Leto XXXVII
Št. 42
Murska Sobota 24. oktobra 1985
CENA 40 DIN
Petar Gračanin v Murski Soboti
Clan CK ZKJ Petar Gračanin se je v torek mudil v Murski Soboti. Najprej se je udeležil seje občinskega komiteja zveze komunistov, na kateri so osrednjo pozornost namenili uresničevanju sklepov 16. seje CK ZKJ v soboški občini. V razpravi so zlasti osvetlili gospodarske dosežke in težave, s katerimi se ubada tukajšnje združeno delo. Govor pa je bil
tudi o nekaterih planskih dokumentih, kjer se bodo morali v precejšnji meri angažirati komunisti.
Popoldne se je Petar Gračanin udeležil zbora komunistov KZ Panonka in kmetov — komunistov, zvečer pa še seje osnovne organizacije ZKS v Rakičanu.
M. Jerše
Ob 40-letnici svetovne organizacije
Pomembna vzgojna funkcija klubov OZN
24. oktobra praznuje svobodoljubno in napredno človeštvo dan Organzacije združenih narodov. Na ta dan je pred natanko štiridesetimi leti namreč večina držav podpisnic Ustanovne listine združenih narodov podpisala ta izredno pomemben dokument, sprejet 26. junija 1945 na ustanovnem zasedanju v San Franciscu. Med 51 država-mije ustanovno listino podpisala tudi SFR Jugoslavija, ki se skupaj z neodvisnimi narodi Afrike, Azije in Latinske Amerike v Organizaciji združenih narodov bori za uresničenje miroljubnega sožitja in za svoj razvoj. Že ob beograjski konferenci neuvrščenih držav leta 1961 — letos torej praznujemo tudi 24-letnico neuvrščenosti — se je pokazalo, da pomenijo veliko moralno silo v boju za mir in enakopravno sodelovanje med narodi.
NASLOV
v Zdravstvu Ali republiške pomoči ne bo?
Zaradi potreb pomurskega zdravstvenega varstva se je zamisel o gradnji nove bolnišnice v Rakičanu začela uresničevati že pred dvema in pol desetletjema, ko je republiški izvršni svet dal soglasje za to naložbo kot najracionalnejšo v Pomurju. Usklajena je bila tudi s samoupravnim sporazumom o delitvi dela v Sloveniji na področju zdravstva. Graditi pa so začeli šele po dolgotrajnih postopkih, ko so se o potrebi izrekli najuglednejši slovenski zdravstveni strokovnjaki ter ko so delovni ljudje in občani Pomurja na referendumu izglasovali samoprispevek.
V dveh referendumskih obdobjih so tako delovni ljudje in občani Pomurja solidarnostno zbrali nad 850 milijonov dinarjev. Poleg tega pa so letos v Pomurju začeli tudi dodatno zbirati denar za dograditev in opremo kirurškega bloka soboške bolnišnice. Od predvidenih 200 milijonov dinarjev v dveh , letih so že doslej iz enodnevnih zaslužkov delavcev, sredstev skupne porabe, prispevkov kmetov, obrtnikov in drugih zbrali 120 milijonov dinarjev. Gradnja kirurškega bloka v Rakičanu gre h koncu, usposobitev za delovanje prihodnje leto pa je v veliki meri odvisno od denarja republiške solidarnosti, je bilo povedano na tiskovni konferenci, ki jo je sklical MS SZDL za Pomurje in na kateri so novinarjem iz vse Slovenije seznanili z razmerami pomurskega zdravstva, o poteku gradnje kirurškega bloka in o solidarnostnem zbiranju sredstev. Že doslej so za gradnjo kirurškega bloka prispevali sredstva republiške solidarnosti, vendar so se stekala počasneje, kot so načrtovali, zaradi nekaterih prednostnih naložb v Sloveniji. Tako so del sredstev republiške solidarnosti prenesli na zadnji dve leti tega in prva tri leta prihodnjega srednjeročnega obdobja.
Z republiško pomočjo se je torej odlašalo tako dolgo — vse druge bolnišnice v Sloveniji so bile dograjene tudi s sredstvi republiške solidarnosti — da je postal republiški dinar vse bolj vprašljiv. Na osnovi določil zveznega zakona, ki velja že nekaj časa, predlaga slovenski izvršni svet, da se sredstva za naložbe v prihodnjem srednjeročnem obdobju ne smejo več zbirati iz prispevne stopnje, temveč se je za vsako naložbo potrebno
PRINCESA VINA - V Gerlincih na Goričkem so preteklo nedeljo živahno proslavili praznik vina in kostanja. Z odzivno prireditvijo v prostorih opuščene stare šole, ki so jo primarno okrasili v mini gorice (grabice kot pravijo), so s testiranjem in dobro ponudbo skušali obnoviti tradicijo prvovrstnih vin s tega območja, o katerem listine pričajo, da je svoj čas romalo celo na dunajski dvor. Zato so se letos odločili, da izberejo princeso vina in tako z nazivom, ki je le nekoliko nižji v aristokratski hierarhični lestvici, na osnovi poznavanja vinske kulture in pridelave vina ovenčali ANICO GOMBOC.
Ker sodi k moštu kostanj, hribovito območje pa je bogato s tem okusnim jesenskim sadežem, so ga pekli in ponujali, z izkupičkom prireditve pa bodo skušali zbrati denar za nov va-ško—gasilski dom.
B. Bavčar Foto: Š. Celec
dogovarjati z združenim delom. Zaradi tega se je bati, da Pomurci ne bodo dobili načrtovanih republiških solidarnostnih sredstev, čeprav se Zdravstvena skupnost Slovenije zavzema zato, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju imele prednost nedokončane
Presušena zemlja kmetovalcem dela težave pri jesenski setvi. Kdor nima ustreznih priključkov na dovolj močnem traktorju, bo slabo pripravil zemljo za dobro klitje pšenice. In kakšna naj bo potem prihodnja žetev? Ko smo pripravljali to številko Vestnika, se je že močno pooblačilo, zato to fotografijo objavljamo v upanju, da bo ob izidu blagodejna moča pomurske kmetovalce že odrešila skrbi, foto: A. Abraham
V RADENCIH JE ZASEDALA MEŠANA SLOVENSKO-BAVARSKA KOMISIJA
Možnosti preskromno izrabljene
Konec preteklega tedna so se sedmič sestali na dvodnevnem zasedanju v Radencih člani slo-vensko-bavarske mešane komisije za sodelovanje med deželama. Na izrazito delovnem srečanju — goste je vodil Rainer Kessler, vodja Bavarskega državnega urada, našo stran pa Ivan Seničar,
naložbe. Kljub vsemu pa delovni ljudje in občani Pomurja pričakujejo, da do take enostranske in ne-selektivne odločitve ne bo prišlo, kajti to bi lahko imelo daljnosežne posledice. Čimprejšnjo usposobitev kirurškega bloka soboške bolnišnice namreč terjajo nevzdr
predsednik Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje — so namenili osrednjo pozornost nadaljnjemu sodelovanju na področju blagovne menjave med deželama.
Ta zahodnonemška dežela je za Slovenijo posebno zanimiva, kajti tam je glavnina naših samo
žne razmere na kirurškem oddelku v Murski Soboti. Upoštevati je tudi potrebno, da gradnja tega zdravstvenega objekta v Pomurju, ki je prednostna naložba, ves čas poteka izredno racionalno in poceni.
Feri Maučec
stojnih oziroma mešanih predstavništev, nasploh pa je zahod-nonemško tržišče eno najbolj odprtih na svetu, saj uvozi letno za 153 milijard dolarjev. V tej ogromni številki jugoslovanski delež zaenkrat ne dosega niti odstotka. Sicer pa je Slovenija lani izvozila v ZR Nemčijo za 322 milijonov dolarjev blaga (36 odstotkov jugoslovanskega deleža); od tam pa uvozila za 419 milijonov dolarjev (četrtino jugoslovanskega uvoza). V letošnjem prvem polletju sta tako izvoz kot uvoz enakomerno počasi naraščala.
Ker možnosti še zdaleč niso izkoriščene, je tekla beseda na zasedanju članov mešane sloven-ško-bavarske komisije predvsem o poteh za vzpostavitev višjih oblik kooperacijskega gospodarskega sodelovanja, o novih skupnih naložbah in o sodelovanju pri razvoju novih tehnologij v industriji; energetiki, obrti, turizmu in drugje.
Bavarci so se tudi zanimali za možnosti izkorišanja Luke Koper. Druga področja dvodnevnih pogovorov pa so bila: položaj na tržišču dela, položaj in socialna varnost naših delavcev začasno zaposlenih na Bavarskem, izobraževanje in vzgoja njihovih otrok, znanstveno in kulturno sodelovanje in sodelovanje pri varstvu prostora in urejanju okolja.
V. Paveo
Pred štiridesetimi leti se je konačala za človeštvo najbolj nasilna in uničevalna vojna v zgodovini. Grozovitost te vojne in spoznanje, kam je pripeljala čoveka v boju proti sočloveku, sta ustvarila ugodno ozračje za ustanovitev mednarodne organzacije, katere člani so trdno odločeni varovati prihodnje rodove pred strahotami vojne, znova potrditi vero v temeljne človekove pravice, vzpostaviti pravičnost in spoštovanje mednarodnih obveznosti ter zagotoviti družbeni napredek in boljše življenjske razmere v večji svobodi. Ob tem Organizacija združenih narodov ni bila zamišljena kot neka »naddr-žava«, ki bi izdajala zakone. Zagotovila naj bi le mehanizem, s katerim bi suverene države članice sodelovale pri reševanju mednarodnih problemov.
Združeni narodi so danes edinstvena tribuna, na kateri prestavniki večine dežel sveta, velikih in majhnih, bogatih in revnih, močnih in šibkih, zagovorniki različnih političnih stališč, družbenih sistemov in kultur svobodno razpravljajo o vsti mednarodnih vprašanj. Letošnje slovesnosti ob 40-letnici svetovne organizacije potekajo pod geslom Združeni narodi za boljši svet. Osrednja slovesnost bo na dan svetovne organizacije 24. oktobra, ko bodo leto 1986 razglasili za mednarodno leto miru.
Preučevanje politike aktivne miroljubne koeksistence, spremljanje boja neuvrščenih in dežel v razvoju za njihovo
Letos 8 priznanj soboške občine
V spomin na 17. oktober 1944, ko je v spopadu z madžarskimi okupatorji padel Juš Kramar, nekaj dni kasneje pa narodni heroj Dane Šu-menjak—Miran in Franc Kosi, slavi soboška občina svoj praznik. Ob tej priložnosti so v veliki skupščinski dvorani v Murski Soboti pripravili slavnostno sejo zborov skupščine občine, ki so se je udeležili številni ugledni gostje. Med njimi so bili častni občan Rudi Čačinovič, sekretar RK SZDI Geza Bačič, predstavniki drugih pomurskih občin, medobčinskih družbenopolitičnih organizacij, Prekmurske čete in brigade, združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, delegati in občani. Prisrčna doborodšlica je bila namenjena tudi delegacijam iz partnerskega mesta Ingolstadt, Feldbacha, avstrijske Radgone in Kbrmenda. Čestitkam ob soboškem prazniku so se pridružile družbenopolitične organizacije in skupščina občine pobratenega mesta Paračin, občina Domžale in Ella Ulrich—Atena,predsednica odbora skupnosti Prekmurske čete in brigade.
Celotno slovesnost je z umetniškim nastopom popestril Prekmurski oktet, nato pa je spregovoril slavnostni govornik Ivo Orešnik, podpredsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine. V svojem govoru je podrobneje orisal zgodovinsko preteklost Prekmurja n še posebej soboške občine. Pri tem se je zlasti zadržal ob dogodkih med NOB in prelomnem letu 1944.
Na slavnostni seji so podelili letošnja priznanja in nagrade soboške občine. Zahvalno listino z denarno nagrado so dobili: KAREL ČERNJAVIČ, direktor tozda Zvezda, za velike zasluge za razvoj turistično-gostinske dejavnosti v Pomurju, LUDVIK MERKLIN, inž. agronomije, upokojenec iz Murske Sobote, za razvoj sadjarstvain vzgojo sadik v očbini, EDVARD PERHAVEC, dipl. inž. agronomije, pod
gospodarsko in politično osamosvojitev, vključevanje v mednarodne akcije za pomoč narodom in ljudstvom, ki so še vedno žrtve imperialističnih in nazadnjaških sil, sodijo med poglavitne naloge klubov OZN, ki delujejo v okviru mladinske organizacije. Taka je tudi vloga klubov OZN v Pomurju, ki vseskozi namenjajo posebno pozornost delu z mladimi v osnovnih in srednjih šolah, pri čemer poleg splošnega ocenjevanja in obveščanja o medanarodnem političnem položaju poudarjajo predvsem posebnosti, ki so zanimive za našo državo.
V Pomurju je najbolj razgi-’ bano delovanje klubov OZN v soboški občini. Center klubov oZN, ki deluje v okviru občinske konference ZSMs, združuje 14 klubov, od tega jih je največ (9) v OO ZSMS, štirje so na srednjih šolah, en klub OZN pa je v delovni organizaciji Mura. V drugih pomurskih občinah je to število znatno manjše. Kljub temu pa opravljajo zelo pomembno vzgojo mladega rodu, ki se na ta način laže znajde v prepletenosti mednarodnih odnosov. Povejmo še to, da se je nekaj članov klubov OZN iz Pomurja ob koncu tedna udeležilo shoda udeležencev poletne politične šole in seminarja klubov OZN v Mežici, v Murski Soboti pa pripravljajo večje srečanjev počastitev dneva svetovne organizacije prav danes v Klubu mladih. Zatem bo še proslava klubov-cev iz soboške občine.
Milan Jerše
predsednik IS SO Murska Sobota, za velike zasluge pri uveljavljanju socialističnih samoupravnih odnosov v kmetijstvu, pri razvoju tehnologije predelave hrane in izvajanju zemljiških posegov, HELA SREŠ, udeleženka NOB, upokojenka iz Murske Sobote, za uspešno delovanje Zveze prijateljev mladine in zgledno mentorsko delo, in JOŽE ZADRAVEC, dr. medicinskih znanosti, zdravnik in vodja Zdravstvene postaje Beltinci, za velike zasluge za urejeno zdravstveno varstvo in znanstveno proučevanje prekmurske zdravstvene preteklosti.
Zahvalne listine pa so izročili kolektivoma Intesa tozd Mli-nopek in tozdu Moravske Toplice ter krajevni skupnosti Partizan Murska Sobota, ki so se še posebej izkazali na svojem področju delovanja.
Milan Jerše
aktualno doma in po svetu
Ves svet je obsodil usmrtitev črnskega pesnika Benjamina Moloisa, v južnoafriški republiki pa je to dejanje izzvalo silovite nemire črnskega prebivalstva in spopade z belci, kot kaže slika, ki jo je posredoval Reuter. V ponedeljek se je začel tudi sodni proces proti 16 voditeljem protirasistične Združene demokratične fronte. Obtožili so jih za veleizdajo oziroma za organiziranje črnskih demonstracij, ki so od septembra lani zahtevale 770 žrtev.
Krepitev materialne osnove samoupravljanja
globus
»MI ZA MIR« v Slovenj Gradcu
V Slovenj Gradcu je bila v nedeljo osrednja slovenska proslava ob 40-letnici OZN »Mi za mir«, pod pokroviteljstvom generalnega sekretarja OZN Pereza de Cuellar-ja. Slavnostni govornik, predsednik predsedstva SRS
France Popit je ob tej priložnosti dejal, da se tudi Organizacija združenih narodov srečuje z nasprotji velikih sil in težnjo po svetovni nadoblasti, podobno kot nekoč Društvo narodov, ki je bilo ustanovljeno po prvi svetovni vojni. Združeni narodi
kljubujejo tem težnjam, ker se je v svetu rodila nova politična sila, nasprotna blokovskim težnjam — to je gibanje neuvrščenosti, ki ga podpirajo in napredne ljudske množice širom sveta, je med drugim rekel Popit.
Pred durmi so kongresi — od mladinskih do partijskih. Kongresi bodo prihodnje leto, vendar so že zdaj povsod v forumih zaposleni z njimi in pripravljajo nič koliko javnih razprav o kongresnih dokumentih. Ker pa smo tako bogato organizirana družba, da se že kar bojimo preorganiziranosti, nas je rahlo strah, da za vskdanje delo ne bo ostalo kdo ve koliko časa. Vendar nas lahko tolaži spoznanje, da se v vsesplošne razprave o raznih krizah v gospodarjenju in drugje že vse bolj vsiljuje teza, da je že skrajni čas, da se izognemo premnogim razdrobljenim bojem proti tem ali onim napakam in neprijetnostim in da se končno složno lotimo bitke za eno samo in bistveno — za ke-pitev materialne baze samoupravljanja.
Kakor razberemo iz predlogov sindikatov, pripravljajo za kongres namesto mnogo resolucij, ki naj bi odgovorile na vsa vprašanja družbe, kot je to bila navada v administrativnih časih in skorajda vse doslej, eno samo, in sicer z nosilno temo kot akcijo že za zdaj — krepitev materialne baze samoupravljanja. Iz tega boja bi se namreč lahko izcimil vsesplošen napredek, kajti močnejša materialna osnova samoupravljanja nam bo omogočila večjo in boljšo proizvodnjo, uspešnejše in zanesljivejše nastopanje na tujem tržišču, torej v izvozu, povečala bo osebne dohodke, življenjsko raven, socialno varnost, zaposlenost že zaposlenih in tistih, ki to še niso, in še marsikaj, vse do večanja kulturne ravni in mednarodnega ugleda, ki ga po malemže izgubljamo.
Seveda se to lepo sliši, toda težko je storiti, kajti to pomeni zaostrovanje spopada s tistimi, ki so navajeni delovati v imenu delavcev in na vse kriplje še naprej poskušajo upravljati s sredstvi, ki jim pravimo družbena in bi že morala biti v rokah samih delavcev. Kratko lahko temu rečemo spopad sil integracije samoupravljanja od človeka dalje s silami, ki ohranjajo centralizirana sredstva vseh vrst, navsezadnje tudi obveščanje. Decentralizacija upravljanja je bila prepočasna, bi temu rekel komentator, ni nasprotja se zaostrujejo. Delovnim ljudem je to jasno, zato zahtevajo od tako imenovanih subjektivnih sil akcije, ki bodo dale takojšnje rezultate.
Lepo se sliši, da na teh izostrenih zahtevah delovnih ljudi gradijo že vse družbenopolitične organizacije, od zveze komunistov, oziroma njenega centralnega komiteja, do mladinske organizacije. Toda ta posluh za realnost in realno obravnavanje razmer še vedno ne po-
pismo iz Beograda
Plačilo za potrdilo o devizah
Če si se napotil proti cilju in se med potjo začel ustavlja-; ti, da bi kamenjat vsakega' psa, ki laja na tebe, ne boš do cilja nikdar dospel.
DOSTOJEVSKI
Izvršni odbor Združenja jugoslovanskih bank je sprejel predlog, naj bi banke v prihodnje zaračunavale občanom 1000 dinarjev za potrdila, ki jih izdajajo za odnašanje deviz iz države, če so bile te manj kot deset dni na de-
viznem računu. Ta ukrep so uvedli, da bi spodbudili občane k polaganju deviz na hranilne knjižice oziroma devizne račune.
Sklenili so tudi, da se bo najmanjša vezana vloga povečala s sedanjih 20 na 50 tisoč dinarjev.
FUNKCIONARJI ODSTOPILI
Najbolj odgovorni funkcionarji ulcinjske občine so pred dnevi odstopili. Za kaj je šlo? Po ugotovitvah predsedstva CK ZK Črne Gore so se v tej občini dogajale čudne stvari. Tako je bilo prilaščenih 200 hektarjev družbenega zemljišča.v najlepših predelih, brez dovoljenj (na črno) so zgradili približno dva tisoč objektov in nekateri prebivalci te občine dolgujejo več kot sto milijonov dinarjev davkov. Različne špekulacije in mahinacije so ustvarile velike socialne razlike in povzročile nezadovoljstvo pri delu prebivalstva. V preteklih letih so naredili tudi nekaj investicijskih napak. Nova tovarna soli dela le s 15-odstotno zmogljivostjo, tovarna za konzerviranje oliv, čeprav je dokončana, pa nima kaj proizvajati.
Proti Barešiču
Jugoslovanski delavci na začasnem delu na Švedskem so ostro, protestirali proti sklepu o zmanjšanju kazni Miru Barešiču, ki je pred leti ubil našega veleposlanika Vladimira Roloviča. Predsedstvo jugoslovanske zveze na Švedskem v posebnem pismu med drugim pravi, da švedsko stališče do tega zločinca nikakor ne prispeva k nadaljnji gradnji mostov prijateljstva in sodelovanja med švedskimi in jugoslovanskimi narodi. Predsedstvo tudi preseneča stališče švedskih sredstev obveščanja oziroma njihove kampanje za pomilostitev terorista Mira Barešiča, je rečeno v pismu.
meni odsotnost forumskega smisla za rožnato prikazovanje uspehov, ki so bili doseženi doslej, nekakšnega trkanja na prsi, češ pa smo le veliko naredili, veliko dosegli, veliko . . .
Odmev na takšno obnašanje so zahteve po večji, še večji kritičnosti. čeprav bi se morda lahko zadovoljili kar z večjo samokritičnostjo. Spodbudno je pač. da so delavci tako zavzeti za boljše, čeprav so jim administracije vedno pripisovale nagnjenje k temu, da-po-jedo vse. kar prigospodarijo, in da jim je zato treba gospodarjenje omogočiti po žličkah kot zdravilo, ne pa vsega naenkrat, češ da jih bo tako naenkrat dano — ubilo. Kot vemo, je praksa to administrativno, birokratsko, tehnokratsko ali kakršno že tezo ovrgla z dokazi o tem. da nas v gospodarske težave ni pripeljalo odločanje delavcev, temveč vase prezaverovanih upravljalcev nad njimi.
Tudi posledica preinvestiranja in drugih podobnih prepotratnosti je zdajšnja premajhna materialna baza samoupravljanja, ne samo zdajšnje pregloboko zajemanje v dohodek, ki poskrbi za vse drugo, samo za krepitev samoupravljanja ne.
O tem jemogoče govoriti na dolgo in široko, toda bolje bi bilo, če bi lahko čim prej začeli s pripovedovanjem o tem, kako se temeljne organizacije združenega dela spreminjajo v res prave organizacije dela. kakd delegati v skupščinah ne odločajo drugače, kot pa jim je iz zborov delavcev in občanov naročeno, kako sisi ne poslujejo več na podlagi prispevkov, temveč dogovorjenih vzajemnih odnosov dajalcev in uporabnikov teh namenskih sredstev.
Saj vendar vemo, da sekretar nekega sisa razpolaga z več sredstvi kot direktor velikega podjetja in da je z njimi bolj negospodaren kot tisti v ozdu, čeprav se oba oziroma oboji skrivajo za odločitvijo organov samoupravljanja, ki zaradi premajhne usposobljenosti in odgovornosti za odločitve sprejemajo nezakonite predloge poslovodnih organov.
Viktor Sirec
DAKAR — Nigerijski ljudski zdravniki zatrjujejo, da lahko uspešno zdravijo AIDS. Po njihovem je AIDS kombinacija več različnih bolezni.
BONN — Zaradi kislega dežja je bilo v ZRN uničeno do konca leta 1984 okoli 50 odstotkov gozda.
MOSKVA - Sovjetska zveza načrtuje novo železniško progo skozi Kavkaz in na ta način želi skrajšati za okoli tisoč kilometrov pot iz osrednjega dela države do transkavka-ških republik.
DUNAJ — Čeprav vino v Avstriji po znanem vinskem škandalu strogo kontrolirajo in zagotavljajo, da v njem ni nobenih škodljivih snovi, se je izvoz vina v avgustu zmanjšal za 90 odstotkov.
ATENE - Suša, kakršne ne pomnijo v zadnjih petdesetih letih, je Grčijo prisilila na uvoz pšenice, olja in še nekaterih drugih živil.
ŽENEVA — Čeprav je do srečanja med Reaganom in Gorbačovom še več kot mesec dni, je že sedaj v Ženevi vse v znamenju tega trenutka. Srečanje bo spremljalo 3 do 4 tisoč novinarjev z vseh koncev sveta.
DUNAJ — Na zasedanju Socialistične internacionale v dunajskem Hofburgu so tako ZDA kot ZSSR pozvali naj se odpovesta obnašanju, ki bi utegnilo ogroziti pozitivni izid splošnih naporov za razorožitev v svetu.
BRUSELJ - V državah EGS se ponovno ubadajo s prevelikimi količinami masla, žitaric in mesa. Upajo, da bodo nekaj teh viškov izvozili v Indijo in Pakistan.
BUDIMPEŠTA - Na Madžarskem se pripravljajo na kongres ljudske fronte, ki naj bi, kot množična organizacija, dobila bolj samostojno vlogo.
HELSINKI — Finec Teo Santavouri, ki je napovedal katastrofalni potres v Mehiki in v Tadžikistanu, opozarja, da bo čez leto spet močan potres, vendar ne ve kje.
v žarišču dogodkov
Za začetek bi zapisali tole: kdor je še pri kruhu odvisen od drugih, tudi pri drugih zadevah ne more biti neodvisen. V Jugoslaviji bijemo boj za samozadostnost, denimo pri pšenici, že domala četrt stoletja, pred nekaj leti smo bili že čisto blizu zmage (se pravi šest milijonov ton pridelka), zdaj pa smo spet čedalje dlje.
Kmetijstvu resda nikoli po vojni ni primanjkovalo besedne podpore, zmeraj pa mu primanjkuje materialne. Nesreča pa je, da je še vedno veliko takšnih, ki mislijo ali pa so celo prepričani, da je kmet preživela kategorija pridelovalca hrane in da mora kot takšen izginiti — in to ne glede na to, da ima v svojih rokah več kot 80 odstotkov vse pri nas obdelovalne zemlje in da redi v hlevu devet od desetih govejih repov v naši državi. Na nedavnem svetovnem kongresu o hrani v španski Malagi je prevladovalo mnenje, da v nobeni državi, pa naj bo manj ali pa bolj razvita, ne.morejo prevladovati stabilne gospodarske in družbene razmere, če ni na voljo zadosti hrane po dostopnih cenah.
In kaj je to — dostopna cena? Predvsem zelo relativen pojem, ki terja na eni strani za enoto pridelka toliko denarja, da pridelovalec lahko živi, na drugi pa čim nižjo ceno, da je dostopen slehernemu človeku, kajti vsi smo vsak dan enako lačni. Kmetijstvo je panoga, ki je bila in bo še najbližja tržnim zakonitostim — tu monopoli niso možni. Čimbolj gospodar sko razvita je država, tem boljše kmetijstvo ima, pri čemer je opazna tudi bistveno drugačna
politika do te branže, kot je pri nas. Namesto da tiščimo cene k tlom in na tak način porivamo kmetijstvo v naravnost obupen ekonomski položaj, bi bilo bolj prav, da bi se zgledovali po drugih, naprednejših, ki o tej stvari razmišljajo drugače: država se v cene sicer vtika, toda ne zato, da bi jih s svojo politično močjo tiščala k tlom, temveč skrbi za to, da ne bi preveč padle — ravno obratno kot pri nas torej. Po drugi strani pa te države skušajo poskrbeti, da bodo njihovi prebivalci zaslužili toliko, da si bodo lahko privoščili tudi dražjo hrano. Povsem jasno namreč je, da je treba pridelovalca hrane plačati za njegovo delo tako kot delavca v pisarni ali industriji in da je kmetu potrebno povrniti skozi ceno pridelka tudi proizvodne stroške, na kakšen način pa to naredimo, je pa druga stvar. Če to ni možno urejati z drobnoprodajnimi cenami, ker je prebivalstvo prerevno, potem so pač potrebne različne druge finančne injekcije — v nobenem primeru pa se ne sme dogajati to, kar pri nas trenutno se, da mora ceho slabe ekonomske moči ljudstva plačevati pridelovalec hrane.
V prvem polletju letošnjega leta so se cene industrijskih izdelkov povečale za 84 odsto-
Vsi smo
tkov, kmetijskih pridelkov pa za slabih 44 odstotkov. In taka dražitvena razmerja se ponavljajo iz leta v leto, zato pa lahko zapišemo, da je povprečni osebni dohodek v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim zadostoval za nakup dvajsetih kilogramov mesa več, kupiti je bilo moč tudi 43 litrov mleka ali pa 90 kilogramov kruha več. Lani je bilo za težki traktor potrebno prodati 171 ton pšenice, letos že 339, za srednjega lani 18, letos pa 28 ton, za žitni kombajn lani 162, letos pa domala štiristo ton krušnega žita. Sto kilogramov mineralnega gnojila KAN je lani veljalo toliko kot 53 kilogramov pšenice, letos pa je potrebno za dve vreči gnojila prodati že 69 kilogramov pšeničnega zrnja. Agroekonomisti pa pravijo, da je letošnja odkupna cena pšenice kar pravšnja — izgube so torej posledica predragih vhodnih surovin in prem, jhnih hektarskih pridelkov — le ti pa so majhni tudi zato, ker sejemo slabo seme (dobro je namreč predrago), ker imamo premajhne obdelovalne komplekse (se pač gremo zavoljo strahu pred bogatimi kmeti vrtičkarstvo) in še kaj bi se lahko naštelo.
Zahodna Evropa je v zadnjem desetletju močno intenzivirala svoje kmetijstvo in po njenem izračunu bo potrebno okoli leta 2000 na enem hektar-
vsak dan enako lačni
ju obdelovalne zemlje pridelati vsaj za štiri ljudi hrane. S primerno mehanizacijo (Slovenija jo v glavnem ima, potrebno bi bilo dokupiti le še nekaj priključkov, kar pa ni tako zelo drago) lahko sto hektarov zemlje obdela pet deloyno sposobnih ljudi — približno dvajset hektarov vsak. Povedano z drugimi besedami: naša republika ima kakih sedemsto tisoč hektarov obdelovalne zemlje in vse naravne dispozicije, da se priključi zahodnoevropskim normam, kar pomeni — z domačih njiv in travnikov bi morali prehraniti domala tri milijone ljudi.
