Sončen je april 'n suh, bo maj za ^Po vreme gluh. Murska Sobota, 13. april 2006, leto LVIII, Št. 15, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,29 evra) Murska Sobota škofija, ' \ Turnšek prvi škof Mariborska škofija postala nadškofija in druga cerkvena pokrajina, metropolita Mag. ‘Geza Erniša, škof: Nova katoliška škofija v Murski Soboti nastaja na ozemlju, ki je bilo In je versko zelo pisano in posledično zaradi tega tudi zelo specifično. Med vsemi današnjimi slovenskimi pokrajinami se namreč ravno tu pri nas v Prekmurju še tudi danes najbolj množično živi po reformacijskem načelu sola scriptura, sola gratia, sola fide (samo Sveto pismo, samo milost in samo vera). In v takšno okolje prvič prihaja katoliški škof, ki bo tu imel za stalno svoj domicil. Ta nova situacija je gotovo tudi nov izziv, ki odpira številne nove priložnosti. Za novega škofa in seveda tudi za vse nas. Istočasno pa je to seveda tudi nova možnost Vesele velikonočne praznike želi uredništvo SONČEK 080 19 69 Imate pošto na strani 18 nadaljevanje pritožbe- Postopka v primeru Makoter Nevenka, str. le Milica; 17 napada zaradi ^ebežnikov lepega in pristnega sodelovanja... sto. 2 - Drnovšek v Murski Soboti spregovoril Romom ob njihovem dneyu Odnos države do Romov je čedalje boljši Praznovali tudi deseto obletnico delovanja romske zveze str. 6 - Predstavili Hotel Livada Prestige Trženje težje od gradnje »Investicije so vedno tveganje, v turizmu pa je Še večje beganje, če nič ne investiraš,-je povedal glavni direktor Panonskih term Dušan Bencik str. 16 - Prireditev Skupaj delamo za zdravje Iz mnogih smeri na Otok ljubezni Okrog šeststo udeležencev iz Prekmurja, Prlekije in od drugod NAROČNIK 2 AKTUALNO 13. aprit 2006 - m Drnovšek obiskal grad pri Gradu Drnovšek v Murski Soboti spregovoril Romom ob njihovem dn? P Ob sobotnem obisku v Pomurju je predsednik države Janez Drnovšek obiskal tudi Krajinski park Goričko in si ogledal grad pri Gradu. Ob obisku ga je pozdravil direktor javnega zavoda Krajinski park Goričko Janko Halb. Drnovšek je ob prihodu povedal, da je že veliko slišal o gradu in si ga tudi želel ogledati: »Precej zgodovine in tradicije imate tukaj in to je treba ohranjati. Res je, da v vseh obdobjih naše zgodovine ni bilo pravega občutka za ohranjanje tistega, kar so naši predniki naredili v prejšnjih stoletjih in kar so nam skozi stoletja ohranjali in prenašali. Potem pa pride kako kratko obdobje v zgodovini, ko zavest ljudem zelo pade, in takrat naredijo veliko škode. Nekaj škode na tem gradu vidimo še zdaj in to bo treba še popraviti. Ampak stvari so zdaj stekle, zdaj drugače gledamo na to, več je razumevanja za to, cenimo našo zgodovino, cenimo našo naravo, želimo vse to ohraniti, prenesti naprej potomcem vsaj v takem, če ne v boljšem stanju, kot smo dobili. Mislim, da je to zelo pomembno. Zavedanje, da si moramo za to prizadevati. Prepričan sem, da bo ta grad kot vidimo, tudi v okviru evropskega projekta do konca obnovljen, da ga bomo lahko vsi skupaj občudovali. Ne pa samo gradu, ampak tudi lepo pokrajino, lepo okolico in pa tudi zelo prijazne ljudi tukaj. O tem sem se že prepričal in mislim, da je to največ, kar lahko rečemo drug o drugem, da so ljudje prijazni, dobri, in to je tisto, kar tudi predsednik države rad sliši, vidi in občuti.* Predsednika so ob prihodu pričakali občani občine Grad in drugi Pomurci, župani občine Grad in okoliških občin, katoliški in evangeličanski župnik in drugi. Strokovni vodja javnega zavoda Krajinski park Goričko Stanka Dešnik pa mu je tudi predstavila grad in njegovo zgodovino. Po ogledu gradu je sledil še kulturni program z nastopom Tomaža Raucha in pogovorom J. Ga. Predsednik Drnovšek si je po sprejemu še kar nekaj časa ogledoval grad. Odnos države do Romov je čedalje boljši Praznovali tudi deseto obletnico delovanja romske zveze za reševanje romske tike, kmalu pa bo jinptnv' di Zakon o Romih. Evropi, kot je še omenil ia nik, sc srečujejo Romi21 Bi večjimi težavami kot pri m tem pa je tako Rome L' ™ it prebivalce Slovenije pozval sz pnemu reševanju fratri1' $ blematike. »Saj veste, L *' ’ 'j koli ni vse v redu, tudi sl družini ali v neki skupaj n no so neke razlike Vedno S" (i "" ' < relosUH ’ Mladi elani makedonskega orkestra, kije navdušil občinstvo. neki problemi To je norrB" Vendar bistveno je, dan6 biti neke načelne disktir11111 in negativnega odnosa^j ske skupnosti. Če bomo >” I točki lahko rekli, da CDv niji ni, bo to znak zi države...«. Po prireditvi «1^ sednik države ogledal Še1^ naselja v Kraščih in FV’'-- Prilfu nrr-dsf-dnika m se prireditve udeležili teri drugi gostje slovenski Letošnja osrednja prireditev ob svetovnem dnevu Romov, ki je potekala minulo soboto v murskosoboški ki nodvorani, je za Rome v Sloveniji predstavljala še en pomemben dogodek. Praznova li so namreč deseto obletnico delovanja Zveze Romov Slo venije. Še en razlog več, da jih je obiskal in jim spregovoril predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Kot pravijo podatki, naj bi v Evropi danes živelo okrog petnajst milijonov Romov, s čimer so največja etnična manjšina v Evropski uniji. V tem številu so zajeti tudi slovenski Romi, ki jih je danes okrog deset tisoč in živijo v dvajsetih slovenskih občinah predvsem na Dolenjskem, Gorenjskem in v Pomurju. V spomin na prvi romski svetovni kongres, ki se je zgodil 8. aprila 1971 v Londonu, povsod po svetu Romi tega dne praznujejo svoj svetovni dan Letošnji dan bo zagotovo ostal v spominu slovenskim Romom, predvsem zaradi obiska predsednika države, ki so ga Romi, zbrani v soboški kinodvorani, toplo pozdravili. Kot slavnostni govornik je spregovoril predvsem o odnosu države do Romov, ki se iz leta v leto izboljšuje, Država vsako leto namenja več sredstev Stisk rok dveh najvišjih predstavnikov - predstavnih in predstavnika Romov Minister Zver na obisku v Pomurju Zakon o Romih kmalu v vladno obravnavo V petek je minister za šolstvo in šport Milan Zver najprej v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah obiskal mednarodni znanstveni posvet z naslovom Upoštevanje drugačnosti - korak k šoli enakih možnosti, potem pa se je v prostorih občine Beltinci udeležil J. seje Komi sije slovenske vlade za zaščito romske etničen skupnosti. Po obisku beltinske osnovne šole je obiskal še sedež Zveze Romov Slovenije v Murski Soboti, kjer mu je predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc predstavil delovanje Zveze in njene prostore. Minister Zver je ob tem čestital Romom ob njihovem prazniku in dodal, da so na seji komisije obravnavali izhodišča za pripravo romskega zakona: »Dogovorili smo se, da bomo na naslednji seji, ki bo verjetno na Dolenjskem, obravnavali že osnutek predloga zakona in da bi potem počasi zakon šel v sprejem v parlamentu. Vsi smo opazili, da je klima v Pomurju izredno do bra, da v tem delu Slovenije res velja,.da je biti Rom statusni simbol, vse nekaj drugega kot v kakem drugem delu države ali kje v tujini. Želel bi si, da bi bilo povsod v Sloveniji tako. Pričakujem, da se bodo tudi s sistemsko ureditvijo položaja romske skupnosti zadeve izboljšale. Pa ne gre samo za to, da bi država veliko več vlagala in bila pozornejša do te problematike, ampak tudi, da bi Romi sami še bolj odgovorno dojemali svoj položaj in reševali probleme. Vsi, ki smo člani vladne komisije, bomo skrbe li, da bi bil status Romov optimal no urejen, vendar pa nas čaka ogromno delo, saj želimo, da bi bil zakon sprejet s čim širšim konsenzom, Želimo, da je sprejet s soglasjem, sporazumno, sicer bo težko zaživel.« Župan občine Murska Sobota Anton Štihec je dodal, da je mestna občina lahko zgled dobrega sodelovanja in sobivanja romske populacije in drugega prebivalstva: »Do tega je prišlo zato, ker so se prebi- valci romske populacije pred desetletji začeli aktivno vključevati v izobraževanje, obenem pa se tudi vse bolj zavedati svoje kulture, jezika. Razlika med Romi v soboški občini in na Dolenjskem je velika, kar je posledica tako aktivnosti samih Romov kot tudi skupnosti v Minister Zver se je sprehodil tudi skozi romsko naselje Pušča. celoti. Bili smo tudi med prvimi občinami, ki so imenovale romske ga svetnika, in prva, ki ima samostojno krajevno skupnost skorajda samo z romsko populacijo. Zasluga za to pa gre tudi združenju Romov, ki pripravljajo sami predloge za lasten razvoj in sodelovanje z ob čino. Veliko pa bo treba še narediti.« Direktor Urada za narodnost Janez Obreza je dodal, da se je komisija seznanila z izhodišči prihodnjega zakona o Romih, ki bo v marsičem pripomogel k nadaljnjemu urejanju romske problematike. Predvidevajo, da naj _ bi zakon šel že čez kak mesec v vladno obravnavo in bo sprejet še letos. Ne smemo pa od zakona pričakovati, da bo zadeve rešil sam po sebi, ampak bo pri tem potrebno angažiranje vseh. Po pogovoru so pripravili pogostitev, na kateri je igrala romska skupina Halgato band. Sledila sta obisk romskega naselja Pušča in nogometni turnir v Vanči vasi - Borejci, kjer so ob ekipi Ministrstva za šolstvo in šport, v kateri je igraj tudi minister Zver, nastopile še ekipe Zveze Romov Slovenije, ženska romska ekipa in ekipa Uprave mestne občine Murska Sobota. Jože Gabor, foto: J. Z. liričnega in družbenega z‘”/ Med njimi je namenil P0*' . besede Romom tudi žuP , stne občine Murska ton Štihec, ki se je pri nil reševanja ronrskrPp‘ tike na lokalni in dti*T,\(j||k Menz, da je na prvi ^.1 zgledno, prav tako p’ "• .’ lo premikati na boijc^x žavni ravni. Ob deseti m' .. Zveze Romov predstavniki Romov po-keto Janezu Obrezi, Urada Vlade RS za iiin 1 neprecenljiv prispevek * romske skupnosti. , Da je šlo tokrat za skl praznik, sc je državnega obiska dalo1 ob zanimivem kultur^ jjf-prireditve. PreJstiVE namreč makedonski °'L vokalna skupina stro & Gilavutne, ki V'J jih. cionalne romske rnzujetaz novejšin1^ etno glasbi. Pridruži1-jim je šc skupina Kotf< romska plesalca Pop0 . na. Kulturni občinstvo v dvorani * dsednika Drnovška,10 • cu prireditve da je užival v romski R VESTNIK izdaja: Podjetje za informiranje, d. d., M. Sobota IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Ritjper Rodež, Andrej Bed ek. Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jede (n^n3^'^i- > (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. ŠL: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 1710,538 H Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenib rokopisov in fotografij ne vračamo Trimesečna naročnina 3.900,00sit (16,27 evra), letna naročnina 15.600,00 sit (65,10 evra), letna naročnina za naročnike v tujini 37.500,00 sit (1 ' naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 11.500.00 sit (47,99 evra), izvod v kolportaži 310,00 sit {1,29 evra), celoletna naročnina za Internetno Izdajo 12.400,00 sit oz. 51,74 evra. Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen w ■ 9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za-kona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23.12.1998, št 89,in računa Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15,000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf,si. Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p inf.si, www stran: http« VESTNIK T13. april 2006 AKTUALNO 3 Preoblikovanje rimskokatoliške cerkve na Slovenskem Murska Sobota škofija, dr. Marjan Turnšek njen prvi škof Mariborska škofija postala nadškofija in druga cerkvena pokrajina, metropolija ' uS i*'aprila ob । n, da |t u^tannvll papež v Sloveniji tri ir'c ^skokatoliške ^uPn^ . 'Tjr iq Murska Sobota v mariborski škofiji n v sedanji ljub nad®^°fiji- Maribor- P°* ' In metropolijo V51 '^pokrajino drugo mariborski škof t ' r’*,c Kramberger pa Za nad§kofa Toieiavnosti 1^ ^* Enajstih v Ma-Slov predsednik tt| škofovske konfe-Ihku”*1* Kramberger, v d^, 11(1 pa ljubljanski na-Ura rtlt'trilPolii Alojz SiQvJe!.aP°stolski nuncij v Santos Abril 'k pot " PrePovedi rušitve starega objekta grozj. I: ^a se odnosi skrhali. Zdaj jim Pino župnik in zahteva odškod- lokacii.'SC n^ca^tor ne strinja z nadomestno edim s " d noi>ometnim igriščem. Pa to ni občint s katerim se ubadajo v majhni 0 * *todoš. spon " leta so ostali tudi drugi nerešeni za MiranC Primer za kar hud spor z Inštitutom ’M,| m dediščine (Marjana Honig- vodjj o am*^’ P°vezan s projektom Lutra, ko so PrePovedali dostop do jezera in I I 'v-men j|,, v izobraževalne namene. Še do soč (C|a. 1 Projekta niso nakazali nekaj sto ti- Mker? ' " razloga (kar smo slišali na zadnji 'Lli ki bi radi v Hodoš kem jezeru, ki je zaradi že omenjenega projekta postalo zadnja leta zanimivo za številne izletnike, gojili in lovili ribe tako kot vsa prejšnja leta. Vendar pa jim to zaenkrat ni dovoljeno. Razpravo o teh »problemih« je vzpodbudil svetnik Oto Gali z vprašanjem, kakšno je stanje jezera in kakšni so odnosi z Ribiško zvezo ter kako daleč so z načrtovano gradnjo doma starejših. Župan Ludvik Orban je zanikal govorice, da bi ribiči prevzeli upravljanje nad tistim delom jezera, ki je določeno kot gojitveni del za ribe. Po njegovih besedah ta čas še vedno opravljajo ocenitve in pripravljajo sporazume, kajti čim prej je potrebno rešiti problem lastništva. »Nekdo mora najprej izplačati kmete in potem bodo lahko lovili ribe,« je bil odločen Ludvik Orban. Tudi načrtovana gradnja doma starejših (ki ga nujno potrebujejo) se je zaustavila zaradi prepovedi spomeniškega varstva. Sedanja vlada da je zelo nekomunikativna, nedostopna in traja po šest ali sedem mesecev, da sploh lahko pridejo do kakšnega ministra, je povedal Orban. Z drugo varianto lokacije za gradnjo doma starejših pa se nikakor noče strinjati župnik in grozi, da ne bo sodeloval pri sofinanciranju. Bernarda B. Peček Svetniki Občine Hodoš so se odločili, da njihova občina ne bo sodelovala pri postavljanju tabel za Vinsko-turistično cesto Goričko, prav tako ne bodo nakazali denarja Društvu gluhih in naglušnih Pomurja, ne bodo sofinancirali programa ZOTKS, za odločitev o sodelovanju pri svetovnem tekmovanju oračev leta 2009 pa potrebujejo Še dodatno obrazložitev. Občina Hodoš ne bo prispevala sredstev za nakup reševalnega vozila in obnovo pljučnega oddelka Zdravstvena doma Murska Sobota (podobno vlogo so obravnavali že leto prej, sicer pa reševalnega vozila takrat, ko ga potrebujejo, ni od nikoder!) in da ne bodo nabavljali kresničk za otroke. So pa tokrat podprli izdajo ekološke brošure ter soglašali z deležem sofinanciranja pri izgradnji glasbene šole v Murski Soboti - ker je bilo gradivo zelo natančno pripravljeno! Bodo pa v zameno zahtevali eno delovno mesto, so Še dodali. ^liki Polani brez težav sprejeli občinski proračun Predvideno (pogojno) ta dolževanje __>__ -_______n_::_ nadomestnega župana Občine Velika Polana Damijana resnejši preizkus njegove funkcije priprava in sprejem Pr„ d Proračuna - Use skupaj je šlo in se končalo brez zapletov fc' bodo znašali letošnji 2^, taopolanskega občinskega pro-b ^3 tisoč tolarjev, kar bulavi 35-odstotno povišanje v d, ^al^acijo lanskega proračuna. u 2uPana namreč lahko računajo na if?Z"11*'11111” tolarjev državnih sredstev soj na Miška Kranjca, poleg ta rj n d| ■'' taiiijona tolarjev iz naslova iiih pr? I ,<-Mit l1 na področju regionalnih *rtdh"^ramuv' liar k' povezano s koriš-ia.p,-? ' ’ ^vr°pske unije Kljub temu ter je vr "dentm spremembam in raciona-’oL ■ v, 11"" financiranje prikazan znesek lhdn nt:,ii*l mani kot 43,7 milijona hj ° ..0 zadolževanja res prišlo, pa se SPreiernanju rebalansa proraču-1 odhodki v višini nekaj čez 104 milijone tolarjev pa so sicer namenjeni največ za rekonstrukcijo in adaptacijo strehe osnovne šole Miška Kranjca (44 milijo tolarjev), mrliško vežo v Brezovici (23 milijonov tolarjev), dokumentacijo za kanalizacijo v občini (11,4 milijona tolarjev), obnovo Doma krajanov Velika Polana (10,7 milijona tolarjev), nakup zemljišča in zgraditev parkirišča v Veliki Polani, projektno dokumentacijo za ureditev stare Šole v Bukovju, spremembo prostorskih planov fn drugo. Velja omeniti, da so svetniki predlog proračuna potrdili brez amandmajev in soglasno, Čudilo pa jih je stališče občinskega nadzornega odbora, češ da je predvideno zadolževanje »neetično«, namesto da bi se odbor opredelil, ali so postavke občinskega proračuna v skladu z zakoni ali ne. J. G. ^htrldeset milijonov za naložbe krq ieto 2 h?'*1*3 Sob°ta imajo v proštu ' 321? i h nacrtovane investicije v nika a tolarjev. Med največje parkirišča, ploč-' 'n' °!>raje in zelenih površin i'?' Jtaselju v višini 8,5 milijona to- v । ? na^°žba je ureditev pločnika v t(1^rje' ^ika vr" ' ' m’fij°na tolarjev ter ure-v>sh; r ' MČ p, °P°V' ulici v višini 4 milijone ' 'rUi. "er b°d° znašale investicije v 1tl t03ariev (za ureditev parkirišč Ullcj bodn polovico prispevali stanovalci), v MČ Ledava bodo izvedene naložbe v višini 7 milijonov tolarjev (ureditev parkirišč za Lendavsko 51 in pridobitev dokumentacije, ki jo bodo sofinancirali stanovalci), MČ Park načrtuje naložbe v višini 6 milijonov tolarjev (dovozno cesto pri bloku Štefana Kovača 29 bodo sofinancirali občani), MČ Partizan bo lahko izvajala potrebna dela v obsegu 5,5 milijona tolarjev in MČ Turopolje v višini 8,5 milijona tolarjev (parkirišča v Jakobovem naselju bodo prav tako sofinancirali stanovalci). B. B. P. Križevci pri Ljutomeru Priključitev mora vsakdo opraviti na svoje stroške Na občino Križevci pri Ljutomeru je kar nekaj občanov naslovilo pisma, v katerih nasprotujejo previsokim priključnim taksam na javno kanalizacijsko omrežje. A so svetniki tamkajšnje občine predlog odloka o obvezni priključitvi na že omenjeno omrežje brez kakršnih koli sprememb sprejeli. Tako bodo lastniki stanovanj v stanovanjskih blokih za priključek plačali devetsto evrov, gospodinjstva v zasebnih stanovanjskih hišah pa naj bi plačala 1800 evrov. Gospodinjstva, ki imajo dejavnost z do dvema zaposlenima, naj bi plačala 2100 evrov, gospodinjstva z dejavnostjo z od tremi do desetimi zaposlenimi ter gostinski lokali z do sto sedeži 2600 evrov, gospodinjstva z gospodarsko dejavnostjo, v kateri je zaposlenih od deset do največ dvajset delavcev, ter gostinski lokali z več kot sto sedeži naj bi plačali 3450 evrov. Vsi drugi gospodarski in negospodarski subjekti naj bi plačali 600 evrov za vsako populacijsko enoto. Priključitev mora vsakdo opraviti na svoje stroške, in sicer najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko je priključitev možna. Oprostitve so možne le v primeru, ko priključka zaradi tehničnih ovir ni možno izvesti, oprostitev plačila pa omogočajo gmotni in socialni razlogi, vendar jih je treba dokazati v sodelovanju s pristojnim centrom za socialno delo. Predvidene so seveda tudi kazni Za fizične osebe 100.000 tolarjev, za pravne osebe pa 350.000 tolarjev, če ne bi spoštovale določila odloka in ravnale v nasprotju z njim. Sicer pa pritožb ob javni razgrnitvi ni bilo veliko, nanašale pa so se izključno na cene priključkov. Zato so nekateri predlagali možnost obročnega odplačevanja priključne takse ali njeno ustrezno znižanje, toda člani občinskega sveta se s tem niso strinjali. V. P. Alojz Lenarčič iz Gornjih Slaveč: »Na prvem srečanju zdomcev, prijateljev in znancev iz Prekmurja in Štajerske, ki smo se vrnili v domovino, smo se na željo vseh navzočih odločili, da bomo ustanovili Društvo zdomskih prijateljev Slovenije ter tudi doma nadaljevali tradicijo srečevanj ob raznih prireditvah in praznikih, organizirali bomo izlete, piknike, obiskovali naša zdomska društva v tujini in se družili.