Leto LXXm., št. 118 a Con Dfn 1.— w>flfc vsak dan popoldne vrst & Eto S, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din X vogjl tooeratl potit vrsta Din 4-—. Popust po dogovora, inseratrd davek posebej. > Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din LJUBLJANA, trg st. T — celjsko uredništvo uL X telefon št. 190 — iw — MSSTO, Ljubljanska cesta, a unca 1, telefon st. 65; : Ob kolodvoru 101_ T LJubljani st. 10.351. Hnuiila se pripravila na odločno obrambo V Angliji resno računajo z možnostjo, da bodo Nemci poskusili napasti tudi Anglijo, in so izdali obsežne varnostne ukrepe London. 27. mnia. br. (Reuter) Po Informacijah, kj so jih zbrali na merodajnem mcMu, ka/c vse na to. da namei a k a Nemčija že v kratkem izvesti silovit napad na Anglijo. Temu ciLJu fuzijo ne samo ope-racije nemške vojske v Belgiji in severni Kra.nc-i.ii. marveč tudi priprave na Norveškem. Danskem in Nizozemskem Tod zbirajo Nemci številne čete in imajo pripravljeno že celo brodovje transportnih iad«j\ s katerimi nameravajo prepeljati nemške čete in jih izkrcati na angleški obali. Pred tem name-avaio izvesti silovit le a Ski na-pad na vso Anglijo ter enako, kakor v BelgUi in na Nizozemskem, izkrcati veliko število padalcev, ki naj s primerno akcijo povzročijo zmedo v angleškem zaledju in s tem omogočijo uspeh nemškega napada. Spričo tega so angleške oblasti pod vzele vse potrebne ukrepe, da se takemu napadu z vsemi sredstvi upro. To je tudi povod za izpremembe v vodstvu angleške vojske. Naloga novega poveljnika domovinske vojske generala Ironsadea Je predvsem ta. da pripravi obramba Anglije. V merodaJnih krogih ne prikrivajo, da je položaj zelo re^en ter da mora biti prebivalstvo na vse pripravljeno. lija s® pripravlja Važne spremembe na vodilnih vojaških mestih Nova organizacija domovinske obrambe da bi Anglija sama mogla biti napadena, je bila v zadnjem stoletju tako daleč od London, 27. maja AA. (Reuter) Uradno poročajo: Aet generalnega štaba angleške vojake general Jronside /e imenovan 711 stvarnosti, da je moial angleška vlada vso gfavnega poveljnika državne obrambe, ge- | obrambno organizacijo postaviti na nove te neral Pen! pa je imenovan za šefa general- j melje. Isti krogi pristavljajo, da imenova- nega štaba. Imenovanje cencr.ai:i Ironsidea za glavnega poveljnika angleške vojske v domovini in imenovanje generala Dcala za njegovega naslednika v položaju Seta generalnega štaba se smatr:" za dokaz velikr važnosti, katero pridaje anj-leška vlada spopolnitvi državne obrambe z vsemi sredstvi, s katerimi razp RoyaL< kapitan Po-wer. $,Yojna se je začela i največjo resnostjo" V Angliji resno računajo z nemškim napadom Delna evakuacija južnih in vzhodnilh pokrajin London, 27. ma,ja, s. (Reuter) Oblasti So odredile evakuacijo otrok iz ozemlja ob vzhodni in južn°vzhodni angleški obali, zlasti v grofijah Sufioik in Kent. V zvezi s to odredbo je imel snoči minister za zdravje Malcolm Macdonald govor po radiu. Dejal je, da mora vlada prilagoditi svoje ukrepe za obrambo civilnega prebivalstva splošnemu vojaškemu položaju. V prvih 8 mesecih vojne ni bilo nevarnosti za direktni napad na Anglijo. Po nemškem vpadu na Nizozemsko in v Belgijo ter severno Francijo pa je položaj docela drugačen. Nemčija je odločena storiti vse, da doseže zmago še to poletje. Poslužila se bo vsakega sredstva, da doseže ta cilj. V to svrho bo nemška vojska hotela predvsem zlomiti moralo civilnega pnbnalstva v Angliji, kj dela v zaledju v tovarnah in rudnikih za vojsko. Vojna ^e je sedaj začela z največjo resnostjo. Molitve za zmago v Angliji Včerajšnja nedelja je bila po vsem imperiju dan molitve za zmago zaveznikov — Poziv Vatikana London, 27. maja. br. (Reuter) V smislu posdva angleškega vladarja vsem narodom imperija je bil današnji dan v Angliji, do-minionih in kolonijah posvečen molitvam za zavezniško zmago. V VVestminstrski katedrali v Londonu so se svečane službe božje udeležili poleg angleške vladarske dvojice tudi nizozemska kraljica Viljemi-na, predsednik vla le minister Churchill ter skoraj vsi člani angleške vlade. V katoliški cerkvi v Londonu je imel kardinal Hinsley zelo značilno pridigo, v kateri je nagi asi 1. da za noben kontinent na svetu sedaj ne more biti več-, vprašanje, za kaj srre. r t * t * " rj ~r *. " V V* v e* - - k \ , T % ' . " j • v i . < ^ * r. . ji j \ *' r^—^: Ni in ne bo miru preden se take razmere ne bodo odpravile. Solze žena in otrok in kri bojevnikov pozivajo ves svet na križarsko vojno za osvoboditev naroddv od nasilja. V zvez; s tem opozarjajo tukajšnji krogi tudi na snočnjo oddajo vatikanskega radia, ki je pozval ves katoliški svet. da bi povzdignil svojo molitev za rešitev pravice in ljubezen božjo, ki naj bi odredili ves svet. če bo vse delo človeštva posvečeno tema smotroma, bo zmaga ljudi, ki se bore za ta dva ideala, zagotovljena. „človek je močnejši od vsakega stroja44 London, 27. maja. AA. (Reuter.) Canter-buryjski nadškof je včeraj v svoji pridigi v vvestminstrski opatiji rekel med drugim: Naj bo moč stroja, ki jo je nemška vlada pripravljala dolgo vrsto let za svoje ubijalske cilje, še tako velika in celo strahovita, je človek vedno močnejši od vsakega stroja. Dokazalo se bo, da je duh svobodnih ljudi močnejši kakor podrejanje ljudi, ki na ta način postanejo strojni splet. $»§amo uvod v končni Kračun z Anglijo44 Nemški komentar o borbah na zapadu Berlin. 27. maja AA (DNB) Nemške zrakoplovne sile se poslužuieio novih ugodnejših ODcrišč na morski obali in so v soboto prvič bombardirale številna letališča na vzhodu in jugovzhodu Anglije. Odkar so v poročilih n_mške v.hovne komande skupno omenjata imeti Calais in Dover, ie bilo Dričakovsti. da se bo tudi v Angliji začela močnejša akcija. Borbe, ki se vodij a zadnja dva tedna, so bile sploh samo uvod v obračun z Anglijo. Nemške zračna sile so bombardirale sedai ona letališča, s katerih so očiv dno odhajala angleška bombna letala, ki so v zadnjih nočeh bombardirala zapadno N mči-jo. Jas no Je, da ti napadi nemških zračnih sil na angleška letališča niša zadnji. Tudi na evropskem kontinentu so Angleži pretrpeli že hude ur'arce. pa jih bodo še pretrpeli, ker se iim ni posrečil?, prepeljati čez Kanal angleške ekspedicij-ske čete. katere bi se morale boriti v obkoljenem obroču, katerega seda' koncentrično napadajo na vsej črti Nemci v ju- gozapadni Belgiji in v pokrajini Artoris Dejstvo, da nemške čete neprestano napredujejo in da se neprestano biieio tako hude borbe, dokazuje. »emc: pospešili Svoj napad na Anglijo in «ra izvršili morda Se prej. prodno bo odločena borba v severni Franciji in Belgiji Položaj na bojiščih nespremenlen Nemci še nadalje srdito napadajo, zavezniki pa uporno branijo svoje postojanko, ki so jih ponekod še izboljšali Pariz, 27. maja br. (Havas) Položaj na fronti se v zadnjih dveh dneh nt bistveno spremenil. Na področju med Valencien-nesom. Cambraiem in Arrasom se ljute borbe nenehoma nadaljujejo, vendar so v primeru z boji prejšnjih dm" nekoliko popustile. Pri Contravu in južno od tega mesteca pa so se razvnele nove borbe, ki so trajale včeraj ves dan z nezmanj-ano jakost- jo. Francoske čete so odbile vrsto sovražnih napadov in so mestoma pr(\sle celo v protinapad. Severozapadno od Arrasa je sovražni pritisk nekoliko popustil. NJa obali Kanala se nadaljujejo srdite borbe Z nemškimi motoriziranimi oddelki V Bou-flogneu so se še davi trancoski oddelki odločno branili. Vzhodno od Amiensa, kjer je nemška vojska v borbi nekoliko kom- armad in nudi odpor sovražnim voiskam, ki hočejo prodreti proti morskim ožinam pri Dovru Belgijska voiska ie dosegla V bojih več uspehov in ie samo včerai uiela 500 nemških voiakov Dnevno so nad belsiiskimi postojankami sestreljena nemška letala Od izbruha vojne dalie ie bilo od belgijskih lov9kih letal in protiletalskih topov sestreljenih že 255 nemških letal. Sestanek Reynauda s Churchillom London. 27. maja. s. (Reuter.) Francoski ministrski predsednik Revnaud, ki se je včeraj nekaj ur mudil v Londonu, se je že zvečer vrnil v Pariz. V Londonu se je posvetoval Reynaud z ministrskim pred- paktnejša. so francoske ćete dosegle nekaj j sodnikom Churchillom in člani angleškega vojnega kabineta. pomembnejših uspehov. Zavezniška poročila Pariz, 27. maja. s. (Ha vas). Sovražni pritisk je sedaj osredotočen predvsem na zavezniške armade na severu in sicer tako z južne, kakor tudi z vzhodne strani. Najhujši so trenutno boji na vzhodu ob roki Lys in ob gornji Šeldi. Sovražnik je poslal v boj zelo močne oddelke zlasti pri Court-raiu. Toda sovražni napadi, ki so trajali včeraj ves dan, so bili tu proti večeru zaustavljeni in odbiti. V zapadnem delu bojišča, na liniji Cam-brai — Bapaume — Boulogne nI sovražnik p od vzel nobene večje akcije. Glavno prizadevanje nemške vojske je osredotočeno tu na pošiljanje velikih novih ojačenj skozi vrzel pri Bapaumcti proti morju. Ob Kanalu je položaj v glavnem nespremenjen. Sovražnik operira tu predvsem z oklopnim! edinicami. Calais in Dunkerque sta še v zavezniških rokah. Nasprotno pa je v akciji v vrzeli pri Ba-paumeu predvsem nemška pehota, zlasti pri Arrasu in vzhodno od tod. Na jugu so borbe bc!j lokalnega značaja. Francoska vojska nadaljuje z očiščevalnimi operacijami. Nemške čete so b!!e pregnane i nekaj toč?; na k /en bregu Sommt: in Aisne, kamor jim je uspelo prodreti. Sedaj so francoske čete celo na več mestih prodrle na desn! breg in si utrdile tam močna oporišča. V ozemlju med So m m o in Meuso so še vedno hudi boji. V Argon-skem lesu je francosko topništvo prizadelo velike izgube sovražnim oklopnim edini ran*. Pri Sedanu se je popolnoma ponesrečil sovražni poizkus prekoračiti reko Chiers. Zavezniško letalstvo nadaljuje tako na fronti, kakor tudi v nemškem zaledju brez prestanka z uspešnimi operacijami. Angleško vojno poročilo •Aindcn. 