Poštnina plačana y gotovini Leto III.
Posamezna Štev* Din 2*~
Ljubljana, 30. decembra 1932
Štev. 32.
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plavalnega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza.
n
Naročnina: četitletno Din 20'—, polletno Din 40'	, celoletno Din 8o-
Nar. črina se plačuje vnaprej, - Pošt. ček. rač. II 6t6
Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana Dunajso cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega tista" Srečko Jeras. Odgovorni urerum Rajko Kos, Lj bljana. Gledališka ulica 12. — Tiskarna ..Slovenija" • ledstevmk H. Kolman Ljubljana. Cel všhe c. 6!
Smučarski klubski dan 8. januarja — Hockeyisfi Ilirije igrajo z rumunskim teamom — Stavka nogometnih sodnikov —
Osamosvojitev slovenskega sporta!
Srečno in veselo
NOVO LETO
želimo vsem naročnikom, čitateljem, dopisnikom in prijateljem našega lista!
Uredništvo in uprava »Športnega lista«.
Za napredek drsalnega sporta
Drsanje ni le sport, ki nudi zabavo, temveč je tipična telesna vaja, ki uri čut za ravnovesje, ki vzgaja k spretnosti in k obvladanju telesa. Zato je priporočljivo, da gojijo drsanje tudi sabljači in bokserji, lahkoatleti in smučarji in sicer kot dopolnilni sport. To velja za športnike, v splošnem pa je drsanje med mladino nadvse priljubljeno.
Priprosto drsanje posameznikov, drsanje parov in ples na ledu so stvari, katerih se lahko vsakdo nauči ako posluša dobra navodila in če ima dovolj pridnosti in vztrajnosti. Kdor je opazoval življenje na drsališčih na Dunaju ali v Švici, ta se je lahko prepričal, da spol in starost ne igrata posebne vloge.
Na Dunaju, v Budimpešti in drugih centrih drsalnega sporta je stvar dobrega tona, da poseča mladina drsališča in se uri v umetnem drsanju. Pri nas pa je razmeroma še majhen del res naprednih ozir. modernih staršev, ki so spoznali prednost drsanja za zdrav razvoj in lepo rast svojih otrok in so jim ta lepi sport omogočili.
Zakaj naj bi zaostajali v tem lepem sportu za drugimi? Ali ni drsanje ljudski sport? Stroški za opremo niso veliki, le Bog nam daj mraza, da bo dovolj ledu in v vsako mesto po enega Bloudka, ki bo gradil drsališča in zbi-
V soboto 7. januarja zvečer, pri električni razsvetljavi in v nedeljo 8. januarja dopoldne na drsališču S K Ilirije
dve mednarodni
Hockey • tekmi
Gostuje eno najbolj renomiranih moštev Evrope
Telefon Club Roman
(Bukarešta)
proti
SK Iliriji
ral učence krog sebe, kakor dela to v j Ljubljani naš zaslužni mojster.
Kako se naučimo drsanja?
Najbolje je, da se začetniku skoraj nič ne pomaga. Napačno storijo oni, ki pustijo, da se jih začetnik z rokami oklene in ga tako prevažajo po drsališču. Manj napačno, zato pa tembolj nevarno je, ako premika začetnik pred seboj stol ali sani. Tak nebogljeni začetnik pomenja nevarnost za druge in se lahko tudi sam poškoduje, ako mu stol zdrči in pade z obrazom na led ali celo na rob stola. Zato je najbolje, da začetnik odkloni vsako pomoč. Nevarnost padanja se odstrani z nagibom (s predklonom) trupa naprej in z upognjenim predročenjem; to je držanje, katero zavzame vsakdo na ledu samohotno.
V tem držanju — nogi sta v kolenu lahko skrčeni — začnemo vaditi tek naprej, najprej s kratkimi koraki, nato drsajoče, pri čemer se pomikata nogi tesno druga ob drugi. Prve kratke drsajoče korake je treba polagoma zdaljševati in paziti, da je koleno pri gibu naprej močnejše upognjeno. Čim začnemo zadnjo nogo dvigati, se izpre-meni drčanje v tek.
Da se zamoremo ustavljati, se moramo naučiti zaviranja.
Najprej moramo poizkusiti eno, nato pa obe nogi postaviti v prečno smer (napram gibanju naprej); tudi pri tem držimo roki naprej in sicer zato, da ne pademo vznak. Čim bolj prečno zavijemo, tem hitreje se ustavimo (primerjaj j kristijanijo pri smučanju!).
Pri teku naprej izvajamo zavoje s prestopanjem; to pa zato, da ne izgubimo na hitrosti. Poleg tega je prestopanje dobra vaja za loke. Prestopanje vadimo v krogu najprej v desno nato pa v levo. Ko prestopamo z desno, dvignemo isto preko leve (na kateri stojimo) in jo postavimo poleg nje z notranjim robom na led. S tem prenesemo težo telesa na desno nogo in drčimo na isti naprej; levo dvignemo kakor pri-navadnem teku in jo postavimo na led z zunanjim robom. Na to se začne vaja znova s prenosom (s prekrižanjem) desne noge. Z enostranskim prestopanjem tekamo v krogu. Čim daljši in počasnejši so koraki, tem večji je krog.
Tako se navadimo malih lokov, ki vodijo k najenostavnejši vožnji na eni nogi, k loku. Začetkom desnega loka pomaknemo desno stran (d. roko, ramo in bok) naprej — ob koncu loka je desna stran zadaj in leva spredaj. Telo se obrača v ramah polagoma med izvajanjem loka. Prosta noga (v našem slučaju leva) ostane zadaj in je neprisiljeno, nalahko skrčena; koleno, gleženj in stopalo je obrnjeno na ven; leva noga se prenese naprej šele ob koncu loka.