« Dr. Franc Kramberger, nadškof: »Z novimi Škofijami je tako, čim manjše so, tem lažje je usklajevati pastoralno delo, bližji so stiki med duhovniki in škofom pa tudi med škofom in verniki. Navzočnost Škofa pomeni tudi navzočnost tistega principa, ki zedinja vernike z duhovniki, v Prekmurju pa tudi evangeličane in katoličane. Zdi se mi, da je škofija v Murski Soboti prav tako pomembna za evangeličane kot katoličane.« Dr. Jožef Smej, pomožni Škof: »Ob tej priliki povem samo to, da se je izpolnilo tisto, kar se je od vsega začetka poudarjalo, prvič, da nisem za delitev mariborske škofije. Kako bi mogel biti za delitev, če sem pa mariborski pomožni škof. S tem bi morda žalil spomin na pokojnega škofa dr. Maksimiljana Držečnika, ki me je iz Murske Sobote poklical v Maribor, ali pa bi razžalil sedanjega nadškofa, doslej škofa, dr. Franca Krambergerja. Moje je torej bilo, da nisem za delitev mariborske škofije Drugo, kar sem zelo poudarjal, pa je, da če bo škofija v Celju, mora biti tudi v Murski Soboti, in v tem primeru mora postati Maribor nadškofija in metropo-lija. Pred več kot petimi leti sem dobil tudi odgovor takratnega apostolskega nuncija v Sloveniji, nadškofa Farhata, ki mi je odpisal, da bo poleg Celja škofija tudi v Murski Soboti in v tem primeru Maribor nadškofija in metropolija. In to se je danes tudi uresničilo.« Mag. Branislava Belovlč z Zavoda za zdravstveno varstvo M. Sobota je pove- dala: »Sklenili smo, da bomo vsako leto ob svetovnem dnevu zdravja organizirali na Otoku ljubezni v Iža-kovcih srečanje, s katerim se želi- mo spomniti tega dneva na tak način, obenem pa želimo spodbuditi ljudi v skladu z geslom svetovnega dneva k zdravemu življenjskemu slogu. Veseli smo, da je tako dober odziv, saj je sodelujočih okrog šeststo, ki so prišli peš ali s kolesom iz različnih krajev. Pred štirimi leti smo si zadali, da bi bilo to srečanje tradicionalno. In vsi, ki delamo za promocijo zdravja, smo zelo zadovoljni, da so srečanje in pohod pred njim ljudje zelo lepo sprejeli, in mislim, da bodo ljudje naslednja leta prihajali še množičneje.« GOSPODARSTVO 13. april 2006- VESA Predstavili Hotel Livada Prestige Trženje težje od gradnji »Investicije so vedno tveganje, v turizmu pa je še večje tveganje, če nič^ investiraš,« je povedal glavni direktor Panonskih term Dušan Bencik Tekmovanje mladih zidarjev Na sejmu MEGRA v Gornji Radgoni, ki seje končal v soboto, 8, aprila, so posebno pozornost namenili tudi gradbenim poklicem, ki jih že kronično primanjkuje, Šole, ki izobražujejo bodoče iskane gradbene delavce, so se predstavljale v hali A ter na posebnem demonstracijskem prostoru. Tako so učenci SČ Celje predstavili delo zidarjev in suhomontažerjev, SGGEŠ Ljubljana delo tesarjev, ŠC Novo mesto delo keramičarjev, SGŠ Maribor pa delo slikopleskarjev in črkoslikarjev. Letošnja novost predstavitve gradbenega šolstva so bile ustvarjalne delavnice. Na tekmovanju mladih zidarjev, na katerem so sodelovali dijaki vseh gradbenih šol iz Slovenije, pa sta si prvo mesto delili SGŠManborin ŠC Novo mesto, - B. B, P. Ljutomerski zdravstveni dom uspešno posloval Ljutomerski zdravstveni dom je lansko poslovno leto končal uspešno, saj je znašal presežek prihodkov nad odhodki devetnajst milijonov tolarjev. Slabih petnajst milijonov bodo namenili za pokrivanje izgube iz prejšnjih let, slabe štiri pa za vlaganja. Javni zdravstveni zavod je lani gospodaril s 645 milijoni tolarji, prihodki pa so porasli samo za poldrugi odstotek. »Na to je vplivalo zmanjšanje števila zdravstvenih timov v splošni ambulanti za enega,< je povedal direktor Jože Šumak. Program dela, za katerega so se dogovorili z Zavodom za zdravstven o zavarovanje, so dosegli oziroma ga presegli pri storitvah zdravljenja, nege na domu ter pri nenujnih prevozih z reševalnimi vozili pa tudi pri preventivnih pregledih. Plačnik jim je nenadejano priznal več stroškov zaradi lanske epidemije gripe in preseženega preventivnega programa v vrednosti 4 milijone tolarjev, poldrugi milijon pa so prejeli od ministrstva za zdravje zaradi demografske ogroženosti K uspešnemu poslovnemu izidu je pomembno prispevala tudi sprejemljiva rast materialnih stroškov. Lani je zdravstveni dom zapustilo več zdravnikov, zato bi takoj zaposlili zdravnika splošne medicine. Sedaj v splošnih ambulantah delajo štirje zdravniki oziroma, merjeno po opravljenem delu, štirje in pol. »Zdravstveni delavci so lani z velikimi napori zagotavljali zdravstveno varstvo bolnikom, finančno pa je bilo dokaj ugodno, saj smo prvič dobili priznane povečane stroške v času epidemije," je o preteklem letu dejal sogovornik. M. H. V torek so v Moravskih Toplicah pripravili obširno predstavitev ene največjih turističnih slovenskih investicij, vredne 4,8 milijarde tolarjev, gradnjo petzvezdič-nega hotela, ki so mu tudi že izbrali ime - to bo Hotel LIVADA PRESTIGE. Terme 3000 bodo tako prve terme na svetu, ki bodo ponujale nastanitev v hotelu najvišje kategorije s termalno vodo v hotelskih sobah - vseh novih sob bo 122 z 268 posteljami. Na objavljene razpise delovnih mest pred dobrim mesecem so prejeli kar 1650 prošenj. Gradnjo je predstavil odgovoren za tehnično organizacijo in investicije Drago Flisar, politiko zaposlovanja Slavko Fartelj in marketinške dejavnosti Tomaž Pevec. In prav trženje tega hotela bo po mnenju Dušana Bencika težja plat te investicije. Gradnja hotela se je začela po podpisu pogodb za gradbena dela z Vegradom iz Velenja in za Drago Risar, odgovoren za potek gradnje hotela Livada: »Ta tehnično zahtevni objekt bo v celoti voden preko centralno nadzornega sistema, torej računalnika, ki bo krmilil kompletne regulacije v objektu in bo povezan s sodobnim hotelsko-informacijskim sistemom za obdelavo gostov.« Turizem bo preživel elektrarne na Muri! Dušan Bencik je povedal, da pomeni gradnja novega hotela veliko za turizem, ki je ena od pomembnejših gospodarskih panog v Pomurju. Trenutno daje delo mnogim izvajalcem in podizvajalcem, ko bo hotel aktiviran, pa to pomeni večji odjem kmetijskih in živilsko-predelovaInih proizvodov od domačih proizvajalcev, v hotelu pa bo dobilo zaposlitev več kot 100 delavcev. Na vprašanje o tem, ali drži trditev okoljskega ministra Janeza Podobnika, da pomursko turistično gospodarstvo »podpira« gradnjo hidroelektrarn na reki Muri, je dal Dušan Bencik, direktor največje pomurske turistične organizacije, zanimiv odgovor, kije prav tako edinstven kot njihove sobe s termalno vodo, ki pa je glede na to, da so za predstavljeno gradnjo dobili milijardo tolarjev nepovratnih sredstev Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije, skorajda pričakovan: »Ne bi bili radi, da bi bil turizem dežurni krivec, da se ta za Slovenijo zelo pomembna investicija ne bi zgodila - gledano seveda z gospodarskega zornega kota. Turizem bo elektrarne na Muri preživel!« hotela Ajda, za priprav® ske vode in klimatizacij novi Livadi. Po hudi zinw mi temperaturami in teža*-so pestile izvajalce, je 1 j1 tedne zamude, ki pa joj lepem vremenu uspeli1 šiiti, tako da bo vse skladu s terminskim pljD° Februarja smo zamenjal1’ pletno tehnologijo kuhini j tcla Ajda in instalirali hinjsko opremo za pocr j vega hotela. Do konca juniji do končani kompletni ' j tlaki - itisoni, kamni, j’j obloke, stropovi in I Ta čas poteka sklepno i^! kakovostnega ozvočenja f zijskih sistemov, vstopaj J.! trole s čip-karticami i® drobne opreme,« je p"C1J' 1 go Flisar. V drugi polovi bodo opravili tehnične de, v avgustu pa bodo ■ 1 pridobiti uporabna in° j valna dovoljenja. Kakor K’ vedal Tomaž Pevec, bo o novega hotela I. septeij tos. Logotip novega izdelalo podjetje Frontal i ske Sobote. Bernarda B’ strojno-inštalacijska dela z Elek tro-Studiom iz Lendave aprila lani. Fedor Špacapan kot odgovorni projektant in Projektivno podjetje Elite iz Krškega so pripravili kompletno tehnično dokumentacijo. Objekt ima kletne prostore v velikosti 4500 kvadratnih metrov, v pritličju je 2400 in v treh etažah skupaj z mansardo več kot 5700, površina celotnega objekta skupaj z balkoni pa bo več kot 14 tisoč kvadratnih metrov »Objekt bo oskrbovan z geotermalno vodo za potrebe bazenov in ogrevanja, celotna strojna inštalacija za ogrevanje je v kletnih prostorih Krajani odločno proti Nova prašičja farma v lljaševcih? Potrebna bo študija vpliva na okolje V lljaševcih, vasi, ki leži v občini Križevci, so imeli pred kratkim občni zbor, na kate rem so razpravljali o gradnji prašičje farme. V njihovi neposredni bližini naj bi Božidar Kosi načrtoval gradnjo novega hleva za rejo 800 prašičev pitancev. Vaščani Ujaševec izgradnji tako velike farme odločno nasprotujejo in menijo, da je obremenitev okolja z živino že na meji. Moti jih tudi, da bo Kosi gradil hleve v lljaševcih, med tem ko je sam doma v Noršincih pri Ljutomeru. Mnogi krajani se zato sprašujejo, zakaj je ne zgradi tam S tem namreč zmanjšuje kakovost življenjskega prostora drugim, saj sam ne živi v tem okolju. »Izgradnja hlevov je ekonomska nujnost« Kosi je v obrazložitev svoje investicije med drugim zapisal, da je ob vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo in zaradi zapiranja Tovarne sladkorja Ormož povečanje produktivnosti na njegovi kmetiji s širjenjem živinorejske proizvodnje ekonomska nujnost in da si brez načrtovane investicije težko predstavlja nadaljevanje kmetovanja na 56 hektarjih kmetijskih površin. Zgraditi želi takšne hleve, v katerih bo poskrbljeno za živali in hkrati po njegovem mnenju ne bodo imel negativnih vplivov na okolje. Gradbeno dovoljenje izdaja upravna enota A pred gradnjo mora investitor pridobiti še gradbeno dovoljenje. Zanj je treba na uprav- Krajani, ki so neposredno v bližini predvidene gradnje in ji odločno nasprotujejo, lahko svoje nestrinjanje posredujejo na institucije, ki bodo sodelovale v postopku izdaje soglasij, potrebnih za pridobitev gradbenega dovoljenja. Od institucij in upravne enote pa je odvisno, ali bodo njihovo nestrinjanje upoštevali ali ne. Nekaj metrov čez železniško progo, ob lokalni cesti, ki pelje iz Ujaševec proti KokoriČem, naj bi bili »sporni« lokaciji za svinjsko farmo (na levi strani) oziroma hleve za rejo goveje živine (na desni strani). Večina domačinov predvsem nasprotuje zgraditvi svinjske farme. no enoto predložiti izvod projekta in vsa potrebna soglasja, kot so, v primeru, da gre za novogradnjo: veterinarsko, požarno, elektro, komunalno in soglasje o vodotoku. Če ima farma več kot 450 mest, je potrebna tudi presoja vplivov na okolje. Ali je treba pridobiti soglasje krajanov, pa je popolnoma odvisno od projektantov, ki pripravljajo projekt, ti namreč oprede lijo vplive smradu in osveževanja zraka. Soglasja sosedov v primeru, da bo kateri od komunalnih priključkov potekal po njihovem ozemlju oziroma da bodo izpostavljeni posameznim vplivom gradnje, pridobiva p' ta sama. Na matični0^ ||l ba pridobiti še iokac‘l macijo in jo predlo^11 enoti. To je občin3 ■" f izdala, in sicer v skladu * t ji skoureditveninii določa občinski odlo so tudi soglasje na prvo kmetijsko ob Deset metrov še eqa farma Pred kratkim so d dovoljenje za izgrac^ c£ govejo živino, ki b°‘ ■ deset metrov vstran ° njene prašičje J Simoničevi. A ti h*e’, liko manjšem ‘’l1^ j L-p \ Ujaševec pa se sPrj ’ ■ J sploh sprejemljivo, šni farmi gradita dru^ . in po njihovem mh' obremenita okolje in bivalci so prepriča« j_, i; (P gnojevko na tem biti, saj so tla v H o 1 . jeJ' peščena, podtalni i)|lf J'1 daj preobremenjen3 ih Ah bo torej r jena nova prašič)3 4 letošnje ocenjevanje, na katerem je prijana energetsk.i učinkovitosti, se je Cqv ।sedera kandidatov. Priznanja so prejeli “■O o. (projektVodovod Orahovica), INEA, ti, .. -rift . , -pametna hiSa- Habjaniče* je P» nagrajena hiša ocenjevanja po sistemu inte-'■ zgradbe in integralne infrastrukture. Stojan Habjanič je zadnjih trinajst let opravil pionirsko delo pri uveljavljanju »pametnih hiš« iz naravnih materialov: »Pri tem mojem delu so sodobna znanja nadgrajena z znanji tradicionalnega graditeljstva v Evropi, predvsem Avstriji, Nemčiji, arhitekturo pa sem poskušal prilagoditi vaški vrstni pozidavi in sem se trudil diskretno stopiti v prostor. V bistvu gre za kompromis sodobnih spoznanj o varčni gradnji z uporabo sonca in hkrati upoštevanja tradicionalnih nastavkov arhitekture regije.« d o. o. (za projekt Klimatizacija Slovenskega etnografskega muzeja), SILON, d, o o (Referenčni laboratorij Veterinarske fakultete v Ljubljani), velika priznanja pa dobila ROBOTINA, d. o. o., za integralno tehnično in poslovno urejanje 120 stanovanj in Stojan Habjanič za nizkoenergetsko bio hišo iz človeku prijaznih naravnih materialov. Njena značilnost je, da troši 50 do 60 odstotkov manj energije za ogrevanje kot običajna hiša, zgrajena pa je večinoma iz naravnih materialov in po principu biološke gradnje, ki pa potegne za sabo marsikaj. Na vprašanje, ali je takšna gradnja dražja, je Stojan Habjanič iz Brezovec v občini Puconci povedal: »Lahko je dražja, lahko pa tudi cenejša, odvisno od projektiranja in številnih odločitev investitorja. V tem primeru sem bil jaz projektant in investitor in izvajalec. Tu so bili vsi interesi združeni, zato mislim, da je nastala zares pametna hiša. Njene osnovne karakteristike so te, da poleti nikoli ni vroče, čeprav nimamo klimatskih naprav, pozimi pa nikoli ni mrzlo in dejansko porabimo precej manj energije. Bivanje v njej je prijetno, vlaga se sama uravnava, materiali so naravni, na primer gorički bor kot zunanja obloga, jelša za talne obloge in pohištvo, v njej ni nič lakov, sintetičnih pen ... Hiša je zrakotesna, diha, večino sva z ženo naredila sama, pomagali so ljudje, ki sem jih učil, in obrtniki, ki so tudi dobivali učne ure na našem gradbišču* Stojan Habjanič je po dograditvi svoje hiše pomagal pri projektiranju in nadzoroval gradnjo še dveh hiš, ki sta še varčnejši - pasivni hiši, kjer veljajo še strožji predpisi. Zgornjih etaž, mansard, pa so v taki izvedbi naredili najmanj 15 tisoč kvadratnih metrov Takih hiš, po tem sistemu, pa stoji v Sloveniji le okrog deset. Bernarda R. Peček, foto: N. J. together Elti - providing a com- Prepared for plete solution for DVB-H ‘NewDmes’, Podjetje Elti iz Gornje Radgone promovira novo blagovno znamko in novo grafično podobo podjetja v angleškem jeziku s časopisom Together. Elti v Las Vegas NAB 2006 Elti redno sodeluje na treh največjih svetovnih sejmih elektronike Predstavljanje in promocija podjetij, ki imajo svoje partnerje in kupce z vseh koncev sveta, je popolnoma drugačna kot predstavljanje podjetij, ki računajo v prvi vrsti na domače kupce. Elti iz Gornje Radgone, ki je lani praznoval petdesetletnico delovanja, je vodilno podjetje v elektronski industriji, ki prodaja svoje izdelke oziroma rešitve, plod lastnega znanja, največjim. Dvakrat letno izda Elti dve tiskani verziji in eno elektronsko obliko svoje promocijskega časopisa TOGETHER. Jeseni je za njih najpomembnejši sejem IBC v Amsterdamu, spomladi pa sejem NAB v Las Vegasu v Združenih državah Amerike, ki se ga udeležijo vsi največji s področja radiodifuzije Severne in Južne Amerike. Njegova posebnost je, da ga v zelo velikem številu obiščejo tudi predstavniki azijskih držav Tudi letos se bodo sejma NAB 2006, ki bo potekal od 24. do 27. aprila, udeležili trije predstavniki podjetja Elti s sloganom »skupaj bomo našli rešitev za vaše omrežje«. Še prej pa so svoje novosti, delovanje in zaposlene predstavili v omenjenem časopisu. Največja novost je vsekakor SFN-pre-tvornik oziroma rešitev za DVB - H (tehnologija, ki omogoča sprejem televizijskega signala na mobilnem telefonu), kar predstavljajo na prvi strani časopisa, kjer se začne tudi intervju s projektnim vodjem Benom Klojčnikom. Predstavljajo tudi povzetek konference CERD 2006 v Bratislavi in DVB Svetovne konference v Dublinu. Na zadnji strani so predstavljeni tudi trije sodelujoči na sejmu NAB v Las Vegasu (Jože Caf, Fredi Širovnik in Brigita Babič). »Največja želja je, da bi čim bolj korporativno predstavili naše podjetje, predvsem pa, da bi vse seznanili z novo grafično podobo oziroma novo blagovno znamko,« je pojasnil cilj promocijskih aktivnosti vodja marketinga v Eltiju Boštjan Bedekovič. Bernarda B, Peček - weishaupt -gorilniki in ogrevalni sistemi ^1 USTVARJAMO TOPLOTO ^eishatjp|-ov infomobil predstavlja najnovejše Sevalne sisteme in komponente zo ogrevanje "^vidualnih ali večdružinskih objektov. Infomobil v petek, 14. aprila, med 9. in 18. uro, v Beltincih, na parkirišču trgovine Spar Beltinci TOPLO VABLJENI! www.weishaupt.si Vinko Lutar, s. p. v stečaju Gregorčičeva 40,9000 Murska Sobota objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih: 1. NEPREMIČNIN: 1.1. pare. št. 285, ki v naravi predstavlja dvorišče s površino 334 m2, gospodarsko poslopje s površino 228 m2 in stanovanjsko stavbo s površino 169 m2, vpisana v vi. št, 2261 k. o. Murska Sobota, vse do 1/1, izklicna cena 27.127.726,00 SIT 1.2. paro, št. 4358, ki v naravi prestavlja travnik s površino 1928 m2, vpisana v vi. št. 1630 k. o. Murska Sobota, vse do 1/1, izklicna cena 192.800,00 SIT 1.3. pare. št. 1016, ki v naravi prestavlja počitniško hišico s površino 146 m2 in zemljišče s površino 5858 m2, vpisana v vi. št. 261 k. o. Suhi Vrh, vse do 1/2, izklicna cena 4.692.500,00 SIT POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 08.05.2006 ob 09.30 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se dolžni ponudniki izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št. 02496-0255347664. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Za nepremičnine mora plačati kupec kupnino v 15 dneh pojavni dražbi na osnovi izdanega računa. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. DDV in vse druge stroške v zvezi s prodajo nepremičnin plača kupec. Nakup nepremičnin se opravi po principu videno-kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin je mogoč po dogovoru z dr. Štefanom Ščapom, telefon 02/534 99 50, od 16.00 do 22.00. MONTAŽA VODOVODA IN CENTRALNE KURJAVE Jerebic Ciril, s. p. v stečaju Panonska ulica 6,9233 Odranci objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih: 1. NEPREMIČNIN______________________________________ 1.1. Nepremičnina, pare. št. 1494/2, vpisana v vi. št. 1292 k. o. Odranci, ki v naravi predstavlja dvorišče s površino 1139 m2 in stavbo s površino 161 m vse do 1/2, po izklicni ceni 4.505.600,00 SIT 1.2. Nepremičnina, pare. Št. 1494/3, vpisana v vi. Št. 1293 k. o. Odranci, ki v naravi predstavlja dvorišče s površino 346 m2, poslovno stavbo s površino 238 m2 in travnik s površino 116 m vse do 1/2, po izklicni ceni 12.032.000,00 SIT 1.3, Nepremičnina, pare. št. 1668, vpisana v vi. Št. 1834 k. o. Odranci, ki v naravi predstavlja dvorišče s površino 316 m2 in stavbišče s površino 98 m2, vse do 1/1, po izklicni ceni 4.608.000,00 SIT POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 08.05.2006 ob 09.15 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžm izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št. 02496-0254963059. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo varščina vrnjena v 8 dneh brez obresti. Za nepremičnine mora plačati kupec kupnino v 15 dneh pojavni dražbi na osnovi izdanega računa. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. DDV in vse druge stroške v zvezi s prodajo nepremičnin plača kupec. Nakup nepremičnin se opravi po principu videno-kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin je mogoč po dogovoru z dr. Štefanom Ščapom, telefon 02/534 99 50, od 16. do 22. ure. WWI 13. april 2006 - vtso (IZ)BRANO 8 Barometer Ernest Edry, predsednik Gasilske zveze Slovenije, ni le prvi slovenski gasilec, pač pa se je dokazal tudi kot izkušen čebelar. Za aktivno delo v čebelarski organizaciji mu je Zveza čebelarjev Slovenije podelila najvišje čebelarsko priznanje Antona Janše 1. stopnje. Dr. Marjan Turnšek, po rodu Celjan, je postal prvi škof soboške Škofije. Jurij Kozar, doma iz Proseč ke vasi, je bil že lani četrti na evropskem prvenstvu v upravljanju žerjavov. Tudi letos se je kvalificiral na evropsko tekmovanje, ki bo jeseni v Nemčiji, kjer mu prav tako ne kaže slabo, saj je dosegel najboljši kvalifikacijski čas. Franc Kučan se ponovno loteva sanacije marijanske zadruge. Tokrat naj bi šlo za povezovanje s Ptujčani, kar pa se verjetno ne bo izšlo, saj pozablja, da je ZKD ob prevzemu pokrila okrog trideset milijonov tolarjev dolgov. S scenarijem se ne strinja niti občina, ki se je odločila drugače. Milan Vincetič, pesnik in pisatelj, se je odločno uprl čedalje nižji ravni prireditev v Pokrajinski in študijski knjižnici. _____________________.__13, april 2006 - V C J1B Škof bo bliže vemikon ustanovil novo mu rskoso^ škofijo in imenoval p” škofa ordinarija. V :r^ župniji živimo verniki slo®' in madžarske narodni Mag. Geza Erniša, škof: Nova katoliška škofija v Murski Soboti nastaja na ozemlju, ki je bilo in je versko zelo pisano in posledično zaradi tega tudi zelo specifično. Med vsemi današnjimi slovenskimi pokrajinami se namreč ravno tu pri nas v Prekmurju še tudi danes najbolj množično živi po reformacijskem načelu sola seriptu-ra, sola gratia, sola fide (samo Sveto pismo, samo milost in samo vera). In v takšno okolje prvič prihaja katoliški škof, ki bo tu imel za stalno svoj domicil. Ta nova situacija je gotovo tudi nov izziv, ki odpira številne nove priložnosti. 2a novega škofa in seveda tudi za vse nas. Istočasno pa je to seveda tudi nova možnost lepega in pristnega sodelovanja in mnogih dobrih ekumenskih pobud, ki jih bomo katoličani in evangeličani imeli priliko poslati tako v domači kakor tudi širši evropski prostor. Vrednote, ki jih kristjani oznanjamo, zagovarjamo in se trudimo po njih živeti, so namreč tako univerzalne, da ob vseh posebnostih, ki jih ima ena ali druga Cerkev in ki so popolnoma legitimne, morajo biti primarnega pomena ter podlaga strpnega in tolerantnega sožitja različno mislečih. Če stvari tako razumemo in jih tako postavimo, potem tudi ni bojazni, da ne bi lahko tvorno sodelovali in ne glede na teološke in dogmatske razlike, ki še obstajajo, tudi prijateljsko sobivali. Verska harmonija ob upoštevanju bibličnega temelja vsakega teološkega diskurza je namreč predpogoj za odkrit in Vesna Rebrica, Gradišče: Mislim, da smo ravno v Pomurju med najbolj vernimi katoličani v Sloveniji in škofija v Murski Soboti bo gotovo zelo dobrodošla. Škofija bo ljudi še bolj povezovala in mislim, da ljudje v tem času to najbolj potrebujejo. Simbolika je tudi v tem, da smo škofijo dobili v velikonočnem času, kar še dodatno prispeva k pomembnosti tega dogodka. To je pomembneža ce rkev na Slovenskem pa tudi za pomursko regijo, saj se tako še bolj regijsko zaokrožuje. Pa tudi cerkev in škof sta tako ljudem bliže in bodo še bolj čutili pripadnost cerkvi. ter preoblikovanja osebnih vrednot. Daniel Grabar, dr. med., tajnik Binkoštne evangelijske cerkve v Sloveniji: Vest o ustanovitvi murskosoboške škofije smo tudi binko-štni verniki sprejeli z zadovoljstvom in kot dokaz, da se dobre želje in vztrajnost v molitvi prej ali slej poplačajo. Sicer vsaj 80-letna prizadevanja Prekmurcev kažejo na prehojeno dolgo pot snovanja želja in pričakovanj, je pa zato veselje ob izpolnitvi toliko večje. V prihodu Škofijskega sedeža v Mursko Soboto vidimo približevanje cerkvenih struktur potrebam človeka in nove možnosti za spodbujanje krščanskih vrednot v življenju ljudi v Prlekiji in Prekmurju. Biokoštni verniki si prizadevamo v vsakdanjem življenju živeti po svetopisemskih principih in na ta način načela krščanstva dosledneje prakticirati v naših medsebojnih odnosih. Začetek tretjega tisočletja nam tudi v naši prelepi deželi bolj kot Janko Žabota, Pristava: Ustanovi-tev.škofije v Pomurju se mi zdi zelo pomembna za vernike v naši pokrajini. Sicer bi bilo dobro, če bi bil sedež škofije v Ljutomeru, za kar imamo vse pogoje, saj se vse preveč centralizira v Murski Soboti. Vsekakor bo to zelo pomembno za vse nas in ljudje v našem kraju in okolici so tega zelo veseli. Slišal sem že tudi novega škofa po televiziji in mislim, da bo znal dobro vzpostaviti stik z ljudmi v Pomurju, strpen dialog. Danes namreč ne gre in ne more iti le za priznanje dejstva pluralnosti religij, temveč in predvsem za pozitivno ovrednotenje te pluralnosti, ki človeka usposablja za strpnost, odprtost do različnosti in njeno ustrezno ovrednotenje. V tem smislu prijazno pozdravljam škofa g. Turnška med nami in mu želim vse najboljše. Istočasno pa se mu v imenu evangeličanskega občestva in osebno zahvaljujem za prijazne pozdrave, ki nam jih je poslal v posebni izdaji tednika Družina Katoliškim vernikom pa k novemu škofu in škofiji, ki so si jo tako dolgo želeli, iskreno čestitam! doslej nalaga vračanje h koreninam krščanstva in iskanje poti vzpostavitve boljšega sožitja prebivalcev naših krajev. Prepričani smo, da nas bo ustanovitev nove škofije vse združila v prizadevanjih utrjevanja krščanskih vre dnot, še posebej ob velikonočnem praznovanju. Čestitamo vsem katolikom in njihovemu vodstvu z gotovostjo, da bomo dali skupno naši pokrajini dodatni pečat izpolnjevanja visokih idealov krščanstva. Ob tem pa želimo, da bi ustanovitev škofije vsakega Prleka in Prekmurca pripravila do razmišljanja o svojem odnosu z Bogom m napotila k osebnemu iskanju pravega smisla življenja Dr. Karel Bedernjak, direktor Zavoda sv. Nikolaja Murska Sobota: Od nove škofije, ki jo je ustanovil sveti sedež, veliko pričakujemo, saj smo si za to tudi veliko prizadevali. Mnogim, ki so nam očitali, zakaj si želimo Škofijo, smo odgovarjali, da zato, ker vidimo razloge. Če so nekateri dvomili, ali so za to pastoralni razlogi, pač moram reči, da jih niso videli. Če pa človek tega ne vidi, še ne pomeni, da to ne obstaja. Jože Vehovar, župnik v Ljutomeru: Ustanovitev nove škofije v Murski Soboti je nedvomno velik dogodek, ki ga bo šele zgodovina videla v pravi luči. Vesel sem in izrekam dobrodošlico prvemu škofu dr Marjanu Turnšku. Ker se je že dolgo govorilo o novi škofiji in ker so bili tudi določeni pomisleki, so mnogi novico sprejeli z mešanimi občutki. Vendar to ni nič hudega. Prepričan sem, da je v dani zgodovinski situaciji to gotovo najboljša rešitev! Kot duhovnik pa verjamem, da bo po božji milosti, po zavzetosti in angažiranosti g. škofa Marjana in z lepim sodelovanjem duhovnikov in laikov nova škofija hitro zaživela dnji pa so številčno gow®' močnejši v Prekmurju. T meni, da je pastoralno '' J bo škofija v Celju, mora biti tudi v Soboti, in v tem primeru mora postati ■ bor nadškofija in metropolija. Pred ve petimi leti sem dobil tudi odgovor od । nega apostolskega nuncija v Sloveni)*’^ dškofa Farhata, ki mi je odpisal, da bo P A|. Celja škofija tudi Murska Sobota in v meru Maribor nadškofija in metropol to se je danes tudi uresničilo. Kakšna so danes vaša občutja? Sprašujete me, kakšna čustva so v mojem Človek ni dolžan povedati svojih čustev in' ■ kar misli, razen pri sveti spovedi Kljub ■ povem, da sem ponosen na to, da sem n°n Prekmurja in da jc Murska Sobota, kjet * ,• dušni pastir devetindvajset let, najprej gimnaziji, in s katero sem močno povezan, postala škofija. Ljudi in pokrajino zelo dobro ste novemu škofu, če vas bo seveda za pomoč, pomagali pri njegovem predstavljali in ga opozarjali na sti pa tudi posebnosti tega sveta? it Tega, ali me bo prosi! za pomoč, še ne * j; pa me bo poklical, mu bom rad po mag3 * ekumenizma, sr pravi pri delu za edinost .. nov, saj tu živijo evangeličani in tudi 1* , po-imamo pa tudi madžarsko govoreče vet111 rej, če me bo povabil, mu bom rad pomaga LJ STANOVANJSKI KREDIT Ugoden stanovanjski kredit za nakup ali obnovo nepremičnine lahko odplačujete sami ali skupaj z družinskimi člani. Tudi za nekomitente! Obiščite nas v naši poslovalnici Murska Sobota, Kocljeva 11. www. nkbm.si -> izračuni (((* 080 ^7 50 ) USTNIK -13. april 2006 KULTURA H Na Morskem festivalu kitare 159 tekmovalcev Hanc in Kreslin druga Kakovostni spremljevalni program Končan je 5, Morski festival ^re, ki je potekal od 6. do 9-a?rila v Murski Soboti. Festi-v*l je dobil status mednarod-tekmovanja, saj so prišli "delcženci iz petih držav, Ita-^Avstrije, Hrvaške, Srbije ® trne gore ter Slovenije. Vstopilo je 159 tekmovalcev, ‘ kovanja pa so potekala v graj-w dvorani (za primerjavo: lani w tekmovalcev iz štirih držav, °F P J Podelili so 39 zlatih, 59 ' ’r’ h in 50 bronastih priznanj terll priznanj za udeležbo. Zma-j civ svojih kategorijah so *1 Km-, iz Beograda (VIII Bojan Ivanovski iz 8eWa (vil.), Florian Palier iz Ritega konzervatorijaJ. J Fux '^ni talent je v VI. kategoriji s 1‘jHaniniirvdi ha ®”(J1 24 navdušil tako kritike ^'fclmtvo. op. p), Jelica Mi-j/ Podgorice (V ), Kar-^endk r Iz Ljubljane (IV), 1 at-t l lorvat z Jesenic (lil ), Lo-i"'1^ tič n Zagreba (II.) in Špe-1 ^Selj iz Krškega (1). Glasbena ’burska Sobota je imela 10 ki so se spet izkaza-Hanc s Petanjec je v ^kategoriji osvojil drugo nagra-J' Hjiu priznanje, enak do-Pa je v 11. kategoriji uspel ,’du Kreslinu iz Rakičana. jr mentor Damjan Stani-j. ženiti velja še četrto mesto ^»Voroša v II. kategoriji. , n'gih pomurskih glasbenih .JJ’ se tekmovanja udeležili še ^‘"ska in lendavska Tekmo valka Jana Fridau iz Gornje Radgone (mentorica Marija Purno-moj je v II kategoriji zasedla peto mesto in tako kot prej omenjeni tudi ona dobila zlato priznanje Preostali pomurski tekmovalci so osvojili naslednja mesta: Filip Dobranič in Urška Kodila 7., Arjan Mejaš 9., Nives Zver 11, Petra Ropoša 13, Aljaž Gyurica, Luka Ščančar in Aleš Vitez 15., Matjaž Voroš 17., Helena Fašalek 20., Miha Kozlar 23-, Monika Šumak 27., Robert Rautar 34., Vita Petek Re-goršek in Blaž Domanjko - 36. ter Mario Wolf 39. * mesto. Največ tekmovalcev je tekmovalo v II. in III kategoriji, kjer pa je bila kakovost tudi najslabša. Izjema so bili le nagrajenci, ki so daleč odstopali od povprečja. Ravnateljica soboške glasbene šole Erna Lukač je povedala, da je drugače zelo zadovoljna z izvedbo festivala. Po njenem mnenju se je kakovost na splošno od lani do letos izboljšala in tudi kakovost slovenskih kitaristov je šla strmo navzgor. Tudi organizacija in logistika sta bili po njenem mnenju dobri, zato bi bilo ško da, če tega festivalskega trenda ne bi nadaljevali tudi naslednje leto. Nekatere predstavnike medijev so motile predvsem velike zamude glede na predvideni kon- David Kreslin Jernej Hanc s svojim mentorjem Damjanom StaniŠičem certni program nagrajenih tekmovalcev in gostov. »To je normalna zadeva na takšnih tekmovanjih. Žirija je imela zelo naporno delo, saj je bilo treba v posa meznem dnevu oceniti veliko tekmovalcev in obdelati njihove podatke. Idealno bi bilo, če bi festival lahko izpeljali v petih ali šestih dnevih. Mi smo najprej računali, da bo festival trajal tri dni, tako kot lani. Ko smo videli, da se je prijavilo več kot 170 tekmovalcev, smo dobili na voljo še četrti dan. Tisti, ki hodijo na taka tekmovanja, pa že vedo, kako to poteka, tako da te zamude vzamejo v zakup.« Največji problem festivala pa so finance, zato bi bilo po mnenju Lukačeve dobro, če bi v prihodnje dobili kakega generalnega pokrovitelja Poleg Murske Sobote ima v Sloveniji takšen kitarski festival le še Bled, letos bo prvič začel tudi Koper, glasbeni pregled kitarskih izvajalcev pa ponuja tudi Lipica. Letos so domači organizatorji poskrbeli še za kakovostni spremljevalni program. Že v petčlanski žiriji so sedeli mojstri, kot so Vera Ogrizovič (SČG), Edin Karamazov (HR/ BIH), Tomaž RajteriČ (SLO), Jerko Novak (SLO) in Marko Feri (I/SLO), v koncertnih večerih pa so nastopili kitarist Tomaž RajteriČ, lutnjist Edin Karamazov in flamenko skupina Caha (slednja v restavraciji Zvezda). T ako kot lani je tudi letos pripravil predavanje dr. Samo Šali, in sicer z naslovom Kako nastane kitara T. K., foto: M. H.,T. K. Voščene podobe Štefana Huzjana V lendavskem Centru Banffy je na ogled razstava likovnega pedagoga Štefana Huzjana. Razstava je odprta do konca aprila. Celotna slika pomurskih likovnih pedagogov kaže precej klavrno, dolgočasno in predvsem samonaveličano podobo. Na srečo pa lahko najdemo tudi nekaj izjem Ena od takšnih izjem je ustvarjanje likovnega pedagoga Štefana Huzjana. Njegovo slikarstvo nam pnca o usti primarni potrebi po likovnem izražanju, ki se ne uspava in se ne zameji s končanim šolanjem. Njegovim slikam sicer manjka tiste virtuoznosti, spričo katere bi se govorica o njegovih slikah lahko legitimirala kot govorica o vrhunskih umetninah. So pa njegove slike precej nad tistim množičnim, utrujajočim in puščobnim slikarstvom, za katerega se nam zdi, da obstaja samo zato, da bi se pač nekaj počelo in po možnosti dobro prodajalo. Če je le mogoče, nekaj, karseda •umetniškega«. se pravi nekaj takega, kar razen ustvarjalca, rodbine in sosedov ne zanima prav nikogar Štefan Huzjan gre tukaj po drugačni poti. Nenehno iskanje, trdo raziskovalno delo in nenehni dvom mu preprečujejo, da bi bi! kričav in vsiljiv. Njegovo slikarstvo ni »malo tega, malo onega«, ampak ima svoj čvrst duhovni koncept, kar je eden od temeljev vsakega ustvarjanja, ki hoče biti prepoznano koc resno ustvarjanje. Čeprav je risba Štefana Huzjana ponekod se vedno nenamensko zelo okorna, mu uspeva, da kljub temu najde svoj likovni izraz. Skratka, gre za slikarstvo, ki se zaveda svojih meja, a je znotraj te zamejitve vseskozi izjemno pošteno Duhovni temelj njegovega slikarstva je predvsem človekovo razmerje do sveta. Ta relacija pa je enostranska. Obratno namreč ne gre, saj iz njegovih slik razberemo, da se svet kot kakšen Aristotelov bog za človeka sploh ne meni. Človeška stiska je rezultat te enostranske relacije in vprašanj, ob katerih odgovori, podobno kot duhovi, odzvanjajo v tistem, ki vprašanja zastavi. V njegovem slikarstvu se to kaže v obliki deformiranih teles in obrazov. Ta telesa in ti obrazi so postavljeni v brezprostorje, sami pa spominjajo na voščene lutke, ki jih je proces taljenja deloma iznakazil, deloma pa mumificiral. Štefana Huzjana ne zanimajo »lepi« neproblematični, nereflektirani in navdušujoči prizori, s katerimi na izdatno zalagajo in oblegajo ustvarjalci zelo širokega spektra in zelo različnih nivojev. Navsezadnje tudi od akademskih slikarjev pričakujem vsaj solidno naslikano sliko, pa včasih naletimo na izdelek, ki je bolj kot sliki podoben velikonočni pisanici. Podobe Stefana Huzjana so »grde«, in bolj ko so te podobe »grde«, izrazitejše so. Huzjan ve, da je tisto edino pravo in neminljivo lepoto mogoče najti le v človeškem duhu. Seveda le takrat, če je le-ta sposoben kljubovati udarcem usode in si vsemu navkljub v svetu priboriti mesto, kjer je lahko to, kar po svojem bistvu mora biti. Se pravi, človek, ki gleda na življenje kot na dar in v njem vztraja, ne glede na to, da se mu svet v večini primerov kaže popačen, kot da bi ga gledal skozi staljeno plast voska. In ne glede na to, da je včasih tisto edino, kar si človek resnično želi, to da bi se tudi sam skupaj z voskom raztalil v nič. Robert Inhof Pasijonske slike v selanski rotundi - 01 So» so dnevi po-'f-h n j'. '' pot’ Kristusovega s . (aA|J pred veliko ,lin'tcn otrple podobe, Kje * povsem pfizore XIV kažei°v S1 k.>,, ’koma)da prepoz-.^hr„. ranjene podobe lrnei*n^i£lh1 P°imova' . ^stve, i5'0, hl verujoče ■7 7l Seveda Pa se Vprašanje, ali LndlinZpodobe, ki jih je > uč>nkovafi wteg-grozodejstva s tele' «anov ali tiskani .J, prasanje je to-v1,- Ulm41 da 1'1 nerazu-trP‘ kak»1' primerno >iskih ’ ■‘“gh-tech elekt-,S Po cerkvah h"1,'” reiikt’ea,° starejše pa- L Ffiirv ■ ' '‘'lij,, ’’y pasijona svoj- rC]d^ temeljna ver-Up |h mo. v dobro sijajno P,h F'nki,,, ^'6 o uh ude v DllJ^i^aKLtq' venomer ne sjhMiir- '"C ^tektureingot- Mta, lr RoturnJo domnev-°8rskega arn’ca pod viso-Patronatom. Poz- Rotunda v Selu, Kristusov vhod v Jeruzalem Mojster iz gornjestajerske vojvodske delavnice, ok. 1410 neje, ok. 1300, je dobila prvo poslikavo, ok. 1380 drugo, tretje, s pasijonskimi prizori zaznamovane slikarije iz prvega desetletja 15. stoletja, pa se v skladu z naj novejšimi raziskavami pripisujejo sloviti zgor-nještajerski vojvodski delavnici. Da je šlo za vsebinsko domišljeni načrt postavitve pasijonskih prizorov v Selu, se kajpada razkriva v mnogoterju pomenov. Tega ni mogoče prostodušno zapisati kakemu preprostemu kleriku, temveč teološko formiranemu učenjaku, čigar navodila se sijajno zlivajo z arhitekturno danostjo okroglega cerkvenega prostora Tako kot so prizori postavljeni, se namreč vernik in obiskovalec, kamorkoli že pogleda po prostoru, v pomenskih odtenkih miselno nenehno sooča s Kristusovo žrtvijo. Toda najprej se, pač zaradi zbujenega dvoma o šibkosti svoje vere, vernik/obiskovalec dvoumno prepoznava v vlogi izdajalca: ko namreč vstopa skozi vrata, pred sabo zre v prizor Judeževegapoljuba, ta se v mnogofiguralni kompoziciji staplja z epizodo s Petrom, ki Mal-hu odreže uho, pa mu ga čudežno v isti sapi nazaj prilika že izdani Kristus. Vstop vernika v cerkveni prostor hkrati simbolično označuje prizor Kristusovega vhoda v Jeruzalem. V Selu je ta postavljen v navpični osi prav nad vhodom, od tod naprej pa se v smeri urine ga kazalca istoveti in se simbolno udeležuje vseh postaj Kristusovega pasijona Vhodu na levi sledi Zadnja večerja in Kristus na Oljski gori. Pozicija obeh prizorov je prav nasproti apside, torej oltarnega prostora, kjer se z vsakokratno evharistično daritvijo oživlja spomin na Zadnjo večerjo in Trpljenje na Oljski gori. Sledita scena Jude pri velikih duhovnih in že orisano dogajanje ob Prijetju Kristusa. Epizoda Kristusa pred Pilatom zaključuje severno ostenje, pasio -trpljenje pa je prignano do vrhunca na slavoločni steni, torej nad oltarnim delom v prizorih Bičanja in Kronanja s trnovo krono Ne Rotunda v Selu, Kristusa primejo (Judežev poljub, Peter odreže Malnu uho..,)Mojster iz gornjestajerske vojvodske delavnice, ok. 1410 samo, da itak gre za močno stopnjevano ekspresijo prizorov, pomenljivo je, da se le-ta simbolno umešča v oltarno os. Torej kot prikrito simbolni namig, kakšno trpljenje je prestajal Kristus. Ključno dejanje pasijona je postavljeno na južno ostenje. Danosti izbranega mesta, zlasti prodiranje svetlobe skozi troje romanskih odprtin, pripomore k sijajni dramaturgiji kompozicije. In epilog: Križanje zamejuje z desne vhod, ki v simbolni dispoziciji predstavlja namig na »drugi« simbolni vstop, tokrat v območje vstajenj-ske, apokaliptične predstave: najprej Kristusovo vstajenje in vnovič proti oltarni apsidi postavljena Poslednja sodba. Ki tam zgoraj, v mandorlo ujetem Prestolu milosti (Bog Oče z razpetim sinom) ter Vstalem Kristusu nad osjo slavoloka, nad vsem v kupoli, obljublja zveličanje! Naokoli pa to nebeško rajanje spremljajo še simboli evangelistov z znamenji lune (noč, zlo, zavrženost) nad vhodnim delom, seveda s prikritim namigom na grešno vrojenost vstopajočega, ter sonca na drugi strani kot simbola dobrega (dan, svetloba, zveličanje). Imenitna vsebinska in likovna uresničitev pasijona nemara vabi tja v dolino Kobiljanskega otoka. Kamor se zahaja, kjer so znamenja, da se ponovno pride. Janez Balažič, foto; J. B. 12 O TEM IN ONEM 13. april 2006 - vesa Odmev Kaj čakam? Drnovška. Ali kako se z dogodkom manipulira in namesto reportaže dela parodija? V zvezi z omenjenim člankom v Vestniku z dne 30- 03. 