Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. Telephone: Cllclsca 3-1242 No. 275. — Stev. 275. KtratirMl as Srrond Class Matter September 25th, 1940 at the Post Office at New York. X. Y., under Act of C'ougrfcss of March 3rd, 187ŽI. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 9, 1940—PONEDELJEK, 9. DECEMBRA, 1940 Volume XLV1I1. — Letnik XLVlli GRKI ZAVZELI ARGYROKASTRON TRIDNEVNA PROSLAVA V ATENAH . . . LASKA ARMADA SE UMIKA PROTI SEVERU .. . KRI2ARKA POTOPLJENA V PORTO EDDI . . . LASKA KAMPANJA V ALBANIJI JE V NEVARNOSTI Y Atenah je bilo uradno naznanjeno, «la je grška vojska včeraj ob 12.15 opoldne vkorakala v A rgv rokastron, zadnje laško vojaško o|»oriščc, od koder je 28. oktobra pričel ponesrečeni vpad v (Jrško. Mesto so (Jrki obkolili že pred ve"; dnevi in so ura obstreljevali z artilerijo. Kratke dnevne vesti Dve leti prosperitete I William M. Martin, .Jr., pred-1 | sodnik newyorske borze, jo te dni govoril na nekem zborovanju v Sail Franoiseu. Rekel je, da Ikj obrambni program zajamčil deželi dvo leti trajajočo prosperiteto, da I pa ta prosporiteta ne bo pri- POLJAKI Z ANGL VOJSKO m,-*.?. ■ r~mmmmmm javnih poslopjih razobešene giške belo-modre zastavo. V Atenah je biin velika pro »lava zmage in ljudstvo je klicalo: "Naprej v Tirano in . . . - , ... T) . . i ;i: stna, eo ne bo prnatna indu- Rim! Po Atonali so zvonili .. ...... i .-L-:i. i>/J atrija iazs:ri!a mirovno pro-zvonovi po vseh zvonikih. 1 o | . .. , . ,, .. . - ,.. , e mi, ia ),<> vojna po pre- jnosto, so ga na več krajih za /.ga 1 i in zlasti vojaška skladišča. Vendar pa so (Irki takoj po prihodu v mesto fiožare pogasili, mesto ni hudo poškodovano in dobili so bogat vojni plen. Italjani božo iz Argvroka-strona po obrežni cesti proti severu proti važnemu pristani-šou Valoni. Grki pa so jim tesno za petami. V Porto Edda, katero pri Ftanišoe so Grki zavzeli v potok, loži blizu obale neka ita- toku šestih mesecev končana Ce ne bo v šestih mesecih koii-noo vojne, bo trajala \eč lot zmagi. (irki naglo prodirajo tudi na oeli ostali fronti. Do drugega večjega mesta na južni strani fronte imajo Grki še komaj 7 milj. Prvi grški oddelki na severni fronti so že tudi prišli . v v Gjinari, ki je samo 8 milj od ] H^nry \ ord jo rekel casni-zolo važnega križišča cest KI- : ~ * e potrebuje Angli- basana. Drugo veliko križišče J" < ennr, ga ji dajmo, kolikor oest Tepeleni je tudi zelo o- ^ slucaiu Značilna Fordova izjava krožano od dveh strani. bo vojne kaj hitro konoe. To smo že enkrat storili, čemu bi no storili toga tudi sedaj. Po Fordovem mnenju je do- Mizerija v Italiji Mussolini peha italijanski narod v čedalje večjo revščino in pomanjkanje. — Prebivalstvo trepeče pred hudo z.mo„ Najnujnejših potrebščin manjka. | Aug oži so-tako dobro zablo- karili Srodozemsko morje in Ila ija -trajno •!«» 'i pi ' roši- i pristanišča ob njem, ila bomo- la v abo-in-iki vojni »n < . .;■» i 1 '' i . .. . • . , ral italijanski narod stradati, j jo tudi sou leleži>a » ■ •< -v. | Ameriški poljedelski depart-j državljanski vojni \ uo •<•■:. : ment j«* nedavno objavil poro-|-kem p.»gleda pr.- <-j j«.:: ... rilo o razmerah v Italiji, in iz Ko j.* Italija juhi.a i.-i i j oroči it [»osncmnnio naslednje : povedala Angliji i'i Kan-iji j Angleži so tako dobro za-, vojno, ji .je manjkalo ' ■ ni : -! si razi i i Sueški kanal in Gibral- ža, volne, gumija, /".ta. • . t itarsko ožim), da no more -ko..i mo>a. ! nobena italijanska ladja, lta-; Zdaj -o more ■'. «• '•••» lijanski uvoz jo padel najmanj tisto, kar dobj iz >.'• i« - . S za wiiiile-et odstotkov. i f, Balkana in s',:;. ..na. Angleška blokada jo zadala dežel. Iz teli no.:m. pa !-•• gospodarstvu Italije hujši u- more dobiti gumija - < ia' . /. * za čoi i. I . i i jo Vojaški oddelek motornih koles, ki sestoji iz sumih kov, ki se bore v angleški vojski v Kgiptu. 1» Danes je bilo prvikrat objavljanja križarka, ki so jo an-jljeno ime grškega vrhovnega _ ...................^ _ ški aeroplani bombardirali v J ]>oveljnJka, kateremu je nuni- |j.ir najboljši papirnati denar sredo, ravno ob času, ko jo i-jstrski predsednik general 'Me- lia sVvlu ye šo-tinšesetdeset mola odpluti z italjanskimi i taxas čestital k veliki zmagi ■ ■ • ..... eastniki. 'in to je maršal Aleksander Pa Po zavzetju mesta so bile po pagos. let je mogoče kupiti za dolar buše j pšenice. Bušelj pšenice je pa najboljši dobirski standard. Ford je izjavil, da trdno zaupa v zmago demokracije ter upu, da bodo pridobitve take zmage trajno. j zarajkajo «a-.avoi , \ ažni tovarni, k' i PREMEMBE V LAŠKEM VOJAŠKEM POVELJSTVU V dveh dneh je bila izvedena druga velika prememba v laškem vojaškem poveljstvu, ko je bilo uradno naznanjeno, da j- 4* na s\ojo lastno prošnjo'* odstopil governor Dodekane-ških otokov general (Vsare Maria 22. Na njegovo mesto je bil imenovan general Ettore Bastico, ki se je posebno izkazal v svetovni, španski in abesinski vojni. General Bastico, ki je star CA let, je poznan kot militarist, de Vecchi pa kot civilni upravitelj. Vsled vojne na Grškem ic to že tretja izprememba v laški vojaški upravi. Najprej preperejo m zlikajo perilo. z jo Mussolini odstavil dotedanjega vrhovnega poveljnika na vseh armadnili in mornariških Grškem generala Sebastiana Pasca in je na njegovo me-sto imenoval generala Ugona So0 eent»»v na uro. Tudi v bodoče ne bo do bil novi dola veo veo kot ."»o centov na uro, toda po tridesetih ■ pravico do kolektivnih |*>ga- • «!aroe kot karkoli, kar -o je v in kav -, mesa oz.i u.a /. v | se lanji vojni zgodilo. J |=a le malo. i V.~e italijansko prebiva st v I Najliuji; u la | je prizadeto, najbolj pa s« ve- l-'»inaiijTcaiije u j da revni sloji. ^Posnanjka- ,H> ; ja- j nje" ni več primerna oznaeba. -• .i... i r/.:.. 