Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA Ml JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16*—, četrtletno din 48—, polletno din 9G'—, celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
103. kos.	V	LJUBLJANI	dne	24.	decembra	1938.	Letnik	IX.
VSEBINA:
C29. Uredba o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah.
Uredbe osrednje vlade.
629.
Na podstavi § 100. finančnega zakona za leto 1938./39. in na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje predpisuje ministrski svet tole
uredbo
o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah.*
§ 1.
1. Za vojne žrtve se štejejo osebe, omenjene v § o. le uredbe.
2. Za bojnika se šteje tisti vojaški obveznik, ki opravlja od dneva mobilizacije pa do dneva demobilizacije ves ali določen čas odrejeno in obvezno vojaško dolžnost.
§ 2.
Za vojaškega vojnega invalida se šteje listi državljan kraljevine Jugoslavije ne glede na spol, ki od dne mobilizacije pa do G (šestih) tednov po končani demobilizaciji, opravljajoč vojaško dolžnost ali službo ali ob njej ali opravljajoč po naredbi pristojnega oblastva dolžnost za vojaške namene, brez lastne krivde dobi rano, poškodbo, pohabo ali bolezen in se zaradi tega njegova sposobnost za pridobitno delo vobče zmanjša v toliki meri, da ga proglasi pristojno oblaslvo za invalida.
§ 3-
Za pogrešano se šteje oseba, o kateri ne prispe v šestih mesecih, računši od dneva delnobilizacijskega ukaza, nobena zanesljiva vest, pa se potem s pravnomočno odločbo pristojnega sodišča proglasi za pogrešano.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne
2.	decembra 1938., št. 277/LXXXl I-A/655. — Upoštevane so tudi spremembe in dopolnitve (prav: popravki), objavljeno v »Službenih novinaht z dne 10. decembra 1938., St. 284/LXXXIV/675.
§ 4.
K rodbini oseb, navedenih v § 5., se prištevajo: zakonska žena, zakonski otroci, nezakonski otroci do konca vojne, katere je umrli, padli ali pogrešani pred oblastvom, duhovnikom ali pred svojim vojaškim starešino priznal, kakor tudi do konca vojne zakonito posvojeni otroci, ki jih je umrli, padli ali pogrešani vzdrževal.
Državna zaščita.
§ 3-
Državna zaščita in odmena pristoji po določbah le uredbe vojnim žrtvam, in sicer:
a) vojaškim vojnim invalidom in njihovim rodbinam;
b) rodbinam padlih, umrlih in pogrešanih bojnikov in rodbinam oseb iz § 2., ki niso bojniki;
c) roditeljem, bratom in sestram umrlih invalidov, padlih, umrlih in pogrešanih bojnikov kakor tudi osebam iz § 2., kj niso bojniki.
§ «.
Pravice do državne zaščite in odmene nimajo:
a) vojaška oseba, ki se vda sovražniku;
b) oseba, ki se je onesposobila kot dobrovoljec ali bojnik v sovražni vojski;
c) listi, ki so se sami pohabili ali sami poškodovali z namenom, da bi se izognili vojaški dolžnosti;
<•) oseba, obsojena zaradi izdaje;
d) oseba, ki pobegne iz vojske ali z vojaške dolžnosti;
e) oseba, ki za vojne ali sovražne okupacije nečloveško ravna z našim prebivalstvom;
f) oseba, ki za vojne v namenu, da bi se izognila vojaški službi ali njej odrejeni civilni dolžnosti, poskusi ali izvrši samomor;
g) oseba, ki sovražniku prostovoljno posluži v proti-državnem interesu, in
h) rodbine spredaj naštetih oseb kakor tudi tistih, ki so obsojene na smrt.
Vrste državne zaščite in odinene.
§ 7.
Država daje odmeno in zaščito:
1. Invalidom:
a) z zdravLjenjem;
b) s protezami in drugimi ortopedskimi pomočki;
c) s strokovnim poukom;
č) z olajšavami pri izvrševanju obrtov;
d) s službo in delom;
e) z gospodarskim okrepčevanjem;
f) pri vožnjah;
g) z invalidnino in dokladami;
h) z dosmrtnim vzdrževanjem v invalidskih domovih, in
i) s pogrebnimi stroški.
2. Članom rodbin padlih, umrlih in pogrešanih boj-nikov kakor tudi oseb lz § 2., ki niso bojniki, in umrlih vojnih invalidov:
a) z zdravljenjem;
b) s strokovnim poukom;
c) z olajšavami pri izvrševanju obrtov;
č) s službo in delom;
d) s podporami in posojili za ustanovitev ali izboljšavo samostojnega pridobitnega položaja;
e) z invalidnino in dokladami;
f) z raznimi posebnimi pravicami, in
g) s pogrebnimi stroški.
3. Roditeljem, bratom in sestram oseb, navedenih y prednjem odstavku:
a) z olajšavami pri izvrševanju obrtov;
b) s službo in delom;
c) z invalidnino in dokladami;
Č) z raznimi posebnimi pravicami, in
d) s pogrebnimi stroški.
4. Društvom prednjih oseb kakor tudi napravam, ki skrbe zanje:
a) z denarno pomočjo, in
b) z raznimi posebnimi pravicami.
A. Zdravljenje.
§ 8.
Dosmrtno pravico do brezplačnega zdravljenja imajo vsi vojaški vojni invalidi, priznani po § 2. te uredbe, za vse bolezni, ki so posledica rane, poškodbe ali po-liabe, kakor tudi za vse druge bolezni, ki bi jih za življenja dobili.
§ 9.
1. Pravico do brezplačnega zdravljenja za vse bolezni imajo rodbine siromašnih invalidov, padlih, umrlih in pogrešanih bojnikov in rodbine oseb iz § 2. te uredbe, ka niso bojniki.
2. Pohabljeni, bolni, slabotni, zlasti pa tuberkulozni otroci invalidov, padlih, umrlih in pogrešanih bojnikov, kakor tudi oseb iz § 2., ki niso bojniki, se zdravijo brezplačno v državnih bolnicah, sanatorijih, dispanzerjih, kopališčih, klimatskih zdraviliščih in okrevališčih.
3. Za zdravje ostalih oseb, ki so zaščitene s to uredbo, skrbi država s tem, da podpira zdravstvene zadruge, pri katerih so te osebe včlanjene.
'\ § 10.
Vse osebe, zaščitene s to uredbo, kakor tudi spremljevalci invalidov I. skupine so oproščeni vseh taks, ki jih pobirajo država, samoupravna telesa in zakupniki ali lastniki od obiskovalcev, raznih kopališč in klimat-ftkUi zdravilišč.	\,
§ 11.
Pregledovati in pošiljati na zdravljenje osebe, katerim je po §§ 8. in 9. priznana pravica do brezplačnega zdravljenja, je brezplačna dolžnost najbližjega državnega ali samoupravnega zdravnika kakor tudi zdravnikov urada za zavarovanje delavcev. Ce jih ni, se obrnejo take osebe lahko do privatnega zdravnika, ki jim je dolžen dati potrebno pomoč brezplačno; ta njegova pomoč obremenja narodni invalidski fond.
' § 12.
1. Z zdravljenjem po tej uredbi se razumejo zdravniška pomoč, strežba In zdravila; v kopališčih, zdravstvenih zavodih, sanatorijih in okrevališčih pa tudi vzdrževanje.
2. V bolnicah, sanatorijih in okrevališčih, ki jih ni določil pristojni zdravnik, je zdravljenje mogoče le ob lastnih stroških.
3. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje predpiše pravilnik o dajanju zdravniške pomoči, strežbe in oddajanju zdravil.
§ 13.
1. Vsi javni, t. j. vojaški in civilni državni kakor tudi samoupravni zdravstveni zavodi so dolžni sprejemati invalide in ostale osebe, ki so zaščitene s to uredbo, na zdravljenje in vzdrževanje.
2. Kolikor niso ti zavodi za stroške zdravljenja in vzdrževanja teh oseb drugače preskrbljeni, poravna te stroške narodni invalidski fond.
3. Z zdravnikovo privolitvijo se opravlja zdravljenje lahko tudi doma. V izjemnih primerih se daje siromašnim osebam za zdravljenja iz narodnega invalidskega fonda tudi še posebna podpora.
§ 14.
1. Lastniki kopališč (toplic) in klimatskih zdravilišč so ne glede na to, ali so v državni, samoupravni ali privatni eksploataciji in ne glede na koncesijo na zahtevo ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje dolžni dajati brezplačno kopališko zdravljenje, zdravnika, kopeli in stanovanje invalidom in ostalim siromašnim osebam, ki so zaščitene s to uredbo, in sicer za glavne sezone do 5%, pred glavno sezono in po njej pa do 10% skupnega števila postelj.
2. Te pravice imajo tudi spremljevalci Invalidov
I.	skupine.
i	B. Proteze.
*	§	15.
1. Invalid ima dosmrtno pravico do protez, ortopedskih čevljev in drugih ortopedskih pomočkov (raznih aparatov, vozičkov, kilnih pasov, bergel itd.), kakršna sta pač njegova invalidnost in poklic.
2. Invalid dobi po dve protezi: eno delovno in eno estetsko ali pa dve delovni ali dve estetski. K ročni protezi dobi par rokavic, k nožni par čevljev. K ortopedskemu čevlju dobi tudi navaden čevelj za zdravo nogo. Specialne čevlje dobe slepi invalidi in invalidi, ki imajo amputirani ali paralizirani eno ali obe roki.
3. Zobne proteze dobi Invalid ne le, če je izgubil zobe zaradi rane ali poškodbe, temveč tudi pozneje, če mu to ovira pravilno p reli ra no. V slednjem primeru pa le, če je siromašen.
4. Ce se invalid v poznejšem življenju zaradi poškodovanega telesa ali bolezni poškoduje ali mu oboli tudi drug telesni del, ima pravico do proteze in ostalih pomoč-koy. tudi mi ta telesni del,
5.	Pohabljeni otroci, rodbinski člani im ostale osebe, zaščitene s to uredbo, imajo pravico do brezplačnih protez, ortopedskih čevljev in ostalih ortopedskih pomoč-kov, dokler uživajo zaščito po tej uredbi.
§ 16.
i-
1. Trajanje vsake proteze in ortopedskih aparatov določi strokovna komisija v ortopedskih zavodih z ozirom na njih vrsto in izdelavo, kakovost materiala, poklic one osebe kakor tudi po terenskih razmerah, v katerih živi pohabljenec.
2. Trajanje ortopedskih čevljev in čevljev na aparatih se računa na osem mesecev, specialnih čevljev in čevljev na nožnih protezah na eno leto, z enim popravilom enih in drugih v tem času.
§ 17.
1. Če se kateri koli ortopedski pomoček pred določenim časom pokvari, more strokovna komisija tisti pomoček zamenjati z novim, če ga ona oseba ni hotč pokvarila.
2. Vsa popravila in zamenjave so ob državnih stroških.
§ is.
1. Proteze, ortopedski in ostali čevlji kakor tudi drugi pomočki se izdelujejo in popravljajo v državnih ortopedskih zavodih in delavnicah v državi.
2. Specialne proteze in aparati (n. pr. za gluhe), ki se ne morejo izdelati v državnih zavodih in delavnicah v državi, se nabavljajo ob državnih stroških v inozemstvu po predhodnem mnenju strokovne komisije in odobritvi ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 19.
Ob izredni potrebi se izdelajo in popravijo proteze, ortopedski čevlji in drugi ortopedski aparati lahko tudi v privatnih pooblaščenih ortopedskih delavnicah v državi.
§ 20.
Pošiljke protez, ortopedskih čevljev in vseh ostalih pomcčkov za vse osebe, zaščitene s to uredbo, so oproščene vseh taks, davščin in poštnine.
C.	Strokovni pouk.
§ 21.
1. Vsak invalid se mora po možnosti strokovno osposobiti v svojem prejšnjem poklicu ali pa se izučiti za drug poklic, če mu je to glede na njegove razmere potrebno.
2. Strokovni pouk se vrši ob državnih stroških, in sicer predvsem v državnih in ostalih invalidskih šolah, po potrebi pa tudi v drugih javnih šolah in podjetjih, v privatnih zavodih, pri raznih pridobitnikih, obrtnih mojstrih, trgovcih, industrijeih ali v raznih državnih tečajih.
§ 22.
1. Invalidom-kmeiovalcem se daje strokovni pouk zlasti, da bi se jim razširilo znanje za naprednejše gospodarstvo ali zadružništvo, kakor tudi pouk v domačih obrtih in hišni industriji, katerih je po vaseh premalo.
2. Vojnim invalidom-dijakom se dajejo radi nadaljnjega šolanja podpora za nakup učil in štipendije iz narodnega invalidskega fonda, kolikor niso drugače preskrbljeni.
§ 23.
1. Invalid, ki želi samostojno izvrševati kak rokodelski ali trgovinski obrt ali biti poslovodja v kakem obrtu, se mora v ta namen izobraževati najmanj eno leto, pri manj enostavnih rokodelstvih pa največ dve leti, če se vrši to izobraževanje v posebni invalidski šoli, pri trgovcih ali obrtnikih, ako ni po obstoječih zakonskih predpisih določen krajši rok.
2. Ce se izučuje vojaški vojni invalid rokodelstva ali trgovine v kakšni državni strokovni šoli ali pa se šola v rednih šolali, sme pristojni minister na predlog šolske uprave invalidu učno dobo in program šolanja ali pouka skrajšati.
§ 24.
1. Po preteku roka, ki ga določi šolska uprava kot učno dobo, mora invalid opravljati izpit.
2. Sestavo izpraševalne komisije za invalide, ki se izučujejo rokodelstva ali trgovine v posebnih invalidskih šolah, pri obrtnikih ali trgovcih, predpiše s pravilnikom minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo. Komisija ima najmanj pet članov; izmed teh mora en član biti predstavnik invalidskega društva.
3. Velja, da je kandidat izpit napravil, če je za to glasovala večina članov komisije.
4. Ce invalid ne napravi izpita, sme izpraševalna komisija dovoliti nadaljevanje učenja ob državnih stroških največ do šestih mesecev; če pa invalid tudi potem ne napravi izpita, nima pravice do nadaljnjega šolanja ob državnih stroških, sme pa nadaljevati učenje z lastnimi sredstvi.
§ 25.
