1 štev.
V Ljubljani,  četrtek . embra 179.
Letnik VII.
InMntl ae «prejemajo in vel j t triatopna vrata:
8 kr., če ae tiska lkrat, ^ II II «> n 3 II i» n n n ^ i,
Pri večkratnem tiskanji ae tena primerno cmanjia.
Rok o piti
»e ne vračajo, nefrankovan« pisma se ne aprejemajo.
Naročnino prejema opravniitvo (aom mistracija) in ekspedicija na Dunajski cesti 5t. 16 v Uedija-lovi hiši, 11. nadstropji.
Po poiti prejemar velja :
Za celo leto *a poileta tu četrt leta
10 g\. — kr.
ž -i - n
3 M 50
Politični list 20 slofonsli narod.
V administraciji velja: Za celo leto . , 8 ^i, 40 kr z a poi leta, . . t ,, lio „ t a četrt leta . 2 „ 10 „p V Ljnbljani na dom pošiljan vel ¡a 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 26.
Izhaja po trikrat na teden io sicer v torek, četrtek in soboto.
....
•'-._„ J
.••te*
Vojaška postava pa vlada.
Z Drmaja 17. novembra.
Razni politični krogi si nad vojaško postavo belijo glave. Vlada želi, da bi se dose danja postava za deset let podaljšala, ker bi sicer naše cesarstvo lahko zgubilo veljavo, ktero dosedaj med evropejskimi državami vživa, in ki mu je neobhodno potrebna, da se obvaruje nevarnosti, ktere mu od vseh strani pretijo. Poljaki so sklenili v tem smislu ravnati in za vladni predlog1 glasovati. Tudi Čehi so pripravljeni ministerstvo v tem oziru podpirati, dasiravno vojaško breme hudo tare narode avstrijanske. Enako se je v vojaškem odseku izrazil načelnik desnega središča, grof II o-h e n \v a r t, ki je priporoča), da naj se ta postava nespremenjena sprejme. Njegov klub sicer še ni na drobno pretresal, pa že zdaj smemo reči, da bode ogromna večina njegov b prijateljev v njegovem smislu glasovala. Nekteri poslanci, med njimi tudi poslanci bIovenski so iz prva nameravali za to postavo le tedaj glasovati, ako bode vlada dejansko pokazala, da hoče uslišati skromne tirjatve naroda slovenskega in spolniti njihove v državnih posta vab vtemeljene želje. Dolgo namreč se ui ve delo, na ktero stran da se bode vlada nagnila in jo je resna volja tudi za narode slovanske kaj storiti ali ne; pa zaupanje, ktero voditelji desne stranke pri vladi in kroni vživajo, in zagotovila, ki jih jim je ministerstvo dalo, so razne pomislike odstranila; večina poslancev Be v tem strinja , da bode za vojaško postavo glasovala po želji vlade in ji s tem zopet raz odela svoje popolno zaupanje, nadejaje se, da bode tudi vlada to po vrednosti cenila in ostala
mož beseda. Zlatih obljub bilo je doslej dovolj, menda je vsaj sedaj prišel čas, ko se bode začela dobra volja vlade razodevati tudi v dejanji.
Podaljšanje vojaške postave pa nikakor ne zabraujuje, da bi se ne vsiišale želje o raznih polajšavah glede vojaščine, ktere si s slovanskimi poslanci enako silno žele tudi kmečki nemški poslanci, in ktere zamore vlada prav lahko dovoliti na podlagi dosedanje postave, kakor polajševanje pri oproščevanji kmečkih sinov, bogoslovcev itd. Najbrže se bodo te želje v resolucijah vladi naznanile o pretresovanji vojaške postave.
Vlada je pa te misli, da potrebuje za vojaško postavo dve tretjini glasov vseh pri ob ravnavi navzočih poslancev. Na desnico se sme iz prej omenjenih vzrokov zanesti, kaj pa bodo storili liberalc , tega sedaj za trdno še nihče ne vč, vendar pa je iz poročil nemško liberalnih listov razvidno, da bode tudi mnogo levičarjev glasovalo za vladini predlog. Pred nekimi dnevi so namreč razui listi naznanjali, da je mnogo poslancev leve stranke sklenilo, da se glede te postave ne bodo ozirali na klubove sklepe in glasovali za podaljšanje vojaške postave na deset let, ako se zniža čas vojaškega službovanja in število vojakov, ki imajo v m rnem času ostati vorežji. Pa vlada o teh pogoj h noče nič slišati in vse žile napenja, da bi tudi mnogi liberalci glasovali zi brezpogojni sprejem vojaške postave. Današnji listi sicer trdijo, da se to nikakor ne bode zgodilo in da bode leva stranka pri vojaški postavi soglasno ravnala, vendar pa tega nihče ne verjame zlasti pri poslancih ne, ki so v državnih službah iu ktere hočejo neki
prav trdo prijeti, da vladi ne bodo nasprotovali. Ministerstvu je vse na tem ležeče, da njeni predlogi glede vojaške postave obveljajo, ker je to najiskrenjša želja presvitle krone, in hoče odstopiti, če bi za nje ne dobilo zadostne večine. Ravno to pa bo menda levičarje pripravilo, da se bodo naposled vdali. Oni so preveč prebrisani, da bi takoj ne spoznali dobička, ki se jim kaže.
