene.
) Parlamentni po rode valeč lista »Dailv Ne\vs« javlja, da je sklenjeno, da spravijo generala Cronjeja in njegove čete na otok sv. Helene, kjer ostanejo tlo konca vojne.
French zasledi Je Boeree.
LONDON S. (K. B.) * Reuter« javlja iz Osfonteina dne 7. t. m. zvečer: Boerci so
Novi uspehi Angležev. LNNDON 8. (K. B.) Lord Roberts br-
ravnatelja jetnišnice na novo obst>jen. Dne ^ umikanju zapustili en topf mnogo krme in 3. t. m. je v Gentu predsednik vlade dr. . ^ ^ Cyeoml French aadedllje ,edaj Hoerce
Vineent razglasil sklep, glasom katerega ostane	.	. ,
,	«. i -	nn severni strani rcict?.
Luccheni do nedelje v svoji podzemeljski celici, potem pa je obsojen v zapor v posebni
celici na nedoločen čas iu kouečno na pri- .	.	.
zojavlja iz Ostiontdina z včerajšnjega tlne
„ zvečer: Današnjega dne smo imeli mnogo
Loterijske številke izžrebane dne 1. , c, . .,	,
J	uspehov. Sovražnika smo popolnoma razpr-
šili. Isti se umika na vsej črti. Pozicija Boereev je bila jako močna ter bi napad na fronto stal mnogo žitev. Obišli smo sovražnika, seveda z velike daljave. Boja se je udeležilo le konjištvo. General French javlja, tla je
vestno dere delavca pri svojih strojih...
Mi Slovenci pa še prav posebno potrebujemo dobre in premišljene obrtniške organizacije, ker je pri tias obrtnikov še prav mnogo. In pomislite, da bi vsi ti podlegli stroju preje še nego se zavedo, kakšen polom bi t o bil za n as?! Nasledke svoje obrtniške desorganizacije že čutimo. Vsaka veča firma »škodi« našim obrtnikom...
In naša slovenska trgovina ? Na mali, prav majčkeni stopinji je še. Opravičujejo jo, češ, Slovenci nismo rojeni za trgovino. Taki m-le izgovorom in opravičevanjem se je le smejati. Jaz si mislim: za trgovino smo mi prekomodni ! Naši mladeniči so raje c. kr. dinrnisti, c. kr. poštni uradniki, železniški, ! odvetniški itd. nego pa trgovci. Trgovec je pač — filister ! Kramar?! Oh —, pa: naša trgovina je sama zakrivila, da imajo naši , mladeniči tako apatijo do nje. Dosedanji naši . i trgovci niso znali ceniti sebe in svojega posla, j
Manjkalo jim je samozavesti. Popolnoma j	Južno sadje:
umevno. Povsem nepripravljen dijak ne more Hožiei :...............,S.5() 9-5o
samozavestno stopiti pred učitelja^ Taka bila in je še po večini z našimi trgovci...
Organizacije 111 bilo. In organizacije na-
Kava : Santos I.........		. 110.—
11.........		. 91.—
		
ir.........		. !)2.—
Santos in Rio lave I. . .		. 105.—
n )> •» II. . .		. 115,—
Lagnaira lave I. .....		. 136 —
Laguaira lavć II.....		101.—
Maraeaibo........		. 107.—
		170.—
S. Salvador.......		108.—
Costaricca........		. 150.—
Portoricco........		. KiO.—
S. Oomingo.......		. 111.—
Jamaica.........		. 100.—
Malabar Plant......		. 166.—
Java W. J. B.......		. 185.—
Moka..........		. 153.—
Poper: Sinjrapore . . ......		. i»7.—
Penang .........		. 91.—
Tellicherv........		. 96 —
beli . . "........		. 14 b—
Piment:............		. 68.—
Sladka skorja : (cimet).....	. . . .	. 85.—
„ eleeta .....	. . . .	. 89.—
Riž: italijanski.....• . .	. . IG.	75 24.—
Indijski.........	. . . It).	-25 15.50
Japonski ........	. . .15,	— 17.—
je Datelji:.........
Smokve: (t'alamata) v vencih
. . . ui>.— . 13-50 1550 . t0.~>0 13*50 . 12.50 ——
. 48.---
. 96-—111—
, 38*----—
. 57-—5»-— . 7«.--•—
. 25.— 60"— . 31.— 68,— . 38.— 39.—
. 25.--.—
. 26.50 27.—
Brn« 1
J'2 H>
90
i.»