1. Za strokovnega pouka ima invalid poleg invalidnine pravico do vzdrževanja, s čimer se razumejo v državnih invalidskih šolah brezplačno stanovanje, hrana in obleka, izven teh zavodov pa mesečna štipendija, katere višina se določi po tem, ali so za invalidovo vzdrževanje poskrbele druge osebe, društva ali naprave.
2. Za strokovnega pouka v posebnih invalidskih zavodih imajo invalidi v drugi polovici učne dobe, če kažejo viden napredek, pravico do nagrade. Od nagrade se izroči invalidu ena tretjina, ostanek pa se donosno naloži in se mu izroči, ko dovrši šolo.
§ 26.
Natančnejše določbe o strokovnem pouku predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno s prizadetimi ministri.
Č. Olajšave pri izvrševanju obrtov.
§ 27.
1. Iz dohodkov narodnega invalidskega fonda se vojnim invalidom in rodbinam padlih, umrlih in pogrešanih bojnikov in roditeljem, zaščitenim s to uredbo, lahko daje pomoč za ustanovitev samostojnega obrta ali za izboljšavo njihovega pridobitnega položaja.
2. Invalidi-trgovci in rokodelci, ki imajo pravico za samostojno izvrševanje obrta, ga smejo izvrševati v vsej državi ne glede na ostale administrativne ali zakonske omejitve državnih in samoupravnih oblastev glede izdajanja dovolitev za izvrševanje obrta. Ta določba se mora uporabljati tudi na krošnjarjenje in obiskovanje tedenskih in letnih sejmov.
3. Določbo prednjega odstavka sme minister za trgovino in industrijo uporabljati tudi na vdove, nedo-letne otroke in roditelje umrlega invalida in bojnika.
§ 28.
Vojni invalidi, njihove vdove, otroci in roditelji, zaščiteni s to uredbo, so oproščeni vseh taks za prvo ustanovitev in protokolacijo samostojnega obrta.
§ 29.
1. Da bi se kar najbolje vzgojili in izobrazili za samostojno pridobitno delo, skrbi država sama ali ob pripomoči samoupravnih teles, dobrodelnih društev in naprav za otroke invalidov, za vojne sirote in za ostale osebe, zaščitene s to uredbo.
2. V ta namen odpre posebne zavode, v katere se spravijo brezplačno tisti otroci, katerim se drugače ne more preskrbeti vzgoja in izobrazba po prednjem odstavku.
3. V isti namen pripomagajo samoupravna telesa, razna društva in naprave s tem, da dajejo podpore.
4. Slepi, gluhonemi in pohabljeni otroci vseh oseb, zaščitenih s to uredbo, se sprejemajo brezplačno na vzdrževanje in pouk v specialne šole, kjer je takšnim otrokom mogoče dajati splošen pouk in jih usposabljati za pridobitno delo.
§ 30.
1. V vse javne zavode, v katerih dajejo država in samoupravna telesa učencem popolno ali delno vzdrževanje, zlasti v vojaških šolah in zavodih, se morajo ob enakih pogojih predvsem sprejemati vojne sirote, otroci vojnih invalidov in ostalih oseb, zaščitenih s to uredbo.
2. Isto pravico imajo prednje osebe pri podeljevanju vseh državnih in samoupravnih štipendij, ki po svojih pravilih niso posebej pridržane članom določenih rodbin, ozemlja ali družbenih slojev in med katerimi ni oseb, zaščitenih s to uredbo, če spolnjujejo vse pogoje, ki se za to zahtevajo.
D.	Služba in delo.
§ 31.
1. Pri popolnjevanju službenih in delovnih mest pri državnih in samoupravnih uradih in podjetjih se smejo osebe, zaščitene s to uredbo, ob enakih pogojih postavljati pred vsemi drugimi.
2. Vojnim invalidom, ki so državni ali samoupravni uslužbenci, vojaški ali civilni, se priznava ta prednostna pravica tudi pri premestitvah, napredovanju, natečajih in izbiri za službena mesta po splošnih in posebnih zakonih, kolikor spolnjujejo pogoje, ki se za to zahtevajo.
§ 32.
1. Vojaški vojni invalidi VII., VIII., IX. in X. skupine ostanejo pri četi ali v državni, samoupravni ali javnopravni službi v pisarni, dokler se z zdravniško-komisijskim pregledom ne ugotovi, da so za te službe nesposobni.
2. Vojaški vojni invalidi II., III., IV., V. in VI. skupine smejo ostati v državni, samoupravni ali javnopravni službi, če izrečejo željo za to in spolnjujejo pogoje za ostajo v službi.
3. Invalidnost ne moro biti razlog za odklanjanje, odpuščanje ali zapostavljanje v službi ali za zmanjševanje plač, dnevnin in raznih drugih prejemkov, če spolnjujejo zaščitene osebe ostale pogoje za delo v službi.
§ 33.
Državne in samoupravne borze dela morajo brezplačno in predvsem najti zaposlitve osebam, ki so zaščitene s to uredbo. V. tem jih morajo podpirati vsa
državna oblastva, zlasti pa organi in naprave ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje Ce se pokaže potreba, se osnujejo pri teh napravah posebni odseki za iskanje dela tem osebam.
§ 34.
1. Vsa javna, od države koncesionirana ali subvencionirana podjetja, kmetijska, industrijska, trgovinska, denarna, prometna, prevozna in druga podjetja so dolžna zaposlovati vojnih invalidov 10 % skupnega števila zaposlenega osebja.
2. le obveznosti se smejo oprostiti podjetja, ki zaradi svoje specialnosti v interesu pravilnega poslovanja ali v interesu javne higiene in življenjske varnosti ne morejo sprejemati invalide, marveč samo zdrave delavce. Ce se oprosti te obveznosti, mora plačati podjetje za vsakega invalida, ki bi ga drugače moralo zaposliti, vsako koledarsko leto v narodni invalidski fond po svoji velikosti 2000 do 20.000 dinarjev. Odločbo o oprostitvi in o višini plačila izda na zahtevo prizadetega podjetja minister za socialno politiko in ljudsko zdravje po zaslišanju uprave narodnega invalidskega fonda.
3. Ce bi podjetje, ki ni po prejšnjem odstavku oproščeno, ne hotelo zaposliti vojnega invalida, katerega bi moralo sprejeti, mora plačati za vsakega nezaposlenega invalida v narodni invalidski fond na teden toliko, kolikor plačuje vseh prejemkov zdravemu delavcu iste stroke in z istim rodbinskim stanjem, in to, dokler ne zaposli tistega invalida.
4. Podjetje, ki ravna zoper predpise odstavkov 2. in 3., se kaznuje po njegovi velikosti v denarju od 500 do 2000 dinarjev v prid narodnega invalidskega fonda. V to kazen se ne šteje denarna odškodnina, ki jo mora plačevati po odstavkih 2. in 3. Te kazni izreka pristojno okrajno sodišče, ki pošlje sodbo v prepisu upravi narodnega invalidskega fonda.
E.	Gospodarsko okrepčevanje.
§ 35.
Ko dajejo državni zavodi ali denarni zavodi, pri katerih je udeležena država z osnovno glavnico ali katerim daje kreditna sredstva na razpolago (ali pa naprave, ki upravljajo javne fonde ali denarje) posojila, morajo ob enakih pogojih in garancijah dobiti posojilo predvsem osebe, zaščitene s to uredbo, in njih gospodarska društva.
§ 3(5.
1. Za gospodarsko okrepitev oseb, zaščitenih s to uredbo, služijo tudi dohodki narodnega invalidskega fonda.
2. Siromašne osebe, zaščiteno s to uredbo, imajo pravico, dobivati iz državnih gozdov ob brezplačnem prevozu po železnici ali z ladjo brezplačno potrebna drva za kurjavo in stavbeni les za zgraditev poslopja za svoje stanovanje in stranskih poslopij, ostale osebe, zaščitene s to uredbo, pa po znižanih cenah.
3. Natančnejšo določbe o uporabi tega paragrafa predpiše minister za gozdove in rudnike sporazumno z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 37.
Male prodajalnico tobaka, cigaretnega papirja in vžigalic se oddajajo perdvsem vojnim invalidom oziroma vdovam v vojni padlih, umrlih in pogrešanih bojnikov in umrlih vojnih invalidov z nepreskrbljenimi otroki. Pri izdajanju novih dovolil za male prodajalnice tobaka, cigaretnega papirja in vžigalic je monopolna uprava za-
vezana, da jih sporazumno z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje najmanj 50 % odda omenjenim
osebam.
§ 38.
1. Skladno z zakonom o državnem računovodstvu imajo osebe, zaščitene s to uredbo, in njihove gospodarske zadruge ob enakih pogojih prednostno pravico pri vseh državnih nabavah, dobavah, prodajah, zakupih in delih, najsi se te nabave vrše z neposrednimi dogovori ali pa z javnimi dražbami.
2. Isto velja tudi za nabavo proizvodov, del in izdelkov zadrug, ki jih omenja § 40. te uredbe.
§ 39.
1. Ko podeljujejo drž.avna in samoupravna oblastva dovolitve in posebne pravice za pridobitno delo, jih podelijo izključno le osebam in društvom, zaščitenim s to uredbo, kolikor niso take dovolitve in posebne pravice pridržane po drugih zakonskih predpisih drugim osebam.
2. V glavnem so dovolitve in posebne pravice, ki so pridržane osebam in društvom, tčle:
a) zakupi hotelov, restavracij, krčem, okrepčevalnic (bifejev) in kantin, ki jih oddajajo država in samoupravna telesa na železniških postajah, ladjah, v vseh vojaških in državnih poslopjih in v kopališčih, klimatskih krajih, okrevališčih itd., kolikor spolnjujejo za to predpisane pogoje;
b) prodaja inozemskih novin;
c) koncesije za bioskope;
č) koncesije za avtobusni promet, razen v mestih;
d) oglaševanje na vseh državnih objektih in na obrazcih, na katerih je dovoljena reklama, n. pr. na stavkah, vlakih, ladjah, brzojavnih golicah in drugih državnih obrazcih; in*
3. Ob ]>ogojih, predpisanih v odstavku 1. tega paragrafa, se dovoli izključno le Društvu vojnih invalidov:
a) prirejati »narodno loterijo-;.-, v kateri je 50% dobitkov v državnih obveznicah;
b) prirejati loterijo, imenovano »svveepstake;;
c) odpirati in obratovati lokale in kazine, kjer se igrajo igre na slepo srečo, če jih upravno oblastvo odobri;
č) eksploatacija raznih avtomatov.
4. Preden podelijo dovolitev ali posebno pravico, si priskrbijo pristojna oblastva mnenje od uprave narodnega invalidskega fonda.
5. Če bi se za katero zgoraj navedenih dovolitev in posebnih pravic ne javila ne oseba, zaščitena s to uredbo, ne Društvo vojnih invalidov, mora prizadeto državno ali samoupravno oblastvo o tem obvestiti upravo narodnega invalidskega fonda, ki kar najhitreje doženi, da se je res to pripetilo, in privoli, da prevzemi posel druga oseba proti primernemu deležu pri dobičku, kolikor bi posebne prcvice iz odstavka 3. ne pridržala sebi. Dovolitve in posebne pravice se podeljujejo predvsem tistim osebam, ki se zavežejo, da zaposlijo največ oseb, zaščitenih s to uredbo, in zajamčujejo, da bodo dajale narodnemu invalidskemu fondu večji dohodek.
§ 40.
1. Osebe, zaščitene s to uredbo, ustanove radi svoje gospodarske in zdravstvene okrepitve lahko tudi invalidske zdravstvene in gospodarske zadruge po določbah zakona o gospodarskih zadrugah.
2. Tem zadrugam in njihovim zvezam daje narodni invalidski fond kredit in pomoč iz svojih sredstev.
* Tako se končuje točka d) po izvirniku. — Op. ur.
§ 41.
Invalidske zadruge in njihove zveze so oproščene poštnine kakor tudi vseh taks zaradi ustanovitve, potrditve pravil, knjig, zavez, podpisov, in ostalih taks v mejah, v katerih so take oprostitve dane tudi drugemu zadružništvu.
F.	Vozne ugodnosti.
§ 42.
1. Invalidi kakor tudi ostale osebe, ki jih ščiti ta uredba, imajo pravico do brezplačne vožnje pri odhodu in povratku na železnicah, ladjah in avtomobilih v državni ali samoupravni eksploataciji ali če so subvencionirani od države ali samoupravnih teles, kadar potujejo na poziv oblastva radi pridobitve pravic in da bi se jim dala pomoč po tej uredbi. To pravico imajo tudi spremljevalci invalidov I. skupine in ostalih slepih, pohabljenih ali drugače za potovanje nesposobnih oseb, zaščitenih s to uredbo.
2. Pravico do brezplačne vožnje imajo tudi;
a) člani uprave narodnega invalidskega fonda za službena potovanja in člani osrednje uprave Društva vojnih invalidov po pismenih odlokih njunih odborov, in
b) delegati odbora Društva vojnih invalidov, kadar potujejo na svoje plenarne seje, letne skupščine ali kongrese.
3. Vojni invalidi imajo po privatnih poslih pravico do vožnje za polovično ceno pri odhodu in povratku na vseh občilih, ki jih navaja odstavek 1. tega paragrafa. Ostale osebe, zaščitene s to uredbo, imajo to ugodnost 12krat na teto. Spremljevalci invalidov, ki so omenjeni v odstavku 1. tega paragrafa, imajo brezplačno vožnjo, če potujejo z invalidom.
4. Natančnejše določbe o brezplačni vožnji in vožnji s popustom predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za promet.
G. Invalidnina in doklade.
§ 43.
1.	Vojaški vojni invalidi po tej uredbi se dele na deset skupin po ugotovljenih odstotkih pridobitne nesposobnosti.
V I. skupino spadajo invalidi s 100% nesposobnosti, ki jim je treba za običajno življenje tudi še tuje pomoči;
v	II. skupino		s	100%;
V	III.		z	90%;
V	IV;	»	z	80%;
V	V.		s	70%;
v	VI.	»»	s	60%;
V	VII.		s	50%;
v VIII.		J J	s	40%;
v	IX.		s	30%;
v	X.	,,	z	20%.
2.	Pridobitna nesposobnost pod 20% se za vojaške vojne invalide ne upošteva.
§ 44.