Direktor Kmetijskega inštituta Slovenije Slavko Gliha v zvezi s tem takole pravi: »In-tenzifikacija kmetijstva se prične pri rastlinah, nadaljuje pa z optimalno racionalizacijo pridelave oziroma obdelave. Slovenec, ki je v tujini, prej vpraša za domačo njivo kot za sorodnike, ker ima zemljo rad — kmečka družina pa bi pri nas lahko obdelala trideset do štirideset-hektarov zemlje. Bojimo se, da bi zavoljo tega naš kmet postal prebogat, kar je čisto odveč. Pridelka bo resda precej več, toda tudi cene bodo potem nižje, sicer pa se bojimo bogatenja tistih, ki delajo, posrednikov pri plodovih tega dela, ki dobivajo precej več za svoje (ne)delo, pa nočemo videti. Družbena posestva zelo dobro
delajo z delovno ekstenzivnimi kulturami — denimo s pridelavo pšenice, kjer je možna strojna obdelava. Delovno intenzivne panoge, kot je denimo pridobivanje mleka, pa se bolje obnesejo, če je koncentracija živine manjša. Limitiranje števila krav je kočljiva zadeva, toda analize so pokazale, da kmet, ki ima osem molznic, pridobiva za 55 odstotkov dražje mleko kot pa njegov sosed, ki ima denimo 17 krav. V ZRN je krompir po 11 pfenigov, pri nas pa po pet in več starih jur-jev. In to zato, ker se o večjih hektarskih pridelkih že desetletja samo pogovarjamo, ne naredimo pa nič. Boljše seme in večji kompleksi — ne po trideset arov, temveč tri ali več hektarjev, bi krompir tudi pri nas pocenili.«
Pri racionalizaciji kmetijstva torej spet naletimo na ta nesrečni zemljiški maksimum, za katerega najbrž tudi njegovi zagovorniki ne vedo natančno, čemu je sploh potreben. Združene države Amerike imajo okoli 2,5 milijona farm, Jugoslavija pa prav toliko kmetij . . .
Kmetijstvo ni sposobno rešiti samo sebe, to je dejstvo, zato ga bo moralo reševati celotno gospodarstvo, kar pa še ne pomeni, da bi to reševanje morali, začeti prav pri odpisu obresti. Kapital, ki gre v kmetijstvu, je ravno toliko vreden kot tisti, ki gre v elektroniko, zato ni razlo
ga, da bi bil brez obresti oziroma bi imel nižje. Le zakaj, morda bi pa le bilo bolj smotrno, če ta kapital po trenutni vrednosti vkalkuliramo v ceno pridelka, bomo vsaj videli, kje smo. In ker bo potem hrana tako prekleto draga, da je ne bomo mogli več kupovati, bomo začeli razmišljati drugače — ne samo za danes, temveč tudi za jutri.
Predsednik K PO ABC Pomurka Gusti Grof je na zadnji seji IO GZS med drugim dejal: »Več kot dvajset let delam v kmetijstvu, pa stvari čedalje manj razumem! Kmetijci so v vlogi prosilcev — za koga in zakaj? Zase ne prosimo, hkrati pa dodajam, zakaj bi prav kmetijstvo moralo nositi večji delež bremena pri ohranjevanju standarda prebivalstva ob tem, da imajo sami najslabšega! Pravijo, da kmetje dobro živijo, jaz pa trdim, da to ni res: če bi bilo to res, potem se sprašujem, zakaj noče nihče iz pisarne, kjer nima kaj početi, iti na kmetijo in dobro živeti? Povsod v svetu na primer velja, da se cena sladkorne pese določa v razmerju 1 proti 16 v primerjavi s sladkorjem, pri nas mora biti to drugače — 1 proti 13 in potem se čudimo, da so sladkorne tovarne v izgubah. Za nameček pa sladkor še uvažamo takrat, ko ga je doma dovolj (sinhronizacija uvoza in izvoza!), domače zaloge pa potem vzdržujemo z dragimi komercialnimi krediti.«
(po GV)
STRAM 9
VESTNIK 24. OKTOBRA 1985
od tedna
ZELENA LUC ZA PLINOVOD
LJUTOMER — Tesne prijateljske in bratske vezi med občino Titovo Užice in Ljutomerom se nadaljujejo tudi po obisku delegacije družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ljutomer z Vlakom bratstva in enostnosti v Titovem Uži-cu. Minuli konec tedna je kolektiv osnovne šole Ivan Cankar obiskala delegacija pobratene šole iz Titovega Užica. S svojimi pobratimi so se dogovarjali o nadaljnjih izmenjavah in sodelovanju učencev in učiteljev obeh šol.
MURSKA SOBOTA — Delegati zbora krajevnih skupnosti skupščine občine so potrdili več pomembnih dokumentov; osnutek družbenega plana SRS za obdobje 1986—1990, načrt jesenske setve, uskladitev bilance sredstev sisov družbenih dejavnosti za leto 1985 in periodični delovni načrt zbora KS za četrto trimesečje. Poleg tega so soglašali s predlogom odloka o vzdrževanju in upravljanju z javnimi potmi v soboški občini, lokacijskim načrtom plinovoda Boreči—Murska Sobota in z osnutkom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za letošnje leto.
MURSKA SOBOTA — Zbora občanov v krajevni skupnosti Lendavska mesta Murska Sobota seje udeležilo blizu 30 prebivalcev. V razpravi so brez bistvenih pripomb sprejeli poročilo o uresničevanju referendumskega programa drugega občinskega samoprispevka in osnutek programa tretjega občinskega samoprispevka. To velja tudi za razpravo o uresničevanju referendumskega programa krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota in osnutku referendumskega programa za obdobje 1986 — 1990. Govor pa je bil tudi o srednjeročnem in dolgoročnem načrtu soboške občine ter o evidentiranju in pripravah na volitve.
LENDAVA — Samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti lendavske občine je pripravila razgovor o delovanju skupnosti v kulturi in izobraževanju narodnosti. Razgovora se je udeležil tudi Etienne Verne, francoski znanstvenik, udeleženec mednarodne konference o vzgoji in izobraževanju v več kulturnih družbah.
LJUTOMER — Informiranost je temeljna pravica delavcev. To je bilo tudi vodilo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ljutomer, ko so se odločali za izdajo svojega glasila, z naslovom Sindikalist. Pred kratkim je izšla že druga številka, v kateri je poudarek na pripravah za občne zbore, objavljeni pa so tudi seznami aktivistov, ki naj bi jih obiskovali, seznam evidentiranih kandidatov za organe Zveze sindikatov, pripravili pa so tudi izvleček iz gradiva o skupnih nalogah sindikata in komunistov pri uresničevanju ustavnega položaja delavcev pri odločanju o dohodku in sredstvih družbene reprodukcije ter razporejanju z njimi. Ciklostirano glasilo na koncu objavlja tu-_ di kratke vesti z natečajem za podelitev nagrad in priznanj inovatorjem.
LJUTOMER — Čeprav je do konca leta še dobra dva meseca, pa se v osnovnih sindikalnih organizacijah pospešeno pripravljajo na občne zbore — letos morajo biti opravljeni nekoliko prej (vsaj do konca novembra), kajti Zvezo sindikatov čakata prihodnje leto republiški in zvezni kongres. Prav zaradi tega so minuli teden v občini Ljutomer pripravili posvet s predsedniki osnovnih organizacije Zveze sindikatov. Na posvetu so se pogovorili o vsebini občnih zborov in o rokih, do katerih morajo biti opravljeni. Poudarek bo na volitvah, razpravljali pa bodo tudi o odločanju delavcev o dohodku in sredstvih družbene reprodukcije ter razporejanju z njimi.
GORNJA RADGONA — Petintrideset let obstoja so delavci Proizvodno-transportnega podjetja Avtoradgona proslavili pretekli teden z več dogodki in športnimi srečanji. Na slavnostni seji so se delegati centralnega delavskega sveta zbrali v radgonskem gasilskem domu. Spregovoril jim je predsednik DS Franc Kozar, zatem pa so podelili čez 50 priznanj zaslužnim delavcem za razvoj delovne organizacije iz vseh štirih temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Družabno srečanje vseh zaposlenih pa je bilo v gostinskih prostorih Pomurskega sejma.
GORNJA RADGONA — Ob trideset letnici delovne organizacije so se zbrali na slavnostni seji delegati delavskega sveta delovne organizacije Gorenje Elrad. Na slovesnosti jim je spregovoril predsednik tega najvišjega samoupravnega organa Ludvik Števančec. Zatem so podelili priznanja zaslužnim in dolgoletnim delavcem in poslovnim partnerjem.
GORENJE ELRAD — Za trideset, dvajset oziroma deset ' let delovne zvestobe so v tej delovni organizaciji delavcem podelili jubilejne nagrade in značke. Skupno je jubilejne nagrade prejelo čez sto delavcev, za tri desetletja zvestobe sedem, značke, ki so jih podelili tokrat prvič, pa čez dvesto dvajset delavcev.
GORNJA RADGONA — V radgonski občini si inovacijska dejavnost zlagoma utira položaj v nekaterih delovnih organizacijah. To pomembno dejavnost pa že nekaj let organizirano podpira in spodbuja tudi občinska izobraževalna skupnost. Pretekli teden so znova podelili denarne nagrade in priznanja inovatorjem in racionalizatorjem. Med 52-timi nagrajenci jih je kar 32 iz Gorenje Elrada, 12 iz Radenske, 7 iz Avtoradgone in 1 iz radgonskega Kmetijskega kombinata.
Kot je znano, sta ljutomerska in soboška občina aktivni pri skupnem projektu gradnje plinovoda na relaciji Boreči —Murska Sobota. V tem so v soboški občini že sprejeli odlok, s katerim so opredeljene bistvene vsebinske usmeritve novega lokacijskega načrta. Gre za visoko- in sred-njetlačni plinovod iz ljutomerske v soboško občino, za kar je ustrezni lokacijski načrt izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
Gradnja visokotlačnega plinovoda, ki se bo začel od merilno-reducirne postaje v Borečih v ljutomerski občini, prečkal železniško progo in regionalno cesto Križevci —Ljutomer ter se nadaljeval vzporedno z regionalno cesto Lipovci—Križevci, severozahodno od naselja Banovci in jugovzhodno od Veržeja, prečkal
PEREČ GMOTNI POLOŽAJ INVALIDSKIH DELAVNIC
Ob koncu tedna je bil v Murski Soboti sestanek poslovne skupnosti invalidskih delavnic Slovenije — skupno jih je 11 — ki so se mu v drugem delu pridružili tudi predstavniki soboške občine, in sicer izvršnega sveta, občinskega komiteja zveze komunistov občinskega sindikalnega sveta in skupnosti socialnega skrbstva. Direktor invalidskih delavnic Solidarnost v Murski Soboti Aleksander Krpič je podrobneje govoril o problematiki 57-članskega kolektiva, v katerem je 32 invalidnih oseb. Poudaril je, da so v štiriletnem obdobju, kolikor' deluje Solidarnost, dosegli 30-odstotno letno rast zaposlenosti, predvsem invalidov. Ce bi imeli več prostorov, bi lahko po njegovem mnenju zaposlili še več delavcev. Prav prostorska stiska soboških invalidskih delavnic pa predstavlja v sedanjem obdobju poglavitno oviro za hitrejši razvoj domače obrti in grafične dejavnosti. Zato
do tedna
Delovna organizacija ZGEP POMURSKI TISK n. sol. o.
TOZD TISKARNA, r. o. MURSKA SOBOTA, Lendavska 1 Delavski svet tozda Tiskarna
ponovno RAZPISUJ!
po določilih statuta In na podlagi sklepa dela in naloge
1.	DIREKTORJA TOZDA -
TISKARNA
2.	VODJA PRODAJE
(ni roolokoUa)
Pogoji:
K točki 1:
— visoka strokovna Izobrazba,
— 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih,
— imeti mora organizacijske sposobnosti in izkušnje pri utrjevanju samoupravljanja;
K točki 2:
— visoka strokovna izobrazba ekonomsko komercialne smeri,
— 1 leto delovnih Izkušenj,
— višja strokovna izobrazba ekonomsko komercialne ali grafične smeri,
— 3 leta delovnih Izkušenj pri ustreznih delih in nalogah. Zainteresirane, ki Izpolnjujejo splošne in posebne pogoje iz razpisa in bi želeli združiti delo v naši delovni organizaciji, vabimo, da pošljejo prijave z dokazilom o strokovnosti na naslov: DO ZGEP POMURSKI TISK, splošno-kadrovska služba 69000 MURSKA SOBOTA, Lendavska 1
(pod 1.1 z oznako na pisemski ovojnici »za razpisno komisijo«) v 15 dneh o objavi razpisa.
Dela in naloge se združujejo za dobo štirih let.
S prijavljenimi kandidati bomo imeli pogovor.
O PORABJU
VEČJA PRIPRAVLJENOST -POČASNA PRAKSA
Čeprav se v zadnjem času kaže večja pripravljenost predstavnikov vlade in družbenopolitičnih organizacij v sosednji Železni županiji oziroma na Madžarskem nasploh za izboljšanje položaja porabskih Slovencev, pa se v praksi te načelne opredelitve le počasi uresničujejo. To je ena osnovnih ugotovitev iz ocene o položaju slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem, ki so jo pretekli torek obravnavali na zasedanju skupščine SR Slovenije. Sicer pa so tudi ugotavljali, da so pravice Slovencev in drugih narodnostnih skupnosti na Madžarskem opredeljene v ustavi iz leta 1972, vendar pa doslej ni obstajala pravna norma izvedbenega značaja, ki bi torej zavezovala izvajanje te politike. Aprila letos pa so na zasedanju madžarskega parlamenta obravnavali tudi predlog novega zakona o izobraževanju, ki prvič predvideva zakonsko urejanje pouka v jeziku narodnostnih manjšin v Ljudski republiki Madžarski.
Pouk slovenščine v porabskih šolah pa zaenkrat še ni ustrezno rešen in Porabci zato dokaj slabo obvladajo slovenski knjižni jezik.
Delegat iz Lendave Milan Klar
reko Muro vse do industrijske cone Lipovci, kjer je predvidena merilno-reducirna postaja, in se končal v kompleksu bolnice v Rakičanu, pomeni dograditev plinovodnega sistema SR Slovenije. To je namreč prednostna naloga, opredeljena v samoupravnem sporazumu o temeljih planov samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 in v republiškem družbenem planu za omenjeno obdobje. Nadaljevanje gradnje plinovodnega sistema pa so opredelile tudi pomurske občine v dogovoru o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v letih 1981 — 1985 in v planih družbeno-političnih skupnosti.
Trasa srednjetlačnega plinovoda pa bo potekala od merilno-re-ducime postaje Rakičan, južno
resno razmišljajo o nadzidavi stavbe, s čimer bi v znatni meri izboljšali delovne razmere. V ta namen so že naročili idejni načrt pri Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. Ker jim manjkajo lastna obratna sredstva, bo nujna gmotna pomoč. Ob sodelovanju skupščine občine, kot ustanoviteljice invalidskih delavnic Solidarnost, in samoupravnih interesnih skupnosti bi lahko, kot smo slišali, uresničili predvideno naložbo. Zato pa morajo biti jasne usmeritve nadaljnjega razvoja, kajti ob pomanjkanju denarja, ko zaradi uvoznih omejitev ni mogoče kupiti vseh strojev, je vprašljivo tudi novo zaposlovanje invalidov. Tega se je treba dobro zavedati, je bilo slišati v razpravi.
Sicer pa so na tem pogovoru razgrnili problematiko, s katero se ubadajo invalidske delavnice v naši republiki. Po ustavi je treba invalidom omogočiti enakopravno vključevanje v vsa druž
se je zato zavzel, da bi morali v Porabju uvajati podoben koncept dvojezičnega pouka, kot ga v Pomurju uveljavljamo že 26. leto. Predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Jože Hartman pa je dejal, da je potrebno okrepiti tudi gospodarski položaj porabskih Slovencev in sploh še marsikaj postoriti za. njihov narodnostni razvoj. Hkrati je dodal, da se njihov položaj vendarle izboljšuje.
V razpravi so opozorili tudi na neustrezen madžarski predpis o obvezni menjavi tuje valute (tudi dinarjev) v forinte, kar zmanjšuje število prehodov in otežuje stike med prebivalstvom na obeh straneh meje. Zato naj bi madžarski organi to obvezno menjavo ukinili — vsaj za imetnike maloobmejnih prepustnic. Prav tako so se zavzeli za odprtje maloobmejnega prehoda Gornji Senik v Porabju in Martinje na naši strani, s čimer bi omogočili neposredne stike med prebivalstvom tega obmejnega območja, to je stike slovenske oziroma madžarske narodnosti z matičnim narodom.
Ugotavljali so tudi, da je pred
šolska vzgoja v Porabju sicer do-
in zahodno od kompleksa bolnice Rakičan, proti severozahodu do magistralne ceste Murska Sobota—Lendava, nadalje južno in vzporedno z njo, jo prečkala na Poljski cesti, kjer preide v industrijsko cono. Tu se bo plinovod odcepil za delovne organizacije Muro, Mesno industrijo, Panonijo, Tovarno mlečnega prahu in Mlinopek. Drugi del plinovoda bo speljan ob južnem obrežju potoka Ledava, prečkal železniško progo se končal v stanovanjskem kompleksu Lendavska-se-ver, kjer se bo povezal s kotlovnico.
Ker na omenjeni lokacijski načrt v času javne razprave v soboški občini ni bilo nobenih pripomb, so odlok na nedavni seji sprejeli tudi delegati skupščinskih zborov.
Milan Jerše
bena dogajanja, zato so nesprejemljiva odklanjanja ljudi z omejeno delovno zmožnostjo v nekaterih delovnih organizacijah. Ob razumljivi nižji produktivnosti invalidov so olajšave za take kolektive prenizke. Zato si precej obetajo od novega samoupravnega sporazuma o odstopanju prispevkov invalidskim delavnicam, ki jih moramo vrednotiti. Nesmiselno je, kot so navedli v razpravi, da so invalidske delavnice lahko oproščene prometnega davka, če imajo lastne trgovine. Ob pičlih denarnih sredstvih je na kaj takega sploh nemogoče pomisliti!? Prav tako si ne morejo zamisliti zaposlitve posebnih delavcev in psihologov, da o aktualnih osebnih dohodkih v invalidskih delavnicah ne razpredamo. Brez pomoči občinskih izvršnih svetov in drugih odgovornih dejavnikov, je bilo poudarjeno, ne bodo mogli prodreti s svojimi predlogi.
Milan Jerše
kaj razvita, vendar je slovenskemu jeziku v njej odmerjen le skromen del. V srednjih šolah pa slovenskega jezika sploh ne poučujejo. Na gimnaziji v Monoštru deluje namreč samo slovenski krožek, ki pa ni obvezen. Zato imajo tisti mladi Slovenci, ki se odločijo za študij v Ljubljani ali na katedri za slovenski jezik na Visoki učiteljski šoli v Szombat-helyu precejšnje jezikovne težave.
Sicer pa je analiza pokazala tudi vrsto pozitivnih sprememb v življenju in delu porabskih Slovencev. Prav v tem šolskem letu so na šolah uvedli delni dvojezični pouk, prišlo je do neposrednih stikov med pedagoškimi ustanovami v Pomurju in Železni županiji, vse porabske šole pa so se povezale z dvojezičnimi osemletkami v lendavski in soboški občini, pa še bi lahko naštevali.
Žal ob tej razpravi v Ljubljani ni sodeloval noben porabski Slovenec, medtem ko so bili predstavniki Slovencev iz Avstrije in Italije dokaj aktivni.
JOŽE GRAJ
RADGONSKA ZLATA PENINA VPISANA V LISTO PIJAČ, KI SE PRODA-
JAJO V KANADI
PRVI KARTONI ZLATE PENINE ČEZ OCEAN
Kanadski uvoznik iz Vancouvra bo radgonska peneča se vina šolana po klasični šampanjski metodi, prodajal tudi na Aljasko in v ZDA.
Po petih letih trnovega prebijanja na tuja tržišča, ki je bilo bolj ali manj iskanje možnosti prodaje radgonskih vin, so v KK Radgona naleteli na razumevanje Jadrana iz Sežane, ki poleg Radgonske kleti na tujih tržiščih zastopa še tri kleti Timava.
Pod okriljem Jadrana so Radgončani svoja vina predstavili na več mednarodnih poskušnjah, med drugim tudi v Kanadi.
Prav iz Kanade so pred časom prejeli sporočilo, s katerim jih je tvrdka Bri-tisch Columbia obvestila, da je bila radgonska zlata penina odlično ocenjena in so jo vpisali na listo pijač, ki se lahko prodajajo na kanadskem tržišču.
-Že danes pa so iz radgonskega kombinata kanadskemu uvozniku v Vancouver poslali prvo pošiljko kartonov s penečimi se vini, šolanimi v radgonski šampanjski kleti po klasični šampanjski metodi. Zlato radgonsko penino izvažajo pod imenom RADGONA GOLD — s poudarkom, da jo izdelujejo že prek 170 let in da so že leta 1815 o njej pohvalno pisale Bleiweisove novice. Uvoznik Burnaby, B. C. bo šampanjec iz Vancouvra z ladjami pošiljal tudi na Aljasko, išče pa tudi prodajne poti na tržišče v ZDA.	Boris Hegeduš
— LJUTOMER----------—
OTROK -največje bogastvo?
Tako nekako so se spraševali delegati in Marta Lasba-her, predsednica Občinske zveze prijateljev mladine iz Ljutomera. Družbam, ki tako malo da za naše največje bogastvo, ki krni denar ter malo ceni delo učiteljev in vzgojiteljev — to je naša družba. In posledica tega je zanemarjanje vzgoje otrok, kar pa je nenadomestljivo. Tako kritične so bile besede Marte Lasba-her v uvodnem poročilu o delu te občinske zveze v minulem obdobju. Kljub temu pa so nekatere akcije uspešno izpeljali. V občini Ljutomer je 11 društev prijateljev mladine, od katerih jih 5 dela dokaj dobro, drugih šest pa le občasno, pb nekaterih pomembnejših akcijah. Zadnje čase, odkar so ukinili osnovni šoli v Vučji vasi in Logarov-cih, pa slabše delujejo tudi tamkajšnja društva. Osnovna problema, s katerima se Srečujejo v zvezi sta: denar in pomanjkanje prostorov, saj zveza lastnih prostorov nima.
Svet zveze pionirjev in vsi trije sveti: za letovanja, bralno značko in za predšolsko vzgojo otrok so opravili načrtovano delo v celoti. Zadnja leta se pojavlja poseben problem, ki je dokaj čuden. V Baški, kjer bi letno lahko preživelo počitnice 250 otrok iz občine Ljutomer po dokaj ugodni ceni (letos 500 din na dan), jih povprečno letuje le 170—180. Proste zmogljivosti ponujajo sosednji občini Gornja Radgona. Veliko zapletov je tudi pri organiziranju prireditev ob prihodu dedka Mraza, kjer se z združenim delom nikakor ne morejo pogovoriti o skupni akciji. Razprava, ki je nakazala vse te probleme, je tako dopolnila tudi reden program dela, ki so si ga zadali na pro-gramsko-volilni konferenci Občinske zveze prijateljev mladine Ljutomer, izvršitev pa  so prepustili novemu upravnemu odboru, ki so ga izvolili.
Dušan Lopamik
Sedaj mi pa ni več jasno, če sva pijana midva ali pa tisti, ki prodajajo novi mošt dražje kot dobro, staro, v kleteh donegova-no lansko vino.
SQP POMURJE- o. o. MURSKA SOBOTA ŠTEFANA KOVAČA 1O
V skladu z določili Samoupravnih aktov in sklepa Odbora za delovna razmerja SGP Pomurje
objavljamo
prosta dela in naloge
— socialnega delavca
za nedoločen čas
Pogoji za zasedbo dei in nalog:
— Končana višja šola za socialno delo
— dve leti delovnih izkušenj pri enakih oziroma podobnih delih in nalogah
Poskusno delo traja 3 mesece.
Prijave pošljite v 8 dneh na naslov: SGP Pomurje, p. o., Murska
Sobota, Štefana Kovača 10.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku odjavnega roka.
VESTNIK 24. OKTOBRA 1985
STRAN 3
---IZ LJUBLJANE
DRAGO, A PLEMENITO
Etien Verne iz Francije, ki je proučeval narodnostno šolstvo v Sloveniji, je na mednarodni konferenci o vzgoji in izobraževanju v večkulutruh družbah, ki se je, kot smo že poročali, začela v Lendavi, nadaljevala pa v Cankarjevem domu v Ljubljani (preteklo sredo in četrtek), med drugim dejal, da kaj takega še ni imel priložnost videti nikjer na svetu. Dvojezično oziroma narodnostno šolstvo v Prekmurju oziroma v primorski regiji ni omejeno le na manjšini, ampak je obvezno tudi za pripadnike večinskega naroda. »Zdi se mi, da so pedagoški rezultati več kot zadovoljivi. Tudi druge izkušnje so pozitivne. Takšno šolstvo pa je zelo drago, ker ie treba izdajati
stni politiki, kako poteka večjezično izobraževanje v šoli in kako je z večjezičnostjo zunaj nje. Prav na ta vprašanja so udeleženci mednarodne konference dobili celovit odgovor v študiji Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane in iz številnih razprav jugoslovanskih udeležencev. (Sodeloval je tudi pedagoški svetovalec organizacijske enote zavoda za šolstvo v Murski Soboti Janez Kerčmar s temo Dvojezično šolstvo ohranja in razvija narodnost.).
Vzgoja in izobraževanje pri nas pomenita enega od temeljev za boljše razumevanje in sožitje, česar pa ni mogoče doseči samo s seznanjanjem z jezikom drugega, narodnostnega jezika, mar-
Kako s sisi materialne proizvodnje?
Znano je, da je bilo v daljši javni razpravi gradivo Gospodarske zbornice Slovenije, v katerem se zavzemajo, da v prihodnje ne bi imeli več občinskih energetskih skupnosti, ukinili naj bi tudi cestne skupnosti v tistih občinah, kjer so jih ustanovili. Po tem predlogu bi sedanjih osem območnih vodnih skupnosti zamenjale le tri take skupnosti, in sicer za porečje Save, Soče in Drave z Muro. Te predloge so morali pretehtati tako uporabniki kot izvajalci ter na posameznih območjih prepustiti odločitev, če potrebujejo samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje ali ne.
Udeleženci mednarodne konference odhajajo z dvojezične osnovne šole Drago Lugarič v Lendavi, kjer so bili tako rekoč vsi navdušeni nad dvojezičnim poukom. V ospredju (na levi) je visoki predstavnik centra za vzgojo in izobraževanje, znanost in inovacije pri OECD, Pier Batoni. (Foto: J. G.)
O tej problematiki je bilo veliko govora tudi v Pomuiju. Predvsem zato, ker so v dosedanji praksi opazili marsikatero pomanjkljivost v delovanju omenjenih sisov, pa tudi delegatsko odločanje še ni zaživelo v polni meri. Po drugi strani pa se ni mogoče izogniti mnenju, da je število samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje vendarle nekoliko previsoko. Vsekakor bi se dalo vsaj nekaj teh interesnih skupnosti združiti in njihovo delovanje prilagoditi dejanskim potrebam. Čeprav je res, da bi v sedanjem obdobju kazalo bolj razmišljati o vsebinskih, manj pa o oblikovnih spremembah.
Za sise materialne proizvod-
nje obstajajo namreč nekateri
skupnosti po občinah, nato pa tudi njuni republiški zvezi. V gradivu o uresničevanju družbenoekonomskih odnosov in samoupravni organiziranosti v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje, ki so ga pripravili v Gospodarski zbornici Slovenije, je to nedvoumno nakazano. Pri tem pa je treba opozoriti, da omenjeno gradivo stanovanjske skupnosti neutemeljeno postavlja v enak položaj kot številne druge sise, čeprav je samo stanovanjska skupnost kot obvezna oblika samoupravne organiziranosti na tem področju predvidena tako z republiško kot zvezno ustavo. Za druge sise materialne proizvodnje namreč ustavi takšno možnost sa-
predlogi, po katerih naj bi v mo dopuščata.
prihodnje morebiti celo združi- Ne bi mogli trditi, da v Poli komunalne in stanovanjske mulju niso dosegli nekaterih
premikov pri izboljšanju dela samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Čeprav trdijo drugi, da dosedanje navidezne reorganizacije v nekaterih sisih in zlasti v njihovih strokovnih službah niso prinesle veliko koristi. Če deluje ena sama, nekoliko večja strokovna služba za vse mogoče sise v občini, je bilo slišati opozorilo, ta gotovo ne more zadovoljivo opraviti vseh nalog. Dosedanje razprave o morebitni drugačni organiziranosti pa so nakazale, da bi bilo dobro znova razmisliti o izvršnih odborih skupščin sisov, ki so jih v marsikateri interesni skupnosti v prejšnjem mandatnem obdobju odpravili.
Ob vsem tem se postavlja vprašanje: Ali ne bi bilo smiselno v občinah oblikovati splošnih sisov materialne proizvodnje, ki bi nadomestili sise komunalnih dejavnosti, energetike, cest itd. S tem bi v enem sisu na ravni občine združili reševanje vseh tistih vprašanj, ki so neposredno povezana v vsakdanji praksi. S spremembami pa očitno ne kaže odlašati!
Milan Jerše
Delovanje ljutomerskih mladincev
posebne učbenike, ker je število učencev v razredih majhno, ponekod le nekaj učencev, in ker imajo narodnostne šole precej dodatne opreme. In če je temu tako, potem ima država do vzgoje in izobraževanja pripadnikov nrodnosti plemenit odnos.«
Verne je tudi omenjal, da sta v Prekmurju zelo živi dve narečji, ki da eno izvira iz katoliške, drugo pa iz protestanske vere /?/.
Pier Batoni, predstavnik centra za vzgojo in izobraževanje, znanost in inovacije pri OECD, pa je poudaril, da je gospodarska kriza v svetu v zadnjih letih položaj manjšin marsikje poslabšala. Zato je treba ugotoviti, kaj se pravzaprav dogaja v narodno-
več z razvijanjem tudi širših vzgojno-izobraževalnih smotrov. Gre tudi za medsebojno spoznavanje kulture in zgodovine drugega naroda ter za razvijanje obče človeških vrednot. Jugoslovanska večjezična skupnost ima sicer skupno ideologijo in družbenopolitični sistem, v njej pa živijo narodi in narodnosti s posebnostmi — z lastno zgodovinsko preteklostjo in kulturno dediščino. Zato imamo tudi posebne pristope pri razvijanju konkretnih oblik in načinov narodnostnega pouka. Vsem pa je skupno načelo, da morajo imeti pripadniki narodnosti zagotovljeno pravico, da se izobražujejo v svojem maternem jeziku.
