i-eto X, St. 27
Mubliana, četrtek 31. Ianuarja 1929
Cena 2 Din
gftrotatna mate «мой» 16 Dta,
n UiobetMtTO 40 Dtn.
Uredoiit««!
UabijaM, Knaflom alte« l Telef» M. 1122. $128. 8124 8128 te 812« ■*rib«r: Aleksandrova cesta Л Tele! iL 44(X
Celje: Kooeuova ollca 1 Teleta» iL 190.
ftefcopM m ее vraMJe, _Oglu! p* »rite. —
DpreraiKvet Ljubljana, Freier «lica Я Telefon Ü 8122, 812B, •124, »125 Ia 812&
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
(Wentel eddeleki LJubljana.
nora olica 4 Telefon ü 2482.
Pedntaica Maribor: Aleksandrova e» sU ia ТеМов II «№
Pedretaita Celje: Kooeoova ottes t Telefoa a 190.
■aCani prt po«, tek. ssvodih: LJ"b-Ijana H. 11^42; Praba Sab 78.100$ Wies Mr. I0&241.
Ljubljana, 30. januarja.
Britska spodnja zbornica se je po božičnih počitnicah prejšnji torek zopet sešla. To so zadnji meseci njenega življenja. Zasedala bo predvidoma do 28. marca. Po velikonočnih počitnicah se bo 9. aprila zopet sestala za nekaj tednov. Sredi maja bo razpuščena, nove volitve pa se bodo vršile mesec dni pozneje.
Sedanje zadnje redno zasedanje ima sicer še absolvirati dokaj važne zadeve. tako proračun za 1. 1929. — 30.. reformo krajevne uprave, vprašanje predora pod Rokavskim prelivom itd. Na vsemi temi razpravami pa bodo lebdele volilne skrbi, ki se čutijo itak že mesece in ki seveda vedno bolj naraščajo. Stranke bodo skušale z vsemi sredstvi obrniti tok javnega mnenja sebi v prilog in izrabiti zadnje mesece, da si izboljšajo šanse za volitve.
Volilni boj, čigar prve poskusne praske se vrše že več mesecev, se sedaj razvija v vedno intenzivnejšo kampanjo. Za liberalci in delavsko stranko so stopili v boj s svojim programom in gesli tudi konservativci. Volilno kampanjo je otvoril z njihove strani sam predsednik vlade Stanley Ba!d-win. Tako se v glavnih obrisih že za-črtavajo problemi, o katerih bo odločal britski narod pri junijskih volitvah.
Liberalci in delavska stranka so pri Iskanju ugodnih gesel skušali na vse kriplje osredotočiti volino bitkö okoli zunanjepolitičnih vprašani. Lloyd George in Macdonald sta otvorila sistematično. ogorčeno kampanjo proti politiki. ki jo vodi sir Austen Chamberlain. češ da ogroža mir in pelje v neizbežno katastrofo. Liberalci in delavci so posebno izrabljali polom ženevske pomorske konference treh. ki se .je tako klavrno razšla. Obdolžili so konservativno vlado, da črpa vso svojo modrost pri admiralih in da izziva oboroževalno tekmo na morju med brit-skim imperijem in Zedinjenimi državami. Osnutek francoskoangleškega kompromisa za omejitev oboroževanja na morju je pos:užil istim krogom za ogorčene napade na Baidwina in Cham-berlaina. češ da spravlja njuna politika Anglijo popolnoma v francosko sled. da znači uničenje Locarna in zlasti, da grozi navsezadnje privesti do popolne odtujitve Amerike, ako ne do — vojne med Veliko Britanijo in Zedinjenimi drŽavami. Obstoj .miru in obstoj britske-ga imperija je v nevarnosti, če angleški narod pri bodočih volitvah ne vrže konservativcev! Tako mišljenje so skušale in še skušajo opozicijske stranke vcepiti množicam britskega voiil-stva.
Baldwin je začel z energično proti-
ofenzivo. V svoji nedavni izjavi je napadel socijalistična stremljenja delavske stranke, ki bi po megovi trditvi ubila blagostanje Ve ike Britanije, če bi prišla na krmilo delavska večina ali pa levičarska koal'cija. Vidi se. da bodo skušali konservativci osredotočiti volilno borbo okrog notranje-političnih vprašanj in kot 1. 1924. izzvati med milijoni socijalno konservativno mislečih vo-lilcev paničen strah pred boljševizmom, ki so ga pri zadnjih volitvah z Zinov-jevim pismom tako mojstrsko izrabili.
Prerano in brezplodno bi bilo prerokovati. ali se bo posrečila protlofenzi-vi konservativcev. Od volitev loči še pet mesecev in britski volilec. v ko'ikor ni organiziran v strankah, in to je veČina, se odloči navadno zadnji dan. koga bo volil. Pri oktobrskih volitvah leta 1924. so dobili konservativci 7 milijonov 450.990 glasov in 382 mamda-tov. Labour Party 5.483.088 glasov in 142 mandatov, liberalci pa 3 003.097 glasov in le 34 poslancev. 123.539 glasov in 4 poslanci so odpad'i r.a «divjake». Po teh številkah se seveda ne sme delati volilnih prognoz. 2e zato ne, ker se je od tedaj število voiilcev znatno zvišalo. Milijoni žensk od 21. leta navzgor bodo prvič zdaj pristopili k volilnim žaram. Te bodo znaten utež na tehtnici strank.
Ne tvegamo pa zmote, če domnevamo. da se Lloydu Oeorgeu ne bo posrečilo znatno dvigniti števila svojih poslancev. Od'ocilna borba se bo bila med konservativno in med delavsko stranko. Ni verjetno, da bi vlada tudi letos dosegla ogromni uspeh iz 1. 1924., še mani verjetno pa je. da bi se delavski stranki posreči'o sedanjo v zgodovini angleškega parlamentarizma nezaslišano visoko konservativno večino pretvoriti v manjšino.
Delavska zmaga pri nadomestnih volitvah v Angliji
London. 30. Januarja s. Pri nadomestnih vo-Kivah v volilnem okraju Midloth-North je bil fevoljem kandidat delavske stranke Clarke s 7917 glasovi in je dobil večino 932 glasov. Konservativni kandidat le prejel 6965, liberalni 3130 ln socilalistični 842 glasov. Delavska stranka je T teta kraju mw>go pridobila.
Nesloga med grškimi sodrugi
Solon, 30. januarja s. Tukaj Je prišlo do pretepa ned komunisti in marksisti, 25 oseb Je bilo ranjenih, 250 aretiranih.




Priprave v ministrstvu socijalne politike - Nasprotujoče si zahteve gospodarskih krogov in delavstva - Odločitev se ni padla
Beograd. 30. januarja в. V ministrstvu za socijalno politiko se vrši i o priprave za revirjo socijalnopolitičnih zakonov in na-redb Konkretna odločitev še ni padla, vendar se uveljavlja tendenca, da dosedamja sociialna zakonodaja ni bila v skladu z gospodarsko strukturo države in da so razni socijalnopolitični zakoni vsled svoje kompliciranosti in ker so b$i sestavljeni po vzorcih iz industrijalno razvitejših in socl-jatoo kompliciranejših držav, v mnogem oziru otežkočali gospodarski napredek ter naiagali gospodarstvu1 bremena, ki so. pretežka Priznava se sicer da so v nekaterih pokrajinah razmere tako razvite, da obstoječi zakoni o delavskem zavarovanju in o zaščiti dela odgovarjajo prilikam, vendar pa vella to le za razmeroma majhen del države, dočim so v drugih krajih zakoni ostali na papirju ali pa. če so bili izvajani so povzročili zmedo in nezadovoljstvo
NTa drugi strani pa se želi. da socijalna zakonodaja ostane enotna In da se nai vsled tega z revizijo socijalno politične zakonodaje uvede splošno olajšanje sociialnih bremen Mogoče bi bilo izdelat) tako širok okvir, da bi se v njem za posamezne pokrajine mogle naredbenim potom uvesti odnosno očuvati gotove dosedanje pridobitve. Poleg splošnih socijalnopolitičnih zakonov se bodo revidirale tudi razne uredbe !n na-redbe. ter se bo med drugim na novo uredilo zapiranje in odpiranje trgovin (tozadevna konferenca je sklicana za 21. febru-*
arja v Zagrebu. Op. nr.). zavarovanje radarjev. vprašanje bratovskih skladnic itd.
Ministrstvo sprejema vsak dan številne spomenice in predstavke delodajalcev in delojemalcev. Zlasti opozarja delavstvo, da bi bilo povsem pogrešim reducirati dosedanjo socijalno zaščito, nasprotno trebalo bi socijalno politično zakonodajo še izgraditi ln zaščiti delovnih slojev pojačati in razširiti tudi na kmečke sloje.
Med gospodarskimi krogi se pojavljata dve struji: ena, ki ie intransigentna bi stoli na stališču, da se mora sodjalna zaščita reducirati na minimum, druga, zmernejša, ki želi lp revizijo socialnih dajatev odnosno njihovo omejitev, smatra pa. da bi se to dalo doseči s primerno redukciio In poenostavljenjem ogromnega upravnega aparata pri delavskih zavarova'nxah
V ministrstvu izjavljalo, da bodo pri končni ureditvi interesi delodalalcev In de-lolemalcev enako upoštevani Res le da je Produktivnost našega gospodarstva globoko pod povprečkom v drugih državah, vendar temu niso kriva to'iko socijalna bremena. kj so drugod še večja temveč v g'Iav-neun cela dosedanja požrešna gospodarska po'itika in med drugim v nemali meri tud? deistvo. da ni v nobeni držav» toliko praznikov kakor pri nas Problem gospodarskega namredka le torei zelo obziren in ga ni mogoče izčrnati le z revizijo socijalno političnih odredb.
Prevedba južnoželezniških upokojencev
Besedilo zakona, ki ga je v torek kralj podpisal — Pokojnine
se izplačajo od 1, avgusta 1927 naprej
Ijenju tega zakona. Pokojnine se Izplačajo od 1. avgusta 1927. leta.
Beograd, 30. januarja, p. Zakon o
prevedbi na dinarske penzije kronskih upokojencev bivše Južne železnice, ki gaje včeraj podpisal kralj, se glasi:
Cl. 1. Kronske pokojnine, osebne in rodbinske, «starih upokojencev» bivše Južne železnice, ki se izplačujejo po obvezah, sprejetih s čl. 17.. odstavek 4. in 17. sporazuma v administrativni in tehnični reorganizaciji bivše Južne železnice. se prevedejo na dinarske pokojnine. računajoč krono za dinar.
Cl. 2. Izplačila po tem zakonu se pri-čno s 1. prihodnjega meseca po uveljav-
Čl. 3. Pokojnine, osebne kakor rodbinske. prevedene do tem zakonu na dinarske. ne smejo letno prekašati pokojnin uradnikov 5. uradniškega razreda po zakonu o nrevedbi na dinarske plače od 14. marca 1922. leta.
Čl. 4. Za izvršitev tega zakona hna skrbeti minister prorr.Ua v sporazumu z ministrom financ.
Cl. 5. Ta zakon stop4 v veljavo, ko bo objavljen v «Službenh novinah».
V snegu zakopani potniški vlaki
Novi snežni zameti in orkani v
katastrofe v
Skoplje, 30. januarja, p. Snežni viharji so pri Skopiju zasnežili potniški vlak št. 5632. Pomožni vlak z vojaštvom. ki je bil odposlan na pomoč, je omagal na progi. Snežni vihar je tudi njega docela zasul. Vojaštvo in potniki zasneženega potniškega vlaka so se rešili v okolišne žandarmerijske postaje. Davi je sneg prenehal padati. Po vsej pokrajini veje orkanski veter.
Žitoradja, 30. januarja, p. Potniški vlak št. 5412 je obtičal pred postajo Do-jovci v globokem snegu. Kljub izdatnim naporom in zaposlitvi velikega števila delavstva so reševalna dela bila brez uspeha in ni bilo mogoče vlaka pripeljati do postaje.
Cetinje, 30. januarja, p. Zadnja dva dni neprestano naletava nov sneg. Iz
južnih delih države — Velike Črni gori
raznih mest se poroča, da se je vdrlo pod težo zapadlega snega 17 kmečkih hiš, ki so mestoma pokopale tudi prebivalce. Ker so hoteli trgovci navijati cene, je veliki župan izdal na'og. da cene živil ne smejo poskočiti niti za paro. Ves promet je ukinjen, telefonske zveze so pretrgane.
Zagreb, 30. januarja n. Proga Zagreb—Split še vedno ni očiščena snega čeprav delajo številni delavci z vso paro. Pri tem jih ovira huda burja in snežni meteži, ki so na nekaterih krajih posebno hudi. Nekoliko bolje je na progi Gospič—Oračac, kjer je burja nekoliko popustila: pričakuje se; da bo jutri proga že očiščena snega. Vlaki vozijo iz Zagreba do Vrhovine. iz Splita pa do Knina.
Polemika med zapadnoevropskimi listi o naših odnosa ?ih do Italije
Glavno iašistovsko glasilo proti pariškim in londonskim nazorom o prenehanju prijateljskega pakta
MIlan, 30. januarja č. »Popolo d' Italia« kritikuje ne samo pisanje francoskega tiska temveč tudi angleškega povodom poteka italijansko-jugoslovenske prijateljske pogodbe. Med drugim pravi:
»Gotovi listi nepravično obtožujejo Italijo, češ da je dopustila, da je ta pakt ugasnil. Pri tem pa ta tisk pozablja, da je baš on odgovoren za ojačenje protiitalijanske kampanje. Sklenjena je bila tudi zvezna pogodba med Jugoslavijo in Francijo. Sedaj hočejo zvračatj krivdo na Italijo, ki Je bila lojalna, korektna in ' velikodušna. »Times« in »Echo de Paris« hočeta dajati Italiji na-svete. Namesto teh lekcij bi bolje storila, ako bi pazila na svoje stvari in mislila na to, kar se dogaia v Porenju. Nočemo se ba-viti z aferami pariških listov, niti z mfsteriji francoskih dam, pač pa hočemo povdarlti, da smo izpraznili, čeprav nismo v Ženevi klicali »Proč s topovi!« vzhodno obalo Jadrana in sedaj je na Jadranu mir. Nasprotno pa locarnski pacifizern ni napravil konca vojnemu stanju v Porenju. čeprav ie bil že pred 10 leti sklenjen mir. Ko ugotavljamo vse to, moramo reči, da mir in dobro sosedstvo nista odvisna od papirnatih pogodb, Pogodba, ki sta Jo podpisala Mussolini in PaSič. nam je napravila Jugoslavijo za pri-faielja. Sedaj bo morda tudi brez takih formalnih stikov medsebojno spoštovanje večje«.
»Corlerre della Sera« je mnenja, da se bodo »od&ošaji med Jugoslavijo in Italijo
uredili tako, kakor bo hotela Jugoslavija. Novi režim v Jugoslaviji se ima odločit) kakšno politiko bo vodil do Italije. Do tedaj ni ničesar katastrofalnega, niti ni evropski mir ogrožen, kakor podtikajo to nekateri pariški listi, o katerih se more reči, da so bolj jugoslovenski kakor pa jugoslovenski listi.«
Pariz, 30. januarja č. »L' Oevre« razpravlja v svojem uvodniku o ltalijansko-jugo-slovenskih odnošajih in pravi med drugim: Prijateljski pakt. ki je prenehal veljati, e bil v resnici brezmiseln. ker je Italija z pogodbo iz I. 1927 vsilila svoj Protektorat v Albaniji. To je izzvalo vznemirjenje v Jugoslaviji tem boli, ker je Italija nadaljevala na Balkanu politiko, ki je očividno naperjena proti Jugoslaviji. Kljub temu je bil ta pakt vendarle nekak prijateljski dogovor, ki je prisilil Rim k opreznosti in razbori-tosti. Na tej podlagi bi se mogla vršiti tudi nova pogajanja. S prenehanjem tega pakta se je ustvaril nezaželjen položaj.
ence
Beograd, 30. jan. p. Kralj je danes spr& jel v avdiiencl ministra za socijalno poJi« tiko dr. Mata Drinkovida, ministra polje» delstva dr. FrangeSa. m^istra financ dr. Svrljugo io ministra v ■r Ir. Al a u povija.
Beograd. 30. januarf- Kralj je sprejel v avdijeoci diakovskes. : cofa Akšajnoviča ia grško katoliškega г ?is.opa Kjaradija.
Posvetovanja čsl. strank glede švehlove
demisije
Republikanci hočejo razčistiti politični položaj — Predsednik vlade Švehla bo demisijoniral v soboto — Njegov naslednik
bo minister Udržal
Praga, 30. Januarja h. Po odmoru, Id se Je pričel pred božičnimi prazniki, s« je dar.es sestal senat na dve manj važni seji ter s« zopet za nedoločen čas odgodil. Na teh sejah se je ponovno od k a za! osnutek o pokojninskem zavarovanju zasebnih nam e5ier.ee v pristojnim odborom. Pred sejo senata se le vršfta seja parlamentarne komisije koaliranih strank senata, вз kated se j« razpravljalo o političnem položaju Na seji niso bili storjeni meritorni sklepi, кет agrarna straraka ie ni zaključila včerajšnjega ic današnjega zborovanja. Na seji Je republikanski zastopnik ogovarjal proti razpravi o načrtu sa pokojninsko zavarovanje nameščencev, dokler se stranke ne zedmijo glede nadaijnesa progra-
ma koalicije. Po eovodcai, Ы so daaee krožil«
v kuioarjih. se lahko upravičeno pričakaj«, da bo pričel parlamentarni stroj od sedaj zopet delovati. Ta sklep je posebno upravičen zaradi tega, ker hoče republikanska stranka v vseh vprašanjih, posebno pa v vprašanju ministrskega predsednika, razčistit! poloia4.
Posvetovanja agrarne stranke so ЬВа ofc večernih arah zaključena. Detnisija ministrskega predsednika Svehle je bila odobrena in kakor zatrjujejo, bo to vprašanje do sobote definitivno rešeno. Verjetno Je, da bo Svehlova de misija objavljena ie Jutri. Kot njegov naslednik se imenuje minister Udržal.
Vojaški upor proti Primo de Riverl
Diktator je bil sproti obveščen o uporniškem gibanju — Upor
je že zadušen
Madrid, 30. Januarja (be.) Zaradi stroge cenzure le zelo težko dognati obseg in razvoj vojaške revolte. Kakor poročajo, je španska vlada v naglici mobilizirala vse razpoložljive vojaške sile in Jih vrgla proti Ciudad Realu, kjer je zavzel vojaški upor že nevaren obseg.
Pariz. 30. Januarja s. O nemirih v Španiji poroča »Journal« iz Madrida: Vlada Je bila obveščena o nezadovoljstvu, ki ga le izzval dekret o povišane n pri mornarici po raznih pristaniščih. Vedela le tudi, kake posledice so rodili kazenski okrepi proti kadetom, ki so se dne 4. septembra priključili upornikom. Sledila je pazno temu gibanju in Je imela pripravljene vse protiukrepe. Po svojih zaupnikih je Primo de Rivera natančno Izvedel, da se pripravlja po številnih vojašnicah novo uporniško gibanje ta da bo to gibanje podpirala tudi mornarica. Zato je nemudoma odposlal nad Ciudad Real močno
Samozvanca Habibulaha ščiti Anglija
Poziv ruskim letalcem, da zapuste Afganistan — Ogorčenje
proti angleškemu poslaniku
London, 30. januarja s. V londonskih uradnih krogih presojajo položaj ugodneje za Habibulaha Kljub nasprotnim vestem ima Habibu'ah še mnogo pristašev in velik vipliv. Z indijskih virov pn se izve. da ie vojaški guverner Djela'baba prestopi) k Amamulaliu in da so njegove čete porazile oddelke novega emirja v bližini Kabula. Vodovod v Jakaihisj ie zaseden, električni tok v Kabul pa je prekinjen Razpoloženje proti angleškemu poslaniku v Kabulu se vedno bolj poostruje. ker podpira Habibulaha. Amanulah. ki za priznavajo plemena iz Kan-
eksadro letal t« dal metat! nad mesto« т*я-
glase, v katerih 5e pozival vojaštvo, naj ne nastopa sovražno proti vladi in odpove pokorščino predstojnikom, ki so prešli med upornike.
London, 30. januarja g. Madridsko poslaništvo sporoča, da je bil upor artilerije v Ciudad RejV« pop-olnoma zatrt. V Madridu Je bila danes objavljena ofici'e'na nota, ki naglaša pred vsem, da vlada v Ciudad Realu zopet mir. Uporni artilerijski polk se Je po prihodu vladi zvestih čet ttdal. Vlada Je odposlala v Ciuoad Real generala Orgaza, ki bo skupno s visokim lustič-nim uradnikom izvedel preiskavo. Nota pripo^ minja dalje, da je izzval upor v patrijotičnfls krogih veliko razburjenje. Vlada upa. da bo v armadi zopet izboljšala disciplino ln Je priprav-Jjern zato uvesti mere, ki bodo za vselej onemogočile, da bi se taki dogodki ponoviü.
daharja za kralja, se uspešno oboroiuje proti Hab'bulahu. V Delhi je prispelo šest velikih avtomobilov nemškoga izvora, ki so sedai na poti v Kandahar in Pešavar. Ama-nulahov zet se ie Izdal za emirja vzhodnega Afsanistana ter poslal znatne oddelke na Habibulaha. Ruske nameščence v afgan-skem letalstvu, ki so do sedaj bivaäj na ruskem poslaništvu, le Habibulah pozval, naj se takoj vrnejo v Rusijo V Kabulu sta bili feropan; hiš! dveh nemških uslužbencev kralja Amanulaha.
Nesreča na vojaški vaji v Italiji.
Rim, 30. jan. g. V gorah okoli Cunea v Piemontu so se včeraj vršile vaje alpinskih lovcev. Štiri vojake, ki so korakali daleč za četo je potegnil vihar v globino. Ko je ostali del čete opazil, da lete njihovi tova» riši po strmini, so se vsi vojaki spriieli v verigo, da bi ujeli tovariše. Zalet štirih vo» jakov je bil tako močan, da je nekega na» rednika odtrgalo iz verige m ga vrglo v glo--bok prepad, kjer je obležal ves razbit. Štirje vojaki so ostali rešeni. Nekaj čast» nikov in vojakov je bilo več ali manj tež» ko ranjenih Truplo narednika so našli in spravili v dolina
Rothermere se je ponovno zameril Madžarom
Budimpešta, 30. jan. g. V madžarskih li» stih je danes zopet izšla poslanica lorda Rothermerea, v kateri vztraja na svoji bo» žični p »slanici» da morata ideji revizije mi» ru in «proč od Habsburžanov» prodirati skupno. Ker je grof Appony zavzel proti temu Rothermereo 'emu stališču ostro na» sprotno stališče, se o tem sponi sedaj mno* go govori v madžarskih političnih krogih Posebno pozornost vzbuja očividno ihspi» rirani uvodnik «8 Orai»Ujsaga», ki naglasa, da je izvedba revizije miru neprimerno važnejša ko vprašanje kralja in da vsak Madžar slabo služi domovini, če ne pusti tega vprašanja na miru.
Glas o izpraznitvi Porenja
London, 30. januarja (lo.) List »Daily Express« poživlja angleškega ministrskega predsednika Baidwina, naj se še pred volitvami v angleško zbornico izjavi za takojšnjo izpraznitev zasedenega Porenja. Izpraznitev, naj se takoj izvede, ako bo pri voJitvah zmagala konservativna stranka. List naglaša, da so angleške čete v Porenju nepotrebne in bi jih tudi ne bilo več tam. ako bi se bila vršila vojna le med Anglijo in Nemčijo.
Obsedno stanje v Besarabiji
Bukarešta, 30. Januarja g. K časopisnim vestem o razglasitvi obsedmega stanja nad Beea-rabijo se poroča, da je izdal poveljnik armadne-ga zbora v Besarabiji general Zadiga povelje, ki razširja odredbo glede obsednega stanja, ki je dosedaj veljalo samo za obmejni pas v širini 10 ktn, na obmejni pas 20 km. O tem povelju ai bilo izdano nikaiko ofieijelno obvestilo.
Grozeči porast brezposelnosti v Nemčiji
Berlin, 30. januarja (be.) Število brezposelnih v Nemčiji $e }e pomnožilo v prvi polovici meseca Januarja za 19 odstotkov. Ako se računa tudi one, ki dc-bivajo podpore iz fonda za gospodarske krize, znaša število br-ezposelrrSi 2.2 .milijona oseb. Socijafietiärn dnevnik »Vorwärts« ceni Število brezposelnih celo ni 3.3 miJijone.