11 .k 111 -»t *i .f .in 11 ku nij kili. • tisti, v i soke node'jah Sladoled eivo je na p: o t o« len. Stavka v Alcatrazu Tudi kaznonci v zvezni kaznilnici Aleatraz bodo prispevali Kvoj delež za narodno obrambnemu programu. Warden James A. Johnston je odredil, naj kaznanjenei transportov, ki pristanejo pristanišču. Ko so prij>eljali na dvorišče cele trucke umazanega perila, so se nekateri kaznonci u-strašili dela in zaštrajkali. Warden je štrajkarje poslal v samotne celice, zaprl jim jo radio ter jim ni dal na razpo lago časopisov. To je ipomogalo. jK»ra in masti. rocila za narodnoobrambni Ščin. Italijanski agenti so kie | Itali ja: a jo ol j. program, utegnejo nastati uso- povali v Se-.erni in Južni A- /ajM.j;, / dne i'0>lodiee. Prav lahko sejmeriki. in italijanske ladje luiiiirir v.-l.-dtega pojavi zme se težko otovorjeno vračale v da v naroilnom go-podarstvil, domača pristanišča. \ -ega j«-in vsledtega j»ovzročono škodo ; bilo za potrel>o: konzerviran boiit; na te-* do zmorejo io) ob so-ponedelj-, Vzrok stavke jo bil isti kakor -](k | (!a j(. i,:|a <;r>i» ne- pri Vultee: pn^ičla plača. , ij,.,.II7/irii11ill,- pomor^akom, za Spočetka so zahtevali od To do pos l.njm Ka L«n potniških ii 90 centov na uro, kakršen jo tMVoni:|, t)aniikih .\Ierchant unči kruha, \ sla i! U Belgijski kralj je prav ravnal Najnovejše poročilo o velikih izpremenibah v italjanskem j Belgian - American E«luca-vojnem poveljstvu pa naznanja, da je včeraj odstopil tel' j tional Association, ki ji načelu-inornariškoga generalnega štaba admiral tDomenico Cava- | j0 bivši ameriški predsednik L'miri. Nn njegovo me^to je Massolini takoj imenoval admi- ]lerbert Hoover, je izclala knji rala Arturo Riccardija. j žico, v kateri dokazuje, da je Ob istem času sta bila imenovana tudi dva druga častnika na važni me«ti v vojni mornari< i. | Jerjein, povsem pravilno rav- • • • tnal. Knjižico ]»ač delavec. Ker kompauija ni hotela ničesar slišati o tem, so izjavili: — Dobro, naj bodo pa plače pri Vultee Aircraft merodajne. Co nam plačate toliko kot jim plača Vultee, je dobro, če no, se bomo borili dol brit koga konca. Sidney Hillman, delavski koordinator v narodnoobrambni komisiji, je poslal v Kast . Farniingdale kot posredovah-a Thomasa Barnsa, pod p red set I- j nika United Rubber JkVorkers of Aiiteriea. m Merchant Transport at ion zvišana mesečna j vojni ši* bol j osirotela. and Mine ('ompaiiy, plača od 10 do .'»O dolarjev. — Te določbo so vsebovane v no \i pogoilbi ii <»o- P "n pol _____ ____________________re-tav- vojno, tr raeijah ]»a p.-t unč. Ii. oga dno prepričan, da bo v Hitler- krujia spj0|, n\ v |?;i|ijit jevi družbi ill z njegovo po- kajt; v>a ,,ioka eora b. me-in oč j o že po nekaj mesecih j ^aJ|a z otrobi, praznoval zmago. j sladkorja je malo. lloir »a/-U Toda računi so mu linesli. bo v teku nekaj tednov po-\'«>jna poleti ni bila končana, vsem zmanjkalo, j Hitler so je >irokustiI, «ia bo do Toda v severnem d. 'a Italo. septemb" a kapitulirala An-!Iije j.- zaenKrat /«• : -ka %o. glija. Pa ni. in nič ne kaže, da Xajhnjš«» je v južnem i u ia bi *>jtloh kdaj. jna italijanskih otokih. Medtem SO je pa ]U'ibližala Tn naj so vojna zavh • • pre-zima. Italijanske ladje no mo ko -plomladi. polet ja, j *eni :u rejo nikauioi po živež. Dežela, š- preko jnihodnje z i o . . . že od nekdiij siromašna, jo v Kaj bo v tem slučaju počel i- talijauski narod Ceno s<> za polovico višje kot < 'e že do dano- ni. I< > luenda kdo bile že lani ob tem času. Po- ž »misliti jo namreč treba, da je j vsaj takrat sprevalel kriv vse njegova- mizerijo. V AMERIŠKEM VOJAŠKEM TABORIŠČU M DVA LASKA GENERALA UBITA Iz Rima naznanja neko poročilo, da sta bila v soboto, ko je m-k vojaški aeroplan treščil na tla .pri Acqui, ubita dva laška generala, oba člana italjanske komisije za premirje ^ Francijo. To sta general Pietro Pintor in račni general Al-do PelegTini. Oeneral Pellegrini je bil tudi drugi v povelj-«m pri poleta italjanskih aeroplanov iz Rima v Združene in na razstavo v Chicagu leta 1933 pod vodstvom ge- "ialba. Koliko dragih je je s-|)isal ]K)dpol Pobotajte se brez »trajka!" v Irvin . ()lds% član ravnatelj-skega sveta l uited Steel Corporation, je v svojem govoru kovnik Robert Duncan Brown, pred Illinois Manufacturing ki je bil takrat* ameriški voja-1 Association, t>oziv;Jl delavce, ški ataše j v Belgiji. - | zaposlene pri obrambni indu- Belgijski kralj nikakor ni striji, naj so, jiredno zaštraj-inogel drugega storiti, — piše kajo, poslužujejo vseh drugih Brown. — Oni, ki trdijo na-spro- sredstev za dosego poravna-tno, niso videli tedanjih bojev ve. in niso videli nemške zračne sij«- Jaz vem, kaj govorim, — Če kakšna kompanija napačno tolmači industrijalne 198. polk obrežne artilerije se veaba v svojem taborišču v Yaphangu na Long Island u. Voja--■—————- —* ---»- .....^ - i.. "»J L A 8 M A fi 0 » A" - New fort Monday« December 1940 VSlANOVLJfiN L 1893 GLAS NARODA Vtorii) 99 (TM(x or OWMd ud Published by Slovenic Publishing Cwpiny, (A Corporation). Frank Bakaar, Preatdeot; J. Loptbt, Sme. — Place of boslnoM of tho ition and iddtNM of above officers: 216 WEST 18th STREET. NEW YORK, N. Y. 47th Year "Glas Naroda" Is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Xearly $8.—. Advertisement on Agreement. K« celo leto velja list sa Ameriko tn Kanado 9«.— ; m pol leta »3.— ; M Četrt leta 91AO. — Za New York aa celo leto $7.— ; sa pol leta $3.60. Za Inozemstvo sa celo leto 17.