OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a Ko smo ustanavljali društvo, so b Tipravljene prispevati nekaj sredst je pri tem obsegu tudi ostalo, če| medtem veliko spremenilo. Ko sm predavanji, smo zdravnika dobi Kasneje smo mu plačali potni Dotem smo se dogovorili za honor i je tudi to premalo, ker moramo d približno toliko kot damo prei CELJE 30. DECEMBER 2005, CENA 298,00 SIT Predsednik Društva lornjesavinjskih diabetikov ŠTEVILKA 52 »sr naumu ÉS IZBRALI STE: vkMi * nf w občana - občanko % y, /e/r/ 2006/ y S BläSQVf® Uu^MM ikstilS^Mmji Gj^U mmmammm SREČNO V LETU 2006 vam želi kolektiv Pekarne Redni in Picerije Pr' Pek! Zadruga mozirje Zgomjesa viijska kmetijska zadruga Mozirje z.o.a * * Le« fitw trg, Velenje V PETEK, 30. DECEMBRA NE ZAMUDITE: * ZAKLJUČNEGA ŽREBANJA NAGRADNE IGRE OB 18. URI 1. NAGRADA: OSEBNI RAČUNALNIK 2. NAGRADA: 3-DNEVNI PAKET ZA DVE OSEBI V TERMAH TOPOLŠICA 3. NAGRADA: POLET Z BALONOM 4. NAGRADA: POLET Z LETALOM VROČEGA KONCERTA PETRA GRAŠA OB 20. URI OD 21. URE DISCO NA LEDU! S F* A PR fìHH Hiinló»\usiria /ilüW Creditanstalt m U C mmM CSS> r?l/ rìirme ’popoliSer «fr »a|{om PSC PRAPROTNIK Velenje Tretja stran j Üfik. efcUt vse nekdaj tako zlovešče brahajoče nazadnje pa zlovešče onemele dimnike pri tovarni, pogled na Glinov industrijski kompleks pa se je s tem bistveno spremenil. Iz turističnega in ekološkega aspekta na bolje, saj je Nazarje z okolico zadihalo s polnimi pljuči, obiskovalci pa niso več obremenjeni z dražečim dimom. Tildi prahu je manj, popolnoma brez njega pa seveda nikoli ne bomo, to nam je kot sosedom lesne industrije kristalno jasno. Življenje nas uči, da je v vsaki navidezno slabi stvari tudi nekaj dobrega. Tako moramo gledati tudi na letošnje dogodke in ob tem razmisliti, kaj smo se naučili in kako lahko spremembe v prihodnje obrnemo v svoj prid. Zgornjesavinjčani smo iznajdljivi in prepričan sem, da bomo v letu 2006 to še enkrat dokazali. Prepuščanje malodušju nas ne vodi nikamor, nasprotno pa lahko z optimističnim pogledom na svet dosežemo marsikaj. Ob tej priložnosti se vam, spoštovane bralke in bralci, zahvaljujem za vašo zvestobo Savinjskim novicam v letu 2005 in si želim, da bi bili tudi v novem letu preko časopisa povezani v eno veliko družino. Prijetno preživite novoletne praznike, spočijte si telo in duha, v letu 2006 pa se podamo novim zmagam naproti. Srečno! f>a>- c Novim zmagam naproti Priznati moram, da sem kar nekaj minut strmel v prazen ekran pred sabo, preden sem začel pisati tale uvodnik. Spraševal sem se, ali je mogoče, da pišem zadnji uvodnik v letu 2005. Saj se je leto šele dobro začelo... Saj sem šele prišel z letnega dopusta... Saj je zima šele dodobra pokazala svoje zobe ... A pogled na koledar je neusmiljeno resničen: le še nekaj dni je ostalo in številčnica se bo znova zavrtela. Najpomembnejše dogodke v Zgornji Savinjski dolini v tem letu bomo skušali na jedrnat način zaobjeti v prihodnji številki Savinjskih novic, brez posebnega razmišljanja pa lahko ugotovimo, da so se letos zgodile nekatere pomembne spremembe, ki bodo dolgoročno vplivale na naš skupni razvoj. Med slednjimi lahko zagotovo izpostavimo stečaj tovarne ivernih plošč, ki ni prinesel samo več kot osemdeset brezposelnih delavcev, ampak posledično pomeni tudi strateško spremembo v razvoju nazar-ske lesne industrije. V preteklih mesecih so odstranili že skoraj IZ VSEBINE: Aktualno: Zdravja, sreče in uspeha vsem!....4 Rečica ob Savinji: Še na ustavno sodišče.............5 Intervju: Pogovor z Ivanom Zupanom in dr. Damjanom Justinekom.......6 Glasbena šola Nazarje: Dobra glasba je najboljši uvod v praznovanje...........9 Polet v Dolino življenja: Nov podvig Matevža Lenarčiča...........11 Dol Suha: Uprizorili žive jaslice...............17 Dol Suha: Uprizorili žive jaslice............17 Fis «arving «up: Ana Tevč med evropsko elito........20 Na naslovnici: Najbolj navdušeni nad novozapadlim snegom so otroci ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 52,30. december 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. PREVETRIMO STARO IN POGLEJMO V NOVO Zdravja, sreče in