ČLANKI
Miroslav STANOJFVIO	izvirni
znanstveni čl'\nek
POSTFORDIZEM IN NEMŠKA KAKOVOST
Povzetek. Vpogled v osnovne značilnosti raznovisine kakovostne proizvodnje ter v osnovne značilnosti sočasnega jbrdističnega proizvodnega sistema, ki je konstituiral okolje kakovostne proizvodnje, kaže, da je bila skrivnost izjemnega uspeha izrazito nefordistične raznovrstne kakovostne proizvodnje prav v njenem fordističnem okolju. Ker je bila množična fordistična proizvodnja primarno onentiraiui s cenovno konkutvnco, je namtvč za sabo puščala nepokrite lise povpraševanja po dražjih, zahtevnejših, bolj kakovostnih proizvodih. Prav tovrstne, zgodovinsko zelo specifične tržne konslelacije so omogočile konstituiranje nemškega modela raznovrstne kakovostne proizvodnje. Specializiranost za kakovost v primarnofordističtiem okolju implicira določene težave nemškega sistema raznovrstne kakovostne proizvodnje v post-fordističnem okolju, v katerem novi fleksibilni pmizvodni sistemi zožujejo, jragmentirajo in desta-bilizirajo tradicionalno nemške trge kakovostnih dobrin. Ključne besede: jordizem. postfordizem, raznovrstna kakovostna proizvodnja, fleksibilna množična proizvodnja, fleksibilna specializacija
V 60. in 70. letih so razpoznavno kakovostni proizvodi praviloma prihajali le iz Zahodne Nemčije. Danes kakovost definitivno ni več nem.Ska po.sebnost. To veliko spremembo je v 80. letih napovedal japonski vdor' v do tedaj varne, tradicionalno nem,ške trge kakovostnih dobrin. Po tem Vdoru' se je zgodila nagla generalizacija kakovosti. Za Nemčijo je ta sprememba implicirala krčenje njenih tradicionalnih trgov ter temu primerno - za .socialno tržno gospodarstvo neznosno - odpiranje problema brezpo.selnosti.^
' t)r .Uinisltif Sutnojevit:. fsr /«rj/l'.mr iid tiikiillvl) 2a (friižiH-iie ntic.
■' V <lrii0 /Kilorkl SO. lel H-Je .<lo/iiijVi hrezlMiseliiofU r .VcmCtJI /irihllterahi f>%. Ta /mtltlem je bi! re-.(evdii .</MiiiinCjo ziuiiiili /trijeniof (krajitinje iteloriiega z/((MtiiJe tifHiliiiieriinjeJ. ki .tu bili tiaretloloCv-ni lin retlislribiiciji) breziMiseliiiKUi f fnKlZdlKtsleitosi. .Streeck linih. dtt je bilii ivfiiiliiliriut balmcileKi tveli leli [irijeintiv r o.iiioi l izboii.{Ceiui ie jimil zitriiiilvljo obeh NemCij: imisinni za iitiiltiljevaiije redukcije deloviienil Ctisti in zgtMlitjega iiimkojeviiiijii v 'JO. telili prakliCiin ni bllii V 'JU. t» In izCrluiiiiisi mivitih mcIfHl omejefonja oz. mtmiribiicije hrezfirKteliKisli Se ilotlaliio fttileiidmli slmUki zetniiiliv: iknJ-/aposlciiost sc jf .sprevrgla v množično brc/.iio.<icln<>st. I^i .^ireeikini učeni Je .ifirejeimiiije cenovne kon-kiirence. ki ni koimistenlna z logiko fiKiatnegfl lrinci>a ga':/Kitlan!Wa reiiiei^ za Sterilne brez/m-celne in poitjeljti r ScmCiJi. Insttiliicionnliui erozija SKiahtena irinega gos/KutarKlta naj hi bila neizogibna Razlika med ekonomijo Umkili /tlaC In liberalnim Irtnim fi(x!/k>tlarsunm Imi izgin/ala (Sireeck tW7. •i^-46)
V	tem članku bom arguntentiral tezo, po kateri je temeljni vzrok tovrstnih težav nemškega gospodarstva v njegovi zgodnji specializaciji za kakovostno proizvodnjo.
Tezo bom skuSal arguntentirati s pomočjo grobe pred.stavitve značilnosti l'or-dističnih proizvodnih .si.stemov, ki .so konstituirali okolje nem.škega go.spodarstva v času njegove pospešene specializacije za kako\ost in s pomočjo natančnejše eks-plikacije značilnosti in in.stitvicionalnili predpo.stavk nemSkeg.i sistema kakovostne proizvodnje. To analizo lx)m dopolnil s predstavitvijo novega, |>o.si-lordi.siičnega konteksta raznovrstne kakovostne proizvodnje. Sku.šal bom identificirati nekatere ključne post-fordistične proizvodne si.steme, ki konstituirajo novo, spremenjeno okolje raznovrstne kako\ostne proizvodnje.
V	sklepnem delu .se bom osredotočil na ugotavljanje (in)konsi.stentnosti raznovrstne kakovostne proizNotlnje in no\ega post-fortlističnega okolja. Na osnovi teh ugotovitev bom .skušal ocenili razsežno.st ter najverjetnejšo smer .spremembe nemškega .si.siema raznovr.stne kakovostne proizvodnje v prihotinje.
Konceptualno izhodišče: iradidonalno kapitalistični in posttradicionalno kapitalistični proizvodni si.stcmi
Analiza izhaja iz nekaterih siJecifičnih poudarkov koiithigcitčite teorije. Po tej teoriji je preživetje organizacije odvisno od ugla.^enosii njenih subsistemov z zahtevami njenega specifičnega okolja (Burell in .Morgan 1989, 176; .Morgan 1997, i i-<»0). Cim iKilj.ša je ugla.šenost organizacije z zahtevami okolja, tem večja je njena učinkovitost in s tem tudi njena konkurenčna predno.si. Lahko rečemo, da kontingečna teorija v.sebuje neko vmiverzalno .sporočilo; iičinkovito.si organizacijske strukture je kutitckstualiui. Kako\ostno različnim kontekstom ustrezajo kakovostno različne organizacijske .strukture. .Stabilnemu okolju ustreza birokrai.ska, ne.stabilnemu pa bolj matrično naravnana organizacijska .struktura. V pogojih stabilnega okolja je matrična organizacij.ska struktura neuporabna, ker je prekom-pleksna, v pogojih nestabilnega okolja pa je neuporabna birokrat.ska .struktura, .saj je suboptimalna. Za organizacije, ki so vpete v tranzicijski kontekst, ima to pravilo ekvivalence sistema in okolja (pravilo ustrezne raznovrstnosti) zelo jasne implikacije. Ce namreč ob spremembi nekoč stabilnega in relativno preglednega okolja v novo. kompleksno, hitro spreminjajoče .se in nepredvidljivo okolje, organizacija ohranja staro organizacijsko strukturo ter prejšnje, tej .strukturi ustrezne strate.ške cilje, bo v novih pogojih hitro izgubljala na učinkovitosti. Njena konkurenčna prednost lx) izničena; soočila se bo s krizo in propadom.