2006 ob obisku predsednika RS dr. Janeza Drnovška na Cankovi Vas prosimo za objavo naslednjih dejstev. Občani in bralci Vestnika so zadnje dni izrazili ogorčenje ob ponižujočem in neprofesionalnem poročanju novinarja g Andreja Bedeka. Od občine so javno zahtevali, da se odzovemo. Njihovo prizadetost razumemo; saj smo občina Cankova, župnija in OŠ Cankova z organizacijo prireditve želeli izraziti solidarnost s trpečimi otroki v Darfurju. Veseli in hvaležni smo vsem, ki so odprli svoja srca, in, upamo si trditi, zgledno skupno pripravili prireditev. Posebno učenci in otroci, zato je pisanje novinarja pod vsakim nivojem, da ne rečemo norčevanje iz namena prireditve. Naj navedemo, da smo predsedniku poslali program prireditve za ves nedeljski popoldan, vendar je sprejel samo molitev križevega pota, akcijo otrok za Darfur in sprejem pri županu v sejni sobi Občine Cankova, program je bil poslan vsem medijem in obžalujemo, vendar ne čutimo nobene krivde, če je odgovorni urednik poslal na Cankovo tisto nedeljsko popoldne g Bedeka. Žal nam je, da ga je prikrajšal za nogomet v Fazaneriji, sprehod s psom Arom in vrtenje daljinca terse zaradi besa, ker mu je bil odvzet del Gospodovega dne, še znesel nad dogodkom na Cankovi in se norčeval tudi iz predsednika Republike Slovenije. Vsak državljan ima pravico, da se opredeli glede zadnjih ravnanj predsednika države, vendar je bil tisto nedeljo popoldne na Cankovi dr. Drnovšek predsednik Republike Slovenije, kar mu priznava tudi tujina. saj je bil naslednji dan z vsemi državnimi častmi sprejet na Cipru. Pisati v jeziku parodije je neprofesionalno, da ne rečemo neetično. Če novinar ne razlikuje obreda svete maše in molitve križevega pota, je to problem njegove Širine duha. Če ga moti, da je od ponujenih dogodkov predsednik prisotnost na molitvi sprejel, mi tega nismo krivi, saj nihče na Cankovi tisto nedeljsko popoldne ni imel ambicije, kogarkoli spreobračati. V svoji vnemi, kako bi omalovaževal našo dobrodelno akcijo, si je novinar vzel čas za delanje prirejenih in subjektivnih anket v cankovskem parku in cinizem do predsednika države. V imenu objektivnosti poudarjamo, da kruha nismo šli iskat v Mursko Soboto, ampak je celotno pogostitev pripravila Gostilna Ajda s Cankove Občina Cankova Župan Drago VOGRINČIČ Čas, ko se izgradnja v resnici začenja Pomurje ima letno dve milijardi škode Tranzita je bistveno več, kot je bilo ocenjeno v napovedih Ni podlagi K* člena Uredbe o pride bivanju, ra;polaganju in upravljanju s ibamim prenwienjem države In občin j Ur. Ust RS št 12/03) ter na podlagi sklepa župana javni mod Mladinski Informativni In kulturni klub Murska Sobota razpisuje JAVNO PONUDBO L Naročnik; JAVNI ZAVOD MLADINSKI INFORMATIVNI IN KULTURNI KLUB MURSKA SOBOTA, Štefana Kovača 23 (v nadaljevanju MIKK). 2. predmet javne ponudbe: oddaja v najem - neopremljeni poslovni prostor ra gostinsko storitev: točenje pijač v prostorih prireditvenega prostora javnega zavoda MIKK v soboškem gradu s površino pribl. 120 m2. Naj nižja ponujena cena ne sme biti nižja od 7 EUR/m2. Poslovni prostor mora najemnik usposobiti za obratovanje z lastnimi sredstvi, oblikovno in barvno skladno i opremo v obstoječem objektu, kar na podlagi idejne zasnove predhodno potrdi najemodajalec. Pridobiti si mora tudi gradbeno in uporabno dovoljenje. Prednost bodo imeti ponudniki z izkušnjami v gostinstvu, za kar je treba k ponudbi pritajiti dokazila. Razpisno dokumentacijo je možno dvigniti na sedežu javnega zavoda MIKK od objave do poteka roka za prijavo. 3. Rok sktevrttve pogodbe: pogodba mora biti sklenjena v 15 delovnih dneh po opravljeni javni ponudbi. Če pogodba ne bo sklenjena v navedenem roku, se šteje, daje ponudnik odstopil od pogodbe. Vzorec pogodbe je priloga razpisni dokumentaciji. 4. Način In rok plačila Najemodajalec bo izstavljal mesečne račune za najemnino do 8. v mesecu za tekoči mesec, izbrani ponudnik pa je dolžan plačati najemnino v roku petnajstih dni od prejema računa na transakcijski račun MIKK-a. Vsi drugi stroški, kot so ogrevanje, elektrika, odvoz smeti, voda, zavarovanje in drugi stroški, ki se nanašajo na obratovanje, bremenijo najemnika. Najemnina se začne zaračunavati z dnem začetka obratovanja oziroma najpozneje v roku 1 meseca od sklenitve pogodbe. 5. Ogled nepremičnin: ogled nepremičnine je možen v času razpisa. (L Način, mestu m čas Maje ponudbe: Upoštevane bodo ponudbe, ki bodo predložene v zaprtih kuvertah najkasneje 15 dm po objavi na naslov: MIKK, Štefana Kovača 23,9000 Murska Sobota. Na sprednji strani kuverte mora biti navedeno »Ne odpiraj - ponudba in »Predmet javne ponudbe: oddaja ponudbe za najem poslovnega prostora za točenje pijač v MIKK-u«. Na zadnji stani kuverte morata biti navedena naziv in naslov ponudnika. Ponudbe lahko predložijo fizične in pravne osebe. V primeru, da bo ponudbo za najem iste nepremične poslalo več ponudnikov, bo med ponud niki, ki bodo izpolnjevali pogoje in dosegli enako najvišje število točk, javna dražba. Najmanjši dvig mesečne najemnine bo 50 EUR. Morebitna javna dtažba bo na naslovu MIKK, Štefana Kovača 23. Murska Sobota. Višina kavcije, ki jo je treba položiti na transakcijski račun javnega zavoda MIKK (naveden pod točko <1 te javne ponudbe) pred začetkom javne dražbe, je ena mesečna ponujena najemnina. Dražrteljem, kina dražbi ne bodo uspeli, bo kavcija v8 dneh po končani dražbi vrnjena. 7. Merila ta iil»r cena. 3. Pogoji za oddajo ponudbe: Ponudniki morajo svoji ponudbi priložiti: • potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, tuji državljan mora priložiti potrdilo, ki ga izdajo institucije v njegovi državi, enakovredne institucijam, od katerih se zahteva potrdilo za slovenske državljane, kolikor takega potrdila ne more pridobiti, pa lastno izjavo, overjeno pri notarju, s katera s kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da ima plačane davke in prispevke; - potrdilo, da v zadnjih šestih mesecih ponudnik in imel blokade TRR (velja za pravne osebe in s. p., tuja pravna oseba mora priložiti potrdila, ki jih izdajo institucije v njegovi državi, enakovredne institucijam, od katerih se zahteva potrdila za slovenske pravne osebe, če takega potrdila ne more pridobiti, pa lastno izjavo, overjeno pri notarju, s katero s kazensko m materialno odgovornostjo izjavlja, da v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega TRR); - registracijo za poslovno dejavnost, za katero se oddaja poslovni prostor; - reference in dokazila o izvajanju gostinske dejavnosti; ■ izjavo o dovolitvi preverjanja o točnosti navedenih podatkov v ponudbi. 9. Naročnik sl pridržuje pravico, ustaviti postopek javne ponudbe. V primeru, da nobena od prispelih ponudb ne bo primerna za naročnika, naročnik ni vezan, da sklene pogodbo. _____________________________________________________________________________________________A Odbor za sprotno spremljanje izgradnje avtoceste v Pomurju se je v Gornji Radgoni ponovno sestal z ministrom za promet Janezom Božičem in razpravljal o izgradnji pomurskega avtocestnega kraka. Čeprav aktivnosti, z izjemo odseka Lendava-Pince, etapa A, potekajo po terminskem planu, je življenje ljudi, ki živijo ob cesti G-1/5, še vedno neznosno, pravi Anton Kampuš, koordinator odbora in župan občine Gornja Radgona: »Dobivam veliko neprijetnih pisem in sporočil in bojim se, da se ljudi dolgo ne bo dalo obvladovati in preprečiti, da ne bi naredili kakšne neprijetnosti, kakšne zapore ceste.« »Vsi, ki spremljate dogajanje na cesti G-1/3, veste, kakšno je stanje. Včeraj, predvčerajšnjim, skoraj bi lahko trdil da vsak dan, se zgodi nesreča in na božjo srečo lahko rečem, da ni smrtna, je pa z veliko tragičnimi posledicami,« je dejal Kampuš in navzoče pozval, da jim skušajo pomagati, stati ob strani in izboljšati situacijo na vsak način: »Vi ste strokovnjaki in od vas se pričakuje, da boste naredili vse, kar se da.« www.vestnik.si Janez Božič, minister za promet: •Tranzita je bistvena več, kot je bilo ocenjeno v napovedih. Dinamika prometa se zvišuj d in to je dokaz, da je vstop Slovenije v Evropsko unijo povzročil določene prometne preusmeritve iz posameznih koridoijev, ki so bili v zaprtih državah, in so se sedaj prometni tokovi preusmerili skozi Slovenijo. ■ Grenčica Podeželskost soboške knjižnice Tokrat mi je res vzelo sapo: v teh (pred)praz-niČnih dneh se v atriju osrednje regionalne knjižnice, ki nosi zveneč naslov Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (PiŠK), šopiri razstava cvetličarske in drugačne bižuterije. Seveda nimam nič proti podobnim razstavam, še zdaleč ne, a razstave takšnega kova vsekakor ne sodijo v osrednji soboški kulturni prostor, ki ima, vsaj v zasnovi, po vsem drugačno poslanstvo. Že nekaj let sem si namreč zatiskal oči. Prvič takrat, ko me niso, tako kot moje pisateljske kolege, osebno povabili na otvoritev nove knjižnice, na kateri so seveda v prvi vrsti sedeli občinski politični velmožje, zato seje protestno nisem niti udeležil. Drugič takrat, ko sem začel vse bolj in bolj spoznavati, da postaja osrednja pokrajinska knjižnica, ki me na zunaj spominja na panonsko rečno ladjo, vse bolj plivkajoča lupina. N g le, da so zaspali bibliotekarji, kijih ni videti v slovenskem knjižničarskem prostoru (skoraj nobenega ni na kulturnih prireditvah, na vsakoletnem srečanju mladinskih pisateljev Oko besede pa jih razen redkih izjem sploh ni), zaspala je predvsem vodstvo, ki se zadovoljuje s širjenjem psevdokul-ture. Tako smo bili priča diletantskim likovnim, kvaziekološkim in popotniškim razstavam ter predavanjem, za katere bi se vsekakor našel primernejši prostor. A ves problem, o katerem pišem, ni v v nebo vpijočih financah, ampak je v glavi. Osrednja knjižnica vsekakor ni zgolj izposojevalni servis, kar sicer dobro opravlja, temveč in predvsem eden od osrednjih regionalnih centrov kulture To pa kratko malo pomeni, da v ta osrednji »kulturni center« ne more vsakdo, ki »napiše« knjigo, naslika pomurski motiv ali nastopa s svojimi idejami v imenu politične stranke ali svojega prepričanja. To je hram, v katerem morajo dobiti osrednjo mesto profilirani literarni ustvarjalci, ki s svojim nastopom širijo drugačna obzorja od raznih cvetličarjev, pirharjev, ja-sličarjev ali drugih postnewagejevskih razlagal Odbor za sprotno G a nje izgradnje avtoce^ Pomurju je predsednik venske vlade Janezu Jak slal peticijo, s katero 1,6 milijona tolarjev za cijo regionalne ceste od dnje Ščavnice do Lendavt Letos v gradnji celoten krak pomurske avtoceste Povedal je še, da se Slovenija trenutno loteva številnih projektov, in hkrati izrazil zaskrbljenost, da izgradnja pomurskega kraka ni več državna prioriteta. »Ne želim izpostaviti nobenega kraja v Sloveniji. Želim biti korekten in pošten minister za promet. Zame je pomembna izgradnja avtoceste za celotno Gregor Ficko, sekretar za avtoceste na ministrstvu za promet: »Treba je upoštevati kvaliteto gradnje tega avtocestnega odseka. Bojazni strokovnjakov, ki so bile izražene na posvetu, o možnostih zagotavljanja kvalitete avtocestnega odseka pod tako izsiljeno gradnjo so bile več kot očitne. Dinamika gradnje, ki je sedaj nastavljena, do konca leta 2008 je premo-sorazmerna s kvaliteto, ki jo želimo. Zato rokov za njeno izgradnjo na račun kvalitete izgradnje ne bomo krajšali.« območje Slovenije. Tudi rok zanjo je bil v nacionalnem programu postavljen kar precej kasneje, s sklepom prejšnje vlade potrjen in sprejet tudi v novi vladi. In ta strategija je sedaj tukaj,« je na očitke odgovoril minister za promet Janez Božič. Do dal pa je še; »Letos, če ne bo večjih zapletov, bo v celoti v gra- cev sveta. Na ta problem so sicer pred nekaj meseci opozorili tudi moji pisateljski kolegi v Večeru, a se ni nič zganilo. Kultura namreč ne pomeni zgolj množičnost in površnost, Česar bi se vodstvo osrednje pomurske knjižnice moralo zavedati, temveč predvsem kakovost. Kajti vsakega, ki vstopi v našo knjižnico, mora prevzeti občutek, da je vstopil v svet, ki ponuja mnogo več kot postkranjčevska štorkijarija, torej v svet, ki je stoletja ohranjal mik in duha človeštva, da bi nas dandanes povezal v mislečo in čutečo globalno vas. In čisto na koncu mojega, mislim, da upravičenega »nerganja«, ponujam nekaj konkretnih rešitev. Eden ali več bibliotekarjev, ki imajo posluh za kulturo, naj naredi celoletni načrt-kulturnih prireditev, ki naj se v širokem loku izognejo amaterizmu. Namesto podobnih razstav, kakršna je zgoraj omenjena, naj razstavijo, lahko tudi v sodelovanju z etnologinjo iz soboškega muzeja, ustrezno knjižnično gradivo (koledarje, časopisne izrezke, pesmi, literarne zgodbe, ki se nanašajo na ta praznik). Podobno naj se spomnijo drugih kulturnih praznikov ali obletnic (Cervantesovo leto, Mozartovo leto .„). V goste naj kontinuirano vabijo, se* veda po izdelanem programu, osrednje literarne ustvarjalce; knjižnica je namreč najprej dom knjige. Prepričan sem, da bi se številni moji pisateljski kolegi z veseljem odzvali povabilu. Za osrednji, zdaj pust prostor, ki je namenjen kulturnim prireditvam, naj povabijo akademske slikarje, da razstavljajo ali pa tudi, o tem sem prepričan, »poklonijo« v trajno last kakšno svojo sliko. Za vse to niso potrebni veliki denarji, le ščepec volje in entuziazma Če bo namreč kulturniška politika knjižnice nadaljevala že začeto pot, se ji lahko prekmalu zgodi, da bo pristala na ravni podeželskih zadružnih domov. In tega se zelo zelo bojim. Milan Vincetič, pesnik in pisatelj Rajko Siročič, predsednic Darsa: »Edini mala večji zaosta f pojavlja pri odseku Le n dava-P , etapi A. Upam, da ga bomo ulj rešili v mesecu aprilu inta^ rekli, da je tisto, karje bila tudi oddano. Poudarim la^°''j mo v tem letu gradili celoten'1 lom etra dolg pomurski krak. Zagotovim lahko tudi. ■ bodo terminski roki Darsa spo®1^ dnji celotni pomurski a’ stni krak, V dolžini 70,5 tra. Prišel je čas, ko se -: izgradnja, fizična izg^™ , čenja.« Dve milijardi škode letno _ rij Posvetu so prisostvo1'^ gospodarstveniki, dhc Gospodarske zbornice uj rje, Mateja Hauser Podi1111' , dejala, da so pomurski stveniki zaradi tega, kej ™ še zmeraj ni avtoceste, k' kodovani za dve jev. Veliko negodovanj« vzročil podatek, da vf h načrtovanih kratkoroci^jlr cijskih ukrepov na * ;.r/ 1/3 ne bo mogoče izve^-jf vorjenih rokih, ker promet nima dovolj a Družba za državne zimi ne ve, kaj storiti, nastalo škodo in P^1 načrtovane naložbe on l1 , ।1 leto ali pa uresničiti11,1J1 in pustiti poškodovane ■ to bodo vsi pomurski p1 župani podpisali ro bodo od Janeza D71'1 ^.j: li, da zagotovi 1,6 larjev za nujna poP^'^'jj vorjenc ukrepe na tej1L fi-J' V. P" ° > Nagrajenci j križanke v prf0® Vestnika: -d. SLAVKO ČEH, 9232 Črenšovci MARIJA PIHLER A, 9265 Bodonci MARKO MILIČ, Križevci 126, 92^ Križevci pri Ljutom6 :i arco" VESTNIK - 13- april 2006 KMETIJSTVO Subvencije v kmetijstvu Izdali že 90 odstotkov vseh odločb Sifonski vnos zahtevkov za leto 2006 čaka še polovica vlog Na 83 lokacijah izpostav ^etijske svetovalne službe 1. marca začeli z izpol-I’lC'Uiitni vlog za kmetijske subvencije v letu 2006. Vse morajo biti letos izpolnjene elektronsko, vlagatelji Da šili morajo poslati še v ku-verti na Agencijo RS za kmetijske trge 'm razvoj podeže-H1- Izpolnjevanje vlog bo auaiiino 15. maja, zamudnici pa bodo lahko v luge odda-I’ tudi po tem datumu, ven-tiar sc jim b0 izplačilo za Vs’k 7:unn|vn dati zmanjšalo *«tod.MoUk. * ^užbi Radgonske gorice Opravili 180 tisoč trsnih cepljenk družbi Radgonske gorice vse od leta 1938 vz-^ipra'rsad*ke> V *a namen vsakič v začetku pomladi cepljenke iz materialov, vzgojenih v doto Pred dnevi je 16 njihovih delavcev pripravi- ;||, "‘h tisoč trsnih cepljenk. Lansko leto so »izde- je *rsnih cepljenk. Med letošnjimi cepljenkami ^’lu1 odstotkov tudi avtohtone sorte radgonska ^Pbenke bodo v drugem tednu v maju posadili na njivi M F 1,1 Carjih bodo negovali in vzgajali do jeseni, ko bodo iz 1''trSne sad’ke Te bodo prihodnjo pomlad porabili za fjjjl astn'h vinogradov. Količina trsnih sadik, iz katerih skozi 4^tisku leto vzgojijo trsne sadike, je dokaj različna, pre-Sih |. i količin padavin. Zato v tukajšnji družbi v za- stq0. 11J * narnakanjem dopolnjujejo vlažnost tal, v katerih ra-^itnih' CeP'ienkc- S tem se povečuje število lepo in dobro vz-n,rsnih sadik, Besedilo In foto: Franci Klemenčič pQ., vilWradiiikov Benedikt L 1ni p, i. "''in. f " ' a je ocenila 45 vzorcev vin enajstih sort in eno me-।4 Sta * ^aiv’Šjo oceno sta si prislužila chardonnaya Janeza i^1"1 Povi>^- '1'r ,n Damijana Kaučiča iz Trstenika (po 18,25 Pa K hib natanko 17,46 točke. Rezultati, i -J| 1 ^pon zT 1 r:ini Perk0 Negova in Janez Žižek Trije Kralji (po " Borak Benedikt (17,67); laški rizilnig: Marjan I beli pinot: Leopold Zimič Benedikt (18,10); riH'k "! '^’l1 Štajngrova in Damijan Kaučič Trstenik (oba 'ng' Si'vii Prosič Benedikt (18,17); kerner; Boštjan ’-ihr, jan°va 11 rumeni muškat; Jože Kraut Ibova (18,00); lsafr ^ajngrova (18,03); zeleni silvanec: Janez ’ * 5.30); ramfoi: Jože Tomažič Zagajski Vrh (16,77). '^Seryk j . “j d., Kroška ulica 58,9000 Murska Sobota ^^^UANJETEHNIČNIH PREGLEDOV Trakt KMEt,jSKIH traktorjev in Za TISKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU J10 2006 - SPOMLADANSKI TEREN i. Datum Ker v agenciji ugotavljajo, da zbiranje vlog poteka prepočasi, so v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom in kmetij sko-goz-darsko zbornico upravičencem, ki še niso oddali vlog, poslali dobronamerno opozorilo, da se s svojim kmetijskim svetovalcem dogovorijo za rok za elektronski vnos zahtevka. Tistim, ki se do 20. aprila s kmetijskim svetovalcem ne bodo dogovorili za termin za vnos vloge, ne morejo zagotoviti, da bo vnos opravljen pravočasno. Minila je Že več kot polovica časa za izpolnjevanje in oddajo zahtevkov, do 6. aprila pa Ura 18.4.2006 08.00-18.00 19.4. 2006 08.00-18 00 20. 4. 