Ako bi sedanje ministerstvo odstopilo vsled važnosti, ki jo vojaška postava za najviše kroge irna, ni dvoma, da bode prišlo na krmilo odločnejše avtonomistično ministerstvo, kterega prvo delo bi bilo razpust državnega zbora. To pa liberalci dobro čutijo, da pri novih volitvah, ki bi se godile pod vodstvom desni stranki prijaznega ministerstva, zgube prav mnogo svo jih dosedanjih sedežev in se skrčijo v tako manjšino, da bi bilo njeno oporekanje prav slabo in za vlado prav nič ne nevarno. Zato pa mislim, da bodo pri vsem svojem groženji, kadar pride odločilni čas , lepo krotki ostali in v zadostnem številu glasovali za vojaško postavo po vladnem predlogu, ker bi bil v tem slučaju razpust državnega zbora za avtonomistično stranko jako ugoden , bi človek skoraj želel, da naj liberalci le prav hudo nasprotujejo in pri glasovanji složni ostanejo. Pa bode tudi konštituoijonalno društvo ljubljansko sprevidelo nevarnost in svojim privržencem svetovalo, da naj bodo pametni in previdni. Morda liberalci Bamo tega dobrega sveta čakajo, da se konečno odločijo. Bomo videli 1
Slovenske terjatve.
Češki poslanci so izročili svetlemu cesarju spomenico , kjer so navedli vse svoje terjatve
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek čas.
XXXIII.
Alojzijevišču vodja je bil takrat sedanji gosp. knezoškof ljubljanski, prefekta pa gg. duhovnika Grabnar in Košmerl; razen teh je v poduku pomagal še bogoslovec g. Kemperle, blag in jako talentiran mladeneč, kterega je pa že drugo leto vzela smrt, ker je bil duh njegov premočan za šibko truplo. On je bil res izgled mladenča za duhovni stan se priprav-ljajočega.
Drugo- in tretješolci smo imeli šolo v zavodu, zato so bile v sobi nastavljene na eni strani šolske klopi z vso za šolo potrebno opravo vred, na drugi pa naši pulti, pri kterih smo se učili in pisali; v šolo toraj nismo imeli daleč, kar presedli smo se od leve na desno, pa je bilo. Profesorji so nam bili prej imenovani gospodje in ti so bili boljši od mar-sikterega sedanjega, ki svojo učenost rajše zunaj šole kakor v šoli prodaja. Posebno dobro se spominjam gospoda vodje, sedanjega kuezoškofa, kako veličastno nam je razlagal
krščanski nauk; kako smo ga vsi pazljivo po-slušali , kako smo zreli va-nj tudi v kapelici, kedar nam je s prižnice govoril, ker ni le bral, kakor [dva oua gospoda. To je bil rešpekt, kakor ga tak nauk tudi zasluži.
Gospod Košmerl je bil dober latinec, jaz, ki sem se s svojo latinščino še s prve šole nekoliko bahal, ker sem imel najboljši red v nji, sem moral zmiraj napenjati se, da sem mogel zadovoljiti ga; vendar se mi to tudi ni zmiraj posrečilo, ampak parkrat sem moral zavoljo nje kositi v šoli (kar pa ni bilo tako hudo, ker so mi drugi potem več prinesli, nego bi bil spodej pri mizi dobil). Tudi nemščino je ta gospod imel pri nas, a s to ni bilo težave, ker sem bil v nji vendar še boljši od svojih tovaršev iu smo imeli tudi domačo knjižnico za mladino , ktero sem jaz pridno obiskoval. V druge šolske predmete sta se delila gospoda Grabnar m Kemperle; oba sta bila dobra učitelja in ker nas je malo , le 11 bilo. smo se tudi učili, ker smo se morali, drugače ni bilo kosila ali pa igranja ne.
Petja učit je hodil unanji sedmošolec, zdaj duhovnik na Dolenjskem. S principa bi se
bili morali vsi učiti tudi petja, zato smo bili poklicani že prve dni vsi drugošolci v sobo, kjer je stal glasovir, da nas učenik poskusi. Ko na3 vse ogleda, vpraša:
„Ali pozmi že kdo note ?■'
„Jaz" — doni ponosno iz mojih ust.
„Tako V Ali znate tudi kaj igrati na gla-soviru ?"
„Dve pesmi: „Potonka" in „Tičica prepevala" — odgovorim na to.
„Kdo vas je uči?" — poprašuje dalje.
„Sam sem se, \ Kamniku v samostanu."
,,No, poskusite" — veli iu se umakne s stola ter potisne mene na-nj.
Jaz sedem in začnem z en'm prstom leve roke klepati po kolčkih glasovira — po belih, se ve da, ker črnih sem se bal, bi bilo koj vse zmedeno. Moji sošolci se smejejo zadej, dokler me učenik ne ustavi z besedami:
„Že dobro, se vidi, da ste se sami učili. Kako pa z notami ? Poskusimo , če znate te tudi tako dobro."
Na to mi pokaže note, a jaz sem poznal le tiste „bele". .,črnih" (s križci iu b) ne.
„Nekaj je že" — reče učenik — „poskusimo še, kak glas bote peli."
zaatrao jezikove ravnopravnosti v viš.h srednjih in nižih šolah in pri uradovanji. Obenem bo ministerstvu naznanili svoje želje, in novine poročajo, da je vlada pri volji, izvesti narodno ravnopravnost v okviru ustave. Mi ne dvo mimo, da se bodo pri tej priložnosti oglasili tudi naši slovenski poslanci, ter da bodo vlado seznanili z razmerami na Slovenskem, kakošne bo, in kakošne bi morale biti, ako bi se iz-polnoval član 19. drž. osn. postav.
Vzemimo najprej urade. Dokler nimamo više sodnije v Ljubljani, in dokler smo Slovenci pr klenjeni na Gradec, tako dolgo bo tudi nemščina prevladovala pri sodnijskih uradih. Potrebujemo tedaj više sodnije za vse Slovence v Ljubljani. Ob euem pa bi se morali prestauti slovenščine nezmožui uradniki od nas proč, Slovenci, ki drugodi službujejo, pa k nam nazaj.