uspeha vsem! Pa je spet švignilo mimo. Še eno koledarsko leto, namreč. Spet si bomo podali roke in si zaželeli mnogo zdravja, sreče in uspeha v letu, ki nas čaka. Naj bo letošnja čestitka iskrena karse da, kajti kdor prihodnje leto ne bo imel vsega naštetega, tudi denarja ne bo imel obilo. Pa ne, da je denar najvažnejši v življenju pametnega človeka, sploh ne. Je pa še vedno vladar sveta in kot tak kroji tudi usode majhnega človeka. To bo le vzpodbuda našim vrlim politikom, da še znižajo že obljubljeno znižanje nadomestila za čas bolniške odsotnosti in nas tako naučijo, da bolezen ni zaželjena, predvsem pa ne koriščenje bolni- Kot kaže, se tega prav dobro zavedajo naši vrli politiki, ki želijo denarja čim več. Za svojo državo seveda. Da ji bo bolje šlo. Pa četudi ga je zato treba vzeti prav državljanom taiste države. Čejimje verjeti, našim vrlim politikom namreč, nam le tako lahko prinesejo več zdravja, sreče in uspeha tudi v prihodnjih letih. No, sami sebi gotovo res verjamejo, kajti le tako si je moč razlagati njihovo zagnanost prav na področju državljanskega zdravja, sreče in uspeha. Kajti minulo leto je bilo res polno adrenalinskih dogodkov, ki so marsikomu pognali kri po žilah, da visokega pritiska v glavi sploh ne omenjamo. ŽELIMO VAM OBILO ZDRAVJA... ške, če se lahko izrazimo "po ...kajti, bog ne daj, da bi zboleli in si domače". Če pa bo bolezen res privoščili teden bolniškega staleža, vztrajna, poskušajte osebnega zdravnika prepričati, da vas pošlje v bolnišnico ali še bolje, v zdravilišče. Tako ne boste v breme domačim, zavarovalnica pa bo tudi nekaj privarčevala, saj se vam bo denarno nadomestilo za ta čas znižalo še za nekaj dodatnih odstotkov. Konec koncev denarja v bolnišnici ne potrebujete,, prenočišče in hrana sta vam zagotovljena, kaj več pa skromen Slovenec tudi ne potrebuje. Če bodo domači ta čas brez elektrike, se ni »za sekirat«, da so le zdravi. ... MNOGO SREČE... Veliko sreče bomo vsaj v prvih mesecih novega leta zagotovo potrebovali. Najprej pri izpolnjevanju obrazcev za dohodnino, kijih bomo, po besedah finančnega ministra Bajuka, lahko izpolnjevali že na podlagi novega Zakona o dohodnini. Obrazec po novem namesto štirih obsega osem strani, predvsem pa se bomo zabavali ob branju navodil za izpolnjevanje. Teh je namreč kar za 36 strani. Naša anketa Pogled nazaj ... ... ter v bistvu tudi pogled naprej. Ob kulturno določenih časovnih prelomnicah se vedno radi oziramo na prehojeno pot, radi analiziramo preteklo stanje. Ob rojstnih dnevih preučujemo ujemanje našega »em-šota« z našim videzom, dosežki... Ob obletnicah radi »preverjamo« stanje odnosov, ki nas obkrožajo. In ko se približuje prestop v novo leto, smo se v vsesplošni praznični evforiji (ki ni nujno zmerom pozitivna) skorajda prisiljeni ozreti nazaj in preudariti preteklo leto. Zato smo v tokratni anketi raziskovali, kaj je bilo v preteklem letu takšnega, kar je neizbrisno ostalo v spominu prebivalcem naše doline ter kateri nameni in sklepi bodo zaznamovali prihajajoči čas. Ivan Osolnik, Šmartno ob Dreti Sem upokojenec in uživam, preživel sem prijetno leto. Glede politike pa tako vemo, kakšno je stanje. Kakšnih posebnih pretresov nisem doživljal, me je pa zelo zaposlovala moja vnukinja, to je največje darilo. Novo leto bom pričakal doma, takoj po koncu praznične gneče pa bomo odšli na lepše, na oddih v Španijo. Franc Goličnik, Šmihel nad Mozirjem Za kmete to leto ni bilo dobro, tako gospodarsko kot politično. Veliko razočaranje pa je bila prodaja Zadruge. Tako v tem smislu za naprej ne vidim nič kaj vzpodbudnega. Na osebnem področju pa kakšnih posebnosti ni bilo, živimo tako kot ponavadi. Novo leto bom preživel kar doma, v krogu domačih. Ksenija Jeraj, Rečica ob Savinji V letu 2005 seje zvrstilo kar nekaj dogodkov, a z vidika zaposlovanja je bilo precej negativno obarvano, Na primer; včrnomljujezaposiitevtako izgubilo veliko delavcev. Na osebnem področju se ni zgodilo nič kaj posebnega, v prihajajočem letu pa imam namen zaključiti šolanje. Jože Acman, Mozirje Kakšnih posebnih prelomnic vsaj zame v preteklem letu ni bilo, vjavnem življenju