tem čhinku bom perspektivo kontingenčne teorije, ki je izvirno izpeljana iz empiričnega primerjanja organizacijskih zn:ičilnosti podjetij iz .stabilnih in nest;i-bilnih (oz. konkurenci bolj izpostavljenih) sektorjev določenega nacionalnega gospodarstva (Burns in Stalker 1961, navedeno po: .Mintzberg 1979, 217). uporabil pri razmejitvi dveh skupin kapitalističnih proizvodnih sistemov. Prva je z;isidrana v olxlobje povojne st;ibilnosti, druga p;i je bolj \ peta v najnovejše |)rocese stopnjevanja globalne konkurence.
Pna deseileija |X) drugi svetovni vojni jc zaznamovala sploSna gospodarska rast ter tej iistrczna gos|X)darska stabilnost. Izrazitej.ša ne.stabilnost, ki jc implikacija omenjenega stopnjevanja globalne konkurence, je očitna značilnost zadnje četrtine tega stoletja. V obdobju .stabilnosti je lbrdi.stična, množična industrijska proizvodnja dosegla svoj zenit; v obdobju nestabilnosti je |X)spešeno nadomeščajo nove oblike post-fordistične proiz\odnje. Prvo obdobje lahko opredelimo kot obdobje (vi.ška) tradicionalne kapitalistične proizvodnje. Ker je fordizem ključna oblika proizvodnje tega obdobja, so vsi proizvodni .sistemi, ki se konstituinijo in ohranjajo v tem obdobju; v tr;idicionalnem, primarno fordističnem okolju, tnidi-cionalni kapitali.stični sistemi. V obdobju nestabilno.sti, v času zloma in/ali pos|x;.šenega samoukinj;mja fordistične proizvodnje, se oblikujejo no\'\,l)ostlmdi-donahii ekriraleiiti tmcUcionahiih kapiialisličuili proizvodnih sistemov (Slik:i 1.).
Razv rstitev predstavljcn;i na Sliki I. omogoča začetno vme.ščanje različnih ožjih sistemov k;ipitalistične proizvodnje v njim ustrezn:i širSa proizvodn:i okolja. Ta, s kontingenčno teorijo orientirana razvrstitev, nakazuje značilno ncen;ikomerno distribucijo različnih sistemov kakovostne produkcije. Lahko rečemo, d;i je (sicer različno intenzivno) poudarjanje kakovosti splo.šna značilnost v.seh sistemov, ki so locirani na desni (jsost-tradicionaini) strani na.še tabele. Na levi (tradicionalni) strani je k;iko\ ostno produkcijo možno povezovali s tntdicionalnim malim podjetjem (T.MP) in nedvoumno s sistemom raznovrstne k;ikovostnc proizvodnje (RKP). Za to analizo jc posebej pomembna ugotovitev, da fordizem (l or.MP) kot osrednja oblika tradicionalne kapitalistične proizvodnje, ni bil primarno orientiran s .strategijami kakovosti.
Slika J: Kapitalisličiii proizvodni sistemi
Tradicionalni kapitali.stični proizvodni sistemi	Post-tradicionalni kapitalistični proizvodni si.stemi
Forilistična množična proizvodnja (For.MP) (splo.šna raz-širjenost)	Fleksibilna množična proizvodnja (Flex..\IP) (tendenca splošne širitve)
Raznovrstna kakovostna proizvodnja (RKP) (Nemčija, Japon.ska)	Fleksibiln;! kakovostna proizvodnja -Oaponska, Nemčija)
Tradicionalna mala podjetja (T.MP)	Mala fleksibilna podjetja (.MFP) ("tretja Italija")
Rezultati institucionalizacije kakovosti v fordističnem okolju Fordisliaia proizvodnja
Fordističn;! podjetja .so primarno orientirana s strategijo cenovne konkurence. Ta je utemeljena na množični proizvodnji standardiziranih izdelkov.
Organizacijska struktura forclisiičnih pocljeiij je strogo hierarhična, njihovo tehnologijo pa pooseblja tekoči trak. Tovrstni lehnolo.ški subsi.steni .se ujenia z rutinskimi in neavionomnimi delovnimi vlogami, ki implicirajo instrumentaltii odnos pretežne večine zaposlenih do dela.
Ključno obeležje kadrovske .strukture fordističnih organizacij je o.stra cepitev na množico fizičnih delavcev ter ozko iipravljavskoslrokovno skupino koncentrirano v vrhu potljetja. Osnovni človeški vir fordističtie proizvodnje je poceni nekvalificirana in poikvalificirana delovna sila, ki se .skorajda brez kakršnekoli predhodne pripra\e lahko vključuje v proizvodnjo. Poraba tovrstne delo\'ne sile, po načelih proizvodne delitve dela, zagotavlja ]?rodukcijo množičnih, pocetii proizvodov (Braverman 1983,68-70).
V	izrazito neegalitarnih, razredno razcepljenih fordističnih družbah, so abstraktne, medsebojno izenačene delovne operacije, reproducirale enako.st znotraj osnovne populacije delojemalcev, saj so s\-oje nosilce prevajale" pripadnike nmožice medsebojno izenačenih fizičnih dcla\'ce\'. Brez te množice izenačenih posameznikov fordistična podjetja sploh niso mogla delovati Odtod je izvirala moč družbene .skupine fizičnih delavcev ter tudi generiranje in izjemen vpliv specifičnih, tradicionalno-industrijskih egalitarnih vrednot v družbah množične industrijske proizvodnje.
Znotraj različnih obrazcev modernizacijskih procesov je tovrstni egalitarizem utetneljil dva in.siitucionalna modela, ki sta bila kongruenčtia s čisto fordistično gospodarsko strukturo. Za oba modela je značilna širša družbena, koncentrirana in cetitralizirana, 'organska', korporativna nacionalna koordinacija.
V	radikalni, realsocialistični različici te koordinacije, so bile fordistične organizacije sredsrv'o legitimiranja in reprodukcije politične moči. Ker profitabilna. ciljno-racionalna produkcija ni bila v ospredju delovanja fordističtiih organizacij tovrstnega inistitucionalnega okolja, je bil fordizem realnega socializma najbolj tog, imitatorski - najbolj konservativen.