Ko smo se naučili lokov, začnemo z vožnjo celih, sklenjenih krogov na desno, ozir. na levo. Ako združimo krog na desno in na levo, dobimo osmico, ki je osnovna oblika za umetno drsanje.
Kdor pa nima veselja in zmožnosti ; za drsanje po »eni nogi«, ta se lahko nauči marsičesa v navadnem dvonož-nem drsanju. Izvaja lahko celo vrsto korakov in osnovne oblike plesa, ki vsakogar navdušijo za drsanje.
Po zunanji formi ločimo v umetnem drsanju tri vrste: drsanje posamezni- : kov, drsanje parov, ples na ledu.
Vsakdo mora začeti najprej kot po- ! sameznik. Za to je potrebna dobra oprema, t. j. visoki čevlji s trdnimi drsalkami in smotrena obleka, ki te pri nobeni kretnji ne sme ovirati. Tako lahko prične drsalec sistematično vaditi figure. Osnovne, šolske ali obvezne vaje je vaditi vse v obliki osmice, t. j. dveh krogov, ki ležita drug ob drugem; prvega izvedemo na primer na desni nogi, drugega pa na levi. Ker ima drsalka dva roba, notranjega in zunanjega, lahko vozimo vsak lok na dva načina. Razen tega lahko vozimo loke naprej ali nazaj tako, da poznamo skupno štiri načine lokov:
1. naprej noter, 2. naprej ven, 3. nazaj noter, 4. nazaj ven.
Ako napravimo v loku s pomočjo rame okret na noter, tedaj nastane trojka; ako napravimo dva okreta, nastane dvojna trojka. Ako menjamo po prvem loku rob, tedaj nastane lik, ki ga imenujemo vijuga. Ako napravimo v loku cel okret ne da bi menjali rob. tedaj smo izvedli zanko. Poleg teh enostavnih likov obsega tekmovalni pravilnik jugoslov. zimsko športne zveze še: spiralo, protiokret, protitrojko in celo vrsto kombinacij že imenovanih likov. »Paragraf« nazivamo one figure, pri katerih ne uporabljamo pri izvedbi drugega lika druge noge, temveč vozimo naprej s pogonom, katerega smo dobili iz vijuge. V paragrafu vozimo trojko, dvojno trojko, protitrojko in zanko. Vsi ti liki spadajo k najtežjim osnovnim ozir. obveznim figuram.
Prvi del umetnega drsanja tvorijo
osnovne vaje, drugega pa prosto drsanje, pri katerem si vsak drsalec sam izbere vaje, ki jih bo prednašal. K tem spadajo dolgi loki, ki se izvedejo s krepkim naletom in se razvijajo v spirale, Ako se drsalec neprestano vrti na mestu, v krogu ali v zanki, tedaj izvaja »pirueto«; le-ta je možna na eni ali na obeh nogah, ali s prekrižanimi nogami, dalje stoje v visokem ali nizkem čepe-nju ali na konicah. Korajže zahtevajo skoki na ledu, s katerimi se ne more vsakdo sprijazniti. Poznamo skoke na isti nogi ali iz prve na druge, s pol, s celim ali večkratnim obratom. Zelo lepe so spirale, ki jih vozimo v raznožkl (»Mond«), pri katerih sta obe stopali v nasprotni smeri.
Pri tekmah mora vsakdo napraviti obvezen lik po trikrat in sicer vselej z istega mesta tako, da se vtisi na ledu po možnosti krijejo. Pri prostem drsanju mora vsak kandidat pokazati, česa se je naučil poleg obveznih vaj in vse to znanje mora združiti v lepo zaokroženo celotoi Prosto drsanje sme trajati le gotov čas; pravilnik jugoslov. zimskošportne zveze predvideva za juniorje 3 minute, za seniorje 4, za prvenstvene tekme 5 minut. Tekmovalcu je dana na prosto približno polminutna razlika navzgor ali navzdol (glej »Pravila in tekmovalni pravilnik JZSS« str. 65, 66). Pravila zahtevajo, da se vrši prosto drsanje po glasbeni kompoziciji, katero si izbere vsak kandidat sam.
Sodniki ocenijo vsako obvezno vajo (razpisanih je 6—12) s točkami od 0 do 6. Isto velja za prosto drsanje. Število doseženih točk pri prostem drsanju se pomnoži z gotovo številko, kar spravi prosto drsanje v gotovo razmerje do obveznega. Končno se rezultati seštejejo in izračunajo in v točkah s,e izrazi končni uspeh.
Tekmovanje dvojic ali parov, pri katerih drsata gospod in dama skupno, je brez dvoma najlepša točka umetnega drsanja. Jedro v tekmovanju dvojic tvorijo koraki in plesi na ledu in v dvojicah izvedene spirale. Liki, skoki in piruete, ki jih izvaja posameznik, morajo narediti vtis, skupnosti in sodelovanja obeh.
Gostovan;e Primorja v Trstu
US Triestina : Primorje 4:0 (2:0).
Med našo in italijansko nogometno zvezo so bili po več kot šestletnem presledku zopet vzpostavljeni športni odnošaji, ki so bili prekinjeni zaradi incidentov v Zagrebu ob priliki tekme Juventus : Qradjanski. V znamenju tega sporazuma se je nedavno odigrala tekma med Ambrosiano in BSK v Milanu, ki jo je BSK precej po nesreči
visoko izgubil, za božič je pa sklenilo ljubljansko Primorje gostovanje pri vodilnem klubu US Triestina.