pa ocenjujem, da se stvari premikajo naprej, kar je tudi edino prav. Zato sem tudi za leto 2006 optimistično nastrojen, bi si pa želel malce pospeška pri reformah. Zvezdana Majhen, Nazarje Zame osebnoje bilo to leto dobro, kakšni posebnih sprememb nisem doživela. Nimam kakšnih posebnih novoletnih sklepov. Stvari se spreminjajo in urejajo takrat, koje za to potreba, to se ureja sproti. V bistvu živiš z danes na jutri. Praznike pa bom preživela doma. Janko Napotnik, Mozirje Meni osebno se stvari niso kaj spremenile, so se pa v politiki. Ocenjujem, da se stvari izboljšujejo, je pa res, da se stari grehi ne morejo oprati kar v enem letu. Glede prihodnosti sem optimist in v reformah vidim napredek. Nekateri jih težko sprejemajo, jaz pa menim, da je v tem bodočnost. Praznike preživljam doma, saj je to čas za družino. Če že čez leto ni največ časa, si ga pa v tem obdobju res vzamemo. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem I Mnogo sreče bodo v zimskih mesecih potrebovali tudi ljubitelji smučanja oziroma po novem, adrenalinski športniki. Pravzaprav si mnogo sreče v prihodnjem letu zaslužimo vsi! Vse nas namreč čaka uvedba enotne davčne stopnje, ki bo poskrbela, da bo tudi reven Slovenec postal bogatejši. No, vsaj za eno bridko izkušnjo več. Vso srečo tudi novim občinam v ustanavljanju. Rečičani so tokrat izvzeti. Je to sreča ali nesreča, naj presodi vsak Rečičan sam. Vsak bo sam presojal tudi o spremenjenem obratovalnem času trgovin, ki nas čaka v novem letu. Država, pravzaprav sami, smo si odvzeli pravico do nedeljskih izletov v nakupovalne centre. Nesreča za trgovce je lahko sreča za naše denarnice. ...IN USPEHA! Uspeh je pravzaprav relativna stvar. Za marsikaterega delavca bo v prihodnjem letu velik uspeh, če bo še naprej obdržal svojo službo ali, če bodo konec meseca plačane vse položnice. Tudi vsi pomembni direktorji, ki se bodo v naslednjem letu še obdržali na svojih pomembnih stolčkih, bodo to lahko šteli kot velik uspeh. Več poslovnega uspeha v prihodnjem letu želimo tudi policistom, varnostnim službam in bankam. Rop, ki je v neposredni bližini policijske postaje uspešno trajal kar dobrih šest ur, bo verjetno upogumilše marsikoga. Kar pa se Zgornje Savinjske doline tiče, naj bo polna optimizma tudi v prihodnjem letu. Ni vrag, da naši lokalni politični veljaki niso znali vsaj malce izkoristiti zgodovinski obisk celotne vlade v naši lepi dolinici. No, če niso, jimto lahko, tudi pokažemo. V prihajajočem letu nas namreč čakajo lokalne volitve. Veliko sreče... Tatiana Golob REČICA OB SAVINJI Se na ustavno sodišče Po prejetju ugotovitvenega sklepa Državnega zbora RS, da pogoji za ustanovitev občine Rečica ob Savinji z izločitvijo iz občine Mozirje niso izpolnjeni, seje 20. decembra sestali svetniki sveta KS Rečica ob Savinji. Občinskemu svetu občine Mozirje so podali predlog, da na ustavno sodišče poda pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti ugotovitvenega sklepa DZ. so ta sredstva, je razvidno v prvi polovici januarja, ko prispejo zadnji računi za preteklo leto. Takrat se lahko pristopi tudi k izdelavi zaključnega računa. Svetniki mozirske občine so se pred sprejetjem proračuna za leto 2006 dolgo zadržali pri ugibanju naslednji seji, v proračun za prihodnje leto pa bodo skozi rebalans vneseni v prvih mesecih prihodnjega leta. Hitro sprejetje proračuna 2006 je bilo pogojeno tudi s črpanjem sredstev strukturnih skladov. Konkretno gre za sklad INTERREG v Tudi stroški zimske službe se nanašajo na občinski proračun višine aktualne predobremenitve oz. prenesenih plačil iz proračunskega obdobja za leto 2005. S točnimi podatki jim bodo delavci občinske uprave »postregli« na okviru meddržavnega sodelovanja. Pogodba za črpanje sredstev v višini okoli 43 milijonov bo namreč podpisana še letos. Benjamin Kanjir VRTEC MOZIRJE V novo leto z novo ekonomsko «eno Na predlog uprave mozirskega vrtca so svetniki Občinskega sveta občine Mozirje na letošnji zadnji redni seji 21. decembra potrdili novo ekonomsko ceno. Cena oskrbnine za otroke se lahko po metodologiji o oblikovanju cene enkratno dvigne za največ 