GLAS Ust slovenskih Marcev r AmerikL Reentered as Second Class Matter September 25th 1940 at the Post Office at New York, N. ¥., under Act of Congress of March 3rd, 1879. wwm WAR BONDS No. 140. — b ^ ^ VOLUME LTL — LETNIK LDL ■ " o ■ NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 19, 1944 — SRED A, 19. JULIJA, 1944 Tel: CHelsea 3-1242 NOVA RUSKA OFENZIVA Ameriške oklopnice bombardirajo Guam Največje ameriške oklopn*'cef križarke in rušilci bom bardirajo veliki otok Guam na Pacifiku. — Bombardiranje se je pričelo v soboto. in admiral Cužimura. Smrt ad-i mirala Naglima je že prej spo- Sitioei je maršal Stalin naznanil, da je rdeča armada v svoji novi ofenzivi, ki je namer jena naravnost v osrčje Nemčije, v treh dneh na 124 milj dolgi fronti napredovala 31 milj. je o-svobodila nad 600 obljudenih krajev in prekoračila Bug na rusko-poljski meji. Sinoči je rusko vrhovno poveljstvo naznanilo, da je rdeča armada včeraj osvobodila 1040 obljudenih krajev v -svojem prodiranju zapadli o in severno od Opočke, severozapadno od Drisre, severno in južno oil Volokoviska ter v smeri proti tfrest-Litovsku in Lvovn. Največja novica pa je, da je pričela prva ukrajinska ar-i taia maršala Ivana S. Koneva, ki je nadomestil maršala (rrigorija Žukova, novo veliko ofenzivo, ki je (biLa že dalje rasa pričakovana in ki bo v kratkem osvobodila Lvov, ki je največje železniško križišče v Evropi. Med važnejšimi mesti, \ i jih je prva ukrajinska armada v tej ofenzivi osvobodila, so: Brodi ob železnici proti Lvovu, Krasnoje, 25 milj severovzhodno od Lvova in Kamenika, 20 milj severovzhodno od Lvova. Armada maršala Koneva prodira vzporedno z armado maršala Rokosovskega malo višje proti severu v Beli Rusiji, ki otokoljuje Brest-Litovsk in je osvobodila 150 objludenili krajev. med njimi tudi Žab ink*, ki je samo 15 milj od Brest-Li-tovska. NTova ofenziva maršala Koneva pomeni za Nemce, da se poletna ruska ofenziva bliža svojemu višku, pričeti mora biti samo Še ofenziva na južnem koncu fronte na Rumunskem. Ruska poročila, ki so prihajala v pondeljek ponoči, ni^o omenila, da bi bila rdeča armada prekoračila Curzonovo črto ali da bi se bila onstran Grodua, toda 4'Izveštja" prinašajo poročilo svojega vojnega dopisnika, ki pravi, da divjajo boji zapadno od Orodna in da je pred rdečo armado meja z Vzhodno Prnsijo. Včeraj je rdeča armada zavzela med drugimi kraji tudi Sebež ob letski meji. Za posest mesta so se *bili silno vroči 'to j i in Nemci so v treh dneh vsak dan izvedli po deset proti- Po bombardiranju oklopnic so aeroplani z matičnih ladij napadli japonske protitan«Miej ^ admiral Xkjhitz. baterije in vojašnice z raketni- _-_t_ mi in vžigalnimi bondbami. { Kot poroča admiral Chester TOJO NI VEC JAP. Nimitz so bombniki pričeli vyjjjr I bombardirati japonske po^to- VKH. FU V £.1 J iN 1JV janke na Guam 4. julija, štiri ( Tokijski radio je naznanil, dni potem, ko so Amerikanei j (}a niinistrski predsednik gene-popolnoma zasedli Saipan, l-"> raI inddki Tožcr.ni več šef ja-mifli proti jugovzhodu. j pouskefra generalnega štalba. Japonska zračna sila na G na-} _ ' ' • , .... >, -v t * t Kadnska ooda jh, ki 10 je hilo mu je bila na jbrze uničena, kaj-j J ' d ti noben aeroplan se ni dvignil proti bojnim ladjam ali bombni-1 kom. itapndov z infaivterrjskim p#om, tanki in-topo vi. Rusko v*- itegumo ter njegova hovno poveljstvo poroča, da sta bila pri Sdbežu uničena dva nemška polka. "lzv< tja'" poročajo, da rdeča armada višje proti severu prodira ob zapadnem bregu Njemena in je zavzela Novogru-dok, čegar krasna poslopja so Nemci porušili. Pred vojno je i mul Novogrudok 18.000 prebivalcev, sedaj »pa jih je saano 2000 ~~ " ' Nemci prvo leto na glavnem trgu postrelili 6000 ajudi, mnogo pa so jih poslali v Nemčijo na prisilno delo. dišati v San Franeiscu. pravi, n? ^vnost povodom njenega nil, da so 16. julija dospele v j rojstnega dneva Sedaj so pa Napol j (brazilske čete, da se ob|m*st™L oWastl„ ?? •i .... , stara Sarah 101 leto, in da 3>i stram zaveznikov bojujejo i »ro-1 tV . t> u« 1 • 1 - ^ .. , . - , . . , , jze lani morala praznovati sto- Prebivalci, ki so ostali v mestu, pripovedujejo, da so ti Nemcem. !lotllico svoje^ roiptva^ Toda Vojni nrad pravi, da so *e\s]avTl(Kt Sel^de kljub temu vr-brazilske čete vežbale precej ča-|$ila y avgURtn, — olblasti IkkTo TITOVI MINISTRI V LONDONU Dva člana narodne osvobodilne fronte maršala Tita sta prišla v Londo, da postaneta ministra v novi vladi. Či ana sta prisila z ministrskim predsednikom dr. Ivanom Šuibasičem, ki se je vrnil iz Italije, kjer se je pogajal in oklenil -porazum z maršalom Titom za -Inipno 'bojevanje vseh jugoslovanskih oboroženih sil proti Nenw^em. Ta dva Titova za-stopnika sta .Sreten Vukasavljevič. minister za poljedefltjstvo, rudnike-, zaloge in gozdove, bivši srbski demokratski narodni poslanec in profesor na beograjskem vseučilišču, in dr. Drago Maru- ster, bivši liiberalni minster in ban dravske banovinie. Sinoči je ftmalj Peter zaprisegel oba nova ministra, kar je zelo razveselilo Titove pristaše, ki so v Londonu več mesecev delovali na to, da je bilo slednjič priznano revolucionarno osvolbodilno gibanje. V poslanski ^borniei je ministrski predsednik Churchill naznanil, da je bila iz glavnega stana generala iMihajloviča odpoklicana angleška vojaška mi- šič. jostični in prometni mini-1 sija,: ki ne bo več obnovljena. Aeroplani bombardirali robotne tovarne Ameriško zračno brodovje 110. kakih 1250 aeroplanov je bom-bardiralo zibelko za izdelovanje rol>otnih aeroplanov v Pee-nemuende in je mogoče vstavilo izdelovanje velikih robotnih bontb, o katerih so švedski listi poročali, da bodo mogoče po-lani nad Združene države. Okoli 750 letečih trdnjav in 500 napadalnih aeroplanov je vrglo veliko število najmočnejših l>omt> na tovarno v Peene-muende, 60 milj severozapa-dno od Stettina in na Zinno-witz, ki sta oba ob Baltskem mor j o. Ta napad je bil prvi za napadom angleških bombnikov 17. avgusta 1943, ko je bilo ubitih več nemških največjih znanstvenikov, vrfed česar je bilo izdelovanje ro>botnih !