Takoj moramo podčrtati dejstvo, da je Primorje izbralo za svoje gostovanje prav neugoden čas in to iz dveh razlogov: politični odnošaji z Italijo so bili zaradi trogirskih dogodkov precej napeti, na drugi strani pa bi moralo Primorje že iz prestižnih športnih razlo-
Silvestrov večer
/K Ilirije
Originalen
programi
bo letos
Pripravite sel V kdVSmi »EVfOpi«
gov počakati z gostovanjem v Trstu. Triestina je v prvi italijanski diviziji, katere klubi so izredno močni. Znano je, da Italijani vso zimo igrajo in je večina klubov prav sedaj v dobri formi, kar dokazujejo rezultati proti budimpeštanskim in dunajskim klubom, ki ta čas gostujejo v Italiji. Primorje je pa šlo v Trst brez zadostnega treninga in v času, ko nikakor ni v dobri formi. Zato je bilo že naprej jasno, da bo doživelo visok poraz.
Rezultat 0:4 sicer ni tako katastro-lalen, toda po poročilih tržaških listov sodeč ni napravilo Primorje našemu nogometu posebne usluge. Kritike so soglasne v tem, da je Primorje tehnično precej zaostalo moštvo. Vodilni tržaški list piše, da »je Primorje moštvo, ki niti v enem oziru in niti v enem primeru ni dosezalo tržaške enajstorice, čeprav je ta igrala leno in nikakor ni briljirala. Bila je to tekma, o kateri bi zadostovala samo ena vrsta poročila. Število golov ne izraža dovolj jasno premoči. Domači so vedeli, da imajo opravka s skromnim nasprotnikom, zato so se z njimi poigravali, še predno so si zagotovili naskok golov. Ljubljančani se imajo zahvaliti svojemu vratarju (Hermanu od marib. Rapida — op. ur.), ki jih je rešil večjega poraza. Poleg vratarja je omeniti še dobro igro desnega krilca in desne zveze. Prvi gol je zabil Colaussi v 13. minuti, isti igrač je zvišal na 2:0 v 20. minuti. V drugem polčasu je Manzano zvišal v 25. minuti na 3:0, zadnji gol je pa zabil Rosa tik pred koncem.«
Primorje je bilo v Trstu korektno in gostoljubno sprejeto. Za nekatere neokusne fašistično-politične članke, ki so se čitali v tržaških listih pred tekmo, nimamo vzroka delati odgovorno US Triestino. Kako da so mogli listi povečati uspeh Triestine s tem, da so označili Uršiča in Ermana kot nacionalna reprezentančna igralca, bo pa vedelo pojasniti Primorje.
Specijalno
smučarsko
obleko
Vam napravi po meri krojaška delavnica
Gomboc
Maribor
Cankarjeva ul. 1
Božični prazniki so ostali v naši državi brez pomembnih tekem. V Ljubljani se je nadaljeval turnir za brezposelne nogometaše. Na igrišču Korotana na Rakovniku so igrali
Hermes:Jadran 2:1 (0:1) Svoboda:Korotan 4:2 (2:1)
Tudi v Celju sta odigrala za brezposelne
Celje:01imp 5:3 (2:1)
Zagrebški klubi so praznikovali, edini Hašk je gostoval dva dni na Sušaku, kjer je igral z Orientom prvi dan 3:1, drugi dan 1:3.
*
RAPID : ŽELEZNIČAR 3:2 (3:0).
Maribor, 22. decembra.
S to tekmo se je končalo jesensko prvenstveno tekmovanje podsavezne lige. Rapidu se je posrečilo premagati svojega lokalnega, rivala in se povzpeti na častno tretje mesto tabele.
Tekma ni nudila dobrega sporta. Bil je preoster boj za točke in igralci niso izbirali sredstev, da dosežejo cilj. Poškodb še nobeno tekmo ni bilo toliko. Sodnik g. Pevalek iz Ljubljane se je potrudil, toda je po »zaslugi« kričačev med občinstvom tudi izgubil živce. Moral se je poslužiti skrajnih sredstev, treh izključitev, da je privedel tekmo h kraju. V prvem polčasu je energični napad Rapida izrabil 3 šanse, dočim je Železničarjev igral zelo raztrgano. V drugem polčasu so Žel. mnogo oblegali Rapidova vrata, toda ker so forsirali igro v notranjem tiru namesto da bi prenesli igro na krila, niso imeli pravega uspeha. Goli so padli v 1. polčasu' v 2. min. po Venku, v 17. min. izrabi Hardinka lep center istega igralca v 33. min. dobi Bišof nekrit na 16 m žogo in placira 3:0. Drugi polčas: v 6. min. obtiči Konradov šut v mreži, v 15. min. se znajde branilec Bačnik v gneči pred golom Rapida ter zabije 2:3.
Graje vredno je obnašanje gotove mladine med našim občinstvom. Opazke in psovke, ki si jih tekmo za tekmp dovoljujejo na račun igralcev in sodnika, so zares obsojanja vredne. Treba bo poskrbeti, da se taki elementi odstranijo, ker bodo sicer pregnali z igrišča vso seriozno publiko — brez katere ni finančnega efekta. Pod kritiko je bilo rediteljstvo; namesto da bi delalo red in mirilo nedisciplinirani del publike, so baš reditelji najbolj motili igro.
Prihodnja številka »Športnega lista« bo izšla 13. januarja. Poročila o smučarskih klubskih prvenstvih in druge dopise prosimo do 11. januarja.
Mednarodni nogomet
Za božične praznike se je vršila vrsta pomembnih mednarodnih tekem. Avstrijci, ki so se v Londonu tako častno odrezali, prav »visoko notirajo« in skoro vsi prvorazredni dunajski klubi so bi i na gostovanjih v inozemstvu. Igrali so izvrstno, dosegli vrsto novih uspeli' v ter znova utrdili sloves dunajskega no cometa.
