Letnik 18, številka 1

Junij – rožnik 2024


Utrinki 17. praznika Obcine Cirkulane
Grad Borl odprt za obiskovalce
Teo Crnivec pripravil dobrodelni koncert
30 let TD Cirkulane


AKTUALNO

Županja sprejela devetošolce

Srecanje z novorojenci


Na sprejemu pri županji Antoniji Žumbar so bili letošnji devetošolci. Vesela je bila vseh 16 ucenk in ucencev, ki so pustili pecat v lokalni skupnosti. Posebej je cestitala Luciji Žuran, Ani Mariji Lovenjak, Teu Crnivcu in Vitu
Maucicu za odlicen uspeh. »Vsem želim vso sreco na poti življenja, izzive premagujte z vztrajnostjo in pogumom in se vedno radi spominjajte lepih šolskih dni. Želim vam sreco in veselje v nadaljnjem izobraževanju, naj se vam uresnici vse. Bodite srecni, predvsem pa, ne pozabite rojstnega kraja, ce vas bo življenje odpeljalo drugam,« je v nagovoru devetošolcem povedala Žumbarjeva.
TM


Županja Antonija Žumbar se je srecala z otroki, rojenimi leta 2023, in njihovimi starši. Vsem je zaželela veliko zdravja, malckom srecno otroštvo in staršem, da cim bolj uživajo v starševstvu.
Foto: arhiv obcine





Nina Kobe, 3.a

Sara Jerenec, 2. a


Bine Stramic, 2. a

Kaja Vilcnik, 3.a



Nejc Jurgec, 2.a

GLASILO OBCINE CIRKULANE izdaja Obcina Cirkulane. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko, odgovorna urednica, clani: Mirko Lesjak, Laura Mohorko Kumer, Mateja Muršec, Mira Petrovic in Mihaela Fridauer. Oblikovanje, jezikovni pregled in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Obcina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v obcini brezplacno. Glasilo obcine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: grad Borl, foto: Stanko Kozel

2

UVODNIK


Dragi sovašcani in sovašcanke!

Po mamini strani so moje korenine v Halozah. Spo­mnim se, da v mojem otroštvu ni bilo nedelje brez obiska in druženja s starimi starši in našo širšo dru­žino. V poletnih casih sva z bratom rada ostajala na pocitnicah pri sorodnikih. Uživali smo ob krompir­jevih žgancih, hodili po vodo v vodnjak pod hišo, za komunikacijo uporabljali »haloški telefon«, se lovili v visoki travi, opazovali živino na paši, nabirali socne goricne breskve in slive, iskali glino in iz nje ustvar­jali, uživali ob pesmi klopotcev ter nabirali zdravilne rastline. 
Tukaj sem spoznala besedo »kocaki« ter kdo in kakšni so »Polanci«. Marsikdo se teh casov rad spominja z nasmehom na obrazu. Želimo si, da bi živeli v dana­šnjem izobilju in hkrati imeli danosti naših predni­kov. Težko je vse to združiti, a ostali so nam haloška srcnost, ki jo gojimo v svojih srcih, pridne roke in prelepa neokrnjena narava.
Vec kot 80 odstotkov obmocja Obcine Cirkulane spada pod NATURO 2000. Naše površine so polne biotske raznovrstnosti rastlinskih in živalskih vrst. Velika mesta in njihov nacin življenja v veliki meri silita ljudi v neprestano hitenje. Naša okolica pa nam na dlani ponuja prostor za sprostitev, sprošceno delo in oddih. Vsak dan se lahko zbudimo od petju ptic in zaspimo v tišini. Ceniti moramo, da si znamo pride­lati domaco hrano. In v tem smo bogati. Zelo dobro znamo deliti stvari in ni lepšega kot trenutek, ko od sosedov dobiš domaci kos mesa, jajca ali zelenjavo z vrta. Povezanost in deljenje dobrin nas bogatita. Že zelo blizu nas so ljudje, ki so na skupnost in življenje v njej pozabili.
Obcina s svojimi prizadevanji skrbi za zdravo okolje naših otrok, kakovostno bivanje starostnikov, ra­zvojno delovanje podjetnikov in turisticne panoge. Pomemben je medgeneracijski prenos znanja. Po­membna je družinska tradicija, ki smo jo z izseljeva­njem delno izgubili. Ljudje so v preteklosti iskali delo drugje, danes pa si mladi želijo ostati doma in delati. Zato je naša naloga in tudi poslanstvo, da svojim otrokom prenesemo svoja znanja ter jih navdušimo za tukajšnje življenje. 
Oziramo se po krajih in turisticnih destinacijah po Sloveniji ter cez mejo naše države. Seveda se lahko kaj naucimo od njih. Haloze so danes poznane po kakovostnem vinu in prelepih sprehajalnih poteh z razgledi na okolico. Razvija se haloška kulinarika, ki ponuja buticnost. Romanticna doživetja in oddihi so iskani v turisticnih programih. Na nas pa je, da svoje kakovosti prepoznamo in se predvsem zacne­mo velikopotezno pove­zovati. Še vedno veliko vec govorimo o lokalni ponudbi, kot to znamo udejanjiti, ponuditi in prodati. 
Grad Borl je vstopna tocka v Haloze. Veliko se vas spominja casov, ko je tukaj delovalo Le­tovišce Borl, še vec pa casov njegovega zapr­tja. Danes ima sijoco pri­hodnost, na katero smo dolgo in nestrpno cakali. Postati mora steber turizma regije, kamor bodo prihajali eminentni gostje. Vizija je, da dogodki na gradu prinesejo širšo prepoznav­nost prostora. Viteška dvorana in odprto dvorišce ponujata prostor za nepozabne koncertne in druge dogodke. Z razvojem in ponudbo porocnih obredij v grajski kapeli in v okolici lahko postanemo porocna destinacija. Strategija razvoja in trženja turisticnih vsebin v obcini nam bo ponudila povezanost med ponudniki turisticnih storitev in kulinarike. S ciljno naravnanimi dejavnostmi vidim grad Borl kot biser med slovenskimi turisticnimi tockami. S ponovnim odprtjem gradu smo se podali na dolgo pot izzivov, na kateri moramo sodelovati vsi, ki ustvarjamo v do­macem okolju.
Haloze so rodovitne, in tako jih mora videti vsak od nas, ki tukaj biva. Zato v težkih casih izobilja, pri­hajajoce gospodarske krize in politicnih nesoglasij ponesimo dober glas, našo dobroto in pridnost v svet, kot to znamo samo mi. Smo majhna obcina, a s skupnimi mocmi in danostmi, ki jih imamo, zmoremo preseci tudi tiste, ki mislijo, da imajo vec kot mi. Ce bomo znali ohraniti skrb za drugega ter se podpreti z lepo besedo, glasbo in plesom, bomo ostali zdravi. K nam ljudje radi zahajajo in se tudi vracajo, saj v našem nacinu življenja prepoznajo delcek preteklosti in povezanosti z naravo. Smo edinstveni in bodimo hvaležni, da tukaj bivamo.
Monika Klinc,
v. d. direktorice Javnega zavoda
Belana Cirkulane

Foto: arhiv zavoda

DELO OBCINE

Delovanje obcinskega sveta v obdobju od
decembra 2023 do maja 2024

Županja Obcine Cirkulane Antonija Žumbar je v ob­dobju od decembra 2023 do maja 2024 sklicala štiri redne seje Obcinskega sveta Obcine Cirkulane in dve do­pisni seji Obcinskega sveta Obcine Cirkulane.
Na 9. redni seji Obcinskega sveta Obcine Cirkulane, ki je bila 14. decembra 2023, so svetniki potrdili Proracun Obcine Cirkulane za leto 2024. Na seji so potrdili vrednost tocke za izracun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca za leto 2024 ter sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj.
NA JANUARSKI SEJI IMENOVALI V. D. DIREKTORICE JAVNEGA ZAVODA
Na 10. redni seji Obcinskega sveta Obcine Cirkulane, ki je bila 18. januarja, so svetniki potrdili mandat izvoljene­mu svetniku v volilni enoti 1, imenovali so v. d. direktorice Javnega zavoda Belana Cirkulane in imenovali clane sveta Javnega zavoda Belana Cirkulane. Na isti seji so svetniki potrdili letni program športa in kulture za leto 2024 ter se seznanili s porocilom turisticnega društva o dejavnostih v Parku dedišcine. 
MARCEVSKA SEJA IN POTRJEVANJE POROCIL NADZORNEGA ODBORA IN ZAVODOV
Na 11. redni seji Obcinskega sveta Obcine Cirkulane, ki je bila 28. marca, so svetniki sprejeli sklep o imenovanju clanov v Odbor za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in gospo­darsko infrastrukturo, Statutarno pravno komisijo in Odbor za negospodarske dejavnosti. Obcinski svetniki so sprejeli Odlok o porabi proracunske rezerve v letu 2024, sklep o prerazporeditvi, sklep o potrditvi DIIP – soncna elektrarna, soglasje k dolocitvi redne delovne uspešnosti ravnateljice OŠ Cirkulane - Zavrc in OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, rebalans I. programa dela, poslovnega in financnega nacrta za leto 2024 – OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in program dela SOU v Spodnjem Podravju za leto 2024. Na isti seji so se svetniki seznanili s porocilom nadzornega odbora, z letnim poro­cilom OŠ Cirkulane - Zavrc, porocilom o izvajanju pomoci na domu za leto 2023, letnim porocilom Knjižnice Ivana Potrca za leto 2023, porocilom OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj za leto 2023, letnim porocilom Knjižnice Ivana Potrca za leto 2023, porocilom Varna hiša Ptuj ter z letnim porocilom o delovanju programa Svit.
NA APRILSKI SEJI POTRDILI PREDLOGE ZA PODELITEV PRIZNANJ OB OBCINSKEM PRAZNIKU
Na 12. redni seji Obcinskega sveta Obcine Cirkulane, ki je bila 25. aprila, so svetniki sprejeli Zakljucni racun proracuna Obcine Cirkulane za leto 2023. Na seji so potrdili letno po­rocilo Cistega mesta Ptuj za leto 2023, letno porocilo SOU v Spodnjem Podravju za leto 2023, letno porocilo LEK za leto 2023 in izvzem iz javnega dobra k. o. Meje. Svetniki so na seji podali mnenje h kandidatki za ravnateljico OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in mnenje k statutu Javnega zavoda Belana Cir­kulane. Na seji so svetniki sprejeli sklep o prerazporeditvi – plazovi redni program – ter potrdili predloge za podelitev priznanj ob obcinskem prazniku Obcine Cirkulane. Prav tako so na seji obravnavali vloge obcanov in drugih subjektov.
Na 3. dopisni seji Obcinskega sveta Obcine Cirkulane, ki je potekala v dneh od 30. januarja 2024 do 2. februarja 2024, so svetniki sprejeli sklep o razrešitvi vršilke dolžnosti direktorice Javnega zavoda Belana Cirkulane.
Na 4. dopisni seji Obcinskega sveta Obcine Cirkulane, ki je potekala v dneh od 12. do 16. aprila 2024, so svetniki sprejeli sklep o umiku terjatve.
Na vseh sejah obcinskega sveta je županja Obcine Cirku­lane Antonija Žumbar sproti obvešcala svetnike o izvedbi sklepov obcinskega sveta in poteku aktualnih investicij v Obcini Cirkulane.
Mihaela Fridauer, obcinska uprava


Anton Kokot je od januarja 2024 clan Obcinskega sveta Obcine Cirkulane.Foto: Sandi Kelc

DELO OBCINE

Slavnostno ob 17. obcinskem prazniku

Letošnji 1. junij je bil v Obcini Cirkulane posvecen 17. obcinskemu prazniku in osrednja slovesnost je bila na gradu Borl. Tam so se zbrali številni gostje in domaci­ni, zbrane pa je nagovorila županja Antonija Žumbar in v nagovoru predstavila dogodke in dosežke preteklega leta ter se zahvalila vsem, ki so prispevali k razvoju lo­kalne skupnosti. Ob prazniku obcine so se zvrstili tudi številni drugi dogodki, med njimi tudi vaške igre.
Ob prazniku Obcine Cirkulane so bila podeljena tudi naj­višja obcinska priznanja, ki jih je podelila županja Antonija Žumbar, nagrajencem pa sta cestitala tudi podžupana Ivan Hemetek in Jernej Golc. Priznanje županje Obcine Cirkulane sta letos prejeli Laura Kumer Mohorko in Lucija Žuran. 
PRIZNANJE OBCINE CIRKULANE BLANKI ARNECIC OB 30-LETNICI DELA ZA IZJEMNE USPEHE NA PODROCJU GOSPODARSTVA IN KARITATIVNE DRUŠTVENE DEJAVNOSTI
Zacetki družinskega podjetja segajo že v leto 1993, ko se je v osrcju prelepe pokrajine Haloze, natancneje v Slatini pri Cirkulanah, zacela razvijati zgodba o Blankinem domacem kruhu iz krušne peci. Na zacetku je Blanka spekla nekaj hlebov za sosede in sovašcane, haloško gibanico pa za po­sebne slovesnosti. To sta jo naucila starša, ki sta to pocela že vrsto let. Kasneje se je zaradi kapacitet proizvodnja kruha morala seliti iz domace hiše v sosednji objekt, kasneje tudi novo stanovanjsko hišo.
Prodaja se je zaradi povpraševanja razširila tudi na Ptuj, kjer so zaceli manjši lokalni trgovci in mesarji tržiti mešani rženi Blankin kruh iz krušne peci. Leta 1999 se je prodaja še bolj razširila in morali so zgraditi še vecjo krušno pec na drva, v katero je šlo veliko vec hlebov. Kasneje se je tudi zacela bolj tržiti tradicionalna haloška gibanica. 
V letu 2009 se je pestrost izbire prodajnega asortimaja zacela širiti s proizvodnjo piškotov. Zaradi nenehnega pov­praševanja na tržišcu so leta 2012 (preoblikovanje iz dopol­nilne dejavnosti v Blanka Arnecic, s. p.) zaceli dobavljati kruh vecjemu slovenskemu trgovskemu podjetju v nekaj trgovin. Prodaja je bila odlicna, zato so se zaceli širiti še v preostale trgovine. Scasoma so svoje kapacitete presegli, posebej ob praznikih, ko so ugotovili, da ljudje res cenijo domacnost in kakovost na svoji mizi. Posledicno so se zaradi narašcajoce prodaje v letu odlocili narediti vecji korak.
V letu 2014 so selili celotno proizvodnjo v novo zgrajen poslovni objekt v Mali Okic. Proizvodni objekt so v celoti fi­nancirali sami, seveda s pomocjo majhnega kredita, vendar brez javnih sredstev. S to pridobitvijo so povecali proizvo­dne kapacitete, kar je omogocilo širjenje še v vec trgovin že obstojece prodajne verige slovenskega trgovca. Nastala je potreba po dodatnem zaposlovanju poleg že zaposlenih treh družinskih clanov. Prvic so razpisali dve prosti delovni mesti za peka. 
V letu 2017 so zakljucili vecje naložbe z nakupom sodob­ne proizvodne opreme. V novih proizvodnih prostorih so namenili del objekta za potrebe slašcicarne, kjer so tudi zaceli strojno izdelavo piškotov. Tako so popestrili ponud­bo piškotov, s katerimi so kasneje, prav tako pod blagov­no znamko Blanka, prodrli na police vecjih trgovskih in drugih verig. Zaradi prepoznavnosti, tradicije in kakovosti jim danes zaupa že veliko osnovnih šol, trgovska veriga, lokalne trgovine, lokalni mesarji in drugi manjši odjemalci ter seveda številne stranke. 
V letu 2019 sta Samanta in Darjan Arnecic ustanovila pod­jetje Darness Group, d o. o. Ustanovitelja sta odprla dve lastni maloprodajni trgovini v lokalnem okolju, kjer svoje proizvode tržita brez posrednika/trgovca. Podjetje je pre­vzelo lokal Presta Ptuj v središcu starega mestnega jedra, na novo so odprli prodajalno Presta Premium v Vidmu pri Ptuju, razširili pa so tudi prodajo piškotov v še vec trgovskih verig. Danes so njihovi piškoti prisotni po vsej Sloveniji. 
Zaradi povecanja proizvodnih kapacitet in želje po širitvi na trgu so zaceli razvijati polpeceni in zamrznjeni program pe­kovskih proizvodov. V prodajni asortima so dodali še veliko novih pekovskih in slašcicarskih proizvodov iz lastnega razvoja. Število zaposlenih so povecali na 14.
Kljub pandemiji so na trg uspešno postavili blagovno znamko Slašcicarna Samanta. Pod to blagovno znamko proizvajajo izkljucno buticne proizvode manufakture (torte po narocilu, piškote, peciva …). V casu pandemije so uspe­šno tržili izdelke in gradili odnos s strankami po družbenih omrežjih. Prevzeme izdelkov so v tem casu prilagodili, po­membna je bila samo vztrajnost. Kljucnega pomena je pri­lagodljivost podjetja, in dokazali so, da se resnicno zmorejo prilagoditi razmeram. Po obdobju pandemije se je njihov trud poplacal nad pricakovanji. Tudi drugo poslovanje, pro­izvodnjo, prodajo so prilagodili tedanjim razmeram.
V letu 2021 so si celili rane, ki so nastale med pandemijo, nacrtovali razvoj po svojih zmožnostih, sklenili pogodbo z drugo veliko trgovsko verigo, se z izdelki usmerili v trajno­stno smer. Vse drugo je potekalo po ustaljenih tirnicah in zaceli so se zavedati ter cutiti potrebo po znanju za dosle­dnejše vodenje poslov.
V letu 2022 so izpeljali pripojitev podjetja Blanka Arnecic, s. p., v Darness Group, d. o. o., združili Pekarno Blanka in blagovno znamko Blanka, Slašcicarno Samanta in buticne prodajalne Presta Premium v celoto, v družinsko podjetje. Iz obstojecih temeljev so zgradili in še gradijo nove temelje, spremenili so vizijo podjetja, ohranili prvotno poslanstvo ter ga nadgradili. Trenutno so v obdobju oblikovanja so­dobnega nacina poslovanja, gradijo še krepkejše stabilne temelje za širitev in rast podjetja v želeno smer. V tem letu so zaceli poslovno sodelovanje z lokalno hotelsko verigo, ki jim je ponudila mesto za sezonsko poletno prodajo njihovih proizvodov. Uspelo jim je izpolniti njihova pricakovanja in zadovoljiti njihove goste. Tako so zacrtali pot še za nadalj­nje poslovno sodelovanje. Obogatili so ponudbo v lastni maloprodaji, sklenili pogodbo z mocno trgovsko verigo, s piškoti uspešno prodrli v trgovsko verigo po celotni Slo­veniji. Poslovanje usmerjajo v trajnostni razvoj, prav tako tudi svoje proizvode. Uspešno snujejo nacrte in strategijo za leto 2024, vendar se v tej fazi zavedajo, da potrebujejo tudi znanje za uspešno poslovanje.
V razburljivem poslovnem letu 2023 so pri Darness groupu dosegli vec kljucnih mejnikov, ki so okrepili njihov položaj na trgu in poglobili povezave s strankami. Pogumno so razširili svojo prisotnost z odprtjem dveh novih malopro­dajnih trgovin, Presta Platana Ptuj in Presta Ljutomer, ki predstavljata nove tocke stika z njihovimi izdelki in lokal­nimi skupnostmi. V poslovnem letu 2023 so v proizvodnji dosegli novo raven inovacij. Njihovi nosilni blagovni znamki Blanka so dali »obraz« in trdno zgodbo. Razširili so asortima izdelkov, ki je zdaj še bolj raznovrsten. Pri Darness groupu so nenehno zavezani izboljšavam in inovacijam, zato so s prevzemom nove tehnologije dela dopeke v krušni peci dvignili proizvodnjo na povsem novo raven. Ta inovacija ni le izboljšala kakovosti in enakomernosti njihovih pekovskih izdelkov, temvec je imela tudi pozitiven vpliv na okolje.
Vkljucitev te nove tehnologije ni koristila le pekovskim iz­delkom, ampak tudi racionalni pripravi izdelkov za prodajo in okolju. Zmanjšali so porabo plasticnih materialov pri pakiranju, s tem pa prispevali k zmanjšanju odpadkov in obremenitvi okolja. Hkrati so optimizirali logisticne procese, zmanjšali prevozne poti in posledicno zmanjšali emisije toplogrednih plinov, kar prispeva k zmanjšanju logisticnega onesnaževanja.
Vse te inovacije so del njihovega trajnostnega pristopa k poslovanju, saj verjamejo, da lahko s pametno tehnologijo in odgovornim ravnanjem zmanjšajo svoj okoljski odtis.
Blanka Arnecic pa ni samo izjemno delovna in sposobna podjetnica, je tudi mama in babica, je ženska z velikim srcem za vse, ki jo prosijo za pomoc. Blanka je izjemno go­stoljubna in sodeluje pri vseh vecjih akcijah, kjer jo potre­bujejo.
Predlog Odbora za gospodarstvo Obcine Cirkulane.
VELIKO BRONASTO PRIZNANJE TURISTICNEMU DRUŠTVU CIRKULANE OB 30-LETNICI DELOVANJA 
Turisticno društvo Cirkulane je bilo ustanovljeno leta 1993. Takrat se je zbrala skupina zanesenjakov, ki je želela izbolj­šati turisticno podobo kraja in ustanovila Turisticno društvo Cirkulane. Za predsednika so izvolili Zvonka Bratuška, ki društvo s približno 50 clani uspešno vodi še danes.
Za osrednje naloge društva so dolocili skrb za urejenost vasi in okolice, obujanje starih navad in organizacijo tradicional­nih prireditev. Takoj po ustanovitvi so se lotili uresnicevanja zastavljenih ciljev. Prva prireditev, s katero so se predstavili krajanom, je bila pustna povorka v Cirkulanah, ki je potekala na pustno soboto leta 1994. Danes je fašenk ena osrednjih prireditev v kraju, ki pritegne množico nastopajocih in obi­skovalcev.
Poleg fašenka so skupaj s kulturnim društvom, Društvom vinogradnikov in sadjarjev Haloze in Obcino Gorišnica na gradu Borl vec let organizirali prireditvi Pesem klopotcev in Martinovanje. V prvih letih delovanja so aktivneje sodelovali tudi pri izvedbi Idriarta na Borlu ter pomagali pri organizaciji žegnanja pri sveti Ani v Velikem Vrhu v sklopu prireditev ob obcinskem prazniku.
V skrbi za urejenost vasi in okolice so poleti 1994 ob pomoci krajanov in obcine uredili pešpot s križevim potom, ki tece skozi gozd proti cerkvi svete Ane, zanjo pa skrbijo še danes. Organizirajo tudi pohod po Poti modre kavcine, ki je bila leta 2007 zasnovana na njihovo pobudo ob posaditvi po­tomke najstarejše vinske trte z Lenta pri cerkvi sv. Ane.
V okviru društva deluje tudi Sekcija stari obicaji Slatina - Mali Okic, ki že vse od ustanovitve društva skrbi za oživljanje starih navad. Doslej so med drugim pripravili žetev žita po starem, lickanje koruze (kožühaje) postavljanje klopotca, prihod z baklami k polnocnici, delavnico za izdelovanje papirnatih rož, prikaz tradicionalne košnje …
Clani turisticnega društva so vrsto let opozarjali na potre­bo po vzpostavitvi lokalnega etnografskega muzeja ter so v okviru posebne komisije, ki jo je ustanovila Obcina Cirkulane za projekt ureditve muzeja, aktivno sodelovali pri nacrtovanju in izgradnji muzeja ter zbiranju notranje opreme. Lokalni etnološki muzej z imenom Park dedišcine Cirkulane je bil zgrajen in urejen v letu 2021. Turisticno društvo je v dogovoru z Obcino Cirkulane prevzelo vodenje obiskovalcev po muzeju, med letom pa tukaj pripravljajo tudi razlicne prireditve, kot so postavljanje in pospravljanje klopotca, kožühaje, martinovanje in drugi dogodki.
Osrednja naloga društva je skrb za promocijo Haloz in do­macega kraja. V ta namen so doslej izdali tri razglednice z motivi Cirkulan in okolice ter leta 2018 Vodnik po obcini Cirkulane, ki bo letos izšel tudi v angleškem prevodu. Za svoje clane vsako leto organizirajo strokovno ekskurzijo na razlicne konce Slovenije, v okviru katere spoznavajo dobre prakse in jih prenašajo v svoje domace okolje.
Predlog za veliko bronasto priznanje Obcine Cirkulane: Dru­štvo za oživitev gradu Borl, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, Radioklub Cirkulane in Kulturno društvo Cirkulane. 
PLAKETA OBCINE CIRKULANE MILENI DEBELJAK 
Milena Debeljak se je rodila leta 1981 na Ptuju. Takoj po koncani osnovni šoli se je vpisala na Gimnazijo Ptuj in po­stala gimnazijska maturantka. Po uspešno koncani srednji šoli se je vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani in leta 2006 postala univerzitetna diplomirana pravnica. Že njen naslov diplomske naloge »Družbene determinante sprejemanja 3. a clena Ustave Republike Slovenije«, ki predstavlja pravno podlago za vkljucevanje Slovenije v mednarodne organi­zacije naddržavne narave in veljavo mednarodnih pravnih aktov v Republiki Sloveniji, je nakazoval, da bo njena nadalj­nja pot povezana tudi z evropsko zakonodajo. Pridobljeno teoreticno znanje je po zakljucenem izobraževanju kori­stno prenesla v prakso, predvsem na podrocju pridobivanja javnih in evropskih sredstev. Takoj po koncanem študiju se je zaposlila na Zavodu za vzpodbujanje in razvijanje kva­litete življenja v Ljubljani, kjer je bila svetovalka za pomoc žrtvam kaznivih dejanj. Leta 2006 je prišlo do ustanovitve Obcine Cirkulane in s tem tudi do novih delovnih mest. Obcina Cirkulane je leta 2007 iskala svetovalko za upravno poslovanje. Milena, ki je bila že od nekdaj zelo navezana na kraj, v katerem je odrašcala, se je brez pomislekov prijavila na obcinski javni razpis in bila na njem tudi izbrana. Na tem delovnem mestu se je pridno ucila in pridobivala izkušnje, njeno uspešno delo pa je dajalo že tudi prve konkretne rezultate. Maja leta 2012 je postala direktorica obcinske uprave Obcine Cirkulane. To delo je uspešno opravljala do aprila leta 2019, ko je postala direktorica obcinske uprave Obcine Ormož, kjer je zaposlena še danes. V tem casu si je pridobila številne strokovne kompetence: ima opravljena izpita iz javne uprave in upravnega postopka, dodatno se je udeleževala številnih izobraževanj na vseh podrocjih lokalne samouprave, in sicer od podrocja prostorskega na­crtovanja, odškodninske odgovornosti obcin, zdravstvene dejavnosti, ravnanja s stvarnim premoženjem, ukrepov ra­zvoja podeželja, pravnih poslov v prometu z nepremicni­nami itd., pa vse do podrocja volitev. 
Prehod iz ene obcine v drugo ni bil lahek, vendar mora vsak, ki se v svoji poklicni poti želi razvijati, slediti novim izzivom in tako nadgrajevati svoja znanja. To je bil tudi glavni razlog za odhod Milene iz obcinske uprave Obcine Cirkulane. 
Projektov, ki jih je Mileni uspelo skupaj s sodelavci izvesti v Obcini Cirkulane, je veliko. Med najuspešnejšimi so zagoto­vo pridobitev financiranja in izgradnja poslovno ekonom­ske cone v Dolanah, izgradnja športne dvorane in športnega parka ter številni drugi … S svojim znanjem in trudom ji je uspelo v obcini pridobiti financiranje za marsikateri projekt. O projektih je bilo že marsikaj napisanega in verjamemo, da jih obcani obcutijo in poznajo. Milena je bila kot direktorica izjemno vpeta v delo obcinske uprave na podrocju vseh projektov, tudi prireditev in vsega, kar je bilo povezanega z obcino. Z izjemno prizadevnostjo in sodelovanjem je znala voditi zadeve v korist obcine v najvecji možni meri. 
Predanost delu in zadovoljstvo z njim sta Mileni vpisana v srce. Njen glavni cilj pri delu je doseci najvecji možen napre­dek ter ob medobcinskem sodelovanju in tesni povezavi z državnimi institucijami izkoristiti vse razpoložljive možnosti. Pri tem je kljucna tudi sposobnost sodelovanja z zaposleni­mi, župani, obcinskimi svetniki in obcani. Vsaka obcina ima svoje potrebe, ki izvirajo iz potreb obcanov. Znati prisluhniti obcanom in izvajati projekte, ki si jih ti želijo in so dejansko njim v prid, je poleg znanja in sposobnosti najvecja odlika, ki bi jo naj imel uspešen direktor obcinske uprave. In Milena to odliko ima. Obenem upamo, da ne pozabi na našo obcino in s svojimi bogatimi izkušnjami skupaj z obcani še naprej sodeluje pri krepitvi razvoja naše skupnosti.
Predlagatelj: Izvršni odbor OO SDS Cirkulane.
 