Že v bolj zmerni, .socialdemokratski različici nacionalnih neokorporativnih koordinacij, kakršne so se npr. izoblikovale na Švedskem v prvih desetletjih po 2. svetovni vojni, .so bile fordi.stične organizacije primarno tržno orientirane. Ker je ■sociaklemokratska različica nacionalnih neokorporativnih koordinacij temeljila na fordizmu, je tudi inducirala homogeno, skorajda čisto fordistično strukturo gospodarstva (Pontusson 1997,65).
Ob eksplicitno egalitarno nara\iKinih družbah so sc v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni velike, primarno tržno orientirane fordistične organizacije, uveljavljale tudi znotraj bolj kompleksnih struktur nacionalnih gospodarstev, ki so implicirale tudi bolj pluralistična politična posredovanja. Lahko rečemo, da je bil fordizem v pr\ ih desetletjih po drugi svetovni vojni vseprisoten, univerzalen pojav. Tvoril je najvplivnejše, dominantno jedro kapitalistične proizvodnje. Kot domini-rajoča proizvodna oblika je konstituiral in determiniral okolje soča.snih, podrejenih, nefordističnih oblik proizvodnje. .Med temi se je prav v tem obdobju, ko je fordizem dosegel razvojni višek, oblikovala raznovrstna kakovostna proizvodnja kot fordizmu izrazito alternativni proizvodni sistem. Alternativnost
tega proizvodnega sistema je bila paradoksalna: implicirala je hegemonijo lordiz-ma. Fordistično okolje je bilo njegova temeljna predpostavka.
Raznovrstna kakovostna proizvodnja
Si.stem raznovrstne kakovostne proizvodnje (RKP) je konkurenčen cenovnim tek-mecent s pomočjo kakovosti. Cilj te strategije so zahtevnej.ši trgi, ki jih zaradi solisticiranosti in nestanovitno.sti množična serijska proizvodnja ne tnore pokriti (Regini 1995.191). V tej ključni točki je strategija raznovrstne kakovostne proizvodnje očitno komjilementarna tradicionalni strategiji lordistične proizvodnje.
Organizacij.ski ekvivalent .strategije kakovosti jc organizacij.ska struktura, ki v primerjavi z rigidno hierarhično fordistično .strukturo, v.sebuje manj hierarhičnih nivojev ter izrazito fleksibilno, nebirokratsko, šibko formalizacijo organizacijskih delitev na ločene enote, posle in profesijc. Na vi.^jih ravneh jc ta .struktura zaznamovana z neizrazito razmejitvijo med .strokovnimi in vod.stvenimi pozicijami (Sorge 1995, 250). Ncm.ški management jc prctiv.sem tehnični managcment. ki je dojemljiv za tehnološke spremembe in je vi.soko uspo.sobljen za vzpostavljanje novih vi.soko individualizirani!! trgov in za kakovostne dobrine naravnanih tehno-loškili sistemov.
Tovrstna kombinacija organizacijskih in tehnoloških ekvivalentov strategije kakovosti implicira strokovno in socialno zelo zahtevne, izrazito nerutinske ter poudarjeno avtonomne delovne vloge. Te vloge so inkompatibilne z degradiranim, ekstremno specializiranim delom lordistične proizvodnje; lahko jih zapolni le polivalentna. strokovno temeljno usposobljena delovna sila.
Zato so tudi polivalentni, kvalificirani delavci nosilna kategorija zapo.slenih v organizacijah raznovrstne kakovostne proizvodnje. Brez tega strateškega vira kakovostna proizvodnja preprosto ni možna. V primerjavi z osnovnim človeškim virom fordi.stičnc proizvodnje, ki kot .skorajda naravna dano.st, potrebuje le minimalno predpripravo, je strateški vir kakovostne proizvodnje rezultat zahtevnih pripravljalno-izobražcvalnih in socializacij.skih procesov. Ti |5rocesi konstituirajo pomembno raz.sežno.st sicer ekstremno razvejanega institucionalnega okolja RKI', ki ga bom natančejc pretlstavil v nadaljevanju.
V organizacijah raznovrstne kakovostne proizvodnje kategorijo polivalentnih delavcev organsko dopolnjujeta ožji kategoriji mojstrov in tehničnega managementa. Skupni imenovalec v.seh treh kategorij je relativno vi.soka izhodi.ščna tehnično-tehnološka usposobljenost. Ta zagotavlja strokovno supcriornost celotnega delovnega tele.sa RKP kljub temu, da je število tehnikov in inženirjev v primerjavi s številom kvalificiranih fizičnih delavcev v RKP podjetjih jsraviloma nižje kot drugod. Sprotna implikacija visoke izhodiščne strokovne usposobljenosti je 'samodejno' omejevanje distance med osnovnimi skupinami v RKP podjetjih, ter, temu primerno, odpiranje možnosti promocije zapo.slenih po vertikali ■delovnega telesa', kar to clistanco nasploh dodatno zmanjšuje. Znotraj tovrstnega kontinuuma kadrovske strukture očitno ne obstajajo cepitve, ki hi bile primerljive z razkolom med degradiranimi/unkdjami navadnih delat cev in strokotmo-vod-stvenega jedra fordistiCne organizacije.
liistiliiciotuilno okolje mznotrsine kukovoshieproizvodnje Naravnanost na RKP jc organsko vpeta v specifično neniSko tradicijo, ki močno poudarja pomemi^nost proizvodno-fizičnega dela, ob tej pa še |X)sebej vrednote solidarnosti, varnosti, profesionalne kompetence ter osredotočenosti na dolg(v ročnejše delo\anje (Streeck 1997, 10).
Na tov rstnem ozadju se je v Nemčiji po tirugi s\etovni vojni izoblikovalo izjemno kompleksno in s subtiinimi kompromisi na številnih točkah uravnoteženo institucionalno okolje organizacij raznovrstne kakovo.stne proizvo<lnje. Posredno to okolje kreira drž-tva, bolj neposre^lno pa ga konstituira dejavnost razvejane mreže visoko koortliniranih civilno-družbenih združenj.
Nemška država je nosilka specifičnih, posretinih regulacij; v bistvu je podporna država, saj z;igot;ivlja splošno infra.strukturno pod|XJro gospochirstvu, posebej na področju razvoja in raziskav, šolstva, soci;ilne zaščite in zagot;i\ ljanj;i enakih življenjskih pogojev v različnih deželah.