>omb najbrie za več mesecev odlože- sa. morale nabaviti seveda se eno Žakasneli rojstni dan Iz Watforda v Angliji se poroča, da se je neka Sarah Young (kar pol leta pripravljala na to, da veselo in dostojno praznuje stoletnico svojega rojstva. Omenjena samska Sarah Young, živi v Radlett, Hertfordshire, kjer so se nje so- | svečo za okrašen je njene I stvene 4 4 potice' \ roj- Angleži razbili nemško črto pri Caenu Ko je 2200 aeroplanov vrglo 14,000 ton bomb. je angleška druga armada na široko odprla nemško črto pri Caenu in angleške motorizirane eete so se razpršili po širni planjavi in se bodo spopadle z oklopnirni divizijami feldmaršala Rominela. Ko so Angleži na vzhodnem koncu 100 milj doFge fronte drvi li skozi odprtino v nemški čr-je ameriška prva armada vdrla v St. Lo ter zavzela to močno sovražno trdnjavo po osemdnevnem oibleganju. Na planjavi vzhodno od Orne in jugovzhodno od Caena je najbrže že v teku največja tanc-na bitka, Ivot pravi nek nemški vojni poročevalec, je slovi\ ta angleška 51. infianteri.jska divizija, katero je general Mon-gomerv porabil, da je prebil nemško črto pri Alameinu v Afriki, z več tančnimi brigadami v največji bitki. Nemški poročevalec postavi ja kraf bitke okofl'i 8 milj od oibrežja v bližini BannevTiIle - la - Campagne in Emieville. Takoj v prvih bojih je bilo vietih precejšnje število Nem cev in tudi nekaj deklet, ki pri- padajo pomočili zračni skupini. Vse povsod infanteristi, ki tesno slede tankom, čistijo nemške postojanke in lovijo Nem-ee, ki vso od silnega bombardiranja kar omamljeni. Bitka je trajala ves dan in poznejša poročila pravijo, da se boji nadaljujejo. Katera mesta so bila zavzeta, še ni znano, znano je samo, da je general Montgomery tajno pripravljal ta napad' več kot en teden. St. Lo je bil zavzet včeraj popoldne, ob istem času pa so Amerikanci malo dalje proti zapadli presekali glavno cesto v Periers. St. Lo je skoro popolnoma porušen. Iz St. Lo so »se Nemci umaknili do dve milji ter so se zakopali ob vznožju gričev južno od St. Lo. BOJI V ITALIJI Amerikanske Čete zavezniške pete armade so se prebile čez težavno gorato pokrajino in so dospele do Orne med Pi-so in Florence pri Pontederi. Poljaki, ki so prideijeni angleški osmi armadi, so prebili močno nemško črto jugozsvpa-dno od Anoone in to največje italjansko pristanišče ob Jadranu mora vsak čas pasti. Ista usoda čaka Livorno ob T i renskem morju, kjer je s padcem Pontedere Livorno skoro obkoljen. Na osrednji fronti je osma armada naglo vdarila čez se verni Arno ter zavzela Levane in Quarata. Tako zavezniki dobro napredujejo na treh krajih fronte, tako da se morajo Nemci umikati, toda posluževali se bodo vsake naravne zapreke, da čimdalje zadrže zaveznike, da ne pridejo do gotske črte. DVA PARNIKA ZLETELA V ZRAK V Port Chicago, Cal.f ki leži v San Francisco zalivu 40 milj severovzhodno od San Francisca in ima vojaške pomole, je eksplodirala municija na dveh parni-kih ter je bilo ubitih okoli 350 ljudi. * ____ Ta dva pa mika sta bila Qui- Beograd bodo izpraznili Budimp^štanski radio naznanja, da. je Nedičeva vlada zaradi ponovnih zračnih napadov odredila, da se žeue in otroci izselijo iz Beograda. Piloti, ki so se vrnili, so povedali. da so bile tovarne dobro zadete, kar je bilo mogoče ob lopem vremenu natančno videti. Kaj so v "Atlantskem Charter ju" pozabili Iz Londona se javija, da je kolonijatlno minifetrstvo objar vilo poročilo, glasom katere*ra v mnogih angleških kolonijah ni belega prebivalstva. Tako na primer, v vseh angleških kolonijah v Afriki, živi le 60,000 belih ljudi, dočim šteje prebivalstvo domačinov oziroma zamorcev, 42,000,000 ajudi. Toda 4'Atlantski Charter** se najbrže nanaša le na omenjeno peščico beftih priseljencev, ne pa na domače prebivalstvo. Treba bo de toraj zadevo, ozir. *4chart er" dokaj popraviti. nault Victory, 10,000 ton in E. A. Bryan, 7500 ton. Raztrel'ba ju je raznesla na drobne kose. Sidro enega parnika so našli eno miljo daleč. Med mrtvimi je največ črncev. ki so deliaJi v vojaškem munici jskeon skladišču in «so na-•lagafli muiiicijo na parnike. Tudi 70 mož posadke je bilo u-bitih. kakor tudi nekaj delavcev na pomolu. Mornariški n-rad pravi, da je bilo ubitih najmanj 200 pristaniških delavcev. Ranjencev bo gotovo kakih tisoč. Na parniku Brvan/lna katerem je bilo več ton mxmicije, je ob 10.19 ponoči nastala razstrelim in parnik je izginil v Oblakih rdečih in belih plamenov. Ko je grmenje raz strežb doneito po mestn, po hribih in po vodi, je parnik Quinautt zlfc-tel v zrak. Vse, kar je bilo v bližini, je porušeno. Šipe so popokale celo v 50 milj oddaljenem Vaea-ville. 