VELIKO BRONASTO PRIZNANJE OBCINE CIRKULANE ŠD CIRKULANE OB 30-LETNICI
Športno društvo Cirkulane je bilo ustanovljeno leta 1993. Glavna dejavnost društva je usmerjena v nogomet, pod nje­govim okriljem pa delujejo številne starostne selekcije, od najmlajših predšolskih otrok do clanske ekipe in veteranov. 
V ligi MNZ Ptuj so zaceli nastopati v sezoni 1997/1998 s selekcijo starejših deckov. S clansko selekcijo so v ptujski ligi MNZ prvic nastopili v sezoni 2001/2002, ekipa je od takrat neprekinjeno aktivna in je dosegla številne uspehe.
Ce naštejem najpomembnejše: 2013/2014 prvaki 1. lige MNZ Ptuj in uvrstitev v Super ligo, 2015/2016 prvaki Super lige MNZ Ptuj, 2017/2018 prvaki Super lige MNZ Ptuj, 2018/2019 2. mesto v Super ligi, 2019/2020 prvaki Super lige MNZ Ptuj in uvrstitev v 3. SNL, 2020/2021 3. mesto v 3. SNL, 2021/2022 5. mesto v 3. SNL. 
Vsekakor je na tekmovalnem podrocju najvecji uspeh kluba uvrstitev v Tretjo slovensko nogometno ligo. Že prvo leto nastopanja v Tretji ligi so osvojili tretje mesto. Možnost napredovanja v Tretjo ligo so imeli sicer že veckrat v pre­teklosti, ko so bili prvaki Super lige, vendar so možnost napredovanja takrat zavrnili, ker je Tretja liga velik financni in organizacijski zalogaj, na katerega se je bilo treba ustre­zno pripraviti. To jim je kasneje tudi uspelo in omogocilo sodelovati v ligi tri leta. Po treh uspešnih sezonah so se odlocili, da iz lige izstopijo in ponovno zacnejo tekmovati v ptujski ligi MNZ z domacimi igralci. 
Ves cas delovanja v klubu dajejo velik pomen treniranju mlajših selekcij, v katerih trenutno sodeluje skoraj 100 otrok v šestih selekcijah od U5 do U15. Organizirajo tudi razlicne športne dogodke, od katerih je najbolj znan in obiskan Aninski tek, ki bo letos že 16. po vrsti in ga organizirajo vse od leta 2007, pred tem pa so organizirali deset Tekov na Borl.
Zelo so ponosni na naš skupni športni park, kjer imamo igrišce za nogomet, športni stadion s slacilnicami, klub­skimi prostori in tribuno z 250 sedišci, ograjeno igrišce za mali nogomet z umetno travnato površino in reflektorji, pomožno travnato nogometno igrišce z reflektorji, atletsko stezo s tartanom, ribnik, v katerem se odvija športni ribolov, in igrišce za odbojko na mivki. Stadion je bil dokoncan leta 2011 in skupaj z igrišcem s travnato površino in zgoraj ome­njenimi objekti sodi v skupino najlepših tovrstnih športnih objektov v širši okolici. Hkrati igrišce in slacilnice ustrezajo vsem normativom in so primerni za sodelovanje v najvišjih ligah NZS. Trenutno ŠD vodi devetclanski upravni odbor. Predsednik društva je od leta 2015 Primož Horvat, prvi pred­sednik društva je bil Milan Voglar, nato Ivan Hemetek, za njim pa Rajko Klajderic.
ŠD Cirkulane je priznanje prejelo tudi za izjemne uspehe na podrocju vkljucevanja otrok in mladih v športne dejavnosti, predvsem na podrocju razvoja nogometa.
Predlog Odbora za negospodarstvo Obcine Cirkulane. 
LAURA MOHORKO KUMER, PREJEMNICA PRIZNANJA ŽUPANJE
Lauro Mohorko Kumer je življenje pripeljalo v Cirkulane pred 15 leti. Je magistrica profesorica slovenskega jezika in književnosti in magistrica profesorica zgodovine. Na svojem podrocju je dejavna ves cas. V slovenskem prostoru od leta 2014 svoje raziskave in izsledke na podrocju slovenšcine in šolstva objavlja tudi v strokovnih in pedagoških revijah, kot so npr. Zgodovina v šoli pod okriljem Zavoda za šolstvo, v reviji Casopis za zgodovino in narodopisje, prav tako pa je avtorica strokovnih clankov v tujih revijah. Kot prva v slovenskem prostoru je podrobno raziskala tudi socialno­-realisticno pripovedništvo Jožeta Kerencica in tako leta 2022 izdala svojo prvo knjižno monografijo, ki jo je nato istega leta predstavila javnosti skupaj s slovenskim pisa­teljem Tonetom Partljicem. V domaci osnovni šoli je zapo­slena kot uciteljica slovenšcine in zgodovine in poucuje ucence 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja. S svojim znanjem, izkušnjami in delovnimi navadami sodeluje na vseh podrocjih dela in življenja v šoli. Vkljucuje se v številne projekte, natecaje in tekmovanja ter sodeluje v raziskovalni dejavnosti. Na podrocju raziskovanja je kot mentorica na državni ravni dosegla šest zlatih, štiri srebrna in tri bronasta državna priznanja, prav tako je vkljucena v medgeneracij­sko/mednarodno povezovanje z drugimi šolami. Svoje delo cuti kot poslanstvo in z izjemno predanostjo išce najboljše v ucencih. V lanskem letu je bila po nominaciji in odlocitvi komisije uvršcena med pet superfinalistov mednarodne zbornice AmCham v izboru Najucitelj 2023 in s tem ponesla v svet tako ime šole kot kraja. Je uciteljica s srcem, ki se trudi poiskati znanje v vsakem ucencu. V lokalnem življenju je vpeta v izdajo lokalnega casopisa, kjer je med letoma 2019 in 2022 delovala kot odgovorna urednica. Otroke navdušuje z inovativnimi pristopi in je ni strah drugacnosti. Je ucite­ljica z dušo, ki cuti toplo naklonjenost do svojih ucencev in pristno željo, da bi jim posredovala tudi vrednote, ki jih ceni sama. Piše tudi otroško poezijo, za katero si želi, da kmalu ugleda luc sveta. S svojim delom je pripomogla k ugledu šole.
ŽUPANJINO PRIZNANJE LUCIJI ŽURAN
Lucija Žuran je domacinka iz Gradišc in aktivna devetošol­ka, ki letos zakljucuje izobraževanje na Osnovni šoli Cirku­lane - Zavrc. Vsa leta šolanja se je dokazovala kot odlicna in zanesljiva ucenka. Odlikujejo jo strpnost, odgovornost in dejavnost v razredni in oddelcni skupnosti. Je glasbe­nica, ki je s svojimi nastopi na klavirju veckrat popestrila prireditve v šolski in lokalni skupnosti Cirkulane. V zadnjih letih svojega izobraževanja je tako ime šole kot tudi ime skupnosti Cirkulane predstavila na državni ravni. Veckrat je ime šole zastopala na državnem tekmovanju iz angleškega jezika, ki ga ima v majhnem prstu. Zadnja leta pa se je še bolj posvetila raziskovalnemu delu. Tako je v letu 2022/2023 osvojila zlato državno priznanje na podrocju raziskovanja in v Cankarjevem domu v Ljubljani prejela priznanje Zot­kinega talenta za najboljšo raziskovalno nalogo s podrocja zgodovine z naslovom Kocka je padla.
V šolskem letu 2023/2024 je zacela raziskovati domac, halo­ški jezik. Zato je v raziskovalni ekipi raziskovala na podrocju dialektologije, kjer je analizirala hišna imena v Obcini Cir­kulane. Z nalogo, uspešnim povezovanjem z domacini Cir­kulan ter promocijo kulturne dedišcine ji je uspelo domaca hišna imena v Obcini Cirkulane kot edina hišna imena v vzhodni Sloveniji vpisati v register hišnih imen Razvojne agencije Zgornje Gorenjske oz. Ragor. Z nalogo je na dr­žavni ravni osvojila odlicno državno bronasto priznanje. S trdim delom je dokazala, da svojih korenin nikakor ne namerava pozabiti ne glede na to, kam jo zanese nadalj­nja pot, saj meni, da je ravno negovanje domacega jezika tisto, kar bo poskrbelo, da se bo »belanski guc« med nami ohranil za zmeraj.
TM
Foto: Sandi Kelc



Antonija Žumbar, županja Obcine Cirkulane, je bila osrednja govorka na prazniku.

Slovesnost ob prazniku Obcine Cirkulane se je na gradu Borl zacela s prihodom praporšcakov. Foto: Sandi Kelc


Prejemniki najvišjih obcinskih priznanj Obcine Cirkulane v letu 2024


Utrinki iz kulturnega programa ob prazniku cirkulanske obcine

DELO OBCINE


Priznanje obcine je prejela Blanka Arnecic za 30 let dela v uspešnem družinskem podjetju. V njenem imenu je priznanje prevzel sin Darjan.

Na osrednji proslavi ob prazniku obcine so letos na­stopili: otroški pevski zbor OŠ Cirkulane - Zavrc, otroci iz vrtca Cirkulane, Teo Crnivec in Vito Maucic, mladi harmonikarji in otroška folklorna skupina.
Za pogostitev so se zelo potrudili v Lovski družini Cir­kulane in pripravili odlicen golaž, clanice Društva go­spodinj Cirkulane so poskrbele za strežbo, clani PGD Cirkulane pa skupaj s clani DVSH za pijaco.


DELO OBCINE


Turisticno društvo Cirkulane je ob 30-letnici prejelo veliko bronasto priznanje.


DELO OBCINE


Milena Debeljak je prejela plaketo obcine.


Veliko bronasto priznanje letos Športnemu društvu Cirkulane

DELO OBCINE


Laura Mohorko Kumer je prejela županjino priznanje.


Županja Antonija Žumar je županjino priznanje izrocila Luciji Žuran, izjemno uspešni in prizadevni devetošolki OŠ Cirkulane - Zavrc.