Vendar nam še vse to nič ne koristi, dokler ni uradnikom in že prej učencem juri-dičnim priložnost dana, naučiti se slovenskega uradovanja, zato potrebujemo juridične fakultete , bodisi v Ljubljani, bodisi kje drugje, kamor bi bili primorani v šolo iti tisti juristi, ki hočejo med nami službo dobiti.
Dokler se tega vprašanja resno ne lotimo, tako do go tudi resno ne smemo misliti ua slovensko uradovanje pri sodnijskih in političnih uradih. Kaj nam koristi, če se res na pravijo v Gradcu slovenske juridične stol ce, kakor je g. dr. Vošnjak v adresni debati na-glašal, ako bi se pa s temi predavanji tako ravnalo, kakor s slovenščino v srednjih šolah, da bi bilo vsakemu dijaku ua prosto voljo dano, obiskovati jih ali ne, in ako bi se mu te ure ne vštevale, ako mu niti izpita ne bi treba bilo, delati iz slovenskih predavanj I Brez ostre določbe, da jurist, ki teh predavanj ni poslušal, ne more pri nas službe dobiti, ne bodemo nič na boljem ko prej.
Vprašanje univerze pustimo za zdaj na strani, ker ne dvomimo, da bo tudi to vprašanje dozorelo da bo prišel čas, ko ne bo mogia ena posamezna oseba zbegati javnega mnenja celega naroda. Potrebo slovenske univerze smo dosti jasno dokazali; kdaj jo bo mogoče ustanoviti, učil nas bo čas. Obrnimo se tedaj k srednjim šolam.
Na Kranjskem, mislimo , ne bi škodovale čisto slovenske srednje šole, samo da ostane
nemščina obligatoi predmet. Kočevska gimnazija, ki bo tako zmrznila zavolj pomanjkanja učencev, naj pa se narede niže gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Kranji in v Postojni. Da se takozvanim ,,Nemcem" na Kranjskem krivica ne godi, naj se naredite v Ljubljani dve g muaziji, ena slovenska in ena nemška ; saj je sedajna gimnazija tako prenapol njena. Na realki pa naj se narede paralelke. Na gimnaziji v Novem mestu Be šolajo skor sami Slovenci, tedaj naj se ta gimnazija prva posloveni, kur je toliko prej mogoče, ker 60 profesorji večinom slovenski. Na Kranjskem bi bile tedaj sledeče srednje učilnice- v Ljubljani u v Novem mestu slovenski gimnaziji z nemščino kot obligatnim predmetom ; v Kranji in Postojni sloveuski niži gimnaziji z nemščino kot obligatnim predmetom; v Ljubljani nemška v ša g mnazija s slovenščino kot obligatnim predmetom; in višarealka z nemškimi in slo vensk mi paralelkami.
Učiteljska pripravnica za moške naj se čisto posloveui; žen>ka pripravnica pa naj se odpravi.
Ljudske šole naj bodo po vsi deželi slovenske, razun kočevskih in \veissenfelzarskih.
V Celji, Mariboru in Ptuju naj se napravijo slovenske in nemške paralelke, v Go rici slovenske in laške.
Kolikor bo mogoče, naj se skrbi tudi za koroške, tržaške in isterske Slovence, osobito naj se ljudske šole na Koroškem med Slovenci | poslovenijo, kakor zdrav razum zahteva. Da v Trstu ni nobene slovanske srednje šole, iu tako tudi v Istri ne, to je škoda za Avstrijo :n za Slovence in Hrvate.
Pokbcati se morajo nadalje naši slovenski profesorji domu ua domače učilnice, kjer jih zelo potrebujemo. Ako ima le vlada resno voljo, se nam lahko pomaga, in če so čehi na noge stopili, tudi mi ne smemo zaostati, marveč ter j iti to, kar nam gre po pravici božji iu čiovešk'.
Ostane še vprašanje volilnega reda. Tudi o tem smo v našem listu že dosti govorili. Česk- mu deželnemu zboru je naročeno, naj on stavi predloge in naj poda pregled volilnega reda, kakoršen je bil do zdaj, in kako bi se dal bolj pravično urediti. Mislimo, da se imamo mi Slovenci tudi dosti pritožiti o tej zadevi. Krivice volilnega reda na Kranjskem smo do-
sti jasno razkazali; naj se sestava novega red« izroči komur koli, bolj krivično za nas Slovence ga ne more Bestaviti. Če vzamemo za podlago število prebivalcev ali velikost davkov, zmirom bomo našli velikansko večino na slovenski strani, in vendar imamo nemškutarsko večino v deželnem zboru. O razpuščenji tega zbora ali o novem volilnem redu, kakor ga vlada pretrepuje za češko kraljestvo, o tem za nas nič ni govora, — ker Be mi ne potegujemo tako energično za Bvoje pravice , kakor Čehi.
Govori Be o enakih pravicah, govori se o spravoljuhnosti sedajne vlade, o enakopravnosti jezikov, — toda vjpraksi se naša narodnost uaprej zatira, tako da koroški Slovenci komaj d.hati smejo, štajarski in goriški so mah na boljšem, in na Kranjskem deželni odbor hoče dekretirati ponemčenje ljudskih šol I Nič manj ko 40 ljudskih šol na Kranjskem se ima v kratkem ponemčiti, in to pod Taaffejevo vlado!!
Dr. Vošnjak, ki je zoper ta sklep deželnega odbora protest objavil v „Narodu", bo našel boljšo inštanco za ta protest na Dunaji. Slovenski poslanci bodo brez dvombe posnemali izgled Čehov, in storili enake korake za ravnopravnost slovenskega jezika v šolah in uradih.
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 19. novembra.
Ustavoverci so se vdali; glasovali bodo za vojaško postavo, kakor smo že ¿adnjič omenili. Kaj jih je k temu napotilo, ali upanje do zveze z Nemčijo, kteri hočejo s tem priskrbeti močnega zaveznika, ali pa strah, da bi Taaffe res vtegnil vlado Hohen-wartu prepustiti, to je zdaj še uganjka.