—; aa pol leta $3.50. "Glas Naroda** Izhaja vsaki dsn isvsemSl sobot, nedelj in praznikov. -GLAS NARODA." llf WEST 18tb STREET, NEW YORK, M. Y. Telephone: CHeisea $—1242 KATASTROFE V MAJNAH Zadnji onedcIjek je bilo s}>oročeno iz Cadiza v državi Ohio: — Nobenega upanja ni, da bi od zasutih premogorjev k'.'ga živega rešili. Toda njihove žene in otroei stoje v snegu p hm I vhodom v rov . . . raka jo, jokajo in molijo . . „ Vsa taka poročila so si precej slična. Nekaj podobnega >111 o brali po eksploziji v Willow Grove premogovniku, ko j«* bilo usinrčenih d vain sedemdeset majnerjev. Izza meseca maja lanskega leta se j«' v ameriških majnah smrtno jioiiesreeilo tisoč š«»ststo oseb. Povprečno tri smrtne nes-reče na dan. Kes jo majnanje nevarno, toda mnogo teh smrti bi se dalo preprečiti. — Življenja majnerjev so brez potrebe žr-tvovana, — je izjavil tajnik Iekes. Kdo je odgovoren za vse tof Meseca maja lanskima leta je bila senatu in poslanski zbornici predložena predloga, čije namen je bil »poskrbeti za ver jo varnost v majnah. Predlogo sta predložila senator Neelv iz West Virginije in kongresni k Keller bs Illinoisa. Predloga je izredno preprosta. Predvsem zahteva ugotovitev vzrokov nesreč in eksplozij v premogovnikih. Zahteva tudi vsakoletno zvezno preiskavo glede zdravstvenih razmer v majnah. Senat je predlogo soglasno sprejel. Toda zbornični odbor za majne in niajnerstvo predloge ni priporočil poslanski 2fl>ornici. I'nited Mine Workers so uvedli kampanjo, da bi zbornica o predlogi glasovalo. Tozadevno prošnjo bi moralo .podpisati lil8 |»oslaneev. 218 podpisov je Ibilo kaj kmalu dobljenih. Takrat so pa premogovni baroni zavihali rokave. Petnajst kongrešnikov je umaknilo svoje podpise. Poslanska zbornica ni glasovala o predlogi. Koliko majnerjev bo še moralo izgubiti življenje, da bo zbornica o predlogi glasovala in jo sprejela? VELIK ZRAČNI NAPAD NA LONDON Skoro 4H ur je iinpl London mir pred sovražnimi zračnimi napadi, sinoči pa so nemški aeroplani zopet prileteli nad lue-5to in ga bombardirali do jutra. Splošno mnenje opazoval-eev je, da je bil to najhujši zračni napad na London v eeli vojni. Drugih angleških krajev Nemci niso tako zelo bombardirali. V zameno za nemški napad pa so angleški aeroplani zopet z vso silo bombardirali Puesseldorf, kjer je bilo porušenih več ji klarn in pomolov na Reni. Drugi angleški bombniki pa so napadli Brest in Lorient ob francoski obali ter pristanišča ob Roka\skem »prelivu Dunkerque, Calais in Boulogne. f* Slovenije ITALUA I5ČE 2IVE2A V JUGOSLAVIJI Zastopniki italjanske družbe Zfi agrarno delo so včeraj prišli v Beograd, da se z jugoslovanskimi oblastmi pogajaja za dobavo jugoslovanskega živeža za italjansko armado v Albaniji. Družba, ki ima svoj glavni stan v Bariju in podružnice v Draču, s<« bo »pogajala z jugoslovanskim trgovskim uradom in jugoslovansko eksportno družbo. Skušala bo dobiti vsakovrsten živež Dosedanja trgovska pogodila med Jugoslavijo in Italijo določa gotove količine živeža za Albanijo, sedaj pa hoče Italija izposlovati, da 1>i dobila še mnogo več živeža, kot pa to določa dosedanja trgovska pogodba. ROOSEVELT OBLJUBIL GRŠKI POMOČ Predsednik Roosevelt je v soboto obljubil Grški v njeni vojni z Italijo vso pomoč Združenih držav. Grški kralj Jurij II. je prosil (Združene države za pomoč v sedanji vojni in je njegovo prošnjo grški poslanik vročil predsedniku Rooseveltu 3. decembra v Washingtonu. V svojem odgovoru je predsednik kralju Juriju odgovoril, da je prišla njegova prošnja ravno v ča&u, ko vsi narodi občudujejo junaštvo grškega naroda. Predsednik pravi dalje, da je že davno usmerjena »politika Združenih držav, da pomagajo narodom, ki se borijo proti napadalcem. Zato bodo tudi sedaj •Zdruaene države pomagalo, ker se tako junaško bori z ItaMjo. DELNIŠKA DRUŽBA ZA TISKANJE TISOČAKOV. % Iz Novega mesta poročajo 27. septenfbra: — Naš podeželski človek, ki se trudi in dela od zore do mraka in ki kljub vsem svojim naporom ne pride dalje, kakor da pošteno a borno preživi svojo družinieo. je že s tem dejstvom povsem zadovoljen, obenem pa šo vesel, da ga pusti svet v miru. Nekaj povsem ton m nasprotnega pa je z ljudmi, ki so malo udarjeni na trgovsko žilico in morda tudi prekomerno pohlepni. Večen nemir in neprestano iskanje novih virov in dobrin, ki se dajo zlasti zdaj dobro vnovčiti, dela te ljudi večno nezadovoljne. < 'im večji je dobiček, tem večja je skib in težnja, kako priti do denarja. Denar, to božanstvo, j" ljudi popolnoma spravilo pod svojo oblAstj da so pri vsem tem docela pozabili na vest in čast. Da je fiiko, priča žalosten in lahkomiseln primer, ki se je dogodil izven naše dolenjske metropole, je pa v-ekakor poučen za ljudi tega kova. 'Pri nekem podeželskem go-: spodarju so se zglasili neko noč trije tujci v neki knpčijski zadevi. Razgovor med njimi je postajal vedno bolj zaupen. Eden iznled tujcev je čez ca« gospodarju predložil tajin-stven načrt, s katerim "bi vsi š-tirje pfr?šli do blagostanja. Povedali so mu, da imiajo v delu tiskarski stroj, ki bo spretno vršil svojo nalogo, čim bo poplnoma ugotovljen. Ta stroj Ik) izdelan v taki obliki, da bo t i-kal — do podrobnosti enake bankovce po 1000 din, kakršni so pristni, da jih ne bo mogoče ločiti. Za sedaj potrebujejo >aniK> zaupljive ljudi, ki bi A" dosego tajnega načrta žrtvovali nekaj tisočakov. Vsi udeleženci rentabilnega podjetja pa »bi s svojimi vplačili postali delničarji. Nagovarjanje tujcev* je bilo v toliki meri prepričevalno, da so dosegli svoj smoter — priti do denarja. Moža so vpisali kot družabnika estniku Ivanu Borovi čn v Hereegovščaku pri Gornji Radgoni, je bil nedavno u-kraden lilajhen železni štedilnik, takozvani gašperček, pri posestniku Antonu Neubauer-ju v Liitvercih pa je neznan storilec odnesel v seboj par moških škornjev. Pri posestniku Štefanu Klenarju v Leša-nih v Apački kotlini pa so te dni neznani vlomilci odvedli i__;„ Peter ■ i —--U A ___Ci Ob deželni cesti med Utico in Rome v gornjem delu New Yorka je slikovito mestece O-riskanv, v katerem je nedavno odprl rojak Frank Trinkaus moderen hotel. Prej se je dolgo let ubijal .s farmo v Flv Creeku, ki jo je pa sklenil prodati. Kdo jo bo kupil, bo napravil dobro kupčijo. Frank me vabi, da ga moram na vsak način prihodnje poletje obiskati. Ce mene ne bo naj pa drugi opravijo namesto mene. Kdorkoli namreč pozna Franka, njegovo post režiji vo ženo in njegove krepke, pridne otro- kravo. Sled je vodila od hiše po sadovnjaku kakih 150 korakov o.L občinske ceste in na to dalje proti Ščavnici. Tatvino so opazili domači šele naslednje .jutro,, ko v hlevu ni bilo več krave. Tatvine je osumljen nilad moški, katerega so videli domačini kritičnega dne postopati po Lešanili. Z AEROBALONOM V VIŠINO 8300 METROV. 