Cerkveni interdikt nad francosko župnijo
Pariz. 30. januarja, d. V provensalskl občini Barbentane je škof iz Aixa proglasil interdikt nad tamošnjo župnijo in dal zapreti cerkev, ki so jo pristaši «Action Fran<;aise>» baje oneČastili. Prošlo nedeljo, ko se je prvič vršila služba božja v Barbentanu. so pričakovali velikih nemirov. Bojazen pa je bila neutemeljena. Mir Se v župniji ni kalil, genske so se po večini odpeljale v sosednje župnije k maši, vendar jih niso povsodi pusitli v cerkev, ker veljajo Barbentanci za izob-fence. Moški ki во pristaši «Action Frangai-se» so v nedeljo ostali doma in čakajo od pariškega vodstva navodil za nadaljnje korake.
Železniška nesreča v Nemčiji
Regensberg, 30. januarja s. Davi ab dveh j«
trčil direktni vlak šit. 155 na postaji Sünching na progi Plattling—Regensburg ob tovorne vlak, kesr Je strojevodja prezrl znamenje na stoj. Prtljažni voz in naslednji osebni vagon III. razreda sta bila deloma stisnjena. Štiri osebe so bile ubite, osem pa ranjenih. Po naključju J« ostalo osobje na stroju in v prtljažnem vozu nepoškodovano. Med mrtvimi sta tudi d-va avstrijska inženjerja Böllerjevih tovarn iz Kapfen-berga.
Evropsko zlato teče v Ameriko
London, 30. januarja (io.) Danes je odplol iz Southamptoaa v Newyork veliki prekooceanskl parnik »Maiestic«, ka vozi s sebotj za 1,100.000 funtov sterlingov zlata za newyorške bankirje-Tudi parnik »Aquiiania«, ki ie prispe! včeraj v Newyork, je pripeljal za 1,100.000 funtov ster-lingov zlata.
Brezžična zveza med Francijo in Argentino
Pariz, 30. januarja (lo.) Danes Je otvoril !гая-oosiki zunanji minister Briand brezžično telefonsko črto Pariz—Buenos Aires, ki je dolga 6000 milj. Prva sta govorila Briand in argentinski zunanji minister dr. Horacio Cyanharte.
Neuspela pogajanja med nemškimi vladnimi strankami
Berlin, 30. januarja (be.) Pogajanja med državnim kancelarjem in voditelji političnih strank za konsolidacijo položaja sedanjega nemškega kabineta so se ponesrečila. Katoliški centrnm je zahteval tri ministrstva, čemur so se pa druce stranke odločno uprle.
Izgon Trockega iz Sovjetske unije
Berlin, 30. Ianuaria s. »Die rote Fahne« fzve, da bo Ttocki v kratkem izgnan iz sovjetske unije. Kakor zatrjuje list. bo lahko Trocki svobodno voj.il kraj svojega bivanja izveo o-zeroija sovjetske republike. Njegov izgon «značnjjedo kot nujno potrebo nevoiucQooarae илюоЬгашЬ*.
Minister Mažuranic o programu vlade
Izjave poročevalcu Agence votvorno delo - Upanje na
paril. 90. Januarja, n. Jugoslovenski minister trgovine Žeiimir Mažuranid je sprejel gotrudnika Agece Havasa n mu je dal naslednjo izjavo:
«V Jugoslaviji vladata mir in red. Kraljevska vlada ki je bila z dobro premišljenimi odredbami zavarovala vrhovne narodne in državne interese, prehaja polagoma h konstruktivnemu legisiatornemu delu. Kakor hitro bodo najvažnejše naloge tega konstruktivnega zakonodajnega dela vlade izvršene, §e bo začelo s pripravami za položitev baze hßdofe definitivne ureditve države. Pri teh pripravljalnih delih bodo sodelovali najboljši sinovi našega naroda vseh treh pleipen. ljudje velikih obzorij, ki se bodo zavedali važnosti svoje naloge in svoje zgodovinske odgovornosti.	'
tako delo brez dvoma ni lahko in zahteva Jasa. Kraljevska vlada želi, da svojo zgodovinsko nalogo in vse svoie posle dovrši v mejah potrebnega časovnega razdobja, toda ona nikakor nima namena postavljati časovnih rekordov. Ne želimo več ustvarjati ali pripravljati ureditev države z ozkega stališča trenutnih Dolitičnih in strankarskih interesov. Taka stališča so se uveljavljala pri ustvarjanju nekaterih bivših temeljnih zakonov ki jih je državniška modrost Nj. Veličanstva snela narodu z ramen. Ti zakoni so bili namesto organski pripomoček narodovemu razvoju čist artefakt, da se ne izrabim morda preveč ostro, bili so v nekem pogledu prokrustova postelja, v katero bi Imel leči naš celokupen narod. Vsekakor so ti zakoni ovirali razvoj baš najboljših narodnih sil. Ne dvomim o tem, da bi bilo pri ustvarjanju osnovne državne ureditve možr
Havas - Priprave za usta-večji razmah zun. trgovine
no. da se najde zadovoijujoča rešitev vseh naših internih problemov, zlasti pa hrvatskega vprašanja. To vprašanje je delikatno in resno, toda zdaj, ko so se ntctni valovi političnih strankarskih strasti umirili, ni ne nerešljivo, ne pogubonosno.
Ko bodo dovršene vse priprave za ustvaritev definitivne ureditve države v pravcu velikih državniških misli, ki so našle izraza v proglasu Nj- Vel. kralja, bo pozvan narod, da da temu delu svojo sankcijo. Dotlej nas čakajo še mnogovrstne naloge. V svojem resoru pripravljam velike legislativne in administrativne ukrepe, ki bodo ojačili trgovske in gospodarske razmere v sami državi in ki bodo dale novega poleta našim trgovskim odnošajem z inozemstvom. Sreče® sem. da mi je že takoj, ko sem prevzel svojo dolžnost, bila dodeljena čast, da podpišem baš trgovsko pogodbo s Francijo, tcrej г državo, ki nas ž njo spaja tradicijoualna nerazrušljiva vez prijateljstva, temelječa ne samo na meddržavnih pogodbah, temveč tudi na trajnem medsebojnem spoštovanju, naklonjenosti in na sodelovanju obeh narodov v velikih zgodovinskih trenutkih.
Pomirjenje političnih strankarskih strasti in odstranjenje slehernega strankarskega protekcijonizma iz državne uprave, nam daje moč, da ojačimo osnove naše države. Spoštovanje meddržavnih pogodb in spoštovanje pošteno pridobljenih pravic vobče je ena izmed najvažnejših vodilnih misli vlade, ki ji pripadam. Jasno je. da pomeni konsolidacija na znotraj tudi ojačenje miroljubnih tendenc naše države nasproti vsem našim sosedom in ostalim državam, ki srno ž njimi v mednarodnih odnošajih.»
Katastrofalen sneg v Bosni In Hercegovini
Snežni zameti in orkani — Prekinjen železniški promet - Sneg je ponekod več metrov visok — Volčja nadloga
Sarajevo, 30. decembra č. Iz vseh krajev
Bosne, Hercegovine in Sandžaka prihajajo vznemirljiva poročila o strašnih snežnih zametih in orkanih. Potniški vlak, ki je krenil !z Sarajeva proti Hercegovini, je obtičal na potu. Promet je skoraj povsod ukinjen.
Po poročilih iz notranjosti Hercegovine je mestoma sneg dosegel višino 3—4 m. Vojaška patrulja, ki je včeraj krenila Iz vojašnice Knežak v Nevesinre. je bila na poti najeta od snega in je Izgubila enega voja-
Odlikovanja
Beograd, 30. januarja p. Na predlog ministra ver so bili odlikovani z redom sv. Save Ш: stopnje prijor frančiškanskega samostana na Sv. Bregu Matei Šutura, nadalje z redom sv Save IV. razreda trgovec v Ljubljani Franjo Medic, konzistorijalni svetnik v Ljubljani dr. Mihael Opeka in evan-eeüski župnik \ Murski Soboti Stevan Kovač. Z zlato kolajno za državljanske zasluge je odlikovan cerkovnik v Mariboru Jurij Habjan.
Ministrstva v novi palači
Beograd, 30. januarja p. Danes ie bil izvršen definitiven razpored ustanov in ministrstev, ki se bodo vselila v novo ogromno palačo, ki se nahaja v ulici Miioša Velikega v bližini sedanjega ministrstva vojske in mornarice ter Vojne akademije. Ministrstvu za šume in rudnike je bilo dodeljenih 75 sob, ministrstvu poljedelstva 80 sob, ministrstvu notranjih del 110 sob. ministrtvu trgovine in industrije 60 sob. ministrstvu za agrarno reformo 45 sob: predsedništvo vlade dobi 10 sob. Skupno ie bilo danes razporejenih nad 400 sob. V zgradbi je še neoddanih 100 sob. Računa se. da bo te sobe prevzelo po vsej priliki ministrstvo za socijalno po'itiko.
Društvena zborovanja
Beograd, 30. jan. r. Na tozadevno vpra» Sanje beograjske obrtne zbornice je notra» nje ministrstvo glede prijave društev in društvenih zborovanj po novem zakonu o zaščiti države izdalo sledeči odlok:
Po čl 4 zakona o zaščiti države je tre» ba vsako društvo (udruženje) prijaviti, ker je po tem členu pristojni veliki župan dol» žan oceniti ali ie društvo političnega ali nepolitičnega značaja Kar pa se tiče zbo» rovanj, ki se vrše v svrho razprave o sta» novskih vprašamih. ne spadajo pod stal» no policijsko kontrolo in na taka zboro* ▼anja oblast ne pošilja svojega zastopni» ka. kar je urejeno že z naredbo notranje» ga ministrstva z dne 7. januarja 1920 .1 B. br 1071. Tako se ima postopati vse dotlej, dokler oblasti ne opazijo, da se kako dru« štvo bavi s političnimi posli.
Trgovinska pogodba s Finsko
Beograd. 80. januarja, p Davi je naš berlinski poslanik Baiugdžič izmenjal s poslanikom finske republike v Berlinu diploma-tične note s katerimi se urejajo trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Finsko. Notam sta priložena tudi dva seznama proizvodov iz Jugoslavije in Finske, ki bodo uživali največje ugodnosti. Novi trgovinski od nosa j i med obema državama so urejeni po načelih, ki so merodajni za ostale evropske države.
Obiski v zunanjem ministrstvu
Beograd, 30. januarja p. Zastopnik ministra «unanjib del dr Kosta Кишащий )< danes sprejel francoskega poslanika Darda. za tem poslanika Madžarske. Poereterja in grškega poslanika Polihroirijadesa.
Iz diplomatske službe
Beograd, 30. januarja 6- Kakor smo le poročali. ie bi! bivši minister dr. Orga Angjelinovifi imenovan te dni za poslanika v Buenos Aires«. Kakor se doznava sedai h zunanjega ministrstva. bo nastopi! svoje mesto v Pragi kot tajnik poslaništva njegov brat dr. Berislav Angje-iinovič, s^daj tiskovni ataSe pri poslaništvu v Parizu.
Akademski ples v Zagrebu odpovedan
Zagreb, 30. jan. n. Jugoslovensko akutf. podporno društvo priredi vsako leto svoj ^les. Letos pa te prireditve ne bo, ker je ve» odbor podaJ ostavka
ka. Antituberkulozni dispanzer v Nevesinju ie docela odrezan od ostalega mesta in je dostop do njega onemogočen.
Zaradi velikega snega prihajajo v bližino človeških bivališč cele jate volkov, zajcev, divjih gosi in druge divjačine.
Iz Plevlja poročajo, da divjajo po vsem Sandžaku veliki snežni viharji in da je sneg 2, 3 in celo 4 metre visok. Mnogi kraji so docela odrezani od sveta in prometnih križišč.
Reorganizacija trgovske zbornice v Zagrebu
Zagreb. 30 ianuaria r. Službene Novir.e so objavile uredbo o reorganizaciji in volilnem redu Zbornice TOI v Zagrebu. Po tej uredbi, k; je podpisana še od prejšnjega ministra za trgovino dr. Spaha. obsega Zbornica 7 komorskih okrajev: Zagreb. Varaž-din (z Medj'mu-rjem), Bjelovar. Sisak, Kar-lovac, Sušak 'in Senj. Zbornični planum šteje 70 rednih članov in ravno toliko namestnikov; člani so razdeljeni na 6 odsekov (trgovski. idustrijski, obrtni, finančni, gostil-ničarski in pomorsko-prometni odsek): prvi trije štejejo po 16. finančni 10, a ostali po 6 rednih članov. Zbornica ima pravico, da imenuje dopisne člane, predsedniki vseh gospodarskih organizacij pa so njeni posvetovalni člani. Poleg tega more zbornica izvoliti tudi častne dosmrtne člane in častnega predsednika ter podpredsednika, ki imajo vsi pravico prisostvovati njenim seiam in tam govoriti
Reorganizacija Zbornice se bo sedaj izvršila brez volitev ter bo vlada do razpisa volitev sama imenovala člane Zbornice.
Reviziia finančnega
Beograd, 30. ian. б. V zvez i z izdelavo d žavnega proračuna, za katerega morajo biti predlogi posameznih ministrstev izde» la: naikasne'e do 3. februarja, se dozna» va, da bo finančni zakon prenehal biti «Omnibus» «seh mogočih določb. V finanč« ni rak on bo prišlo s8ino to, kar se tiče raz» poredhe kreditov
Dr. Mačku in Trumbiču
odvzeti potni listi
Zagreb, 30. jan. n. Danes je policija po» slala dr. Ant Trumbiču dopis, v katerem ga obvešča, da ie njegov potni list razve» Ijcvljen in da min v slučaju potrebe pro» siti pri policijskem ravnateljstvu za nov potni list. Enako obvestilo so prejeli tudi ga. Marija Radičeva, dr. Maček, dr. M šku» lin, d'. Budak, dr. Pernar in neki novinar« ji, med drugimi tudi urednik «Rijcči» go» spod Ante Kovač.
HAPD v Zagrebu pod sekvestrom
Zagreb. 30. januarja n Rektorat univerze je na podlagi zakona o zaščiti države razpustil upravo Hrvatskega akademskega podpornega društva na vseučilišču ter mu postavil kuratorii. Iz hrvatskega akad. podpornega društva je vsled tega izstopilo okrog 9ГЮ akademikov. Na umverzi obstoja kot največja organizacija JAPD, Jugosl. akad. podporno društvo.
Vojaška pomoč za čiščenje železniških prog
Beograd, 30 ianuaria t Na prošnjo prometnega ministrstva ie minister vojske In mornarice dovolil, da lahko železniške direkcij« zahtevajo in dobe na pomoč vojaštvo v svrho o£l-Ičenja železniških prog, ki so zatrpane s snegom
Strahovit požar v Berlinu
Berlin 30. januarja, g. V znani trgovski hiši Tiez v severnem delu Berlina je danes izbruhnil ogromen požar, ki se je tako razširil, da so morali gasilci prihiteti s 14 briz-galnami. Ker je pretila nevarnost za sosednje hi?e, so jih izpraznili. Vse poslopje je od i tal do strehe v plamenih. Ognjeni zubjji švigajo 10 do 15 metrov visoko. Gasilci so se omejiji le na to. da preprečijo požar sosednjih hiš. Okoli gorečega poslopja se je nabrala velika množica ljudi
Obračun in reparacije
N1 tem mestu smo nedavno podčrtali potrebo, da se sedaj pod upravo oblastnega komisarja, ki je podrejen vehkemu županu, izvrši revizija gospodarstva bivših oblastnih samouprav ter se zlasti izvedejo reparacije povsod, kjer se je postopalo ie po strankarskih vidikih in interesih. Naša zahteva ie bila v vsej javnosti brez raziike dosedanjih političnih, odnosno strankarskih nasprotstev sprejeta z zadoščenjem in ni dvoma, da bo tudi prodrla. Pod naslovom «Pravica nad vse» objavlja v tem smislu tudi «Kmetski list» energičen članek, v katerem pravi:
«Bivši predsedniki oblastnih skupščin so pogosto izvajali osebno in strankarsko politiko. Nastavljali so v urade oblastnega odbora strankarje brez ozira aa sposobnost in morda celo brez razpisa službe. Zato so se oblastni uradi hitro napoiniii. Oblastni proračuni so skokoma rastli. Razen tega pa so b li ti proračuni strankarski jn v nesogas-ju s politiko za pospeševanje in napredek gospodarstva v oblasti in državi Trošiie so se velike vsote. O izdanih stroških pa posamezni odborniki niso dajali obračuna, kljub temu. da so bili to po zakonu dolžni. Naravnost iavno so povedali, da ne podajo obračuna. Oblastna blagajna se ie smatrala nekako za strankarsko. Opozicija nai bi imela dolžnost plačevati davke in mirno gledati kako se denar izdaja. Do oblastnih podpor naj bi imela pravico samo večina. Opozicija pa na] ne dobi ničesar iz proračuna. Taki nazori so prevladovali. Stranka nad vse! To ie bila smer tudi bivše SLS. Kontrola nad delom ni bila dopuščena. Celo v zadružništvo. kar je bilo doslei nepoznano, se je hotelo zanesti ozkosrčnost in nepravičnost. Enim vse. drugim pa nič! To so bila načela za «napredek gospodarstva» v deželi pod bivšimi oblastnimi odbori.
Lajbelc je odpet, hvala Bogu! Temu početju je napravljen konec! Vse se je oddahnilo. Ali s tem še ni doseženo mnogo. Potreben ie odgovor, polreben Je obračun za to delovanje. Novi komisarji nai bi napravili za vedno konec pogubni in nepravični strankarski politiki. V interesu vseh slojev naroda ie potrebno energično in dosledno napraviti red. Potrebno je. da se dejansko izvede enakopravnost vseh državljanov v praksi. Dolžnost oblastnih komisarjev je zato. da so nepristranski, objektivni, pravični in v vseh presojah javnih gospodarskih vprašanj PODO noma neodvisni. Samo interes ljudstva mora biti merodajen za vse važne gospodarske odločitve. Krivice bivših oblastnih odborov naj se popravijo! Mnogo storjenih krivic se da takoj popraviti in to naj bi bilo prvo delo vel kih županov. Kadar bodo kričeč krivice popravljene. bo dana tudi možnost za nadaljnje objektivno delovanje oblastnih komisarjev.
Veliki župani imajo v resnici prav težko nalogo pred seboj. Ta posel ns bo lahek in tudi ne prijeten.
Potrebna je preiskovalna komisija. V pravo in točno oceno delovanja bivših oblastnih odborov je potrebno, da zberejo veliki župani obširne podatke. Potrebni bi bili spiski vseh zadrug, društev in družb, ki so predložile oblastnim odborom v letih 1927. in 1928. kakršnekoli prošnje za podporo. Važno bi bilo vedeti, za katere svrhe se ie prosila pomoč. Nadalje je tudi važno, da se uvede v spisek zadružna zveza ali korporacija. v kateri je včlan ena dotična zadruga ali prosilec. V spisku bi moralo biti navedeno katera zadruga. društvo družba itd. ie dobila podporo. Koliko ie dobila, v katere svrhe in pod kakšnimi pogoji. Iz tega bi se lahko ustanovilo, ko'iko podpor ie bilo izplačanih od oblastnega odbora v proračunskem letu v celoti. Na podlagi take revizije bi.laliko ve'iki župan dobil jasno sliko ako je b lo dosedanje delo oblastnega odbora dobro ali slabo Videlo bi se točno. a!i ie bi'o postopanje v vseh slučajih objektivno in nenri-I stransko Na ta način bi veliki župani ; lahko popravil: mnogo nepravilnosti in 1 krivic s tem da bi po ob ektivni. neodvisni presoji dali izp'nčati podpore do-tičnim ki to v resnic: dejansko zas'u-žijo Enako bi se moralo postopati Dri reviziji podpor občinam 'n posameznikom Podpore so se delile za gradbo cest. potov, za gnojne iame. za živ tiske hleve, pogore'cem siromakom itd Tudi to so važne stvari. S točnimi podrobnimi podatki ie potreba tudi te izdatke utemeiiiti
Pravica mora stopiti povsod na plan. Pravica pa je mogoča samo pri čistih računih. Stvarnost objektivnost jn natančnost so najbo')ši lek Proti nezadovoljstvu v narodu. Konec naj bi bil strankarski gonji in pregan'anju političnih nasprotnikov. Ozkosrčna strankarska politika se naj umakne za vedno Socijalno delo naj se vrši v vseh samoupravah. Volja, interes in napredek celokupnega naroda morajo biti vodniki gospodarske poitike oblastnih samouprav.» . r. ••'
Ljubavna tragediia
slovenskega orožnika
Skopi je, 30. jan. р. V pretekli noči ie zandarmeri jski kaplar Ignac Žagar s služ beno puško ustrelil svojo zaročenko Liuh>-со Petkovičevo, nato pa še sebi pognil kroglo v srce Pokojni Žagar je po rodu Slovenec. Žagar ie„ ostavil pismo, v katerem pravi: «Liub'eo эет imel rad. kakor nobeno drugo bitje na. svetu, zato ^ет skle i nil umreti v največji sreči.» Pogreb ne> I srečnega para bo jutri	^
Gospodarska Mala antanta
Na zadnji konferenci Male antante sc je postavil tudi program skupne gospodarske politike, ali kakor se more гей z drugimi besedami program za ustvaritev gospodarske Male antante. Prav» kar je jugosiovenska vlada posla.a obema zaveznicama noto. v kateri ju poziva na posvetovanja v svrho izvršitve načrta.
Ko se je na zadnji maloantantni konferenci postavil sklep za osnovanje gospodarske skupnosti, se je zdelo, da se diplomati o konkretnih straneh svojega projekta sploh niso razgovarjali. Nadaljnji potek zadeve, če se sploh sme toliko reči. priča, da se je podala zares samo misel za gospodarsko antanto. zakaj stvar še ni bila dosedaj dozorela niti do prvih konferenc. Tudi sedaj, ko je naša vlada na novo sprožila akcijo, se poroča samo o uvodnih razgovorih, ki se imajo pričeti. Ruinunska vlada, kot mandatar ostalih dveh zaveznic pripravlja skl.canje predhodne konference strokovnjakov, ki naj šele pripravi vse, kar je potrebno za kongres, ki naj ustvari gospodarsko Malo antanto. V najkrajšem času se bo sklicala v Bukarešti konferenca ekspertov in potem šele bo rumunska vlada pozvala praško in beograjsko vlado na plenarno konferenco v Bukarešto.
To je formalna, odnosno tehnična stran ^akcije Stvarno pa bodo gotovo težave še večje. Zakaj ne sme se prezreti. da so pogoji za gospodarsko sodelovanje mnogo težji, odnosno bolj kompicirani od pogojev za politično antanto. ki je neprimerno enostavnejša stvar. Naglaša se sicer, da mora tvoriti politična zveza dobro osnovo za gospodarsko kooperacijo. Ali v praksi tudi med političnimi zavezniki gospodarskih interesov ni tako lahko spraviti v medsebojni sklad kakor bi bilo ,soditi po dobri volji diplomatov. Najboljši dokaz temu je usoda češkosio-vaško-jugoslovenskih trgovinskih pogajanj. ki niso zadela na nič maniše tež-koče kakor pogajanja med po itično mnogo bolj oddaljenimi državami.v
Rumunski listi si tolmačijo akcijo v tem smislu, da gre za ustvaritev skupnega trga. kar bi se moglo doseči na ta način, da Češkoslovaška zniža carine za po jedelske proizvode, dočim bi Rumunija in Jugoslavija dajali prvenstvo češkoslovaškim industrijskim produktom. Toda tudi to je še mnogo preširok okvir in premalo konkreten. Dandanes je težnja vseh držav da se gospodarsko čim boli osamosvojijo osobito oa da si ustvarilo tudi domačo industrijo. Zato je tudi med pretežno in-j dustrijskimi in pretežno agrarnimi državami težje urediti trgovinske odno-šajt. nego bi bilo misilti na prvi pogied. Češkoslovaška republika je sicer moüno industrijska, ima pa vendarle pokrajine. ki so še vedno izrazito agrarne in državna gospodarska politika teži in mora težiti za tem. da teh pokrajin ne oškoduje na korist vnanjim agrarnim interesom. Slično so pri nas a i v Rumuniji izrazito agrarni predeli poleg močno industrializiranih in tudi tu mora državna gospodarska politika paziti, da Spravi v carinskih pogodbah interese obojih v medsebojni sklad. Ravno v Sloveniji smo mora'i že ponovno čutiti, kako silno bi morala država gledati na gospodarsko strukturo vsake pokrajine posebej. S postavitvijo generalnih načel stvari še ni mnogo pomagano treba se je dogovoriti prav o vseh posameznih panogah in snecijalnih primerih posebej. Zakaj nobena pokrajina in nobena gospodarska panoga ni pripravljena Žrtvovati svoiih eksistenčnih interesov na korist drugih pokrajin ali drugih eospodarsk'h panog.
S tega stališča in s tako rezervo moramo motriti bodoča no gaja n ta za ostva-ritev gospodarske Male antante. Od ideje do ostvaritve je vsekakor še precej daleč.
