OlTATELJIl Prosimo, poglejte na itevilke poles wuriova sa dan, Ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
_	Ust slovenskih delavčevi Ameriki.
_— BttmmŠ O— Mmtttr 8«»Cw»er tStfc. 194» »t Um Fm* OffiM it New for*. N. wider AH «1 Cn«M «f March M. WW.
Refer to FILE 108778-FL-««^
In Correspondence With
No. 1. — Štev. 1.
(Telephone: CHelsea 3-1Ž42) NEW YQRK, MONDAY, JANUARY 1 1943. — PONEDELJEK, 4. JANUARJA, 1943
VOLUME LL — LETNIK LL
SEST RUSKIH FRONT
RUSI SE NA 1100 MILJ DOLGI BOJNI ČRTI BORE NA SESTIH MED SEBOJ LOČENIH IN ZELO ODDALJENIH FRONTAH IN SICER: NA SEVERU PRI VELHCUIH LUKIH, NA OSREDNJI FRONTI PRI VORONE2U, PRI MILE-ROVU, PRI STALINGRADU, TER NA KAVKAZU PRI ELISTI IN MOZDOKU
bi morali premagani narodi izročiti vse te zločince prej, kot bi se .prenehalo vojskovanje proti njim od strani zaveznikov. Skratka, iaročitev vseh tozadevnih zločincev, <bi morala-biti ena od zahtev ali pogojev premirja.
Vojaške sile zaveznikov naj bi tudi poskrbele, da bi imele posebne policijske o<ide!ke, ki bi aretirali in spravili pred sodišče vse osebe abdolžene zlo-činsfcva in grozodejstev napram civilistom, ujetnikom, itd. Poleg tega naj (bi se temeljito pregledalo vse mednarodne postave in dogovore glede izročitve zločinskih pribežnikov po
če kdo zavoha, da ste nakopičili v svojih shrambah živil, vas lahko zadene naslednje:
Nepravilna reprezentaci j a pri regitraciji za novo živilsko knjižico in nepošteno na vedenje ali utajenje nakopičenih živil, je kaznjivo z globo $10,000 ali z deset leti zapora, ali z obojim. To je ena postava, ki zadeva prestopke v (pogledu živilskih odmerkov.
Druga postava, ki je del War Powers Acta, določa, kot prestopek v pogledu racijoniranja živil, vsako kršitev regulacij za odmerjanje živil. Maksimalna kazen je plačitev glolbe v znesku deset tisoč dolarjev ali eno leto zapora, ali olboje.
Urad za administracijo cen pravi, da se oblasti ne bodo o-botavljale pri izvajanju teh postav, ker nima nihče pravice, da si nakopiči živil in s tem odjeda pravične odmerke drugim.
Velikoštevinl vladni uslužbenci ,
Washington. — Prestolnica Združenih držav ni več edina ki una *'big business" vladnega poslovanja, katero zahteva veliko število uslužbencev. V državi New York je uposljenih 210 tisoč vladnih oczir. državnih ' delavcev in uslužbencev; Pennsylvania jih ima 186,600; California 154,900; Virginija 113500, Texa« 126,100 in Massachusetts 104,200. — District of Columbia nposljuje 283 ti-toe^fededalnih delavcev in Tisi užbencev, vsled česar jo v Washington« in okolici prava stanovanjska kriza.
Bus ko vrhovno poveljstvo naznaja, da je rdeča armada včeraj zavzefla Mozdok, kjer so Nemci najdalje prodrli do petrolejskih polja na Kavkazu. Z zavzetjem Mozdoka je Nemcem odrezana pot do velikih petrolejskih vrelcev na Kavkazu in sedaj Rusi goaijo Nemce nazaj in zadnje rusko poročilo pravi, da rdeča armada prodi* ra dalje.
Visoko na severu pri Veliki-jih Lukih se je rdeča armada razcepila proti zapadu m severu ter presekala Leningrad -Vitebsk Železnico ter prodrla ob Moskva - Riga železnici 14 milj do Novrh Sokolnikov, od koder je samo Še 70 milj do letske meje.
Novi Sokolniki je križišče železnic in je bilo glavno nemško oporišče za zaJagnje armade pred Stalingradom in armade na osrednji froHti, ki se naslanja na Smolensk.
V	božičnem tednu je bilo u-ničenih 266 nemških aeropla-nov, med njimi 98 transportnih aeroplanov pred Stalmgra-| dom. Rusi pa so v istem čas« izsrobil l^a^Toptanov.
Prav posebno so bili srditi boji za Velikije Luke, ki so jih Rusi zavzeli v petek. Nemška posadka se je držala do zadnjega in se nikakor ni hotela podati, tako da je bila uničena do zadnjega moža. V močni trdnjavi so Rusi dobili zelo bogat bojni plen: 17 tankov, 47 topov, mnogo možnarjev, 136 strojnic, 42 radijskih transmiterjev, mnogo infanterijskega orožja, veHke zaloge munirije in živeža.
Nemci še vedno zaniknjejo zavzetje Velikijih Luikov in rusko poročilo o tem pravi:
"Hitlerci se boje, da bi vojaki drugih ivemškib obkoljenih ga mizi j o tem izvedeli ter bi se oprli, da ibi umirali za Hitler-
ja."
V	Velikijih Lukih je padlo na tisoče Nemcev in "Pravda" pravi, da je mesto velikansko nemško pokopališče.
"V vsaki hiši leži po več sto nemških vojakov,'* pravi *' P ravda'* 'Stevfto mrtvih Nemoev v mestu seže v tisoče.
Rusko časopisje, ki obširno oznanja ruske zmage, s posebnim ponosom omenja generala Gregorija K. Žukova kot poveljnika velike ofenzive pri •Stalingradu. General Žukov je lansko leto rešil iCoskvo in ruski narod je sedaj presenečen,; ko je izvedel, da je postal naslednik maršala Simeona Timo-šonka kot poveljnik kritične jusrnzamadne pokra iine.
Zadnjikrat je bilo slišali o genera1« Žnfcovu poleti, ko je povolieval v* ofamrivi na osrednji fronti pri Rževu in je bil imenovan za abramlbneara pod-komisarja, katero mesto je nr-vo za Josipom Stalinom kot vrhovnim poveljnikom rdeče armade.	"	t
kaki nevtralni državi, kajti le tako se bo moglo preprečiti, da ne bodo veliki zločinci zopet odnesli cele kože. kot jo je s pomočjo hofana^ii kajzer y zadnji svetovni vojni.__
Wa-shingtn. — Državnemu departments v Washmgtonu je bilo stavljeno vprašanje, če se res snuje mednarodno sodišče, pa je predstavnik dapartmenta izjavil, da ne ve o vsej stvari nič, razen o tem, kar se je že tako o zadevi pisalo v listih.
Hirohito pohvalil japonske čete
Uradna italijanska novinarska agencija je podala vest. ki pravi, da je japonski cesar Hirohito, ob priliki otvoritve parlamenta v Tokiju preteklo soboto z vznesenimi besedami šla vil jatponske vojne čete, " ki so v daljnih deželah premagale vse ovire in uničili sovražnika povsod, kjer -so ga našle."
Hirohito je izrazil popcrlno zadovoljstvo z ozirom na tesne vezi z zavezniki Japonske, ter je povedal parlamentu, da mora Japonska nadaljevati vojno s še večjo srditostjo v bodočnosti, ako hoče dobiti končno zmago, ki bo vredna nagrada za odločno vztrajnost in galant-nost japonskih vojakov.
Nova dvo-centna znamka
Kje je maršal Timošenko. ni Washington. — Vzorec za bilo povedano, toda ima neko novo dvo-centno znamko pošte d roso zefo važno poveljstvo. . Zrdr. držav, ki bo izdana 14.
Poročilo iz Moskve pravi, da januarja, predstavlja zvezo Nemci, ki so obkoljeni pred združenih narodov. (Zhamka bo Stalingradom, iive samo ob rdeča in bo nosila napis, "Na-konjskeam meets.	„ itions United for Victory."
Kaj pomeni ime
London. — Belgijska novinarska agencija poroča, da se je mlademu paru v Bruslju rodil deček, kateremu so dali i-me Winston. Ko so zvedele za novo dete in njegovo ime nemške oblasti, je bila odrejena a-retacija očeta, ki je bil obsojen na devet mesecev ječe, ker si je upal dati otroku tako ime!
Slika kaže skupino ruske infanterije, ki se je posebno izkazal v veliki ruski zimski ofenzivi.
Bivdi poljski zunanji minister Beck umira v koncentracijskem taborišču
London. —Reuterjeva agencija kvotira list "Aftonbla-det", ki je prinesel vest, da 'bivši poljski zunanji minister, Joseph Beck počasi umira za jeiiko v koncentracijskem taborišču na Bavarskem. Vest poudarja, da je prav malo Tipanja, da bi sploh okreval.
Beieik je bil zunanji minister Poljske v letu 1939, ko so se vršila znana pogajanja v Mo-nakovem in ko je bila Po'jska napadena.
p
SA nekaj več kot
2 na dan dobivate... C 'GLAS HAB ODA" | po poŠti naravnost na dom
qmwna wM, nedelj te pruittt
ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA
MLADA DELAVKA PRETEPENA DO SMRTI
rodjem, ter tudi večkrat zabodena. Očividno se je branila pred napadalcem, ki jo je končno ubil.
Policija sedaj išče nekega srednjeletnega moškega, ki je dekleta v tovarni večkrat peljal z dela domov. Neka pr{ča, katere ime ni bilo objavljeno, je slučajno videla nekega motorista, ko je pri vozil 6 svojim , avtom iz gošče, kjer je bilo pozneje najdeno truplo mtlade delavke. Pozornost na avto je o-m en j eni priči obrnilo srdito lajanje. p&Qv na. bližnji prašičji farmi.
. Oče umorjenega dekleta je
vdovec in ima še štiri druge o-troke, od katerih je en sin v armadni službi.
c«aie island, N. Y. — De-venajst let stara Mary Ry-coich, ki je bila zaposljena v neki vojni tovarni v Elizabeth, N. J., je bila na potu na delo napadena in njeno truplo so 1 našli kakih 24 pozneje na ne-i kem •samotnem in zaraščenem! kraju 18 milj od njega doma. Ob truplu je ležala njena torbica in nedotaknjen *4 lunch nedaleč stran pa so bjli vidni odtisi avtomobilskih koles v mehki zemlji, kar je pričalo, da je bila mladenka najbrž u-bita nekje drugje, potem pa je napadalec pripeljal. ajeoo _tnfc plo na tisti samoten kraj, da bi zabrisal sled zločina.