V odseku za vojaško postavo so se sicer Rechbauer, Schoffel in Czedik še ustavljali, pa več na odseka je njih nasvete zavrgla, ter spre-lela vladni predlog nespremenjen. Kakor se kaže, bo ta predlog v zbornici zadobil dve-tretjinsko večino, ker klub liberalcev je že sklenil, da hoče za desetletno podaljšanje vojaške postave glasovati, samo v mirnih časih hoče armadi 25.000 mož odtrgati, kakor je predlagal Ciedik. Mislimo, da b temi 25 tisoči ne bo ravno toliko prihranjeno.
S tem vdari na kolček A in čakaje gleda na moja usta, da bi kaj prišlo z ujih. Ko le in le nič ni, me spodbuja:
„No A—A—A? Ali nimate glasu?"
„Daj no, daj" — me dregajo sošolci zadej, jaz odprem usta in slišati je z ujih nekaj, kar ni ne glas, ne krik, najbolj podobno pa ble-ketanju mladega teleta, ki svoje matere išče. Za mano h hitanje in glasen smeh, učenik za-tisne ušesa in miga z rokami :
„Dosti, dosti, za božjo voljo I Vi niste za petje, kar idite!" Te za me tako sramotne sodbe mojega glasu strašno vesel skočim brž ven in grem na dvorišče, kjer so drugi žogo bili. Kmalo pride za mano sošolec, zdaj trgovec na velikem trgu v Ljubljani, kterega je bil učenik poslal za mano rekši mu, naj mi gre sekundirat, ker to bo duet, da bodo ljudje kar skup leteli.
Tako glede petja ni bilo nič z mano, pa to ni bila posebna nesreča za zavod; Alojzi-jevišče je imelo tudi brez mene ravno tisto leto tako izvrsten moški zbor, kakoršnega morda v Ljubljani ni b,lo. Kolikokrat sem se eš pozneje spominjal petja v kapelici, ki je
bilo tako milo, tako do solz ginljivo I Vse drugo z Alojzijevišča sem pozabil prej, ko to petje. Kolikokrat sem pozneje po Bvetu na samotni poti žv žgal in brenčal ktero teh cerkvenih pesem in jezil se, da je moj glas tako okoren, da pokaži ves spommj, če ga z grla spustim. Ta je bil kakor ubit zvon, ušesa moja so se vselej zvijala bolečin, kedar jih je dosegel ta po notah ne izrazljivi glas.
Življenje v zavodu je bilo — vsaj kar se mene tiče — tako, da bi 8i boljšega ne bil nikdar želel. Miza se mi je sama pogrinjala, kruha so mi nosili v sobo, zeblo me ni več tako, luč-n nisem bil, zabave je bilo pa tudi dosti, čeravno smo se morali hudo učiti. O prostih urah smo si preganjali pozimi čas b „frnikolanjem" po sobi, z „domino", „Herr Ja^erle'', „Ritterspiel" itd., stava so bili oreh; in lešniki; tudi smo se po vrtu pridno kepali in pri tem imeli cele vojske : poleti pa smo kegljali, največ pa bili žogo. Živeli smo vsi v lepem sporazumljenji med sabo, osmošolci so občevali z nami kakor drugi, vsi smo bili kakor ena rodoviua, zaničevan nobeden, le naga-iali smo kteremu , in za to sta bila posebno dva „objecta foppabilia".
Se ve, da smo bili tudi razposajeni in uganjali razne burke, ker sit konj rad brca, mi pa smo imeli prav dobro hrano; ali takih burk, ki so marsikomu, tudi meni, naklonile večkrat post, ne bom vlačil na javnost. Jaz sem bil silno zadovoljen z vsem , g. Košmerl me je obrajtal zavoljo latinščine in nemščine in bil sem Djegov ministrant, kedar je šel v Šenklavž, za to sem imel od njega vsak mesec po eno ali dve srebrni dvajsetici, ktere sem pa v roko dobil le, če mi je bilo kaj treba knpiti.
Spominj moj na Alojzijevišče je toraj vsakako prijeten, le nekaj sem vjel tam, kar bom do smrti nosil po svetu, to je: kratkovidnost. Dobil sem jo pri lojenih svečah, ktere so nam zvečer pri učenji in pisanji pozimi brlele; vsekuj in čedi tako svečo kakor koli, čez par minut se začne tresti 8vitloba:iu luč migljati kakor zvezda; ker smo imeli pa mi takih sveč vsi skup šest, ni bilo mogoče , da ne bi bila začela tresti se vBaj ena in tako je bila vsa svetloba v sobi zmiraj taka , kakor da bi s trepalnicami migal. — Ko sem čez leto in dan prišel z Alojzijevišča, že ua šenklavško uro nisem več videl, Čeravno sem prej s fran-
/
Odsek za državno pomoč one-urečenim krajem je sprejel vladni načrt postave, da se imajo I b t r i dati državna posojila brez obresti na petletno vračanje, da se bedo mogli Istrani čez zimo preživeti in bí spomladi semena kupiti. To je jako hvalevredna postava in bo v veliko tolažbo Istrauom, ki so po Blabi letini tako hudo zadeti. Ob enem potuje minister za kmetijstvo, grof Fal-kenhayn, po Goriškem in po Istri, da Be po laBtnem vidu prepriča o bedi prebivalstva. Take skrbi za ljudstvo še nismo kmalo videli, in sedajna vlada kaže s tem svojo simpatično stran; vidi Be, da so možje našega duha na krmilu.
Nek fraucoski časnikar se je pogovarjal z grofom Taairejeiu, in vladna „Presse" prinaša ta pogovor, ki pa nema nič novega v sebi. Taaff>; je naglašal, da je minister nad strankami in da bo poskušal državno zbornico napeljati k praktičnemu delu za blagostan ljudstva, ter omehčati politična nasprotja.
