190 Kralj Matjaž
X.*)
fedeli smo o mraku v sobi in čakali luči. 0 raznih stvareh smo se pogo-varjali. Ne vem zakaj. poprašal sem babifio (staro mater), kaj mi zna pove-dati o kralju Matjažu. Moja dobra babica odkašljala se je in začela tako-le: — Da nekdaj znala sem tega več. Pridejo pa leta, pridejo skrbi, pa se mnogokaj pozabi. Ko sem bila pa še deklica, pripovedali smo si pastirji in pasti-rice dostikrat o kralju Matjažu. Kralj Matjaž bil je menda Hrvat. Po nevesto šel je na Tur.ško. Na svojem popotovanji prišel je doplesalcev in jih vprašal: ,,Po čem so pri vas raji?" —Turki so mu odgovorili: nPo belem tolarji, z Lenko pa po rumenem romelni." Kralj Matjaž je hitro plačal, kar so zahtevali Turki in plesal z urno in malo Leuko. Cim bolj sta rajala, tem bolj sta od Turkov prihajala. In ko sta prirajala do Matjaževega konja, vrgel je Matjaž Leuko na konja in od-dirjala sta preko raeje.
Kmalu po poroki vojskoval se je kralj Matjaž z vsemi kralji sveta, pa je vse premagal. Zaradi tega je bil tako ošaben in ponosen, da je saraega Boga pozval, naj se gre vojskovat z njim. Bog je poslal h kralju Matjažu svojega angelja, kateri ga je še jedenkrat poprašal, ali se res želi vojskovati s samim Bogom. Ker se je kralj Matjaž le hotel vojskovati, začelo se je bliskati. Hitro je poprašal Matjaž angelja, kaj je to ? Angelj rnu je odgovoril, da so to božje sablje. In ko je začelo grometi, rekel mu je angelj, da je to bobnanje božjih bobnov. Tega se je kralj Matjaž tako ustrašil, da je Boga milosti prosil. Bog ga je res pomilostil, a to s tein pogojem, da bode šel tja, kanior bode Bog hotel. In Bog ga je poslal med dve gori, kateri sta se skupaj stisnili. Ondu spi kralj Matjaž pri zlatej mizi in kadar mu bode brada sedemkrat okolo mize prirasla, takrat bode vstal. Tudi njegova vojska je tam. Pešci kleee na jednem kolenu in spe, konjiki pa sede na svojih konjih, podpirajo si z jedno roko glavo in spe.
Blizu vasi Meje na Sorškein polji raste smreka, katera ima sedem vrhov. Ce jej tudi katerega odsekajo, takoj vzraste drugi, tako da jih je vedno sedem. Kadar ne bode nobene vere več na svetu, takrat se bodo vojevali vsi kralji in ce-sarji med seboj; prišli bodo tudi pod to smreko, da bi sklenili mir. Ko se bo to zgodilo, vstal bode kralj Matjaž, da pomiri vse kralje ia cesarje. In zavladal bode zopet tak mir po vsem svetu, kakeršen je bil od začetka sveta.
(Zapisal v Pirničah —e.)
XI.
Kralj Matjaž je bil tako predrzen, da je eelo Boga pozval in mu rekel: nPo-skusiva se v vojski, da vidiva, kateri izmej naju bode močnejši."
Bogu je zelo mrzela tolika ošabuost ubožaega posvetnega kralja. A rekel mu je, da se hoče poskusiti ž njim v boji.
Določila sta dan, kdaj se bodeta sprijela.
Ob določenem dnevu pelje kralj Matjaž svojo ogromno vojsko nad Boga. Ali ko pride tja, ne najde niti jednega vojaka božjega.
*) Glej nVrteo- 1884. 1. sU-an 149 in 171; BVrteo:l 1887. 1. stran 16, 69 in 213.
—,^< 191 >««.—
Vže si je mislil kralj Matjaž, da se je Bog užalil ter se boji vojskovati ž njim. To je kralja Matjaža zelo veselilo.
Zdajci se je zaeelo strašno bliskati in groraeti — prviS odkar stoji svet.
Kralj Matjaž in njegovi vojaki, ki še nikdar niso videli bliska niti slišali groina, popadali so od groze na zemljo ter obležali v nezavesti. Tako leže še danes in vstali bodo še le ob sodnjem dnevu.
Blisk iu grom so pa od onega časa še vedno pouavljata.
(Zapisal v olcolici »Ptujske gore" Bolc D. Gorski