Sportklub je igral v Berlinu in po L odno lepi igri porazil lanskega prva-k Tennis Borussija s 4:1. Vienna je gostovala v Luksemburgu in porazila državno reprezentanco Luksemburške s 5._. Rapid je v rekordnem razmerju porani Bellinzono v Švici; rezultat je uprav bazenski in se glasi 14:1! WAC je zmagal nad mestno reprezentanco D; rena s 6:0. Wacker je gostoval v Vo klingenu in odpravil tamošnji klub s i-!, dočim je Austrija v Wiesbadenu iz-g la z 1:3, čeprav je imela mnogo več od igre. V Lustenau je Admira v propa-g : dni tekmi porazila predarlškega pr-vai i jz 8:2, Nicholson pa je zmagal v Lic iiitzu proti južnonemškemu timu s 3 L Na Štefanovo je bil Rapid poražen v : nrenci, kjer ga je Fiorentina od-pr. ila z 1:0. Sploh Dunajčani na ta dan niso imeli posebne sreče, kajti tudi Ad- >;ra je v Curihu proti Grasshoppersu d da samo remis 3:3; Nicholson je igr ' v Beuthenu proti reprezentanci ju-g" dodne Nemčije tudi le neodločeno i Sportklub v Dresdenu proti Ring
Greilingu 2:2, WAC je v Kölnu porazil mestno reprezentanco s 5:3, Wacker Športni klub Idar v Idarju z 2:1, V Saar-brücknu je Vienna porazila istoimenski klub s 3:0.
Vodeča italijanska moštva so odigrala vrsto tekem z inozemskimi klubi. V
V	Milanu je Ambrosiana porazila Hun-gario iz Budimpešte s 6:5, drugi madžarski klub FTC je izgubil v Genovi z 1:3. Verona je remisirala z Wackrom iz Monakovega, rezultat je bil 2:2, Bocskai iz Debrecina je porazil Palermo s 3:2. Pečujski Vasutas, ki je letos igral v Ljubljani je porazil Paduo z 2:0, Messina in Nemzeti sta remisirala z 1:1.
V	Rimu je bil odigran turnir štirih klubov, na katerem je bila Roma zmagovalec, drugi je bil monakovski Bayern, tretji švicarski prvak Lausanne, zadnji pa Lazio. V Neaplu je Urania iz Ženeve izgubila z 2:6.
Za meddržavno tekmo Italija-Nemči-ja, ki se bo 1. januarja vršila v Bologni, je italijanski savezni kapetan Pozzo imenoval naslednje moštvo Gianni (Bologna), Monzeglio (Bologna), Gasperi (Bologna), Pizziolo (Florenca), Monti (Juventus), Bertolini (Juventus), Con-stantino (Roma), Meazza (Ambrosiana), Schiavio (Bologna), Demaria (Ambrosiana) in Orsi (Juventus). Nemško moštvo še ni imenovano.
Nogometni sodniki stavkajo
Odprava zadnjega ostanka avtonomije sodniške organizacije in popolna podreditev sodnikov podsavezom sta izzvale spor, ki bi v poletnem času, v polni sezoni povzročil v nogometnem organizmu velikansko zmedo in ogromno škodo. V zimski dobi, ko se odigravalo le malobrojne nevažne tekme, spor za enkrat nima tako usodnih posledic.
Kakor smo že poročali, je odgovoril Zbor nogometnih sodnikov za enkrat s tem, da je pozval sodnike k abstinenci do izredne skupščine Zbora, ki je sklicana za 8. januar v Beogradu in ki bo sklepala o nadaljnjih korakih.
Poziv Zbora je imel popoln uspeh. Preteklo nedeljo ni sodil nogometnih tekem niti en sodnik. Našel se je širom države samo en »stavkokaz«, in sicer Joksič, član beogr. sekcije, ki je vodil v Zemunu tekmo Vitez ; Sparta.
V dravski banovini se priključijo sodniki abstinenci to nedeljo, po soglasnem sklepu na sestanku ljubljanskih sodnikov dne 28. t. m.
Stavko sodnikov je odobravala naravno tudi nova uprava JNSa. Upravni odbor saveza je dolžan skrbeti, da se izvršujejo vsi skupščinski sklepi. Zato je seve sklenil pozvati zbor sodnikov, da spoštuje sklep skupščine in prekliče objavo, s katero je sodnikom prepovedal soditi. Obenem je dal podsavezom navodila, da naj še naprej določajo k tekmam izprašane sodnike in naj one, ki odklonijo, citirajo pred kazenski odbor. Ako bodo sodniki vztrajali, imajo podsavezi delegirati bivše igralce in podsavezne odbornike. Kakor poroča »Politika«, je bila diskusija v upravi JNS dosti dolga. Šlo je za to, ali naj se nastopi proti sodnikom s strogimi ukrepi, ali naj se s pomirljivo akcijo, z osebnim kontraktom olajša sedanja situacija, do katere so privedli nekateri nespametni delegati velikih klubov. Zmagala je miroljubna teza in sklenilo se je počakati na izredno skupščino Zbora, ter nato obravnavati stvar iznova.
Kako se bo konflikt končal in rešile diference, se danes še ne da reči. Na eni strani so sodniki odločeni boriti se za svoje pravice do skrajnih konsekvenc in novega stanja v resnici ne morejo sprejeti. Na drugi strani zopet upravni odbor JNSa ne more preko sklepov zavezne skupščine.
V območju ljubljanskega podsaveza sprejmejo sodniki novo stanje še težje kot drugod. Tudi se tukaj ne more računati, da bo LNP zavzel pomirljivo stališče. Že današnje objave LNP v »Jutru« kažejo, da hoče pokoriti sodnike in jih razdvojiti. Ker pa sila vedno rodi le odpor in ker ima opraviti z značajnimi ljudmi, ki podsavez predobro poznajo, ne more računati na poseben uspeh.