2006 08.00-16.00 Predavanja kmetijske svetovalne službe pri KGZS - zavod MS Datum__________________Kraj Lokacija Ura Ukrep Področje I®- apr. 2006___Murska Sobota Dvora n a KGZS - Zavod MS 10.00 FFS - Va ts tvo rast f in - o b no vib.'eni tečaj 2L apr, 2006 Murska Sobota Dvorana KGZS - Zavod MS 9.00 IPL Integrirano poljedelstvo - nadaljevalni tečaj je bilo elektronsko izpolnjenih 33.117 zbirnih vlog, na agencijo pa so jih prejeli 28 972. Pričakujejo, da bo agencija letos prejela okoli 65 tisoč zbirnih vlog. Mnogi upravičenci pa še vedno čakajo na odločbe in izplačila subvencij za leto 2005. V Kme-tijsko-gozdarski zbornici Slovenije opozarjajo, da izplačilo teče prepočasi, agencija pa se ne drži obljub, ki jih je dala kmetom. Predstavniki agencije so namreč januarja letos zagotovili, da bodo vsa sredstva iz naslova ukrepov skupne kmetijske politike 2005 izplačana najpozneje v letošnjem Gornja Radgona Slediti avstrijskim izkušnjam Okrog 40 kmetov z območja občine Gornja Radgona in strokovnjakov, ki s svojimi nasveti pomagajo pri pridelavi, predelavi in prodaji kmetijskih proizvodov, se je minuli petek na ekskurziji v Avstriji seznanilo z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah. Namen obiska je bil, da bi izkušnje kmetov sosednje Avstrije prenesli v naše okolje. Najprej so se seznanili z dejavnostjo strojnega krožka v Hal-benrainu, v katerega je vključenih kar 630 kmetov. Temu je sledil ogled prašičerejske kmetije Huberta Trettana v Diepers-dorfu. Na območju Feldbacha so bili udeleženci ekskurzije v gosteh pri kmetu Helmutu Buch-graberju. Tamkajšnja skupnost s sto člani prideluje predvsem sadike, semena in razna olja. En član pridobiva iz grozdnih pečk za potrebe ljudi in kozmetike olje, moko in sredstvo, ki se ga rabi za taljenje snega na nogometnih igriščih. V zadnji zimi so prodali kar 50 ton tega »čarobnega« materiala. Na kmetiji Krenn, kjer letno namolzejo okrog 150.000 litrov mleka, so se seznanili s predelavo mleka in prodajo njihovih mlečnih izdelkov. Kmetija izdeluje med drugim 11 vrst jogurta. Z mlekom oskrbuje številne osnovne šole, v Feldba-chu pa ima postavljen tudi avtomat za točenje mleka. Ob marcu, izplačilo pa je obljubila tudi kmetijska ministrica Marija Lukačič. V kmetijsko-gozdarski zbornici pravijo, da počasno izplačevanje subvencij kmetom povzroča številne težave. Kmetje so že začeli s spomladanskimi deli, vendar nimajo denarja za nakup reprodukcijskega materiala in poplačilo posojil, zato od agencije zahtevajo, da jim subvencije čim prej izplača. V agenciji zatrjujejo, da izplačila subvencij za leto 2005 tečejo v skladu z razpoložljivimi sredstvi, večina neposrednih izplačil po uredbah za leto 2005 pa bo opravljena v drugem obdobju, to je od aprila do konca junija. Za su koncu so si pri kmetu Francu kako iz mesa le-teh nastaja pr-Haberlu ogledali, kako tri kme- šut. rije združeno redijo prašiče in Besedilo in foto: F. KI. RTC VICTORIA HIBLER & G, d. n. o., v stečaju, Predanovci 21,9201 Puconci objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih premičnin; 1. PREMIČNINE Zap. št. Naziv predmeta Kos Cena za kas Vrednost v SIT 1. točilni pult s hladilniki, hrast, nerjaveče povr. 5 m 1 403.456,00 403.456,00 2. vitrina za točilnim pultom, hrast 1 114.688,00 114.688,00 3. delovni pult s predalnikom 70 x 130 1 17.612,18 17.612,18 4. pomivalno korito, enojno, 130 k 70 1 18.432,00 18.432,00 5. hladilna omara ITH, 3501 1 42.188,80 42.188,80 6. krožniki, vilice, žlice, noži 60 24.496,00 24.496,00 7. preproge 1 32.000,00 32.000,00 POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 24.04.2006 ob 08.45 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št. 02496-0254808732. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Za premičnine mora plačati kupec kupnino v 15 dneh pojavni dražbi na osnovi izdanega računa. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. DDV in vse druge stroške v zvezi s prodajo premičnin plača kupec. Nakup premičnin se opravi po principu videno-kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled premičnin je mogoč po dogovoru s Francem Lepošo, telefon 031 691 282, od 7.00 do 15.00. bvencije iz naslova EKO 0 (površine), SKOP in OMD izdaja odločb poteka, upravičenci pa bodo denar dobili v drugi polovici aprila. Izdaja odločb za živalske premije bo v maju in juniju, izplačila pa do konca junija. Dol. marca so v agenciji izdali in izplačali 38.200 odločb v višini 11,441 milijarde tolarjev. Do predvčeraj (11. aprila) so v agenciji za kmetijske trge izdali za neposredna plačila 2005 skupno 56.711 odločb, nanje pa je čakalo še 6 593 upravičencev. Tudi ti bodo v prihodnjih dneh prejeli odločbe, kmalu za njimi pa tudi denar. Ludvik Kovač Cene v kmetijskih trgovinah KZ Klas Križati, trgovina Kmečki dvor pakiranje mpc»sit mpc v aur SEMENSKA KORUZA NEKOS 25 MK 8.719,00 36,38 0K475 25 MK 8.089,00 33.75 RJTML 25 MK 8.089.00 33,75 IG 23-06 25 MK 6.94300 28.97 srnam MUCHO 25 MK 9.347,90 39.01 KANADA 25 MK 7.724.00 32,23 WNEffl PR37H24 25 MK 9.616,00 40,13 PR3SH20 25 MK 9.616,00 40.13 PR37W05 25 MK 9.616,00 40,13 PR38A24 25 MK 9.616,00 40,13 PR 39R20 25 MK 9.616,00 40,13 PR39DS1 25 MK 8.594.00 37,53 PR37M34 25 MK 8.994,00 37.53 PR38F10 25MK 8.994,00 37,53 RR38F70 25MK 8.994,00, 37.53 MONALISA 25MK 8.372,50 34,94 PR39K38 25 MK 8.372,50 34,94 sredstvo za varstvo rastlin pakiranja cougar 11 frontier i2 115990,50 25,00 stomp 330 e 112.073,00 8,65 dicurar fo rte 80 »p 1 Kg sekator 0,3 kg 4.394,50 18,34 sekalor 0,6 kg 7.955,00 33,20 goto 6.518,00 37.20 dual 5.170,00 21,57 mineralna gnojila pakiranje NPK0:10:30‘0,28 D0NAUCHEM1 50/1 NPK 15:15:15 KUTINA 50/1 2 881,00 12,02 IM 7:20:30 KUTINA 50/1 3 587 00 14,97 NPK 6:12:24 MIH 50/1 HYPERCORN 264P205 50/1 2.329,00 9;72 KAN 2? %, Madžarska 50/1 2.500,00 10,43 NPK 8:20:30+38 50/1 3 400,00 14,19 Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Društvo vinogradnikov in prijateljev vina iz Ljutomera je pripravilo 12. ocenjevanje. Z izjemno kvalitetnim pridelkom se lahko pohvali Vinogradništvo družine Kos iz Ključa-rovec, ki je prejelo najvišje ocene za pet vinskih vzorcev: šipon (18,32 točk), Chardonnay (18,38), sivi pinot (18,38), kerner (18,30) in sauvignon (18,46). »Pra-vino« vinogradništva Čurin - Praprotnik s Koga je zasedlo 1. mesto za štiri vrste: renski rizling - izbor (18,88), renski rizling - jagodni izbor (19,12), šipon - ledeno vino (19,68) in Chardonnay -suhi jagodni izbor (19,76). Vinogradnik Marjan Lipovec iz Radomerčaka je bil najvišje ocenjen za zvrsti modri pinot (18,02), traminec (18,34) in rumeni muškat (18,40), Zvonku Štefanecu iz Ljutomera pa sta pripadli lovoriki za beli pinot (17,84) in muškat otonel (18,36). Preostali dobitniki najbolje ocenjenih vin so bili: Albina in Avgust Bobnjar iz Veržeja za laški rizling (18,28), Vinogradništvo Kokot - Pregrad za zeieni silvanec (18,14), Franc Lipovec iz Cezanjevec za rizvanec (18,04), Emil Trop iz Lahonec za renski rizling (18,32), Suzana KolblsCvena za modro frankinjo (17,66), Vinogradništvo Ozmec iz llo-vec za Chardonnay -jagodni izbor (19,34), Bojan Lubaj iz Kidričevega za šipon ■ suhi jagodni izbor (19,34) in Ivan Her-ceg iz Martina na Muri za zvrst (18,18). N.Š. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 13. april 2006-VESI« Olimpijada za nadarjene na OŠ Fokovci Širitev znanja... Pomlad je tudi začetek čistilnih akcij Osnovnošolska zakonodaja nalaga šolam različne oblike in metode dela z otroki s posebnimi potrebami, tako z nadarjenimi kot tudi z učenci z učnimi težavami. Na OŠ Fokovci so se prejšnjo soboto posebej posvetili nadarjenim učencem z vseh treh šol v občini Moravske Toplice. Pripra vili so namreč tako imenovano olimpijado za nadarjene. "II »Elita znanja« v občini Moravske Toplice »Nadarjeni so po definiciji tisti otroci, ki so v določenem' izobraževalnem obdobju pokazali visoke potenciale na več področjih, za to pa potrebujejo neke organizirane aktivnosti, s pomočjo katerih te potenciale lahko maksimalno razvijejo. Rdeča nit naših aktivnosti je bila misel slavnega francoskega vojskovodje in državnika Napoleona Bonaparteja, ki je dejal, da so genialni ljudje kot meteorji, ki razsvetljujejo svoje stoletje,« je med drugim v svojem sporočilu za javnost zapisala ravnateljica OŠ Fokovci Suzana Deutsch Olimpijade se je udeležilo dvanajst učencev, ki so na posameznih šolah evidentirani kot nadarjeni, in sedem njihovih mentorjev. Pripravili so naslednje aktivnosti: Umski izziv - tekmovanje v reševanju logičnih ugank, Naravoslovni orehi - reševanje nalog s področja kemije in biologije, Poznavanje sveta - naloge s področja geografije in zgodovine, Skoraj čudež - prikaz fizikalnega eksperimenta o tlaku in Kuharski troboj skupin. Učenci so se dela lotili z veliko vnemo in se pošteno borili za čim boljši rezultat pri reševanju testov. Na koncu so se rezultati posameznih področij sešteli in najboljši učenci so bili tudi nagrajeni. Najboljši rezultat je dosegel Tomaž Koltai, učenec OŠ Fokovci, ki je zbral največje število točk v skupni razvrstitvi in bil tako še posebe j nagrajen. Otroci in njihovi mentorji so na šoli preživeli lep dan. Čeprav je bil 1. april, so vsi vzeli delo resno in odgovorno. Povzel: J. G., foto: Suzana Deutsch Cankova Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v cankovski občini za leto 2006 znaša 0,9 tolarja. Tako je bilo sklenjeno na seji občinskega sveta. Tam so tudi sprejeli sklep, po katerem je Viktorija Kerec s Cankove letos oproščena plačila nadomestila za stavbno zemljišče. M J. Korovci V tem kraju se veliko ukvarjajo z vzdrževanjem cest. Med drugim je predvidena preplastitev cestnega odseka, ki pelje proti Cankovi. Urejeni pa so pločniki od Cankove proti Korovcem, kar jih je stalo 1,5 milijona tolarjev M. J. Beltinčani ekspresno počistili svojo okolico Oče in sin sta se strinjala, da bi bilo ob pomoči gasilcev dobra očistiti precej onesnaženi Kdo si še želi biti ekofrajer? Beltinčani so imeli srečo. V soboto, 1. aprila, ko je bila napovedana čistilna akcija, je zasijalo prijetno toplo sonce. In kljub prejšnjim neugodnim napovedim to ni bila nobena potegavščina. Na to niso pomislili niti Beltinčani, ki so se akcije udeležili. Delali pa so zares ekspresno. Čeprav je bilo spomladansko urejanje okolja napovedano ob deveti uri dopoldne, so ob pol desetih začeli že sporočati, da so v svojih okoliših počistili vse, kar je bilo potrebno. Ob desetih, ko so temeljito počistili še okolico stadiona in park okoli gradu, so bili Beltinci kot novi. Saj to ni bilo površno čiščenje! Udeležile pa so se ga vse generacije, od najmlajše do tiste v spoštljivih letih Čistilna akcija je Čistilne akcije so se udeležile vse generacije. bila namreč organizirana v sodelovanju krajevne skupnosti, društev in vrtca. Tako so si vsi ob koncu akcije pošteno zasluzili svoj brezplačni sendvič. »Zdi se mi, da je bilo v prejšnjih letih še več ljudi na čistilni akciji v Beltincih Ampak mogoče je to samo moj vtis, ker smo delali v popolnoma razpršenih skupinah,« je razmišljal Matjaž, ki je s svojim sinom očistil tudi marsikateri skriti kotiček. »Zanimivo, čeprav sem doma v Beltincih, sem bil zdaj na nekaterih mestih, ki jih prej še nikoli nisem videl.« Opozoril je, da bi bilo ob pomoči gasilcev koristno očistiti tudi ribnik ob stadionu, ki je še precej onesnažen. Sam ima izkušnje s čistilnimi akcijami na Goričkem in pra- Očiščena je bila tudi okolica vi, da v nekaterih tamkajšnjih krajih vaščani čistijo v zelo velikih večkilometrskih pasovih. No, tudi v Beltincih so tisti, ki jim ni vseeno, kako izgleda domače okolje, očistili vse kritične točke v kraju. Večine njihovih imen zanalašč nismo omenjali, da ne bi koga po krivici izpostavili. Tisti, ki so bili tam, vedo, kdo so, Nekatere od njih pa bo- stadiona. ste prepoznali na nasd' fijah, Nekje smo zasledi1* • da so tisti, ki si priznaj ohranjanje narave, vanje z ljudmi in čistejše'1 ,, ekofrajerji in ekofraj^' njo, da bo pohvale vtC primeru beltinskih ek® jji? in ckofrajerk sledil še ri kraj v Pomurju. U T, K.. Wt j Ljutomer: < sejem motornih starin Njihovo delo M’ Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulturne dediščine Janeza Pucha iz Ljutomera je pred društvenimi prostori v Ljutomeru organiziralo prvi sejem rabljenih delov in opreme za avtomobile in motoma kolesa ter drugih starih predmetov. »Doslej smo podobno prodajo starin pripravljali v sklopu drugih sejmov, sedaj pa smo ugotovili, da bi bilo dejansko zanimivo predvsem zaradi lastnikov sta rod ob ni kov. kot tudi drugih ljubiteljev starin, sejem z omenjeno vsebino organizirati samostojno. V tem delu države so takšni sejmi redkost. Na uvodnem v Ljutomeru pa so poleg članov našega društva sodelovali tudi avstrijski in madžarski sejmarji. Največ zanimanja je bito za dele starejših avtomobilov in motornih koles, obiskovalci pa so lahko kupili tudi nekatere druge starine,« je povedal predsednik ljutomerskih »oldtimerjev« Milan Belec, kije prepričan, da bo sejem odslej vsako leto tradicionalno potekal prvo nedeljo v mesecu aprilu. N. Š. Člani Kulturno turističnega društva Černelavci nadaljujejo z uspešnim delom. Tako so v sodelovanju s k’4 ' nostjo 25. marca proslavili dan žena in materinski dan. V praznični kulturni šopek so strnili prisrčen nast0P stop domačega pevskega zbora, ljudskih godcev in pevcev in nove dramske sekcije. Kulturni program še gostje - folklorna skupina IzTešanovec. 26. marca so ljudski godci in pevci sodelovali v kulturnem P* ti godci in pevci sodelovali v kulturnem k jr, bili v Tetmah 3000, kjer so pripravili , ju Pertoči, kjer so prav tako obeležili materinski dan. 28. marca so bm v jvuiidii juuv, Rjci su pripia*.. za tamkajšnje goste, že prej, 11. in 12. marca, pa so gostovali pri naših rojakih v Munchnu, kjerso|ia Slovenskim kulturnim društvom Upa. Tam je nastal tudi tale skupni posnetek ob koncu srečanja. S tvijo so prav tako proslavili mednarodni dan žena. V programu so sodelovali njihov MePZ, ljudski , vključili pa so še recitacije in skeč »Srečanje«. Prireditev je povezoval voditelj Murskega vala Bojan Rajk-tudi folklorna skupina društva Lipa in zaigrali so igrico Rdeča kapica. Po besedah predsednice Kuitum0 društva Černelavci Marjane Škrilec bodo z aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje. J. G. VESTNIK r 13. april 2006 IZ NAŠIH KRAJEV 15 L Kraj Satahovci odhaja iz KS Krog - Satahovci Ustanovili bodo samostojno krajevno skupnost ^ivno turistično društvo, gasilci in nogometni klub V začetku marca so krajani Bahovec na zboru občanov členili, da bodo ustanovili samostojno krajevno skupnost In se uko izločili iz Krajevne skupnosti Krog • Satane!. Siunosiojna krajrvnii x|ipmm bodo postali po je-tenskih občinskih volitvah. Podpredsednik sedanje Kra-r’ * skupnosti Krog - Sataho-M Jože Erjavec, doma iz Sataho-’ec’i' |ic-i«lu|. Ja razlog za us-'-•i||luev samostojne krajevne ^P^bSti n| |H| spor p0. ^ntga.saj so dobro sodelova-insko smo edini kraj v tstni i&fuit। Murska Sobota, ki ^ Hmostojne krajevne skup-"vsti Menimo, da je bolje, če Sartl odločaš o razvoju kraja in jtr zagotavljaš sred- •'*razvinnt projekte kraja skupnost bomo usta-c pM ch jesenskih '^klh vullivah, sa| ho 'ako ^iu |c okrog 300 prebival-in 79 gospodinjstev, število pa že nekaj let os-.'- J1 bltMu । enako. Večina kra-zaposlenih v Murski So-^.'.’'’AiHišlih krajih, nekaj pa Ukvarja tudi s kmetijst-^’ Pd tdt imajo trije večje in,i dokaj ugodno ned-Jcč od Murske Sobote do avtoceste, obe-s I'4 c ilmop odmaknjen od pa je prijeten mir.« so zgradili leta 'iaSiertnje leto pa so se na ftžje tudi priključili. Tudi h -------------------- aranžma]ev /^MelvRenkovcih Antona Madina Slomška Renkovci je pripravilo v dvorani s'v Renkovcih prvo velikonočno razstavo aranžmajev 1,7el ; aruštva ir krajanov, ki sojih izdelali sami predvsem iz ^rn/, r"ateriala. S svojimi izdelki seje predstavilo okoli štiridesetdo-‘ISo Postavili na ogled različne velikonočne aranžmaje, prtičke, ''^"očni 6 iziesta- Praske iz naravnega materiala, izdelke iz ličja, ve-vezenine idr. Na ogled je bilo postavljenih več kot sto Razstavo je odprla predsednica društva Marija Steši. 00 ! Predstavili Še člani Kulturnega društva Rogašovci, in to J । "Sedemdeset let po smrti. J. Ž. b listava na Kobilju vpro. i'"' Kobilie ,e prip^'10 bogaW ^’'Sov" Ob tej priložnosti 6 b" '^l tu^'flWT'3 bil° na 0^0''triSt rinnočnih izdelkov, kot so °<^ISf ih veščin izdelovanja s0 razstavili tudi '^^IVa 'l3^''oze hkrep paP’ria 'df’ SV°' h ,, domačinki Sabina delovnega centra Murska Sobot , _Kobilje. ^haV^'^ ^a’ijaKocet(izdelki 'z^V^neno blatno) in članice za trenje ianu in različno laneno platn h ki jih vodi Ivica Fras. J-Ž- 1 i Turistično društvo Brod Melinci in Društvo upokojencev Melinci sta pripravili prvo velikonočno*razstavo remenk, hkrati pa tudi ročnih del. V vaškem domu so bile pred otvoritvijo razstave tudi različne delavnice, na katerih so obiskovalcem prikazali izdelovanje remenkv različnih starih in novih tehnikah, pletenje, kvačkanje, izdelovanje papirnatih rož idr. Zbrali so tudi nekaj predmetov na temo dediščina naših prednikov in sedanjost temelji na prihodnosti. Mentorica delavnice in postavitve razstave je bila Helena Gal. Prikazali so tudi pravi velikonočni žegen/z vsemi jedmi, ki sodijo v pleteno košaro, od šunke, hrena, potice... K razstavi so povabili tudi vrtec in meIinsko podružnično osnovno šolo ter dali priložnost, da se predstavi, še gostišču Kuhar-Kovač. J. Ž. vodovod imajo vsa gospodinjstva, vendar naslednje leto načrtujejo obnovo celotnega vodovodnega omrežja, ker je že starejše. To so načrtovali sicer že leta 2004, ko so pričakovali, da bo polovico sredstev prispevala država, vendar jih niso dobili, zato so obnovo preložili. V prostorih vaško-gasilskega doma so uredili prostor za delo krajevne skupnosti in lani ustanovljenega Turističnega društva Goska Satahovci, v domu pa je tudi dvorana za prireditve, ki sprejme okrog sto obiskovalcev. Pred leti so zgradili mrliško Središče kraja Satahovci krasijo trije mostovi čez potok Mokoš. vežico, v prihodnje pa načrtujejo ureditev zgradbe ob nogometnem igrišču s prhami in drugo opremo. V središču vasi je kapelica, ob kateri so tudi lesene klopi, na katerih se obiskovalci lahko spočijejo. Kapelica je bila leta 2002 stara 150 let in ob tej obletnici so jo tudi obnovili. Nezadovoljni pa so, ker se v okolici kraja pojavljajo divja odlagališča smeti. Kmalu bodo pripravili čistilno akcijo. Treba bi bilo tudi preplastiti cesto do Murskih Črnec, ki je v precej slabem stanju. V kraju so lani ustanovili Turi- elinci: remenke In ročna del A stično društvo Goska Satahovci, ki ga vodi Irena Gomboši. Ime goska so si nadeli po tej živali, ker je bilo v preteklosti v kraju veliko gosk, saj so jih imeli skorajda pri vsaki hiši. Te goske so se množično zbirale ob potoku Mokoš, ki teče skozi vas. Društvo je organiziralo delavnice ročnih del, uredilo lesen most čez potok in sploh skrbi za lepo podobo središča kraja. Skupaj z drugimi društvi pa organizirajo prireditve ob praznikih. Središče vasi ima veliko zelenja in tri mostove čez Mokoš. Potok je bil vedno pomemben za kraj, saj so ženske v njem prale perilo, v njem pa je bilo tudi veliko rib. Do reke Mure vodijo makadam- Jože Erjavec: »Dejansko smo edini kraj v soboški občini, ki še nima svoje krajevne skupnosti.