Brzojavna poročila.
Narod no-napredna stranka na ttoriskcui. I>il» delovanje topničarjev-jezdecev zelo ži-
GORICA s. (Priv.) Osnovalnega shoda vahno. Zgubili smo kakih 50 mož. narod no-napredne stranke se je udeležilo nad 12H odličujakov iz vse dežele. Predsedoval
Boerci se hočejo boriti do zadnjega moža.
je ,k»si. Muha. Govorili so dr. Turna, Zega,	LONDON 8. (K. B.) .Dailv News«
Gruntar in Gabršček ter utemeljevali resoht- javljajo iz Sterksstrooma dne 6. t. m.: Do-cije, ki so bile »»glasno sprejete. Izvolili so pisnik našega lista, ki je bil ujet v Bloetn-izvrševalni odbor 21 členov. Navdušenje fonteinu, javlja, da je predsednik Steijn iz-splosno	javil v nekem pogovoru, da so Boerci pri-
Zakon o kontingentu novincev.	pravljeni, boriti se do zadnjega moža ter je
DI NAJ 7. (K. B.) Vojni odsek zbor- prorokoval, da se bodo pred eventuvalno niče poslancev je sprejel v specijalni debati predajo Pretonje godile reči, katerih žrtvam zakon o kontingentu novincev nespremenjen, se čudil ves svet. to pa potem, ko so z vsemi glasovi proti dvema sprejeli kompromisni predlog poslanca Ijeviekega, da pride ta predloga še le v po- | nedeljek na dnevni red, ne pa že v prihodnji O seji: zato pa so se mladočeški členi odseka zavezali, da opuste obstrnkeijo v odseku.
Stavke.
„	proste
puljske (Puglia) . . . . . . . ...	smirnske (v Skatljieah) .
loga je: vzgoja, poučevanje in pripravljanje... j Mandeljni: sladki T. Bari . .
Iz vseira te«ra je razvidno, da nam ie, 5e i	sieiljski......
fe	J	.	!	istrski........
hočemo prerod:ti naše gospodarstvo — ;n to, I	levantinski olupljeni . .
moramo stvoriti, ako hočemo obstati — Suho grozdje (cibibe): Eleme
... 1	teultanine......
brez dvombe potreba krepke organizacije, ki .	n	Perzije
nas bo vodila, krepila in bodrila. In, ker je ^ onie Cismć.....
.	. '	, ,	-	Morea.....
tržba jed 1111 dokaz gospodarske _ n Lipari.....
z m o ž n o s t i k a kor vsega n a roda tako Pomeranće (zaboj) .
.I ji rtu Izšli
t u d i vsakega p o s a m i č n i k a, moramo Limone
najprej imeti krepko trgovsko in obrtniško Olje oljkino itolyansko I. Bari organizacijo. Dela bo ta imela mnogo in premnogo. Zadnjič sem že malo pokazal, kaj bi bilo vse že v delokrogu centrale organizacije. Koliko pa dela še ostaja, koliko czv. »drobnega tlela c pa osta ja še posamičnim organi-
j zacijam ! Centrala le ravna, resumira, dela j 7 t;s Jo	Pšenica za april K. 7.44 do
zaključke in načrte. Lokalne organizacije pa j 7'4"> Rž za oktober K. G'43 do <>"-!">. Rž za pripravljajo k temu materijal.	april K. 0 26 tlo tv27 Koruza za juli
.. '	/-i	.K. —.— do —.— Koruza za maj HH)0 K.
Podlaga vsemu seveda je zadostna izo-	w<>	()yes ya oktober K _. _ tlo
brazba. Ce je še nimamo, j<* zato moramo _._ Oves za april K. 4*90 do 4.92
dobiti. In nekaj ljutlij nam treba, ki stvar	Pšenica: ponudbe zadostne, povpraševanje
dobro razumejo ter imajo tudi dobro voljo, zmerno, mirno Prodaja: 12.000 met. stot.
Jafta [zaboj] .
albansko dalmatinsko . . bombaževo amerikansko bombaževo angleško . . sesamovo .......
2.— 12.—
3.— »;.— 81.— 88.—
47.--.—
4:i.— 46.— 37.— :$9.
34.--.
40-50 53.—
Trgovinske vesti.
Budimpešta S. Pšenica za oktober K.
Na prerojevanju našega gospodarstva je treba biti temeljitimi. Ne sme se delati površno, temveč iti je treba do dna, do bitstva, do temelja... Paziti je treba, da ne zagazimo, ter
nespremenjeno Vreme: jasno.