LNP odnosno nekateri funkcionarji LNPa teže že leta za tem, da bi spravili sodnike pod svojo oblast. Razlogi so jasni; da niso športnega značaja, leži na dlani. Tudi sredstva se niso izbirala. Iz vrst, ki danes odločajo v pod-savezni upravi, .se je mnogo natolcevalo sodnike, jih pavšalno sumničilo in storilo marsikaj nelepega, da bi se jih diskreditiralo. Da so sodniki po večini kljub temu vztrajali in vršili svoje dolžnosti, je dokaz za njihovo visoko športno pojmovanje in za visok nivo njihove organizacije.
Nedavno smo čitali v nekem listu, da je funkcijonar LNPa, ki reflektira na to, da bi komandiral sodnike, harangi-ral na igrišču publiko proti sodniku. V centru LNPa dejansko odreja in razpolaga s sodniki funkcijonar, ki vsa leta vodi in sam opravlja nečedno gonjo proti sodnikom in njihovi organizaciji. Itd., itd.
Mislimo, da so to nemogoče razmere, ki se absolutno morajo razčistiti. Sodnikom se ni treba bati, da ne prodro s svojimi upravičenimi težnjami, ako bodo pokazali dovolj solidarnosti. Za enkrat jim je v zadoščenje, da uživajo v svojem boju simpatije vse serijozne javnosti.
SLUŽBENE OBJAVE SEKCIJE ZNS.
Sekcija Zbora nogometnih sodnikov Ljubljana objavlja, da je upravni odbor Zbora pozval vse sodnike, da se v protest proti odpravi avtonomije sodniške organizacije po glavni skupščini JN Saveza, ki ogroža osnovne interese nogometnega sporta, abstinirajo od sojenja vseh tekem do izredne skupščine Zbora, ki se bo vršila 8. januarja v Beogradu. Sekcija poziva po brzojavnem nalogu Zbora in v smislu soglasnega sklepa na plenarnem sestanku ljubljanskih članov Sekcije dne 28. t. m. svoje redne člane kakor tudi podsavezne sodnike, da se enodušno odzovejo pozivu Zbora
Smuči
in ves pribor za smučarje je najceneje pri
in da ne sodijo do nadaljne odločitve Zbora oziroma Sekcije nobene tekme.
Iz seje kazenskega odbora 30. t. m. Prijava SK Amaterja z dne 9. avgusta proti s. s. g. Marinu se stavi z dnevnega reda, ker je predsednik SK A. prijavo preklical in obžaloval. Konstatira se, da je s. s. g. Marinu dano s tem zadoščenje, spis pa se vrne LNP-u za event. postopanje proti SK Amaterju. — Oprostijo se krivde in kazni s. s. gg. dr. Planinšek, Vesnaver, Bizjak, Mohorko in Nemec po prijavi LNP-a št. 74-32; navedeni niso zakrivili nobenega nepravilnega čina, ko se niso odzvali delegiranju po OZDS pri MO v Mariboru, ker taki odbori pri MO niso predvideni v pravilih.
Telefon 34-19
Maribor, Koroška 19.
*
Konstruktiven nažrt za širjenje in napredek
plavalnega sporta
Mahinacije JPSa v »Petrinovičevl aferi« vzpodbujajo klube k novemu delu in samoobrambi. — Pred plavalno triletko.
Dogodki na zadnji skupščini JPSa, fabriciranje umetne večine s sodelovanjem prvega predstavnika JPSa, samega predsednika dr. Stevana Hadžija in samovoljno izvajanje upravnih in tehničnih pravil so pri klubih do kraja omajali.zaupanje v JPS. Klubi se danes zavedajo, da jim JPS ne jamči niti pravne sigurnosti, ki jo vsebujejo savezni statuti, kaj še, da bi jim pomagal do napredka ali jim nudil materijelno pomoč. Skratka, klubi vedo, da od JPSa ne morejo pričakovati v doglednem času ne moralne ne materijelne pomoči. »Petrinovičeva afera« dokazuje, da ne more računati na uvaževanje niti najzaslužnejši pionir plavalnega sporta — kot je n. pr. prav gotovo SK Ilirija. Vse žrtve, vse delo in napori dolgih let jim more v takih razmerah preko noči uničiti samovolja uprave saveza ali tudi le posameznik funkcijonarjev saveza, kakor v tem slučaju gg. Rsapoviča in dr. Hadžija.
Za velik del klubov, to je za vse klube, ki se kvalitativno ne morejo kosati na prvenstvenih tekmah in drugih velikih prireditvah s trojico ali četvorico največjih, vodilnih plavalnih klubov v državi, izgublja članstvo v JPSu v teh razmerah vsak smisel in vrednost. Naravno je, da skušajo najti drug modus vivendi et procedendi.
Med slovenskimi klubi je v teku akcija, da se ustanovi popolnoma samostojna zveza, katere naloga bi bila, rea-
lizirati v prihodnjih dveh ali treh letih obsežen, sistematičen plan za kvanti-tetno in kvalitetno napredovanje plavalnega sporta. Povsod, kjer obstoje plavalni bazeni — teh je zdaj v Sloveniji enajst, spomladi pa se zgradi zopet več novih — naj organizira zveza nova športna društva in jim pripomore do ustalitve, napredka in kvalitete. Zveza bi se seveda prizadevala najti sožitje z vsemi plavalnimi klubi in forumi v državi, dočim so ji zveze s sosednjim plavalnim inozemstvom že zagotovljene. Brez dvoma bodo radi sprejeli njen program tudi bližnji klubi sedanjega JPS-a, predvsem klubi v Zagrebu.
Tehnično vodstvo nove zveze hočejo poveriti klubi za dobo treh let vele-zaslužnemu pionirju plavalnega sporta — enako zaslužnemu kot uspešnemu — g. inž. Stanku Bloudeku. Važna naloga v propagandnem delu, v smeri kvanti-tetnega razvoja je namenjena predvsem g. Dragu Ulagi, absolventu berlinske visoke šole za telesno vzgojo. Kvalitetni napredek bo stvar inozemskega trenerja, zlasti se misli na nemškega trenerja Deutza. Finančna sredstva so toliko kot zasigurana.