Češka deputacija, Rieger, Šrom in Lob kovic, so bili pri cesarju prijazno sprejeti, in cesar jim je obljubil, da bo vladi dal potrebne ukaze, da se narodna ravnopravnost na Češkem praktično izvede. Ustavoverci se v žnable grizejo, ker pravičnosti te terjatve ne morejo ovreči. Upati je, kedar bodo češke želje izpolnjene, da bo tudi za Slovence nekaj odpadlo.
Vnanje države.
„Nord. Allg. Zeituug' tako piše, kakor bi bila zveza med Avstrijo in "4Temčijo že gotova , in sicer z ostjo zoper Rusijo, o katerej pravi, da ni v nobeni prijateljski dotiki več z Nemčijo. Ta Bizmarkov organ pre-mleva stare fraze o panslavizmu, ter pravi, da je panslavizem smrtni sovražnik Avstrije, in da se je tedaj morala Avstrija zvezati z Nemčijo zoper Ruse. Kdo pa je panslavizem naredil, če ne tisti blovauožrci, ki so s teptanjem Slovanov silili posledne, da so pomoči začeli pričakovati od Rusije I Ako se pa avstrijskim Slovanom ne bo godila nobena krivica, potem se ua panslavizem še spominjali ne bodo. Odkar je Tauffe na krmilu, se pri nas o Rusiji jako malo govori in piše; dokaza dovolj, da so Slovani le ob najhujšem pritiska mislili ua ruske brate; komaj pa se jim prikaže v Avstriji nekoliko upanja, že se zopet tesno oklepnjo Avstrije. Nevarnost panslavizma
čiskanskega mosta razločil vse številke ure na Gradu.
S tem bodi končan oddelek Alojzijevišča. ker vse je bilo večidel tako, kakor je še zdaj. Ob koncu leta smo delali javno skušnjo pri gimnazijskih profesorjih. Prestali smo jo vsi dobro, jaz sem dobil menda najboljše spričevalo, vsaj sem ga bil tako vesel, da sem ga s ponosom pokazal očetu rekoč:
„S tem bote menda vendar zadovoljni —
ne ?■'
„Se bo videlo" — odgovore oče — „če te bodo še obdržali v Alojzijevišča, bo že dobro."
Po zahvali pri vseh štirih gospodih in po slovesu pri sošolcih in tovarših greva z očetom domu. Šnrinjo mojo, v kteri je bila največ vredna moja zbirka metuljev, pustiva v sobi in vzameva le ključ seboj; gospod Ko-šraerl je namreč rekel, da bom drugo leto tako zopet prišel nazaj. Po poti nalašč zopet vkre-neva v Šentvidu h Kraijiču, da bi pokazala g. župniku Potočniku moje spričevalo, na kterem je bilo moje ime pravilno pisano.
„To pa že, to" — prikima gospod —
se tedaj prav lahko na drug način odžene, b pravičnostjo naproti Slovanom, ne pa s prusko zvezo. Sicer pa Bizmark dobro ve, da Rusija nema vojnih želji proti AvBtriji ali Nemčiji; tisti, ki miru ne da, in prepira išče, je le Bizmark sam, ki ga ruska slava in veljava, pomnožena po zadnji vojski, v oči peče, in bi rad z zmago nad Rusijo utrdil svojo hegemonijo, Avstrijo pa prisilil, stopiti pod prusko vazalstvo, on hoče anektirati Saksonijo, Avstriji pa odločiti le toliko samostojnosti, kolikor je ima zdaj Bavarska. In da bi prišla Avstrija v tak sramoten položaj, naj se še na strani Bizmarka prej zoper Ruse bojuje, kakor so se Bavarci in Virtemberžani borili zoper Francoze v to svrbo, da so potem pruski vazali postali! Prosit!
Isti list tudi dokazuje, da Francija ne more Avstriji zaveznik biti, ker Francozom na razpadu Avstrije ni toliko ležeče, ko Nemcem. (Verujemo, pa v drugačnem smislu.)
Kaj se bo Avstrija Rusov bala, ki jej nič nočejo? Rusija nasproti nam ni bila nikdar agresivna, in kot tako jo le Bizmarkovi agenti slikajo, da bi pridobili Prusom gotovega zaveznika, Avstrijo.
Kam bodo prusijani, unanji in uotranji, našo državo še dotirali?!
Politično obnebje se vedno bolj temni, in težko, da bi potovanje carjeviča zamoglo raz-poditi črne oblake , ki se zbirajo ob Visli na nemško-ruski meji. Bomo videli, kaj bo; mi ne moremo nič predrugačiti.
Izvirni dopisi.
S Šmtliela na Dolenjskem 16.
nov. Dne 23. pr. m. bila je ua gornjih Šicah topliške podružnice lepa slovesnost. Odprla se je namreč isti dan ondi nova ljudska šola. Ne bi pisal v nobenem obziru o tej šoli, pa nagon čutim zato. naj bi eni ali drugi soseski to v spodbudo in posnemo bilo.
G. Miha Zamida, posestnik ua Uršnem selu, sedanji župan topliški, poštenjak na vse strani, želel je že več časa, da bi mladež njegove okolice bila podučevana v potrebnih naukih, se omikala in odgojila, kar bi uji boljšo bodočnost znalo donesti. Ali kako to? Šola topbška je oddaljena, l3/4 ure je do nje; v obližji kako ustanoviti ni mogoče v tako sla-
„in spričevalo je tudi dobro. Fant zasluži polič vina,"
Gospod je b i zelo prijazen , samo to mu ni bilo všeč, da sem jaz v slovensko govorjenje zmiraj vtikal nemške pokranjščene besede.
„I, kaj vraga, ali res ne znaš več slovenski, kakor se doma govori?" — zarohni nad mano.