Tramvaiska nesreča v Zagrebu
Zagreb. 30 januarja, d Davi se je pripetil na savski cesti ikarnmbol med dvema tramvajskima vozoraa ki sta bila natrpana z občinstvom Karamboj se je pripetil zaradi goste megle, v kateri se ne samo skoro ni nie videlo, nego tudi ni bilo feliš^ti signal nih zvoncev Na obeh vozovih so bile razbite šipe in tudi sicer je prizndejana škoda pie-cp'Srtja Ljudje so po večini dobili le lažjf> roSkodbe težje poškodovana je b:la samo neka deklica Ivana Sobola. bči mestnega uradnika, ki je šla v šolo. Preiskava ie do gnnla da službujočega osobja ne zadene ni kaka krivda
Kako so v Gradcu proslavili desetletnico mariborskega 27. januarja
Gradec. 30. ianuaria. V nedelio se Je tu vršila »mariborska spo. minska slavnost«. posvečena dogodkom ki so se odigrali pred desetimi leti v Mariboru in ki so to mesto dokončno zediniii z Jugoslavijo. Proslava Je imela služben značaj in o njej poročajo graški listi sledeče: Nemško šolsko društvo Südmark je priredilo pri tej priliki spominsko svečanost v Stefanijski dvorani, ki pa ni mogla objeti vseh množic, ki so hotele prisostvovati spominski proslavi. Del občinstva Je moral oditi v dvorano komorne Elasbe. kamor so proslavo prenesli potom zvočnika tvrdke »Steirerfunk<. Vsi sloji prebivalstva in vse stranke so bile zastopane Deželni glavar prof dr Rintelen je bil slr^beno zadržan in zastopan po prof dr rtiibleriu. Knezo-škofa je nadomeščal dvomi svetnik, ur.i/. prof msgr. dr. Köck. Za mestno občino sta prišla župan Amschl in odbornik Fizia Dalje so prisostvovali zastopniki deželnih, občinskih. sodnih in drugih državnih uradov, profesorski zbori visokih in srednjih šol. z barvami okrašeno diisštvo vseh taborov, Heimatschutz in mnogo drugih organizacij in društev. Na odru, ki je bil okrašen z grbi Maribora. Ptuja in Celja, so bile postavljene črno florirane zastave nekdanjih mestnih pevskih društev iz Sp. Štajerske.
Po orgelskem uvodu ie opisa! podpredsednik moškega pevskega društva v Gradcu. tiskarnar Mostböck, ki Je kot priča prisostvoval dogodkom 27 januaria 1919 leta potek demonstracije mariborskih Nemcev in »nepričakovani, docela neupravičeni krvavi nastop srbskih vojakov«. Nato je moški pevski zbor zapel »Grablied (grobna pesem) Franca Schuberta.
Dalje so govorili zastopniki vseh Sttrih t deželni vladi zastopanih strank. Najprej upravni svetnik dr Strafella za krščansko socialno stranko. Kot sin Južne štajerske in mesta Ptuja je pojasnil kaj pomeni tz-guba hribovitih kraev in gričev ob Dravi za nemški narod. Ampak ne samo izguba nemških mest. temveč tudi izguba slo. venskih kmetov v okolici mest. Ti kmetje po svojem jeziku še niso Nemci, toda po svojem čustvovanju so zvesto udani nem-štvu (!!) Nemci na Sp Štajerskem se niso Izneverili nemštvu. Manjšine tvorijo čvrsto trdnjavo. Preko zunanjih dejstev državnih meja obstojajo dalje stare zveze. Kdor hoče vedeti, kaj je nemško v teh nemških krajih, ta nai gre preko meje. k;er bo zvedel. kaj ie samozavestno nemštvo.
Kot zastopnik socijalnih demokratov Je govoril posl Muchitsch, ki ie kot Mariborčan zastopa! svoje ro:stno mesto v konsti-tuanti Nemške Avstrije. Naciionalni svetnik Veuth (Landbund), tudi Mariborčan, ie govoril med drugim »o obrambnih borbah« in opozori! na to. da ie zasluga nemških kmetov Murske doline in nerrških dijakov da meja ni bila potegnjena še boli severno in da danes v Gradcu ne stoiimo na tujih tleh Končno Je govoril deželni svetnik dr. Hiiblsr za velenemško stranko.
Za tem je moški pevski zbor zapel Hein-richovo pesem »Wo gegen Himmel Eichen ragen« (Kjer štrle proti nebu hrasti) nakar so vsi zborovale! zapsli stoie »Deutschlandlied«. Manifestacija je trajala dve uri.
Premijera opere „Ljubezen treh kraljev"
Včeraj zvečer se je pod taktirko g. Nika štritofa in režijo g Mirka Poiiča vprizori» la tragična pesnitev v treh dejanjih od Sem Benellija. ki jo je uglasbil Italo Mon« temezzi. Po kakih naključjih usode je pri* šla na naš oder, mi ni znano Benellijeva semitska. neverjena. skonstruirana tr2gi» ka za ta dogodek menda ni bila odločilna, istotako se mi malo verjeno zdi. da bi sko« ro neznani Italo Montemezzi s svojo ek« lektično, dasi spretno in zanosno uporah» Ijeno glasbo, iz katere je čuti Wacneria, Debussvja celo Puccinija mogel biti гя uprizoritev merodaien Novega, sodobnega v «Ljubezni treh kraljev» ni: no. pevske partiie so hvaležne, široka, -»entimen» talna metodika ie izrazita iti mestoma mamljiva, partije štirih glavnih oseb sta* rega Arhibalda. Manfreda Avita m Fiora posebno igralski zelo kočljive G Betetro se je zopet pokazd mojstra pevca in igral: ca. istotako ie VilfamKuočeva rešila svoio /lästi v igri težavno vlogo izvrstno l'ga* jala sta g Marčec in g. Grba Dekorativ» no bo ostale v trajnem spominu zelo lena zadnia slika Orkestei m pe»je ie z vervo in iskreno toploto vodil g Stritof.
Opera je dosegla časten uspeh. —t
Hmeljski trg
žatec, 30 lanuarja h Promet 70 stotov. Tcn-denca mirna. Cene nespremenjen«: od 1400 do 1700 Кб
?otrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem. da je naš Iskreno ljubljeni soprog, oče in brat. gospod
Franc Funte k
posestnik in gostilničar
umrl dne 30. januarja 1929.. ob 16. uri previden s tolažili sv. vere.
Pogreb predragega pokojnega se bo vršil v petek dne I febru-trja ob 16 uri iz hiše žalosti v Mengšu št. 2 na domače pokopa 'išče v Mengšu. ч Mengeš. 30 ianuaria 1929.
Manca. soproga. Franci, Venceslav. Marija. Slavka. Hilda, otroci; Marija Rus
sestra.
Kraji in ljudje
Slovenija v zrcalu sodne statistike
Kriminaliteta v Sloveniji pada — Civilne pravde nasprotno se množe — Trden in soliden menični kredit — Preobremenitev
kmečkih posestev
pravice je bilo Izvršenih ter koliko lntabu-
lacij raznih posojal in drugih bremen: dognati je treba na podlagi zemljiških knjig.
VISJe deželno sodišče v Ljubljani, kateremu so podrejena deželno sodišče v Ljubljani iu tri okrožna sodišča z vsemi okrajnimi sodišči v S ovčarji s Prekmuriem vred. je odposlalo pravosodnemu ministrstvu v Beogradu zanimivo statistiko o poslovanju posameznih sodišč v preteklem letu. Statistika je prav lepo zrcalo gospodarskih in socijalnih razmer v Sloveniji.
Kriminaliteta v Sloveniji od leta do leta pada Primerjalna sodna statistika navaja, da je bilo 1. 1928. v območju višjega deželnega sodišča kazenskih pregreškov 33.321 napram 33.632 v letu 1927 Kazenskih preiskav ie bilo lani 4.884. nasprotno 5.121 v letu 1927: torej za 237 primerov manj. Kazenskih preiskav zaradi prestopkov in zločinov ie bilo 3856 leta 1928. nasprotno 4069 leta 1927 torej za 213 primerov manj. Od teh ie bilo obtoženih 2192. za 136 primerov ve^ kakor 1. 1927. Tiskovnih pravd ie bilo lan' v Sloveniji 130. nasprotno 152 v letu 1927 Lani le bilo pri pristojnih sodiščih II. stopnie 1742 prizivov v kazenskih zadevah, a predlanskim 1734
Število meničnih tožb
Zelo interesanten je pojav, da je bilo v Sloveniji preteklo leto prav malo število meničniih tožb in protestov v primeri z ostalimi pokrajinami. Skupno je bilo lani v Ljubliani. Celju. Mariboru in Novem mestu 1657 meničnih tožb. za 22 manj kakor predlanskim. Vzrok tiči v tem. ker se žospo-darsko in trgovsko življenje nahaja na višji stopnii razvoja, kakor po nekaterih drugih pokrajinah Jugoslavije. Poslovni svet v Sloveniji ve ceniti dobro stran menice. Zato smatra menični dolžnik za svojo prvo dolžnost, da pravočasno izpolni svoje obveznosti. ker en sam menični protest, odnosno menična tožba pomenja izgubo trgovskega kredita.
Preobremenitev naših kmetov
Naši kmetje so zadolženi, prezadolženi, kar kažejo tudi zenriijške knjige pri posameznih okrajnih sodiščih. Kmet sicer ne jemlje kredita za menice, kakor ie to običaj v Srbiji, kjer je kmet izpostavljen mnogim oderuhom — »zeienašem«. išče pa posojila pri raznih posojilnicah in zadrugah, ki drugače skušajo kmeta obvarovati pred izkoriščanjem in gospodarsko katastrofo. Lani ie biio pri vseh okrajnih sodiščih v Sloveniji izvršenih 65 007 različnih zemlje-knjižnih transakcij, dočim predlanskim le 64.466; torej za l.fi41 več Statistika, žali-bog. ne navaja pri zemljiških transakcijah podrobnosti, koliko prenosov lastninske
the
_ МУ5ТЕП(005
i: U0V-
sPride! Elitni kino Matica

kako Visoko je naš kmet obremenjen.
Pri deželnem sodišču v Ljubljani ta pri ostalih okrožnih sodiščih ie bilo dalje leta 1928. 3658 zemiijeknjižmh transakcij. я predlanskim 3291. Zemljiške knjige pri teh sodiščih vsebujejo predvsem sezname katastrov in fidejkomisi so povprečno prav hudo obremenjeni.
Mnogoštevilne civilne pravde
Po nekaterih krajih se slovenski kmet kaj rad tožari. Pri vseh okrajnih sodiščih le bilo lani vloženih 24725 civilnih tožb. ki so obravnavale zadeve, vredne in cenjene nad 125 Din do 1200 Din. Nasprotno je bilo leta 1927 vloženih le 23.744 takih tožb. Bagatel-nih tožb ie bilo lani 1002. a predlanskim ravno 1000.
Prizivov v dvllnlh pravdah Je bilo podanih na II instanco lani 1324, a predlanskim 1177. Če upoštevamo razmerje pri prvih instancah tekočih pravd In izdanih sodb do vseh pri drugj instanci obravnavanih prizivov. opazimo interesanten in važen pojav, da je bilo od približno 25.000 Izrečenih sodb vloženih Ie 1300 prizivov. to ie približno 7 odstotkov. To osvetljuje spretno In točno funkcioniranje pravosodstva v Sloveniji.
Sodišča П. stoptrle so obravnavala lani 2S9i civilnih pravd, katerih zneski so presegali vrednost nad 1200 Din Predlanskim ie pa bilo takih pravd 3008. Zanimivo bi bilo izračunati in ugotoviti višino zneskov, za katere so se ljudje pravdalj pri okrajnih in okrožnih sodiščih Kakor zatrluido poznavalci razmer znašajo zneski, za katere so se ljudje tožarili. nad 100 milijonov Din.
Gospodarska kriza in ekseku-cije
Okrajna sodišča v Sloveniji so lani Izvršila v civilnih zadevah 62.196 raznih ekse-kuc'i. a predlanskim le 56.295. Število ekse-kucij ie torej strahovito napredovalo, in sicer U»- za 6.901. Nekatera sodišča so bila z eksekucijami naravnost preobiožena in so izvršilni organi z največjo težavo vršili svoje posle. Kljub preobremenitvi so sodišča eksekudje reševala ekspeditivno In z največjo hitrostjo. Dejstvo, da so ekseku-cije zelo narasle, kaže, da je gospodarska kriza v Sloveniji v kulminadli
Statistika navaja še druge podrobnosti, ki se nanašalo na poslovanje sodišč v nespornih in pupilarmih zadevah, kakor tudi v zapuščinskih zadevah Pri sodiščih se ie obravnavajo bili 15.592 zapuščin, ki repre-zentiraiio mnoge milijone. Predlanskim je bilo več zapuščinskih razprav. in sicer 15.793. Pupilarnh poslov so sodišča lani Izvršila 642fi э predlanskim 6548. Lani so posamezna sodišča celokupno obravnavala le 964 invalidskih zadev, a predlanskim izredno visoko število 6246.
Umetniško tekmovanje v črnobelem
Že nekai let sem smo vajeni na umetniške konkurence, ki jih vsak predpust razpisuje ASK Primorie pred svojo veliko čr-no-belo reduto. Te tekme imajo pa mnogo globokejši pomen, kakor se ga občinstvo splošno zaveda. Aranžiranje izložbenih oken spada danes v umetnostno obrt pri vseh kulturnih narodih, ki seveda v ta namen razpisujejo visoke nagrade. Arhitekti, umetnosti obrtniki na eni, na drugi strani pa trgovci smatrajo te konkurence za prav važna vprašanja, ki posegaio globoko v delokrog narodnega gospodarstva, kakor vsa rekiama sploh Pa tudi umetnostna obrt ie prepojila vso vsakdanjost tako zelo. da тогя biti vsakdo ki hoče veljati za sodobnega človeka, verziran o teh stvareh.
Hvale vredno 'e riasti dejstvo, da tekjne razpisuje športno društvo prej, preden so se svoi p naioge zavedli trgovsk' krogi. Da se bodo tekme tudi letos udeležili vsi trgovci. ki hočeio biti napredni in moderni, ie gotovo.
Prav tako Pa le zanimiva tekma za plakate. Tudi tu ie bilo inicijativno Pritnorje in je prehitelo naše trgovske kroge, ki imajo najvef opraviti z reklamo. Ti pač vedo. da brez rek'ame ni mogoče več obstati. pa Se vendar e redki poslužuiejo res okusne in učinkujoče reklame. Tudi oglas mora biti mala umetnina.
Tekma za plakate črno-bele redute le pokazala veliik napredek od lanskega leta. Dijaki in absolventie tehniške srednje šo'e so poslali večiro osnutkov. med njimi tudi
prav dobre, vendar P* Je Dri njtoovfli phr
katih mnogokrat oremalo poudarjena reduti in maskarada ter bi isti plakati lahko vaMi tudi na velesejetn.
Tehnično in idejno vzoren osnutek Je Poslal ilustrator »Jutra« g. Niko Pirnat Iz ust velikanske k*inke leze grozanska aina, ki se tudi vede predrzno in neolikano, kakor Je dovolieno le — po reduti. Soglasno l. nagrada in 300 Din po vrhu. seseda šele po reduti. Drugo nagra Jo si ie pa pošteno prislužila gdč Dušana Santlova, stud. arcb. Ideja grotesknega pajaca je i zborna, pa tudi. kar se tiče umetniške strani. Je osnutek presenetljivo dober. Škoda, da plakat ne bo razmnožen. Gospodični čestitamo k drugi nagradi, ki naj ji bo v vzpodbudo, da se tudi dekle laihko široko zasmeje, če zna to narediti z umetniškim okusom. Sedaj šefle člani razsodišča verno, zakaj predsednik g. prof Saša Šantelj. tekmovalkin papanček. ni hotel pri naši seji niti ziniti. Zato ie bil pa od srca vesel hčerkinega uspeha, ker le bila sodba popolnoma objektivna. Tretjo nagrado si Je zaslužil g. Vlado Bohinjc. ki se s svojim bratom Dušanom udeleži vsake konkurence. Hvala vama za požrtvovanje. Prvi Je dobil III. nagrado za osnutek z geslom »Z«, drugi ря VI. za »ČBR 4«.
Prav dober, vesd in dekorative«, zlasti pa lahko izvedljiv le osnutek »Tralala«. Z njim si ie Pridobil IV. nagrado raa<š razposajeni dramski igralec e. Emil Kralj. Ta fant zrna siploh več kot hruške peč*.
Peto nagrado si le zaslužil mladi t. T. Brilly za osnutek »Pik«. Ideja in tudi umetnostna stran prav dobra, samo preveč nežna stvar za plakat, pač bi se pa po tel skici lahko napravilo najelegantnejše vabilo. Člani iuryie p g. prof. Santel, ing. arch. Herman Rus. Maks Strenar, In«, arch. Spinčič In novinar Gaber so prisodili vse nagrade soglasno, konstgjirali napredek In izrekfli vsem tekmovalcem svojo zahvalo, nagrajenim pa čestitke.
Žrtev
snega
Izlake, 30. januarja
PreWvalsivo aržlške občine je v nedeljo zjutraj presenetila novica, da le neka ženska v snegu obtičala in zmrznila.
V	soboto opoldne se le odpravila 501efna rudarjeva žtna Marija Sajevčeva lz Za-breznifca v arjiški obč'ni na Loke, da nakupi potrebna živila." Kakor le v trgovini pravila, le na Loke navzlic visokemu snegu še precej dobro hodila. Ko Je v trgovind nabrala potrebne stvari, se ie okrog 16. vračala po isti poti proti domu. V Puščavi b1!-zu Gaimberka pa Je ženo pot najbrže tako utrudila, da se je hotela malo odpočltl. Sedla je v sneg in prevzel jo ie spanec . . .
Zvečer so domači nestrpno pričakovali mater Marijo. Ker pa je le nI bilo pozno vnoč. so se z luSio odpravili proti Lokam. Prišedši v Puščavo, kjer so veliki snežni zameti, so Jo našli spečo in vso premraže-no. V n.iej ie še utripalo življenje, zato so revico urno okrog 22. z veliko težavo prenesli domov. Če bi bila zdravniški pomoč v bližini, bi bili ženo morda še rešili. Tako pa si domači niso ve?eT-; pomagati in nesrečna žer.a !e čez pol ure izdihnila, ne da bi se še zavedla.
V	ponedeiljek se le vršil pogreb. FhtenJe žalujočega moža fn otrok je mnogoštevilne navzoče pogrefece prevzelo z globokim sočustvovale™ do družine, ki Je no tako tra-e;čnem naključju izgubila gospodinjo in mater.
Suhi mraz traja dalje
Ljubljana, 29. Januarja
MrzH vali. ki Je včerai v Sloveniji objel pokrajine ob glavnih rekah, se je danes razširil tudi na vse podeželje. Le kraji severno Drave so obvarovani pred hujšim mrazom: tam je zaenkrat prav toplo in solnčno. Ker se barometer še stalno dviga, a termometer pada. je računati, da bo mraz trajal še nekaj dni. Dunajska vremenska napoved ie tudi za Slovenijo točna in poudarja. da bo trajalo še dadje jasno vreme, a ponoči da bo zelo oster mraz. Mrzli val Je objel tudi Prekmurje. kjer je včeraj bilo še lepo vreme. Po poročilih, ki so prispela iz raznih krajev Slovenije, je termometer ob 8. kazal naslednje stanje:
Ljubljana glavni kolodvor —17* C. barometer 774. opoldne ie termometer kazal —5° C. Bohinjska Bistrica .—19° C. Krani-ska gora —19® C. Jesenice —15® C. Tržič —12® C. Kamni,k —16° C. Maribor —17° C. Ljutomer —15° C. Kotoriba —14° C (včerai —5). Kočevje -17® C. Novo mesto -16° C, Št. Janž na Dolenjskem -20®. Brežice —18 stopinj C in Rakek —13® C.
Najhujši mraz ie vladal v okolici Št Jan-2a na Do'en i «kern.
Včerai le bilo splošno v Prekmurju oblačno. v Ljnb'janä zjutraj megleno, popoldne jasno, na Štajerskem, osobito okoli Maribora in na Dolenjskem je bi'o povsod popolnoma iasno.
Pride I	Pride!
Največje filmsko delo božanske, očarljive
GRETE GARBO
grešna strast
Višek Uubavnih prizorov. Ruska Spijonka. Strastna ljubav do mladega avstrijskega častnika. Greta Garbo kot «Tosca». Film, ki nad-
kriljuje vse dosedanje.
Pride!	ELITNI KINO MATICA.
Preiskava proti ponarejevalcem čekov zaključena
Velika razprava razpisana za zafietek februarja.
Cltateljesm Je še v spominu velika faJzrtfi-katorska afera, ki je bila lani v oktobru odkrita v Zagrebu in ie vzbudila ogromno senzacijo. PonarejevaH so se travellers -čeki ameriške družbe Cunard Une. Poli-
cija je odkrila po naključju glavne ponarejevalce. kj so oškodovali več bank za milijonske vsote. V Vugrovcu blizu Zagreba so zalotili Vida Galoviča. genijalnega ponarejevalca. kj Je biil že večkrat obsojen zaradi ponarejanja. Njegova pomočnika sta bila bivši administrativni uradnik lepoglavske kaznilnice Hinko Markovič in njegov sssi Franjo. bivši frančiškanski pater, ki se le vneto udejstvoval do zadnjega pri raznih katoliških organizacijah v Zagrebu in se posebno proslavil s fulmmantnimi članki v orlovskem glasilu.
Vsj trije aretirand so bili takoj oddani sodišču, ki ie dailo zapreti še par drugih soudeležencev, a je končno pridržalo v preiskovalnem zaporu samo Galoviča in oba Markoviča. Sedaj, po treh mesecih, ie preiskava zaključena in državno pravdništvo Je na podlagi obsežnega obtežilnega materijah dvignilo obtožnico proti famozni tro-jld. Hinko Gailovič bo razen ponarejanja odgovarjal še za razne druge malverzacije. Tako tudi stari Markovič zaradi sleparij, kj jih le počenjali, ko je še služboval v Le-pog'avi. Za razpravo vlada v Zagrebu in v okolici velikansko zanimanje.
Črna kava, paprika in pijača v Sarajevu
Razem kruha ln mesa potrošilo Sarajevčani letno največ kosila kakor črne kave in tobaka. Črna kafa je postulat vseh obiskov, razgovorov, konferenc in celo tudi uradovania. Zato ne more presenečati velika količina kave. Id jo je v lanskem letu potrošilo Sarajevo. Vsega supai nič manj kakor 32 vagonov, odnosno 3320.000 kg. Res da Sarajevo kot središče iužtiih krajev slovi tudi kot izvozno mesto, ki izvaža vedik del robe v Črno goro. Hercegovino in Sandžak Vendar se večina potroši v mestu samem.
Razen kave Je Sarajevo lani potrošilo tudi lepo število kavinih surogatov. Nič
Zapečatena usta
Ljubezen osirotele deklice z možem, ki J« vezan na bolno ženo I Pretresljivo! Pride t Pride!	KINO IDEAL.
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
LJUBLJANSKA OpKRA Četrtek, 81.: Lepa Vida. A. Petek 1. februarja: Zaljubljen v tri oranže. D.
Sobota, 2.: ob 15- Pri treh mladenkah. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20. Trubadur. Ljudska predstava po znižanih cenah.
Izven.
Nedelja. 3.: ob 15. Jonny svira. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek 4.: Zaprto.
LJUBLJANSKA DRAMA Četrtek, 31 : Ukročena trmoglavka. D. Petek, 1. februarja: Utopljenca, premijera.
Premijerski abonma. Sobota 2.: ob 15. Krog s kredo. Ljudska predstava po znižanih oenah. Izven. — Ob 20. Volpone- Izven. Nedelja. 3.: ob 15 Peterčkove poslednje sanje. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. Utopljenca. Izven. °onedeljek. 4.: Volpone. C.
Novosti v ljubljanski operi. V bližnjem
Äasu pridejo na vrsto Mozartov »Beg iz se-ralja>, Kogojeve «Črne maske». Weinberger-jev »Švanda dudakc in >Evgenij Onjeginc.
-......t
Kaj napoveduje ljubljanska drama. Ljubljanska drama bo v bližnjem času uprizorila Bourdetovo komedijo »Pravkar izšlo«, Büch-nerjevo dramo »Dautonova smrt« in dramatizacijo Farerzi jevega romana »Bitka«.
Iz mariborskega gledališča. Za predpust se pripravlja Nestroyeva burka «Lumpaciil vagabund«. — V prvi poiovici februarja bo plesni večer znane slovenske plesalke gdč. Erne Kovačeve. _
Nestvojeva veseloigra »Utopljenca« v ljubljanski drami
»Danes bomo tiči« in »Lumpacij vaga-bund« — dve veseloigri, ka sta pri Slovencih udomačili Nestroyevo ime. Sedaj je pripravlja ljubljanska drama njegovo tretjo veseloigro »Utopljenca«.