DELO OBCINE

Ob obcinskem prazniku o povezovanju, dosežkih in nacrtih 

Spoštovane obcanke in obcani, letos praznujemo 17. obletnice delovanja naše Obcine Cirkulane. V letu, ki je za nami, je od nas za vedno odšel naš castni obcan, dekan in farni župnik, gospod Emil Drev. Preteklo leto ob takšnem casu praznovanj v obcini nismo prirejali, saj so nas doletele elementarne nesrece s plazovi in popla­vami, ki so se obcasno nadaljevale vse poletje. 
Tudi letos smo o nacinu praznovanja precej govorili in skupna odlocitev s svetniki, predsedniki društev in vaškimi odbori je bila, da tokrat praznujemo na gradu Borl. Grad Borl so gradili naši predniki in je biser srednjeevropske arhitek­ture. Tukaj so pred leti že potekale proslave in praznovanja skupne Obcine Gorišnica. Že pred tem so se na gradu odvi­jali številni veseli dogodki. Ce ne bomo domacini vzeli gradu za svojega, potem ne moremo pricakovati od nikogar, da bi nas podprl, in našim zanamcem lahko pustimo le razvaline na skali. Zato menim, da je bila odlocitev, da je današnja proslava tukaj, odlicna. Razvoj je bil in je vedno odvisen od podpore ljudi. 
Grad Borl je v prenovlje­nem delu odprl vrata in bo z veseljem razvijal dejavnosti pod okriljem Javnega zavoda Belana. Po težkih zacetkih ver­jamem, da bo rezultat dober in da bomo gradu povrnili dušo, ki jo je imel v njegovih dobrih casih. Istocasno pa smo na­menili veliko pozornosti sanaciji javne infrastruk­ture – cest in mostov. Tako smo že lansko jesen takoj pristopili k projek­tiranju in sanaciji plazov in mostu. Do danes smo sanirali oziroma so v teku naslednje investicije:
sanacija odtrgane ceste ob potoku Duga v Gruškovcu 56, vrednost sanacije 44.781 EUR; plaz na cesti v Medribniku proti Prašnickim, vrednost sanacije 69.324 EUR; plaz v Pa­radižu 63 na cesti nad domacijo Kelc, vrednost sanacije 66.521 EUR; plaz v Malem Okicu 3 in Slatini 59 na cesti proti Majhenovim, s katerim jim je omogocen dostop do hiše, vrednost sanacije obeh plazov 160.808 EUR; sanacija plazu v Malem Okicu 43 proti Milošicevim, ki jim sedaj omogoca dostop do hiše, vrednost sanacije 99.851 EUR; v izvedbi je sanacija plazu ceste v Pohorju na izjemno strmem in nedo­stopnem terenu pod domacijo Cifer v pogodbeni vrednosti 149.124 EUR; sanacija plazu na cesti v Gradišcih, ki je ogrožal gospodarski objekt Arnecicevih, vrednost del 193.503 EUR; sanacija utrgane ceste v Gradišcih št. 138 in 139 v vrednosti 62.129 EUR; v teku je sanacija plazenja ceste v Gradišcih 146 v pogodbeni vrednosti 274.366 EUR; zakljucena je sanacija plazu na cesti pod gradom Borl v smeri Plešivice, vrednost izvedenih del 97.594 EUR; urejeno je odvodnjavanje v Dolanah, vrednost izvedenih del je 51.253 EUR.
Trenutno potekata sanacija plazu ceste v Brezovcu 88b, pogodbena vrednost sanacijskih del je 274.234 EUR, ter re­konstrukcija poškodovanega mostu v Dolanah za ADK, katerega pogodbena vrednost sanacije znaša 268.130 EUR, v teku je sanacija plazu v Gruškovcu ter v Slatini št. 13 v pogodbeni vredno­sti. Zacenjamo tudi sanacijo plazenja ceste v Brezovcu, skupna vrednost sa­nacije obeh plazov pa je ocenjena na 600.000 EUR.
Cakamo še na odobritev dokumen­tacije za sanacijo plazenja v Brezovcu (cesta Lapor) ter v Malem Okicu 55 (proti Žutecu). Prednostno je treba urediti še sanacijo plazenja v Pohorju pri Plošinjakovih in v Slatini ter v Gradi­šcih (pod Majhenom). Od države nam je uspelo pridobiti za sanacijo vec kot 80 evidentiranih plazov dobrih 3,1 mio. financnih sredstev.
Na podlagi javnih razpisov in zbiranja ponudb so dela oddana po nacelu naj­nižje cene. V vecini del sta bila izbra­na dva ponudnika, in sicer HS, d. o. o., nizke gradnje in Komunalno podjetje Ormož.
Iz proracuna smo izvedli rekonstrukci­jo ceste z dvema mostovoma in dvema vecjima propustoma in z javno razsve­tljavo, vecnamenskim cestišcem, par­kirišcem na cesti Medribnik–Cirkulane v skupni dolžni 746 m v skupni vredno­sti 805.000 EUR. Dela je izvajalo Cestno podjetje Ptuj. Koncana bi morala že biti projektna dokumentacija za mo­dernizacijo okrog 300 m ceste v Malem Okicu proti Belšaku, 110 m v Slatini ter 240 m na Mejah. Prav tako bomo v mesecu juniju asfaltirali cesto, ki je bila zgrajena v casu intervencij in povezuje Medribnik in Paradiž v skupni dolžini 220 m. Na tem delu je voda odnesla del mostu, katerega sanacija bi verje­tno potekala še danes, pa tudi stroški bi bili bistveno višji, kot je ureditev in modernizacija nadomestnega odseka. Z intervencijsko potjo smo prebival­cem Paradiža bistveno skrajšali poti do Cirkulan. Ob tem pa bi se iz srca za­hvalila vsem obcankam in obcanom, tudi za leta nazaj, ko so zelo strpno in razumevajoce sprejemali, velikokrat zelo dolgotrajno sanacijo posameznih odsekov. Moja hvaležnost se nanaša predvsem na obcane Gradišc in tudi na del zgornjega Pohorja ob sanaciji plazu pod radioklubom. Most na relaciji Paradiž–Medribnik bomo nadomestili z brvjo, primerno za kolesarje in pešce. 
V vrtcu smo z namestitvijo toplotne crpalke zagotovili nižje stroške elektrike, prijavili smo se tudi na razpis za sofinanci­ranje izgradnje soncne elektrarne in za sofinanciranje pri­zidka k športni dvorani. Letos pa bomo zaceli tudi izgradnjo gasilskega doma do IV. faze. Nadaljujemo tudi dejavnosti iskanja financnih sredstev za izgradnjo Katarinine vasi. Prav tako išcemo možnosti ureditve, predvsem zaradi varnosti prevozne poti izven državne ceste proti Dolanam. Vesela in hvaležna sem tudi, da Direkcija za ceste RS izvaja rekon­strukcijo mostu v Dolanah, ob katerem bo tudi kolesarska pot. Seveda pa že nekaj let cakamo na rekonstrukcijo ceste Dolane–Meje z izgradnjo avtobusnih postaj in dveh križišc. Vendar verjamem, da bo tudi za to investicijo prišel cas.
Da smo lahko zadostili vsem zahtevam države po natancni evidenci in porocanju ter sodelovanju s Tehnicno pisarno Ministrstva za naravne vire RS, je vloženega zelo veliko dela vseh, ki smo vkljuceni v delo obcine. Zato se želim najprej zahvaliti svojim sodelavkam in sodelavcem, z direktorico Marjetko Šibila na celu. Vsega tega pa ne bi zmogli, ce ne bi imeli konstruktivnega obcinskega sveta. Hvala svetnici in vsem svetnikom, hvala clanom odborov. Hvala nadzornemu odboru za vse pobude in predloge. Velika vecina vaških odborov pripomore k temu, da so stroški vzdrževanja cest nižji, okolica pa lepša in bolj urejena, tudi zadovoljstvo ljudi je vecje. Prav tako se posebej zahvaljujem številnim posa­meznikom, ki poskrbijo za boljšo pot in urejenost. Njihov trud ni neopažen. 
Hvala vsem društvom za izjemno aktivno delo, brez ka­terega bi bili vsi bistveno siromašnejši. Še posebej hvala društvom, ki delate z mladimi.
Hvala ravnateljici gospe Suzani Petek in kolektivu osnovne šole, ki bodo, verjamem, tudi v prihodnje stremeli k cim raznovrstnejšim dejavnostim in spodbujali ucence, da spoznajo, da le znanje pomeni dobro odskocno desko v življenje, pa naj bo znanje v rocnih spretnostih ali umsko. Eno brez drugega ne more biti. Prav tako hvala tudi kolek­tivu vrtca, ki skrbi za naše najmlajše. Verjamem, da ima naš vrtec najboljšo oskrbo. Hvala tudi gospod župniku za delo, kjer se dejavnosti prepletajo, hvala obema zdravnicama za zdravstveno oskrbo naših obcank in obcanov, ter vsem, tudi poslovodkinjam v trgovinah, da imamo dobro založenost, hvala tudi poštarjem za redno in skrbno dostavo poštnih pošiljk ter vsem, ki vnašajo kamencek v mozaik dobrega pocutja in življenja v naši obcini.
Zagotovo pa ne bi bilo vsega tega, ce ne bi bilo podjetnikov in njihov podpore, materialne in financne. Zato iskrena hvala vsakemu posebej za vaš prispevek v lokalni skupnosti in tudi širše. Hvala še enkrat za vse donacije in prispevke, brez katerih bi bilo delovanje naših društev in tudi posa­meznikov siromašnejše. Hvala vam tudi za vse predloge in pobude, ki jih od vas prejemam. Hvala iz srca.
Hvala tudi vsem, ki se trudite razvijati kmetijstvo in turizem, saj želite pokazati, da imamo prekrasne možnosti, ki se jih domacini premalo zavedamo. Ob tem tudi ugotavljamo premalo spodbud na državni ravni, s katerimi bi resnicno spodbujali samooskrbo na naših obmejnih problemskih obmocjih. Ce ne bomo zagotovili tega, se nam slabo piše. Odlocevalci premalo slišijo stroko. Hvala vsem, ki ubirate na tem podrocju nove poti, predvsem poti povezovanja. 
Na koncu pa si želim, na lokalni, predvsem pa na državni ravni, da bi znali preseci delitve, ki so vedno ostrejše, da ne bi bili nevošcljivi do drugih, da bi znali cutiti hvaležnost za vse dobro, kar nam je dano. Mladim ni mar za delitve. Ne zastrupljajmo s tem njihovih duš. Nikoli nam ni bilo tako dobro v materialnem smislu, kot nam je danes. Pa vendar je izjemno veliko negativnosti, vplivov informacij in težkih misli ter brezkompromisne tekmovalnosti, sovraštva in hudobije. 
Zato želim, da se vedno znova zahvalimo za cisto naravo, za materialno blaginjo, da se zahvalimo, da živimo v miru, v prekrasnem delu naše domovine, da smo svobodni in da lahko delamo zase in skrbimo za tiste, ki tega vec ne zmorejo. Želim, da ste zdravi in srecni. Srecni ljudje znajo ljubiti. Naj bo ljubezni in srece cim vec. 
Antonija Žumbar,
županja Obcine Cirkulane


V Dolanah poteka rekonstrukcija poškodovanega mostu.



Nadomestni most v Dolanah

Grad Borl je v prenovljenem delu odprl vrata in bo z veseljem razvijal dejavnosti pod okriljem Javnega zavoda Belana.
Foto: Stanko Kozel

DELO OBCINE




Rekonstrukcija mostu z dogradnjo kolesarskih poti v Dolanah pod Borlom poteka po nacrtu.

Saniramo tudi plaz v Slatini 13.

Poteka sanacija plazu v Gruškovcu.



Zakljucena je konstrukcija ceste z dvema mostovoma in dvema vecjima propustoma in javno razsvetljavo na odseku Medribnik–Cirkulane. Foto: arhiv obcine

Urejeno in sanirano je tudi plazovito obmocje v Gradišcih pri Arnecicevih.

DELO OBCINE

Upravljanje gradu Borl prevzela Obcina Cirkulane

Dvaindvajsetega marca 2024 je na gradu Borl potekal podpis pogodbe, s katero je Ministrstvo za kulturo grad Borl po prenovi predalo v upravljanje Javnemu za­vodu (JZ) Belana, ki ga je ustanovila Obcina Cirkulane. Pogodbo so v Viteški dvorani gradu Borl podpisale mi­nistrica za kulturo Asta Vrecko, županja Cirkulan Anto­nija Žumbar in v. d. direktorice javnega zavoda Belana Monika Klinc.
Obnova gradu je potekala v okviru projekta Interpretacij­sko-informacijski center obmocja NATURA 2000 – Grad Borl ter se je izvajala v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Od zacetka obnove v letu 2020 je bila obnovljena tretji­na gradu Borl, in sicer prvo dvorišce ter pritlicje v desnem traktu, prvo nadstropje in viteška dvorana. V prvem nad­stropju je zdaj urejen interpretacijski center, v katerem je predstavljena biotska pestrost ob reki Dravi. Pod viteško dvorano so med prenovo v pritlicju uredili recepcijo in manjšo kavarno s sanitarijami.
Skupna vrednost projekta obnove gradu je znašala 2.030.000 evrov, pri cemer je bilo 1.600.000 evrov evrop­skih kohezijskih sredstev, 400.000 evrov obveznega nacio­nalnega prispevka in 30.134 evrov lastnih virov ministrstva.
VNOVICNA OBUDITEV SPECEGA HALOŠKEGA BISERA
Namembnost in lastništvo gradu Borl sta se skozi cas spre­minjala. V srednjem veku je
služil kot trdnjava in nato domovanje plemiških družin, v 20. stoletju pa postal najprej
sedež delniške družbe, nato koncentracijsko zbirališce za slovenske rodoljube,
kasneje pa hotel z restavracijo. Po zaprtju letovišca leta 1979 je zacelo grajsko poslopje
propadati. Grad je postal leta 2010 last Republike Slovenije, pridobil status državnega
pomena, a je bil vse do letošnje pomladi zaprt za javnost.
Županja Cirkulan Antonija Žumbar je na slavnostnem do­godku dejala: »V obcini smo zelo ponosni in hvaležni, saj po mnogih letih prizadevanj ponovno obujamo svoj speci halo­ški biser, grad Borl, ki je eden najpomembnejših spomenikov srednjeevropske kulture. Zavedamo se, da naš caka veliko dela. Naš cilj je, da s pripadajoco vinorodno okolico, turisticnimi ponudniki in bogato kulturno dedišcino postanemo prepo­znavna turisticna destinacija. Prepricana sem, da bo grad Borl ponovno postal steber turizma naše regije.«
TM

DELO OBCINE



Monika Klinc, Antonija Žumbar in Asta Vrecko med podpisom pogodbe. Foto: Ministrstvo za kulturo, Katja Kodba, STA




Interpretacijski center v gradu, v katerem je predstavljena biotska pestrost ob Dravi. Foto: TM

Nina Vidovic, 3.a

DELO OBCINE

Grajska vrata na Borlu znova odprta

Dvajsetega aprila se je po mnogih letih prizadeva­nja lokalne skupnosti ponovno odprl grad Borl. Na dnevu odprtih vrat se je zvrstilo veliko razlicnih vsebin, namenjenih ljubiteljem zgodovine, vina in vinarstva, narave, na stojnicah so se predstavili lokalni ponudniki, podeljene so bile licence za turisticne vodnike Haloz, na gradu pa sta obiskovalce sprejela grof Jurij Friderik in grofica Marija Barbara Sauer. 
Monika Klinc, v. d. direktorice Javnega zavoda Belana, je po dnevu odprtih vrat povedala: »Obisk gradu je bil odlicen. Ocenjujemo, da je na ta dan grad obiskalo okoli dva tisoc ljudi. Sprehodili so se med stojnicami lokalne ponudbe, si ogledali obnovljen del gradu, se udeležili vodenj, otroških animacij ali vinske degustacije. Starejše, ki se spomnijo casa Letovišca grad Borl, predvsem zanima, kako so videti obno­vljeni prostori danes. Bili so nam pripravljeni predati veliko svojih zgodb o tem, kako so nekoc tukaj uživali, dobro jedli, plesali, se morda prvic zaljubili ali celo trdo delali. Obiskoval­ci so na ta dan uživali in bili navdušeni nad obnovljenim. Z dnevom odprtih vrat smo ponovno odprli vrata gradu Borl. Na novo smo vzpostavili projekt Skrinjica spominov Borl, v kateri bomo zbirali zapise spominov in pricevanj o bogati zgodovini 20. stoletja, ko je v njem delovalo
letovišce z bazenom.«
JZ Belana

Delovni cas gradu Borl: petki, sobote, nedelje in prazniki od 10. do 18. ure.
Vabljeni tudi v grajsko kavarno.






Utrip dogajanja na gradu Borl na dan odprtih vrat …
Foto: Mojca Kozel

DELO OBCINE






DELO OBCINE

Vodenje zavoda Belana prinaša nov izziv 

O gradu Borl in turisticni destinaciji Haloze je v za­dnjem casu slišati vse vec, kar je velika zasluga no­vega Javnega zavoda Belana. Od 19. februarja letos je vodenje zavoda prevzela domacinka Monika Klinc, ki je kot vršilka dolžnosti direktorice imenovana za leto dni. Vodenje zavoda Belana je Monika vzela kot nov življenj­ski izziv, kot izjemno priložnost, da z ekipo sodelavcev in dobrim sodelovanjem v lokalni skupnosti grad Borl postavi cim bolj v ospredje na turisticnem zemljevidu. Ce boste Moniko iskali, potem jo najdete na Borlu, med grajskimi zidovi, kjer že nastajajo zanimive zgodbe s pri­dihom preteklosti. 
Monika, kaj vas je vodilo k odlocitvi, da prevzamete vodenje Javnega zavoda Belana in kako zahtevno, a po drugi strani zanimivo je dejansko to delovno mesto? 
Monika Klinc: »Zmeraj sem rada delala in ustvarjala nove zgodbe v turizmu, saj ta panoga ponuja veliko dinamicnega dela in zagona pri izzivih. Haloze mi veliko pomenijo, po­nosna sem, da tukaj bivam. Obcina nam daje dobre pogoje življenja in razvoja. Zmeraj se mi je zdelo pomembno, da javni zavod vodi oseba, ki pozna obcino in biva v njej. Na neki tocki sem zacutila, da mi to funkcijo ponuja življenje kot moj osebni razvoj in izziv, zato sem sprejela odlocitev in se podala na omenjeno pot. Delovno mesto prinaša veliko novih zgodb, poznanstev in povezovanj z enim ciljem in željo: gradu Borl in njegovi okolici ponuditi turisticni razcvet in bogate zgodbe.«
Na podrocju turizma imate že kar veliko izkušenj, predvsem z vodenjem zavoda za turizem v najstarejšem slovenskem mestu, pa tudi sicer ste te svoje izkušnje zadnja leta boga­tili tudi na samostojni podjetniški poti. Torej vam prevzem javnega zavoda, predvidevam, pomeni nek izziv, novo priložnost?
Monika Klinc: »Javni zavod Belana mi pomeni nov izziv na moji življenjski poti. Do sedaj sem veliko delala na podrocju turizma, razvijanja turisticne vsebine, bila vodja odmevnih prireditev in se ukvarjala s trženjem turisticnih proizvodov. A po napornih dnevih sem se zmeraj rada vrnila domov, v Haloze, kjer sem v miru in tišini našla marsikatero idejo za nadaljnje delo.«
Kaj vse vas je cakalo na zacetku, torej ob prevzemu javnega zavoda? Kakšno vizijo ste si zastavili ob prevzemu zavoda?
Monika Klinc: »Na zacetku je bilo treba tehnicno zagnati de­lovanje zavoda ter v sodelovanju z obcino in ministrstvom za kulturo uskladiti pogodbena razmerja. Pred dnevom od­prtih vrat nam je uspelo urediti obnovljene prostore, v njih namestiti dodatne vsebine ali opremo, zagnati ponudbo v grajski kavarni in urediti prostore za delo. 
Moja vizija in vodilo delovanje zavoda je, da se grad Borl v prihodnje ponovno vriše na turisticni zemljevid kot pr­vorazredna vstopna tocka v turisticno destinacijo Haloze. Z našo bogato turisticno in kulinaricno ponudbo se mora povezovati v eno zgodbo. S tem bosta grad in okolica Haloz postala biser med slovenskimi turisticnimi tockami. Tako bodo gostje v naših krajih ostajali dlje casa in se vanje tudi redno vracali. Velikega pomena je, da se v delovanje gradu Borl vkljucijo lokalno prebivalstvo, društva in druge ponu­dnike iz okolice.«
Kakšna bo vloga javnega zavoda v prihodnje in kaj bo v ospredju?
Monika Klinc: »Vloga javnega zavoda v tem letu je, da pri­pravi in zažene programe ponudbe na gradu. V ospredju so programi za družine in šolske skupine, kulinaricna po­nudba v grajski kavarni, porocni obredi, vinske degustacije in manjši kulinaricno obarvani dogodki.«
Zacetek je bil vendarle obetaven, saj ste z ministrico za kulturo v marcu slavnostno podpisali pogodbo ob predaji gradu Borl v upravljanje med Ministrstvom za kulturo RS, Obcino Cirkulane in Javnim zavodom Belana Cirkulane.
Monika Klinc: »Težko pricakovan trenutek predaje obno­vljenega dela gradu Borl se je zgodil 22. marca, ko smo med Obcino Cirkulane, Ministrstvom za kulturo RS in Javnim za­vodom Belana Cirkulane podpisali pogodbo o upravljanju. Dogodka se je udeležilo veliko povabljenih gostov, s cimer smo dosegli tudi veliko medijsko podporo.«
Sledil je dan odprtih vrat v aprilu in že vodenja med pr­vomajskimi prazniki. Kakšen je bil odziv obiskovalcev, kako ste bili zadovoljni?
Monika Klinc: »Dan odprtih vrat in vodenja ob praznikih so napolnili naše grajske prostore z obiskovalci, ki so nestrpno in toliko let vztrajno pricakovali ponovno odprtje. Mnogo je ljudi, ki se še spomnijo pestre ponudbe gradu Borl, ko je tukaj še delovalo Letovišce grad Borl. Prav ti spomini nam danes vracajo obiskovalce, ki si želijo ogledati prenovljeni del gradu.« 
Zgodbo z Borlom boste zagotovo širili, a turizem v obcini ni samo Borl, tukaj so še druge priložnosti in izjemna zapušcina, nad katero bdi tudi turisticno društvo, potem je kar nekaj zanimivih ponudnikov, obnavljajo se stare haloške domacije, ponos so ponudniki dobrot in še kdo.
Monika Klinc: »V naši obcini in širše imamo za pokazati veliko privlacnih turisticnih vsebin. Vsekakor veliko obetajo lepo urejen Park dedišcine, spominska soba dr. Vladimirja Bracica, prostor pri sv. Ani in seveda ponudniki kulinaric­nih vsebin. Eno je priprava ponujanje turisticnih paketov znotraj ponudbe obcine, drugo pa povezovanja izven tega obmocja. Že sedaj se predstavljamo in sodelujemo pri pro­jektih Visit Haloze, destinacija Štajerska, Slovenske turisticne organizacije in destinacija Ptuj. Izven meja Slovenije bo vsekakor treba veliko pozornost posvecati turistom iz so­sednje Hrvaške, saj grad s svojo zgodovino in prisotnostjo ob meji povezuje tudi to obmocje. Ce so nekoc zapisali, da je Letovišce Borl bil steber tukajšnjega gospodarstva in da se je takrat mocno razvila turisticna ponudba Haloz, potem moramo s skupnimi mocmi to danes ponovno prepoznati in udejanjiti.« 
V Haloze, v Obcino Cirkulane, ste se preselili že pred leti in v teh koncih z družino ustvarjate izjemno zanimivo turisticno zgodbo, povezano z lastno pivovarno. Nam, prosim, pov­este še kaj o tem? Seveda nas zanima, kakšno vizijo imata s partnerjem v prihodnje.
Monika Klinc: »S partnerjem Dejanom si kot ponudnika kulinaricnih vsebin v obcini želiva cim vec povezovanja in skupnega nastopa z drugimi ponudniki v našem kraju. V prihodnje imava v nacrtu razviti še nekaj vrst piva ter k pivu dodati hrano, vse to v zaprtem degustacijskem prostoru.«
TM


Monika Klinc (na desni) je v. d. direktorice Javnega zavoda Belana Cirkulane. 