10 odstotkov. Za toliko so jo tudi dvignili. S tem so v vrtcu izkoristili največji dovoljeni skok, kar pomeni, da se ekonomska cena naslednje leto ne more več spremeniti. Vsaj ne navzgor. Edini pogoj, ki ga Rečica na poti do samostojne občine ni izpolnjevala, je bila zdravslvena postaja v samem občinskem središču. Svetniki so se odločili za postopek na ustavnem sodišču zavoljo dejstva, daje državni zbor med enakimi postopki pred štirimi leti predloge za ustanovitev novih občin reševal pozitivno, kljub neizpolnjevanju tega istega pogoja. Pobudniki seveda smatrajo, da bi morali biti pred zakonom vsi enaki, kar je osnovna pravica vsakega državljana. Vsak proračun, iz katerega črpajo mnogi porabniki, je obremenjen že pred sprejetjem. Gre za plačila Mozirski občinski svetniki so brez pripomb enoglasno sprejeli predlog' in pobudo takoj naslovili na ustavno sodišče. To kaže na enotno voljo občinskih svetnikov, da delujejo v dobrobit tistih, ki sojih izvolili. Sedaj so na vrsti ustavni sodniki, za pravočasen začetek postopkov za morebitno ugodno rešitev in ustanovitev novih občin, pa bodo morali pobudo obravnavati prednostno. Benjamin Kanjir raznih storitev oz. projektov, ki so bili že izvedeni, plačilo pa sledi v novem proračunskem obdobju. Kolikšna Starši, ki imajo otroke v prvem starostnem obdobju, bodo odslej namesto 72.700 tolarjev za svoje nadebudneže mesečno plačevali 79.970 tolarjev. Cena za drugo starostno obdobje se je zvišala s sedanjih 62.895 na 68.172 tolarjev. Cena za občino pa se je dvignila iz 84.800 na 92.400 tolarjev. Starši za otroke plačujejo oskrbnino glede na svoje prihodke iz preteklega obdobja. Tako so razvrščeni v osem plačilnih razredov. Največ jih je v prvem in drugem, kar pomeni, da večina staršev plačuje manj kot 16.000 tolarjev. Razlika do polne ekonomske cene gre seveda na račun občinskega proračuna. V strukturi plačila polne ekonomske cene prispevajo starši okoli 20 odstotkov, dobrih 5 odstotkov plačujejo druge občine za otroke, ki so v mozirskem vrtcu, vse ostalo pa gre na račun Mozirja. Svetniki so največ časa namenili razpravi o višini ekonomske cene, ki jo morajo plačevati ostale občine. Starši vozijo svoje otroke tudi v vrt- • ce izven meja svojih občin, zato morajo slednje poravnavati razliko do polne cene. Ta pa je manjša od tiste, ki jo mora plačevati mozirska občina in je enaka ceni za starše. Zadeva je seveda nelogična, zato so svetniki zahtevali, da se poišče način, da se vrednosti izenačijo. Benjamin Kanjir OBČINA MOZIRJE Proračun za leto 2006 sprejet Mozirski občinski svetniki so sprejeli občinski proračun za prihodnje leto. Po izračunih naj bi bila občinska malha težka okoli 1,2 milijarde tolarjev, kar znaša slabe tri odstotke več kot letos. DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV Število diabetikov narašča, financiranje preventive pa šepa Svet se že več kot 3.500 let ubada s sladkorno boleznijo, danes pa s podaljševanjem življenjske dobe in boljšim preživetjem bolnikov ob napredku medicinske znanosti število sladkornih bolnikovvstarajočem se razvitem svetu stalno narašča. V Evropi je število obole-lihsto boleznijo že preseglo 15milijonov, v Sloveniji pa jih je dobrih 80 tisoč. Glede na evropsko prevalenco šestih odstotkov, strokovnjaki ocenjujejo, da jih je pri nas vsaj še pol toliko neodkritih. O problematiki sladkorne bolezni v Zgornji Savinjski dolini in delovanju Društva zgomje-savinjskih diabetikov smo se pogovarjali s specialistom interne medicine dr. Damjanom Juslinekom in predsednikom društva Ivanom Zupanom. - Kaj je pravzaprav sladkorna bolezen in kako nastane? Justinek: Sladkorna bolezen je ena izmed metabolnih oziroma presnovnih bolezni inje najštevilčnejša, najbolj pogosta kronična nenalezljiva bolezen na svetu, ki povzroča ogromno škode, tako ekonomske kottudi samim nosilcem bolezni, ki postanejo invalidi, če se ne zdravijo. Jasnega povzročitelja bolezni pravzaprav ni, sladkorno bolezen pa delimo v dve veliki skupini: tip ena in tip dva. V prvem primeru gre za okvaro trebušne slinavke in potrebno umetno dodajanje hormona inzulina z injekcijami, tip