Nestroy se je rodil na Dunaju leta 1808. Študiral je pravo, nato pa je prestopil v »Dvorno opero«, kjer je ostal leto dni. Dve leti je pel v Amsterdamu kasneje pa je nastopal v Brnu. kjer je imel velik uspeh tudi v drami. Odtod ga je pregnala policija, ki se ji ie zameril s svojim preostrim jezikom Odšel je v štajerski Gradec kjer se ie do končno odločil za dramo in postal počasi to česar se je Izpočetka na vso moč otresal: komik. Dober komik, eden največjih svojega časa. Gostoval je v raznih mestih, ustalil pa
se je v dunajskem »Josefstädterteatru«. Tu je naposled postal tudi gledališki ravnatelj.
Prva odrska dela je spisal v Gradcu. Poslej ni minilo Mo, da ne bi dal kaj novega. Nekateri komadi so imeli nezaslišan uspeh, drugi samo srednji uspeh, dočim so nekateri klavrno propadli. Vsega skupaj je spisal 73 gledaliških komadov. Skoraj trejtina se je ohranila na repertoarju.
Med Nestroyeve posrečene veseloigre štejemo »Utopljenca«. Lahek, poljuden komad, poln zdravega humorja. Pravo ljudsko delo. ki je v »starih dobrih časih« nasmejalo tisoče in tisoče ljudi. Sedaj ga igrajo celo v dunajskem »Burgtheatru«. Ljubljanska drama ga je pripravila v najboljši zasedbi. Sodelujejo ge. Medvedova, Rakarjeva, gg. Kralj, Levar, ki poje kuplete. In mnogi drugi člani našega ansambla. Instrumentirala sta kuplete gg. dr. čerin in H. Svetel, pri predstavi sodeluje vojaška godba, premijera te veseloigre bo v petek, dne 1. februarja.__
Slovanska knjižnica »Slarie« v češfcini. Založništvo »Českomoravska podniky tiskarske« v Pragi je ustanovilo l^jižnico »Sla-! vle«, ki prinaša v češkem prevl 5du spise naj boljših slovanskih modernih pisateljev. Do slej je izšlo deset lepih knjig, med njimi spi si I. Germana. Censkega, Makuszynskega, A Kamenskega. A. Strašimirova Za prihodnji *erijo napoveduje več prevodov iz eloven skega in srbohrvaškega slovstva, in sicer »Dekla Ančka« in »Strld F. S Finžgarj» I »Božji mejniki« Iv. preglja, »Morje« Boža
Lovriča in »Hercegovka« Ilije Jakovljeviča. Knjige so nenavadno poceni: krasno vezan izvori 13 Kč.
»Gledališki list«. V osmi številki, ki Je pravkar izšla, razpravlja Ciril Debevc o gostovanju Zv. Rogoza v pragi in o pomenu takih gostovanj. Članek »Prihodnje reperto-arne novosti« nam pove, kaj imamo pričakovati v bližnjem Času v ljubljanskem gledališču. Ost piše o »Volponu«. M. Polič o operi »Ljubezen treh kraljev«. Številko zaključuje članek H. Iberinga »Borba za gledališčem.
I. Cankar v francoščini. Druga številka letošnje 5>Revue bleue« priobčuje dve črtici iz Cankarjevga »Mojega življenja« pod naslovom Ma Vie — 1. Enfance, 2. A 1'ecole. Prevod je izboren. Čul sem celo trditev, da se i francoski Cankar lepše čita od slovenskega. Kot prelagatelj je podpisan philčas Lebee-gue. Tu je pomota — bodisi hote kot reklama ali iz nepazljivosti. G. Lebesgue je samo nekak kum. ki je menda napisal uvod za zbirko. Knjigo Je pofrancozila gospa Jeraso-va, ki je baje ie našla založnika za celotno izdajo. —k.
75letnica smrti SiHja Pellica. Dne 3 t. m. lioteče 75 let, kar je umrl v Turinu italijanski pisatelj Silvij Pellico. ki je bil zaradi svojega nacionalizma dolga leta zaprt v produ» leči na Špilbergu pri Brnu. Pellico je Sil eden Izmed predstaviteljev italijanskega aadonalizma. ki je videl — po Mazziniju — skrajno mejo italijanskega naroda ob Soči. Danes? potomci teh nacionalistov brutalno zatiarjo avtohtono slovansko kulturo daleč preko Soče . . .
manj kakor 46.000 kg. To samo zato. kes so tudi že v Sarajevu začeli kavarnarjl mesto staroslavne pristne črne kafe servi-ratl — eskorijo.
Tudj popra ta paprike konsumlra Sarajevo prav nenavadno količino, kar gre roko v roki z uživanjem alkohola. Zakon prirode je tak, da. papriciranih gul'aiev, čevabčičev. ta ražnjlčev ne moreš zalivati г vodo, marveč z vinom ali pivom. Statistika Izkazuje: Vina se je lani popilo v Sarajevu 1,593.800 litrov, piva 1,094.700 1. žganja in špirita pa 361.000 1. Vsega torej 3,049.500 Ktrov. Skupna vrednost potrošenega alkohola v Sarajevu se cenj na 45,000.000 Din.
Skoraj vsaki glavobol
se lahko odstrani, istolako migreno. Vzemite
fai
▼ najkrajšem časa Vam prinesejo olajšanje.
stne samo v originalnem zavoju „ЛЬилИеЬи".
Črno bela rednta
Union 9. II.
Reklamacije rabil „kavarna вшопа*1
Pomlad v cvetju
Veliki sokolski Tabor se bo га pustno soboto spremenil v pomladni raj. v čas. ko so vsa polja in vrtovi o zeleneli лп ko vzra-stejo prve pomladanske cvetice. Tudi drevje ozeleni, pitčkj čivkajo in veselo pojo ter letajo sem ter tja po drevju. Ta doba je najlepša, vse hiti na prosto, uživat sveži zrak in prijeten vonj pomladi V takem razpoloženju se boste nahajali na maškeradi na pustno soboto. Celotna scenarija, slikovitost barv in pomladna umetna luč bodo vžgale v dušo maskam in plesalcem prijetne občutke; vse bo kot v sanjalh giedalo na to nebeško pomladno krasoto Na obiskovalca bo najbolj vplivala lepa prirodna okolica, prostost — tam bo veselje in neprisiljena zabava. Krasoto in sliko bodo spopolniSe primerne maske, plesne toalete dam v ii-vih cvetnih barvah ia gospodje, ki bodo pridno plesali ter razni komiki m skupine, ki bodo skrbeli za humor. Če bo vsak storil svojo dolžnost in se držal naših navodil, bo to prireditev, kakršne Ljubljana še nj imela. Maškeradni odsek in vodstvo je storilo vse, da pokaže nekaj lepega in pri-rodnega. tehniško in umetniško dovršenega. ter bo radost gledati usipeh veiikega dela. Ta večer naj preživi Ljubljana v pri-rodi in lepoti na sokolskem Taboru, na maškeradi Sokola L. ki zasluži potaoštevl-len obisk, predvsem zato, ker bo po svojih najboljših močeh priipomogd k veliki umetniški prireditvi.
ji bi
Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše!
л
Obnova srečk za IL razred
dri. razredne loterije bo trafala samo do 3. februarja, ker se bo žrebanje vršilo že dne 5. februarja.
Vabimo vse posestnike naših srečk, da srečke pravočasno obnovijo, da se izognejo kakim neljubim presenečenjem, kakor se je to zgodilo nekemu našemu igralcu v prejšnjem kolu. Srečko, katero je pozabil obnoviti. je kupil nov igralec in zadel ie na njo 80.000 Din. Torej pozor!
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Domače vesti
•	Odlikovanja čefkoslovaSklb dostojanstvenikov. Na predlog ministra ver Je kralj podpisal ukaz, i katerim so odlikovani z redom sv. Save 1. stopnje: prometni minister Češkoslovaške republike Josip Neu-mann in šef prezidija vojnega ministrstva general Zdenko Vejnarek; z redom Belega orla 3. stopnje- olomuški župan Rihard Fischer in komandant praške divizije general S. Weiss; z redom sv. Save 2 stopnje deželni predsednik v Sleziji Josip Sramek ter generali Josip Vita, Sergej Voitehovsky in Vladimir Putna: z redom Belega orla župan r Brnu Karel Tomas, z redom sv. Save 3 stopnje pa generalštabni polkovnik Zimmermann, ministerijalni svetnik Boleslav Soukup, konzul Alojzij Babka in ministeri-Jalni svetnik Havelka.
•	Imenovanja v državni službi Imenovani so: Henrik Toplak za višjega pisarniške-ra predstojnika pri okrožnem sodišču v Celju, Dragotin Savli in Verena Regali pa za pisarniška pripravnika v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
•	Nov atašč za tisk. Bivši radikalski narodni poslanec Ratko Parežanin je odpotoval na Dunaj kjer Je dodeljen našemu poslaništvu kot atašč za tisk.
•	Promocija. Danes bo na zagrebški univerzi promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Jože Peček iz Hrvače pri Ribnici. — Čestitamo!
Zapečatena usta
Vsled nesre&ie «Jabemi s poroieeim možem v samostansko tiSino I Ganljivo!
Pride! Pride!	KINO IDEAL.
♦	Spremembe т železniški službi. V železniški službi so premeščeni: Leopold De-bevec iz Hrastnika v Trbovlje. Milan Ko-Sčičarič iz Ponikve v St Jurij. Herman Le-aassi iz Dravograda v Novo mesto, Mlli-sav Mitrovič iz Murske Sobote v Skoplje. Miroslav Bertoncelj iz Ljubljane-glavni kolodvor v komercijalni oddeiek Roman Oberlinner iz Trbovelj v Hrastnik, Janko Boltar iz Verda v Beograd. Prane Selevšek * Brega v Šoštanj; Ivan Jerina, Franc Zdravje, Avgust Ropert In Miroslav Pe-ruzzi — vsi iz Ljubljane k zastopstvu državnih železnic v Postojni. Upokojeni so Jakob PItš, Prane Božič. Franc Bakšič. Alojzij Smole. Ivan Kmetič in Vinko Berzet
♦	Zakon o pomoči pasivnim krajem. V ministrstvu za socijalno politiko se vrše konference v zvezi z vprašanjem izvrševanja zakona o javnih deiih v pasivnih krajih. Konference se udeležuje tudi minlstei га narodno zdravje, ker spadajo posamezna Javna dela v kompetenco tega ministrstva kakor n. pr. gradba vodnjakov, asanacija vasi itd. Verjetno pa je, da bo ta dela vršilo kmetijsko ministrstvo, ker hna na razpolago strokovno osobje.
♦	Ljubljanska gospodarska deputacOa v Beogradu. V našem včerajšnjem brzojavnem p«ročilu o sprejemu deputaclje gospodarskih krogov v Beogradu je bilo pogreš-no javljeno, da je g. ravnatelj Krejči, predsednik Zveze Industrijcev v Sloveniji — Pravilno se mora glasiti, da Je bi! v depu-taciji kot predstavnik Zveze industrijcev. Predsednik Zveze Je. kakor znano. g. Dragotin Hribar.
♦	Smrtna kosa. Umrli ste gospa Mail ja Reh ober iz Ljubljane in gospa Terezija Sen i ca iz Domžal Pokoinicima večen nrtr, ostalim naše iskreno sožallel
♦	Vinarska In sadjarska tečaja za mariborsko oblast V svrho temeljite praktične Izobrazbe v vinarstvu in sadjarstvu se pri-Tedita od 1. marca do 1 decembra t. 1 dva devetmesečna tečaja pri oblastnih trsnicah ln drevesnicah: v Pekrah. p Limbuš pri Mariboru hi v Kapeli, p Slatina-Radenci V vsak tečaj se sprejme po 10 mladeničev Pouk bo v prvi vrsti praktičen in le v toliko tudi teoretičen, v kolikor je to neobhodno potrebno za boljše razumevanje vsakega posameznega opravila v vinogradu, v trsnici, v sadonosniku, v drevesnici in v vinski kleti Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno kmečko hrano ln mesečno po 100 Din na roko za nabavo manjših potrebščin. V tečaj se sprejemajo viničarskl fn kmečki mladeniči iz mariborske oblasti. k; so stari najmanj 16 let. dovoli razviti In močni za opravljanje vseh opravil v vinar-*tvu In sadjarstvu Prošnjam za sprejem kolkovanim z 20 Din in 5 Din le priložiti krstni list. zdravniško spričevalo nravstveno spričevalo. Izjavo staršev, da puste pro-silca 9 mesecev nepretrgoma v tečaiu ir, odpustnico osnovne šole Tako opremljene, prošnjo naj prosilci osebno Izroče upravi-teljn oblastne trsnice in drevesnice v Pe-kratt aH v Kapeli, kjer pač žele obiskovat!
tečaj, najkasneje do 10. februarja i L O
sprejemu v tečaj bodo prosilci takoj po 20 februarju obveščeni Tečajniki dobe ob zaključku tečaja spričevala o doseženi sposobnosti za opravila v vinarstvu in sadjar-stvu.
*	Poroka. Poročil se Je znani naS nmet-nostni zgodovinar g. dr. France Mesesnel. sedaj v Skoplju. z gdč Sašo Knausovo. rodom iz Lokavca na Goriškem Bilo srečno!
♦	Učiteljski zdraviliški dom v RogaSkl Slatini Občni zbor sklican na Svečnico dne 2. februarja v Celje, se vsled bolezni g. načelnika ne bo vršil.
Španska hripa!
INFLUENCA Leciterrin
Za oja&anj* rekoavaleccea
tov 11 bor a« trwi*tvo
t7»T*
Vuratajt» «travnika aa «vet.
Dobiva t» t lltlltlb
*	Zlžane Izletniške vozne karte ob sobotah In nedeljah na gorenjski progi. Ministrstvo prometa je dovolilo za mesec februar
izdajanje izletniških povratnih voznih kart s 50 odst. popustom normalnih voznih cen za II. in III. razred na postaje proge Ljubljana— Bistrica Boh. Jezero In Jesenice— Kranjska Gora. Znižane vozne karte veljajo za odhod ob sobotah In na dan pred praznikom za vlak 918 (odhod iz Ljubljane gl kol. ob 18, uri 50 min.) In vlak 8618 (odhod Iz Jesenic ob 21 uri 22 min.) ter za povratek ob nedeljah in na praznik z vlakom 8617 (odhod iz Kraniske Gore ob 18 uri 20 min.) in г vlakom 917 (odhod iz Bistrice Boh Jezero ob 17 uri 47 min., prihod v Ljubljano gl kol ob 21 uri 8 min.) Uporaba drugih vlakov s temi kartami in prekinienje vožnje ni dopustno
*	Anketa o zaščiti delavcev. Minister za sociialnr, politiko dr Drinkovič ie vsem gospodarskim korporacijam v državi razposlal poziv za konferenco o izpremembi zakona o zaščiti delavcev. Anketa o tem vprašanju se bo dne 21 februaria vršila v Zagrebu v poslopju Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Pozvane so na anketo delavske zbornice in zastopniki delodajalcev
*	Pogozdovanje našega Prlmorja. Ministrstvo za šume in rudnike le v svrho pogozdovanja kraškega ozemlia na našem Primorju nakazalo znesek 5flO.Ooo dinarjev Znesek se bo sorazmerno razdelil posameznim okrajem Čim bodo vremenske razmere dopuščale, se bo s pogozdovanjem takoi oričelo
*	Oddaja zakupa kolodvorskega buflota aa postaji Rakek. Predmetna Hcitacija se vrii dne 19 februarja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Dotični oglas Je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt In Industrijo v Ljubljani Interesentom na vpogled
•	Sokolsko društvo v Dolenjem Logatcu priredi v petek dne 1 februarja vsakoletno veliko maškerado v vseh prostorih svojega velikega doma. Tekma mask. Sodeluje Jazzband »Sloga« iz Ljubljane Za postrežbo le vsestransko preskrbljeno. — Odbor.
♦	Slovensko prosvetno društvo т Zagreba priredi v soboto dne 2 februarja 1929 v prostorih pevskega društva Lisinski v Zagrebu, Boškovičeva ulica 33, zabavni večer z zanimivim programom: sojopetje, balet ples itd Vabljeni so vsi člani In prliatelji druStva. Vstop prost. Obleka promenadna Začetek ob 20%.
*	Nova mestna oprava f Sarajevo. Za komisarja mestne občine sarajevske je imenovan Asimbeg Mutevelič Imenovan je tudi poseben odbor, sestavljen po verskem ključu in sestoječ iz 13 muslimanov, 10 pravoslavnih, 8 katolikov in 4 Židov Predvčerajšnjim popoldne Je dosedanji mestni župan Bičakažič izročil agende komisarju Muteveliču
♦	Prve slirtateljlce veterine. Kdo si Ы mislil, da se bodo ptl nas ženske začele tudi pripravljati za veterinarski poklic. Sedaj se ie Izpremenilo tudi to. Na zagrebški univerzi Je bila ustanovljena veterinarska fakulteta, edina v naSi državi iz katere pridejo v Dar letih prve zastopnice krasnega spola kot diplomirane veterlnarke. ki bodo zdravile konie. krave, pse, a če treba tudi leve v zoološkem vrtu ali v kakem cirkusu Sedaj so na veterinarski fakulteti zagrebške univerze vpisane tri slušateljice veterine Rnea Izmed teh. gospodična Jelka Bajkič Iz Sremske Mitrovice. le za njen tema »Mleko na zagrebškem trgu z ozirom na Število telic« prejela letos svetosavsko nagrado
•	Pri včerajšnji zahvali za Francetom Pogačnikom je napravil tiskarski Škrat spodai iz imena Prosen Peršin. kar s tem popravljamo.
•	Požar vsled strele. Po vesteh te Splita le v Umešiču udarila strela v zvonik cerkve sv. Jurija Strela Je povzročila požar, ki Je uničil streho na stolpu in na cerkvi. Skoda se ceni na 250.000 dinarjev.
Reduta S K Ilirije
1. februarja v Unionn
Vstop le proti vabilu
Reklamacre vabil v kavarn Evropi
♦	Skrlatlnka In hripa v Bosanski Krajini.
Potniki, ki prihajajo iz Bosanske Krajine, zlasti iz okrožja Banjaluke, poročajo, da je tamkaj zelo razširjena enidemiia škrlatin-ke in hripe. Zlasti sta okužena okraja Pr-n?avoz in Ključ. Pobijanje bolezni pa je zelo otežkočeno vsled zasneženja cest In potov ter pomanjkanja zdravnikov.
•	Volkovi v mestu. Iz Bosanskega Pe-trovca poročajo, da so vsled hudega mraza kl je dosegel 20 stopinj C pod ničlo, in izredeno visokega snega prišli volkovi v dolino in ponoči celo v mesto Petrovac. kjer so raztrgali tri pse.
*	Mladina mora biti bistre glave ln vedrega duha Prava kava mladino slabi. Kuhajte 1' zato rajši vsak dan Ziko.
lahko prtporoča tudi pri prostatahypertro-fi*. Dobi se v vseh lekarnah, drog er lj ah la
špecerijskih trgovinah.
* Cenjeno občinstvo M vljudno opozarja tu Inventurno prodajo oatankov parov čevljev osobito malih Številk po snatno znižanih cenah, dokler zaloga traja, v trgovini PEKO, LJubljana, Aleksandrova cesta. 131
Iz Ljubljane
n— Runranska kraljica v Ljubljani Romunska kraljica-vdova Marija ie včeraj ob 912 z beograjskim Jutranjim brzovlakom prispela iz Bukarešte v Ljubljano. Beograjski brzovlak je imei 62 minut zamude Kraljičin salonski voz bi morali v Vlnkovcib prikloniti OSE ki pa je imel med vožnjo od Caribroda do Beograda večurne zamude Zato so voz priklopili beograjskemu brzo-vlaku Kraljica potuje incognlto v Pariz.
u— Umetnostno zgodovinsko druStvo v Ljubljani bo priredilo danes ob 18. v zbornici univerze svoje 9 predavanje v letošnjem ciklu. Predaval bo arh prof. Ivan Vurnik o stremljenjih sodobne arhitekture.
PEVSKI ODSEK »GRAFIKA«
ZABAVNI VEČER
S PLESOM
MUZIKA DRAVSKE DIV OBLASTI
DOSTOJNE MASKE DOBRODOŠLE
VSTOPNINA 15 DIN ZAČETEK OB 20.
NA PUSTNO SOBOTO 9. FEBRUARJA V DVORANI KAZINE
o— Udmženje vojnih Invalidov r Trbovljah bo priredilo februarja velik srečolov, katerega čisti dobiček, ie namenjen za podpore žrtvam svetovne vojne, in njih svojcem, ki so nuine podpore in pomoči potrebni. V ta namen so že darovale naslednje tvrdke. Udruženju voj. invalidov v Trbovljah: Gradbeno podjetje, Dukič ta Drug v LJubljani 200 Din. Drago Schwab v LJubljani 100 Din. Rosman ln Tschurn. A Ka-dtvec v Ljubljani 100 Din. P. Magdič v Ljub liani 50 Din. tovr. Prane Sva tj Maribor. 50 Din, C. Fürst In sinovi v Ptuju 50 Din Tekstilna industrija, d. z. o. s. v Kranju 25 Din, Kartuzija Pleterje, St. Jernej 20 Din, Kmečko delavska hranilnica, v Trbovljah 100 Din Narodna banka v Mariboru 100 Din Trboveljska premogokopna družba, ravnateljstvo v Hrastniku 100 Din Dobitke so darovale naslednje tvrdke: Bratje Platnlk, Radeče pri Zidanem mostu. Sutnar v Ljubljani. Zlatorog milo, v Mariboru. Testenine Franc in sinovi v Mariboru. Kolinska tovarna v Ljubljani, strojno pletiljstvo, Jad-viga Sket, Union družba z o. z. Maribor, tovarna lesnih izdelkov Jurkk>šteT tovarna Grosuplie Veletrgovina Franc Hrobat d. z o. z. v Kranju, tvrdka E. Jeras ln drug v Ljubljani, Nova založba v Ljubljani, Industrija perila Povh ln Medic. Novo mesto. Veletrg z vinom J. hi R. Pfrimer. Maribor, tvornica,Henrik Francka, sinovi d. d. Zagreb, veletrgovina A. Volk v Ljubljani. Vsem darovalcem se najsrčneje zahvaljujemo, drugim do katerih smo se tndl obrnili, se pa priporočamo.
о— V mestni klavnici se bo na prosti stojnici prodajalo v petek 1. februarja t L ob treh popoldne svinjsko meso.
u— Šentjakobski pevski zbor. Danes rve-čer ob 8. uri redna vaja Brezpogojno vsi in točno Predsednik.
Jutri PREMIJERA senzacija za Ljubljano! - Film s spremijeva-njem glasovnih efektov! - Po. sebni aparati in monterji so že prispeli iz Berlina!
„WING S"
(KRILA)
Jutri!	s KINO »DVOR«
Jutri premijera! Kino »Dvor«.
ii
„WINGS
(KRILA)
Ta releflto Je po*vc6ea mUdhn orlom zraka, katerih krila so ca vedno omahnila ki k kurila!
Jutri premUera!
Kino »DVOR.
*	Prodaja znamk. Poštna hranilnica v LJubljani namerava škartirati iz svojega arhiva dostavnice iz leta 1923. 1924 in 1925 Vse te dostavnice so frankirane z znamkami v različni vrednosti Materijal obsega 36 zavojev Povprečno se nahaja v vsakem zavoju 1494 (porto-znamk beogr izdaje) po 0 Ю Din 84 - 0.30 Din. 696 -0.50 Din 123! - 1 Din. 969 - 2 Din; 301 - 5 Din 162 - 10 Din. 19 - 25 Din 17 -50 Din,558 znamk po 0 30 Din franco preži-<osanih (5 para zelene barve) Vso to količino bomo oddali potom pismene ofer-talne licitacije najugodnejšemu ponudniku če bo generalna direkcija to odobrila Kdor se zanima za nakup, nai vloži s 5 Din kol-kovano ponudbo na direkcijo do 31. t. m. do 12. ure dopoldne Na kuverti naj bo poleg naslova označba: »Ponudba za licitacijo do-stavnic.«
Rrthnrin ČO> "	in Hitenj'
iwUUI H» krvi uspešne stedsivc pro" dnebelmtt slabe nrebrvi ;n habu tue!ne ohxtipaci /e — Dob' se *> vseh 'ekarneh Proizvaja tekamo 1П. ARKO Zagreb (lice St 12
ГГО — zobna pasta najboljša!
*	Invalidska časopisna tombola se bo vršila dne 7 marca letos Ker so s to prireditvijo zvezani ogromni stroški prosimo vse one, ki so preieli tablice doposlane po pošti, in nam po možnosti čimpreje nakažejo one malenkostne zneske, kar stanejo tpblice. — Udruženje vojnih invalidov
*	Izmišljena vest o premeSčenJu sodnikov. V zadnjih dneh so se širile alarmantne vesti o premeščanju sodnikov Po informacijah z merodajnega mesta so te vesti izmišljene in brez vsake podlage Nasprotno, ministrstvo pravde v tem vprašanju ne želi postopati brez predloga konipetentnih sodnih forumov in bo zahtevalo poročila in predloge pristojnih predsedništev sodišč o kvalifikaciii posameznih sodnikov Obenem bo vlada ukrenila potrebne korake proti razširlevalcem takih tendencioznih vesti.