Zdravniškj pregled je pokazal, da je bila deklica večkrat; udarjena po glavi s topim o-
HITLER DRŽI RUMUNIJO ZA VRAT
London. — Kakor je" razvidno iz poročila, ki ga podaja ONA., bi bfla Rumunija rada dobila svoje vojaštvo z ruske fronte domov, toda Hitler je rumunski vladi odklonil to njeno zahtevo.
Zahteva je bila posledica pregleda izgub na ruski fronti tekom poletja in naraščajoče nezaupanje romunskega ljudstva glede madžarskih namer, posebno odkar so se očitno izboljšale prijateljske razmere med Sofijo in Budapešto.
Hitlerjeva o&lonitev s e smatrajJmd udarec premier-ju Antonescu, posebno še, ker nima podpore monarhističnega elementa okrog kralja Mihaela. Podpredsednik Mihail Antonescu je bolj priljubljen pri tej skupinj in pri kralju samem, kakor ara tudi Xeirwr sami imajo veliko raje. Zdi se, da bo najbrž prišla kmalu sprememba v urada prvega ministra.
Medtem pa se širi po deželi kaos, ker je docela odpovedal sistem odmerjanja živil. Vsj sloji so prisiljeni, da kupujejo na črnem trgu ali pa poginejo od lakote. Veliko število delavcev je sicer uposljenih v nemških vojnih tovarnah in drugih nemških podjetjih, ter zaslužijo dobro, toda ker ni nobenih regulacij cen, ljudstvu noben zaslužek nič ne koristi in tako se širi veliko nezadovoljivo.
Thomas E. Dewey ustoličen, kot governor
V petek, na Novega leta dan, je bil uradno ustoličen, kot aro-vernor države New York, Thomas E. Dewey, ki je bil izvoljen za ta urad prošlo jesen z
Zavezniki sestavljajo mednarodni tribunal
London. — Združeni narodi so pričeli sestavljati mednarodno kriminalno sodišče, pred katero naj bi po vojni prišli vsi osiščn zločinci, kot Hitler, Mussolini, Heinrich Him-mler, Vidkun Quisling, Pierre Laval, Jacques Doriot, itd.
zračne sile.
| Dr. Juraj Šote, finančni, trgovski in industrijski minister.
Miloš Trifunovič, vzgojni minister.
Mi'lan Grol, prometni minister.
j Dr. Milan Gavrilovjč, justi-čni, poljedeljski in minister za prebrano.
Dr. Srdžan Budisavljevič, minister za narodno blagostanje in zdravje.
Jovan Banjanin, minister za gozde in rudarstvo.
Nova jugoslov. vlada
Po poročilu iz Londona je bila jugoslovanska vlada preurejena in ministrski predsednik Slobodan Jovanovič je ostal še dalje ministrski predsednik ter je obenem prevzel tudi posle vnanjega ministra mesto dr. Momčilo Ninčiča. Tudi general Draža Mihajlovič je ostal še na svojem mestu kot minister vojne, mornarice in zračne sile.
Ministrstvo je prejšnji te-" den kralju Petru dalo svojo ostavko v namenu, da bi bila postavljena nova vlada, ki bi btfa bolj uspešna.
Sedanja vlada je sledeča:
Profesor Slobodan Jovanovič, ministrski predsednik in vnanji minister.
Pr. Juraj Krnjevie, podpredsednik in minister za pošto, brzojav m telefon.
Dr. Mjha Krek, podpredsednik in minister za javna dela.
General Draža Mihajlovič, minister vojske, mornarice in
•Četudi zlocinci sami ne bodo oripeljani pred sodišče pred koncem vojne, se pa vseeno že delajo načrti, po katerih bi se moglo takoj imenovati osebje sodišča, ter določiti proceduro in zbrati dokaze, ter pregledati in prirediti tozadevne mednarodne zakone-
Verjetno je, da bosta predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull imenovala nekaj znanih ameriških legalnih ve-ščakov, ki bodo dajali temu sodišču nasvete.
V pošte v bo prišel brezdvom-ma pri tem profe«sor Sheldon Glueck, ki poučuje kriminologijo in kriminalno pravo na Harvard univerzi, ter je pri-poznan kot največja avtoriteta v poznavanju in tolmačenju mednarodnih zakonov ali po-afcavi Profesor je btt Poljskem, a je postal ameriški državljan v letu 1920 in je član svetovalnega odseka vrhovnega sodišča Zdr. držav, v kriminalnih zadevah.
Usti, ki priporočajo takojšno ustanovitev mednarodnega sodišča za osiščne zločince pravijo, da bi ^e s tem preprečilo tem kriminalcem, da bi se zasluženi kazni izmuznili z begom, kakor se je to zgodilo v zadnji vojni, ko se je z nekako malosrčnostjo poiskušalo spraviti pred mednarodni sodišče tedanje vojne zločince na visokih mestih, pa je vsa zadeva žalostno propadla in je glede nemškega kajzerja izjavila lio-landska kraljica, ki sedaj uživa 8 svojo rodbino gostoljubje Amerike m Kanade, da kajzerja ne izroči nobenemu mednarodnemu sodišču, ter da je dobrodošel na zemlji njene kraljevine.
Dežele, ki so bile pregažene, že več časa zbirajo materijal, ki bo služil kot dokazilno sredstvo pri sojenju glavnih zločincev in njih hlapcev in Glueck pravi, da bi se moralo poskrbeti, da bi bila obsodba teh zločincev del premirja samega in
Nek vjet nemški kaprol je povedal:
"Položaj obkoljene armade je obupen. Vojaki so vsled pomanjkanje hrane oslabeli. Na dan dobe po štiri do pet unč kuha in skodelico konjske juhe."
Posebno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva navaja naslednji plen zadnjih šestih tednov:
zaplenjenih 542 aeroplanov,i 2064 tankov, 4451 topov, 2734 možnarjev, 8161 strojnic, 15,-954 avtomatičnih pušk, 37,703 pjrotitančne puške 137,850 vojaških pušk, mnogo drugega1 vojnega materjala ter 46 lokomotiv, 2120 železniških voz. — Uničili pa so 1249 aeroplanov, 1187 tankov, 1459 topov, 755 moižnarjev in 2708 strojnic. — Zajetih je bilq 15,300 trukov in 5134 uničenih, vjetih 15,783 konj in 3221 motornih koles.
Osvobojenih je bilo 1589 mest, trgov in vasi.
£ETO V ZNAMENJU KRVI
Sistematično ubijanje ljudi tekom minulega leta ne pozna primere v zgodovini človeštva. Toliko človeških bitij nLso pobrale nit kužne bolezni srednjega veka.
Po poročilih, ki so dosegla vnanji svet, se more sklepati, da je bilo pobitega več civilnega prebivalstva, kot pa je padlo vojakov na vseh bojiščih, kajti za frontami je bilo Ubitih nad štiri miljone ljudi.
To sistematično pobijanje je bilo zamišleno že dolgo pred izbruhom vojne. To klanje ljudi j so nacijski in fašistični krvolo-ki zamislili iz političnih in gospodarskih razlogov.
Moritve se dogajajo po naslednjih treh načelih i
1.	Naciji hočejo očistiti svojo deželo "tujcev" in "neprilagodljivih", da imajo Nemci tem več prostora in se moTejo razširiti čez svoje dosedanje J meje.
2.	Da se izravna nemško prebivalstvo z drugimi narodnostmi. To se pravi :__čim več Nemcev pade na bojišču, tem več mora brti pobitih med tujimi narodnostmi.
3.	Tuje narode je treba ubijati. da bo nemški narod imel toliko več živeža, katerega večino bolj primanjkuje.
: To nacijsko naziran je gre, r*elo tako daleč, da ubijajo celo «laftx>mm»e. neozdravljive in; stalno pohabljene Neiwe, da bi zdravi imeli tem več živeža.
Tako satanski Hitler in nje-irov ooroda Muso pobijata ljudi tirnih narodnosti, da si bodo mosrli nmni ljudje bolj polniti svoje želodce.
KAJ JE Z JUGOSLAVIJO?
(Nadaljevanje.)
vn.
Pripravili so ^e (partizani) s tem, da so sprejeii"demokrat metode, kar je za Balkan nekaj nenavadnega. Mestne ipi tve so bile izvoljene z voditvaini.
Vpeljana je bila zdravstvena služba pod vodstvom slovi-' . /.t ijeograjskega profesorja Sinioiia Miloševica.
V osvobojenih pokrajinah so 'bila odprta gledališča, v ka-; 1.rih nastopajo dobro znani igralci in igralke in celi orkester ^jgiehšfcega Narodnega gledališča, ki je prestopil na stran partizanov.
Xova država ima vnanji urad, dasi je navzoč samo en tuj cliplonmrt: Ivan Lebedijev, bivši svetovale« ruskega poslaništva v Beograda, ki je lansko leto pofbegnil v Črno goro in je sedaj :>o>redovalni uradnik Moskve s partizani.
Po osvobojenih pokrajinah je v prometu partizanski denar in vpHv nove države je pri hrvatskih kmetih tako močan, d:\ v mnogih krajih vzhodno od Ljubljane laške okupacijske rb .vsti ne morejo kupiti živeža z lirami, temveč se morajo posluževati partizanskega denarja.
Osvoftiojena pokrajina "rma radijsko postajo, ki jo je slišati v Si vita in ima angleška oddaja močan ameriški naglas.
U .sio nove države je4 ''Svoboda za vse narode! Smrt fašizmu!"	' •
Država zahteva, da se postavi federacija po zgledu Švice. < vbj#>ožani kmetje Jugoslavije—Sriw, Hrvati, Slovenci, Mace-danci, Črnogorci in Madžari, kristjani in mohamedanci — se vodno bolj nagibi jejo It partizanom.
Mihajlovida so zapustili, ker dela za Veliko Srbijo, zapustili irstaže, ker delajo za Veliko Hrvatsko, in zapustili srbske ko-laboracijoniste pod kvialingom generalom Milanom Nedicem.