000 metrov. 'V višini 7000 metrov je toplomer kazal 20 stopinj pod ničlo. Navzlic temu .da je bil zelo toplo oblečen, je Roščin začel čutiti velik hlad. Brzina dviganja se je tedaj -krčila na dva metra v sekundi. V višini S200 metrov se je Roščinu dozdevalo. tla ira obleka čedalje bolj veže. Občutil je silovit pritisk zraka, zato se je jel spuščati proti zemlji, seveda šele potem, ko je dognal, tla je dosegel uspeh. ^Službena komisija je po pristanku na tleli prekontrolirala barograf in je ugotovila, da se je balon dvignil v višino 8300 metrov, ne pa samo 8200 metrov, kakor je menil Roščin. Balon se je mudil v zraku 61 nti-nut in je v tem času napravil ogromno pot 220 kilometrov. ŠE JE CAS, DA PRAVOČASNO PREJMEJO VASO BOŽIČNO POSILJATEV, AKO POŠLJETE DAR SVOJCEM V DOMOVINO — • . f t. — .... 'GLAS NARODA do Vš Kdtit ga ho- _roet-nost, pa če ji poveljuje Badoglio, Cava lie ro ali Mussolini. Enkrat se poročiti je dolžnost; (poročiti se dvakrat je pogum; izročiti se trikrat j«' pa norost. Tist i, ki se težko odloči za dolgo potovanje, ima že dobršen del poti za seboj, ko stopi preko praga. Kdo ve, koliko žensk si že presleparil, — mu je boječe o-čitala in se ozirala vanj z zaljubljenim pogledom. — Prisežem ti, — se je razvnel, — da »i ti prva. Uboga farmerska družina je s težavo vzdrževala sina, ki je študiral v mestnih šolah. Dosti je bilo treba žrtvovati, četudi je sin s trdim delom poleg študij semintja ujel kakšen dolar. Slednjič je pa dosegel cilj,— postal je doktar medicine. Obetala se mu je lopa bodočnost. Zaposlen je bil že v velik: bolnišnici, ko je obiskal svoje domače. — No, kako pa kaj, — je pozdravil zgaranega očeta, — kako je kaj z vašim zdravjem? Stari farmer, ki je šel »kozi težko šolo življenja, se je I>opra*kal za ušesi in previdno odvrnil: — Povedal bi ti, če bi mi preveč ne računal. Še dobra dva tedna sta do božiča. Angeljski zbori, oznanjajoči mir na zemlji, se bodo umaknili železnim ptičem, tulečim smrtno melodijo. -As -'scJ e -lic- c-.' ' — v * W4 J&M J-iC -l&bvf C, t* '>-.7 ,'iftifcf* / IV" K . ' . ...... v l ' « l w n "GLAS ft O BX" - tfew Serf Monclay, Decemter 9, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 IZIDE DNE 16. DECEMBRA, 194» — POŠLJITE NAROČILO SE DANES! V. VACCARI: "Ilaio! — Ali si to ti, Gla-einto V- Komandir viteškega reda F1 avio Angeli- ie zardel kakor rak. '*To pol ti moram reči, da je to zares nečustveno ravnanje. — Dovoli, j»et tlni . . Ko se je pa prijatelj opravičil, >e je d-e Angelis pomiril in dejal mimo: "Dobro, torej — kaj praviš? A!i mi ju pošlješ * Ali ne pride- sani? — Dobro, dobro, na svidenje! Toda drugič — dovolj o tem — zbogom.** (\ trt ure po tem telefonskem pogovoru mu .j** prinesel -luga papirna-to vrečo. v kateri sta bila dva ploščata ključka. Šele zdaj je bil Flavio pov-em |>o-firirjen in zadovoljen. »Bila sta ključka od njegovega tajnega stanovanja v tihi zakotni ulici, ki ju je bii poso-dil svojemu prijatelju Olaein-tu pred petimi dir« vi. Xi bilo to prvič, da licu ie storil to uslugo, toda, ob drugih prilikah mu j«* (Ilaeinto vrnil ključe takoj drugi dan zjutraj. Zdaj se pa n; oglasil celili pet dni in ključi- mu je poslal šele v zadnjem trenutku, kajti conrmendatore de Angelic je pričakoval tiste-tra dne prvi obisk Rosette, svo-•e najnovejše ljubice. "Z veseljem. Cez četrt ure bom pri vas." De Angelis je od hi te I gori. Odprl je vrata, na katerih je bila litfedaiiinasta ploščica z napisom: fvluardo Catini. Pod tem imenom ga je poznala hišnica. Prestopil je nekajkrat fio polletni pre^obi. •'Tristo vragov, kaj pa je to* Presenečeno je ob-tal. podu-hal in planil v spalnico, iz nje pa v oblaoilnico, kjer je stala toaletna mizica. Tam se je ozrl na okrog in o-kanionel. -Strašnemu smrad« se je tam pridružil oster vonj ko linske vode in vijolic. Nekdo je bil izlil tekočino iz dv h steklenic v kristalno mlako — morda v upan ju, da bo tako zadušil strašen sr.rrad. Kar mu je šinila v glavo grozna mi-el. Tako strašna, da so se itiu oči razširil.- kakor blaz-neževe zenice. Ne, ne, to ni i nk) gore . . . Tedaj je opazil v kotu pre-vrnjen naslanjač in znv.čkano preprogo. — A voda v umivalniku — je bila rdeča, krvavo-rdeea. — Potem se je ustavil njegov pogled na tapetnih vratih. vodečih na hodnik. 'Trenutek je okleval, potem je pa planil ven in odbite! po oz-akor je bil j k m hodniku v kopalnico. Tam ričakovati i.ie bil smrad tako neznosen, da Toda od človeka, kakor (ilaeinto. ni mogel pričakovati j« nič boljšega. Tak umetnik sli- mu je zaprlo sapo. Tipal je z kar! (Havio »h* Angelis je z roko po zidu. dokler si našel njim vzdrževal prijatt Ijske sti- j stikala, da je prižgal luč. ke sam« za to. ker je bil slikar vesel dečko in ker je imel v Glaeintovenf ateljeju priliko .-poznati marsikatero družen*t -no dekle. . (Nedavno je eenum ndatore izpred nosa odj»eljal -likarjn dražestno Oenetto. Ta pustolovščina je nekoliko ohladila njuno prijateljstvo. Potem sta se pa zopet polnita I a in v dokaz znova utrjenega prijateljstva je prepustil Flavio (llacin-tu oba ključa od svojega lju-bavnega gneizdeca. Zdaj sta bila ključa k sreči zopet v njegovih rokah in ob štirih popoldne. Že ob dveh popoldne je zavil cenimendatore v tiho ulico. Vstopil je v hišo in potrkal na vrata vratarja. Čigar žena je skrbela za red v njegovem štiri robnem stanovanju. "4A!i hi lahko prišli k meni malo pospraviti." Njegovim očem se je nudil grozen prizor. Velik le^en za-I oj. stoječ vedno v kotu, je sedaj -ta' sr di kopalnice, ki so bila njena tla pokrita s kosi raztrganih in zm^ečkanih novin — a na nekaterih ko-ih so bili rdeči madeži — krvavi madeži. 