Vojaškim vojnim invalidom pristoji invalidnina, in lo:
1.	skupini		din	9.000 —	na	leto;
II.	» 		55	7.200'—	55	55
III.	» 		55	6.480'—	55	55
IV.	M • • • * •	55	5.760'—	55	55
V.	» • • • * •	55	5.040'—	55	55
VI.	„ 		55	4.320'—	55	55
VII.	» 		55	3.600'—	55	55
VIII.	D • * • • •	55	2.160'—	55	55
IX.	• • • « •	55	1.440'—	55	55
X.	5» • • • • •	»	960'-	»	51
§ 45.
1. Vojaškim vojnim invalidom I. skupine pristoji poleg invalidnine tudi še specialna doklada za strežbo in tujo pomoč v znesku 9.000’— din na leto.
2. Če so ti invalidi v kakšnem invalidskem domu ali v bolnici za duševne bolezni, kjer imajo brezplačno vzdrževanje, dobivajo zmanjšane prejemke po § 65.
§ 46.
1. Invaliduina pristoji ne glede na imovinsko stanje, plačo, pokojnino, druge pomoči, nagrade in priznanja po določbah posebnih zakonov.
2. Na invalidnino in doklade se ne plačuje ne davek ne samoupravna (občinska, mestna, banovinska) doklada.
§ 47.
1. Vojaški vojni invalidi rezervni častniki in rezervni vojaški uradniki privatne profesije, dobivajo poleg invalidnine in rodbinske doklade, navedene v § 48., tudi še specialno doklado, ki znaša:
v I.	draginjskem	razredu	din	20'—	na	dan;
v II.	,,	,,	,,	16	„	„
v m*	j>	»	»	»	»
2. Pravico do specialne doklade imajo te osebe, če nimajo od imovine ali osebnega dela kakršne koli vrste kosmatih mesečnih dohodkov:
v I.	draginjskem	razredu	več	ko din	1.500’—;
v II. „	„	„	„	„	1.200’—;
v III. „	„	„	„	„	900'-.
3. To specialno doklado dobivajo tudi rodbine padlih, umrlih in pogrešanih oseb, navedenih v odstavku 1. ob pogoju iz prednjega odstavka, po tejle lestvici:
v I.	draginjskem	razredu	din	10'—	na	dan;
V II*	n	»	»>	H “	«	n
V III.	„	„	„	5	,,	„
§ 48.
Vojaški vojni invalidi II., III., IV., V. in VI. skupine, ki so siromašni v smislu te uredbe, prejemajo dra-ginjsko doklado za sebe in za vsakega rodbinskega člana iz § 4., ki ima pravico do doklade po tej uredbi, in to: v I.	draginjskem	razredu	din	1.080'—	na leto;
v II. „	„	„	720'—	„	„
v III. „	„	„	360'—	„	„
§ 49.
1. Rodbine v vojni padlih, umrlih in pogrešanih boj-nikov kakor tudi rodbine oseb iz § 2. te uredbe, ki niso bojniki, prejemajo invalidnino po 1.056'— din na leto.
2. Poleg tega prejemajo te rodbine, če so siromašne, tudi mesečno draginjsko doklado za sebe in za otroke do dovršenega 16. oziroma 23. leta starosti, če se šolajo, in to:
v krajih I. draginjskega razreda za nosilca pravice 90'— dinarjev, za vsakega otroka pa po 60'— dinarjev;
v krajih II. draginjskega razreda za nosilca pravice 60'— dinarjev, za vsakega otroka pa po 45'— dinarjev;
v krajih III. draginjskega razreda za nosilca pravice 30'— dinarjev, za vsakega otroka pa po 30'— dinarjev.
§ 50.
/ l. Roditelji umrlih invalidov, padlih, umrlih in pogrešanih bojnikov kakor tudi roditelji oseb iz § 2., ki niso bojniki, prejemajo, in to: oba roditelja 2112'—, eden pa 1056'— dinarjev na leto.
2. Roditeljem, ki so izgubili v vojni več ko enega sina, se zviša ta invalidnina za 20% za vsakega nadaljnjega sina, ki so ga izgubili v vojni.
3. Do invalidnine in njenega poviška imajo roditelji pravico ne glede r.a to, ali je padli sin zapustil rodbino, ki dobiva invalidnino po tej uredbi.
4. Siromašni roditelji prejemajo tudi mesečno draginjsko doklado, in to:
v I. draginjskem razredu po din 90-— za vsakega roditelja;
v II. draginjskem razredu po din 60'— za vsakega roditelja;
v III. draginjskem razredu po din 30'— za vsakega roditelja.
5. Prejemati invalidnino, njen povišek in doklade imajo pravico vsi zgoraj navedeni roditelji ne glede na to, ali imajo še kaj sinov živih.
§ 51.
1. Nedoletni bratje in sestre oseb, navedenih v § 7., odstavku 3., te uredbe, imajo pravico do 1/10 invalidnine vojaškega vojnega invalida II. skupine, če ni taka oseba po svoji smrti zapustila ne žene in otrok ne roditeljev, če so siromašni in jim je ta oseba bila edini hranitelj.
2. Če je več bratov in sester, se ta invalidnina zviša za vsako tako osebo še za 20%; to invalidnino si delijo po enakih delih.
§ 52.
1. Rodbine umrlih vojaških vojnih invalidov od T. do vštete VII. skupine dobivajo invalidnino in doklade, kakor rodbine iz § 49.
2. Če niso take osebe zapustile žene in otrok, prejemajo njihovi roditelji invalidnino in doklade, kakor roditelji po § 50.
Začetek in trajanje invalidnine.
§ 53.
Invalidnina se podeljuje in izplačuje invalidom od dneva onesposobljenja in traja, dokler spolnjuje invalid pogoje po tej uredbi.
§ 54.
Invalidnina, določena s to uredbo za vdove, sirote in roditelje, brate in sestre, teče od dneva smrti osebe, od katere izvajajo pravice. Če prejemajo te rodbine za vojne državno denarno pomoč za vzdrževanje, se izplačujeta invalidnina in podpora v polnem znesku od 1. dne v mesecu po ustavitvi državne pomoči, za prejšnji čas pa se napravi obračun.
§ 55.
1. Invalidnina in doklade trajajo:
a) za očeta do smrti;
b) za vdovo in mater do smrti ali do vnovične omožitve, in
c) za otroke brez očeta in matere, za brate in sestre do dovršenega 16. leta starosti, če se pa šolajo, do dovršenega 23. leta starosti.
2. Za otroke, brate in sestre, če so popolnoma nesposobni za duševno ali telesno delo, dokler traja ta nesposobnost. Hčere izgube pravico do invalidnine z omožitviijo.
3. Invalidnina, oziroma povišek pri otrokih, ki so brezplačno preskrbljeni v kakem zavodu, se izplačuj® zavodu za vzdrževanje.
Izguba in ustavitev invalidnine in ostalih posebnih
pravic.
§ 56.
1. Osebam, za katere se dožene, da zlorabljajo razne vrste pomoči ali da se vdajajo tatinstvu, beračenju, pijančevanju, igram na slepo srečo ali nemoralnemu življenju ali da v znatni meri zanemarjajo sebe ali svojo rodbino v materialnem ali moralnem oziru, se lahko za določen čas, a najdalj za dve leti, odvzamejo ena ali več ali tudi vse vrste državne pomoči. Rodbine takih oseb dobivajo za ta čas 50% njihovih prejemkov.
2. Odlok o izgubi invalidnine, poviška in ostalih pomoči in posebnih pravic izrekajo sodišča, ki so pristojna za prisojo invalidnine.
3. Prijavo za izgubo invalidnine, poviška in ostalih pomoči in posebnih pravic vloži lahko vsak državni in samoupravni urad in invalidsko društvo.
§ 57.
1. Invalid, obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki nima za posledico izgube častnih pravic po sodni sodbi, izgubi invalidske prejemke za čas, ko prestaja kazen; njegova rodbina pa prejema za ta Čas 50% njegovih prejemkov.
2. Ce se obsodi eden izmed rodbinskih članov, za katerega prejema uživalec invalidnine povišek, izgubi uživalec invalidnine povišek za tega rodbinskega člana za čas, ko prestaja kazen.
3. Oseba, obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki ima za posledico izgubo častnih pravic po sodni sodbi, izgubi invalidske pravice, njegova rodbina pa dobiva 50% vseh njegovih invalidskih prejemkov, če je siromašna.
4. Ob povračilu izgubljenih častnih pravic se vrnejo taki osebi vse pravice po tej uredbi.
§ 58.
Ce je žena vojnega invalida s sodbo razporočena ali ločena, ima po njegovi smrti pravico do invalidnine, doklad in zaščite, če se ni invalid vnovič oženil.
§ 59.
1. Vdovi, ki ji ugasne pravica do invalidnine z vnovično omožitvijo, se izplača kot dota dvoletna invalidnina z doklado, ki ji pristop, brž ko predloži dokaze, da se je poročila.
2. Isto velja tudi za hčere, ki dobivajo invalidske prejemke, a jim ti prejemki z omožitvijo prenehajo.
§ 60.
Osebe, ki izstopijo iz državljanstva, izgube vse pravice po tej uredbi.
§ 61.
Invalidnina ali del invalidnine, kateri se oseba, zaščitena s to uredbo, odpove, se steka v narodni invalidski fond, dokler ima taka oseba pravico do invalidnine. Ta odpoved se lahko tudi prekliče.
§ 62.
Pravica, prejemati invalidnino in povišek, zastara po preteku petih let od dneva prejema odločbe o prisojenih pravicah.
§ 63.
1. Zasebnopravni sodni prenos invalidnine in poviška radi poravnave kakršne koli terjatve ni dopusten.
2. Na invalidnino in doklade se ne more dovoliti izvršba v zavarovanje ali v izterjavo.
3.	Izjemoma se lahko dovoli izvršba v izterjavo ali v zavarovanje:
a) do Vs invalidnine za terjatve državnih in samoupravnih teles, invalidskih kreditnih zavodov in invalidskega društva, in
b) do polovice vseh invalidskih prejemkov za zakonito vzdrževanje.
§ 64.
1. Narodni invalidski fond daje lahko osebam, zaščitenim s to uredbo, posojila, katerih višina se izračuna po načelih zavarovalne tehnike na podstavi invalidnine in doklad, let starosti in sposobnosti ^a delo; vendar se sme za odplačevanje posojila pridržati največ 1/s zneska invalidnine in doklad.
2. Pravilnik za dajanje teh posojil predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na predlog uprave narodnega invalidskega fonda.
§ 65.
1. Narodni invalidski fond sme po potrebi sezidati po banovinah in v Beogradu invalidske domove, kjer bodo invalidi, predvsem tisti iz I., II., III. in IV. skupine, do smrti.
2. Odlok o sprejemu ali nastanitvi invalidov v domove izda po njihovi prošnji ali v interesu ugleda invalidov minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
3. Za svojega vzdrževanja v teh domovih dobiva invalid */* svoje mesečne invalidnine, Če nima rodbine ali če ta ni siromašna, ostanek njegovih invalidskih prejemkov pa gre nar'odnemu invalidskemu fondu. Če pa ima rodbino in je ta siromašna, gre invalidu Vs njegove mesečne invalidnine, ostanek prejemkov pa njegovi rodbini, razen specialne doklade invalida I. skupine za strežbo im tujo pomoč, ki gre narodnemu invalidskemu fondu.
§ 66.
1. Rodbini umrle osebe, zaščitene s to uredbo, gre za pogrebne stroške trimesečni znesek njene invalidnine in doklad.
2. Pogrebni stroški gredo tudi Društvu vojnih invalidov, če teko žrtev dostojno pokoplje in ni žrtev zapustite nobenega svojca.
3. Pogreb vojaškega vojnega invalida se opravi z vojaškimi častmi, če je to mogoče, in to po veljavnih vojaških predpisih.
Prijavljanje.
§ 67.
1. Kdor misli, da ima po tej uredbi pravico do državne zaščite in pomoči, mora podati pismeno prijavo neposredno kateremu koli invalidskemu sodišču prve stopnje.
2. Za slabo pismene, nepismene, slaboumne, duševno obolele, nedoletne, odsotne in podobne primere podajo priiavo njihovi bližnji sorodniki al; skrbniki (varuhi); če jih ni, pa jih lahko prijavi vsaka druga oseba ali oblastvo. Prijava sp poda lahko tudi z zaslišanjem na zapisnik pri invalidskem sodišču prve stopnje.
§ 68.
1.	Prijava se poda v enem letu po povrnitvi vojne sile iz vojnega stanja v redno stanje. Osebam, ki sa ostale po povrnitvi vojske v redno stanje v bolnicah na zdravljenju, kakor tudi osebam, ki so zunaj države, teče ta rok od dneva odpustitve iz bolnice oziroma povratka v državo. Rodbine vojnih pogrešancev, ki jim je do pra-
vice na zaščito in pomoč po tej uredbi, podajo prijavo v enem letu od dneva pravnomočnosti sodne odločbe, s katero se ta oseba proglasi za pogrešano.
2. Rodbine umrlih invalidov morajo podati prijavo v enem letu od dneva smrti osebnega invalida.
3. Pravica za prijavo ne zastara. Kdor ne poda prijave v zgoraj navedenem roku, se mu prizna pravica po tej uredbi šele od dneva, ko tje podal prijavo.
4. Vse prijavo, zapisniki, zaslišanja, prošnje,, izpiski iz poročnih, mrtvaških in rojstnih knjig, zdravniška in razna druga potrdila, pritožbe in ostala dokazila in njihovi prevodi s tujega na državni jezik, ki si jih morajo posamezniki priskrbeti in priložiti, da dobe zaščito in odnieno po tej uredbi, so oproščeni vseh taks in se izdajajo brezplačno.
5. Oblastva morajo na listinah, ki jih izdajo po tej uredbi, sklicevaje se na ta paragraf, navesti, da jih izdajajo brez plačila takse.
§ 69.
1. Kdor poda,prijavo, naj v njej po možnosti navede:
a) leto in kraj rojstva;
b) kraj stalnega bivališča ob času, ko poda prijavo;
c) kdaj je vstopil v kader, da odsluži rok, in v kateri edinici. je odslužil rok;
č) v kateri edinici je bil v vojni onesposobljen;
d) kateri so bili njegovi nadrejeni starešine;
e) kateri dan, mesec in leto je bil ranjen, v kateri bitki, na katerem položaju, mestu, oziroma kdaj je bil sprejet v bolnico;
I) v kateri bolnici se je zdravil;
g) kdaj je kot ranjenec odšel iz komande, in
h) kdaj je bil zaradi nesposobnosti razrešen dolžnosti.