5th WAR LOAN Kaša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade 8 tem, da kupimo Vojne Bonde do naše skrajne zmožnosti. Nemci onečastili Puškinov grob Nemci so onečastili grcft> ru skega pesnika Puškina in odme- je bil Puškin pokopan, so Nemci bombardirali. Organizovanje delavcev v Ontario in Quebec Znana delavska organizacija CK) skuša sedaj organizovati vse delavstvo v provinci jah Ontario in Quebec, »posebno pa Šo rudarje. Imenovana organizacija obljubuje stalno delo vsem delavcem, ki so sedaj zaposleni začasno pri izdelovanju vojnih potrebščin. Vsled tega je nastalo vprašanje, kako se »bode razvil ta položaj potem, ko se vrnejo delavci, ki sedaj služijo v kanadski vojski, domov, kajti tem vlada jamči, da bodo dobili deNo pri tvrdkab, (kjer so bili preje zaposleni. Medved odtrgal dekletu roko v newyorskem zverin jaku v Central Parku hala z belim robcem, da bi Severni medved v zver in jaku v Central Park je sinoči ob dveh odgriznil roko pri komolcu Miss Catherine Searles, 24 let stari hčeri miljonarskega in-dnstri jca Henry Malcolm Sear-lesa iz Bahway, N. J. Prepeljana je bila v Roosevelt bolnišnico, kjer je po izjavi zdravnikov njeno stanje zadovoljivo. Miss Searles je prišla v Central Park okoli dveh ponoči v družbi Miss Gertrude Brady iz New Yorka ter Corp. Edward Cheney \z Manchester, Conn, in William Ohick iz Bostona. Prišli so iz nočnega kuba in so se hoteOi še nekoliko razveseliti v parku. Šli so mimo zaprtih hlevov zverin do gajbe severnih medvedov, ki so že »spali. V svoji razposajenosti so Miss Searles in oba spremlje valca preplezali tri čevlje visoko železno ograjo, ki varuje, da zmotila medveda. Medved pa se je naglo obrnil proti njej in jo zgrabil za roko nad pestjo. Cheney in Chicfe sta skušala odemati medveda z gorečimi vžigalicami, toda ga nista odgnala prej, dokler nista zažgala kos papirja in ga vrgla medvedu na glavo. Paznik zverinjaka je poklical policijo, ki je poklicala ambu-lanco, da je Miss Searles odpeljala v bolnišnico. Miss Searles že nekaj mesecev vozi amibulaneo Rdečega križa za Knickerbocker bolnišnico. Njeni sfcariši so naglo prihiteli od Lake PJacid, kjer so bili na letovišču in so jo obiskali v bolnišnici. Oba bela medveda je podaril zverinjakn letalski pilot Robert Chrystie leta 1939. Našel ju je kot mladiča na neki Uedeni plo- se kdo ne prebliža preblizu že- jšči, ko je letal nad Severnim lezni gajbi, v kateri so medvedje. Klicali so in žvižgali, da se je slednjič zdramil medved Soc, star 7 let, tehta 500 funtov in sli s seboj mnogo spominkov meri stoječ skoro sedem če- te r sežgali več njegovih rokopisov. Kot pravi poročevalec "Rdeče zvezde" Boris Azbtrhin, go Nemci s Puškinovimi rokopisi kurili peči v muzeju. Svijato-gorski samostan, ki ga je vsta-novi] oar Ivan Orozni in kjer vljev, in je prikoracal proti njim. Corporal Oheney je mahal s svojo vojaško kapo pred medvedom, medved pa mu jo je zbil iz roke. Z dolgo palico so skušali dobiti kapo, medtem pa je Miss Searles vtaknila roko skozi železne palice in je ma- ledenim morjem. t>obod v park ponoči brez dovoljenja j e prepovedan, i n tudi ne sme noben obiskovalec pristopiti varstveno ograjo. Oba medveda sta »elo krotka in ravnateljstvo parka trdi, da ne bi nikdar napadla nikogar in tudi Soc ne bi pogra/bii roke, alko ne bi bil dražen. Zaradi tega Soča tudi ne bodo »ribili, kar se zgodi z vsako zverjo, ki podivja in koga napade«. WEDNESDATyJUXiY 19,1944 N^KODA fiL-55 ft IA GHLO URO TIUA LIST El BDKUŽBNI DBŽAT1 IN CAMADOl •7.— ; EA POL LMT1 $UB; ZA QVlli LBTA ■sksjw UVOD (Mwl Tsemi urcdiiikl velikih Ameriških čuaopisor, j« Ueot. Commander. Chu. J. 8*»e*y. uredni&ki ravnatelj listov "Army Pictorial Newr ia "Xavj- Pictorial News", najbolj« poznavalec in tolmač vaeb dinamičnih frtl. ki ao * pojavile tekotn druge Kvetovne vojne. Posledica temu j*, da Je na£* vojaštvo, kakor tudi mornufieno mo^tvt> potom imenovanih liatov dokaj Iwije informirano glede zadev, ki se tičejo sedanje voj« ne„ nego katerakoli .-kupina civilnega prebivalstva. Vwled tttKa Je naše u redni* v o idtleoito. da objavi nekaj tankov— iivi v tem slučaju nesmiselno. Naravno to bi bila izredno grenka pilula za Nemce, todadosedaj so že postil tuiil i limono -grenkih pilul in to pilulo 'bi povsem ložje po-irolniiili, kakor šo 0110 — VersaMto Pogodbo. Rusija bi lalifco sklenila niir z Nemčijo na podlagi socija-lizarije Nemčije v ruskem smislu, — kajti nikafeor ne morem verjeti, da bi Rusi sklenili mir na podlagi Ikakrh drugih pobojev od strani Nemčije. Pri tem tudi niliče ne more dvomiti, da se ljudje, ki verujejo v 4'Stari Red" v Angliji, boje (ba-š te vrste miru med Nemčijo in Rusijo, in povsem -naravno je to-njihovo največje strašilo. Jim li zamoremo zameriti, nuigo poglavje sledi.) bil izvoljen v parlament, je bil terrtbra 1944 MINISTER SAVO KOSANOVIČ V NOVI VLAD* JUGOSLAVIJE V New Yorku Timesu, je izšel sledeči Obsežni in zanimi vi intei*vuj novoimenovanega jugoslovanskega ministra Save Kosanoviča s predstavniki ameriškega tis-ka: Sava Kosanovič, v svojem pr vem intervnju kakor član nove jugoslovanske vlade, je včeraj izjavil, da upa videti povojni federacijo Jugoslovanov: ki bo sestavl jena tudi iz Bolgarov, i a eno balkansko konfederacijo; ki bo sestavljena tudi iv ne-slo-vanskih držaxr-—Romunske, Grčije in Albanije. Te dve zveze narodov shi-žile kakor "most** med Ru^jo in xaf>adno BvTopo. Namesto zgodovinskih "ibuffer" di-žav, ki so jih ustanovile velesile v pričakovanju vojn, bi te nove države, z neutrjenimi mejami, tvorile pot miru. Novi minister notranjih za-dve. socijalne politike, zdravja in javnih poselj v vladi predsednika. dr. Šdbašiča, ki je prestal (biti minister zaradi »konfliktov s politiko vlade v ino-stnanstvu, je rekel, da je nova vlada bazirana "na popolni preokret stvari v Jugoslaviji" iii da ona " :aokončava ži^je-nje jugoslovanske vlade v ino-sfranstvu." ' Mt. Kosanovič, žilav, rdečkastih las, človek 50Hi let, čigar roke in obraz kažejo živčno e-nengijo (kadar je govori^ je govoril o svojih planih za domovino in svetovni mir v svojem stanovanju v Hote! Nasvarro, Central Park South v New Yorku, odkjer je tudi upravljal kampanjo za demokraeijo med milijonom amerikanoev jugoslovanske«« poreWa. On je v A-meriki od 1941, in je izbežai iz Jugoslavije \4. aprila istega leta, 18 dni potem ko je pomagal zrušiti vlado, ki je postala del nacizma. Novi minister, Srb, se je rodil v Planskem v Hrvatski, in pride iz stare družine pravoslavnih