♦	Samomor učiteljske pripravnice. V Sarajevu se je obesila dijakinja 3. letnika učiteljišča Mila Borojevič. rodom iz Prijedora Ko se je njen mla ši brat ob sedmih zvečer vrnil domov, je ves preplašen zagledal svojo sestro obešeno na kuhinjskih vratih Sklical je sosede, ki so prerezali vrv. a bilo je prepozno: Mila ie bila že mrtva V sobi je mlada samomorilka pustila poslovilna pisma za starše, brata ln nekega visokošol-ca v Beogradu Motiv samomora — nesrečna ljubezen
*	Plesne obleke od 240 Din dalle. Ogled istotam neobvezen P Magdič Liubljana
•	Pri bolezni žolčnega. Iedv:čnega in mehurnega kamnr ter Mudem. ki trpe na preobilni tvorltvi sečne kisline, se z uporabo prirodneUgrenčice »Franc losef« uredi delovanje črevesja Možje zdravniške prakse so se po dolgi vrsti let prepričali, da je voda »Pranc-Josef. zanesljivo in prav oosebno učinkuioče salinsko odvaMIo. da se
u— Ljubljanski trg ln mraz. Silovit pritisk mraza vpliva zelo na ljubljanski trg živil Včeraj je bil običajni tržni dan ob sredah Na trgu Je vladala prava praznota Veliko je pomanjkanje jajc. ki so se po-dražila za 50 par pri komadu. Kmetice so prinesle na trg približno okoli 600 jajc. za katera so se gospodinje naravnost pulile. Na trgu je bilo tudi prav malo domačih Jabolk večinoma iz bližnje ljubi anske okolice labolka so v cenah radi pozne sezone zelo poskočila Tudi drugih dnevnih živ-Ijenskih potrebščin je b lo na trgu prav malo Gospodinje, ki so bile primorane na trgu nakupovati potrebščine, so hitro opravi-le svoie posle in hitele domov Ob sk trga od strani konzumentov ie bil minimalen Kmetje iz bliž ,.ie okolice in s Posavja niso na trg pripeljali niti enega voza krompirja Občutiti je že precejšnje pomanjkanje krompirja.
u— Oblastni odbor Jadranske Straže v LJubljani se najlepše zahvaljuje vsem, ki so s prephčili darovi za bulfei ali na katerikoli drugi način pripomogli da se Je prireditev v Slovanskih nošah dne 12 Ianuarja t I v unionski dvoran zakliučil& s tako lepim moralnim in gmotnim uspehom Cisti dobiček se porabi samo v kulturne In tarodne namene društva
n- Večerni gospodlniskl tečal v .Mladiki. se začne v sred<i 6 februaria .»b 17 Vpisovanje ie v petek 1 februaria popoldne in soboto 2 februarja dopoldne v .Mladiki«. kier se izvedo tndi vs- podrobnosti
Samo ie dane» IU »Kopališče Ijubavi na Frauenskem jezera«
Ra romam UUk«im VeMat pk«vclo< tekme и svetovno prvenstvo 11 Ob i, И 7„ H S ki I.
Klm, .DVOR.
Tetetoa /739.
u— Zelezničarski Ples. Leto» prirede železničarji v Ljubljani svo» pred pustno veselico pod naslovom »Mednarodna maške-rada« v veliki dvorani Sokoiskega doma na Taboru. Preskrbljeno ie za najboljšo zabavo ln ples, saj bodeta igrali dve godbi. Kdor se hoče res prijetno in neprisiljeno zabavad. naj obišče železničarsko -naške-rado, ki se vrši v petek dne I februarja na Taboru. Vstopnina 10 Din. Začetek ob 8. zvečer.
u— Trgovine s papirjem bodo odprte na
svečnico dne 2. februarja do l ure popoldne — Sekcija gremija trgovcev s papirjem in pisarniškimi potrebščinami.
u— Vstopnice za lovski ples, ki se vrši v soboto zvečer dne 2 februarja na Taboru, se dobijo v predprodaji trgovine Anton Schuster v Ljubljani, Mestni trg 25.
u— Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in Skrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
u— Poziv hišnim lastnikom. Po novem zakonu o neposre«lnjih davkih ее mora vr-iitj vsako leto popis davčnih zavezancev. Zato pozivlje mastni magistrat ljubljaneki vse lastnike, oziroma upravitelje hiS na ozemlju mestne občine ljubljanske, <1a tofcno jMjpilejo na podlagi posebnih popisnih pel, ki Jih prejmejo od mestnega magistrata. » svojih hišab vse stranke, t. )e najemnike ln podnajemnike po stanju dne 31. jan. 1929. Popisne pole, ki so opremljene z navodilom, kako se izpolnijo, se morajo oddati najkasneje do vštetega 4. lebruarja 1929 med uradnimi urami od 8 do 14 ure na mestnem magistratu — Mestnj trg soba 2 I. nadslr^ soba it. 22. mestna posvetovalnica. V »oboto 2. in v nedeljo S. lebruarja ее pole Istotam tudi sprejemajo od 0.—11 dopoldne.
и— «Maškeradni večer» Jenkove plesne Sole drevi ob 20. v Kazini 245
u— »Počitniški dom< v Ljubljani bo priredil v petek 1 februarja v vseh piostorih restavracije »Ljubljanski dvor« ob 8 zvečer veliko predpustno veselico z bogatim sporedom: godba. ples. šaljivi prizori, solo-spevl Itd. Cisti dobiček fe namenjen za zgradbo počitniškega doma. zatorej na obilno udeležbo najvliudneie vab» — Odbor
Pustni tore«	2. li
PLES	V МШШ!
S^kii 11	KAZ NA
a— Zadruga brivcev, tnzerjo tn lasni-Carjev v Ljubljani sporoča cenjenemu občinstvu, kakor tudi članom, da bodo briv-nice in damskt saloni na praznik (Svečnico) 2. februarja celi dan odprti, zato se v petek delo vrši samo do 19 ure. — Načelstvo
u— Pozor! Kdor se hoče dobro zabavati, naj ;>ride na plesno veselico dohodarstvenih uslužbencev, ki se vrši l februarja v Mestnem domu. Dostojne maske dobrodošle. — Odbor.
u— Velika umrljivost » mesecu Januar» Ju. Vremneske nagle izpremembe telo vpil. vajo na umrljivost v Ljubljani Sedaj Je čas, ko smrtna kosa dnevno neusmiljeno pobira svoje žrtve med meščani doma in po bolnicah. Zgodilo se Je. da je v javni bolnici neko noč umrlo kar 12 oseb na raznih notranjih boleznih, predvsem na petiki Kolikor smo informirani, je do 30 t. m. umrlo v LJubljani že nad 50 ljudi, velik del teh ▼ lavni bolnici. Pogrebni zavod mestne občine. kakor tudi privatna pogrebna podjetja imajo dnevno obilo posla Primeril se je že slučaj, da so en sam dan pokopali 7 mrličev ter so se morali pogrebni vozovi pred pokopališčem Pri Sv. Križu zaporedoma vrstiti.
u— »Ples v maskah. Sokola П. v Kazini
na pustni torek Vstopnina 15 Din. v pred-proda« 12 Din.	249
Zadovoljstvo ▼ hiši
Jt le tedaj, ako nporat>l|a«e pražeae kav* tvrdke
ANTON FA7 4P!\C - CFL.IP
u— Reduta SK Ilirije. Serijo velikih pustnih prireditev otvori letos SK Ilirija s svojo elitno reduto. ki so bo vršila jutri v vseh prostorih hotela Uniona Dekoracijska dela. ki so v veSčih rokah g. Skružnvja in cvetličarne Šimenc, so domala dovršena v pripravah in jih je treba samo Se namestiti v dvoranah Glavna dvorana bo dekorira-na predvsem z naslova prireditve s po-vdarkom klubskih barv in emblemov Novost v Ljubljani pa je namestitev godbe, 12 mož bročejega, pomnoženega Negodeto-vega »Jazz-orkestra«. k: bo v novi, modernim prilikam odgovarjajoči zasedbi nastopil topot prvič v Ljubljani Pestro živo-barvno obeležje bodo dale prireditvi maske. ki bodo v svečanem sprevodu prišle v dvorano in otvorile prireditev Za nailepše maske je razpisanih več nagrad, ki jih bo komisija sestoječa iz gg Tratnika Vavpo-tiča. Ing. Husa, prof Lapajneta. rež De-bevca in nov. Kerna gotovo v občo zadovoljstvo prisodila osebam, ki Jih bodo pač najbolj zaslužile Sprevod mask bo angažiral g prof Jenko, kateremu J poverien aranžma prireditve Ob sviranju izbranih plesnih komadov, bo dana posetnikom prilika uživati razodetje moderne in klasične Terpsihorine umetnosti občudovati pestre maske In izbrane siiajne .oalete damskega sveta Bogato založeni buffeti pa bodo nudili veliko izbiro okrepč l lestvin in pilac., огп'1т*т1я rofks пя b<-> hiirro HoVi*.
ШЋ& dopoldne in južino
шшвяшпшяашяяша^шяяаяяшжум ...........m—————им
je najzdravejsa in najboljša hrena za otroke kakor tudi za odrasle skodelica mleka z 2 do 3 žličicami Ovomaltine.
rtreo tn komfortno opremljen bar у beli dvorani, kjer »e bodo poleg Šampanjca in likerjev servfral« vse najraznovrstneSe barske pMatfe Bar se otvori ob 22. irrt, od polnoči dalje pa bo Igral tam priljubljeni Cvimov orkester najmodernejše plesne ko-rnade do zgodnjih jutranjih ur.
в— Slovensko ribarsko društvo Je imelo
v	torek svoj občni zbor v prostorih restavracije v Ljubljanskem dvoru. Udeležba Je bila prav zadovoljiva Vodil ga je predsednik g. dr. Munda, ki se Je spominjal v preteklem letu umrlih zaslužnih članov, blagajnika Jakopiča in Potočnika. Kralju je bila poslana pozdravna brzojavka. Predsednik je nato obširno i>oročal o važnih dogodkih, namašajočih se na slovensko ri-barstvo, predvsem o novi obiastni uredbi ln snovanju edinstvenega ribarskega zakona V zanimivi stvarni debati ie bilo stavljenih več koristnih želj in predlogov. Ponovno sta bila Izvoljena predsednik dr Munda in podpredsednik Mladič, v odbor pa ugledni člani društva. Podrobneje bomo o tem, za slovensko ribištvo izredno važnem občnem zboru, Izpregovorili v eni prihodnjih številk
o— Hrlpa v Ljubljani naglo ponehava. Suh In osteT mraz sicer zelo vpliva na razvoj nekaterih bolezni Opažati pa Je. da Je začela hripa zelo ponehavati v Ljubljani in nieni okolici Pri OUZD se je stalež bolnih delavcev reduciral za polovico Danes je bilo prijavljenih le 40 novih zavarovancev ki so oboleli na infuenci Konstatirani so tudi že slučaji recidivne influence Mnoge osebe, ki so ozdravele, so ponovno obolele na tei zavratni bolezni
Policijski drobiž. Od torka na sredo »o bili prijavnem policiji naslednii dogodki J tatvina kolesa. 1 telesna poškodba 1 popadljiv pes. 2 izgreda na cesti. 1 izgred v gostilni. I prestopek zglaševalnih predpisov. I primer nedostojnega vedenja. I prestopek obrtnega reda. I prekoračenje policijske ure 1 nezgoda zaradi padca. 4 prestopki predpisov o zapiratitu trgovin in 12 prestopkov cestnega policiiskega reda. — Aretirane so bile 4 osebe in sicer: Janez S zaradi vloma v kaoelico splošne bolnice Josip S. zaradi razgrajanja in kal.ien.ia nočnega miru Karol C nß podlagi zaslediva-nja v policijskem dnevniku in Friderik T zaradi beračenja
Iz Maribora
a— Avtobusni promet v Mariboru, ki je
bil zaradi velikega snega na nekaterih progah popolnoma, na drugih pa le deloma ustavljen bo v nekaj dneh zopet vzpostavljen Na progah Celje-Konjice. Marbor-Sel-niča ob Dravi in Maribor-Marija-Brezje je avtobusni promet normalen, pa tudi proge v mestu razen prn?e Glavni trg-Melie so že vzpostavljene Kedaj bo otvorjen promet med Mariborom in Konjicami, br» pa določila komisija, ki si Je včeraj to progo ogledala.
a— Nov most. Preko Drave pri Zgornjem
Dupteku bodo zgradili nov most.
a— Poizkus samomora. Včerai popoldne si je hotel vzeti življenje 25 letni Josip Le-bič iz Krčevine. Izpil Je večjo količino lizo-la. Odpeljali so ga v bolnico in nru izpraznili želodec. Upati Je, da ostane pri življenju.
h Krama
r— Avtobusna zveza KranbLjubfjana V ponedeljek se otvori avtobusna zveza LjubljamuKranj, ki se je zaradi snega пег kolikr navlekla.
r— Likvidacija strankarskih organizacij Po nalogu sreskega poglavarja je posetil vladni komisar g Bogomir Deu predstav» nike mestnih organizacij SDS. SLS in ra« dikalne stranke. Prvi dve sta že pred dne>
vi	likvidirali svoje posie, samo pri radika« lih *> konfiscirali eno štampiljko.
r— Nocojšnje got'ovanje SkofjeloČanov Nocoj uprizorijo v Narodnem domu škof--jeločani znano burko «Sestrična iz Varša« ve». Posetite v čim lepšem številu!
h Prekmurja
mr— Pred pust v Murski Soboti Predpust Je kratek in z ženitvijo ie treba hiteti Za» to ne mine dan, da ne bi srečal tudi po dve ali tri svatovske družbe na saneh, da ne bi slišal iz te ali one hiše v občini ali okolici že ob osnnh zjutraj čardaše, ki ga svirajo cigani. Pri robkih družinskih za» bavah ш torej čudao, da so Sobočani skoraj pozabili prirediti tudi nekaj zabav več= jtgj oblega Izraelit-.ko žensko društvo je sicer nameravalo prirediti velik koncert s prvovrstnimi inozemskimi umetniki, toda vsled smrti predsedi.ika izraeiitske občine je to odpadlo Tudi evangeličansko žen» sko društvo je nekai obljubuvalo — in ostalo tud' samo pn obljubah. Športni klub «Mura» prir» di kot p.-vi svojo reduto v so> boto, dne 2 februarja Plesni aranžman za to prireditev je prevzel g prof. lurko iz Ptuja 9 februarja prirede gasilci svojo vsakoletno zabavo in na pustni torek dne 12 februarja Sokol svojo tradici jonalne maškerado Sokol se m strašil ogromnih в'-oškov iu ie angažiral za nrireditev god= bo v Ljubljani. Poleg tega bo nudil tudi izbran humori tični spored Poleg te pri» redit"i »i obetajo Sobočani največ užitka še ^d «Pustolovščin Jlobrega vojaka Svej> ka» Dramatični odsek je vestno naštudb ral to neprekosljivo satiro ki i'- igra prvič
v petek, dne 1. februarja ob 20. ort ta po» navija oa Svečnico. Vsa Sobota je prispe« vala svoje «tare avstrijske uniforme, ki bo do »a dve uri zopet vzbudile mrlič* oeelav» nega spomina k življenju.
Iz Tržiča
6— Sankaška tekma na Ljubelju je za. radi prevelikega snega, ki je zametei že odkopano progo, preložena na nedeljo 3 februarja in so priprave za njo v polnem teku.	, ,
б— V »oboto je bil tak snežen metei, da so se morali vrniti izkušeni športniki, ki so hoteli na Kofce. Včeraj se je zopet poka, zalo solnce in skoro bodo zopet vsa pota
v redu.	.	. .
6_ Skioptično predavanje o potovanju po Srbiji se je vršilo v soboto Pojasnjeva» lo ga je 60 slik Prihodnje predavanje bo predočilo v 150 slikah vodne stavbe na Češkem.
Sport
Pismo iz Romunije
Vodja naših tekmovalcev na romunskem državnem prvenstvu g inž. Janko Janša ie poslal pismo, ki ga zaradi dosedanjih skromnih brzojavnih vesti o teh tekmah objavljamo v celoti:
Bnšov. 25 ianuarja
»Vožnja do naše meje je miniia brez večjih nezgod Težje nam ie šlo že na romunski strani kjer smo imeli sitnosti zaradi Kmetovih smuči, ki so iih hoteli po vsej sili zacariniti Težko nam ie bilo tudi zaradi Jezika, ker so Romun' govorili samo svoj Jezik Zastopnika njihovega saveza na meji ni bilo Po Romuniji smo se vozili v •rapidu«. «i ima samo I in II razred V Aradu smo prestopili četrtič m zadnjič v direktni brzovlak iz Budimpešte.
V Brašov smo prispeli v sredo. 22. L m ob 13.30 Tud; tukaj nam ie trda predSa zaradi iezika Z avtobusom smo se odpeljah v sredo mesta in slučajno naleteli na pravi naslov, v hotei »Krono« Gospodje iz saveza so se zelo začudili, da smo vendarlt prišli in so nas bili Drav veseli Naše pismo pa so. žal. prejeli prepozno tako da za sprejem na mej in v Brašovu niso mogli ničesar pripraviti.
Med prijavljenimi tekmovalci smo zasledili imena: (med Poljaki) Kama. Zytkovicz Witkomskv: (med Cehi) Beranowsky Ru-szinski Stehlik. Brabec. (med Romuni) brata Pascu. Zoier (iz olimp vojaške patru'ie) Lexen (dvakratni državni prvak) in še druga znana imena Avstrija se ie prijavila, toda ni dospela.
Tekme so se vršile pod pokroviteljstvom princa-regenta Nikolaja, ki ie bil pri 30 km lekmi tudi osebno navzoč Ta tekma se je vršila na Predealu v višini I0Ü0 do 1500 m Do tia smo se vozili poldrugo uro z vla kom Start ie bil d"ločen za 12 30 Joško ie dobil zadnjo številko 15. jaz 13. dr Kmet pa 11 Pihai ie prec°j močan nasproten ve-fer Proga ie bila lepa. vzpona ie imela do ^00 m Sprva ie š'o 10 km kvfšku nato v sunkih in na koncu po ravnem Mi se sprva nismo mogli razviti ker nam ie tičala vožnja v nogah Pri km 3 sem prehitel Kmeta k» ie imel pred startom malo mrzlice 2e med vožnjo ga je napadala hripa Pri km 4 me ie prehitel Joškc, Pozneie Je šlo vedno bolje in hitreje. Jo«k» ie prevozi! progo brez padca Pri km 24. ie bi! lažji gozdni prehod, kjer se le Zytkovicz hudo potolkel Tudi Ruszinski se Je nekje trdo vse-del in zaostal Joško ie vozil izborno V finishu ie ujel Kawo (št 1.) in Zvtkovicza (št S) ter prišel na cili kot drugi za Bera-nowskim (št. 7).
Podrobni rezultati 30 km-tekme so bili naslednji:
L Joško Janša (SHS 2:12.2: 2. Beranowsky (CSR) 2:16: 3 Zvtkovicz (Poljska) 2:14: 4 Pascu (Romunila) 2 22: 5 Ing. J. Janša (SHS) 2:24) * Kaxva (P) 2:26: 7 Pascu (R) 2:34: 8 Zoitr (R) 2:39: in 9 dr. Stan? Kmet (SHS) 2:42
Po tekmi smo bili masiranj In pogoščeni Pri banketu smo zavzeli častna mesta in stopili povsod v ospredle Poljaki In Čehi
Sokolsko društvo v Mengšu
javlja vsem bratom in sestram, da je danes umrl dolgoletni starosta brat
00	mukapolni bolezni. Pogreb dragega pokojnika
bo v petek I. februarja ob
001	4. uri popoldne.
Mengeš. 30 ianuarja 1928
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v LJnbllanl. 30. januarja 1929.	Višina barometra 308.8 m
Ifi
Ом
опптиј«
barom	Гее per	ь
		t _
		aa *■
7784		S5
77 >6	-71	
775 >	-10	90
ПЭ-С	-6V	-0
	0Д	
1	1 C	05
1ььг	80	45
«пес
sneg
LJubljana Maribo» Zagreb Beixrrad Sarajevo
SkopfJ«
Dubrovnik Spli*
Solnce vzhaja ob 7.23, zahaja ob 17.4, lu»na zhaja ob 23.13, zahaja ob 10.11. aajv.šja temeperatura v Lj'ibljani —9.5, najnižja —17.0,
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Sedanje vreme ве bo najbrže ie držalo. Na za-padu se bo morda temperatura dvignila.
8ner r«tr» ia brila« r i Ii кк
S\V J
SSW
ESE
SW 1
NW 3
NE 3
10
и 10 10
o
PadBTia«
Vr»*»
▼ mm do 7. ure
lit)
10 40
Okolica bolnika se izogne boleznim v ustni duplini in duplini
v grlu uporabljajoča
okusne ANACOT - PASTILE dra Wandera
na poraz niso bi'Ü pripravljeni; posebno Cehom ie g Komarek čita' hude lekcije. 15 km-tekma se vrši na Pojavi. 1000 m visoko Ta tekma se je. kakor znano, vršila v soboto in tudi v tei ie dosege' naš izbor-ni vozač loško Janša prvo mesto Op ur.) Tam so krasni tereni s še lepšim razgledom Vreme ie do sedai lepo. iasno in mrzlo Preden odpotujemo, bom poročal o zaključku.
Zadnje športne vesti
Madžarski nogometni klub Hungaria se vrača preko Genove iz Egipta. V zadnji tekmi je nastopil pri reprezentanci Port Saida in zmagal г 8 : 3 Odigral je vsega 10 tekem in samo eno izgubil. Razmerje golov na turneji jc 43 : 13.
Profe-ijonalni prvak v tenisu Kari Kože uh je javno pozval amaterske mojstre Co cheta. Lacostea in Tildena na srečanje. Te» niška zveza sicer ni oficiielno razpravljala o slični prošnji amaterskih prvakov ven« dar se zatrjuje, da bi io iz načelnih razlo* gov odklonila Te senzacije пят torej za« enkrat v tenisu ne bodo privoščili.
V Budirroešti se vršiio te dni tekme za prvenstvo Evrope v hockeyu na ledu Fin« ci zaradi snežnih zemefov niso prišli pra« vor sno na start Dosedaj so bile odigra» n" tekme: A-striia . Nemčija 1 : 0!: Ita« lija : Madžarska 2 : 1. Švica : Finska 5 : 0 (par forfait).
Državno prvenstvo v umetnem
drsanju
Letošnje tekmovanle za državno prvenstvo v umetnem drsanju se bo vršilo v nedeljo 3 tebr dopoldne na >porm?m drsališču SK Ilirije Za moško prvenstvo bodo startali predvidoma gg *nž. Bloudek. V Vr>d'?ek in \včin Državno prvenstvo brani od leta 1927 inž Bloudek. Za damsko prvenstvo le dospela doslej samo prijava ge Kadrnke-Reichmann iz Zagreba.
Sporedno 5 prvenrtv-.'nita: tekmairi izvede SK Ilirija savezno tekmo v umetnem drsanju za setiiorie II skupke V te) skupini se računa na udeležbo gg. Thum«. Košaka. BSumela. Dekleve Wisiaka. Betetta in M Juvanca. Tekmovanle v obveznih valah se bo v te! skimini skoro gotovo vršilo že na praznik 2. februarja ob 15 uri.
ZagrebtLjubljana. Po vesteh zagreb« ških listov se bo prihodnjo nedeljo vršila r preteklo nedeljo odpovedana medmest» na nogometna tekma med Zagrebom in Ljubljano. Uprava igrišč Gradjanskega ho očistila igrišče in je skoraj z vso goto» vostjo računati, da bo v nedeljo otvorje» na s to pomembm prireditvijo letošnja nogo „etna sezona v Zagrebu Sestava l jub» Ijanske reprezentance je trenutno najmoč» пејГ.а in pričakovati ie. da bo Ljubljana v nedeljo letos že drugič odlično zastopala slovenski nogomet na vročih zagrebških tleh.