27. maja. AA. (Rcutur) Glavni stan ans eške vojske ooroča: Včerai ni bilo resnih napadov na fronti, ki i o držijo ane^eš'te čete. Sovražnik ie začel hud napad na belgijske čete. ki se boriio levo od nas ter so bile ansl^ške in francoska čete pesane na pomoč balgijskim četam. Mesta v ozadju so bila bombardirana s težkimi bombami. Dogodki v ozadju nikakor niso neusedno vplivali na hraorost in cdporni duh angleških čet. Včerai ie en angleški tank uničil sedem sovražnih oklopnih avtomobilov Belgijsko vejao poročilo London, 27. maja. s. (Reuter) Vrhovno poveljstvo belgijske vojske ie izdalo sinoči naslednje vojno poročilo: Kljub mnofrim hudim bojem v zadniih tednih in kljub težkim bo~oiem rod katerimi ie bil izveden umik belgiiske voi-ske. je belgijska vulaka ostala močna in njera morala ohranjena Sedai stoji belgijska vojska na levem krilu zavezniških Belgijski ministri v Londonu London, 27. maja. s. (Reuter.) Včeraj so dospeli v London belgijski ministrski pi ecisednik Pierlot, zunanji minister Spaak, vojni minister Denis in notranji minister, že od prej se mudi v Londonu belgijski finančni minister. Pierlot in Spaak sta imela včeraj posvetovanja z angleškim zunanjem ministrom lordom Halifaxom. Calais se še brani London, 27 maja br. (Reuter) Glede na nemške vesti, da so nemške čete zavzele Crluis. izjc% 1 jejo v londonskih merodaj-nih krogov, da so te vesti popolnoma izmi-šliene. Calais je še \*edno v zavezniških rokah Tu se angleške (n fiancoske čete ramo oh rami bore in so bili doslej vsi napadi sovražnika odbiti Anrr2e£ki rnSilec potopljen London, 27. maja s (Reuter) Angle.'Jca admiraliteta javljj. da je bil zaradi sovražne akcije v bh/ini irancoske obale v Kanalu potopljen angleški ruši'ec »Wes-I sex«. 6 č'anov posadke »e pn tem izgubilo j življenje To je 14. ruMlec. ki ga je angle-! ška vojna mornarica izgubila v sedanji voj-' ni. Ob izbruhu vojne je razpolagala angleška mornarica s 179 rušilci. Med tem pa je bilo zgrajenih že več nevih rušilcev. Churchill jutri ne bo poročal o položaju London, 27. maja. A A. (Reuter.) Po mnenju parlamentarnega dopisnika Reu-terjevc agencije za sedaj ni verjetno, da hi ministrski predsednik Churchill mogel V torek, ko se sestane poslanska zbornica, podati poročilo o vojnem položaju, odločitev Churchilla bo zelo odvisna od položaja, v francoski Flandriji. Pričakuje pa se, da bo Churchill podal izjavo, čim bodo prilike to dovolile. V torek bo v poslanski zbornici govor o delu ministrstva za informacije. E>uff Cooper se bo tedaj prvič pojavil v poslanski zbornici v svojstvu ministra za informacije. Ta teden bo poslanska zbornica nadaljevala proračunsko razpravo. Nemško poročilo Berlin. 27. maja. AA, (DNB) O bojih, ki divjajo na belgijskem ozemliu in katerih se udeležujejo angleške čete. so pristojni vojaški krogi dali nemškemu poročevalskemu uradu sledeče podatke: Velik del angleške ekspedicijske armade se udeležuje bojev v Flandriji in v Artoisu. Angleži se na tem odseku ogorčeno bore v glavnem iz razloga, ker vedo, da jim preti nevarnost, da bi bili popolnoma odrezani. Na vsem tem področiu je preskrba s hrano in municijo zelo otež-kočena in bodo tudi življenjski pogoji ne samo za vojaštvo, pač pa tudi za civilno prebivalstvo postali čedalje težji. Pro ranje nemških čet se nadaljuje kljub žilavemu sovražnikovemu odporu. V Flandriji gre nemški napad čez reko Lvs proti severozahodu. Na področiu Artoi?n sta v nemških rokah Lens in Bet nune. Med tema dvema mestoma so divjali prav tako ogorčeni boji tudi za časa svetovne voj-Zdaj so tu nemške čete izvedle napad v obliki klina, katerega vrh ie dosegel La Bassee ter je na ta način prostor med nemško bojno črto na jugozahodu in severovzhodu zmanjšan za 30 km. Na tem prostoru so v glavnem francoske oklopne divizije. Ponovno nemško svarilo nevtralcem Berlin, 27. maja. AA. (DNB.) S pristojnega mesta poročajo, da so sedanje opozori t ve in opomini s strani Nemčije nevtralcem, naj ne pustijo, da bi njihove ladje plule v sovražnih konvojih, še niso imeli uspeha. Nevtralne ladje se Še vedno poslužujejo sovražnih konvojev. Ce pa kakšna nevtralna ladja plove v sovražnem konvoju, pomeni to čin, ki ne ustreza nevtralnosti. Na ta način se nevtralne ladje izpostavljajo nevarnostim, na kakršne so je že večkrat opozarjalo. Z nemške strani se ponovno opozarja na to, da je za nevtralne ladje nevarno, če plovejo v angleških konvojih. Zavezniške priprave na Bližnjem vzhodu Egiptska in zavezniška armada v strogi pripravljenosti - Varnostni ukrepi ob libijski meji London. 27. maja. s. (Reuter). Posebni poročevalec angleške radijske družbe v Egiptu javlja v reportaži iz Kaira, da sta sedai glavna zavezniška in egiptska vojska, ki sta bili doslej nameščeni v okolici Kaira, odšli na zapadno mejo Egipta ob italijanski Libiji. Vojaštvo se nahaja v taboriščih pod šotori v puščavi. Oddelki so sestavljeni iz pehote, motoriziranih čet kakor tudi iz tankov in letal. Poročevalec pravi, da je vsa egiptska voiska v popolni pripravljenosti, enako pa tudi zavezniška vojska v Palestini, Siriji in v vsej vzhcd i Afriki. Vojaška guvernerja v Kairu n Aleksandriji sta po radiu pozvala pre* vaistvo, naj odda vse orožje. Povsod i Egiptu so bili osnovani posebni oborožen' prostovoljski oddelki, ki imajo nalogo, č pazijo na sovražne padalce. Ti oddeLk: so še sedaj povsod v pripravljenosti. Kairo, 27. maja. s. (Reuter) O] včerai dalje je za ves Egipt odrejena :^L_-mnitev ki ostane v veljavi za nedoločen čas. * Rimski krogi o položaju Manifestacija SaHstMne mladine za volno — „Vsa pogajanja prihajajo prepozno44 Nova zagotovila balkanskim državam Kim, 27. maja. br. (Dr. O. A.) Popoldanski telovadni nastop fašistične mladine na Mussolinijevem foru. pri katerem ie sodelovalo okrog 7000 članov fašistične mladinske organizacije se ie zakliučil z mogočno manifestacijo za voino. Prireditvi so prisostvovali Mussolini. Ciano. nemški veleposlanik v. Mackensen. japonska voj-na delegacija ter mnogo tisoč drugih ljudi. Ob zaključku so se z vseh strani oglasile strojnice in zagrmeli topovi, mladina pa je dvignila transparente z napisom »Duce. mi hočemo marširati«. *Mi hočemo vojno!« Množica ie ploskala. Po malem se spet pričenjajo uvajati vojni ukrepi, ki so bili izdani že septembra, ki pa so bili potem ukinjeni ali vsaj omiljeni. Tako bodo s 1. junijem spet ukinili ves zasebni avtomobilski promet, da bi prištedili bencin. V prometu bodo le državni avtomobili, taksiji in avtobusi. Veliko pozornost ie izzval tudi razgovor, ki ga ie imel Mussolini vpričo generala Graziania in državnega podtajnika generala Scdduia s celo vrsto generalov, ki so jim poverjeni posli, nanašajoči se na vojno. Gavda ie danes objavil v tedniku »Voc? d' Italia« članek, v katerem pravi, da se vojna nikakor ne bliža koncu, nego da se zaključuje šele njena prva faza in to z veliko nemško zmaso. Ni dvoma, da im:rti Velika Britanija in Francija v rezervi še pomembne sile. Samo na italijanskih mejah ie zbranih 1.2 milijona francoskih vojakov. To je indirektna pomoč, ki jo je Italija doslei nudila Nemčiji. Glede na vse to presojajo diplomatski krogi v Rimu razvoj položaja zelo pesimistično. V najkrajšem času pričakujejo vstop Italije v vojno. Misijo sira Greena označujejo fašistični krogi za brezpomembna in brezuspešna angleška prizadevanja. Prišel je v Rim — tako pravijo v tukajšnjih krogih — zaradi blokade in trgovskih poslov, vendar pa se Angleži nič ne ozirajo na tega svojega odposlanca, saj so z italijanske motorne ladje mirne duše zaplenili nadaljnjih 800 ocšt-nih vreč. ki jih ie pripeljala iz Južne Amerike za Italijo in Nemčijo. Kaki rezultati Greenove misije za Italijo sploh ne prihajajo v poštev. Na francoskem veleposlaništvu so danes zanikali vesti, da bi v kratkem prišel v Rim Pierre Laval s kako posebno misijo. Bivši francoski ministrski predsednik ne uživa zaupanja svojega sedanjega naslednika. Prej bo morda prišel v Italijo bivši berlinski veleposlanik Coulondre. če bj sploh še kazalo, da bi bilo treba v Rim poslati kakšno močnejšo dipiomatsk osebnost. V fašističnih krogih pa so mnenja, da bi bila vsaka taka francoska gesta sedaj že prepozna. Danes popoldne so iz Budimpešte potrdili vesti, da je Rusija zahtevala vstop v mednarodno podunavsko komisijo, to pa zaradi svojih velikih trgovskih interesov na Dunavu in pa zaradi tega, ker je bila v komisiji zastopana že tudi carska Rusija. Agencija Štefani je nocoi v svojem biltenu citirala polslužbeni madžarski »Pester Llovd«. ki ie v uvodniku izrazil svoie zadovoljstvo, da ie sedai tudi že „ - -* o I tisk prepričan, da Rim in Berlin nočeta nič dcuge^a kakor mir v jugovzhodni Evropi. To ie mnogo pripona-.rio k pobijanju tendenciozne nasprotne kampanje. Pester Llqyd* ie označil vse alarmantne vesti glede Balkana za fantardio ponarejevalcev resnice, ki bi radi za vsako ceno razširili vojno tudi na balkaaski polotok. Nazadnje ie madžarski list izrazil nado, da se bodo taki manevri enkrat za vselej nehali. Rim. 27. maja. p. Vatikanska agencija poroča, da je vatikanski državni tajnik Maglione pozval vsa diplomatska zastcxp-stva. ki so akreditirana ; i Vatikanu, naj ga obveste ali nameravajo ostati v Vatikanu tudi v primeru, da bi se njihove države zapletle v vojno z Italijo. Vatikan je pripravljen sprejeti pod streho v vatikanskem mestu vse šefe prizadetih diplomatskih mi>ii in njihove tajnike. Italijanska pomorska zveza z Daljnim vzhodom ukinjena Singapur, 27. maja p. Tukajšnje zastopstvo italijanske paroplovne družbe »Llovd Triestino« je objavilo, da bo družba ukinila svoje pomorske zveze z Daljnim vzhodom. Ladja sConte verde«, ki bi se bila morala 22. t. m ustaviti v Singapuru, je plula mimo angleške luke naravnost v šangaj. Zagotovilo Italije balkanskim državam Berlin, 27. maja. p. Radio je danes objavil, da je italijanska vlada obvestila vlade balkanskih držav, da so vesti, ki so se zadnje dni razširile v tujini in po katerih naj bi Italija intervenirala s svojo vojsko na Balkanu, popolnoma neresnične. Nasprotno bo Italija storila vse, kar bo v njeni moči. da se vojna ne razširi na Balkan. Optimizem v Bukarešti Bukarešta, 27. maja. e. V teku včerajšnjega dneva ie zavladal v tukajšnjih odločilnih krogih precejšen optimizem v zvezi z zadržanjem Italije in njenimi zahtevami v Sredozemskem morju in v jugovzhodni Evropi. Razširile so se vesli, da je intervencija Moskve in Washingtona za enkrat zagotovila ohranitev miru v Sredozemskem morju, na Balkanu in jugovzhodni Evropi. Ravnotežje na Balkanu švicarske informacije o dogovoru med Rimom, Berlinom in Moskvo Curih. 