„Saj to nič ne velja" — se oglasijo oče — „dokler ni nemški znal, je bil Blab , zdaj ima pa dober cajgnes."
„No, cajgnes! Še tega se manjka, da bi kmetiški študentje nosili tak jezik domu, kakor vojaki" — zarohni gospod vnovič in reče očetu: „Ali veste vi, kaj je cajgnes?"
„To-le. kar je fant v šoli dobil."
„To je spričevalo — list, ki priča, kaj se je fant naučil, razumete?"
„V Ljubljani pa pravijo c a j g n e s , to sem povsod slišal" — ugovarjajo oče.
„V Ljubljani so vsi osli, to je Sodoma in Gomora za naš domači jezik" — se togoti gospod.
Konec pogovora je bil ta, da je gospod ves nevoljen ustal ter vrgel očetu bjsede:
bih čaBih. Sklene tedaj pred 2 leti višje šolske oblastnije prositi za vstanovitev kakor tudi podpore za novo šolo na gorenjih Šicah. Prošnia njegova je bila vsestransko uslišana in dobil je tudi lepo Bvoto 3000 gld. podpore ¿a zidanje. — Ta svota pa ne bi bila zadostovala za poslopje, šoli primerno, trebalo bi še najmanj 2000 gld. Kje pa toliko denarja vzeti pri tako majhni in revni Boseski? Ne premišljuje dolgo, marveč skliče svoje dobre in za šolo vnete sosede ter jim stori predlog, naj bi vsak po moč:, kdor ima živino, privoza-val, drugi pa, ki živine nimajo, naj bi z rokami delali tako imenovano tlako. Ta predlog ie bil enoglasno sprejet in sklep storjen iti precej na delo. Pričelo se je toraj delo in zidanje se vzdigovalo od dne do dne, dokler ni bilo izgotovljeno, kjer zdaj stoji ponosno in krasno na prostoru prej s skalovjem in grmovjem obdanem.
Naj mi bo dovoljeno še nektere črtice pridjati o slovesnosti. Ob 10. uri zjutraj do-hitimo z g Dergancem , prof-sorjem novomeške gimnazije in našem obče čislanim in spoštovanim nadzornikom , na Š ce in zagledamo mnogo zbranega ljudstva pri cerkvi stati; kakega pol kilometra proč od cerkve pa je stala šolska mladina s stariši. Vse je bilo vredjeno, in na čelu so stali učitelj, župan, nekteri srenj-ski možje in predsedaik krajnega šolskega sveta. Predsednik gosp. Šobar pozdravi prišle, potem se sprevod prične proti cerkvi z on-dotno godbo in pokom možnarjev. Bila je potem sv. maša, ktero so služili g. Šobar, duhovnik v pokoju. Po sv. maši gremo v novo šol.-ko poslopje, kjer je g. nadzornik spodbud-Ijivo govoril, povdarjal korist šole in stariše, ki so skoro vsi s svojimi otroci prišli, Bpod-bujal k priduemu pošiljanju svojih otrok v šolo Gospodu učitelju je priporočal, mladino ne !e v šolskih predmetih pridno podučevati, ampak tudi v kršanski veri in k lepemu državljanskemu življenju jo zvesto odgojevati in več takega. Da je gosp. nadzorn k tudi župana in g. predsednika krajnega šolskege sveta opom-uil na nju dolžnosti do šole, se razume Bamo ob sebi. Zdaj zadoui trikrat „živijo" po lepi šolski sobani, zapoje se cesarska pesem , kar tudi pred vratmi godba zaigra, možnarji za-grome in šli smo potem k obedu, ki ga je g. Zamida pri g. učitelju naročil. Pri obedu na-
,,Ali veste sv. evangelija besede : Kaj pomaga človeku, če pridobi vse bogastvo sveta, pa na duši škdo trpi? Kaj pomaga, če vaš sin še tako lepe cajgoese nosi domu, pa se naleze tujega dubal Bolje, da krave pase, ko da se spridi in se pridruži tisti, čedi, ki narod naš zatira. To si zapomuita, vin in on!"
Po teh besedah odide gospod ves razburjen, mi-dva greva tudi oba osupnjena najprej molče drug za drugim, še le na vižmarski ledini spregovore oče :
„Ta gospod so pa res čudni. Lani o Borej si imel slabše spričevalo, pa so bili tako prijazni , zdaj so pa tako zarohneli nad mano I Bova videla, kaj bodo rekli gosp. kaplan."
Tudi jaz sem jel premišljevati, zakaj bi bil gospod župnik Potočnik tako razjezil se nad nama. Po dolgem pogovoru sva prišla do sklepa, kterega so oče izrazili v sledečih besedah :
„Ta je že bosa. Kranjski jezik ni za nič, če bi bil za kaj, bi pa kmetu, ki ga zna , ne b.lo treba v šolo hoditi. Če bi šeutviški gospod ne znali nemški, bi pa tudi ue bili fijmošter.',
pijalo se je presvitlemu, cesarju, g. okrajnemu glavarju, g. nadzorniku in drugim načelnikom dole in navzočim gostom. O mraku še le smo se razšli s srčnim vošilom , da bi nova šola dober vspeh imela, česar je upati, ker ima dobro in vneto predstojništvo kakor tudi mar ljivega, sposobnega in neutrudljivega učitelja. Pri koncu se naj še izreče : Slava g. Zamidu, ki se je toliko trudil in tako umno vodil vse šolo zadevajoče reči.
Telegrama „Slovencu."
Z Dunaja, 19. novembra.
Vojni postavi zmaga vladina čedalje go-toveja. Lasser je umrl. Stan grofa Barbota nespremenjen. Sklep ljubljanskih kazincev vzbuja splošno posmehovanje.