DELO OBCINE


Prva muzejska noc na gradu Borl

Dravske elektrarne Maribor nacrtujejo dva vecja projekta

Družba Dravske elektrarne Maribor, najvecja proizva­jalka elektricne energije iz obnovljivih virov, v nasle­dnjih letih na podrocju t. i. spodnje Drave nacrtuje dva vecja projekta. Oba sta skladna s poslanstvom družbe glede varne in zanesljive proizvodnje elektricne energije iz obnovljivega domacega vira ter s cilji in zavezami sku­pine HSE in celotne države glede povecanja proizvodnje elektricne energije iz obnovljivih virov. 
REKONSTRUKCIJA HIDROELEKTRARNE FORMIN IN JEZU MARKOVCI
Hidroelektrarna Formin, ki stoji v Obcini Gorišnica, je naj­mlajša hidroelektrarna na slovenskem delu reke Drave; do­grajena je bila leta 1978, ko je tudi zacela obratovati. Je tudi edina med hidroelektrarnami, ki jih upravljajo Dravske elek­trarne Maribor, ki še ni bila celovito prenovljena. Elektrarna obratuje že vec kot 45 let in je tako, z obstojeco opremo, na koncu življenjske dobe, zato je njena rekonstrukcija nujna, da bo lahko varno in zanesljivo obratovala in proizvajala elektricno energijo še naslednjih (vsaj) 50 let. Z rekonstruk­cijo še zadnje neobnovljene hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave Dravske elektrarne Maribor izpolnjujejo tudi obveznosti, ki jih narekuje koncesijska pogodba za rabo reke Drave za proizvodnjo elektricne energije, podane od Republike Slovenije.
Rekonstrukcija hidroelektrarne Formin in jezu Markovci bo obsegala rekonstrukcijo gradbenih objektov in zame­njavo opreme. V okviru gradbenih del bodo ta razdeljena na dva dela, in sicer gradbena dela, potrebna za obnovo dovodnega kanala hidroelektrarne Formin in podslapja, ter gradbena dela, vezana na okolico elektrarne in celovito zamenjavo opreme. 
Glavnina del se bo odvijala na obmocju strojnice elektrar­ne, okoliškim prebivalcem pa bo najbolj vidna obnova dovodnega kanala, ki se bo odvijala od jezu Markovci do hidroelektrarne Formin in bo potekala na nacin, da se bo izvedlo praznjenje kanala, kar se bo zgodilo prvic, odkar je elektrarna v obratovanju. Sanacija kanala je nujna, saj je zob casa asfaltno oblogo že dodobra nacel. Njegova prenova bo potekala na nacin, da se bo izvedlo popolno zaprtje pri jezu Markovci in praznjenje kanala. Sledili bodo cišcenje kanala, sanacija poškodb asfalta in preplastitev celotnega kanala z dodatno geokompozitno folijo, s cimer bo omogoceno varno in zanesljivo obratovanje hidroelektrarne Formin še za naslednja desetletja. 
Projekt rekonstrukcije hidroelektrarne Formin in jezu Mar­kovci se bo, po sedaj opredeljenih nacrtih, izvajal od druge polovice leta 2026 in se bo zakljucil v pomladnih mesecih leta 2028. V tem casu bodo opravljena vsa zgoraj zapisana dela, pri cemer bo sama rekonstrukcija agregatov trajala približno 13 mesecev (od zaustavitve do vnovicne sinhroni­zacije na omrežje) in je nacrtovana na nacin, da se obnova obeh agregatov izvede socasno z deli na dovodnem kanalu (ta bo, po nacrtih, brez vode konec leta 2026 in vse do jeseni leta 2027). 
Po zakljuceni rekonstrukciji bo izenacen inštalirani pretok verige hidroelektrarn na reki Dravi; povecana bo inštalira­na moc hidroelektrarne Formin za skoraj 13 odstotkov na dobrih 130 megavatov ter povprecna letna proizvodnja za šest odstotkov na skoraj 590 gigavatnih ur elektricne energije.
DEM


Hidroelektrarna Formin in dovodni kanal
 Foto: arhiv DEM

DELO OBCINE/VAŠKI ODBORI

Zacetek leta v VO Cirkulane zelo delaven

Po novoletnih praznikih smo v VO Cirkulane zace­li delo. Lotili smo se obnove Bložakovega križa, saj je sedanjega zob casa tako nacel, da je bil neuporaben. Uspelo nam je pridobiti hrastov les, križ je pa izdelal pod­jetnik Andrej Maucec, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.
Hvala tudi Veljku Tomanu, akademskemu konservatorju, za odlicno obnovljen kip Jezusa. Blagoslov križa smo opravili v nedeljo, 17. marca. Hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli pri tem projektu. Ocistili smo tudi lipo, ki je bila mocno pora­šcena z raznimi škodljivci. V velikem številu smo se udeležili cistilne akcije, ocistili naravo in s tem prispevali kamencek v mozaik bolj urejene in prijaznejše obcine. 
V vaškem odboru smo izvedli tudi nadomestne volitve, vodenje je prevzel Igor Meznaric, saj je bil dosedanji predsednik Anton Kokot izvoljen v obcinski svet. Iskrena hvala dosedanjemu predsedniku za ves trud in požr­tvovalnost, z željo, da bi še vedno pomagal pri izvedbi naših ciljev in nalog. 
Prvega maja smo tradicionalno prižgali prvomajski kres, ki se ga je udeležilo veliko obcank in obcanov. Za prigrizek ter nekaj tekocega je poskrbel VO Cirku­lane skupaj z donatorji, za kar se jim zahvaljujemo. Hvala družini Romana Kojca za pripravo kresa ter prostor, kjer smo se lahko dru­žili pozno v noc. 
Ob letošnjem prazniku obcine želimo vsem v obcini vse dobro. 
Igor Meznaric, 
predsednik VO Cirkulane



Blagoslov obnovljenega križa je bil sredi marca


Prizadevni vašcani pri obnovljenem Bložakovem križu

Druženje ob 1. maju … Foto: arhiv VO

VAŠKI ODBORI

Gruškovcani se radi družimo

Lepih želja se zagotovo vsi razve­selimo, posebno še ob praznikih, ko sta stisnjena dlan in izrecena že­lja tista, ki dasta decembru poseben car. Veseli december je v nas vzbudil to miselnost, zato smo se odlocili, da se ponovno dobimo na decembrskih delavnicah in pripravimo vizitke za vse sokrajane in vikendaše. 
Vizitke smo potem urno raznosili po domovih in vikendih in verjamem, da je koga tudi lepo ogrela misel, da nismo pozabili nanj. Nismo pa poza­bili niti na idejo, da bi se tudi tokrat lahko toplo oblekli in se skupaj odpra­vili k polnocnici ob prižganih baklah in sveckah v lanternah. In res smo se ogreli s toplim kuhanckom in cajem, po poti pa prijetno pokramljali. 
Spomini na pustovanje, bolj poznano kot fašenk, ko smo se pred nekaj leti prvic udeležili fašenske povorke kot vaški odbor, so bili še kako živi, zato smo se tudi letos odlocili, da bomo se v maškore naredili. 
Klic, dva ali tri s predlogom in že smo vsak po svoje razmišljali, kako bi ustva­rili podobo, ki bi bila zanimiva obisko­valcem, pa tudi nam, ki smo se odlocili pristopiti k povorki. Po prvem vaškem sestanku smo iskali ideje, potem pa smo vsak na svoji strani zaceli iskati rekvizite in pripomocke. Sledil je nasle­dnji sestanek, ko smo že vedeli, komu bo najbolj ustrezala kakšna vloga. Od­locili smo se, da pripravimo Hiralnico Gruškovec. Ce smo želeli to idejo ude­janjiti, je bilo seveda treba nekaj posto­riti. Pripravili smo dom – hiralnico, ki je bila opremljena z visokokakovostnimi posteljami, najlepšimi polkni ter odeta s cvetocimi rožami. 
Za pripravo naše hiralnice se posebej zahvaljujemo podjetju EMG, d. o. o, ki nas je tudi letos financno podprlo, da je bilo vse videti tako, kot mora. Zahva­ljujemo se tudi družini Weber, pri kate­rih smo gradili dom, in Milanu Kelcu, da je naš dom postal mobilen. Ker pa prazna vreca ne stoji pokonci, smo imeli odlicno mobilno menzo, ki nas je okrepcala po poti, za kar se zahvalju­jemo Andreju Štumbergerju. Seveda pa se zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ki ste se odzvali povabilu ter sodelovali pri pripravah, pospravljanju in seveda na samem fašenku. 
Pa se vrnimo k tistemu dnevu, ko smo si nadeli kostume. Skupina Hiralnica Gruškovec je štela 35 clanov, ki smo bili zamaskirani v upokojence hiralce, ekipo medicinskih sester, doktorjev, cistilko, hišnika, kuharje mesarje, poleg tega pa animatorje, muzikante, župni­ka, Matildo in zakljucna dela v pogreb­nem zavodu. Pripravili smo zgodbo, ki jo je zapisala Irena Šeruga. 
S prikazanim smo nasmejali obiskoval­ce ter se uvrstili na šesto mesto med vsemi skupinami ter na drugo mesto med domacimi skupinami, cesar smo se zelo razveselili. Z nagrado pa smo tudi sami sebe in svoj trud poplacali s piknikom. 
Da pa bi našo hiralnico postavili na nov naslov ter kot po navadi združili prije­tno s koristnim, smo se odlocili, da se tudi na pustni torek našemimo in se posedemo na prikolico ter našim so­krajanom pricaramo nekaj nasmehov in spominov na fašenk nekoc, ko smo maškore še srecevali pred vrati. 
S pustom smo pregnali zimo in pri­klicali pomlad, kar je pomenilo, da se bomo pocasi odpravili po vasi in poci­stili navlako, ki se je ob cestah nabrala cez leto. Kot pa je že znano, si ob delu znamo zadeve popestriti, zato smo se ob tem opravilu ustavili še pri Hill Cot­tage Haloze v Gruškovcu na degusta­ciji in tako združili prijetno s koristnim. Konec koncev je vsaka taka dejavnost primer druženja, ki pa nam cisto nic ne škodi. 
Petra Kolednik,
predsednica VO Gruškovec


Skupina Hiralnica Gruškovec, ki je letos nastopila na fašenski povorki.


Ob prižganih baklah in sveckah v lanternah so se Gruškovcani odpravili k polnocnici. 


Cistilna akcija v VO Gruškovec
Foto: arhiv Petre Kolednik

VAŠKI ODBORI

Dogajanje med vašcani VO Mali Okic - Slatina

V mesecu marcu smo tudi Okicari in Slatincani izkori­stili sobotno jutro, popili kavo, kakšno rekli, potem pa družno stopili z vrecami v rokah po vrhu ter pobrali nepotrebno navlako, ki se je cez leto nabrala na tej in na oni strani ceste. Z veseljem smo ugotovili, da se je koli­cina odpadkov v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšala.
Vreme, kakršno nas je spremljalo to zimo in pomlad, nam je na našem koncu povzrocilo kar nekaj težav, kot so snegolo­mi in polomljeno vejevje. Clanom PGD Cirkulane se zahva­ljujemo za hitro posredovanje, in ker ne moremo gledati, kako se gasilci trudijo, smo se na vasi dogovorili, da bomo izvedli delovno akcijo – kulok. Zbrali smo se ter dosledno dolocili kraje, kjer je bilo nujno, pa požagali vejevje. Postavili smo tudi varnostno ograjo ter se ob lepem vremenu družili in kovali nove ideje ter pobude. Hvala vsem za udeležbo. Na zadnji dan aprila smo prižgali tradicionalni kres, da bi pre­gnali slano, ki nam je odnesla letošnji pridelek v vinogradih. Želim si, da bi še naprej znali stopiti skupaj, da bi se veliko družili in seveda skrbeli za dobre medsebojne odnose.
Anton Lesjak,
predsednik VO Mali Okic - Slatina



Na cistilni akciji se je obcanom pridružila tudi županja.


Vašcani VO Mali Okic -Slatina na kuloku. Foto: arhiv VO

S skupnimi mocmi je bila postavljena tudi varnostna ograja.

Pri sv. Ani postavili jaslice 

Clani VO Veliki Vrh in Dolane smo se v mesecu decem­bru 2023 zbrali pri sv. Ani z namenom postavitve jaslic. 
Predhodno smo nabrali naravne materiale in jih prinesli v cerkev. S skupnimi mocmi smo postavili jaslice, pri vsebin­skem delu polnocne maše pa so pomagali otroci OŠ Cirku­lane -  Zavrc z mentoricama Janjo Solina Crnivec in Lidijo Tement. Za sodelovanje se vsem zahvaljujemo. Želimo, da polnocna maša pri sv. Ani ostane tradicionalna, namenjena predvsem otrokom in mladini.
Janez Ljubec,
predsednik VO Veliki Vrh         


Domacini pri jaslicah v cerkvici sv. Ane, ki so jih sami postavili.
Foto: arhiv VO

VAŠKI ODBORI/DELO DRUŠTEV

Tudi vašcani Pristave so ocistili domace okolje

V VO Pristava smo v preteklih mesecih postorili veliko stvari. V zimskih mesecih smo zaceli priprave na tra­dicionalni fašenk v Cirkulanah. Letos smo se odlocili, da se VO Pristava predstavi s skupino, ki jo predstavljajo. 
Po nekaj zamislih in pripravah svojih clanov smo idejo kmalu uresnicili in v februarju »zablejali« na povorki. S tem smo ustvarili nekaj zelo lepih spominov. V mesecu marcu smo se pripravljali tudi na izpeljavo cistilne akcije po Pri­stavi. Nabrali smo veliko smeti, pocistili jarke in okolico ter se potrudili, da bo naše domace okolje cisto, vašcani pa kar se da zadovoljni. Tudi v prihajajocih mesecih nas še cakajo nacrti, ki jih želimo uresniciti s skupnimi mocmi. Ob minu­lem obcinskem prazniku cestitamo naši Obcini Cirkulane in ji klicemo: »Draga naša obcina, naj bo tvoja vizija polna ciljev za uresnicevanje lepe prihodnosti med haloškimi grici.«
Primož Voglar, 
predsednik VO Pristava



Cistilna akcija je potekala tudi v VO Pristava. Foto: arhiv VO

Pustno skupino VO Pristava so sestavljali ovcke in njihovi pastirji, haloški »cobani«.

Vinarji in ljubitelji vina na urbanovo pri Sveti Ani

Prireditev Urbanovo Društvo vinogradnikov in sadjar­jev Haloze (DVSH) v sodelovanju s Turisticnim dru­štvom Cirkulane organizira že od leta 2007, ko so clani društva skupaj z Obcino Cirkulane pri cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu posadili potomko najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta. 
Letošnje druženje je bilo v soboto, 25. maja, ravno na god sv. Urbana, zašcitnika vinogradnikov in vinarjev. Pohodniki so se popoldne zbrali pri tovarni ADK in se od tam odpravili na pohod med haloškimi goricami, proti cerkvici sv. Ane, kjer jih je že cakala vinogradniška delavnica pri ucnem vi­nogradu DVS Haloze. Udeleženci so se poducili o boleznih, ki trenutno prevladujejo v vinogradih, in o boju proti njim. Prav tako je tekla beseda o preventivni zašciti pred ameri­škim škržatkom (zlati trsno rumenico). Po sveti maši so se udeleženci družili ob dobri vinski kapljici lokalnih vinogra­dnikov in pecenkah izpod rok ekipe kletarjev.
EG



Na zdravje na god sv. Urbana

Pri sveti Ani je lepo dišalo po dobrotah, ki so jih pripravili clani DVSH. Foto: arhiv društva

DELO DRUŠTEV

Na Vinu Ptuj podelili priznanja za odlicnost

Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH), ki ga vodi Zvonko Arnecic, je v aprilu v dvorani refektorija minoritskega samostana na Ptuju izpeljalo že 34. ocenjevanje vin Vino Ptuj 2024. V sredo, 24. aprila, je bila v samostanu še slavnostna podelitev priznanj vinarjem in vinarkam, razglasili pa so tudi prvake sort in šampione.
Na letošnjem ocenjevanju se je pomerilo 155 vzorcev vin vinogradnikov in vinarjev iz Haloz, širše okolice Ptuja in nekaj tudi iz sosednje Hrvaške. Ocenjevalno komisijo je tudi letos vodila priznana enologinja Tadeja Vodovnik Plevnik. Iz Obcine Cirkulane so na ocenjevanju sodelovali vinogradniki in vinarji: Matej Domanjko, Vinogradništvo Kozarcan, DVS Haloze in kletar Marjan Kirbiš, Lidija Rogina, Lea Finžgar, Stane Štumberger, Franjo Tolic, Boštjan Žumbar, Marjan Kirbiš, S Vino in vinar Tilen Sedlak in kmetija AS Arnecic.
Med letošnjimi prvaki sort sta nagrajena tudi sivi pinot S Vino vinarja Tilna Sedlaka in traminec kmetije AS Arnecic, vinarja Zvonka Arnecica, ki sta prejela medaljo Probusa.
TM


Prejemniki najvišjih nagrad/priznanj na Vinu Ptuj 2024 z vodstvom DVSH in županjo Obcine Cirkulane Antonijo Žumbar ter drugimi podeljevalci. Foto: Sandi Kelc

Turisticno društvo Cirkulane je praznovalo 30. obletnico


Leta 1993 se je skupina zanesenjakov na pobudo Sta­nislava Golca odlocila in ustanovila Turisticno društvo Cirkulane. Pravnoformalno je društvo zacelo delovati 25. februarja 1994.
Po 30 letih aktivnega dela smo 18. maja obletnico prosla­vili na gradu Borl, kjer smo se zbrali tako sedanji kot bivši clani, podporniki, sponzorji in drugi, ki so kakor koli vpeti v delo Turisticnega društva Cirkulane. Mladi harmonikarji in pevska skupina Mladi Veseljaki so nam dali nov zagon. Ob predstavitvi fotografij z raznih dogodkov preteklih 30 let pa je dolgoletni predsednik društva Anton Bratušek v uvodnem nagovoru opisal in spomnil na pot, ki ga je društvo prehodilo. 
Spomnil je, da je fašenk v Cirkulanah bil v zacetku mini pustni karneval, ki pa je z narašcanjem udeležencev postal osrednja prireditev društva. Obiskovalci pa lahko v soraz­merno kratkem casu vidijo številne karnevalske in etnograf­ske maske. Spomini so romali tudi v izdelavo brvi cez potok v Dolanah in ureditev križevega pota, ki je del Braciceve planinske poti in Poti modre kavcine do sv. Ane. Spomini so romali tudi na zacetek martinovanj v Cirkulanah, ki so bila nekoc na gradu Borl, pozneje pa v dvorani v Cirkulanah.
Kot je bilo slišati na obletnici, pa so bila posebno dožive­tje ekskurzije društva. Pokvarjeni avtobus, kopanje v mrzli Savinji ter druga spoznavanja kulturnih in turisticnih desti­nacij v Sloveniji in tujini so zagotovo dali nova spoznanja in predvsem zavedanje, kako vse prepogosto potujemo dalec, pozabljamo pa, da imamo v okolici veliko za videti.
Pomemben del društva je sekcija starih obicajev, ki deluje znotraj društva. Trud in cas, ki ga clani sekcije vložijo v ohranjanje starih obicajev, je neizmeren. Od kresovanja, binkoštnega poka, postavitev in pospravljanj klopotcev ter seveda ohranjanje etnografskih mask in predstavitev teh po Sloveniji so dejavnosti, ki jih moramo vsi obcani še kako ohranjati in se truditi, da ne zamrejo.
Turisticno društvo Cirkulane se je ob svoji obletnici zahvalilo in podelilo priznanja organizacijam in društvom, s kate­rimi sodeluje že skoraj od samega zacetka. Hkrati pa gre zahvala tudi vsem posameznikom in podjetjem, ki nam pomagate, da lahko svoje dejavnosti med letom izpeljemo, saj brez pokroviteljev, donatorjev in podpornikov to ne bi bilo mogoce.
Aleš Celcar, tajnik TD Cirkulane

Ustanovni clani TD Cirkulane, ki so bili na praznovanju okrogle obletnice. Foto: arhiv TD

DELO DRUŠTEV

Dejavnosti DgB v znamenju odprtja Borla

Grad Borl je za javnost uradno odprl vrata 20. aprila 2024, ko je na njem potekal dan odprtih vrat. Odprtje gradu pomeni uresnicitev temeljnega poslanstva Društva za oživitev gradu Borl (DgB), ki smo si ga zadali ob ustanovitvi leta 2005. 
Ko se oziramo nazaj na prehojeno pot, se zdi, da je najvecji dosežek društva, da nismo dovolili, da bi Borl ostal po­zabljen in prepušcen samemu sebi. V skoraj dvajsetih letih delovanja smo pripravili številne dogodke (konferen­ce, razstave, predavanja, okrogle mize), na katerih smo opozarjali na pomen Borla in potrebo po njegovi ohranitvi. Izdali smo vec pomembnih strokovnih publikacij o zgodovini Borla in lokal­ni kulturni dedišcini, ki predstavljajo temeljno literaturo za raziskovalce. Z Novicami DgB, raznimi objavami in nastopi v medijih smo skrbeli, da je Borl ostajal prisoten tako v zavesti lokalnega prebivalstva kot v mislih od­locevalcev na ministrstvih in Vladi RS. Vse od leta 2007 smo vsako leto spo­mladi organizirali tudi cistilno akcijo, v okviru katere smo cistili grad (do 2010) in okolico gradu. 
Pot ni bila lahka in ne preprosta, koncno pa so se stvari zacele pre­mikati, najprej z aktivno vkljucitvijo Obcine Cirkulane v pogovore z Mini­strstvom RS za kulturo, nato pa z delno obnovo in z odlocitvijo o prenosu gradu v upravljanje obcinskemu jav­nemu zavodu. Tako je 22. marca 2024 na gradu potekal podpis pogodbe, s katero je Ministrstvo za kulturo grad Borl predalo v upravljanje Javnemu zavodu (JZ) Belana, ki ga je ustanovila Obcina Cirkulane.
V DgB smo v casu priprav na odprtje tesno sodelovali z obcino in JZ Belana, eden od pomembnih korakov je bila izvedba izobraževanja za prihodnje vodnike po Borlu. Organizirali smo ga v februarju in marcu 2024, potekalo je v soorganizaciji DgB, Zavoda RS za var­stvo narave, OE Maribor, Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, JZ Belana, Obcine Cirkulane in upravljavca registra turi­sticnih vodnikov Visit Haloze PRJ Halo. V okviru tridnevnega usposabljanja, ki je zajemalo predavanja, vodene oglede, terensko delo ter preizkus znanja (izdelava seminarske naloge, teoreticni preizkus in interpretativni nastop oz. prakticni preizkus vodenja), so udeleženci osvojili osnovna znanja o turisticni ponudbi obmocja, vrstah in nacinih turisticnega vodenja, vsebi­nah naravne dedišcine obmocja (reka Drava kot obmocje ohranjanja narave itd.) in zgodovini gradu Borl. Po opra­vljenih preizkusih so pridobili potrdilo o strokovni usposobljenosti in naziv lokalni turisticni vodnik ter potrdilo o usposobljenosti za turisticno vodenje po gradu Borl. 
Slovesni zakljucek izobraževanja je bil v sklopu dneva odprtih vrat na Borlu 20. aprila, potrdila in izkaznice sta vo­dnikom podelila državni sekretar na Ministrstvu RS za kulturo Matevž Celik Vidmar in županja Antonija Žumbar. Veseli nas, da se je usposabljanja udeležilo vec kot 40 udeležencev (med njimi je kar enajst clanov DgB), saj bodo imeli usposobljeni turisticni vodici zelo pomembno vlogo pri izva­janju storitev na Borlu.
Še pred dnevom odprtih vrat smo v društvu organizirali tradicionalno, 18. cistilno akcijo Grad Borl 2024. Zaradi novih okolišcin je tokratna cistilna akcija potekala bolj zgodaj in malo drugace, kot je bila dosedanja praksa. Želeli smo namrec kar najbolj polepšali podobo Borla, da je lahko od odprtju primerno sprejel prve goste in obisko­valce. 
Skupaj z Obcino Cirkulane in JZ Belana smo najprej dolocili nujno potrebna opravila v parku pred gradom in v oko­lici in za izvedbo dogovorili petek, 15. marec. Ceprav je bil petek za mnoge delovni dan, se je akcije udeležilo približno 20 prostovoljcev, ki smo z velikim navdušenjem kosili, grablja­li, pometali, cistili in urejali okolico in delo zakljucili s skupno malico in foto­grafiranjem.
Devetnajstega aprila, torej en dan pred velikim odprtjem gradu, smo se clani DgB zbrali na Borlu na posebnem sprejemu in druženju. Deležni smo bili prvega turisticnega vodenja po gradu, ki so ga izvedle novo usposobljene vo­dnice, clanice našega društva. Obudili smo spomine na dolgo pot, ki smo jo skupaj prehodili, in se pogovarjali o možnih prihodnjih vsebinah, ki bi jih naše društvo lahko izvajalo na gradu v prihodnjih letih. Naša velika želja je, da bi v gradu v prihodnje uredili muzej lokalne zgodovine.
GRAD BORL OSTAJA EDEN NAJLEPŠIH IN NAJZANIMIVEJŠIH BISEROV
Kljub drugacnim napovedim nam je bilo v soboto, 20. aprila, na dnevu odprtih vrat naklonjeno tudi vreme. Odziv obiskovalcev je bil izjemen in nad vsemi pricakovanji, kar dokazuje, da so številni ne­strpno pricakovali ta dan. Cel dan so potekali številne de­javnosti in dogodki, na stojnicah pa so lokalni ponudniki skrbeli, da nismo bili lacni in žejni. Prvic je bila odprta tudi grajska kavarna. Clani društva smo za obiskovalce pripravili šest brezplacnih vodenj po gradu, vkljucno z delavnico za otroke. Sodelavke Zavoda za varstvo narave RS so pripravile vodenje po razstavi zDravo in delavnice za otroke. Veseli smo, da smo na gradu lahko sprejeli tudi naše prijatelje in goste iz Slovenije in tujine, s katerimi smo navezali stike ob raziskovanju zgodovine Borla. Tako so nas obiskali Johannes Kübeck, vnuk zadnje borlske grašcakinje Adalberte, Erna Vrabl z družino, hcerka nekdanjega borlskega oskrbnika Ludvika Kreucha ter naši prijatelji iz Štajerskega grajskega društva (Steirischer Burgenverein). 
Grad Borl se z odprtjem za javnost pridružuje skoraj 30 drugim gradovom in kulturnim spomenikom v državni lasti, ki so že odprti za obiskovalce. Za naše društvo, naše širše lokalno okolje in vse ljubitelje kulturne dedišcine pa ostaja eden najlepših in najzanimivejših biserov, ki bo ob skrbni negi in pozornosti v prihodnje lahko ponovno v polnosti zaživel. Srecno, grad Borl!
Mira Petrovic


