Leto LXVM št. 220
Ljubljana, sreda 28. septembra 1932
Cena Din i.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 90 petit e> Din 2.—, do 100 vrst Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inserati petit vrsta Eto 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafl jeva uHca it. 5
Telefon 3t. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 100
NOVO MESTO, Ljubljanska c. Tel. št. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — « — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10351.
ZADNJI NAPORI ZA REŠITEV
RAZOROŽIT VENE KONFERENCE
Hendersonovo posredovanje ostalo brez uspeha — Nova akcija Her-riota — Kriza prehaja tudi na Društvo narodov
ženeva, 28. septembra. Razgovori, ki jih je imel predsednik razorožitvene konference Henderson z nemškim zunanjim ministrom Neurathom, francoskim ministrskim, predsednikom Herriotom in z angleškim zunanjim ministrom Simonom, niso dovedli do zaželjenega uspeha in je ostal položaj v pogledu razorožitvene konference slej ko prej nespremenjen. Hendersonovo posredovanje, ki je imelo za cilj ponovno pritegnitev Nemčije k sodelovanju na razorožitveni konferenci, je ostalo brez uspeha in čuje se, da bo Neurath že jutri zapustil ženevo in se vrnil v Berlin.
Pariz, 28. septembra. Današnji listi zelo pesimistično presojajo položaj v ženevi in soglasno ugotavjajo, da ne preživlja hude krize samo razorožitvena konferenca marveč celokupna ustanova Društva narodov. Obširno se ha\ijo z včerajšnjimi razgovori Herriota z zastopniki Belgije, Poljske in Male antante ter naglašajo, da je šlo pri teh razgovorih za razpravo o novem načrtu Herriota, da bi se rešila razorožitvena konferenca. Herriot namerava predlagati nove
ukrepe, ki bi prožili garancije za mednarodno varnost in omogočili nove ukrepe, ki bi prožili garancije za mednarodno Varnost in omogočili uspešno razorožitev. V francoskih krogih naglašajo, da je polom razorožitvene konference neizbežen, ako se tudi ta akcija Francije izjalovi.
Pariz, 28. septembra. AA. Listi poročajo o snočni konferenci, ki jo je predsednik francoske vlade Herriot imel z zastopniki držav Male antante, Belgije in Poljske. Posebni dopisnik Usta >Oeuvre« pravi, da so na tem sestanku gcvorili o položaju, nastalem z odsotnostjo Nemčije na razorožitveni konferenci in o nadaljnjem delu te konference. Albert Julien popisuje v listu t-Petit Parisien« včerajšnji dan v ženevi in prav tako omenja sestanek g. Herriota z zastopniki g<ri omenjenih držav. Albert Julien pravi, da je zelo verjetno, da je g. Herriot na tem sestanku točno obvestil državnike, ki vodijo zunanjo politiko prijateljskih in zavezniških držav, o namerah Francije. Verjetno je, da so tudi zastopniki teh držav s svcje strani poiasnili svoja stališča.
*Quotidien« prinaša uvodnik o ženevskih
razgovorih in pravi med drugim: Bdi zares želimo razorožitev, toda pod pogojem, da se ta razorožitev podredi vzajemni kontroli. To kontrolo mi sprejmemo. Tako bomo dokazali fašistom in drugim, da g. Herriot ni lagal. Nemčija ne želi nepristranske ankete o svoji pravi oborožitvi in da pridejo na Han vse kršitve mirovne pogodbe. Preventivni odgovor je pokazal njene resnične namere. List se na koncu vprašuje, kako naj razorožitvena konferenca doseže rezultate, če se vzajemni kontroli ne da zakonita moč.
Pariz, 28. se-pt. Posebni dopisnik agencije »Radio« je izvedel, da pripravlja angleški zunanji minister Simon načrt za energično akcijo, da bi se Nemčija pripravila do ponovnega sodelovanja na razorožitveni konferenci. Nemčija naj bi nato pristala na osnovi naslednjih treh točk: 1. Peti del versailleske pogodbe se nadomesti z novim statutom, ki ga bo Nemčija prostovoljno priznala. 2. Nemčija bo v okviru lovega statuta pristala na zmerno vojaško premoč Francke. 3. Poseben statut naj tvori splošen sporazum evropskih držav.
Začetek konca nacionalne vlade v Angliji
Danes se bo odločila usoda Macdonaldove vlade
neizbežna
— Kriza vlade je
London, 2S. septembra. Danes, se bo odločila usoda Macdonaldove nacionalne vlade. Vsi poizkusi, da bi pregovorili liberalne ministre in jih pridobili za nadaljnje sodelovanje v vladi, so se izjalovili. Izbruh vladne krize smatrajo v vseh političnih krogih za neizbežen. V vladnih krogih se tudi že obširno razpravlja o tem, kdo bo zamenjal liberalne ministre, ki bodo izstopili iz vlade. Zunanji minister Simon je odklonil prevzem vsakega drugega resora. Po dosedanjih kombinacijah bi postal notranji minister sedanji minister za vojsko Heilham ali pa sedanji   minister   za   pravosodje Thomas
Ynskip. Verjetno je, da bo državni podtajnik v finančnem ministrstvu VValther Hel-liost prevzel kak resor. Tudi Robert Horne in Allen sta v ospredju kombinacij. Za najbolj značilno smatrajo v političnih krogih odstop Snowdena. Kljub vsemu prigovarjanju je ostal Snovvden trdno pri svojem sklepu, da se umakne s svojega mesta. Dejstvo, da odhaja Snowden po štiriletnem najtesnejšem sodelovanju z Macdonaldom. nikakor ne smatrajo za ojačenje Macdonaldove pozicije. Splošno prevladuje mnenje, da pomeni današnji dan začetek konca angleške nacionalne vlade.
Znižanje uradniških plač na Češkoslovaškem
Finančni minister opozarja na to, mogoče doseči prora
Praga, 25. sept.  Češkoslovaški finančni
minister Karel Engliš je že ob novem letu objavi! članek, ki v nje<m kot prvi v re-pnrtv.iki odfkrito priznava, da ne kaže državi g^ede na težak gospodarski položaj drugega, nego znižati vse plače brez izjeme in tudi pokojnine v razmerju, kakor so se pocenite v letih 1928 do 1931 življenjske rxrtreb$čin&, obenem pa zn:žati razmeroma tudi breme dolgov, ker drugače nj mo-go-če rešiti valute, niti preprečiti vedno hujših posledic gospodarske krize. Padanje cen ima po njegovem mnenju nujno za posledico znižanje produkcijskih stroškov, kajti proizvodnja ne sme biti neren-tabilna. Državne finance pridejo v krizo zaradi nazadovanja dohodkov, toda ne samo zaradi nazadovanja dohodkov kot posledice krize, temveč tudi zaradi nazadovanja dohodkov  kot posledice  splošnega  padca cen
da brez znatnega znižanja plač ni čunskega ravnovesja
plač, mezd itd. Prebivalstvu, ki so se mu dohodki znižali sorazmerno s padcem cen, ni "mogoče nalagati novih davkov in s tem ohraniti ravnotežje v proračunu, ker bi to krizo samo po-giobilo. Mezde so bile že znižane, privatne plače večinoma tudi, dohodki kmetovalcev in obrtnikov so se najprej prilagodili novim razmeram in padli s padcem cen mjihovih proizvodov. Ali se more z novim obdavčenjem teh slojev, ki so jim dohodki že padli, obnoviti ravnotežje države? Če ni to mogoče, je ravnotežje v nevarnosti in v nevarnosti je država sama. ki mora osta<ti trda oipora v sedanji težki krizi, v nevarnosti je podlaga eksistence državnih nameščencev, v nevarnosti je valuta. Prej ali slej bo morala država seči po inflaciji ali pa prenehati z izplačevanjem plač gažistom.
Agrarni program nemške vlade
V zaščito nemškega kmetijstva namerava vlada uvest* kontingenti-ran je uvoza kmetijskih pridelkov, da bi na ta način povišala cene
domačim pridelkom
Berlin, 2S. septembra. M V nedeljo je imel nemški minister za prehrano, baron Braun, na ziborovajiju bavarskega poljedelskega sveta v Monako vem velnk govor, v katerem je prvič jasno povedal, kakšen ie program vlade v pogledu nemškega agrarrama. Nag-lašal je, da hoče vlada pomagati domačemu poljedelstvu s pomoči o ko-rttingenrtira-nja uvoza, da bi na ta način pospešila dvigamje cen kmetijskih pridelkov. Na drugi strani namerava priskočiti na pomoč nemškemu kmetu z znižanjem obrestne mere za poljedelske kreddte. Ta program vlade bo še v teku tega tedna • uveljavljen potom posebne zasrtne uredbe.
V krogih nemške industrije vlada velika boja-zen, da bo morala račun za ta vladni program plačati industrija. Korrtin-srentiranje   uvoza   kmeokffh   pridelkov v
Nemčiji bo imelo na drugi strani za posledico tudi kontingenti ran je izvoza nemških industrijskih pridelkov, pri čemer bo po mnenju nemških krogov rndftistrija znatno prikrajšana. Tudi v vrstah konzu-mentov je naletel ta program Papenove vlade na velik o&por, ker bo imel za posledico podraženje živil.
Iz vladne okolice se teve, da namerava uvesti vlada točno določene kontingente skoro za vse vrste kmečkih pridelkov. Med drugim bo ukinila dosedaj svoboden uvoz zelja, čebule, korenja, grozdja, vse vrste sadja, zaklane živine, slanine, masti, masla, sira, fižola itd. ter raznega cvetja. V tem pogledu namerava v najkrajšem času pričeti pogajanja z vsemi prizadetimi državami. V vladnih krogih nagrašajo, da i itn je v tem pogiedu prar
dobrodošla odpoved trgovinske pogodbe z Jugoslavijo, ker bo na ta način omogočeno takoj pričeti s pogajanoi v svrho uvedbe kontingentov. Kontingenti bodo objavljeni še le pf> končanih pogajanj-ih.
V pogledu znižanja obrestne mere za poljedelske kredite namerava vlada znižati obrestno mero za dolgoročna posojila za dobo prihodnjih dveh let za 2 odstotka, feoda ne izpod štiri odstotke skupnih obresti. Znižanje obrestne mere se bo nanašalo tako na hipotekarne kakor na osebne kredite.
Politični umori v Havani
Havana, 28. septembra. Včeraj popoldne je bil na predsednika senata Cleara Vaske-ta Belloja izvr?en atentat. Ko se je vračal domov v ?vojo vilo, ki se nahaja v najbolj elegantnem delu me^a. so ga neznanci napadli s strojno puško in ga na mestu ustrelili. Bil je takoj mrtev. Napadalci so pobegnili. Bello je bil eden najbolj intimnih prijateljev predsednika republike Mahada iu eden najuglednejših in najbolj popularnih politikov.
Uboj predsednika senata je vzbudil ogorčenje med pristaši vlade in 60 zaradi tega uboja ubili štiri opczicionalne politike. Neki opozicionalni politik je moral, da reši, pobegniti na neko inozemsko poslaništvo- Zaradi teh političnih umorov je proglašeno obsedno stanje-
Iz policijske kronik«
Ljubljanska policija se te dna peča z dvema umazanima aferama. V enem primeru gre za oskrunjevanje mladoletnih deklic, v drugem ipa za odpravo telesnega ploda: v to afero je zapleten neki mizarski pomočnik. Mož je imel ljubavno razmerje z 21 letnim dekletom F., kaT ni ostalo brez posledic. Dekle je zanosilo. Ivan jo je pa pregovoril, da si je pustila telesni plod odpraviti. Odšla sta k neki babici, ki je napravila operacijo. Dekle jc v bolnici splavilo, od tega časa je pa popolnoma zmedeno in so jo morali oddati v umobolnico, kjer je že neti mesec. Fant je osumljen, da je sodeloval pri splavljenju m se bo moral zaradi tega zagovarjati pred sodiščem.
Davi je bil v nekem prenočišču aretiran 23letni Anton V. rojen v Benkovcu v Dalmaciji in pristojen v Maribor. Mladenič se izdaja za medicin ca, je pa baje nekoliko duševno omejen. V. je osumljen, da je 3- t. m. v Oficirskem domu na Cetinju ukradel tam zaposleni kuharici Magdaleni Stojako-vić 2390 Din in pobegnil. Fant tatvino odločno taji.
V mestu se je pojavil neki 30Ietni moški, ki ponuja ničvredne prstane in verižice ter jih prodaja, kot pristno zlato. Prebrisanem je nasedlo že več ljudi. Pustolovec je slabotne postave, plavolas, podolgastega obraza.