Med klubi prevladuje mišljenje, da sedanji JPS ne bo oviral načrtov. Ako bi se pa to vendarle zgodilo, so odločeni tudi za ceno začasnega prekinje-nja vseh stikov izvesti program, ki so si ga stavili.
Težka atletika
Prvenstvo balkanskih rokoborcev.
V okvirju letošnjih balkanskih iger v Atenah so bila predvidena tudi težko-atletska tekmovanja. Ker pa Grčija tega prvenstva vsled gospodarskih neprilik ni mogla izvesti, je prevzela aranžma turška federacija, ki je pozvala na udeležbo vse balkanske težko-atletske saveze. Razven Bolgarske in Albanije so se vsi odzvali. Tekmovalce-goste: Rumäne, Grke in Jugoslovane je sprejel Carigrad zelo prisrčno. Za tekme je bila določena ogromna luksuriozna dvorana »Maksima«, okrašena s turškimi, rumunskimi, grškimi in jugoslovanskimi zastavami.
3. novembra, točno ob 8. zvečer je otvoril turnir carigrajski guverner. — Orkester je odigral himne sodelujočih držav, atleti so prikorakali v ring s svojimi zastavami, burno pozdravljeni od nad 2000 gledalcev. Guverner je pred mikrofonom obrazložil cilje balkanskega prvenstva in predsednik turškega saveza je pozdravil vse sodelujoče.
Prva sta stopila na blazino Jugoslovan in Rumun. Pa 5.30 min. je bil Ru-mun tuširan. Začtek je bil za nas dober, ni pa bil popolnoma zadovoljiv v nadaljni potek in konec. Turki so se borili odlično, saj je rokoborba njihov narodni sport, ki ga prično gojiti že z 10. letom. Bili so tehnično na višku. Zasedli so 5 prvih mest. — V odlični formi so tudi Rumuni. Imeli so pred našimi 4 dni počitka, dočim je jugoslovanska ekipa, 7 rokoborcev, v spremstvu kapetana Vilka Richterja in dr. Pollaka imela za odmor samo kratko noč po naporni 45-urni vožnji. Naši so
, se odlikovali po vzorni disciplini in bili pri vsaki priliki simpatično aklamirani. Grki so pokazali mnogo dobre volje, ali slabo tehniko. Rumuni bi bili imeli v naših popolnoma enakopravne tekmece, ako bi naši mogli nastopiti spočiti, tako pa so se morali zadovoljiti s 3. mestom. — Najboljša Jugoslovana sta bila naša večkratna državna prvaka Metzner v srednji in Palković v pol-težki kategoriji, oba izredno dobra teh-ničarja, znana in priljubljena športnika. Zasedla sta v svojih kategorijah drugo mesto, dalje smo zasedli tretja mesta v peresni kategoriji, polsrednji (Markovič) in težki (Nagy).
*
Težkoatletska propagandna prireditev SK Ilirije, ki je bila z velikim zanimanjem sprejeta začetkom novembra t. 1. v Kamniku, je prav dobro uspela preteklo nedeljo tudi v Domžalah.
Po uvodnem, tolmačenju sekcijskega načelnika je nastopilo 25 atletov v vseh treh disciplinah težke atletike: v rokoborbi, dviganju uteži in v boksu. Od rokoborcev je nastopil iz vsake kategorije po en par. Borba je bila odlična, opazila se je precejšnja tehnična izpopolnitev zlasti starejših klubskih atletov. Razveseljiv napredek beležijo dvi-gači: dvoročen sunek kg 115, mejo kg 100 so prekoračili že trije atleti. Nastopilo je v ekshibicijski borbi par boksarjev. Napredek se je videl tudi tu. Za to disciplino bi bilo želeti malo več zanimanja. Sekcija je nastopila z vzorno disciplino. Spored je bil zanimiv, pester in eksakten. Sekcija pripravlja propagandne nastope še v drugih večjih krajih.
Borenje
ELLEN PREIS.
Avstrijka Ellen Preis, nova, 22 let stara svetovna prvakinja v floretu, rodom Berlinčanka, je pričela gojiti borenje šele pred 5 leti, ko jo je po smrti njenih staršev poklicala k sebi na Dunaj učiteljica borenja, Mina Werdnik. Werdnikova je bila v prvem zakonu poročena s slavnim avstro - ogrskim mojstrom Neraličem, katerega učenec je tudi naš mojster podpolkovnik Cvetka. Po smrti Neraliča, se je Mina drugič poročila z dunajskim, borilnim mojstrom Werdnikom, po katerem, je postala teta sedanji svetovni prvakinji. Werdnikova je kot izvrstna borilna učiteljica kmalu odkrila talent svoje nečakinje in izvež-bala jo je v tem toli težkem sportu, kjer j ni potreben le talent, temveč v ravno
toliki meri tudi pridnost, samozatajeva-nje in disciplina, do visoke popolnosti. Rezultat tega petletnega smotrenega dela je pokazala letošnja olimpijada.
Ellen Preis ima izvrstno trenirano telo ter glavo, ki zna misliti. Njen način borenja ni prekompliciran niti tehnično (vporablja zelo malo fint in nobenih velikih gibov), niti taktično; obvladuje svojo nasprotnico s tem, da jo z rezilom veže, iz tega položaja z neverjetno silo napade ter točno in zanesljivo zadene. Preisova je tipična damska predstavnica dunajske šole, ki se odlikuje po priprostosti misli in gibov.