duhovnikov. Prodno je časnikar. Od 1926. leta je bil gee n rad ni sekretar Samostahie Demokratske Ktranke, katero čast je nesel, s seboj v izgon. On ni poročen. Odličen del pohištva v njegovi sobi je radio-aparat z močno kratkovalovno recepcijo. Min. Kosanovič pravi, da je ob radiu prebil mnogo časa, poslušajoč nemško propagando, ki je «&ora j enaka govorom vlade v ekzilh in članov okolice Draže Mihajloviča proti mar-šahi Titu in ljudskim težnjam večine jugoslovanskega naroda. Dodal je, da je jugoslovanska vlada v ekzilu za časa kritične dobe borb proti nacistom napačno tolmačila stanje vladi Zedrnjenibi držav in pomožnim aikcijam, vsled česar se je zigo-dilo, da -so se zaloge Bend-lea^e, pomoč UNTfRA m Rdečega križa " uporabljale proti jusodo-vanskim narodom." Zaloge so bile poslane "aii Draži Mihaj-lovičw# ali pa protijugoslovan-iskim silam v Kairu. "To," pravi min. Kosanovič, "je bila absurdna situacija, ki se je od tedlaj popravila." Min. Kosanovič je dvignil o-be roki v zrak, ko so ga vprašali o časopisnih poročilih/da je 'bil interniran in obsojen na smrt od ene prejšnjih vlad. "Ni bilo tako resno," je rekel, "imel «•-bi, v bližnji Nigeriji pa se žeu->4ce tako odevajo v blago, da jim je videti le obraz in še tejra zakrijejo z roko. če se jim kdo bliža. 'Navzlic temu pa morala ni^l 'Mangbeti nikakor ni ufi nižji stopn ji nego med Nigeri-ci. Kar zapovedujeta moda in dbičajno po stane pač kmalu nekaj samo ob sebi umevnega kar ne zbuja nadaljnjih misli. Starim Grkom je bila popolna golota prav tako naravna kakor našim kmeticam nešteto kril, ki so se vanje Obfcačile. Samo izjeme k pravilom so videli "neprimerne" in "nespodobne". V Španiji baročnega časa je veljalo že to, če je kakšna ženska pokazala svoje stopalo za. nezaslišano pregreho proti spodobnosti in nfki francoski princesi, ki tega ni vedela ter je svoje seveda obute liožiee^jo-kazala iz])o pri nekih primitivnih liodovih, vsakovrstne bolestne tetovacije in znane, po 1 j in viv- cm široke lesene plošče v predrtih ustnicah j)i i za]»adnoafriških Ugan-dih. Znak cxl ličil osti naj bi bil tudi monokel. "Blegantna'* nf«šnja tafošnegji monokla zahteva dobro obvladanje obraznih mišic. Solezni, prerane ostarelosti in ztlravlje-njn ran. Seriniiu -o dali ime '"anti-reth-ular cytotoxic serum", oziroma "ACS", se je dosedaj izkazal kot najboljši U^k za imenovane bolezni. Sovjetska družba znanstvenikov je že poslala vse podrobnosti o novem izumn družbi ameriških znanstvenikov. Novi se rim i izdeluje na ta način, tla se vbrizjra popolnoma zdravim konjem mazgovo tva-rino ljudi, ki so bili popolnoma zdravi, ki so pa umrli nagle smrti. Vse podrobnosti te-ara izdelka, so že iz Sovjetske Rusije podali našim znanstvenikom. Podprite napad! — Kupuj-te bon de Vojnega posojila. TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI TZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o če*, mer ni bilo pisano še nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povest v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po pošti. Ker je zaloga teta knjižic »Ho omejena, je priporočljivo, da poSljlt* naroČilo prej . ho mogoče. K naroČilo pri 1 o« te ▼ dobrem za vitko gotovino os. znamke (Zdroienlb drSav). — Naročite lahko prt: KRJI0ABNI SLO VE NIC PUBLISHING COMPANY n« West 18th Street New Terk U. N. I -GLAS NAHOD AJ WEDNESDAY,JULY 19,1944 II Poročila Is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci NAČRTI ZA POVOJNA DELA > Razne kauatUke trgovinske in obrtne zbornice, se že >edaj posvetujejo gleile najboljši 11 u<-k repov z o žirom na povojna dela. Preiskave glede ustanovitev talkili jKxljetij, se sedaj vrše sirom vseh kanadskih p rov i nei j in sicer na ta nttuiu. da se v vsaki občini s pomočjo lokalnega uredništva dožene kakava t dela iii pridelkov ter ] no izvodov, katere bi bilo mogoče v povojnem času v tem ali onem kraju Izdelovati. Tozadevne preiskave izdatno podpira kanadska trgovinska abomica, katera je ravnokar dbjavilia o izrezovanji in sicer na ta način, da obiskrijejo trgovce in tovamar- Kanadsk: vrtovi zmage Kanadska družba poljedelcev in vrtnarjev je izborila organizacija, kajti v vsakem okraju i-ma saj po nekoliko zastopnikov, ki so vedno pripravljeni dati lastnikom takozvanib 4 * vrtov , zmage" vsa potrebna navodila. " Kanadska vlada tudi vzdržuje po vsem doiniuiju posebne preiskujeva Ine postaje za poljedelstvo, kjer se ob vsakem času lahko doli« vsa jiotrebna navodila za imenovano svrho. Tekom lanskega poletja imeli so v Kanadi 209,200 vrtov zmage. V tej š>tevil vrtovi, kateri so imeli va-, si in krajev z nad 1<osedaj se je na ta način dognalo, da bodo samo v okraju Kitcheneh-AVaterloo v |>ovoj-liem času tekom prvih dveh let potrošili v zJgoraj imenovane svrlie, lepo svoto v znesku $37,-940.000. Nekaj nad polovico te s vote se bode izdafio za načrte in stavbe, oziroma nekako sedem naj s tk rat toliko, kakor v predvojni dobi. Na ta način bode samo v imenovanem okraju v povojnem času stalno zaposlenih nekaj nad 19,000 delavcev. Potom preiskav se je tudi dognalo, da bode v«aka farma potrebovala ]>o $2,133 takoj ko bode vojna končana, in sicer za razne poprave in izboljšanja poslopij, kakor tudi m nakup modemih poljedelskih strojev. Velik požar v .Alfred, ~ Ont Glasom poročil, ki so dospela, v New Yorku minule sobote, na, stal je imenovanega due velik požar v mestni Alfred, Ont., ki je le 47 milj oddaljeno od mesta Ottawa. Vsled vetra se je požar izredno hitro razširjal. Goreti je pričelo po noči in ob 2. zjutraj so poslopja obrtne -šole že zgorela, medtem ko so bili vsi stroji v šoli poškodovani. Istočasno so zgorele skoraj vse trgovine v mestu zajedno z katoliško cerkvijo St. Victor in mnogimi stanovanjskimi