Prva motosküürlng-tekma v ljubljanl. Moto-kolesarski klub »Ilirija« bo priredil v nedeljo, dne 3 februarja motoskilftrinz-tekmo. kot prvo v Jugoslaviji. Kakor znano, se vrši motoskijÄ-ring tak«, da motociklist vleče priprežnika-smučarja na dolgi vrvi za seboj Pri tem poka-žeta seveda oba svojo izurjenost, kajti najt' w-mrznleno cesto, ki bi büa všeč motociklistu hi tudi smučarju, le zelo težko Proga 3 km na lepi ravni cesti od Brezovice (km 7) do cilja na Viču pri km 4 ni pretirano dolsa in tudi maksimalmi čas 8 minut le lahko doseeüiv. — Sestanek smučarjev in motocrWistov. ki se udeleže tekme, se bo vršil v soboto, dne 2 februarja t I. ob 10 dopoldne v kavarni »Rvropa« zaradi sestave tekmovaln'h teamov Obenem bodo tamka) zaključene prijave in izdana tekmovalcem vsa potrebna navodila. — Upravni odbor motokol. Ilirije
SK Ilirija (smušk3 sekcija). Danes v četrtek ob IS. se vrši v kavarni «Rm-Mia« širši članski sestanek Rad' važnosti — razeovor o pripravah in izvedbi smuške tekme v prihodnjih dneh — se pros: polnošievilne udeležbe Načelnik
Službene objave drs3lneüa tehn. odseka JZSS. Seia sodniškega zbora se vrši danes, v četrtek točno ob 19.tO v kavarni »Pvropa« Na selo se vabijo zg Milan luvanc. dr Makso Juvanc. Wi-siak. Kavšek Ivo. Betetto. inž St Bloudek. nadalje deleča? IZSS pri tekmi za dr Puchsov pokad g Gnidovec — Po seji sodniškega zbora se vrši v istem lokalu ob 20.50 seja tehničnega odseka na katero se vabijo poleg zgora) navedenih tudi gg V Vod:šek. 1 Goreč in Mirko Sircelj — Prosi se zanesllive in točne udeležbe Dnevni red: državno prvenstvo 2 in 3. II.. tekme v Bohiniu 10 II — Ob'.ivtfa se. da Je po sklepu upravnega odbrvra IZSS damska tekma za prehodni poka! savera ki se vrši 3 t. m. v Llubliani. obenem tekma za dansko državno prvenstvo га I. 1929 — Podaljša se prijavni rok za moško in žensko drž prvenstvo ter za tekmo seniorjev 11, ki se vrši 2. ki 3 febr. v Llubltani. do petka I febr ob 18 nri; prilave le treba nasloviti na Športni klub «Ilirija«. Kr-snikova ulic» št 3-Й ter prilavl priložit: prijavnim) Natančni razpis tekem le bil objavljen 5 » m. v »Slovencu« in 6 t. m. v »Jutra«,
JZSS
Železniške
то a prage
bukove In hrastove 260 X 28/24X14 kupimo večjo množino Prevzemališče franko Sušak. — Ponudbe z značko »Traversine« na Publicita G. Cehovin - Trieste.
Gospodarstvo
Ponudba za poravnavo pri Slavenski banki
Predvčerajšnjim se je vršila v Zagrebu skupščina upnikov Slavenske banke in seja upniškega odbora. Na skupščini je bila odobrena prodaja vojašnice v Mariboru za vsoto I .вЗО.ПОО Din naakar je pravni zastopnik oidnjega upravnega sveta Slav. banke sporočil, da je upravni svet pripravljen staviti ponudbo za končno poravnavo na ta način, da prevzame gaarnrijo za izplačilo kvote, ki bi r primeru pristanka upnikov znašala približno 2(1 odstotkov terjatev II. rarreda.
To sporočilo je bilo sprejeto z zadovoh--.tvom in ni dvoma, da bo jx»nudba čim bo službeno prijavljena konkurzni upravi odnos no konkur/nemu sodišču najresnejše uvažif^ na, ker nudi upnikom 5e najugodnejši aačm likvidacije f(akor je namreč iz poročila upniškega odbora razvidno, bi mogla kon-kurzna uprava upnikom izplačati takojšnjo ebortaei jo 14 odstotkov, za ostalo likvidacijo pa bi bilo treba še 4 do 5 let in nJ računati, da bi se dobilo več nego Se cca 3 odstotke Pri tem so računani konkurzno upravni stro ški s 600.000 Din za semester. Razpoložen* v upniških krogih je proti nadaljevanju konkurza in za poravnavo, kar z ozirom na gornje številke ni Čudno.
Nešemu por^ilu o stanju konkurzne mase Slavenske banke, ki smo ga objavili povodom ljubljanskega sestanka upnikov proSlo nedeljo v »Jutru«, bi bilo dodati še :xJIok sodbene?ra «tola v Zagrebu, kot konkurznega sodišča glede odobritve prodaje nekih bančnih aktiv. So<ii5?e je odobrilo naskdnie sklepe upniškega odbora od 18. dec. 1928: 1-) prodajo pabče Slavenske banke v Zagrebu. Vlaška ul St DrV vni Hipotekami v Beogradu za 9 milijonov Din. 2) prodajo hi-v Mariboru Slovenska ulica 3fi, Marici Hudnikovi, v Mariboru za 106.000 Din: 3.) prodajo posestva 0*elj v Sloveniji Milki Majrenovi iz Maribora za 12.000 Din; 4.) prodajo paketa delnic podjetja »Koranit« v Karlovcu (100 odst.) iz konkurzne mase Josipu Miletiču iz aMtulj in Teidoru Mandiču iz Pereniča pa za 2 milijona Din.
Na dnevnem redu občnega zbora dne 18 decembra 1928 je bila tudi prodaja železnega rudnika in livarne v Topuskem oziroma do-tičnega paketa (100 odstotkov) delnic tvrdki Weiberger. Ker je po poročilu konkurznega upravitelja rok oprije za nakup potekel 10. t т.. je upniški zbor soglasntio sklenil, naj se ta točka odstavi z dnevnega reda ter da se prepusti upniškemu odboru, da razpravlja o predlogu konkurznega upravitelja, naj «e lo podjelie odda v zakup pod primernimi pogoji, dokler se ne javi kuj*e z zadovo-ijujočo ponudbo. Sodišče odobrava ta sklep. Sodišče ie tudi odobrilo predlog, naj se kon-kurznemu upravitelju dovoli iz konkurzne mase posebna nagrada ker mu ie z njegovimi zvezami in ponovnimi intervenciiami v Beogradu uspelo zvišati prodajno ceno z» bančno palačo Državni hipotekami banki od 8 na 9 mili'onov Din. Ravno tako Je kon-kurznemu uprivatelju priznalo jjosebno nagrado za prodajo nepremičnin v Zagrebu. Mariboru in Ošlju v znesku 800.000 Din Končno je sodišče pozvalo konkurz. upravitelja, naj v smislu § 149. in 150 konkurzne-gp zakona predloži račun o «voji upravi glede splošne mase, kakor tudi glede uprave prodanih nepremičnin, k čemur je bil že pre-ie pozvan da se lahko izvrši razprava glede njegovih stroškov v smislu citiranih zakonskih predpisov.
= Možnost znižanja davka na rente. Kakor
smo že poročali ie Centrala industrijskih korporacij predložila finančnemu ministru predstavko. v kateri prosi, da bi se obresti od hranilnih vlog in obresti za kredite, najete v inozemstvu, oprostile od davka na rente- Ta davek bo na eni strani oviral ustvarjanje hranilnih vlog ker obremenjuje vlagatelie. na drugi etrani pa bo znatno podražil inozemske kredite. Kakor poročajo iz Beograda bo finančno ministrstvo morda pristalo na lo da se ublaži davčna »tojmja glede hranilnih vlog in inozemskih kreditov. nikakor pa ni misliti, da bi ее ta davek ukinil.
= Zanimanje inozemstva ca plasiranje kratkoročnih kreditov v Jugoslaviji. Te dni se je mudil v Beogradu g. Isel de Scheper, predstavnik velike nizozemske financijske družbe Nederbndsche Credit and Financi-ring Maatschapij, ki je bila lani ustanovljena га posebne vrste kreditnih poslov, fo je za kratkoročni» posojila od t do 5 let. Pri imenovani družbi so udeležene največje nizozemske. angleške nemSke in ameriSke banke, med drugimi Mendelsobn & Co., Pierson & Co., Amstelbank. Nederlandsche Handel Maatsch (Nizozemska), M. M. Warburg & Co. (Hamburg). A. L6wy (K6ln) Rotschid & sonn (London), Basler Handelebank, Schweizer Rankverein. Schweizer Bankgesellschaft. Dillon. Read & Co. (Newyork). International Acceptance Bank (Newyork) itd. Gospod Scheper je za časa bivanja v Jugoslaviji obiskal najuglednejše predstavnike gospodarskih krogov, d» ее pouči o gospodarskih razmerah v naäi državi. O svojih vtisih bo poročal direkciji družbe, ki bo nato stavila svoie konkretne ponudbe.
= Rudarski in pliivlarski ve«etnik. Te dnf je Izšla prva številka nove gospodarske in strokovne revije pod gornjim naslovom, ki jo izdaja Udruženje rudarskih podjetnikov
t Beograda ln ki bo gospodarske kroge » tvojo bogato vsebino gotovo iznenadila. Na proinjo uredniitva za sodelovanje Geološkega га voda univerze v Beogradu, ae je odzval upravnik tega zavoda prof. dr. petkovid z zanimivo razpravo o potrebi osnovanja državnega instituta, ki bi imel izključno nalogo proučevati prirodno rudninsko bogastvo naše države. Ze v prvi številki sta s svojima razpravama poleg drugih odlično zastopana dva strokovnjaka iz Ljubljane, in «icer univ. prof. inž. Frost z razpravo o magneto-metrični metodi za proučevauje rudninskih ležišč in rudardski nadsvetnik inž- Pehanl z razpravo o našem rudarskem pravu. Številka vsebuje tudi zanimiv statističen materijal o rudarski in topilniški produkciji v naši državi Revija se naroča pri administraciji «Rudarski i Topionički Vesnik, Topličin venac 4/L. Beograd.
== Obdavčenje inozemskih trgovskih potnikov. Ker so po novem davčnem zakonu tudi inozemski trgovski potniki, ki po poslih prihaja/jo v našo državo, podvrženi neposrednim davkom je generalna direkcija obvestila direkcijo carin, da morajo carinarnice od inozemskih trgovskih potnikov in agetov, ki prihajajo v Jugoslavijo, da zbirajo naročila za svoje tvrdke, ki nimajo v naši državi stalnega zastopnika, ali pe da prodajajo posamezne izdelke, zahtevati plačilo pripadajočih neposrednih davkov.
= Dolgoročne pogodbe za nabavo železniškega materijala. Generalua direkcija drž. žel. v Beogradu razgbša, da je prometni minister po И. 231 finančnega zakona za tekoče teto pooblaščen, da sklepa dolgoročne pogodbe za nabavo materijala in za nabavo železniških in parobrodskih voznih sredstev. Prometno ministrstvo je dobilo dosedaj že večje število ponudb. Ker pa se je od mnogih strani zaprosilo, da se z odločitvijo še {.očaka, je prometni minister odločil «la se ponudbe sprejemajo še do 25. februarja t. 1. Seznam materijala. ki se bo nabavil, je vsem interesentom na vpogled pri prometnem ministrstvu, kjer se dobijo tudi splošni tehnični in finančni pogoji.
Borze
SO. januarja
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo slab Edino za devize na Prago in Trst je bilo nekaj povpraševanja. Razen potrebe v devizi na Pariz in deloma v devizi na Trst je vso ostalo jx>trebo krila Narodna banka. Deviza na Berlin je za malenknsi popustila, tečaji ostalih deviz pa so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču so oetali tečaji Vojne škode v glavnem nespremenjeni. Pri srednjem prometu je za aranžma no-tirala 457 _ 458.5, trgovala pa se je za februar po 438 — 435 in za maj po 442. Investicijsko je nespremenjeno pri 88 — 89, agrarno pa pri 53.5 — 54 brez prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Pra-štedioni po 930, v Ljubljanski kreditni po
125.	v Unionbanki јзо 56, v Sveopči kreditni po 93 in v Jugobanki po 9l Meid industrijskimi vrednotami je bil večji promet v Trboveljski po 475, 480 in 482.5. Tudi Slaveks se je dvignil na 104 zaključek dočim se je Slavonija trgovala nespremenjeno po 5.50.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.8475. Berlin 18.52—1855 (13.535), Bruselj 0—7.9205, Budimpešta 0—9.934, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7-996 —8.026 (8.011), London 0—276.3«, Newyork 0—56.87, Pariz 221.75 do 228.75 (222.75) Praga 168.2—169 (169.6), Trst 297.34-299.34 (20S.S4).
Zpagreb. Dunaj 7.996 — 8.028„ Berlin 13.52 — 13.55, Budimpešta 9.919 — 9949, London 275.96 _ 276.76. Milan 297.237 — 299.237. Newyork 56.765 — 56-935. Pariz 221.75 — 223.75, Praga 168.20 — 169. Curih i 094.4 _ 1097.4.
Curih. Zagreb 91275, Paariz 20.825, London 26.21625 Newyork 520. Milan 27-22. Praga 15-385, Dunaj 73.075, Budimpešta 90.645, Berlin 123 49, Bruselj 72.275. Amsterdam 208.475. Varšava 58.20 Bukarešta 3.1225, Sofija 3.75.
Dunaj. Beograd 12.46628 — 12.50625. Berlin 168.70 — 169.20. London 34 4575—34.5575 Milan 37.19 — 37.29, Newvork 710.25 do 712 75. Praga 21.00875 — 21.08875, Curih 136.5850 _ 137.0850.
Efekti.
Ljubljana. Celiska 158 dea. Ljubljanska kreditna 125 den„ Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 175 den. Vevče 120 dtn-Ruše 260—280. Stavbna 56 den.. Sešii Ю5 denar.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 457 — 458.5, kasa 457 — 458.5, za februar 433 — 434, Za maj 441 — 443. ia december 470 — 472. investicijsko 88—89. agrarne 53.5 — 54; bančne vrednote: Praštediona 930 — 935. Union banka 56—56.25, Kreditna 9S--95, Ljubljanska kreditna 125—
126.	Srpska 152 den.. Narodna 7450 — 7,550. Jugobank« 91—92, Poljo stara em. 175 — 18; industrijske vrednote: Gutmann 199 — 200. Slaveks 102.5 — 105. Slavonija 5.25 — 5.50. Nar. Sumska 33 — 85 Drava 465 — 380, Ms 20 den., Brod vagon 310—350. Trboveljska 480 — 482.5. Šečerana 475 — 480.
Beograd. Vojna škoda 456 — 457, za februar 432.5. investicijsko 88Д agrarne 535 —54.5. Narodna 74.50.
Ptrmmffni fHrtč^ri
WIUJJWfKM »• (kltfUII
Ljubljanska Ыяеогва borza. (30. L m.) Les: Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 9 vagonov in sioer 4 vag. drv. 1 vag. remelj-nov, J vag. orehovih hlodov. 1 vag. bordona-iov in 2 vag. desk. Deželni pridelki: Tendenc« čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi «e pšenica (slovenska postaja, mlevska 'arif.4, plač. 30 dni) baška 80 kg po 287.5 — 290. гл februar po 292.5 do 295. za marc po 297-5 — H00 za april po 802.5 — 305; moka: »Og< fco. L'ubljana plač. po prejemu blaga oo 420 _ 425; koruza : laplatska po 345, baška, času primemo suha po 295—297 5; ječmen: bnranjski pivovarskl 68.69 ka po 845—347-5. baški ozimni po 830—832.5.
Žitni trg. (30. t. m.) Na novesadskem tržišču je bil danes promet slab. Ker so bili na eni etrani javljeni iz Budimpešte čvrstoT5i tečaji, iz Amerike pa nekoliko slabši, so bili kupci bolj rezervirani. Cene pšenici so za malenkost popustile. Baška promptna pšenica ве trguje po 247.5. Ker so dovozi dalje slabi, zaenkrat ni pričakovati, da bi cene popuščale. Koruza |e dalie čvrsta ter se trguje po 257-5 — 260. V Ljubljani notira la-platska koruza 225 do 235.
Dunajski goveji sejem. (28. t. m.) Doron 2488 komadov, od tega 56 iz Jugoslavije. 279 iz Madžarske in 1003 iz Romunije. Pri mirnem prometu eo cene prvovrstnemu bla«ro ostale neepremeniesne. cene srednierrstni ?i-vini so biie prilično čvrste. Za kg žive Ifže notirajo: voli T. 1.00 — 2.00. izjemno 2 30 biki 1.05 — 1.40. krave 1.00 — 130, slab? živina 0.70—0.98.
• ______
Iz življenja in sveta
Dva prekucuha na dunajskem dvoru
Cesarjevič Rudolf in nadvojvoda Ivan — Rudolf in Franc Jožef Doslej neznan Rudolfov testament
Te dni. ko obhajamo 40 letnico ma» yerlinške tragedije, se oglašajo pokli» cana in nepoklicana peresa s sestavki, v katerih razmotrivajo Rudolfov pro» blem in ga skušajo rešiti iz novih vidi» kov. Razpravlja se o tem, kakšne smr» ti je Rudolf umrl, naravne ali nasilne, prostovoljne ali neprostovoljne. Bolj nego te domneve, ki imajo skoz in ekoz značaj ugibanja, pa je interesant» no razmerje med cesarjem Francem Jožefom in Rudolfom. Dokumentarič»
šoten z Mayerlinga ln ее nI mudil niti na Dunaju, ampak na Reki v gosteh pri tedanjem madžarskem guvernerju grofu Zichyju.
Zelo značilen vpogled v Rudolfove življenske nazore nudi testament, ki ga je cesarjevič napravil kot 21 letni mladenič, preden je nastopil veliko potovanje. Oporoka je po sedanjih publikacijah bila napisana v Pragi dne 15. aprila 1879. Rudolf določa v njej, da se ima porabiti vsa njegova imo»
Mayerimg v sedanjem stanju
no Je namreč dokazano, da ni smel Rudolf ne ustno ne pismeno nagovo» riti svojega očeta z «Ljubim očetom», ampak je moral začeti razgovor z njim z besedami: «Vaše cesarsko in kralje» vo Apostolsko Veličanstvo!»
Te in podobne razmere na dunaj» ekem dvoru so napravile iz Rudolfa upornika in revolucionarja, prekucu-škega princa comme il faut. Med ljud» mi na dvoru je našel Rudolf samo ene« ga, ki se mu je zdel vreden zaupanja To je bil nadvojvoda Ivan. poznejši Ivan Orth, ki je bil neki tako svobo» domiselno navdahnjen kakor Rudolf in je takisto v ljubezenskih odnoša» jih prekoračil stroge norme španskega ceremonijela habsburške vladarske hiše.
Rudolf in nadvojvoda Ivan sta si bi» la zaupna prijatelja in sta delovala kot nekakšna zarotnika in prekucuha proti dvorni kamarili cesarja Franca Jožefa. Kovala sta načrte, kako bosta predrugačila razmere in sta se v ta na» men sestajala v separeju dunajskega hotela «Tegetthof» v Johannesgasse.
Že to dejstvo izpričuje, da ne more biti avtentična verzija, ki pripoveduje, da je bil poznejši Ivan Orth morilec pokojnega cesarjeviča in da ga je uda» ril s šampanjsko steklenico po glavi. Nadvojvoda Ivan je bil tisto noč. ko je bil Rudolf umorjen, baje sploh od»
j vina v gotovini v dobrodelne svrhe. Grof Bombelles je dobil naročilo, naj razdeli denar na enake dele med ce« sarjevičevo služabništvo na Dunaju in v Pragi. Prebitek dobe šole, obleke služabniki. Spisi, listine in korespon» denca se imajo uničiti. Knjižnica naj se razdeli med šole, zbirke pa naj se izroče dunajski univerzi.
Dalje se glasi pismeno Izročilo: «Moj otok Lokrum (pri Dubrovniku) polagam svojemu očetu k nogam, Naj ga milostno vzdržuje in ščiti ter pazi, da ga ne dobi v last kdo drugi. Lo» krum je spomin na strica Maksimilija» nav' nesrečnega mehikanskega cesarja) in čis*o južnoslovenska zemlja, katere dandanes ne gre več prezirati.»
Testament ima sklep, ki pravi: «Sel sem druga pota, kakor moji sorodniki, vodili so me pa vedno najčistejši na» meni. Naša doba zahteva nove nazo» re. Reakcija je povsod prvi korak k za» tonu » In slednjič:
«Poslavljam se v mislih od vseh le» pih Dunajčank, katere sem nad vse ljubil.»
Seveda ostane odprto vprašanje če ta oporoka res eksistira in v čigavih rokah je sedaj. Slej ko prej pa se po» leg objave tega dokumenta ponavljajo trditve, da je Rudolf izvršil samomor in da je postal žrtev velike ljubezni, ženske, od katere se ni mogel odtrgati.
Nanking bodo podrli
da ga zgradijo nanovo — Grandijozen načrt kitajske nacionalistične vlade
Iz Pekinga poročajo, da je nacijona» j nisterijalnih uradov, ki bi morali biti
listična vlada po večmesečnem posve«	—! -----— — —
tovanju odobrila načrt, po katerem naj bi se Nanking podrl in zgradil nano» vo. Kitajska republika bi dobila s tem sijajno prestolnico, ki bi ustrezala vsem zahtevam modernega velemesta.
Nanking je milijonsko mesto,
ki nima več prostora za svoje prebi» valstvo. Postalo je pretesno, zlasti od» kar je sedež novega režima in središče vsega novega življenja na Kitajskem sploh. Tudi drugače ne ustreza več svoji nalogi. Gradila so ga stoletja, ki niso imela niti pojma o zahtevah na. šega sedanjega poslovnega življenja, našega prometa, naše industrije in naše higijene na gradbo mest. Značilno za sedanje stanovanjske razmere v Nan> kingu je to, da večina novih državnih funkcijonarjev sploh noče stanovati v njem, temveč da stanuje raje v Šanga» ju, kjer je tudi mnogo podrejenih mi»
po vsej pravici tam, kjer je sedež vlade.
Načrt za zrušenje Nankinga
hoče v prvi vrsti odstraniti slikovito in debelo, toda današnjim časom nepri» memo obzidje. To obzidje je krivo, da se mesto ne more prav razširiti, da so mu hiše vse na enem kupu in da se ne more ne gibati ne dihati. Namesto starega obzidja bo krožila okoli pre» stolice široka avenija, v katero se bo stekala večina prometnih žil. A nje» gov materijal bodo porabili za zidavo novih poslopij.
Mesto bo imelo
šest velikih predelov,
ki bo vsako zase služilo posebnemu namenu. Vzhodni predel, kjer so pre» bivale do XVII. st. vojne trume man« džurskh osvojevalcev, bo n. pr. name» njen vladnim uradom. Skozi ta predel
se bo vlekla 54 m «roka cesta, ob ka» tri se bosta dvigala palača državnega predsednika in glavni stan Kuomintan« ga. Nadaljevanje tega predela bo «šol» ski predel» z vsemi mogočimi osnov» nimi, srednjimi, visokimi in poklicni» mi šolami. Središče Nankinga bo tvoril poslovni predel za trgovine, denarne zavode, železniške postaje itd. Ta del mesta bo imel najširše ceste in bo tu» di drugače urejen strogo po ameri» škem vzorcu, tako da se bo njegov promet vršil popolnoma v redu. Se» verni del mesta bodo zavzemala zdra» va in elegantna stanovanja. Tu bodo imela tudi inostranska poslaništva svoj sedež. Nadalnjj predel je namenjen industrijalnim napravam vseh vrst s posebnim ozirom na tiste, ki bodo vzrasle v bodočnosti. Nacijonalistična vlada je prepričana, da je Nankingu namenjena tudi kot industrijalnemu središču velika bodočnost jn hoče sto» riti vse, da se to čim preje uresniči. Nekaj posebnega bo
»gozdna četrt«
obaPurpurnem griču» in obeh jezerih Juanvuju ter Mošuju. V tem delu bo mnogo zgodovinsko znamenitih zgradb in velikih spomenikov. Imenujemo na primer grobnice cesarjev iz dinastije Ming in Suniatsenov mavzolej. 2e ime samo pove da se bodo tu okrog raz» prostirali velikanski parki, za katere bodo kitajsko prestolnico zavidala lah» ko vsa druga svetovna mesta.
Načrt, ki ga je vlada sprejela, je ogromen in zahteva silnih materijalnih žrtev. Tudi bo treba zlomiti odpor se» danjib hišnih lastnikov, ki se je po» javil iz razumljivih razlogov takoj, ka» kor hitro je prišel načrt v javnost. To» da vlada se po vsej priliki ne bo dosti ozirala na ta odpor, ki ni v bistvu nič drugega nego odpor starokopitnosti proti zmagovitemu navalu novih ča» sov in novih naziranj.
Karijera^madžarskega poslanca
V Budimpešti so aretirali bivšega poslanca Kossuthove stranke Emerika IvankoJ Ovadil ga je lastni sin dr. Andrej Ivanka, veleposestnik na Slovaškem. češ da je na njegovo ime ponaredil dve men'ci za skupni znesek 2000 pengöv. Fmerik Ivanka ima za seboi kaj pisano karijero. Bi! je svoi čas silno bogat in ker je imel ve'ik vpliv, ?a ie Kossuthova stranka pred vojno izvoli a za poslanca v budimpeštanskem parlamentu. Poročil se je s hčerjo bogatega trgovca. Strast do igre in do razvrata mu je snedla ogromno imetje. Moral h svoj mandat odložiti. Med vojno je deloval kot dobaviteli avstrijski armadi. Začel je z nepoštenimi manipulacijami. Prodajal je erarju živino, ki jo je krmi! s soljo, da bi več pi'a in postala težja. Obsodi'i so ga na leto dni ječe in je moral v drugič odložiti mandat. Po voini je «deloval» v raznih državah, končno se je vrnil spet v Bud rnnešto kjer ga je policija sprejela z odprtimi rokami.