Delavcu Maksa Lebami iz St Vida je nekdo izpred tovarne »Triunrf« na Celovški cesti odpeljal 1000 Din vredno kolo. — Krojač Franc Jeraa, stanujoč na Glincah cesta VI/2., je prijavil, da se je včeraj nekdo splazil v njegovo delavnico, ki jo je odprl s ponarejenim ključem ali vetrihom m mu odnesel par črnih in par rujavih hlač v skupni vrednosti 600 Dm.
Hitler interniran
Njegovi lastni pristaši so ga zaprli v sanatorij, da bi s svojim izbruhom ne škodoval narodno-socialističnemu
Berlin. 28. sept V krogih narodnih socialistov vlada vedno večje začudenje zaradi dejstva, da ie Hitler v zadnjem času dobesedno izginil iz javnega življenja. Od kar je propadel s svojo zahtevo, naj se mu izroči, kakor nekoč v Italiji Mussolmiju, vsa oblast v Nemčiji, je izginil in nikjer več ne nastopa. V zadnjem času se je vršilo mnogo narodno socialističnih zborovanj, na katerih bi imel govoriti Hitler, toda njega m bilo, marveč so prihajali na zborovanja drugi podrejeni voditelji narodnih socialistov. Tako so bili nedavno tudi na Dunaju zelo razočarani, ko je namesto Hitlerja prišel Gobbels.
Že svoječasno so se pojavile v javnosti vesti, da je Hitler živčno hudo obolel ter da so ga morali oddati v sanatorij. Vodstvo narodno socialistične stranke je takrat to vest demantiralo, kljub temu pa se Hitler vse od takrat v
javnosti ni več pojavil. Sedaj pa poročajo listi, da tudi v-vrhovnem vodstvu Hhlerjeve stranke ne taje več, da je Hitler zares hudo bolan ter da je pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Njegovi zadnji nastopi v javnosti, zlasti pa njegova brzojavka štirim zaradi umorov na smrt obsojenim narodnim socialistom so že jasno kazali, da se pojavlja pri Hitlerju nevarna živčna kriza, ki je prišla do izbruha ob priliki pogajanj za prevzem oblasti pri predsedniku republike. Hitler se je takrat spozabil tako daleč, da je zagrozil predsedniku z vprizoritvijo Šentjernej-ske noči. Zapretil je, da bo dal umoriti na desettisoče svojih nasprotnikov ter da se bo s silo polastil oblasti v državi. Vse to je imelo za posledico, da so Hitlerja naposled izolirali in ga odpravili v sanatorij, kjer ie pod stalnim nadzorstvom.
Potresi v Makedoniji    Neprijeten duh usti
Se   nadallUlBlO Norem zamuditi poročati Vam, da odkar uporab! j-nn
J   J  «f Vašo zobno pasto **Chl©rodont" nima saino lepih
Beograd,   28. septembra. AA. jPotreso- be]m zob, temveč sem se rešil tudi neprijetnega duha merski zavod na Tasmajdanu poroča: Po ust. Vaš Chlorodont bom kar najbolje priporočal, katastrofalnem potresu dne 26. t. m. so £-V-.U-. ^^J^™^ se pojavili pogosti sunki   in bobnenja na xavračajte vsak nadomestek, ozemlju   med š tipom. Radovi št em, Stro-
jnico, Dojranom, Djevdjelijo in Denrir Kapijo. Glavni potresni sunek se je občutil v Beogradu, v velikem delu zapadne Bolgarije in severne Grčije, posebno pa na solunskem polju. Epicenter potresa se nahaja kakih 20 km južneje od epicerrterske črte, ki je bila pozorišče katastrofalnih pet reso v v marcu 1931. Na gTskem ozemlju je potres napravil veliko škode m zahteval tudi človeške žrtve. Porušenih Je okrog- 300 hiš.
V zadnjih 20 urah so aparati potreso-merskega zavoda zabeležila 11 potresov, in sicer: ob 20.22 (katastrofalen potres), ob 20.29, 21.18, 21.23 (precej hud), 22.28.12 (drugi katastrofalni sunek, 137 mikronov pomik tal v Beogradu), nato po polnoči dosti hudi sunki ob 2.29, 3.05, 3.28, 10.32, 12.21 m ob 17. To so bili potresni sunki večje jakosti na epicenterski površini, med njimi pa je bilo več lahkih potresnih sunkov in hujšega bobnenja.
Po dosedanjih vesteh se teren na prizadetem ozemlju počasi umirja in kaže karakteristično sisterezijo, kar je popolnoma prirođen pojav v takih primerih in ni razloga, da bi bilo kaj nevarnosti za naše ozemlje.
Ta potres je nastal zaradi gibanja va-landovskih plasti in kaže, da je oživela močnejša potresna akcija, ki je bila posebno katastrofalna v juliju 1902, ko se je porušilo lepo število naselbin okoli jezera Langsze severno Soluna.
Solun, 28. sept. r. Potres je v grški Makedoniji povzročil sHno materialno Škodo. 15 vasi ie popolnoma porušenih. Največ škode so utrpeli na polotoku HalkidifcL V mestu Stratonici je porušenih 3000 hiš. Okrog 200 ljudi ie težko ranjenih. Enako hudo ie opustošena ruđ-i vas Stagtrica. Oblasti so nemudoma organizirate reševalno akcijo- Gemeraftii guverner Makedomge GoTsatas se je odlpetjaJ v prizadete kraje.
Priprave za manevre v Romuniji
Bukarešta, 28. septembra. Veliko začudenje in razburjenje je izzvalo v romunski prestolnici postopanje policije, ki je začela včeraj kar na ulicah rekvirirati motorna vozila Prometni stražniki so ustavljali osebne in tovarne avtomobile, jih takoj raztovorili in odpremili vojaškemu poveljstvu. Šele naknadno je izvedelo, da je ta ukrep v zvezi s pripravami za velike vojaške manevre, ki se bodo pričeli prve dni prihodnjega meseca. Pri tej rekviziciji je prišlo tndi do neljubih incidentov, ki so imeli za posledico intervencije inozemskih diplomatov, ker so prometni stražniki rekvirirali tndi vozila inozemcev.
Razdejanja orkana v Ameriki
Newyock, 38. septembra, g. Orkan, ki je divja! nad San Huanom, je zahteval najmanj 30 čfoveSkih žrtev ter je napravil ogromno Škodo. Od 1000 hrš, ki so ob obali, jih ie nad 800 porušenih a4i tako poškodovanih, da so za nadaljnjo prebivanje neporabne in so jih morali iapraz-niti.
Živilski trg
Ljubljana, 28. septembra.
Žavilaki trg je običajno ob sredah in so-botah zelo dobro založen, česar pa danes ni bilo opaziti. Na Vodnikovem trga so kovale velike praznine, tudi na Pogaćarjeveca, trgu, kjer je vedmo dosti blaga na debelo, je bilo prazno. Je to ptić posledica zadnjega deževja, ki je spremenilo ceste v blato in je dovoz težavnejši. Tuda vreme Je zelo nestanovitno ter se prodajalci boje, da ba jim v primeru dežja blago ostalo in bi se« polnimi vozovi morali vračati domov.
Kakor sploh v zadnjem časti, je tndi danes prevladoval sadni trg. Sadja so priperja-li mnogo zlasti Bosanci in Bekukranjei, ne dosti manj pa je Dolenjcev, Štajercev in. Gorenjcev. Prav mnogo je videti lepih jabolk, čijih cena se giblje od 0.50 do 4 Din. Cena grozdju je ostala rta isfti visim. Najlepše smederevsko se prodaja po 5 do 6 Din kg, domače in belokranjsko pa se dobi že po 3 do 4 Din. Veliko je tudi češpelj in sliv, ki jih nudijo po 130 do 230 Din kg, posamezniki pa trdovratno vztrajajo pri ceni 3 Din im naravno ne delajo rmenrtnih kupčij. Hrušk je malo, glavna sezona šele pride. Cena varira od 130 do 4 Dim kg. Dovolj je tudi breskev po 3 do 4 Din za kg. Pri branjevkah so breskve dražje, so pa mnogo lepše. Brusnic je še vedno precej, njih cena je 4 do 5 Din.
Na trgu se pozna, da smo imeli dež. Zelenjave je mnogo več kot običajno, cene so pa poskočile, čeprav bi človek pričakoval ravno nasprotno. Zelena salata se prodaja po 4 Din za kg, zelenjava za juho po 3 Din, petršiljček po 3 Din, nadzemska koleraba po 3 Din, podzemska pa 50 par, paprika po 5 Din, paradižniki po 2 Din za kg. Malo je videti krompirja, čijega cena je ostali pri starem in stane še vedno 1 Din. Čebulo se dobi po 130 za kg, česen po 6 Din. Kumare se dobe le redko, nj4h sezona Je že pri kraju. Malo več je še kumaric za namakanje. Pri teh je cena poskočila in se prodajajo 100 komadov od 12 do 25 Din. kar je zelo drago. Novega zelja je še prav malo, cena je za kislo zelje 4 Dm, za kislo repo 3 DAn, za novo repo pa 2 Din za kg.
Jajc je na trgu dovolj, debelejša so po »1 Din, drrobnejša po 75 par. Prav živahna •je todi kupčija s piščanci in kokošmi. Cisto mlad p'ščanec se dobi za 12 do 14 Dm, starejši po 18 do 20 Din. Kokoši so dražje. 20 do 30 Dm komad.
Cena mlečnim izdelkom in mesu je ostala neTzprernenjena
Borzna poročila.
. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2309.29—2320.65, Berrm 13065.41—1376.21, Bruselj 797.74 do 801.68, Curih 1108.35—1113.85, London 196.30—199-90, Newyork 5730^47—5758.73, Pariz 225.29—226.41, Praga 170.12—170.98, Trst 294.46,—296.86.
INOZEMSKE BORZE Curi h: Pariz 20.33 in trt četrt, London 17.92 in pol, NewYork 519 in ena osminka, Bruselj 71.97 in pol, Milan 26.60, Madrid 42.45, Amsterdam 208-37 in pol, Berlin 123.40, Sofija 3.74, Praga 1635, Varšava 58.13, Helsingfors 3j06.
9U.nu 2.
»SLOVENSKI NARODi, dne 28. septembra 1932
Stev 220
Iz opere »Hlapec Jernej"
Primer, kako je komponist Mahovsky dramatiziral
Cankarjev tekst
Ljubljana, 28. septembra. Jutri otvori ljubljanska opera novo sezono   s premijero opere >Hlajpee Jerneje,    ki    jo je po nemškem    prevodu Cankarjeve novele dramatiziral    in ugiasbil Alfred Mahovskv. Za slovensko uprizoritev   je  Cankarjev tekst priredil In partituri podložil Mile Klopcic. Za primer, kako je komponist delo dramatiziral, objavljamo zadnje dejanje. HI. DEJANJE. 1. slika. — (Na Betajnovi. Na griču cerkev, do katere vodi pot. Pred cerkvijo velik križ z Zveličarjem. Viharen poletni večer. Ostro kot sihieti se odražata cerkev in križ od mra-ftnega neba, po katerem se pode temni oblaki. Ko se dviga, zastor, je slišati Se zadnje udarce zvona., ki vabi k večernicam. Nekaj moških in žensk Se hiti v cerkev. Ob poti ždi beračica z majhnim otrokom v naročju.)
Beračica (grleda za ljudmi, ki so cd-3H v cerkev): Le hodite hvalit boga, ki vam svojega srda še ni razodel. Le hoddte, častite in hvalite božjo pravico, W je preklela moje dete. nedolžnega, otroka s slepoto zadela!
Cerkveni zbor* (poje v cerkvi zahvalnico bogu za dobro žetev; orgle bu-čijo):
Hvala tebi, bog-, ki blagoslovil si nam polja in poplačal delo nagih rok, blagosl ovi 1 dotm.
Hlapec Jernej (prihaja po poti na-vzgor. Težko se opira na palico, ves je star in skrušen, a njegova vera se ni omajala).
Beračica (Jerneju): Reci mi. človek, je to pravica božja? (Dvigne svojega otroka hi ga kaže Jerneju): Človek, glej. Se pri bosru naSem pravice n i ! Ni je pri bogu in ne v nebesih!
Zbor (iz cerkve; poje istočasno z be-račico):
Pravično si delil nam dežja, zahvaljen bog. zahvarjen bog . . . Bogato spet rodilo nam je prije! Beračica :
Kaj storil je ta moj otrok Mariji, kaj svetnikom in bogu, da ne bo nikoli videl ne očeta ne matere?!
Reci človek!
AH je pravica kje na svetu in v nebesih ?
(Beračica zaihti, stisne otroka k sebi in odtava dalje.   Jernej   steji   nekaj časa odrevenel. Potem začuje zahvalnico iz cerkve, vera se vrne vanj.) Cerkveni zbor:
Zapojmo hvalo bogu yl srca. pobožno za pravičnost ga hvalimo in za žetev bogato počastimo vdano  vsi boga . . . (Iz cerkve prihajajo ljudje; nekaj žensk opazi Jerneja.)