Jože Graj
Letos so mladi iz ljutomerske občine sodelovali s 3 mladinskimi organizacijami: OK Čakovec, OK Titove Užice in z mladimi iz Koszega na Madžarskem.
Sodelovanje z madžarskimi mladinci seje začelo leta 1981 na pobudo mladih Madžarov in Po-murcev. V začetku so to bile samo izmenjave skupin iz gimnazij, lani pa so sodelovanje razširili na posamezne osnovne organizacije. Lani je npr. na Madžarskem gostovala skupina mladih iz Veržeja, ki se je predstavila z enournim kulturnim programom, letos pa je skupina mladih kulturnikov z Madžarske sodelovala na kulturnem večeru v Ver-
žeju. Dramska skupina je izvedla predstavo na dvojezičnem območju v lendavski občini; 20 madžarskih brigadirjev je sodelovalo na mladinski delovni akciji Ljutomer 84, na žalost pa je odpadel koncert rock skupine v Ljutomeru. Načrtujejo pa še nekaj športnih srečanj.
Ljutomerski mladinci pa so pričakovali boljše sodelovanje z občinsko konferenco mladine Čakovec. Sodelovanje je do zdaj temeljilo predvsem na organiziranju festivala Pomurje—Medži-murje, ki je izmenoma na sporedu že od leta 1976.
Mladinci Ljutomera pa sodelujejo tudi z mladino iz Titovega
Užica, čeprav moramo reči, da je to sodelovanje nekoliko okrnjeno, predvsem zaradi oddaljenosti. Letos se je 20 ljutomerskih mladincev udeležilo akcijt~Kadk njača 85, kjer so se z brigadirji iz Miloševca združili v bratsko brigado Edvard Kardelj in odnesli trak akcije.
Seveda se tudi ljutomerski mladinci ubadajo s problemi, to je predvsem pomanjkanje denarnih sredstev; zaradi tega bodo morali krčiti mednarodno sodelovanje, seveda pa ga ne mislijo povsem opustiti. Za denarno pomoč pa bodo mladi Ljutomera verjetno prosili Kulturno skupnost.	Tomo Koleš
Ko so minuli petek v zgodnjih dopoldanskih urah sončni žarki obsijali polja, so na njih oblili tudi tebe. Zmotili so te že sredi dela. Veselil si se lepega dne, veselil, da boš načrtovano delo za ta dan lahko tudi dokončal. Veselil si se življenja in vseh načrtov, ki so bili tako jasno pred tabo. Toda sredi tega dela, sredi teh lepih domačih kokoriških polj, ki si jih tako zelo ljubil, ob začetku tako krasnega jesenskega dne je za zmerom prenehalo biti tvoje plemenito* mlado srce.
V ranem otroštvu si se odločil za kmetovanje in od tega nisi nikoli odstopil. Da bi lahko naši družbi dal več in boljše, si se strokovno usposobil na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Bil si ponosen na svoje delo in uspehe, bil si ponosen na daleč naokrog znano napredno Ivanjšičevo kmetijo, ki si jo nameraval prevzeti. Vse te uspehe pa si delil z nami. Nesebično si se razdajal, občudovali smo tvoj nasmeh, zmerom premišljene besede. Vlival si nam moč in s tabo je vsaka zadeva šla lažje od rok. Kljub številnemu in napornemu delu si Kmerom našel čas za udejstvovanje znotraj osnovne organizacije ZSMS Mladi zadružnik Kmetijske zadruge Ljutomer-Križevci. Tu si bil v neposrednem vodstvu in ni bilo aktivnosti, na kateri ne bi bilo tudi tvojih pridnih rok. Na eni zadnjih sej aktiva mladih zadružnikov si nas povabil, da si skupno ogledamo tvojo kmetijo. Načrtovali in veselili smo se tega obiska, toda usoda je neusmiljeno posegla vmes. Bil si zmerom za družbo in v aktivu smo te imeli radi. Ko se za zmerom poslavljamo od tebe, čutimo, da nam trgaš del, ki je z nami tvoril celoto.
Zvonko, brez tebe bo samevala vaša kmetija. Domačim bo ostal grenak spomin. Neizmerno pa te bomo pogrešali tudi mi v aktivu mladih zadružnikov KZ Ljutomer-Križevci, mladinci iz Kokorič, Logarovec, Berkovec, gasilci in sošolci ter sošolke.
Ob tvojem mnogo preranem grobu se bomo še mnogokrat ustavljali, ti prinašali cvetje in prižigali svečke. Za vse tvoje udejstvovanje ti iskrena hvala! Rudi Stegmiiller
VEČJI OBČINSKI PRORAČUN
V Benici bo drugače
Benica je stisnjena med potokom Ledavo in reko Muro, je najmlajša vas v lendavski občini, saj so tod zgradili prve hiše šele pred 60 leti. Prvi naseljenci so bili Istrani, ki pa so kmalu doživeli veliko nesrečo, saj so bili med okupacijo izseljeni v koncentracijsko taborišče v Šarvarju na Madžarskem. Po vojni so mladi začeli odhajati iz vasi, zaposlovali so se v tej vasi, ki šteje 80 prebivalcev, novo življenje. Mladi
Pripravljalna dela za otvoritev rudnika rjavega premoga v Benici so se začela. Mogočni stroji REK—Velenje so že začeli odkopavati bodoča rudniška okna. Rudnik bo v marsičem spremenil podobo Beni-ce, najmanjše vasi v lendavski občini.
se vračajo, obnavljajo hiše, ki so bile nekoč s slamo krite, obdelujejo polja.
V lanskem letu so v vasi dobili novo trgovino, ki jim je v marsičem olajšala življenje, saj ni treba več hoditi do trgovine v Pince ali Petišovce. Osnovna živila dobijo doma, trgovina pa je postala shajališče starih in mladih, saj se pred njo srečujejo in pogovorijo o problemih. Te dni so se odločili tudi za zbiranje sredstev za gradnjo vodovoda. Glavni vod je urejen, potrebno bo urediti le vaško omrežje. Največji problem
pa je ureditev ceste do Petišovec — ta je namreč makadamska in v slabem stanju. Radi bi uredili tudi vaški dom, ki ga imajo skupaj s sosednjo vasjo Pince Marof. Ta vaški dom je bil prvi, ki so ga po vojni zgradili v lendavski občini, vendar je prav zaradi odhajanja mladih ostal prazen. Pogledi vaščanov pa so seveda uprti v gradnjo rudnika, ki bo gotovo pomenil veliko spremembo pri razvoju vasi. Po nekaj letih raziskav se je
sedaj začelo resno delo. Vse kaže, da bo rudnik zgrajen čez tri leta, še prej pa bo potrebno zgraditi objekte za stanovanje delavcev, ki bodo pripravljali gradnjo rudnika. Beničane sicer malo skrbi, če ne bo zaradi rudnika porušeno naravno okolje, saj je bil njihov kraj znan po idilični naravi z bližnjim Murskim gozdom. Kakor koli že, vaščani z veseljem gledajo na to, da bo rudnik pri njih in da se bo v njem lahko zaposlil tudi prenekateri domačin.
Jani D.
V soboški občini predvidevajo, da bodo skupni prihodki občinskega proračuna v letu 1985 znašali nekaj čez 539,2 milijona dinarjev. ~ ,
Od tega bt za splosno porabo namenili okrog 502,2 milijona dinarjev, odstopljeni prihodki bi znašali nekaj čez 35,48 milijona dinarjev, sredstva za posebne namene pa 1,5 milijona dinarjev. Poleg tega bi približno 5 milijonov dinarjev izločili v rezervni sklad občine, za preteklo
BOJ ZA ŠOLO V STROČJI VASI
Pravzaprav bi lahko rekli, da imajo v Stročji vasi več ali manj vse — vrtec, šolo, oskrbljeni so z vodo, električni tok ima vsaka hiša ... A ta podoba skriva v sebi veliko skrbi in problemov. Stročja vas, Pristava, Presika, Rinčetova in Nunska graba so naselja, ki tvorijo to krajevno skupnost. Sicer pa — besedo bi prepustili Jožetu Kunčiču, predsedniku sveta krajevne skupnosti Stročja vas. Najprej smo ga povprašali, kaj so v minulem obdobju že naredili.
»Pravzaprav je bila naša večja naloga, ki smo jo opravili, ureditev ceste v Nunsko grabo. Asfaltirali smo jo in zanjo porabili skoraj vsa sredstva, ki
Jože Kunčič, predsednik sveta KS Stročja vas: »Telefonija in nova trgovina sta naši prednostni nalogi v prihodnjem letu.«
leto pa bi v ta namen porabili več kot 1,9 milijona dinarjev.
To pomeni, da bodo celotni prihodki proračuna v primerjavi z odlokom višji za nekaj čez 119,59 milijona dinarjev, dovoljena poraba pa bo skupno s sredstvi za leto 1984 večja za 112,26 milijona dinarjev. Kot računajo, bodo s tako zbranim denarjem poskušali pokriti predvsem izdatke za nemoteno delo upravnih, pravosodnih in inšpekcijskih organov ter družbenopo
smo jih imeli, tako da nam za drugo ne ostaja skoraj nič. Z ostankom denarja bomo lahko vzdrževali le vse druge ceste, ki jih imamo, navažali nanje gramoz in opravljali manjša dela.«
Kljub temu pa načrtujete nekaj del?
»Vsekakor. Najpomembnejši sta dve: telefonija, le-to naj bi uresničili že prihodnje leto, in trgovina, priprave na gradnjo so se že začele. V krajevni skupnosti bi radi do konca prihodnjega leta napeljali telefon 175 naročnikom. Če bi šlo vse po načrtih, potem bi še letos položili telefonski kabel. Seveda bodo pri tej akcijisodelova-li krajani sami s prostovoljnim delom, poleg tega pa bodo prispevali še po 120.000,00 dinarjev. Vsekakor bo veliko dela tudi s trgovino, ki naj bi bila pri osnovni šoli, kjer počasi nastaja nov vaški center v Stročji vasi. Nekatere pomembnejše naloge smo že opravili.«
Sicer pa smo sedaj sredi priprav na volitve, ki bodo prihodnje leto. Kako poteka evidentiranje pri vas?
»Menim, da dokaj dobro, saj so bili zbori krajanov, ki smo jih imeli v poletnem času, dobro obiskani, krajani sami pa so se z veliko mero zavzetosti in resnosti vključili v evidentiranje.«
A evidentiranje ni bila edina točka na zborih?
litičnih organizacij, ki se financirajo iz proračuna. Hkrati pa bodo zagotovili tudi sredstva za izplačilo osebnih dohodkov funkcionarjem po novem družbenem dogovoru in v skladu z rastjo osebnih ddhodkov v gospodarstvu soboške občine.
Pri tem je treba omeniti, da so uravnoteženje proračuna za letošnje leto prilagodili pričakovanemu dotoku denarja, računajoč osemmesečno realizacijo. Ker prihodki proračuna po prejš-
Stara osnovna šola že na zunaj kaže nič kaj lepo podobo, saj je bila zgrajena leta 1952. Potrebna je temeljite obnove.
»Ne. Verjetno so zbori bili dobro obiskani tudi zaradi problematike šolstva. Že dalj časa bi našo šolo radi obnovili. S item predlogom smo prihajali na različne naslove v občini Ljutomer (izobraževalna skupnost, občina ...), a kot kaže, z obnovo ne bo nič. Še več, vse kaže, da bi nam šolo radi celo ukinili. Krajani so zelo razburjeni. V občini Ljutomer se pravkar pripravljamo na nov referendumski program, katerega del je tudi šolstvo. Sam osnutka programa sicer še nisem videl, a po tem, kar se govori, kaže, da naše šole ne bo v tem
njem izračunu ne bi zadostovali za pokritje dovoljenega obsega splošne porabe v občini, je pred,-videno pokrivanje izpada izvirnih prihodkov s prihodki od odstopljenega prometnega davka od prometa izdelkov. To je usklajeno z oceno republiške in občinske uprave za družbene prihodke. Na ta način pa bo možno pokriti celotne odhodke proračuna soboške občine za leto 1985.
M. Jerše
srednjeročnem obdobju. In lahko se zgodi, da se bodo krajani naše krajevne skupnosti odločali proti referendumu in izglasovali svoj lastni samoprispevek za obnovo svoje šole. Menim, da bo okoli šole in vsega tega še veliko govora, dela in prepričevanja enih in drugih.«
To je vsekakor res, vendar pa — bolj kot prepričevanja bi bilo potrebno več razumevanja in strpnosti. Le tako bodo vsi problemi odpravljeni. Tudi v krajevni skupnosti Stročja vas.
Dušan Lopamik
STRAN 4
VESTNIK 24. OKTOBRA 1085
kulturna obzorja
Domanjševska cerkev — kultur* na dediščina iz XIII. stoletja
Mnogo zgodb kroži med ljudmi o domanjševski cerkvi, pa še več o nekem samostanu v njeni bližini, tu na skrajnem severozahodu, kjer se živahno razgibano gričevje spušča v porečje Male in Velike Krke. Južno od vasi se dolinski svet dviguje v gozdnato pobočje, kjer se na višini 308 metrov med drevjem Popovega gozda (Paperdo) prikazuje zvonik sedanje pokopališke kapele, zaradi katere je ta odmaknjena vas zapisana v zgodovino. Marsikaj je o tej zgodovini zapisano na starih pergamentih, listinah, ki jih pa večinoma hranijo v arhivih onstran meje, nekaj pa nam o njej pove tudi katoliška cerkev, ki so jo zgradili v zgodnjem srednjem veku; po nekaterih domnevah je bil njen patron sv. Venceslav. To stališče zagovarja predvsem Ivan Zelko, ki meni, da je cerkev, omenjena v listinah iz leta 1208, identična z današnjo do-manjševsko cerkvijo, za kraj Do-manjševce pa navaja zapis Mun-cu, prav tako iz tega leta. Vendar je istost še potrebno dokazati, čeprav Zelko trdi, da za identičnost govorita ime samo in zemljepisna lega.
Zemljišče Muncu je bilo v bližini cerkve sv. Venceslava. Ob zemljišču je leta 1208 potekala meja gomjelendavskega zemljišča, tako da je bila desna oziroma južna stran last grofa Nikolaja, medtem ko je leva oziroma severna stran spadala pod Munco.
Ivan Zelko obliko imena Muncu izvaja iz skrajšane oblike osebnega imena Domonko, ki pa je v madžarskih srednjeveških virih zapisano v oblikah: Damon-kos, Damonkus, Damancos ...
Reaktivirani romanski portal priča, da je nekoč vodil v cerkev kot edini vhod za navadne ljudi; vhod skozi zvonik za zahodno emporo je bil za gospoda. Portal je le delno ohranjen. (Foto: A. A.)
Če sprejmemo Zelkove ugotovitve — za katere je treba reči, da so najbolj dokumentirane — ter upoštevamo listine iz 1365 in 1366, potem lahko istovetimo cerkev sv. Venceslava in današnjo cerkev v Domanjševcih oziroma sprejmemo trditev Marjana Zadnikarja, ki je vodil restavratorska dela na tem sakralnem spomeniku, da je na tem mestu stala prvotna cerkvena stavba.
Kraj Domanjševci oziroma Muncu je mejil na zelo zanimivo vojaško obrambno organizacijo Orseg (Ozemlje stražnikov) in izhajajoč iz tega nekateri madžarski avtotji celo domnevajo, da so ustanovitelji cerkve madžarski stražniki z območja Male Krke v XII. stoletju, v poznejših stoletjih pa so jo vzdrževali zemljiški gospodje in kmetje. Nekatere domneve govorijo.v prid teh trditev, drugi pa zoper nje, kakor je tudi v temo zavito, od kod in kako se je razširilo v Prekmurju čaščenje svetnika Venceslava, ki ga je leta 929 umoril lastni brat. Po vsej verjetnosti je ta svetniški kult začel širiti prvi zagrebški škof Duch, ki je bil Čeh ali Slovak, kot je znano pa je prekmursko ozemlje v tem času pripadalo tej škofiji.
Danes je dokazano, da obstoječi sakralni spomenik v -Do-manjševčih ni identičen tistemu iz leta 1208, ki ga omenjajo listine, ampak je zazidan nekaj desetletij pozneje na istih temeljih. Slovenska umetnostna in stavbarska zgodovina je šele pred tridesetimi leti odkrila ta objekt, ki je s svojo ladjo, polkrožno apsi-do in stolpom na zahodni strani, značilnim portalom ohranil vse atribute romanskega stavbarstva, vendar so ga leta 1872 zunaj in znotraj prezidali v neoromani-čnem slogu. Zunanje strani zidov in tudi ladje so visoko zasuli, ter tudi več kot meter dvignili, obok apside in ladje so izenačili na isto višino. Oboke na ladji so od
stranili in izravnali, stenske vdolbine so zazidali, izdolbli nova okna in vrata, postavili nov kor. Vso srednjeveško podobo cerkve so uničili, nekdanje funkcionalne elemente so odstranili. Resnični dokaz romanskega izvora, ostanke izbočenega in stiliziranega romanskega portala z živalskimi in rastlinskimi prispodobami in stebrički so ob prezidavi odstranili, postavili na zunanjo stran zidu. Ves portal je iz peščenca, le pravokotni profil med obema pahčastima arhivoltama in zunanji polkrožni lok sta zložena iz opeke. Trojna baza na levi strani, ki je iz enega kosa, je bila sicer razbita, vendar vsa ohranjena, na desni strani pa je večina manjkala. Prav slogovna stopnja tega portala je lahko izhodišče za določanje časa gradnje. Romanska zasnova s stopničastim poglabljanjem ostenja in s polkrožnimi arhivoltami pa nizke, potlačene baze, čokati čašasti kapiteli z mesnatimi brstni-mi listi in fantastičnimi živalmi, katerih repi se končujejo s pal-metnim listom, pa stilizirana lilija, porabljena na oglu kot mašilo v »strahu pred praznino«, postavljajo naš portal v pozno romani-ko, kar pomeni ob upoštevanju regionalnega zamudništva in močno sorodnega umetnostnega sosedstva čas proti sredini 13. stoletja — navaja M. Zadnikar v svojem konzervatorskem poročilu leta 1960.
Pokopališka kapela je v zelo slabem stanju vse do leta 1971 čakala na obnovo, čeprav so leta 1958 po naročilu takratnega OLO Murska Sobota nestrokovnjaki opravili nekaj škodljivih posegov. Tako se je pred petnajstimi leti mariborski spomeniški zavod znašel pred problemom kako prikazati arhitektonski spomenik v njegovi prvotni obliki, a ostati pravičen do vseh obdobij. Odločili so se za nekakšen kompromis: po eni strani čim bolj prikazati srednjeveško stanje, kar je pomenilo odstraniti fasa-uiranje z dodatnimi lizetami iz 1872. leta ter zazidavo velikih ši-lastih oken vsaj na južni fasadi, v kateri je dragocen portal, ki je spet dobil primerno okolje. Posege iz XIX. stoletja so ohranili na manj izpostavljeni severni strani. V notranjščini cerkve pa je to pomenilo odbitje novejšega ometa, odprtje zazidanih stenskih vdolbin v ladji, odstranitev nasutja od zunaj in znotraj pod opečnim tlakom ter odstranitev ravnega stropa.
Podrobne raziskave so pokazale, daje zvonik organski-del ladje, torej toliko star kot sahia cerkev. Med restavriranjem so odkrili prvotno višino: prvotna apsida je bila skoraj za polovico manjša od zdajšnje.
Spomeniško je dobro dokumentirano, da je bila namreč v cerkvi že ob njenem nastanku postavljena zahodna empora, ali »gosposka empora«, sloneča z dvema prečnima in enim vzdolžnim lokom na zidnem slopu, ki je v spodnjem delu še ohranjen, in obokana v pritličju z dvema križnima grebastima obokoma. Ta empora je bila dostopna le od zunaj skozi zvonik in torej v višini nadstropja, zaradi česar se v zvonik ob zahodne strani vrezuje tako nenavadno visoka niša, ki je obokana z vzdolžnim banjastim obokom polkrožnega prereza. Z obstojem in s funkcijo te nenavadne romanske zahodne empo-re se torej povezuje zvonik, ki je v tej obliki na-slovenskem ozemlju popolnoma osamljen. Ta pojav je značilen za madžarsko ro-maniko, predvsem za majhne cerkve, kjer je zvonik pogosto vgrajen v zahodni del cerkve in je v nadstropju urejena loža s sedežem za zemljiškega gospoda, ki je daleč od kulturnih središč hotel posnemati velike plemiške rodbine tudi 'v tem, da si je v cerkvi uredil poseben prostor zase — navaja o zanimivem odkritju domanjševske cerkve M. Zadnikar.
Slogovna značilnost domanjševske cerkve, predvsem portala z motivi iz živalskega in rastlin, skega sveta, ki jih je mogoče označiti s prehodom romanike v gotiko, umetnostne zgodovinarje navaja na primerjavo z znano cerkvijo v Jaku, v sosednji Železni županiji. Sorodnost je tako velika, da nekateri avtorji pripisujejo obe monumentalni sakralni zgradbi kar istim francoskim graditeljem.	Ella Pivar
GONTER: GNEZDO
LE TRETJINA DELEGATOV
Tudi drugi sklic skupščine kulturne skupnosti v Murski Soboti ni prinesel sklepčnosti. Nasprotno, od 94 delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev jih je bilo na ponedeljski skupščini v prostorih občinske gasilske zveze le 31 — torej še tretjina ne. Sklepčni so bili le izvajalci (od potrebnih trinajstih nas je bilo enajst) prav vsi prisotni pa smo občutili »nekulturen« mraz v nezakurjeni dvorani in tako je bilo razprave proti zadnjim točkam dnevnega reda vedno manj. Odsotni (za katerih soglasja bodo organizatorji skupščine zaprosili) so jo bolje odnesli, ker so si prihranili odvečni prehlad, pa še kakšno drugo bolezen zaradi neodpornosti organizma; in tako ne bo nič čudnega, če bo naslednjič še manj delegatov na že tako vprašljivo sklepčnih skupščinah.
MEDNARODNI KONCERT PEVSKIH Z,BOR()V V AVSIRIJSKI RADGONI
Večer enotnosti v različnosti
»To, kar prihaja iz ust, ne nastane v ustih ali na jeziku niti ne v grlu, temveč prihaja iz srca. To je darilo. Sprejmite ga. Naj ostane ta večer simfonija src.«
VELIKI VALČEK na soboškem odru
Zares je bil briljanten Jančarjev Valček, ki smo si ga kot odmev Borštnikovega srečanja (to poteka od 19. do 26; oktobra v Mariboru) v ponedeljek zvečer ogledali v dvorani kina Park v Murski Soboti. K nam je prišel že ovenčan z nagrado Slavka Gruma na Tednu slovenske dramatike v Kranju, gotovo pa ne bo ostal praznih rok tudi na osrednji gledališki manifestaciji v Mariboru. Zakaj? Zato, ker je aktualen. Drama se odvija v psi-hiatrično-policijskem zavodu z
dvoumnim nazivom Svoboda osvobaja, kjer se (tako kot drugod) bije boj za oblast in v tem boju so meje med »normalnimi in nenormalnimi« skorajda zabrisane. Igralci v režiji Petra Vrečka so se potrudili in kar želimo si, da bi češče gostovali pri nas, saj navsezadnje razdalja do Maribora ni tako velika, da je Slovensko narodno gledališče iz tega kraja ne bi moglo premostiti, če je že razdalja med nami in osrednjim slovenskim gledališčem vedno večja, da o Novi Gorici in Trstu sploh ne govorimo. Na sliki prizor s predstave, bb
Iz vsebine pa kaže tokrat opozoriti na osnutke plana občine in vpletenost kulture v njem za naslednjih pet let ter dolgoročno, s poudarkom na varovanju naravne in kulturne dediščine ter dejavnosti izvajalcev v kulturi za letošnjo prvo polletje. Pripombe delegatov pa so bile o višanju prispevne stopnje (z 0,37 na 0,58) kot dodatnem bremenu gospodarstva in vključitvi Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost pod kulturno stopnjo, kjer naj ne bi šlo za obvezno zagotavljanje ampak le za opredelitev sredstev. Ko je bilo govora o obnovi gradov kot prednosti naslednjega srednjeročnega obdobja, se je kot tiha začutila osebna bojazen avtorice prispevka, da ne bi preveč vlagali le v zidove, premalo pa bi ostalo za dejavnost, čeprav je zadnji čas, da se zoperstavimo
Mednarodna .srečanje , mešanih peVskih zboroV Stčmn plovač iz Murske Sobote, Bartok Bela iz Mohacsa na Madžarskem in iz avstrijske Radgone minuli petek
(18. oktobra) v gimnaziji Borg je le še potrditev sicer že znanih resnic o tem, da glasba ne pozna meja in da pesem druži narode. Gotovo bo še dolgo odmevalo. Poznavalci in ljubitelji tovrstnih večernih koncertov — triurna prireditev se je končala uro pred polnočjo — so morali priti, na svoj račun. Če sodimo zgolj po odzivu občinstva — zbralo se je kakih štiri do petsto obiskovalcev in uglednih gostov, med njimi pokrovitelj koncerta dr. Josef Krainer, jugoslovanski generalni konzul v Avstriji Ivo Gojič, poslanci štajerskega deželnega par-
RAZSTAVI O PREKMURJU
V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti so v okviru prireditev v počastitev občinskega praznika odprli razstavi Prekmurska književnost 1945—1985 in Prekmurje — 40 let v svobodi. Na otvoritvi, ki so jo poživili toni mlade pianistke iz soboške glasbene šole, sta Jože Vugrinec iz Pokrajinske knjižnice in Metka Fuis iz Pokrajinskega muzeja predstavila razstavljeno še v besedi, s tem da je bil prvi v interpretaciji predolg, zato pa druga bolj kratka in zgoščena.
Slavnostni uvodničar Ivo Orešnik je v govoru primerjal Prekmurje slamnatih streh in nerazgledanih ljudi z obdobjem, ko je pokrajina ob Muri živela »svojo lastno ločeno zgodovino«, in sedanjostjo, ki je povsem drugačna. Prekmurec je razgledan in samoupravljalec. Razstavo, ki bo odprta do 2. novembra, si je vredno ogledati, ne le ker je bilo v njeno postavitev vloženega veliko dela, ampak tudi zato, ker je pregledna in domačijska. Tiste, ki ne zahajajo često v knjižnice in ne berejo, pa spodbuja, da to storijo in da poleg del mojstrov peresa preberejo še kakšen zanimiv dokupient iz naše ne tako davne preteklosti, bb
Razstava v Klubu mladih
Z današnjo otvoritvijo razstave slikarskega ciklusa Gnezda likovnika Endreja Gonterja začenja Klub mladih v Murski Soboti jesensko-zimsko sezono. S pomladnim prepleskom prostorov in zanimivo postavitvijo razstav pod masivnimi oboki soboškega gradu je pomursko središče dobilo novo galerijo s prijetnim vzdušjem, iz katerega žarči poleg sporočila avtorjev tudi entuziazem organizatorjev razstav. Pričujočo bo nocoj (v četrtek, 24. oktobra) ob 18.30 z meditacijo na razstavljeno temo skušal popestriti tudi Jože Rituper-Dodo.
Razstava Gnezda Endreja Gonterja bo odprta do 10. novembra.	bb
Foto: A. Abraham
zobu časa in dolgoletnemu zanemarjanju naše kulturne dediščine. Delegat iz Beltinec pa je poleg vprašanja ponovne oživitve beltinskega gradu postavil še vprašanje prihodnosti beltinskega folklornega festivala in nanj navezal še sveži dogovor o festivalu kot bienalni in republiški prireditvi.
V poročilu občinske Zveze kulturnih organizacij je bilo posebej poudarjeno delovanje Pomurskega. gledališkega studia, pred glasovanjem za skupno kandidatno listo za predsednika in sodnika sodišča združenega dela pri Kulturni skupnosti Slovenije, pa je tekla beseda o umestnosti in potrebi takega sodišča ter delu le-tega.
B. Bavčar
lamenta, okrajni glavar Radgone dr. Konrad Kranich, predstavniki iz Murske Sobote in Mohacsa — je bil namen prvega shoda te vrste na stičišču treh meja, kultur
in narodov dosežen. Skrbno izbran spored, predvsem pa sama izvedba, sta jih navdušila in vsi trije zbori so bili deležni burnega ploskanja in skandiranja. Svojevrstno draž itj izvirnost je prireditev dobila ob koncu, ko so nastopajoči skupaj zapeli v slovenščini, madžarščini in nemščini, čeprav je bila sicer ves čas trijezično uglašena. Vodilo mu je bilo uvodno sporočilo, ki so ga v sklepnem delu koncerta sklenili s približno povzeto mislijo: Naj postane nocojšnja simfonija src iz treh dežel, kultur in narodov simfonija življenja!
B. Žunec
kulturni koledar
ČETRTEK, 24. OKTOBRA
MURSKA SOBOTA — V Klubu mladih v Murski Soboti bo ob 18.30 otvoritev razstave slikarskega ciklusa Gnezda likovnika Endreja Gonterja. Razstavljeno bo s svojimi meditacijami na isto temo skušal dopolniti Jože Rituper-Dodo.
PETEK, 25. OKTOBRA
RADENCI — V Kongresni dvorani hotela Radin bo ob 19. uri koncert pevskega zbora Radenske in ljutomerskega moškega komornega zbora.
Po koncertu bo v Razstavnem salonu hotela Radin otvoritev razstave del Jurija Cekute iz Celja, ki se bo predstavil s keramiko in drugimi likovnimi izdelki.
LJUTOMER - V Domn kulture bo ob 19-30 uprizoritev Cankarjevega dela ZA NARODOV BLAGOR, ki kot odmev Borštni kovega srečanja 85 v Mariboru prihaja na ljutomerski oder.