dva pa je nekdanji starostni tip sladkorne bolezni, ki se pojavi v poznejših letih, vtem primeru pa gre za slab odgovor na hormon inzulin in vsaj v začetku ne za okvaro trebušne slinavke. Vzroka za bolezen sta tako v svetu kot pri nas v glavnem dva: današnji način življenja in posledično povečevanje telesne teže ter staranje populacije. Na splošno velja, da je sladkornih bolnikov od tri do pet odstotkov prebivalslva, vendar to velja za povprečje celotne populacije. Pri starosti 60 let je sladkornih bolnikov bistveno več, od 18 do 20 odstotkov. S tem ko se populacija stara, se povečuje tudi število bolnikov. - Kateri so glavni rizični dejavniki za nastanek sladkorne bolezni? Justinek: Glede rizičnih dejavnikovje na prvem mestu močnejša telesna postava. Trebušna slinavka zagotavlja samo določeno količino hormona inzulina in če se razmerje hormonov poruši, če teža prekomerno naraste, se skoraj vedno sproži ena od metabolnih bolezni, bodisi povišan krvni pritisk, povišan holesterol, sladkor, lahko pa tudi druga obolenja, kot na primer okvare skeleta, kolen, hrbtenice, kolkov... Povečana telesna teža je torej visok rizični dejavnik, četudi se tega ljudje še ne zavedajo dovolj. Ivan Zupan: »Nobenega razloga ni, da bi ljudje skrivali to bolezen pred drugimi, po drugi strani pa bilo za diabetike bolje, če bi bili bolj povezani« (foto: Franci Kotnik) - Koliko je sladkorna bolezen razširjena v našem lokalnem okolju? Justinek: Slovenija je tipična evropska sredozemska država, kar pomeni dvoje: pomeni, da je pri nas večina vseh sladkornih bolnikov tipa dva, ker je to značilno za vse mediteranske dežele za razliko od severa, na primer Finske ali Švedske, kjer je veliko višji odstotek prvega tipa. Tudi Slovenci postajamo v povprečju vse močnejši po postavi in tudi Savinjska dolina pri tem, na žalost, ni nobena izjema. Če računamo, da je v posameznem okolju vsaj tri do štiri odstotke sladkornih bolnikov, jih je pri nas zagotovo vsaj 250, verjetno pa še nekaj več. - Kakšna je preventiva pred sladkorno boleznijo? Justinek: Osnovna preventiva je čim bolj idealna telesna teža, ob tem pa tudi čimbolj redna telesna aktivnost. Diabetologi se povsem strinjamo s kardiologi, ki trdijo, da bi bilo zdravo za vsakega od nas, tudi če ni sladkorni ali srčni bolnik, vsaj šest kilometrov hoje na dan. To je približno eno dobro uro hoje. Dobro uro zato, ker bi sicer šest kilometrov človek hodil uro in pol, tako je pa ritem malo hitrejši. To je še vedno najboljša preventiva proti večini bolezni, tudi proti sladkorni. - Kako pa pomagate tistim, ki se že soočajo s to boleznijo? Justinek: Zdravljenje je možno na več načinov. Splošno znani sta uporaba tablet in uporaba injekcij inzulina. Bistvena razlika je ta, da tablete spodbujajo delovanje trebušne slinavke, ki zaradi tega sicer ne izdeluje več inzulina, vendar več hormona spusti v kri, če ima še kakšno rezervo, injekcije pa niso zdravljenje v pravem pomenu besede, ampak z njimi samo nadomeščamo tisto količino hormona, ki ga telo samo ne more proizvesti, in stem normaliziramo stanje vtelesu. Za uspeh zdravljenja ni toliko pomembno, katero obliko izberemo, pač pa je pomemben končni učinek, da se normalizira krvni sladkor, kar v številkah pomeni, da nikoli ne preseže devet mini-molov na liter. Dr. Damjan Justinek: »Vzroka za bolezen sta v glavnem dva: današnji način življenja in posledično povečevanje telesne teže ter staranje populacije« (foto: Franci Kotnik) - V Zgornji Savinjski dolini že skoraj desetletje deluje društvo diabetikov. Kakšen je bil namen njegove ustanovitve? Zupan: Pred devetimi leti smo se sladkorni bolniki iz Zgornje Savinjske dogovorili, da ustanovimo društvo, katerega osnovni namen je izobraževanje in druženje, za glavni cilj pa smo si zastavili pridobitev diabetične ambulante v Zgornji Savinjski dolini. V tistem času smo morali sladkorni bolniki na preglede v Ljubljano, Celje ali Velenje, za kar smo izgubili običajno kar dva dni: prvi dan smo dali kri, drugič pa smo bili sprejeti pri zdravniku. Ker takrat ni bilo dovolj Intervju, Ljudje in dogodki posluha v Zgornjesavlnjskem