Zaradi deželne organiziranosti in številnih močnih horizontalnih avtoritet, jc možtiost neposrednega intervencionizma federalne vhtde zelo omejena. Tako npr. ustavno obveznost drž;ive, da zagoiavlj;i stabilno valuto in konkurenčne trge, izpolnjujejo v nemškem si.stemu obvladne" avtonomne inštitucije, med katerimi jc najpomembnejša Bimdes Bank, kot :ivtonomni reguhitor monetarne politike (Vis,ser in Van Ruy.s.seveldt 1996, 131)
Po.sebno skupino .številnih ter izjemno močnih horizont;ilnih avtoritet predstavljajo v nemškem sistemu civilno-družbene organizacije, ki ;irtikulirajo in iive-l)avlj:ijo poslovne in dclod;ijalske intere.se podjetij, obenem pa tudi interese dela (.jacobi et al. 1992, 2.30-238). Ker v Nemčiji ta združenja država omogoča in tudi si-stenuitično podpira, so se razvila v konstitucionalno močna združenja - .segmente izjemno gostega, specifično nemškega omrežja interesnih organizacij. V Nemčiji prevzemajo te interesne organizacije pomembne regulativne funkcije, saj je na njih skorajda v celoti delegirana funkcija reguliranja trgov dela in kapitala. Razumljivo je, da se je ob takšni vmestitvi interesnih združenj, drž;tva ne le sistemsko umaknila iz procesa neposrednega krmiljenja gospodarstva, temveč je tuili njeno delovanje izjemno transparentno in predvidljivo. Lahko rečemo, da jeImir torrsliii sisleni tieokorporalii iiefin delovanja kljiični mehanizem nstvarjanja (samo jregii/adj in skiijjnili dobrin socialnega tržnega gospodarstva.
Ob vi.soko reguliranem trgu kapii;ila,' so ludi v Nemčiji konkiuenčni trgi močno socialno regulirani. Poslovna združenja dosledno ohranjajo režim konkurence (preprečujejo k;irtelizacijo), obenem pa zagotavljajo široko org;i-nizirano .sodelovanje konkurentov ter skrbijo za specializacijo in ohranjanje visoke kakovosti proizvodov (Streeck 1997, 39). Tovrstno delovanje preprečuje poskuse uvelja\ Ijanja (strategije) množične proizvodnje, saj povzroča relativno nizko koncentracijo v večini industrijskih .sektorjev ter po.sledično tudi fragmentacijo trgov. Ob sistematični skrbi združenj za sodelovanje konkurentov in njihovo specializacijo. pridobivajo sfragmentirani trgi zn;tčilnosti tržnih niš, med katerimi se ce-
' KdZfU bank. ki se titi Iciii Irjiit iin-fčri/o med luijliniiicnihiiejk' rejiiilalorfet«)Sloiwii(i l>>"IJvlli.»iv-fjiiiv ilmltiiiii' ridiii- ziiaCIlimni Jinirlloimi risnkti koiiiciitrimiiosl ileliiicjittljcli/ ler iijiliorti /iriiiieijaliio cliiktij oiiiejeim lirodtijo
iioviia kfjnkiirencu ne uidiv uveljavljali, 'lakšna regulacija je .seveda kon.sisientna .s strategijo izogibanja ceno\'ni konkurenci s ponicx'jo kakovosti. Lahko rečemo, da predsfarlja ftsoko regulacija koiikiireiičnili trgor prri steber iiistiiiicioiialiie pod-])ore, ki je sistematično spodbuja! dolgomčiio specializacijo nemikega gospodarstva za kakovostno proizvodnjo.
Ob predstavitvi .strategije in strukture raznovrstne kakovo.stne proizvodnje .sem poudaril, da je polivalentna delovna sila osrednji .strate.ški vir te proizvodnje in predmet močnih institucionalnih regulacij v .sistemu RKP. Kegitlacija reprodukcije poliva/entne delovne sile je drugi steber institucionalne podpore, ki je v desetletjih po drugi svetovni vojni s svoje stirnii sistematično poglabljal specializacijo nemi-kega gospodarstva za kakovostno proizvodnjo. Ta steber konstituirata dva medsebojno komplementarna regulativna sisteiiui: jirvi je dualni .sistem poklicnega izcv braževanja; drugi .se.stoji iz razvejanega sistema kolektivnih jiogajanj na .sektorski ravni in soupravljanja na ravni podjetij. Prvi zagotavlja ponutibo ustrezne, poliva-lentne tlelovne sile na trgu delovne sile. Drugi stabilizira |X)ložaj le delovne sile na (eksiernem in internem) trgu delovne.
Dualni sistem poklicnega izobraževanja zagotavlja raznovrstni kakovostni proizvotlnji ključni kolektivni input, saj je osredotočen na proizvajanje nosilnega sirate.škega vira te proizvodnje - polivalentne delovne sile. Oblikovanje bodoče polivalentne delovne sile poteka v specializiranih neotivisnih javnih poklicnih ■šolah, pa tudi znotraj .samih podjetij. Rezultat te dualne obravnave je delovna sila, ki po prihodu na trg delovne .sile razpolaga z ustreznimi teoretičnimi znanji in tudi z relevantnimi delovnimi izkušnjami. Po končanem usposabljanju za kvalificirane delavce sistem zagotavlja možno.st vertikalne promocije, kije očitno konsistentna s strukturo delovnega telesa raznovrstne kakovostne proiz\cxlnje. saj predvideva proceduro |>odobno vajeništvu. po kateri se lahko delavci vključujejo v prestižno kategorijo mojstrov ter naprej tehnikov in inženirje%' (Sorge 1995, 256).
Celoten sistem poklicnega izobraževanja je predmet tripartitnih regulacij. Interesna združenja delcnlajalcev in delojemalcev participirajo v oblikovanju in izvajanju lega sistema, od udeležbe pri oblikovanju u.streznih zakon.skih regulacij in formuliranju politik industrijskega usposabljanja, do zagotavljanja storitev v sistemu jx)klicnega usposabljanja ter pomoči j:)ri izvajanju ujTOsabljanja po podjetjih. Država zagotavlja zakonski okvir tega sodelovanja in s .socialnimi partnerji deli odgovornost glede financiranja in nadzora celotnega si.stema (.leong 1995, 2.'S9).
Ob sistemu poklicnega uspo.sabljanja, ki u.stvarja primerjalno vi.soko .strokovno uspo.sobljeno delovno silo, je drugi .segment institucionalnih regulacij, osredotočen na delovno silo ter stabilizira položaj te delovne sile na (eksternem in internem) trgu delovne sile.