hišami. Škodo še niso cenili. Nemci streljajo zavezniške letalce Angleški vojni minister sir James Gri-gg je v poslanski Tabornici povedal, da so Nemci zopet vstrelili 33 zavezniških letalcev. Rusiec ledenikov Zveza kanadskih železnic, o-z i r oni a Canadian National Railways, je ravnokar naročila pri Marine Industries, Ltd., velik parnik, katerega bodo železnice ralbile kot rušilec ledenikov med Borden, Prince fcd-ward lis land in Ca pe Tormen-tine. New Brunswick. Na tem paraiku, ki nosi 7000 ton. bodo prevažali vlake med imenovanima lukama, ki sta tekom zime čestokrat zamrznem. Parnik'bo opremljen tako, da Ibode lahko vozil vlak devetnajstih železniških vozov, 60 avtomobilov hi 950 potnikov, in bode veljal — $4,750,000. Izdeflali ga bodo pred zimo leta 1945. SEZONA NABIRANJA JAGOD V KANADI V kratkem se prične v Kanadi sezona nabiranja jagod, in izkušeni stari nabiralci jagod pripovedujejo o raznih načelih po katerih se mora ravnati vsak nabiralec tega gozdnega sadja. Ker je v Kanadi mnogo naših ljudi, ki bodo svoje poletne počitnice preživeli s tem zabavnim nabiranjem jagod, smatramo umestnim, da objavimo tozadevna previla'* kanadskih nabiralcev jagod: Nalbiralec jagod, ki ve saj nekoliko o 44prospektanju" pri nabiranju tega gozdnega sadja, ne gre nikdar na "teritorij" kakega drugega nabiralca. A ko, na primer, najdete v gozdn izredno ugoden prostor, kjer je "pridelek" jagod izobilen, postane ta prostor Vaša last za dobo nabiranja jagod, oziroma za čas, dokler se dotični nabiralec mudi na tem prostoru Vsakdo, ki pride na omenjeni prostor z Vami, se bode ulju-dno oprostil in odšel svojim potom. Toda naslednjega dne — iiko ustaiie lrano in pride pred Vami na omenjeni prostor, je ta prostor za dobo nabiranja onega dne, izključno le njegova last. Nikdar ne vprašajte uspešnega nalbiralca jagod, kje jih je našel, kajti to vprašanje bi dotičnega nafbirattca vzrujajlo, in poleg tega bi Vam tudi ne označil dotičnega prostora. Kadar nabira jagode skupina prijateljev, naj se medsebojno čestokrat kličejo potom nekakega tirolskega '"jodla- lllti,|l!iitttliiit,li.fftillil^ KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ »3." ^Knjigi je trdo vezana in ima 621 stranici Baotpti 00 napisani v angleškem Jerikn; ponekod pa so tadl v jexikn naroda, Id ma je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga jo nekaj posebnega n one, k* se zanimajo sa kuhanje in ao hočejo v njem ttmbotj mattail In izpopolniti. KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO »®w Torte 11. H. Y nja", kateremu je seveda treba odgovoriti na isti način. Ako vprašate kakega nabiralca 44je li našel in nabral mnogo jagod", bode njegov odgovor brezdvomno zatrdilo: Ne, le malo sem jih našel!" Na ta način dotični nabiralec čuva svojo 11 lastninsko pravico". — Ako se potem slučajno snidete z njim, bodite uverjeni, da so njegove posode polne jagod. Le novinci nabirajo jagode z jeduo roko. Izvedbeni nabiralci namreč privežejo nabiralno posodo k svojemu pasu, in nabirajo jagode z obema rokama hkrati, tako da nabero tekom dneva dvakrat toliko jagod, kakor novinci v tem poslu. Posode, v katerih imajo nabrane jagode, se ne smejo nikdar po-tresti, da se tako napravi potrebni prostor za druge jagode, kajti na ta način se dozorele jagode dokaj pokvari, in p redno pride te vrste nabira-fcec domov, so vse njegove jagode na dnu posode strte in pokvarjene. V velikih gozdih, kakoršnji so v Kanadi, je prav lahko, da se nalbiralec jagod izgubi. V tem slučaju se je treba ravnati po stanju sonca. Treba je namreč vedeti, koliko kaže ura in sicer po dolgosti sence raznega drevja. O poludnevu kažejo vse sence naravnost proti severu. Vsled tega je dobro ako ima i obiralec jagod seboj žepno nro. Nabiralec jagod mora biti oblečen v najslabšo obleko, kar jih ima, kajti v gozdih je mnogo vsakojakega trnja, tako da potem, ko pride domov, nikakor ne more iti h kaki zaba~ vi, ali celo na ples. Ako pri nabiranju jagod rabite obe roki, morate si oskrbeti dokaj močen pas, na katerega se pritrdijo nabiralne posode. Priveži-te tudi na zapestje svojih rok male vejice iz Hstjem na njih, kajti na ta način Vas ne bodo nadlegovali komarji m mušice, katerih je polno v gozdn— ali pa skrbite za to, da imate na košuJ j ah dolge rokave. Nabiranje jagod je izborna zabava, ki daleko preseka nesmiselne igre "(base- and football", kajti, ko se vspešen nabiralec vrne z polnim tovorom jagod domov, ve, da jih bo njegova žena konservirala za božične in novololetne slaščice. In ako slučajno pridejo njegovi prijatelji k njemu na novo-leti obi&j jim lahko pove: "Jagode v teh slaščicah sem jaz nabral tekom minolega poletja. TRAHOIURN L .UB StojvJUicL v Jianadi POZIV NA SEJO V ST. CATHERINES Odsek '4Novo Mesto" št. 12 V. P. Z. Bled, je v nedeljo, dne 9. julija sklenil, da se bodoča redna seja prestali za en teden poprej zaradi piknika, katerega priredi Z. K. Slovencev iz St. Catherine, — torej seja se vrši v nedeljo, ob 2 uri po popoldne, <>. avgusta, na katero se vafl»i vse članstvo, ker i-raarao par zelo važnih vprašanj kot n. pr. volitev delegatov za Konvencijo, ki se ima vršiti dne 10. septembra t. 1., pa še par drugih stvari v prid odseku »t. 12. Obenem bi tudi naprosil članstvo, da naj mi ta mesec plačajo asement nekoliko poprej, kei bodem imel svoj dopust od -3. t. m. ter mislim odpotovati iz mesta za ono dobo in bi rad odposlal prej, nego odpotujem. Jos. ^Pogorele, tajnik. St. Catherine, Ont. VEUKI PIKNIK V JORDANU Tukajšnja združena društva in organizacijski odseki južno-slovan^kili priseljencev prire-de skupni piknik v nedeljo, dne 23. julija pri dobro znanih rojakih Plut in Kump v Jordanu, Ontario. Začetek piknika je opoldne. Poleg raznih