Prva ženska: Kaj? Kaj ni to Jernej?
Druga ženska- Kako razcapan, ves upognjen starček, sivolas .. . kaj je to tisti Jernej? (ženske zmajujejo z glavami in odidejo. Jernej stopa proti cerkvi. Tedaj stopi iz cerkve župnik, zagleda Jerneja in se ves začudi.)
Župnik : Jernej, o Jernej, kod si roma! ves ta čas? Tako si star in slab!
Jernej (vzravna svoj upognjeni hrbet, oči se mu zasvetijo): Vse d C slej sem romal po svetu, a nobene pravice ni, ni je pod nebom! Zdaj več je ne iščem na zem-
* Tekst tega zb ra je edino, kar je dodal dramatizatOT. V ostalem se je zvesto držal Cankarjevega teksta.
Danilo Herkov odhaja
Ljubljana, 3S. septembra.
Hud uJiiec je zadel ljubljanski Esperantski kh»b. Sredi velikega dela in us var-janja mu je bil nenadoma odvzet njegov dolgoletni zaslužni in inicijativni predsednik g. Danilo Herkov, uradnik finančne direkcije v Ljubljani, ki je po služben* potrebi premeščen v Zagreb.
G. Herkov je že 11 let predsednik vedno lepše razvijajočega se E-K, on je rud: njegov ustanovitelj. Vseh 11 let je vprav očetovsko vodil klub, nyog<y\o požrtvovalno, nesebično delo je rodilo vidne sadove Povsod se je udejstvoval; propagirali je esperanto in njegovo idejo, vodil esperantske tečaje, sejal seme esperantskega pokreta po vsej banovini, predaval in navduševal množice, interveniral pri oblasteh in delal za khib, kar je bilo v njegovi moči. S čvrsto in nezlomljivo voljo ter ljubeznijo do idealnega pokreta je držal članstvo trdno skupaj, dajal nasvete, vodil klub v najtežjih časih njegovega obstoja in samo nJemu se je treba zahvaliti, da je klub tako lepo napredoval, da uživa danes v naši javnosti velik ugled in nedeljeno priznanje.
Kot predsednik Esperantskega kluba, ki je položil temelje esperantskemu gibanju v Sloveniji, ima g. Herkov velik vpliv po vsej banovini, pa rudi po vsej državi. Njegovo inicijativno delo ni bilo omejeno samo na Ljubljano, predaval je v raznih krajih Slovenije in širil zanimanje za pokret ter dajal pobudo za ustanavljanje novih podružnic esperantskega kluba. Zastopal je Slovence na raznih konferencah in kongresih jugoslovenskih esperantistov in je zaradi svojega kane U jantnega nastopa ter Izredne delavnosti užival povsod velik ugled. Devet let nepretrgoma je tudi delegat mednarodne esperantske zveze za Ljubljano.
Mnogo se je udejstvoval tudi na publicističnem polju, pisal je za razne mednarodne esperantske revije m časopise o lepoti naše domovine ter sploh razne informativne in orga-nizatorione članke.
Ljubljanski eeperan tisti se dobro zavedajo, kako hud udarec jih je zadel, prepričani pa so, da bo njihov predsednik živel s klubom Se naprej, čeprav bo od njega oddaljen. V priznanje zaslug je kkib sklenil, da ostane g. Herkov se naprej predsednik do prihodnjega občnega zbora, tekoče posle pa bo vodil do takrat podpredsednik
Iji, sodniki so besedo božjo grdo izdali! Zdaj Iščem pravice pri bogu, pri njem sa_ md, sodniku nad vsema sodniki, Vi, ki ste služabnik božji, vi razložite in sodite!
župnik (prime Jerneja za reko, ker je usmiljen): Nikar, Jernej! Bilo je mnogo zlega s teboj in nekrsčansko so s teboj ravnali Odpusti jim, kot bog je odpustil njim, ki so ga križali!
Jernej (izpusti župnikovo roko): Nič odpuščanja! Sodite zdaj po božji besedi: je bog na moji strani ali na strani krivičnih sodnikov? To zdaj razsodite naglo, ker sem truden; rad bi že stopil v svojo hišo in rad b: spal na svoji postelji.
Župnik: Zlobne, krivične so tvoje besede, Jernej!
Jernej : Sodite!
župnik: Vkloni se, Jernej, vkloni se celo krivici. Kajti bog bo sodil.
Jernej : Ali je pravica pri bogu ali ne ?
župnik : Preklinjaš. Jernej! Ce si pred bogom, nikar ne zahtevaj stoje in ošabno! Poklekni, prosi m jokaj!
Jernej : Nič več ne bom prosil, ne bom več jokal. Moja pravica je božja, bog je moj dolžnik! Stojim pred njim in terjam! Sodite! Tisto besedo recite, ki čakal nanjo sem toliko grenkih dni: AM je pravica, ali je ni? Ali je bog, ali ni boga?
župnik: Stran, ti neverniik! (Jernej stoji nepremično.) Gorje ti, bogokletndk! (župnik se umika Jernejevemu polblazne-mu pogledu, izteza roke, kot bi se branil in zbeži.)
Jernej (je obstal kot okamenel, nato se nenadoma zdrzne): Zdaj s svojim sem b gom sam ostal. (Z dvignjenimi rokami se obrne h križu. Vihar narašča. Bliskanje in grmenje. Jernej govori bogu. komaj da njegov glas preglasi divjanje viharja): Vsemogočni bog, gospod! Kar si obljubil nam to zdaj izpolni! Ti si pravico ljudem izročil, oni pa so nam jo skrili. Pri tebi je pravica, ti si jo ustvaril, skrbi, da spolni se tvoja zapoved. Zatekam se k tebi. jaz, hlapec Jernej, ki sam ostal je na svetu, okraden in oropan pravice. A v srcu svojem nosim postavo tvojo in tvejo obljubo. Besedo tvojo sem slišal, glej se. daj, da ne mine md vera vate. Daj mi roko, vsemogočni moj bog, ti sednik pravični!
(Jernej strmi v križ. Bliščeč blisk razsvetli v daljavi vidno Sitarjevo hišo; žar pa ne ugasne, marveč raste v požar in priteza * Jernejev polblazni pogled k sebi. Jernej se vzravna in z odločnimi koraki stopa naravnost proti Sitarjevi hiši. Crni oblaki $o se zgostili ter zatemnili ves oder. Požar narašča, da kar slepi gledalce. Iz žarenja se prikaže
zadnja slika. — <Sitarjeva domačija v og-riju. Okrog požara stoje ljudje. Med njimi se nenadoma pokaže Jernej.)
Jernej (se zadovoljno smehlja, govori:) Po pipo sem šel, ljubi moji; Nisem hotel, da bi zgorela tudi moja pipa, ki sem jo pozabil doma, ko sem šel na pot. Kaj ne gori prijazno moj dom ? Kaj ni lep moj ogenj? Kdor ima pipo, naj si jo prižge!.. Dovolj je kuriva!
Kmetje : Jernej je zapalil! Ubijte ga!
(Jerneju se cb tem kriku stemni pred očmi. opoteče se in zgrudi na tla. Z gorečimi treskami bijejo po njem. Nekdo za-kriči: V ogenj z njim! Zgrabijo Jerneja in ga vržejo v sredo plamenov.
žar ognja peša, črne postave stoje nepremično. Oder se polagoma stemni, godba prehaja v piano. Od koderkoli se ogla*-si popolnoma mirno, a razločno glas, ki govori epilog:)
Tako se je zgodilo na Betajnovi. Bog se usmili Jerneja in njegovih sodnikov in vseh grešnih ljudi!
(Zastor se počasi zgrne.)
kluba g. dr. Reva, docont na ljubljanski univerzi. Esperantski klub želi svojemu duhovnemu vodji in predsedniku na novem službenem mestu obilo uspeha in upa, da se bo v najkrajšem času povrnil med nas ter nadaljeval svoje započeto delo.
Jutri zvečer priredi klub g. Dandlu Her-kovu poslovilni večer v Narodni kavarni, na katerega vabi svoje člane in vse prijatelje esperantskega gibanja.
Simfonija ljubezni
Ljubljana, 28. septembra.
Oboževani Tauber je torej zopet v kinu Matici, da je pred vsako predstavo Kongresni trg poln lepih no eg ovih čast lik in tudi častilcev. Predstave seveda vse razprodane, kar tudi ni čuda, saj je slavni pevec v tem filmu še sentimentalnejši in še slajši, da se srca kar tope in je velika dvorana polna vzdihovanja, hrepenenija i<n sanjarjenja.
Tauber izvrstno i®ra in n ep reko šljivo poje slavnega komornega pevca Hoffrnan-na — samega sebe. 2ivi le za pet?je in za svojo presrčikano hčerkico Glorijo, ki mu je ostala po smrti gubljene žene. Z njo in s svojim skrbnim svakom — dobrodušnim komikom Szoke SzakalHom potuje po go-stovamjih in se seznani z zapdljivo L&i, Izbico še ne priznanega kompomsta Ervina, ter se zaljubi v njo. Da bi rešila svoje finančno propale starše, se žrtvuje ta zapusti svojega zaročenca ter pristane rti v Ameriko z bogatim pevcem. Teda/j se pa mala Glorija na igrišča seznani z mlado kiparice Ešo m dete brez mamice se na dobro prijateljico otrok naveže tako, da jo ne pusti več od sebe. Tudi dobričina Szoke Szakaffl, ki se zna tako imenitno Igrati z malo. se vname za dobrosrčno defefle in ■kmalu so vsi trije najboljši prijatelji in n era združiti i vi zavezniki pri varstvu zaljubljenega pevca. Zaradi Lffi poje Hoffimann v radiu tuda "ljubko Ervinovo kompo«zici?o:
škoda, da rjuoav le baje je___, da postane
Ervin slaven in celo v operi dirigira »To-sko«, kjer silimo Tauberja v slavni ariji pred smrtjo. 2e pred predstavo pa Hoff-mann mora spoznati, da Lih Rubi le Ervina in ona mu tudi pove, da gre z n#m le zaradi denarja. Velik je obupani Ho-fhnann pred in pri predstavi »Toske«, ko sc žrtvuje za svojega rivafa. Ljubezen do hčerke mu odpre oči tudi za pravo ljubezen Ki-
no, da Hoffrnanc, Glorija in Eša s stric -kom vsi srečni odjadrajo v Ameriko.
Vsebina se neprisiljeno razvija kar sama od sebe, kar se pa Tauberjevega glasu v prekrasnih pesmih tiče, je pa ton filmske reprodukcije bofcši kakor v vseh dosedanjih njegovih fihnih. Čudovito ljubka je nežno vesela otroška pesmica, ki jo zapoje svoji Gloriji, ma-Ii igralki-umetnici, prav kimal u bomo pa povsod slišali tudi »Pesem iz domovine« in sladko »Kako rad bi te razvadil«. Fftm je resnično sladek, nikjer pa zoprno osladen, saj Glorija s svojo neznosno in pristno tnmo, njen stri-ček Szoke Szakall s svojo skrbjo, nedolžno prefrigan ostjo in znano zadrego, prav tako pa lačna gospoščina LUine mame in zakonska ponižnost očeta neprestano skrbe tudi za smeh. Kdor si torej hoče privoščiti blagodejen užitek tega krasnega frmia. naj si vstopnico preskrbi že v predprodaji.
Požar medalij
Ljubljana, 28. septembra.
V prelepem kotu naše domovine Je imenitno, zaradi ponosa na meščanske pravice slavno mesto s še slavnejšo požarno brambo. Kar dve motorici z najkrepkejšimi blagoslovi imajo na svoja dela ponori gasilci in edinstveno strumnega načelnika, ki po svojem imenu spada k visoka hierarhiji. Mnogo je za bližnjega zaslužnih mož med njimi z medaljami na vrKh prsih.
Sladko so pali zadnjič po češpljcvih cmokih in sirovih štrukJjih, a ob zori so jih otožno razburjeni glasovi trobente vrgli pod bleščeče čelade in v dva gasilska doma, da so vedno pripravljeni gasilci kakor strela oddrveli v bližnjo vas k požaru.
Lepo je gorelo in pred očmi pogumnih vojščakov sv. Florijana so mamljivo migljale rlate in srebrne medalje. Kakor tri druga gasilska društva in morda še več imajo cevi, pa so morali poiskati od ognja najbolj oddaljeni prostor za črpanje vode, da so se lahko cevi raztegnile. Na enem koncu cevi mora biti voda, na njih drugem kraju pa ogenj, tak je vendar red. No, in če so cevi dolge, je pa treba daleč po vodo. Pa so cevi grdo pokale in se hudo trgale. So namreč naši za napredek mesta vneti gasilci pozimi gasili led in prilivali nežnim p- pk-om -ujskeg** prometa
Prižigali in prižigali so motorki, ali vode ni hotela potegniti nobena. Signali so klicali vodo, vaščani in gasilci so rjoveli: Vode! Vode! — plameni so požirali streho in neovirano plapolali višje in višje, od nikoder pa kapljice vode, niti -za tolažbo dr-dranja metork. Od njih se je odtrgal obupen krik: Bencina! Bencina! Bencin*! — pa je šlo razburjeno venomer: Vode! Bencina! Bencina! Vode!, da ljudje niso vedeli ail gasilci zažigajo ali gase.