zdravstvenem domu, smo sami organizirali zasebno diabetično ambulanto v podjetju BSH Hišni aparati v Nazarjah. Tam smo dobili na razpolago ambulantne prostore, specialista diabetologa dr. Damjana Justineka pa smo najeli preko bolnišnice Topolšica. Ambulanta je sprva obratovala enkrat mesečno, kar je trajalo približno dve leti, v tem času pa smo se uspeli dogovoriti z zdravstvenim domom, daje bila ambulanta prenesena v nazorsko zdravstveno postajo, z zavodom za zdravstveno zavarovanje pa smo dosegli sporazum, da je zdravstvo dobilo potreben denar za to ambulanto. - Koliko sladkornih bolnikov združuje društvo? Trenutno je v društvo včlanjenih 140 članov. Iz mozirske občinejihje 60, iz nazorske 24, iz Ijuben-ske 27, iz gornjegrajske 26, trije pa so člani od drugod. - Kakšen je program vašega delovanja? Društvo dela po letnem programu. Vsako leto organiziramo najmanj štiri strokovna predavanja, kijih izvedemo v Mozirju ali Nazarjah, organiziramo pa tudi enotedenski tečaj oziroma diabetično šolo za nove bolnike in tiste s težjo obliko bolezni. V sklopu šole se izvaja natančen nadzor prehrane in dejavnosti udeležencev, specialist pa ob koncu tečaja pregleda njihovo stanje in jim da napotke za naprej. Organiziramo tudi razne športne aktivnosti, saj se zavedamo, da potrebujejo sladkorni bolniki veliko gibanja. Seveda je treba pri tem ravnati preudarno, da ne pride do prevelikih naporov. Po občinah imamo organizirana omizja sladkornih bolnikov, kjer se člani srečujejo na raznih tečajih in kulinaričnih posvetih. Letno organiziramo deset do dvanajsttovrstnih delavnic. V Mozirju imamo svoje prostore, kjer smo v letošnjem letu organizirali tudi pomožno ambulanto. V njej lahko vsakemu izmerimo sladkor, holesterol in krvni pritisk, namen te ambulante pa je, da bi odkrili še neznane bolnike s sladkorno boleznijo in jih napotili k zdravniku. Takšno kontrolo smo pripravljeni izvesti tudi v kakšnem podjetju, kjer je več ljudi. Vsako leto pripravimo tudi občni zbor in družabno srečanje ob koncu leta, za pridobitev izkušenj od drugih pa organiziramo izlet in obisk kakega drugega društva sladkornih bolnikov, teh je v Sloveniji trenutno 34. - Kako uspete zagotoviti finančna sredstva za tako obsežen program delovanja? Za izvedbo takšnega programa dela potrebujemo letno od 1,8 do 2 milijona tolarjev. Dobro je, da društvo delno sofinancira država, in na ta način dobimo 600 do 800 tisoč tolarjev, vendar pa je ta denar vezan na lokalna finančna sredstva, kijih moramo zagotoviti sami. Članstvoje raztreseno od Logarske doline do Letuša, gre za nekoliko starejšo, pretežno kmečko populacijo, od katere kaj dosti več od članarine ne moremo zahtevati. Zato moramo za denar prositi sponzorje in donatorje. Ko smo ustanavljali društvo, so bile občine pripravljene prispevati nekaj sredstev, žal pa je pri tem obsegu tudi ostalo, čeprav se je medtem veliko spremenilo. Ko smo začeli s predavanji, smo zdravnika dobili zastonj. Kasneje smo mu plačali potne stroške, potem smo se dogovorili za honorar, danes pa je tudi to premalo, ker moramodržavi dati približno toliko kot damo predavatelju. Zato ob tej priložnosti apeliram na občine, naj pregledajo naš program, ki jim ga posredujemo vsako leto, in jih konec leta obvestimo, kaj smo naredili. Želimo, da bi nam malo bolj pomagale, kajti čete pomoči ne bo, tudi od države ne moremo zahtevati več. Iščemo tudi druge donatorje, vendar po tej plati naša dolina ni preveč bogata. - Obseg finančnih sredstev bi lahko povečali tudi z večjim številom članov... Prav zato apeliram na vse sladkorne bolnike, da se včlanijo v društvo. S tem si zagotovijo možnost udeležbe na različnih strokovnih predavanjih in prejemanje časopisa štirikrat letno. Zaradi finančnih težav sem predlagal, da bi ukinili diabetično šolo, vendar so na terenu mnenja, da jim ravno ta najbolj koristi in da tega ne smemo narediti. Bolniki bi se morali bolj zavedati, da je sladkorna bolezen kronična, kar pomeni, da ko jo dobiš, je nikoli več ne izgubiš. Toda zdravljenje se spreminja, pojavljajo se novi pripomočki in ker smo starejši ljudje malce bolj pozabljivi, ni