V Nemčiji je trg delovne sile natančno zakonsko urejen, neposredno pa ga regulirata sistem sektorskih kolektivnih pogajanj ter režim .soupravljanja na ravni podjetij. Ta regulacija je v osnovi osredotočena na preprečevanje cenovne konkurence na trgu delovne sile, .saj vi.soko koordiniran sistem kolektivnih pogajanj sistematično omejuje možnost konkuriranja z nizkimi plačami, oziroma zagotavlja ohranjanje relativno visokih plač, istočasno pa reprociucira egalitarizem znotraj teh relativno visokih plač. V obeh dimenzijah je ta sistem komplementaren pred-
stavljenim značilnostim organizacijske in kadrovske strukture RKP. Ker zagotavlja visoke ter relativno izenačene plače, Sčiii reprodukcijo dražje, polivalentne lielovne sile ter .solidarnost med različnimi skupinami zaposlenih, sproti pa onemogoča zdrs' sistema na parametre množične proizvodnje. Z iieposivdiiint raivi niijem stabilnega položaja drage delovne sile na (eksierneni in internem j trgu delovne sile posredno varuje temeljno, strateško naravnanost celotnega sistema na kakovostno jnvizvodnjo.
Omejevanje možnosti konkuriranja z nizkimi plačami jc v nem.škem sistemu podprto z omejevanjem konkuriranja meti podjetji, ki bi temeljilo na odpuščanju pre.sežnih delavcev. Ob pojavljanju presežkov, ki na.stajajo zaratli tehnoloških prenov, je predvidena vključitev sindikatov ter .sprožanje procetlur in akcij, ki s pomočjo različnih tehnik ohranjajo clelovna mesta. S podobnimi vplivnimi varovalnimi mehanizmi razpolagajo tudi sveti delavcev po podjetjih.
Rezultat orisanih regulacij je visoka stabilno.st položaja |x>livalentne ilelovne sile na internih in ek.sternih trgih delovne sile.
Orisane značilnosti dveh stebrov institucionalnega okolja raznovrstne kakovostne jjroizvodnje razkrivata visoko stopnjo komplementarnosti (učinkov) teh stebrov in potreb raznovrstne kakovostne proiz\o<lnje. Ta komplementarnost je inducirala .specializacijo za kakovost na različnih ravneh si.stetna; v prvih tlesetletjih iX) drugi .svetovni vojni je bila |5ri|x.'ljana ilo skrajnjih meja v skorajda v.seh točkah si.stema.
Po.silordizc-iii: nove značilnosti proizvodnega okolja raznovrstne kakovo.stnc proizvodnje
1'red zlomom realnega .socializma je še ob.stajalo 20. stoletje kot razpoznavno obdobje zgodovine, čigar identiteta je temeljila na sistemih množične industrijske proizvodnje, ki so sc etablirali v organski povezavi s svetovnimi vojnami ter po drugi svetovni vojni dokončno u<jbličili v fordistično proizvodnjo. To je bil produkcijski temelj cvetočih nacionalnih gospodarstev iz 50. in 60. let tega stoletja. V takšiiem okolju se je po ilrugi .svetovni vojni izoblikoval nemški sistem raznovrstne kakovostne proizvcxinje.
Z zlomom družb realnega .socializtna je razpadla najkonser\ativnejša oblika fordizma. Po tem razpadu, ki je naznanil splošno odpiranje, dcccntracijo in deregulacijo nacionalnih gospotlarstev, se je okolje sistema raznovrstne kakovostne proizvodnje kakovostno spremenilo. Postibrdistične organizacije, ki cenovno konkuriranje uspešno kombinirajo s fleskibiinostjo in kakovostjo (Piore in Sabel 1981), tendenčno nadomeščajo tradicionalno kapitalistične proizvotinc sisteme.
l-leksibilnd množična proizvodnja
V jedru novih organizacijskih oblik \cßeksibiinn množična proizvodnja (FMP) postradicionalni ekvivalent tradicionalne lordistične proizvodnje.
Strategija fleksibilne množične proizvodnje jc osredotočena na konkuriranje v terminih množičnosti in različnosti proizvodov. Z množično proizvodnjo različnih
proizvodov in/ali s hitrim spreminjanjem proizvodov, ta lip |)roizvodiije zagotavlja hitro reakcijo na spremenilK.- povpraševanja, ob tem pa (množiOnosi) ohranja nizke cene (Regini 1997, 103; I99S. 19=))).
Kombiniranje cenovnega konkiiriranj;i z raznovrstnej.šo in bolj kakovostno poniidIx>, ki je v območju Ibrdizina nedo.segljivo, je tletinirajoča zn;ičilnost Heksi-bilne množične proizvodnje. Ta po.sebnost temelji na računalniško podprti avtomatizaciji proizvodnje, ki enemu samemu, .seveda velikemu podjetju, omogoča množično proiz\'odnjo širokega spektra kako\ o.sinej.5ih pioiz\ odo\-.
Tudi organiziicijska struktura podjetij, orientiranih s strategijo Heksibilne mlu^ žične proizvotinje, nujno pre.seg;i khisično hierarhično, birokratsko org;inizacijo, saj nenehno spreminjanje proizvodnih prognimov izsiljuje upor:ibo timskega dehi ter temu ustrezne matrične organizacijske strukiure.
Kiidrov.ska razsežnost strategije Heksibilne množične proizvotinje predstavlja dramatično radikalizacijo 1'orilistične cejiitve meil množičnim delom modrih ovratnikov in delom ozke skupine man:igerjev in strokovnjakcjv. V primerjavi z raznovrstno kakovostno proizvodnjo, ki je kakovost do.segala s jiomočjo organizacijske strukture, ki je bila lordizmu eiltenuiliriui. i;i no\a konkurenca tlo.sega kakovost s ponK>čio organizacijske in kailrovske sirukture, ki sta izpeljani iz/onliz-ma. (Iz)ključna ciljna skupina kadrov.skih strategij .so tokrat preilv.sem vi.soko usposobljeni .strokovnjaki, ki zaijolnjiijejo managerske, tehnično-tehnološke in komercialne funkcije (prodaja, trženje itd). Povpra.šev;inje po |x>lkvaliricirancm in nekvalificiranem delu v F.MP podjetjih naglo upada: omejuje se na za|>oslovanje ■pomožno-proizvodnega" o.sebja z nizkimi ali izrazilo nerazvitimi kvalifikacijami. Z;iposleni v 1-.\IP potljetjih .se torej ratlik:ilno ločijo n;i siraieško. visoko strokovno usposobljeno o.scbje. ki dejan.sko pri|>;id;i organizaciji, ter n;i obrobne, številčno vse bolj omejene skupine, ki .so z organizacijo bolj v zunanji, začasni navez-ivi. Ostra cepitev na primarno in .sekundarno delovno silo je i>ri])eljana do konca. l'o tej cepitvi je pr<jizvodnja. ki n;ičeloma lahko poteka brez .sekuiuhirnega segmeni;i. vsebinsko že umeščena.