zanimivosti, bo tudi na ražnjui ocvrt koštrun in tudi dovolj za tolažbo za suha grla. Za ples bo igral orkester iz Torolda. G5a mesto kraljice piknika tekmujejo med seboj tukajšnje rojakinje. Tisti dobiček je namenjen našim trpečim bratom in sestram v starem kraju. Z govorom na pikniku bosta nastopila George Mate-šič, urednik "Edinosti" in Marijan Kimžič, urednik Novosti, t T1 j ud no vabimo vse Slovence. Hrvate, Srbe in druge Slovane, da se udeležijo tega velikega piknika. Pokažimo,' da smo res zvesti sinovi in hčere našega junaškega naroda v njegovi najtežjrboifoi za svdbodoin enakopravnost. Ne pozabite v nedeljo, dne 23. julija. Vas vabi prireditveni odbor. St. Catherines, Ont. INTERVUJ S MINISTROM KOSANOVIČEM (Nadaljevanje z 2. strani.) bazirajo svoje aktivnosti na i- si morejo povzročiti konfuzijo in stvoriti nepotrebne zapreke. deal popotnega narodnega ra- zumevanja, sporazuma in edin- »tva. 4 4Nova jugoslovanska Vlada je konstituirana v skladu s temi razvoji, in je bazirana na popularnih težnjah. Ta vlada kontrolira velike teritorije v Jugoslaviji. To je vlada, ki na te ali pa na druge načine dokončava življenje jugoslovanske vlade v inostranstvu. Tragedija Jugoslavije je bila. da so v teh težkih dneh jugoslovanska vlada v inozemstvu in njeni upravni uradi v inozemstvu delovali v popolnem nesporazumu s temi popularnimi težnjami. 44 Tragedija je bila toliko večja, ker so oni, ki so to delali bili inspirirani po sovražnikovi propagandi, Ifonmilirani v kuhinji Herr Goebbelva, po pravil« razdeli in vladaj. S tem so bili v popolni opoziciji ne samo z jugoslovanskimi narodnimi težnjami, ampak tudi proti najbolj važnim ciljem borbe. ki jo združeni narodi in celo svobodno človečanstvo v od i proti fašizmu in naciamu. <4!Naloga sedanje jugoslovanske vlade bo sinkroniziranje službene politike Jugoslavije s tedencami bonbe, ki se vodi že tri leta v domovini. Njeni temeljni cilji so jasni in enostavni : Na eni strani čim močnejše edimstvo med Srbi, Hrvati in Slovenci v njihovi zjedinje-ni borbi proti Hitlerja in njegovim kvizrlingom, in za demokratsko in svobodno Jugoslavijo. "Na drugi strani, najmočnejši doprinas Jugoslavije, v mejah njene sposobnosti, ctoč? stvari zedinjenih narodov v skladu z paragrafi Teheranskega sporazuma, ki ga je naš narod doma tako prisrčno in o- dusevljeno sprejel. • "Gotovo je, da bo sovražnikova propaganda! poskušala na vse načine sejati neslogo, kakor je že do sedaj. Ti elementi bodo brezdvomno popačili fakte in bodo trdili, jaz ne vem pod kakšno masko, da je ta nov razvoj uperjen proti Srbom. Ampak jaz sam sem Srb in nam Srbom je bilo vedno jasno, da je jugoslovansko edinstvo naša svrha in nas ci*j. Vsak, ki podpira sribstvo pred jngostovan-stvom (lafetje proti tradicionalnim težnjam Srbov, in podpira sovražnikove želje. Taki posku- ampak iste lahko uverjeni, da bodo oni čisto strti pod zdravim »raizborom našega naroda. 4'Jaz sem vesel biti član te vlade, ki bo pospešila cilje borbe Narodno-osvobodiliie vojske Jugoslavije pod maršalom Titom. Ne dvomim, da bo s tem programom nova vlada uspel« zediniti ze&o kmalu vse srbske, hrvaške in slovenske liberalne sile v domovini v eno močno fronto narodne sloge, napredka in edinstva." (Zojsa.) NOVA IZDAJA ~ Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKQ-SL0VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto Članstvo 39,150 Premoženje $5,500,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43% C« InM Mn mM In svojhn dragim, uranij w pri luJMJil, pa-Meni in nadselventnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKUNOTI, kjer w lahko »nnki sa smrtnim, operacij*, proti beleani In K. S. K. JBDNOTA sprejema mike Id ten*« od li. So M. lete: •trnke pa takoj po rojstvu In do 16. leta pod noje okrilje. K. S. K. JBDNOTA Izdaja najmodernejie rote certifikat« sedanje dobe od $250.90 do S5.OOS.SO. K. 8. K. JBDNOTA Je prava mati vdor In sirot, (e le nisi *Hm ali Članica te mogotne In bogate katollike podporne organizacije, potrudi se In pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnin] in za vse druge m okrnite na oradnlke la aradnlce krajevnih drntte* K. & K. GLAVNI 351-353 No. Chicago Street, URAD Jolier, Illinois KNJIGARNA Slovenk Publishing Company 216 West i8th Street New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spisal Damlr Felgel Kreutserjeya sonata Spisal L. N. Tolstoj AndraJ Taraove flptel Ifu Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip Splllmaa « Pravljice Zapiaal H. Majar 10 Dedek Je pravil Stfaal Julij BlapSak 12 Frank Baron Trenk Po raanlb rirlb naptaal G Juro PandnrtC II P&riiU slatar Poslovenil Silvester K. KUPITE CN "EXTRA" BOND OANI« 14 Pravljice in pripovedke za mladino Spisal Silvester KoSotnlk 15 SunešM invalid Spisal Silvester Koftntnlk 35 Praski Judek Spillmaniiova povest — Pre-vel Josip Vole IGRE 28 Magda (Igra) Alojzij Remec 29 Peterčkove poslednje sanje (Igra) — Pavel Golin 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrlnee IS. Mladim srcem Drogi sveaek. Zbirka sa slovensko mladino. 8plaal Keaver M I« Student naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 25 Duhovni boj (Iadala droiba sv. Mohorja) L. Sknpoll 2» Dr. Kari EngUs — Poslovenil Dr. Albin Ogris Edini vojni bond, za katerega vam bo ial, je oni. ki ga niste knpili! 