Razstave ; 3
___=______' _J
MURSKA SOBOTA —• V G leriji Kulturnega centra Miš Kranjec je razstavljena Prekmi ska književnost 1945—1985 Prekmurje — 40 let v svobodi
LENDAVA — V Galeriji U dava je na ogled razstava del kovnih umetnikov iz Županije Z. la. Razstava je nastala v okvir maloobmejnih kulturnih stike med Županijskim svetom za kr turo žalske županije ter Zavode za kulturo občine Lendava — č lovne enote Galerija—Muz Med avtorji razstavljenih del tudi Janos Nemeth, ki ga z izbr no keramiko predstavljamo sp daj.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so — Collen Mc Cullough: PESEM PTIC TRNOVK 1/2 Pomurska založba, Slavica Šinkovec: SODOBNO KLETARJENJE (Kmečki glas) in dr. Milan Hodalič: ZDRAVNIKOVI NASVETI (Dopisna delavska univerza).
ZAKAJ TAKO?
Pred leti smo govorili, da v Murski Soboti ni prevelikega zanimanja za kulturo, ker pač premalo ljudi prihaja na prireditve. Zdi se mi, da bi lahko bilo že takrat drugače, še bolj pa' v današnjih časih, ko zaradi gospodarskih razmer ljudje nimajo toliko možnosti za potovanja in so kar veseli, če se kaj dogaja doma, v bližnji okolici.
Zakaj potem ni bilo obiskovalcev na nedavni predstavi v soboški kinodvorani, pa čeprav je nastopala po vsej Evropi dobro znana in cenjena folklorna skupina iz Kor-menda na Madžarskem? Odgovor je enostaven. Organizacija je bila taka, da je še čudno, da se je zbralo toliko ljudi. Malo več jih je bilo kot nastopajočih. Po predstavi so se obiskovalci, ki so sicer zelo navdušeno ploskali po vsakem plesu, kar tudi pove svoje, malce še pogovarjali in slišalo se je tudi to: Če bi organizatorji obvestili samo učitelje, bi jih lahko prišlo najmanj sto. V sleherni delovni organizaciji bi lahko zvedeli za predstavo z malo boljšo propagando in tudi takrat bi bil obisk drugačen. Naj nihče ne trdi, da je bilo dovolj plakatov, obešenih na pravem mestu. Če je kdo hotel vedeti, kdaj bo predstava in je šel pred kinodvorano, niti tam ni našel nobenega. Ne bi bilo slabo, če bi odgovorni malo drugače razmišljali in na pravem mestu povedali, kaj ni dobro pri organizaciji kulturnih prireditev, ker nas nikakor ne sme zadovoljiti samo to, da organiziramo predstavo; uspeh je v tem, koliko ljudi si jo ogleda.	r k
VESTNIK 24. OKTOBRA 1985
STRAN 5
kmetijska panorama
ŠE ENKRAT
S farme dobimo slabe plemenske svinje
Pod gornjim naslovom smo v Vestniku, 19. septembra, objavili prispevek, ki je spodbudil prof. dr. Andreja Šaleharja z biotehniške fakultete, v tozd za živinorejo, da nam je poslal naslednji prispevek:
Kadar v hlevu ni vse tako, kot je treba, sta na kmetiji nejevolja in slabo razpoloženje. Zato je treba gospodarja Alojza Kozarja razumeti. Pri takih rezultatih, kot so opisani v omenjenem sestavku, je prireja pujskov zelo draga, nerentabilna in zaslužka ni. Posebej še sedaj, ko so razmerja v gospodarskih računih pri reji prašičev že dolgo časa popolnoma podrta. Nihče pa ne sme ostati brez plačila, še posebej ne kmet za svoje težko delo.
Vzroki za neuspešno rejo so lahko zelo različni. V članku je krivda za neuspeh pripisana v prvi vrsti plemenskim svinjam in so vsi drugi vzroki le bežno ome-
njeni ali pa sploh zamolčani.
Pa pojdimo po vrsti: Raziskave, rezultati in izkušnje kažejo, da ostane od odbranih plemenskih mladic nepripuščenih v povprečju od 10 do 20 odstotkov. Taki rezultati so ugotovljeni *pr' nas in tudi drugje po svetu. Vzroki tega izpada so v genetskih nepravilnostih, slabo izraženem ali tihem bukanju, poškodbah in poginih. Vsega tega pa že pri odbiti za pleme ni mogoče ugotoviti. Zaradi tega je krivda pri živalih samih majhna in iskati jo je treba predvsem v vrsti drugih dejavnikov, ki tudi uravnavajo procese razmnoževanja pri prašičih. Cela vrsta jih je: prehrana, hlevi-tev, odkrivanje bukanja, pripust v optimalnem času, letni čas itd. Vzemimo za primer samo odkrivanje bukanja. Med vrsto znakov bukanja je treba poleg privolitve-nega refleksa šteti in ugotavljati
Cena pujskov v Turnišču
Na sejmu je bilo 35 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, prodali so jih 31. Cena za par se je gibala od 12.000 do 15.000 dinarjev.
novovGr®1« „ovo v Ora« novo«Gralli n„,ovGralH
še nabreklost ter obarvanost vulve, sluz, spremembe v obnašanju itd. Pri vseh svinjah (posebej še mladicah) se privolitveni refleks kot najzanesljivejši znak bukanja tudi v prisotnosti merjasca sploh ne sproži in takrat je potrebno presojati bukanje po drugih znakih. Znaki bukanja so v poletnih mesecih, ko so visoke temperature (letos jih ni bilo malo), znatno slabše izraženi. Podobno bi lahko razmišljali tudi o drugih dejavnikih. Koristneje pa bi bilo, da bi rejca obislcal strokovno dobro podkovan pospeševalec in bi skupaj pregledovala rejo, analizirala rezultate ter načrtovale ukrepe, da bi se razmere izboljšale. Pri razmnoževanju prašičev imajo včasih že majhne napake za posledico veliko škodo.
No ob koncu pa še nekaj misli piscu sestavka. Zelo prav je, da je to napisal, vendar zakaj samo do polovice. Samo en obisk in razgovor bi bil še potreben. Zakaj ni šel še na farmo Nemščak, da bi zvedel kaj o odbiri plemenskih mladic in o selekciji prašičev nasploh. Verjetno bi s to dopolnitvijo članek dobil pravo vsebino in tudi drugačen naslov.
Prof. dr. Andrej Šalehar
NA SADJARSKO-CVETLI-CNI RAZSTAVI V BREŽI-
CAH
Pet priznan Pomurcem
Komisija za tekmovanja pri Zadružni zvezi Slovenije je na osnovi ocen območnih kmetij-sko-veterinarskih zavodov podelila v petek, 18. oktobra, na sadjarsko cvetlični razstavi v Brežicah priznanja najuspešnejšim kmetovalcem, proizvodnim skupnostim in pospeševalcem za dosežke v lanskem letu v poljedelstvu, živinoreji in uvajanju novih tehnologij. Iz Pomurja so priznanja prejeli Štefan Domjan iz Ša-iamenec za pridobivanje mleka in vzrejo plemenske živine, Ivan Špilak iz TZO Turnišče za vzrejo prašičev in pitane govedi, Franc Štih iz Noršinec za pridelavo velikih količin pšenice, sladkorne pese, koruze in zelja, za strokovno in organizacijsko delo pa sta prejela priznanja za dolgoletno uspešno delo v kmetijstvu Ludvik Merklin ter Lojze Slavič.
(b. p.)

SUŠA
OVIRA JESENSKO SETEV
Strokovnjaki pravijo, da je najugodnejši čas za setev pšenice med 5. in 15. oktobrom. Čeprav se je oktober že krepko prevesil v drugo polovico, je veliko površin ostalo nezasejanih. Če je v prejšnjih letih pridelovalce pri setvi oviralo predvsem slabo vreme s pogostimi padavinami, je letos povsem drugače. Dežja ni in ni, suša pa je tako pritisnila, da je ponekod priprava zemlje za setev takorekoč onemogočena. Bolj so kmetijci čakali na dež in odlašali s setvijo, bolj je pritiskala suša in vprašanje je, če bodo v Pomurju uspeli zasejati vse načrtovane površine s pšenico. To bi morali letos zasejati na okrog 18 tisoč hektarjih, od tega približno polovico v organizirani zadružni in družbeni pridelavi, ki naj bi prihodnje leto zagotovila blizu 30 tisoč ton tržnih presežkov krušnih žit. Pogoj za takšen odkup je seveda v večji tržnosti, pa tudi v višjih pridelkih. Slednji so možni le ob dosledni uporabi vseh agrotehničnih ukrepov, prav tu pa v zadnjem času ugotavljajo, da ne gre vse tako, kot so si začrtali. Zlasti zaskrbljujoča je poraba mineralnih gnojil, saj se le-ta zaradi visokih cen zmanjšuje. Sicer pa smo obiskali nekaj pridelovalcev in skušali zvedeti, kaj menijo o možnostih pridelovanja pšenice.
EVGEN NOVAK, Černelav-ci: Letos so s setvijo pšenice res nekoliko večje težave kot običajno, saj nas pri setvi ovira predvsem suša. Pšenica ima na naši kmetiji stalno mesto v njivskem kolobarju, kjer poleg nje pridelujemo največ koruze in sladkorne pese, pa tudi nekaj ječmena in drugih poljščin za lastne potrebe. Pšenici smo letos namenili 1,30 hektarja površin, pridelek pa vsako leto prodamo. Za koruzo je nismo zamenjevali, ker je pridelamo dovolj doma, saj smo jo letos pospravili kar s
6 hektarjev poleg tega pa za krmo pridelamo tudi precej ječmena. Ko me sprašujete po porabi mineralnih gnojil, moram priznati, da so visoke cene le-teh že opravile svoje in jih porabimo nekoliko manj. Za same pogoje pridelovanja pšenice pa moram reči, da za nas pridelovalce še vedno niso dovolj spodbudni.
8430 Gralla Telefon (0 34 52) 54 05
odcep avtoceste Lipnica
OR1TEV
KAREL PRIJOL, Ključarov-ci: Naša kmetija je usmerjena v glavnem v živinorejo, saj imamo v hlevu do 25 glav govedi in nekaj čez 300 pitanih prašičev. Zaradi neugodnih razmer smo trenutno obseg reje nekoliko zmanjšali, saj redimo le. 17 govedi in 140 bekonov, razmišljamo pa, da bi obseg spet povečali. Sejemo v glavnem koruzo, nekaj pa tudi pšenice. Letos smo slednji namenili 80 arov, vsako leto pa nekaj pšenice tudi prodamo. O tem, da bi zmanjševali porabo mineralnih gnojil, ne
razmišljamo, čeprav so cene le-teh izredno visoke. Zavedamo se namreč, da slabše gnojenje pomeni tudi slabši pridelek, to pa bi še poslabšalo uspešnost pri pridelovanju pšenice, saj vsi drugi stroški, ki tudi niso majhni, ostajajo. Tako porabimo na hektar okrog 500 kilogramov kompleksnih gnojil ob sami setvi, spomladi pa seveda dogno-jujemo še z dušičnimi gnojili.
Odcep
Gradbene
go x 200 cm ^belina 9,5 mm
BODITE DOBITNIK: 11
Od23.^-31i°’85	1
----
BODITE DOBITNIK: t
dne 2-11 • ’8S	_
montažnejaraz----
ŠTEFAN ŠERUGA, Puževci: Letos se je setev pšenice nekoliko zavlekla, saj smo čakali na dež, ki pa ga ni bilo. Tako nam ni ostalo drugega, kot da pšenico posejemo in od vremena bo zdaj odvisno, kakšna bo kalitev in prihodnje leto žetev. Letos smo pšenici namenili 1 hektar površine, in to na eni parceli. Na tem območju so namreč potekala osuševanja in zložba zemljišč, tako da bomo površine čim bolj zaokrožili. Žal pa komasacije še niso končane, vendar več nismo mogli čakati in tako smo se so
sedje dogovorili, kje bomo sejali. O porabi mineralnih gnojil naj povem, da sem jih nekoliko zmanjšal. Na tej površini bi moral potrositi od 800 do 900 kilogramov gnojil, sem jih pa le 650 kilogramov. Cene so nameč previsoke, če vzamem gnojila na kredit, pa le-ta tako naraste, da se s ceno pšenice sploh več ne da primerjati.
. —za nakup .
Akacije*« lesena kosa
velikost 75 *
Enoročna	▼
"•^’»’umivalnike pipa xo * m

6°
:V cene je vključen davek na presežno vrednost.
IMRE ŠCANCAR, Rakičan: Ne morem več odlašati, z oranjem moram začeti, čeprav je suho in trdo, tako da se obračajo cele plasti. Pri taki suši so tudi stroški za nafto dvakrat večji, prav tako pa se porabi tudi dvakrat več časa. Letos bomo sejali semensko pšenico, drugo leto pa verjetno ne — saj niti ni tako pomembno. Večji problem je z umetnim gnojilom. Na tej njivi, ki jo sedaj orjem, to je 50 arov, bi moral potrositi najmanj 350 kilogramov umetnega gnojila. Ker so cene previsoke, ga bom le
okrog 200 kilogramov. Da bi jemal kredit, sploh ne pride v poštev, ker so obresti 70-odstotne. Če bi potem na koncu prišteli še stroške za kombajn, ne bi bilo nikjer dobička. Posejali smo že 1 hektar z ječmenom, vsako leto pa zasejemo tudi okrog 2 hektara površin s koruzo. V hlevu imamo namreč kar nekaj živine, plemenskih svinj in bekonov, za katere potrebujemo krmo.
Bernarda Peček Ludvik Kovač
STRAN 6
VESTNIK 24, OKTOBRA 1985
šport
— NAMIZNI TENIS—REP. LIGA----------------
USPEŠEN ZAČETEK
Pomurski ligaši so uspešno štartali v prvem kolu republiških lig, saj so od osmih tekem dobili kar šest. Najpomembenjši je vsekakor start Sobočanov vprvi A ligi, saj so že na začetku gostili enega od favoritov Branika in močno ekipo Kemičarja, v obeh srečanjih pa dokazali, da so na tekmovanje dobro pripravljeni in da njihova upi za uvrstitev v sam vrh niso brez osnove. Dveh tako visokih zmag ni nihče pričakoval, sta pa posledica zares dobre in borbene igre vseh igralcev; nepremaganega Benkoviča, borbenega Kuzme in še vedno poškodovanega Benka. V srečanju s favoriziranim Branikom je bila odločilna zmaga Benka nad Savnikom, katerega je potem premagal še Benkovič. Tudi Radgona je prijetno presenetila z zmago nad Branikom, kjer je zlasti blestel najmlajši član ekipe Mirko Unger, ki je premagal favorizirana Cajnkarja in Premzla, v drugem srečanju pa jim je zmanjkalo moči še za en podvig. Za Sobočanke pomeni zmage nad Kemičarjem in tesen poraz s Petovio spodbuden začetek, predvsem po zaslugi odlične Tanje Sinic. V B ligi za člane vzhod sta se vrnili iz Celja obe pomurski ekipi z zmagoproti Ingradu in Lendava je že na začetku najavila, da se bo potegovala za sam vrh.
Rezultati —LA moški: SOBOTA—KEMIČAR 8:1 (BEnkovič 3. Kuzma 3, Benko 2); SOBOTA—BRANIK 7:2 (Benkovič 3, Kuzma 2, Benko 2): RADGONA-BRANIK 5:4 M. Unger 2, Zekš 2, Vinčec 1. Žitek o): RADGONA —KEMIČAR 3:6 (M. Unger 1, Žekš L Žitek 1. Vinčec 0); Ženske: SOBOTA-PETOVIA 4:5 (Sinic 3. Drozdek 1, Korošec 0); SOBOTA-KEMIČAR 7:2 (sinic 3, Drozdek 2, Korošec 2, Breznik 0). L B moški—vzhod: INGRAD—SOBOTA 4:5 (A. Fridrih 3, Gerendaj 2, Ori O, Rihtarič O); INGRAD—MLADOST (Le) 1:8 (Golenko 3, S. Unger 3, J. Fridrih 2). M. U
STRELSTVO
Rojko drugi med veterani
V Ljubljani je bilo tradicionalno tekmovanje strelcev-veteranov, katerega se je udeležilo nad 60 strelcev iz Slovenije, starih n jd 50 let, ki so tekmovali v štirih disciplinah. Med njimi so bili tudi štirje tekmovalci iz soboške občine. Najbolje med njimi seje odrezal Jože Rojko (SD Graničar, Cankova), ki je v streljanju na glinaste golobe zasedel drugo mesto s 167 točkami. Ernest Bransberger iz iste SD pa je bil enajsti s 124 točkami. V streljanju z MM pištolo je Jože Senčuj; (SD Boris Kidrič Murska Sobota) s 167 točkami zasedel šesto mesto. V tekmovanju z vojaško puško pa je bil Alojz Šturm (SD Boris Kidrič) s 84 točkami osemnajsti.
Končano je bilo tekmovanje v republiški ligi z malokalibrskim orožjem. Med 13 ekipami je SD Noršinci s 34 točkami zasedla deveto mesto in si tako zagotovila nadaljnje sodelovanje v tej konkurenci.
Ta teden se bo začelo prvenstvo v občinski strelski ligi Murska Sobota. Tekmovalo bo 36 ekip v treh ligah, od katerih bosta A in B ligi šteli po 14, C liga pa 8 ekip. Tekmovanja z zračno puško bodo na strelišču v Murski Soboti ob petkih in nedeljah	Kranjc
ROKOBORBA ,
Bačič zmagal v Zagrebu
/V Zagrebu je bilo pionirsko tekmovanje rokoborcev, na katerem je sodelovalo 213 tekmvalcev iz celotne države. Med njimi je nastopilo tudi 8 pionirjev iz Pomurja, ki so se lepo odrezali. To še posebej velja za Rada Bačiča iz Puconec, ki je zmagal v kategoriji do 62 kg in tako še enkrat dokazal, da je v tej kategoriji zasluženo postal državni prvak. Dosegel je pet zmag s tušem. Izkazal se je tudi Zoran Vukan iz Puconec, ki je v kat. do 38 kg zasedel drugo mesto. Dosegel je pet zmag, premagal pa ga je le Ladocki iz Kanjiže.Sreč-ko Temlin je v kat. do 73 kg s štirimi zmagami in enim porazom zasedel tretje mesto, kar je prav tako lep uspeh. Gorazd Tribnik (TVD Partizan MS) in Cifer (Pomurje) sta zasedla peti mesti v svojih kategorijah. Darko Iskra iz Gornje Radgone, Branko Makar iz Ra-denc in Aljoša Tribnik (TVD Partizan MS) so ostali brez uvrstitev. Treba pa je povedati, da je gre za novo mlado generacijo rokoborcev, ki se vedno bolj-uveljavlja.	» n
TEK PO SOBOŠKIH ULICAH
SODELOVALO NAD 220 ATLETOV IN ATLETINJ
V počastitev praznika soboške občine je bil po ulicah Murske Sobote tradicionalni tek 17. oktober, ki ga je pripravil AK Pomurje iz Murske Sobote. Udeležilo se ga je nad 220 atletov in atletinj iz severovzhodne Slovenije. Pionirske in mladinske vrste so tekmovale v štafetnem teku, člani in članice pa v posamični konkurenci.
Rezultati — ml. pionirji: 1. OŠ Beltinci L, 2. OŠ Tišina, 3. OŠ Beltinci II.; ml. pionirke: 1. OŠ Lendava, 2. OŠ Kapela, 3. OŠ Puconci; st. pionirji: 1. OŠ Beltinci L, 2. OŠ Lendava, 3. OŠ Beltinci II.; st. pionirke: 1. OŠ Grad, 2. OŠ Beltinci II., 3. OŠ Beltinci L; mladinci: 1. AK Pomurje, 2. SŠC TPU MS, 3. SŠKC Lendava; mladinke: 1. SŠC TPU MS, 2. SDEŠ MS, 3. SŠG Radenci; člani: 1. Vindiš (Ptuj), 2. Krempl (TAM), 3. Podgornik(TAM) ... 9. Potočnik (Pomurje); članice: 1. Naglič, 2. Babič (obe Celje), 3. Osojnik (Ptuj).
—KONJENIŠTVO ---------------------------------
Dorica MS in Rebeka zmagali v Wildonu
Na velikih jesenskih kasaških dirkah v Wildonu v Avstriji so sodelovali tudi slovenski kasači in dosegli lep uspeh. To še posebej velja za Dorico MS (Marko Slavič, Ključarovci) in Rebeko (Branko Puhar, Veržej), ki sta v hudi konkurenci domačinov zmagali v mednarodni dirki v dveh tekih na 1600 metrov. Lero (Mirko Hanžekovič, Veržej) je bil šesti.
OPEKARNA MARIBOR •	— _
STS-*«. GRADITELJI __ iVJallUulf OUUIIoncl I U d
PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km
MONTAŽNI STROPOV! »NORMA«
S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOŽARNE PEČI	(062) 39-911
Z enakimi ugodnostmi lahko dobite naše strope v vseh trgovinah z gradbenim materialom veletrgovine Potrošnik Murska Sobota. 
Hokej na travi—zvezna liga’
Druga zmaga ABC Pomurke
V tretjem kolu tekmovanja v prvi zvezni ligi v hokeju na travi— zahodna skupina, je ABC Pomurka v Murski Soboti premagala Je-dinstvo iz Začretja z rezultatom 2:0. Oba zadetka je dosegel Časar v prvem polčasu. Tekmo sta sodila Petkovič in Vučak iz Murske Sobote. To je druga letošnja zmaga novinca ABC Pomurke v zveznem tekmovanju.
ROKOMET
ZMAGI DELOZE IN RAKOVEC
V nadaljevanju prvenstva v drugi slovenski moški rokometni ligi so od pomurskih ligašev zmagali le Bakovci, ki so premagali Šempeter z 32:26. Najboljša strelca sta bila Buzeti in Antolin s po 8 zadetki. Radgona je izgubila z Dravo 17:20 (Merčnik 8, Adam 4), Krog pa je izgubil v Celju z Aerom Celje 27:36 (Varga 10, Benko 7). V tekmovanju žensk je Deloza v Veliki Polani premagala Šmartno s 14:12. Najboljši strelki sta bili Bačvičeva in Laslova. Beltinka pa je tesno izgubila z ekipo Izlak 24:25 (Tkalec in N. Baša po 7).
—NOGOMET----------------------------------
PORAZ MURE IN REMI NAFTE
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala v Ljubljani in izgubila tekmo z Olimpijo 2:3, čeprav je v prvem polčasu vodila. Gola za Muro sta dosegla Cener in Cifer. V naslednjem kolu igra Mura doma z Aluminijem. Mura je z 8 točkami na sedmem mestu. V tekmovanju območne slovenske lige — vzhod je Nafta iz Lendave igrala s Proletarcem 0 :0. Nafta je s 7 točkami na sedmem mestu.
—ODBOJKA------------
LJUTOMER ZMAGUJE
V nadaljevanju prvenstva v drugi slovenski moški odbojkarski ligi je Ljutomer zmagal v Braslovčah z rezultatom 3 :1. Radenci pa so izgubili z ekipo Franjo Malgaj na Ravnah z 0:3. Tekma ženskih ekip Celja in Pomurja je bila preložena in bo odigrana v petek.
—KEGLJANJE----------
SMODIŠ PETI
Na kegljiščih Hidra in Slovana v Medvodah in Ljubljani je bil finale letošnjega slovenskega prvenstva v kegljanju za posameznike. Sodeloval je tudi član Radenske Čarde Smodiš in s 3550 podrtimi keglji zasedel solidno peto mesto.
—NOGOMET------------
Janžekovičev memorial
V Mariboru je bil 8. tradicionalni nogometni turnir za Janžekovičev memorial. Na turnirju so sodelovala štiri moštva nogometnih sodnikov, med njimi tudi ekipa Murske Sobote. Zmagal je Maribor, Murska Sobota, ki je igrala z Mariborom 1:3 in Rovinjem 3:5, je zasedla četrto mesto.
POPRAVEK
Na nedavnem tekmovanju v streljanju z vojaško puško, ki je bilo v Kančevcih in ga je pripravila SD Boris Kidrič iz Murske Sobote, je zmagala ekipa Postaje obmejne milice iz Gornje Radgone in ne, kakor smo pomotoma poročali, ekipa PM Gornja Radgona. Za napako se opravičujemo.
PNL Rezultati — 8. kolo			
Veržej :Turnišče			4:1
Odranci .Beltinka			0:1
Lipa:Hotiza			0:3
Čarda: Bakovci			1:2
črenšovci :Renkovci			4:0
Dobrovnik :Rakičan			3:1
Beltinka	8 6 I I	25:9	13
Črenšovci	8 5 2 l	14:7	12
Veržej	8 4 3 l	17:7	11
Odranci	8 5 l 2	18:13	11
Dobrovnik	8 4 2 2	12:9	10
Hotiza	8 3 2 3	14:13	8
Bakovci	8 3 2 3	14:20	8
Rakičan	8 3 l 4	13:19	7
Turnišče	8 3 0 5	18:17	6
Renkovci	8 l 3 4	10:24	5
Lipa	8 l 2 5	5'12	4
Čarda	8 0 l 7	5:15	1
I.	MNL MS
Rezultati — 8. kolo
Radgona ; Apače	1:3
Ljutomer : Ižakovci	5:3
Dokležovje : Tešanovci	5:2
Tromejnik : Tišina	1:1
Filovci : Pušča	2:2
I. ONL Lendava
Rezultati — 8. kolo
Mladost : Polana	0:3
Lakoš 1 Kobilje	2:1
Nedelica : Mostje	1:1
Petišovci : Nafta	2:1
Kapca : Bistrica	2:4
II.	MNL MS - vzhod
Rezultati — 7. kolo
Vrelec : Križevci	5:1
Bratinci : Romah	3:0
Selo: Prosenjakovci	1:1
Bogojina : Gančani	1:6
II.	MNL MS - zahod
Rezultati — 7. kolo
Puconci :Cankova	3:1
Šalovci Serdica	2:1
Grad:Rogašovci	3:4
Strelišče za malokalibrsko puško SD Gančani, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom. Na fotografiji skupina prizadevnih strelskih delavcev.
---JUDO —REPUBLIŠKA LIGA------------------
ZMAGA IN PORAZ SOBOČANOV
V nabito polni dvorani Partizana v Murski Soboti je bilo odigrano prvo kolo letošnjega republiškega članskega prvenstva v judu. Že v jtrvem kolu sta se pomerila kandidata za najvišje mesto — lanskoletni republiški prvak Partizan Murska Sobota in drugouvrščeno moštvo Železničarja iz Maribora. Srečanje se je po ogorčenem boju končalo s tesno zmago Mariborčanov 7:6 (15:15). Treba pa je povedati, da so k zmagi Železničarja nekoliko prispevali sodniki. Sporna je bila zlasti določitev sodnika Frešerja iz Slovenskih Konjic, ki je dvoboj med Kisilakom in Mohorkom razglasil za neodločen. Na takšno odločitev so se Sobočani pritožili. Zmagi za Partizan Murska Sobota sta dosegla: Fajtinger, ki je premagal Blažiča s 5:0, in Slak, ki je zmagal nad Fišerjem z 10:0. Neodločeno sta se končala dvoboja Vrdjuka:Zorenč in Kisilak:Mohorko, izgubili pa so: Kavčič:Kramar 0:5, Horvat:Hiitler 0:7 in Kran-čič:Mugerl 0:3. Srečanje z Olimpijo II pa so Sobočani dobili gladko s 14:0 (55:0). Posamezbna srečanja pa so se končala :Fajhtin-ger:Jerman 10:0, Vrdjuka:Dogar 7:0, Kisilak:Medjugorc 10:0, Kavčič:Pavlica 3:0, Horvat:Kunčič 5:0, Slak:Stergar 10:0 in Kran-čič:Grebenc 10:0. Sodili so Frešer iz Slovenskih Konjic, Šega iz Slovenske Bistrice in Šauperl iz Maribora. Drugo kolo bo 2. novembra v Ptuju.	Tonček Kos
Nov odbojkarski klub MLADOST
Pretekli teden so v Murski Soboti ustanovili nov odbojkarski klub Mladost. Na ustanovnem občnem zboru, kateremu je prisostvovalo nad 50 udeležencev, so sprejeli ustrezne akte in program dela, katerega usmeritev je razvoj ženske odbojke v Murski Soboti. Gre namreč za ženski klub, ki že sedaj vključuje okrog 60 igralk iz soboških osnovnih šol in šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Dogovorili so se, da bodo z dvema ekipama igrali v pomurski ligi ter sodelovali z nekaterimi klubi doma in v tujini. Za predsednika kluba so izvolili Budimirja Milisavljeviča. Žal pa se ustanovnega občnega zbora niso udeležili predstavniki TKS in ZTKO, POZ in mladine.
---ŠAH ------------------------------------------
Zmaga druge ekipe Radenske Pomurja
V počastitev praznika soboške občine je bil šahovski turnir. Med 7 ekipami je zmagala druga ekipa Radenske Pomurja (B. Hari, Logar, Gabor in Gaber) z 18,5 točke pred prvo ekipo Radenske Pomurja 17,5, Ljutomerom 11,5, Puconci 10,5 točke itd. Med posamezniki pa je zmagal Danilo Hari s 5,5 točke pred Igorjem Kosom in Borisom Kovačem po 5 točk.
Na oktobrskem mesečnem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska Pomurje je sodelovalo 12 šahistov. Zmagala sta Nerat in D. Hari s po 8,5 točke pred Režonjo 8, Kovačem 7 in Radosavljevičem 6,5 točke.
Začelo se je odprto prvenstvo ŠD Radenska Pomurje. Udeležuje se ga 24 šahistov. Po dveh odigranih kolih vodijo: Vida, Gabor, L Kos in Logar s po 2 točkama.
rOB TEDNU INVALIDOV  HB MBB MB
ŠPORTNA TEKMOVANJA 1
IDRŠI Murska Sobota je v okviru Tedna invalidov in praz-  nika občine Murska Sobota organiziralo več tekmovanj. Ude- I Ježilo se jih je 86 tekmovalcev. V kegljanju je med petimi eki- I parni zmagalo MD slepih in slabovidnih MS pred aktivom Mure (DRSI) in aktivom ID pod posebnimi pogoji MS. V stre- _
I Ijanju je sodelovalo 6 ekip. Zmagala je ekipa DRŠI Murska I | Sobota pred MD paraplegikov MS in Dl Ormož. V balinanju I je bilo najboljše ŠD Invalid Koper pred DRŠI — aktiv Mura rin DU — aktiv Bakovci. V Šahu ie med tremi ekipami zmagala m ekipa DRŠI MS pred Aktivom Mure in MD slepih in slabovid- I nih MS.