Po dolgotrajnih dramatičnih prizorih so končno vendarle dobili bencina in vode, le ognja ni bilo več najti nikjer.
Obeta se revizija medalij. Na pomoč!
Iz Celja
—c Na naslov LNP. V nedeljo 25. t m. bi 6e bila morala vršiti v Celju tretja kvalifikacijska nogometna tekma med SSK Celjem in TSK Slovanom iz Ljubljane, a jo je Ljubljanski nogometni Savez v zadnjem hipu preklical. Tri tedne po prvi tekm;, ki jo je LNP najprej razveljavil, je prispela v Celje komisija iz Ljubljane, primerila oba gola na Glaziji in se skupno z delegati TSK Slovana vrnila v Ljubljano z avtomobilom, ki je last člana TSK Slovana. To samo zaradi ugotovitve. Vprašujemo pa se, ali je to potrebno, ker vendar neki paragraf pravil jasno pravi, da se mora sodnik pred tekmo prepričati o ev. nedostatkih igrišča in da je vsak protest po tekmi neveljaven. Kak smisel ima torej mučiti klub, ki bi moral morda po zaslugi pod saveza in pristransko delegiranih sodnikov igrati še sedmo kvalifikacijsko tekmo? Celje s 4 klubi, ki je s sklepom zadnjega občnega zbora LNP itak zelo zapostavljeno, mora za vstop v ligo odigrati še kvalifikacijsko tekmo z drugorazrednim klubom iz Ljubljane, dočim je bil Čakovec z enim edinim klubom a priori sprejet v podsavezno ligo. Celjski športni krogi se začenjajo zaradi postopanja LNP živahno zanimati za vzroke, potem se pa razni gospodje čudijo, če pride med tekmo do incidenta, kakor ga je n. pr. doživel Maribor v nedeljo 25. t m. Kdo bi bil odgovoren, če bi se ponovih^kaj takega tudi v Celju? Ze po objavi famoznega sklepa LNP bi bilo najbolje, če bi se bili celjski klubi odrekli liginemu tekmovanju. Sedaj pa, ko je postalo poslovanje LNP očitno, svetujemo SSK Celju, naj reši to mučno zadevo na enostaven način s tem, da se odpove v«topu v podsavezno ligo ter s tem ust reže želji Ljubljane in njenega sedanjega pod-saveza.
—e Umrla je v ponedeljek 26. t. m. opolnoči v cvetu 15 let v Olju (Krekov trg 8) dijakinja Uta Fiova, hčerka g. Fia, geodetskega kapetana TI. razreda v vojno geodetskem institutu v Beogradu, in nečakinja magistratnega ravnatelja g. Iva Subica. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno soža'je!
_e SK Jag^lavija priredi   v soboto 1.
oktobra zvečer v vseh prostorih Narodnega doma vinsko trgatev brez vstopnine. Občinstvo se prosi, da bi se v Čim večjem številu udeležilo prireditve tega mladega slovenskega kluba.
—e Šahovski turnir >Svobodac : SK Jugoslavija. V nedeljo 2. oktobra dopoldne so bo vršil v prostorih delavskega kulturnega društva >S<vobode< v Olju šahovski turnir med »Svobode« in SK Jugoslavijo.
—e Zimski delovni eas is vso friterske salone v mestu Celju in Gaberju bo stopil v veljavo v soboto 1. oktobra. Frizerski saloni bodo odprti ob delavnikih od pol 8. do pol 13. in od 14. do 19., ob nedeljah pa do 1. novembra od pol 8. do 11. Od 1. novembra dalje bodo ob nedeljah ves dan zaprti, ob sobotah pa bodo odprti nepretrgoma od 8. do 21.
Umetniška vojna
Ljubljana, 28. septembra.
Nas Ukane ženske na velesejnru so zbudile mnogo večje zanimanje, kakor so ga mogli pričakovati tudi največji optimisti. Zaradi njih se je vnel boj med starimi in mladimi umetniki in med takimi, ki bi radi za umetnike veljali. Hinko Smrekar, blagi Saša Santel in živahnost Skodlarjeve-ga temperamenta so ogorčeno zahrumeli nad to prvo našo umetnostno razstavo, kjer naj bi se bila naša publika navžila vseh ženskih čarov do dna. Ali omenjeni starini in z njimi dolga, tesno strnjena falanga občinstva trde, da so obiskovalci na razstavi le ugibali tajne ženskih mikov in reševali uganke lepote, ki so jih jim pripravili skrajno moderni umetniki po kolenih rodovnika zelo stare generacije. Branil je najmlajšo generacijo naše umetnosti sam šefaranier in edini odgovorni urednik Olaf Globočnik strastno, a s prezirljivo gran-deco molčanja, kadar so opazovalci boja drhte čakali že na njegov smrtni udarec. Od nekod se je slišala trpka togota resignaoi-je: Se ne grem več . . .
Pa se je senzacij željnemu občinstvu samo zdelo, da bo konec, zakaj v umetniških krogih še vedno vre. Morda se vedno huje. saj še ni maščevan oskrunjeni dekorom razsodišča. Z-e trobijo brzonogi glasniki okrog nezmotljivih žarišč naše kulture, da se piše dolga, stroga in neusmiljena sodba vsem, prav vsem starinom zaradi njih pregrešne predrznosti in zaradi p »veličanja po nedolžnem napadenih in kruto razžaljenih doktorjev vseh generacij. Z objektivnostjo tiskanih pravil in navodil se bo zopet odigrala vsa razburljiva drama razdelitve nagrad in vnel se bo nov, še hujši boj. Trobente šepetaje trobijo in prete oznanjajo, da bo sodba razglašena tam. kjer imajo sodniki največ vpliva na zadnjo generacijo. Publika pričakuje senzacij z obeh strani, nikdo pa ne pomisli, da ima vsak sodnik pravico povedati svoje mnenje. Naj bodo sodniki taki ali taki, njih sodba taka ali taka, vedno je tistemu prav, ki tožbo dobi, in vedno proglaša sodbo za krivično tisti, ki tožbo izgubi — umetnost pa gre dalje sama svojo pot. A. G.
Iz Kranja
— Mladinski pevski zbor iz Trbovelj — v Kranju. Pod pokroviteljstvom krajevnega odbora Rdečega križa v Kranju priredi mladinski pevski zbor iz Trbovelj v nedeljo, dne 2. oktobra dopoldne v sokolski televadnici Narodnega doma v Kranju vokalni koncert sodobne jugoslovenake mladinske glasbe, in sicer za osnovnošolsko in srednješolsko mladino ob 9. uri, za meščane in okoličane pa ob 11. uri po sporedu, ki je drugačen za šolsko mladino, kakor za odrasle. Vstopnice za mladino so po 2 Din. za odrasle so pa numerirani sedeži po raznih cenah, ki so v Kranju za tovrstne koncerte že običajne. Cisti dobiček obeh koncertov je namenjen za revno rudarsko deco mladinskega pevskega zbora. V mestu Kranju in v okolici se šolska mladina kakor tudi odrasli izredno zanimajo za ta mladinski koncert, saj jim je iz časopisnih poročil znano, da so >Trbo-veljski sla veki« s tovrstnimi koncerti že odlično uspeli v Beogradu, Ljubljani in drugod po Jugoslaviji.
Iz Litije
— Neumljivo varčevanje z vodo. Eno najbolj perečih vprašano za ves naš krao ie dovoljna preskrba z zdravo pitno vodo. Na žalost niso te zadeve rešili v prejšnjih, boksih časih. Za tržane je na razipoJago vodnjak sredi trga, nekateri posestniki pa so si zgradrili lastne vodovode; ti vodni rezervoarji pa zbirajo vodo iz Sitarjevca. Posestniki na Frtici, vzhodnem dem Litije imajo tudi poseben vodovod. V poletnem času, ob suši prično tu pojemati vodne zaloge, ki jdh najbolj izčrpa Kunstflerjeva elektrarna. V vročih pasjih dnevih^ ko traja suša po več tednov še razumemo varčevanje z vodo, ki je za piri v a trto uporabo odprta le kratek dnevni čas. Vsem pa se zdi neumestno, da zapirajo vodovod tudi zdaj jeseni, ko so nebeške zarvomice odprte že več dni in je dežja več kot preveč. Litija pa bo morala slej ko prej načeti vprašani e preskrbe z vodo vsemu prebivalstvu, V tem pogledu nam že prednjačilo mnogi kraji. Po zgledu v ostalih mestih in trgih naj bi se osnovalo vodovodno društvo, ki naj bi proučilo vse možnosti splošnega vodovoda, pribavilo načrte in pričelo z zbiranjem gradbenega fonda. Po-marajikande vodovoda je gotovo tudi eden vzrokov, ki zavirajo napredek Litije v tujsko-prometnem pogledu.
— Hud) psi. Litijski psi so znani kot posebno popadli ivi. TiSterja Milana, učenca tukajšnje osnovne šole, je popadel na Stavbah pes in ga je do dobra oddal v meča. Na iz3etu v Šmartno pa je bil napaden Htijski odvetnik g. dr. Ferči Ludvik. Pes mu je prizadejal tako rano, da se je mo-ra4 zateči k zdravniku po pomoč. Poglavje zase pa so huronsfld ponočmi koncerti, ki jih uganjajo »cucku po Frtici. Motijo spanje m o&rožajo javno varnost Naj pogleda oko postave sredi noči na Frtico. Malomarne lastnike psov pa naj oMastvo pouči, da tudi njihovi psi ne smejo Ujudem kratiti spanja.
— Čudna pota birmanske urice, Predil-ničarka Nežika je hrantta doma srebrno uro, ki jo je dobila pri birmi. Darilo pa ji je bilo pred leti ukradeno. Te dni pa je šla Nežika na obisk k svoji mlekarici na kmete. Kako se je začudila, ko je opazila pri niei pogrešano uro. še bolj pa je strmela, ko ?e zvedela, da je dobila mtekarica uro od njene sosede Ančlce, ker ni mogla ta plačati mleka. V zadevo pa so posegli še oroiniki, zavita pot pogrešane birman-slke tire pa se bo ustavila po 2 letih pred — sodiščem. Nežika pa bo le končno pri-Sla do birmanskega darila.
Koledar.
Danes: Sreda, 28. septembra katoličani: Vaclav, Vidica, pravoslavni 15. septembra. Današnje prireditve.
Kino Matica: Simfonija ljubezni.
Kino Ideal: Srce med dolarji.
ZKD: >Bela Ljubljana« ob 18. v kinu Matici.
Dežurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni trg 12, Ustar, Sv. Petra cesta 7S. Hočevar, Ljubljana VIL Celovška cesta 34.
®
— Sokol Siska. Vsem, ki so pripomogli, da se je izvršila slavnostna otvoritev našega Sokolskega doma tako veličastno, se najsrčnejše zahvaljujemo s prošnjo, da nam ostanejo tudi nadalje tako blagohotno naklonjeni. Zdravo! Odbor.
Narodna "ledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda, 28.: Celjski grofje, red za sredo. Četrtek, 29.: Zaprto. Petek, 30.: Roksi, C.
J- ^obra: Zločin in kazen. Red D -Nedelja, 2. oktobra:  Marij. Izven.
Drevi ob 20. url se vprizore v drami »Celjski grofje« za abonma Sreda. Zasedba ista, kakor pri premijeri.
Nadaljnja repriza vesele in zabavne komedije »Roksi« z gospo Saričevo v naslovni vloffi bo v petek dme 30. t m v naši drami. Predstava se vrši za red C.
Abonente reda   D   opozarjamo, da imajo prvo predstavo v letošnjem abormna-loi v soboto, dne 1. oktobra. Vprizori se Dostojevskega roman »Zločin in kazen« v dramatizaciji Kras-no.nn'Mskeira OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek, 29. septembra: Hlapec Jernej. Premijera. Slavnostna predstava v proslavo 401ettnice otvoritve  opernega gledališča. Izvem.
Petek, 30. septembra: Zaprto.