Kunschak proti Steidlu
Na nekem shodu krščanskosocijalnih delavcev na Dunaju ie napovedal znani poslanec Kunschak ustanovitev posebne krščanskosocijalne obrambne organizacije. ki ji bo ime «Freiheitsbund». Ta nai bi varovala Avstrijo pred fašističnimi nakanami Steid'ovih «Heim-wehrov» Naooved klerikalnega prvaka je vzbudila mnogo komentarjev, posebno rad' tega. ker se ie pred kratkim še večji prvak avstriiskega klerika'izma. sam vladni predsednik Seipel. v Gradcu izjavil za pristaša Steidlovih nacionalističnih oboroženih organizacij.
»Doktor toziranja«
Senatu ameriške države Nebraske so predložili zakonski načrt po katerem b; morale imeti osebe ki poučujejo umetnost frizirania. vseučilško stoonio. ki je enaka doktorski stonnji. Tisti, ki se hočejo te umetnosti učiti, morajo predložiti naimani snričeva'o. da so dovršili kakšno srednjo šolo.
45-a
kot
izpodjedajo življenjsko telesno moč. Tudi pri najboljši negi isn največji pažnji je še vedno potrebno dajat; bolniku in rekonvalescentu lahko prebavljivo, osobito dobro hrano, ki dviga odpornost telesa, obnavlja izgubljeno moč ter je v stanu, da znova okrepi oslabljeni organizem.
To se najlažje doseže z
Dajte bolnikom 2—3 žllčice Ovomaltine za dopoldne hi Južiao In povrniili jim boste v kratkem času zdravje in svežost Dobiva se povsod!
Zahtevajte brezplačni vzorec, pozivajoč se na ta Est, pr! Dr. A. WANDER-U D. D., ZAGREB
O. Vincent:
Spiritistična seja
Nastal je kratek odmor, potem pa je spregovorila nadvojvodinja Julbja z zvonkim glasom:
»Od nikogar ne zahtevam pretiravanja, vejidar pa sem uverjena, da bivajo skrivnostmi fenomeni, ki jih ne znamo pojasniti . . . Dovolite, da vam povem, kaj se je zgodilo moji sestri Flori-«
Poslušalci so komaj dihali. Vojvodi-nja je postala razburjena, težka bol se je bila zbudila v nji. Zastor je padel, užgala se je luč in oči zbrane družbe so obstale na sliki Florence Clareno, ki je dostojanstveno visela na zidu-
Platno je predstavljalo lepo m mlado ženo s konvencijonalnim ozadjem hiše in vrta. Portretira.nka je bila plavih las. visoke postave in vitkega telesa. Krasile so jo oči kostanjeve barve. Ce je kdo delj časa gledal vanje, se ni mogel ubraniti dojma deviške čistosti, ki je presuntiivo sijala iz njih. Polti pa je b'k» bele. kar blede. Podoba je bila. kakor da ie iz voska. Niene ustnice so ie zdele brez krvi. na licu pa se ji je risal usmev tuge.
Najlepše na sliki pa je bil občutek melanholije, ki je skrival v sebi nekaj božanstveno taji®stvenega. Ta občutek
je preveva! vso sliko. Roke portreti-ranke so bile sklenjene na grudih. Iz njih ie sijala ratfinirana lepota- Zdele so se kakor dva amuleta iz slonove kosti. Takšne roke vidiš danes samo v muzejskih dvoranah. Na eni izmed rok pa je bil prstan z velikim vdelanim biserom.
Vojvodinja. ki ni zatajila niti ene misli, je ponovila:
»Da. povedati vam hočem, kaj je zateklo mojo sestro . . . Čeprav se zdi vse skup zelo naravno, je vendar ta-jinstveno. izredno ta.iinstveno . . .«
»Prav za prav ni bilo nič posebnega. V začetku namreč. Flora je nosila ta prstan vedno, ker je bil originalen rn lep. Čuvala ga je kakor kak amulet. Podaril ga ji je bil njen zaročenec Fer-nandes, ki je potoval po tujih deželah in je bil kupil prstan v Benetkah- Ali se kdo med vami spornimFernandesa? Postal je žrtev železniške katastrofe, ko sta trčila skupaj dva vlaka. Flora ni po njegovi smrti nikoli snela prstana. Naposled je od žalosti tako oslabela. da k) je popadla sušlca. kateri je podlega. Umrla je kakor ptičica. tiho in neslišno. Na smrtni postelji nas je rotila, naj ji ne vzamemo tega amuleta. Ravnali smo Po njeni volji in. ugodili njeni poslednji želji Pokopali smo jo
s prstanom, da bo lahko mirno počivala v grobu.«
Vojvodinja je zopet pomolčala. Njene besede, polne otožnosti. so se utapljale v prostorni dvorani. Molče so upiral-: poslušalci oči v pripovedovalko. Nekaterim je hotela počiti glava — tako so bili razburjeni od silne napetosti.
Samo frivolna Felicita. tista z globokim izrezom, ki se je razkazovala brez sramote in prvlačnosti, se je ke-sala, da je sprožila pogovor o tem Dredmetu.
Iz Amerike Je bila prišla v Soanijo spiritistična moda. In vsi madridski saloni so bili poln: besed o medijih, pre-mikaiočih se mizah, o fluidih in strahovih Felicita ie bila iz golega snobizma začela pripovedovati o pustolovščinah in vplela mednje pogovor o duhovih Zdaj se je prestrašila pobude, ki jo je bila dala.
Tedaj pa je spregovoril stäri general s trdim glasom vojščaka:
»Treba je verovati v tajinstvenost In mističnost. ki nas obdaja . . .«
Njegove besede so zvenele kakor posmeh. V&ndair se ni n-hče drznil smeiati.
Ni trajalo pet minut, ko je nekaj škrt-rtiio. Luči so ugasnile same od sebe ln med gosti je zavelo nekaj sličnega kakor hladen vetrič.
Celo mesto gladuje
Iz Pekinga poročajo o strašnem gladu. ki ie zajel pokrajino Sansi. Posebno grozno je prizadeto mesto Saratsi. Število mrtvih je baje tako veliko, da ji'i ne morejo vseh pokopati. Za mestom se kopičijo velikanske množine trupJ pod milim nebom, volkovi in psi se ma-stijo ž njimi. Glad je prisilil prebivalstvo k ropu in plenitvi. Iz mesta se podajajo tolpe gladujočih ljudi med kmečko prebivalstvo po deželi in kradejo ter ropajo, da je groza.
Smrt kneginje Bülow
V Rimu je umrla, zadeta od kapi. 801etna kneginja Bülow, žena bivšega nemškega kancelarja. Po rodu je bila Italijanka in sicer iz bologneške plemenitaške rodhine Camporalijev. Najprvo je bila poročena z grofom Dönhoffom. 1. 1886. pa se je poročila s knezom Bfl-lowim. V politiko se ni podajala, pač pa se je zbiral v njenem salonu najvišji politični in umetniški svet Dama je bi a kot Lisztova učenka izborna pijanisti-nja.
Namen smučarskega vežbanja
«Ta oprava se mi res dobro poda — toda kmalu me bo naveličalo vlačiti te težke deske vedno s seboj.»
-Gostje so se stisnili vase.
Vojvodinja je prebledela. Sesedla se je na stol in krikn !a. Priskočili so ji na pomoč in jo spraševali, če je omedlela.
Od vseh strani so se slišale ponudbe:
»Želite čašo citronovega soka, skodelico kave?«
Vojvodinja pa je trepetala in krilila z rokami ter mrmrala besede:
»Moja sestra, moja sestra • . .«
»Kaj je г njo?« je vprašal eden izmed navzočih.
»Moja sestra!« je kriknila vojvodinja. »Čutila sem njeno roko.«
Družbo je pretresel mraz. Na belih rokah pokojne Flore se je bil prstan s kamnom silno povečal. In sredi kamna se je pojavila črka, skrivnostna črka »F«.
Bila ie začetnica imena Florinega zaročenca.
Kože divločlne
na-odno pp moJenie naidiaži- na čuie гате povhe. lisice iid
P. S emir о, Ljublana
Miklošičeva cesta.
Žrtve svojega težkega poklica
V	mandžurskem premogovnem revirju Jentaju je katastrofalna eksplozija uničila življenje kakšnim 100 kitajskim in 3 japonskim rudarjem.
V	Kingston u (Virginija) se je zgodila težka rudniška nesreča, ki je zahtevala 14 človeših žrtev.
Statistika domačih živali na Češkoslovaškem
Po zadnjem živalskem štetju imajo na Češkoslovaškem 18 milijonov kokoši. več nego 4 V2 milijona glav gove'e živine, 2 Ц miliiona orešičev, 1.240.000 koz. 1.220.000 kuncev. 860.000 ovc. 4000 oslov. 740.000 konj in 1250 bivolov.
Zavrnjena tožba
Jugoslovansko-nemško razsodišče, k! se je sesta'o v Parizu, da bi v zadnji inštanci odločalo o tožbi črnogorske princese Milice, članice bivše mecklen-burške vladarske hiše. proti nemški državi. je to tožbo definitivno zavrnilo. Kakor znano je zahtevala princesa toliko milijonov kot «odpravnino», kolikor znaša ves proračun Mecklenburške V slučaju, da bi tožiteljica uspela bi morala ta državica napovedati bankrot
i^ndio
Izvleček iz programov
LJUBLJANA ,5H m 4kw> £AUK£b i309 ш 0T iw). PRAUA (349® 5»w) BRNU 1441 Ш 3kw), VARŠAVA {Hilm 10 kw) BERLIN U«4 ra Hw), FRANKFURT (428 a « kw). LA.NCiCN-BERO (4b9 ш 20 kw). SrUFTUARl (380 kw »kw». OllNAJ 151? m 1э kw). LONUON (Davrtb tr у 1604 m lb kw). RIM !44S ® 12 kw). BU-OlMPESTA 155»« m 10 kw) STOCKHOLM (Mo-
ta!» МЯО® »ke)
Petek, I. februarja.
LJUBLJANA 12.30: Reproduceraiia glasbi- — 13: Napoved časa in reproducirana ziasba. — 13.30: Stanje vode ш borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18-30: Gospodinjska ura.
—	19: Franooščina. — 19.30: Varstvo spomenikov. — 20: Večer £e5ke flasbe 111. Izvaja radio-orkteser. — Poročila ia napoved časa. — Sprehod po evropskih postajah — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.15: Popoldanski koncert. — 20.35: Koncertni večer. (Violina и klavir.) — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.05: Pevski koncert narodnih pesmi. — 19.45: Dramski večer. — 22.20: Orkestralen koncert lahke glasbe. — BRNO 19: Klavirski koncert — 19.15: Pevsäo večer — 19.45: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.30: Beethovnov* iti Mozartove sonate. — 19.30: Koncert dunajskega moSkega pevskega društva — Staro-dunajski karneval.
—	BERLIN 16.30: Orkestralen koncert lahke glasbe. — 20: Schubert in njegovo delo. (Predavanje s primeri ttje-gove glasbe.) — 21.30: Koncert moderne glasbe. - FRANKFURT 16: Koncert Iz Stuttgarta. — 19.30: Orkestralen koncert. — Spevoigra. — 0.30: Nočni koncert.
—	LANGENBERG 17 45: Koncert Španske glasbe — 20: Večerni koncert orkestra. — 21: Koncert godalnega kvarteta. — Lahka glasba
—	SIL'TTGART 16: Popoldanska koncert orkestra. — 20: Simfoničen koncert filha-rmomič-nega orkestra. — Groteske. — Prenos športne prireditve. — TOULOUSE 21.30: Argent-'-ifke pesmi in sMadibe za kitaro. — BUDIMPEŠTA 9.15: Domoldansfki koncert. — 17 50: Simfoničen koncert — 19 30: Schuhertov pevski večer.
—	20 15: Koncert lahke glasbe. — 21.45: Ciganska godba. — LONDON 19 45: Beethovnove klavirske sonate. — 21: Simfoničen koncert. — 23 20: Zabaven večer. - RIM 17 30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20 45: 0?>e<rettri večer. — STOCKHOLM 18.20: Koncert lahke glasbe. — 20.15: h domovine; glasbeni program aa sdxxr, violino in klavir.
»JUTRO« St. 27
Četrtek, 81. !. 1929
Sokol
Smučarska tekma GS2 у Mojstrani
Ooraaske К&оыи &up> рлгеЛ т nedet}«
topno scnudkc tekmo m »iccr za člane na progi U ion. i» moliti аа^аКаЈ pa na proga 6 km Stan ga dan« zjutraj ročno ob 9 dopcMee. ra BtraAtaj p* ob 2. popoldne. Prihod tekimovaJcrv članov » Mojstrano j« doSoč«! za 2 februarja t »po klanskem vbakonn odn I veöejaiin. za па-тaidaj pa 3 februarja t dopoldanskim vlakom. Po wshodu naj se Javi-Jo vsi tekmovalci v hotelu .Triglav« v Mojstrani- Prijavljenim tekmovalcem >e za hrano in prenočišče preskrbljeno 1Ы» tekmovalcev Je 1 aro pred začetkom tetam*, жкаг k bo vrSil rdravniiki preg:ed ter trebaчје Proga bc objavljena dne 2 lebruarja sveč« Predvidoma se računa, ds bodo dosegi prvi tekmovalci oiij oko* 11 dopoldne ter Je m te oroogoieno tudi ostalemu ofcčuistvn ixvea Моргал* kako-r rudi članom netekmovalcem. d> prisostvujejo tekmi. — Ožji smuSfci odbor Qor kä. liipe.
Okrnit» оЫЛ tbor r Domžalah. Sokolska
«raAtv» Kamni, Mengeš, Radomlje, Moravče Dob, Domžale m Jeüca imajo na Svečnioo ob 15 ari v So-kolskc® domu v Domžalah okrožni občmi zbor t dnevehn redom: 1 Sklepanj« o ofcro-Jnwn pravilniku. 2 Volitve ofcroincga vod-«v* J Okrožne prireditve т leta 1929. 4. Slučajnosti
K uoui tel	Cltajte!
.Princesko Zvezdano'
JE2ICA. Mraz МлУ pri nas ropot ob čut. no nastopa Snega je že preveč Promet je ©težkočen 29. t m. je blizu AieSa potni« Ut! avtomobil zadel v z moko natovorjeae wuii ei pri tem raztrgal vreče, da s« je precej moke streslo po snegu. Avtomobil se ni mo2el dovolj ogniti široko naložene» сои v. ги, «fcer bi zavoziJ v kupe snega iz kat.-rih jc težko speljati.
BOHI\'J Prometno društvo za Notr Bohinj priredi dne 2 februarja 1929. ma> tka rado v hotelu Sv Janez. Začetek ob 19 uri Nadejamo se, da bo obisk tudi s strani smučarjev številen. Gojzerce niso nikaka ovjra.
JARŠE PRI DÜM2ALAH Hripa »e ved. со hudo razsaja. 28 I so morali prekiniti popolnoma z obratovanjem v «Tovarni platnenih izdelkov». V tovarni je okoli 200 delavskih moči, največ delavk. Тел-srna ostane zaprta za nedogleden čas «Sokol» namerava prirediti 10 februarja maškera* do in sicer v Funtkovem saionu. — V kratkem se ponovi trodejanka «Velika re» patica» — Ze obstoječi tamburaški zbor bodo renovvral',. ker je pristopilo več novih moči.
SEVNICA. Rod« oOtel jftoi Sokota, ki t« J«
vt4:I tt dni, je polekrf »Jajno Zavedna čiaMStvo 3« iledi'o poročilom t navduiefijem Višek zborovanja pa k bil, ko se le razmotrivalo o lastnem Jomu Izvolil se Je po večiai stari odbor, ki uljva vm zaupanje
SKOFJA LOKA - Pariz Gosp urednik, povem Vatn da so mi dali nalogo, da napišem nekako razliko med Skofjo Loko in Parizom Napisal takole- Škofja Loka je mesto kakor Pariz Rtfe je, da ima Pariz nekaj več prebivalce^ m večji obseg, zato
Ea ima Skofja Loka vse polno takih stvari, i iih Pariz ne premore V Parizu je men--da er. sam slavolok. v Loki ga pa vidiš na vsakih 10 korakov Je res, da loški niso ta> ko visoki in lepo izklesani, zato pa so naši daljši in bolj domači. Pri nas jim pravimo «ve!bj> V Parizu imajo en san. grob neznanega junaka, v Loki so pa vsi junaki nepoznani V Parizu se ženske nosijo po pariški modi. loške pa po loški Ne bom trdil, da ni ta ali ona Paržanka lepša od te ali one Ločanke, zato pa v Parizu nimajo lo« ških pnst. V Parizu imajo pariške noči, pri na> pa loške. Ix>čani pa ne mislijo zaostati za Parizom, zato чо sklenili, da bodo imeli letošnjo pustno nedeljo rudi sami «Pariško noč», ki bo zares trajala najmanj vso noč Pariške dame so menda že sklenile, da pri* deio to noč v Loko na obisk, seveda pa oblečene po loški modi. A zato so naše sklenile. da bodo to noč oblečene po zadnji pariški modi. — To sem napisal za nalogo. Ce kotr-u ni všeč. naj popravi iti po svo je jaokrož» Vam pa še povem, g urednik da bo let«-» večji bar kakor lani Seveda bodo tudi cene ijotovo bolj pariške Sve* tuiem Vam da pridete na pustno nedeljo gledat v Loko opisane maškarc; prinesite pa ч s»"boj polne denarnico, da Vam ne Ik; zmunikaln za viak proti Ljubljani. 222
akö] sezadovp^ . izdelki ki 50 baje
ravno lako dobri;
ako možefe vendar pogodi dobili Pravi originoi:
m
SIDRI
MILO
MAKULATURNEGA PAPIRJA
л l)m
Za trgovce, za obrtnike« za peke, za mesarje, га f--iostrijo
večja množina m raz^lairo po osrodm ceni
Naslov pove uprava »Jutra«.
Haročda. m, ust. dopis* Uioie-jt, eudiA, ogicLsob I* pusiah- m, OgLasru, oddelek Julra,' hub^osva, i.T*L it 2

f4<waf
JLalt, oglasi, k*, jluitjo v posredovalne ut- rocgaL te юл«!«. ob&JuiocL шакхх bastsla. pas~ — Najmanjši. zsiesak. Din, ^rt*tojbuui, ел, /ifro Vief-
Ujv pristojbine jt, vpada? U ootnejn, л. *arohU>m,,ju cer rt, oglasu ne pryobcuo čtkovm, гасил, poslne ira (uln+c* (juhlfOJia.šl п#42
______7 cLo-purovasifa uu oglasu trgovskega, ah
rnkLcunnega. isLaxaja* ■ vsaka btsutas Ihn, r— Naj-nanjst mesti. Vul toVnstojbuta. ta, iifro Die, 5-
Za pošiljanje ponudb in daianje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. Ste*. 3402. 2402 fPr «.»«©оттого v Sttk» telef Mev. 3203.
.4

Izurjeno Šiviljo
iprejmem l»koj т irajno jeio Našlo» рот» »glasni oddelek «Juua».
Trg. poslovodja
jvarejii, i »ečle<tno prakso, dobi Ukoj »lulbo fla4a po dogororu Ponudb* na ogla« oddelek «Ju'.ra» pod saatko cllll».	tS18
Mesar, vajenca
pribiilno 1в let »urega po-itenlb »tariev. »rent ki ^ je U uüU. eprejm- Jo-
tei Godnor, Trli« M 161 2211
Potnika
za radio, ki potuje po 1л-go#Uviji v tej ali 'enaki otroki "ln ki Ы viel »eboj radio isdalkr evetovae trrdke. »prejofino — Ponudbe pod «Rviio potnik» na oglaenS oddelek «Jutra» 2237

' i w '
Ti*, pomočnika
prfdDega in dobre«» prodajalca aprejmian taloj т tr iotIbo mešanega blaga — fonarlbe na osla* oddelek t .Jatra» pod «Dober proda-Ja-ee O».	8301
Natakarico
piaMlao in pomotno, sprejme etaloo hotel »BfUeTn«« Ljobljanl Naatop službe kocrem marca. Direktne nndbe i aliko in nar"d-• dosedanjih »!alb all osebno ruk dan med 14. in iS vo.	2093
Mizarjev in
ključavničarjev
те«Ј» Iterilo xa potniek" in tororne тауопе «prejme to тагаа TagonoT т Sm>-de-гет»к1 РаЈапИ — Prednost imajo kljužaTEi?ar«. ki ее razumejo na Westrng kocS-nlco is parni ogreT. 3073
Zastopnika
aa parfumt-Hjske -troke — и Ljubljano in SloTedJo sprejmemo leti ima polo-Iiti jamiiino sa тюгее m »kladigjno blago Odgoror pod «Za 18.755» na Publicity», Zagreb, Gundnli&T* br. 1L	-
Provizij, zastopnika
lobro vpeljanega r Slove nlji, i reS!<4oo prakso т mannfaktnrcl stroki, »prejme« ТогаЛетие oferte t referencami poslati na ojrl oddelek «Jntm» pod Iifro «Vesten aastopnlk» 2249
Šoferska Sola
<ibia»1 теш »onc-o joairan»
Camernlk Ljubljana Do najska 96 Telefon 22йв -rermibeutnl tečaji ta № Ш
Mesar, pomočnik
slad, tresea la vesten ki Je тајеп tndl aakn^ovanja li-rio«, dobi takoj službo Pajaeclla d»J» Martto CtI-lak, «oetilca in mesarija — Јагепша pri Mariboru.
»69
Učenko hi učenca
t primerno predixobraxbo sprejmem т ;гкот|по t m» i&nim Ыа^от J Razhor-tek.	pri Litij: —
Sluso In
skladiščnik?
јш1тип t denarju ali dobrimi referencami *pr»j m* elektrotehniftno pod jetje Potrebno ie tnanje slov., hrvatskega io вря> ikojt» jeiika Javiti se te pri g Lamperta, Vegova nI. tt & dvoriäSe I., levo 2170
Kuharico
виаоекзјво pridno, saaž тагепо in sdravo t Teületuimi spriSevalj sprej me trgoTrka hita na iežeii Oseb 12 Ponudbe e pre pisi «priSeva! in navedbo р1абе ca oglasni oddelek «Jutra» pod «Dolenjka»
2144
Stroinlk
Laüiov; lokomobUi. ISO • kondeniat'ijo. i ved etno pri k »o le prvoTrsten, izužen ključavničar dobi m<*to Pradnont imajo oni. k- »o bili že zapoi-fen' na žagah Nastop 1 marca Stanovanje prosto Parna žaga V. Seagnettl. Ljob Ijana.	2Ü96
Vajenca
sprejmem ta vulkaRliaclJ->io obrt Predstaviti se na Sv Petra eaf.il 61/1. med 12. In 2. ого	2S5S
Nemščino
angleiSlno. francoHino. tta. lijanMino la klavir pouSu-uftlteljica v Kolo-eliel U, priti fi
je dipl. dvorski
Šoferska Sola
J Gaber4Sjk, Bleiweiwrva resta tt 52 (Oblastveno potrjena) prične « ponkom novega tečaja da« 4 febr 2237
Absolventinja
dri trg tole Mi oameMe-nja Cenjen» ponudbe pod «Absolventinja» a» oglas oddelek «Jutra»

Puhasto perje
ralputlljajB po O » v ( e t , a aajmmj 5 «g oo Din 33 kg - Itkort'ttte prilika luklet tr»Jj aaloga — L Hropov.4 Zagr-b Iltea Ф. »»aida» iirtilniea oerja
189
Cvetlični med
dobite pri čebelarju Janka Babnik v Bolni dolini, ee-sta VU. tt. 12.	2179
Urarsko trgovino
a stanovanj ев oddata. — Utotam p o e e n i naprodaj koncertne eltr» (prim) in otrotkl voziček (ponlklan) Naslov » oglasnem oddelku «Jutra».	2330
Kdor
kava Je
prodaja alt
AUTO
na) ее obrne na Karol Cameraflc. Ljubljana, Dunajska cest» St fJngo-Auto telefon 2236) In vpo-*lje popis voaa. kakrtnega želi prodati ali kupiti Pri tem posredovanju se najbolj varujejo Interesi prodajale, ia kizpea.	22
- Pisalno mizo
• predal; ob strani, dobro ohrjnjejlo. kupim Pismene ponudba aa ogla* oddelek «Jutra» pod iifro «Pisalna miza».	£172
Stanovanje
oddaJL lakoj. £ sobi. ka hisja. kJet. vodovod, elek ~ . Kadi
trika. »Jutra«, do 1.
от v ogL odd Oeloda ее od 12.