KROS ZA POKALE DELA
BANFIJEVA DRUGA
V Novem mestu je bilo 20. jubilejno tekmovanje v krosu za pokale Dela. Udeležilo se ga je okrog 1800 atletov in atletinj iz vse Slovenije, ki so tekmovali v 18 kategorijah. Tekmovanja so se udeležili tudi pomurski atleti in atletinje. Med njimi se je najbolje odrezala Edita Banfi (Pomurje), ki je pri mlajših mladinkah zasedla drugo mesto 2000 metrsko progo je pretekla v času 3:39,90. Ekipno je Murska Sc bota zasedla četrto mesto pri mlajših mladinkah, pri starejših mladinkah pa šesto.
138 REKREATIVCEV V BAKOVCIH
Na 4. teku parov v Bakovcih, ki sta ga ob občinskem prazniku pripravila KS in Partizan, je sodelovalo 138 rekreativcev. Udeleženci so premagovali 6 in 12 km dolgo progo. Zmagovalci:
Krajša proga: Kalamarjeva in Štefanec (30 let), Pergerjeva in Markoja (60 let) ter Rožman in Rožmanova (do 80 let).
Daljša proga: Bakanova in Štumpf (30 let) in Banfijeva in Potočnik (do 60 let).
tg
gorenjew^m;
DO GORENJE VARSTROJ, DSSS n. sol. o., Lendava Delavski svet DSSS razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti prosta dela in naloge
vodja sektorja za trženje
Pogoj:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali organizacijske smeri
— najmanj 4 leta delovnih izkušenj
— pasivno znanje dveh tujih jezikov
— da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 leta.
Kandidate prosimo, da v roku 15 dni po objavi pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje Varstroj, Kadrovska služba, 69 220 Lendava. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.
VESTNIK 24. OKTOBRA 1985
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
SVET JE VENDARLE DRUGAČEN
© 5 g
Se
Znani pisec znanstvene fantastike Isaac Asimov je nedavno ocenil, kaj vse se je spremenilo na svetu v nekaj več kot 25 letih, kolikor je preteklo od izstrelitve prvega satelita, sovjetskega sputnika.
Po Asimovih besedah je najpomembnejši dosežek tako imenovani globalizem, zavest človeštva, da je na neki način enotno in povezano. S sateliti v orbiti je postal planet Zemlja zelo povezan, tako rekoč v hipu je mogoče vzpostaviti zvezo med poljubnima točkama na svetu. To je zelo olajšalo poslovno in diplomatsko aktivnost. Vesele in nevesele dogodke lahko s pomočjo televizijskega omrežja gleda ves svet, vojne in krize prihajajo neposredno v naše dnevne sobe. Ena od posledic je, da vojne še nikoli niso bile.(pri navadnem človeku) bolj osovražene kot danes. Meteorološki sateliti so omogočili, da oblake in vetrove prvič opazujemo kot enoten sistem, napovedati je mogoče vsak malo večji vihar.
Pogled z Lune na Zemljo, na njen krhki disk, ki lebdi v vesolju, nas sili, da o zemlji razmišljamo veliko bolj pohlevno kot takrat, ko stojimo na njej. Delitev Zemlje na države in različne politične sisteme se zdi s te razdalje nesmiselna. Stroji, ki jih je izdal člvoek, pa so prišli tudi dlje od Lune. Z njihovo pomočjo smo obiskali rdeče puščave Marsa, pokukali v kraterje Merkurja,
Formaldehidne klobase
Zahodnonemški preiskovalci se ubadajo s tremi klobasičarji iz okrožja Pirmasens, ker so v njihovih izdelkih našli nevaren formaldehid. Po anonimni prijavi so ugotovili, da nekatere delikatese res vsebujejo formaldehid, vendar še niso sporočili
VSAJ ENA NAJ OSTANE
— Očka, rad bi videi kako se razstreljujejo opekarni-ški dimniki. Tisto v Puconcih sem zamudil zaradi izleta.
— Sinek, ne kliči hudiča. V Pomurju naj ostane vsai ena opekama ...
Pri japonski avtomobilski firmi Mazda so izdelali prototip avtomobila prihodnosti - namesto volana in običajnih avtomobilskih zadev ima vgrajene naprave, podobne računalniškemu terminalu. Pravijo, da je še daleč od serijske proizvodnje takšnega avtomobila.
gorenje mira
MURSKO SREDIŠČE
Z?


leteli med prstani Saturna. To nam je pomagalo k spoznanju, da je Zemlja samo delček brezmejno večje celote in da so zemeljske razprtije nesmiselne.
Po nekaj manj kot 30 letih kozmične ere imajo Američani vsemirski taksi, ki ga je mogoče uporabiti za večkraten prevoz tovorov v vesolje, Sovjetska zveza pa je izvedla uspešne poskuse z dolgotrajnim bivanjem ljudi v vesolju. Danes so možnosti, da se vesolje napolni z najrazličnejšo tehnologijo: z elektrarnami na sončno energijo, velikimi teleskopi, laboratoriji in tovarnami.
Vse to pa bo nemogoče uresničiti brez globalnega sodelovanja. Ljudje lahko namreč še naprej ostanejo lokalisti in polnijo vesolje z vohunskimi sateliti, laserskimi žarki, jedrskimi bombami in podobnim ubijalskim železjem. Lokalizmi vsebujejo klico totalnega uničenja človeštva in civilizacije. Če analiziramo alternativi : lokalizem in smrt ter globalizem in življenje, se nas bo mogoče še nekaj pridružilo razumni manjšini človeštva. Če bomo to storili večkrat, manjšina ne bo več manjšina, ampak večina. Lahko bo uveljavila svojo izbiro, je bil optimističen Asimov.
imen tistih tovarn, ki so svojim izdelkom dodajale to snov. Izvedelo se je le to, da so uporabniki kupovali formaldehid v Stuttgartu kot močno dezinfekcijsko in zaščitno sredstvo. Sicer ga na veliko uporabljajo za izdelovanje smol in barv.
..-.......... 
če nameravate ali že montirate instalacijo za centralno ogrevanje in ste v dilemi kakšne radiatorje bi kupili, vam bo zelo dobrodošla informacija, da smo pričeli s ponovno proizvodnjo že znanih in v praksi potrjenih in preizkušenih aluminijskih radiatorjev MURAL.
Za podrobnejše informacije povprašajte v vseh trgovinah z instalacijskim materialom ali direktno pri naši prodajni službi tel.: 042/86 158,86 133,86 100.
•••••••••
S?
X « o g OS °-s »Q . a »-ti E = a M E S-S 5
E e =. n J5
NORI

UMETNIK
Tačas nastaja ena največjih skulptur na svetu. Žal pa je njena usoda taka, da ne bo kaj dolgo razveseljevala srca ustvarjalca in zbujala občudovanja (in posmeha!) gledalcev. Čez nekaj časa jo bodo razdejali in ponovno bo to, kar je bila ves čas.
Gre za podvig znanega umetnika Christa, ki je bolgarskega rodu, in se je po vsem svetu proslavil z nenavadnimi umetniškimi deli. Med drugim je v plastično ponjavo oblekel del avstralske obale ter obkrožil skupino otokov pri Miamiju. Tokrat se je lotil znanega pariškega mostu nad Seno.
Skupaj s svojimi sodelavci in somišljeniki je pripravil preobleko za Pont-Neuf. Sešiti so ponjavo, veliko okrog 47.000 površinskih metrov. Za najlonsko preobleko peščene barve je Christo seveda odštel lep kupček denarcev, ki se je še povečal, ko je plastično preobleko napel preko mosta. Vsega skupaj ga je nenavadni kiparski projekt stal 75 milijonov dinarjev (v trdni valuti!). Denar je zbral s prodajo svojih nekdanjih del in načrtov.
Pri ustvarjanju nove velikanske umetnine so sodelovali potapljači in alpinisti, vsega skupaj štiri stotnije sodelavcev. Da so most preoblekli, so potrebovali skoraj cel teden dni. Vsekakor je to le kaplja v morje tistega časa, ki ga je Christo potreboval, da je dobil dovoljenje francoske vlade za svoj podvig. Kar 10 let je čakal nanj.
L
g " « g.
E £ " .2 o a. -r"
V3 c«
OC
VSAK DAN ASPIRIN
Ameriška vlada je uradno odobrila jemanje aspirina kot preventivno sredstvo proti srčnemu infarktu. Raziskave namreč kažejo, da ena tabletka aspirina na dan za eno petino zmanjša nevarnost srčen kapi. FDA predlaga, naj bi ljudje, ki so že doživeli srčni infarkt ali imajo angino pectoris, vsak dan pojedli po eno tabletko aspirina.
KOMETI SO UMAZANE SNEŽENE KEPE
Tačas ko skozi bližnji vesoljski prostor hiti mala armada japonskih, sovjetskih in evropskih naprav, ki so jih izstrelili z namenom, da bi od blizu potipale sloviti Halleyev komet in tako znanstvenikom posredovale čim več podatkov za razumevanje teh nebesnih pojavov, je skorajda arhaična ameriška vesoljska naprava ICE pripravila lepo presenečenje. Kot prvi izdelek človeških rok je zaplula skozi kometov rep in pri tem srečanju zbrala kopico zanimivih podatkov.
ICE se je srečala s kometom, ki nosi naziv Gia-cobini-Zinner in potuje okoli Sonca šest let in pol. Seveda komet še zdaleč ni tako slaven kot Halle-yeva repatica, vendar je uspešno srečanje ICE s kometom pravi obliž na ranjeni ameriški znanstveni ponos. Leta 1981, ko je NASA zaprosila za denar, s katerim bi poslali v vesolje posebno napravo za raziskovanje Halleyevega kometa, je ameriški kongres prošnjo gladko zavrnil.
Tako strokovnjakom za raziskovanje nebesnih teles ni ostalo drugega, kot da so poklicali na pomoč že skoraj odsluženo napravo ICE. Poltonsko napravo so izstrelili že leta 1978. Poslali sojo v območje, kjer se gravitacija Zemlje in Sonca izničujeta, da bi tam zbirala podatke o učinkih sončnega vetra na zemeljsko magnetno polje.
»Naprava služi običajno za merjenje valov plazme, prav to pa je tisto, kar je tudi v kometovem repu,« pravi Nasin strokovnjak Robert Farquhar, ki je prvi predlagal, da bi ICE uporabili za raziskovanje kometa. Sprva so jo nameravali poslati Halleyevemu kometu naproti, vendar so ugotovili, da ima ICE prešibko radijsko postajo, ki bi ne zmogla poslati podatkov od tako daleč, ko bo slavni komet Zemlji najbliže. Potem pa so se domislili Giacobini-Zinnerjevega kometa, ki prileti precej bližje našemu planetu. Komet je sicer veliko manjši, vendar za raziskave primeren. In še nekaj je pritegovalo ameriške strokovnjake: če bi jim srečanje uspelo, bi se to zgodilo prej ko srečanja drugih naprav s Halleyevim kometom.
Odločitev je padla, NASA je zvrtala denar za nov program in začelo se je maratonsko in naporno pripravljanje srečanja ICE s kometom.
Najprej so morali natančno izračunati pot kometa G—Z, kot mu v skrajšani obliki pravijo, potem pa se je zečelo zapleteno in težavno delo načrtovanja poti naprave ICE. Z računalnikom so izdelali natančen program poti, in sicer so najprej spravili napravo iz lebdenja v območju izničene gravitacije ter jo usmerili proti Zemlji.
Pred tremi leti, se pravi 1982. leta, je ICE krenila na pot, leto kasneje je začela plesti pentlje okoli našega rodnega planeta in vsakič se je približala tudi Luni, kjer je pridobivala pospešek. Decembra 1983 je s strahovito hitrostjo 70.000 km/h odletela novemu cilju naproti.
Ker-so kometi kaj muhasti vesoljski popotniki, so morali strokovnjaki večkrat popraviti pot ICE. Ko se namreč komet približuje Soncu, se ogreva in snov v glavi začne izparevati ter oblikovati rep. Včasih pride tudi do manjših izbruhov, ki nekoliko spremene smer poleta. Vsem tem spremembam so natančno sledili, da bi ICE ne zgrešila svojega cilja.
Ob vsem tem pa je strokovnjake skrbelo še nekaj. Naprava, ki so jo poslali v kometov rep, ni bila zgrajena za takšne raziskovalne naloge in ni imela zaščitnega plašča pred prašnimi drobci. Ve-
ELEKTRONSKE NAPRAVE »OBLAČIJO IN SLAČIJO«
Ameriški industrialci eksperimentirajo z računalniki, ki naj bi jim pomagali pri prodaji. V teku so raziskave za novo možnost uporabe računalnika, ki naj bi kupcu svetoval pri nakupu. Računalnik lahko svetuje pri nakupu zaves, barve za stene in celo pri izbiri oblek.
ELIZABETH ARDEN INC., tovarna, ki izdeluje kozmetiko, je v 15 svojih prodajaln namestila računalnik, imenovan Elizabeth, ki naj bi kupcu pomagal in strokovno svetoval pri izbiri in nakupu kozmetičnih preparatov. Računalnik projicira sliko kupca na ekran in nato tudi prikaže, kakšen bi bil njegov videz po uporabi določenega preparata. Tako se kupec laže odloči za nakup.
L. S. AYRES pa je v svoje prodajalne namestila posebno »čarobno ogledalo«. To je ogledalo, katerega zrcalna površina je v bistvu povečan ekran računalnika,
ta pa ima v spominu slike vseh modelov oblačil, ki jih tovarna izdeluje. V računalnik moraš vnesti le želeno konfekcijsko številko in izbrane modele ter stopiti pred zrcalo. V njem vidiš svoj obraz in model oblačila. Tako je rešen stari problem izbiranja oblek, saj ti pred zrcalom tokrat ni potrebno nič drugega kot stati, v minuti pa lahko zamenjaš deset različnih modelov, ne da bi jih moral oblačiti in slačiti.
Tudi pri nakupu očal je lahko računalnik zelo koristen. Svetuje nakup določenih modelov očal tako, da se kar najlepše prilegajo oblikam obraza, oči, čela.
Vsekakor je prihodnost računalnikov v tej smeri zagotovljena, saj se je prodaja v prodajalnah, kjer imajo takšne pomožne prodajalce, povečala za 2 do 3 odstotke, to pa je podatek, ki v poslovnem svetu že pomeni uspeh.
lika hitrost in nekoliko večji drobec snovi v kome-tovem repu bi hitro uničila nekajletne napore.
»Dovolj bi bil že drobec, velik kot peščeno zrno,« pravi Hohn Brandt, eden od odgovornih za projekt.
No, kot se je izkazalo zadnje dneve septembra, je šlo vse po sreči. ICE je brez škode preživela polet skozi kometov rep. Najprej je prebita tako imenovani udarni val, ki ga dela komet, ko pluži skozi sončni veter kakih 180.000 kilometrov daleč od kometove glave, nato je letela skozi njegov rep vse bližje k jedru. Najbolj se mu je približala na 8.000 kilometrov.
Med najpomembnejši odkritji, ki jih je posredovala ICE, je nedvomno odkritje molekul vode in ogljikovega monoksida. S tem so se potrdile znanstvene domneve o sestavi kometa, ki jo še najbolj nazorno opišemo z Brandtovimi besedami, da je komet v osnovi le »velika, umazana snežena kepa«.
Presenetljiv pa je bil podatek o debelini repa. Znanstveniki so pričakovali, da ima komet precej tanjši rep, toda IČE je pokazala, da je rep kar petkrat debelejši, kot so računali.
Stara, dobra ICE je svojo nalogo opravila, vendar je vseh dolžnosti še niso rešili. Usmerili sojo v globine vesolja proti Halleyevemu kometu. Če bo šlo posreči, bo pobrala nekaj kometovega prahu, potem pa čez kakšnih 30 let ponovno priletela v bližino Zemlje. Takrat jo bodo pobrali iz orbite in odnesli na Zemljo. Že sedanja tehnologija z vesoljskim letalom discoverielo omogoča, čez tri desetletja pa bo verjetno vse skupaj neprimerno lažje in boli utečeno.
Či pridem kama vzgojdno, malo je nerodno.
Sedijo vsi pri kavi, prej do bole zdravi.
Gda gyuzine je čas, pravo vrejmen je za nas. Razne nogometne lige, tou uradnikov so brige.
Poudne pa gda zazvonij, v pisarni rejdko štoj sedij. Zapujstili so že tovarno, vsi delajo honorarno.
Oh vij nesrečni bufeti, bojte vsi prekleti.
Odaviite vodo, dobro de nan šlo.
STRAN 8
VESTNIK 24. OKTOBRA 1985
za vsakogar nekaj
ANEKDOTA
MODA
OBLEKA ZA JESENSKI GOZD
Leopold II., toskanski veliki vojvoda je bil močno kratkoviden.
Nekoč je med sprejemom nagovoril neko žensko:
»Imate kaj otrok?«
»Da, visokost, tri sinove.«
Čez nekaj minut se je veliki vojvoda spet ustavil pred isto žensko in ji zastavil isto vprašanje.
»Imate kaj otrok?«
»Še vedno tri, visokost. Res nisem imela časa, da bi med tem še kakšnega dobila.«
OČITKI PO SEJMU
— Takrat, ko je bil Terezin sejem v Murski Soboti, mi še avtomobila nisi hotel posoditi, da bi naše odpeljal nazaj na Goričko. Pa dobro veš, da je žena Terezija.
— Nič hudega. Je vsaj živa, moja »katrca« pa cela. Takrat si bil tako »natovorjen«, da bi ti še bog vinske trte Bak-hos upravičeno obrnil hrbet.
SOLATA IZ SOJE
Sestavine: 12 dekagramov sojinega mesa (testa), 3/4 I vode, sol, 4 paradižniki, 1 čebula, 3 do 4 žlice olja, 2 do 3 žlice jabolčnega kisa, nekaj listov zelene solate za okras.
Priprava: Sojino meso zrežite na tanke rezine. Paradižnik narežite na kockice in čebulo na kolute. Iz olja, soli naredite pikantno marinado in jo prelijte čez solato. Dobro premešajte in pustite stati četrt ure. Okrasite z listi zelene solate in servirajte.
RADIO MURSKA SOBOTA
v oddaji 21 232
Lestvica tega tedna:
1.	Bolje biti pijan nego star — Plavi orkestar
2.	Tarzan Boy — Baltimora
3.	Zgodba za tri letne čase — Doroja
4.	There must be an angel — Eurythmics
5.	Zvečer v mestu — Pankrti
Dopisnice z vašimi glasovi pošljite na naslov: Radio Murska Sdbota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj ali oddajo 21 232.
Poletje je za nami. Treba se bo navaditi na hladnejše dni in se temu primerno tudi obleči. Kljub temu ostaja jesen ena najlepših letnih dob. S tem se bodo gotovo še najbolj strinjali tisti, ki komaj čakajo, da bodo v vlagi gozda pognale gobe in vabile, da jih poiščete. Kje boste te gobe nabirali, je in ostaja vaša skrivnost, toda nasvet, kako se oblečete v tem času za gobarjenje, gotovo ne bo odveč.
Pa začnimo pri nogah. Za mokra gozdna tla so primerni gumijasti .škornji, še boljši pa bodo lažji gojzarji ali čevlji za hojo čez drn in strn. V njih se vam noga ne bo toliko potila kot v gumi, pa še gleženj bo bolj zaščiten pred zvini, ki so ob srečanju s
ANEKDOTI
Šestnajsti predsednik Združenih držav Abraham Lincoln je potoval skozi deželo in videl pred neko kmetijo sedemdesetletnega starčka, kako joče.
»Kaj pa se vam je zgodilo?« je vprašal predsednik.
»Oče mi je prisolil zaušnico«, je odgovoril starček.
Iz hiše je stopil starček devetdesetih let.
»Jaz sem njegov oče in zaušnico sem mu prisolil jaz. Tako bo drugič znal spoštovati deda.«
Kitajski voditelj Mao Ce Tung je nekoč med drugim dejal: »Kravje blato je koristnejše kot dogme. Iz njega lahko napravimo gnoj.«
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
skritimi drevesnimi koreninami kaj pogosti. Noge bodo najbolj zaščitile dolge hlače, zgornji del telesa pa bombažna majica ali srajca ter pulover. Lahko oblečete tudi trenirko, in če že ne bo gobarske sreče, izkoristite prosti čas za razgibavanje. Vreme v jesenskem času gotovo ne bo vedno naklonjeno vašim namenom, zato boste morali vzeti s seboj lahko vetrovko, v tem mesecu pa tudi kaj toplejšega. Za prav posebno hladne dni tudi rokavice ne bodo odveč. Tudi glavo si bo potrebno zavarovati z volneno kapo ali s kakšnim drugim pokrivalom. Sicer pa sami najbolj veste, kaj imate v omari. Se nekaj besed o barvah. Kot veste, v gozdu niste sami, ne mislimo na ži-
UREDITEV STANOVANJA
UPORABA BARV
Pri urejevanju stanovanj je potrebno upoštevati tudi barve, saj te vplivajo na počutje. Razlikovati je treba tako imenovane tople in hladne barve. Tople barve so tiste, ki vzbujajo vtis toplote in ugodja ter učinkujejo, da so predmeti videti večji kot so v resnici. V sončnem spektru so to barve od škrlatne do rumene. Hladne barve pa vzbujajo vtis, da so predmeti manjši, ter bolj oddaljeni. To so barve od zelene do vijoličaste.
Rumena barva spodbuja delovne, telesne in umske sposobnosti, a ne draži. V raznih odtenkih ustvarja prijetno, veselo in toplo ozračje, vzbuja občutek veselja in vedrine. Uporaba te barve je priporočljivo zlasti tam, kjer je potreben hiter delovni ritem.
Rdeča barva spodbuja živčevje in delovanje možganov, krepi mišično moč, vendar pa razdra-žuje zlasti živčne ljudi. Zelena
ZDRAVJE
Če imate ledvične kamne, pijte jabolčni sok
Kdor koli ima težave z ledvičnimi kamni, ve, da mora piti veliko tekočine, kar zavlačuje, če ne celo preprečuje strjevanje različnih litogenih snovi iz urina v kamne, ki obleže v ledvičnih čašicah. Le malokdo se zaveda, da ta tekočina ne sme biti alkohol. Kdor si hoče izprati iz telesa lito-gene snovi, naj bi popil 2 do 2,5 litra tekočine dnevno, in to tudi ponoči, ker je takrat urin že sam po sebi bolj koncentriran in je tedaj večje tveganje, da litogene snovi izpadejo iz raztopljene
Duhovite pripise k dnašnji risbi pošljite do četrtka, 31. oktobra na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
vali temveč na lovce. Da se ne bi še vi spremenili v njihove tarče, kar ne bi bilo prvič, vam priporočamo, da se za kakršno koli potepanje v gozdu oblečete v kar najbolj žive barve. Tako vas bodo lovci prej opazili.
Tudi ko se podate na lov na gobe v družbi, se kaj rado zgodi, ko gledate v tla, da nenadoma ne veste niti od kod ste prišli niti kje je ostala družba. Pozorno opazujte okolico in gotovo boste našli vaše prijatelje, seveda če bodo oblečeni v oblačila žive barve. Če ste stari gobarji,, vam pač ni treba svetovati, kaj naj nosite s seboj, želimo vam uspešno gobarsko jesen.
Moj mali svet
barVa je mešanica najnemirnej-ših polov, rumenega in modrega, zato je najpogosteje v rabi, deluje pa bodisi toplo bodisi hladno, kar je odvisno od odtenka in izrazitosti rumene oziromna modre barve. Zelena barva pomirja in blaži občutek utrujenosti. Modra barva je zelo uporabna. Svetli odtenki modre barve osvežujejo. Vijoličasta barva deluje uspavajoče, vzbuja pobitost, tak vtis daje tudi rjava barva. Bela barva je zlitje, skupek vseh barv. Čeprav vzbuja videz snage in reda, deluje pusto ter hladno. Kaže jo uporabljati za manjše ploskve.
Čeprav barve estetsko in psihološko različno vplivajo na posamezne ljudi, je vendarle mogoče izluščiti nekatera splošna pravila. Izbira barv bo odvisna od nagnjenj posameznikov.
Knjiga za vsak dom
—

oblike. Primerno je piti navadno vodo, sadne in zeliščne čaje ter jabolčni sok. Vodovodna voda skoraj nikjer ne vsebuje preveč kalcija, ne drži pa to za mineralne vode. Pri njih si je treba dobro ogledati nalepko, če nočemo prekoračiti 800 mg kalcija dnevno, kar je zgornja meja.
Nasprotno pa sokovi iz jabolk, mandarin in grenivk in limon koristijo bolnikom, ker npravijo urin bolj lužnat, tako da so litogene snovi v njih bolj topljive!
Revija Zdravje
Nič nas ne sme presenetiti
POŽARNA VARNOST -POMEMBEN ČLEN SAMOZAŠČITE
Požari vsako leto prizadevajo marsikoga izmed nas, zelo pogosto celo družine, posebno pa delovne organizacije, ter povzročajo velike škode, več-
malo pa imajo tudi poklicnih kadrov za požarno varnost. Na določenih območjih občine kot so Logarovci, Berkovci, hriboviti predeli itd. pa tudi ni do-
krat pa terjajo tudi človeška življenja. Zato zlasti v oktobru — mesecu požarnega varstva — opozarjamo na nevarnosti požarov, prirejamo predstavitve in predavanja, vse z namenom, da bi požar preprečili, če pa je že nastal, naj bi ga znali hitro in strokovno pogasiti že na začetku s sredstvi, ki so pri roki. Pri tem imajo seveda pomembno vlogo gasilske organizacije.
V ljutomerski občini deluje 42 gasilskih društev, kar pomeni, da so s to humano organizacijo pokrite vse krajevne skupnosti. Če so lahko s tem zadovoljni, pa ne morejo biti zadovoljni s številom industrijskih gasilskih društev v delovnih organizacijah, saj v občini delujejo le štiri in ena enota. Po besedah poveljnika občinske gasilske zveze Ljutomer Stanka Hu-njadija, so najbolj izpostavljene nevarnostim požara delovne organizacije Imgrad, MTT, Lesna industrija in kmetijske organizacije. V ljutomerski občini premajhno pozornost namenjajo, to pa velja tudi za ostale občine V Pomurju, izobraževanju na delovnem mestu, pre-
SESTAVIL MARKO NAPAST	OPROSTITEV KAZNI OBSOJENCU	KIRURG	DOHAJANJE	PROSTOR PRED VRATI	NEKDANJI KAMBOŠKI POLITIK NOL	JAPONSKA LUKA NA OTOKU HONŠU	NAJEMNI AVTO Z VOZNIKOM
SPODNJI DEL ČEVLJA							
TESTA- MENT					-		
TEHNIČNI POKLIC							
MESTECE POD PRUSKO GORO	/				TRST TEŽAK AMERIŠKI REVOLVER		
KORUZNI STORŽ				INDONEZIJ-Kl DEL MOLUKOV REKA			
SLOVITA ŠPANSKA PEVKA IN PLESALKA						ZGODOVINSKI KRAJ V KORINTSKI OŽINI	IZUMRLI SLOVAN
MESTO V ŠPANIJI, V ANDALUZIJI							
GORA V SEV. VIETNAMU				POLT PEVKA REDŽE-POVA			
RIMSKA 1		NEON MORSKI PTIČ. NJORKA			PLATINA KESANJE		
AZIJSKA DRŽAVA							TANTAL
PRVINA							
VINKOVCI			DANSKA FILMSKA IGRALKA NIELSEN				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: gvograf. Adriano, rodomor, I, Inari, Kuno, AN, Ada, akt, satan, praflls AN, som, Ritt, Na, ocvirek, vadnica.
volj poskrbljeno za vodne vire. Tudi v industrijski coni, razen ob reki Ščavnici, ni dovolj poskrbljeno za vodne vire. Hi-drantno omrežje je sicer urejeno, vendar pa v veliki večini neoznačeno, založeno ali pa poškodovano. Pri preventivnih pregledih tudi ugotavljajo, da so prevozna sredstva večkrat postavljena na hidrantno omrežje in lahko še bi naštevali. V ljutomerski občini pa tudi nimajo urejenega občinskega centra, kjer bi bil potreben objekt, v katerem lahko organizirali dežurno službo, servisirali in vzdrževali orodje in vozila ne samo za potrebe gasilstva temveč tudi širše. Kot kaže, pa tudi ni pričakovati, da bi lahko v Ljutomeru tak objekt v kratkem dobili, kajti samo s sredstvi požarnega varstva ni mogoče začeti z gradnjo. V ljutomerski občini ima večina delovnih organizacij izdelane ocene požarne ogroženosti, vendar pa te niso vedno prilagojene samim načrtom varstva pred požari, kar je velika pomanjkljivost.
Feri Maučec
pripis št. 23.
— Pustite me saj nisem tat, le skopal bi se rad. (K. Ku-ronja)
—- No, kmalu boš dojel, kaj je to — nudizem. (Srečko Roškar)
— Pa ne da smo se lotili nesposobnih? (Jože Kaučič)
— Vedno si bil oster, ampak tudi mi vemo, kaj je noga!
(Pera Srečkovič)
— Pozor, neznani leteči funkcionar! (Franc Potočnik)
— Ko se boš iz delavskega razreda spremenil v delov-
nega, se spet oglasi. (Stanko Zver)
VESTNIK 24. OKTOBRA 1985
STRAN 9
r
križem kražem po naših šolah
NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
UREDNIK VAM
Spet bi vam rad nekaj povedal. Najprej to, da ste postali skoraj preveč plodni. To me seveda zelo veseli, saj s tem dokazujete, da je naša rubrika še kar zanimiva za vas. Na več šolah sem že videl, da celo iz časopisa izrezujete objavljene prispevke in jih razstavljate na posebni oglasni deski. Prav gotovo je to koristno. Seveda si želite, da bi lahko razstavili čim več prispevkov in potematakem pričakujete, da vam jih bomo čim več objavili. Popolnoma vas razumem. Toda najbrž to ne srpe biti edini cilj delovanja dopisniških krožkov. Na njih namreč lahko delate še matsikaj drugega: skupaj >pilite< kakšno pesmico, se pripravljate na izdajo šolskega glasila, preberete kakšen zanimiv sestavek, se morda učite pisati s pisalnim strojem in . ..