Prejšnji teden (26. in 27. decemlbra) se je v Blhacu, ki je glavno mesto osvdbojene pokrajine, zbralo 53 delegatov iz cele Jugoslavije in so izvolili za predsednika zibora Ivana Rlbarja, hrvat-kega katoliškega odvetnika, ki je član srbsko-hrvatske demokratske stranke in sin prvega predsednika narodnega u--t: vnega zbora, ki se je sestal leta 1918, da postavi državo, ki jc pozneje postala" Jugoslavija.	"
Ta začasna vlada predstavlja protiosiške sile v celi Jugo-aviji ter ima armado, ki jo cenijo od 200,000 do 300,000 mož.
Armada in vlada nista "komunistični", ne "roparski", ostudi so nekateri voditelji, zlasti v armadi, komunisti.
Nrnrodno o«vot>odilno gibanje je po značaju večinoma l n t-ko in vlcljučnie mnogo članov srbsko-hrvatake demokrat-, ke -tranke in drugih kmetskih organizacij — hrvatskih, srb-pkili in slovenskih.
Prvo delo začasne vlade je bilo, da je podala brzojavke
predsedniku Rooseveltu, Churchillu m Stalinu.
• - *
«	*	. * *	I\ : ■ : ^	^
Tako piše * * Time" in na sličen način pišejo in poročajo nekateri drugi amerižld magazint in dnevniki.
In kaj moremo o pokwjaju v Jugoslaviji sklepati iz teh poročil T	" " v"'3 ° v " "*" '
Jasno je, da se general Mihajlovič bori bolj za Veliko Srbijo, kot pa za Jugoslavijo, ker je v prvi vrsti Srb in obenem I vojni minister. Jugoslovanska vlada pa je tuidi bolj srfoska, kot pa jugoslovanska.
Prejšnji teden je bila jugoslovanska vlada preustrojena in pri tem je glavno, da je bil izpuščen iz vlade vnanji minister * Momčilo Ninčic, ki je Vele^Srb in je tudi eden med tistimi, ki je podpisal za nas tako nesrečno rapallsko pogodbo, po kateri je Primorska pripadla Italiji. Kdo je njegov naslednik, do danes še ni znano.
Jasne slike o položaju v Jugoslaviji ni mogoče podati. — Znano je samo to, da se partizani bore proti Nemcem in Lahom in se ozirajo na Rusijo, kot svojo'>eiitt!ljteff/Mihajlo?ia pa je V tesni zvezi z jugoslovansko vlado/ki qiT^siji'no^Tii-, česar vedeti, kar je jasno pokazala, ko ' je ■ia^Tnila1 pbriwfHo; sovjetskega vnanjega komisarja Molotova. da "bi stopila v tesnejše zveze z Rusijo.	l?0 •	^
Skratka — partizani se bore za narod, Mihajk>vič pa za zame j no vlado in — SAijo.	—— — T	]
"GLAS NAKOfaA"
<voiui or m rtoriii
—.	■	-i	I..I .h. i
Owned aaa Piiblfebed Slaveaic PaMl«t4&« Oo*npaay, (A Corporation] K rank s«kw>r, Pmldenl; Ign*c Hode, Treiffircr; Joseph Lupa ha. Sec tia.ee of bralne«* of t be -x»n>oratlo» and atklrew« of above officer« 31« WEST 18U» stwcbt. NEW YORK, N. T.
50th Year
— - - ' ' :--■ - " a; , • ■ ' r'	■ - , ■
-- , .--
"Ola* Naroda" Is tMwd e***ry Amy axc«pt Saturday«, Sunday*
and H oil dava
fiabsrrlptloa Yearly <11	AdferHai^Mt on Agwwaant
Za celo leto velja Urt m JUnerlk- tp Kanado fft.—; pa pol leta f3.— u četrt leta fl *>.. — 7* New York xa celo leto 97.—; ca pol leta f&SO 2a InoaeaMTo u celo leto $T.—; aa pol let«
"(•las Naroda" Izbaja vsaki dan lzraemAl sobot . nedelj ln praznikov
-tiUS NAHODA", tli WEST Utb STBKBT. NEW YORK. N. Y Telephone: CHeteea 3—IZ42
___<;las naroda- - New Yert____MONDAY, JANUARY 4, 1943
..-.jiuj------r------- j -l-	_______'________;__________t8tanovljen l. 1891
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna.
nila v tej koloni 30. decembra p. I., tako delikatno, da nam daje nauk, da moramo biti Slovenci v Ameriki zelo previdni preden izrečemo kako končljivo besedo v zadevi trenj, ki>so v teku v nesrečni Sloveniji. noben način ne moremo dovoliti, da bi se med nami delala uropaganda, ki bi morda -stremela za tem, da osineri nafc* 1 simpatije bas proti temu. kar ljudstvo doma morda hoče i-meti. Vsexecji in vplivnejši Ira j d je, nego smo mi, ki se potegujemo za libogi slovenski nnrod, dane? s\mre pred nevarnost jo, da demokracije podpro in pomagajo spraviti ljustvu na vrat nekaj, proti čemur se v svoje a strašnem trpljenju ^edaj bor:. To. Dravi jo poučeni možie. vodijo kmalu v drugo neizogibno klanje.
Glede "galantnosti" Italijanov pa je bilo zapisano v n/o ji koloni, da sta galantno postopala laška komandanrta, ki ctn prišla v neki kraj z laŽko divizijo, ki je uničila odrlelek par-skšer ne pomeni, da je ik-Wo. tiranov. Galantno postopanje ki je pi*nl o partiza.uskib prro-zzodejštvih in o tem, da sta Hiia komandanta crnlantna nanram civilnemu prptbtvalptvu, h val-' aH za>srovarial Italijane,'Iti i trk nimajo prav tvohenetfa ovravfar. na naši slovenski z^m todn v^1!** temu r»a je stvar vsa j name natprnvila vtis. kakor da ^ T^aTii rešili nnše ljudi pred pn r-ti7an<*krrrii tolpami, o kate-v/li mimocrredp re?fmo, priVaiai« danps že bolj ia*ma noro^Tln. ki trdiio, d« «o mod parti^^ini co-; lo s^ovptf-Vi ditbovtoflci. Tri li■>-^pjn videti slovenski narod o-svffl>oieii vsake tuie nnv'aVe.
To, da sem pošteno izpovedala trenotno reakcijo, ki je bila, da naj se narod sam očisti v ognju kaosa, nikakor ne pomeni, da hočem, da zapad^ni sama ali pa da zapadejo drufri roiaki izolaciMci m^li. nai -e naš in evropski človek sploh i sam reši xl Ta^tnesra kno«a rnz-I mer. ki si ji'h neprenehoma n-stvarna — da, ustvarja, z nn'o pomočio. Tudi mi smo srrešiTiKi v kolikor se t'če svetovnega položni a. četndi do gotovo mere včasih igramo vloco "swk-eria", kateremu ni tm/Wa vrače vati po vojni, kar je bil p^ > dil. da «e je klanje lahko nadn-lievalo, dokler se niso Korna'«e sile na eni ali drugi strani.
I V zadnjih 15 letih sem pre ndela preveč socialnih, »rodo j vinskih in slicnth del, da bila moja miselnost tako enotirna, da ne bi znala razločevati med naravno človeško reakeFjo. ki -Seli trenotno odlwti od sefce vsako odgovornost za ftekaj, kar je neprijetno in neaa/fd]i-vo in pa mod višjo socialjio zn-
vesio. ki e^oveku-inchgent- rn-refeuje, da se mora boriti vredne človeške ideale rt noro-ne^lede na zaipreke m na dvome ali brezufnnost položaji. Mi pač moramo imeti vero vnsc iri v naš narod in s to vero v i^ebi bomo r>rema=tiU vse trenoinae ofboutke, ki bi nam hoteli narekovati brezbrižnost ali uliIo-dušnoat.- .
Moja mati me je učHa. naj se dvomov nfkdar ne strašim, le podleči jim nikdar, ker preinh-gan dvom je še en jeklen klin. ki stopnjuje človekovo volio do v*e<ra. kar se šteje med vi^ir vrednote duha.
Hiiiiiiiiiiiiiiiiilniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'
irrrf koprivšek Hi njec«' orkester na platfak
TemlHki Polka
Na planinrata—vatfck fttV. ^»V fn nrqitone dntveksit^
• tamburica — ttv. m s71
Za toz. eanlk t« eni* p)oS> *
minrite aa: JOHN marfilch
I«	» Iftwl	Vnr V«i
Ameriški Družinski	j
Koledar
V-zela «em si par večerov ea- * sa, da sem prečitala Ameriški družinski kolledar, kateri je le- j tds, kot piše njegov urednik, 1 Frank Zaitz, posvečen 14 onim 1 v naši stari domovini, ki 'bo- ' re za svojo in drugih svolbodo."' 1
VseWnsko je Koledar bogat, 1 in v njem so zastopani naši li-| terarni in drugi talenti, ki so prispevali svoja dela, katera nudijo zadovoljivo ra-znoličnost, gradiva.	j
Po«?hnost Koledarja letos je < spis dr. Borisa JWlana, (<Slo- ' j venija v borbi". Ravnotako je ' i zanimiva študija, "Sup in nje- ] gova Nora", katero je spisal Frank Keirže in katera v zelo ;
•	potgodljivib potezah oriše živ-i
•	1 jenje, ki ea je najti kjerkoli v ; newyorekih blokih.
Katka Zupančičeva je svojim prispevkom sama napravi- i la primerne -risibe. Leo Zakraj- ; sek ima informativen spis o denarju; Zvonko Novak je zastopan s par spisi, od katerih eden opisuje Brazilijo in nieno bogastvo; Matt Petrovič podaja nasvete trlede nakupa lastne-ea doma, dočim Josip Cešarek zanimivo opisuje veliko potrpljenje ealumetskesra župnika, ki je moral čakati doljro vrsto Ipf, do svoje srebrne maše. preden ie dobil svoji cerkvi primeren farovž.
V Koledariu ie še več drmrh zgodovinskih in informativnih ter literarnih spisov izpod peres naših tukajšnjih, kot <=taro-Vrajr-kih pisateljev, katerih dela so seveda hila prispevana pred vojno.