Grofu Barbotu je nekoliko odleglo Junija meseca pretrgane cerkvene obravnave Rusije in Vatikana se vsled želje cara zopet prično. Davkovski odsek pripravlja kmetijstvu ugodno postopanje.
Domače novice.
V Ljubljani, 20. novembra (Včerajšnji dan,) god naše presvitle cesarice, se je praznoval 19. tega mesca s tem, da so imele vse šole slovesno mašo v stolni cer kvi in potem prost dan. Nam Slovencem je ta dan tudi še v drugem obziru važen, 19. november je namreč obletnica Bleivveisove svečanosti, ktere menda ne bo nobeden, ki jo je videl, pozabil.
{Vabilo) k besedi v narodni čitalnici (prvi zimske saisone) v nedeljo dne 23. novembra 1879. Program : 1. Havlasa — „Črnogorac" veiiki moški zbor. 2. Prolog k zabavam zimske saisone, govori gospa Albina Valenta. 3. Heidrich — „Prva ljubezen", čveterospev. 4. Eisenhut — „Bura", zbor z bariton-samospe-vom, poje gosp. Valenta in moški zbor. 5. Norišnica v prvem nadstropji. Vesela igra v 1 dejanji, češki spisal F. Šamb rk, poslovenil Josip Stare. Začetek ob 7. uri zvečer. K tej besedi častite družbenike uljudno vabi
Odbor čitalničin. (Za dijake.) Po naznanilu deželne vlade kranjske je razpisanih 34 šolskih ustanov (štipendij) za dijake, prošnje z dotičnimi spričevali se imajo podati šolskemu vodstvu do 30. t. m.
(V izgled notarjem in advokatom na Slovenskem.) Gosp. Ignacij Gruntar, notar v Logatcu, objavlja v „Laibacherici" čisto slo-vensk razglas, ki se kaj lepo odlikuje od drugih nemških. To je enkrat mož, ki nema slovenščine samo na jeziku, ampak jo dejansko rabi. Naj le tako napreduje in nadaljuje. Drugim advokatom in notarjem pa bodi to v izgled 1 (Propadanje nemcurstva na Kranjskem.) V dveh listih smo že omenili, kako peša nemčur-stvo v Ljubljani po svojih glavnih stebrih; slabo je namreč stilharm. društvom, slabo s kazino. Danes imamo omeniti, da tudi nemško gledišče slabo stoji. To posnamemo po lamentacijah „Laibacherce" in „Tagblatta", ki na vso sapo gonita ljudi v gledišče, pa skoro zmiraj zopet tožita, kako prazno je navadno. Le operete, v kterih se ženske kažejo v moški obleki ali pa v taki, v kakoršni bi ne šla nobena s hiše in tudi na ples ne, še vlečejo naše za „umetnost vneto" mestno občinstvo v gledišče, razen teh k večemu še kaka polzka igra francoskega ali laškega izvirnika. Pičlemu obiskovanju nemškega gledišča se mi nikakor ne čudimo, ker vemo, da množica ljudstva ne mara metati denarja tje tujemu zavodu. Bolje liter dobrega domačega vina v pošteni krčmi, kakor vsa taka predstava v gledišči.
(Porotne sodbe) trajajo v Ljubljani že tedni. V pondeljek je prišel na vrsto Bobek, ki ga dolže, da je umoril za nunskim zidom čevljarja s Šiške. Poslušalcev vse polno, povabljenih čez 40 prič, razprava je trajala tri dni. Zatože-nec je bil obsojen v ječo za vse žive dni, njegova ljubica pa na štiri leta. O važnejih obravnavah bomo mi o svojem času skupno poročali.
(O živinski kugi.) Deželna vlada naznanja, da je do zdaj poginilo in pobitih bilo 488 goved, 14 ovac in 1 koza. Okuženih je še 23 vasi in krajev, 30 jih je pa že prestalo kugo. Za okužene okraje so razglašeni črnomeljski. litijski, krški in ljubljanski. V teh je prepovedan vsak somenj, živinski somnji pa Bploh po vsi kranjski deželi.
Razne reči.
—	Ravnokar je izšel tretji zvezek „zbranih spisov r. Ant. Mart. Slomšeka." Zbral iu vredil g Miha Lendovšek. Knjiga obsega 22 raznih životopisov ter velja broširana 1 gld. 30 kr. v katol. bukvami.
— Kako se poslužujejo Slovani abecede. S cirilico pišejo Rusi in in sicer pravoslavnih Rusov piše 35,208.202; razkolnikov 8,011.325; katolikov 350.000, ze-dinjenih 200000; skup 43,769 527. Dalje Ma-lorusi, med njimi pravoslavnih 10.163.243; razkolnikov 2.951; katolikov 350.000; uni-jatov 2,907.906 vseh 13,324.100. — Potem pišejo s ciril co Bulgari, med kterimi katoliki 13.160; pravoslavni 4 271.773; unijati 30.000, protestanti 5.000, muhamedanci 400 000 ; skupaj 4 719 933. — Srbi in sicer katoliki 900.504 ; pravoslavni 3,302 670 muhamedanci 500 000; skupaj 4703.174. Vseh Slovanov ki pišejo 8 cirilico je tedaj : 66,516.734. —
Z latinico pišejo pa Poljaki; katoliki 9,083.578 protestanti 520.000 vsega skupaj 9 60357S. — Čehi med kterimi je katolikov 4,701.154. — Slovaki in sicer katoliki 1,958 826. — Hrvatje, med njimi je katolikov 1,414 480; unijatov 9.520; skupaj 1,424.000. — Slovenci, katoliki 1,272.000; protestanti 15.000 vseh skupaj 1,287.000. — Srbi Luži-čani kier je katolikov 12 000 in protestantov 124.000 skupaj 136 000. — Vseh Slovanov, ki pišejo z latinico je 19,260.557.