Slavnostna otvoritvena predstava operne sezone 1932^33, ki bo obenem spominska predstava na 4CHetraco otvoritve našega opernega gledališča, bo v četrtek, 29. septembra ob 30. uri. Najprvo zaigra operni orkester B ravnic airjevo slavnostno uverturo »Hymnus Slavicus«. Uvertura se ie prvič javno izvajala na letošnjem festi-valaiem koncertu in je imela izreden uspeh ter je kakoir nalašč primerna za naše slav-riosrtne prilike. Za tem se izvaia Mahov-skega opera »Hlapec Jernej« pod taktirko dr. D. Svare in v režiji F. Delaka. Kakor smo že navedili, poje veliko in težko naslovno partijo baritonist g. Primožič. Ostala zasedba vlog je naslednja: g. Betetto poje potepuha, g. Marčec mladega Sitarja, njegovo ženo ga. Kogejeva, študent je g. Banovec, župan g. Magolič, g. Marijan Rus poje tri vloge: Salandra, sodnFka in župnika. Beračica je ga. Bernot^joJobova. V ostalih vlogah nastopijo gg. Mišičeva, Str-niševa, Skelelova in ŠikrjanČeva, ter gg. Bekš, Perko,, Josip Rus, Se kuta in Simon-čič. Delo je v vsakem oziru izredno zanimivo. Je moderno, a ima poSno prekrasn-ih mest in tudi arrj, ki se dado pevsko v resnici izredno lepo prednašati, tako da delo mora imeti lep uspeh. K slavnostni predstavi vabimo vso prijatelje našega gieda-Tfisca. Predstava je izven abonmana.
Druga operna noviteta letošnje sezone bo komična opera »-Fra Diavolo«. Napisali jo je genfiami Francoz Auber m se njegovo delo prišteva k naflboWSiin operam francoske Kterature. To potrjtrje predvsem dejstvo, da se je deto obdržalo 109 leti na repertoari« vseh svetovnih gledališč, davna svojstva te opere so prekrasne melodije, zanimivi ritmi, interesantne harmo-mje in blesteča dru h ovit a instrumentacija. Premijera bo v soboto 1. oktobra.
Drzen vlom
Trebnje, 27. septembra-Kriminalna kronika Dolenjske postaja vedno bogatejša- Javnost se še spominja drznih vlomov v občinsko blagajno na Mirni in v Mirni peči, v blagajno trgovca A. Gro-seka v Trebnjem ter cele vrste drugih vlomov po raznih krajih Dolenjske, kjer so, po vseh znakih sodeč, eni in isti vlomilci poskušali svojo srečo in vlamljali v občinske in trgovske blagajne s toliko drznostjo in spretnostjo, da se upravičeno domneva, da ta vlomilska tolpa sistematično vlamlja in pleni po že gotovem načrtu. Varnostne oblasti zaenkrat kljub najvestnejsemu poizvedovanju, vlomilcev ne morejo izslediti. Vlomi in tatvine na deželi se množe, mnogo tega gre na račun brezposelnih, mnogo jih zagreše tudi domačini. Brezposelnost, pomanjkanje denarja, težke gospodarske razmere, ekratka vedno večja beda vseh stanov zapelje tega ali onega v zločin.
Prebivalstvo Dolenjske je zopet precej razburil predrzen vlom v občinsko pisarno v Dobrničah pri Trebnjem, kjer so spretni vlomilci vlomili v občinsko blagajno in jo prav strokovnjaško navrtali. V ponedeljek zvečer so se neznani storilci splazili v občinski urad Dobrniče, zaklenili vrata stopnišča, ki vodijo v prvo nadstropje, kjer je spal župan GrmovŠek in nemoteno gospodarili po hiši. Navrtali so železno blagajno, izvlekli skozi odprtino vse akte, prebrskan* vso blagajno, toda denarja niso našli. Lotili so se tudi pisalne mize, v kateri so našli kuverto s približno 1600 Din. Po sobi so vse razmetali, spise, razne listme in tudi za 1000 Din banovinskih kolekov. Pri miru so pa pustili dve hranilni knjižici. Vlomili so tudi v sosedno sobo, od tam pa v shrambo, kjer so odnesli razne jestvine- Za kaščo so priredili pravcato pojedino. Odpeljali so tudi županovo kolo, ki so ga pa našli drugo jutro v bližnji ajdi, toda brez sprednjega kolesa.
O vlomu so bile obveščene orožniške postaje na Dolenjskem, sresko načelstvo v Novem mestu in policijska direkcija v Ljubljani.
Dnevne vesti
it
— Izpremembe v državni službi imenovani so za žigosača pri sreskem načel-stvu Maribor-Ievi breg uradniški pripravnik ži^osač Konrad Ceh, za uradniškega pripravnika pri obči državni bobniči v Ljmbljani dmevničar Vladimir Zorzut, za shužitelja pri obči državni bolnici v Ljub-kjairi Kar! Krašovec z Vrhnike. Upokojena sta pohcijska stražnika I. razreda Josip BenruHč pri upravi pokicije v Ljubljani in Anton Vrtovec pri predstavništvu mestne policije v Mariboru.
— Izpremembe v banovinski službi. Imenovani so za banovinskega cestarja nadzornika uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Murski Soboti Franc Colarič, za banovinskega ekonoma, vršilca dolžnosti sreskejra kmetijskega referenta za novomeški srez Karel Vrisk in za zvaničnico pri banski upravi v Ljubljani banovinska dnevni čarka zvani ćn ca Antonija Prebil; sprejeta je ostavka, ki jo je podal zdravnik uradniški pripravnik v splošni bolnici v Mariboru dr. Mirko Se-sardič.
— Imenovanje. Za oblastnega upravnika humanitarnih fondov pri direkciji državnih Železnic v Ljubljani je imenovan z oo3r/icom prometnega rmrMs-trstva svetnik želernrške direkerje g. Julij Bučar.
— PreseJitev odvetniške pisarne. Odvet-rwk v Samoboru pri Zagrebu dr. Franjo S&aberne se je preselrl s svojo pisarno v Ljubljano, na Aleksandrovo cesto 2 in je bil vpisan v imenik odvetnr§ke zbornice v Ljubljani.
— Pa/pisani službi državnih oes&irjev.
Sresko načelstvo v Ljubjani razpisuje dve mesti državrmn cestarjev-deiavcev na državni cesti št. 49, prvo s sedežem na Gar-čarevcu pri Gornijem Logatcu, drugo pa s sedežem v Planinu pri Rakeku. Prošnje je treba vložiti do 3. oktobra.
— Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zibonrce za dravsko banovino je bil vpisan zdravnik v Ljubljani dr. Danilo Brezi ga r.
— Iz premem ha rodbmskefta imena. Kr.
banska uprava dravske banovine je dovo-isla Josipu Fuku, pristojne mm v Lj-ubfa a n o, i sprememb o rodbinskega imena Fuk v Fa-bič. Izprememba velja tudi za njegovo ženo in otroke.
— Zanimiv gost v Zagrebu. V petek bo predaval v Zagrebu tajnik mednarodne aboftcijske federacije J. D. Reelfs o prosti-ruciji z abolicionistlčnega vidika. Abolicioni-sti stoje na stališču, da je treba odpraviti reg'.ementacljo prostitucije, češ, da jo bolj podpira, nego zatira.
— Francoski parlamentarca in študentje v Jugoslaviji. Prihodnji mesec priredi evropska vseučiliška zveza v Parizu študijsko potovanje po Jugoslaviji. Francoski parlamentarci in študentje pod vodstvom predsednika Zveze in direktorja centralnega odbora za studiranje inozemskih študentov v Franciji krenejo na pot 9. oktobra in posetijo Lguttjano, Zagreb, Beograd, Skopje, Sarajevo, Dubrovnik in Split
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 77, z dne 28. t m. objavlja pojasnilo k tarifni postavki 47. zakona o taksah Ln k č.lenu 56. zakona o zadrugah državnih uslužbencev, odpoved trgovinske in p!o-vitvene pogodbe po Nemčiji, odredbo o menovantu komisij za pregled in razredbo sadjja in objavo banske uprave o pobiranju občinske trošarine v občini Radato-
— Nofrzljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. t m. jc bilo v dravski banovini 77 primerov tifuznih bolezni (umrla 2), 86 griže (umrio 5), 50 škrlatin-ke. 37 ošfpic 77 davice (umrli 3), 73 duši j i-vega kašDia, 29 šena, 4 vraničnega prisada, 6 otrpnereja tilnika, 3 otročnične vročice, 4 vnetja primševne sRnovke in 2 tetana.
— Dražba lova. V sredo 5. oktobra dopoldne se bo na uradnem dnevu v Stični (gostilna Karlinger) oddal lov občine Polica v zakup za dobo od 5. oktobra 1932 do 31. marca 1933.
— Upravitelj konkurzne ina-e Kmetijske eksportne zadruge r. s- z o. z. v Mariboru dr. Snuderl Makso nas prosi za sledečo objavo: Ker je bila pritožba bivših članov uprave KristoviČa. 2unkoviča in Kende zoper otvoritev konkurza zavrnjena, se opozarjajo vsi, ki hočejo doseči kako plačilo, da prijavijo terjatve do 30. t m. okrožnemu sodišču v Mariboru. Neprijavljene terjatve ne bodo pri razdelitvi upoštevane. Ugotovitveni narok se ne bo vršil 6. oktobra, temveč 24. oktobra ob 9 30 v sobi št. 84 okrožnega sodišča v Mariboru.
_ Tabor nacijonalnih rudarjev v Trbovljah. Narodna strokovna zveza v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 2. okt bra celodnevni tabor nacijonalnih rudarjev. Dopoldne ob 10. bo na vrtu Rudarskega doma veliko javno zborovanje, na katerem bodo g-evorfi minister gr dr. Albert Kramer, narodni poslanec g. dr. Stane Ra-pe, predsednik NSZ g. Rudolf Juvan in drugi. Popoldne ob 2. uri bo seja podružničnih odborov iz revirjev TPD. popoldne ob 16. uri pa prijateljski sestanek na vrtu Rudarskega doma Za ta prvi tabor nacijonalnih rudarjev vlada v vseh revirjih veliko zanimanje in se vrse priprave za čim večjo udeležbo nacijonalnih rudarjev. Narodna strokovna zveza vabi vse rudarje, da se v velikem številu udeleže tega javnega zborovanja, da slišijo svojega ožjega rojaka, ministra g. dr. Alberta Kramerja.
— Veterinarjev je pri nas še premalo. Zagrebški listi se zadnje čase obširno pečajo z vprašanjem veterinarske službe v naši državi v zvezi s položajem veterinarske fakultete zagrebške univerze. Ker se govori, da je pri nas veterinarjev preveč, so se ogiasih* strokovnjaki na tem polju, ki ugotavljajo, da bi potrebovala naša država najmanj še 1800 veterinarjev. Če bi hotela urediti moderno veterinarsko služ-
bo. Studiranje veterinarstva bi bilo treba P°dalJBati na 10 semestrov in izpopolniti vse katedre, ki jih zagrebška veterinarska fakulteta še nima.
— Priprave za pravniški kongres. Priprave za letošnji kongres naših pravnikov v Dubrovniku se bližajo koncu. V ponedeljek je imel pripravljalni odbor s predstavniki hotelirjev konferenco, ki je na nji razpravljal o nastanitvi udeležencev kongresa, ki jih bo nad 1000. Že sedaj je prijavljenih nad 800, niso pa še prispele prijave iz Dalmacije in Crne gore. Poskrbljeno je, da bodo udeleženci s prehrano in stanovanjem zadovoljni.
— Povratek v domovino iz Argentine. V zadnjem času vladajo razne stranke, ki nimajo sredstev za pot iz Argentine v domovino, eame ali po svojcih v domovini prošnje na različna ministrstva in celo na dvorno pisarno Nj. Vel. kralja, da bi se jim omogočil povratek in naj bi domaČe oblasti plačale prevozne stroške. Kraljevo poslaništvo v Buenos Airesu opozarja vse prizadete, da je edini možni način, če hoče kdo spraviti svojega rojaka iz Argentine nazaj v domovino, ta, da mu kupi vozni listek tn ga pošlje v Buenos Aires. Prevozne karte za pot iz Argentine (od Buenos Airesa do potnikovega bivališča) se morejo kupiti pri glavnih zastopstvih, (ki imajo svoj sedež v Zagrebu) sledečih kone. parobrodnih društev: 1.) >Chargenrs Reunis«, 2.) >Cosulich Line^, 3.) Kr- Holandski Lloydf. 4.) >Ita-lia«:. 5.) >Norddeutscher Llordr, 6.> Rova! Mail Line<\ 7.) Societe Generale des Tranaports Maritimes*.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Skoplju, drugod pa oblačno, v naši in savski banovini deževno. Zanimivo je, da imajo v južnih krajih še pravo poletno vročino, do-čim je pri nas že tako hladno, da so mnogi že cblekli površnike. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skoplju 34, v Beogradu 32. v Sarajevu 31. v Splitu 30, v Zagrebu 28. v Mariboru 23, v Ljubljani 21 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.7, temperatura je znašala 15 stopinj.