Pripadniki obeh .skupin morajo izražali izjemno fleksibilno.st. .se pravi prilagodljivost na spremembe in sodelovanje. V primeru jetira organizacije, je ta llek-sibilnost predv.sem funkcionalna, povezana pa je s .sposobnosijo prilagajanja spremembam in pripravljenostjo na .sodelovanje, kar pripadnikom jedra zagotavlja, ob vi.soki varnosti delovnega me.sia. tudi razvoj profesionalnih karier. V primeru marginalnih, ne.strate.ških .skupin j);i jjomeni fleksibilno.st predvsem sj^rejetje začasnosti, sprijaznjeno.sti z odprlo možnostjo odpusta kot samoumevne implikacije tehnološko-organizacijskih sprememb, Pri marginalnih delavcih je torej v ospredju .številčna fleksibilnost, ki potljelju zagotavlja, da v obliki začasnega dela, dela po pogodbah ali dela vajencev, ki so tudi v začasnem sialu.su oseb vključenih v poklicno uspo.sablj;inje, brez kakršnihkoli težav odpušča odvečne fizične delavce, oziroma regulira njihovo število skladno s lehnološko-organizacijskimi spremembami ali pa kraikoročnejšimi gibanji povpraševanja.
Lahko rečemo, da .se k;idrov,ska struktura organizacij fleksibilne množične proizvodnje dejan.sko omejuje na maloštevilna jedra vrhun.sko izobraženih strokovnjakov, na katere se osredoiočajo kompleksne, do potankosti razdelane
niciode spcHibujanja njihove koinpclilivnosii in kreativnosii. Reprodukciji testruk-lurc ustreza sistem makištevilniii elitnih iSol ter institucionalno Šibko regulirano in z interesnimi združenji neobremenjeno' okolje. V tem okolju ni egalitarnega pritiska liziCnih delavcev in ne med.sebojne .solidarno.sti različnih skupin za|X)slenih
Malt! fleksibilna /HHljelja
Mala Jleksihihia podjetja (MFP) so primarno orientirana s strategijo fleksibilne specializacije, ki je osredotočena na hitro prilagajanje spremembam v povpraševanju. Hitrost prilagajanja je utemeljena na organizacij.sko-kadrov.ski in tehnološki prilagodljivosti oz. vi.soki gibljivo.sti podjetja. Tovrstna gibljivost ni ekskluzivna značilnost malih podjetij, majhnost pa je vseeno prednost, ki omogoča reakcije (na kakovostne in kvantitativne spremembe v povj^ra-šev-mju), ki .so bi.stveno hitiej.še od reakcij sretinje velikih in \elikih podjetij. Vzroki hitrej.šega reagiranja malih podjetij na spreniembe .so predvsem v nižjih stro.ških vstopov in izstop<3v s trgov, primerjalno nižjih organiz;icijskih stroških in nižjih stro.ških povezanih z izbiranjem proizvodnih načrtov ter z eventualnimi napakami oz. neuspehi po.sameznih programov (Rcgini 1997, lO i).
Tehnolo.ško in organizacijsko so lleksibilna mala podjetja posttradicionalni ekvivalent tradicionalnih malih podjetij, saj razpolagajo z najsotlobnejšimi tehnologijami in preprosto nelbrmalno organizacijsko strukturo majhnih .skupin. Prav ti elementi jih kon.stituirajo kot polivalentne, difuzne proizvodne sisteme, ki pošiljajo na trge zelo široke spektre različnili proizvodov, ob tem pa poudarke na tem ali onem proizvodu nenehno spreminjajo, odvisno od uspehov proizvo(lov na trgih.
Človeški viri fleksibilnih malih podjetij .so omejeni na malo.številne zapo.slene, najpogosteje družinske člane ali preverjene znance. Ti .so načeloma pripravljeni na popolno, neomejeno sodelovanje v podjetju, kar implicira njihovo ekstremno časovno in lunkcionalno fleksibilnost, se pravi pripravljenost na vsako vrsto dela ob vsakem času v podjetju. Osrednja figura te majhne proizvodno-družinske ali kvazidružinske, prijateljske skupno.sti je podjetnik. Ta suvereno obvlada vse proizvodne, komercialne in administrativne funkcije, ki .so nujne za ob.stoj in delovanje [KKljetja. Podjetnik torej, lahko tudi ob pomoči zunanjih .svetovalcev in/ali .sotlelavcc\' z ustreznimi znanji, obvladuje široko paleto tehničnih in .socialnih znanj in veščin.
Mala fleksibilna podjetja .so italijan.ska po.sebno.st,' čigar nastanek je strukturno povezan s koncem fordizma oziroma restrukturacijami velikih fordističnih sistemov v 80. letih. Ker se je naglo zapuščanje fordizma v 80. dogajalo v vseh razvitih okoljih, 'eksplozija* malih fleksibilnih podjetij pa se je zgodila Ic v Italiji, vzroke tega pojava očitno ni možno omejiti na tedanjo naglo fleksibilizacijo tradicional-
• imhjiiiishijxxljcliiikl. Itiiiiiiorilelji mtilili /h-ksiliflmli/mil/clij. oxiiunm ixHlJcliilfkii in clninti slniltai'. IM iiitiiijd ImnUiinml>ntliibii ajt, i-pmccsih ix-Cleliu'i;ti neformiilwRa iiCeiija tUiiCiißio r ivCßli /ictljc-ljili HiilJ/mivilko je nßhoi- vir i-jim/tnimili/nrnuiliu-aii iis/>f,sfihljiiitjii tili tUjffiti Izolmiieroiija /1,i/nveiii blJiiCiii ChwcSki s/)n.filec in itosilcx ilefm iiosli iiuileK<i ßcksihihie^ii /HHlieiß, je lorcj ost-ba. s formahw sn-tliißi (stnihitmn) iznbmdxK ki seß-lxi iiMniiijii ivCteMili izkiiA-iij ozimiiiiitlaliilem nifirnmiiicm akii-mutiranjn rmttCiiihlimfesiuimlitili znan/. vrcCjemiMKljetjii mlkieHa, ilti urv>msmje'<Ref>ini lifj?. mj.
nih fordističnih sistemov. tej nujni predpo.stavki je liik) specifično iiahjansko instiiucionahio okolje ključna dopolnilna" iiredix)stavka, ki je sprožila 'indukcijo' malih fleksibilnih podjetij.