2. Če ima o vsem zgoraj navedenem tudi pismenih dokazov, naj jih priloži k prijavi.
3. Če je vložilec prijave oženjen, naj še priloži:
a) izpisek iz poročne knjige (zapisnika), za otroke, brale in sestre pa iz rojstne knjige;
b) potrdilo, da vsi rodbinski člani, za katere zahteva pravice, še živijo, in
c) potrdilo o svojem vedenju in imovinsketn stanju.
4. Rodbine, roditelji, bratje in sestre padlih, umrlih in pogrešanih podajo prijavo z istimi podatki o osebi, od katere izvajajo pravico do zaščite po tej uredbi, z navedbo, katerega dne in na kakšnem položaju je padel ali v kateri bolnici je umrl.
§ 70.
1. Občinska oblastva oziroma Društvo vojnih invalidov morajo na običajni način obvestiti svoje člane o načinu, kako se podajajo prijave, in jim biti v vsem na jK)moč, da dobijo svoje pravice.
2. Če bi vložilec prijave ne imel podatkov ali listin, ki se zahtevajo za prijavo, so invalidska sodišča prve stopnje dolžna, kar najhitreje priskrbeti manjkajoče podatke in potrdila.
Invalidska sodišča.
§ 71.
O priznanju in izgubi pravice do državne zaščite in pomoči odločajo na prvi stopnji sodniki poedinci pri okrožnih sodiščih, na drugi in poslednji stopnji pa vrhovno invalidsko sodišče pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, ki ima po potrebi lahko več oddelkov.
§ 72.
1. Vrhovno invalidsko sodišče sestoji iz 3 članov, ki jih imenuje minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za pravosodje izmed sodnikov višjih sodišč, predsednikov in sodnikov okrožnih sodišč.
2. Po stopnji najvišji sodnik je istočasno predsednik sodišča oziroma oddelka, če jih je kaj.
3. Vsak član sodišča ima svojega namestnika, ki mora spolnjevati pogoje člana, katerega nadomestuje. Namestniki se imenujejo na isti način.
4. Delovodjo in ostalo administrativno osebje vrhovnega invalidskega sodišča imenuje minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
5. Vsa mesta pri teh sodiščih se morajo popolnjevati izmed oseb, zaščitenih s to uredbo, če jih ni, pa izmed bivših bojnikov in šele potem izmed ostalih oseb.
§ 73.
1. Radi enotne uporabe te uredbe skliče predsednik vsakega oddelka vrhovnega invalidskega sodišča lahko skupno sejo vseh njegovih oddelkov in sodnikov, kateri predseduje po stopnji najvišji predsednik oddelka.
2. Odločbe, ki jih sklene takšna seja, so obvezne za vse oddelke vrhovnega invalidskega sodišča in za vsa invalidska sodišča prve stopnje.
§ 74.
1. Ko prejme invalidsko sodišče prve stopnje prijavo, oceni, ali je pristojno. Če spozna, da ni pristojno, pošlje prijavo pristojnemu sodišču in obvesti o tem prizadeto osebo.
2. Ob sporu o pristojnosti odloči vrhovno invalidsko sodišče, katero sodišče je pristojno, in mu obenem pošlje invalidski predmet.
§ 75.
1. Sodišče ocenja važnost in vrednost zbranega dokaznega gradiva po svobodnem prepričanju. Vsaka odločba mora biti obrazložena in opremljena s poukom o uporabi pritožbe.
2. Odločbe vrhovnega invalidskega sodišča se sklepajo z večino glasov.
§ 76.
1. Zoper odločbe invalidskega sodišča prve stopnje sme, vložiti prizadeta oseba pritožbo v 30 dneh od prejema odločbe.
2. Pritožba je pravočasna, če se izroči v določenem roku osebno ali po pošti priporočeno sodišču, zoper čigar odločbo je vložena, ali pa vrhovnemu invalidskemu sodišču.
3. V rok se ne šteje dan, ko je bila odločba vročena; če pa pride poslednji dan roka na dan, ko sodišče ne posluje, se mora kot poslednji dan računati prvi delovni dan sodišča.
C n n
9 '7.
Invalidska sodišča prve stopnje predlo/,e vrhovnemu invalidskemu sodišču po uradni dolžnosti vse predmete, po katerih je prisojena invalidnina ali kakšna pravica po tej uredbi, druge predmete pa le, če vloži prizadeta oseba pritožbo, in vse to po preteku roka za pritožbo.
§ 78.
1.	Vrhovno invalidsko sodišče vrne nezadostno preiskane predmete v popolnitev, drugače odločbo potrdi, razveljavi ali predrugači. To sodišče sme tudi brez pritožbe odločbo v prid invalidu predrugačiti.
2.	Vsako odločbo sodišča prve stopnje mora vrhovno invalidsko sodišče vsestransko pregledali ne glede na to, ali je vložena pritožba ali ne.
§ 79.
Vrhovno invalidsko sodišče vroči vsako svojo odločbo v prepisu v potrebnem številu primerkov ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje in prizadeti osebi.
Komisija za pregledovanje invalidov.
§ 80.
1. Na sedežu vsakega vojaškega okrožja je invalidska komisija za pregledovanje oseb, pri katerih naj se ugotovi pridobitna nesposobnost in po tem določi višina odstotka nesposobnosti.
2. Invalidsko komisijo sestavljajo: komandant vojaškega okrožja ali njegov pomočnik, njegov adjutant kot delovodja, en vojaški in en civilni zdravnik, od katerih bodi po možnosti eden kirurg. Civilnega zdravnika odredi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, vojaškega pa komandant mesta.
3. Zoper odločbo nižje zdravniške komisije se sme prizadeta oseba pritožiti v 30 dneh po prejemu zdravniškega potrdila na višjo invalidsko komisijo.
4. Tudi brez pritožbe prizadete osebe se morata predmet in oseba poslati višji invalidski komisiji, če je bilo v prvi komisiji mnenje zdravnikov deljeno, in njena odločba je dokončna.
5. Višja invalidska komisija je pri komandi divizijske oblasti. Višjo invalidsko komisijo sestavljajo: pomočnik komandanta divizijske oblasti ali njegov namestnik, dva vojaška in en civilni zdravnik, od katerih mora eden biti kirurg. Civilnega zdravnika odredi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, vojaška zdravnika pa komandant divizijske oblasti.
(3. Oseba, ki gre na zdravniško-komisijski pregled, ima pravico pripeljati s seboj svojega zdravnika ali prinesti njegovo pismeno mnenje. Komisije se morajo na ustne in pismene izjave tega zdravnika ozirati in jih morajo priložiti k ostalim svojim spisom.
7. Duševno obolele in tiste bojnike, ki so v državnih bolnicah in sanatorijih, pregleda komisija, v kateri je upravnik z dvema zdravnikoma, ki ju on odredi, in en predstavnik krajevnega upravnega ali občinskega obln-stva. Komisija pošlje svoje poročilo pristojni komandi vojaškega okrožja.
8. Če komisija pri pregledu prijavljenega bojnika spozna, da je radi določitve točne diagnoze potrebno, da se opazuje ali da ga pregleda zdravnik specialist, ga pošlje v najbližjo stalno vojaško ali državno civilno bo'-nico, v kateri so takšni specialisti. Stroški za pot in bivanje takih oseb v bolnici obremenjajo narodni invalidski fond.
9. Invalidske komisije poslujejo po pravilniku o pregledovanju oseb, zaščitenih s to uredbo, in po navodilih za določanje pridobitne nesposobnosti teh oseb. Pravilnik in navodila predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Olmova postopka.
§ 81.
1.	Po izvršnosti odločbe o prisojenih pravicah sme prizadeta oseba ali oblastvo zahtevati, obnovo postopka:
a) če se dodatno podajo novi dokazi za pridobitev ali izgubo pravice do invalidnine oziroma do poviška, a ti dokazi do konca prejšnjega postopka niso bili znani;
b) če se osebnemu invalidu zdravstveno stanje iz vzrokov, zaradi katerih je proglašen za invalida, toliko poslabša, da bi imel pravico do povišanja invalidnine.
2. Zahteva za obnovo postopka se mora vložiti v enem letu, odkar se je zvedel razlog, zaradi katerega se zahteva obnova postopka.
3. Po obnovi postopka dodeljena invalidnina teče prizadeti osebi od dneva, ko je vložila zahtevo.
4. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sme ob gorenjih pogojih ne glede na rok zahtevati ponovno sojenje v prid ali v škodo prizadete osebe.
§ 82.
Pisne pogreške in druge očividne netočnosti v odločbi ali v njenih predpisih sme vsak čas popraviti sodišče, ki je odločbo izdalo.
§ 83.
1. Zahteva za obnovo postopka se vloži pri pristojnem invalidskem sodišču prve stopnje. Če ni to sodišče izdalo prve odločbe po predmetu, za katerega se zahteva obnova postopka, priskrbi po uradni dolžnosti zadevne spise od sodišča, ki je izdalo prvo odločbo.
2. če ugodi sodišče zahtevi za obnovo postopka, odloči z isto odločbo tudi o glavnem zahtevku vložilčevem. Izdano odločbo vroči sodišče vložilcu, ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje in prizadeti osebi, ki imajo pravico pritožbe po § 76. te uredbe; po preteku roka za pritožbo pa pošlje vse spise vrhovnemu invalidskemu sodišču v pregled in končno rešitev.
Invalidska upravna oblastva.
Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 84.
1. Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje organizira in vodi vrhovno nadzorstvo nad celokupnim državnim, društvenim in privatnim skrbstvom za osebe, zaščitene po tej uredbi.
2. V ta namen se ustanavlja pri tem ministrstvu >in-validski oddelek« s potrebnim številom odsekov, ki jih sestavlja in ukinja minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
3. V pristojnost in področje invalidskega oddelka spadajo:
a) izdelava pravilnikov, naredb in navodil za pravilno in enotno uporabljanje zakonskih predpisov;
b) nadzorstvo’ nad poslovanjem podrejenih invalidskih organov, zavodov in Društva vojnih invalidov po resornih ministrstvih in ostalih oblastvih, ki so poklicana, da sodelujejo pri izvrševanju te uredbe;
c) oddajanje mnenj in podajanje predlogov za zakonodajne in upravne odredbe v prid oseb, zaščitenih s to uredbo;
Č) vzdrževanje zveze in sodelovanje z oblastvi, zvezami društev, mest, zbornic, korporacijami delavskega zavarovanja v državi kakor tudi z invalidskimi dobrotniki v inozemstvu v invalidskih zadevah;
d) skrb za ustanovitev in vzdrževanje potrebnih naprav iz sredstev za zdravljenje, aparatiranje, strokovni pouk, prehodno in dosmrtno preskrbo oseb, zaščitenih « to uredbo;
e) statistika, evidenca uživalcev invalidskih prejemkov, obveščanje državnih oblaslev in javnosti in letna poročila o stanju in potrebah vojnih žrtev v vsej državi;
f) skrb za naše vojaške grobove, kostnice in spomenike zunaj države sporazumno z ministrstvom za pravosodje;
g) pripravljanje in izvajanje sporazumov o vzajemni pomoči našim vojnim žrtvam v inozemstvu in tujim pri nas, in
h) izvrševanje odločb upravnega odbora narodnega invalidskega fonda.
m
Kraljevske banske uprave in uprava mesta Beograda.
§ 85.
.✓ V območju banovine skrbi ban, v območju uprave mesta Beograda pa upravnik, da se v njunem območju pravilno uporabljajo zakonski predpisi o osebah, zaščitenih s to uredbo, in naredbe ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje. Pri oddelku za socialno politiko in ljudsko zdravje zgoraj omenjenih oblastev se ustanavlja nov invalidski odsek s področjem:
a) da v svojem območju po odobritvi ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje sam ali skupno z državnimi in samoupravnimi oblastvi in z invalidskim društvom, zadrugami in invalidskimi dobrotniki ustanavlja in vzdržuje potrebne naprave, sredstva za zdravljenje, aparatiranje, strokovni pouk, prehodno in dosmrtno preskrbo oseb, zaščitenih s to uredbo, in njihovo upravo in delo nadzira;
b) da skrbi za pravilno izvrševanje te uredbe, za zaposlitev in gospodarsko okrepitev oseb, zaščitenih s to uredbo, kolikor je za to pristojen;
c) da ima v razvidu in pazi, da se posebne pravice in dovolitve, ki so omenjene v § 39., kakor tudi druge dovolitve, denarne in druge podpore itd. podeljujejo osebam ali društvu, katere ščiti ta uredba, kolikor je za to pristojen;
č) da za osebe, zaščitene s to uredbo, oddaja mnenja pri dajanju posojil;
d) da nadzira nepremičnine, ustanove, dohodke in druga sredstva, ki so izključno ali predvsem določena za osebe, zaščitene s to uredbo, v njihovem območju;
e) da nadzira izvrševanje poslov, ki jih v svojem območju po tej uredbi opravljajo odbori Društva vojnih invalidov;
f) da skrbi po pristojnih oblastvih, da se v njihovem območju redno zbirajo dohodki za narodni invalidski fond;
g) da vlaga pritožbe ali zahteva ponovni zdravniški pregled in ponovno sojenje v prid ali v škodo prizadete osebe po ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, če je za to zakonitih razlogov;
h) da pristojnim oblastvom obtožuje javne uslužbence in privatne osebe, ki bi se pregrešili zoper to uredbo, in
i) da predlaga ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje vse podatke za letno poročilo, statistiko in za obveščanje pristojnih oblastev in javnosti o stanju in potrebah vojnih žrtev v njihovem območju.
Sodelovanje ostalih oblastev in naprav.
§ 86.
1.	Vsa oblastva, napravo in podjetja so dolžni sodelovati pri izvrševanju te uredbe in na nje podstavi izdanih uredb, pravilnikov, naredb in navodil.
2.	Vsi posli po tej uredbi morajo veljati za nujne in jih je kar najhitreje odpravljati. Kdor se zoper to pregreši, se kaznuje v denarju do 5000’— dinarjev v prid narodnega invalidskega fonda.
Sodelovanje Društva vojnih invalidov.
§ 87.