26. maja. z. Južno vzhodni dopisnik J-Neue Zurcher Zeitung\" poroča na podlagi informacij iz diplcmatsk'h krogov, da je sedaj s pog-ajanji med Rimom, Berlinom in Moskvo položaj že tako daleč razčiščen, da bi ostale Jugoslavija, Bolgarija. Rumuruja in Madžarska neprizadete, če bi prišlo na Sredozemskem morju do oboroženega konflikta. Pri tem naglasa, da zasledujejo tako Italija, kakor Rusija in Nemčija na Balkanu in sploh v južnovzhoilni Evropi jpohtiko ravnotežja, ki se pod nobenim pogojem z nobene strani ne sme kršiti. Po sklenitvi trgovinskega sporazuma med Rusijo in Jugoslavijo ni nobenega dvoma, da bo v najkrajšem času prišlo tudi do obnove diplomatskih odnoSajev, s čimer se bo položaj na Balkanu še bolj učvrstil. Istočasno se kažejo znaki nadaljnjega popuščanja napetosti med Rusijo in Rumunijo, zlasti odkar je bila Rusija povabljena, da vstopi v mednarodno podunavsko komisijo, kjer bo najtesneje sodelovala z Rumunijo. s katero je v enaki meri zainteresirana glede varnosti na izlivu Dunava in na črnem morju. Pomirjevalni demantiji iz Budimpešte Budintp*šta, 26. maja. p. »Pester Lloyd« •razpravlja danes o vesteh, ki so se razširile v tujini in po katerih naj bi se madžarsko sodelovanje z Rimom in Berlinom nanašalo v prvi vrsti na revizionistjčne zahteve Madžarsike do držav na BaJkanu. List, ki velja za giasilo madžarske vlade, naglasa v zvezi s tem. da madžarska solidarnost z osjo nima nikakor tega smotra, da bi se prizadejala kakršnakoli škoda balkanskim državam. Pester Uyč\z prcgiaša vse vesti take vsebine za plod fantazije. Teleki za koncentracijo vseh nacionalnih sil Budimpešta, 27. maja. jvjv. (dnb) Madžarski ministrski predsednik grof Teleki je imel danes govor na sestanku krščanske nacionalne stranke. V svojem govoru je posebno naglašal, da prihaja v Evropi do velikega preokreta. Zato je potrebna koncentracija vseh nacionalnih sil. Dalje je ministrski predsednik v svojem govoru obsojal ljudi, ki širijo lažnive vesti. Živahno udejstvovanje letalstva Na obeh straneh se v največji meri poslužujejo letalstva v podporo svojih čet London, 27. maja. br. (Reuter.) Ministrstvo za letalstvo je izdalo službeno poročilo o delovanju angleških izvidniških letal in bombnikov. V njem pravi, da angleška letala intenzivno podpirajo vojsko na kopnem. Poleg tega so snoči in v pretekli noči bombardirala sovražne objekte v severni Franciji. Belgiji, Nizozemski in zapadni Nemčiji. Predvsem so z bombami obsula sovražnikove zveze z zaledjem ter njegova skladišča streliva, bencina in drugih potrebščin. Pri tem so dosegla znatne uspehe. Dve eskadrilji izvidniških letal sta davi ustavili večjo formacijo sovražnih bombnikov. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Neko angleško izvidniSko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. London, 27. maja. s. (Reuter). Kakor javlja letalsko ministrstvo so izvedli angleški bombniki v noči od sobote na nedeljo zepet obsežne napade na nemške vojaške objekte. Iz teh nočnih poletov se ni vrnilo samo 6 angleških bombnikov. Pri Rotterdamu so bila zopet bombardirana bencinska skladišča, ki so deloma še gorela od napadov prejšnjih dni. V Porenju je bilo pognano v zrak nemško munlcijsko skladišče. Prav tako ao angleška letala uspešno napadla z bombami in strojnicami nemSki vojaški transport na nekem mostu. V zadnjih dveh dneh so sestrelila angleška lovska letala 60 nemških letal, in sicer v soboto 20 včeraj pa 40. Večina letalskih bitk se je vršila med Dunkerqueom in Calaisom. V boju z eskadrilo nemSkifi letal, ki so napadla skupino ladij v Kanalu, so se.ftreTili ansrleški lovci pet Mes-sfr?chmief!ov In en nemški bombnik. Na Cslpisom ie bilo v letalski bitki z 20 Mes-serschmiedi sestreljenih pet nemskin letal. V drugi bitki pozneje so sestrelili Angleži zopet pet Messerschmiedov, poškodovali nadaljnjih pet in uničili tudi nemško tras-portno letalo. Z vseh teh operacij pogre- —ni ■ i'iW« I >l -Wii>r ^BTTTrTnfii šajo samo 11 angleških lovskih letal. 4 angleška letala, ki so jih pogrešali v soboto, so se med tem vrnila v svoja oporišča. Angleški demanti London, 27. maja. A A. (Reuter.) Pristojni krogi v Londonu izjavljajo zvečer, da Je popolnoma neutemeljena trditev posebnoga poročila nemške vrhovne komande, da bi bila potopljena zavezniška ladja matica za letala v bližini norveške obale. Pata lifta aagleikih izgub London, 27. maja s (Reuter) Peta lista izgub angleške vojske navaja 230 imen, mod njimi 6 oficirjev Vsi ti so bili bodisi ubiti, ali ranjeni oz i rxma ujeti. „čuvajmo naše morje!" Kako je vplivala vojna na nase pomorsko gospodarstvo Ljubljana. 27. maja V teh časih moramo Se tem bolj misliti na nas Jadran. Geslo Jadranske straže nam mora biti sveta zapoved. Prav zaradi tega je treba pozdraviti posebno akc:jo izvršilnega odbora JS, ki je začel izdajati razen svojega rednega mesečnega glasila še posebno revijo četrtletno; objavljala bo izbrane članke iz »Jadranske straže«. Ta revija je zelo poceni in bo dobro služila svojemu plemenitemu namenu, da bo budila živo zanimanje za naša življenjska vprašanja v zvezi z Jadranom ter širila razumevanje za delovanje JS. Ob tej priliki posebej opozarjamo na podatke o našem pomorskem gospodarstvu glede na mednarodno politične spremembe jeseni; objavljeni so t novi reviji v članku »Mednarodno politični dogodki in naše pomorsko gospodarstvo« (Ivo Kovačevič). Motnje v pomorskem gospodarstvu so nastopile že med abesinsko vojno. To nam jasno kažejo statistični podatki. Obseg naše zunanje trgovine z Italijo pred abesinsko vojno je bil velik. Izvoz v Italijo je znašal v prvi polovici 1. 1034 po vrednosti 282,534.101 din. Vrednost izvoza v Italijo v vsem letu 1035 je znašala 672,320033 din. Skoraj vse blago je bilo izvoženo po morju. Silno se jc zmanjkal naš izvoz v Italijo L 1938. ko je znaial vse leto le 324 milijonov 207.183 din. torej le nekoliko več kakor 1. 1034 v 6 mesecih. V tem se kažejo uspehi italijanske avtarkije. Stremljenje po čim večji gospodarski neodvisnosti, ki so ga rodile sankcije, ni ostalo brez posledic tudi na naše pomorsko gospodarstvo. Lani v prvem polletju je znašal naš izvoz v Italijo 240,707.000 din. Gospodarstveniki sodijo, da nj mnogo izgledov za povečanje prometa. pač zaradi stremljenj italijanskega gospodarstva po avtarkiji. Na naš pomorski promet je negativno vplivala tudi španska vojna. Jadransko morje je pač zaliv Sredozemskega morja, razen tega je pa treba upoštevati, da jc bil promet med našo državo in Španijo pred začetkom vojne precej razvit. Tik pred izbruhom španske vojne je naša država sklenila trgovinsko pogodbo s Španijo, do realizacije te pogodbe in normalnih trgovinskih odnosov pa še vedno ni prišlo, ker je medtem izbruhnila zopet nova vojna. L. 1935 smo izvozili v Španijo za 50.882.433 din blaga, predlanskim pa samo za 999.066 din. Kako silno pa je bil naš pomorski promet zavrt s sedanjo vojno, sprevidi takoj vsak, ki ve, da so bile nase gospodarske zveze z vojskujočimi se državami zelo tesne ter da smo mnogo blaga izvažali in HVSŽ^'l PP TPP.riH- ^12J omenimo n. pr.. da smo izvažali po morju zfasti mnogo boksita v Nemčijo. Predlanskim je vrednost našega izvoza v Anglijo znašala 482,132.611 din. v Francijo pa 75.004.645 din. Lani v prvem polletju je znašala vrednost na^eea izvoza v Arigii-jo 180.317.000 din. Ko se jc začela pomorska vojna, je bil seveda naš pomorski promet z Anglijo paraliziran. Prav tako je onemogočen izvoz po morju v severne države. Predlanskim smo izvozili na Finsko za 7 milijonov din blaga, na švedsko za 30.022.060 din. na Nizozemsko za 108 milijonov 780.088 in v Belgijo celo za 336 mili i jenov 843.230 din. Na Nizozemsko in v Belgijo smo izvažali skoraj izključno po morju. Lani se je začel naš pomorski promet zelo ugodno razvijati z Belgijo; vrednost našega izvoza v Belgijo jc znašala v prvem polletju predlanskim 176.977.000 din, lani v istem razdobju pa 268,579 000 din. Vojna pa ni prizadela našega Jadrana le zaradi ustavitve pomorskega prometa, temveč tudi zaradi omejitve tujskega prometa. Mnogi primorski kraji so živcih v veliki meri od tujskega prometa, in sicer predvsem od inozemskih gostov. L. 1938 je bilo v naših primorskih krajin 84.000 «ostov m noč-nin okrog 700.000. Samo Čehov in Slovakov je bilo okrog 10.000, a 'an: niti 1000. Do začetka oktobra ]e bilo lani v Dalmaciji 78.000 gostov in 650.000 nočnin. O lanski iesenski sezoni sploh ne moremo govoriti. Pri tem pa moramo upoštevati, da je bila jesenska sezona prejšnje čase vselej najbolj donosna, ko so v Dalmacijo prihajali najbogatejši gosti če bo vojna trajala del j časa, bo naše gospodarstvo na Jadranu dobilo smrten udarec sklepa Kova-čic. Te ugotovitve nas silijo misliti. Ko Jadran preživlja tako hudo krizo je geslo »Čuvajmo naše morje« še tem boli aktualno. železniške potrebe Slovenije Na področju ljubljanske železniške direkcije manjka ie okoli 700 km železniške proge Ljubljana, 27 mala. Železnice v Sloveniji so najstarejši del jugoslovenskega železniškega omrežja. O tem pričajo letnice otvoritve prometa na prvih železnicah. V ljubljanski direkciji je bila proga Št. II j — Celje otvor i ena 1. 1846. proga Zagreb — Sisak 1. 1862, proga Beograd — Niš L 1884, proga Dalj — Osijek L 1870 in proga Slavonski Brod —-Doboj 1. 1878. Prva železnica Dunaj — Trst preko našega ozemlja je začela obratovati 1. 