30 Potopljeni svon (Igra) — Gerhart Hanptasann 31 Revizor (Igra) Nikolaj VaaOJevM 32 Spodobni ljudje (Igra) — L. Upovee 33 Črne maske (Igra) — L. Andrejev 34 Antingone (Igra) Poslovenil O. Ooiar It " ~ Sveti Just (Igra) — Spisal dr. F. Petroato 38 Tončkove sanje na MOdav-iev večer _(Igra) — J. Brbelatkta F. Boje _KmT J* e^oga tek knjig selo omejena, Je prt naročila priporofljlro »•nIti ne vblzk, de sam t» aa ta mA» mimo*9 vsakega sadovoUltf. . . - mm —-»-»«* -— —1 ** PROKLETfl Spisal EMILE BICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L. m (79) Potem pa izgine ta vizija in videla je pred seboj le podr-tine, nagrobnik liboge Genevieve in kazensko kokmijo, kjer se je pokoril njen oce ea svoje zlodejstvo I Kevna deklica zastoče. "Tn je minulost!" zamrmra, 44a kje je prihodnjoet?" lg neki &lasi ji odgovori: 44Upaj!" Blanche se zgani ter prestrašena pogleda okoli sebe, kakor bi pričakovala, da stopi duli iz podrtin. Pa videla ni drugega kakor razpalo zi-dovje. 1 In vendar je ibila razločno dišala 'besedico "upaj T' Morda je bila pomota? Najbrže! Nehote je ponavljala: 44Jaz upam!" . t Še enikrat pogleda razpadlo kočo ter pospeši korak, da dohiti botro, ki je bila odšla naprej ter jo je čakala nekoliko oddaljena* "Prosila bom svojega botra, da zopet sezida hišico moje matere," reče starki. <4On te gotovo usliši !rl je menila žena. Olbe ženski stopita zopet na pot med živima pAotoma ter odideta hitro. Zdajci se pokaže Mardoche-ova v okviru okna, 3d je bila pred njim Blanche. Starček se je smehljal ter je poljub poslal za svojim otrokom. "Blanche, ali bi se ne spočila nekoliko pri meni?" povpraša botra. , 4'Ne, hvala," odgovori deklica. 4'Le poglej, že soinee ea-Laja, in doma hočem biti še za časa. Sicer bi na pristavi še v strahu b®i zaradi mene, zakaj odšla sem, ne da bi komu kaj rekla." "Xo, kakor pač mislih, srcecemoje. Do konca jtfbtov te pa 11 očem spremiti" Ko zagleda seuillonsko pristalvo. poljufci stara kmetica deklico srčno in razideta se. Botra Blanche -ina je živela v prav ugodnih razmerah, v kar ji je pomogel Rouvenat. Njen sin je bil lastnik čedne ;rostilnice v Civryu. Blanche je bila že uro doma, ko se Rouvenat povrne s kratkega svojega potovanja. Ko se pogovori s svojim gospodarjem, stopi v sobo nflade deklice. "Ko sem danes odhajal, si še spala," izpregovorL "Prihajam torej sedaj po poljtfb." Blanche ga objame. "No, zadovoljen sem, ki vidim, da nisi več tako brezupna." nadaljuje Rouvenat. "Mellier in jaz te hočeva zopet razveseliti. Saj te imava tako rada! Kaj hočeš, pozabiti moraš na vse bridkost L" "Ali je to mogoče*" Seveda, da je mogoče, sčasoma, ko postaneš prav srečna." Deklica je žalostno zmajala z glavo. "Danes «i bila nekam šlaf" povpraša nadaflje boter. 4 Da, bila sem v Civryu. Botra me je povedla na grob moje matere. Tam sem molila — in to je olajšalo moje srce. Grob moje matere je poln cvetlic, prav pogosto se na njem menjavajo venci in Šopki. Odsihdcb hočem sama to preskrbovati, ker dozdaj je to delal kdo drug, po tvojem naročilu, ne-li?" Rouvenat zaidi. "Ne!" reče odločno. "Ne očitaj mi te pozabljivosti o-tnok moj! Sicer je imePta Genevieve mnogo prijateljev v'Civryu; izvestno so oni oskibovali to stvar." "Kako me to veseli!" opomni Blanche. ' In potem, boter moj, bila sem tudi pri hišici Jean Re-naudovi, našla sem jo le kot razvalino. (Zatorej pa bi te nekaj prosila; jaz bi . . . rada, da hišico zopet sezidlaš." "V osmih dnevih pričnejo delavtn." "Pa nič se ne sme prenarediti na njej, kajti videla bi jo rada tako, kakršna je bila nekdaj." • 44Hočem ti željo izpolniti." "Kako dober si mi!" 4 4 Zdaj pa dovjoli mi, da te nekaj vprašam. Kaj je s skrivnostjo, .ki si mi jo hotela zaupati včeraj T" Blanche prebledi. "Ne," reče, 4'jaz ti nimam ničesar več ■zaupati." 44Morda stvar lahko uganem." 44Tega ne verujem." "Ali se stvar ne tiče mladega človeka, ki si ga spoznala v QreyuT" "Blamche ga začudena pogleda. "Ali ga Jfabiš, Blanche?" nadaljnje Rouvenat z negotovim glasom. 4'Če bi bila Blanche MeVierovn, rekla bi morda 44da"|T Blanche Renandova pa ti od&ovarja: Jate ga ne smem ljttoiti!" Rourvenat pač ni čutil vse grenkosti te izjave. Objame deklico ter izpregovori: "Tako je prav, srčece moje, tako je prav! Ne, ti ga ne sme« ljubiti, to eama spoznaš. Poslušaj: malo današnje moje potovanje j« bilo zaradi tebe. Bil sem v Vesoulu pri okrajnih uradnikih. Ni bilo to prvič. Pa ti ljudje so tako lenobni, tako počasni; moral sem jih malo podrezati. Zdaj mi bodo i*kaK po vsem Francoskem, po vsej Evropi, skratka povsod, ijU^to z razpisi po časopisih. Tega ne moreš ometi, kaj ne da ne, Blanche! Nič ne de. Povem.ti samo: Tvoj zaročenec je, ki ga. ič&m ... O, najdemo ga, veruj mi, najdemo ga!" (Nadaljevanje sledi,) Dr. F. J. Kern: PETDNEVNE POČITNICE I m^m VSTANOVLJEH L 1SM (Nadaljevanje) Pri prejšnjih posetih v Milwaukee sem njavadno potsetil starega znanca Rado F. Stau-ta, urednika Jugoslovenskega Obzora. Zdaj ga nisem maral spraviti preveč v zadrego. Kaj ga je privedlo do tega, da je postal eden najhujših nasprotnikov SANiSa in starokrajske Osvobodilne fronte, ne morem prav razložiti. Pred več leti je bil v hudem sporu s chicaškimi in mihvaTiškimi socialisti in ne vedno brez dobrih vzrokov, radi tega se mi zdi, da še zdaj vidi vse preveč rdeče, kar pride iz Chicage. Trmast je bil že svoje čase v Clevelandu, vendar bi človek ne bil pričakoval, da bo Staut postal kdaj eden -največjih konservativcev !pri njili. Prerešetali smo vso j "lives*', spisano od znanega ■ zgodovino Calhimeta, Hough to- holandskega ameriškega pisa-?na in zgornjega michiganske-| telja Hendrick VanLoona, Za-polotoka zlasti v času caLu- nimaio me je poglavje o Tor-| metske prosperitete. Morda^ juemadi in o Loyoiu. leto silno dolgčas po domu.iSIU0 6braii kako družino> ki M- Nekdanje stavkinje pri Glas-Hotel sem ji ugoditi in se pre-i re ta spis' Vsem ie ostal leP lliku' Aue Mihelcic> ™sem imel ma iz Calumeta. Bilo ji je prvo!prosperitete. seliti bliže severnega Michiga-na. Namesto develandčanov bi zdravil zdaj Milhraučaiie. Bil sem najmanj petnajstkrat tam. (Nekdanji sourednik pri " Clevelandski Ameriki", Leopold (Leo) (Zakrajšek se je preselil že leta 1908 v Milwaukee ter odprl gostilno in prevzel slovensko tiskarno. Njega sem obiskal, kadar me je pot zanesla v bližino Chicage. Pozneje sem že&el stisniti roko Rev. Schiffrerju. Pa še eden je bil, pri katerem sem se rad ustavil: Marko iŠterk, Poljanec iz j Bele Krajine, nekdanji gostil-j ničar na 5. cesti na Calumctu. spomin na Calumet, a obenem je bil skupen zaključek, da ni nikogar volja vrniti se in stalno tam ostati. Ker sem kot fant preživel na Calumetu kakih 16 mesecev, sem se med Calumetčani počutil pravi Cahrmelčan in me je razgovor meti ženska m i zani-raaff. Ker so se pa imele veliko pogovoriti, sem se vsedel v lopo in štiri ure čital knjigo prilike obiskati. Prav tako ne njene sestre Barbare, vdove [k> pokojnem Stukelu, lastniku mesnic v Jolietu in Milwaukee. Spomladi leta 11>17 sem bil njen "chaperon", ko so ji calumet-ski fantje in dekleta priredili poslovilni večer v AVilmerjevi dvorani. Vprav, v soboto 1. julija se je v slovenski cerkvi poročila dfcia izmed njenih hčera. med konservativci. Škoda je^Njegova žena je bila vdova po da milwaukska (naselbina izza odhoda Poldeta Zakrajška v New York ni imela nobenega večjega zrelega slovenskega voditelja, kateremubi se bik> morda posrečilo združiti tamkajšnji slovenski narod, ki je bil od nekdaj preveč razcepljen radi nekaterih posameznih sta-rokra j sko (morda nekol iko nemskutarsko) vzgojenih «tre-barjev. Žal mi je, da prilike niso dovolile, da bi se sestal s Stau-tom in njegovo inteligentno ženo, saj sta nam pred dvema letoma tako lopo domače postregla v njunem novem domu na južni strani mesta. Upam, da se vidimo, ko se Iwdo polegli ti hudi 44politični" viharji. m. Ta članek bo morda zanimal stare Calumetčane in Belo-kranjce, zato se bom spustil bolj v podrobnosti in osebne spomine v zvezi z osebami, katere bom omenil. Milwaukee mi je že od nekdaj priljubljeno mesto. Počutim se v njem kar domaČega. Shranjeno imam še zdaj licenco za prakticiranje zdravilstva, ki me je leta 1913 stala $25. Prav ma, Peter Culij; Walseiibarg. M. J. Bujuk* Indiana: Indiana poli s. Fr. Marklcb Illinois: Chicago. llcvffif* Chicago. J. FabiitD (Chicago. Cicero In Illinois) Jollet, Jennie Uambicb La 8a Ue, J. SiieUcb Masc<»utnh, Martin Dolenc Noith Chic«Ko In Wanketcan, Matb Warsek Michigan: itetroit. L.. Plankar* Minnesota: Cblsholm, J. Lukanlch Ely. Joe. J. Peahel E velel h. Louis Oonie fiUbert, LooIm veaael M on tana: Hound up. M. M. Pan Inn Nebraska: Omaha, P. B rode rick New York: Oowaada. Karl Strnlstui9 Little Falls, Frank Masle* Worcester,* Peter Bode* Ohio: Barber-ton, Frank Troha* Cleveland. Anton Unbek. rtiarl«- Karlinjrer*. Jacob Besnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Loais Balant, John Kumfie Tonngstown. Anton KlkelJ Oregon: Oregon City, J. Koblar Pennsy Ivanin: Bessemer, John Jevnlkar Conemaugb. J. Brew>vec* CovertlaJe In okoUca, Joe. Pa tern el Export, Louis SupauCiC* Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin*, frank Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Joseph Kertn Imperial. Vence Palcicb Johnrtawn, John Polants* Krayn. Ant. TanSel] PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJ E. SIXIVTNSKK PESMI Zbirka 9 narodnih neand Izdala Glasbena Matira v ClevelaadoL Ctmm — «13* toll Adam If—Iff JII»I»HM»% AN8KIH NARODNIH PESMI n a*oftk> >bar......................... NEST NA KODNIH PK8M1 ca ne ftkl zlfor .................... J* *KST N ARODNIH PRSMI ta anteni »bor ................... M SONAR T REKORDI NOVE SLOVENSKE PLOŠČE Jerry W. Koprivšefc in njegov Koprivšefc orkester M696—Wedding Polk« (Ne bom se motila; TI po Jest, pa tidana marala) Wedding Walt* Slovenski Walts Pojo Rupnlck sestra M6M—Jeep Polka (Mat' potico pečejo) Marine — polka S76—Terezlnka — polka Na planlncah—valCek Lepe Melodije Dnqueane University Tamburira Orkester M o 71—Na Marija nce. polka Kje so moje rožice Marička pejrla—i>olka 2« tozadevni cenik In csns ploM mm obrnite na JOHN MARSICH, Inc. 4®3 W. 42n d ST., NEW YORK AlTATKUZM ]• mano, kako ae je me podraiilo tn rmniotako tudi tUkomi papir in druge tiskar ake potrebščine. Da si rojaki saaignrajo redno dopodttQanje Bata, lahko gredo npravniitvn na roke s tem, da imajo Tedno, če le mogoče, ▼naprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO dE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upravni&tvu nepotrebne stroške? Pranr Tentnrini—ARST MR&AN1H IN MOŠKIH ZBOROV .......M fenim Jatiim-U MLADIH LJET. aa*kl Kkorl ................. M Peter Jereb—OSEM ZBOROV Ins- ftkl in m«Aanl> .............M Moški zbori •M?KAK DRV : BariMca; Oi. »oj *o»: Kam ml. fantje, droe w ras poj. demo .......................t* l)8KAK OST : . .Srečno, Ijnbea moja; Ko pdfl ea na taje gre; Soči: Moj očk« idi konjICka dva; l>«iblT aeon pl •emee; Slovo; Ja vpibnlla Ind 49 HM1L AllAMlO. M«.«lra (leviijka KKO PRELOVMti: Ij* enkrat te .................2H rilaf a delo ..................JU d K- voUHlO: Hotioarto. Ju». PAVČJČ: Potrkan o les ......M IZ 8TABE ZAfiOGE pa ioih mo »e naslednje pesmi, katprtrr. rdo SDižaii cene: kmeHAk^ sUvenska lira. m»H»ar) M OrtovSU. himne > rrlje meftaal ukori (Glasbena Ma tiea) __________________________________>• V KTlnffnl bo«. kanlala va tele. dMr In ovfceoter. (Sattner)..v jo Mladini, petni in mladino a klavir Jens (E. Adami«)_______A« Uve peami. (Prelovee) an modbl ■bor In solo_______________.M Mail himni, dvagiasno_______Ji Gorski odmevi, (Lah am ar). IJ. avoaek, moAki abort _________ J» LA TAMBURICR: XA UOfiKNJSKEM JB FLETNU, podponri slovenskih narodnih pesmi za tamborice, zložil Mir ko Bajni...............7# rnškl »bor (Bah*? .Ti Bom irt nn planinee, (Bajnb). ZA (1TKB: Podnk an eltre, - % «vaaM —