Splo.šna značilno.si italijanskega sistema regulacije industrijskih odno.sov je nizka stopnja instilucionalizacije (Vi.sser 1996. 265), ki sc prepleta z dokaj učinkovito, olxrnem pa ludi nestabilno voluntaristično regulacijo (Regini 1997, ll6). V polnem .soglasju s tem dualizmom regulativnega sistema, predstavljajo italijanske organizacije ekonom.skih intere.sov, ki .so zaradi močne sfragmentiranosti italijanske civilne družbe in .številnih razcepov znotraj gospotlarske strukture izrazilo pluralisitične {1'erner in I Ivman 1992,5-1.^-560), izvirno kombinacijo konstitu-cionalne šibkosti' in de facto vplivno.sti (Regini 1997, 110).
Na ravni večjih podjetij pomeni de facto vplivnost sindikatov oblikovanje neformalnih ad hoc aianžmajev, ki še zdaleč ne zagotavljajo stabilne |X)dpore zaposlenih notranjim poslovno-organizacijskim regulacijam. Rezultirajoča negotovost je v izhodi.šču spodnašala |X)skuse vpeljevanja raznovrstne kakovostne proizvodnje v Italiji, saj je onemogočala uveljavljanje visoke funkcionalne fleksi-bilno.sti, limskega dela in podobnih tipičnih organizacijskih prijemov raznovrstne kakovostne proizvodnje (Regini 1997, 113). Istočasno je v drugem tijm velikih podjetij, ki so pospešeno prehajala na množično lleksibilno proizvodnjo, egalitarizem sindikalnih pogajalcev močno omejeval uveljavljanje dualne fleksibilnosti, oziroma aplikacijo številčne fleksibilnosti na navadne' delavce ter funkcionalne na strokovnjake, kar je bistveno omejevalo manevrsko spo.sobnost tovrstnih podjetij (Regini 1997,113). Tudi v lem primeru neformalne regiilacijc ni.so bile itiealno konsistentne z zahtevami in logiko proizvodnega sistema. Le v primeru majhnih podjetij, v katerih temelji sodelovanje zapo.slenih pri regulaciji lleksibilno.sti na razmerjih med.sebojnega zaupanja znotraj družinske oz. quasi-družinske .skupno.sti. neformalne regulacije niso imele izrazitejših omejevalnih učinkov.
Po.seben .segment italijanskega institucionalnega okolja, ki spodna.ša uveljavljanje raznovrstne kakovostne proizvo<lnje, fleksibilne male proizvodnje pa ne zavira, je si.stem poklicnega us|xisabljanja.
V Italiji .se je la sistem, ki je institucionalno ločen od .splošnega izobraževalnega sistema, sčasoma sjjrevrgel v "drugorazredno izobraževanje' za skupine, ki imajo nizka pričakovanja in/ali so izpadle iz normalnega" .šolskega sistema (Regini 1997, 113-114). Proces strokovnega usposabljanja zapo.slenih v iialijan.skih podjetjih ni organsko vpet v sistem poklicnega izobraževanja; je praviloma bolj neformalen, spontan, utemeljen na sprotnih dogovorih o vsebinah nalog, karierah in oblikah dela z;iposlenih.
Za velika italijan.ska podjetja, |x>sebej za tista med njimi, ki .so orientintna s strategijo RKP, je nekakovosien sistem poklicnega usposabljanja velik problem, saj
jim priložnostna nadomeščanja tega sistema z bolj neformalninu usposabljanji ne morejo zagotoviti prepotrebne, \ isoko us|>osobljene. poIi\ alentne delovne sile.'
Po drugi strani pa nekakovosten sistem poklicnega upo.saliljanja z;i mala podjetja sploh ni nere.šljiv problem, saj je zrcalna podoba tega nekakovo.stnega sistema - netormalno usposabljanje v procesu dela, konsistentna z notranjo logiko malih |X)djetij. V malih podjetjih podjetniki prena.Sajo .svoja znanja na sodelavce prav .skozi neformalna pragmatična usposabljanja, ki so samoumevna razsežnost razmerij njed.sebojnega zaupanja v družin.skih in kvazi-tiružinskih proizvodnih skupnostih. Zaradi tega malim fleksibilnim |X)djeliem šibki, sfragmentiran si.stem poklicnega usposabljanja ne povzroča večjih težav.
Lahko rečemo, da je italijanski sistem dualne regulacije industrijskih odnosov izrazito neugoden za razvoj raznovrstne kakovostne proizvodnje, v manjši meri pa tudi za razvoj fleksibilne množične proizvotinje. V tovrsniein okolju najbolj uspevajo mala Jleksibihta pocljelja.
Sklep
Nemški sistem raznovrstne kakovostne proizvotinje je, kljub nekaterim izrazito post-modernim organizacijskim značilnostim (vLsoka fimkcionalna fleksibilnost, tim.sko delo in potlobno), tlokaj močno vpet v tradicionalno kapitalistično proizv otino okolje. Dejstvo, da .se je zgodovinsko izoblikoval v prvih desetletjih po drugi .svetovni vojni, torej v času zgodovinskega zenita Ibrilizma, sugerira to medodvisnost. .Še več v času zgodovinskega zenita fordizma je bila raznovrstna kakovostna proizvodnja izjemno uspešna.
Vpogled v osnovne značilnosti raznovrstne kakovostne proizvodnje ter v osnovne značilnosti sočasnega fordističnega proizvodnega sistema, ki je konstituiral okolje kakovostne proizvodnje, kaže, ila je bila skrivnost izjemnega uspeha izrazilo nefordistične raznovrstne kakovostne proizvodnje |)rav v njenem fordističnem okolju. Ker je bila množična fordistična proizvodnja primarno orientirana s cenovno konkurenco, je namreč za sabo puščala nepokrite lise povpraševanja po ilražjih, zahtevnejših, bolj kakovostnih proizvotlih. Prav tovrstne, zgodovinsko zelo specifične tržne konstelacije so omogočile konstituiranje nemškega modela raznovrstne kakovostne proizvodnje. Specializacija za kakovost v okolju, ki se s kakovostjo ui pretirano obremeljevalo, je bila ključna nemika inovacija. Ta specializacija je implicirala diferenciacijo specifično nemških, relativno .stabilnih in varnih trgov kakovostnih dobrin. Na teh trgih je bila Nemčija prvi, in nekaj desetletij po drugi .svetovni vojni tudi edini, ponudnik. Kljub temu, da .so bili ti trgi relativno ozki, .so .svojemu ek.skluzivnemu ponudniku zagotavljali doseganje nadpovprečnih rezultatov - ohranjanje izjenuie gospodarske rasli, ob visoki zapo-
' Orgiiiilziniiiie lii.<liiili Sut iili /}iuiiiclni)i/v .ioliiiijti lasliilli luiitmr r Ivilpili Hitliili. je alleriuiliriiii ivSIUT. ti l>ti je .ciibo/Hiiiuilint. saj je /MirezaiM .< slr<i.sH hi zmanjšujejo njihniit lii>itbtiren{ii(isl. In Initl Ce .H' oithiCiji) za iisirarjanje tasmena rezervoarja kvalifidranena ilela. h naj bi jim omogočil kimbiirininjv s jurnuiCjo katovosli. ne raz/ntlagajo z notn-nimi irimvalkami, ki bi [nv{>reCevale /irerzemaiije iako nsi-larjenih ChieSkiti iirnv.isinini konkinvnioft/iefiini tVJl. 11$).