Sedanja svetovna prvakinja je šla na olimpijado sama, brez avstrijskih sodnikov, popolnoma prepuščena tuji žiriji. Tudi to je dokaz, da je njeno znanje res
mojstrsko. Njeni živci (finale je trajal 9 ur) so se izkazali izvrstni. V prvi finalni borbi s Holandko de Boer je bila Ellen poražena s 3:4, čeprav je bila Holandka ena slabejših borilk. To je bil njen edini poraz. Drugi svoj assaut je imela z nepremagljivo Nemko Heleno Mayer. Nemka je pričela takoj napadati v najostrejšem tempu. Pri stanju 4:1 se je smatrala Mayer že za zmagovalko. Toda Preisova je vztrajala in — hotela zmagati. Tekom ene minute je izedna-čila zadetke na 4:4. Štiri minute nato se je morala boriti »čudežna deklica«, kakor so Amerikanci imenovali priljubljeno Heleno Mayer, za odločilni zade-: tek. Dvakrat je napadla; Preisova je parirala, a pozabila ripostirat. Pri tretjem napadu se je že nervozna Nemka nasadila na floret svoje sorojakinje. — »Čudežne deklice« ni bilo več! Ogromen aplavz je pretrgal grobno tišino. Prvič premagani Heleni so popustili živci, pričela je glasno plakati...
Izvrstno Madžarko Bogen in Angležinjo Guiness, svoji naslednji nasprotnici, je Preisova gladko premagala. Prav tako vse ostale, le proti Danki Ohlsen bi skoraj zgubila. Pravtako kot Mayer-ieva je tudi Ohlsen vodila že s 4:1, pa Ölen je izednačila in zmagala s 5:4.
Po finalnih borbah je bilo razmerje dobljenih borb, prejetih in danih zadetkov pri Preisovi in Angležinji Guiness enako. Morala se je vršiti odločilna borba. Rezultat je bil 3:3, za 1 touche je vodila vedno Preisova. V nadaljni borbi je Preisova dvakrat zadela svojo protivnico. Ker eden sodnikov ni videl obeh zadetkov, se je morala borba še podaljšati. Ko je zadela Preisova v tretje Angležinjo, je ta sama javila touche ter dokazala, da je otrokom Albiona, prvim športnikom sveta, še vedho prvo geslo: fair zmagati ali pa zgubiti!
M. K.
Razpisi tekem
na drsališču Ilirije.
Mladinske tekme za dečke in deklice a) do starosti 14 let (rojstni letniki 1919 in več) in b) od 14 do 16 let bodo
15. januarja.
Udeležba je dovoljena tudi mladini, ki ni včlanjena v športnih ali telovadnih društvih, torej smejo tekmovati tudi dijaki in dijakinje srednjih šol.
Razpisane vaje: prestopni korak desno, prestopni korak levo, loki naprej na ven, loki naprej na noter, vijuga naprej, trojka naprej na ven desno in levo (vsi loki po možnosti v osmici) in ena minuta prostega drsanja.
Pojasnila in pouk dajejo člani drsalne sekcije SK Ilirije. Prijavnine ni.
Tekma junior jev 22. januarja je otvbrjena za verificirane juniorske drsalce vseh saveznih klubov, t. j. za drsalce, ki v dosedanjih saveznih juniorskih tekmah še niso dosegli 1. mesta in ki še niso tekmovali v seniorskih tekmah JZSSa. Prijavnine ni.
Obvezne vaje: loke št. 3 — vijuga v osmici št. 22 in 23 — protiokret št. 31 in 32 — zanka št. 14 — trojka št. 10 in 11.
Prosto drsanje 2 minuti.
Tekma dam juniork 22. januarja je
otvorjena za verif. juniorske drsalke vseh saveznih klubov. Definicija junior-stva kakor v prejšnji točki.
Obvezne vaje: loki št. 1 in 2 — trojka št. 9 — vijuga št. 18 in 19 — dvojna trojka št. 39.
Prosto drsanje 1 minuto.
Tekma seniorjev za prvenstvo Jugoslavije za 1933 dne 2. februarja je otvorjena za vse pri JZSS verificirane drsalce, ki so jugoslovanski državljani. Zmagovalcu pritiče naziv »Prvak Jugoslavije v umetnem drsanju za leto 1933«, častno darilo in diploma. Nadaljnje nagrade se podelijo po § 7. tekm. pravilnika. Prvak za 1. 1932 je bil g. Pavel Schwab (SK Ilirija). Prijavnina 25 Din. Dosegljivo število točk: za obvezne vaje 120, za prosto drsanje 120 (faktor 10), skupaj 240.
Obvezne vaje: zanka št. 16 in 17, d nz v, d nz n — okret št. 31 in 32, d np v, 1 np v — vijuga — dvojna trojka št. 57 in 58, d nz v, 1 nz v — trojka - vijuga - trojka št. 75 in 76, d np v, 1 np v —- protitrojka - vijuga -protitrojka št. 87 in 88, d np v, 1 np v.
Prosto drsanje 4 minute.
Tekma dam za prvenstvo Jugoslavije za 1933 dne 2. februarja je otvorjena za verificirane članice vseh saveznih klubov. Zmagovalki pritiče naslov »Prvakinja Jugoslavije v umetnem drsanju za leto 1933«, častno darilo in diploma. Nadaljnje nagrade se podelijo po § 7 tekm. pravilnika. Prvakinja za 1932: ga. Gizela Kadrnka (Hašk, Zagreb). Prijavnina 25 Din.
Obvezne vaje: loki št. 2 in 3, np n, nz v — trojka št. 11 in 12, np n — protiokret št. 35 d np v in št. 37 d np n — vijuga - dvojna trojka št. 55 in 56, np v.
Prosto drsanje 3 minute.
Tekma junior jev za drž. prvenstvo za 1933 2. februarja je otvorjena za juniorske drsalce vseh saveznih klubov. Definicija juniorstva kot zgoraj. Prijavnina 10 Din. Zmagovalcu pritiče naslov »Juniorski prvak Jugoslavije za 1. 1933« in diploma, nadaljnja darila po § 7 tekmovalnih pravil.