Hamburg 8. Trg za kavo. Santos good average za raarc 36.75 za maj o7.—, za september oŠ.— za december 38\o0 Denar.
Havre 8. Kava Santos gtiotl average
Trgovina in promet.
na
trsovski in obrtni organizaciji Slovenskem.
Podaja: Anton Kristan (Gorica.)
II.*)
V prvem članku sem zapisal s ta ve k, ka-PKAOA 7. (K. n.) V čeških štrajkovn.h tcre^ m|>ni|ll ^ ^^iti. Smisel njegov
okrajih je ,»oloža, nespremenjen.	( ^ glovengko g(«|)0dar8tvo treba reorga-
Oeerska zbornica poshu.ccv.	nizirati poginoma. In sedaj-le stojim pred
BI DIMPESTA 7. (K. B.) Zbo.niea je	-1 t ->
'	J ! vprasaujem : kako .
nadaljevala debato o trgovinskem proračiinti.	V prvi številki letošnjih »Trgovskih li-
Posl. Kalmar je govoril proti predlog. JMt\.	^ (,0bhodnf Listvc) pravi avtor članka
vik r^anir je naglašal. kako važno je krepko	,<J<|B|lodarisko prerojenie« mej drugim: »Go-
javno inenenje v vprašanju carinske tanfe.	s|M„larsko ||age prerojenje (reorganizacija) mora
i Državni dolg v papirju „	.. v srebru
Avstrijska renta v zlatu _ kronah 4%
Kreditne akcije . London 10 Lsr. . . .
Po več drnjrih govorih so odložili debato na j 11 tri ter zaključili sejo.
Narodni praznik v Srbiji. BKLIGRAD 7. (K. B.) Ve»raj so praznovali tukaj proglašenje Srbije kraljestvom in nastop vlade od strani kralja Aleksandra. Kralj je spiejel čestitke diplomatov.
/čilske na nemški h vseučiliščih. BKROLIN 7. (K. B.) Državni zbor je razpravljal <» peticijah glede d<.puščanja žensk k imatrikalaciji na vseučiliščih in k državnim skušnjam. Po daljši debati je bil sprejet predlog odseka, ter se je prešlo na dnevni red.
začeti z revizijo vsega sistema vzgoje vanj a našega naraščaja toliko po strani teoretiški ter praktiški, kolikor glede na stavbo na novih principih«. In prav ima. Predno hočemo v resnici doseči nekaj novega, nekaj drugega, nego imamo sedaj — razume se samo jm» sebi: nekaj boljšega, resnejšega itd. — moramo imeti tudi precej drugačnih ljudij. Ce jih ni, treba jih vzgojiti.
I u velika naloga trgovske in obrtne or-ganizaeije na Slovenskem je: vzgoja, poučevanje iu pripravljanje.
da ne pridemo celo na slabše nego smo. To za febrttvar 50 k. frankov 43.75, za j uli 50 k.
; ie važno.. Mnogo vzgledov britke površnosti t*rankov 44.i.">.	_ _	__
je že pred nami.	Dunajska borza dne 8. marca..
Vprašanje o razširjenju tržaškega pristanišča.
Z Dunaja poročajo včerajšnjega dne: i Proračunski odsek zbornice poslancev se je zbral danes pred sejo zbornice poslancev. Na dnevnem redu je bila vladna predloga o razširjenju pristanišča v Trstu. Odsek pa se ni 20 mark
mogel baviti z dnevnim redom, ker so Mla- Napoleoni . . . , „ , .	...	,	ii i	- I 100 italijanskih lir
doeehi stavili formalen predlog, kateremu je (j>ej.;uj
sledila daljša debata. Končno so sejo zaradi	-
seje v zbornici poslancev odložili.
Bilanca anglo-avstrijske banke.