'Ahvi\ je >voje sile in pogum poskusil je pot i-nit i zavoj k steni, pa ga ni mogel niti premakniti. Drugače je bi! čisto lah k. vanj je spiavljal umazane bri-ače. Poskusil je zaboj odpreti, pa ;e ugotovil, da je zaklenjen. Najieto je razmišljal, kje bi mogel biti ključ. To iikisel je pa takoj izpodrinila elroga b"'j bolj žgoča': hišnica* f'e b> zdaj prišla vratarjev« žena . . Brž h? zapu-ti! kopalnico, ne da bi ugasnil luč, odl/iti) i* v -vojo • ol o in nln-ii1 \v stanovanja. Zaloputni! je vrata 7 • .seboj in odbite) po stopnica!, doii Potr- ka! je na hišiiikova vii-in in r\o-j;d prihitevš] ž*ni: Pustit« zdaj to — p- -pravit« pozneje, k* sc vrnem.** tOdhitel je na ulico, hotel je zbrati svoje misli, toda močna luč ga je oslepila, v ušosih mu je šumelo. Kaj storiti? Ali naj obvesti policijo? To je edina možnost — toda tak škandal! Trdno čuvana tajna n jegovega postranskega stanova n/a pride tako javnosti v zobe. -A on, eden najugleelimjših milanskih inelustnjcev . . . Kaj pa njegova žena ? Xje gova mala, mila'zaupljiva ženica, s katero -c je noreči 1 š«|f pred dvema lctonyn * Ne, najprej mora vse dobro' premisliti in pretehtat^, dali ni nobenega izhoda. druge možnosti rešitve. Flavio de Ang li- je taval kakor pijan brez cilia po ulicah. dokler se ni končno iztrez-nil in pomahal z roko šoferju m im o vozečega a vtotak.-i ja. Potem se je pa vozi' z e-iega konca mesta na drug'. X- i-prej v atelje ti-tega ne sreč ne-ža. ki ga je bilo nj-t/ovo nepremišljeno dejanje -pravilo v pogubo. Toda atelje bil zaprt. Hišnik nui je povedal, da je -likar odpotoval dopoldne s prtljago, ne da bi povedal, kam je namenjen. Zdaj je Flavio razunui, zakaj mu (ilaeinto tako .dolgo ni hot el vrniti ključev od njegovega tajnega stanovanja in zakaj mu jih je poslal, ko ei mu jih bil lahko prinesel sam kakor navadno . . Zdaj se ie tudi spomni), da se jc slikarjev glas po telefonu tle-el. Potem je poklical cor.men-datore svojo ž"iio in ji sporočil, da pride zvečer pozno donfov. Potici je telefoniral tudi Roset-ti, da bi odjv vedal popoldanski sestanek . Naenkrat .ko je d»rugič odlo-žil slu-aiko, mu je šinila v glavo misel, da l»i ga utegnil.i rediti. Odpelje se k policijskemu komisarju, k .svojemu de»-bremu prijatelju. Ta mu gotovo svetoval in pomagal. Ko je pa pozvonil na njegovih vratih, je slišal, da je gospod komisar odpotoval in da se vrne šolo «1 rngo jutro. Brez cilja se je vozil še več !ur po mestu, zvečer se jr pa vr- SLOVENSKO - AMERIKANSKI ¥7" 1 . "I :: ZA I JOTO :: Koledar 1941 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pis ja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vsolo luliku |«iljtle cnte, Ae prebivate /.namkali |k> - uz. 3 Združenih državah. Posebna priloga: Tri j«* zemljevidi v barvah: EVROPA IJ^TA 131-1.; EVROPA PRED SE DANJO VOJNO; EVROPA 1940 naroČite ca SF. danes Pomen Birme < )dnošaji med Wliko Britanijo in Japonsko se» se v zael-njili dnevih ponovno zaostrili. Anglija -o je odločila, da do*e-" že »*vojo naklonjenost Kitajski s tem, da je najavila otvoritev ceste preko Birme. Ta cesta je važna zategadelj, ke?- nudi edino možnost za ppskrbo 4'an.gkajškove vojske z orožjem. Birma ali Burma je dežela v Britanski Indiji ter meji na Siaii',. , francosko Indo kino Kitajsko in Tibet Prostorno-1 tega ozemlja je velika. Im;i na mireč .">!)7,S49 kvadratnih km p< vršine in jo torej dvakrat to-iikšna knkor Jugoslavija in Bolgarija ^knpaj. Xa tem oženil ju pa živi samo 1."» milijonov ljudi, po rasni pripadnosti Mongolov in Malaje v. Bir-memska kultura je pod vplivom Kitajske in Indije, v verskem pogh-dn pa so Bimianei večiim-ma hudisti. "Kristjanov je med njin^i koninj dober milijon. Preteklost Birme j«' zelo burna. V začet kil 15). stoletja so nastali incidenti na meji Britansko Indiji*. Ponavljali so »o Vs«» do leta ko so Angleži osvojili deželo Arakan Ye in Tenazerin. Toda šele 1. issr, ko je hil odstranjen zdražhar Thihnn, posj^lnji vladar Bir-nee, na]>očiia doba miru. Birma je bila tedaj priključena in-dijskemn <*"sarstvu. •Prestolnica Birme je bila Mandalaj. zdaj pa je Rangoon, o je velemesto > 4< H >.< H M i pre- bivalci. L«-ži ob izlivu i-toime-ne reke. .\ngl ž i sei ira zasedli !« ta in posihmal j«* mesto vzcvetelo zla-ti v pogledu tr-govine. Hariiroon je velika Inka ter ima v Indiji poleg Ka -kiit«- in BoTif*bfiya najvei-ji pro-ntet. Birmo vi nl.-i v imenu m-dijskega podkralja poseb-n gu-verner. < zeml je Birme pa obse-«ks,.nk velikih upravnih podredij. ROMANI Karol Maya Zdaj laliko našim čitate-Ijem ) »ost režemo z v phitno vezanimi knjigami tega znnneira potopisen. strani. Kujisa vsoliujo: B V levjrm brlogu; Jezrro kro- ^ Skupina 3. knjig—$5. srŽNJI—1. KNJIGA ♦EIl str.-mi. Knjisa vuf-luije: Konji in ljudje v svetu; V crobniri in po pu>eatvi; Bele sužnje. a $2.00 8 SIŽNJI—t. KNJIGA kodilov; Abu ravniku. Ilanisa Mija; Ob nil domov, in pomiril svojo ženo. kakor je vedei in znal. "Nič liudejra se ni zgoeli o. upajmo, da nič ... V banki — odkrili se> nekaj poneverb — jaz pri tem ni-cm niti najmanj kriv. Krivec je nekdo drugi, to je zločinec nrorrlec. — — Škandal pa »»evotla bo. New" je preživel v sobi za goste. Ležal je v t mi, široko odprtih oči, zaspati ni mogel. zadušljiv vzduli.. iKar se je začul smeh. 4Ali sem znorel jaz, ali pa onadva," se je vprašal ubogi komnnder »le Angelis ,ko je zaslišal giasem smeli. In že r^e je pojavil na pragu policij-ki komisar. Njegov obraz je^iil od sufieha ves rdeč. iSmejal se je tako. da niti spregovoriti ni mogel. Samo z roko je kazal na tapetna vrata. AMERIKA JE POČASTILA ŠVEDSKEGA IZUMITELJA Xi s(» mogel otresti misli na Potem je ]>a skočil k oknu kopalnico, kjer ie bil pustil goreti luč. na sumljivo težak zaboj. v katerem je bilo gotovo skrito truplo. lil misli; je na škandal, ki ■voio uniče- Darilo za PRAZNIKE ' • t ^ ■*■ v-. RAZVESELITE VAŠEGA PRUATELJA (ICO) ZA BOŽIČ Z DVOME-SEČNO NAROČNINO NA "GLAS NARODA". STANE SAMO «1. List skušamo napraviti splošno zanimiv za vse čitatelje. Vemo, da Vaš prijatelj oz. prijateljica, ki še ni naroče(a) na Glas Naroda, bo vesel (a), da ste se opomnili za praznike. Ta ponudba je dana, da se vaš prijatelj oz. prijatelji ca seznani s tem slovenskim listom, in bo s časom redno naročen (a). IZPOLNITE SPODNJI NAROCILNI LISTEK Storite to ie danes, da bo pravočasno za praznike. Mi bomo obvestili Vašega prijatelja a primerno božično dopianico o vasem darilu. i jr? rjt n a t- - ■t u iliMRiiiiii, .