1. Ministrstva, banske uprave, uprava mesta Beograda, sreska načelstva in občinska oblastva morajo, preden izdajo važnejše odločbe o skupnih pravicah in interesih oseb, zaščitenih s to uredbo, zahtevati ustno ali pismeno mnenje odbora Društva vojnih invalidov v svojem upravnem območju.
2. Prednje velja zlasti za izdelavo raznih uredb in pravilnikov za ustanavljanje in upravljanje raznih invalidskih zavodov, za gospodarsko okrepitev in socialno skrbstvo oseb, zaščitenih s to uredbo.
3. Razen tega se sporazumno z osrednjim odborom Društva vojnih invalidov poverjajo njegovim oblastnim oziroma okrajnim ali krajevnim odborom tile posli:
a) zbiranje	statističnih	podatkov o številčnih, rodbinskih, moralnih,	kulturnih,	zdravstvenih,	prosvetnih, go-
spodarskih in socialnih razmerah oseb, ki živijo v njihovem okolišu in so zaščitene s to uredbo;
b) zbiranje	imen, del,	slik in drugih	podatkov oseb,
ki	so v službi	domovine	umrle ali se	onesposobile v
osvobodilnih vojnah od 1912. do 1918., pa tudi prej in pozneje, da se tako otmo pozabi;
c) spisovanje, sprejemanje, odpošil janje in predlaganje prijav, prošenj, rešitev, odločb, priobčil, pritožb in drugih vlog o pridobitvi, uživanju in izgubi raznih pravic, ugodnosti in pomoči, ki se nanašajo na posamezne osebe, zaščitene s to uredbo, na pristojna mesta;
č) razvid o spremembah, ki vplivajo na uživanje, izgubo ali zmanjšanje invalidnine ali doklade za posamezne osebe;
d) skrb za zbiranje raznih dohodkov za narodni invalidski fond;
e) zbiranje vseli podatkov, dokazov, potrdil itd. pri vseh javnih oblastvih, ki so potrebni za pridobitev ali uživanje pravic, ugodnosti in pomoči po tej uredbi;
f) razvidovanje vseh služb, delovnih mest in posebnih pravic itd., ki so v njih okolišu izključno ali pred-vsetp namenjene osebam, zaščitenim s to uredbo;
g) opravljanje vseh ostalih poslov, ki jim jih poverijo javna oblastva ali uprava narodnega invalidskega fonda.
Narodni invalidski fond.
§ 88.
1. Pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje obstoji narodni invalidski fond.
2. Fond je pravna oseba, ki more pridobivati pravice in prevzemati imovinske obveznosti.
3. Fond upravlja njegov upravni odbor ob nadzorstvu ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
4. Sedež fonda je v Beogradu.
5. Fond ima svoj pečatnik, v katerem je državni grb z napisom >Narodni invalidski fondr.
§ 89.
1.	Narodnemu invalidskemu Fondu je naloga, da v denarju in blagu zbira sredstva, ki so preko in izven državnega budžeta potrebua za oskrbovanje oseb, zašci-
tenih s to uredbo, in jih porablja za potrebe in v mejah, določenih s to uredbo.
2.	V ta namen fond:
a) zbira prispevke v denarju in blagu in vse dohodke, redne (predvidene s to uredbo) kakor tudi izredne in slučajne dohodke;
b) ukorišča svoje pravice po tej uredbi;
c) najema posojila, in
Č) opravlja izdatke, predvidene s to uredbo.
§ 90.
Dohodki narodnega invalidskega fonda so tile:
a) dohodki od glavnice;
b) dohodki po členih 4. in 5. zakona o izplačevanju vojne škode;
c) 3% čistega dohodka od vsakega kroga državne razredne loterije;
č) dohodki po čl. 99.a zakona o državnem računovodstvu;
d) saldo neporabljenih dohodkov dosedanjega narodnega invalidskega fonda na dan, ko stopi ta uredba v veljavo;
e) dohodki dosedanjega narodnega invalidskega fonda, ki še niso bili zbrani do dneva, ko stopi ta uredba v veljavo;
f) invalidski prejemki, ki zastarajo;
g) dohodki od ustanov, dediščin, volil, diplom, spominskih knjig itd.;
h) prostovoljni prispevki in darila, namenjeni za pomoč invalidom, če ne spadajo v glavnico fonda;
i) dohodki, ki se z drugimi zakoni dodelijo temu fondu;
j) subvencije javnih teles;
k) denarne kazni po tej uredbi;
1) invalidske znamke (od pisemskega prometa v notranjem prometu) po odobritvi ministra za pošto, telegraf in telefon in ministra za finance, in m) razni drugi dohodki.
§ 91.
Dohodki narodnega invalidskega fonda se uporabljajo za:
a) popravila in najem zgradb, namenjenih za potrebe, predvidene s to uredbo;
b) ureditev in vse ostale potrebščine zavodov in naprav za zdravljenje, okrevanje, aparatiranje, prehodnih zavetišč in domov za nastanitev nesposobnih oseb, zaščitenih s to uredbo;
c) pomoči zdravstvenim zadrugam in drugim napravam za zdravljenje oseb, zaščitenih s to uredbo;
č) podeljevanje podpor v denarju in blagu osebam, zaščitenim s to uredbo, radi ustanovitve ali okrepitve samostojnega pridobitnega dela;
d) podpiranje naših vojnih žrtev zunaj naše države in tujih pri nas; ,
e) subvencije Društvu vojnih invalidov za njegove namene;
f) pomožno osebje in materialne izdatke invalidskih sodišč in drugih naprav, ki opravljajo posle, predvidene po tej uredbi, kolikor ne zadoščajo za njihovo kritje redni proračunski krediti, in
g) ostale stroške, ki so neogibni v zvezi z uvedbo in izvrševanjem te uredbe kakor tudi za opravljanje posebnih in izrednih poslov (kot n. pr.: izdatki za seje po § 99. te uredbe, za izdelavo zakonskih osnutkov, pravil-
nikov, znanstvenih del iz invalidskega prava, proračunov in končnih računov, in za potne stroške v državi in inozemstvu radi opravljanja službe po tej uredbi).
§ 92.
Glavnica narodnega invalidskega fonda po tej uredbi so:
a) osnovna glavnica v denarju in vrednostnih papirjih dosedanjega narodnega invalidskega fonda;
b) terjatve dosedanjega narodnega invalidskega fonda, kolikor jih ostane do uveljavitve te uredbe neporavnanih, kot: razna posojila, akontacije, odkupi invalidnin, neporavnane odškodnine dosedanjega narodnega invalidskega fonda itd.;
c) glavnice, ki se fondu podarijo ali jih fond pridobi;
č) vsote invalidskih prejemkov, katerim se kdo za
določen čas ali dosmrtno v prid fonda odpove, in
d) presežek dohodkov nad izdatki na koncu vsakega računskega leta.
§ 93.
Glavnica narodnega invalidskega fonda se sme uporabiti največ do 50% za:
a) gradnjo, razširitev in predelavo zgradb, namenjenih za potrebe, predvidene s to uredbo;
b) dajanje posojil uživalcem invalidskih prejemkov na podstavi zastavitve invalidnine, pri posojilih več ko 5000 dinarjev pa tudi še proti zastavitvi državnih vrednostnih papirjev ali nepremične imovine dolžnikove;
c) nakup nepremičnin, in
č) dajanje posojil invalidskim gospodarskim zadrugam na podstavi državnih vrednostnih papirjev ali nepremične imovine.
§ 94.
Gotovina narodnega invalidskega fonda se nalaga pri Državni hipotekarni banki.
§ 95. '
1.	Ko stopi ta uredba v veljavo, preidejo v last narodnega invalidskega fonda:
a) nepremičnine dosedanjega narodnega invalidskega fonda;
b) državne zgradbe, zavodi in ves njihov nepremični inventar, in to:
Ortopedski zavod v Beogradu;
domovi za slepce v Zemunu;
sanatorij za tuberkulozne v Surdulici;
protezne delavnice v Zagrebu, Ljubljani (kolikor je državna last) in v Trebinju, in Invalidski dom v Našicah;
c) zgradbe, zavodi in nepremičnine, ki pripadajo državi, banovinam ali bivšim komisijam, poverjeništvom za vračajoče se vojake, in ki so bile prej kupljene ali zgrajene iz sredstev za invalide, a se sedaj uporabljajo za druge namene, in to:
invalidski sanatorij za tuberkulozne na Brestovcu (savska banovina);
sanatorij v Tuzli;
invalidska zgradba, današnji »Beograjski donK, v zdravilišču Rogaška Slatina (dravska banovina). Ta zgradba ostane last zdravilišča Rogaška Slatina; kolikor pa predstavlja ta zgradba investicije komisije za vračajoče se vojake, izplača zdravilišče Rogaška Slatina to vsoto narodnemu invalidskemu fondu sporazumno z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje;
invalidska zgradba v zdravilišču Dolenjske Toplice (dravska banovina) in zaklada bana Jelačiča v Zagrebu;
č) zgradbe in inventar »Doma ratnih invalida u Beogradu«;
d) invalidske nepremičnine:
zgradbe v Beogradu, na Zlatiboru, v Sokobanji, Nišu, Gradiški itd., ki jih osrednji odbor Društva vojnih invalidov in njegovi področni odbori kot lastniki darujejo fondu;
e) Invalidski dom v Vrnjački Banji, ustanova pok. Obreua Jankoviča za srbske invalide, ki ga sedaj upravlja društvo Rdečega križa;
f) zemljišče in zgradbe, ki jih narodni invalidski fond pridobi z nakupom ali meno, podeduje, dobi kot volilo ali v dar od države, samoupravnih teles in drugih oseb-
2. Vse gorenje nepremičnine se morajo vpisati v zemljiške knjige kot nepremičnine narodnega invalidskega fonda.
3. Nakupi in odsvojitve nepremične imovine fonda sb dopustni po sklepu upravnega odbora, ki jih pa mora odobriti minister za socialno politiko in ljudsko zdravje po-predpisih zakona o državnem računovodstvu in soglasno z ministrom za finance.
4. Ortopedski zavod v Beogradu je osrednji zavod za preskrbo invalidov in ostalih oseb, zaščitenih s to uredbo, s protezami, obutvijo in ostalimi ortopedskimi aparati. Poleg tega zalaga ostale ortopedske delavnice z vsemi rezervnimi deli, ki se v teh delavnicah ne morejo izdelovati ali je njihova izdelava zelo draga. Bolnica Ortopedskega zavoda v Beogradu se mora razširiti in se mora sezidati specialni oddelek za pohabljeno deco in pohabljene člane rodbin, zaščitenih s to uredbo, radi osposobitve za pridobivanje in izučavanja obrta po njihovi moči in sposobnostih.
• 5. Ortopedski zavod v Beogradu in ortopedske delavnice v Zagrebu s podružnicami v Splitu, Ljubljani in Trebinju spadajo pod pristojuost ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje oziroma invalidskega oddelka.
8 96.
1. Uprava narodnega invalidskega fonda sme po odobritvi ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje in soglasno z ministrom za finance najemati ]>osojila, če glavnica in dohodki fonda ne zadoščajo za zgraditev potrebnih zavodov.
2. Pri sklepanju posojil se sme dati varnost:
a) z vknjižbo na nepremičnine, in
b) z zastavitvijo državnih vrednostnih papirjev.
3. Posojila se najemajo predvsem pri državnih in samoupravnih zavodih, skladih, ustanovah in napravah.
Upravni odbor.
§ 07.
1.	Imoviuo in dohodke narodnega invalidskega fonda upravlja upravni odbor, ki sestoji iz predsednika in osmih članov z enakim številom namestnikov, ki se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje na tri leta.
■ 2. Predsednik je eden izmed bivših ministrov za vojsko in mornarico, če jih ni, pa armijski general v pokoju.
'	8. a) Po enega člana in enega namestnika odredijo:
minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, minister
za vojsko in mornarico, minister za finance in predsednik glavne kontrole;
b) tri člane in tri namestnike odredi osrednji odbor Društva vojnih invalidov;
c) načelnik invalidskega oddelka ali njegov namestnik, ki je istočasno tudi poročevalec uprave narodnega invalidskega fonda, je po svojem položaju član uprave.
4.	Upravni odbor ima dva podpredsednika, in sicer: enega najvišjega po stopnji ali najstarejšega po letih izmed predstavnikov države, drugega pa predstavnika izmed vojnih invalidov. Podpredsednika nadomeščata izmenoma predsednika, če je v svoji dolžnosti zadržan.
n. Člani upravnega odboru odgovarjajo za svoje poslovanje kakor državni uradniki.
6. Delovodjo postavlja minister za socialno politiko in ljudsko zdravje izmed uradnikov svojega resora.
7. Člani upravnega odbora in njihovi namestniki se postavljajo predvsem izmed oseb, zaščitenih s to uredbo, ali pa izmed bivših bojnikov.
S 98
Upravni odbor opravlja tele posle:
a) sestavlja iri predlaga ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje pravilnike, navodila in naredbe za redno zbiranje dohodkov, upravljanje in hranitev imovine, okoriščanje izključnih pravic fonda in pravilno opravljanje vseh poslov po tej uredbi;
b) izdaja potrebne odločbe po določbah §§ 89, 91. in 93. te uredbe;
c) razpolaga z dohodki fonda do 100 009 dinarjev brez odobritve ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje;
č) izdeluje letna poslovna poročila in končne račune fonda in jih predlaga ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje, ta pa ministru za finance po obstoječih zakonskih predpisih;
d) daje zahvalne diplome, spominske knjige in ostale izdaje osebam, zaščitenim s to uredbo, in njihovim dobrotnikom v državi in v inozemstvu, in
e) opravlja v prid osebam, zaščitenim s to uredbo, ostale posle, ki mu jih pristojna oblastvu nalagajo.
§ 99.
y Upravni odbor sklepa svoje odločbe v sejah, ki so vsaj enkrat na mesec.
2. Za sklepčnost je potrebna navzočnost polovice članov in še enega. Vsak član mora glasovati. Sklepa sc z večino glasov. Pri enaki razdelitvi glasov odloči glas predsedujočega.
3. Sejni zapisnik podpišejo vsi navzoči.
§ 100.
1. Pred oblastvi in drugimi osebami zastopata in obvezujeta fond skupno predsednik upravnega odbora in še en član upravnega odbora.
2. Za odločbe upravnega odbora je ne glede na višino zneska nakazovalec predsednik ali njegov namestnik skupaj s še enim članom upravnega odbora.