— Divji zakoni v Subotici. Subotiška
policija je že lani ugotovila, da je v mestu mnogo divjih zakonov in pozvala je dotične, naj se poroče ali ločijo. Rok je že potekel, 90 takih parov se ie poročilo, mnogi se pa za policijsko odredbo niso zmenili. Policija jih je trdo prijela, 300 jih je bilo kaznovanih z globo po 500 Din ali 10 dni zapora. V.«*i so se dali zapreti, poročiti se pa ni hotel noben par.
— Sam si je sodil. Zloglasni razbojnik Alojz Jagarič, ki je s svojima pajdašema Bendo in Goldom v Zagrebu 18-krat vlomil, bi moral biti prepeljan v sodne zapore v Bjelovar, pa se je včeraj v preiskovalnem zaporu v Zagrebu obesil. Najbrž ga je pekla vest in iz strahu pred težko kaznijo si je končal življenje.
— Tifuz se širi. Včeraj smo poročali, da je zahteval trebušni tituz v Brodu dve žrtvi. Tudi v Jajcu in okolici se trebušni tifuz nevarno širi. V mestu je več hiš, kjer so vsi stanovalci bolni. Zdravstvene oblasti so ukrenile vse potrebno, da se epidemija zajezi.
— Samomor ali zločin? V Sarajevu so na§li včeraj mrtvo 2f*!etno Heleno Mandele. Lmela je razbito lobanjo in globoke rane po vsem telesu. Usta je imela zavezana z ruto, v ro<kah je pa držala nekaj biHk trave. Nad 30 m visokim prepadom so našli rij-ene čevfje m kos vrvi. Ni še znano, afi gre za samomor ali za zločin.
— Nesreča. Jože Pahulje, 25-letni posestnikov sin iz Dolenje vasi, je hotel včeraj pomagati konju, ki ga je vilo po trebuhu, nenadoma se je konj zleknil in podrl Jožeta, ki je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo.
— Foto-sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana, Stari trg 9   Ceniki brezplačno
— Pri pomanjkanju teka, na kislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih. vzdigovanju, metenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. 2e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črav. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogeri-jah in zadevnih trgovinah.
Iz LinMIane
— Promet v Vošnjakovi ulici. Včeraj smo poročali, da bo od srede dalje zaprt za vozni promet občinski del Bleiweisove ceste, ker ga tlakujejo. Da pa bo omogočena zveza z gorenjskim kolodvorom, bo ta čas odprta za promet Vošnjakova ulica, toda samo pod dvema pogojema: z Gospo-svetske ceste je prepovedan uvoz in dovoljen samo izvoz. K temu nam poročajo: Davi je bila Vošnjakova ulica otvorjena za vozni promet. Vozniki se seveda niso držali predpisov, temveč so vozili v obeh smereh, tako da je bila cesta vse dopoldne zama-šena in so bili pasanti v veliki nevarnost'*, ko so se morali v tesni ulici umikati vozovom. Cesta je tudi tako blatna, da ljudje gazijo blato do sležnjev. NsJ se napravi v tem pogledu red!
—Ij Operno gledališč* bo d revi od 19. do 20. ure slavnostno razsvetljeno v proslavo 40-letnice otvoritve. Točno ob 19. uri bodo zaigrale fanfare opernega orkestra Trubarjev koral: >Slavicus hvmnus« in uvod k predigri Smetanove opere sitniša«. Gledališče je bilo otverjeno s slovensko slavnostno predstavo v četrtek 29. septembra 1892. leta.
_lj Gledališki    Ust.   Za otvoritveno
operno predstavo »Hlapec Jernej« izide povečana številka Gledališkega lista, ki bo prinesla razno interesantno gradivo, naoaiajoce se na premijere in tudi na na-
še 404etno udejstvovanje v opernem poslopju prejšnjega Deželnega gledališča. Priobcene bodo tudi slike raznih oseb, ki so v ozki zvezi z delom v našem gledališču. Ta številka obsega 20 strani in stane 3 "Din. Dobi se pri blagajni in pri btlje-terjih.
— Večerni tečaj na Christofovem učnem zavodu se pridne 1. oktobra. Vpise vanje 28., 29. In SO. septembra, Domobranska cesta it. 15 (nova vila) od 6. do 8. ure zvečer. — istočasno vpisovanje tudi za strojepisni pouk. 496/n
—lj Katja DHakova otvori šelo za ritmično gimnastiko in umetniški ples. Posebni tečaji: gimnastika za otroke in telesna kultura za gospe. Prijavlja se dnevno v šoli: Palača »Grafika*. V. nadstropje (dvigalo) od 10. do 11. dopoldne in cd pol 5. do pol 6. popoldne. 501/n
—lj Samo Se dva dni bo odprta jugoslovanska fotografska razstava v paviljonu >Nc na ljubljanskem velesejmu. Ta čas pripravlja pa Fotoklub Ljubljana razstavo najboljših del slovenskih amaterjev z obeh svojih dosedanjih razstav in del, ki jih še eventualno prejme do 5. okt. Tretja razstava Fotokhiba se bo vršila v Mariboru in se prenese petem po vsej priliki tudi v južne kraje naše držav«.
—ilj Bojan Peček priljubljeni komik naše opere, praznuje v prvi polovici meseca novembra 25-letnico svojega umetniškega delovanja. Opozarjamo že sedaj na ta slavnostni večer, katerega datum in predstavo javimo v najkrajšem času.
—lj Zahvala. Osrednje društvo nižjih p. t. uslužbencev krajevna skupina Ljubljana se cenj. občinstvu iskreno zahvaljuje za naklonjenost ob priliki tombole. Osobito se zahvaljuje našemu trgovstvu za krasne dobitke. Hvala tudi uradnim organom, ter sploh vsem, ki m « svojo naklonjenost o pripomogli, da je prireditev lepo uspela. — Odbor. 500-n _ I j Pouk jeiikov francoščine, angleščine, nemščine, španščine v skupinah in za
posameznike.    Prijave    od    6__7. zvečer.
Beethovnova ulica 7, pritličje. — Prof. S« Jeras - Guinot. 497-n —lj Učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo ^Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih v času od 7. do 9. ure zvečer. Ti tečaji so nameravani za naslednje predmete: slovenska trgovska korespondenca, knjigovodstvo, stenografija slovenska in nemška, laški in nemški jezik. Tečaje se otvori pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor Želi obiskovati take tečaje, naj se prijavi v društveni pisarni v času od 10. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. popoldne (Gregorčičeva ul. 27, pritličje, Trgovski dom). 498/n —lj Mladini s skrfvljeno hrbtenic«, z okroglim hrbtom, znaki grbe, z visokimi rameni, izbočenim oprsjem, vzrastlinami, otrpnjenimi mišicami, v Tasti zaostalim itd. nudi nisvet in pomoč Ortopedski zavod »Mena« v Ljubljani, Subičeva ulica (Mladika) vsak delavnik od 3. do pol 6. Ako se jih kaj več zglasi in če tudd za samo masažo v večernih urah, se tudi isti uvedejo. Vodstvo. 499/n
—II V poročilu o sodni obnavnarvl proti posestniku Jakobu Mejaču iz Zajelš, ki smo ga priobciH v ponede^ek, je izpadla zadnja vrstica, kier je rečeno, da je bil Me-iač obsojen pogojno za tri leta. ^—\\ Llubfiatta v zvočnem filmu. Opozarjamo občiostvo, da bo danes ob 18. predstava zvočnega filma »Bela Ljiubhja-na« v Elitnem kinu Maitici. Ker so vse predstave razprodane, naj si občinstvo pravočasno preskrbi vstopnice.
—lj Vse brate kegijače vabi Sokolsko društvo Ljubljana IV na tekmovalno kegljanje, ki bo v nedeljo 2. t. m. pri Putri-hu na Dolenjski cesti. Začetek ob 10. uri dopoldne do 10. ure zvečer. Vstop prost. Zdravo!
—lj ESpei-antistl, udeležite se polno-številno rednega klubovega sestanka v četrtek, dne 29. sept. v Narodni kavarni. Slovo predsednika kluba g. Herkova.
—lj K notici »Preprečen potar« v > Slovenskem Narodu« z dne 26. t. m. pripominjamo, da je gasilce poklicalo osobje državnega osrednjega zavoda ob 8.15 in ne dimnikar ob 7.30, ki je prišel šele tedaj, ko so bili gasilci že pri delu.
Iz Novega mesta
— Smrt je pobrala še ne enoletnega Jožeka, sinčka kandijskega trgovca in mestnega občinskega odbornika g. Rudolfa Murna. Otrcčiček je odšel aa mamico, ki mu je umrla kmalu po njegovem rojstvu. Nesrečnemu očetu naše sožalje!
_ Obrtno.nadaljevalna šOla   prične 8
poukom v nedeljo 2. oktobra. Vajenci ni vajenke se opozarjajo, da pridejo prav gotovo v šolo. kjer jih čaka prijetno iznenađenje, vesela vest, da se bo vršil pouk letos le ob delavnikih ki nič več, kot doslej vsa leta še v Novem mestu, tudd ob nedeljah. Prav je tako m potrebno je že bilo, da bodo tudi naši obrtni vajenci kdaj prosti. Zato pa v nedeljo ^Si v šolo po urnik!
— Drogerija »Krka« še zbira priglasc za nedeljski fotoamatera« ralet k izvirom Krke. Ustavili se bodo spotoma v Soteski, na Dvoru, z Ljubljančani Skupne pa v Za-gradcu in Žužemberku. Izrabite lepo priliko!
— Kopanje na prostem je prenehalo, kmalu bo treba misliti na kopanje mladine v šoM. isovo šolsko poslopje tena več kopalnih prh, ki pa ne odgovarjajo. Treba bo pravočasno misliti na i amen javo.
Pri zdravniku
— Gospod doktor, tako mračne misli imam o koncu svoje bolezni, da pogosto mislim na samomor.
— Neumnost, gospod! Tega vendar ni treba, če sem jaz tu.
fSli^ Terpe, yjhr razkraja
nesnago se hitreje..
— v spojitvi z močno se penečim
ALBU5-
milom.
ALBUS-terpentinovo milo
je Zanesljiva pomoč pri pranju Vašega doma čega perila. ALBUS- terpentinovo milo se
močno peni in lahko razkraja nesnaga ALBUS-terpentinovo milo varčuje Vaše perilo in Vam olajša pranje.
In spet pojdejo
na Dolenjsko
Prvo nedeljo v oktobru pohite Gregoričevi Sototecaj-
niki v dolino Krke
Zužemberškj grad, si©vit i" silovit, je videl lepe čase, je doživel krvave z.godbe, zdaj pa žo celo sedanje stoletje sameva pranem in zapuščen, zidovi propadajo, stene se rušijo, votla okma mrko strme podse, topo in brezbrižno zjo v ouostranske gozdove In vendar je pogled na 6e sedaj mogočno in razsežno grajsko zidovje vrb etrm:h ptč:n edicititveu in nepozaben. Samo za to je vredno iti v Žužemberk.
Pa je tudi drugače ljubek in prijazna, starinske hd£e, kopLca cerkva, zgodovinski spomeniki in vabljiva okolica so kot na-ksč za slikarja, pa najsi lovi te motive na platno ali pa v kamero.
Nazaj pa cez Muljavo. Kdo bi ee ne ustavil pri Jurčičevem sivolasem bratu, pod vaško lipo ali pri zgodovinski cerkvici? In če bo pripuščal oas, četrt ure v stran na Kravjek, razvaline domovanja »lavnih vitezov Ravbarjev. Vsi ga poznate, viteza, z do tal fregujočo spleteno brado. Na Krav-jeku je bil doma. im znameniti ljuoljaiiskj škof Krištof Ravbar, ki je zgTadil sedanji Škofijski dvorec in pridobil sebi 'n svopm pastirskim na6lednikom kneževsko dostojanstvo. Jurčič pa je tam naokoli spletal svo-•e najlepše povesti m rođiane.
Osem stoletij je slo mimo stiske opatije, pa bi jo pustili neobrskano. Razsežni in bogati samostan menihov ctstercijanov krije mnog biser. Cerkev je med največjimi v banovini. Bogate steka ture, križev pot slavnega slikarja Berganta in njegov glagolski podpis, grb rodbine Viscontijev na grobu »gospe s Pristave«, pa še kaj 'n marsikaj.
Kar prehitro bo minil dan. osta'i bodo spomini, trajni in lepi, kot je lepa je-sensKa nedelja na Dolen.skem.
Pirnat Viktor.
Ljubljana, 28. septembra. Gregoričevi fototečajniki pojdejo prvo nedeljo v oktobru zopet na Dolenjsko. Da bi jim bilo le nebo naklonjeno! Saj pa v tem Času tudi ni nikjer lepše in prijetnejše, kot med dolenjskimi griči. In to naši Ljoibljančani vedo. Naučili so se že ceniti dolenjske dobrote za srce in želodec. V izletniškem vlaku »cvičkarju« je kaj živo vsako nedeljo.