Zdaj pa dve konkretni >zadevi<, ki sta neposredno povezani z našo rubriko. /.godilo se je, v številki, ki je izšla 10. oktobra, da sem med prispevki učencev objavil tudi sestanek, ki ga je napisal učitelj z osnovne šole Stogovci. Jaz sem pač sklepal, da je njegov avtor eden izmed učencev, čeprav to ni bilo jasno razvidno. Zato vas prosim, da pod vsakim prispevkom napišete ime in priimek, razred in ime šole, ki jo obiskujete.
Učenci s podružnične šole na Stari gori so mi te dni pripisali: »Striček urednik, v tem primeru pišemo gora z malo začetnico. Oprosti!« Ne da bi v ! I, da bi jaz v tem primeru zagrešil kakšno napako. Najbrž je z male rv veliko začetnico popravil tiskarski škrat. Le-ta nam kdaj pa kdaj zagode tudi pri drugih napakah. Pa le ne bodite preveč hudi! To si želi in vas pozdravlja
VESELI TRGAČI
Včeraj smo brali grozdje. Pomagala nam je tudi teta iz Beltinec. Bili smo veseli trgači. Peli smo in si pripovedovali šale. Mlajša sestra je pobirala grozdne jagode. Eno izmed jagod sem skrivaj vrgla v sestro. Ona pa v mene nazaj. Začel se je prepir. Mama nama je zagrozila, da bova šli v sobo. Tega sva se bali. Nehali sva se prepirati in pridno sva delali naprej. Delo smo končali v temi.
Suzana Gabor, a. a OŠ Črenšovci
LIČKANJE
S staro mamo in babico smo ličkali koruzo. Midva z Alešem sva jo nosila s košarami v koruznjak. Ker podnevi nismo dokončali, smo ličkali še zvečer. Takrat so prišli tudi drugi. Med ličkanjem smo se pogovarjali in poslušali radio. Bilo je lepo.
Klaudija Zadravec, 2. a OŠ Vinko Megla, Odranci
TRGATEV
Klopotec jesen nam naznanja, v vinogradu grozdje zori.
Kmetič si sode pripravlja, bogate trgatve se on veseli.
V goricah se čriček veselo oglaša, kliče v trgatev nas vse.
Jesen nam darove bogate prinaša, grozdje rumeno zrelo je že.
Z grozdjem sladkim brente polnijo, iz preše že sladek mošt se cedi. Trgači pojejo in kozarce si točijo, vince rumeno greje jim kri.
Milena Režonja. 5. a OŠ Štefan Kovač, Turnišče
Srečanje s Šifrerjem
Teden otroka je. Odrasli nas hočejo razveseliti.
Iz šole smo šli v kino dvorano na koncert Andreja Šifrerja. Bilo je zelo zabavno. Na odru je pel in nam pripovedoval šale. Mi smo lahko peli z njim, ploskali in kričali. Takrat smo bili še posebno veseli. Spraševal nas je, mi smo mu pa odgovarjali. Vsi naenkrat, a je rekel, da je vse razumel. Najlepša je bila pesem o Martinovem lulčku.
Meni je bila predstava zelo všeč in zadovoljna sem šla domov.
Dragica Bencik, 3. b OŠ Prekmurske brigade M. Sobota
PROSENA KLOBASA ZA KOLINE AJDOVA KRVAVICA ZA KOLINE AJDOVA KLOBASA ZA KOLINE
ŽE V VSEH MESNICAH ABC POMURKA -MESNA INDUSTRIJA IN VSEH OSTALIH PRODAJALNAH Z ŽIVILI PO POMURJU!
MESNA INDUSTRIJA n.sol.o. MURSKA SOBOTA /
[NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO^
»svetujemo izdelujemo po meri Tnontiraiw dostavljamo

STRAN 10
VESTNIK 24. OKTOBRA 1985
Radijski in televizijski spored od 25. do 31. oktobra
PETEK
SOBOTA
NEDEUR
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 25. oktobra (mladinska oddaja, Kam konec tedna, Najbolj iskane plošče tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.45 Tv v šoli: Tv koledar, Lutkovno gledališče, Živimo z glasbo, Francoščina, Šime Vučetič, Poročila. 10.35 Tv v šoli: Velikani svetovne književnosti: Mo-lierovo gledališče, Risanka, Mali program, Prva Srbska vstaja, Risanka, Dubrovniški kmetje, Zadnje minute. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.30 Poročila.
Spored za otroke:
17.35 Nepomembno in pomembno, 13. del nanizanke Tv Zagreb. 17.50 Obiskovalci, 15. zadnji del češko-slovaško-zahodnonemške
nadaljevanke. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja. 18.40 Odpadek — Surovina, 2. del izobraževalne serije. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 20.05 Desetletje uničevanja: Mehanizem pragozda in nevihte nad Amazonko, 4, — zadnji del angleške dokumentarne serije. 21.05 Ne prezrite. 21.20 C. McCullough: Pesem ptic trnovk, 3. del avstralske nadaljevanke. 22.15 Tv dnevnik II. 22.25 Zadnji valček, ameriški film.
TV ZAGREB
8.45 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koletfar, 17.45 Pravljice, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Domovina se brani z lepoto, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pearl, 21.00 Zabavna oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.00 Kulturni magazin
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrija II, 21.45 Modna revija, 21.50 Moda, 22.35 Umetnine
TV MADŽARSKA
9.00 in 15.15 Šolska TV. 9.55 Kratki filmi. 16.25 Letni časi, bolgarski glasbeni film. 16.45 Spored za 3 dni. 16.50 Izbor športnih filmov. 18.00 Novi Reflektor, magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Teta Betti, 2. del češke serije. 21.30 Varstvo mest. 22.05 Srečanje v petek: Počutje na porodniškem dopustu, 2. del. 23.05 Magelan, mladinska nagradna igra. 23.15 TV dnevnik, himna.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Capitan Luckner, tv film. 14.45 Komike. 15.00 Film: Naslednik. 17.00 Risanka. 17.30 Šport. 18.00 Dvoboj na dnu, Tv film. 18.30 Pacific international airport, tv film 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, inform, oddaja v slov, jeziku. 19.30 Tvd Stičišče. 1950 Odprt prostor. 20.30 Kraljica Elizabeta, tv nadaljev., igra Glenda Jackson. 22.00 Tvd vsedanes. 22.10 Dogodki in osebnosti 20. stoletja. 21.10 Film
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 26. Oktobra (sobotna reportaža. Iz društev, Iskanje-znanje-ustvarjanje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in po-
zdravi, 19.00
Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
9.50 Periskop. 10.20 j. Žmavc: Norčije v gledališču, 2. del predstave LG Celje. 10.50 Računalništvo II, 8. del angleške serije. 11.15 Desetletje uničevanja: Utiranje poti, ponovitev 2. dela angleške serije. 12.05 Ljudje in zemlja — ponovitev. 12.45 Poročila (do 12.50). 13.25 Beograd: PJ v nogometu — OFK Be-ograd:Budučnost, prenos v odmoru... 15.25 Dežela mustangov, ameriški mladinski film. 16.55 Poročila. 17.00 Zadar: PJ v košarki (M), Zadar:Bosna, prenos v odmoru Propagandna oddaja. 18.35 Zgodbe iz živlej-nja rastlin: Arhitekt in cvet, 4. del francoskega dokumentarnega niza. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Vreme. 20.00 Umori v imenu države (del. n.), kanadsko-an-gleški film. 22.05 Zrcalo tedna. 22.30 Videogodba — 8. oddaja. 23.25 poročila.
TV ZAGREB
8.50 Tv v šoli, 13.25 Nogomet: OFK Beograd:Bu-dučnost, 15.15 Sedem Tv dni,. 15.45 Narodna glasba, 16.15 Dok. oddaja, 16.45 Poročila, 16.50 Tv koledar, 17.00 Košarka: Zadar- Bosna, 18.30 To je to, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vsemirska postaja 1 (film), 22.00 Dnevnik, 22.15 Koncem tedna
TV AVSTRIJA
12.30 Avstrija II., 14.00 Črni labod (film), 15.20 Samopostrežba, 15.30 Električna babica, 16.15 Koroške posebnosti, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Tedenski Tv spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da . .., 22.00 Očetnjava in materinske šale, 23.00 Zapuščina v stvareh
TV MADŽARSKA
8.2 5 Ponovitve do 13.30. 14.35 Lej, za otroke. 15.05 Studio Szeged o Odesi. 15.40 Mednarodna Tv kuharska knjiga. 15.55 Želeli ste, spored po želji gozdnih delavcev. 17.35 Telerama. 18.25 Parabola. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 Nedolžne igrice, amer. TV film. 21.35 Glasbeni mozaik iz Bazla. 22.10 Sodnik in rabelj, nemški film. 23.40 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice, 14.20 Capitan Luckner, Tf., 14.45 Zanimivosti sveta, glasbena oddaja, 15.00 Film: Nasilna Amerika, igrajo Stephen Sandro, Rokne Taakinston, režija Daniel J. Vance, 16.35 Risanke, 17.00 Košarka: Jugoslovansko prvenstvo, 18.30 Velike nesreče, 18.55 Tv novice, 19.00 Capitan Luckner, Tf., 19.30 TVD stičišče, 19.50 Helza-comik, humoristična oddaja, 20.30 Ballo al Savoy, opereta, 22.10 TVD vsedanes, 22.20 Tihi Don, Tf., 22.45 Glasbena oddaja, 23.10 Zdravnik in pacient, medicinska oddaja
11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 —- Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Minuta za varstvo okolja, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega sloven-skeja sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
14.00 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete.
14.50 C. McCullough: PESEM PTIC TRNOVK, ponovitev 2. dela. 15.40 Zdravniki plemena Bono, ameriški film. 16.45 Poročila. 16.50 »Nima Splita do Splita«, zabavnoglasbena oddaja. 17.35 Springfiel-dovka, ameriški film. 20.00 G. Mihič: Varljivo poletje, 1. del nadaljevanke TV Beograd. 20.50 Športni pregled. 21.35 Beseda da besedo, pogovor s prof. dr. Milanom Dimitrijevičem. 22.05 Kronika Borštnikove-ga srečanja. 22.50 Poročila.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
14.30 Glasbeno popoldne. 16.00 PJ v boksu Pula— Slavija, posnetek. 17-00 Zrenjanin: PJ v rokometu—(M). Proleter nafta-gas—CZ, prenos (slov, kom.).
TV ZAGREB
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Mali koncert, 14.15 Obale, 15.25 Sestanek brez dnevnega reda, 17.35 Muca (film), 19.30 Dnevnik, 20.00 Varljivo poletje (dramska serija), 20.50 Športni pregled, 21.40 Morje, ljudje, obale, 22.10 Dnevnik
TV AVSTRIJA
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Vzgojna oddaja, 14.30 Mozart (film), 16.05 Spored za otroke in mladino, 17.35 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kam in nazaj, 22.20 Tesinške promenade.
Drugi program
15.00
9.00 Matineja, Športno popoldne, 17.00
Kviz, 17.45 Velikih 10, 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Operete, ki ostajajo, 22.05 Chicago 1930, 22.55 Šport,
TV MADŽARSKA
8.20 Spored za otroke.
10.55 Zenski rokomet.
12.15 Beethoven, pon. 14.35 Napoved sporeda. 15.05 Li-liomfi, madžarski film.
17.05 Podkarpatje, reportaža. 18.00 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Varšavska melodija, TV igra. 21.25 Športna poročila. 21.35 Mexiko ’86, razgovor z zveznim kapetanom.
22.00 Družabna igra. 22.40 Poročila, himna.
TV KOPER
12.15 »Primomercato«, prireditev in prodaja, tržnica, 15.00 Pomorske zgodbe, Tf., 16.00 Dokumentarna oddaja, 16.30 Risanke, 17.00 Risanke, 17.30 Šport, 18.00 Skrivnostna »Mapa«, Tf., 18.30 Velike nesreče, 19.00 Nepokorjeno mesto, tv nadaljevanka, 20.30 Kitajec C Scotland Yardu, Tf., 22.00 10 italijanskih režiserjev — 10 italijanskih zgodb, 23.00 Pivski manastir, dokumentarna oddaja
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 28. oktobra (šport. Priporočajo vam . ..), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.50 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.40 Poročila. 17.35 O-o-o-okroglo. 17.50 Pesmi in zgodbe za vas. 18.10 Kostja, portret ilustratorja Kostje Gatnika. 18.25 Podravski obzornik. 18.45 Mladi upi. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 20.10 R. Marshall: Vedno na poti, 5. del. 21.05 Aktualno. 21.45 Glasbeni večer: 30 let simfonikov RTV Ljubljana. 22.40 Tv dnevnik II.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.30 Beograjski tv program. 18.55 Premor. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Znanost. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.10 Dinastija, 70. del ameriške nadaljevanke. 22.05 Hit meseca. 22.50 Kronika mednarodnega sejma knjige.
TV ZAGREB
8.50 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Podvigi družine Petpetelinčkov, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Mladi upi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 20.55 Izbrani trenutek, 21.00 Meridijani, 21.30 Dnevnik, 21.50 Pletenice — dok. film
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Policijska postaja Hill Street, 22.05 Gala-koncert
Drugi program
16.45 Za Evropo v vesolje, 18.00 Ljudje in živali, 18.30 Družina Merian, 19.30 čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.00 Novo v kinu, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 22.05 Kdor seje nasilje (film),
TV MADŽARSKA
17.20 Poročila. 17.25 Mali Balaton, film regijskega studia Pecs. 17.55 Očka se bo vrnil, sovjetski film. 19.10 TV telovadba. 19.15 Večerna pravljica. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Vključujemo Opero: KVSE, Kulturni forum Budimpešta 1985, mednarodni gala — večer Madžarske televizije, v odmoru ob 21.00 Stare ure, kratki film. 22.20 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice, 14.20 Capitan Luckner, Tf., 14.45 Komika, 15.00 Zdravnik in pacient, medicinska rubrika, 16.00 Glasbena oddaja, 16.30 Risanke, 17.00 Risanke, 17.30 Šport, 18.00 Zdravnik in otrok, nasveti pediatrov, oddaja v živo, 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja, inform, oddaja v slov, jeziku, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Odbojka, 20.30 Športni pregled, 21.00 Film: Vrag v telesu, prvi del. Igrajo Gerard Phiiipe, Micheline Prešle, rež.. C. Autant—Lara, 22.00 TVD vsedanes, 22.10 Film: Vrag v telesu, drugi del, 22.45 33. festival filmov o gorah.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 29. oktobra (gospodarska tema. Predstavljamo vam . . ., Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
9.00 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila. 16.40 Šolska tv: Športna gimnastika II, Gradbeništvo — začetna dela. 17.40 Poročila. 17.45 Poletni festival ’85: Landini Consort, 2. oddaja. 18.05 Miti in legende. 18.25 Obalnokraški obzornik. 18.40 Po dolini Soče, oddaja TV Zagreb. 20.05 E. Korytko: Korespondenca z družino, predstava Male
SNG Ljubljana.
Drame
22.10 Tv dnevnik II. 22.25 Kronika Borštnikovega srečanja.
ODDAJNIKI II. TV MRE-
ŽE:
21.50
Brezkončnost sveta: Življenje rešeno iz peska — Maroko, dokumentarna serija. 22.20 Šahovski komentar. 22.40 Kronika mednarodnega sejma knjig (do 23.25).
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 13.25 Nogomet, 16.10 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Kaj otroci vedo o domu, 18.15 Knjige in ideje, 18.45 Naj te vprašam, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Signali, 21.55 Na častno besedo (film), 22.35 Dnevnik
TV AVSTRIJA
’ 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hong
kong
rumena mafija,
21.15 Dallas, 22.00 Iz filmskega sveta.
Drugi program
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Bill Cosby, 18.30 Družina Merian, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Klub 2
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.50 Lutka, pon. 7. dela poljske serije. 15.30 Šolska TV. 16.30 Svet Bušmanov, kratki film. 16.55 Videokasetarji, pozor! 17.30 Sotrpini, studio Pecs. 18.05 TV univerza; Staroveški Hellas, pon. 2. dela. 18.45 Spored za 3 dni. 19.05 Mini studio ’85. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Teta Betti, 3. del češkega filma. 21.25 Studio ’85. 22.25 Knjižnica naroda. 22.55 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice, 14.20 Capitan Luckner, Tf., 14.45 Zanimivosti sveta, glasbena oddaja, 15.00 Film: Vrag v telesu, 16.40 Risanke, 17.10 Risanke, 17.30 Šport, 18.00 Skrivnostna' »Mapa«, Tf., 18.30 Pacific international airport, Tf., 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja, inf. oddaja v slov, jeziku. 19.30 TVD stičišče, 19.50 Odbojka, 20.30 V precepu, Tf. 21.40 Explores, dokumentarni oddaja, 22.30 TVD vsedanes, 22.40 Galebov otok, tv nadaljevanka. 23.40 Glasbena oddaja.
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 30. oktobra (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — »21-232« — propa-gandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
8.50 Test. 9.15 Tv v šoli: Pripovedujemo, Izbrali smo za vas, Makedonščina, Izbrali smo za vas, Ladje na Jadranu, Poročila. 10.35 Tv v šoli: Gozd, Risanka, Telesna vzgoja, Vojne zvezd, Risanka, Beograd, nasmehni se; Zadnje minute. 12.30 Poročila (12.35). 17.25 Poročila. 17.30 Prgišče priljubljenih pravljic: Zlata ribica, 5. del lutkovne nanizanke. 17.50 J. Žmavc: Norčije v gledališču, 3. del predstave. 18.25 Notranjski obzornik. 18.40 Ščepec širnega sveta: Gorčica, 3. del angleškega izobraževalnega niza. 20.05 Življenje na pločniku, dokumentarna oddaja TV Skopje. 20.55 Film tedna: Pot, turško—švicarski film.
22.45 Tv dnevnik II.
TV ZAGREB
9.05 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Flipper, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmoskop, 22.30 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.30 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Tožilčeva priča (film), 22.05 Videoteka, 23.40 Šah Drugi program
17.30 Dežela
m
16.45 Vzgojna oddaja, " ~	ljudje,
Merian,
18.30 Družina
19.30 Čas v sliki, 20.15 Jutrišnji cirkus, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Imenovali so ga Koba, 22.30 Kralj Ojdip -(film),
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska Tv. 9.55 Ponovitve: Delta; Lutka, 8. del. 14.55 Šolska TV. 16.05 Meschkin vnuk, nemški TV film. 18.10 Naša pota; Las-zlo Timofy. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravni primeri. 20.40 Umetnina tedna; Goya: Dekle z vrčem; Brusač. 20.50 J. S. Bach, 2. del TV filma z naslovom: Če si pri meni. 22.20 Še vnuki bodo videli, varstvo mest. 23.00 TV dnevnik, himna.
/O ljubljanska banka
Pomurska banko,
TV KOPER
TV KOPER
14.15 Tv novice, 14.20 Capitan Luckner, Tf., 14.45 Komika, 15.00 Medij, film, igrajo: Philippe Leroy, Sherry Buchanan, režija: Silvio Amadio, 16.35 Risanke, 17.00 Risanke, 17.30 Šport, 18.00 Skrivnostna »Mapa«, Tf., 18.30 Pacific international airport, Tf., 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja; inf. oddaja v slov, jeziku, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Rugby time, Športna oddaja, 20.30 Film: Škrlatni rabelj, igrajo’ Mickey Harsitary, Walter Brandt, režija: Max Hunter, 22.10 TVD vsedanes, 22.20 Baba Jaga, Drama na ekranu.
16.00 — Iz sveta resne glasbe, 16.30 — Aktualno v četrtek, 31. oktobra (kultura. Iščemo odgovore na vaša vprašanja, prispevek s področja SLO in družbene samozaščite), 18.00 — Vključitev osrednjega Slovenskega sporeda.
9.00 Tv v šoli: Pripovedujemo, Od oljke do olja, Fizika v ladjedelnici, Odmor, Portret znanstvenika^Vlaho Cviič, Poročila. 10.35 Tv v šoli: Materiali: Plastične mase; Risanka, Dijaški časopis št. 11, Zadnje minute. 12.00 Poročila. 16.35 Šolska TV: Športna gimnastika II,
začetna
Gradbeništvo
dela. 17.35 Poročila. 17.40 Mati. 18.00 Sonata z jakopi-čem. 18.25 Koroški obzornik. 18.40 Obramba in samozaščita: Varnost na naših cestah. 20-10 Tednik.
21.20 C. P. Snow: Tujci in bratje, 1. del angleške nadaljevanke. 22.15 Tv dnevnik’ II.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
22.55 Kronika mednarodnega sejma knjige (do 23.40).
TVZAGREB
9.05 Tv v šoli, 16.25 Ty v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Lutkome-dija, 18.15 Znanost, 18.45 Jazz v Beogradu, 19.15 R,-sanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama, 21.05 Pot v središče znanja, 22.05 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ja, tako pojemo, 21.50 Pot na zahod (film).
Drugi program
16.55 Takrat, 17.00 Šport, 17.30 Računalniški tečaj, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Religija, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični ra-port, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.50 Klub 2
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.55 Lutka, pon. 9. dela. 10.50 Brahms: Koncert za klavir v d-molu. 16.30 Dokumentarni film. 17.00 100 mojstrovin. 17.15 Računalnik na dnevnem redu, pon. 17.40 TV borza. 17.50 Pedagoški forum. 18.30 Tele-šport. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Karateist Kobra se vrača, japonska kriminalka. 21.30 Panorama, svetovno-politični magazin. 22.35 Sodobniki A. Jozsefa. 23.00 TV dnevnik, himna
14.14 Tv novice, 14.20 Capitan Luckner, Tf., 14.45 Zanimivosti sveta, glasbena oddaja, 15.00 Film: Škrlatni rabelj, 16.35 Risanke, 17.00 Risanke, 17.30 Šport, 18.00 Skrivnostna »Mapa«, Tf., 18.30 Pacific international airport, Tf., 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja, inf. oddaja v slov, jeziku, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Velike razstave: Modigliani v Pariz, 20.30 Dekle z rdečimi škornji, film. Igrajo: Catherine Deneuve, Fernando Rev, rež.: Jaun Bu-nuel, 22.15 TVD vsedanes, 22.35 Ta nori šport, dokumentarna oddaja, 23.05 V raju, variete.
VESTNIK 24. OKTOBRA 1985
STRAN 11
URADNE OBJAVE
Leto XX	Murska Sobota, dne 24. 10. 1985	St.: 23
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčee
202.	Odlok o splošni prepovedi gradnje in delitve obstoječih parcel v Črešnjevcih zapadno od ceste G. Radgona—Creš-njevci—Zbigovci
203.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času v občini Gornja Radgona
204.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Murska Sobota za leto 1985
205.	Elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za obdobje 1986—1990
206.	Sklep o povišanju cen prečiščevanja in odvajanja odplak (kanalizacije) v občini G. Radgona
207.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za melioracijsko območje Apaško polje
208.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o delovnem času v upravnih organih občine Murska Sobota
209.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenih načrtov melioracijskih območij ABC »Pomurka« Kmetijsko gospodarstvo Rakičan
202
Na podlagi 1. odstavka 49. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) in 206. člena Statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je Skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega in zbora krajevnih skupnosti dne 30, 9. 1985 sprejela
ODLOK o splošni prepovedi gradnje in delitve obstoječih parcel v Črešnjevcih zapadno od ceste Gor. Radgona—Crešnjevci—Zbigovci
1.	člen
Da se zagotovi nemotena izdelava prostorsko izvedbenih načrtov, je s tem odlokom razglašena splošna prepoved gradnje in delitve parcel v naselju Crešnjevci od lokalne ceste Gor. Radgona—Čreš-njevci™Zbigovci, ki zajema naslednje parcele:
238/1, 326/1, 334/1, 348/1, 241/3, 326/2, 334/2, 195, 326/3, 334/3, 348/2, 348/3, 253/2, 326/4, 335/1 del, 348/4, 253/3, 326/5, 335/2, 349/1, 276/5, 327/1, 335/5, 349/2, 276/6, 327/2, 335/6. 350/1, 276/7, 327/3, 335/7, 350/2, 321/1 327/4, 335/8, 350/4, 321/2, 327/5, 335/9, 350/5, 321/3, 327/6, 339/3, 350/6, 322, 327/7, 340, 350/7, 122, 327/8, 341/1, 350/8, 192, 215, 341/2, 351, 212, 216, 341/3, 352/2, 324/1, 218, 342/1, 352/3, 324/2, 329/1, 342/2, 352/4, 324/3, 329/2, 342/3, 353, 324/4, 329/3, 342/4, 354/2, 124, 329/4, 342/5, 354/3, 125, 329/5, *345/1, 354/4, 126, 329/6, 345/2, 354/5, 325/1, 332/3, 129, 525/2 del, 325/2, 332/4, 173, 526/2, 325/3, 332/5, 190, 526/3, 325/4, 206, 949/1, 949/2 del, 949/3 del.
Splošna prepoved velja za vse nadzemne in podzemne objekte.
2.	člen
V času prepovedi graditve in delitve parcel se lahko opravljajo dela iz 3. in 4. odstavka 49. člena zakona u urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. lis* SRS, št. 18/84).
3.	člen
Meje območja prepovedi gradnje je vrisana in prikazana na kopijah družbenega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1981/85 v merilu 1:500. Načrte hrani in vzdržuje geodetska uprava občine Gornja Radgona in upravni organ pristojen za urejanje prostora občine Gor. Radgona in so na vpogled občanom, organom in organizacijam.
4.	člen
Splošna prepoved gradnje in delitve parcel velja do konca srednjeročnega obdobja 1981 — 1985.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-9/85-10
G. Radgona, 30. 9. 1985	„ , J .,
Predsednik
Skupščine občine Gor. Radgona Jože Kolbl
203
Na osnovi 185. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS, št. 24/77 in 30/79), 18. člena zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 12/77) in 206. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave št. 41/81)
sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na svojih sejah dne 30. 9. 1985 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času
1.	člen
Doda se novi 10. a člen in glasi: - 10. a člen
Letni čas in zimski čas po tem odloku se šteje čas, ki ga za vsako koledarsko leto določi Zvezni izvršni svet z odlokom o dnevu in trenutku prehoda na poletno računanje časa.
2.	člen
11.	člen se spremeni in glasi:
11. člen
Prodajalne z dopoldanskim neprekinjenim delovnim časom poslujejo vsak dan v tednu razen sobote in nedelje najmanj med 8. in 15. uro, v zimskem in letnem času.
Ob sobotah poslujejo prodajalne z dopoldanskim neprekinjenim delovnim časom najmanj med 8. in 12. uro v zimskem in letnem času.
3.	člen
12.	člen se spremeni in glasi:
12.	člen
Prodajalne z deljenim poslovnim časom poslujejo vsak dan v tednu razen sobote in nedelje dopoldan najmanj med 8. in 12. uro v zimskem in letnem času in popoldan najmanj med 15. in 19. uro v letnem času in najmanj med 15. in 18. uro v zimskem času.
Ob sobotah poslujejo prodajalne z deljenim poslovnim časom samo dopoldan najmanj med 8. in 12. uro, v zimskem in letnem času.
4. člen
13.	člen se spremeni in glasi:
13.	člen
Prodajalne s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom poslujejo najmanj med 8. in 19. uro v letnem času in med 8. in 18. uro v zimskem času. Ob sobotah poslujejo prodajalne najmanj med 8. in 12. uro v zimskem in letnem času.	; i
5. člen
14.	člen se spremeni in glasi:
14.	člen
Prodajalne v mestu G. Radgona in Radenci poslujejo:
—	z deljenim poslovnim časom v skladu z 12. členom tega odloka
—	s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom v skladu s 13. členom tega odloka
—	z dopoldanskim neprekinjenim delovnim časom, v skladu z 11, členom tega odloka pa le izjerrtoma specializirane prodajalne in je blago, ki ga prodajajo manjšega pomena za osnovno preskrbo prebivalstva ali pa je na voljo tudi v drugih prodajalnah.
Prodajalne v mestu G. Radgona in Radenci si morajo za poslovanje v skladu s tretjo alinejo tega člena pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa, ki velja za posamezne prodajalne določi tudi daljši poslovni čas, kot je predvideno vil. členu tega odloka, če to narekujejo potrebe.
Prodajalna spominkov in drugega blaga v hotelu Radin v Radencih posluje vse dneve v tednu vključno s prazniki, razen nedelje z deljenim poslovnim časom od 8. do 12. ure in popoldan od 17. do 20. ure v zimskem in letnem času, ob nedeljah pa samo popoldan od 14. do 18. ure.
6.	člen
Spremenita se prvi in drugi odstavek 15x člena in glasita:
Prodajalne naftnih derivatov (bencinski servisi) poslujejo najmanj med 6. in 20. uro v zimskem in letnem času.
Bencinski servis v Gor. Radgoni posluje vse dneve v tednu vključno praznike z istim poslovnim časom.
V času od 15. junija do 15. septembra mora poslovati bencinski servis v Gor. Radgoni najmanj od 22. ure vse dneve v tednu, bencinski servis v Radencih pa v tem času posluje tudi ob nedeljah in praz^ nikih in sicer med 8. in 12. uro.
7.	člen
22.	člen — doda se novi tretji odstavek:
Gostinski obrati so lahko zaradi kolektivnega dopusta zaprti samo v času izven turistične sezone, ki se po tem odloku računa od 15. junija do vključno 30. avgusta, in le ob predhodnem soglasju pristojnega občinskega upravnega organa.