3. Predsednik ali njegov namestnik s še enim članom upravnega odbora sme opravljati redne izdatke do 25.000 dinarjev tudi brez sklepa upravnega odbora, mora pa naknadno izposlovati odobritev odbora.
4. Redni izdatki so tisti, ki se pojavljajo vsak mesec.
Državno nadzorstvo.
8 ioi.
1. Vrhovno nadzorstvo nad narodnim invalidskim fondom vrši minister za socialno politiko in ljudsko zdravje
2. Minister za finance je upravičen pregledati, kadar ima to za potrebno, po svojih organih denarno poslovanje narodnega invalidskega fonda.
3. Dohodki in razhodki narodnega invalidskega fonda spadajo pod pregled glavne kontrole in vizum njenih organov po zakonu o glavni kontroli.
4. Pregled in razrešitev končnega računa narodnega invalidskega fonda opravlja glavna kontrola na kraju samem, in če pri pregledu najde, da je končni račun sestavljen pravilno in skladno z zakonom, d& razrešnico in potrdi to v knjigah.
Lastne ustanovo.
§ 102.
Invalidski dobrotniki si ustanovijo svojo invalidsko ustanovo:
a) če darujejo ali volijo fondu zemljišča, zgradbe, denar, vrednostne papirje ali izterljive terjatve v vrednosti najmanj 25.000 dinarjev, ali
b) če se v dobro fonda odpovedo svojim invalidskim prejemkom najmanj za tri leta.
Diplome.
§ 103.
Narodni invalidski fond izdaja diplome in zahvalnice:
a) domačim in tujim invalidskim dobrotnikom;
b) rodbinam, ki so dale v osvobodilnih vojnah po več padlih ali invalidov, in
c) osebam, ki so se posebno izkazale s svojim delom v prid osebam, zaščitenim s to uredbo.
Zavodi, ustanove in nepremičnine.
§ 104.
1. Zavodi, ustanove in nepremičnine, ki so last fonda ali jih ima fond v najemu, a so določeni za zdravljenje, okrevanje, aparatiranje, strokovni pouk ali prehodno ali dosmrtno nastanitev, se morajo uporabljati izključno le za osebe, zaščitene s to uredim.
2. Kolikor dopuščajo razmere, se smejo sprejemati vanje tudi nezaščitene osebe, vendar morajo samč ali kdo drug zanje plačevati stroške vzdrževanja, aparatira-nja, zdravljenja, šolanja itd.
3. Ce se kak invalidski zavod prepusti v druge namene ali odda v upravo kakemu drugemu javnemu oblastvu, napravi ali društvu, se sme to zgoditi samb za določeno odškodnino in če se pridrži v njem večje ali manjše število mest, če bi jih bilo treba za osebe, zaščitene s to uredbo, za katere bi plačeval narodni invalidski fond neki prispevek za vzdrževanje. To velja tudi tedaj, če postavi uprava narodnega invalidskega fonda kak zavod skupno s kakim drugim javnim oblastvom, napravo, društvom ali invalidskim dobrotnikom.
§ 105.
Narodnemu invalidskemu fondu pripadejo glavnice in njihovi dohodki, ki se dobe po likvidaciji ali s sporazumom od držav naslednic bivše avstro-ogrske mou-
arhije iz imovine raznih fondov, komisij, naprav, zavodov, štipendij, ustanov itd., ki so bili določeni za vojne žrtve vobče ali za pripadnike vojaških edinie, ki so se dopolnjevale z vojaki, rojenimi ali pristojnimi v današnjem območju države, in njihove potomce.
§ 10C.
1. Narodni invalidski fond je oproščen plačevanja neposrednih davkov na svojo imovino in dohodke; in samoupravnih (občinskih, mestnih in banovinskih) doklad nanje. Ta oprostitev se ne nanaša na njegove gospodarske naprave in zadruge, ki spadajo še nadalje pod obstoječe fiskalne predpise.	j	>
2. Isto velja tudi za njegovo korespondenco, nakaznice, brzojavke in ostale pošiljke v resoru ministrstva za pošto, telegraf in telefon, ministrstva za promet in na progah privatnih avtobusnih, paroplovnih in zrakoplov-nih družb.
3. Dohodki, ki so dodeljeni fondu s to uredbo, se pobirajo po pristojnih oblastvih.
4. Nihče ne sme zbirati prostovoljne prispevke v denarju ali blagu za osebe, zaščitene s to uredbo, brez odobritve ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 107.
Natančnejše določbe o ustroju in poslovanju narodnega invalidskega fonda predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje soglasno z ministrom za finance.
Društvo vojnih invalidov.
§ 108.
1. Oseba, ki jo ščiti ta uredba, mora biti včlanjena v Društvu vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije (?Udru-ženje ratnih invalida Kraljevine Jugoslavije«), •
2. Izključiti se smejo člani iz članstva v primerih, ki jih določajo pravila Društva vojnih invalidov.
3. Članstvo se prične z dnem, s katerim se priznajo invalidske pravice, preneha pa:
a) s smrtjo;
b) z izgubo invalidskih pravic;
c) z izgubo državljanstva.
4. Pravila Društva vojnih invalidov in njihove spremembe in dopolnitve odobruje minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
5. Potem, ko stopi ta uredba v veljavo, ne sme obstajati izven priznanega društva nobeno društvo ali zadruga, ki bi imela v svojem nazivu besedo »invalid«, ali
vojni pohabljenec ali podobno oznamenilo, ki označuje vojne žrtve.
§ 109.
V pravilih Društva vojnih invalidov morajo biti predvidene kot njegove glavne naloge:
a) da kot edini zakoniti predstavnik oseb, zaščitenih s to uredbo, zastopa le-t6 pred oblastvi in v javnosti, da podaja v tem pogledu vloge in vlaga prošnje, da posreduje, daje izjave in obvestila, oddaja na zahtevo oblastva ali iz lastnega nagiba invalidskim oblastvom mnenja in podaja predlogo za zakonodajne in upravne odredbe v prid vojnim žrtvam;
b) da podaja predloge in daje pomoč za ustanovitev in poslovanje zdravstvenih in gospodarskih zadrug in drugih oblik združevanja radi zdravstvenega, kulturnega,
gospodarskega in socialnega napredka svojih članov in za zaščito prednostnih pravic;
c) da je v državi in pri inozemskih narodnih ali mednarodnih invalidskih ali bojniških združenjih edini zakoniti predstavnik vojnih žrtev kraljevine Jugoslavije;
č) da deluje za mir med narodi in družabnimi sloji, in
d) da izdaja svoj tednik »Ratni invalid«, ki objavlja v posebni prilogi službena obvestila invalidskih oblastev in narodnega invalidskega fonda.
§ 110.
1. Invalidsko društvo vojnih invalidov ima v Beogradu svoj osrednji odbor, po potrebi pa tudi banovinske, oblastne, okrajne in krajevne odbore.
2. V izbiri svojih organov in v svojem poslovanju je Društvo vojnih invalidov avtonomno.
3. Poslovanje invalidskega društva v poslih po tej uredbi nadzira minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
4. Če se ob pregledu po organu ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje dožene, da vrši uprava društva zlorabe v materialnem pogledu in zoper pravila, sme minister za socialno politiko in ljudsko zdravje tako upravo izmeniti in odrediti volitve nove uprave v treh mesecih od dne razrešitve.
§ 111.
Društvo vojnih invalidov sme za ukoriščanje svojih pravic po tej uredbi, ki mu jih poveri narodni invalidski fond, ustanoviti gospodarske naprave in zadruge.
§ 112.
1. Od vsake osebe, ki prejema po tej uredbi invalidnino ali doklade, pridrži oblaslvo, ki jih izplačuje, po 1% njenih celokupnih mesečnih prejemkov kot članarino in jo izroči osrednjemu odboru Društva vojnih invalidov.
2. Člani Društva vojnih invalidov, ki ne prejemajo več invalidnine ali doklad, plačujejo mesečno članarino, ki jo določajo pravila Društva vojnih invalidov in ki ne sme biti manjša od 1'— dinarja na mesec.
3. Od članarine mora poravnavati Društvo vojnih invalidov predvsem vse osebne in materialne izdatke za opravljanje društvenih poslov, predvidenih s to uredbo.
§ 113.
1. Vsak član Društva vojnih invalidov dobi od svojega odbora invalidsko knjižico s svojo sliko in osebnim
'popisom.
2. V knjižici so vpisane vse pravice, ki mu pristoje osebno po tej uredbi, in tudi vse pomoči, ki mu jih bodo dajala oblastva, društvo, naprave in dobrotniki.
3. Invalidska knjižica služi kot legitimacija za vozne olajšave po odobritvi ministra za promet, brez plačila takse in brezplačno.
§ 114.
1. Korespondenca Društva vojnih invalidov in njegovih odborov z javnimi oblastvi (izvzemši vloge v pravdnem postopku pred rednimi civilnimi sodišči) je kot uradna oproščena taks kakor tudi poštnine za navadna, priporočena in denarna pisma, brzojavke in paketne pošiljke.
2. Organi invalidskega društva odgovarjajo za svoje poslovanje kakor državni uslužbenci. ,
Prehodne in končne določbe.
§ 115.
1. Vse osebe, ki imajo izvršne sodne odločbe po invalidskem zakonu iz leta 1929. in njegovih spremembah in dopolnitvah in po njih dobivajo invalidske prejemke, se prevedejo na prejemke, določene po lej uredbi, brez ponovnega sojenja.
2. Prevedbo na te prejemke opravijo finančne direkcije, ki izračunavajo in izplačujejo invalidske prejemke, tako, da odmerijo tem osebam namesto dosedanje količine invalidskih prejemkov ustrezne prejemke po tej uredbi, in sicer najkasneje do 1. aprila 1939.
3. S prevedbo po finančni direkciji nezadovoljne osebe imajo ne glede na rok pravico, obrniti se do pristojnega sodišča, da jim določi količino invalidskih prejemkov, predvidenih s to uredbo.
§ ne.
1. Dosedanja invalidska divizijska sodišča pošljejo vse predmete, po katerih so bili prisojeni invalidski prejemki po zakonu iz 1.1929., s posebnim seznamom pristojnim sodiščem, ki jih morajo smatrati za dokončane.
2. Ravno tako pošljejo s posebnimi seznami pristojnim okrožnim sodiščem tudi tiste predmete, po katerih so izdala sodišča izvršne odločbe, s katerimi so bile te osebe zavrnjene od pravice do invalidskih prejemkov po zakonu iz 1.1929.
3. Ko dobijo okrožna sodišča predmete, navedene v odstavku 2. tega paragrafa, jih vzamejo po službeni lolž-nosti v delo, razen predmetov tistih invalidov (rodbin), ki so proglašeni za take zaradi bolezni, in ugotove, ali imajo take osebe pravico do invalidnine po tej uredbi, o čemer izdajo prizadetim osebam odločbo. Osebe, ki s tako odločbo niso zadovoljne, imajo pravico pritožbe na vrhovno invalidsko sodišče v roku, določenem v § 76. te uredbe.
4. Vse ostale nerešene predmete pošljejo divizijska invalidska sedišča s posebnim seznamom v nadaljnji zakoniti postopek po tej uredbi pristojnim okrožnim sodiščem, ki odločijo v svoji odločbi obenem tudi o pravici teh oseb po tej uredbi, za prejšnji čas pa po določbah prejšnjih invalidskih zakonov.
i	'
§ 117.
1. Osebe, ki se sedaj prvič prijavljajo ali ki so bile zaradi nepravočasne prijave ali drugih vzrokov po prejšnjih zakonih zavrnjene, imajo pravico, vložiti prijavo po predpisih § 69. te uredbe. To pa ne velja za tiste osebe, ki izvajajo svojo pravico do zaščite po tej uredbi od bolezni, dobljene v vojni, a ne spolnjujejo pogojev i£ § 118. te uredbe. Izjemoma imajo pravico do nove prijave in vse pravice po tej uredbi tisti bojniki, ki so brez lastne krivde popolnoma izgubili vid, ostali slepi in to ni posledica kakšne obolelosti pred vojno.
2. Osebe, ki imajo pravico do prijave po prednjem odstavku, se morajo prijaviti v 6 (šestih) mesecih, odkar stopi ta uredba v veljavo.
3. Osebe, ki bivajo zunaj države, imajo pravico, vložiti prijavo v 6 (šestih) mesecih po povratku v domovino.
4. Kdor ne vloži prijave v zgoraj navedenem roku, se mu prizna pravica do invalidnine in zaščite po tej uredbi od dne prijave.
§ 118.
1. Vojni invalidi, ki so zaradi bolezni ali zaradi bolezni in ranitve proglašeni za invalide s pridobitno nesposobnostjo skupaj z najmanj 50%, imajo vse pravice po tej uredbi, če: so se prijavili do 17. maja 1923. in od tega dne podali pristojnemu oblastvu uradne dokaze, da so dobili navedeno bolezen pri izvrševanju odrejene in obvezne vojaške dolžnosti v edinicah, namenjenih in uporabljanih za voditev operacij, od dneva mobilizacije pa do dneva demobilizacije; so proglašeni za vojne invalide z gorenjim odstotkom nesposobnosli; so bili prevedeni na invalidski zakon iz 1.1925.; se ugotovi njihova nesposobnost sedaj na ponovnem zdravniSko-komisljskem pregledu pri glavni vojaški bolnici v Beogradu ali v armljskih bolnicah z najmanj 70% pridobitne nesposobnosli zaradi bolezni oziroma ranitve in bolezni, zaradi katere so tudi proglašeni za vojne invalide, in spolnjujejo ostalo pogoje iz te uredbe. To velja tudi za rodbine zgoraj navedenih oseb.
2. Vojaški vojni invalidi, kakor tudi osebe, ki izvajajo od njih svojo pravico, Če so zaradi raznih bolezni, prejšnjih ali pa dobljenih v vojni ali pozneje, priznani za vojne invalide z izvršnimi odločbami pristojnih oblaslev do 1. oktobra 1915., imajo še nadalje vse pravice po tej uredbi.
3. Ostali vojni invalidi, ki so zaradi bolezni, dobljene v vojni, za lake priznani po določbah prejšnjih invalidskih zakonov, imajo vse pravice po tej uredbi, razen pravice do invalidnine. Iste pravice imajo tudi rodbine zaradi bolezni umrlih vojnih invalidov.