Pa tja, kamor so se fotoamaterji namenili, ne vozi vlak. Le bela cesta se v-je preko poljan in skozi živahne vasice mimo gričev in holmov in tudi čez nje, -eže 'em-ne gozdove in obroblja vodne struge, utaplja se v jutranjih meglah ter se k>plje v z!atem jesenskem solncu. Avtobusi bodo hiteli z njimi v sveže dolenjsko jutro. do!i za Barjem bo prva postaja na Boštajnu. Slikovit dvorec na visokem gri&u. Star.nski zidovi bodo spcmnrli posetnike na prvi izlet v »dolino gradov« tam °koLi dolenjske stolice Pa bodo še blizu Ljubljane. Kamniške planine in Krim so tam še s<oro ca dlani. No, kmalu bodo bolj daleč. Kar vedeti jih več ne bo.
Kot od sveta odrezana je kotlin? ob izviru Krke, dolenjske hčerke. In njej bo posvečen jesenski fotoamaterski izlet podjetnih Ljubljančanov.
Venec gostega lesov ja ob jem t je sočno zelenico ki sredi nje nekam gosposko naselje, ki ga čuva stasita dvostolpna cerkev. Slika, ki se zdi drugačna nemogoča. Na visokem pečevju trohni in propada slava nekdaj silne krške gospode. V prah se drobi njibovo mogočno domovanje, pod njimi pa še vedno kot nekdaj vre na svetlo hladen izvirek, ki se niže doli na travniku združi z bratcem in veselo hitifa od ene krške vasi do druge, od izvira do Izliva, od razvalin krškega gradu do belega mesta BTežic.
Tihi in sanjavi so tolmuni ob »Poltari-ci« in »Pod jamo«, da se zdi skoro never-jtno enjihovo kasnejše razživljanje, ko pre-širno in razigrano hite bistri ve!8Sd mimo Zagradca in Žužemberka p«^ ozki viteški navzdol. Pa .ako da sč izletniki ne pojdejo. Polezli bodo v j-uno, doljjo in vedno širšo ki vedno višjo. pr.«lušk7vaii bodo pritajenem šepetu Krkinega rojstva, lovili v svoje aparate podzemski tetdešs krt-ške prirode, se ozirali za 3!ovešk;rni r*b-«:ami, kot bodo zunaj stikali ri rak: :n skominaii za urnimi postrvmi
V Zagradcu bai-WtHska elektrarna. Svoje dolge pnr; iztere zc $>t< V.:\a in v Suho kra/.uo. Na nj?.»r n mestu *ta' še pred osemdesetim: et\ velik piavž in H-Va»r-a je daja'a zaslui • oeivmJssetim delavcem. T-udi zadnji csisttki nckdan.ega giadu so izginil' že pred 37 ler!
Kraševit je svet tam naokoli, pom kot-lastih kotanj, podzemskin jam in kratkih ponikalnic. Bregovi Krke so idilični. Oni mlinčki ob razpenjeni reki. ki drvi in brzi po ozki strugi. Cepe kot prilepljeni ob Krko. Dolgoreso vrb je se sklanja nad nemirno gladino, za bregovi samevajo hišice in kurijo pastirčki, voznik poka z bičem po prasni cesti in onstran v Srninem ukajo fantje.
Zgodovinska tla namaka Krka. Najstarejše temelje zidov so našli tam okrog. Znana je Valična vas. Keltski grobovi. In v Smihehi sledovi Rimljanov. Kamenita plošča s štirimi moškimi glavami in latinskim napisom, stara svojih 1800 let
In Žužemberk. Razsežen trg, položen da oba bregova tam celo živahne Krke. To buči ta šumi in grozi in divja, da je prava sreča, da je utesnjena v globoko kamenito strugo. Brzice in slapovi ai podajajo kar rofco. Zaman ee zaletavajo v mogočno pe-Čevje, vrii katerega Idjubuje vremenu in sivo zidovje že najmanj 800 let
Nove litanije
Kalko mogočno  je  zavladala  kriza po tem ubogem svetu, so dokaz nešteti berači, sestradani, goli, bosi in še nešteto drugih stvari. Raznovrstni eksperimenti za ublažitev niso pomagali,   tozadevnih konferenc usrpehi so ostali  pri   opulentnih banketih jako dvomljivi m kočljivi. Neki zagrebški časopis priporoča sedaj novo sredstvo, litanije, in bodo morda iste pomagale. Tipičen so primer za naše čase in aktualne tudi pri nas, a glase se: Sveti prvi, prosi za nas! Sveti prvi, ne zapusti nas! Sveti prvi, pridi k nam trikrat na mesec) Hiša stanovanjska,   reši  nas  najemnin is
lastnika!
Sveti glavni dobitek, iznenadi nas! Blaga jesen, reši nas lesnih trgovcev! Ubožnica, odvzemi nam od vrat berače! Sveta anketa, daleč ti hiša od naše! Sveti upnik, ozri se na svojega dolžnflca, ki
se k tebi zateka! Sveti obroki, oprostite, ker vas pozabljamo! Sveta zastavljalnica,  ne prodaj na dražbi
zimskih sukenj naših! Sveti špeceraj,   založi in  izgubi knjižice
naše!
Divne izložbe suhomesne robe, ne vpeljite nas v skušnjavo!
Trezni šofer, ne povozi bednega telesa našega!
Beli pek, daj nam naš vsakdanji kruh ln ne
daj, da v »jem najdemo žeblje, ščurke
in mišje repe! Poštena mlekarica, ne pozabi, da se mleko
pdje tudi brez vode! Lokavi gostilničar,  ne pozabi,  da vino nI
voda!
Mestni obrtni odsek, ozri ae milostno na
kavarnarje naše! Sveti Zyr Xapula, končaj litanije svoje)
>«WV«H8ri NAROD«, dne 28. aepUaahtm 3933
62
*Oragi svak!
Carmen je zelo zaposlena s pripravami za odhod in zato me je naprosila, naj bi Vam pisal namesto nje. Sporočiti Vam moram, da se kmalu vrneva ne le v Pranega temveč naravnost v Pariz, k Vam.   Postal sem poveljnik esfcadrona in minister me je po-ikfica*! na zelo važno mesto. Zdi se, da so b*ii uspehi mojega poslanstva,   v   vrhovnem vojnem svetu zelo rtgodino  ocenjeni in zdaj pridem v komisijo, ki bo proocevaia   vprašanje državne obrambe.
Sicer bi se pa tega s Carmen ne vesema talko zelo; veseliva se skorajšnjega svidenja. Moja mati se je že pred meseci vrnila v Francijo. Zato se žuriva. Odpeljeva se s prvim parni kom. To pismo naju torej prehiti samo za nekaj dni. Carmen bi bila zelo srečna, Če bi utegnili poiskati pred najinim prihodom skromen hotel, kjer bi mogli vsi trije stanovati.
Prosi me le pripisati, da se Vam že vnaprej prisrčno zahvaljujem za trud. Iskreno pozdravljeni, dragi svak.
Udani
Robert d' Alboize.«
Ramon je bil zelo bled, ko je prečita*! to pismo. Roke so se mu tresle in namesto radosti ga je obšla groza.
Ona dva blizu njega! Ona dva s svojo ljubeznijo, kraj njega, mučenika ljubezni!
On, večni samotar, proklet in zavržen, bo moral gledati, kako se veselita in uživati ljubezen, ki je njemu usoda ni privoščila.
2e takrat, v Cayenni, je moral pobegniti, ker ni mogel gledati te sreče. A zdaj... bosta tu, neprestano ju bo imel pred seboj.
O, saj ni mogoče! Zblaznel bi, v obupu bi pobesnel.
Omahnil je v naslanjač in zadrhtel po vsem telesu. Helenina podoba mu je stopila za hip pred oči, pa jo je takoj prepodil.
Bila je podoba grešnice, prešuštne, podle žene. Tudi če bi moral umreti, je ne bo nikoli več ljubil.
Ali najde kdaj izgubljeno domaČe ognjišče, zavrženo ženo, izgubljenega otroka? Mar mu prinaša vse to Carmen s svojim možem in otrokom? In — ali ostane vse. kakor se je zgodilo? Njegova obsodba je bila neizprosna.
Sestrina ljubezen ga potolaži.
Vzljubil bo malega Marcela, svojega nečaka. Tako si bo lahko izbrisal iz spomina drugega otroka, nezakonskega sina prešuštne žene. Pogled na posvetno zvezo njegove sestre in d'Al-boiza mu pokaže vso nesmiselnost njegovega prizadevanja po povratku in odpuščanju.
Ne. pogled na njuno ljubezen mu ne bo mučen. Nasprotno, veselil se bo z njima in srečen bo.
Novo življenje se mu odpira. Prinaša mu namesto toli zaželiene ljubavne opojnosti mir. rodbinsko nego in
tnonk toefi pozabo.
Ramon se je oblekel In odšel z doma, da bi se lota priprav za sprejem gostov.
Toda zvečer, ko je ponovno prečkal pismo Roberta <f AJboiza, trm je sinila v gkavo ista misel, kakor zjutraj, ko je pismo odpiral:
— Kje neki sem že vktel to pisavo?
PRVA TATVINA
Drugi dan po ugrabitvi v Moissel-lesu, med požarom v hiši dobre gospe, se je prebudil Milček v komedijantskem vozu na svojem starem ležišču, na veliki, s slamo in cunjami natlačeni vreči, kamor so ga bili zvečer vrgli in kjer je takoj trdno zaspal.
Bil je sam. Tiho je vstal.
Spomnil se je vseh groznih podrobnosti, ki so ga privedle v ta brlog, in prva njegova misel je bila pobegniti.
Vrata komedijantskega voza so bi]a samo priprta; toda opazil je takoj, da jih zapira od zunaj veriga tako, da se od znotraj sploh niso dala odpreti.
Bil je zaklenjen. Stopil je po vrsti k vsem oknom, ki so bila skrbno zaprta in lesene oknice spuščene.
Pogledal je skozi Špranjico. Videl je širok pas vode, tekoče med dvema bregovoma, ki ju je poznal, ker je hodil nekoč tod s Panouflom na izprehod.
Bila je Seina in nekaj korakov od tod je bil auteuilski železniški most. Komedijantski voz se je ustavil najbrž pri Point-du-Jour. Vreme je bilo krasno.
Solnce je sijalo in navzlic zgodnji uri je bilo ob reki mnogo izjprehajalcev. Malo dalje je bilo pristanišče malih par-nikov vse polno izletnikov.
Kaj če bi začel klicati na pomoč? — je pomislil.
Že je hotel to storiti, pa se je spomnil, da bi gotovo takoj prihitel Slimak in mu zamašil usta, še preden bi ljudje na bregu zaslišali njegove klice.
Ozrl se je na drugo stran in zagledal tik vrat Zefvrino; ukvarjata se je s kuho. V velikem loncu je kuhala nad žerjavico nekaj mastnega s krompirjem.
Milček je vedel iz lastne izkušnje, da pomeni taka kuha žalosten poiožaj Shmakove družbe.
Dalje na bregu reke je spoznal Pa-rouila, ki je sicer lovil ribe, pa je bil vendar dovolj blizu, da bi na prvi klic pihitel k vozu. Milček je soozna!, da je zastražen. Ves obupan se je vrgel nszaj na trdo ležišče.
— Kaj neki bo nvshia dobra gospa, da sem nenadoma izginil? — je pomislil. — Ali ie rešena?... Soominjam se ... skozi dim in ogenj sem videl moža, nI jo je nesel po bsivi za menoj. Oc evo je ušla smr^i. Rad bi vedel, Če uteri>e misliti name, ki daleč od nje laku trpim.
in spomni se je, da je v hipu, ko ^e
zaČt»o goreti, dobra gospa omedle'a, ko ,e r: spoznal na sr-k? stari grad. ki se ;e e njem naenk-at spomni«, da je kot dele prebival v ai^m.
Hotela ga je objeti. Pretresljivo je kriknila.
Zakaj?
Toda kako je mogel tako hitro spoznati tisto veliko, že davno pozabljeno
hišo?
Cesto — v davnih časih — je v globinah temnice jetnik ječal leta in leta, s telesom v temi in z dušo v temi Pozabil je na vse: na življenje, na svet in celo na svojo celico.