Obvezne vaje: loki št. 4 nz n — vi-
juga št. 20 in 21, nz v -- zanka št. 15, . np n — vijuga - dvojna trojka št. 55 in 56, np v — protitrojka št. 27 in 28, np v.
Prosto drsanje 3 minute.
SMUČARSKI KLUBSKI DAN NA POHORJU.
Smučarske klubske tekme, združene s slovesno otvoritvijo smučarske poti Sv. Areh—Ruše pod častnim predsedstvom ruškega župana gosp. Davorina Lesjaka, prirede 8. januarja: Mariborski smučarski klub, I. Slov. športni klub Maribor, Slovensko planinsko društvo Maribor, Sokolsko društvo »Ruše« in Športni klub »Železničar«, Maribor. — Start: Ruška koča ob 9. uri. Žrebanje eno uro pred startom. Cilj: Ruška koča. Upravičeni do udeležbe so vsi smučarji. Smučarji-člani prirediteljev tekmujejo v konkurenci, ostali izven konkurence. — Tekmujejo:	seniorji na progi 16 km,
juniorji na progi 8 km, dame na progi 4 km. Prvak vsakega kluba dobi naslov: »Klubski prvak za 1. 1933«.
Slavnostna otvoritev smučarske poti Sv. Areh—Ruše se izvrši s tekmo v smuku za prehodni pokal Sokolskega društva Ruše. Start: Ruška koča ob 14. uri, žrebanje ob 10. uri. Cilj: Ruše. Upravičeni do udeležbe so vsi smučarji, ki hočejo propagirati otvoritev prve smučarske poti na Pohorju. — V trajno last si pribori pokal, kdor doseže pri tej vsakoletni tekmi najboljši čas dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Razven tega prejmejo prvi trije častne diplome.
Prijavnina za vsako prireditev znaša 5 Din.
Prijave sprejemajo: MSK Maribor, Jurčičeva ulica 8, tvrdka Stoječ; SSK Maribor, Grajski trg 6, Sport-Roglič; Sokol »Ruše« in SK Železničar. Maribor.
Objava doseženih rezultatov in razdelitev nagrad bo ob 17. uri v Sokolskem domu v Rušah, nato smučarski družabni večer.
Prenočišča v Ruški koči so od 7. oz.
8. januarja 1933 rezervirana za tekmovalce. Za ostale sta na razpolago Mariborska koča in Pohorski dom.
SLUŽBENE OBJAVE GOR. ZSP.
Z 21. decembrom 1932 se verificirajo: za SK Lesce: Prešern Franc, Torkar Jože, Olip Radko, Vrečko Martin, Torkar Lado, Prešern Franc 1 in Torkar Lado 1. — Za Sokolsko društvo Koroška Bela-Javornik: Korenini Dra- . go. — Za Sm. odsek obm. prosv. društ. Rateče: Žerjav Emil, Kavalar Sebasti- s, jan, Vole Janez, Mežik Slavko in Os- • vald Janez. — Črta se za TK »Skala«, ; Jesenice: Koren Viktor.
Po športu se prileže	>,
dobro okrepčilo!
To Vam nudi
slaščičarna
Novotny
Gosposvetska c. 2
Po zmernih cenah! Vedno sveže pecivo in okrepčila!
s
QQMfullfl Iz zaloge nudi vsem — tako tekmovalcem kakor turistom — največjo izbiro vse zlmsko-^	^ b * športne opreme kakor tudi po več sto parov smuči v raznih dimenzijah iz lastne
fffHICarjj ! delavnice. — Specijalna montaža robnikov „Kant“. — Specijalna delavnica za popravila.
AI DIN A“ dr' z ° x Liubliana
Postrežba solidna in hitra.	L r 11^1 Masarykova cesta št. 14
Cene konkurenčne!	Lastnik Stane Šporn
Smučarji
Naše specijalne cene
za blago in podlogo
za dres
Gabarden kamgarn
plav in rujav . . Din 595'—■ Norv. loden la plav in
rujav......;	„	595'—
Domači loden la plav
in rujav .....	„ 390'—
Domači loden Ha plav „ 238'—
Preizkušene kvalitete prvovrstno blago
Novak,
Ljubljana
Kongresni trg štev. 15
(nasproti nunski cerkvi)
KAVARNA
VROPA
V LJUBLJANI
DUNAJSKA C. 15
:
♦
i-
. Jf
ANTON IN TEREZIJA
kliče cenjenim TONEJC
gostom in	v
prijateljem SREČNO
H NOVO
LETO!
Kvalitetno blago
za zimski sport.
Smuči domače in norveške, tvornic Norge ski, Johansen & Nielsen, Marina Eriksen, Oslo. — Stremena in maže vseh vrst. — Ogromna izbira palic, volnenega blaga, samo iz najboljšega materijala, smuški čevlji običajni in specijalni modeli v licenci za Jugoslavijo:
Sigmund Rund, Hummel drsalke — sanke — vsa popravila.
9. GOREG d. z o. z., Ljubljana
v palači Ljublj. Milna banče in GospnsDetsbn cesta IV, delavnica.
Za zimske sporte samo najboljše blago!
Hi! pri Hali. ki nirajov jpoitnlisr!
KOLB-PREDALIC
* te dobra kvaliteta in oprema naj odločujeta pri nabavi
, Šelenburgova ul. 6	SfflUČarSke OPreHie !	Šelenburgova ul. 6
Dolgoletne izkušnje v izdelavi I
Smučarske obleke in volnena
oprema (puloverji, svlterjl, shackerji itd.) najboljša in najlepša pri tvrdki
JMim V* VEZJAK, Maribor, Vetrinjska ul. 17