« ske poti, v preteklosti pa so imeli krajani na reki tudi mline, med drugim tudi dedek Jožeta Erjavca. Gasilsko društvo ima desetino članov, mladincev in pionirjev. Predsednik društva je Marjan Martinec, poveljnik Robi Martinec, mlade gasilce pa vodi Štefan Jablanovec. Gasilci imajo sicer starejše gasilsko vozilo in bi potrebovali novega. Naslednje leto bodo praznovali sedemdeset let delovanja in bodo morda za to uspeli dobiti kaj več sredstev. Drugo opremo pa kupujejo sproti. Klub malega nogometa Satahovci skrbi za športne aktivnosti v kraju in vključuje precej mladih. Predsednik društva je Gorazd Martinec, ob športnih aktivnostih pa organizirajo tudi druge prireditve in srečanja, kot je denimo kresovanje ob prvem maju. Jože Gabor Toneta Pevca ni vec Na prvi pomladni dan, 21. marca 2006, je Radgončane razžalostila vest, da je umrl znani meščan Tone Pevec. V mrliški vežici smo stali v častnih stražah ob žari rokometaši, rokometašice, delavci iz obrambnih struktur in njegovi nekdanji politični sodelavci. Ganljive besede je izrekla nekdanja odlična rokometašica Jožica Zih. Tone Pevec se je rodil 9. junija 1935 vjastrebcih na Kogu kot šesti otrok mami Avguštini, gospodinji, in očetu Karlu, pismonoši Tone je moral zgodaj od doma. Živel je pri teti na Ptuju. Končal je osnovno šolo na Kogu, nižjo gimnazijo v Ormožu in Srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani. Po diplomi se je leta 1954 se zaposlil v črncih, potem v Kmetijski zadrugi Gornja Radgona in nato na Veterinarski postaji Gornja Radgona. Polnih petindvajset let je delal kot osemenjevalec. Ob delu je končal še višjo veterinarsko šolo. Leta 1980je postal na Občini Gornja Radgona referent za kmetijstvo, leta 1982 član Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona in predstojnik upravnega organa za obrambo, Štiri leta je poklicno opravljal funkcijo izvršnega sekretarja Občinske konference ZKS Gornja Radgona. Po prenehanju funkcije se je za kratek čas vrnil na oddelek za obrambo in se leta 1990predčasno upokojil. Tonetovo največje veselje v prostem času je bil rokomet, in to od leta 1959, ko je bila ustanovljena rokometna ekipa Partizan. Ob 40. obletnici rokometa (leta 1999) je postal Tone častni član Rokometnega kluba Gornja Radgona. Najlepše trenutke je »oča Pevec« doživljal z žensko rokometno ekipo v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Tone se je zelo veselil vsakega uspeha mladih in bil žalosten ob vsakem neuspehu, Bilje tudi član Združenja slovenskih Častnikov in član Društva upokojencev ministrstva za obrambo. Za svoje športno delo je dobil mnogo priznanj. Posebej je bil ponosen na plaketo Stanka Bloudka. D. Z. Križevci pri Ljutomeru Prejšnji četrtek je bil v Križevcih pri Ljutomeru letni občni zbor Društva socialnih delavcev Prekmurja in Prlekije, ki Šteje trenutno 108 članov. Ugotovljeno je bilo, da je bilo društvo v minulem letu zelo dejavno, še posebno veliko je bilo postorjenega glede izobraževanja. V okviru društva deluje enajst sekcij Na občnem zboru so sklenili, da bodo tudi letos največ pozornosti namenili izobraževanju in druženju članov. Ob koncu zbora je Darinka Mihelak, socialna delavka iz Ljubljane, spregovorila o motnjah prehranjevanja. F KI. Kobilje V župniji Kobilje so končno uspeli kupiti nove orgle, ki jih doslej niso imeli za pastoralno delo. S to akcijo je začel že prejšnji kobiljanski župnik Franc Halas, sedanji župnik Lojze Ratnik pa je projekt dokončal. Naložba je ocenjena na 16 milijonov tolarjev. Nove orgle so bile izdelane v orglarski delavnici v Mariboru. Imajo 733 piščali, od katerih je vsaka določena s 33 parametri. Kovinske piščali so izdelane iz zlitine kositra in svinca, lesene pa iz izbranega macesnovega in smrekovega lesa. Iz borovega lesa je izdelana celotna orgelska omara. Poslej bodo na nove kobiljan-ske orgle igrali Avgust Gjerek, . Danilo Gjerek in Stanko Anto-lin.J. Ž. Lendava Območno združenje Rdečega križa Lendava si prizadeva za okrepitev mednarodne dejavnosti. Tako so lani nadaljevali stike s predstavniki Rdečega križa Železne in Žalske županije na Madžarskem. S predstavniki Rdečega križa Štajerske iz avstrijske Radgone pa so se dogovorili o nekaterih skupnih projektih, ki jih bodo izvajali letos. Dolgoletno dobro sodelovanje pa imajo tudi z organizacijo Rdečega križa mesta Marburg iz Nemčije. J. Ž. 16_________________________________REPORTAŽA 13, april 2006 - VESTI Prireditev Skupaj delamo za zdravje | Iz mnogih smeri na Otok ljubezni Okrog šeststo udeležencev iz Prekmurja, Prlekije in od drugod V Odrancih so se pohodniki zbrali pri mostu čez Črnec in se odpravili prati Eden od njih je v deroči Muri videl krapa, res velikega m tako vznemirljivega, daje celo pozabil na šopek, ki gaje med potjo v gozdu nabral za mamo. Drugi otroci so se zaradi velike novice radovedno ozirali po vodi, odrasli pa so se ob tem _ ■ i*r to le domena žensk. Na Otok ljubezni so n3'n^ Skrb za zdravje je postala naša prva skrb v življenju. Nič več ni t________________________________________________,______ mladi in stari, moški in ženske, družine in skupine. Pod odličnim vodstvom Metke Vlaj so se s svojim tele30111 V sončnem nedeljskem popoldnevu jena Otok ljubezni v Ižakovcih iz mnogih smeri z obeh strani Mure prispelo okrog šeststo pohodnikov, ki so se udeležili pohoda ali kolesarjenja pod geslom Skupaj delamo za zdravje. Pohod in prireditev na Otoku ljubezni je pripravil ob Svetovnem dnevu zdravja Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota v sodelovanju z zdravstvenimi domovi in območnimi združenji Rdečega križa iz Murske Sobote, Gornje Radgone, Lendave in Ljutomera, Splošno bolnišnico Murska Sobota, Občino Beltinci, Krajevno skupnostjo Ižakovci, Pomurskim društvom za boj proti raku, Društvom medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja in Skupino za samopomoč. Glav na izhodišča, od katerih so krenili na pot, so bila v parku pred gradom v Beltincih, kjer so bili med njimi tudi pohodniki, ki se ukvarjajo z nordijsko hojo, v Spodnjem Krapju so se podali peš od gasilskega doma, enako tudi v Veržeju pri trgovini Nar le nasmehnili. Otroškega čudenja nad tem, karje videlo fantičevo oko, z besedo oi poteptal nihče. neba in zemlje ter začutili skrivnostni krog, krog večne povezanosti in soodvisnosti. V beltinskem parku so se na začetku poti zbrali navadni in nordijski pohodniki. cisa. Iz Murske Sobote so se s kolesom podali od Zavoda za zdravstveno varstvo, v Odrancih pa so se zbrali pri mostu na potoku Črncu. Pohodniki in kolesarji so prišli tudi iz drugih krajev v skupinah, posamezno, nekateri so se podali na dru V Spodnjem Krapju so se zbrali predvsem zdravstveni delavci ljutomerskega zdravstvenega doma, ki pa so na pohod povabili še svoje prijatelje in znance. Ko seje pisana druščina postavila pred objektiv, je imela predhodnica za seboj že del poti prot Muri. Anica Gruškovnjak, kije tudi letos vabilo prilepila na oglasno desko zdravstvenega doma, je povedala, da jih toliko kot letos še ni bilo, pohod do Otoka ljubezni pa je zanje že tradicionalni. žinsko kolesarjenje, prireditve pa so se udeležili tudi stanovalci Doma starejših Ljutomer Udeleženci prireditve na Otoku ljubezni so se ob druženju sprehodili po okolici prireditvenega prostora v naravnem okolju ali se popeljali z brodom čez Muro. Na prireditvi jih je najprej pozdravil župan občine Beltinci Milan Kerman, ki je poudaril pomen zdravega življenja in gibanja, pri Na prireditvenem prostoru so delili tudi koristno tiskano gradivo o zdravem življenjskem slogu. čemer tudi Otok ljubezni in njegova okolico ponujata veliko možnosti za to. Nastopili so otroci iz Vrtca Beltinci -enota Ižakovci in osnovne šole Beltinci. O pomenu zdravega življenja so spregovorili tudi predstavniki Zavoda za zdrav stveno varstvo, na koncu pa so pohodniki še poskrbeli za dobro počutje in sprostitev z vajo s fizioterapevtko. O srečanju in drugih aktivnostih je mag Branislava Belovič z Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota povedala. »Sklenili smo, da bomo vsako leto ob Svetovnem dnevu zdravja organizirali na Otoku ljubezni v Ižakovcih srečanje, s katerim se želimo spomniti tega dneva na Letošnji svetovni dan zdravja je bil posvečen zdravstvenim delavcem. Svetovna zdravstvena organizacija je namreč na ta način želela opozoriti na globoko krizo zdravstvenih delavcev v svetu, predvsem na njihovo pomanjkanje. Slovenski zdravstveni delavci pa so dali poudarek odnosu med bolniki in zdravstvenimi delavci ter med zdravstvenimi delavci in opozorili na preobremenjenost in izgorevanje na delovnem mestu. tak način, obenem pa želimo spodbuditi ljudi v skladu z geslom svetovnega dneva k zdravemu življenjskemu slogu. Veseli smo, da je tako dober odziv, saj je sodelujočih okrog šeststo, ki so prišli peš ali s kolesom iz različnih krajev. Pred štirimi leti smo si zadali, da bi bilo to srečanje tradicionalno. In vsi, ki delamo zajtromocijo zdravja, smo zelo zadovoljni, da so srečanje in pohod pred njim ljudje zelo lepo sprejeli, in mislim, da bodo ljudje naslednja leta prihajali še bolj množično.« Anica Fujs z Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota je dodala, da to srečanje potrjuje, da se vse več ljudi zaveda pomena zdravega življenjskega sloga, gibanja in zdrave prehrane, zato bodo še aktivneje nadaljevali s promocijo zdravja v Pomurju, da bi tako skupaj iz-boljšali zdravje ljudi ter preprečevali pojava dejavnikov tveganja in kroničnih bolezni. Med pohodniki je bila tudi Vera Kolenko iz Črenšovec, ki je povedala, da so ji bolj zdrav življenjski slog svetovali zdravniki zaradi bolezni. Zato se ve- Gibanje in sprostitev v naravi je tisto, kar jih druži, so poudarili pofl Veržeja, ki so se na Otok ljubezni podali v sklopu projekta Živimo z«' tudi člani Planinskega društva Ljutomer, in ker na cvetno nedeljo ni bi10 pohodov, niti formule 1 po televiziji, kakor je v šali pristavil eden od P nikov, so se odpravili proti Muri in z brodom na levi breg. Vera Kolenko, Črenšo*01’ Ijenjski slog mi zelo koristc zdrava, vitalna in se bdi6 P i i liko posveča gibati)11 it' prehrani in tudi bolj zdrava in vil^1 pjjl^ ko tudi bolje počut* shujšala več kot des . mov, Zaveda se, M , robe delala pri । gu. in se to trudi P ,.-J ji zelo koristi, saj je in zadovoljna. | WK J3JP12™. KRONIKA V Mariboru nadaljevanje pritožbenega postopka v primeru Makoter Nevenka, ne Milica; napada zaradi prebežnikov? incise niso izdelali mnenja - Pričal Bojan Žalik - Bombni in raketni napad naj ne bi bila Povezana z umorom Janka Makoterja - Žalik obremenil nekdanjega komandirja Obramba Makoterjeve - odvetnika Milan Krstič in Gorazd Fišer - je protestirala, ker tožilstvo pismo zmeraj omenja le, kadar se obramba pritoži na sodbo. Senat je pojasnil, da razsodba Makoterjevi ne temelji na pismu. »Če bi to napisal sam, bi bil največji idiot na svetu,« pa je končal Žalik. Po slabih Štirih urah je sodnik Reisman sklenil četrtkovo razpravo. Pritožbeni postopek se bo nadaljeval 25 maja. Do takrat naj bi grafolosko mnenje iz Wiesbadna zagotovo prispelo, tako da bi lahko senat o njem odločal. Ponovimo: mnenje o pisavi na ru-mehih lističih je eden ključnih dokazov proti Milici Makoter. A. Bedek, foto: N. Juhnov hk '' J**11 smo v čcir-ni naP<>vedali edi-^iiZahL-11"^1,1,1 Attlkl U L capadn3^016^3 ter bombni sko I. na butoniersko policij- H, on«?- 1,183 komandi nista „ ie Jožeta Makoterja GajPr'>i'\^HnaSI8 CM 4- gratis do 12 let »d 5.900 SONČEK 080 19 69 www.5orichek.com SONČEK Slovenska 52 02 521 4192 MURSKA SOBOTA Delo rokodelcev sije ogledal tudi predsednik države Janez Drnovšek. »krbul« in podobo0 »krbul« in podoom/ zlične tehnike nic, kvačkanje, tlične aranžmaje TUl jMrtovilnl E»ntar soboto pripravili delavnice o različnih tehnikah izdelave pisanic, tkanju na statve’ šivanju s sto let starim šivalnim strojem, vezenju s prikazom različnih tehnik, izdelovanju velikonoč- nega okrasja iz krep papirja, lon-čarjenju na starem vretenu in izdelovanju medenih pisanic. V nedeljo pa so predstavili še izdelovanje košar iz vrbovega šibja, izdelovanje košar, »krblač«, iz slame in ličja. izdelke, ki so jih I1' delci na tokratni dela' ■ j v ko tudi kupili int^b' datno okrasili doih '''^' miz, še posebej ob v^' \ je pred nami, saj se ’/7 rokodelcev posvetil P' " delu izdelkom in vezanim z veliko Izdelke rokodelcev' ga pa so si obiskoval' ‘ *1 ledali rudi na razstav1' narave za naravo, k' na javni anonimni viru projekta Živin^ 2000 na Goričkem, * liko izvirnih izdelk0' p* nih gradiv. Projekt sN Evropska unija ter pp’’’ Ministrstvo za okolji 1 in je na ogled do J1 J VESTNIK -13. april 2006 ŠPORT 19 Namizni tenis . . Velik uspeh pomurskih ekip _____________ ^najboljšega Lendavčana Šurbka s Komcem. Foto: N. J. 2- zadnjim krOKtns je bilo kon-tekmovanje v 1. SNTL za čla-M| Met so pomurske ekipe s svo-Mwtitvami presegle vsa pri-^ovinia LmiDvčnu so pred Anilin krogom pm ■ osvojili '^matzavnih prvakov, Soboča-"'^nepričakovano zasedli od-mesto, Pucončani pa 1 Dr”' t zadnjem krogu rešili tttgo mesto. Svoj naslov so Lendavčani potr-'Jntslpvo xmxjjo nad pet-državnimi prvaki Maribo-l(’ je tako moral prepustiti naslov Lendavčanom. Šurbek je bil s tremi zmagami najboljši igralec tekme, odlična pa sta bila tudi Lasan in Plohl (premagal je Komca). Sobočani na Ptuju niso imeli težav, ker so zaigrali zelo odgovorno, saj so se zavedali, da jim zmaga po nekaj letih spet prinaša odlično tretje mesto Domačini jim niso bili kos, saj sta Ropoša in Kocuvan ostala neporažena, edino partijo pa je izgubil Koščak z najboljšim domačim igralcem Pavičem Najbolj zanimivo in dramatično je bilo v Puconcih. Domačini so za osvojitev četrtega mesta morali zmagati, ker bi bili z neodločenim izidom šele peti. Vse do zadnje partije se ni vedelo, kdo bo zmagovalec. In prav ta partija Stojanoviča s Kraljem je bila najbolj dramatična. Gost je vodil z 2:1 v setih, potem pa je domačin le rešil druga dva seta in Pucončanom priboril zmago. Sicer pa je bil junak srečanja reprezentant Horvat s tremi zmagami in še v dvojicah skupaj z Ungerjem LM-KO Lendava - Maribor Finea 6 : 2 (Plohl - Škafar 2 : 3, Šurbek - Zafoštnik 3 :1, Lasan -Komac 0:3, Šurbek - Škafar 3:0, Plohl - Komac 3:1, Lasan - Zafoštnik 3 : 1, Šurbek - Plohl - Komac - Škafar 3:1, Šurbek - Komac 3 : 2); Ptuj - Sobota 1 • 6 (Ovčar - Kocuvan 0 : 3, Pavič -Koščak 3: 2, Piljak - Ropoša 1:3, Pavič - Kocuvan 0 : 3, Ovčar -Ropoša 0:3, Piljak - Koščak 2: 3, Pavič - Piljak - Koščak - Kocuvan 2 : 3); Kerna Puconci - Krka 6: 4 (Stojanovič - Petrovčič 0.3, Horvat - Kralj 3 : 0, Unger - Kar-kovic 0 3, Horvat - Petrovčič 3 : 1, Stojanovič - Karkovič 0 : 3, Unger - Kralj 3 : 0, Unger - Horvat - Karkovič - Petrovčič 3 : 2, Horvat - Karkovič 3 : 2, Unger -Petrovčič 1 : 3, Stojanovič - Kralj 3:2). Uspešne so bile tudi pomurske ekipe v 2. SNTL. Druga ekipa Sobočanov je zasedla odlično drugo mesto, Krovstvo Rakuša peto in druga ekipa Keme sedmo mesto, pri ženskah pa Kerna peto in Kapital Broker šesto mesto. Kerna - Kap. Broker 6 : 2 (Železen 3, Vukan 2, Matis; Gider, Matjašič), Sobota II - Gorica 6 : 3 (Roudi 3. T. Ropoša 2, Roudi -Fridrih); Kerna II - Škofije 6: 3 (Škraban 2, Gider 2, Gorčan, Šk-raban - Gordan); Sobota II - Škofije 6 : 0 (Fridrih 2, T. Ropoša 2, Žibrat 2); Kerna II - Gorica 5 : 5 (Škraban 3, Gider 2); Prevent -Krov. Rakuša 6:1 (Solar). M. U. Namizni tenis Ropoša pred Roudijem Na 2. odprtem državnem turnirju za člane do 21 let v Radljah ob Dravi je nastopilo 23 igralcev iz 12 klubov. Spet so imeli največ uspeha Pomurci, saj sta v finalu igrala dva Sobočana, Bojan Ropoša in Tomaž Roudi. Po pričakovanju je bil s 4:0 boljši Ropoša. Uspešen je bil tudi Pucončan Dominik Škraban, ki se je uvrstil med osmerico, kar je njegova najboljša uvrstitev na tovrstnih turnirjih. Fridrih je bil med najboljšimi 16. M. U. Uspešni pomurski osnovnošolci Na državnem četrtfinalnem turnirju za učenke in učence osnovnih šol, ki je bil v Kidričevem, so bili pomurski predstavniki zelo uspešni. Med ekipami je zmagala OŠ Cven, pri posameznikih je bil Jan Žibrat (OŠ Cven) drugi, Dominik Maček (OŠ III MS) tretji, med posameznicami pa je bila Ula Vukan (OŠ I MS) druga. Vsi so se uvrstili na polfinalne turnirje državnega prvenstva, M. S. Drugič zapored Sabo Končano je državno prvenstvo slepih in slabovidnih v namiznem tenisu. Med 15 tekmovalci je zmagal Aleksander Sabo (MS) pred Brankom Čušem (MB) in Boštjanom Bratuškom (Ptuj). Uspeh Sobočana Saba je toliko večji, ker doslej še nihče ni zmagal dvakrat zapored. Članice (12): 1. Valerija PrŠuh (Ptuj), 2. Silva Mlinarič (MS), 3- Tanja Oranič (KR). A T. K. Jernej Štesl občinski prvak V OŠ Grad je bilo 1. občinsko prvenstvo, ki so ga organizirali skupaj s ŠD Grad. Tekmovanja v različnih kategorijah se je udeležilo 43 tekmovalcev Rezultati - deklice: 1. Urška Hajdinjak, 2, Lana Lazarevič, 3 Maja Kerec (vse OŠ Grad); dečki: 1. Sašo Farič, 2. Goran Gjergjek, 3. Dominik Zritn (vsi OŠ Grad). Med ekipami je zmagalo ŠD Grad pred Gračko pomladjo II in Gračko pomladjo I, četrti pa so bili Radovci. Skupni zmagovalec (zunaj konkurence) je postal Andrej Podlesek (ŠD Grad). Med posamezniki je postal občinski prvak Jernej Štesl (Gračka pomlad) pred Bojanom Bertalaničem (ŠD Radovci) in Sašom Faričem (OŠ Grad) Najboljši so prejeli pokale in priznanja. M J. C* , lssl zaključek državnega prvenstva za lendavske Igralce namiznega tenisa PMČ v zgodovini s prvo zvezdico najboljšega v državi k?1111' LM- % ^ava se je letošnja prven- v 1. SNTL za člane 3 an)sko S kar šestimi toč-so ugnali petkrat-u Maribora. za poslasti-r igrali v zadnjem 'n pritisnili piko na i z : proti velikim tek- dvorana Dvojezič-Lendava je bila v It popoldne prizoriš- 'kv ? " Podstave letošnje na-^v, sezone Lendavča- d,. ’ mso nobenega ^21! prav so si že ko'° Pretl ih prvi naslov dr-ienedvomno ‘zgodovinska prelom- je bila zelo napeta. rviiu, w je v dvoram metana tistih, ki nekaj p0-Vig' tujimi heh'žogi- 'a'‘' Antoo n' »' zadovoljstva 'gta\< „ dosežkom lendavskih h . tenisa, k se ir rh. GleM0 o na,i vrhun l^Wai igralcev obeh aplavzom so to*" potezo, ■’'W'1"1'’ so z 'S10 na doksnah, da so ‘’n ? ' "'W-.s -i državi pa««' ’ '"" m ‘■'“■oboja ni bil po M^orčat i so ' P'1 “nagah Škafarja in Komca povedli z 2 : l, toda razpoloženi domačini se niso dati zmesti, ampak so ob bučni podpori gledalcev rezultat spreobrnili v svojo korist. To se je še najbolj potrdilo v peti igri, ko je Plohl z izvrstno igro povsem nadigral najboljšega igralca gostov Komca - v enem nizu je bilo celo 11 : l - in voz Mariborčanov je nezadržno drvel navzdol. Naenkrat je bilo že 5 2 za NTK LO-KO Lendava. V zadnjem srečanju pa sta za mizo stopila najboljši igralec lige Dragutin Šurbek in Gregor Komac To je bila igra za najzahtevnejše sladokusce, saj so se uspešne poteze obeh igralcev kar vrstile Po izenačenju na 2:2 v nizih je v odločilnem petem Šurbek pre Emil Rosič Saša Ignjatovič Dragutin Šurbek Saš Lasan Zvonko Plohl kosil svojega velikega tekmeca Komca in domačinom zagotovil končno zmago. Tako se je lahko začelo veliko slavje Lendavčanov, ki so z odprtjem šampanjca dostojno proslavili državni naslov. Veselili so se tudi zmagovalnega pokala, ki jim ga je izročil predsednik ligaškega odbora Igor Petrovčič, Ob slavju enkratni občutki »Občutki, ki me prevevajo v tem zmagoslavnem trenutku, so res nekaj enkratnega Pot do naslova državnega prvaka je bila dolga, trnova in draga, vendar se je splačalo vztrajati Ob tej prilož- Z zmagovalnim pokalom nosti se z žalostjo v očeh spominjam pokojnega brata, ki me je ves čas spodbujal. V bližnji prihodnosti nas čaka slovensko pokalno tekmovanje, ki je prav tako pomembno kot osvojitev državnega naslova. Prijavljenih je 33 ekip, mi pa bomo startali šele v konkurenci osmih najboljših. Ekipa bo ostala v tej sestavi, ki je v Evropi dosegla zavidljivo uvrstitev med 16 najboljših. V letošnji sezoni računamo, da bomo prišli v srednjeevropski ligi med prve štiri, v pokalu pa najmanj med ošem najboljših v Evropi. Naše ambicije niso skokovite, ampak realne Poleg tega se rojeva nov rod mladih igralcev namiznega tenisa v Lendavi, ki bo jeseni startal v 3. ligi, s tem bomo prispevali k še večji popularizaciji namiznega tenisa v tem okolju,« je prepričan predsed nik in igralec Emil Rosič. Tudi Dragutin Šurbek, ki je prispeva! levji delež k uspehu Lendavčanov, je optimističen. »Zame je to velika čast, da sem ravno letos dobro igral v slovenski ligi. Izgubil sem le enkrat, in sicer z Mitjo Horvatom. Ne bi želel razvrednotiti njegove zmage, toda takrat sem igral z virozo Vesel bi bjl, če bi ostal član te ekipe tudi v prihodnje, ker smo zares dobra ‘klapa' m prijatelji. Igralce sem poznal že od prej, ker smo skupaj nastopali na številnih mednarodnih tekmovanjih. Gre nedvomno za dobre igralce namiznega tenisa, pred katerimi je svetla prihodnost.« Saša Ignjatovič pa je zaradi poškodbe ramena dvoboj žal opazoval le s klopi »Uspeh je že to, da nismo izgubili nobenega dvoboja. Osebno sem bil zadovoljen, ker je to moje četrto leto igranja v Lendavi. Zadnja zmaga je bila le pika na i uspešne sezone. Navsezadnje smo dobra ‘klapa . Če bodo razmere dovoljevale, da ostanemo še naprej skupaj, imamo možnost za še odmevnejše rezultate. Glede moje poškodbe ramena pa bi dejal, da sem 25. aprila naročen pri ortopedu Poberaju v Valdoltri. Mislim, da je možna manjša operacija, zgolj rutinska. Zato upam, da se bom avgusta lahko začel normalno pripravljati na novo tekmovalno sezono.