slenosti ter primerjalno visokih plačah. Ker je bila povojna poniiciba kakovostnih dobrin skromna, je bila zgodnja nem.ška specializacija za kakovost v resnici izjemno donosna. In ker je bila izjemno donosna, jc bila - brez dvoma v maniri najboljše nem-ške tradicije - izpeljana do perfekcije. Menim, da .številne orisane značilnosti nemškega sistema raznovrstne kakovostne proizvodnje, vključno z do potankosti uravnovešenim ter gostim omrežjem institucionalne podpore tej proizvodnji, pričajo o nenavadnih, izjemno .sofi.sticiranih, ek.stremnih raz.sežnostih te inova-tivne specializacije.
Ker je bil nemški sistem raznovrstne kakovostne proizvodnje specializiran za kakovostno proizvodnjo v primarno Ibrdističnem okolju, je razumljivo, da dokaj težko prena.ša aktualno naglo sprememlx) konfiguracije svetovnega gospodarstva v korist fleksibilnih proizvodnih sistemov, ki so definitivno spodrinili najkonzer-valivnejše oblike fordizma, njegove naprednejše oblike pa silijo v pospešeno 'samoukinjanje'. Fleksibilna množična proizvodnja je ključna nova oblika, ki radikalno reorganizira okolje raznovrstne kakovostne proizvodnje. Razliko med cenovno konkurenco in konkuriranjem s kvaliteto, jc fleksibilna množična proizvodnja namreč že izničila do nerazpoznavnosti. Ker zmore prcnhikcijo kakovostnejših, o!>enem pa še zmeraj cenovno konkurenčnih dobrin, iz 'ozadja' zožuje, fragmentira in clestabilizira tradicionalno varne in stabilne trge kakovostnih dobrin.
Orisane ugotovitve omogočajo okvirno opredelitev scenarijev spreminjanja nemškega sistema raznovrstne kakovostne proizvodnje.
Prvič, retrogradni proccsi, v pomenu nekakšne vrnitve na fordizem v nemškem primeru absolutno niso možni, saj sc znotraj tega si.stcma fordizem nikoli ni zasidral. Drugič, množično uveljavljanje malih fleksibilnih podjetij je v Nemčiji malo verjetno. Že grobi vpogled v institucionalne pogoje njihove množičnosti razkriva, da ti izrazito romanski pogoji v nemškem okolju preprosto ne obstajajo. Tretjič, sklepne ugotovit\c indicirajo, da ohranjanje raznovrstne kakovostne proizvodnje v tradicionalni obliki tudi ni možno.
Zdi se, da je edini izhod v strukturiranju novega modela fleksibilne kakovostne proizvodnje. Ta pa .se, tudi ob zelo dosledni izpeljavi, iz tradicije raznovrstne kakovo.stne proizvodnje in njenega institucionalnega okolja, določenemu približevanju sistemom fleksibilne množične proizvodnje nikakor ne bo mogel izogniti.
LITER^VTURA
Uravcrnian, Hary. 19«3. Rad i ni<)n()|X)listiCki kapital. Zagreb: Globus Burell, Gibson in Morgan, Garet. 1979. Sociological Paradigms and Organisational Analysis. London: Helnemann
Ferner, Antony in Hyman, Richard. 1992. Italy: Between Itilitical I-.xchange and Micro-Corporatism', v: Industrial Relations in the New l-urojie, ur A. Ferner in R. Hyman, Oxford: Blackwell
Jacobi, OiU), Kcllcr, Ucrnill in Mullcr-Jcnicl), WaliluT.199-i. Gcrntanv: Cotlticmiining ilic Kuiurc?', V: ur. A. l-crncr in K. Hvman, Indu.sirial Kclatioas in ihc New ICuropc. Oxibal: IJlackwoil
JcongjDocon. 1995. nJC Failure of Roccni Slate Vocational Training I'olicie.s in Kt>rea from a Comparative Perspccctivc', British Journal of klustrial Relations. Volume 33. Numlxrr 2 MintzlK-rg. Henry. 1979. The Structuring of Organi/Jtions, New Jersey: Prentice-Hall Morgan, Caret. 1997. Images of Organization, 2n<.t ed. I.ondon; SAGI-: Piore, Michael, J. in Sabel, Charle.s, F 1981 The Second Industrial Divide New York: Basic Books
I'ontu.s.son. Jonas. 1997. •Between Neo-I.ilieralism and the German Model; Swedish Opitalisni in Transition", ur. C. Crouch in \V. .Streeck. Political Ixononiy of Modern
Capitalism. l.ondon: .SAGF: Regini, Marino. 1995. Firni-s nad Institutions: The Demand for Skills and their Social
Production in Hurope', Kuropean Journal for Industrial Relation.s, Volume 1, number 2 Regini, Marino. 1997. '.Social Institutions and Production Structure: the Italian Variety of Capitalism in the 1980s", ur. C. Crouch in W. Streeck Political l-conomy of Modern Capitalism. London; .SAGIi Sorge. Arndt. 1995. "I.aliour relations, organiziiticms and qualifications', ur J. Van Ruy.sseveldt, Hlskamp, R. in van H(H)f,J.. L Comparative Industrial & Kmploytnent Relations I.ondon: .SAGF.
Streeck, Wolfgang. 1997: German Ciipitalism: IJoes it F:xist? Can it Surviw?'. ur C. Crouch in
W. Streeck. Political Kconomy of Modern Capitalism. I.ontlon: .SAGK Vi.sser, Jelle. 1996. "A truly mixed case: industrial relations in Italy', V; Industrial Relations in
liurope, ur Van Ruy.sseveldt, J. in Visser.J. London: .'iAGF Vi.sser, Jelle in Van Ruys.sevcldt, Juris.1996: Rt)bu.st corporatism, still? Industrial relations in Germany, v: Industrial Relations in liiirope, ur Van Ruy.s.seveldt, J. in Vi.sser. J London: SAGH