Udeleženci izobraževanja za vodnike na Borlu, 2. marec 2024. Foto: arhiv DgB

DELO DRUŠTEV

Prijateljstvo je tisto, kar nas dopolnjuje

Vse je v oceh, sanjati ni greh, pravi besedilo ene izmed znanih slovenskih pesmi, ki nas je ob zakljucku lan­skega leta povezala na našem celovecernem folklornem koncertu. Ni nas pustila ravnodušnih, tako kot zbranih v dvorani ne. Naj se vam še enkrat zahvalimo za vaš obisk.
Polni navdiha smo zaceli nabirati nove dogodke in zbira­ti nove spomine. Prvega v mrzlem decembru, ko smo se ogrnili v plete in se pokazali v domacih Cirkulanah na Bar­barnem, mesec in s tem leto pa smo zakljucili z nastopom v Trbovljah, na celovecernem koncertu ansambla Mladi asi, ki je z zbranimi melodijami slovenske narodnozabavne glasbe pobožal publiko tudi med in nadaljnjo uro po našem koncertu. Naše najmlajše smo presenetili še z ogledom luck in ti navdušenja niso mogli skrivati in so povedali: »Meni bote mogli placati, da bi odišla od vas pa folklore!«
Da smo veseljaki po duši, je dejstvo, in zato smo 2023 izpo­polnili z zakljuckom, ki bi ga lahko šteli bolj kot skok v novo leto. Vsak nastop je za nas pomemben, pa vendar tisti, ki jih namenimo svojim domacim, prinesejo v srca posebno to­plino. Zaplesali smo kot presenecenje na diamantni poroki ter okrogli obletnici nekdanjega plesalca. Februarja nas je cakal nastop na domacem terenu, po katerem sem posebno ponosna na naše folkloriste, saj smo ponovno pokazali, kako poteka skupinsko delo, da smo povezani in se lahko zanesemo drug na drugega pri organizaciji dogodka. Z veseljem smo se postavili ob živo legendo, Adija Smolarja, in ga pospremili še do bencinske, saj bi ga drugace lahko malo dlje zadržali v Halozah, kar pa najbrž ne bi bilo slabo, saj so njegove modre besede in pozitiva tisti, ki nikogar ne pustijo ravnodušnega.
Nismo pa plesali le doma, pozdrave smo vam pošiljali tudi iz nedeljske revije folklornih skupin v Cerkvenjaku s prijatelji Tamburaši iz Cirkulan. Da pa so naši clani, ki smo jih v pre­teklem letu sprejeli medse, postali tudi uradni clani kultur­nega društva, smo na obcnem zboru društva s predsednico opravili tudi to prijetno dolžnost. V duhu tradicije smo se odzvali tudi vabilu Podružnicne šole Ptujska Gora in otroke naucili folklorni splet, ki so ga predstavili na dnevu šole. 
Iz vaje v vajo smo vse bolj vznemirjeni pricakovali mesec april, saj se že nekaj let nismo udejstvovali na vecdnevnih festivalih v tujini. Sarajevo nas je cakalo. Kar 600 prebivalcev Slovenije je v istem obdobju bivalo v Bosni, naša turneja je bila malenkost krajša, saj nam zaradi službenih obveznosti vse vedno ne stece gladko, a vendar smo iz nje potegnili najvec, kar se je dalo. Seveda smo imeli proste ure, da smo si ogledali znamenitosti, nakupovali, se peljali z gondolo v olimpijsko vas, predvsem pa se družili s sotrpini, ki smo jih spoznali tam. Ponovno smo navezali stike s skupino iz Bo­rovnice, ki smo jih obiskali lansko leto, spletli navezo s clani turisticnega društva iz Ribnice, s folklorno skupino Grmada, s katerimi smo, kljub letom, ki jih imajo, rajali pozno v noc. Predstavljajte si prizore z ulic, ko se skupine srecajo, družno zapojejo, mimoidoci snemajo in nekateri tudi zapojejo z nami tisto prelepo pesem V dolini tihi. Vse to je bilo po ura­dnem delu, spontano, v tistem delu, ki je turistom ter seveda nam zagotovo ostal v spominu, saj je beseda dala besedo in dogovorili smo se, da se bomo še srecali. 
Ohranjanje tradicije, predstavljanje domacega društva ter obcine, iz katere prihajamo, je najlepše spontano, pri­stno in iskreno. Predstavljamo tradicijo Haloz in Slovenije, predstavljamo, kar je bilo in kar živi še danes, da je vsako popotovanje krasno doživetje in se ga že od prvih idej ve­selimo. Nekoliko grenak priokus pusti potem dejstvo, da je vse povezano s stroški, ceprav vemo, da nic v življenju ni zastonj, zato smo najveckrat sami sebi svoj generalni pokrovitelj. A ni nam tako težko, saj to, kar delamo, delamo s srcem. K sreci pa imamo prijatelje, ki se na našo prošnjo za pomoc odzovejo. 
V prvi vrsti se zahvaljujemo podjetjema Sokpro, d. o. o., ki nam je velikodušno odstopil kombi s polnim tankom, ter Dušanu Bratušku, s. p., ki je prav tako poskrbel, da smo se udobno posedli v njegov kombi in pripeljali na želen cilj. Pri zbiranju za gorivo se zahvaljujemo Kulturnemu društvu Cirkulane.
Da prazna vreca ne stoji pokonci, vemo, zato se zahvaljuje­mo podjetju Špajza, d. o. o., za okusne girpe, našim dolgolet-
nim prijateljem Pekarni Blanka, s katerimi smo nasitili sebe s kruhom in gibanico ter s piškoti obdarili naše gostujoce, ter Tilnu Sedlaku, s katerim prav tako že nekaj casa sodelu­jemo. Hvala mu za podarjene buteljke, ki smo jih namenili za protokolarna darila.
Kakšno vino pijemo v Halozah, bodo veleposlaniki okusili tudi zaradi Vinogradništva Gorjup, s katerim smo spletli nove vezi. Razkužiti se je treba, pravi Zoki, ki nam je pri tem pomagal z ginom, da pa je po njem bolj sladek okus in da bodo imeli sladek okus v ustih tudi veleposlaniki, pa je poskrbelo Cebelarstvo Kolar.
Da so frizure ostale na mestih, se zahvaljujemo Frizerstvu Bela iz Cirkulan, ki nam je odstopilo lake za frizure. Za odlic­no bosansku kafu pa je doniralo podjetje Amaris. Da si bodo kaj vec o Cirkulanah in Halozah lahko prebrali in se poducili ter se kdaj oglasili pri nas, se zahvaljujemo podjetju Halo, d. o. o., ter Turisticnemu društvu Cirkulane. Vsak kamencek v mozaiku je pomemben, zato naj gre iskrena zahvala vsake­mu posebej, ki je prispeval k naši dolgoletni uresnicitvi želje.
Da nas ne povezujeta le tradicija in kultura, govori mnogo dejavnikov, saj se z veseljem podružimo ob kakšni delov­ni akciji, na rojstnih dnevih ali kar tako, ko se srecamo. In ceprav nismo izdali povpraševanja po novih clanih, smo dobili vprašanja, ce se nam lahko pridružijo. Niste jih še videli, se pa veselimo dneva, ko jih boste. Veselimo se, da boste lahko ugledali nove koreografije ter drugacne ko­stumske podobe izpod naših rok – iz blaga, ki se morda nekomu zdi, da ni vec za uporabo, a vendar lahko z malo domišljije in vestnih ogledov, kdaj bodo na zalogi kakšni ostanki, ustvarimo cudeže.
Ob misli, da se družimo le zaradi veseljacenja, naj pouda­rim, da to ne drži: znamo se usesti za mizo, se pogovoriti in strniti misli, želje, se morda pograjati ter pohvaliti med seboj. Pa ceprav vcasih delujemo morda prevec sprošceno, je morda ravno to tisto, kar nas povezuje, da smo med seboj odprti, da si lahko zaupamo stvari, da se razumemo. Nihce ni popoln, prijateljstvo je tisto, kar nas dopolnjuje.
Petra Kolednik,
predsednica FS KD Cirkulane


Cirkulanski folklorniki v Sarajevu

DELO DRUŠTEV


Nastop na Maroltovem srecanju odraslih folklornih skupin v Cerkvenjaku. Foto: arhiv društva

Plesni koraki otroške folklorne skupine


Ples je univerzalni jezik, ki presega meje besed in nas popelje v svet custev. Ko se dvignemo na prste in se zavrtimo, se povežemo s tisocletno tradicijo, ki je preži­vela generacije. Ljudski plesi so dragocen del naše kul­turne dedišcine, ki nas spodbuja h gibanju, izražanju in skupnosti.
Obujemo plesne copatke in zaslišimo zvok harmonike ter otroškega smeha, ki spremlja naše plesne korake tako na vajah kot na nastopih. Otroška folklorna skupina Kulturne­ga društva Cirkulane je drugo plesno sezono zacela lani v mesecu oktobru, kjer se vsak ponedeljek, vcasih tudi torek, dobimo na vajah, se poveselimo in predvsem ucimo novih plesnih korakov. Otroško folklorno skupino obiskuje 24 plesalcev in plesalk od 2. do 6. razreda. Naših plesnih ko­rakov pa ne bi mogli izvajati brez našega Jana Lesjaka, ki nas s spretnimi prsti spremlja z ritmi harmonike tako na vajah kot na nastopih. Zelo aktivno se udeležujemo do­godkov v obcini, kulturnem društvu in v okviru Osnovne šole Cirkulane - Zavrc. V mesecu novembru smo zaplesali na srecanju predsednic gospodinj in podeželskih žena v domacem kraju. V decembru smo s svojim plesnim delom popestrili božicni koncert Skrivnost božica osnovne šole. Komaj smo cakali na kulturni vecer v mesecu februarju, kjer smo pokazali rezultat trdih vaj in lahko pobližje spoznali Adija Smolarja. 
Vse do aprila smo urno in pridno vadili nove plesne korake, saj smo se 9. aprila v Majšperku predstavili na reviji otroških folklornih skupin. Predstavili smo se z dvema skupinama. Mlajša otroška folklorna skupina se je predstavila s spletom Gori, doli, naokoli, vija, vaja ven, starejša otroška folklor­na skupina pa s spletom Spogledovanje, za katerega smo prejeli srebrno priznanje za doseganje regijske ravni, na kar smo zelo ponosni. Naš nasmeh med plesom pa je bil še toliko vecji, saj smo na reviji otroških folklornih skupin prvic oblekli lastne obleke, za kar se iz srca zahvaljujemo Obcini Cirkulane, županji Antoniji Žumbar, ki je videla našo pridnost in predanost folklori in nas nagradila z narodni­mi nošami. Zahvaljujemo se tudi kostumografinji Marjani Bratušek, ki je pri nastanku narodnih noš namenila svoj cas, znanje in pomoc. Naše plesne sezone še zdalec ni konec. 
Pridno vadimo, urimo in usklajujemo plesne korake, saj samo za vas pripravljamo prijeten in topel poletni vecer. 
Vabljeni, da 22. junija 2024 skupaj prisluhnemo Zgodbam iz stare skrinje v kulturnem domu v domacih Cirkulanah. Skupaj se bomo vrnili v preteklost in obudili spomine. 
Se vidimo!
Plesalci in plesalke OFS KD Cirkulane z mentorico Barbaro Letonja

Folklornike s spretnimi prsti spremlja z ritmi harmonike Jan Lesjak. 

DOGODKI/DELO DRUŠTEV



Utrinki z nastopa otroške folklorne skupine. Foto: arhiv KD

Haloški Avsenik


Med 19. in 21. januarjem je v Begunjah pri Jožovcu potekalo 17. mednarodno tekmovanje harmoni­karjev za nagrado avsenik. Sodelovalo je 140 harmoni­karjev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemcije, Nizozem­ske in Italije. Eden od 30 klavirkarjev je bil tudi Dominik Polajžer iz Paradiža, ki že tri leta vadi pod mentorstvom Boštjana Do­rica. 
Za izvedbo obvezne (Izlet s harmoniko) in izbirne skladbe (Valcek za harmo­niko) je od žirije, ki so jo sestavljali: Slavko Avsenik mlajši, Lovrenz Pi­chler in Jože Burnik, prejel oceno 97,33. To pa pomeni, da je tako kot lani osvojil zlato priznanje v kategoriji C. Seveda pa vseh teh uspehov ne bi bilo brez podpore družine, še posebej staršev, ki ga redno vozita na vaje in nastope, za kar jima je zelo hvaležen. 
Dominik se je tokrat tekmovanja udeležil drugic in – kot sam pravi – zadnjic. Vedno namrec stremi k novim izzivom. Trenutno ne igra v nobenem ansamblu, a intenzivno išce glasbenike, s katerimi bi ustanovil svoj ansambel. Zdaj ima vec casa za druge dejavnosti in lani jeseni je denimo zacel ponovno gojiti razstavne kunce. Kadar pa potrebuje odklop od vsakdanjega vrveža, se poda na ribolov.
Mateja Muršec


Dominik med vajo. Foto: Boštjan Doric

DELO DRUŠTEV

Ljubezen je (ni) postranska stvar 

Leto je naokoli in dramska sekci­ja KD Cirkulane je spet pripravi­la novo premiero. Letos sicer zaradi spleta okolišcin nekoliko pozneje, kot smo bili vajeni. Vcasih smo na ve­likonocni ponedeljek odigrali zadnjo predstavo v sezoni, letos pa smo se na ta dan predstavili prvic in pred­stavo ponovili še prvi konec tedna v aprilu. 
Študij nove predstave smo zaceli tik pred novim letom. Tokrat smo moci združili igralci vseh generacij in naštu­dirali komedijo Ljubezen je postranska stvar. Delo je lani jeseni posebej za nas spisal Toncek Žumbar. Pri pisanju je imel v mislih že igralce, ki bodo odigrali posamezne vloge, zato je bila študija predstave pod njegovo režijsko taktir­ko nekoliko lažja, liki pa bolj avtenticni. Kljub starostnim razlikam smo se clani letošnjega igralskega ansambla  dobro ujeli in se že na vajah veliko presmejali. 
Kot že vsa Toncekova dela tudi ome­njena komedija obravnava vsakdanje življenje v domacem okolju. Je pa res, da nam tokratna tematika ni tako blizu kot minule. Dandanes si namrec ne moremo predstavljati, da bi o tem, kdo se lahko s kom poroci, odlocali starši in bolj ali manj uspešni ženitni mešetarji in mešetarke. Pred stoletjem pa je bila to obicajna praksa. Kar pa seveda ne pomeni, da so se otroci vedno strinjali z izbiro staršev in se niso vsaj poskuša­li zoperstaviti njihovemu izboru. Prav omenjena težava pa je bila osrednji zaplet letošnje predstave cirkulanskih gledališcnikov. 
Dogajanje je postavljeno na Srjakovo domacijo v zgodnja trideseta leta prej­šnjega stoletja. Glavni protagonistki sta ženitna mešetarka Neža (Ana Cr­nivec) in Srjakova Malcka (Mateja Muršec), ki skušata najti primernega moža za pravkar polnoletno Malcki­no hcer Lizo (Ana  Zavec) in obenem nauciti kozjih molitvic njenega nezve­stega moža Bolfenka (Izidor Gnilšek). Ce sta pri slednjem uspešni, pa jima iskanje ženina ne gre ravno od rok. Drašek (Aleksander Potocnik), ki ga spremlja teta Roza (Betika Forstnaric), se izkaže za neprimernega. Neža ima sicer takoj na zalogi že novega kan­didata, toda Rudeku (Andrej Bogdan) je veliko bolj všec sosedova Marjanca (Monika Klinc), ki jo je mož potem, ko mu je rodila še peto hcer, nagnal od hiše. Kot razplet komentira Neža, je tako Rudek dobil pridno gospodinjo, ona in njene hcere (Tinkara Krajnc, Anamarija Lovenjak, Ana Gašperic in Nikita Potocnik) pa topel dom. Ker pa Liza in njena sestra Mihica (Lana Brlek) v nasprotju z Nežo menita, da ljubezen ni postranska stvar, si s pomocjo zvija­ce izborita pravico, da si sami izbereta ženina. Liza ljubi Mlinarjevega Marka (Aljaž Bezjak), Mihica pa Rudekovega sina Tonceka (Vito Maucic). Dogajanje s svojimi iskrivimi komentarji pope­stri še Francek (Teo Crnivec), Srjakov najmlajši, za katerega se izkaže, da je Toncekov polbrat. Komedijo odlikujejo iskrivi dialogi, ki so podani v mešani­ci narecij Haloz in Ptujskega polja. V dobri uri in pol so lahko gledalci tre­nirali smejalne mišice, doživeli kancek nostalgije za drugacnimi, v nekaterih pogledih tudi boljšimi casi in se morda še cesa naucili.
Da je predstava tekla kar se da gladko, sta skrbeli šepetalki Olga Dernikovic in Marjana Arbeiter. Za luci je poskrbela Janja Solina Crnivec. Toncek Žumbar je poleg režije skrbel še za zvocne ucinke in mikrofone. Poleg tega nam je po­sodil tudi kulise, velik del kostumov in rekvizitov, za kar se mu še enkrat zahvaljujemo. Za preostankom pa smo pobrskali po svojih omarah in podstrešjih. Da je bila dvorana vse dni dobro zasedena, pa je zasluga uspešne reklame. Veliko je k temu prispevala radijska reklama, za katero je skrbela Monika Klinc, saj že leta ugotavljamo, da so domaci gledalci v manjšini. Svoje pa so dodali še prispevki z razlicnih družbenih omrežij, kjer sta bila aktiv­na Teo Crnivec in Janja Solina Crnivec. Melita Meznaric je pripravila reklamni plakat, Janja Solina Crnivec pa skupaj z režiserjem gledališki list. Na blagajni sta se vse vecere trudili Jelka Pajnkiher in Zinka Solina. Clani tehnicne ekipe Milan, Peter Crnivec in Zvonko Bra­tušek so se trudili s postavljanjem in podiranjem. Za vso drugo organizaci­jo, da smo vaje in predstavo uspešno izpeljali, pa je poskrbela predsednica dramske sekcije Janja Solina Crnivec. Poleg omenjenih so svoj del k uspe­šni izvedbi predstave prispevali še naši zvesti obiskovalci. Vsem skupaj in vsa­kemu posebej še enkrat iskrena hvala. Brez vas in vašega prispevka mozaik predstave ne bi bil popoln. 
Za nami je še ena uspešna gledališka sezona. Clani dramske sekcije pa smo v mislih že v novi sezoni. Vsi, ki razmi­šljate, da bi se nam pridružili, naj vam zaupam, da je zdaj pravi cas. Pridite, veseli vas bomo!
Mateja Muršec


Ustvarjalci letošnje gledališke predstave KD Cirkulane z režiserjem in avtorjem besedila Tonckom Žumbarjem. Foto: Janja Solina Crnivec