Zanimiv je opisni portrot a-menškesn sociaHneea pesnika, Carl RinrlbiTrs'a. kateri je sm-sa^ ribišmo delo o-velikem Lin-colnu. niesrovem delu in njesro-vem ča«u. Sr»is je priredil Louis Beniger, ki je podal točno in impresivno sliko o Sandiburgu kot človeku in umetniku.
Pesnil v KoWlarju so največ od starokrajskih pesnikov in med temi t<? tudi SeliškarjevaJ *'Piwmo iz ** katero je o-Vn«il v Veliki Kinkirrdi oesnik «nm, ker je htl prištet med nanredne inteli^ente, katere ie (tedania vladna kli'ka v Jugo-^lavi^ nrcve^niala in zapirala.
PoVsr literarnega in slične^a srradiva ima Koledar polno =lik in umetnih risb. itd. Cena Ko-ledarrn ie en dolar in naroeo se pri Jugoslovanski delavski tiskovni drnzibi (Proletarec), j 2^01 So. Lawndale Ave., dii-eago, Tfl.
V Do1a*»nilo "PrispeTkariu"
Priznavam, da je delikatno vprašanje, ki sem se ga dotak-
O t r o š k a p a r a 1 i z a
Na sestanku pred nekaj dne-! lysis in zastopniki tnjejezicnih'da za pobijam je te strašne bo-vi v RHtmcre hoteln v New listov v New Yorku, je bilo do- lezni. Ta kampanja bo konča-Torku, med uradniki National! govorjeno, da se razvije obsež- na z rojstnim dnevom predsed-Foundation foT Infantile Para-'na kampanja za nabiranje skla- nika Roosevelta 30. januarja.
j-" ■» t' '	i » Vi I. •. .■ »i	••". ;?»<*;• 's	.
Ka sliki sedeči od leve na desno «o: J. Kirsehkibaum, (Jewish Morning Journal;) E. A. Powers, direktor Greater Nfew Tork IXvi«ion of the National Foundation's Drive;' Be-verfy Kelley, ravnatelj za pubHeiteto za Foundation; NathanH. Seideman, preda. Foreign Press Commitee; J. F. Lurch cotjrdmsfccT Foreign Language Groups; M. Kaufman, (Ke-pssava) Alfbert Scmdman (Jewish Eeview) in J. Oamprubi, (La Prensa.)
Stoječi od leve na deeno: F. II ah u k, (Ukrainian Daily News); K. Grossman, (nemški Aufbau); N. 8. Barw (gTŠki Hferald); Gene Rea (H Progress o); Anthony F. Svet (Glas Naroda)? John V. Dvorsky (New Yorske Listy); Andrew Valtwhek (N. Y. Dnevnik)) Nat. Wein (Jewish Morning Freiheit); H. SundSby Hancin (Nordisk Tidende) in F. SchwarU-xnan (Iater^LacUl Pres».)
Note
zt
PIANO-HARMONIKO • li KLAVIR
BUEEiiiti OF iSfBLNU riMK O If BLOaauM iQyetnl C*»i tfLUVEN8Ki F ANT J S
ttitiBoM PRODALA_
jezsao
KOLO__
• »HIO VALLEY ~~ SYLVIA PUL.KA _
I'AAl NA VHTN1 GRBDI
_
MILICA MOJA
'.»ptPffAJS WALTZ
vim? —-- —
MABtČRA. PESGfjJAJ
BAK€m?4' —;;V.- ------------
Allj^tH MPRTAN1! " '
flAf^T PO0S---
NA TUJEM
—•——r1 ■■■»—k—»iiiti j—
35 cento^ komad
mJA^PEjil^iTCiWf 1II«APA )	F. IS« k«mad:
j	, yyi
-	Karo«t« pri
i
^iai-KNir prmi.isHTN« ? !!«, Wot 18th St, New Ywi.
. z*	v •«)
VEST F KOMU
.. POMAGATE
AKO PRISPEVATE ZA
U.S. O.
—	I	.	-«t	, • «
GLASUJTE V "GLAS NARODA
mo nesreče, katera je zadela našo rodno ze^nljo.,,
Brat in sestra, »topi na društveno sejo, tvoja bratska dolžnost je, da spregovori« takoj, ker potreba je tako nujna in ne odlašaj za drugo sejo.
lDaj, brat, daj I Pomagaj sestra!
PRAZNOVANJE NOVEGA LETA V NEW YORKU
New York vsako leto praznuje odhod ■starega in prihod Novega leta in tako je bilo to praznovanje na programu tudi letos, čeprav je Broadway precej zatemnjen in so v veljavi razne restrikcije, k? ne dovo-ljujejo docela svobodnega in razigranega praznovanja, kakor je New York običajno ob priliki Novoletnega veseljaee-nja.
Tisti, ki se razumejo na cenitev števila ljudi, ki se kod zberejo za to ali ono praznovanje, itd., pravijo, da je bilo na Times Square okrosr 40 tisoč ljudi kar je v primeri z drasn-mi leti, ko je prišlo v mesto tudi do milijona ljudi, bolj majhno število. Med veselimi razgrajači in praznovnlci je bilo to pot mnogo vojaštva in razna zaibavišča, restavracije. g*edi-šea, itd,, so imela dober business.
JUGOSLOV. ČASNIKARJI V LONDONU.
(JIC.) — Zveza Jugoslovan skih časnikarjev v Londonu j« .priredila v čast svojih angle Jkih tovarišev obed, kateremrc je prisostvovalo veliko števil« angleških in zavezniških oseb nceti.
Predsednik jugoslov. zveze Miha^o Petrovič je pozdravi' velikega prijatelja našega naroda in ča«tnega predsednika zvece, Wickham Steeda, ki je \ svojem odgovoru pozval svojt britanske tovariše, naj dobne .pazijo na Jugoslavijo, ki si je pridobila velikih zaslug in j« neobhoden potreben predpogo; za trajen mir na Balkanu.
V imenu angleških časnikarjev je Canyon ipovdaril velik« kreposti jugoslovanskega naru da, njegove zasluge in ljubeeer do domovine, ki se je s tolike jasnosti izrazila v pivi in dru -gi svetovni vojni.
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko po maga pobiti sovražni ka, ako kupuje WAR BONDE in ZNAM KE redno.
kviškusl,qvensk;a srca
-V AMERIKI!--
JANKO N. ROGELJ gl. predsednik ABZ.
venesv v domovini, dokler sami ne bodo mogli govoriti.
Da ee bodo uresničili cilji in načrti našega započetega dela, tieba bo požrtvtovanja in denarja. Ako tega nismo priprav ^jeni dat?, potem bo uspeh SANS — neploden.
Pdletg ^Slovenskega ameriškega na rednega sveta imamo Sks<-1 venci v Ameriki tudi slovensko I sekcijo JPO. Mi imamo sedaj dve organizaciji, obe sta naši. clbe sta potrebni, obe potrebujeta denarja. Niti ene niti dru-<re ne smemo zanemarjati, obe j moramo podpreti kot združeni ameriški Slovenci.
Globoko v slovenske žepe bomo morali poseči, vsako slovensko društvo, klub ali skupina! bo morala odgovoiiti z denar-; jem. Za vagled vzemite društvo Lunder Adamič št. 28. S. j N. P. J. v Cleveiandu, ki je na; letni seji sklenilo, da daruje za obe preje omenjeni organizaciji vsak član en ddar v letu 1943. To je menda prvo društvo v Ameriki, da je napravilo tai sklep. Društvo šteje 373 članov in člani«. In to še ni vsel! Končni sklep društva je bil, da prispeva še iz društvene blagajne vsota, da bo skupni prispevek $500. to je: za JTO ?lov. ! sekcija $250 in ha SANS $250.
i Člani in članice društva Lun-der Adamič vam kličejo preko . šhne Amerike: ^Kvišku srca' bratje in sestre, živimo v velikih in agodovinskih časih, ko nemirna sloveneka kri odpira čleveška srca onih ameriških5 Slovencev, ki so seme izkrvav-j ljenega naroda onkraj morja, i Bolj bl^goslavljeno je delo onega, ki daje, kot je delo onega, ki sprejema. Dajte in dajajte/ kot še nikdli niste dajali! Po-' fnagajte, rešujte in celite rane, kot da pred vami prosi in jočei vaša lastna mati, da iztisne iz svojega suhega teleea zadnja kapljo poživljajoče krvi v uteho umirajočega sina. To je boj za življenjski obstanek; tu je samo vprašanje, če datš, da ie-•šiš življenje; ali ne daš in stopiš preko mrtvega trupla svojega brata. Ta je vprašanje,. ali želiš svojemu narodu onkraj morja isto svobodo in demokracijo. katero sam uživaš, ali se iboš zlobno nasmehnil in z zaničevanjem pljunil na tisto slovensko zemljo, ki ti je dala življenje. Kri ni voda I Kri nase krvi se razliva p^eko slovenske zemlje in naipaja posrorišca na-j?5h vasi, kjer je slovenska pesem, f?veta narodova beseda, stisnjena za zama^ena usta. "Kvišku srca. bratce in sestre, mi smo že ulačali prvi narodni davek, plačajte && tudi vi. da boste nam enaki, ki se ravedsu!
Slovenski narodni kongres je, ea nami ,a ogromno delo jej pred nami. Moje misli po kon-j gTesu so pri delu, katero čaka| vsakejga Slovenca in Slovenko v Ameriki, Slovenski amerižki na.odni svet je pordjeno dete tega kongresa, a sedaj je naša naloga, kako življenje bo živelo to dete. Sedaj je čas, da fc>re skusimo samega eebe, če smo dovolj močni in veliki, da vztraj jamo pri naši zaobljubi, da bo-! mo skupno delali kot celota slovenskega naroda v Ameriki.
Kvišku slovenska snoa v Atne ribi! — Vsaka slovenska na-j eelbina, vsaka slovenska skupi-' na, vsaka slovenska hiša, vsak Slovenec in vsaka Slovenka vsi smo poklicami, da delamo, vztra jamo in žrtvuiemo. To .ie naša; skupna zadeva, dolžnost in na- ! loga.