__ ____ . T&mik I UPRAVNIŠTVO "GLASA NARODA" | 216 West 18th Street, New York Tukaj pošljem $1.—, za dvamosečno naročnino za m e. Naslov List naj pošiljamo pričenši z dnem Moje ime in naslov je: ............ pride v javnost, na no bodočnost. •Morilrc je pobegnil, i-zginil. Ali pa ne bo policija osumila tudi njega, najemnika tistega stanovanja in lastnika t so finega zaboja ? Tn v tem primeru — mu preti preiskovalni zapor, neskončna zasliševanja in brskanja po njegovem najintimnejšem zasebnem življenju — morda tudi porotna obravnava in ju--tična -zmota. Toda kako je mogel (rlacinto morilec. Toda kako je prišlo elo tega? — Kako? — Kokain, ljubosumnost, roparski umor? Drusro jutro je odš^l coni-mendatore Flavio de Angelis k znanemu policijskemu komisarju. Konrtij je končal' svo-ie pripovedovanja komaj mu je živo naslikal tragično pri godo. je plani! policijski urad nik pokonci in vzkliknil: 'To pa je lepa kaša! Odpe-Ijiva se hitro tia. — Trenutek piosim, takoj pokličem eletekti-va." ^ez četrt ure >o izstopili vsi trije iz avtomobila na vogalu zakotne tihe ulice. Flavio je čutil, da ga premaguje omedle-vica. Komisar g:a je moral podpirati, ko sta stopala po stopnicah. . Končno so odprli vrata. Pozdravil jih je še neznosnejši smrad kakor prejšnji dan. 'Tam za tistimi tapetnimi vrati — jaz ne morem več — pojdite sami. Počakani tu." Cormimendatore l.jal slikarju izpred no^a. O-sveta, ki nun jo je prisegel G!a-cinto. Tn komander -e- je smejal in obenem plakal. sklepal je roke, klel in zadovoljno majal z glavo, kajti naenkrat mu je bilo odleglo. Ameriška vojna mornarica bo neki nov rušilee krstila z imonom ''John Krioson**. S telil bo počastila spomin velikega š vedske k g-a izumitelja iz 1!> stoletja, ki ;e večji d I svojega življenja prebil v Združenih državah. Erieson je med drugim zgradil tudi tip ladijskega vijaka Njegove) z a-meriškega stališča najvažnejše riški državljanski vojni. I $2.00 « SUŽNJI—3. KNJIGA (Zi\! strani. Knjiga rsfhnjp: /adnji lov na sužnje; ljubi- J te svoje sovražnike; Na seri- S bali; tgnan. $2.00 8 I BEI.A KF.KA j struni. ^ slikami. Vsehina: 5 Dvojnik; Pred lojnim sodi- S šreni; Ob 1'ruguajn; C rez me- K j«. S2.00 § DOLINA SMRTI strani, s slikami. Vsebina: J Miss Alma; I»er\ii; Spletke in S * * * Z<.ORA.J OMENJENE V PL.\TNl* VEZANE KNJIGE — VSAKA PO s?.— ; ALI 3 KNJIGE SAMO $5. V PLATNU VEZ zanke; Pekel. S2.00 S NA JAPONSKEM JE VULKANOV. 44 jezeru; 9 $2.00 ^ »;iiT( strani, s slikami. Vsebina: ^ Gran t'haeo; Pušeavnik; Lov J SOBOLIAK IN KOZAK 7,'.KI strani, s slikami. Vs«>bina: Kozak številka des«»t; Na sledu ; Ob Dajkalskem Domov. i V CORDILLERAH na Sendadora; Itožja sodba. $2.00 S MOŽGANSKI TRUST NA ANGLEŠKEM. Iz Londona poročajo uradno, da organizira angleška vlada poseben "m-ožganski trust" ki - o bo bavil s proučevanjem well znanstvenih ugotovitev, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti za vojno. Ta odbor sestoji vr pol tucata znamenitih angleških učenjakov in mu bo dana naloga, da dobi nadaljnje pripomočke za totalno vojno proti Nemčiji in Itali.ii. »Njegovi člani sir William Bragg, predsednik kraljeve znanstvene družbe, dr. Applet-ton, tajnik oddelka za znanstveno industrij, razi ska van je -ir Edvard Melladv, tajnik ine-dlcinskega znanstvenega sveta, sir Hill, tajnik kraljeve znanstvene dru»be, sir Edvard- Butler ,tajnik poljedelskega znanstvenega sveta in E#?erton, taj- Ponovno bruhanje vulkanov na japonskem otoku Migaki je zbudilo splošno zanimnnje za japonske vulkane. Večkrat -e slišijo govorice, da je Japonska največje vulkansko torišče na svetu. Prof. Saper iz mesta Basel v Švici se že več let bavi - proučevanjem škode, povzročene otl vulkanske lave. On trdi, da Japonska ni največje vulkansko ozemlje na sveetn. Celo japonsko vulkansko pose-tina vseh poznanih vulkanov. Aleut i, Sunda otočje, zlasti pa Islandija so mnogo pogosteje posejani z ognjenimi gorami kakor Japonska! Tueli po količini izbruhane lave ni Japonska na prvem mestu. Sundsko otočje na primer izkazuje v istem času mnogo več izbruhane lave. Tudi delovanje sund-skih ognjenikov je mnogo bolj stalno in močno. Sorazmerno je njihovo delovanje dvajsetkrat večje. Oel leta 1500 so izbruhali sundski ognjeniki 1S5 kubičnih kilometrov lave in pepela. V istem času so vrgli osem in pol kubičnilih kilometrov pepela ter tri in pol kubične kilometre tekoče lave. ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU § kaznuje, ker sto tako krivični; mlado, -o vsi pri najboljšem zdravju. katerih NEMŠKI PARNIK POTOPLJEN OB KUBI Včeraj je neka angleška križarka ob južnem koncu Kube potopila nemški tovorni parnik Idarwakl, ki je z nekim drugim angleškim tovornim pamikom 29. novembra odplul iz Tampico v# Mehiki v namenu, da z velikim tovorom prebije angleško blokado. Parnik se je baje potopil. O nemški bojni ladji, ki je bila v boju na veliko razdaljo! v sredo z angleško pomožno križarko Carnarvon Castle nedaleč od brazilske obali, ni nikakega sledu, (lasi jo zasledujete dve anglieški zelo hitri križarki, ki imate na krovu tudi poizvedovalne aeroplane. Križarka Carnarvon Castle je bila precej j»oškodovana in je priplula f,- (pristanišče Montevideo, kjer popravljajo poškodbe in bo jutri zopet odplula na morje. Božični bonus Steel Co. je razde- J UBILE J ČETVORČKOV l>no 26. septembra 1S80 je Svicarka Gohri iz Burena po-vila četvorčke, ki ho p:i krstu dobili imena: Oiskar, Bert a, Ro-i za in Aitliur. Otroke je liri jeva rodila v drugem zako-' " ' ' * p!o> bo za polovico slabejši od sedanjega. Ta sistem omogoča enakomerno skromno svetlobo, I med tem ko .-o .so izkazale modi e .