nič odveč, če nas nekdo večkrat opozori na kakšno stvar. Nobenega razloga ni, da bi ljudje skrivali to bolezen pred drugimi, po drugi strani pa bilo za diabetike bolje, če bi bili bolj povezani in bi nas bilo več vključenih, ker bi bili bolj glasni in bi uspeli pravice, kijih trenutno imamo, obdržati. - Kako na delovanje društva diabetikov gleda stroka? Justinek: Z naše strani je vloga društev in njihovo delo na terenu izjemnega pomena. V Sloveniji se običajno vsi pritožujejo čez zavod za zdravstveno zavarovanje, toda ni še mesec dni, ko sem bil osebno pri g. Miklavčiču v Ljubljani, in povedati moram, da ni res, da ne bi bilo posluha za zdravstvo in naše potrebe. Res pa je treba upoštevati, da je sladkornih bolnikov veliko in da je denarja nekaj manj, kot bi si želeli. Kljub temu nam zavarovalnica namenja pozornost in tudi pomaga. Dokaz temu je tudi to, da z letošnjim letom lahko nudimo našim sladkornim bolnikom tipa ena, tudi če niso otroci, možnost zdravljenja z inzulinsko črpalko. To je trenutno vrhunska zadeva v svetovnem merilu. Boljše aplikacije inzulina kotsto črpalko ni in tudi vSIoveniji imamo sedaj možnost z minimalnim doplačilom pridobiti ta aparat. Žal se stvari navadno res zapletejo na lokalni ravni. Za nobenega župana ne bi mogel reči, da smo slabo sodelovali, toda potrebujemo dobro organiziranost, potrebujemo ljudi, ki želijo delati, ki pripravijo in izvajajo dobre programe, in dobri programi so navadno vendarle podprti. Zato želim povabiti vse, ki imajo organizacijske sposobnosti, da se priključijo in pomagajo, korist bodo imeli tako sami kottudi vsa širša okolica. Na koncu želim našemu društvu in našim strankam, kotjim rečem namesto bolnikom, čim bolj uspešno delo v letu 2006, da bi skupaj oskrbo sladkornih bolnikov še dodatno izboljšali, vse do tiste meje, ko jo lahko. Pogovarjal se je Franci Kotnik 5 /eH ... MODERNIZACIJA SMUČARSKEGA CENTRA GOLTE Najkasneje s 13. decembrom, torej tik pred uradnim začetkom nove smučarske sezone, naj bi na Golte začeli voziti novi gondolski kabini, ki bosta nadomestili stari in dotrajani. Gondoli kljub nekajletni vožnji na tirolskem smučišču sodita med najsodobnejše, saj izpolnjujeta tudi visoke varnostne zahteve. Nihalki, ki bosta vozili na Golte, imata nosilnost pet ton, za pot med postajami bosta potrebovali osem minut, vsaka pa lahko prepelje 57 ljudi. 10 /eti ... NOVOLETNA INVENTURA So trobili, da gospodarstvu zvezda vzhaja; bližja je resnici, da le pes v luno laja. Eh, kaj, občinski modrovali so svetovi: zdaj mi smo gospodar, za lastnimi plotovi. 15 /eH ... 23. DECEMBRASE BOMO ODLOČILI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO »Samostojno Slovenijo smo dolžni uresničiti ije zaradi priložnosti, temveč zaradi potrebe. Storiti moramo vse, da bo naš plebiscit razumljen le kot eden izmed legitimnih, najprepričljivejših načinov izražanja in potrjevanja volje Slovencev oziroma državljanov države Slovenije. Uveljaviti hočemo svojo suverenost in samostojnost na demokratičen način, zavedajoč se vseh posledic resne odločitve,« je v tistem prelomnem času v Savinjske novice zapisal Alfred Božič, predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje. Pripravila Tatiana Golob S ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Ohranjanje ljudskega izročila V preteklosti so se ljudje dobro poznali med seboj, se družili in skupaj praznovali. Današnji utrip življenja človeku, kije nosilec in prenašalec nesnovne kulturne dediščine, nudi premalo priložnosti za medsebojno druženje. Zato je toliko bolj dragocen spoštljiv odnos do ljudske kulturne dediščine, ki se kaže skozi ohranjanje izročila. Na pevskem področju je pri nas največ naredil muzikolog David Verbuč, ki je ob snovanju diplomske naloge skrbno zbral in posnel okoli sto ljudskih pesmi na območju celotne Zgornje Savinjske doline. V glavnem gre za gradivo, ki je širši javnosti skoraj neznano, zato je gotovo potrebno podpreti Ver-bučevo željo, da bi zbrano ljudsko glasbeno dediščino ohranili v obliki zgoščenke. Verbuč poudarja, da ne gre za pevske zbore, ampak avtentično ljudsko glasbo, kije prehajala