V teh resnih in odločilnih ca-j <4h veljajo tudi za nas ameriške Slovence besede iz dr. Kre-I kove oporoke:
* 'Vi vsi, ki ste seme izkrvav-ljenega naroda, mislite le eno: kako boste združili vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in b!acro=ta-nje.,,
Da, ameriški Slovenci smo tudi seme izkrvavljenega slo-1 venskega naroda onkraj morja. Vse kaže, da je nevidna usoda hotela, da je nekoliko tega ge-m^ua padlo na svobodna ameriška tla, kjer je vzklilo v nov narod — ameriški Slovenci. Mi smo tukaj, »ložni in strpni. Če so našemu narodu v domovini ®ave«ane roke in zamašena usta, naša sveta dolrnost je, da morimo mi v irrvmu tetca naroda, dokler ne bo ta narod švrihoden in prost, da bo sam srovoril. •• ;
Zastopniki ameriških Sloven cev na Slovenskem narodnem kongresu v CHevelandu so izvodi in potrdili cdbornike Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki so danes, rekel bi: nekaka vlada, ki bo govorila za naše ljudi onkraj morja. SAKB bo danes obveščal našo ameriško vlado v Washingtonu, ter zastopstva drngih vlad o potrebah in ciljih zasužnjeni!* Slo
sedaj lahko dobite lastnoročno podpisano knjigo
TWO-WAY PASSAGE
pisatelja louis-a adamlc-a za navadno ceno
$2.50
Pri naročbi se poslužite naalednjega kupona
1 - ■ ■ - . " B,
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime ---------
St., ulica ali Box at. _____ \
Mefeto in držav« _______
Naročite lahko to knjigo pri:
knjigarni
Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK
_ i
Pristanišče Toulon, kjer so Francozi potopili večino svojih bojnih ladij, da na bi prižle v nemške roke.
GROB FRANCOSKE VOJNE MORNARICE
J ljubi tvoje srce. Živi cvet lju-' bi Branita . . ."
Zbudila se je ob otrokovem kriku in tedaj je vedela, da mera njen ljubljenec umreti.
Umrl je. Kakor alabastrov kipcc je ležal v materinem naročju in njeni v:o8a poljubi, vse njene seize ga niso več obudile. In nič ni moglo več utolažiti mlade matere. Izogibala se je Abdula, ki jo je skušal potolažiti, in užalila je nje-j govo matfT, ki ji je očitala, da -e je izneverila svoji veri in prinesla nesrečo v hišo.
Sakunta je premagala Leilo. Saknnta je venela m hirala v žalovanju. Abdul je postajal nestrpen. Mati je zasovražila sinaho, ki ni jubila njenega si-
na, in je Aibdulu prigovarjala:
" Pusti ženo, ki te ne ljubi, ako ti kaže -cdpor, veš> kaj je tvoja pravica,^
Sakunta je vedela, da jo čaka' izgnanje in beraštvo, vendar se! ni Abdulu več uklonila. In n£-; koč je pi-ipeljal trgovec s sužnji. lepo sužnjo iz Kabala, ki je s | svojo razkošnost jo upadla in ža lujočo Sakunto popolnema zasenčila. Prišel je dan, ko je pri jel Abdul nekdaj tako ljubljeno za roko, in jo peljal iz krasnih sob, skozi dehtoči vrt, mimo dveh sabelj in dveh psov — sunil jo je skezi vraia in rekel:
"Hodi, kamor te noga nese, med nama je vsaka vez pretrgana."
| Vrata so se zaprla.
Sakunta je stala pred hišo, v katero jo je privedla samopaš-nost monamedanca, ki ni poznal druge pravice, kakor svoje želje. Oropal jo je moža, vere, tihe sreče in mirne zavesti, držal jo je tu dve leti in zdaj jo pahne samo v svet.
In vendar svobodna. Obrnila se je napram kraju, kjer je živela poprej. Še je tam njen dragi Benda, živi in se je spominja; ali pa je morda umrl žalosti, ali pa preklinja celo njen spomin? K njemu pojde, naj bo pot le tako dolga, naj bo posuta s trnjem, naj jo strašijo divje zverine — k njemu pojde izpo-ve se mra. Njega mora še enkrat videti — petem naj umre..
• K njemu! — Zastavila je v tenko svilo obuto nogo, prekinjena z močjo veselja, na dolgo, trudno pot.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica
ki H »je poljudna navodil*, kako postati
ameriški državljan.
Poleg vpraSanJ, ki jih navadno sodniki stavijo pri Izpitu za dr favljanstvo, vsebuje knjižica Se v TI. deln nekaj vafnlh letnic h« tgodovine Zedlnjenlfa držav, v III. delu pod .naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti. C sta v s Zedl njenih držav, Lincoln or govor v Gettysbnrgu. Predsednik) Zed In Jenih držav In Poedlne država
Cen knjižici J* samo 50 centov.
In oe dobi prt :	j
SLO VENI C PUBLHIANO CO. t SI« W«t IStb Bt, Mmv TtiHT
§ THE NEW ENCYCLOPEDIA of	tj ^ MACHINE SHOP PRACTICE
rs Spisal' znani profesor na Števca*	^ CQ Institute of Technology v angleščini -
O	George W. Barnwell
N M i........,,„,.,11,1,1,, u, — Podlago za nieba-	^
O	rff	-yfigjfi H morete dobiti s to
5 ihShhIS knjisa popisuje Id	Z
O	H v slikah pokale
it^f^^r 'temeljna dela me-	1
* ^^S^r'/zrW..1 hanlka. Razloži	t-
O natanko, kar	fTJ
P- \ -^^li^^r ffli$A mora _ znati naj-	y>
H m&m^. WJ&Fi MiU mehanik.
^fai T IT Poj a snuje vpora-	***
j^j MM JSt orodje in me-	g
^ r - -JKi^ Cena. $1.98	R
Z Ne glede na to, ali ste šele poietnlk, Vam bo ta knjiga
^ zelo koristna In mnogo vredna. NAROČITE JO DAlfttfl!	C
SLOVEN I C PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK	CITY
Zastopniki Združenih slovenskih društev v New Yorku so že v avgustu sklenili, da se priredi velika skupna manifestacija naeš na&elbine v Greater New Yorku in okolici in sicer s čim popolnejšim koncertnim ter govorniškim in zabavnim programom. Prireditev ima dva posebna namena. Prvič, da ponovno opozori, vzpodbudi in navduši ves tukajs-nji slovenski živel j za čim veeje in popolnejše sodelovanje nas v?eh pri vseli panogah vojnega prizadevanja naše nove domovine Aane rike, in drugič, da se ponovno :<n Sim močnejše prinese v ospre dje velevaino vprašanje naših rodnih bratov in sester za neposrednimi mejami jugoslovanske Slovenije, to je vprašanje naših bratov in getter pod fašistično Italijo,, pod nacijeko Nemeiio ter pod za ni -fašistično Madžarsko, in to kot nekak protiutež proti tukajšnji propagandi raznih Sforzov, Ttalb^buržanov in drutrih elementov njinove vrste, ki hočejo v Padanji kritični situaciji meSati pojme nepoučenim Ame-rikancem ter tako ribariti v kalnem.
Slovenski naredni kongTes 5. in 6. dec. v Clevelandu je za nami.	njem je bil izbran
S'oven? k i arae ■iilki narodni svet, ki je formuliral svoj program s sledečimi besedami: Združena Slovenija v federativni Jugoslaviji. In ker ta program pomeni, da se bo novi SANS prizadeval z vsemi *vo-{ ji m i močmi in serdstvi, da se SIovc nciT za ne^po rednimi me-! jami pridružijo jugoslovanski Sloveniji, ki naj pestane sestavni del nove federativne in demokratične Jugoslavije, je jasno, da sta zgoTai označena smotra nameravane manifestacije v popolnem soglasju s stremljenjem ameriške vlade in naroda. katerega bistven del smo tudi mi, kakor tudi v soglasju z delom in cilji SAN® a. na ka-ternga delu im uspehu smo kot demokratični ljudje in Slovenci
igra in ples. Ko je legla utrujena »a fcviletoe blazine, je bila
pretrudna, da bi se spominjala, jokala in želela, ali da bi »snovala, kako bi se rešila. Mogoče da bi se kaj 'bolj branila svoji i usodi, ali vedela je, da jo pre-j klinja njen mo«ž, da misli, da je odšla »vojevcljno, da je izbri-3ana iz bramanske kasje, da jo čaka eunaj siromaštvo in zaničevanje. Iman je prihajal in poučeval bramanko. Ugovarja-' la je v marsičem, saj je peznala Vedo in svete pesmi in postave. Toda Albdul ji je kazal ljubeznivo spoštovanje, mati je govorila, koliko lepit deklet bi bilo rad>: znmenilo s Sakunto, 1 in hiša je bila foo^atejša kakor ;bramančeva. Sakunta pa je Stila šestnajst let. Bi;er in d: a igulji lepe besede so bile vaba. zavest, da je prva sreča izgubljena, je bila povod, da se je odločila prestopiti k izlainu in (se poročiti z Albdulom. . i Sakunta je poslala Leila, a Sakunta se je spominjala kmalu na Leilo, da je bela njena *re-' ca bolj globoka, da je le ena prava ljubezen. Tiha, vedno enaka harem?ka sreča jo je omamljala samo prve dni. Zdaj ji ni bilo treba več učiti sa, imela je. časa za premišljevanje, za primerjal:je. V Malabaru se i je smela prosto gibati, tu je bila zanrta v s:*ier kiasno ječo,! ki pa je bila vendar le ječa. In: polet, ki ga je dobival nien duh (poleg Be-nde, iskanje duševne poglobitve. Jutra ob jezeru! Obred: v sveti:č<u! Krasno, ica I dar se klanja tisooglava množica sv:<temu trojstvu, kadar kipi iz grl pobožnih romarjev navdušena pesem. .
Kerrma pa je bila sama ljubezen do žene, ne da bi iskal in uvaževal njeno dušo. Gospodinjstvo je vodila mati. Leila ni imela pravega Tresla, iirre in vezenja pe ie kmnln •nnv°l^eala. ;n bila W ol>olfla od žalosti, da ni izostala mati. I> te, ki je ležalo v njenem naročju, ji ie da-
»lai iTnotfr-živIjcjNTa. je p^e-j gnalo očitke, ki «o ji šepetali • pojoči. "T^daialta svo^e zve-^ohe. znničevalka Brame."
Dete, nežna slika svoje mate:«, se jc hitrto razvijalo. Dobilo je prve zobe, se vilo v pr-j vih krčih. In Leila je trepetala. Bala se je, da ji ne vxa-me razsrjeni Brama njenega za klada. Večkrat je videla, kakor v sanjah ogromni kip Bra-mov pred seboj. Večkrat mu je polagala v sanjah cvetja, a kip je stresel glavo, ker ni maral njenega daru.