1846 po volji in potrebi drugih in ie bila le slučajno položena po slovenski zemlji. Zemljepisna lega in najugodnejše površinske razmere za povezanje Podunavja s Sredozemskim morjem so vplivale na to, da so Slovenci najstarejši železničarji v Jugoslaviji. Sodelovali so pri gradnji prvih železnic in pri obratu, niso pa obli na vodilnih mestih, vsaj pri prvih železnicah ne in tudi ne kot Slovenci Nič drugače ni z začetki železniškega obrata v drugih pokrajinah naše države. Povsod so gospodarili in vodili le tujci. Tako le bilo v Hrvatski, Slavoniii kakor tudi v Vojvodini, Bosni in Dalmaciji. Se v predvojni samostojni Srbiji so financirali in vodili prve železnice tujci. Povsem razumijdvo je. da so tujci pazili na svoie potrebe, koristi in dobičke, medtem ko so bili domačini le izkoriščani. Železnice so pri nas v začetku svojega obrata povzročale precej gospodarskih revolucij, katerih se naši ljudje niti dobro zavedali niso. Tujci so gradili in vozili le svojdm računam v prid in se na i večkrat na potrebe domačinov niso ozirali. Vpliv tujcev pri gradnji in upravljanju v začetku naših železnic se kaže najbolj v tem. da večji del materijala za gradnjo in obratovanje železnice še danes ne izdelujemo doma in v domačih tovarnah. Tračnice, kretnice, lokomotive, vagone in razne inventarne predmete še vedno uvažamo v velikih množinah iz tujine. Amerika je danes pripravljena bolje, nego kdajkoli prej Rooseveltov govor po radiju — več voditi izolacijske politike VVashington. 27. maja. s. (Reuter) Predsednik Roosevelt ie govoril sinoči preko vseh ameriških radijskih postaj. Predvsem je omenjal v svojem govoru po'rebo izpopolnitve ameriške obrambe. Dejal je, da Zedinjene države ne sinejo voditi glede svoje obrambe izolacijske politike, ker bi to pomenilo samo vabilo za bodoči napad na Zedinjene države. Roosevelt je poudaril, da so Zedinjene države tako glede vojske, kakor tudi mornarice, danes bolje pripravljene nego kdajkoli prej. Ameriško letalstvo se ie v zadnjih dveh letih izredno izpopolnilo. Dalje ie ponovil predsednik Roosevelt. da bo storil vse, da bo ameriška produkcija letal dosegla 50.000 letal letno. V svojem govoru, ie Roosevelt aoeliral tudi za naisnevke za poinjož-ni fond Rdečega križa, ki podpira begunca Roosevelt je. v zvezi s tem dejal, da so ga globoko pretresla skoro neverjetna poročila o trpljenju civilnega nrefcdval-Stva na Norveškem, Nizozemakem, v Belgiji, Luksemburgu in aeverai Poziv ameriškim ženam Washington, 27. maja br Havas poroča o pozivu Roose vel tove žene na ameriške žene. V tem pozivu je gospa Roosevcltova pozvala vse ameriške žene, naj tudi one pomagajo Rdečemu križu s prispevki za pomoč belgijskim, nizozemskim in luksemburškim beguncem. Med drugim je gospa Rooseveltova izjavila, da mora Amerika storiti več kakor nekdaj, da olajša ljudsko bedo, ki jo je povzročila vojna v Evropi. S pomočjo, ki jo bodo nudile ameriške žene vojnim beguncem, izraža ameriški ženski svet tudi svoje prepričanje o tej vojni. Obenem z radijskim pozivom gospe Roose-veltove je govoril ameriškemu prebivalstvu tudi predsednik ameriškega Rdečega križa Norman Daviš. Očrtal je bedo francoskih, belgijskih, nizozemskih in luksemburških vojnih beguncev. Svoj poziv jc zaključi z besedami: Ako ne uspemo poppi-noma z nameravano pomočjo, bo ameriški Rdeči križ primoran kloniti svojo zastavo in bo človeštvo zapadlo v bedo in temo. V Sloveniji so se slučajno gradile Droge tako. da so hkrati ustrezale potrebam Dunaja in Pešte, pa tudi krajevnim koristim Slovenije. Proge Dunaj — Trst. Maribor — Franzensfeste. Pragersko — Pešta. Zidani most — Zagreb — Sisak, Št. Peter — Reka. Ljubljana — Krani — Jesenice — Trbiž, Monakovo — Solnograd — Beljak — Jesenice, Gorica — Trst so povezale med seboi slavna gospodarska in kulturna središča Slovencev. Železniško omrežje Jugoslavije je bilo v 1. 1918 zelo nepopolno. Promet ie bil do tega leta usmerjen od severa proti jugu in ta smer je tudi ostala, pridružila pa se ji je še smer vzhod — zapad. Po 1. 1918 smo hiteli graditi nove zvezne proge in take. ki so na novo odprle mnoge jugoslovenske pokrajine zunaniemu svetu. Od 1. 1918. do 1. 1938. ie bilo v Jugoslaviji otvor jenih 1430 km novih železniških prog. Na ozemlju bivše Srbije se je železniška mreža zsostila za 50°/o. V Sloveniii manjka naiucodneiša zveza Bohinja z Ljubljano, od Bohinjske Bele mimo Bleda in Krope do Podnarta. Ta zveza bi približala Bohini za 20 km Ljubljani, izognili bi se hudemu klancu čez Jesenice in potovanje bi bilo skrajšano za eno uro. Zveza Savinjske doline z gornjo Savsko dolino, namreč zveza Št. Peter — Kamnik — Kranj, bi izdatno zboli šala prometne razmere med obema pokraiinama. ki sta po svoj i gospodarski strukturi različni in vezani na medsebojno izmenjavo gospodarskih dobrin, kakor premoga in kmetijskih proizvodov. Razen tega je zveza čez Zidani most zaradi velikega ovinka predolga in zaradi tega v konkurenčni borbi neugodna. Zveza Slovenskih goric z Mariborom na črti Ljutomer — Sv. Lenart — Maribor ie zelo potrebna. Ovinek čez Ormož in Pragersko ie izhod za silo. ki se ne more dobro uveljaviti. Bizeljsko je še vedno neodprta pokrajina, ki nujno potrebuje zvezo Rogatec — Brežice za izmenjavo premoga, rude, lesa, poljedelstva, vina. Krško polje in Suha krajina sta gospodarsko že tako razviti, da bi bila železniška zveza Brežice — Novo mesto in Straža — 2užemberk — Kočevje sama po sebi aktivna zaradi možnosti za prevažanje lesa, premoga in kmetijskih pridelkov. Notranji Kras na črti Rakek — Lož — Gerovo — Delnice ie že danes v eksploataciji gozdov visoko aktiven, bil bi pa še izdatno bolj. če bi se z cenen i eno traso zvezala susaška proga z Nutranisko To so železniške zveze, ki jih Slovenija še nima. pa bi bile potrebne in rentabilne. Do popolnega železniškega omrežja manjka v Sloveniii še okoli 700 km pro^; v območju ljubljanske Železnike direkcije. Gostota železniške mreže se mora zgostiti za Okoli 60" <>. da bo dosegla sosede. Razveseljivo ie dejstvo, da grade sedaj v državi okoli 1000 km novih rroA ki bodo nekak j do 1. 1914 dograjene. Upati je, da se bo obstoječi vsedržavni načrt za gradnjo novih železnic ix>prav;l v korist pokrajin, v ksćerih £ radnja novih r>! 02 ni tako napredovala, kakor bi bil 1 s stališča pokrajin in vse države potrebno. Neznan samomorilec Ljubljana, 27. maja Včeraj ob 3. ponoči jc službujoči stražnik našel na železniškem prelazu v Puhar-jevi ulici v Tivoliju truplo mladega neznanca. Ležalo je vznak med dvema tiroma, ka kih 15 m proč pd prelaza. Mrtvec je imel zevajočo rano na čelu, iz katere so silili možgani, odrezano pa jc unel tudi levo nogo v stopalu. Stražnik je o stvari takoj obvestil železniškega omaja v Tivoliju, obenem pa policijsko upravo. Na kraj žalostnega dogodku jc prišla ob 4. zjutraj komisija, v kateri sta bila z-.lrav-nik dr. LuŽar in dežurni uradnik Brans^lav Lovrečič. Komisija je ugotovila, da gre najbrže za samomor in da se jc neznanec vrgel pod brzi vlak. ki (nihaja iz Ljubljane proti Rakeku po 2. ponoči. Pri neznancu so na^li samo nekaj brezpomembnega papirja, nekaj kovanega drobiža in neko sliko, sicer pa nobenih dokumenten-, ki bi izpričali njegovo identiteto Neznani samomorilec jc bil star kakih 24 let ter jc bil oblečen v sivkasto obleko. Visok je kakih 170 cm in ima izredno dolge kostanjeve lase. Truplo so na odredbo policijske komisije prepeljali v prosekturo splošne bolnice. Z Jesenic — Krasote narcisnih poljan p^d Clnli-co. V teh dneh romajo številne skupine šolske mladine, dijakov in tudi odraslih ljudi iz raznih krajev Slovenije na Plavškf Rovt in na Planino Sv. Križ. kjer so planinski travniki vsi beli od narcis. Plav-Ški Rovt je v teh dneh najlepša slovenska planinska vas. Skupina kakih 15 hiš in velikih gospodarskih pos]opij se v teh dneh skriva med cvetoče jablane, češnje in hruške, da izgleda kot mlada nevesta, odeta v belo oblačilo in cvetje Po travnikih, ki obkrožajo vas in segajo nad vasjo visoko v hrib. se je med sadnim drevjem in visokimi macesni v teh dneh razcvetelo na milijone narcis, da se v i < 1 i vse kakor pravi planinski raj. Plavški Rovt je že dolga leta cilj mladine in prijateljev prirode. Od Plavškcga Rovta naprej proti Sv. Križu vodi Čez potok, skozi gozdo\e in čez travnike steza in kolovozna pot. Ko greš mimo Adamičeve in Markeljnovc domačije, ki jih krasi cvetoče sadne drevje in livade narcis, se ti odpre lep pogleu navzdol na globoko strugo, v kateri šumi potok Jcsc-nica in navzgor proti vasi Sv Križ, ki je tudi vsa v pomladnem cvetju. Od tu je lep sprehod po cesti proti Mcntnuvi in Žlin-drovi domačiji in pokrajini ob potoku Bistri, ali proti spodnjim pobočjem zelene Golice, proti katerim v teh dneh prodira prijeten vonj cvetočih narcis. Kakor druga leta, tako tudi ilctos odmeva v tej lepi pokrajini vesele planinsko življenje. Osobito ob nedeljah, ko prihaja jo na Jesenice polni vlaki mladih hudi in ko se po beli planinski cesti vijejo dolge vrste vesele in razigrane mladine, ki se počasi raz.de v malih skupinah in v dvojicah med drevjem, po samotnih jasah in skritih dolinicah . . . Proti večeru pa se od vseh strani zgrinjajo izletniki proti glavni cesti. Po kolovozih in stezah je vse živo. Fantje in dekleta se vračajo s planin. Med zvoki harmonike, ci-ter in kitar hite spočiti in zdravi, od sonca ožgani in vsi radostno razpoloženi nazaj na Jesenice in od tu naprej v svoje domače kraje. S (i£ttts>fke%a ptetina. Kino Matica: Izgubljeni raj. Francoski film o slikarju, ki je našel svojo srečo, ko se je zaljubil v dekle iz modnega salona. Ljubezen ga je inspirirala, da je ustvaril novo modo, a takoj po poroki je moral na fronto. Žena umre na porodu. S tem je bilo siikarjevo življenje skoraj uničeno, sovražil je otroka, ki je »ubil« mater, končno se spreobrne in se žrtvuje za srečo svojega otroka, ki je bil tudi otrok ženske, ki jo je ljubil nad vse. Odlični so igralci v tem filmu, zlasti Fernand Gravev in Micheline Prešle, ki igra glavno žensko vlogo. Elvira Popesco ima postransko vlogo ruske grofice, ki je bila tudi zaljubljena v slikarja. Režiser Abel Gance je široko zasnoval ta film, prikazati je hotel čimveč lepote in narediti film kolikor mogoče zanimiv, a je film le preveč razvlekel. Sorzna poročila Curih, 27. maja. Beograd 10.