Bilanca anglo-avstrijske banke za 1899. | izkazuje čisti dohodek v znesku 1,965.596 i Na c. in kr. dvorni kobilarni v Lipici, gld. Generalni svet predlaga dividendo osem postaja Sežana, pripuščale se bodo kobile v goldinarjev od delnice.	tekočem letu 1900, in sicer po 3 cekine v
L denarnega trga	zlatu žrebčevine za skok in 4 krone dotičnim
Dne 6. t. m. so bili stavki za bančne j pomagačem v hlevu, akeepte prve vrste na dunajskem javnem	Maestoso Madera,
trgu 4°/0. Tudi v Londonu je zasebni diskont poskočil na 37/h* V Berolinu se je po-
veer.ij	■tauer>
9930	9930
99.25	i»i>-25
98.3« >	<18 20
	99*35
234.85	234-80
242.50	242*65
23.67	23-64
19.29	li>
90.05	90*05
11.38	11*38
ložaj malo zboljšal ter je znašal privatni
Pluto Fantasea. Favor.v Ankona. Siglavy Slavina.
c;iej št. 48.
diskont 51/8°/0. Na dunajskem glavnem za- I Natančneja pojasnila podaje e. iII kr. dvorni vodu avstro-ogerske banke je bilo gibanje	kobilarni urad v Lipici.
glede vlog in zapadlosti zelo omejeno.
D — MEJNARODNI
I ANORAMA trst-Borzni trg 14- trst
04 1. marea do "». marca
Nova serija.
Jako zanimivo in poučno potovanje po Italiji od Verone do Siena itd. 50 podob 50.
j V stopnina 20, otroci 10 k r.
100 do 300 goldinarjev
za m »rejo -i pridobiti ose'oe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo i u pošteno, brez kapitala in ri/ika z razjiečavanjein zakonito dovoljenih državnih papirjev in srek.
Ponudite pod naslovom Ludwig Oester-reieher v Budimpešti. VIII Deutshegasse. 8-
Prva slovanska
M izdelovainica mrežic
g	za plinovo luč (Auer)
" Javljam slavil, občinstvu, da s< ni odprl svojo izdelovalnieo in prodajalnico nepregorljtvih mrežic za plinovo luč Auer) na vog-alu
Piazza Sepzianti in Via deli'Arsenale
I važuje geslo:
Svoji k svojim
Spedicijska poslovnica
Gašpar Hvalic
v 1» ori c i v ulici Morelli št. 12.
se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v v«1 kraje.
\ov zaprt voz /a preva/avje.
Dostavljanje nepoškodovanega blapra se zagotavlja.
Gostilna
Andemo de Franz
Via della <<pppsi st. 14.
toči izvrstno l»elo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase, (iostilna ie odprta vedno do l. ure jMipolnoč . /.a obilen obisk se priporoča
Jožef Furlan.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcan^on št. 1 — TRST
/alosra pohištva za jedilnice. «■ pa 1 iiire in spre-jetnniee. žimnie i« peresnie. nsrled;il iu železnih blarajn. p<» cenah, da -e ni bati kmikarence.

Vabilo
na sv. mašo zadušnico, ki se bo darovala prihodnjo soboto, dne lO. t. m. ob lO. uri predpoludne v cerkvi sv. Antona novega za pokoj duše nepozabnega našega
IVANA.
Antonija Sabec-Abram.
Na stavišču Serpentina"
v ulici (»iulia št. 35 (tramway$ka postaja)
i # Najveći zverinjak (menažerija) sveta ^

zoološkim cirkusom,
odprt vsakega dne od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Najslavnejši krotitelji in krotiteljice ter
ooo Hat-Ju~wa o©o
Čudežna gospica, ki kroti kače s petjem.
< ast mi je naznaniti slavnemu občinstvu in p. 11. g. potnikom. <la sem prevzel nov in elegantno opremljen
H ote 1 Sušak
s 25 ukusno urejenimi sobami.
in sicer z eno in dvema posteljam«, od 120 stotink (<j0 11 ve.) naprej. Hotel ima posebno veliko dvorano, ter posebne prostore, kakor kavarno in se posebej dvorane za društva.
Omnibusi prihajajo k vsakemu vlaku in prevažajo p. n. potnike po isti ceni kakor reški, a razven tega dohaja do hotela električni tramwaj. Potnikom so kočije in vozi na razpolago.
Restavracija je preskrbljena z izvrstno domačo in dunajsko kuhinjo ; domača vina s,» iz velicih kleti velikega župana blag. gosp. dra. Vladimira Nikoliča Po Irinksega, ravno st* laj nakupljena, kakor tudi vsakovrstn primorska in inozemska vina. ter Plzensko izborno ,,Pschorrtrau pivo" in vsakovrstni likeri.
V hotelu se nahaja malo, a zraven hotela veliko parno kopališče „Ilona" in v bližini morsko kopališče, kamor vozi omnibus vsake pol ure. Zraven hotela se nahaja krogljišče.