§ 119.
1. Osebam, katerim je invalidnina ustavljena zato, ker so dobile zemljo po agrarni reformi, se prizna pravica do invalidskih prejemkov, če sicer spolnjujejo pogoje za to po tej uredbi.
2. Osebam, katerim se je invalidnina po prejšnjih zakonih odkupila, se priznajo invalidski prejemki po tej uredbi, če spolnjujejo pogoje po njej. Prisojeni invalidski prejemki tečejo tem osebam, ko preteče čas, za katerega je bil odkup izvršen, računši od dne, ko se je odkupnina izplačala. Če je čas, za katerega je bil odkup izvršen, že pretekel, gredo prejemki od dne, določenega s to uredbo, za ostale osebe, ako so siromašne v smislu te uredbe.
§ 120.
1. Vrhovno invalidsko sodišče, predvideno s to uredbo, se mora ustanoviti in začeti poslovati v 15 dneh, ko stopi ta uredba v veljavo, in tega dne preneha poslovati višje invalidsko sodišče, uvedeno po invalidskem zakonu iz leta 1929.
2. Invalidska sodišča prve stopnje, predvidena s to uredbo, se ustanove in začno poslovati v 30 dneh, ko slopi ta uredba v veljavo, in tega dne prenehajo poslovati invalidska divizijska sodišča, predvidena z invalidskim zakonom iz leta 1929.
§ 121.
1. Za siromašno osebo po tej uredbi velja, kdor ne plačuje več ko 200 dinarjev osnovnega letnega neposrednega davka.
2. Za osebo, ki je v zadrugi, se jemlje tisti davek, ki odpada na njen delež.
3. Za zadrugo po tej uredbi se šteje življenjska In imovinska skupnost očeta s sinovi.
4. Od neposrednih davkov se upoštevajo: zemljarina, pridobilina, zgradarina, uslužbenski davek in davek na rento.
Ob začasni oprostitvi se mora vzeti v poštev idealno odmerjeni davek. Če stanuje uživalec invalidnine sam s svojo rodbino in roditelji, brati in sestrami osebe, od katere izvaja pravico do invalidnine, v hiši, se zgradu-rina ne jemlje v poštev.
5. Krajevni draginjski razred se določa po zakonu o uradnikih.
§ 122.
Vojska bivše kraljevine Črne gore velja za demobilizirano z dnem 5. aprila 1920., ko je bila izvršena občna demobilizacija. Ujetništvo te vojske lela 1916. mora veljati za ujetništvo, izvršeno pod silo okolnosti.
§ 123.
Vse pravice po tej uredbi imajo tudi tisti vojaški vojni invalidi oziroma rodbine padlih, umrlih in pogrešanih bojnikov, ki so pri umiku leta 1915. kakor koli prišli v roke sovražniku zunaj mejd kraljevine Srbije pred letom 1912.
§ 124.
Določbe te uredbe se morajo uporabljati na naše in na tuje državljane ne glede na spol, na dobrovoljce, vstaše in četnike, ki so pripadali v preteklih vojnah srbski ali črnogorski vojski, kakor tudi na udeležence borce organiziranih čet v Srbiji in Črni gori, ki so za sovražne okupacije izključno iz nacionalnih razlogov vodile borbo zoper okupacijska oblastva, na borce v obeh albanskih vstajah in na borce na Koroškem, v Prekmurju in Medjimurju, in se morajo povsem šteti za boj-nike po tej uredbi.
§ 125.
1. Osebni invalidi, njihove vdove in otroci, roditelji in nedoletni bratje in sestre umrlih invalidov in tistih, ki so padli na jugoslovanskih frontah v Dobrudži ali pri Solunu, a so bili poprej ruski državljani, imajo vse pravice po tej uredbi, če so bili do 1. januarja 1939. na ozemlju Jugoslavije.
2. Ostali priznani ruski vojni invalidi, naseljeni na ozemlju kraljevine Jugoslavije, imajo pravico do brezplačne preskrbe s protezami in drugimi ortopedskimi pomočki, do brezplačnega zdravljenja, posredovanja dela in voznih ugodnosti po tej uredbi. Natančnejše določbe predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 126.
1.	Častnikom, vojaškim uradnikom in podčastnikom kakor tudi tistim uslužbencem države, samoupravnih teles in oslalih javnopravnih naprav, ki so v zvanjih, ki dajejo po zadevnih zakonih pravico do pokojnine, se priznava, če so vojni invalidi I., II., III., IV., V., VI. in VII. skupine, pravica do pokojninskih prejemkov, kakor da so prebili v službi, in to:
35 let za invalide I. in II. skupine;
30	II	II	II	III.	II
25	II	II	II	IV.	II
20	II	II	II	V.	II
15	II	II	II	VI.	II
10	»	II	II	.VIL	H
ie da morajo za razliko med dejansko odsluženim in priznanim časom dodatno vplačati v obstoječe pokojninske 6klade ustrezne vloge po veljavnih zakonskih predpisih.
2.	Določbe prednjega odstavka ne veljajo za vojaške vojne invalide, ki imajo ob prenehanju službe večje število službenih let, kakor je v prednjem odstavku določeno, veljajo pa za tiste vojaške vojne invalide, katerim služba preneha preden stopi ta uredba v veljavo, toda brez pravice do povračila za pretekli čas.
. 3. Pokojninski prejemki po odstavku 1. se odmerijo po določbah tistega zakona, ki je ob času, ko se ti prejemki urejajo, v veljavi za stroko, v kateri je oni invalid služil.
4. Dodatno vplačevanje vlog se more dovoliti tudi na obroke; vdova pa ima pravico nadaljevati vplačevanje, če invalid do smrti ni vplačal vsega zneska dodatnih vlog.
5. Z določbami tega paragrafa se ne morejo koristiti osebe, navedene v § 6. te uredbe.
§ 127.
Osebe, ki bi prejemale po tej uredbi manj nego so prejemale po invalidskem zakonu iz leta 1929., dobivajo dosedanje invalidske prejemke.
§ 128.
Osebni invalidi z najmanj 50% nesposobnosti in vsi tisti, ki so dovršili 50. leto starosti, so oproščeni osebnega dela (kuluka) v delu in v denarju, Če niso državni ali samoupravni uradniki ali upokojenci in če so siromašni.
§ 129.
Otroci oseb, zaščitenih s to uredbo, so oproščeni vseh taks za čas in v zvezi z njihovim šolanjem na vseh državnih in samoupravnih šolah do njih dovršitve, in to ne glede na imovinsko stanje.
§ 130.
Vse potrebne pravilnike in natančnejše določbe za izvrševanje te uredbe izda minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno s pristojnimi ministri.
§ 131.
Dokler se ne izda nova uredba o ocenjanju pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov, velja navodilo za ocenjanje z dne 6. julija 1929., St. št. 55.480*
§ 132.
1.	Vsa invalidska društva, ki sedaj obstajajo, razen osrednjega odbora Društva vojnih invalidov z vsemi njegovimi krajevnimi in oblastnimi odbori, morajo likvidirati v 6 mesecih, ko stopi ta uredba v veljavo, in prenehati poslovati.
* »Uraduj list-; št. 327/81 iz. 1.1929.
2. Osrednji odbor Društva vojnih invalidov v Beogradu, s svojimi krajevnimi in oblastnimi odbori, mora spraviti svoja pravila v sklad s predpisi te uredbe v roku, določenem v odstavku 1.
3. Določbe odstavka 1. tega paragrafa se ne nanašajo na sedanje Društvo ruskih vojnih invalidov, ki ostane še nadalje pod nadzorstvom ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 138.
1. Invalidnina, doklade in vsi ostali prejemki po tej uredbi začno teči od 1. aprila 1939.
2. Krediti za izplačilo teh prejemkov se postavijo v proračun državnih razhodkov — razdelek: »Pokojnine in invalidske podpore«, izplačila pa se opravljajo povsem po obstoječih predpisih.
3. Kolikor bi v proračun državnih razhodkov postavljeni krediti ne zadostovali za kritje izdatkov po tej uredbi, se pokrijejo iz dohodkov narodnega invalidskega fonda, ki izdane naredbe oziroma izplačilne naloge pristojnih nakazovaicev avtomatično dalje izplačuje.
4. Prejemki, urejeni po invalidskem zakonu z dne
4.	julija 1929., s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, kakor tudi pravica do ostale zaščite po tem zakonu pristoje do 1. aprila 1939.
§ 134.
Ta uredba slopi v veljavo in dobi obvezno moč od dne razglasitve v Službenih novinalu; lega dne prenehajo veljati invalidski zakon z dne 4. julija 1929., z vsemi svojimi spremembami in dopolnitvami,1 uredbami2 in pravilniki,3 ki so izdani na njegovi podstavi, in obstoječi zakon o nadzorstvu nad invalidskimi društvi, s svojimi spremembami in dopolnitvami,'* kolikor se nanaša na društvo, predvideno s to uredbo.
V Beogradu dne 1. decembra 193S.; M. s. št. 1131.
Predsednik minislrskega sveta '
in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovie s. r.
(Slede podpisi ostalih ministrov.)
' 1 »Uradni list: št. 320/81 iz 1. 1929., št. 30/9 iz leta 1929./30., »Službeni lisi št. 207/35 iz I. 1930., št. 207/32 iz 1. 1930. (uredba); prim. tudi fin. zakone : Službeni 'list« št. 281/28 iz 1. 1932. (§ 52.), Št. 223/34 iz 1. 1933. (tj 71.), Št. 272/34 iz 1. 1934. (tj 59.), št. 453/08 iz 1. 1935., St. 231/35 iz I. 1930. (S 101.) in št. 210/31 iz I. 1937. (tj 88., I. 7. in 8.).
2 »Službeni list« št. 207/32 iz 1.1930. (že pod l).
3 Uradni lisi št. 61/17 iz 1.1029./30., »Službeni list; Št. 328/51 iz 1.1931.
4 »Uradni lisi« Sl.377/92 iz 1.1929., Službeni lisi; št. 310/49 iz 1.1931.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Itobert v Ljubljani. yi«ka in zalaga tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; (Jtuuir Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 103. kosu IX. letnika z dne 24. decembra 1038.
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 833/82.	3695-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo dobave in montaže centralno kurjave v poslopju Univerzitetne knjižnice v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. januarja 1939. ob 11. uri dopoldne v sobi St. 4 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Stari trg št. 34/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 1,700.665'35.
Predpisana kavcija znaša din 186.000 za naše in din 272.000'— za tuje državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/II, soba št. 13.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 20. decembra 1988.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1652 — 5/38-2.	3716
Razglas.
Gospod Bizjak Alojzij, profesor na
I.	deški meščanski šoli v Mariboru, je bil imenovan za sodnega tolmača za italijanski jezik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Prcdsedništvo apelacijskcga sodišča
v Ljubljani dne 20. decembra 1938.
Og 24/38- 4.	3698
Amortizacija.
Na prošnjo Bračkota Ivana, posest-, nika v Gaju št. 46, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice v Mariboru štev. 4993 z vlogo din 1.400'—, glaseča se na ime Verdonig Marija, ki jo je Verdonig Marija baje izgubila ter se njen Imetnik poziva, da uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se po preteku lega roka proglasilo, dn so vrednostni papirji brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. decembra 1938.
Og 30/38—3.	3688
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.
Senčar Anton, posestnik na Čakovi št. 9, občina Sv. Jurij ob Ščavnici, tja pristojen in tam 13. septembra 1885. kot zakonski sin Antona in Jožefe Senčar, rojene Vavpotič, rojen, je odrihil takoj ob izbruhu svetovne vojne k vojakom, in sicer dne 26. junija 1914. k 87. pp.,
10.	stotnija, v Celje in odšel že v začetku avgusta 1914. s prvo pohodno stotnijo na gališko bojišče.
Zadnje pismo jo pisal dne 14. decembra 1914. ter se ni od tega časa nič več oglasil, niti se ni do danes vrnil.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24./II o. d. z., se uvaja na prošnjo njegove žene Senčar Ane, posestnice na čakovi št. 9, p. Sv. Jurij ob Ščavnici, postopek za njegovo proglasitev mrtvim, ter so izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu oskrbniku g. Senčarju Karolu, Stanovniku na Čakovi št. 9, p. Sv. Jurij ob Ščavnici.
Senčar Anton se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da
kako vest o sebi.
Po 15. decembru 1939. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 12. decembra 1938.
;J.
P 577/38-1.	3706
Oklic.
Tožeča stranka: Mandelc Ciril, žarni, narednik, Srem, Kamenica, ki ga zastopa Mandelc Jožef, posestnik v Pred-trgu št. 7, ki ga zastopa dr. Janko Vovk, odvetnik na Jesenicah, je vložila proti toženi strauki: Fabiču Silvestru, )»sest-niku, neznanega bivališču, radi din 2.500'— k opr. št. P 577/38—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 30. j a n u a r j a 1989. ob osmih pred tem sodiščem v izbi št. 6, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja g. Vogelnik Janez, posestnik, Predtrg št. 9, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. II., dne 21. decembra 1938.
I 102/38-19.	‘	3600
Dražbeni oklic.
Dne 26. januarja 1939. ob d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št; 12 dražba nepremičnin (z opeko krita in podkletena pritlična hiša s travnikom p. Št. 719/3) zemljiška knjiga polovica St. Lenart vi. št. 383.
Cenilna vrednost: din 13.430'—.
Najmanjši ponudek: din 6.715’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Brežicah dne 8. novembra 1938.
❖
I 393/38—IS.	3405
Dražbeni oklic.
Dne 26. januarja 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (zidana z opeko krita pritlična hiša št. 1, svinjak, cisterna in pašnik p. št. 512/2 V hiši se izvršuje trgovska obrt) zemljiška knjiga Kapele vi. št. 169.
Cenilna vrednost: din 52.274'50.
Vrednost pritekline: din 1.530'—.
Najmanjši ponudek: din 34.850'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča •
Okrajno sodišče v Brežicah dne 10. novembra 1938.
I 619/38—7.	3404
Dražbeni oklic.
Dne 26. j a n u a r j a 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin Stara vas-Videm (hiša, svinjska kuhinja, kozolec, svinjski hlev, živinski hlev, zemljiške parcele: pašnik, vinograd, vrt, travnik, gozd), Anovec (zemljiške parcele: pašnik, gozd) zemljiška knjiga Stara vas-Vidom vi. št. 80 in Anovec vi. št. 97,
Cenilna vrednost: din 39.932'40.