—, Pariz 8.10, London 14.30, New York 446.—, Bruselj 22.50, Madrid 45.—, Berlin 178.75, Stockholm 106.37, Sofija 5 50, Bukarešta 2.37. Zagoneten strel na mladega dekleta Ljubljana, 27. maja. V Trbovljah se je pripetil snoči zagone-, ten napad s samokresom na mladega dekleta. Trgovska vajenka Zinka Furlanova je sedela včeraj okrog 21. v sobi v pritličnem stanovanju, ko se je naenkrat zunaj pri oknu pokazala senca. Naslednji hip je počilo in je krogla" zadela Furlanovo naravnost v glavo, kjer je obtičala. Dekle je zaradi bolečin in strahu za vpilo, nato pa omedlelo. V sobo so takoj prihiteli domači, ki so ji nudili prvo pomoč, nato pa poklicali zdravnika, ki je odredil, da so jo ponoči prepeljali v bolnico v Ljubljano. Dekle, ki se je v Ljubljani zopet zavedlo, je izpovedalo, da nima pojma, kdo je streljal nanjo, še manj pa more navesti vzrok za maščevanje. Njena' poškodba je~nuda. Posestnikov! ženi Frančiški Potočnikovi 12 Bukovice V SeiSKi dolal ao se včeraj splašili voli. ženska je skočila pred vole, da jih ustavi, a jo je vol z vso silo pritisnil ob drevo, pri čemer je dobiia hude notranje poškodbe. Pečarski mojster Franc Kozina z Gline se je včeraj peljal s kolesom na Dolenjsko, pri škocjanu pa je na klancu padel in ss hudo pobil. Šestletnega posestnikovega sinčka Franca Zormana iz Lahovč pri Komendi je včeraj popoldne na cesti podrl neznan avto-mobilist. Otrok je dobil hude notranje poškodbe in nevarne zunanje praske. Stanko Gostinčar, triletni sinček posestnika iz Janč, je padel včeraj pod voz, ki mu je zlomil levo nogo. V bolnico so pripeljali včeraj tudi kleparskega pomočnika rrnf 1 tt~itrtfl iz St. Vida pri Cerknici, na katerega 30 padel težak tram In e;a hudo poškodoval na glavi. PAZITE I Oglejte si film, M predstavlja eno najlepših umetni«! I JE AN OABIN (le JOlK se leve ...) Predstave ob 16., 19. in 21. Dani se... kino union — Tel. J«-*l IZARADI koncerta predstava danes samo ob 16. uri! IZGUBLJENI RAJ fernand gravey Najlepši letošnji francoski film! Maria Pressler — nova Danlelle Darrleua: kino matica — telefon 21-24 i Vesela in zabavna muzikalna atrakcija polna divnih havajskih melodij in očarljivih HAVAJSKE NOČI Elcanor Pouelf Robert Toung KINO SLOGA — Tel. 27-30 Predstave danes ob 16.. 19. in 21. uri Narodno prosvetno delo ob tne|i Prisrčna narodna prireditev pri Sv. Marjeti ob Pesnici Maribor. 26. maja Naša zavedna Sv. Marjeta ob Pesnici je doživela lepo in hvalevredno narodno prireditev. OhJinstvo je napolnilo šolsko dvorano, da prisostvuje prireditvi s slikovitim sporedom. Prireditev je otvori! marljivi obmejni prosvetni delavec učitelj q. Mirko Vauda, ki je govoril o ljubezni do na^ih krvnih mater in do na5e domovinske majke Jugoslavije. Izrazil je vdanostni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II. ter poudaril, da se danes ne bi smela brez tega uvoda pričeti nobena narodna prireditev. Državni in materinski himni je sledil izbran, slikovit spored. Poleg številnih de-klamacij. govorov in prizorov so ugajale zlasti »Male peričice«. igrica »Prava mati«, spevoigri »Materin god« ter »Živi in mrtvi mamici« ter ganljiv prizoreck s tužnim petjem »Sirota ob grobu«. Občinstvo je bilo ginjeno do solz in jc nastopajočim toplo vzklikalo. Spevoigre in vse pevske točke jc vodil ter na harmoni- I ju spremljal g. Mirko Vauda Ob spremljavi harmonikarja je neutrudno požrtvovalni g Mirko Vauda s svojim blagodonečim tenorjem zapel pesem »Mami« in žel obilno pritrjevanje. Sklepni del lepe narodne prireditve pa je otvoril veličasten nnstop vse mladine pod geslom »Kaj hočemo«. Nastopajoči so predvajali v kiticah :n v prozi poučna opozorila in napotke za k^pitev zdravja, treznosti in človekoljubja. Z zanosom je mladina zapela himno Jadranske straže. Gromko jc odmeval zborni vzklik iz mladih grl: čuvajmo naše zdravje! Čuvajmo naše meje! čuvajmo naše morje! Čuvajmo Jugoslavijo! Ob sklepu je zadonela iz mladih in starih grl vseslovanska himna -»Hej Slovani«, ki so jo peli vsi navzoči. S tem je bila zaključena vzpodbudna domoljubna proslava in narodna prireditev, ki je bila deležna iskrenega priznanja našega obmejnega ljudstva. Sestež belega sporta v Mariboru Ustanovitev Slovenske teniške zveze Maribor, 26. maja Po znanem političnem sporazumu med Hrvati in Srbi in po ustanovitvi Hrvatske banovine je bilo v zadnjem času na dnevnem redu tudi ustanavljanje raznih športnih zvez. V vseh športnih panogah jc tendenca. t\<> pa se za današnjo nogometno prireditev ni mnogo brigalo in je prišlo na stadion SK Železničarja komaj par sto gledalcev. Od začetka sta obe moštvi producirali po nekaj cner:}ičn potez, ki so se mlačno končale pred golom, vcndai na je bilo po stilu i<2re in po pred vodenem tempu sklepati na napet potek. To je trajalo okoli pol ure, potem pa jc Bratstvo čedalje bolj lezlo v rezultat 6:1 Clc jc torej bila prva tretjina igre v znamenju enakovrednih nasprotnikov, se je v ostalem času igra razvijala vedno bolj v enostransko borbo, ki je v njej Železničar povsem prevladoval. Kakor je treba z ene strani poudariti, da je Bratstvo popolnoma izčrpano, tako je treba naglasiti, da so imeli domačini v precejšnji men svoje prste vmes. V začetnih vehementnih napadih se je njihova obramba komaj sproti znašla, zelo nesigu-rcn je bil zlasti Kalin in na ta račun gre tudi edini gol. ki ga je sprejel. Ko se jc pa spravila kembinacijska marinerija v pravi tek, jc postala slika na mah drugačna, in domaćini so začeli spočetka komaj opazno, pozneje pa zmerom bolj prevladovati na polju in se nevarno bližati protivnikovemu svetišču. Toda do prave odločnosti so se povzpeli Sele v poslednjih fazah prvega polčasa, prinesli so jo s seboj tudi §e v drugi polčas in se je dodobra, čeprav ne povsem dosledno, poslužili. Obramba Železničarja v drugem polčasu n» imela bog-ve kaj dela Branilca Frangeš 1 in II nista bila razen začetnih faz preveč obložena s poslom, pač pa je treba reči o halfih, da so zlasti v drugem po-lčasu igrali prav dobro. Vsi trije half i: Štiftar. Kardiriar in Habit so zadovoljili. Ko so spravili nasprotnika iz koncepta, je preostalo še konstruktivno delo drugega polčasa, ki je dobro uspelo. Sodelovanje haltov z napadom je prav dobro funkcioniralo. V napadu sta bila zlasti dobra Turk in Pocajt, dober strelec pa je bil tudi Konjak, dočim sta se obe krili trudili, da bi uspeli, kar se jima jc tudi deloma posrečilo. Tudi je napad danes mnogo streljal, zlasti v drugem polčasu, vendar pa je mnogo prilik splavalo po vodi, ker so se vse preveč igračkali in v samem kazenskem prostoru nasprotnika. Bratstvo je na vsej črti razočarajo. Igralo je 30 minut, potem pa je klonilo. Zrušila se je predvsem srednja lin*ja, ki je moraila vedno na pomoč obrambi in je tako bila preobremenjena. S tem se je moštvo razbilo v dva dela. v preobremenjeno obrambo in napad, k; je bil brez podpore od zadaj. Kljub temu pa je ta nevarno prehajal v nasprotno polovico ni pa imel moči. da b; vzdržal tudi v borbi za poslednje poteze. V drugem polčasu, ko je bilo moštvo že precej izčrpano,- se je napad le sporadično uveljavljal in bi b?l z malo več odločnosti lahko žel kakšen uspeh. Poraz, ki *ja je doživelo Bratstvo z Jesenic v Mariboru, je popolnoma v skladu s potekom igre Bil p* bi lahko še večji, da ne bi odlični vratar lepo branil. Igra sama je bila sicer temperamentna, toda brez pravega poleta. Niti eden, niti drugi nasprotnik ni polagal važnosti na koristno in dobro igro. Igrali so tjavendan. Glavno besedo so imele obrambne formacije. Bila je pač tipična prvenstvena tekma. Sodil je g. Kopic iz Maribora. Bil je v glavnem dober in tudi objektiven sodnik. SK 2elczničar si je danes zagotovil razliko 5 golov, kar bo gotovo zadostovalo, da pride v drugo kolo. Cekovečki SK ; SK Mars 4:2 Prvak mariborske nogometne podzveze OSK je včeraj gostova/i v Ljubljani, kjer je odigral svojo prvenstveno tekmo proti ljubljanskemu Marsu. Po nadmoćni igri jc CSK zasluženo zmagal in si tako skoiaj gotovo utrl pot v drugo kolo. ISSK Ma Tudi ISSK Maribor, ki je danes gostoval v Celju proti tamkajšnjemu Olimpu, jc slavil lepo zmago. Mariborčani so bili mnogo boljši od nasprotnika m je zmaga popolnoma zaslužena. Mariborske in okoliške novice Ponedeljek, 27. maja. Zaprto. it Imejitelji gledaliških blokov se opozarjajo, da izrabijo svoje bloke, ker bi $m sicer zapadli. Gledališka sezona se namreč že bliža koncu, in bo le ie nekaj dramskih predstav ter opera >Ples v maskah« ki ljubljanski balet. — Knjižnica, delavske zbornice V Maribora je letos v prvem četrtletju izposodila 13.533 knjig, za 782 več kakor lani v istem času. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 17. do 20. — Noćno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18, tel. 27—oi, ter K6-nigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21—79. — Nenavadno \renie. Ves pretekli teden smo imeli nenavadno vreme. Nevihtam, kakršna je bila v petek 24. t. m., sledi navadno prve dni precej hladno vreme. Ob tej priliki je pa bilo nasprotno. Že drugi dan je toplomer na soncu še ob 17. kazal 45 stop. C. (To pa seveda ni temperatura zraka, temveč razgretega toplomera, neposredno izpostavljenega soncu.) Včeraj (v nedeljo) je kazal toplomer na soncu 35 stop. C, a še ob 18. v senci 26 stop. C. Do nevihte, na katero je nekaj Časa kazalo, ril prišlo. — Samomor zaradi bede. v Vrablovi grabi pri Sv. Križu nad Mariborom so našli mrtvega 531etnega oglarja Matijo škrbi-neka. Na vratu je imel 12—15 cm široko in zelo globoko rano. V bližini je ležal okrvavljen nož. Po vseh okoliščinah sodeč, je škrbuiek izvršil samomor zaradi bede. Stanoval je v uti, ki si jo je sam napravil iz lubja. — Specialista za tatvine po trgovinah sta 341etni natakar Ignacij Razinger z Jesenic in krojaški pomočnik Stanko No-vakovič iz Zagreba, ki sta meseca marca t. 1. prišla v Maribor, kjer sta izvršila več drznih tatvin pri trgovcih gg. Pregradu, Siniču in Bregarju, kjer sta ukradla razno blago. Končno sta bila dne 23. marca pri svojih podvigih zasačena in aretirana. Oba sta se morala ogovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki je Razingerja obsodil na 2 leti robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, Nova-koviča pa na leto dni in 6 mesecev strogega zapora. Po prestani kazni bosta oba Izgnana za dobo 3 let iz Maribora. — Tudi je mali kazenski senat obsodil 321etnega Ivana PoŠtraka iz Dupleka na leto dni m 6 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo 3 let, ker je lani v jeseni v Dupleku in Dogošah ukradel raznim posestnikom poljske pridelke, ki jih je prodajal na mariborskem trgu. — Motorno kolo mariborske policije se je zopet ponesrečilo. Kakor znano, ima mariborska policija tri motorna kolesa za letečo cestno kontrolo. Eno izmed teh motornih koles se je nedavno v Košakih zaletelo v kup gramoza in sta bila pri nesreči oba stražnika poškodovana. Kolo so spet popravili. V soboto popoldne sta se peljala z istim motornim kolesom policijski stražnik Rudolf Udovič in policijski pod- nadzornik A. Samer po banovinski cesti proti Guštanju. 200 m pred Malgajevim spomenikom sta trčila skupaj policijsko motorno kolo in neki tovorni avto. Bilo je to ob 15.30. Pri karambolu si je Rudolf Udovič zlomil nogo, dočim se ni g. Samer-ju po srečnem naključju nič pripetilo. — Mladina na be*ru. V zadnjem času se množijo primeri pobegov nedorasle mladine od doma. Tako je pobegnila od doma 121etna Emilija Hochstl, stanujoča v Koseškega ulici 83. Deklica je za svojo starost dobro razvita. Starši so zadevo prijavili policiji. — Porode, v zadnjem čami so se v Mariboru poročili: Benjamin Pečar, pomožni delavec, B&cgvajska 18, in Štefanija Marks, pastiežnica. Tržaška 82; Danilo S kam peric, tov. žcJezostrugar, Koscsfkeg-a 20, in Alojzija Merkun, frizerka, Valva-zorjeva 36; Martin Kukovec, pečaraki pomočnik, in Rozalija Kukcvec, premica, Radvanje-Nova vas; Blaž Pernat, mlinar in posestnik, in Matilda Mohorko, ipos. hči, Cirkovce; Tit Ravnjak, strojni mizar, in Marija Sevničar, šivilja; Miroslav štan-cer. mizarski delovodja ,in Ljudmila Mlakar; Anton Ferkov, zidar, in Le opol dina Resnik; Karel Herlej, mizarski pomočnik, in Pavlina Hojnik; Adalbert Koser, uradnik Mestne hranilnice, in Frančiška Zupančič; Stanislav Preac, trgovski poslovodja, in Lucija Belšak, zasebna uradnica, Cankarjeva 22; Milan Cirk, davčni uradnik, in Terezija Brinovec, odvetniška uradnic aiz Brežic; Valentin Jerič, tovarniški'delavec, in Barbara Voglar, viničar-ska hči. Meljski hrib 29; Franc Stanon-k, posestniški sin, in Julija Ambro*. pocestnica, iz Kamnice; Avgust Marinlč elektro-varilec, in Ljudmila Motoh, kuharica, Aleksandrova 26; Mihael Divjak, kmečki sin. In Frančička Pauman, kmečka hči, iz Slivnice pri Mariboru; Janez čučko, oskrbnik v pok., in Frančiška Lagoda, kuharica, Klavniška 19. Obilo sreče! — Skoraj gol moški na železniški progi. Policijski stražnik je v noči na nedeljo okoli 3. zjutraj opazil na železniški progi ob magdalenskem parku starejšega mo-škega, ki je bil bos in v sami srajci. Stražnik je neznanca zajel. Izkazalo se je, da gre za 601etnega Mihaela Strausa, ki je pobegnil iz tukajšnje splošne bolnice in sicer skozi okno. Strausa, ki je nekoliko slaboumen, so spet spravili nazaj v bolnico. — VSe kradejo. Ključavničarju Kristjanu Prese r ju iz Bezene pri Rušah je neznan zlikovec ukradel s kolesa aktovko, v kateri je bil vrtalni stroj, vreden 800 din. Žrtev neznanega tatu je postal Anton Pernšek iz Selnice ob Dravi, ki mu je iz neke gostilne izginil poln nahrbtnik raznih, življenjskih potrebščin. — šivilji Amaliji Reiher, stanujoči v Trubarjevi ulici 4, je izginil otroški tricikl, vreden 300 din. ■— Na Vodnkovem trgu je neznani ^ žepar izmaknil zasebnici Ernestini Ugrinčevi denarnico, v kateri je bilo 70 din gotovine. — Lep uspeh je žela včeraj dopoldne predstava ljubljanskega »Pavlihovega odra« v Narodnem domu, prav tako tudi predstava >Trnjulčice« v okviru krožka žen zadrugark in pod okriljem PRK. Obe dopoldanski prireditvi sta želi navdušeno priznanje številne mariborske mladeži. — Solnčna nedelja je izvabila včeraj Mariborčane iz mesta v okolico, kjer je bilo zelo živahno. Tudi na Mariborskem otoku je bilo precej vnetih kopalcev in ljubiteljev solnca ter svežega zraka. — Na radvanjskem strelišč« so se zbrali včeraj dopoldne v lepem številu maribor-ki strelci in lovci k otvoritvi letošnje strelske sezone. Pri prvem letošnjem streljanju so bili doseženi razveseljivi rezultati. Svečane otvoritve z običajno povorko skozi mesto letos ni bilo. — Odhod polkovnika S. Radovanovića. Včeraj je zapustil Maribor poveljnik mariborskega vojnega okrožja polkovnik g. Svetolik Radovanović. V času svojega triletnega službovanja v Mariboru je užival tople simpatije v vseh krogih mariborskega prebivalstva, želimo mu na novem službenem mestu čim lepših uspehov. Za poveljnika mariborskega vojnega okrožja je bil imenovan na njegovo mesto polkovnik Ivan Markulj, ki je doslej služboval v škofji Loki. — Ne bo zmanjkalo petroleja. V Maribor je prispelo 30 ton rumunskega petroleja, ki jim bo sledilo še 70 ton Za do-gleden čas ne bo zmanjkalo v Mariboru petroleja. — Odprta noč in dan so groba vrata. V Metelkovi ulici 54 je umrl zasebnik Janez Legat, ki je doživel častitljivo starost 84 let. V Cankarjevi ulici 34 je umrla vdova po nadučitelju gospo Terezija Vrečko, ki je tudi učakala lepo starost 82 let. V splošni bolnici je umrla zasebnica Pavla Oson-ker, stara 37 let. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje. — Obmejne novice. Ob priliki neurja, o katerem smo poročali, sta bili ob mostu iz Kungote na Plač dve smrtni žrtvi strele. 181etni mehanik Anton Kragelj iz Studencev je bil pri priči mrtev. Občutne poškodbe je dobila tudi tretja oseba, dočim je dobila Marija Pivec iz Plača poškodbe na rokah in nogah. Zanimivo je, da se ni prav nič pripetilo 51etnemu otroku M. Pivčeve, ki je bil z materjo. 12 Gornje Radgone Dvojni jubilej je praznoval v sredo 22. maja trgovec g. Kari Halbarth in sicer 60 letnico svojega rojstva in obenem 30-letnico samostojnega vodstva znane tvrd-ke Vincenc Halbarth in sin. Čestitamo! Slaba Sadna in vinska letina ?e nam obeta. Ko je no 14-dnevnem dežju nastopilo zopet topleiše vreme, ie zadobilo sadno drevje posebno rjavkasto barvo. Vse cvetje ie namreč vsled neprestanega deževia pričelo rjaveti in sicer prav v času razvoja, s čimer je prej dobro obetajoča letina za letos odpravljena. Le v dolinah tu in tam ie ostalo nekaj drevja ob varovanega in sicer ono drevje, ki se je razvijalo in cvetelo pozneje. Tudi v goricah se opaža velik zastoj v razvoju vinske trte. ki je silno trpela vsled letošnje dolgotrajne zime. Obmejni sadjarji in vinogradniki pričakujejo zaskrbljeni letošnjo jesen, ker obeta skraino slabo letino. še verigo moramo uvažati večino Sllmov Lani ie bilo izdelanih le fO domačih filmov — eden v Ljubljani ~, uvozili smo jih pa 7*9* največ ameriških Liubljana. 27. maia. Na?a državna filmska centrala v Beogradu je lani registrirala 819 filmov; skupna dolžina filmov je znašala 776.995 metrov. Od 8. decembra lani, ko je bila uveljavljena uredba o prenosu poslov trgovinskega in industrijskega področja od države na banovino Hrvatsko, filme za Hrvatsko re-giftrira banovinski oddelek. Filme cenzurirajo cenzurne komisije, ki so lani prepovedale 6 filmov, v skupni dolžini 6284 m, in sicer po 2 ameriška, francoska in nemška. O našj filmski industriji 5e ne moremo govoriti. Ni pa tudi še nobenih znakov, da se bo tako kmalu razvila. Filmskih podjetij večjega obsega, kakršna poslujejo v drugih državah, pri nas še ni. Pri nas izdelujejo predvsem tako zvane kulturne filme, ki so po večini turističnega značaja, prikazujejo vec aH manj posrečeno naše lepe kraje (najbolj pogosto Dalmacijo) in narodne običaje. Domačih filmov je bilo lani produciranih 50 v skupni dolžini 11 tisoč 113 m. Na prvem mestu po produkciji je bilo podjetje »Jugoslovenski prosvetni Hm« v Beogradu. Izdelalo je 11 filmov (kulturnih) v skupni dolžini 2636 m. V Ljubljani je bil lani izdelan le en film, in Se ta n: b?! daljši kakor 380 m. Skupno je lani izdelovalo v nali drla vi domače filme 12 podjetij, odnosno ustanov. Zabavni film je bil izdelan samo eden a ie v dol-zini 400 m (Zora film, Zagreb). Reklamnih filmov je bilo izdelanih 17. Največ filmov uvažamo iz Zedinjemh držav. Lani nam jih je dobavljalo 21 ameriških podjetij. Skupno smo jih is Amerike uvozli 467 v dolžini 404.955 m. Po skupni dolžini uvoženih filmov je bia lani na drugem mestu Francija. 147.196 m Iz Nemčije smo uvozili 139 filmov, iz Francije pa 99, vendar je skupne dolžine nemških fil- mov znašala le 124.457 m. 2e na četrtem mestu so bili češki filmi: uvozili smo jih 12 v skupni dolžin' 22.744 m. Angleških filmov smo uvozili 24, vendar je bila njihova skupna dolžena manjša kakor čeških (22.612 m). Italijanskih filmov je bilo uvoženih samo 10 v skupni dolžini 17.440 m. Skoraj nič manj ni bilo uvoženih madžarskih filmov, ki jih pa v Ljubljani nismo videli, 13 v skupni dolžini 14.616 m. Lani smo videli tudi 4 poljske filme ki so pa prišli k nam šele ob zasedb? Poljske (dolžina 10.212 m). Kot kuriozum naj omenimo edini švedski zabavni l;lm (1650 m). Med ameriškimi podjetji na« )e lani najbolj zalagala tvrdka »Fox film« New York, saj nam je poslala 153 filmov v dolžini 107.436 m. Na drugem mestu je bilo podjetje Metro G. Maver, New York s 122 filmi v dolžini 96.812 m. Iz Nemčije je bilo uvoženih največ Ufinih filmov, in sicer 92 v dolžini 54.757 m. Iz Ccške nam je dobavljalo filme 6 podjetij. Podjetje A. B. Praha, Barandov. je poslalo 4 filme. Filme je pri nas uvažalo 26 podjetij. Eno izmed njih je tudi v Ljubljani. V Zagrebu je 14 podjetij, v Beogradu pa 10. ki uvažajo filme. Lani je bilo v naši državi 432 kinematografov, in sicer S97 zvočnih in 35 nemih. Vsi kinemat imejc 136336 sedežev. Največ kinematografov izmed naiih mest je imel Beograd. 