—	Od lepoznanskega lista „deut-scher Hausschatz" je izišel drugi snopič, ki obsega: Das unheimliche Haus. Roman von Alfred Hugo (Fortsetzung). — Eine Vielver-kannte. — Ein Opfer der Nihilisten. Humo-ristische Novelle von Adolf Schirmer (Fortsez-zung und Schluss). — Der G rl - Robber. Ein 8inghalesisches Abenteuer von Karl May (Fortsetzung). — Berliner Chronik. Von Dr. X. — Eiue Seele ohne Gott. Gedicht von Ferd. Heitemeyer. — 1st „Kanzelholz" gesundes Holz? Von Dr. J. A. Schilling. — Berliner Chronik Von Dr. X. — II( ffnung. Gedicht von Franz Alfred Muth. — Allerlei.
—	V Tokio, glavnem mestu japanskem, so ustanovili geogralično društvo , ki stopi v zvezo z zemljepisnimi društvi civiliziianega sveta. Predsednik društvu je cesarski princ Kita Širakava. Udov šteje okoli 100. Društvo ima posebno namen , natančno preiskati ja-pansko cesarstvo.
—	Po načrtu admirala Popova po naročitvi ruske vlade v Giasgowu strojijo veliko vojno ladijo ,.Malskov". Nova ladja bo podobna želvi in vsled te konstrukcije sovražniku jako nevarna; kanonske krogle jo bodo mogle le poškodovati, če bodo padle navp čno no oklep. Le proti torpedi še ni zavarovana.
Mašina je 10.000 konjakih sil močna. Na ladijo bodo postavili 4 kanone po sto ton. Ladja bo 500 čevljev dolga in 100 široka.
—	V K i j e v u so se letos vpeljali višji naučni kurzi za ženske, ki so v sorodstvu z vseučilišči. Podučuje se v dveh oddelkih, v filologično-historičnem in matematičo prirodo-znanstvenim. Prvi oddelek šteje 184 in drugi 137 slušateljic. Učnih moči je Hi me njimi 17 vseučiliščnih profesorjev.
—	Vredništvo „Times o v o" je vpeljalo telephon v svojih prostorih za porabo. Vredniško sobo in tiskarno je zvezalo s tele-grafičnim dratom in zdaj sodelalci vredništva stenografirane spise, mesto prepisovati, kar s pomočjo telephona stavcem narekujejo.
—	Kako se deld Slovani po veri: Katolikov je 19.315,701; pravosl. 62,945.888; razkolnikov 8,014.276 ; unijatov 3,147.426; protestantov 1,454.000, muhamedanov 900 000. Vseh Slovanov skupaj je 95.777.291. Res, lepo število!
Telncratične denarne cene 18. novembra. Papirna renta 08.— — ftreberna rent» 70.65 — Zlata renta 79 86 — l8601etno državno posojilo 1*27 25 BankitiH »Kolje 837 — Kreditne akcije 267.26 — London 116 35--Ce». kr, cekini 5.54. — 20-frankov" 9,32.
Denarstvene cene	19	novembra.		
Državni fondi.			Denar.	Blago.
6'/» avstrijska papirna renta .			"fliF—~	68.15
6'/« renta v srebru . . . .			70.65	70.80
4'/, renta v zlatu (davka prosta)			79.86	79.66
Srečke (loži) 1854. 1. . . .			122—	122.50
„ „ 1860. 1.. celi. .	v		127 60	127—
„ „ 1860. 1., petinke		. ,	130—	130.60
Premijski listi 1864. 1., . . ,	i	. .	165.50	166—
Zemljiščine odveznice.				
Štajarske po 5°/,.....	§	f (	99.75 100.50	
Kraujske, koroške in primorske po 5',			96.50	97.60
Ogerske po 5'/,.....			84—	85—
Hrvaške in slavonske po 5',', .			99—	92—
8edmograške po 5'', . . .			84.50	85.25
Delnice (akcijo).				
Nacijonalne banke . . . .	s		833.-	835—
				94—
Kreditne akcije .....			268.20	268.40
Nižoavstr. eskomptne družbe ,	a		810—	820—
			134.-	134 20
Srečke (loži).				
Kreditne po 100 gld.	a.	Y. •	170.50	171 —
Tržaške „ 100 „	k.	d. •	119—	120—
so „	i,	»i *	61 —	63—
Budenske „ 40 gld.	a.	v. •	39.50	40—
Salmove „ 40 „	n	n •	48.60	49—
Palffi-jeve „ 40 „	n	n •	36.50	36.75
Clary-jeve „ 40 „	n	n	37 50	38 —
St. Oenois „ 40 „	n	n •	42—	42.50
Windischgratz-ove „ 20 „	»i	u •	38—	38—
Waldsteiu-ove „ 40 „	ti	u	30.80	31.20
Srebro in zlato.				
			5.54	6.56
			9.32	9.33
Willielmov ^Pfi
rimski, skušeni in pravi
flašter
zoper
rane, opeklino
in
ozeblino
Ta flašter je od cesarja potrjen. Posebno do ber je ta flašter pri globokih in razpetih ranali, pri bulah in lir/.gnvknh, pri ieaslaraiiili in odprtih Idilah na nogah, pri skeleeili iz-pustkih. pri črvu v prstu, pri bolnih in vnetih prsih, pri opeklinah , otiskah iu o/.elili-iinli, pri kurjih ot-esili. rc i/, nog teee itd.
Kna škatljica velja 40 kr. Pošiljmn zmirom po dve škatlji za 1 gl. z zavitkom vred.
Ta flajšter izdelujem le jaz	(2)
Franc M iiliclin,
lekar v Neunkirchen pri Dunaju.
Na prodaj pa ga ima tudi
1'ctcr I,«silili v Ljubljani.
J. laznikovi nasledniki v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip llrlap.