« Velik delež k uspehu je nedvomno prispeval Saš Lasan. »Vesel sem, da smo uspeh tudi v zadnji tekmi potrditi našo premoč in prevlado v 1. ligi ter gladko premagati Mariborčane. S svojo igro sem zelo zadovoljen, saj sera vso sezono uspel ohraniti zelo dobro formo. Zdaj me čakajo obsežne priprave na svetovno prvenstvo v Nemčiji, nato pa še tekmovanje v slovenskem pokalu « Tudi na Zvonka Plohla so se lahko zanesli ob vsaki priložnosti. »Sem zelo zadovoljen, da sem na tej pomembni tekmi dosegel za marsikoga presenetljivo zmago prati Komcu, s katerim sem letos že dvakrat izgubil Očitno mi njegova igra vse bolj ustreza, zato zame ta zmaga ni veliko presenečenje O nadaljnji poti se bom odločil čez približno mesec dni. Zagotovo pa bom ostal v namiznem tenisu še štiri do pet let. Za zdajšnji klub nameravam do konca odigrati korektno in pošteno, saj sem ravno tu dosegel največje uspehe v svoji karieri.« Milan Jerše Foto: Natalija Juh nov 20 ŠPORT 13, april 2006 - VESO Trap Boštjan Maček drugi Strelstvo Tišini državni naslov S tekmovanja v Rakičanu Foto: N. J V Trbovljah je bilo državno prvenstvo z zračnim orožjem. Med 20 ekipami je z zračno puško zmagalo ekipno S D Kol o man a Fli satja Tišina s 1749 krogi (Bukovec 585, Pertoci 582, Ziško 582) pred S D Stefana Kovača Turnišče, 1742 (Markoja 589, U. Maučec 58], G Maučec 572), in SD Alojza Hohkrauta Trbovlje (1732). Posamezno (100 strelcev): 1. Rajmond Debevec (Olimpija), 692,0 (592), 2 Rajko Robnik (Ljutomer), 687,8 (586), 3 Robi Markoja (Turnišče), 687,2 (589), 4. Gorazd Kocbek (J Jurkovič), 685,6 (585), 6 Branko Bukovec (Tišina), 085,2 (585), 8. Izidor Hreščak (J. [urkovič), 682,9 (587). Članice: 1 Zdenka Stolnik (Olimpija), 491,2 (392), 4. Maja Dular (Pomurka), 484,6 (384), 6. Vesna Draškovič (Turnišče), 480,8 (385); mladinci: 7. Leon Zelko (Tišina), 673,7 (573). M. J. Najboljši Tišinčan Branko Bukovec. Foto: M. J. Strelstvo Boljši za krog 1 Pi Na d ržavn em p rveii*l Dj bovljah so dosegli velil ■ R, strelci COAL-a Pet®«1'1 t, po dramatičnem razpis J, . ...^4 K galis 1675 krogi. Rečica (1674), tretje pa vu (1673). Posamezni Boštjan Simoniči' 673, tretji pa je bil Ciglarič (COAL), 663 ■ ( R P R n lž ft 6 V Rakičanu je bil dvodnevni dvoboj Slovenije in Hrvaške, ki je obenem štel za poka! Strelske zveze Slovenije v streljanju na glinaste golobe Rezultati - člani: Slovenija - Hrvaška 320: 330. Za našo reprezentanco je nastopil tudi Boštjan Maček Mladinci: Slovenija - Hrvaška 261 : IT. Za poka! Slovenije: ] Denis Vatovec (SD Sežana), 129,2. Boštjan Maček (SD Stefana Kovača). 124, 3. Andrej Starc (SD Kamnik), 123,4. Dani Šmid (SD Radgona), 123, 9. Evgen Pap (SD Stefana Kovača), 99. Šest najboljših strelcev se je v finalni seriji pomerilo za nagrado organizatorja. Zmagal je Hrvat Ante Glasnovič (140) pred Denisom Vatovcem (131). Dani Šmid (127) je bil peti, Matej Žniderčič (121) pa šesti. M. J. Atletika Najhitrejša Šosterič in Tometova Spidvej N 1 !' Strelstvo Črenšovci in Irgoličeva V Gornji Radgoni je bil zadnji turnir regijske pionirske lige z zračno puško. Rezultati ekipno: 1. OŠ Črenšovci (516), 2. ŠSD Radgona Arcont (513), 3 SD Mesto Ljutomer (509), 4. SD Štefana Kovača Turnišče I (507), 5. SD Gančani (505); posamezno: 1. Grega Novak (Središče ob Dravi), 177, 2. llona Irgolič (Radgona), 177,3 Mitja Čemi (Gančani), 176,4. David Feuš (Ljutomer). 176.5. Blaž Bedernjak (OŠ Črenšovci), 175. Skupno - ekipno: 1. Črenšovci, 85 točk, 2. Središče ob Dravi, 82,3. Š. Kovač Turnišče, 69,4. Gančani, 66. Posamezno - pionirji: 1. Grega Novak (Središče ob Dravi) ,181,2. Mitja Černi (Gančani), 179, 3. Tomaž Franc (OŠ Črenšovci), 128, 5. Jan Horni (OŠ Črenšovci), 109: pionirke: 1 Bona Irgolič (Radgona), 77, 2. Špela Mihalič (OŠ Tišina). 71,3 Tjaša Draškovič, 64,4. Monika Jurgec (obe Turnišče), 58 Skupno Jože Terplan in Sebeborci Na Cankovi je bil zadnji, finalni 9. krog regijske lige z zračno puško. Največ krogov, in sicer 1104! so zadeli strelci iz Bakovec, sledijo pa Gederovci (1093), Sebeborci (1082), Dobrovnik (1079), J. Jurkovič (1077) in Graničar Cankova (1075). Posamezno: Zoran Horvat (Sebeborci) in Drago Nemec (Gederovci), po 371, Goran Maučec (Bakovci) in Milan Kreft (Gederovci), po 370, Simon Farkaš (Bakovci), 369, in Jože Terplan (Andrejci), 368 V skupnem seštevku je prvi Jože Terplan (Strelec Andrejci), ki je zadel 3337 krogov, drugi je Roben Con tal a (Sebeborci), 3334, tretji Goran Maučec (Bakovci), 3292, četrti Milan Kreft (Gederovci), 3284, peti Boštjan Grof (Sebeborci), 3270, Šesti pa Janko Kuzma (Graničar Cankova), 3256. V ekipnem seštevku so zmagali Sebeborci (9805) pred Bakovci (9767), Gederovci (9669), Strelcem Andrejci (9630), Jankom Jurkovičem (9604) in Radgono (9510). M. J. V soboškem parku je bil tradicionalni 6. prekmurski zdravniški tek, na katerem je nastopilo 26 tekmovalcev iz vse Slovenije. V daljši preizkušnji, članskem teku na 6,7 km, je bil najboljši Aleksander Šosterič (Lenart, 0:22:45) pred Robertom Pogorevcem (Maribor, 0:23:01) in Stanislavom Se-rušnikom (Sl. Gradec, 0:23:09). Pri članicah si je zmago na 4,5 km pritekla Marta Tome (Celje, 0:18:33) pred Kristino Tozon (Ljubljana, 0:18:43) in Natašo Seru-šnik (Dravograd, 0:19:49). Med domačini je bila v svoji starostni skupini Vlasta Petrie (SB MS) prva, .Ana Gomboc (ZD MS) druga, tretji pa so bili Alojz Horvat (Zasebna pljučna ambulanta MS), Vlasta Štrumbelj (SB MS) in štafeta (Leon Lang, Alojz Horvat, Ana Gomboc). Med zdravstvenimi sodelavci in študenti je bila naj hitrejša Olga Flisar Hoicman (SB MS). Najstarejši udeleženec je bil 83-letni Miloš Lužnik iz Slovenj Gradca. Organizator je poskrbel za humanitarno gesto in pred startom simbolično predal 150.000 tolarjev patronažni službi ZD Murska Sobota za nakup pulznega oksimetra. Gorazd Gider, foto; T. G. Stojs ses; V avstrijskem Natsc^ j bila 1. dirka novega^ prvenstva. Po prič^ F zmagal Matej Žagar (4 . zbral vseh 15 točk. D Jernej Kolenko (LJ)> ‘ , Izak Šantej (Krško), B JI ( davčanov si je Dems1 j točkami delil 10. do t- Na drugi dirki v prav tako slavil Žagat Šantejem (14) in vaška), 11 Denis Š^i5 šesti, V skupnem sestri , Žagar z 80 točkami pr’ tejem (72) in Koleni Denis Stojs (55) Pa ie । Motokros Grušov^1 med de seterico Na P 50 metrov Škedenj pri Slovenj cah je na prvi dirki pokal Akrapovič nas®™ _ |V Grušovnik (Mototut Radenci). V kategotil .fi mednarodno uddcZ p del 10. mesto j Badminton V dvojicah Lendavčani Na 3. A-turnirju v Lendavi je sodelovalo 21 tekmovalcev in 8 tekmovalk. Rezultati - moški: 1. Aleš Murn (Mirna), 2. Iztok Utroša, 3-do 4. Daniel Novak (oba Lendava); ženske: 1. Urška Silvester (Mirna), 2. Nika Koncut (Lendava); moške dvojice: 1. Pešehonov ■ Horvat (Lendava), 3 D. Novak-J. Novak (Lendava); ženske dvojice: 1. N Koncut ■ I. Lukač, 2. S. Kičic - S. Magyar (oboje Lendava); mešane dvojice: 1. Murn - Silvester (Mirna), 2. Utroša-N. Koncut, 3 M. Horvat - S. Koncut, 4. D. Novak -1. Lukač (vsi Lendava). Na 3- pozivnem B-tumirju v Ljubljani pa je sodelovalo 23 tekmovalcev. Pri fantih je zmagal Iztok Utroša (Mladost Lendava), njegov klubski kolega Denis Pe-šehonov je bil četni, Milko Pečanič pa si deli 5. do 8 mesto. Pri dekletih je bila najboljša Lendavčanka Nika Koncut. F. B. Tenis Geotim najboljši Končano je tekmovanje v PŠZTL. V 1. ligi je zmagalo moštvo 13 M, drugi je Casino MB, tretji pa Relax V končnici 2. PŠZTL je zmagal Geotim, ki je s 3: 0 ugnal Vitomi. Posamični rezultati: Tomi Žnuderl -Miha Potočnik 9:6, Boris Vogrinčič - Viktor Zemljič 9:3, Žnuderl -Vogrinčič - Potočnik - Zemljič 9:5 Velja omeniti, da je igral Žnuderl poškodovan (mavec na levi roki). Tretje mesto za TK Ljutomer sta prepričljivo osvojila Novaka, ki sta premagala moštvo AMM MB. Za najboljšega igralca 1. PŠZTL so z največ zmagami izbrali Sandija Kumra (edini poraz s Čerpnjakom), v 2. PŠZTL pa Tomija Žnuderla, zmagovalca v vsej srečanjih. Igrali so tudi dvoboje za naslov prvaka v dvojicah, kjer sta v 1. ligi zmagala Kumer ■ Klemenčič, ki sta bila boljša od dvojice Relaxa. V finalu 2. lige pa je Geotim, za katerega sta igrala Milan Žnuderl in Vogrinčič, s 6:2 ugnal dvojico Vitomija Potočnik -Zemljič. Tretja sta bila Emil Šmid ■ Egon Sukič (Inžineri). M. J. Shotokan Tromejnik Kuzma tretji V Radljah je bil pokalni turnir, na katerem je sodelovalo 176 tekmovalcev. Ekipno so zmagale Domžale (1265) pred Taborom (735) in Tromejnikom Kuzma (725). Od Pomurcev so v k atah zmagali Jaka Safer, Karmen Janžekovič (Kuzma) in Sandra Hozjan (Apače) Drugi so bili. Tara Šantavec, Urša in Nuša Žohar (Kuzma) ter Polona Rožec (Apa-če), tretji pa Tilen Solar, Urška Bonifarti in Maja Ficko (Kuzma). Še kumite po kategorijah: Tilen Solar je zmagal, druga je bila Urška Bonifarti. tretja pa sta bila Denis Čerpnjak in Urška Kavaš (Kuzma). M. J. Ženski rokomet Rokometašice Milleniuma 50 gostovale pri ekipi Sežane in te sno izgubile z 29 :30 (13 :14), a so kljub temu še vedno desete z 12 točkami. Strelke-Šijanec 10, Rajh 7, Ajlec 4, Litrop 3, Sever in Karba po 2, Kurbos. V naslednjem krogu bodo rokometašice Milleniuma igrale s Savo. T. G. Košarka Sobočani končno šesti V 26. zadnjem krogu 1. B SKL za moške je Radenska Greativ Sobota gostila predzadnje uvrščeno moštvo Kolpo Črnomelj Po pričakovanju so zmagali s 96 : 79 (21 : 21, 21 : 25, 27 : 10, 27 : 23), čeprav so ob polčasu Še vodili gostje. Ti so v tretji četrtini doživeli pravi polom, saj so jo izgubili kar za 17 točk razlike. Strelci za Sobočane: Dominko 29, Novak 17, Kario 12, Maje 10, Šuran 9, Juteršnik 8, Bilič 4, Barbarič 3, Bratkovič in Želj po 2. Končni vrstni red: 1. Triglav Kranj 49, 2. Nova Gorica, 3- Hopsi Polzela (oboji 47), 4. Rudar Trbovlje, 46, 5 GD Hrastnik, 39, 6. Radenska Greativ Sobota, 7. Parklji Bežigrad, 8 Litija (vsi po 38), 9. Union Olun-pija ml., 37,10. Gradišče Cerknica, 36,11 Celjski KK, 35, 12. Banex Safcolf 34,13. Kolpa Črnomelj, 32,14. Portorož, 30. Uspešni pa so bili tudi st. dečki v 1. državni ligi vzhod, saj so v 2. krogu s 75 : 63 premagali Celje. Najboljši strelci: Pavlovič 27, Ulaga 17, Rantaša 11, Bilič in Hercan po 10. M. J. Judo Najvišje Hozjanova V Novem mestu je bilo državno prvenstvo v pasih, na katerem je sodelovalo 120 tekmovalcev iz 22 klubov. ČianJK Murska Sobota Dominik Dominko (do 66 kg) je zasedel drugo mesto, član KBV Lendava Ljudevit Šlebič (nad 73 kg) je bil tretji, Blaž Mlinarič (JK Lendava) pa v kategoriji nad 73 kg peti. 147 tekmovalcev iz 24 klubov pa se je pomerilo v tekmovanju za pokal Novega mesta. Najuspešnejša je bila Lendavčanka Tadeja Hozjan (do 57 kg), ki je zmagala, Katja Kavaš (do 52 kg) je bila druga, Saša Tompa (do 48 kg) pa tretja. . V avstrijskem Rohrbachu sta na močnem mednarodnem turnirju predstavnika JK Murska Sobota Uroš Kavčič in Karin Kerec zasedla peti mesti, Andrej Brda (KBV Lendava) pa je bil deveti. M. J., F. B. Rokomet preobrat V zadnji tekmi domačimi gledalci je dgona tesno S 27 *■ ekipo Kranj Chio. D® časa sta sc moštvi i*^t v vodstvu, v drugem Kranjčani povišal’11 zadetkov. Ko sodon’*1^/ začeli izgubljati go, so se Radgonča111^ / Čvrsla igra V O* protinapadi so blJt že čez nekaj minut ,.^1, pisalo 25: 24 so domačim prcdF10^. 2$ Strelci: Žorko j utar 3, L. Klun i’> “ Šijanec in Krajnc p° bo Arcont Radgo^1 Kranju N. K Uspešen nast°P ,v .‘ Starejši dečk’, so odigrali tekmo D 27. do 30. mesta, S magali Krim zasedli 27. intMO ; 4/^1 vič 8, Prelec 6, Md’ Utroša, Premzel m I- ,, Šavel 2 in kapem° tarja sta bila Gomp-novic. Pred tem s° -j, S- i magali Alples ŽeleZ l Sraka, 3, Šavel, (1 , Benko, 3, Jankovic, r-Prelec 7, Milin, 2. la trenerja Vojko m Bogdanovič. \ j pa je zasedlo 1' ŠPORT 21 I VESTNIK <13. april 2006 Nogomet I Spodrsljaj Bistrice Nogomet Bela krajina »odpihnila« Roba 17 krog pomurske lige: Roma -1 liWU&GtcejnO . O, Zvezda-urana Rakičan -Tromejnik 1 '• 2, ' - Odranci 2:3, Bistrica - 1 OardaO: l.Petišovci-Hotiza O : * X-Triglav Bakovci 6:0, fe' Wi Polana 0:1. * -j' ’B.k-o^ Triglav Bakovci -- Petisora, Polana-Grad, Čarda-fct' .1, Tram^nlk-Bistrica, Pa-I Mj< Gaberja-Zvezda-Diana Ra-^sn,Hotiza - Roma, Odranci -p 'ktora. Odranci * Bistrica CtnJa 1715 Roma ^hejnik 1 eiišovci J tata ’ ^lana fekovci ‘ Rakičan Orad 9 Otovci ponija Bakovci 17 17 17 17 17 17 17 1? 9 9 9 8 7 6 6 6 17-6 17 17 17 17 4 3 2 4 3 5 5 3 2 6 4 4 3 4 5 6 5 7 6 6 8 9 110 310 310 54:16 46 28 : 20 31 24; 18 30 42:34 29 34:22 28 30:25 24 21 ; 24 23 24:34 23 26:30 21 24; 26 20 23:31 19 20:28 15 20:29 15 311 13:4612 Športni center Loka v Črnomlju, 150 gledalcev, sodnik Aleksander Likič (LJ), strelci. 1 : 0 Andelkovič (25), 2 : O Grabič (58, 1 Im), 3 : O Čauševič (85). Rumeni kartoni: Grabič, Rah-manovič, Štrbac, Drkušič; P Gerenčer, Ristič, Vass, Benko, Cipot. Bela krajina: Drkušič, Penica, Žagar (Čauševič), Rahmanovič (Vrščaj), Marinič, Andelkovič, Grabič, Cirar, Lamešič, Mejač, (01 Yusuf), Štrbac, Nafta: Kuzma, Zemljič, Celcar, Matjašec, Bukovec, P. Gerenčer (Srša), Ristič (Horvat), Benko, B. Gerenčer (Vass), Vogrinčič, Cipot. Nogometaši Nafte so se z gostovanja pri Beli krajini vrnili sklonjenih glav, saj so bili gostitelji boljši tekmec vseh devetdeset minut. V začetku so gostitelji poizkušali s streli od daleč ugnati vratarja Kuzmo, ki je zamenjal Luka, vendar neuspešno. Gosti- teljem, ki se borijo za obstanek, je pomenila nekaj le zmaga. Dokaz premoči je sledil v 25. minuti, ko je po lepi podaji Lamešiča v polno zadel Andelkovič. Sredi drugega polčasa so domačini še povečali vodstvo, ko je lendavska obramba nepravilno ustavila Žagarja. Sodnik Likič je dosodil kazenski strel, v polno pa je zadel Grabič. Končni izid je postavil rezervni igralec Čauševič. Damir Rob: »Z razpletom na današnji tekmi ne morem biti zadovoljen, saj je bila tekma odigrana na izredno slabem igrišču in nizki kakovostni ravni. Vendar me pa čudi, da je slovenski nogomet na tako nizki ravni, saj se iz kroga v krog dogajajo čudne stvari, katerih ne želim komentirati. Po seriji izredno slabih rezultatov se je v nedeljo sestal krizni štab ND Nafta in odločil, da trenerju Damirju Robu odpove na- 24, krog 1, SNL: Bela krajina - Nafta 3:0(1 :0), Hit Gorica-Primorje 2 : 0 (0:0), Rudar- Maribor PL 2 : 3 (2 : 2), Domžale - CMC Publikum 2 :1 (1 : 1), Drava - Anet Koper 1:1 (0 :1). Pari 25. kroga (včeraj): Nafta - Rudar, Anet Koper - Domžale, Primorje -Drava, CMC Publikum - Bela krajina, Maribor PL Gorica Domžale Maribor Koper Publikum Nafta Primorje Drava B. krajina Rudar Hit Gorica. 24 14 7 3 24 13 9 2 24 12 5 7 24 9 6 9 24 10 3 11 24 10 212 24 9 411 24 8 511 24 6 711 24 2 616 50:19 49 53:21 48 38:25 41 31:33 33 29:34 33 31 ; 37 32 33:34 31 25:36 29 22:38 25 19:54 12 daljnje sodelovanje. Kdo bo vodil moštvo v nadaljevanju, še ni jasno, vendar bo znano do konca tedna, saj je v igri več trenerjev iz Slovenije in Hrvaške Moštvo začasno vodi Robov pomočnik Bojan Malačič. Feri Horvat M. Ženski nogomet Obetavna igra članic Slovenski ženski nogometni reprezentanci A in U-19 sta v soboto gostovali na Češkem in odigrali zadnji prijateljski tekmi pred pomembnimi kvalifikacijami za svetovno prvenstvo ( A-reprezentanca) in evropsko prvenstvo (U-19). A-reprezentanca je v kraju Mutinice v povsem enakovredni igri proti kakovostnim reprezentantkam domačink izgubila z 1 : 2. Strelka je bila Anja Milenkovič. Igra, ki so jo prikazale slovenske reprezentantke, daje dobre obete pred uradnimi preizkušnjami v 6. kvalifikacijski skupini. Slabše se je odrezala reprezentanca do 19 let, ki je v kraju Hovo-rany izgubila z 0: 5. Naše reprezentantke so bile enakovredne v prvem polčasu, medtem ko so v drugem popustile in izgubile z visokim rezultatom. M. J. odmikal0 Store se o« 13 - v । ■ iq . HO u 'n^u 3 MHLMS Slatina -Ooš3-< |. ‘ ’^Puconci-Ho-Šalo/ ''^Cankova 2:1, Šinko 0:0. ,^C| K«na 26, ;7Serdica 23. Gančam MNL MS: Križevci - ŠD ^0:j oH' ^L'Pa-Goričanka ^i«. n ‘ Pušča 1:1. Vr-27^ Uv in Upa po 22, ■Gfcl1nJMOt''-lie’'^ 15. W i Tipava: Kapca-Miiije rt.", ' , 'P1'11 PQtr' v u z mladimi it-'^diUm i' primcrlj‘vosti 111 tekmovalni r F f M. J. i p f r r v r ~j >ia travi zma-^Triglava 'J ] sl ’ennm lige ava b're’^'kiAnr? M Tl’Pfciii Pank n"1 ^tni^lctR S°bota s 5:1 VrJSb. k« ° Mesar^ ' <°PJ^ i?P^ci 19, Ota6,-rri ^SRMur-8 av Predano- Sprejem za slovenske podprvake ND Mura 05 S skupnim delom do želenih rezultatov V prostorih Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota je bil v soboto slovesen sprejem za mlade nogometaše U-1O ND Mura 05, slovenske podprvake v najširši in najodmevnejši akciji Rad igram nogomet. V tej akciji je letih kar dvakrat osvojili naslov državnega prvaka, po enkrat smo bili tretji in drugi, večkrat pa se ponašamo z visokimi uvrstitvami, to jasno potrjuje. Imamo nogometne centre v Veržeju, Ljutomeru, Gornji Radgoni, Rakičanu, kluba, kjer so mi vedno šli na roko, saj nismo imeli nobenih težav pri delu z mladimi. Sem zadovoljen in ponosen na svoje dečke. Od vsega začetka sem spremljal njihov razvoj in obnašanje ter to, iz kakšne družine izhajajo. Ne Obetavni mladi nogometaši Mure 05 in njihovo vodstvo. Foto. M. J. namreč sodelovalo več kot 3 000 igralcev in 300 moštev, kar je že dovolj zgovoren podatek. Danilo Kacijan predsednik MNZ Murska Sobota, se je odločil, da se s skromno pozornostjo, na kateri so mladim igralcem razdelili štiri nogometne žoge in jih pogostili, oddolžijo marljivim fantom in njihovim staršem. Nič čudnega, če je bila sejna soba ob tej priložnosti nabito polna. »To je dokaz, da lahko le s skupnim delom dosežemo rezultate. Pri tem so starši spodbujali svoje otroke in jih vozili na igralne površine. Naloga nas, ki delamo v nogometu, pa je, da s strokovnim pristopom vsaj obdržimo to raven. Zdaj namreč v kategorijah U-8 in U-10 nimamo resnega nasprotnika v državi, ki bi se lahko z nami primerjal. Podatek, da smo v šestih Murski Soboti, Tišini in še ponekod. Za slovenske razmere imamo dobre infrastrukturne razmere. Gledati moramo naprej, kajti ob dokončevanju igrišča z umetno travo v Murski Soboti bo treba pripeljati najboljše igralce in jih združevati, kajti drugače si je težko zamišljati primerno kakovost igralcev. Sama stroka pa bo morala posvetiti večjo pozornost selekcioniranju igralcev. Konkurenca mora biti tudi med otroki, saj jih s tem bolj motiviramo. Naš osnovni moto je, da je najboljša droga žoga, s čimer bodo odpadli marsikateri problemi v družbi « Trener Nedeljko Topič, nekdanji odlični nogometaš: »V tem slavnostnem trenutku se počutim enkratno. Za to se moram zahvaliti staršem, ki so me dobro spremljali, kakor tudi vodstvu dovolim, da bi otrok ostal na cesti, za kar se bom vedno potegoval. Prepričan pa sem, da gre za zlato generacijo. Od Kevina Poredoša do Mencingerja, Iliča, dveh vratarjev Bukviča in Gjergeka, Alena Kozarja, ki me je ugodno presenetil kot osebnost in igralec, čeprav je z nami šele leto dni, in drugih « Za najboljšega nogometaša finala državnega prvenstva je bil izbran Kevin Poredoš, učenec tretje osemletke v Murski Soboti. »Bil sem zelo zadovoljen s tem izborom. Nogomet treniram pet let, tedensko imam tri treninge po uro in pol. Želim si priti v mladinsko in člansko moštvo Mure 05,« je skromno izjavil. Verjamem, da se v njem skrivajo mnogo višje ambicije. Milan Jerše Karate Pet pokalnih naslovov V Žalcu je bila 1. slovenska pokalna tekma za dečke in deklice v ka-tah in športnih borbah. Nastopilo je 260 tekmovalcev iz 37 klubov Od Pomurcev so zmagali Jan Peter Bernjak, Grega Benko (v borbah) in Silvija Rajnar, Daša Flisar, Karolina Sočič v katah (vsi Karate kluba Rofix Murska Sobota) ter Filip Španbauer in Žiga Mir ( v borbah) iz Karate kluba Radenci Drugi so bili Sobočani Sara Rogan, Nina Kovac, Jakob Horvat, Blaž Lebar in malčki ekipno (An Siplič, Nejc Casar, Jakob Horvat) ter Radgončan Jan Benko, tretji pa Blaž Brenčič, Silvija Rajnar Tina Novak, Daša Flisar in Kaja Casar (vsi MS), Rok Pelci in Simon Klemenčič (oba Radenci), ekipa radgonskih st. deklic v katah (Staša Kralj, Doroteja Mauko, Nina Emeršič) in Doroteja Belna. M. 1, A. R. Atletika Romanova prva, Vrbnjak drugi Na 3 mariborskem teku za slovenski in tudi štajersko-koroški pokal je nastopilo 160 tekačev. Pri članicah je v absolutni konkurenci zmagala Sonja Roman s Hodoša, članica AD Maribor 98. pri članih pa je bil Karli Vrbnjak (TS Radenska) v svoji starostni kategoriji na 13 km drugi. T. G. Izidi 17. kroga: Črenšovci - Paloma 1: 0, Mura 05 - Tišina 4:1, Železničar - Zavrč 0 :0, Šmarje pri Jelšah - Beltinci 1:1, Tehnostroj Veržej - Malečnik 3 :0, Stojnci -Pohorje 1: 0, Kovinar Štore - Ho-Iermuos0rmož2:0. Pari 18. kroga: Paloma - Mura 05 (sobota ob 16.30), Tišina - Železničar, Zavrč - Šmarje pri Jelšah, Beltinci - Tehnostroj Veržej (nedelja ob 16.30), Malečnik-Stojnci, Pohorje - Kovinar Štore, Holer-muos Ormož -črenšovcl. Žilavec dvakratni strelec Igrišče Fazanerija v Murski Soboti, 2000 gledalcev, sodnik Glažar (Ptuj), strelci: 0 : 1 Cotter (36,11 m), 1:1 Puhar (55), 2 : 1 Žilavec (66,11 m), 3:1 Žilavec (73), 4:1 ŠnajderOO). Mura 05: Kamnik, Š. Horvat, Omladič, M, Balažič, Kerčmar,Žilavec, Koren (Pojbič, 46), Slavic, Janža, Puhar (Šnajder, 84), Lebar (Buzeti, 46). Tišina: Gergorič, Hozjan (Debelak, 89), Kuzma, Grah (Bencak, 65), Kous, Varga, Šnurer, Serdt, Dra-vec, Cotter (Detellbach, 80), Baler. Rdeči karton: Baler (Tišina, 65); rumeni kartoni: Janža; Cotter, Serdt, Baler, Kuzma. Paloma klonila v Črenšovcih Igrišče v Črenšovcih, 200 gledalcev, sodnik Vesenjak (Ptuj), strelec: 1:0 Kolarič (40). Črenšovci: Pečelin, Kulfiar, Maučec, M. Balažič, D. Hozjan, T. Horvat, J. Balažič, Virag (Lazar, 92), Lackovič, Ivanič, Kolarič (Berden, 74), Rumeni kartoni: T. Horvat, Berden, Virag; Petrovič, Unger, Veržej ne pozna ovir Igrišče v Veržeju, 150 gledalcev, sodnik Žnidaršič (Kranj), strelci: 1 : 0 Pučko (6), 2 : 0 Vidmar (40), 3: 0 Sunčič(62). Veržej: Hanžekovič, Živič (liješ, 77), Fras, Pučko, Vidmar, Hodnik, Kaučič, Vogrinčič (Rihtarič, 58), Puhar, Časar, Sunčtč (Kovačec, 66). Rdeči karton: Stančič (Malečnik, 75), rumeni kartoni: Pučko, Živič; Stančič, Repina, Roj. Remi Beltlnec Igrišče v Šmarjah, 100 gledalcev, sodnik Obere (U), strelca: 1:0 Kidrič (21), 1. 