iz roda v rod. S krajšim tekstom želi predstaviti specifiko ljudske glasbe v Zgornji Savinjski dolini, poleg zgoščenke pa naj bi izšla tudi knjižica, kjer bodo predstavljene pesmi in zgodovina zbiranja tega gradiva. Ohranjanje dediščine in Muzikolog David Verbuč je zbral in posnel okoli sto ljudskih pesmi na območju celotne Zgornje Savinjske doline (foto: EMS) vzpodbujanje lokalne identitete pomeni tudi promocijo, zato projekt načelno podpirajo tudi županja in župani tukajšnjih občin. Po Ver-bučevih besedah naj bi celoten projekt stal okoli dva milijona tolarjev, od tega pričakuje polovico od ministrstva za kulturo, ostalo pa naj bi prispevale lokalne skupnosti in razni sponzorji. Savinjčan NOVA FOTOAAONOGRAFIJA SAVINJSKE REGIJE Družba Fit media iz Celja je pri založniških projektih usmerjena k promociji mesta Celje in Savinjske regije. Doslej so izdali monografijo Stoletje v Celju, Znameniti Celjani, serijo prospektov Od Rinke do Sotle z naravo in tradicijo, dva turistična vodnika Od Rinke do Sotle in še nekatere druge publikacije, pred dnevi pa je izšla fotomonografija Od Rinke do Sotle, katere namen je promocija Savinjske regije, njenih naravnih danosti, kulturne in etnološke dediščine, življenja in dosežkov, ljudi in izdelkov. Na začetku knjige je kratek zgodovinski pregled območja in temeljne značilnosti sedanje Savinjske regije, nato pa sledi osrednji vsebinski in fotografski del, kije obdelan po subregijah, in sicer: zgornjesavinjsko-šaleška, spod-njesavinjska, celjska, dravinjska in Obsotelje s Kozjanskim. Vsaki subregiji je namenjeno uvodno besedilo, v katerem so predstavljene glavne značilnosti območja, njene posebnosti pa so prikazane skozi fotografski objek- tiv po naslednjih sklopih: naravne danosti, značilnosti urbanega oziroma ruralnega okolja, kulturna dediščina, možnosti za rekreacijo in šport, ljudje kot blagovne znamke določenega območja in izdelki kot blagovne znamke s tradicijo. Fotomonografija Od Rinke do Sotle obsega 160 strani inje dvojezična (slovensko-angleška), natisnjena pa je bila v nakladi 1.500 izvodov. KF — 8 RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Na " : ■ s" C-«, 4L; • • in h Forti ERMENC s p.. Loke 6. 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 03 S 841 018 GSM: 041 592 155 PE Šoštanj, Kajuhova 7, tel 03 5 882 101 AKCIJSKE CENE Svinjsko pleče brez kosti...............799,00 Svinjski vrat ............................815,00 Svinjka rebra brez kože...................830,00 Tatarski biftek.........................2.000,00 Svinjski kare.............................950,00 Junčja rebra............................700,00 Meso je slovenskega porekla. Srečno 'm zadovoljno novo leto 2006! CD C/5 CZ “O CD « CD CZ CD m >o O CD C > E o CL E o _Q O CZ E CD 2 CD LO LO :~ T— TJ h- 2 ° S ° -R* ° o o ° Ö ® S I 00 CL ro OJ DC o’ I- E CO o c -O c .S, o "S’ >o > co C CD - O žl > >o o o f— k— « S* o z & £ ja o Ne odlašajte! Izpolnite naročilnico in jo odvrzite^// najbližji poštni nabiralnik! Stroške poštnine namesto vas poravnamo mi. Izkoristite priložnost, ki vam jo ponujamo samo v decembru 2005: naročite se na tednik Savinjske novice in en mesec od dneva naročila ga boste prejemali brezplačno! Zakaj se vam izplača naročilo na Savinjske novice: - ker časopis prejemate po 10 odstotkov nižji ceni, - ker imate zagotovljeno redno dostavo na domači naslov, - ker ste ob naročilu osmrtnic in zahval deležni 15-odstotnega popusta, - ker v začetku koledarskega leta prejmete nagradni bon za objavo brezplačne čestitke v vrednosti 3.480 SIT, - ker po lastni želji sodelujete v nagradnem žrebanju za enodnevni izlet naročnikov. /////////////// Dobrodošli v klubu naročnikov Savinjskih novic! «■HI Celje - skladišče D-Per LIl 5000016195,52 Al JTÜ1J li-moilispeh.ionicgsiol.nei www.spehioni.com Kovinska industrija KLS d.d., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji Tel: 839-32-00 Sudim VSElV^ODfeJ^V^mi, poìl^^HI partnerjem in rO.B'6^®M ŽELIMO ZADOVOLJNO IN' 'J ■ " • 4t(f VESELO"PRAZN(©yANJE NOVOLETNIH PRAZNIKOV TER VFJ>K(\SREČE, ZDRAVJA ^ * • ,MJ'R'IJ .V N©V E MILETU OSREDNJA KNJ. CELJE