S122
Cebeint vosek
brei k^kib prime»; kupuje Centralna ptelartka zadruga v Zagreba. PaliuotiAeva u' □. В	3072
Tračnice
Industrijske iel'.talce. malo rabljene, v dobrem stanju kupi Hartner, Murska Sobota.	SCI
Do 30.000 Din
potrebujem aa razllrjenje Obrata pri lfariboru. — Vknjižba na l mesto Din 1BO.OOO vrednega objekta Ponudbe i aabtevo obresti pod «Varno 08» na ogl oddelek «Juua». tsoe
10—40.000 Din
nudfaa kot drataMk ren-tsbllnfran trgovskemu podjetju Event dam kavcl<o za primerno meeto Na«lov
Stanovanje
4 velikih »ob. kuhinje, kopalnic« in vseh pritiklin oddam takoj alj pozneje
la 1000 Din m»-ečE0 Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	1S70
UffTffb.
^ziiiijkuajL'
Dijaka
epeejmea v dobro oskrbo. Rlavlr Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 2274
Ajdovo moko
6 [hn /агкпигаэи ргатн. od iS kg оаџге, raai«tilj> Psvei Sede] am-tm «iia. Uvoraik Gcirenjvko tSi
Prvovrstno seno
и krave ia konje, preiano In nepretano ima po primerni cenj naprodaj J Oblak. Vrbslka itev t.
Sobo
• Btrogo sepkriraate vbodom takoj oddam. Haslov t eglaasem oddelka Jatra
Radi delne odprodale
vseh vrst čevljev, bomo od danes dalje prodajali slovite «Doko> čevlje po globoko znižanih cenah!
„DOK©"
PreSernova ulica 9 — dvoriSče
Gospoda
(fveimctB км »oelanovalea t WoUovi alial Poseben vhod la stouuie ia elektrika Zofija Oeferia. Wolfo-та alle« l/L desno, dtajra vrata. Ogledati Bed 1. ia 44 2 ter od V» 6. ure naprej.	2234
Sobo
s tepariraaia vbodoo la elektriko oddam 1 ali eeebama Naetov v ogiaa.
oddelku «Jatra». 2313
Sobo
s brcao oddam bi!«a Tabora 2 solidnima gospodoma. Naslov r ogL odd. »Jatra«-	213)
Sobo
■ vae eekrbe oddam Ы1п kavarne Kvrofa. Naslov r oglaeiMai oddrika «Jutra» 2S64
Sobo
oddam I ab t osebamv — Naslov v ogiaraem oddelka «Jatra»	8263
30.000 kg sena
sladkega pre&snega prime
g» 1.80 Din franko vagon lovenija prodam Poandbe pove oglasni oddelek Jutra j pod «Seno» na oglasni od 2210 • d elek «Jutra».	2i44
2 opremljeni sobi
veliki la lepi fsveat ее veliko) iHe bo!)« takenekt aar bfizu lice ja <■ 15. febr. Ce nogoSe t klavirjem —
N&olov poslati na oglasni od elek «Jutra» pod Iifro cSolnčuo».
Is
Lovec
veM splošiiejt» iora. posebno pa t utiranju roparis, ki se razume tudi т vrtnarstvo H&T 24 let, teli meeta Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudi* pod mačko «Lovec» ca podrai-nico «Jutra» v Celju £215
Mlada Šivilja
itie slufbo v kakršnikoli trgovini kot {vodajalks al -iično Ponudbe oa po<!mi-nico «Jutra* v Maribora po.i «Zanesljiva». 8217
Fotograf, pomočnik
teli službe. Gre tudi fai-.-'Jonj da se privadi retutL Nasloy v oglasnem oddelka «Jutra».
Postrežnico
preproeio pridno in «nal-no. rsbim od 1,—4 ali 5 ure. Nastopiti takoj Plača 200 Din Predstaviti je med И ta 12 uro Naslov v oglasnem oddelka Jutra 2246
Služkinjo
га v*a domača dela, prid-no.' potteno ln zanesljivo, »prejmem. Prednost imajo c-ns. ki znajo nekoliko kn tati Nastop takoj Naslov pov„ oglas oddelek JutTa.
Gospodična
s 4 razredi metčanske tole in malo maturo, odlična matemntičarka. teli takoj stopiti v službo Pismene ponu lbe na oglas o4;ielek «Jntra» pod «St 60»
«	2204
Službo tekača
ali kai sHčnegs telim. Pomagal Ы tudi v trg»vini. N'aslov v oglasnem oddetka «Jutra».	2200
Pletilja
vsakovrstno	delo
na dom Naslov v	ogla»
oddelku «Jutra»	2S4S
151etna deklica
teli sluibo k otrokom Haslov pove oglasni oddelek nrrr «Jutra».
Zunanji naročniki dobe list

le Istega
dne v popoldan, urah
*4,-. •*• • iv
MESEČNA NAROČNINA SAMO 12 DIN NAROČI SE V LJUBLJANI, KNAFLJEVA ULICA STEV. 5
Ako telite иир» oje in fineao (w pite eOLLA«. i» ognete se cev ar» nosti Dokazano ji nejpopoinejla.
Sobo
lepo opremljeno, ( elektr.
razsvetljavo takoj oddam, event. tadl t brano Naslov v ociaanam oddelka Jatra
2?56

M. Z. M.
Tvoja Test me ie «lino ru-veselila. Aval Vodae Tvoje moje tto*.	2203
L»
. d» sedaj
vrsti, da hodim po kostanj v l»rjaviсо. Sik» ml ugaja, toda predragi «te Ako ste pripravljeni eeoc zni-tati, eem pripravljena, da jo vaamezn. — Pozdrav V 2214
Gostilnlčarka
eamos'.jb». iedat шааа^ »tt, « premolenjem. teli znanja i gospodom dobrega tUfiäaja. Od 80—40 M, kj ima veselje de gostil-citke obrti Pooadbe i «Ц. b> pod «Redka prilika S&» aa oglasni oddelek «Jutra» 227S


20letna gdč.
a Aea 1 milijoa Din gotovine, И teli eetnacitl x
inteligentnim mladeničem. Prumc-Ifraj» tisto postran ska »tvar. — Cenjene po-cadbe e polnim caelovom oa oglasni oddelek Jutra pod iifro «Ka-ieri bi me it чех ЦаШ ii».	£68
cNIta»
Sestanek 1. febr.
19» ob
11*/« aa kolodvoru — 4ni-ga&e aemogoöe.	Si 34
StareJSI tvorničar
posestnik v LjabljanL teli zcanja i g«epod:£no, (motno pravdne nemtitne Ln zanesljivo prt pisavi Ponudbe t referencami is slike pod iifro «Inteligentna in poltera» na oglasni oddelek «Jutra».	2S31
Pismo
— dvignjene, teto
nemogoS «eetanek S4.. 25. jaa. ч kavami Prešeren 2226
Mornariški oficir
v domovini skoro tujec — teli r «vrbo dopisovanja.
keanejie lecitve «nanje * Slovenko «redsjib let — Zdravje, fcvTet la .i ober karakter Je родој Dopise po mogočnosti t sliko ki «e aa Se!jo vrne, na ogl oddelek «Jut?i» pod tifro Morje 99» — Diskrecia častna stvari	S2S
Trgovka
prometnem kraja, ea-oostojaa, Keomadddevaii« preteklosti, l-sii znaoja e trgovcem ali aradnikom, »redaje «teroeti. Premoie-вје postran.sk» stvar Ponudbe s sliko na ogltsnl oddelek «Jutra» pod tlfro «Mirno iivljeje». 8272
Klavir
▼ preeej dobrem staaja a*-prodaj v Шса. Dwise aa Potočnik —
naslov: Fraae
EOT
2 pisalna stroja
ekorai nov «idsai» ia «Mlgnon» ter
železna blagajna
Wertheim It t naprodaj. Naslov t oglaaaea oddrika «Jutra».	Ш
Lepo deklico
triletno »irotc ttdeam Utaj za «vojo Nas«ov v ogla*, oddelka «Jstra».
Izjava!
Izjavljam, da ae
Joftitra Branika Cerknica it 10. glede «neaka 20.000 Dis, ki ъо ЬШ dvignjeni IS. avgseca 1928 v Kmečki posojilnici v Ljubljani i» tekočega raiuna Gospodarske zadruge T Cerknici kitati niaake aepottenost^ kar	izjavil iz nepre-
vidnosti. — Jc«!y Jurci, Cerknica 1817	SSSf
Damam
dovoKe tivatl	aa llvahl
stroj. — Dopise	na oglasni oddelek «Jutra» pod t^o
«Želim družbo».	£200
ibJlt .
х «ren n «dravl
želodec
lOVRO eCBElilK .lUaLJANA Vil
Vsakovrstno zlato
lupuj» oo oaivitjih —na»
C er ne - iuvellr
Llnbljaaa Weltov» aliea I
Detektor
___.. » fl slulalkami pcceiil
naprodaj Naslov pov». off?, oddelek «Jutra». 22S0
Službo sobarice
ali v pomoč kuharici želim v Ljubljani. Celju ali okolici — kot začetnica. Na-ov pove oglasni oddelek
2255 «Jutra».
2S5S
liček Tiček
piše in riše Ksenija Prunkova.
7.
pozabil je namrei na tvoj klobuk. Tako ее
je zgodilo, da je ostal klobuk velik, mož pa je pii.stal majhen, tako majhen, da je le a težavo privzdignil Lrttjevce io ileiel iipod klobuka.
Kratek Suknjič
Enonadstropno hišo
novozidano. veliko zes-.lji-Me pri dolenjskem kolodvoru ugodno prodam — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	3162
Stavbni prostor
v Kranju ali nevredni bližini fcteg* kupim Po-mrlbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Kranj 65»
2229
Brivski lokal
Drva
oakovt >u nraetove odpeu te od (>arketov dostavlja pv nl.k	oa dom parna
tag» V Seaguettl Ljubi.a na, s» gorenjskim koiodvo rom	Se
Plohe
jelenov» in hrastove, prvo-vrsteč le», prodam Naslov v oglasn&ta oddnks Jutra.
2190
Ia	bukovih drv
vsako	msotino kupuje
stalno	S. praznik, Zagreb.
Kana!.	2142
inventarjem o rt d a m га
81(1 "5M*J?iem	oddam goepodu- Naslov
prometni točki. - <>nj«e . «	fJatr
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja, ki smo lih prejeli ob priliki prerane smrti naše nepozabne sestre, tete in svakinje, gospodične
Albine Kochove
za poklonjeno cvetje, kakor za mnogoštevilno udeležbo pri pogTebu, se tem potom vsem najtopieje zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 31. januarja 1929.
ŽALUJOČI OSTALL
s kožuhov) na-st ЯП ovretci-kom а Я0О Din proda Lampič, krzsar, Vidovdan-ska.	2235
Masko «cotomhlno»
onndhe na hotel tüno-Bled L
Petran.
oglasnem oddelku «Jutra».
2Š0B
Opremljeno sobo
i S č e v Ljub' jaai uradnik i j « i. febraarji-31. Pono-Ibe ! i
Mesnico
t Inventarjem t«-r delavnico I _ _ - .	.
na Zftlo prometnem krajo na ogla^si fddslek «Jutra» j oddam Lahko se dobi tudi j ped «Šolnin-».	2218
stanovanje Dop:se n» ogl. lim. Naslov v oglas, oddelek «Jutra» pod (ifro ideika «Jutra». 2239 «Inventar».	&5S
Elegantno masko ; Lokal s stanovanjem
poeodbn ali prodam U. 1U (lesno.
Heber vaako obrt pripraven.
S245
Dve maski
posodim Naslev oddelka «Jatra».
v ogla«.
2271
PlaSče
IzrtMaJem najmoderneje po 100 Din. plesu, obleke od 80—ton Din Na«lov рот« oglata! oddelek «Jutra»
perzijska pwpwp In Karanteni zavese radi he>ellt-v» poceni naprodaj. Našlo T ▼ oflaa&em oddelka Jutra
odrtMB proti njrti rajeoj-r.'.nl Nas'ov v oglasnem oddelke «Jutra». 2254
«obe in kuhinje, z eMrtr. razsvetljavo takoj oddam mirni stranki. Na«lov pove oglasni oddelek «Jutra»
2222
Stanovanje
Iliri: a); trl-obno i^čem v ЬП11л< glavne po!te ali drugf prometa! cesti v centra. k |er hi tadl Imel lokal—za takoi aH msisv termin Plavam ^ohre Po-Trodb» na otr'a-nl ertdelek ">ttra> . pori «Dobičkaaoi-Bo_ . sa gospodarja».	2079
Lepo sobo
oddam dvema solidnima re-epc>ri!č.uajna Naslov v o^l. j oddelka «Jutra». 2131 j
Prazno sobo
« posebnim vbodom oddani « 1. februarjem. Pojasnila daje Ъоть, Trt-.it» cesta 6.
ЙМ
Opremljeno sobo
oddana boljtemu gosr«da. Naelov v oglasnem od.islku «Jutra».	223e
Tužnhn srcem naznanjamo, da je dne 29. januarja t L preminula gospa
MARIJA SCHOBER
▼dova po strojevodjo. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 31. januarja t L ob 2. url popoldne iz mrtvašnice Hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križa.
V Ljubljani, dne 30. јалиаЦа 1929.
■еГ^Г^	ŽALUJOČI OSTALL
nad % .0 U suoiev v prumeiu, nedosegljiv v trpe? rt osti in vsled tega najcenejši
LUDVi 81 tiA RAGA
UUSUAKA
oisalni stro1 'm» svetovni sloves
Selenburgova «lilo« šte«. I/I»
i elelou št. Л8С1
Klchei Zčvaco:
89
V krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman.
KrafJevo zanimanje ta Čudnega poslanika Je postajalo toKkfno, da je skoro pozabljaj na njegovo neprisiljeno vedenje, ki ga je pravkar Še tolikanj togotilo.	.
»Dajte, gospa,« je nadaljeval vttez, »potegnite slavni pergamea fe nedrij in pokažite ga, da moremo razpravljati o njegovi vrednosti; če zanima Njegovo Veličanstvo kralja španskega, zanima tudi Njegovo Veličanstvo kralja francoskega, katerega mi je čast zastopati.«
Pri teh besedah se je Pardafkn vzravnal. V njegovem očesa
se je zaislorila toEkšna moč, v njegovem nastopu In njegovi govorici je bik) zdajci toliko ponosa in samozavesti, da ga kralj Filip ftkoro ni več spoznal.
Toda Favsta ni bila ženska, ki bi se bila dala s taÜdm! sredstvi «gnati v kozji rog.
»Ce misli poraziti moje dlplomatstvo s svojo odkritosrčnostjo, rakaj m« ne bi odgovorila v Istim orožjem ?€ jI je šinilo po glavi.
In že je položila roko na nedri, da bi potegnila listino iz njih ter
kakor v izziv razigmla pred obema. .........
Toda kralj oči vidno ni želel nadaljevati svoje razprave s Fav-sto vpričo francoskega poslanika. Zapovedujoče ji je mahnil z roko, to veld:
»Gospa princesa Favsta se je fe poslovila.«	. ■> • •
F*v»tt Je pobesfla roko, prSdoafta so ктђа ia pogledala Par-d&Hlanu naravnost v oči, rekoč:
»Midva se še vidiva, vitez.«	>
»O tem sem uverjen, gospa,« je resno odvrni Pardaüan. Favsta je enako resno pokknala z glavo ter odšla, počasi ln veličastno, kakor je bila prišla, spremljana po Espinosi, ki je stopa z njo v predso'oje, nato pa se vrnil poslušat kraljev nadaljni razgovor s PardaManom.
»Gospod poslanik,« Je rekel brali, ko Je veliki tnkvUzitor zavzel svoje prejšnje mesto, »izvolite nam razložiti namen svojega prihoda.«	* .
S prirojeno Wstrovidnostjo, И mu je bila vodnica v vseh važnih in resnih položajih, je bil Pardaittan takoj pogodil značaj Filipa II.
»To je mrk, oprezen duh, iskren fanaiSk, ošaben, previden in potrpežljiv, trdovraten v svojih načrtih, poln ovinikov v svojem ravnanju... z eno besedo, kronan pop... Ce bi ga hotel prelisičiti, ne bi prišla nikoli do konca. Samo z resnico in drznostjo ga spravim do tega, da se bo začutil premaganega.«
In ko ga je krati pozval, naj mu razžoži namen svojega prihoda, je PardaiHan brez vsake zadrege vzdiržal njegov srepi pogled ln odvrnil neprisiljeno, kakor ga govori s sebi enakim:
»Njegovo Veličanstvo kralS francoski želi, da umaknete Španske čete, ki jih držite v Parizu in dragih krajih države. VMjub svojim prijateljskim čuvstvom do Vašega Veličanstva in vašega naroda, je kralj vendarle prepričan, da vzdrževanje teh posadk v njegovem kraljestvu nima baš prijateljskega pomena. Kralj тел:, da se vas francoske notranje prilike prav nič ne tičejo.«
V Filipovem mrzlem očesu se je zasvetila iskra, И pa je takoj zopet ugasnila.
»AB Je to voo, česar žeB Njegovo Veličanstvo IcraU aavarstd?« Je vprašaL
»Vse... do aadatfnega,« Je hladno odvrnil PardaMlan.
»Zahteva, ki nam jo sporočate,« je odgovoril kralj po kratke« pomisleku, »bi büa upravičena, če bi bil Njegovo Veličanstvo kraJj navarski resnično francoski kralj. To pa ni.«
»O tem vprašanju tu ne moremo razpravljat!, sire,« je s trdhn glasom odvrnil Pardafflan. »Ne gre za to, aii vi priznate kralja na-varskega kot francoskega kralja. Gre za to, da umaknete svoje čete, ki nimajo česa iskati na Francoskem.«
»Kaj bi nam mogel navarski kralj, ko niti svojega glavnega mesta" ne more zavzeti?« je z zaničljiv4m nasmeškom vprašal Filšp L...
»Da, sire,« je resno odvrnil Pardaiüan, »to je skrajnost, za kakršno se kralj Henrik ne more odločiti.«
Pomolčal je in dodal nato z dvoumnim obrazom:
»Kaj hočete, sire, kralj žeK. da se ga oklenejo njegovi podaniki iz svoje volje. Upira se mu misel, da naj bi si jih uklonil z naskokom, pa bodi to še tako lahko. Verjamem, da navaden človek ne razume take temkovestnosti, a kralj, kakršen ste vi, sire, bi jo moral občudovati.«
Filip se je ugriznil v ustnice. Cuffl je, kako ga obhaja gnev, toda premagal se je, ker ni hotel pokazati, da razume lekcijo, ki mm jo je dajal ta brezdomni plemič.
»Premišljevali bomo o zahtevi Njegovega Veličanstva Henrika Navarskega,« je rekel izbegljlvo. »Videli bomo, kako in kaj . . .«
Na žalost je imel posla z nasprotnikom, ki se ni dal po ceni odpraviti.
i
:*i t
A. REIN i DRUG
Generalno Zastopstvo Studebaker-Erskme AutomobUov Preradoviceva ul 34, ZAGREB. Zotopuk и SloTteijo i K. MEKOVEC, Cuom.
STÜDE
Zahtevajte od svojega trgovca da prodaj a
ovxgincdxio
ugobanal^pcüent^moRo
pn holen bo $\cev nekoliko manje zasluzil рас pa bc$ze vi bo)j zadovoljni 5 $vqjim, kruhom in pecivom.
3 mlade mlekarje
dobro izučene išče za takoj Mk karstvo Alpa v Splitu (Dalmacija). — Ponudbe naj se pošljejo na gor. naslov z zahtevkom plače 1873 a
M. E. B.
Ш
jjffi že imate %
^tbutn slovenskih književnikov
ki prinaša 267 PORTRETOV naSih velemož v ba. krotisku. — Zastopam eo leposlovna znanstveniki, narodni buditelji uredniki in publicisti od najsta. rejših časov dc danes.
Umetniško vezana knjiga velja e poStnino vred Din 170.—. broSirana Din 140.—. Naroča se v
Knjigarni Tiskovne zadruge
v Dubiiani
Prešernova ulica štev. 54 (nasproti Qtavni pošti),
1555 a
Je silno zavratna boiezen. Kdor na njej boluje, postane stopnjema vedno пет-voznejS vsled pomanjkanja zraka ln težkega dihanja, trpi na nespanni in ne more vršiti svojih poslov. V mnogih slučafth Vam bo nudi! prašek ASTMOL PROTI ASTMI OTatno olajšanje, ker ublažuje krče in razkraja sluzo in tako ne ruši nočnesa miru.
--Dobiva se v vseh lekarnah.--
GALEMUS, KEMIJSKA INDUSTRIJA ▼ FRANKFURTU na M.
Skladžšče za kraljevine SHS MIŠKOVIČ In KOMP. - BEOGRAD Sarajevska 70.
f Д ■ H В 1ПГОЈ H Ii a H LPJUUüLPJUUULO^
PERJE! јдмдди
Velika domača dobro vpeljana zavarovalna dražba potrebuje z>a svoj žSvlienskl oddelek 3	več spretnih in agilnih
akviziterjev.
Fiiksiim ln dobra provizija. — Ponudbe ca upravo lista pod »Agilen akviziter«.
Na naročila, ki se vršijo obzirom ва ta Mst razpošillamo:
Mehko parle perle . . •
mehko kokošje perje belo . mehko kokošje perje, pisano
gosie oerie ......
račle perje sivo
. , Din 15.— sa kt
. , Din 25.— ta ke . . Din 15.— za kg . • Din 80.— za ke Din 50 — za kg.
fraako Maribor, proti oov*etJa vreče raračuniene do lastni ceni V paketih oo 5 kt razpošillamo do ooStl:
5 k* parle ali pisano kokošje oerje . . Din 110.—
5 k« belo kokošje nerie......Din 160.—
5 ke zosie perle ....••»«« Dia 440.— 5 кг s'vo račie oerie . . . . . . . Din 290—. 6rato га neto franko oo oošti Drotf oovzetln aH nredDiačilu zneska
Ezoortna drnfha Mathelt. Snpoanz tu dra* Maribor Cvetlična al. 18
LIXIUULILOJLLJLJL^^^	«МНР llilULXJUUULlLJL
Delikatesna trgovina
sa!utrkovalnlC3 na zelo pr metnem kraju plaribora z velik m kroeom sta'nih odjemal cev se vsled bolezni lastnica u^odn» proda Ponudbe pod „Takojšnje p ačilo" na anončno upravo HI>.KO SAX, Maribor. 1830
Oglas.
Električni tramvaj svob. 1. kr. mesta Osijeka,
potrebuje nadzornika \6z
Dolžnost je nadzorovati vso ureditev električnega tramvaja, motorje, vozove, gornji vod, struženje tramvajskih koles itd., in vršiti vse popravke. — Kompetentni naj svoje prošnje, opremljene z dokazili o strokovni sposobnosti in dosedanjim zaposlenjem, kakor tudi s pogoji in možnosti nastopa službe pošljejo do 10. februarja t 1. prometni upravi.
Lisičje in volčje
kože
1880 a
menla, kupuje in prodaja.
Za eno zimsko lisičjo dam enega velikega strojenega volka, pripravno za pred postelje, avto vožnjo, za pod suknje itd Kupujem tudi vse ostale kože divjačine stalno skozi celo leto
D. Zdravič
Ljubljana. Florianska ul. 10
Kdor oglašuje, ta napreduje!
kokošje, purje, gosje, naravno ta s strojem člščene dobavlja v vsaki množini
E. V AJDA, Čakovec (Medjimurje)
Telefon 50, 3, 60.
94 a
шашвшшттавтяшшшаштшшт
Vsak petek namočena POLENOVKA ' Anton Legat. trs.
Ljubljana Miklošičeva c. 28.
Žimnlce
mstraee). postelja» mret«,
ielesn» postelj« :*luiljW»i, •Jtomsa»,	is t*p*tni-
!«<1«>!к» oni» а»ј<ч>ввјв
Rudolf Radovao tapetnik Krekov trg štev. 7
rolef nwtbeg» lom» ВЛ
19 5
Zahvala.
Za izraze sožalja in sočutja, za pokfonjeno prelepo cvetje ter za nad vse častno spremstvo na zadnji poti naše nepozabne soproge, preljube mamice, stare mamice io tašče, se vsem tem potom prav iskreno zahvaljujemo.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 1. februarja 1929 ob 9. uri v farni cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani.
1906 a
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mama, stara mama, sestra in tašča gospa	ч	.i
Terezijo Senicii t DrofenIK
umrla dne 30. t. m. po dolgem trpljenju, previdena z zakramenti za umirajoče, v starosti S2 let. Pogreb pokojnice se vrši v četrtek ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Domžalah. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Domžalah.
DOMŽALE, dne 30. januarja 1929.
ŽALUJOČI OST ALL
Urg|u|6 Davorin Ravnin, izdaja га konzorcij «Jutra» Adoii Ribmkar, Za Narodno tisk*ruo d. d, kot ttokainarj» trant Jezcr^cL Za ln^eratm del j« jdgovuicü .Viojzij Novak. Vsa v Ljubljani.
I;
I i