8.	člen
26.	člen se spremeni in glasi:
Organizacije združenega dela in obratovalnice samostojnih obrtnikov. ki nudijo storitve občanom, poslujejo:
—	z neprekinjenim dopoldanskim poslovnim časom, najmanj med 8. in 16. uro. ob sobotah med 8. in 12. uro v letnem in zimskem času
—	z deljenim poslovnim časom dopoldan najmanj med 8. in 1 L uro in popoldan najmanj med 15. in 18. uro v letnem in zimskem času, ob sobotah lahko poslujejo samo dopoldan najmanj med 8. in 12. uro
—	v celodnevnem neprekinjenem poslovnem času najmanj med 8. in 18. uro in ob sobotah najmanj med 8. in 12. uro.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 14-2/83-IS
G. Radgona, dne 30. 9. 1985
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
204
Na podlagi določila 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78), 114. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in 160. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela dne 10. 10. 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 17. 10. 1985 sprejela
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1985
REBALANS PRORAČUNSKIH PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO 1985
Zap.		Plan po
št. Vrsta prihodka	Plan 1985	rebalansu
PRIHODKI		
L Davki iz OD in na dohodek	160.705.000	213.998.000
II. Prometni davek, davek na premoženje		
in na dohodek od premoženja	171.877.000	231.404.000
III. Davek na prihodek od premoženja		
in premoženjskih pravic ter		
prihodki od drugih davkov	15.223.000	11.276.000
IV. Takse	45.075.000	51.814.000
V. Prihodki po posebnih predpisih	26.739.000	22.205.000
SKUPAJ IZVIRNI PRIHODKI	419.619.000	530.697.000
Prenos presežka 84 (pristojbine		
za mleko)	—	370.883
Sredstva za leto 1984	—	8.148.000
SKUPAJ PRIHODKI	419.619.000	539.215.883
ODHODKI	198.047.000	259.484.000
A. Sredstva za delo uprav, organov	141.620.000	191.890.000
L Sredstva za dohodek del. skup.	19.460.000	29.252.000
II. Sredstva za OD funkcionarjev	16.335.000	17.000.000
III. Sredstva za mat. stroške	7.872.000	8.700.000
IV. Sredstva za sodnika za prekrške		
V. Sredstva za OD funkcionar, delavcev	7.560.000	9.442.000
OŠTO		
VI. Sredstva za amortizacijo in	5.200.000	3.200.000
vzdr. zgradb	1.477.000	2.678.000
B. Sredstva za posebne namene	3.015.000	3.755.000
C. Negospodarske investicije	19.732.000	17.901.000
D. Sredstva za LO in DS	6.470.000	4.470.000
L Ljudska obramba in DS	3.040.000	3.040.000
11. OŠTO — mat. stroški	8.608.000	8.608.000
III. Pokrajinski štab TO	1.614.000	1.783.000
IV. Pokrajinski odbor TO	7.665.000	9.069.883
E. Sredstva za interv. v gospodarstvu		
F. Sredstva za delo skupnih upravnih	96.508.000	136.301.000
organov	56.953.000	81.705.000
L Temeljno sodišče	8.970.000	12.550.000
II. Temeljno javno tožilstvo		
III. Sodišče združenega dela	3.008.000	2.840.000
IV. Družbeni pravobranilec samouprav.	2.314.000	3.431.000
V. Občinsko javno pravobranilstvo	1.442.000	2.070.000
VI. Medobčinske inšpekcijske službe	23.821.000	33.705.000
G. Prenesena sredstva	22.520.000	27.953.000
H. Sredstva za družbene dejavnosti	3.218.000	4.557.000
L Sredstva za druge splošne		
družbene potrebe	60.062.000	63.727.000
L Izvajanje delegatskega sistema	12.433.000	12.433.000
II. Sredstva za DPO in društva	19.069.000	24.350.000
III. Sredstva za splošno kom. porabo	10.654.000	7.373.000
IV. Druge, splošne družbene potrebe	17.906.000	19.571.000
J. Izločena sredstva rezerv	7.175.000	‘ 13.590.000
K. Drugi odhodki	200.000	200.000
SKUPAJ ODHODKI	419.619.000	539.215.883
L člen
Odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1985 (Ur. obja
ve, št. 4/85) se v 2. členu spremeni in glasi: »Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo in se razporedijo:
—	za splošno porabo v občini
—	odstopljene prihodke
—	sredstva za posebne namene
539.215.883 din
502.203.000 din
35.488.883. din.
1.524.000 din«
205
Na podlagi 23. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80) in opredelitev iz 20. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji skupščine dne 18. 6. 1985
2.	člen
Spremeni se 3. člen tako, da glasi:
»Prihodki iz prejšnjega člena se v višini 5.030.340 dinarjev izločijo v rezervni sklad občine Murska Sobota. Poleg tega se v rezervni sklad izločijo sredstva v višini 1.943.660 dinarjev za leto 1984.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od L januarja 1985.
Številka: 400-5/85-2
M. Sobota, 17. 10. 1985
Predsednik skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT, 1. r.
sprejela
ELEMENTE ZA SKLEPANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986-1990
L
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota s sprejetjem teh elementov opredeljujeta podlage za:
—	sporazumevanje o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota, ki so skupnega pomena za občino M. Sobota in za vskladitev skupne razvojne politike in ciljev zdravstvenega varstva v letih 1986-1990,
STRAN 13 VESTNIK 24. OKTOBRA 1985
—	uresničevanje drugih nalog, ki jih Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota uresničuje v Medobčinski zdravstveni skupnosti Pomurja oz. v Zdravstveni skupnosti Slovenije.
2.
V letih 1986—1990 si bomo prizadevali ohraniti doseženo raven zdravstvenega varstva, upoštevali in dosledneje bomo uresničevali že sprejete naloge in ukrepe za:
—	povečano odgovornost in motiviranost občanov za lastno zdravje,
—	boljšo strokovno povezavo ter doslednejšo izpeljavo delitve dela,
—	učinkovitejše in boljše zdravstveno varstvo prebivalstva z izboljšanjem dostopnosti predvsem preventivnih in specialistično-am-bulantnih storitev.
3.
V Občinski zdravstveni skupnosti M. Sobota si bomo uporabniki po načelih solidarnosti zagotavljali zdravstvene storitve, ki so potrebne za preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolezni in poškodb izven dela, izjema so preventivne storitve, ki si jih po posebnih predpisih zagotavljamo bodisi v organizacijah združenega dela ali sami.
Ker prihaja na področju zdravstvenega varstva do vse večjega razhajanja med zagotovljenimi pravicami uporabnikov in razpoložljivimi sredstvi, se morajo objektivno oceniti vse oblike porabe, dogovoriti prioritete na področju družbenih dejavnosti v občini in zagotoviti zdravstvu tako udeležbo v družbenem proizvodu in skupni porabi, da ne bo potrebno zmanjševati obsega in kvalitete zdravstvenih storitev.
4.
Pri uresničevanju zdravstvenega varstva za naslednje srednjeročno obdobje bomo v naši občini opredelili kot prednostne naloge:
—	širitev zdravstveno vzgojne dejavnosti,
—	ukrepe in aktivnosti-za večjo samozaščitno in zaščitno dejavnost občanov predvsem na področju kroničnih obolenj in poškodb,
—	večjo zdravstveno skrb v zdravstvenem varstvu otrok in žensk: zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka na rodilih in dojki, zmanjševanje rizičnih nosečnosti, zmanjševanje umrljivosti otrok,
—	hitrejši razvoj preventivnih in dispanzerskih metod dela pri preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni srca in ožilja, ter duševnih motenj in bolezni,
—	nadaljnjo širitev obsega zdravljenja in nege na domu,
—	pospešen obseg kvalitete dela v enotah: splošne medicine, medicine dela, preventivnega zobozdravstva,
—	okrepiti, razširiti in poglobiti strokovno in raziskovalno delo ter nadzor zaradi čedalje večjih ekoloških problemov v higiensko-epi-demiološki dejavnosti,
—	ob zaostrenih kriterijih za hospitalno zdravljenje, upoštevaje delitev dela, bo nujno povečati obseg dela in okrepiti nekatere specialistično ambulantne dejavnosti (reanimacija, internistične dejavnosti, ortopedija, urologija).
5	.
Nadaljnji razvoj zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti bo temeljil na njihovi večji strokovni povezanosti in dogovorjeni delitvi dela. Ob tem bomo v letih 1986—1990 opredelili normative, s katerimi bomo:
—	v osnovni zdravstveni dejavnosti ustvarjali možnosti za širjenje obsega dela splošne medicine, medicine dela, preventivnega zobozdravstva, dejavnosti zdravljenja in nege bolnika na domu ter dispanzersko obravnavo mladostnikov in odraslih s področja mentalne higiene.
Z dosledno izpeljavo delitve dela bo osnovna zdravstvena služba povzela pripadajoči delež zdravstvenih storitev iz specialističnih ambulant.
—	vlogo specialističnega zdravstvenega varstva bomo preusmerili v strokovno in funkcionalno dopolnitev osnovnega ambulantnega zdravljenja. Strokovno bomo okrepili tiste dejavnosti, ki najbolj odgovarjajo množičnemu obolevanju na našem področju. V ta namen bomo v skladu z delitvijo dela organiziralti oz. usposobili še nekatere dejavnosti:
—	ambulanto za zdravljenje bolečin,
—	dispanzer za raka,
—	dermatovenerološki dispanzer,
—	nuklearna medicina — radioizotopna diagnostika,
—	patologija s citologijo,
—	nevrološka ambulanta z konziliarno službo.
—	pri bolnišničnem zdravstvenem varstvu bomo še nadalje skrbeli za upravičeno zniževanje hospitalnega zdravljenja in s tem zniževanje ležalne dobe. Število postelj bomo razporedili v skladu s povprečno zasedenostjo in sporazumom o delitvi dela v SRS,
—	pri predpisovanju zdravil moramo doseči smotrnejšo porabo,
—	za zdraviliško zdravljenje degeneratinih in postrevmatskih stanj bomo zagotavljali zdravstvene storitve v pomurskih zdraviliščih,
za ostale oblike zdravljenja bomo zagotavljali le medicinski del zdravstvenih storitev.
6.
Na področju zaposlovanja bo občinska zdravstvena skupnost omogočila hitrejši dotok strokovnega kadra na deficitarna področja v osnovni zdravstveni dejavnosti, bolnišnični in lekarniški dejavnosti ob upoštevanju kadrovskih normativov: zdravnike v splošni medicini in medicini dela, zobne zdravnike v preventivnem zobozdravstvu in zobotehniki, zdravnike specialiste v reanimaciji in internistični dejavnosti ter dipl, farmacevte v lekarniških postajah.
'	7.
Za doseganje zastavljenih ciljev in prednostnih nalog bo nujno v letih 1986—1990 zagotoviti še naslednje investicije:
—	dokončati in funkcionalno usposobiti kirurški blok pri Splošni bolnišnici M. Sobota ter dograditi bolnišnico (transfuzijsko in ra-dioizotopno postajo ter patologijo),
—	izgraditi prostore za potrebe nujne medicinske pomoči in reševalne službe,
—	posodobiti medicinsko opremo,
—	adaptirati prostore sedanje bolnišnične lekarne za potrebe Zavoda za socialno medicino in higieno,
—	adaptirati sedanji oddelek ORL v M. Soboti za potrebe dispanzerskih dejavnosti regije,
—	rekonstruirati in dograditi obstoječe prostore lekarne M.Sobota,
—	zagotoviti ustrezno opremo AOP v skladu s predvidenim razvojem.
8.
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana OZS M. Sobota bomo načrtovali ukrepe za izboljšanje možnosti in materialnih pogojev poslovanja zdravstvenih organizacij.
To bomo dosegli z:
—	racionalnejšim poslovanjem v zdravstvenih organizacijah in nadaljnjim prestrukturiranjem dejavnosti,
—	oblikovanjem sredstev minimalne amortizacije, ki bo omogočala vsaj enostavno reprodukcijo medicinske opreme,
—	pospešeno amortizacijo,
—	ukrepi za približevanje in izenačevanje ravni osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe delavcev zdravstvenih organizacij združenega dela ravni, ki jo v povprečju dosegajo drugi delavci v združenem delu,
—	dogovarjanjem v Zdravstveni skupnosti Slovenije o solidarnostnem finansiranju zdravstvenega varstva kmetov.
9.
Za uresničevanje programov zdravstvenega varstva v okviru zdravstvene skupnosti, bomo delavci in drugi delovni ljudje združevali sredstva iz dohodka OZD, osebnih dohodkov delavcev, katasterske-ga dohodka kmetov in drugih dohodkov.
Občinska zdravstvena skupnost bo z združenimi sredstvi zagotavljala:
—	dogovorjene pravice do zdravstvenih storitev in socialne varnosti,
—	uresničevanje nalog pri usposabljanju in opremljanju zdravstvenih organizacij za delovanje v izjemnih razmerah in pogojih splošnega ljudskega odpora,
—	vzpostavitev računalniškega zdravstveno-informacijskega sistema v občinski oz. medobčinski zdravstveni skupnosti,
—	solidarnostne naloge v okviru medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti.
Delež sredstev participacij uporabnikov za zdravstvene storitve bo ostal na ravni, ki je bila dosežena v sedanjem srednjeročnem obdobju.
10.
V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bomo razvili nov sistem solidarnosti med zdravstvenimi skupnostmi na republiški ravni in dopolnili sistem vzajemnosti med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji.
II.
Elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota so veljavni ž dnem, ko jih potrdita oba zbora skupščine.
Številka: 470/1985-l-l/l
. Datum: 18. 6. 1985
Predsednik skupščine OZS M. Sobota: HORVAT Evgen Horvat Evgen, l. r.
206
Na podlagi 1. člena dogovora o skupnih izhodiščih za odločanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 in aneksa št. 1 (Uradni list SRS, št. 3/85) ter 270. člena statuta občine G. Radgona (Uradne objave, št. 41/81) je izvršni svet skupščine občine G. Radgona na seji, dne 11/10-1985, sprejel
SKLEP
o povišanju cen prečiščevanja in odvajanja odplak (kanalizacije)
1.	Cene prečiščevanja in odvajanja odplak se povišajo za 25 %.
2.	Cene prečiščevanja in odvajanja odplak znašajo:
—	prečiščevanje in odvajanje odplak za gospodinjstva, komunalno dejavnost ter za delovne organizacije s področja vzgoje in izobraževanja znaša 5,40 din/mJ,
—	prečiščevanje in odvajanje odplak za delovne organizacije in ostalo porabo znaša 7,60 din/m1,
—	prečiščevanje in odvajanje odplak za individualne uporabnike, ki niso priključeni na javni vodovod, znaša 16,10 din za 3 mJ na družinskega člana mesečno.
3.	Nove cene prečiščevanja in odvajanja odplak veljajo od 1/11-1985. S tem dnem preneha veljati 3. točka sklepa o višini stanarin in cen komunalnih storitev v občini G. Radgona (Uradne objave, št. 3/85).
4.	Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 38-2/85
G. Radgona, dne 11/10-1985
Predsednica izvršnega sveta SO G. Radgona Dana Sukič
207
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) ter 254. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je izvršni svet SO Gornja Radgona na seji, dne 3/10-1985, sprejel
SKLEP o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za melioracijsko območje Apaško polje
1.
Izvršni svet ugotavlja, da je osnutek ureditvenega načrta za melioracijsko območje Apaško polje v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine G. Radgona za obdobje 1981 — 1985 in v skladu z določili zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84).
2.
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za melioracijsko območje Apaško polje, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti pod št. 23/85-UN/R.
3.
Osnutek ureditvenega načrta se javno razgrne v prostorih skupščine občine G. Radgona, Partizanska c. 13 in v prostorih krajevne skupnosti Apače in Stogovci za dobo 30 dni.
4.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka tega roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine G. Radgona ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
5.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 350-11/85
G. Radgona, 3/10-1985
Predsednica izvršnega sveta SO G. Radgona Dana Sukič
208
Na podlagi 2. odstavka 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79 in 12/82) ter odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Ur. list SRS, št. 7/80, 38/82 in 10/83) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 8. 10. 1985 sprejel
ODREDBO
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O DELOVNEM Času v upravnih organih občine murska sobota
1.	člen
V Odredbi o delovnem času v upravnih organih občine Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota, št. 16/82) se spremeni 3. člen in se glasi tako:
»Dnevni delovni čas v upravnih organih občine Murska Sobota je razporejen tako:
1.	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure in v sredo od 7. do 17.ure,
2.	za snažilke upravnih prostorov
v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 14. do 22. ure in vsako pr"1 soboto v mesecu od 7. do 15. ure.«
2.	člen
4.	člen citirane odredbe se spremeni tako, da se glasi:
»Uradne ure za poslovanje upravnih organov z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v vseh upravnih organih so:
— v ponedeljek in petek od 7. do 15. ure in v sredo od 7. do 17. ure.«
3.	člen
Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 11. 1985.
Številka: 14-6/85-2
Datum: 8/10-1985
Predsednik
izvršnega sveta Pavel Pongrac
209
Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. objave, št. 18/84) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 10. 9. 1985, sprejel
SKLEP o javni razgrnitvi ureditvenih načrtov melioracijskih območij ABC »Pomurka« Kmetijsko gospodarstvo Rakičan
1.
Javno se razgrnejo osnutki ureditvenih načrtov za melioracijska območja v k. o. Rakičan (Plesa in Budinski mlin), v k. o. Vaneča (Borovje II), v k. o. Šalamenci (Mlačine) in za melioracijsko območje v k. o. Bodonci.
II.
Osnutki ureditvenih načrtov melioracijskih območij bodo razgrnjeni v posameznih krajevnih skupnostih navedenih k. o. in na sedežu SO Murska Sobota.
Javna razgrnitev bo trajala 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
IH.
V času trajanja javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije, skupnosti in organi pismene pripombe k osnutkom ureditvenih načrtov Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine' Murska Sobota.
Številka: 351-2/85-4
M. Sobota, dne 13. 9. 85
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota
Pavel Pongrac, 1. r.
Prodam
KLAVIRSKO HARMONIKO MELODIJA, 80-basno, dobro ohranjeno, prodam. Bračko, Pa-nčjak 7a, p. Radenci. M-4662 POSESTVO, 2,275 ha vseh kultur, s staro hišo v Radencih prodam. Naslov v upravi lista. M-4663
OSEBNI AVTO RENAULT 12 in BAS OJAČEVALEC ACOUSTIC-120 z zvočnikom ugodno prodam. Ludvik Bojnec, PTT M. Sobota, telefon od 7. do 15. ure 23-24, int. 21. M-4666 ČISTOKRVNE BERNARDINCE PRODAM. Telefon: 062 512-322. M-4667
PRAŠIČA, 120 kg, prodam. Janez Budja, Rakičan, Stefana Kovača 25. M-4668
DRVA, 10 m3, prodam. Ivanovci 15, p. Fokovci. M-4669
PUJSKE PRODAM. Skakovci 44. M-4671
ŠKODO 110 L, 1977, nujno poceni prodam. Markišavci 30. M-4672
MEŠANI GOZD, 70 arov, prodam. Telefon: 77-805. M-4673
MALE PUJSKE Krajna 42. M-4675 ZAMRZOVALNO
PRODAM.
SKRINJO,
2201, prodam. Celec, Čemelavci,
Gorička 45. M-4676
FIAT 126 P, dobro ohranjen, ugodno prodam. Slavica Žekš-Zečevič, Lendavska 25 b, telefon: 24-867. M-4677
DVOOSNO PRIKOLICO, malo rabljeno, lažje konstrukcije, poceni prodam. Potočnik, Vadarci 31. M-4702
LADO 1300 S, letnik 1982, registrirano do avgusta 1986, prodam. Mikloš Kuzmiča 9. M-4703 STRUŽNICO ZA FLES, HONDO 400 S KOSILNICO, PEVSKO OZVOČENJE, 6-kanalno, IN GLASBENI STOLP, 2 x 90 W, prodam. Telefon: (069) 70 436. M-4706
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 3 a. M-4683
KUHINJSKE ELEMENTE PRODAM. Jurša, Lendavska 45 a. M-4685
TELICO, brejo sedem mesecev, kontrola A, prodam. Špilak, Križevci 10 v Prekmurju. M-4686 TELEVIZOR, črno-beli, prodam za 15.000 din. Horvat, Murska Sobota, Vrtna 4. M-4687
TRAKTOR URSUS 35, v dobrem stanju, prodam. Lipa 150. M-4688
VELIKOCVETNE CVETOČE MAČEHE (40 do 50 din kos) prodam. Vrtnarstvo Gyorfi — nasproti avtobusne postaje. M-4466
AVTO SUMBEAM 1600 SUPER, letnik 1977, in tridelne brane za traktor STEYR, 15—18 KS prodam. Ivan Mutvar, Vidonci 144, p. Grad. M-4618
VISOKOPRITLIČNO HIŠO in 1600 kosov opeke M 6 prodam. Telefon: 22 700 ali Veščica 36. M-4641
ZASTAVO 101 prodam. Dobrovnik 38. M-4642
V skladu z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), družbene* ga dogovora o skupnih osnovah za usklajevanje gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 15/81), samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. list SRS, št. 26/84) in pravilnika Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti, in stanovanj nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota in za delno nadomeščanje stanarin in po sklepu zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota
RAZPISUJE
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota
XII. NATEČAJ
za pridobitev stanovanj kupljenih s sredstvi solidarnosti
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah:
1.
2.
3.
delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo kot poklic obrtno ali drugo dejavnost,
občani in družine, ki nimajo možnosti, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega problema: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV,
ki izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
MOPED APN 6 PRODAM, pa 80. M-4679
BREJO KRAVO, kontrola prodam. Praši, Domajinci M-4682
A, 31.
Li-
POBlMO SE V CAFE BARU
TRU ‘
Lendavska 19 'b. Murska Sobota
KORUZO NA STORŽIH PRODAM. Radoslavci 38, p. Bučkov-
ci. IN-595
JUGO 45, 21.000 km, Ljutomer,
star 22 mesecev, prodam. Pertinač, Užiška 5, telefon:
81-795. IN-592
TOČILNO MIZO, aparat za točenje piva, delovne elemente in aparat za kuhanje kave prodam. Gostilna Sabo, Črenšovci 141. M-4650
NOVE REZERVNE DELE ZA RENAULT 12; dva prednja in dva zadnja amortizerja, prednjo luč in polosovino prodam. Beltinci. Partizanska 7, ali telefon: (069) 71-400. M-4651
38 AROV ZEMLJE S TIPIČNO KMEČKO HIŠICO V SOVJA-KU, PRIMERNO ZA POČITNIŠKO HIŠO prodam. Informacije: Tibaut, Sovjak 84 a, p. Videm ob Ščavnici. M-4652 BOROVE PLOHE, debeline 5 in 8 cm, prodam. Novak, Lendavska 10, telefon: 23-930. M-4653 TRAKTOR STEYR 188, 28 KS, prodam. Jože Sukič, Motovilci 79. M-4654
LADO SL, letnik 1978, prodam. Boris Banfi, Murska Sobota, Okt revolucije 10. M-4655 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Gomboc, Pečarovci 42. M-4657
FORD TAUNUS 16 GL, karam-boliran, prodam po delih. Gomboc, Predanovci 24. M-4658 HLEVSKI GNOJ IN REŠETKE ZA HLEV, nove, ter MOTOR TOMOS 14 TL prodam. Črenšovci 19. M-4659
ZASTAVO 750 PRODAM. Gomilice 70. M-4661
RENAULT 4 GTL, letnik 1983, prodam. Benko, Sotina 51. M-4697
ŠKODO, letnik 1974, prodam. Janez Slamar, Murska Sobota, Lendavska 4. M-4698
FIAT 750, letnik 1974, prodam. Pivar, Alija Kardoša 6. M-4699 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem, takoj vseljivo, ugodno prodam. V hiši je elektrika in vodovod. Naprodaj tudi 3 ha zemlje z lepim gozdom. Informacije: Raduha, Cezanjevci 8 a. M-4700
TRABANT KARAVAN, urejen in na novo registriran, prodam. Jurij Vrtarič, Murska Sobota, Lendavska 17 c. M-4701
PRIKOLICO ZA AVTO (1500 x 1000), ugodno prodam. Mate, Murska Sobota, Finžgarjeva 8. M-4643
KRAVO, staro 11 let, brejo 8 mesecev, vozno, prodam. Beltinci, Gregorčičeva 47. M-4644
OPEL KADETT CARAVAN, letnik 1967, in peč za centralno kurjavo, na trda goriva, prodam. Štefanec, Zvezna 1, telefon 23 077. M-4646
RAZNE DELE ZA ZASTAVO 101 (izpušno cev, bencinske črpalke, zadnje gume s platišči vrata) in zajce različnihg pasem, ugodno prodam. Telefon popoldne: 77 117 ali Pečarovci 42. M-4647
ZASTAVO 101. GTL 55, letnik 1983, prevoženih 19.000 km, prodam. Makari, Šercerjevo naselje 26, telefon 22 107 po 15. uri. M-4648
AUDI 100 S, letnik 1979, prodam. Klement, Turnišče. M-4649 GOLF, letnik 1978, prodam. Lutar, Andrejci 56. M-4691
FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Bukvič, Strukovci 28. M-4540
OPEL KADETT KUPE, letnik 1979, in 200 salonitnih lošč ugodno prodam. Banfi, Čeme-lavci, Gorička 53. M-4692 MERCEDES 2000 UGODNO PRODAM. Igor Hanžekovič, Sp. Kamenščak 65, p. Ljutomer. In-591
WARTBURG, registriran do avgusta 1986, (za 80.000 din) in PRALNI STROJ GORENJE prodam. Informacije: telefon 75 978. Le-435
HIŠO PRODAMO NA JAVNI DRAŽBI 2. NOVEMBRA. ZAČETEK OB 13. uri. Lendava, Kolodvorska 34, telefon: 75 911. Le-434
PSIČKO BERNARDINKO Z RODOVNIKOM, staro enajst tednov, ugodno prodam. Telefon: (062) 711 043. M-OP ŠKODO 110 R COUPE, letnik oktober 1980, prevoženih 43.000 km, prodam. Jarc, Maribor, Framska 7, telefon: (062) 35 426. M-4695
TRAKTOR STEYR, 28 KS, prodam. Lipovci 89. M-4696 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 8. M-4697 TRAKTOR STEYR 288, 42 KM, PRODAM. Ogled po 14. uri: Šinko, Rogašovci 32. M-4707
— da prosilec stanovanja ni imetnik stanovanjske pravice v primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, prav tako tudi ne osebe, ki z njim stalno stanujejo,
— da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine M. Sobota,
— da prosilec oz. njegova družina doslej še niso imele ustrezno rešenega stanovanjskega problema,
— da si prosilec oz. njegova družina ne more rešiti stanovanjskega problema pri ožjih članih družine (zakoncu, starših, otrocih), ki so lastniki ali imetniki stanovanjske pravice večstanovanjske hiše, stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative v smislu družbenega dogovora,
— da prosilec, ki se je na lastno željo vselil v manjše ali neprimerno stanovanje, že najmanj dve leti pred natečajem stanuje v tem stanovanju,
—• da se upošteva socialno stanje prosilca, oz. članov njegove družine po merilih, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, upo-
' števaje stališče, da vrednost premoženja ne presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu pripadalo po merilih družbenega dogovora (Ur. list SRS. št. 15/81),
— da občan ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen;
Za člane družine se v smislu pravilnika štejejo:
Zakonec in oseba, s katero živi imetnik stanovanjske pravice oz. prosilec stanovanja v življenjski skupnosti najmanj dve leti, otroci, posvojenci, starši imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice oz. prosilec stanovanja dolžan vzdrževati po zakonu in živijo v skupnem gospodinjstvu.
Pristojni občinski center za socialno delo preverja podatke o članih družine oz. osebah, ki živijo z imetnikom stanovanjske pravice oz. prosilcem stanovanja v življenjski skupnosti in daje za te ustrezno mnenje.)
in naslednje posebne pogoje:
delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združe-
MONTAŽNO GARAŽO V MURSKI SOBOTI PRODAM. Telefon dopoldne: 21 869. M-4709
LADO 1200, letnik 1974, registrirana (za 100.000 din), in traktor STEYR 28 (žaba), prodam. Telefon zvečer: 74 313. M-4710 ZAMRZOVALNO OMARO, staro eno leto, prodam. Temlin, Moščanci 61. M-471I SPECTRUM 2 X PRODAM. Telefon popoldne: 23 237. M-4712 HIŠO S POSESTVOM V OKOLICI LJUTOMERA prodam. Ferdo Pušenjak, Ljutomer, Miklošičev trg 1. In-600 STANOVANJSKO HIŠO z vinogradom in nasad črnega ribeza v okolici Ljutomera prodam. Naslov v upravi lista. IN-598 KASETNI AVTORADIO PHILIPS IN OKRASNI GRAD ZA VRT PRODAM. Janko Satler, Stara Nova vas 65. IN-597 NEMŠKEGA OVČARJA Z RODOVNIKOM PRODAM. Jelen Silvester, Lukavci 48 p. Križevci pri Ljutomeru. IN-601 RENAULT 4, garažiran, v dobrem stanju, in rezervne dele za R 4 prodam. OŠ, Stara cesta 49, Ljutomer.
STANOVANJSKO HIŠO V RADENCIH UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista M-SS
FERGUSONOV PLUG, 12-col-ni, prodam. Ključarovci 30, p. Križevci. IN-602
BOROVE IN SMREKOVE PLOHE, 5 cm, prodam. Ždkš, Vidonci 99. M-4713 NAPRODAJ EMBERŠIČEVA DOMAČIJA PRI GRADU. In-formacifje pri foto Juhnov, Grad. M-4713 TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Štof, Murska Sobota, Stara 14. M-4715
MEŠANI GOZD V LONČA-ROVCIH, 1 ha, prodam. Moš-čanci 33. M-4716
KRAVO PO IZBIRI PRODAM.