-votilke za nepraktične. Iz I višine so liile namreč kljub zatemnitvenim ukrepom vidne, kar m' pazovanjem. Simond Saw and v Fitchburg, Mass., lila med svoje del&vce stoti-soč dolarjev božičnega bonusa. Kompanija ima 2500 delavcev. Lebhentarl & Company je lotos prva firma na newyor-škem Wall Stroeu, ki je plačala bonus. Vsakemru uslužbencu je dala štiritedensko plačo. KNJIGA KOT BOZlCNI DAR KNJIGE V angleščini. po izvanredni ceni NE ZAMUDITE TE PRILIKE Konec stavke na zapadrti obali Po šestdesetih dneh je bila lira vna na stavka delavcev na štiridesetih obrežnih tovornih parnikili„ ki prevažajo les za vojna naročila. Delavci so člani Ameriške delavske federacije. o ugotovili s posebnim o- zvesto ženo imate, a io obrekujete zaradi grehov, s-e le samii krivi!" "Habaha! Torej tudi vas ie pridobila s .svojimi lažmi? N^sramnica! Zalotil -en? jo sam v kamri z mladim hlapcem — oba rdeča kot škrlat. — pa ji še verjamete, da jo zvesta? i Boga. -amo minuto pit j bj bil moral prit' in zasačil bi ju bil," je jezno ug« varial Jamnik. "Ne, sami ste grešnik in dolžite njo iz ljubosumnosti. Brigajte s« več zanjo — ne iščite drugih žen-k: najboljšo ženo boste imeli!" ga je zavračal kaplan ogorčen "Drugega mi liimntt povedati?" se je roga' Jamnik. jezik ima! Ci-to vas je preslepila Torej pa zbogom, Ako lioče domov, naj pride; zaradi otrok in poslov jo bom trpel p« d streho. A za ženo je ne maram več. Samo zavejo sramote bom i lolčal. Ljudje naj ne zrodo, kaj j • zagrešila. Kako bom poslej živel ;:»z pa nikomur nič mari." Tn jezen je odšel. Rožanee ie strt «el za njim in bilo mu je tesno pri srcu. Do petnajstega leta so ostali v v domači oskrbi, potem so morali pogledati za kruhom. < >.<-kar. ki ira smatrajo četvorčki za nekakšnega rodbinskega po-glavarja, ker je prišel med njimi prvi na -vet, je dobil naziv "presvot:." in je danes železniški upokojence v Curiliu. Ar-tur 44najmlajši" ker je ugledal luč sveta za bratom in .sestrama, in|a donosno brivnico in j še danes se lalrko pri njem obli ješ. Oba brata sta oženjona in imata družini, sestri pa sta o-tali samici. Berta vodi neko gospodinjstvo. Roža, ki j? pokazala lepo nadarjen o-1 za je 268 LET SO LJUDJE ŽIVELI BREZ VOJNE. Premeten na&n tihotapstva Bolgarski kmetje so hoteli odjK'ljati iz Romunske na Bolgarsko čredo ovac. Romunski carinski uradniki so opazili, da nekatere ovce krvave. Po natančni preiskavi so prišli na sled spretnemu načinu tihotapstva. Kmetje «o ovcam prerezali kožo, vtaknili v rano razne j• * , , ,. .dragocenosti in rano zašili, izračunati, koliko let so hudie , , ... , , , 4 r- , Nekatere ovce so imele okrog od leta l.»82 pr. Kr. pa do da- , , l^ie Garden | Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno 2.j0 FOTOGRAFIJ XA1MSAI.I XAJBOIJSI AMKItlŠKI VlCTNAIi-SKI VKŠČAKIIN IZDAL E. L. D. SEYMOUR, B. S. A. Ena sama knjiga, ki vam nudi vsebino rele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, boij natančna, bolj razumljiva in Ih>1 j uporablji-vii, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. f'udili se iMisto in v< jM'li ln.ste, k<> lM.>t«' videli, kako natančno t-i* 'tiik oaitden encyclopedia mirti <• v^:Jki najmanj^ |...dr.,t.-uusti v oiMifl.ivatiju vrta. Knjiga je bila >kr:>iavlj» mi. t: t k <« -Ia i v. | >u~i-en«' prav ni«". k;ir ji* zanimivo in |Mitrel>iio za vrt. Kar je knjigi- j*' kilo vse >krlits«> preisku^eim. tako «ia je v^e i><>[><>'no, j:i-[sno. |>ripros:o. pa natančno To je nota vrtnarska priroena knjiga — THipolna. praktit'ua, priljudna in l.il. »ii razumljiv;!. Ilr**i>knsii»? jo kar najtMilj iiiitanr-no sami. Preprir-ali <<■ tM>si<\ 4!a r...1 jvrtnarske knjige ni k-.t je tiik oarden kncvclopedil % i'-.* .i i . % v t > v A A Ona samo $4 zgodovinar R. II. je j »red kratkimi Angleški Ou-hing si nadel veliko zgodovinsko na-1 logo. Xa vsak način je hotel | Komu naj verjame? Ona je govorila tako prepričevalno, daizike, pa je učiteljica na neki jo nedolžna in da je kriv razpora ie on — on pa odločno dolžijšoli v Ourihu. njo in vztraja na s umni i, da mu je ž: na prešestnika Ka j naj stori ? Nevoljen jo korakal po sobi ter razmišljal. Ako lažeta oba.' Kako naj dožene i«tino? O. kakšni časi. Zazvonil oje poldne in moral je na ol>«*d v župnišče. Po obedu je Rožanec povedal župniku, kaj mu je dejal J amnik. "Da, kjrt jo re-nica V je vzdilmil dobri starec. "Tgno-ramti"! Le Bogu }o znana. Midva je ne bova več iskala; naj se pobotata, kakor sama hočeta. Samo da ni javnega pohujšanja — Bog r.- prizadeni!" "Mi duhovniki bi morali pač imeti pravico, onemogočiti t ike zakone!" re je iezll kaplan. "Veo kar je prav; ali zakrament sv. zakona v takih okolnostih je burka, pii bi cerkev ne smela sodelovati - svojim blagoslovom." *'Kako mislite? Nemogoče! Upirati rio vendar no smemo!" "Saj to je! Xe smemo se in moramo poročati ljudi, ki oeividn » niso vredni in sposobni zakonskega življenja. Na-nfcesto src in du- mehanično povezujemo v božjem imenu ali dva kupa bankovcev, al: starca in mladenko, ali jetičnico in kipeči' zdravje, ali zver in jagnje. In kar nič se ne brigamo, •»ta li ženin in nevevla v svoii vo ji re< «vobodna ali ]»a se poročata po«l pritiskom. Države sc pripravljajo, da bodo smele zakonito soodločati glede sklepanja zakonskih zvez — zahtevala to dni ožeujen, a žena ga že vara s pomočnikom; kajpada trgovec je pirava razvalina, žena živo -rebro, (x.močnik pa mlad gizdalin. In tale Jamnik! Žena ;nu je ušla iz r-tuda in br, zute-Tie ljubezni. — Še jo poštena, a če no bo več dolgo, bo k'i v le Jamnik." "Mogoče. A vedno je bilo tako; ljudi ne zvezujejo le ljubezen in cerkveni zakoni, nego tudi realni, gospodarski interesi," j miril župik. "Ako bi &e sklepali zakoni vedno ie rz ljubezni, bi bilo na svetu gotovo lepše. Toda navadno co realnosti močnejše od čustvenih razlogov; mar-ikdo bi rad vzel ljubljeno dekle, a je ne more ali ne sme. Mar naj se cerkev vtika v tak- konflikte? Ne, ne gre. Mi storimo