Dt te je delalo prve korake. T e;ln je sanjala, je zvila kito rdečih vrbenij in jo nesla v sve-j t išče. Mračno je zrl Brama nanjo. Poklonila mu je kito, (hotela yo položiti nn žrtvenik, I toda kip se je namrgodil in jo opomnil:
"Nezvesta, pozabila si svoje prisrsre in zatajila si svojo vero. V kazen ti vzamem, kar
^gala so «e železna vrata, zalajala sta dva leva in zablesteli sta dve sablji. Vrata so se odprla. Leva sta &e plazila k nogam jezdeca, sužnja sta se dotaknila s čelom tal. .	j
; Po belo lesketajočih se stopnicah, ,»redi dehtečega vrta, se je jezdec ustavil in skočil na tla. Prijel je Sakunto za roko in zažvižgal. Iz hiše, zidane v drugačnem slogu kakor pri njih, je privrelo krdelo sužnjev,
—	rneški gologlavi, ženske za-j vite v jaišmak. Njim na čelu ženska visoke postave, v svilenih belih dimljah s škrlatnim životnikom, glavo je imela ovito z aelenim turbanom, na tur-banu svetel kamen, velik kakor .golobje jajce. Njen obraz ni t>il zakrit.	j . Priklonili so se jezdecu. Vsi, razen gospe, ki je bila oeividno jezdečeva mati in je pozorno motrila sinov plen. Sakunta je slišala, foo je mrmrala:
4iVeljala bi na tisoče pijast-rov."	>
Na čelo in na srce je položil jezdeo roko in se priklonil materi in Sakunti:	1
" Albdul Kerim sem, iz hiše bogatih Alba^idov. kakor zvezda je mojega rodu in moje slave. Nisem še oženjen, da»i sem že dolgo v dobi, in mi ni bila še nobena sužnja tako všeč, da bi jo vzel za ženo, za mater svojih otrok. Tebe sem videl v -bazarju. Odkrila si svoj obraz in zabolele me je. s*ce. Moral sem etoriti, kar *em storil. Zdaj mi leči rane, prelepa prikazen iz paradiža, zdaj bodi moja žena, moja najdražja žena."	j
"Nikdar!" je vzkliknila Sakunta. "Omožena sem in pri bramancih velja samo samod-rug zakon. Meja vera mi brani občevati z drugoverci.*'
Rahlo se je priklonil AJbdul:
4'Nobene žene ne bom imel! poleg tefbe, pri Alahu! Tvoja vera je zmotna in naš iman te nauči resnic naše prave £*ere. Ko jo priznaš, postaneš prostovoljno meja žena, sag ti branijo zapovedi tvoje vere in kaste nasaj, twj mož bi te »avrgol, da te vidi, tvoja sreča je le tudi pri metli. Izročam te v varstvo .svoje matere."
S pogledom in roko je prisilil Sakunto po stopnicah, kjer jo| je cVbjela in poljubila v pezdrav njegova mati. Sakunta ni imela časa, da bi mislila in tožila
—	ve« dan ji je opredelila mati v nfienje in delo, zvečer je bila
zna mej, krasno orožje, bogastvo.	| ' Nedostojno je za mlado ženo, da je na sameni z moškim. Sakunta si je zagrnila obraz in kriknila od sramote in strahu. Zdelo se jI je, da je omadežuje mohamedanoev pogled, leogi-, bala se je konjevi nogi, da ube-j ii za drevo, v dom. Konj pa je '.•bil pred njo. Tedaj je zaprosila milo:
**Pusti vendar,, kdor si, že-' po domov, da gre za svojo doliž-1 nost jo.''
Mohamedanec je skočil kakor blisk s konja in se ji je poklonil:
; '"(Moj dom je prazen, v njem jii »reče. Pojdi z menoj, cvet Malaibara, po pisanih preprogah bo hodila tvoja nožiea in sužnjev (boš imela v izobilju.'* j "Pusti me domov, ako častiš .Boga."
Že so aajele močne roke Sakunto in konj vranec jo je ja-drno nesel v neznani kraj. Kli-pala je na pomoč, prosila. Onesvestila se je, ko si je mislila, da ji je iz^bljena čast poštene žene in ljubezen moževa. Indijci imajo zelo stroge postave ! glede zakonske zvestobe, in kdo bi: mogel dokazati, da je Sakunta bila oropana zoper svojo ver-ljo, itt da bi kdo tudi dokazal — če pride v tujo nišo če sede za ognjišče drugega moža, bo ' izbrisana iz kaste bramancev, bo izročena zaničevanju vseh kas«t.
Zavedla se je kmalu, pretresena od naarlega dira,, ozirala se je po kraju, ki ji je bil nepoznan, le tam daleč se ji je ®delo, da vidi še vrh Mala barske pa-gode, in bridka bolečina ji je' ranila srce pri misli, da stoij Srda1" nien mcižpred žrtvenikom.. Preko planjave je jezdil jr®-' dec in tešil s sladkimi be«edamij jokafoČo Sakunto?.
"Imela bos kar ti uczeli srce, ljubil te bom in častil, ka-l kor evo.to kraljico.' *
"Pusti me d cm o v — streha moiesra moža je moja edina j sre^a."
Vstalo je visoko zidovje, dvi
Sume vali svetega jezera, še-JK če drevje v svetem gaju Ma-iabarskem. Spominja se tebe, Sakunta, ti cvet lju boras i, vsa*a-^tel iz bolečine, o tebi pripove-thije mati svoji hčei-i, o tebi poje Indijec ko sedi večerne ure ob jezeru.
Koso prihajali prvi Evropej-,ci v Malabar, se je klanjal v Bramovem svetišču mlad svečenik. Bela in nežna, zavita v tančice, zlate obroče je imela na zapestju, gležnjifa venee rož na glavi, kakršnih še ni izklesal lepših k!3pai', in je prinašala bogovom cvetja Sakunta, sveče nika Benda šestnajstletna žena.
Lotos »lovi po svojem cvetju, žoua po svoji Čednosti in lepoti. Sakuntinaa lepota je slovela daleč naokrog. Mladi soprog je ljubil ženino hvalo, rad se je prikazal ž njo na bazarjih m na šetaiaščih, mlada žena je od-grnila rada naličje, rada je po-gl tlala s svojimi gaaelnimi očmi v žareče rtioske oči.
Starejši bramanci so svarili mladega tovariša. A on je bil cluh in slep, tako zaverovan v »Salvjilrtto, da bi bil za njen nasmeh prestopil Bramovo zapoved. .
Bilo je čudovito indijsko jutro. Nočne ptice in zveri so so zateglo c<glašalo na potu k počitku, predramilo se je, kar lju-,bi beli dan in njega krasoto. Sikunta je vstala, da se oko-plje po obredu svoje visoke ka-.sto, in Išla skoi' gaj, ki je ločil njeno hišo od svetaga jezera, j
Nikdo je ni videl, ko je šumela kakor rahla senca k vodi, nikdo je ni videl, ko' se je spustila med lotose v jezeru, nikdo je ni videl, ko se je oblekla in vrnila v gaj.	- i
Vsaj ona je mrslila tako.' Vendar se ji je zdelo nekam ne-1 prijetno, zdelo se ji je, da preži kaka zver ob vodi na njo, in ozirala se je plabo okrog sebe.|
In tedai je planil izza drevja kakor orel jezdec. Skcčil je pr d Sakunto in ji zastavil pot.' Obleka je razodevala mohame-danca, obraz mladosti in drznosti, pogled strasti, ki ne po-
RRAN2D&S:	.
l'. cf v a^ ^
Iz sreče v nesrečo
Kratka Dnevna Žgodba
_____L__S__1_S_
*clas nahoda" -^wyort	MONDAY, JANUARY 4, 1043	__vstanovljen l. im
Newyorska naselbina bo zopet manifestirala
pravljahii odfbor se pač trudi, da bo ta prireditev ne samo na višini najboljših prireditev v preteklosti, temveč da bi jih še nadkiiliia.
Treba je, da vsa naša naselbina v Greater New Yorku in okolici pil^ne takoj misliti in govoriti o tej prireditvi, zanjo agitirati in se nanjo pripravljati.
Na tem mestu naj gre poseben apei na naše žene in dekleta kakor tudii moške, ki imajo narodne naše, da se pripravijo ter da pridejo na prireditev v čiiu največjem številu. ' Od sedaj do 17. januarja mora biti geslo vsakega rojaka in : rojakinje: Vsi v Arlington dvorano na 17. januarja!
Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebnje vaše dolarje, zato kupujte vojne bonde; name: ► sto, da trosite denar po nepotrebnem.
živo zainteresirani.
Ta manifestacija se bo vnšik v nedeljo 17. januarja 1943 v Poljskem narodnem domu, Arlington Hall, 23 St. Marks PL
Olavmi del programa na tej
prireditvi bodo seveda doprinesla naša kulturna dmštva:
"Domovina" in "Slovan," kakor tudi naši požrtvovalni mla^ di tamburaši. Njihov del pa bo epopohiil naš domači in veliko t'bstoječi talent, kot priznana in priljubljena sopranist-ka Miss Ann Kepic, ljubka in izvrstna mlada plesalka Miss Josephine Feshel,, znani in priljubljeni Manhattan Accordion Trio in drugi. Za nekak veličasten finale pa bodo zopet nastopili naši pevci in tanihuraši skupaj, to je skupina, ki je na zadnji skupni prireditvi Žela ta ko velik in r.Rvdu6en aplavz. Poleg trgra se snujejo še nekatere druge zanimive in privlačne točke. Kakor hitro te dosežejo stanje gotovosti se bo o njih podrobnejše poročalo. Pri-
"GLAS NAHODA" — Ne* Tacfc
MONDAY, JANUARY 4, 1943
■■nr
Islandski rijbic
—' -----fWLMMMMMM^B	m^jgggj
EOMAN — Spisal PIERRE LOTL
CETBTTI UtEL.
Zvečer, ko se dela noč, posedajo zaljubljenci radi po klo-j>eli pred hišami. Tudi .lan in Marjetica sta delala tako. Vsak večer sta sedela pred vrati Moanove koče na stari kameli ti klopici. In tu sta se ljuibila.