Zagotovljam točno in solidno postrežl»o. ter priporočuje se slavnemu občinstvu in p. n potnikom za mnogobrojne obiske, beležim z odličnim spoštovanjem
Vin ko S u len t ie,
hotel i er.
t®
Fran \V il lielmov
itnjajiil iii
od
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
Spodnja Avstrijai. Se dobiva v vs<*li lekarnah v zavitku po 1 gld. av. velj.
Si
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Fraper-ja t Praii
je ie več kakor •'»<> let obče znano domače zdravilo vzbuja slasl in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavijanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 g!d.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
_ _	varilo! Vsi deli embalaže nosijo
je staro, najprej v I'ragi rabljen«) domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane ciste, vnetje in bolečine olajša
m hiacii.
V pušicah po 35 in 25 nč.. po pošti 6 nvč. več.
V zraven stoječo 11 loženo varstvei
postavno po-eno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaiatelja „pri črnem orlu"

Praga, Malastran, Spornerjeve mice.
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske. > Trstu v Lekarnah: LucianL K. Le i t en bu nr.
P. P re n d i ni. S. Serravalle. A. Sultina. C. Zanetti. A. Praxmarer.	S
Mala oznanila.
I'.mI t«. rubriki« |iriii:i«.>nn> oznanila j> • najnižjih cenah Za enkratno in^oivijo x- plaf-a po I nvr. ki 1h'-m'<1«» : ti rečkratno iu ereijo ><• iflKi primirilo zniža. Ogiu"i za »>«• l<-to zaenkrat na eden stanejo |m> 10 glil. u-r |>laOuj«'jo \ i-rtrtlctnih unt<*Hpatnih obrokih. Najmanja olijava . 10 m"-.
V Trstu.
Alojzij
Posredov. I niča za potovanja.
Mozetič P1"zz" XeKozian,e
1.
daje pojasnila za vsa-korana potovanja in sprejema predplačila za obisk letošnje svetovne razstave v Parizu.
Kreme
Perhauc Jakob
nlica Acquedotto s Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
PJmJU I\#Q|1 ulica Media št. 3., toči črna I II III IVCIII jn j^j.j vjna jn pivo prve vrste
kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Lozič Jurij
Androna S. Lorenzo za magistratom i. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo
Potočnik Fran
ima gostilno v ulici Ireneo št. 'J., toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Pahor Ppfpr uliea Riborgo <t. 2o. Velika rbUSldl IDLCI zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne i 11 sladcicarne.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion >t. "20, pe-karna in sladčičarna. svež krnh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Kava riie
Anton Šorli
priporoča svoji kavarni »Commercio* in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov.
Zaloga iloir 111 sodarski mojster.
A h ram Fran IIlicaS- FranceHC'° št-
nu I «2 8! I I d IS Trgovec z dogami in sodarski mojster, izdeluje vsakovrstne sode iti posodo. Delo solidno, cene zmerne.
Trirovei.
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Osi.je in drva.
Muha In^in v ulici ,lel Torro itev"12
"■•■IId JvOip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Fran Hitty
Novak IVlihalj
esar.
mesar, ulica S. Francesco postreže /. vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na /.eljo pošilja na doni.
T. Zadnik
Mlin na par.
Valentin Skočir
kjer melje vsakovrstne tursčene nn ke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Podueevanjejezikov.
jiipno Kofinl/o v ulici Akal,llrivo 17 JU! Kj€\ !\CUSII!VCt j nada podučujedoma
ali zunaj francoski, nemški, slovenski in italijanski -jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah.
V Gorici.
Civilni in vojaški krojač*.
..... . . .. vsa^emn ko| razumljivi C. kr. pnvumrani kron ^
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. ~lrl I. n ima izborno zalogo vsakovrste l»la<r:> za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plasčev za vsako sezono. vst po najnovejši modi.
Vošeene sveee.
I I/f|t-|oA svečar v Gorici ulica Sv. Antona l»wJJClO	i izdeluje sveče iz pristnega
čebelnesru voska. Za pristnost jamči s '2«>00 k. Za obilne naroči«? se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
Vošeilo (biksl in nsiije.
voščila [biksa] družbe sv. Cirila in Metoda in tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan Drufovka v Gorici na Travniku štev. o. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvrše.
Glavno zalogo
Pohištvo i n nieblji.
Novoporočenci pozor!
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev. okvirjev, ogledal stolić za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko upadajočih tlel. Auton Brešeak. <o»riea. Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.