DOGODKI

Glej ta naš svet


Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je bila le­tos nekoliko posebna, nekoliko drugacna od klasic­nih, kot smo jih morda navajeni. Na sestanku upravnega odbora clanov kulturnega društva smo se dogovorili, da letos namesto koncerta Pozdrav pomladi združimo vse sekcije društva v proslavi, namenjeni našemu kulturne­mu prazniku.
Pride trenutek, ko so tudi oglasi lahko koristni, da vzameš v roke daljinec in prestaviš kanal ter odkriješ nekaj cudovi­tega. Adija Smolarja poznamo po veseljaških pesmih, a je veliko vec kot to, je clovek, ki ima dušo odprto, da jo razdaja med ljudi. Sledil je takojšen klic predsednici Meliti, rekoc: »Cuješ Melita, kaj, ce bi ...«
BesedFa je dala besedo, nato je že naslednji dan sledil klic gospodu Smolarju. Pogovarjala sva se, kot da se poznava že od nekdaj, ceprav se nisva nikoli srecala. In sreca – osmega februarja je bil še prost in pripravljen na nastop v Cirkula­nah. Po sestanku je bilo treba zavihati rokave. Po premisleku so ideje vrele same od sebe in glavna telefonska linija je bila med predsednico Melito in Petro. Po zbranih idejah pa se je zacel veseli del, kako naj pripravim letak, ki bi privabil ljudi, za tem plakat, programski list, scenarij, ki bi bil zanimiv vsem generacijam in željam. Vsaka sekcija je vadila za svojo tocko, s katero bi kar se da lepo popestrili proslavo.
Misli iz pesmi Na travniku so me navdihnile, da je nastal netipicen scenarij, ki je s pomocjo recitalov pesmi napo­vedal naslednjo sekcijo in njeno delovanje. Želela sem, da je besedilo tisto, ki brez posebnega opisa da vedeti, kdo so naslednji nastopajoci. Pesmi in besedila so bili zbrani iz Smolarjevih zbirk, iz zbirk narodnozabavnih pesmi ter pesmi naše domacinke Dragice Voglar, ki je tako lepo zapi­sala Neka od Haloz, preprosto, iskreno in tako, kot Haložani smo. V kulturnem društvu se resnicno lahko pohvalimo z dolgo dobo neprekinjenega delovanja, lahko se pohvali­mo tudi s castitljivim številom sekcij, ki v njem delujemo: mešanim pevskim zborom, Mladimi veseljaki, mladinsko in odraslo dramsko sekcijo, knjižnico, Sestrami Kopinskim, ki so svoje petje v ta namen združile z ljudskimi pevci iz Cirkulan, tamburaši, otroška, mladinska in odrasla folklorna skupina, ki so se potrudili in priskocili na pomoc pri pripravi dvorane in pri organizaciji dogodka. Kulturno društvo Cir­kulane ima mnogo generacij, ki svojo ljubezen do prosvete negujemo in peljemo v svet.
Na proslavi so poleg clanov kulturnega društva nastopili tudi pevski zbor ucencev Osnovne šole Cirkulane - Zavrc, ki so, kot se za kulturni praznik spodobi, nastopili s Prešer­novo tocko. 
Bili smo deležni še enega prijetnega dogodka, saj je bila z nami predsednica Javnega sklada za kulturne dejavnosti, obmocne izpostave Ptuj, ki je naši clanici Anici Hebar preda­la priznanje Sveta OI Ptuj JSKD. Anica je dolgoletna clanica društva in ena izmed tistih gradnikov, zaradi katerih društvo obstaja še danes. Za njeno delo in trud se ji vsi zahvaljujemo ter ji še enkrat cestitamo. 
Kultura se kaže v mnogih dejanjih, v videnju, obnašanju, obcutenju tistega, kar ni vidno prostemu ocesu. Kaže se v spoštovanju do svoje tradicije, maternega jezika in tistega našega pristnega narecnega. Tistega, ki so nas ga naucili naši predniki. Sprejmimo druge, vendar samo na izposojo. In spoštujmo in cenimo domace. Tako smo sprejeli na iz­posojo narecje gosta Adija Smolarja. Sprejeli smo njegova iskriva in vcasih nagajiva, vendar vedno iskrena besedila. In tudi on nas je z veseljem sprejel, se fotografiral z obisko­valci in delil podpise. Morda je to nekomu malenkost, spet drugemu pomeni res lepo doživetje. 
Placilo trudu in vnemi, da se na odru obiskovalcem pokaže najboljše, kar znamo, je aplavz, takšen, ki ne potrebuje po­sebne spodbude in ki samo stece. Placilo je nabito polna dvorana ljudi, ki se ob melodijah pozibavajo in zraven zapo­jejo, nekateri na glas, drugi tiho pri sebi, pa naj bodo njihova leta okoli deset ali se pocasi premikajo proti trimestni šte­vilki. In placilo je, ko se lahko tistih kratkih nekaj trenutkov med tockami nasloniš na steno in opazuješ publiko, ki v doživetem na odru vidno uživa.
Verz, ki je bil rdeca nit celotne proslave, ki mnogo pove in je nastal pod peresom našega gosta Adija Smolarja, pa gre takole: 
»Glej ta naš svet, tako je lep kot lepe sanje,
življenje imej za prekrasno potovanje,
grde stvari naj ti te radosti ne vzamejo,
ker srecni so le, ki sreco res dojamejo.«
Hvala nastopajocim in hvala obcinstvu, ki ste nas prišli obi­skat v tako lepem številu. 
Petra Kolednik

Nastop folklornikov je navdušil obiskovalce.


Gost letošnje prireditve je bil Adi Smolar. Foto: arhiv KD


Ob slovenskem kulturnem prazniku se je slišala lepa slovenska pesem.

DOGODKI/DELO DRUŠTEV

Društvo gospodinj ne miruje niti takrat, ko je zunaj zima ali pomlad

Clanice in clani društva gospodinj smo se po novem letu zbrali na obcnem zboru, kjer smo pregledali delo za lansko leto in zacrtali smer­nice za letošnje leto. V mesecu febru­arju smo poslušali predavanje o bio naravnih etericnih oljih in mazilih, vsak pa si je lahko nekaj izdelal po svojem okusu. 
Izdelovali smo tudi dekorativna mila iz naravnih izvleckov. Marca smo imeli tecaj priprave potick s kvasno emul­zijo, posvetili smo se tudi rocnemu delu in barvanju pisanic. In že je bil april, ko smo najprej poskrbeli za vrt v Parku dedišcine, nato smo s stojnico, obloženo z dobrotami naših clanic, sodelovali na Pohodu prijateljstva na stadionu v Cirkulanah in s stojnico na dnevu odprtih vrat na gradu Borl. In zdaj redno, vsakih 14 dni, skrbimo, da je vrt v parku urejen in v ponos nam vsem. 
V maju smo izvedli še ekskurzijo na Je­zersko, kjer smo si ogledali grad Dvor v Preddvoruter Jenkovo domacijo s 500 let staro Jenkovo kasarno, ki je služila za prenocišca popotnikov in takratnih trgovcev. Kljub kislemu vremenu smo si z veseljem vse ogledali in se vrnili domov polni novih spominov. Z vese­ljem pa smo z dobrotami, ki so jih pri­pravile naše clanice, postregli gostom na osrednji slovesnosti ob prazniku naše obcine.
Ivan Tetickovic,
tajnik društva


Utrinki z letošnjega 17. obcnega zbora Društva gospodinj Cirkulane



Delo na vrtu v Parku dedišcine

Na delavnici peke potick s kvasno emulzijo. Foto: arhiv društva

DOGODKI/DELO DRUŠTEV

Ljudski pevci in Mi trije prepevajo skupaj


Znacilnosti haloškega cloveka so delavnost, vztraj­nost, prizadevanje za uspeh in druženje ter ubrano zapeta ljudska pesem. Nekateri kljub castitljivim letom še vztrajamo in po novem skupaj nastopamo ljudski pevci in skupina Mi trije. V preteklem letu smo bili zelo aktivni, saj smo imeli kar 32 nastopov. 
Lani smo skupaj z drugimi sekcijami društva izvedli tradi­cionalni koncert Pozdrav pomladi v pocastitev obcinskega praznika. V domacem kraju smo nastopili na vec prireditvah, z veseljem pa smo se odzvali povabilu drugih skupin. Redno sodelujemo na regijskih revijah ljudskih pevcev in godcev, ki jih organizira JSKD, obmocna izpostava Ptuj. Na tej reviji je skupina Mi trije prejela zlato priznanje in osvojila 96 tock od 100 možnih.
Letos smo se udeležili še revije JSKD in nastopili na koncertu ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga je organiziralo naše kulturno društvo. Nekaj nastopov smo imeli tudi na gostovanjih. Veseli smo odprtja gradu Borl, saj bi radi obu­dili tradicionalni koncert Pesem klopotcev, ki je bil nekdaj 15. avgusta na Borlu. Naša najvecja želja pa je, da bi se nam pridružili mladi pevci, saj le tako slovenska ljudska pesem ne bo šla v pozabo. Ob koncu pa dodajam refren haloške himne: »Lepi so haloški bregi, kot so nekdaj bili, vracamo se k njim, da bomo srecni mi.«
Daniel Polajžer


Mi trije in Danijel Polažjer. Foto: arhiv društva

Ljudska pesem se je razlegala na prireditvi Pozdrav pomladi.

Slovenska pesem je odmevala v Istri

Kulturni delavci iz Gracišca, Obcina Gracišce v Istrski županiji, so Klub Halonga povabili na 26. festival ustnih harmonik »Zasopimo na organic«. Vabilo so clani kluba z veseljem sprejeli in se 19. maja udeležili srecanja. 
V lepem majskem jutru smo se zbrali na parkirišcu v Vidmu pri Ptuju. Clanom kluba smo se pridružili prijatelji kluba in soproge nastopajocih. Z minibusom smo se napotili proti Istri. Med potjo smo se ustavili v vasici Hrastovlje in si vodeno ogledali cerkev Svete trojice. Prevzele so nas bi­blijske freske, še posebej znana poslikava Mrtvaški ples s svojim sporocilom o minljivosti življenja. 
Pot smo nadaljevali do kmeckega turizma Srecko, kjer smo si privošcili kosilo z malvazijo in refoškom. Pot smo nadalje­vali cez mejni prehod Socerga in po potovanju po hrvaški Istri kmalu prispeli v Gracišce, v zanimiv kraj s starodavno arhitekturo. 
Ob prijaznem sprejemu gostiteljev in med številno publiko smo se prijetno pocutili. V programu na prireditvi so sode­lovali naši Ljudski godci iz Vidma pri Ptuju in orglicarji Kluba Halonga iz Cirkulan. Nastopajoci so navdušili poslušalce, ki so jih nagradili z velikim aplavzom.
Po pogostitvi in prijetnem druženju s prireditelji smo se z lepimi vtisi napotili proti domu. Druženje smo zakljucili v veselem razpoloženju in ob dobri glasbi naših glasbenikov. Za organizacijo srecanja in placilo prevoza je poskrbel Klub Halonga, za kar se udeleženci najlepše zahvaljujemo.
Greta Vaupotic


Nastop v Istri … Foto: Klub Halonga

DOGODKI/DELO DRUŠTEV

Nastopili na festivalu Slovenija v Sarajevu

Na osnovi razpisa Društva KVRS-SI in svetovne festi­valske asociacije WOFA, ki je bil organizator leto­šnjega festivala Slovenija v Sarajevu od 18. do 21. apri­la, je bila Instrumentalno-vokalna skupina Halonga tudi letos ponovno izbrana za predstavitev na štiridnevnem festivalu.
Povabilo za udeležbo na letošnji festival je prizna­nje za uspešne doseda­nje nastope v Ohridu, v Slavoniji, Pragi, Dracu v Albaniji in Budimpešti, letos pa nam je bila dana priložnost, da predstavi­mo Slovenijo in Haloze še v Sarajevu.
V casu festivala je bilo v Sarajevu vec kot 550 slovenskih kulturnikov, združenih v 25 razlicnih skupin oziroma kulturno­-umetniških društev. Instrumentalno-vokalno skupino Ha­longa so sestavljali: ustni harmonikarji Potepuhi iz Cirkulan, ljudski godci in pevci iz Jurovc, KD Franceta Forstnerica iz Vidma pri Ptuju, ljudski pevki KUD Maksa Furjana Zavrc in pevke Sestre Kopinske KD Cirkukane.
Jožica Eršte in Matilda Golc



Instrumentalno-vokalna skupina Halonga je gostovala v Sarajevu. Foto: Klub Halonga

Srecanje sošolcev po 50 letih

V soboto, 11. maja, smo se dobili sošolci Osnovne šole Cirkulane, ki smo leta 1974 koncali 8. razred. Od takratnih 42 ucencev nas je živih še 36. Na pokojne sošolce smo se spo­mnili in jim prižgali svecko s skupno sliko obeh osmih razredov. 
Pred šolo nas je pozdravila ravnateljica OŠ Cirkulane - Zavrc Suzana Petek in nam razkazala obnovljeno šolo in novo telovadnico ter nas popeljala po zgo­dovini šole po našem odhodu davnega leta 1974. Vsak je od nje prejel majhen spominek. Mi smo pa smo se oddolžili za njeno pozornost z našo zbirko slik od prvega do osmega razreda.
Pot nas je vodila v Park dedišcine pod cerkvijo sv. Katarine, tja, kjer smo nekoc telovadili v zimskem casu. Tu nas je pozdravil Zvonko Bratušek in nas popeljal po zgodovini hiške in drugih objektov. Pozdravila nas je tudi županja Antonija Žumbar. Prav lepo je pozdravila vse prisotne in nam prika­zala trenutno situacijo ter dejavnosti Obcine Cirkulane. Pocastila nas je s skromnim darilom.
Pot nas je vodila do cerkve sv. Ane v Velikem Vrhu, kjer nam je sošolec Zvonko Arnecic razkazal obnovljeno klet Društva vinogradnikov in sadjar­jev Haloze, njihov nasad vinske trte in potomko najstarejše trte z Lenta. Po ogledu in krajšem druženju smo se od­pravili cez reko Dravo, v Stojnce, kjer smo bili gostje gostilne Ribek. Za pre­senecenje je poskrbela pevska skupina Trta iz Zavrca. Druženje smo zakljucili z mislijo, da se moramo v naslednjem letu ponovno srecati in pripeljati še tiste, ki letos niso bili z nami.
Ivan Tetickovic


Nekdanji sošolci v Parku dedišcine, kjer sta jih pozdravila županja Antonija Žumbar in Zvonko Bratušek, predsednik TD. Foto: Sandi Kelc

V SPOMIN

Poslovil se je castni obcan Emil Drev 

Dvanajstega februarja letos smo se poslovili od ca­stnega obcana, gospoda Emila Dreva, župnika, ki je pretežni del svojega življenja posvetil faranom sv. Barbare in obcanom Obcine Cirkulane. 
Gospod Emil je bil svetovljan. Bil je moder. Bil je clovek, s katerim smo se radi srecevali. Bil je duhovit, iskrivih misli, ob katerih si moral malce pomisliti, da si jih razumel. Bil pa je predvsem neutruden pri obnovah naših cerkva. S pomocjo ljudi in tudi obcine mu je uspelo obnoviti in tako ohraniti dedišcino, za kar smo gospodu Drevu danes neizmerno hvaležni. Kljub bolezni v zadnjih letih je bil gospod Drev pogumen in trden duhovnik, vedno pri­pravljen sodelovati z društvi. Vedno je bil za napredek, pripravljeni pomagati po svojih moceh. V naših spominih ostaja kot clovek z veliko zacetnico.
Našemu župniku, gospodu Emilu Drevu, se zahvaljujem za vse, kar je dobrega storil za našo skupnost. Pustil je trden pecat in ostaja vzor, ki ga bo težko doseci. 
Spoštovani gospod Emil Drev, naj vam bo lahka haloška zemlja. Zbogom.
Antonija Žumbar, županja

Emil Drev (1943–2024)


ZVEST BOGU – VES ZA LJUDI
V ponedeljek, 12. februarja, letos smo se v naši župniji poslovili od duhovnika, našega dolgoletnega župnika in dekana Emila Dreva. Pogrebno mašo in pogreb je vodil nadškof in metropolit Alojz Cvikl ob somaševanju upoko­jenega novomeškega škofa Andreja Glavana, 40 duhov­nikov, sorodnikov in množice vernikov.
Emil se je rodil 12. marca 1943 v Kocnem v župniji Laporje. Odrašcal je v delavski družini, kjer je prejel dobro in tudi versko vzgojo. Sam je dejal: »V mene je prišla osnovna naravnanost in spoznanje: Bog je dober, ima me rad.«
Po opravljeni poklicni šoli so mu kmalu zaupali odgo­vorno mesto v trgovini, a je mislil na medicino, zato je ob delu naredil še maturo. Potem pa – presenecenje. Za prvomajske pocitnice leta 1964 ga je prijatelj duhovnik povabil na duhovne vaje v Šentvid nad Ljubljano. Sam je povedal: »Zaupal nam je samo to, da bodo te duhovne vaje nekaj posebnega po obliki in vsebini. Bilo je zelo preprosto. Te duhovne vaje so bile zame pravi božji dar v pravem casu. Obcestvo – Cerkev – sem razumel kot druži­no, v kateri lahko živim srecno, saj je On vedno tukaj. On je v mojem življenju navzoc na tri nacine: v božjih delih, Božji besedi in evharistiji. Na cerkev, mašo, molitev, delo, študij, sošolce sem zacel gledati drugace. Zaslutil sem, kaj je moj poklic, in se odlocil za duhovništvo.«
Po posvecenju je deloval na Muti (1972–1973), nato pa je prevzel župnijo Sv. Barbara v Halozah – Cirkulane (1973–2019). V naši župniji je v svojih letih duhovniške službe obnovil vse cerkve. Zgradilo se je novo župnišce. Skrbel je za dobre medsebojne odnose v župniji med vsemi ljudmi. Tistimi, ki so redno prihajali v cerkev, in tudi tistimi, ki jih prakticno ni bilo nikoli ali redko. Kot duhovnik je imel rad duhovniško družbo. Sodeloval je v gibanju »Marijino delo«, kot dekan dekanije Zavrc pa je povezoval duhovnike v mocno duhovniško družino. Doživel je ogromno preizkušenj v razlicnih oblikah. Na vrata je potrkala bolezen – rak v grlu –, v prometni nesreci je bil hudo poškodovan, veckrat je bil operiran na srcu, izgubil je sluh. A v vseh takih trenutkih se je popolnoma prepustil Bogu. Sam je rad poudarjal: Kakor Bog hoce.
V ospredje so vedno stopale njegova izredna umirjenost, kar koli se je zgodilo, potrpežljivost, preprostost, poni­žnost, svetost.
Po svoji upokojitvi leta 2019 je Emil še ostal v župniji vse do leta 2022 in pomagal pri dušnopastirskem delu. Ko je ponovno udarila bolezen, je najprej pomoc poiskal v bolnišnici, nato pa se je preselil v Celje, v Dom sv. Marte v sklopu Doma sv. Jožef. V Celju je tudi mirno in tiho odšel 8. februarja 2024.
Za vse njegovo delo smo mu neizmerno hvaležni. Naj pociva in uživa sreco vecnega življenja pri Njem, ki ga je ljubil in se mu popolnoma izrocil.
Jože Pasicnjek, župnik

DOGODKI/DELO DRUŠTEV

Prejeli prvo sveto obhajilo

Zadnja majska nedelja je bila za naše tretješolce prav poseben dan. Skupaj z nekoliko starejšim Matejem so namrec prvic pristopili k svetemu obhajilu. Na ta dogodek so se Matic, Lucas, Viktor, Tim, Nina, Tinkara, Matej, Neža, Lan, Lucija, Liam, Gloria, Aljaž, Matic, Nina in Kaja zavzeto pripravljali vse verouc­no leto. Pred nedeljsko slovesnostjo so opravili še sveto spoved, da so lahko s cistim srcem sprejeli Jezusa.
Mateja Muršec


Letošnji prvoobhajanci pri
sv. Barbari v Cirkulanah
Foto: Sandi Kelc

Pestro dogajanje v DU Cirkulane 

V Društvu upokojencev Cirkulane imamo tudi letos ve­liko zastavljenih ciljev za boljše pocutje in druženja v pomladanskih in poletnih mesecih. Na letni konferenci 3. februarja smo pripravili nacrt in analizo, kako našim starostnikom cim bolj izboljšati preživljanje prostega casa, se družiti ob športnih dejavnostih in dejavnostih, namenjenih posameznikom in skupinam v tretjem ži­vljenjskem obdobju. 
Želimo tudi sodelovati pri delu v okoljih, kjer domujemo, in širše v akcijah, kot so cistilne akcije v vaški skupnosti, na gradu Borl, udeležujemo se tudi dejavnosti v drugih dru­štvih, kjer so med clani društev delovni tudi clani našega društva upokojencev.
Naša športna sekcija ima redne treninge v pikadu in kegljanju na vrvici, streljanju z zracno puško in pohode za clane ob prvih ponedeljkih v mesecu. Vabimo vse clane, da se pridruži­te in uživate v prijetni družbi.
STRELSKI TURNIR Z ZRACNO PUŠKO ZA POKAL OBCINE JE USPEL
Ob obcinskem prazniku smo skupaj s Klubom Halonga iz­vedli tradicionalni strelski turnir z zracno puško za pokal Obcine Cirkulane. Tekmovala je tudi naša ekipa, ki je med 14 ekipami dosegla odlicno cetrto mesto v sestavi: Anton Kokot, Srecko Bratušek, Alojz Licen in Branko Zebec.
V sklopu prireditev ob obcinskem prazniku smo organizirali tudi tradicionalni tekmovanji v pikadu in kegljanju na vrvici. Tekmovanji smo izvedli 4. junija. Tekmovalo je pet ekip, med njimi tudi ekipi iz Cestice na Hrvaškem.
Na prošnjo Pokrajinske zveze društev upokojencev Spo­dnje Podravje (PZDU) Ptuj bomo organizatorji regijskega tekmovanja v streljanju z zracno puško na strelišcu Fric v Dolanah 11. junija. Zmagovalna ekipa se bo udeležila državnega prvenstva ZDUS.
ROKODELCI SE PRIPRAVLJAJO NA RAZSTAVO
Sekcija za rokodelstvo se pripravlja za razstavo na medge­neracijskem srecanju ZDUS, ki bo na Gospodarskem raz­stavišcu v Ljubljani 12. in 13. junija. Clanice sekcije so se med drugim že udeležile odprtja razstave rocno izdelanega cvetja na Pragerskem. Razstava je bila odlicno obiskana in cvetje izdelano z vsem znanjem in voljo do ustvarjanja.
Program prostovoljcev Starejši za starejše poteka po pro­gramu in koordinaciji PZDU in ZDUS. Prostovoljci v DU Cir­kulane so lani obiskali vse starostnike nad 69 let v obcini. Nekateri starostniki so zelo veseli njihovega obiska, se po­govorijo o vsem, kar jih zanima, in jim lahko naša prosto­voljka ali prostovoljec kaj pove in morda marsikdaj v cem tudi pomaga z nasvetom.
ŠTUDIJSKI KROŽEK NA TEMO VARNOSTI V CESTNEM PRO­METU
V sklopu izobraževanja starejših poteka študijski krožek z naslovom Varnost v cestnem prometu. Prvi dve delavnici sta že bili. V drugi polovici junija bo zacetek študijskega krožka – delavnice – z imenom Celostna skrb za starejše. Študijske krožke vodita Danica Ranfl, univ. dipl. oec., in mag. Stanislav Golc, oba z licenco kot mentorja Andragoškega centra Slovenije. Vsi, ki vas teme zanimajo, se prijavite na telefonsko številko: 031 334 020. Udeležba je brezplacna in poteka v sejni sobi v vecnamenski dvorani v Cirkulanah. 
Tudi letos nacrtujemo strokovno ekskurzijo – izlet za clane DU in društveni piknik, vabimo vse clane, da se nam pri­družite.
Vsem želimo zdravje, lepo mirno poletje, prijetno druženje in vse lepo, kar vas osrecuje. Prijazne trenutke v poletnih dneh, vsem obcankam in obcanom pa iskrene cestitke ob preteklem obcinskem prazniku.
Matilda Golc