Sovjeti slave
Maksima Gorkega
40 letnice njegovega Gorki] in
literarnega delovanja kultura
V vefikem moskovskem gledališču se je vršila v nedeljo proslava ^letnice literarnega delovanja Maksima Gorkega. Proslave so se udeležili člani vlade, osrednjega odbora komunistične stranke, predstavniki umetniškega, literarnega in gledališkega sveta, mnoge delavske delegacije, delegati delavcev moskovskih tovarn, člani diplomatskega zbora in inozemiski novinarji. Na tribuni so zavzeli mesta Stalin, Kalinin. .Molotov. Kaganovič. Jenukid-
ze in drugi prvaki sovjetske države, dalje predstavniki literarnega in umetniškega sveta z inozemskimi gosti, med niinri tudi Henry Barbusse.
Ko je stopil jubilant v dvorano, so ga navdušeno pozdravili. Slavnostno zborovanje je otvoril Kalinin, kd je pozdravil Maksima Gorkega v imenu vlade in centralnega odbora koannnistične stranke. Za njim je izpregovoril predstavnik cetraJe komunistične stranke Stocki obširno o življenju in delovanju Gorkega, ki ga je označil kot velikega delavskega pisatelja in neumornega borca za novi svet. Ljudski komisar prosvete Bubnov je pozdravil slavtjen-ca v imenu delavcev, pionirjev nove kulture, m v imenu milijonov učencev in dijakov sovjetskih šol je izjavil da je borba Gorkega za socijahstično kulturo sestavni del borbe delavstva za osvobojenje. Vsevolod Ivanov ie izpre-govoril v imenu sovjetskih pisateljev, Henry Barbusse pa v imenu francoskih delavcev in intelektualcev.
Potem je bil objavljen sklep sovjetske vlade in osrednjega odbora komunistične stranke, da se podeli Gorkemu Leninov red, da dobi prvo moskovsko akadermčno umetniško gledališče njegovo ime in da se bo imenoval Nižnji Novgorod, kjer je bil Gorki rojen in je prežive! svoja mlada leta, odslej mesto Gorkega. To vest so sprejeli zborovale! z navdušenim odobravanjem. Gorki se je v svojem odgovoru zahvalil za počastitev in pozval mladino, naj pridno študira in zbira znanje, kajti to daje človeku neomajno vero v moč raz-
uma, tega najboljšega sredstva za preureditev starega sveta.
Pozornost kulturnega sveta je zdaj obrnjena na Maksima Gorkega, ves svetovni tisk priobcuje o njem članke, ocenjuje njegovo literarno delo in ga karakterizira kot umetnika besede in kot človeka. V teh karakteristikah se pa kažejo nove poteze, drugačne, nego pred 15 leti, ko je bil Gorki znan samo kot pisateJj, ki se bori za svobodo in vzvišene ideale. V zadnjih 15 letih slišimo o Gorkem pogosteje kot o glasniku komunizma, nego kot o pisatelju. Težko je spoznati avtorja znamenitega dela *Na dnu« v njegovih člankih, ki jih priobcuje zlasti glasilo ruske komunistične stranke »Pravda«, ali pa v pismih, kjer Gorki napada in kritizira evropsko kulturo. Gorki zadnje čase z vedno večjim ogorčenjem napada zapadno kulturo, ki je po njegovem mnenju že tako gnila, da je pravo čudo, da se sploh še drži. Zlasti pred jubilejem svojega literarnega delovanja je zelo pogosto nastopil v vlogi boljševiškega tribuna, prizadevajoč si pridobiti na sovjetsko stran radikalno zapadno inteligenco.
Te dnu je priobčil v >Pravdi« članek »O vojaških idejah«, ki v njem razpravlja o degeneriranosti zapadnega sveta. Tudi Ameriki ne prizanaša, češ, da prodira zapadnoevropski duh tudi v puhloglavo Ameriko. Značilno za novo Uce Gorkega je, da pripoveduje v svojem članku, kako so Angleži v Baku ustrelili 26 sovjetskih komisarjev, kako so Cehi v Kazanu oropali ruski državni zlati zaklad in kako so Francozi in Grki v Hersonu sežgali 2000 miroljubnih meščanov.
Sodna obravnava v letalu
Dunajsko obrtno sodišče je imelo pod predsedstvom dr. Kutscha 21. t. m, kurljozno obravnavo v letalu. Senat je zavzel svoja mesta v letalu, ki se je dvigmiJo v zračne višave in krožilo nad Dunajem, da bi se lahko sodniki na lastne oči prepričali o nalogah monterjev med poletom in o letalstvu sploh. Povod za to res čudno sodno komisijo in ogled je dala tožba Hansa Singhuberja, ki je tožil pri obrtnem sodišču avstrijsko družbo za zračni promet zaradi nezakonite odpovedi.
Sin&huber se je smatral v službi družbe za višjega uslužbenca, čeprav je bil sprejet kot monter, družba mu je pa odpovedala s 14 dnevnim odpovednim rokom kot delavcu namesto s šesttedenskim ob kvartak, kakor je treba odpovedati uslužbencem višje kategorije. Družba je njegovo trditev zavračala in sodišče je sklenilo na lastne oči prepričati se, kakšno delo imajo monterji v letalstvu. Po ogledu v zračnih višavah so se sodniki spustili na letahsče, kjer se je obravnava nadaljevala med neprestanim dviganjem m spuščanjem letaL Šestavfcjen je bil protoflcol in obravanavo so preložili, ker morajo zaslišati še priče.
Meso namesto davkov
Sovjetska vlada in ruska komunistična stranka sta izdali naredbo o preskrb ovanj u prebivalstva z mesom. Naredbo sta podpisala Molotov in Stalin. Da se uredi vprašanje preskrbe prebivalstva z mesom in da se pomaga kmetom pri dobavi mesa, sta vlada in komunistična stranka določili, da je treba dobaviti od 1. oktobra 1932 do 1. januarja 1934 300.000 ton mesa proti 130.000 tonam dobavljenih v preteklih 15 mesecih. Gre za davek v naturi, kl je/ običajen v sovjetski Rusiji že od prvih let revolucije. Kakor imamo pri nas razpored davkov v denarju, tako imajo tam razpored davkov v naturi, kmetje morajo dajati državi svoje pridelke, ki jih država deloma plača, odnosno da kmetom za nje industrijske izdelke, del gre pa na račun davčne obveznosti.
Od 1. oktobra 1932 bodo za dobavljeno meso določene državne cene in dobave bodo imele veljavo davkov. Vsak kmet bo moral dobaviti v teh 15 mesecih 40 do 50 kg mesa, kolektivno gospodarstvo pa samo 15 do 32 kg. Sovjetska vlada namreč pri davkih favorizira kolektivna gospodarstva, da bi se lažje razvijala in da bi bilo individualnih kmetij vedno manj.
Bandit Kraemer
pobegnil
Leon Kraemer, najnevarnejši mednarodni tolovaj, je pobegnil iz kaznilnice Meadow v ameriški državi New York. Mož je bil že večkrat zaprt v Nemčiji in Angliji. Pobeg iz kaznilmice se mu je posrečil gladko, odpeljal se je celo s kaznilniškim avtomobilom. Z njim je pobegnil tudi ietnik šofer Tho-mas Burke, ki je včasih šofiral kaz-nilniški avto. Tolovaj je bil skrit zadaj v avtomobilu, tako da ga pazniki niso opazili. Šele čez tri ure so opazili, da je pobegnil in da ga je najbrž odpeljal šofer. Avto so sicer našli, toda bil je prazen.
Kraemer je bfl L 1926 obsojen na 40 let ječe, ker je oropal v Manhattanu draguljarno. Pomagal mu je njegov brat Jakob, ki je bil tudi obsojen na 40 let, pa je čez dva meseca v ječi umrl. Brata sta naropane dragocenosti prodala in dobila zanje nad en milijon dolarjev. Leon je živel v ječi zelo dobro, razmetaval je denar, ki ga je bil dobro naložil. Leta 1927 je vodil upor jetnikov v kaznilnici Danemora, kjer je preskrbel jetnike z orožjem in strelivom. Upor je bil pa zatrt in Kraemer je zabodel izdajalca. Od takrat so se ga bali ne samo pazniki, temveč tudi jetniki sami.
Teorija v praksi
Profesor: Anonim je človek, ki noče biti spoznan. (Srdito.)
Kdo mi je pa vrgel papir v obraz?
Glas od zadaj: Anonim, gospod pro* fesor.
Moderna gospodinja.
Prijateljica: »Ali je res, da se nameravaš omožiti?«
Nevesta: »Da, že iščem stanovanje. -Kakšno stanovanje bi pa hoteja?« »Tako, kier ni dovoljeno kuhati.« Moderni klobuki
— Vedno, kadar vidim te moderne klobučke, se moram smejati, pravi mož.
— Le počakaj, ko pride račun od mo-distke, te takoj mine smeh, — ga potolaži žena.
Večja množina
makulattirnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Slovenskega Naroda
Zahvala
Vsem, M so v težki bolezni tolažili in bodrili našega dobrega očeta, nam pa ob njegovi smrti lajšali našo težko bol Z iskrenimi izrazi sočustvovanja, naša topla zahvala,
Posebno smo hvaležni g. dr. Merčunu Ljudovitu, ki si je vzel toliko truda, da je olajšal pokojniku zadnje hude dneve.
Iz srca se zahvaljujemo Udruženju strojevodij, Udruženju jug. nar. železničarjev in brodarjev, pevskemu in glasbenemu društvu > Sloga« in vsem neštetim prijateljem, kolegom in znancem, ki so dragega pokojnika v tako mnogobrojnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 30. t, m. ob % 7. nri zjutraj v farni cerkvi sv. Frančiška v Sp. Šiški.
V Ljnbijani, dne 27. septembra 1952.
Hvaležni sorodniki pokojnega
Andreja Finca.
POUK
UČENCA s primerno šolsko izobrazbo, pridnega in poštenega, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme V. M, Rozman, trgovina mešanega blaga, Slovenj-gradec. 3629
DVA GOSPODA
ali gospodični sprejmem na stanovanje in hrano. Krasno opremljena separirana soba s kopalnico. Poizve se na Vodnikovi cesti št. 12, tik tramvajskega postajališča. 3617
KUPIM
TRANSMISIJSKO OS
rabljeno, 5 m dolgo in 55 do 58 Trrm močno, kupi Franc Ko-lene, Mokronog. 3628
PARNI KOTEL
od 10 atm. pritiska, 50 do 60 m3 kurilne ploskve, malo rabljen, dobro ohranjen, po možnosti marke Bacco Vilkox, kupimo. Ponudbe na naslov: Paromlin »Slavi ja«, Vukovar.
SLUŽBE
ZA VSAKO DELO išče   službo   gospod, zmožen več jezikov. Nastopi tenko takoj. Ponudbe na upravo lista pod >Vesten/3633«. 3633
PERFEKTNO KUHARICO popolnoma voočo francoske kuhinje, iščem za ugledno obitelj. Ponudbe s sliko m prepisi spričeval prejšnjih službovanj na naslov: St. Deretić, Beograd, Bttoljeka ulica 20/1.
V MARIBORU
žeh službo mlajši brivski pomočnik, prvovrsten delavec in bubi stucer. Nastopi lahko takoj aH po dogovoru. Cenjene ponudbe na naslov: J. Krašo-vec, pri Pinter Lenard, Maribor, Aleksandrova 32. 3621
LEPE OREHE
štajerske, od 50 kg naprej po I>in 4.50, orenova jedrca od 5 kg naprej po 15 Din razpošilja Josip Verstovšek, Brežice.
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
72/T
MODROCE
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške  izdelke  vam nudi najceneje
IGNACIJ NAROBE,
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T
PARNO LOKOMOB1LO
s 16.04 m2 kurilne ploskve in 6 atm. zaradi povečanja obrata po ugodni ceni prodam. Na ogled  pri  Girido Tondolo, St.
Rupert, Dolenjsko. 3631
OVSENE STROJ. SLAME dva vagona, prav lepe, ne prešane, na gradu Ptuj, in
2 VAGONA SENA na gradu Hrastovu pri Sv. Lenartu  v Slov. Goricah naprodaj.   Pojasnila   daje graščina Zg. Ptuj. 3630
MOTORNO KOLO
znamke »Ariel« 500 cm3, s prikolico po ugodni ceni prodam. Vprašati v Narodni kavarni v Kranju. 3624
VINSKE SODE mak)   rabljene,   v najboljšem stanju, od 1—16 m, proda Pacnfk v Laškem. 3622
PAZNO
SLADKEGA SENA vsako množino, si morete nabaviti. Al. Lakner, Planina pri Rakeku. 3623
BRZOPOPRAVLJALNICA popravlja čevlje hitro in poceni. — Ljubljana, selenburgova ul. št. 4, dvorišče. 9l/T
Vezenine — zavese
najnovejši slog, — nizke cene
Matek & Mikeš
LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj)
I S
_ RSchard
Tauber
v svojem najnovejšem filmu
SIMFONIJA LJUBEZNI
Tauber kot Cavaradossi v »Tosci«
Predstave ob 4., %8 in '410 zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
— Vsi y Ljubljani.