Vrednost pritekline: din 5.720'—.
Najmanjši ponudek: din 26.621'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom družbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 12. novembra 1938.
*
1 3322/38-9.	3685
Dražbeni oklic.
Dne 25. januarja 1939. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Studence vi. Št. 182.
Ccuiina vrednost: din 60.275'60.
Najmanjši ponudek: din 40.18372.
Vadij: din 6027'56.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 15. decembra 1938.
1 289/38—16.	3601
Dražbeni oklic.
D n e 27. januarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin I. k. o. Gornji grad vi. št. 194, II. k. o. Šmiklavž vi. št. 63, III. k. o. Šmiklavž vi. št. 155,
IV.	k. o. Šmiklavž vi. št. 154 (zavezani stranki lastna polovica [žaga]), V. k. o. Gornji grad vi. št. 193 in VI. k. o. Gornji grad vi. št. 126 (hiša v Gornjem gradu št. 57, lesen hlev in svinjak, vrt, gozdovi, njive, pašniki in travniki).
Cenilna vrednost: ad I. din 843370, ad II. din 20.168'50, ad III. din 64.64370, ad IV. din 23.177'50, ad V. din 5302'50, ad VI. din 57.354-.
Najmanjši ponudek: ad I. din 5622'—, ad II. din 13.445'—, ad III. din 43.096'—, ad IV. din 15.452'—, ad V. din 3535'— in ad VI. din 38.236'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu
dne 2. decembra 1938.
•J*
1 1620/38—12.	3486
Dražbeni oklic.
D n e 27. j a n n a r j a 1939. ob devet i li bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Tupaliče vi. št. 470, 471.
Cenilna vrednost: din 16.002'—.
Najmanjši ponudek: din 10.668'—.
Varščina: din 1600'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju dne 28. novembra 1938.
1 935/38-11.	>	3413
Dražbeni oklic.
I) n e 28. j auuarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Marko vi, št. 82, 112, 131.
Cenilna vrednost: din 46.823'—.
Vrednost pritekline: din 4.682'30.
Najmanjši ponudek: din 31.215'40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem dne 8. novembra 1938.
-j.
I 259/38-10.	3414
Dražbeni oklic.
Dne 28. j a 11 u a r j a 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Trbovlje vi. št. 432.
Cenilna vrednost: din 10.500'—.
Najmanjši ponudek: din 7.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem dne 11. novembra 1938.
.j.
Va I 2751/38.	3591
Dražbeni oklic.
Dne 26. januarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kapucinsko predmestje vi. št.'574.
Cenilna vrednost: din 19.800'—.
Najmanjši ponudek: din 13.200'—.
Varščina: din 1.980'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 30. novembra 1938.
Va 1 2641/38.	3676
Dražbeni oklic.
Dne 26. januarja 1939. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Šmarje vi. št. 227.
Cenilna vrednost: din 10.000' -.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 5.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri d raž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 8. decembra 1938.
I 819/38—9.	^	3646
Dražbeni oklic.
D n e 28. j a n u a r j a 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Moravci do polovice vi. št. 56.
Cenilna vrednost: din 39 651'—.
Vrednost pritekline: din 6.245'—.
Najmanjši ponudek: din 30.600'—.
Vadij znaša din 4.589 60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru
dne 9. decembra 1938.
IV I 2627/38—9.	3538
Dražbeni oklic.
D 11 e 27. j a n u a r j a 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gradiška vi. št. 37.
Cenilna vrednost: din 14.367M0.
Vrednost priteklin: din 1.500'—, kateri znesek je že upoštevan pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 9.578'50.
Vadij: din 1.43671.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 29. novembra .1938.
IV 1 2644/38—10.	3539
Dražbeni oklic.
D 11 e 27. januarja 1939. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pesnica vi. št. 47.
Cenilna vrednost: din 18.19470.
Vrednost priteklin: din 60'—, kateri znesek je že upoštevan pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 12.130'—.
Vadij: din 1.820'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobi i veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 29. novembra 1938.
•j; .
1 475/38.	.	_	3689
Dražbeni oklic.
D 11 e 26. j a n u a r j a 1939. o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 18 dražba nepremičnin (hise, njiv, gozdov, travnikov itd.) zemljiška
knjiga Vidoma % vi. št. 18, 'A vi. št. 90, 346 in 352.
Cenilna vrednost: din 37.976'—.
Vrednost priteklin: din 1765 —.	.
Najmanjši ponudek: din 25.317'32.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni' oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 12. decembra 1938.
•j;
1 1352/37.	3690
Dražbeni oklic.
D n e 26. januarja 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše in nekaj zemljišča) zemljiška knjiga Petanjci vi. št. 23.
Cenilna vrednost: din 12.944'—.
Vrednost priteklin: din 450'—*.
Najmanjši ponudek: din 8.930'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 12. decembra 1938.
1 1921/38-14.	3674
Dražbeni oklic.
Dne 25. j a n u a r j a 1939. o 1> d e -s e t i h l*o pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Vitomarci vi. št. 32, 33.
Cenilna vrednost: din 77.266'45,
Vrednost priteklin: din 7.360'—.
Najmanjši ponudek: din 51.511'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju. odd. IV.,
dne 9. decembra 1938.
] 2202/38-11.	3673
Dražbeni oklic.
D n e 25. j a n u a r j a 1939. ob e n a j -stih bo pri podpisanem sodišču v sobi slov. 7 dražba sledečih nepremičnin v 5 skupinah:
zemljiška knjiga d. o. I. skup. Borovci vi. št. 83, II. skup. Borovci vi. št. 82, Ul. skup. Mezgovci vi. št. 132, IV. skup Dornava vi. št. 225, V. skup. Dornava vi. št. 462.
Cenilna vrednost: l.skup. din 8645'S0,
D.	skup.: din 0401'10, lil. skuj*.: dinar-
jev 3780'80, IV. skup.: din 4072'50, V. skup.: din 1478'80.
Vrednost priteklin: din 2510'— pri
I. skupini.
Najmanjši ponudek: I. skup.: dinarjev 5473'50, U. skupina: din 4307 50, 111. skup.: din 2581'—, IV. skup.: dinarjev 2715'—, V. skup.: din 986'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 9. decembra 1938.
I 507/38-5.	3699
Dražbeni oklic.
Dne 26. januarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Pameče vi. št. 110.
Cenilna vrednost: din 56.875'50. Najmanjši ponudek: din 37.917'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeui oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v »Slovenjem Gradcu, odd. I., dne 22. novembra 1938.
I 718/38—9.	3476
Dražbeni oklic.
Dne 26. januarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Ana vi. št. 125 in zemljiška knjiga Jelovec vi. št. 92 (viničarija in zemlj. pare.).
Cenilna vrednost: din 7.460'30. Najmanjši ponudek: din 4.973'52. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II..
dne 24. novembra 1938.
jj.
1 788/37-39. ^	3563
Dražbeni oklic.
Dne 28. j a n u a r j a 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gornja Bistrica vi. št. 58, Slov. Bistrica vi. št. 90 in Slov. Bistrica vi. št. 97 — v 3 skupinah. Cen. vred. Najm. pon.
din	din
I.	skupina:	65.683'05	45.000'—
II. skupina:	81.654'50	60.000'—
111.	skupiua:	160.885'S0	112.000'—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 29. novembra 1938.
*
I 25/38-38.	3669
Dražbeni oklic.
Dne 25. januarja 1939. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 ponovna dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zbelovska gora vi. št. 26, 128.
Cenilna vrednost: din 86.411'25.
Vrednost priteklin: din 8.130'—, ki je že zgoraj upoštevana.
Najmanjši ponudek: din 57.610'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II.,
dne 14. decembra 1938.
*
1 878/38—11.	3670
Dražbeni oklic.
D u e 25. j a n u a r j a 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Veliki Lipoglav vi. št. 213.
Cenilna vrednost: din 35.208'45.
Najmanjši ponudek: din 23.540'—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II.,
dne 14. decembra 1938.
»J;
1 535/38—9.	3704
Dražbeni oklic.
Dne 27. januarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga I. k. o. Peven vi. št. 118,
II.	k. o. Stara Loka vi. št. 190.
Cenilna vrednost: ad I. din 24.311*15, ad II.din 41.945'25, skupaj din 00.256'40.
Vrednost pritekline: din 350'—, ki je že upoštevana pri cenilni vrednosti vi. šl. 190.
Najmanjši ponudek: ad L din 16.207'50, ad II. din 27.963'50, skupaj din 44.171'—.
Varščina znaša ad I. din 2.431*10, ad II, din 4.194'50, skupaj din 6.625'00.
Stran 56-1.
Štev. 103.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 5. decembra 1938.
«2*
I 620/34.124.	3703
Dražbeni oklic.
Dne 27. januarja 1939, ob desetih bo pri podpisanem sodišču v soui št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) k. o. Dražgoše vi. št. 315,
b)	k. o. Davča vi. št. 24.
Cenilna vrednost: ad a) din 478.240'—, ad b) din 86.182'—.
Vrednost pritekline: din 600'—, ki je upoštevana že pri cenilni vrednosti vi. št. 24 k. o. Davča.
Najmanjši ponudek: ad a) 239.243'34 din, ad b) din 24.121'32.
Varščina znaša: ad a) din 47.824'—, ad b) din 3.619'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbo, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 30. novembra 1938.
*
I 141/38-24.	3602
Dražbeni oklic.
Dne 28. januarja 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba sledečih nepremičnin:
I. skupina: vi. št. 72 k. o. Križe — hiša z dvoriščem št. 5 v Pristavi, 3 vrtovi in gozd, cen. vrednost din 101.519 75, vrednost pritekline: din 13.389, najmanjši ponudek: din 107.680'—, varščina: din 16.152'—;
II. skupina: vi. št. 145 k. o. Križe, pare. št. 194 — travnik, cen. vrednost: din 42.840'—, najmanjši ponudek: dinarjev 28.560'—, vadij: din 4.284'—;
III. skupina: vi. št. 145 k. o. Križe, pare. št. 195 — travnik, cen. vrednost: din 9.800'—, najmanjši ponudek: dinarjev 6.534'—, vadij: din 980’—;
IV. skupina: vi. št. 145 k. o. Križe, pare. št. 197 — travnik, cenjen na dinarjev 30.155'—, najmanjši ponudek: din 20.104'—, vadij: din 3.015'50;
V. skupina: vi. št. 298 k. o. Križe, pare. št. 539/2 — travnik in pare. št. 540 — njiva s kozolcem, obojo primerno za stavbeno parcelo, cenjeno na din 59.160, najmanjši ponudek: din 39.440'—, vadij: din 5.916'—;
VI.	skupina: vi. št. 326 k. o. Križe, pare. št. 541 — njiva, cen. vrednost: din 21.000'—, najmanjši ponudek: dinarjev 14.000'—, vadij: din 2.100'—;
Vil. skupina: vi. št. 215 k. o. Ziganja vns, pare. št. 268 — njiva, cen. vrednost: din 22.795 50, najmanjši ponudek: dinarjev 15.197'—, vadij: din 2.280'—.
Pravice, ki bi ue pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Tržiču dne 7. decembra 1938.
Razglasi raznih, uradov in oblastev
Št. 295/3/2.	8714	3—1
Razpis.
Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo 87 zelenih zimskih bluz, 87 zelenili dolgih hlač, 10 zelenih kap s kokardo, 7 uradniških dolamie, 7 uradniških jahalnih hlač, 1 uradniški mundir in 1 uradniške črne dolge hlače.
Javna ustua licitacija se bo vršila dne 25. januarja 1939. ob 11. uri v pisarni poveljnika drž. polic, straže upravo policije v Ljubljani.
Pogoji za to dobavo se dobijo pri podpisani upravi — poveljniku drž. polic, straže.
Uprava policije v Ljubljani — policijska straža, dne 22. decembra 1938.
Štev. 17863/38.	3687
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 18. januarja 1939. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 1500 kg turbinskega olja la. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. /
Državni rudnik v Velenju dne 20. decembra 1938.
13. F. št. 235/38.	3691
Razpis.
Oblastna uprava bolniškega fonda za državno prometno osebje pri direkciji drž. žel. v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zobozdravnika na Jesenicah, mesto honorarnega prometnega zdravnika za rajon Čakovec I. in mesto honorarnega prometnega zdravnika za rajon Murska Sobota.
Pogoji za natečaj za razpisana mesta So na vpogled pri šefih postaj Jesenice, Čakovec in Murska Sobota in pri oblastni upravi bolniškega fonda.
Z din 30'— kolkovane prošnje, opremljene s potrebnimi prilogami, kolkova-nimi z din 4'—, kolikor niso že višo
kolkovane, je predložiti do 20. januarja 1939. na oblastno upravo.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani dne 19. decembra 1938.
Oblastni upravnik:
Dr. Mauri.
Razne objave
3082
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 8. aprila 1937., št. 48.636/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 9. aprila 1987. dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 4. julijem 1936.;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 4. julija 1936. dalje.
Češnjica dne 18. decembra 1938.
Hranilnica in posojilnica v Češnjici pri Železnikih,
r. z. z n. z.
*	37« 3-1
Poziv upnikom.
(ilospodarska zadruga r. z. z o. z. v Ljubnem na Gorenjskem je po sklepu občnega zbora z dne 24. oktobra 1987. prešla V likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, da prijavijo svoje
evenl. terjatve do zadruge likvidatorjema Cvenklu Joželu in Marčunu Ivanu, obema Ljubno, p. Podnart, Gorenjsko.
Likvidatorja.
*
3711
Objava.
Izgubila sem izvirno spričevalo o za-vršnem izpitu na drž. meščanski šoli v Ptuju iz 1. 1929./1930. in ga proglašam za neveljavno.
Kog, p. Sv. Bolfenk pri Središču.
Božena Brecnik s. r., abs. mešč. šole,
*
3710
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kole z evid. št. 31379 ter jo proglašam za neveljavno.
Anton lliitkovic s. r.,
čevljarski mojster,
Nova vas 31, p. Colje,
Objava.
Izgubil sem spričevalo deske ljudske šole v Slov. Konjicah iz So\> lfita 1928./24. in ga proglašam za neveljavno.
Zajolšnik Franjo s. r., Hndizel 78, pošta Slivnica pri Mariboru.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Hobort v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.