21 s 13.453 sedeži, medtem ko jih je imel Zagreb 18 z 10.565 sedeži in Ljubljana 8 (3981 sedežev). V dravski banovini je skupno 63 kinematografov, samih zvočnih, ki Imajo 17.472 sedežev. Na prvem mestu je dunavska banovina s 121 kinematografi (114 zvočnih) m 36 323 sedeži, na drugem savska z 80 kinematografi in 29.194 sedeži, na tretjem dravska, na zadnjem pa zetska z 12 kinematografi in 3060 sedeži K skupnemu številu kinematografov je treba prišteti se 27 potujočih kinematografov (nemih). Pri statistiki kinematografov je treba upoštevati, da niso vsi odprti vsak dan. Vsak dan igra le 112 kinemato-grafoa bodo dialoe; učencev in učenk >0 Celju nekoč in danes« Dialoge sta napisala učiteljica ga Pečni-keva in učitelj g. Fran Roš v Ce\iu. —c V celjski bolnici s-a rrnrla v petek 40-letni Jakob St mol natakar brz posH in stalnega bivališča in štirilet a c ni-narieva hčerka St?nislava Cerar'eva iz Zamaliča Dri Laškem v Gabvnu pri Celju pa ie umrla 79-letna zasebnica Urša Rata j če va —c Divjaški sin. Na Rcčci Dri Smart-nern ob Paki je posestnikov sin Ivan Pu-stoslemšek v vinjenosti zabodel sv?jo 65-letno mater Alojzijo Pustoši: mšk ovo z nožem v trebuh. Težko poš\odovano starko so oddali v celjsko bolnico. —c Dve nesreči. Te dni je padel pri delu kamen na 30-letnera rudarja Jak ba Vidica iz Zagrada pri Cel ni in mu z'omil levo nozo v gležnju. V Zagradu je padla 14-letna kočarieva hčerka Berti Gueko-va s korolca in si zlomila levo rko v zapestju. Ponesrečenca se zdrav ta v celjski bolnici. —c Maribor : O'imp 3:0 (1:0). V Fna!n: prvenstveni tekmi s SK Olim^cm ^e ISSK Maribor v nede jo popoldne na Olimpo-vem igrišču zasluženo zmagal. Gostie so v tehničn-m pogledu znatno prekašali do-mačne. Njihov napad pa ie bil premalo odločen, dočim sta se ožja obramba in krilska vrsln dobro uvel ja vi iali. Olimp je igral nožrtvovalno. imel pa je smolo, da je b;!o njegovo de?no krilo sredi prvega uolčasa poškodovano in je moralo oditi z igrišča, tako da ie igral O mp do konca le z 10 igralci. V obeh moštvih ie bilo nekaj rezerv. Igra je postala že tak>j v začetku živahna Akc je so se neprestano n-enjavale. t' rki '02a ni našla rof v mrežo, ker s.a ob^ obrambi dobro čistili. V 36. minuti je izvedel Maribor leoo akcijo in Vodeb ie iz nerosredne bližine po-tresel Olimpovo mrežo. Maribor je prešel po tem uspehu v lahn^ premoč, rezultat oa jc? o Istnl do odmora neiz.Dreme- njen. V 4 minuti drugesa polčasa ie diktiral sodnik enajstmetrovko proti Olimpu in Kr.rt ie povišal na 2:0 Mariborčani so postali or>la?oma gospodarji polo^ia. ki ga pa zaradi debre Olimpove obrambe dol^o niso moTli izkoristiti. V 35. minuti je SelinSek po hitrem prodoru povišal iz neposredne bližine na 3:0 Po tem usnehu so preši i gostje v absolutno premoč. Olimp pa se je umaknil v d°f nzivo. Igra je poslala nezanimiva in rezultat se ni več izpremenil. Sodil ie g. Mrdjen iz Ljubljane točno in objektivno. V ored-tekm; je kombinirano moštvo SK Jugoslavije premagalo kombinirano ena i stori co SK Olimpa s 5:3 (1:3). Atletski miting v Celja Celje, 2t>. maja Atletska sekcija SK Celja je priredila danes na Glaziji velik atletski miting za seniorje in juniorje. Startalo je nad 60 atletov. Posebno številni so bili člani ljubljanske Ilirije in SK Celja, poleg njih pa so nastopili tudi člani Železničarja in Maratona iz Maribora ter Primorja in Planine iz Ljubljane. Doseženi so bili dobri in tudi prav dobri rezultati. Organizacija je bila glede na veliko število tekmovalcev prav dobra. Zanimivim borbam je prisostvovali lepo število gledalcev. Rezultati so naslednji: Tek na 100 m: Juniorji (11 tekmovalcev): I. predtek: 1. Kolenc (I) 12.2; 2. Leban (2) 13; 3. Urbančič (Pl) 13.4. II. predtek: 1. Krovatin (Ž) 12.1; 2. Bačnik (Ž) 12.8; 3. Vilhem (I) 13. Finale: Juniorji: 1. Kolenc (I) 12.4; 2. Hanza (C) 12.6; 3. Hrovatin (2) 12.7;, 4. Bačnik (2). Se-niorji: 1. Cičar (I) 11.8; 2. Vilar (I) 12.2; 3. Kora (M) 12.5; 4. Sodnik (I). Tek na 1.500 m: Seniorji: 1. J. Glonar (1) 4.24.2; 2. 2erga (C) 4.38.2; 3. Karlin (2) 5.02. Juniorji: 1. Megušar (I) 4.32.8; 2. Kos (C) 4.40; 3. Habjanič (M) 4.46.2. Tek na 800 m: 1. in 2. Glonar (I) in Mirko <Ž) 2.0S.9; 3. Podlipec (I) 2.15. Met krogle: Senior ji (6 tekmovalcev): 1. Jeglič (Pl) 12.46; 2. Lužnik (M) 12.30; 3. Gregorovič (2) 11.82; 4. Mavsar (Pl) 10.72. Juniorji (14 tekmovalcev): 1. Vehar (1) 13.52; 2. Brane (I) 13.26; 3. Stojan (2) 13.23; 4. Kopač (C) 13.21; 5. Bačnik (2) 13.06. Met kladiva (5 tekmovalcev): 1. inž. Stepišnik (I) 51.71, nov jugoslovenski rekord!; 2. Gujznik (2) 41.15; 3. Jeglič (Pl) 38.44; 4. Kodre (C) 33.70; 5. Smerdel (M) 31.46. Tek na 5.000 m (5 tekmovalcev): 1. Franc Reberšek (C) 17.17.6; 2. Klempfer (M) 17.21.6; 3. Pere (Pr) 17.50. Skok v višino: Senior ji (7. tekmovalcev): 1. Gregorovič (2) 170; 2. dr. Casny (Pl) 170; 3. Lužnik (M) 170. Juniorji (8 tekmovalcev): 1. Brane (I) 175; 2. Dušan (I) 165; 3. Mencinger (I) 160. Tek na 1000 m: Juniorji B (6 tekmovalcev): 1. 2ele (Pl) 2.59.4; 2. Bogdan (C) 3.13.8; 3. Fili (C) 3.17.9. Skok v daljino: Juniorji (12 tekmovalcev): 1. Lcban (2) 6.08; 2. Bačnik (2) 6.03; 3. Franček (2) 5.97. Sta-feta 4X*00 m: 1. Ilirija I (čičar, Kolenc, Vilar, Sodnik) 47.1; 2. železničar 49.23; 3. Celje 50.2; 4. Ilirija H 51.4. Met kopja (9 tekmovalcev): 1. Mavsar (Pl) 53.70: 2. Gregorovič (2) 44.45; 3-Sodnik (I) 43.80. Met diska: Seniorji: 1. Lužnik (M) 37.67; 2. Jeglič (Pl) 36.79; 3. Mavsar (Pl) 33.70. Juniorji: 1. Urbančič (Pl) 37.29; 2. Stojan (2) 35.12; 3. Vehar (I) 34.75. nnrnnrnnnni | n n inni n u u n ■ n h b ■ ■ ■ t DRAMATIČEN PRIZOR — Kako vam je bila všeč snoči nova drama? — Zelo. Končana je bila z izredno dramatičnim prizorom, ko so avtorja vrgli iz gledališča. ZAHVALA Za vse izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeU pismeno in ustno ob težki izgubi naše ljubljene soproge, hčerke, svakinje in tete, gospe uzzoiini Vide Kakor za poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujem. Posebno zahvalo smo dolžni našemu domaČemu gospodu župniku, osobito pa se zahvaljujemo hišnemu zdravniku gospodu dr. Jamšku M. za požrtvovalno skrb in trud ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi na Jezici. LJUBLJANA-ST02ICE, dne 26. maja 1940. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Žalujoči soprog RTMBERT in ostalo sorodstvo. Opozorilo zassbnim nameščencem Po predpisih uredbe o poslovnih knjižicah delavcev in zasebnih nameščencev ne sme delodajalec nikogar sprejeti v službo brez predpisane poslovne knjižice. Za zasebne nameščence obstojajo posebne legitimacije, ki pa so jih občine izdajale le proti predložitvi odloka o pokojninskem zavarovanju. Zaradi *ega so imeli nameščenci, ki so prvič nastopili službo, dvojne izdatke, ker so si morali najprej nabaviti delavsko knjižico, katero so kasneje, ko so že imeli odlok o pokojninskem zavarovanju v rokah, lahko zamenjali za nameščen-sko legitimacijo. Ker se je pokazala potreba, da se omogoči nabava nameščenske legitimacije še pred nastopom službe na podlagi šolskih spričeval in drugih dokazil, je ministrstvo za socialno politiko odredilo: Do legitimacije privatnega nameščenca, ki v vsem nadomešča poslovno knjižico, imajo pravico: a) osebe, ki so zaposlene in predlože poleg ostalih dokumentov odlok o pokojninskem zavarovanju enega izmed pokojninskih zavodov v državi; b) osebe, ki so nezaposlene in zaradi tega ne morejo predložiti odloka o pokojninskem zavarovanju, ki pa morejo dokazati, da drugače izpolnjujejo pogoje za obvezno pokojninsko zavarovanje v smislu zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev; c) osebe, ki so zapr.slene aH nezaposlene, a so dovršile 35 leto starosti a£i ki kot upokojenci ne morejo biti sprejeti v pokojninsko zavarovanje ako sicer izpolnjujejo pogoje po §§ 1 in 2 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev; d) osebe, ki imajo svoje pokojninsko zavarovanje pri poslodavcu v srmslu tč. 6 ali 7 § 3 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ako t< dokažejo in predlože rešitev ministrstva za seciaino politiko in narodno zdravje odnosno banske oblasti banovine Hrvatske da so izvzete iz obveznega zavarovanja pri Pckojninskem zavodu, v kolikor niso ;zvze*.e po sdi zakona (tč. 6 § 3 zakona o pokcjnmskein za-varo\anju nameščencev), ako sicer izpolnjujejo pogoje iz § 1 m i zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev in predhodne točke c. Draginjske doklade za rudarske stara-upokojence Rudarsko aiavai-stvo ie za 8. maia sklicalo posebno anketo, ki ie razpravi i ala o ukrepih za zboljšanje položaja rudarskih in plavžarskih staroupokoiencev. Približno 1500 staroupokoiencev. vdov in sirot prejema kljub porastu drasinie na mesec le po 12 do največ 272.50 din. poslednje pa le v redk h primerih Za zboljšanje položaja rudarskih stroupokoiencev ie glavna bratovska skladnica vo'.irala din 250.000 banska uprava na bo prispevala v proračunskem letu 1940-41 200.000 din. Na podlagi tega bo vsem prizadetim v najkrajšem času izplačana 20°/o dcklada za nazaj od 1. ian. 1940 dalje . Za izplačilo 50r^ dok'ade manjka Se din. ki naj bi jih prispevala prizadeta industrija z enkratnim prispevkom. Nove cene kruha Banska uprava v Ljubljani je določila na podlagi uredbe o kontroli cen naslednje najvišje cene kruha: 1. a) za 1 kg belega kruha iz pšenične moke št. 0 aH Ogg do 5.40 din, b) za 1 kg polbelega kruha iz moke št. 4 do 5 din, c) za 1 kg črnega kruha iz moke št. 5 in 6 do 4.50 din. 2. ) Prekrški te odločbe se kaznujejo po po čl. 8 uredbe o kontroli cen. 3. ) Z objavo te odločbe so izgubile velja- vo vse nasprotne odobritve cen kruha. Torek, 23. maja Ob 7: Jutra Ji pozi.a.