Drugi imajo pomlad, senco zelenih dreves, tople večere, /azcvele rože. Ona dva sta imela samo februarski mrak, ki je padel na prinuorje pokrito z bodičjem in kamenjem. Nobene zelene vejice nad njunima glavama ni nikjer naokrog; *amo neizmerno nebc, po katerem ao se podile počasi blodeče megle. Namesto cvetlic samo rjave alge, ki so jih bili potegnili ribiči z mrežami na stezo..
Zime niso ravno ostre v teh pokrajinah, ker jih ogrevajo tople morske stanje. Toda večeri so bili vendar dostikrat hladni in vlažni, dnoibne, ledene, komaj vidne kapljice go padale zaročencema na rame.
Ostala sta vedno zunaj, in prav dobno sta se počutila Jn ta klop, stara že nad eno stoletje, se ni čudila njuni ljubezni, ^aj je videla že ždovolj drugih. Slišala je že dovolj sladkih besed, ki -cs jih 'ponavljala usta od rodu do rodu, vedno enako. In videla je poznejiše, kako so prihajali isti ljudje Jcot oslabeli, tresoči se sta-uki sedeli so na istem mestu kakor pred leti — da ee navžijo še malo svežega zraka ter si ogreje-jo stare ude pri zadnjih žarkih toplega solnca. .
Od časa do časa je pomolila boibica Ivonna glavo skozi vrata ter se ozrla na mlada dva. Ne morda zato, ker bi bila .v skrbeh, kaj počenjata, tamveč iz same ljuberni, ker ju je rada videla; včasih ju je tudi skušala spraviti v sobo.
"Mraz je otroka moja, prehladita se. Bože moj, je-li to pametno, ostajati tako pozno zunaj T"
Mraz. — Njima ni bilo mraz. Saj se nista zavedala ni-cesar, kar je bilo izven njune sreče, izven sladke zavesti, da •sta tesno združena, da ju ne more ločiti nič več na svetu
Ljudje, ki 60 prihajali zvečer miimo, po poti, so culi njune prijateljske glasove, pomešane s šumenjem morja, ki se je zaganjalo tam spodaj ob si-ale. To vse je tvorilo harmonično godbo, sveži Marjetičin gj.«is se je menjaval z nizkim, težkim J movim basom, ki je imel sedaj vse polno sladkih, božaj^-ih akcentov. Toda njuni >enci sta razločevali na granitnem ziau za njunima hrbtoma. Najprej bela Marjetici nt, avba, naic cela njena vitka postava v črni obleki, in ob nieni strani' & i roke rame njenega prijatelja. Nad njima široka slamnata streha, in za vsem tem brezkončne, mračne teme brezbarvna praznina vode in neba. .
Slednjič pa sta se vendar vsak večer vrnila v kočo ter sed 1 .In na ognjišče. Stara Ivonna
Poslanik Grew o nevarnosti s strani
Japoncev——
Nikdo ni boljše v stanu po- zovitoeti so se dogajale na Ki-znati naravo japonske vlade,1 tajskem, tamošnji napadi na a-kakor Clark Grew, naš velepo-.rneriško lastnino ali pa porazi slamik na Japonskem tekom de-j v sedanji vojni pri Midway setih let do napada na Pearl,otoku ali na Salomonskih oto-Harbor. Saj ravno on je bil kih, o katerih ljudstvo nič ne
tisti, ki je na povelje predsednika Roosevelta zapioeil za avdijenoo z japonskim cesarjem kot zadnji poskus, da se vojna prepreči. Ko je bil pozvan, naj pride na ministrstvo zunanjih zadev ob 7.30 zjutraj, dne 8. deeemlbra, napad na Pearl Harbor je bil že izvršen. Minister zunanjih zadev se mu je enostavno zahvalil za njegova prizadevanja, da se ohrani mir, ne da bi kaj rekel o avdi-jenci s cesarjem — katera vzpii čo okoiščin, se ni seveda nikdar vresničila.
Mr. Grew je mnenja, da Japonci ne klonejo le vsled pritiska napadov in da nič razun koničnega, popolnega poraza ne pokonča njihovih grafbe&jivifa načrtov. Oni so doforo izvežba-rni vojaki, ki imajo dolga leta borilne izkušnje pred seboj. Skromni so, kar se tiče udobnosti življenja, in složni — celo fanatični v svoji odločni volji za zmago. Zasedli so že desetkrat večje ozemlje, kot znaša njihova domovina, in izkoriščajo vire naravnega bogastva in obsežno domorodno prebivalstvo, ki se braniti ne more..
Mr. Grew razlaga, kako je bila njegova misija delovati za konstruktivno poravnavo, kako se je na vse načine prizade-val opogumiti nevojaške voditelje in kako je japonski vladi nudil vse mogoče ugodnosti, a-ko bi se odrekla politiki prisvo-jevanja. Končai o je njegova mi-ija doživela neuspeh, ko so militarist! dobili premoč. Uspela ni zato, ker oni voditelji, ki so zavladali, niso hoteli miru. I Ozirajoč «e nazaj v zgodovino j japonskih mednarodnih odno-I «a jev, Mr. Grew sklepa, da raz-j log tega neuspeha je bila okol-j ščina, da je japonska vlada srtal-(no preflomila dano besedo. Obvezala se je nekdaj bila apoSto-'vati neodvisnost Koreanske države, pa je nazadnje vključila iKoreo v svoje cesarstvo. Ob-|ljrfl>ila je, da ne bo utrdila man-I datiranih otokov v Pacifiku — j in brž je tam zgradila trdnjave. Obljubila je. da bo varovala ameif?ko lastnino na Ki-| tajskem, potem pa nalašč spustila bombe na isto. Obljubila je. ^a bo spoštovala politic. ;ni položaj Francoske Ihdokine, , pa se je polastila iste le par mesecev kasneje. Obljubila je spo (štovati imtecrritete kitajskega ozemlja, le da potem požre ko-,mad za komadom kitajske dežele.
Poslanik Grew ne obtožuje onih Japoncev proti militari« tičnega duha, ki jih občuduje rn ljtfbi, marveč obtožuje oni militaristienixrežim, ki je mogel dopuščati takih stvari, kot je bilo krvavo klanje v Nan-kiinigu, kruto zatiranje vseh delavskih gibanj in delavskih pravic, regimentiranje mladine za nič drugega kot voino, stroga cenzura, ki ni pustila, da japonsko ljudstvo izve, kake gro-
. " ------------Ivonna je kmalu zaspala, glava se ji je
mila na prsi, m prav nič ju ni ovirala v ljubezni In tako ^ . šepetala dalje, da vsaj malo nadomestita molk preteklih t'veh let. ITotela sta ee navžiti docela teh lepih večerov, ki bodo skoro končali..
, . . ^S^orjeno je bilo, da be*ta stanovala tu pri stari ba-ei, ki jima je hotela v oporoki zapustiti svojo kočioo Za nista ničesar popravljala, ker ni bilo časa. Odložila rta to za tedaj, ko se Jan zopet vrne .z Islanda; tak at <ta Ju tola malo olepšati to ubogo, zapuščeno gnjezdo.
Nekega večera jo je kratkočail s tem, da ji je pripovedi val tisoč malenkosti, ki jih je bila storila ali ki so se ji bile pri-} tile, od kar sta se prvikrat videla. Naštel ji je celo vse obleke, katere je imela , *n vse veselice, katere je bila med tem obiskala.
F)c«lušala ga je stime. Kako je bil videl vse toT ~ Kako f' .si bila mislila, da je on vse to opazil, da je bil zmožen, si kaj takega zapomniti f
Smehljal se ii je skrivnostno ter ji pripovedoval še druge podrobnosti, celo taike stvari, ki jih je ama že skoro pozabila.
Sedaj ga ni več motila v pripovedovanju. Poslušala ga je molče, polna ne izrecne radosti. Zdelo se ji je, da je uganila, ia ga ume je. Lgubil jo je, tudi on je njo ljubil ves ta čas. ^a njo je mislil vsako uro. in to ji je odkril sedaj v svoji pri-^rosti naivnosti. In če je bilo talao, zakaj se je še potem branil, zakaj je pustil, da je toliko trpela!
Obljubil ji je bil pač, d<a ji pojasni to skrivnost; ali odlašal je od dne do dne; samo nasmehnil se je ves v zadregi, kadar ga je eponmila na. njegovo obljubo. .
Nekega lepega dne sta se odpravila z babico Ivonmo v Paimpol, da kupita poročno obleko. .
Med njunimi lepimi gosposkimi oblekami, ki so ji izostale izza nekdanjih dni, jih je bilo gotovo nekaj, ki bi se bile dale preurediti za to slavnost. ne d>a bi biLo treba knpiti še kaj novega. Toda Jan ji je hotel pokloniti to darilo, in ona se ju bogve kako brani!a. Zdelo se ji je, da je že na pol njegova žena, če ji podari obleko, ki jo je plačal s svojim denarjem, z delom mo jih rok.
Izbrala sta črno, ker je Marjetica še žalovala za očetom. ■' oda Janu se ni zdelo nobeno blago, kar so mju jih pokazali, :ovolj lepo. Bil ^ nekako ponosen nasproti prodajalcem, jn .on, ki bi ga ne bil spravil poprej «a noben denar v kako paimpolsko prodajalno, se je danes za vse brigal celo po katerem kroju bo narejena obleka. Kotel je, da jo obsije Marjetica z velikimi žametnimi trakovi, da ibo še lepša.
Noč je že padala na skalno obrežje, ko sta zopet nekega <!ne sedela na svoji samotni klopici. Tedaj so"obstale njune oči slučajno na ?rmn črnega trna. ki je rastel ob poti med ka ;iienjem — edini daleč najkrag.
V polmraku se jima je dozdevalo, da razločujeta na njem majhne, bele šopke.
"Rekel bi skoro, da c\~te," je izpregovoril Jan.
In približala sta se mu, da se prepričata.