Radovci 2. M-4717
TRAKTOR DEUTZ 3006 s kabino prodam. Turnišče, Rožna 14. M-4718
KRIZANTEME VSEH VRST ZA 1. NOVEMBER, PRODAM. IVANIČ EMA, NORŠINCI 12, MARTJANCI M-MM
Kupim
JEKLENKO ZA KISIK KUPIM. Žabot, Gornja Bistrica 188, p. Črenšovci. M-4681
Zaposlitve
STRUGARJA ZAPOSLIM. Mota 30, p. Ljutomer. IN-599 DEKLE ZA DELO V STREŽBI ZAPOSLIM. Gostilna Klement,
Turnišče, 4649 DEKLE
SLIM V
telefon: 70 227. M-
Z DEŽELE ZAPO-GOSTILNI. Telefon:
062 512 322. M-4667
VARSTVO ZA DVE LETI STAREGA OTROKA V DOPOLDANSKEM ČASU (vsak drugi teden). Naslov v upravi lista. M-4690
KV ALJ PRIUČENO NATAKARICO SPREJMEM V DELOVNO RAZMERJE. Gostilna Gjergjek, Tišina. M-4693 KUHARJA ALI KUHARICO - LAHKO PRIUČENO, ZAPOSLIM TAKOJ. Ponudbe na naslov: Franc Svetlin, Podgorica, Soteška pot 73, 61231 Ljubljana Črnuče. M-MM
Razno
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota,
PREKLICUJEM
VELJAV-
Titova-29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gontčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in
uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1.600 din. polletna 800 din; letna naročnina za tujino 318 ASch, 45 DM, 19 Can dol., 13 USA dol., SFR 39; letna naročnina za delovne organizacije 2.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne Številke je 40 din. Tiska CGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
NOST SERVISNE KNJIŽICE št. 054758, izdane 25. 2. 1985. Koloman Šiftar, Zenkovci 2. M-4645
PREKLIC!
Podpisani izjavljam, da nisem nameraval žaliti Marjana Vogrinca z Rožičkega vrha št. 23, ampak sem prišel k hiši iskat kolo hčerke po napotkih organov Postaje milice Gornja Radgona, oddelek Radenci. Imenovanemu se tudi zahvaljujem, da odstopa od tožbe. Janez Muler, Kocjan 4, p. Videm ob Ščavnici. M-4678 1 HA NJIVE V VUČJI GOMILI (ena parcela) dam v najem. Tali-an, Vučja gomila 124. M-4708
nega dela in delovnih skupnostih so upravičeni do pridobitve solidarnostnega stanovanja če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da znesek skupnega stvarnega mesečnega dohodka na člana družine ne presega 50 % povprečnega mesečnega OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1984,
— da samski upravičenec ali upravičenec samohranilec s skupnim stvarnim mesečnim dohodkom na člana družine ne presega 65 % povprečnega mesečnega OD delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1984,
— da mlada družina s stvarnim mesečnim dohodkom na člana družine ne presega 70 % povprečnega mesečnega OD delavcev v gospodarstvu SR Sloveniji v letu 1984 (za mlado družino se šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri noben od staršev ni starejši od 30 let).
Za občane in družine, ki nimajo možnosti, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih veljajo enaki pogoji, kot za delavce v prvem odstavku.
Za borce NOV in kmete borce NOV ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev NOV ne veljajo omejitve pri višini dohodka, kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja.
Prosilci solidarnostnega stanovanja morajo v svoji vlogi podrobneje opisati svoje družinske razmere in priložiti naslednja dokazila:
— potrdilo o premoženjskem stanju,
— potrdilo o dohodku prosilca in za delo sposobnih članov družine v lotu 1984,
— potrdilo o številu družinskih članov,
— potrdilo o stalnem prebivališču, iz katerega mora biti razvidno, koliko časa stanuje v zadnjem stanovanju,
— morebitna zdravniška potrdila o trajnih obolenj prosilca ali članov njegove družine,
— potrdilo o prijavi morebitne brezposelnosti za delo sposobnih prosilcev članov družine (pride v poštev samo za upravičeno brezposelnost),
— potrdilo o skupni delovni dobi zakoncev (izpis iz delovne knjižice),
— mnenje upravičenosti za pridobitev stanovanja, ki ga podajo: a) za zaposlene organizacije združenega dela, b) za upokojence društvo upokojencev, c) za invalide društvo invalidov, d) za borce NOV in kmete borce NOV občinska organizacija ZB NOV, e) za zaposlene pri zasebnih delodajalcih občinska sindikalna organizacija,
f) vsi prosilci morajo predložiti mnenje krajevne skupnosti.
Vloga mora biti podana na obrazcu 8,40 SPN-1.
Vlogo z vsemi dokazili je potrebno poslati na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota, Trg zmage 4/1, 'Murska Sobota z oznako »za natečaj,« do 14. 11. 1985.
Nepopolne vloge in vloge prispele po tem datumu ne bodo obravnavane!
O rezultatu natečaja bodo udeleženci obveščeni v roku 7 dni od sprejema prednostne liste.
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za L, 2. in 3. letnik ter zaključnega spričevala o končani poklicni kovinarski šoli v Lendavi za šolska leta 1971/72, 72/73 in 73/74. Štefan Kančal, Lendava, Tomšičeva 6. M-4665
GOSTILNA ŽELEZEN
BEZNOVCI vabi v petek in soboto, 1. in 2. NOVEMBRA, NA
DOMAČE KOLINE
Z BUJTO REPO
VLJUDNO VABLJENI!
Razpisna komisija pri Upravi za inšpekcijske službe občin Gor. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota v Murski Soboti
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
1. Kmetijskega inšpektorja za enoto Murska Sobota, 2. Veterinarskega inšpektorja za enoto M. Sobota, 3. Požarnega inšpektorja za enoto Ljutomer in Lenda-
va.	. '
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
Pod štev. 1:
visoka izobrazba agronomske smeri, opravljen strokovni izpit, 5 let delovnih izkušenj;
pod štev. 2:
visoka izobrazba veterinarske smeri, opravljen strokovni izpit, 5 let delovnih izkušenj;
pod štev. 3:
višja šola požarnovarnostne smeri, opravljen strokovni izpit, 5 let delovnih izkušenj;
Za opravljanje del in nalog navedenih pod štev 1., 2 in 3 se kot posebni pogoj zahteva znanje madžarskega jezika.
Delovno razmerje za vsa razpisana dela in naloge se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa razpisni komisiji delovne skupnosti Uprave za inšpekcijske službe občin Gor. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti.
Kolkovani prijavi za 20,00 din priložite dokazilo o izpolnjevanju pogojev, navedenih v razpisu in življenjepis.
Kandidati bodo o izidu izbire pisno obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo.
CERTUS MARIBOR, n. sol. o„ turistično gostinsko In prometno podjetje TOZD
AVTOBUSNI PROMET
CERTUS Maribor TOZD AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA
Odbor za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1 sprevodnika za Dobrovnik in okolico
1 sprevodnika za Lendavo in okolico
Pogoji:
— končana osnovna šola,
— sposobnost vljudnega obnašanja,
—- enomesečno poskusno delo.
Prijave sprejema osem dni od dneva objave tajništvo tozda Bakovska 29, Murska Sobota.
“TRAM 14
VESTNIK 24. OKTOBRA 1985
MALE OGLASE IN ZAHVALE SPREJEMAMO DO SOBOTE - ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU. DELOVNI ČAS OD 7. DO 15. URE, V SOBOTO PA OD 8. DO 12. URE.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremljali na zadnji poti našo drago mamo, taščo in babico
Katarino Kardoš-Kruševčanič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega najdražjega
Evgena Železna
iz Murske Sobote
Hvala darovalcem cvetja, hvala vsem, ki so sočustvovali z nami in izrazili sožalje.
Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in bolniškemu osebju soboške bolnišnice, ki soji pomagali med njeno težko boleznijo. Najlepša hvala č. duhovniku Novaku za njegove poslovilne besede in pevskemu zboru.
HČERKA MIRJANA Z DRUŽINO
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli pisno ali ustno sožalje, pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke in nakazali denar za gradnjo bolnišnice.
Posebno se zahvaljujemo g. duhovniku Jošarju iz Bodonec za pogrebni obred, dr. Kocjančiču za poslovilne besede ob odprtem grobu, njegovim dragim lovskim tovarišem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, lovskim rogistom, godbi na pihala, pevskemu zboru društva upokojencev, predvsem pa Heli in Štefanu Sreševima, ki sta mu med boleznijo vedno stala ob strani.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta in starega očeta
Ludvika Banfija
iz Puconec
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Tragično nas je v komaj 65. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož oče, dedek in brat
Ludvik Hull
iz Kruplivnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem tistim, ki ste dragega pokojnika pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli soža-J .	U6-
Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede. Posebna hvala medicinskemu in strežnemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice za lajšanje bolečin.
Puconci, 5. oktobra 1985
ŽALUJOČI: HČERKI IN VNUK
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje.
Lepa hvala g. župniku Gumilarju in našemu župniku od Grada za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala predstavniku KS tov. Grahu za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Emilija, hčerke Agica, Zorka, Micka in Milica z družinami
V SPOMIN
14. oktobra so minila tri leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Bela Železen
iz Lemerja
Boleča je resnica, da te ni več, toda v naših srcih živiš in boš živel do konca dni.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI
ZAHVALA
5. oktobra nas je tragično zapustil dragi mož, očka, sin, brat in zet
Karel Pozvek
iz Kobilja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter mu darovali vence in šopke. Posebno se zahvaljujemo EE Tešanovci, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Gjereku za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: žena Jožica, hčerka Martina in drugo sorodstvo
Dve leti grob prerani s cvetjem ti krasim, na tvojem zadnjem domu neštetokrat stojim.
N SPOMIN
Andreju Pintariču
iz Hrastje—Mote
Odšel si mlad in brez slovesa, poln načrtov in želja. Ostali so lepi spomini in žalostna resničnost, da te je kruta usoda odtrgala od nas. Tvoj lik je vedno z nami in z ljubeznijo izgovarjamo tvoje ime. Za teboj sta ostala neizmerna bolečina in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš. Dragi sin, za nas živiš in boš živ, dokler živimo mi.
Hvala vsem, ki postojite ob grobu in počastite njegov spomin.
Z bolečino v srcu — vsi njegovi!
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 63. letu starosti zapustil dragi mož, oče in stari oče
Janez Žohar
iz Doliča
Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki so nam priskočili na pomoč, nas tolažili in nam pomagali. Hvala vsem sorodnikom, znancem, vsem gasilskim društvom, društvu upokojencev, g. župnikoma za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, kolektivu Konstruktorja, Ignacevim in Janezovim sodelavcem za darovane vence in govornikoma za besede slovesa. Hvala vsem, ki so ga med boleznijo obiskovali doma in v bolnici ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi prerani zadnji poti ter mu darovali toliko lepega cvetja in vencev, nam pa izrekli sožalje.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!	<
Dolič, 30. septembra 1985
ŽALUJOČI: žena Cecilija ter sinovi Jože z družino, Ignac in Janez
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Marta Horvat
roj. Terboča iz Turnišča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili nanjeni zadnji poti.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, oktetu Planika, cerkvenim pevkam za odpete žalostinke in govornici Mariji Gjerkeš za ganljive besede ob slovesu.
Turnišče, 15. oktobra 1985
Žalujoči: mož Alojz, sin Alojz, hčerke Marija, Vida in Marta z družinami ter drugo sorodstvo
Končano tvoje je trpljenje, veroval v lepše si življenje, bridka bolečina ostala je pri nas, oh, kdaj zacelil jo bo čas?
14. oktobra nas je v 67. letu starosti po dolgi bolezni zapustil ljubljeni mož, Opa, brat, stric in svak
Štefan Bežan
upokojeni mehanikar iz Rogašovec
Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala dr. Peričevi in zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin med njegovo boleznijo, duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede in društvu upokojencev.
Žalujoči: žena Justina, sin Jožef, Štefan z družino, Bogomir z družino, sestre Agnes, Terezija in Cilka, mali Vojko in drugo sorodstvo
VESTNIK 24. OKTOBRA 1985
STRAN 15
v besedi in sliki
L________________
ČETRT STOLETJA RADENSKEGA VESTNIKA
Vedno z delavci
MESEČNIK NI BIL V 25 LETIH LE SPREMLJEVALEC, AMPAK TUD! SPODBUJEVALEC RAZVOJA RADENSKE - JUBILEJ POČASTILI Z RAZSTAVO.
Eden prvih tovarniških časopisov v Sloveniji, mesečnik Radenski Vestnik, je začel izhajati pred četrt stoletja zaradi potrebe po obveščanju delavcev Radenske. Od vsega začetka pa do danes je mesečnik glasilo vseh zaposlenih, čeprav zaradi načina izhajanja ni mogel prevzeti funkcije obveščanja za odločanje. Zato pa je njegova vsebina, pri njej so si uredniki, sodelavci in dopisniki z leti priborili sa-mentatorsko inTrftično. Čeprav ima Radenski vestnik predvsem povezovalno vlogo med delavci v vseh sedmih temeljnih organizacijah delovne organizacije, pa so vedno smelo izražali svoja mnenja in stališča do aktualnih širših, ne le občinskih, dogajanj in aktualnih družbenih razmer.
Vsebinska rast Radenskega vestnika je odraz rasti Radenske, pri kateri pa tovarniški mesečnik ni bil le spremljevalec in zapisovalec, ampak tudi spodbujevalec. Od prve številke do danes v stalni rubriki Radenski komarji pikajo neusmiljeno bičajo napake in pomanjkljivosti v delovni organizaciji in zunaj nje.
V spomin na izid prve številke so v petek, 18. oktobra, natanko po petindvajsetih letih odprli razstavo o rasti in prelomnicah Radenskega vestnika. Na krajši slovesnosti ob odprtju razstave (na ogled bo do 25. oktobra) v razstavnem paviljonu hotela Radin sta orisala prehojeno pot in pomen časopisa danes

DR. DUŠAN NEČAK MED POMURSKIMI ZGODOVINARJI
»SIVA LISA«
V SLOVENSKEM ZGODOVINOPISJU
Pretekli petek je društvo zgodovinarjev Pomurja — eno najmlajših tovrstnih v naši republiki — pripravilo srečanje z znanim in uglednim zgodovinarjem z ljubljanske filozofske fakultete dr. Dušanom Nečakom. V prostorih Zavoda za šolstvo v Murski Soboti jim je govoril o »čarih spoznanj in radostih odkritij« povojnega zgodovinopisja, predvsem pa o tako imenovanih tabu temah, ki zadevajo zlasti Dolomitsko izjavo, dachauske procese, Goli otok ... Omejil se je na proučevanje in raziskovanje povojne zgodovine s poudarkom, da zgodovinska odmaknjenost ni poglaviten problem, ampak dejstvo, da nekateri procesi še niso končani in da posamezni starejši zgodovinarji »predobro poznajo« povojno obdobje. Problematika virov za povojni čas je relativna, saj so na voljo ali jih sploh ni ali jih je preveč. Sicer pa tabu tem za zgodovinarja ni, je menil dr. Nečak in ponovil, da je veliko zanimanje za preteklost nedvomno povezano z našo družbeno krizo, da velja tista: »Ko vinarji zabučijo, se drevesa korenin zavedo. »Resnica ne more vznemiriti javnosti, je dodal in spomnil, da je Prekmurje še vedno »siva lisa« (premalo raziskano in proučeno) v slovenskem zgodovinopisju, hkrati pa tudi, kako Slovenci nimamo znanstveno, sintetično napisane zgodovine od začetkov do danes. Resda imamo poskus z Zgodovino Slovencev iz leta 1979, vendar kaj več kot poskus to ne more biti. (B. Ž.)
DVOJEZIČNA PRIREDITEV V LIPNICI NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM
Literarno-glasbeni večer v Lipnici
Teden dni po odmevnem mednarodnem srečanju pevskih zborov iz Murske Sobote, Mohacsa na Madžarskem in avstrijske Radgone v mestu ob Muri bo jutri, na predvečer avstrijskega državnega praznika, v Lipnici dvojezična prireditev: literarno-glasbeni večer naših in sosednjih kulturnih delavcev in umetnikov. Že dopoldne pa se bodo v dvorcu Retzhof nedaleč od Lipnice sestali slovenski in avstrijski strokovnjaki za izobraževanje odraslih, med njimi tudi dr. Ana Kranjc, ki bo predavala o tej vse pomembnejši temi. Tu bo tudi že
ZORA VSTVO
50 let dispanzerja za pljučne
V okviru letošnjega praznika soboške občine so pretekli petek v Murski Soboti proslavili 50 let dispanzerja za pljučne bolezni in tuberkulozo. Na slovesnosti — na njej so bili številni zdravstveni delavci iz Slovenije in Madžarske ter drugi gostje — je udeležencem proslave izrekel dobrodošlico, hkrati pa predstavil nekatere značilnosti pomurskega zdravstva direktor PZC, dr. Jože Šumak. V imenu pokrovitelja proslave pa je spregovoril predsednik MS SZDL za Pomurje Boris Prejac. O razvoju in delovanju dispanzerja za pljučne bolezni in tuberkulozo v Murski Soboti je govoril njen vodja dr. Janos Palancsai.
Dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo v Murski Soboti je bil ustanovljen 1. oktobra 1935 za potrebe takratnih okrajev Murske Sobote, Ljutomera in Lendave. V okviru dispanzerja so delali številni zdravniki in medicinske sestre, ki so s svojim delom prispevali k njegovi uveljavitvi. Prvi zdravnik, ki se je navdušil za protituber-kulozno delo ter v Murski Soboti organiziral delo protitu-berkulozne lige in dispanzer, je bil dr. Silvije Brandije, takratni
LJUTOMER
Na tekmovanje — prijateljsko srečanje
»Lovec brez psa je kakor jezdec brez konja« — to je osnovno vodilo 2. mednarodne vsestranske uporabnostne tekme za pse ptičarje za Panonski lovski pokal, ki je bila minuli konec tedna v Pomurju s sedežem v Ljutomeru. Številni lovci iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije, SR Hrvaške in Pomurja so tekmovali v prijateljskem vzdušju, zavedajoč se, da prikaz znanja in sposobnosti lovskih psov pomaga drugim lovcem pri humani in etični uporabi psa pri lovu. Zveza lovcev Pomurja in Zveza lovcev-lastni-
omenjena večerna prireditev. V literarnem delu bodo nastopili: France Filipič, ml., Vladimir Gajšek, Kajetan Kovič, Slavko Jug, Oto Eggenreich, Reinhardt Gruber in Alois Hergouth, v glasbenem pa Vladimir Kovačič (čelo) in Zoran Predin (kitara), sicer član skupine Lačni Franc. Ob tej priložnosti se bosta s svojimi deli predstavila slikarja Bojan Golja in Gerald Brettschu. Izšla bo tudi revija Lichtungen — izhaja v Lipnici — z dvojezičnimi teksti omenjenih avtorjev.
(B. Z.)
bolezni in TBC
direktor bolnišnice, ki je veliko prispeval k razvoju zdravstvene službe v Murski Soboti, kjer je živel in delal 54 let. Prelomno obdobje za uspešno zdravljenje tuberkuloze in pljučnih bolezni v Pomurju pomeni leto 1955, ko je dispanzer vodil dr. Ivan Amon. V tem času so namreč začeli s fluorografskimi pregledi prebivalstva, sistematičnim zaščitnim cepljenjem otrok, zdravljenjem novoodkrite tuberkuloze, organizirane patronažne dejavnosti, zdravstveno-prosvetne dejavnosti, začeli uporabljati učinkovita zdravila proti tuberkulozi, izboljšale pa so se tudi življenjske in socialne razmere prebivalstva. To je torej obdobje občutnega upadanja umrljivosti in obolelosti za tuberkulozo v Pomurju. Po razpoložljivih podatkih je bila umrljivost za tuberkulozo v bivšem okraju Murska Sobota leta 1908 kar 477 na 100.000 prebivalcev, leta 1922 še vedno 414 in šele pred začetkom druge svetovne vojne je padla na 184. Umirali so v glavnem mladi ljudje. Leta 1956 so pri drugi fluorografski akciji v Pomurju odkrili 427 bolnikov s svežo tuberkulozo, medtem ko je bilo slovensko povprečje 232 bolni
kov kratkodlakih nemških ži-mavcev iz Zvezne republike Nemčije že dalj časa gojita tesne prijateljske stike, kar se je pokazalo tudi tokrat, saj so nemški kolegi poklonili tri dragocene in čistokrvne nemške žimavce svojim kolegom iz Pomurja zaradi t. i. osvežitve krvi. Čeprav je tekmovanje bilo prijateljsko, pa so rezultati vendarle pomembni: zmagal je Django vom Forstwald lastnika Hermanna Engbrika iz ZRN in tako postal kandidat za mednarodno prvenstvo za CA-CIT. Drugi je bil Amor (Don)
NASTOP SREDNJE IN MLAJŠE GENERACIJE
Studijska knjižnica v Murski Soboti pripravlja ob razstavi Prekmurska književnost 1945—85 literarni večer. V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bodo nasto-
LJUTOMER
ZAKAJ
Še teden dni nas loči od dneva, ko se bomo zopet poklonili vsem tistim, ki jih ni več med nami. Vsak tak spomin je boleč, za vse tiste na ljutomerskem pokopališču pa je poleg tega še nič kaj prijeten. Čeprav bi vsi kulturni obiskovalci in lastniki pričakovali, da bo vsaj pred dnevom mrtvih ljutomersko pokopališče nekoliko ure
Fotografija je bila posneta dobra dva tedna pred dnevom mrtvih na ljutomerskem pokopališču. Lepo viden napis lastnikom grobov ne pomeni ničesar — tudi odnosa do kulturnega okolja ne.
jeno, pa žal ni. Upravljalec — krajevna skupnost Ljutomer — je sicer postavil na obrobju pokopališča table z napisi Odlaganje smeti strogo prepovedano, a kot kaže so nekateri lastniki grobov nepismeni — in
kov. Šele leta 1963 so pri fluo-rografskih akcijah v Pomurju ugotovili znaten padec števila bolnikov s svežo tuberkulozo. V Pomurju so odkrili 150 primerov, med tem ko je bilo slovensko povprečje 180 na 100.000 prebivalcev. Najnovejši podatki pa kažejo, da smo se povsem približali republiškemu povprečju. Pri tem je seveda opravil pomembno vlogo dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo v Murski Soboti. Predstojnik inštituta za pljučne bolezni na Golniku, dr. Bojan Fortič, je na slovesnosti povedal, da je prav dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo v Murski Soboti v preteklem obdobju veliko prispeval, da je v Pomurju število tuberkuloznih bolnikov, ki je pred leti v Sloveniji predstavljalo vrh, padlo pod republiško povprečje. Za uspešno strokovno in organizacijsko delo dispanzerja mu je izročil spominsko plaketo. Na slovesnosti ob praznovanju 50-letnice dispanzerja so 22 zaslužnim posameznikom podelili priznanja, udeležence proslave pa je s svojim nastopom navdušil mešani pevski zbor Štefan Kovač.
Feri Maučec
von den.Osewiesen, lastnika Vo-ja Pirherja iz Lukovec, ki je izpolnil normo za RCACIT.
Ekipno pa je zmagala L ekipa ZRN, drugo mesto so zasedli domači lovci, tretja pa je bila II. ekipa ZRN. Tekmovanje je odlično organizirala Pomurska lovska zveza. Ob tekmovanju pa so pripravili tudi bogat turistični program za spremljevalce in soproge lovcev, tako da je ta prire: ditev tudi pomembna turističnor propagandna akcija.
D. L.
pili v sredo, 30. oktobra, prekmurski književniki srednje in mlajše generacije. Prireditev se bo začela ob 18. uri.
TAKO?
obenem bi se z njimi lahko pogovorili o kulturi . . . Pod vsakim od napisov je namreč velik kup smeti (šopkov, vencev, trave, ostankov sveč, križev in še , kaj bi se našlo), ki so jih odvrgli lastniki grobov po urejanju.
A da ne bomo obsojali samo lastnikov grobov — mar bi bilo krajevni skupnosti pretežko
urediti eno ali dve odlagališči za smeti, obenem pa postaviti opozorilne table, kje so? Tako bi lahko vsaj ob dnevu mrtvih spomin počastili kulturno in v čistem okolju.
Dušan Loparnik
MAČKOVCI
Ne gledajmo samo lastnih potreb
»Dolgoletna želja in potreba po novi šoli se je za krajane tega šolskega okoliša v letošnjem letu le uresničila. Kaj pomeni nova šola za 50 otrok v dveh oddelkih otroškega vrtca, za 100 učencev prvih štirih razredov osnovne šole, za njihove učitelje in za občane, smo se prepričali, ko so ti sodelovali pri zbiranju lesa, skladiščenju opreme, pri prevozih in montaži opreme, čiščenju prostorov in pri urejanju okolice. Vse so pripravili tako, da seje šolsko delo lahko nemoteno začelo.« S temi besedami je na kratko označil pomen nove pridobitve v Mačkovcih sekretar občinskega komiteja ZKS Murska Sobota Rudi Čipot, ki je bil slavnostni govornik na nedeljski otvoritvi nove podružnične šole z vrtcem. Stavbo so zgradili delavci Pomurja v letu dni, skupna vrednost — z deležem krajevne skupnosti — pa znaša blizu 70 milijo-
LENDAVA
Za rudnik so potrebni strokovnjaki
Za odprtje rudnika v Benici so stekle priprave tudi na področju poklicnega usmerjanja. Predstavniki Reka iz Titovga Velenja bodo skupno s službo za poklicno usmerjanje pri strokovni službi skupnosti za zaposlovanje obiskali vse osnovne šole v Pomurju in učencem sedmih in osmih razredov predstavili poklic rudarja. Prva takšna predstavitev v veliki dvorani skupščine občine Lendava je pokazala, da za te poklice, ni veliko zanimanja, saj se jih je od 40 vabljenih udeležilo manj kot deset. Nerazumljivo je, da v lendavski občini ni zanimanja za rudarske poklice, saj bo rudnik rjavega premoga dal možnost zaposlitve preko 700 občanom. Rudnik bo predvidoma odprt čez tri leta, v tem času pa bi morali izobraziti tudi prve kadre, ki bi lahko delali v njem. Predstavitev rudarskih poklicev bo imela morda boljši odmev v šolah, kjer si bodo učenci lahko ogledali ustrezen film in dobili vsa potrebna pojasnila.	janj o.
LJUTOMER
Tradicionalno srečanje
Svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri OK SZDL Ljutomer in aktiv kmečkih žensk pri Kmetijski zadrugi Ljutomer— Križevci že dalj časa gojita prijateljske in tesne stike s podobnima organizacijama celjske občine. Pojutrišnjem bodo na povabilo ljutomerskih žensk prišle na enodnevni obisk članice celjskega sveta in aktiva. Obiskale bodo muzej in razstavo Taborska giba-
RAZKRIŽJE
Tudi pri njih vodovod
V ponedeljek so pionirji 6., 7. in 8. razreda osnovne šole Jože Hedžet s Šafarskega v KS Razkrižje v tridnevni delovni akciji pomagali izkopati in zakopati zadnji del 50 kilometrov dolgega vodovodnega omrežja v hribovitem predelu krajevne skupnosti Razkrižje. Tako bodo naselja Šprinc, Globoka in Kopriva rešile svoj največji problem — oskrbo z vodo. V tem delu krajevne skupnosti se preživljajo v glavnem z vinogradništvom in delno tudi z živinorejo, zato je pomanjkanje vode njihov največji ži
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA
I Višje kazni v prometu
Te dni so začele veljati spremembe zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Upati je, da bodo višje kazni pomaga-Ile pri znižanju števila prometnih nezgod.
14. oktobra ob 6.50 se je zgodila prometna nezgoda v križišču Panonske in Poljske ulice v M. Soboti. Martin Horvat iz Črenšovec se je peljal s osebnim avtomobilom po Panonski i ulici. V križišču Panonske in Poljske ulice se je kolesarka Kristina Ošhola iz Banovec pripeljala pred avtomobil. Voznik zaradi neprimerne hitrosti ni mogel preprečiti nezgode, kolesarko je podrl, pri tem pa seje ta hudo telesno poškodovala.
114. Oktobra ob 20.30 se je zgodila prometna nezgoda na  magistralni cesti pri Lipovcih. Bojan Šulek iz M. Sobote se je  peljal po omenjeni cesti. Ko je dohitel voznika kolesa z motor- I jem Stanislava Horvata iz S. Bistrice, ki je peljal še dva sopo-tnika, Venčeslava Smeja iz Odranec in Martina Gyoreka iz D.
I Bistrice, sta trčila. Horvat se je huje telesno poškodoval, sopo- tnika pa laže.
18. oktobra ob 15.15 se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti v M. Soboti. Voznik kolesa s motorjem Janez Vrečič iz M. Sobote je zapeljal v križišče z ulico Štefana Kovača in pri tem ni upošteval prometnega znaka stop. Po prednostni cesti se je pripeljal voznik osebnega avtomobila Ignac Rajh iz Bakovec in zadel Vrečiča, ki se je huje telesno poškodoval.
nov dinarjev. S tem so v soboški občini spet uresničili eno izmed nalog občinskega referendumskega programa.
»Tudi sedaj, ob novem referendumskem programu, občinskem in mnogih krajevnih,' bo potrebno uskladiti različna mišljenja, potrebno bo odpraviti marsikatero razhajanje. Pri tem ne gledajmo le na potrebe v lastni vasi, krajevni skupnosti, ampak širši program kot celoto, ker bo le z uresničitvijo skupnih družbenih interesov naša občina še lepša, kot je,« je prav tako poudaril Rudi Cipot.
Udeležence proslave, ki je bila v okviru prireditev ob prazniku soboške občine, pa je najprej pozdravil ravnatelj centralne OŠ Puconci Jože Matis, po slavnostnem govoru pa so šolarji in malčki iz vrtca izvedli pester kulturni program.
J. Graj
nja na Slovenskem, si ogledale vinograde v okolici Slamnjaka in se tam pogovorile o nekaterih problemih kmetijstva in položaju kmečkih žensk. Po krajšem okrepčilu pa se bodo podale na novo meliorirano območje v Bo-lehnečicih, kjer se bodo srečale s tamkajšnjim aktivom. Po izmenjavi izkušenj pa bo v radoslav-skem lovskem domu prijetno družabno popoldne.
D. L.
vljenjski problem. Pri ureditvi oskrbe z vodo, ki so jo načrtovali tudi v srednjeročnih planih te KS, so sodelovali vsi krajani s prostovoljnim delom in samoprispevkom, pomagala pa jim je tudi širša skupnost, saj so v minulih treh letih, odkar dela potekajo, na Razkrižju imeli dve republiški mladinski delovni akciji, kjer so mladinci in pionirji iz Slovenije, pobratene občine Titovo Užice in prijateljskega mesta Koszeg dodali svoj delež.
D. L.