Naši clani na odprtju razstave rocno izdelanega cvetja na Pragerskem. Foto: Nada Koren

DELO DRUŠTEV


Ob prazniku obcine je DU skupaj s Klubom Halonga izvedlo 3. strelski turnir z zracno puško za pokal Obcine Cirkulane.
Foto: arhiv DU

Starejši udeleženci v cestnem prometu

V zadnjih letih beležimo porast deleža starejšega pre­bivalstva ne le pri nas, temvec tudi v drugih državah. Delež starejših udeležencev v prometu se iz leta v leto povecuje, kar je bolj ocitno zaznati v razvitejših državah. 
Posledicno se s staranjem prebivalstva povecuje tudi delež starejših oseb, ki so aktivno udeležene v cestnem prome­tu. Prav tako je vedno vec prometnih nesrec, v katere so vkljuceni starejši. Vecina starejših je v cestni promet vklju­cenih kot pešci, kolesarji, potniki in vozniki motornih vozil. Ker pa je hitrost odvijanja prometa vedno vecja, sta pri starejših voznikih težava sledenje in prilagajanje dinamiki prometa kot posledica zmanjšanih psihofizicnih in moto­ricnih sposobnosti. Zaradi njih se zmanjšujejo sposobnosti vkljucevanja v promet, pomembno vplivajo na zaznavanje poteka prometa, s tem pa tudi na znižanje stopnje varnosti v prometu. 
Oslabljena sposobnost upravljanja vozila, nezmožnost za­znavanja hitrih sprememb situacij in pocasno odzivanje nanje so samo nekatere znacilnosti marsikaterega starejše­ga, ki je v cestnem prometu udeležen. Zaradi višje kakovosti življenja dobiva starost nov pomen. V tem casu si vedno vec starejših zaradi dobrega zdravja in solidnega financnega stanja zaželi potovati oz. biti mobilen in aktiven. Starejši velikokrat potujejo oz. sodelujejo v prometu na krajših raz­daljah, praviloma ponavljajocih se, zato se redkeje srecujejo z vsemi novostmi cestnega prometa, kar vpliva na njihovo splošno varnost v prometu. 
Starejših voznikov je v prometu vedno vec. Prometna pravila in nacin vožnje se nenehno spreminjajo, vendar usposabljanje voznikov ni sistemsko urejeno. Starejši voz­niki, ki želijo biti na tekocem s pravili v cestnem prometu s spremembami pravil, z novostmi in spremembo prometne zakonodaje, se morajo sami znajti. 
ZA STAREJŠE VOZNIKE ENKRAT LETNO BREZPLACNO USPOSABLJANJE
Na ptujskem obmocju organizira ZŠAM Ptuj vsaj enkrat letno brezplacno usposabljanje starejših voznikov motornih vozil, kar je tudi objavljeno v medijih. Usposabljanje je se­stavljeno iz predavanja o pravilih in novostih ter iz prakticne vožnje z vozili šole vožnje v prisotnosti ucitelja vožnje. To je ena od možnosti obnavljanja znanja in spretnosti vožnje. Starejši vozniki morajo nenehno skrbeti za vozniško kon­dicijo in cim pogosteje voziti vozila v cestnem prometu. 
PODALJŠANJE VELJAVNOSTI VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
Voznikom motornih vozil je omejena veljavnost vozniškega dovoljenja do 80. leta starosti za voznike, ki so opravili voz­niški izpit pred letom 2016. Voznikom, ki so opravili vozniški izpit po letu 2016, pa potece veljavnost pri 70. letu staro­sti. Pred podaljšanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja morajo vozniki opraviti zdravniški pregled, kar je za vecino voznikov velik stres. Na podlagi zdravniškega pregleda se v zdravniškem spricevalu doloci, kdaj je potreben naslednji zdravniški pregled in s tem veljavnost vozniškega dovo­ljenja (najvec tri leta oz. pet let). Na upravni enoti je treba oddati vlogo za podaljšanje vozniškega dovoljenja, ki ji je treba priložiti: dosedanje vozniško dovoljenje, zdravniško spricevalo o opravljenem zdravniškem pregledu, ustrezno fotografijo in osebni dokument. Zaradi cakalnih dob je treba pravocasno zaceti dejavnosti za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Starejši vozniki morajo biti dovolj samokriticni, da znajo presoditi, ali so sposobni voziti vozilo v cestnem prometu, ki je vedno gostejši in se odvija vedno hitreje.
Janez Strelec, predsednik ZŠAM Ptuj


Usposabljanje za starejše voznike motornih vozil je sestavljeno iz predavanja o pravilih in novostih ter iz prakticne vožnje z vozili šole vožnje v prisotnosti ucitelja vožnje. Foto: arhiv JS

DELO DRUŠTEV

V Parku etnografske dedišcine gostili cebelo velikanko

Cebelarji smo v sodelovanju z našo obcino omogocili širši skupnosti ogled fizicnega modela kranjice 3D, cebele velikanke v Parku etnografske dedišcine Cirku­lane, kjer ponosno stoji tudi naš ucni cebelnjak Cbelica, seveda z živimi cebelami. Dogodek smo pripravili ob prazniku obcine.
Kranjica 3D je edinstveni poucni in promocijski pripomocek, ki je nastal z uporabo najsodobnejših tehnologij 3D-tiska, v razmerju 1 : 100 z vec kot 90- % morfološko podobnostjo z resnic­no cebelo delavko Apis mellifera carnica. Postavljena je na vrteci se platformi, vgrajeni v repliko cebelnjaka, in vsebuje gibljive dele in devet poucnih animacij v slovenskem ali angleškem jeziku (rilcek in medni želodcek, tipalnice, sestavljene in pikcaste oci, notranji organi, cvetni prah, propolis, voskovna žleza, varoja in želo). Vidimo lahko tudi simulacijo cebeljega vida. K modelu pripada tiskani model cebele 3D za slepe in sla­bovidne v velikosti 20 cm.
Ogledi so bili organizirani za ucence naše šole in otroke v vrtcu, pa tudi za druge, in veseli smo, da je bil interes kar velik. Obiskovalci so od blizu lahko videli cebelo velikanko, izvedeli marsikaj novega in koristnega o zgradbi cebele, njeni koristnosti v naravi in si ogledali, cesar dejansko v naravi ne vidimo. 
Ob tej priložnosti pa našim mladim cebelarjem želimo izreci tudi iskrene cestitke za dosežene rezultate na tekmovanju mladih cebelarjev v Pivki.
Cebelarsko društvo Cirkulane




V Cirkulanah smo imeli priložnost od blizu pogledati model kranjice 3D, cebele velikanke. Foto: arhiv obcine

DELO DRUŠTEV

Srebrni znak CZ letos Ivanu Tetickovicu

Prvega marca smo praznovali mednarodni dan Civil­ne zašcite (CZ) in komisija, ki je izbirala kandidate za priznanja in nagrado s podrocja varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami, je potrdila 306 predlogov za pri­znanja. Med njimi 140 bronastih, 89 srebrnih in 40 zlatih znakov, 36 plaket ter kipec CZ za življenjsko delo. Na dr­žavni proslavi 1. marca na Brdu pri Kranju je srebrni znak CZ prejel Ivan Tetickovic iz Obcine Cirkulane.
Druga priznanja pa so bila podeljena na 13 regijskih pri­reditvah in osrednja proslava v Spodnjem Podravju je bila 13. marca, gostila pa jo je obcina Videm. Dragomir Murko, vodja Izpostave Uprave Republike Slovenije za zašcito in reševanje Ptuj in poveljnik Civilne zašcite za Podravje in mag. Martin Smodiš, direktor Urada za regijsko delovanje, Uprave Republike Slovenije za zašcito in reševanje sta Ivanu Tetickovicu, prejemniku srebrnega znaka CZ, posebej ce­stitala še na regijski proslavi. 
Ivan Tetickovic, dolgoletni clan PGD Cirkulane in castni poveljnik društva, je visoko priznanje prejel za posebne zasluge in izjemne dosežke pri delu na podrocju varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami in za zasluge ter pri­spevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zašcite, reševanja in pomoci.
TM



Prejemniki priznanj Civilne zašcite v družbi Janka Cerkvenika in Zvonka Glažarja, predsednika in poveljnika Gasilske zveze Slovenije (z leve): Zvonko Glažar, poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS), Franci Petek, nekdanji poveljnik GZS, Marko Adamic, podpoveljnik GZS, Igor Pungartnik, ki je prevzel plaketo CZ za brata Dušana Pungartnika, clana UO GZS, in predsednika komisije za priznanja in odlikovanja, Vinko Keršmanc, GZ Vrhnika, Ivan Tetickovic, castni poveljnik PGD Cirkulane, in Janko Cerkvenik, predsednik GZS. 
Foto: Gasilska zveza Slovenije

Ivan Tetickovic na regijski proslavi v družbi županje Antonije Žumbar, poveljnika CZ Obcine Cirkulane Zorana Dernikovica in castnega predsednika PGD Cirkulane Antona Kokota.
Foto: TM

V PGD Cirkulane je zmeraj pestro

Že v zacetku leta smo clani PGD Cirkulane zaceli obi­skovati prijateljske obcne zbore, tudi v sosednji Re­publiki Hrvaški. V soboto, 17. februarja, smo uspešno izvedli že 82. obcni zbor našega društva, našim clanom smo podelili znacke za dolgoletno delo, napredovanja v cinih in odlikovanja. Naj gasilka je postala naša dol­goletna clanica in gospodarica gasilskega doma Olga Dernikovic. 
V petek, 22. marca, smo v Cirkulanah gostili prvo skupšcino Gasilske zveze Markovci - Cirkulane - Zavrc. Vreme nam jo je spet malo zagodlo 16. aprila, saj so nas nizke tempera­ture ter sneg presenetili. Nekaj dreves je padlo pod težo mokrega snega in s tem povzrocilo kar nekaj preglavic ter zastojev na cestah. V soboto, 20. aprila, smo se udeležili 15. pohoda prijateljstva OŠ Cirkulane - Zavrc, kjer smo pokazali vsa svoja vozila, opremo ter otrokom demonstrirali, kako jo uporabljati. V popoldanskih urah so se naši clani udeležili slavnostnega odprtja gradu Borl, kjer so usmerjali promet. V nedeljo, 21. aprila, je ponovno zagorelo v podjetju ADK, d. o. o. Skupaj s PGD Bukovci smo pogasili požar, pregledali notranjost požarišca ter oskrbeli eno osebo, ki se je nadihala strupenih plinov. V soboto, 27. aprila, smo že tradicionalno postavili prvomajsko drevo. Zahvala gre Romanu Kojcu za podarjeno drevo, Darku Rakuši pa za strojne izkope. V ponedeljek, 29. aprila, nas je vse presenetil klic na pomoc, saj je v naselju Pohorje prišlo do požara v naravi. Ena oseba je utrpela lažje opekline po nogi in izcrpanost ter težko dihanje. Hvala PGD Bukovci, ki nam je priskocilo na pomoc. 
Na praznik dela smo se ob 5. uri zjutraj clani društva dobili pred gasilskim domom, kjer nas je pre­budila Godba na pihala Obcine Mar­kovci, nato je za vse zbrane sledila kisla juha v gasilskem domu. Po okrepcilu smo se clanice in clani z gasilskimi vozili odpravili po vaseh v naši obcini ter z glasnimi zvoki koracnic prebujali obcanke in obcane. Hvala vsem, ki ste nas pogostili. Dan smo zakljucili na domaciji Romana Kojca, kjer smo po­skrbeli za požarno stražo ob gorenju prvomajskega kresa. 
FLORJANOVA NEDELJA NA MEJAH
V nedeljo, 5. maja, smo bili gasilci na Florjanovi maši v cerkvi sv. Florjana na Mejah. Letos je slovesnost potekala v organizacije DVD Višnjica, pridružili pa so se nam tudi gasilci iz PGD Zavrc. Hvala obema župnikoma, gospodu Ivu Boraku in Jožetu Pasicnjaku. Zakljucili smo v prostorih Lovskega društva Vi­šnjica, kjer so nas tovariši iz DVD Višnji­ca tudi pogostili.
V petek, 10. maja, smo v sklopu GZ Markovci - Cirkulane - Zavrc izvedli spomladanski pregled društev, ko je vodstvo zveze pregledalo opremlje­nost clanov, cistoco vozil in opreme, s katero delamo, in dokumentacijo. Zbralo se nas je 25, za kar se vsem prav lepo še enkrat zahvaljujem. 
Cestitka obcankam in obcanom ob preteklem obcinskem prazniku z željo, da clovek ne pozabi socloveka, tudi takrat, ko ni v stiski.
Kristijan Kokot
Predsednik PGD Cirkulane

DELO DRUŠTEV



Operativni pregled društev


Zbrani gasilci na Florjanovo nedeljo v Mejah. Foto: arhiv društva

Gasilci tudi letos pomagali pri postavitvi prvomajskega drevesa.


Budnica z Godbo na pihala Obcine Markovci in druženje v gasilskem domu

DELO DRUŠTEV

Podpisana pogodba o opravljanju javne gasilske službe

V prostorih gasilskega doma PGD Zavrc je bil 16. maja slavnostni podpis pogodbe o opravljanju javne ga­silske službe v obcinah Cirkulane in Zavrc za leto 2024. V Obcini Markovci je vodstvo obcine s tamkajšnjimi pro­stovoljnimi gasilskimi društvi pogodbe podpisalo že ne­kaj dni prej.
Podpisa pogodbe so se poleg predsednikov, poveljnikov in clanov prostovoljnih gasilskih društev Cirkulane in Zavrc udeležili županja Obcine Cirkulane Antonija Žumbar, župan Obcine Zavrc Slavko Pravdic ter predsednik in poveljnik GZ Markovci - Cirkulane - Zavrc Janko Fišinger in Franc Prelog.
Javna gasilska služba, ki jo izvajajo prostovoljna gasilska društva, obsega izvajanje zašcite, reševanja in pomoci ob požarih, naravnih in drugih nesrecah, preventivne naloge, delo z mladimi oz. vzgojo gasilske mladine, pomoc obca­nom in druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva v obcini.
Županja Antonija Žumbar je v svojem nagovoru pohvalila dobro sodelovanje med obcinami in društvi v novi zvezi ter poudarila, da je opravljanje javne gasilske službe zelo pomembno v lokalni skupnosti in tudi širše. Ob tej prilo­žnosti se je županja zahvalila vsem gasilkam in gasilcem, ki opravljajo svoje požrtvovalno delo prostovoljno in brez placila. Prav zato je pomembno, da imajo na voljo ustrezno opremo in izobraževanja, ki pripomorejo k varnejšemu delu.
Besedilo in foto: TM



Slavnostni podpis pogodbe je bil prvic v okviru nove GZ Markovci - Cirkulane - Zavrc.

Vsi zbrani na slavnostnem dogodku v gasilskem domu v Zavrcu

Pohod na planino Zajamniki


Da velja pregovor in da za dežjem vedno posije sonce, se je izkazalo tudi v soboto, 4. maja, ko je bil v nacrtu naš težko pricakovani pohod na Zajamnike. Zbrali smo se pred šolo, malo pokramljali in se odpravili v smeri proti Celju, Ljubljani, Jesenicam, vse do Rudnega polja. 
Sonce je tu in tam pokukalo izza oblakov in mi smo nasme­janih obrazov šli novim dogodivšcinam naproti. Jutro je bilo oblacno, zeleni vrhovi smrek in gorati lepotci v daljavi so bili obsijani s soncem. 
Planina Zajamniki leži na zahodnem robu Pokljuke, ki ponuja cudovit razgled na Julijske Alpe. Ceprav je na 1280 metrih nadmorske višine, je pot ves cas nezahtevna in dokaj položna – po njej se skorajda lahko sprehodimo. Izhodišce do planine je Rudno polje, ki je na nadmorski višini 1347 metrov. Višinska razlika, ki jo prehodimo, pa je –67 metrov, saj je samo izhodišce do planine višje kot naš cilj. Cas tra­janja poti je slabo uro in pol v eno smer. 
Parkirali smo na parkirišcu na Rudnem polju na Pokljuki in pot nadaljevali po cesti. Spustili smo se v travnato dolinico, kjer se cesta razcepi na dva dela. Hojo smo nadaljevali po levi cesti, ki preide v smrekov gozd. Pot smo nadaljevali po markiranem kolovozu z nekaj rahlimi vzponi in spusti in že smo pred seboj zagledali prve planšarske hišice.
Razgledi na okoliške hribe in na najbližje dvatisocake so ob jasnem vremenu cudoviti. Zelo lepo se vidijo Triglav, Debeli vrh, Mišelj vrh, Tošc in drugi. Nekaj razgledov smo bili deležni že med samo potjo, najlepše pa smo doživeli še s planine. Med potjo so nas spremljale zaplate encijanov, ki se jim zaradi oblacnega vremena še ni uspelo zbuditi. Planina je zelo mirna, brez vrveža pohodnikov, in je bila pravi kraj za umiritev naših misli.
Po malici in fotografiranju, po nekaj prijateljskih objemih, smo se odpravili do Koce na Uskovnici. Pot nas je vodila po makadamski cesti do razpotja poti cez planino Praprotnico in nato do same koce.
Planinska koca na Uskovnici je imetnik trajnostnega znaka zeleni kljuc. Zeleni kljuc je mednarodni okoljski znak, ki je podeljen nastanitvenim in drugim gostinskim objektom, ki se zavzemajo za trajnostne poslovne prakse. Njegov namen je prispevati k preprecevanju podnebnih sprememb z nagrajevanjem in zagovarjanjem objektov s pozitivnimi okoljskimi pobudami. Tudi od tukaj se odpira lep razgled na okoliške hribe. Uživali smo v lepih soncnih razgledih s svojimi planinskimi prijatelji in že delali nacrte za naslednja vandranja po naši prelepi Sloveniji.
Vabimo vse pohodnike, da se nam pridružite na naših poteh, saj ce clovek ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto.
Marjetka Mlakar

Planina Zajamniki leži na zahodnem robu Pokljuke, ki ponuja cudovit razgled na Julijske Alpe, kar so v maju podoživeli tudi cirkulanski planinci. Foto: arhiv društva

DELO DRUŠTEV

Potep po Golteh

V soboto, 16. marca, smo se kljub neugodni vremenski napovedi odpravili na pohod na Golte. Iz Cirkulan smo se odpeljali s kombijema, se ustavili še v Mozirju in nato nadaljevali proti parkirišcu pri Alpskem vrtu, kjer se je naš pohod zacel.
Napotili smo se proti hotelu in nato ob smucišcu nadaljevali približno pol ure trajajoco pot na Medvedjek, ki je s 1573 metri drugi najvišji vrh planote Golte, višji je vrh Boskovec (1587 metrov). Po postanku na vrhu Medvedjeka smo nada­ljevali po krožni poti. Medvedjek je znan tudi po tem, da je v osamosvojitveni vojni helikopter takratne jugoslovanske vojske tam prebegnil v Slovenijo.
Po krajšem oddihu smo opravili še del krožne Poti po Golteh. Obcudovali smo prebujanje narave, gorsko cvetje, predvsem telohe in žafrane, resje, volcine … tudi troben­tic ni manjkalo. Kljub temu da narava še ni bila v polnem razcvetu, nas ni pustila ravnodušnih.
Po nekaj manj kot treh urah hoje nas je pot po smucišcu in gozdu pripeljala do nove koce na Golteh. Koca je zelo lepa in pricara domacnost, tako da smo si z veseljem privošcili pocitek ob dobri hrani. Imeli smo tudi sreco z vremenom, ko smo se posedli v koci, je namrec zacelo deževati. Ocitno smo dobro narocili vreme. Po pocitku in okrepcilu smo se podali proti domu, zadovoljni, da nam je pohod uspel. Udeleženci pohoda smo prinesli domov veliko lepih vtisov. 
Pridružite se nam na naših pohodih ter doživite car narave skupaj z nami.
Vili Jurgec



Planinci na poti na Golte. Foto: arhiv društva

Neža Letonja, 3.a

DELO DRUŠTEV

Utrip uspešnega športnega dogajanja v obcini

Mlajše selekcije Športnega društva Cirkulane so bile v spomladanskem delu nogometne sezone 23/24 zelo aktivne. Vse selekcije so nastopale v svojih ligah pod okriljem MNZ Ptuj. Selekciji U9 in U11, pri katerih rezul­tati niso v prvi vrsti, sta nastopali pod vodstvom Aljoše Fekonje. 
Na tedenski ravni so trenirali trikrat tedensko in zraven odigrali prijateljsko oziroma prvenstveno tekmo. Pogosta udeležba na treningih je bila kljuc do lepe nogometne igre, ki so jo otroci nemalokrat prikazali.
Selekciji U13 je v spomladanskem delu pod vodstvom Mateja Žurana in Sandija Kralja za las ušlo prvo mesto na lestvici. Pri otrocih omenjene selekcije se obdobje puber­tete kaže v kakem izpušcenem treningu, a je njihov talent zadostoval za visoko koncno uvrstitev. 
Trener Kristijan Pintaric je s selekcijo U15 jeseni ujel dober ritem in temeljito spoznal svoje »pubece« ter s tem tempom in dobro igro nadaljeval tudi v spomladanskem delu pr­venstva. 
Naša najmlajša selekcija U5 (clani vrtca), ki jo vodita Damjan Kokol in Mojca Vuletic, trenira enkrat tedensko. V ospredju je spoznavanje vseh iger z žogo ter drugih športnih dejav­nosti, ki so priljubljene pri mlajših otrocih.
CLANSKA EKIPA ŠD
Clanska ekipa, ki v letošnji sezoni nastopa z »varežkimi pubeci«, si je v jesenskem delu delila prvo mesto z Zgor­njo Polskavo. Želja po nadaljevanju odlicne serije tekem v spomladanskem delu pod vodstvom Predraga Dobrotica je bila okronana s tridnevnimi pripravami v Termah Catež, kjer so nogometaši odigrali dve prijateljski tekmi. Ekipa je pred prvenstvom redno trenirala in odigrala vsega šest pripravljalnih tekem. S pripravami in obiskom smo bili vsi, ki imamo oranžno srce, lahko zadovoljni. V spomladan­skem delu so se ekipi pridružili še Alen Milošic, Ivo Borak, Mitja Hrncic in Blaž Kokot. V zacetku aprila je ekipa zacela  prvenstvo, a so nekatere tekme odigrali za odtenek slabše kot jeseni, s cimer je na koncu zmanjkalo nekaj tock za osvojen sam vrh. 
Upravni odbor je z nastopom srcne ekipe domacih igralcev Športnega društva Cirkulane zelo zadovoljen. Prav tako se bi zahvalili vsem, ki so kakor koli pomagali pri tekmah in drugih dejavnostih. Zahvaljujemo pa se seveda vsem svojim pokroviteljem in Obcini Cirkulane, brez katerih nam te lepe zgodbe ne bi uspelo pisati.
Damjan Kokol



Utrinki z zelenic mlajše in clanske selekcije



Na tridnevnih pripravah v Termah Catež, kjer so nogometaši odigrali dve prijateljski tekmi. Foto: arhiv ŠD

ŠOLA NI ŠALA

Spoštovani Cirkulancani in Cirkulancanke!