svojo dolžnost in — si umijento roke." "Kakor Pilat, da! In Baraba je vedno iznova svoboden poštenjak pa vedno iznova križjan." Zelo nevoljen se je vrnil Rožanec v kaplani jo, a pisati Novaku je pozabil docela. . Olga jo jokala in vedno iznova čitala pi-mo, ki je do- Geliriji ne ljubijo šuma in sveta ter žive diskretno ob strani velikih dogodkov. Ro-po rt or j i ki so obiskali Berto in Rožo, da bi dobili od njih kakšen intervju, niso nič opravili. Prav tako oba brata ne ljubita pozornost publik?. Pač pa se bodo vsi štirje znašli na slavju katerega bo priredilo zdravniško društvo v Ourihu. Ob tej priliki bo namreč slavijeneem kateri izr0("'ena publikacija, ki se tiče njih neposredno. Prof. Schla-ginhaufen pripravlja o če tvor č-kih obširen spin "fVtvorčki Gohri in njihova rodbina." P1*. Jvr. pa nes preživeli v miru in koliko v vojni. Po dolgem računanju je pa prod nekaj dnevi le prišel do zaključka. Izračunal je, da je človeštvo v vseh 3521 letih, kar jih pozna zgodovina, živelo samo 268 let v miru. Tot; j so je vojskovalo kar 32.">3 let in je imelo na vsakih nto let povprečno kar osem vojn. Da bodo te številke še zanimivejše, so temu poročilu dodali še poroči'o univerzitnega vratu zlate zvonce in cekine, skrite med vojno. profesorja T. P. Mareva, ki jehl , dognal, da se je človeštvo naj- kl0,p K povsem umevno . . . Iz Venice v Floridi poročajo: K mehaniku Johnu Calver-tii je prinesel neki farmer radio aprat in ga prosil, naj mu ga popravi, češ, da so radio programi zelo nejasni ter jili moti neko čudno ropotanje. Calvert je odprl radio-apa-rat in dobil v njem dve kači- več vojskovalo jeseni in pozimi. Spomladi se je vnelo samo 14 od'-t. vojn. Ti podatki resno kažejo, kako je človeštvo že od nekdaj navdušeno za v o in;. . INDIJANCI NE IZUMIRAJO. NOV NAČIN ZATEMNJE-VANJA. Zanimivo novost v zateninje-vanju .-o preizkusili zadnje dni v Rimu. Na podlagi rezultatov tega porkufia bodo italijanska n »»est a v bodoče za t nrnje-vali ne z modrimi, arnp^fk z belimi sveti kami in s tokom, ki Mnogokrat sn*o že brali, da, so Indijanci severne Amerike/^0 strani, olusojeni na izumiranje. Toda to ni povsem re>. Nove statistiko dokazujejo ravno nasprotno, torej, da se je število Indijancev v severni Ameriki močno povečalo. »Boljše negovanje otrok in dobra zdravniška pomoč jo mrčno zmanjšala umrljivost indijanskih otrok. Razlika meti številom rojstev in smrti je ]»ri rdečekožcih mnogo večja kakor pa pri belokožcih. To pomeni, da bo v kratkekm času, če ne nastopijo kakšnet spremeufoe, naravni prirastek Indijancev postal še vse večji. V zadnjih letih se je zvišala tudi indijanska narodnostna zavest. Zelo redki >o zakoni med pripadniki rdeče rase z one in bele ali črne rase z dru- SOVJETI IN ANGLIJA. t-pelo pravkar. Kaj si vendar mislila? Ali naj nori dete vse "Ljuba hči, zelo sem žalostna. Ze zaradi Krnice bi morala potrpeti, /ivijonje neizbrisni madež, »da je nezakonsko in naj nikoli, lonta očeta; In tudi Ti se tako ne oprostiš sramote,, ki je moja najhujša bole t. Vem, da trpiš zaradi tega sama naj-in da si hotela storiti konec svojenru dvomfljivemcu položaju. Toda s preveliko osornostjo napram Janku si pokvarila vse.. __prihodi) ^ DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN.---$ 2.20 200 DIN.---$ 4.00 30« DIN.---$ 5.85 500 DIN.---$ 9.25 1000 DIN.---$18.— 2000 DIN.---$35.— 5000 DIN.---$85.— 50 100 200 300 500 1000 2000 V LIRAH V DINARJIH LIR---$2^0 LIR---$ 5.— LIR----$ 9.M) LIR---$14.— LIR---$22.50 LIR---$44-— LIR---$87.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnili pošiljate v vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $i.—. V sled razmer t Evropi nI mogoče v Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja t DOLARJIH, temveč samo v dinarjih ox. lirah, loto velja tudi ia vse druge evropske drla ve. SLOVENIC PUBLISHING CO. t: POTNlftKl O D D B L i: Prvič izza podpisa nemško-ra-ke pogodbe objavljajo ruski listi to dni povoljne članke o položaju v Angliji. Očividec ruske dopisne agincije "Tass" poroča, da je Anglija izredno dobro oborožena proti lotalskinf napadom. Angleško letalstvo je po njegovi sodbi zelo močno, discipliniranost Angležev jo naravnost občudovanja vredna. Ancleška vojska jc z vsemi potrebščia-m|i izborno preskrbljena NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY 1 152 Strani — 1000 Fotografij Ta knjijra obsega 1152 slrani in ima okoli JllOfl /.;:«>-dovinskih listin in uin>»K" z»'ailj«*vitna za u<"-em-e \ višjih šolah, ker jim v vssikeiu oziru )>oiuaga l>ri njiboveui u^-e-nju. > fllliu se roste ko lioste knjigo videli: vezava je Pomislite! v najlepšem imitacijskem usnju. Samo PRESKRBITE SI TO KNJIGO ŠK DANES! $1.50 The Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1 200 SLIK Najnovejša svetovna ENC'YIvLOPEIMA, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlago vsake besede spadajoče v n,'egovo stroko. $2 (Puštuina plafana.) CENA SAMO KNJKJA VSEB1JE 1.^4 STItANI in JE OKI SNO V PLATNO VEZANA — SKOlCO NEVEIUETNii JE. I>A JE MOfJOČE TAKO NAJl'Ol'nl.NEJSO KNJK.O dobiti za tako zmerno leno. 216 West 18th Street, New York, N.Y. KNJIGA KOT BOŽIČNI DAR ANEKDOTA. ' Prihaheillpbia, Pa., ^a, da je najtisje mi ineriki. Tam zašlo« ZA VEČJO KULTURO KORUZE. Paradi veo je gojitve koruze, ki postaja vT Ita'Iji vedno bolj neobhodna ljudska htt^nn, -e je na milanski univerzi od-1 dolek za poljedelstvo osnoval po^obon zavod za proučevanji koruze. in celo žvižganje linij) večjo strogostjo. Kako tiha je Philadelphia., razlairajo Ne\v-/oroani prav tadi r- ledečo zgodbo: Nitki mož v Philadelphiji j«» vprašal nekoč bankirja iz Wall Streeta: 'Zakaj ne pride- I i sito, da o vam veri/ioa ure neprestano «lr«rne ob j^umb in da e pona- motite s tem v>e ljudi v okolici to \ A- pii ]»opoldan.skem spanju?"* j«' ) vsak i moz in e-ba največ 2'M) g na teden; da so v Runiuniji lansko leto za sejali 30,(KH) ha površine z bombažem; ila io pro šlo dni obhajala Ol-