%. - «".05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plo:če. — 11: eolska ura: Pokrajinska oddaja: Celje nekDČ in sedaj. Izvajajo učenci tke) I. deške in dekliške ljudske šole iz Celja. Vodi g. Fran Roš, pevske točke diiigira skladatelj g. Ciril Pregelj. — 12: Bolgarske resne in vesele (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Nastop učencev orglaiske šole. — 18.40: Vrhunec sreče: ljubezen (Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Osebnost Novice Ceroviča, junaka iz Ma-žuraničevega »Smail Age« (Novica šaulič Bgd). — 19.40: Objave. — 19.50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). — 20: Novi glasovi. NastopajorFranja Senegač-nik (petje), Marija Tiran (petje), Jelene Olga (klavir) — vsi gojenci drž. konser-vatorija v Ljubljani. — 2115: Koncert radijskega orkestra. Spomini na Adamiča.. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Orglice in harmonika (Fr. Petan in A. Stanko). Sreda, 29. maja Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Narx>-vedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12: Nekaj lažje komorne glasbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koračnice slavnih skladateljev (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: a) O potresih (prof. C. šlehin-ger), b) Kaj pravita znanost in tehnika iprof. M. Adlešič). — 18.40: Delavec in narod (g. Rudolf Smersu). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Predavanje inspekcije nar. obrambe. — 19.40: Objave. — 19.50: Rastline roparice (dr. Maks Vraber). — 20: Akademski pevski kvintet — 20.45: Pesmice iz zvočnih fil-uov. — 21.15: Solistični koncert: Violon-cello (gdč. Karola Jeraj) s spremljevanjem klavirja (prof. P. šivic). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Slovenske narodne S spremljevanjem harmonike, poje g^č. Pold-ka Zupanova, spremlja g. A. Stanko. Inserirajte v SI. Narodu44! MALI OGLASI beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave oeseda din L.— davek posebej. Ca pismene odgovore giede malih oglasov je treba priloži u mamko. — Popustov za maje oglase ae priznamo. RAZnO beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8-— din. OTOAAANA za din 295*— E. ZAKRAJŠEK tapetništvo LJubljana, Miklošičeva M ZA V SAJLO PRILIKO najboljša ln najcenejša oblačil* ■ 1 nabavite pri P B B S K £ B 3v. Petra cesta 14. Oglaša) male oglase Slovenski Narod ker so najcenejši! UGODEN NAKUP Veliko izbiro letnih damsku čevljev po zelo nizkih cen ar Vam nudi trgovina »EDO« ČEVLJI Vošnjakova 2 (Gosposvetska c 12). 27. t. VEČJE KOLIČINE SE STOJEČEGA LESA bukovega in mehkega v poljubnih dimenzijah nudi — »Kmečka pomoč«, Celje, na katero naj se naslovijo ponudbe. 1385 JABOLCMKA pristnega, proda večjo množino po ceni 180 din za hektoliter franko Ptuj — Steger Alojz, 2abjek pri Ptuju. 1386 KLIŠEJE. ' ENO ''VECSAiVNE JUOOGRAflKA sv PtTtA nasip Z3 PRODAM Je seda 50 par. davek posebej NajmanjSl znesek 3.— din. **PREMOC /N KOKS•DRVA nodl I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-59 Postrežba brezhibna! sortiran cvetlični meo in me-uco dobite najceneje v M± 1» \KJN1 Ljubljana Zumvska ui 6 18/L SOBE .eseaa 60 par. davek posebej. Natmanisi znesek 8.— din. ___ lepa, velika, prazna, s posebnim vhodom, se odda za pisarno blizu tehnične šole. Naslov v upravi Slov. Naroda. OPREMLJENO SOBO lepo, zračno, z ali brez hrane, oddam takoj ali s 1. junijem gospodu ali gospodični. Medvedova cesta 5/TII. levo. 1383 POUK ieseOa 50 pat. davek poseoe, Strojepisni pouk (za časa počitnic) Večerni tećaji, oddelki od ^l. do 8. in od ^8. do 9. ure zvečer za začetnike in lzvežbance Tečaji od 1 do 4 mesece Pouk tuđi po diktatu. Novi tečaji se pnčno 3. junija. Šolnina najnižja. Največja strojepisni ca s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. — Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 48-43. 1394 Beseda 50 par. davek posenej. NaimaniSi znesek 8. - din SLIŽBO DOBI, kdor vloži 20.000 din. Sprejmem tudi kompanjona. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Takoj«. 1396 BLAGAJNICA K K A z malo maturo in trgovsko šolo — zmožna pisarniškega dela in strojepisja — Išče službo v pisarni ali kot blagajničarka. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Devetnajstletna«. 1303 KUPIM AVTO-GIMO malo rabljeno, velikost 51- X 19. — Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. 1397 NA PODNA 11 AC NA I LJUBLJANA r tZVRSOJJi VTSB VBSTE TTSKOVm Najboljši vod^T« po radijskem sveto ie „NAŠ VAL" sporedi evropsklb posta i na vsen valovih, strokov^* članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta. tilmsKi pregled, nagradni natečaj, smešnice iznaja vsak petek in je tudi lepo Ilustriran: UPRAVA: LJubljana, Knafljeva ulica o. Oaniel Leauear [ IrinSca ljubezni 8 Banan Markiz bi odnesel zapečateno kuverto in jo oddal na pošto v tem ali onem inozemskem velemestu. V petih naslednjih dneh je napravilo javno mnenje prave skoke in prava presenečenja. Valcorova afera je vedno bolj razburjala duhove. Celo tisti, ki so prvotno kazali le malo zanimanja za to vprašanje dedščine, češ, da je brez pomena vmešavati se v te kastne zadeve in politične mreže, so bili zdaj vsi prevzeti po nekaterih romantičnih zapletljajih. In tako se je čutila stranka valeoristov povsem vrženo iz sedla, ko je neki list poročal: Ne samo da je po Marcu de Plesguenu iz Amerike poklicana važna priča med vožnjo skrivnostno izginila, temveč ni bilo mogoče najti niti pisma, ki naj bi zadalo markizu zadnji udarec in ki so ga v interesu preiskave zahtevali od Rosalezove banke v La Pazu. Dobra volja sedanjih gospodarjev banke je bila gotovo izven vsakega dvoma. Pismo, ki je dvajset let ležalo v arhivih, jim je bilo zdaj ukradeno. Kdo ga je ukradel? Ljudje, ki jih je bil podkupil Renaud de Valcor. Govorilo se je nadalje o »črni četi«, ki naj bi bila v njegovi službi. Nevidne roke naj bi bile ukradle kompromitira joče pismo celo v tistem trenutku, ko so druge roke vrgle v morje nesrečnega Rafaela Pabra. Domišljija množice je bila zdaj do skrajnosti razgibana. Valcorova afera je postajala velik dogodek dneva, podlistek, ki so njegovo nadaljevanje vsi nestrpno pričakovali, skrivnost, ki je hotel vsakdo imeti ključ do nje. Antivalcoristi so triumfiralL Usodno pismo in glavna priča sta bila odstranjena. Mar ni bilo to najboljše priznanje? Da, bilo je kaj opraviti z nevarno četo. Kakšna strela bi jo morala zadeti, da bi jo ubila. Navzlic pokretu v prid njihove zadeve je bila tri-peresna deteljica Pleaguen-Escaldas-Gairlance prestrašena. Pabra, ki je nekoč videl markiza de Val-cora in njemu tako čudovito podobnega moža, ni bilo več med živimi. Pismo, ki je v njem markiz predstavljal svojega dvojnika, kakor je priznaval sam, ni moglo biti predloženo. Kaj je torej preostajalo? Tetoviranje. Gilbert de Villingen se je prav v tistem trenutku pripravljal odkriti tajno tistega tetoviranja malone z gledališkim presenečenjem, ki ga je bil zasnoval kot rojen dramaturg. To pa ni zadostovalo. Domneva sama je bila praš- na. To je bila skupnost vseh znakov, ki naj bi ji odprli pot do dokazov. Javno mnenje se je nagnilo na stran Marca de Plesguenea. Toda sodno postopanje se na to ni moglo ozirati. Toda kako doseči razsodbo, če je pa bila preiskava še vedno v slepi ulici, ko so se vsi njeni temelji po vrsti sesuli v prah? Nekega jutra so pa priobčili listi nepričakovano z debelimi črkami tole vest: »VALCOROVA AFERA« Nepričakovan preokret. Skrivnostno pismo vrnjeno. Pod tem naslovom so poročali listi naslednje podrobnosti: Sodišče je dobilo po pošti usodno pismo v zapečateni kuverti in s hamburškim poštnim pečatom. Pismu je bilo priloženo pojasnilo nekega Min-dela, Pabrovega tovariša na njegovi vožnji. Ta Min-del je bil nekoč že osumljen, da je vrgel starca v morje, toda zaradi pomanjkanja dokazov je bil izpuščen. V naslednjih dneh so bili listi polni novih podrobnosti. Vse se je vrstilo v njih: zanikana avtentičnost pisma, zatrjevanje, da je bil Pabro res umorjen, preiskava Mindelovega duševnega stanja — to je gotovo po markizu de Valcoru podkupljen falot, ki ga je pa izdal najbrže zato, ker ni bil zadovoljen z nagrado, ali pa, ker ga je začela peči vest. Bilo je jasno, da se je ta Mindel, čim je oddal v Hamburgu svoje pismo na pošto, takoj odpeljal za ciljem, ki bi ga policija le težko ugotovila. In res, tega moža niso mogli najti v Hamburgu niti med množico potnikov, ki so se odpeljali s parniki iz pri- stanišča na vse strani sveta. In bil je tehten vzrok, da ga niso našli. Ti dogodki so se zdeli za stranko valeoristov neprijetni. Edini njihov razlog je bil, da pismo ni izviralo iz Rosalezove banke, da je bilo potvorjeno, da je bilo pripovedovanje o njegovi vrnitvi gola izmišljotina. Sledeči dogodki so pokazali, da valeoristi nimajo prav. Še preden je francosko sodišče zaprosilo banko za pojasnilo, je le-ta brzojaviia, da je bil tat pisma izsleden. To je bil Pabro ,stari knjigovodja, ki se je nenadoma odpeljal v Evropo. Ugotovljeno je bilo točno, da je odnesel dragoceno pismo s seboj. Markizovi nasprotniki so itak imeli fotografijo pisma, ki jo je bil napravil tri leta prej neki Boli-vijec, po imenu Jose Escaldas. Ta Escaldas, pozvan na zaslišanje, je formalno priznal pismo, ki ga je imel svoj čas v rokah. Njegova primerjava s fotografijo, ki jo je bil takrat preskrbel, ni dopuščala nobenega dvoma o pristnosti originala. Ta primerjava se ni omejila samo na pisarno preiskovalnega sodnika, kjer je prišlo do te konfrontacije. Po zaslugi čudovite iznajdljivosti sedanjega tiska, ki mu ne ostane nič nevidno in nedostopno, zlasti pa ne nobena sodna tajna, je imelo občinstvo takoj pred očmi točen odtis pisma. Listi so priobčili skupaj pismo in njegov fotografski posnetek. Takoj na prvi pogled je človek lahko spoznal popolno podobnost obeh listin. To so bile zares vrstice, ki jih je pisal pred dvajsetimi leti markiz Renaud de Valcor. Urejuie Josip Zupanćic II La »Narodno tiskamo* Pran Jaran // Za upravo in inserarm del lista Oton Christot // Vsi v Ljubliam