Pticki so ponovno zavzeli svoje položaje na vejah in dali jasno ve­deti, da je cas za soncne žarke, vonj po poletju in trenutke v naravi. Tako se koncuje še eno poglavje šolskega in vrtcevskega leta 2023/2024. Vse leto smo bili pridni in dejavni. Dogajalo se je veliko stvari, od pri­reditev, sestankov, srecanj, tekmo­vanj itn. Pred nami je v prihodnjem šolskem letu tudi nekaj sprememb, ki so zmeraj del življenja. Verjamem, da se jih bomo vsi deležniki vzgo­je in izobraževanja, torej otroci, starši, strokovni delavci in vsi drugi, kar hitro navadili in jih prav tako uspešno usvojili.
Konec šolskega leta tako aktivno iz­vajamo še zadnje dejavnosti pred koncem pouka, vkljuceni smo v raz­licna tekmovanja in natecaje, ki so tre­nutno v zakljucnih fazah. Izjemno smo bili veseli odprtja našega grajskega le­potca, ki bo naše otroke opominjal in ucil, kako bogato zgodovino imamo kar pred domacimi vrati. Seveda pa moram omeniti, da nobeno naše prizadevanje in izpeljane dejavnosti med letom ne bi bili mogoci brez naših otrok, staršev in lokalne skupnosti, ki nam vedno poda roko, ko jo potrebu­jemo, za kar smo resnicno hvaležni. 
Obcini Cirkulane zato iskreno cestitam ob obcinskem prazniku in ji želim še veliko razvojnih potencialov v priho­dnosti. Vsem obcanom pa želim le eno – naj vas obsije veliko soncnih žarkov. Takšnih na nebu in tudi tistih v vas samih.
S spoštovanjem in vse dobro. 
Ravnateljica Suzana Petek


Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane - Zavrc

Utrinki iz vrtca Cirkulane

V pustnem casu smo vzgo­jiteljice poskrbele za obujanje in spodbujanje pustnega obicaja in tradicije. Otroci so tako spoznavali razlicne pustne obicaje, tradicion­alne pustne maske, peli pesmice in veliko plesali.
Na pustni torek, ki smo ga vsi komaj docakali kot najbolj vesel in norcav dan v letu, so naši otroci ostali kar doma – v vrtcu pa so se nam pridružili cisto pravi super junaki, princeske, kavboji, klovni, pikapolonice, carovnice, macke … V avli vrtca smo pripravili cisto pravo pustno zabavo in z njo preganjali zimo.
Mislimo, da smo svoje delo dobro opravili, saj nas je že obiskala nagajiva pomlad, ki nas razveseljuje v vsej svoji razsežnosti.
V mesecu marcu so seveda praznovale naše mamice, in tudi na ocete nismo pozabili. Za njihov praznik smo se še posebej potrudili. S petjem in plesom smo se jim predstavili na nastopu ob materinskem dnevu, najmlajši pa smo za starše pripravili video, ki so si ga lahko ogledali kar v domacem na­slonjacu.
Lepi soncni dnevi nas kar vabijo na sprehode; vcasih kratke, vcasih dolge. Opazujemo lahko, kako se drevesa odevajo v cvetoca in zelena ogrinjala in slišati je že brencanje pridnih cebel.
Pomlad si pricaramo tudi v igralnici, saj v svoj vsakdan vpletamo veliko ustvarjanja … režemo, lepimo, slika­mo in barvamo. 
Ker se šolsko leto bliža koncu, se v tem casu zakljucuje vecina projektov. Da naši sprehodi niso le sprehodi, vsa­kega izkoristimo za ucenje. Tako smo uspešno zakljucili projekt »Pasavcek«, katerega glavni namen je spodbuditi dosledno in pravilno uporabo otroških varnostnih sedežev in zagotoviti pripe­tost otrok med vožnjo. Slogan projekta je »Red je vedno pas pripet«. 
Na sprehodih smo tako spoznavali prometne znake, ki jih imamo v ne­posredni bližini vrtca, poucili smo se o pravilnem preckanju ceste, predvsem pa smo spoznali, kako lahko sami pri­spevamo k vecji prometni varnosti.
H koncu pa smo pripeljali tudi projekt »Pomahajmo po Sloveniji«. Preko vi­deoklica smo se povezali z vrtci širom Slovenije. Z novimi prijatelji smo stkali prijateljske vezi. V besedi in sliki smo se jim predstavili. Predstavili smo tudi svoj vrtec, svoj kraj, vsakdan, ki je vedno zanimiv, poln izzivov, predvsem pa razigran.
Želimo vam, da tople soncne dneve preživite aktivno, razigrano, predvsem pa varno.
Kolektiv vrtca Cirkulane





ŠOLA NI ŠALA



Foto: arhiv vrtca



Uspešni tudi na medobcinskem tekmovanju v atletiki


V cetrtek, 16. maja, so se naši ucenci udeležili tekmovanja v atletiki na Ptuju, kjer so uspešno zastopali našo šolo. Dosegli so odlicne rezultate:
Teja Topolovec drugo mesto,
Ela Kozel tretje mesto in
Gal Crnivec tretje mesto.

Teja, Ela in Gal so osvojili medalje na ptujskem stadionu.
Foto: arhiv OŠ

ŠOLA NI ŠALA

Projekt Pomahajmo po Sloveniji

Otroci skupine Gosenice in Metulji iz vrtca Cirkulane so celotno leto sodelovali v projektu Pomahajmo po Sloveniji, pri katerem so se kar petkrat prek aplikaci­je Zoom videli s prijatelji.
Gosenice so sodelovali s skupino Baloncki iz vrtca Krkine Lucke v Straži. Metulji so sodelovali z vrtcem Manka Go­larja v Gornji Radgoni. Obdelali so pet prstkov z razlicnimi tematikami.
.TO SEM JAZ
. JAZ IN MOJA DRUŽINA
. JAZ IN MOJ VRTEC
. JAZ IN MOJ KRAJ
. JAZ IN MOJA DRŽAVA
MEDALJE ZA NAJMLAJŠE TEKACE
V sredo, 22. maja 2024, je na Ptuju potekal medobcinski kros, ki so se ga udeležili tudi otroci vrtca Zavrc, skupina Ježki, in vrtca Cirkulane, skupina Metulji. Prav vsi so se s Ptuja proti domacemu kraju odpravili kot zmagovalci, saj se je okrog vratu prav vsakega lesketala medalja. Zelo so uživali v tej nepozabni dogodivšcini.



V cetrtek, 30. maja, so si otroci iz vrtca Cirkulane z zanimanjem ogledali veeeeeeeeliiiiiko cebelico v Parku dedišcine.
Foto: arhiv vrtca,

Predtekmovanje 16. otroške varnostne olimpijade

V torek, 7. maja, so se ucenci 4. a in 4. b razreda naše šole udeležili predtekmovanja 16. otroške varnostne olim­pijade v Ormožu. Ucenci so se z mentoricama Sergejo Perkovic in Majo Belic odlicno pripravili, saj sta bili obe ekipi odlicni! Z veliko znanja, spretnosti in medseboj­nega ekipnega spodbujanja so ucenci iz Zavrca dosegli odlicno peto mesto, ucenci iz Cirkulan pa so se s tretjim mestom uvrstili v finale, ki je bil 23. maja v Kidricevem, kjer so dosegli koncno deveto mesto. 
Mentorica Maja Belic

Foto: arhiv vrtca



Novi uspeh ekipe, ki je nastopila na otroški varnostni olimpijadi.

Najmlajši so uspešno nastopili na krosu na ptujskem Mestnem stadionu. Foto: arhiv vrtca,

ŠOLA NI ŠALA

Obisk Parka etnografske dedišcine Cirkulane

Predstavitev knjige Kengurujcek Vrecko

V sredo, 13. marca, smo se z ucenci 1., 2. in 3. a odpravili v Park etnografske dedišcine Cirkulane. V etnološkem muzeju smo se ucili o dedišcini našega kraja. V delavnicah smo s pomocjo »hlapca« sezuli cevlje in nalušcili dovolj koruze, da bi nahranili lacne kokoške. Bilo je poucno in zabavno.
Ucenci in uciteljice 1. VIO

V sredo, 17. aprila, je 1., 2. in 3. a razred obiskala mlada pisateljica Sara Emeršic. Predstavila nam je knjigo Kengu­rujcek Vrecko. Ucenci so zgodbi z navdušenjem sledili, saj je imela vzgojno noto za ohranjanje našega planeta Zemlja. V delavnici so se ucenci likovno izrazili o vsebini pravljice. Dogodek se je navezoval na svetovni dan Zemlje, ki ga vsako leto obeležujemo 22. aprila.
Ucenci in uciteljice 1. VIO



Na obisku v Parku dedišcine je bilo zanimivo in prijetno.
Foto: arhiv OŠ

Na obisku mlada pisateljica Sara Emeršic
Foto: arhiv OŠ

Petošolci razmišljajo o prihodnjem poklicu

Postala bom vzgojiteljica, saj imam rada otroke. Tina E.
Veterinarka, ta poklic mi je všec. Taja
Jaz bom keramicar, saj rad mešam beton. To delam tudi doma. Jakob 
Ker bi rad igral v dobrih klubih in z znanimi igralci, bom nogometaš. Domen
Otroci me razveseljujejo, zato bom vzgojiteljica. Kaja
Bom kmet in keramicar. Biti kmet je zahtevno, keramicar pa lepo. Jan
Moja prihodnost bo postati policaj, saj se vozijo z motorji, kontrolirajo promet in hodijo na oglede prometnih nesrec. Tim
Rada bi postala trenerka odbojke, to je šport, ki me veseli. Lana M. K.
Jaz bom frizerka, frizure delam rada in obožujem lase. Lana H.
Postala bi farmacevtka, mešala in prodajala bi zdravila. Eva H.
Ker rada delam frizure svoji mami in sestri, bi postala fri­zerka. Tina M.
Pri petju uživam, zato bo poklic moje prihodnosti poklicna pevka. Eva G.
Jaz bom postal inženir gradbeništva, nadaljeval bom dru­žinski posel. Jaka
Zanima me delo z lesom, zato bom »tišlar«. Niko
Treniram že nogomet in bom nogometaš. Amar
Ker skrbim za živali, bi rada postala veterinarka. Leja
Avtomehanik je poklic prihodnosti, pa tudi avtomobile imam rad. Leo
Postala bi filmska igralka, razlog za to je, da rada igram v predstavah, predvsem v komedijah in dramah. Zarja
Tudi jaz si želim postati profesionalni nogometaš pri najve­cjem klubu Realu Madrid. Lion
Obožujem živali, zato bom veterinarka. Lora
Poklic moje prihodnosti bo holivudska zvezda. Rada bi bila bogata. Tinkara
Jaz imam dve želji: športnica ali veterinarka. Prvo zato, ker obožujem vse športe, telovadim, tecem, skacem in vcasih malo »divjam«. Drugo pa zato, ker skrbim za dve psicki in imam rada vse živali. Geli
Mogoce bom kmetica, frizerka ali gimnasticarka. To so moje želje. Lara
Poklic moje prihodnosti bo … Rene
Zbrala in uredila:
Nikolina Vuzem, uciteljica v 5. a

ŠOLA NI ŠALA

Naše gimnasticarke ponovno na stopnickah


Ucenke Taja Debeljak, Danaja Debeljak, Lena Leskovar, Lara Rejc in Tinkara Horvat so se v mesecu aprilu pomerile s kon­kurenco na podrocnem tekmovanju v športni gimnastiki, ki je potekalo na OŠ Fram.
Na tekmovanju, kjer mora vsak tekmovalec opraviti vajo, sestavljeno iz posameznih elementov na kar štirih razlicnih gimnasticnih orodjih (gred, bradlja, preskok in parter), so deklice odlicno opravile. Kljub tremi na zacetku tekmovanja jim je uspelo ohraniti koncentracijo in na koncu so v raz­vrstitvi mlajših deklic ekipno zasedle tretje mesto, Danaji Debeljak pa se je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje.
Maja Tašner, športna pedagoginja

Nov uspeh naših odlicnih gimnasticark. Cestitamo!

Rad bereš?/Voliš citati? 

Mednarodni projekt Branje ne pozna meja/Citanje ne poznaje granice

Letos so se sedmošolci pri pouku slovenšcine vkljucili v meddržavni bralni projekt Branje ne pozna meja/Citanje ne poznaje granice. Gre za mednarodni slovensko-hrvaški bralni projekt.
Namen projekta je spodbujanje branja in razvijanje pisme­nosti ter spoznavanje kulture in obicajev sosednje države. V projektu slovenski osnovnošolci prebirajo dela hrvaških avtorjev v slovenskem prevodu, njihovi hrvaški vrstniki pa dela slovenskih književnih ustvarjalcev. Tako smo letos izve­dli prvo srecanje, ko so nas virtualno pozdravili prijatelji iz Osnovne škole Koprivnicki Ivanec. Poklepetali smo o Kekcu, ki so ga prebrali naši prijatelji, mi pa smo predstavili svoje dejavnosti ob prebrani knjigi Sejalec srece.
Veseli smo izmenjave tovrstnih izkušenj, ki hkrati spodbu­jajo branje in krepijo medsebojno sodelovanje, ucencem pa dajejo priložnost za nova poznanstva.
Laura Mohorko Kumer, uciteljica SLJ


Citanje bez granice …


Vito Maucic med tehniki ponovno zlat 

Na tekmovanju mladih tehnikov v projektu iz domace delav­nice, ki je potekalo v petek, 29. marca 2024, v Ormožu, se je s svojim izdelkom haloška žvegla predstavil Vito Maucic. Ob pomoci mentorja in somentorjev je izdelal haloško žveglo in se z odlicno predstavitvijo uvrstil na državno tekmovanje mladih tehnikov, ki je potekalo 25. maja 2024. 
Ivo Zupanic, mentor

Vito Maucic in haloška žvegla

ŠOLA NI ŠALA

Državno tekmovanje mladih cebelarjev

Z mladimi cebelarji smo se udeležili državnega tek­movanja mladih cebelarjev, ki ga je letos organizira­la OŠ Pivka pod okriljem Cebelarske zveze Slovenije.
Udeležili smo se s clani cebelarskega krožka iz Cirkulan, ki deluje v sodelovanju s Cebelarskim društvom Cirkulane, in cebelarskega krožka iz Zavrca, ki od zacetka letošnjega šolskega leta deluje v sodelovanju s Cebelarskim društvom Zavrc. Tekmovalo je pet ekip: dve sre­dnje stopnje in tri nižje stopnje. Mladi cebelarji so bili tudi letos zelo uspešni.
Udeleženci državnega tekmovanja mladih cebe­larjev 2024 v Pivki so bili:
Vita Bezjak in Maruša Gomboc, ki sta osvojili pri­znanje;
Gal Perhac in Jasmina Cestar, ki sta osvojila bro­nasto priznanje;
Taja Belšak in Urša Gomboc, ki sta osvojili srebrno priznanje;
Klara Cestar je tekmovala sama in je osvojila sre­brno priznanje; Julijan Celcar in Maruša Hvalec sta osvojila srebrno priznanje; Neža Tolic in Lara Glavica pa sta osvojili zlato priznanje. Iskreno cestitamo! 
Mentorja cebelarskega krožka
Edi Hojnik in Ivo Zupanic


Cestitka mladim cebelarjem in mentorjema za odlicni nastop na državnem tekmovanju

Mladi raziskovalci na regijskem srecanju dvojno zlati

Konec marca so se mladi raziskovalci na 32. regijskem sreca­nju mladih raziskovalcev predstavili z dvema raziskovalnima nalogama s podrocja slovenšcine in zgodovine.
Skupino s podrocja slovenšcine so pod mentorstvom uci­teljice Laure Mohorko Kumer in somentorstvom uciteljice Nike Lorbek zastopale naše devetošolke:
Lucija Žuran, Nadija Fejzic in Lana Kristovic. Ucenke so za­govarjale raziskovalno nalogo z naslovom »Gdo nan maše s Hüdekove grabe?«, v kateri so predstavile in raziskale izvor hišnih imen v Cirkulanah. Osvojile so zlato priznanje in preboj na državno tekmovanje, kjer so osvojile odlicno bronasto priznanje. 
S podrocja zgodovine je nalogo izdelal in zagovarjal de­vetošolec Teo Crnivec. Pod mentorstvom uciteljice Laure Mohorko Kumer in somentorstvom uciteljice Janje Solina Crnivec ter ucitelja Robija Železnika je izdelal raziskovalno nalogo »Ce bi grofica Sauer pokukala iz ekrana«, v kateri je predstavil prvo zgodovinsko interaktivno pot v Cirkulanah oz. v Halozah. Osvojil je zlato priznanje in preboj na državno tekmovanje! 
Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da smo obe razi­skovalni nalogi gradili s pomocjo lokalne skupnosti, zato iskrena hvala tudi predstavnikom lokalne skupnosti ter mnogim našim obcanom. Prav tako gre zelo velika zahvala tudi gospe Miri Petrovic, ki nam je podala veliko koristnih nasvetov in usmeritev za delo pri obeh nalogah, ter vsem tistim, ki so za zgodovinske osebnosti v Cirkulanah posodili svoj glas.
Iskrena hvala tudi cirkulanskim gasilcem za prevoz in pod­poro. Hvala vsem, ki se boste še naprej trudili z nami. Naj raziskovalna žilica v naših krajih nikoli ne neha utripati!
Laura Mohorko Kumer, 
vodja raziskovalnih dejavnosti na
OŠ Cirkulane - Zavrc


Mladi raziskovalci OŠ Cirkulane - Zavrc na regijskem tekmovanju dvakrat zlati

DOGODKI

Teo z glasbenimi prijatelji uresnicil sanje 


Teo Crnivec, devetošolec OŠ Cirkulane - Zavrc z izjemnim darom za glasbo, raziskovanje, obdan s srcnostjo in neverjetno mladostno energijo, je 30. maja z nepozabnim koncertom z naslovom Naj sije v oceh melodija za otroški smeh uresnicil svoje sanje in navdušil številno obcinstvo v vecnamenski dvorani v Cirkulanah. »Za bobne in kitaro smo zbrali,« je presrecen povedal Teo, ki bo s to dobrodelno noto prav gotovo pomagal še kakšnemu ucencu, da izpolni svoje glasbene sanje.
V oceh nastopajocih so melodije zasijale v vsem sijaju, otro­ški smeh pa bo najlepši takrat, ko bo šola s pomocjo zbranih sredstev v last prejela instrumente za glasbeno ucilnico, kjer mlade poucuje ucitelj Marko Horvat. Ob družini, prijateljih, županji domace obcine, ravnateljici in kolektivu cirkulan­ske osnovne šole ter številnih nastopajocih, ki so se mu pridružili na odru, je Teo s kitaro v roki in pred mikrofonom uspešno izpeljal svoj prvi koncert, in verjetno ne zadnjega. »Zelo sem srecen, ponosen, da smo koncert uspešno izpelja­li, da je dogodek dobil svoj pomen. Odzivi so res neverjetni, pozitivni. Zahvaljujem se vsem, ki so verjeli vame, še posebej svojima staršema, in upali, da mi bo uspelo. Hvala tudi men­torju Petru Gojkošku v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, pri katerem obiskujem ucne ure solo petja,« je povedal Teo.
Županja Antonija Žumbar je po koncertu dejala: »Cudovit dobrodelni koncert, Teo Crnivec. Hvala. Krasen koncert, ki je napolnil dušo vsakega v dvorani. Teo je izjemen mladenic, ki je pustil velik pecat v lokalni skupnosti že v osnovni šoli. Teo, vse dobro v življenju.«
»Teo ni le devetošolec, ki letos koraka v širni svet. Je tudi fant z mnogi­mi vrednotami, ki jih je pridobival od majhnih nog. Strpnost, socutje, empatija, vztrajnost, od­govornost, radovednost, sodelovanje in povezova­nje so vrline, ki mu poleg vseh ucnih uspehov in dosežkov nikakor niso tuje. Zato tudi današnji vecer povezovanja v luci glasbe ni nekaj, cesar ne bi pripisala nadarjenemu mlademu fantu, ki se odloca v življenju na mnogih podrocjih pustiti pecat; za domaci kraj in za ucence, ki korakajo za njim, ter za vse druge.  
V imenu Osnovne šole Cirkulane - Zavrc smo mu neizmerno hvaležni za njegov glasbeni prispevek za vse tiste mlade, ki bodo na pot glasbe šele zaceli stopicljati in odkrivati lepoto melodije,« je na koncertu dejala ravnateljica Suzana Petek.
TM


Teo z glasbenimi prijatelji na odru. Z vsakim posebej ima glasbeno navezo in dobro sodeluje. Foto: arhiv obcine


Skupaj sta bila že veckrat na odru, zdaj tudi na dobrodelnem koncertu: sošolca in prijatelja Teo Crnivec in Vito Maucic. 


»Zelo sem srecen, ponosen, da smo koncert uspešno izpeljali, da je dogodek dobil svoj pomen,« je povedal Teo Crnivec.
Foto: Stanko Kozel

Teo in Marko Horvat, ucitelj glasbe, spremljava na kitari


















Utrinki 17. praznika Obcine Cirkulane

Foto: Sandi Kelc,
arhiv društev