Bil je ves v cvetju. Ker nista mnogo videla, sta iztegnila roke, ter začutila pod prsti polno majhnega drobnega cvetličja. ki je bilo vse vlažno od megle. In tedaj sta prvikrat začutila, la se počasi bliža pemlad. Obenem sta zapazila, da je dan nekolika zrastel, da je zrak nekoliko milejši in noč malo »vet. lejtša,	(Nadaljevanje prihodnjič.)
ve. ,
Kot primer militarističnega duha, ki ga japonska vlada pod ■žiga, Mr. Grew pripoveduje o japonskem ujetniku, ?ki je hotel potom kitajske vlade in meriškega poslaništva sporočiti svoji družini, da je čil m zdrav, dasi ujetnik. Ko je Mi*. Grew sporočil to informacijo japonski vladi, je dobil rezki odgovor, da, kar se vlade in vojakove družine tiče, oni mož je mrtev. _ _
Japonska, kakor Nemčija, je poskusila napraviti iz te vojne plemensko borbo. Za srečo vseh združenih narodov, Mr. Grew poudarja okolščine, da je Kitajska Član združenih narodov, postavlja Japonsko na laž. Japonska teorija o plemenski superioriteti, ki se naslanja na bajko cesarjevega nasledstva, boginje solnca, se pa, kakor Mr. Grew večkrat -ponavlja, izpod-biti le potom popolnega vojaškega poraza.
Mr. Grew vidi nado. za bodočnost v obstoju silne Kitajske kot uravnavajoče sile v A-ziji. On je tudi mnenja, da Ja-T>onska osvobojena od svojih mi Ii turističnih mogotcev, bo imela svojo vlogo v bodočnosti. Najprej pa imamo nalogo pred seboj, da preprečimo, da se Ja-1 ponska zakorenini v bogatih1 pokrajinah, ki .so sedaj pod njeno močjo. To se pa ne mow doseči, on svari, z lahkomislje-no teorijo, naj najprej po tolče-nio Nemčijo in da se potem spravimo na Ja*ponsko, ko bo čas prišel. Kajti vBak nadalj-ni mesec daje Japonski dalje časa, da kapitalitBira na bogatem plenu.'
i Japonska je še vedno ranljiva, zlasti radi dobrih morskih prog, ki skupaj držijo njeno cesarstvo. Ne smemo pa podcenjevati sovražnika. Napravili smo ta tragični pogresek 7. decembra 1941 in «mo malone izgubili svojo postojanko na Pacifiku. Takega pogreška smemo več storiti. .
■NOVA IZDAJA'
ne
Dobri Atlas
je nujno potreben
...in ravno v
H AMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
, najdete zemljevide, ia so tako potrebni, da morete slediti današnjim poročilom
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam	avetorainJ odbor je i*nu i*m*
jvi	„	vet but gilk	»»jh^itiu barvano illho
dežel, provinc—navaja površino, u zbirk« * teko popolna, 2Tj® *» raketa ao-prebivalstvo, glavna mesta in -tS^TrT^tLU^
kraj na zemljevidu.	' Kmm <*um«>. osrednja Evropa (ob; tebrn-
c	^ .	t" oojae), Angteftko otoije. Fraadja, Ntnt-
oeznam mest m trgov—navaja «K itaiij^ tac* Hoiandaka, Beifija. Sred. ime kraja, okraj, in državo, pre-	^t
bivalstvo in kraj na zemljevidu.	Albania. Arija, Tnrsja, stnja.
—	„ ,	.	Libonoa. Aiablja, Vihodno Indijsko otatjo bi
Zastave vodilnih drŽav-V pol- Molajdd polotok. Indija. Bonaa, Kiujrita, Ja.
nih barvah, v«^a skupaj 56; c^ ZTČZZ fgZ
la vrsta narodnih barv.	AmrHka, Kanala Združene driare, Mehika, o-
itnua Atmerikm bi iin«
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO STETJE-Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah m kaže primerjavo s starim štetjem.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
To oetas, ki an sebe popravlja, ima namen refiltl marsikatera nasprotujoča si vprafiaaja, ki nastanejo w raxqib rasgovorlh. Strani ao AlaAUr avetovaeca suaaja U> podajajo raa-
seiaost zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine in Rloboflno oeeoaov ln jeaer, dolgost naj-daljah rek ln prekopov, površino poglavitnih otokov ln visokost svetovnih gora. To so odgo-«ort na mnoga današnja vpntSanJa.
SEDAJ
40
centov
PO P O & TI V URADU — 35 CENTOV
Naročite pri:
48 velikih strani
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N Y
INYI5STI8AJTE V AMERIKO
KUPUJTE CNnfD STATES WAR SAVINGS BONDS Id STAMPS
PODPREDSEDNIK VLADE DR. MTTTA KREK POŠILJA NOVOLETNE POZDRAVE.
(JIC.) — Podpi^edsednik jugoslovanske vldae dr. Miha( Krek je za Silvestrov večer na-; si ovil Slovencem v Istri in na Goriškem v Sloveniji in rlmt riki, slovenskim vojakom v E-JEriptu iai v Jttžni Afriki, tople častitke in želje za srečo v Novem leftu. V naslednjem navajamo glavne točke tega govora, katerega vsebina bo vsem Slovencem v krepko vzpodbudo.
Dr. Krek pozdravlja najprej matere in žene, ki .so v tej vojni največ žrtvovale, ker so dale ono, kar jim je najdragocenejše. Spominja se nato onih, ki se nahajajo v Nemčiji. Madžarski in Italiji in tam stradajo in trpe. Pokloni se elovenskim žrtvam in pozdravlja -orne, ki se bore pod zastavo ^ belega orla. Ne pozablja pa tudi na slovenskih delavoer v Ameriki, ki yl~ vnšnjejo e=vojo dolžnost s tem, da kujejo orožje za vse oa-veTtiike. Pozdrave pošilja tudi Tlačim pflotom in mornarjem, ter vsem želi srečno Niovo ieto.
Po teh uvodnib besedah je dr. Krek zagotavljal evoje slovenske slusatelje, da pretekle-era Teta 1942 ne smemo podcenjevati in da nam bo šele zgodovina pokazala, kaj smo dosegli v tem letu. Zapisala bo tudi neštete grobove posejane sirom ti ftp p zemlje. .
V letu 1M2 je slovenski narod vodil junalfki boj za Jugoslavijo in za svojo evoSbodo v njenih mejah. Jugoslavija je foistvema misel vsega našega življenja in hotetija. Jugoslo-
vanska država je prva in osnov na potreba našega narodnega m socialnega življenja. To smo pokazali v totu 1942 s krvjo m neštetimi grobovi. .
iBoko v rob? b svojimi brati in Hrvati, bodo Slovenci korakali po poti osvoboditve — Slovenija je najisilnejša utrdba Jugoslavije. .
Dr. Krek zatrjuje potem, da( nas pogled na naše porušene i' domove utrjuje v veri, da bomo v letu 1943 kiepko nadaljevali svojo bortx) za velike cilje. V letu 1943 bo odpadla negotovost preteklega leta in se bo z jasnimi obrisi pokazala zmaga 'zavezniSkiih vojsk na vseh bojiščih.
Dr. Krek je zaključil z željo, da bi združeni narodi v leto 1943 slavili svojo končno zmago in povdarjal važno vlogo Slovencev pri ustvarjanja Jugoslavije, skupne domovine vseh Srbov, vseh Hrvatov in vseh Slovencev: V teku leta 1942 so
Slovenci dajali žrtve za skupno svobodo, a leto 1943 mora biti zanje teto zmage in začetek novega življenja.
va2no za naročnike
Pok« jusiora le razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Aterllka pomen, meeec, draga dan ln tretja pa leto. Da o am prihranite nepotrebnega deta In Mratto*. Vn prosimo, da afcntete naročnino pravočasno pomena«. PoMjIte naročnino naravnost nam «11 Jo pa plačajte naV».a taaiopnlcc v Vaiem krajo al! p« kateremu lamed
"	'	^r ao
£nl oblakatl tinti dro^e na^blne. kjer Je kaj aatlb rojakov-tjenlb. ZaatopoLt bo Vam l^Ii potrdilo na plačano naročnino
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je Tam le priročno
L
, -'AJLi^ORNlA:
8an iTrancteeu, Jawek laaiHa
BLOKADO; Pufcdio, Peter Calls. Waiaenbur«, M. 4. Hajrat
' INDIANA:
: Indianapolis: Fr. Markioh
i
ILLINOIS:
Oblcaso. i. BeHk CHcero, i. FtMm (Cblca«©. Gtoat le llllMlai
Jollet, J anale Baablok Lm. Saile. J. Spelleb
Masooatah, Martin Dole/ic
Nortb Cblcaae ta Waokeaau. mm Vartak
lUSfUNl);
Dtnliter. fr. v*dot>l*aa KI OR IO AN .
Detroit. L Plaafcar
MINNBBOTA: Oblsbolm, J. Loka nlcto By, Joa. J. PmM Breletb, Loot* Oonla .Gilbert, Lonta Veaae!
, Hlbblb«. J oba P(vra»
MONTANA: Boondnp, 1L M. Panlaa Waaboe, L Champa
NKBBA8KA: Omaha. P. BroAertaa
«W YORK: Brooklyn, AmVbmj 0vm Oowanda, Karl Biradaha i .Little FbIIb. Frank Nad« '
I Worcester, Peter Re4a
Cleveland. Anton Bobskf Um. ml*«.
Unrer, Jacob U«salk. * Ulrartf, Anton Nacod* Loraln, Lonta Balast, j oba KomJa Xoamcatowa. Anton UkaU UHBGON;
Oregon City. i. Kobiar PBNNSXLVANLa: Beaaemer, John Jernlknr Ooaamasffh. J. Bnum Oorerdale In okolica, Joa PalerneJ Export, Loola SopaaW Parrell. Jerry Okorn forest City, Math Kamin fr. Blodalkar
Oreenabnrs. rranh Novak Homer Oity. Wt. reraaehak
Imperiai, Vence Palcich JohofCown, Ma Pshwta Kram, Ant. Ttnfteij l.oaerne, Prank Balloeh Midway. Jo»4i ina* Pittsburgh In oknll^a. Phtlls Pr«c»' Steelton, A. Hren Tnrtle Creek. Pr. ScMfrw West Newton, lowh JovaB
W78COH8IN. MUwanken. West Allla, Pr. flhek Sheboysan. Jss**h Kaka«
WYOMING: Bock Bprinc«. Last« Ta««« Dtaaaandvllta. Joe Sol**
▼ask aaaiapalh IMa paMfla an ss» a. haters Js prsjsl. laatapnlfcs U»ts
•Wit *wua «iMM*
' fWAWOTUP L 1m