1 Forjan (49). Beltinci: Bohar, Breznik (M, Tkalec, 46), D. Horvat, B. Balažič, Duh, Jerič (Kavaš, 70), Gruškovnjak (S. Antolin, 88), J. Tkalec, Kerec, C. Antolin, Forjan. Rumeni kartoni: Prah, Jančič, Križanec, First; J. Tkalec, Forjan, Kavaš, D. Horvat. Kovinar 17 11 5 1 34 6 38 Mura 05 17 10 4 3 31:9 34 Paloma 17 10 3 4 34:13 33 Črenšovci 17 10 3 4 20:15 33 Zavrč 17 8 6 3 27:14 30 Stojnci 17 8 2 7 28:26 26 Veržej 17 7 2 8 26:28 23 Pohorje 17 6 4 7 22:22 22 Malečnik 17 6 4 7 25:27 22 Šmarje 17 5 6 6 19:25 21 Železničar 17 5 4 8 23:33 19 Tišina 17 3 212 18:35 11 Ormož 17 2 5 10 16:36 11 Beltinci 17 2 213 13:47 8 Milan Jerše Mladinski nogomet Naftini kadeti drugi 20. krog 1. mladinske lige: Mura 05 - Britof 2:2. Vodi Triglav (49), 14. Mura 05 (6). 20. krog 1. kadetske lige: Mura 05-Britof 2:1. Vodi Maribor (54), 13 Mura 05(13). 19. krog U-14 vzhod: Mura 05-Rudar Velenje 2 :0, Nafta-Železničar MB 2:2. Publikum - Radgona 8:2. Vodi M. šampion (53), 7, Mura 05 (26), 12. Nafta (14), 13. Radgona (13). 17. krog 2. SML vzhod: Drava-Nafta 2:1, Radgona-Jarenina3:2 Vrstni red: 1. Dravograd (41), 8. Nafta (22), 10. Radgona (19). 17. krog 2. SKL vzhod: Drava - Nafta 1:1, Radgona- Jarenina 0:2. Vrstni red: 1. Dravograd 43,2. Nafta (40), 8. Radgona (18). 13. krog 1. MN L MS-mladinci: Slatina - Apače 2:0, Kerna Puconci - Hodoš 6:0, Ljutomer - Bratonci 7:0, Bogojina - Niros Cankova 3:0, Šalovci - Serdica KI. Sinko 1:6. Vrstni red; Kerna (-1) in Ljutomer po 33, Bogojina 30, Slatina 24, GanČani21. Mali nogomet Ledava ugnala Suhi Vrh 13. kolo pomurske lige: Ledava - Suhi Vrh 5:3, Old Boys-Videm-K. B, pri Maji 3 :4, Meteor - BTC Nemčavci 4:3, Bulls - Krajna Izoiaterm 2: 2, Lissa DokleŽovje - Čemelavci 3:5. Vrstni red: Old Boys 28, Bulls 26, Videm in Suhi Vrh po22, Čemelavci 19.15. kolo veteranske lige MS: Čemelavci - Nemčavci 8; 1, Borejci - Bakovci 1:5, Cankova - DokleŽovje 3 :1, Noršinci - Old Boys 3:8, Čarda - Sebeborci 4:4, Rogašovci - Mladost 7:2, Tešanovci - Rakičan 1.5 Vrstni red: Rakičan 42, Bakovci in Čemelavci po 34, Cankova 32, DokleŽovje 28. 11. kolo medobčinske lige Križevci: ŠD Berkovci - ŠD Bunčani 5:0, Rn* stvo Milena SNV - Zetor servis Vučja vas 1:3, Habitus Lukavci - ŠD LO-KO 4.2, Križevci - Dama bar SNV 5:2, Kalinovjak - ŠD Ključarovci 2:2. Vrtini red. Križevci 26, ŠD Berkovci 24, ŠD Ključarovci 20, Frizerstvo Milena SNV 18.13. kolo MZ KMN Goričko: Srebrni breg - Martinje 1:5, lsyp Salovci - Adripoa 0 3 Pizzeria Kučan - Stanjevci 1:9, Dolič-Trdkova 5:1, Canoke Markovci - G. Petrovci 2:4, Budine! - Neradnovci 4:2, Lucova - Kereka Ceplnci 8.2, Domanj-ševci - Dolenci 4:6. Vrstni red: Lucova 36, G. Petrovci 34, Dolič 30, lsyp Šalovci 28.13. kolo mednarodne veteranske lige: Slovenska ves - SRD Gornji Slaveči 3 1 ŠD Srebrni breg - ŠRD Matjaševci 1 :0, ŠD Poznan ovci - Otov-ci&Vidonci 3 :0, AH Stars Monošter - Tromejnik Oldys 2 :6, ŠD Stanjevci - SD Grad 6: 6, prosti G Senik. Vrstni red: Tromejnik Oldys 30, Ail Starš Monošter 28, Tromejnik Oldys 27, Slovenska ves (-1) in ŠD Poznanovci po 22. 13, april 2006 - VBB 22 MULARIJA S . LET ŠKAFAR HIHAEl i.r|a oš Miiteri"^ dan šofer V šoli smo imeli tehniški dan. Zjutraj je bilo zelo oblačno. Mislili smo, da bo deževalo in da bo tehniški dan odpadel. Kljub močnemu vetru pa smo ga izvedli. Kako smo se razveselili, ko se je vse skupaj začelo! V telovadnici smo imeli predavanje o varnosti in lepem vedenju v prometu. Nato smo šli na vožnjo s pravimi majhnimi avtomobili. Ko sem že sedel v avtu, sem si nadel čelado, se pripel in se odpeljal z avtomobilčkom po poligonu. Poligon je bil zelo težak, zato sem se velikokrat zaletel. Ta dan je bil zame iep in zelo zanimiv. Vito Hozjan, 3. c, DOS I Lendava V soboto, 25. marca, smo se učenci Osnovne šole I iz Murske Sobote predstavili obiskovalcem in obiskovalkam Mercatorjevega centra. Zbrane je z dvema nežnima pesmicama pozdravil otroški pevski zbor. S svojimi spretnimi koraki so zaplesale članice plesne skupine, z venčkom narodnih pa nas je ogrel Matevž s svojo frajtonarico. Učenci 4. a-razreda so se s svojimi lepimi mislimi zahvalili mamam za vse dobro in lepo ter jim sporočili, da jih imajo neskončno radi. Članice dramskega krožka so se predstavile z deklamacijama in zapele pesmico za vse mame sveta. Najmlajši obiskovalci pa so bili prav posebej navdušeni nad predstavo naše lutkovne skupine Lastovicke. In Še nekaj naših misli o mamah: Ob besedi mama pomislim na toploto, ljubezen, ki mi ju daje. Vem, da bo v njenem srcu vedno prostor zame. Želim, da bi moja mama vedno lepo skrbela zame in da bi bila vedno vesela. Sašo Mame ne bi nikoli prodal, ker je tako dragocena in samo ena. Če ne bi bilo mame, tudi mene ne bi bilo. Pri mami se počutim varno. Večkrat mi kaj kupi, čeprav je nič ne prosim. Mitja Mame mi pomaga. Z mano se rada pogovarja. To so najini najlepši trenutki. Vem, da ji vedno lahko zaupam. Želim, da bi bila moja mama v življenju srečna in vesela. Bojana Moja mama mi pomaga pri učenju in domačih nalogah. Ko greva v trgovino, mi vedno kaj kupi. Želim ji veliko zdravja. Ne bije zamenjal za drugo mamo. Denis Mama me ima rada in je z mano prijazna. Vedno mi je pripravljena pomagati. Tudi jaz imam svojo mamo zelo rada, čeprav ji tega včasih ne pokažem. Ines Ko slišim besedo mama, po mislim na ljubeznivost, smeh, nežnost, božanje. Daša Mama, čete ne bi bilo, ne bi bilo mene! Ti si mi dala življenje. Ko sem v stiski mi pomagaš. Ti si moj največji zaklad. Laura Učenke in učenci OŠ I Murska Sobota Mama pesem ir in sonce Vsak človek se smeji, gleda, govori, nasmehe in poljube deli. Mama očetu, pesem poetu, sonce svetu! Če mama očetu poljuba ne bi dala, brez nasmeha bi ostala. Če pesem poetu nasmeha ne bi dala, je niti babica ne bi brala. Če sonce svetu šene bi smejalo, brez svetlobe bi ostalo. Smej, ljubi, govori, veseli se, igraj se, kajti ko svetlobe več ne bo, sonce bo v tvojem življenju za vselej zašlo! Maja Tibaut. 8. b/9, OŠ F. Prešerna Črenšovci ODRANCI Rdeča kapica V nedeljo, 2. aprila, je bi! mednarodni dan knjig za otroke. Že drugo leto so se strokovne delavke m starši otrok, ki obiskujejo vrtec Fokovci, spomnili tega dne. Letos so otrokom pripravili dramsko uprizoritev pravljice Rdeča kapica. V gasilskem domu so se zbrali otroci in njihovi starši, uživali v dobri izvedbi pravljice, sodelovali z nastopajočimi in pomagali Rdeči kapici z nasveti Tudi volk jim je bil tako všeč, da so mu pomagali poiskati babičino hišico. Tako kot je v pravljici mamica spekla potico za babico, so mamice otrok fokovskega vrtca spekle dobro pecivo in vsi skupaj so se na koncu z njim posladkali. Spremenila s^m se v Črnega panterja Nekega dne sem vstopila v živalski vrt. Ko sem se tako sprehajala, je mojo pozornost pritegnila kletka, v kateri je domoval črni panter. Hotela sem ga pobožati, a me je ugriznil. Kri ni in ni hotela priteči. Zavrtelo se mi je in padla sem v svet živali. Znašla sem se v kletki in se čudila. Spremenila sem se v črnega panterja. Starši so me iskali, a me niso prepoznali. Razumela sem živalsko govorico in se pogovarjala s svojim novim prijateljem in z drugimi živalmi. Pripovedovale so mi svoje žalostne zgodbe. Opazovala sem ljudi, ki so si me ogledovali. Nekoč meje prišel obiskat fantič. Ogovoril me je. Jaz pa sem vsa začudena ugotovila, da človeške govorice nisem pozabila. Ko sem mu povedala svojo zgodbo, je kar onemel. Čez čas meje vprašal, kako lahko govorim. Odgovorila sem, da mi je ostalo kar nekaj človeških lastnosti - govorica, hoja, celo slovensko himno sem mu iahko zapela. Rekel je, da mi bo pomagal. Odšel je k svoji dobri prijateljici Mici Maci, ki mu je dala čarobni napoj. S svojim prijateljem črnim panterjem sva ga popila in postala nevidna. Pobegnila sva in zbežala v prostost. Odslej sem živela pri njem. Čez eno leto sem postala kraljica živalskega sveta. Dominika Kerčmar, 4. razred. DOŠ Prosenjakovci Postala sem državni prvakinja v judu Spomnim se, da smo v šoli dobili prijavnice, da Judo klub Ljutomer sprejema nove člane. Tako sva se tudi midva z atijem odpravila v TVD Partizan pogledat, kakšna je ta borilna veščina. Bilo mii je zelo zanimivo. Zato me je ati vpisal v klub. Najprej sem imela treninge dvakrat na teden, sedaj pa, ko treniram že četrto leto, jih imam trikrat tedensko. Treningi so različni, saj imamo tako kondicijske kot borbene, ko vadimo različne mete. Včasih so kar zelo naporni. Tudi ko imamo počitnice, gremo vedno kam na priprave, da si utrjujemo pridobljeno znanje. Letos gremo za prvomajske P°c' na Debeli rtič. Tam skupaj treniramo še z drugimi klubi iz Slo 1 tako da vedno spoznam tudi nove prijateljice. Med udeležim tudi različnih tekmovanj. Sedaj imam rumentw^vjj Letos sem se tudi prvič udeležila državnega tekmovanjav Že zgodaj zjutraj smo se odpravili na pot, saj smo morali u1 tj vadnici Bonifica že ob pol devetih, ker je bilo takrat tehtani3 sem v kategorijo do 32 kg za mlajše deklice letnik V začetku meje bilo malo strah, potem pa je šlo vse I slu. Ves čas so me spodbujali moji prijatelji, trenerja in sem premagala vse tekmovalke v svoji kategoriji in osvoj'13 ^ državne prvakinje. Najbolj vesela pa sem bila, ko sem P^i6^, medaljo, saj je bil moj trud, ki sem ga vložila v judo, b°^a plačan. Tako bom od zdaj naprej še z večjim veseljem trenirala " tudi dosegla še kakšne dobre rezultate. Kaja Čeh, 5. b, OŠ Ivana Cankarja LP Pridi k meni Vedno, ko zaslišim tvoj glas, premami me, da bi poljubila te. Vedno, ko te gledam v oči, vem, da moj si. Pridi k meni, da te poljubim, pridi k meni, da ti obljubim: kako srečen boš z menoj, kako ljubim te nocoj. V sanjah te vidim, kako srečen si z menoj. Vse, kar sva bila, samo sva sanjala, ker ti si daleč vstran, vse je zaman. Nina Balažek, 7./9, OŠ Miška Kranjca Velika Polana Zvončki Zvončki spomladi veseio jih nabiral, Zadovoljni domov jih briket | v vazo jih vtakne^0-Vsak dan nam pojej°> a mi ob njih ra/a^0’ Beno BencaK 4' OŠ Bakovci 01 MEZPLAtlNKUC- Vzgojiteljice iz vrtca Fokovci Kulturni dan v znamenju Moza^, Pred kratkim smo imeli na Osnovni šoli Sveti Jurij 2. kulturni dan, kije bil vznamedj^ ^1* ga Amadeusa Mozarta, enega največjih skladateljev vseh časov. Letošnje glast>e dip-namreč zaznamovano z 250. obletnico njegovega rojstva. Bilje osebnost dunajskega in v svojem ustvarjalnem delu je zapustil mnogo različnih del. •" Vse seje začelo ob 7.45 v šolski telovadnici, kjer so se zbrali vsi učenci predrr»ethe 3 teljica glasbene vzgoje Mateja Semler nam je skupaj z nekaterimi učenci na zanim^ n n", stavila življenje in delo Wolfgangs Amadeusa Mozarta. Nekateri učenci so nam nato njegovih del in prebrali nekaj njegovih pisem. Ob koncu te predstavitve pa smo se v5< naučili in zapeli Malo nočno glasbo, znano delo tega -čudežnega otroka«. . u^fid' Ob 8.50 so se začele različne delavnice po oddelkih. Ob 11.15 so nato posameznl šolskem radiu poročali o delu v delavnicah. Ob koncu kulturnega dne so učitelji s LXl"' J-rf'" cev na Šofskem hodhiku razstavili izdelke, ki so trenutno na ogled vsem učiteljem-u obiskovalcem šole. $ jv. Polonca Škodnik In Doroteja Gider, 8. a« m -13. april 2006 NA SCENI Odprta vrata Dijaškega doma Murska Sobota Učenje za šolo in življenje dijaškem domu Murska Sobota so ob dnevu odprtih vrat predstavili svojo dejavnost in Ogovorili tudi o tem, katere so prednosti bivanja v dijaškem domu. r-ncni oomu so na dnevu m dopoldne s po-'Mk j naslovom Tu smo, sprejmite nas, bo-7 tedi vi z nami, na katere-.^P^ablli predstavnike Onohd, med njimi tudi 7^°$oboške mestne ob-^tstnc četrti, lokalne dej^ centra za socialno t| °’Predstavnike policije dlja&kega doma. ■ ।. ^''rdjnskjb urah pa je sle-.. K*** • z naslovom Kaj lahko J1** skupaj za boljši učni ki, ' in podnaslovom f7ePonesti bivanja v '' : ’ domu?, kamor so po- Avenija ima 8500 kraških jam Zgodba o deževni več let kovanje jame iahko traja tudi "1 ’u l.L^^^^ne šolr Lnr rlrAvn in nrpnri • snovne. šole VCT’ 7"» Vahkn uživali wbposlu-'goilb pravega »love« Umarta Mirana Nago- ti 7'J’?tt A ' hldlsa®»so ^’w'jNiet,<,e P'«1- „ pa jim . "Opremo, ka- m> s° 22 prikaz iuL - - odprtih vrat pripravili tudi srečanje z dijaki iz Sombotela. Ravnateljica soboškega dijaškega doma Antonija Berden: »Prednost bivanja v dijaškem domu je tudi pomoč pri učenju za boljše učne rezultate mladih.« vabili ravnatelje in svetovalne delavce pomurskih srednjih šol, predstavnike osnovnih šol, razrednike njihovih dijakov in učencev ter druge. Pripravili so tudi srečanje s starši dijakov in učencev, ki bivajo v domu, in tistih, ki so se prijavili za bivanje v naslednjem letu. Sledila je okrogla miza o projektu, ki ga izvaja Dijaški dom Murska Sobota na temo Sožitje nekoč in danes, v večernem kulturnem programu pa je nastopila ob dijakih, ki bivajo v domu, Še romska glasbena skupina, sodelovali pa so tudi dijaki iz Som uporabili kar drevo in učenci so se z veseljem povzpeli nanj. Dan z jamarjem se je končal s prikazom filma o deževni kapljici in odličnim predavanjem o znameniti slovenski ledeni jami Para-dani v osrčju Trnovskega gozda med Vipavsko dolino in Idrijco, iz katere so vozili led po vsej Evropi. Učencem je ob fotografijah, nastalih med raziskavo te čudovite slovenske jame, zastajal dih, Miran Nagode, član Jamarskega društva Logatec: »Še danes se spomnim, kako sem lezel v svojo prvo jamo. Bilo je poleti, ko smo kot otroci pomagali pri košnji sena. Na robu travnika je bila jama, ki ni bila dovolj velika za vse. Da smo si jo lahko ogledali, smo morali vanjo eden po eden. To je bilo nekje sredi sedemdesetih. Leta 1978 sem se udeležil javnega spusta v jamo Gradišnico. Bilje mračen in meglen dan. Pred jamo so bili jamarji, ki so nestrpno čakali, kdaj pride prva žrtev, ki jo bodo spustili v jamo. Priznam, da meje bilo strah, koso me pripeli na jekleno vrv in spustili v brezno. Ko pa me je jamama dnu brezna vpra šal, ali bi hodil po Jamah, sem bil takoj za. in tako seje začelo. Od takrat pa do danes sem kot član Jamarskega društva Logatec obiskal kar nekaj jam. Velikokrat sem imel s seboj tudi fotoaparat, tako da se je nabrala kar lepa zbirka jamskih fotografij. Tudi novih in pomembnih odkritij je bilo kar nekaj. Fotografije so nastajate na raziskovalnih akcijah. Ko sedim za računalnikom in pregledujem fotografije, pozabljam, da so bite narejene nekje globoko pod zemljo. Žal ali pa na srečo na njih ni videti, kako naporna je bila včasih pot do tega, kar prikazujejo. So odsev trenutkov in ne dni in noči, ki smo jih prebili v jami.« botela, s katerimi dobro sodelujejo. V dijaškem domu trenutno biva 54 dijakov in enajst šolarjev osnovne šole. Ravnateljica soboškega dijaškega doma Antonija Berden je ob tem povedala, da so dan odprtih vrta pripravili z namenom, da bi se predstavili, in to s svojim delom in aktivnostmi, ki jih opravljajo tako dijaki in učenci kakor tudi vzgojno osebje: »Predstavili bi radi tudi prednosti bivanja v dijaškem domu, ki vključuje tudi pomoč pri učenju za boljše učne rezultate mladih. Pri učenju jih ves čas spremlja vzgojitelj, ki jih zelo pa so uživali tudi ob zanimivih jamarskih zgodbah. S pomočjo takšnih predavanj Nagode želi približati delo jamarjev mladim in jim hkrati predstaviti pomembnost raziskovanja kraškitf jam. Takšen prikaz in zanimivo predavanje sta domiseln način, da se mladi kar največ naučijo o slovenskem kraškem svetu in njegovih lepotah. V. P., foto: V. P. 'O usmerja pri delu in jim pomaga. Organiziramo pa tudi strokovne inštrukcije, če se pokaže potreba po tem, in tako potekajo trenutno iz nemškega jezika in matematike, za kar smo najeli zunanje sodelavce. Kjer pa lahko sami pomagamo, pa to naredimo v okviru dijaškega doma, saj so naši vzgojitelji tudi pedagoški delavci. Tu pa imajo tudi možnost za učenje za življenje, da se naučijo živeti v skupnosti, sklepati kompromise, se prilagajati in na drugi strani tudi boriti za svoj prostor. Tu se naučijo veliko vrednot, ki bi se jih doma težko naučili, obe kapljici Tako pogumno seje v plezanju preizkusila Melani Korošec, učenka petega razreda. Čepravje sprva odlašala, je na koncu vseeno zbrala dovolj poguma in prav hitro priplezala na vrh drevesa. nem pa so tudi pod strokovnim vodstvom pri svojem delu.« Sklenili so tudi projekt Skriti zaklad, ki so ga izvajali skupaj z dijakt iz Sombotela na Madžarskem, ki je potekal v okviru Ministrstva za šolstvo pod naslovom Sožitje nekoč in danes. V projektu so se lotili odnosov z madžarsko manjšino in romsko skupnostjo pri nas, še posebej o sodelovanju in druženju mladih pa tudi ohranjanju kulturnih posebnosti. Pri tem so se tudi spraševali, kaj bi bilo treba še spremeniti, da bi odnose še izboljšali. Jože Gabor Za najmlajše Rdeči balon - Der Rote Ballon Osnovna šola G. Radgona in Osnovna šola Bad Radker-sburg sta uspeli na razpisu Phare in za projekt Rdeči balon pridobili skoraj tri milijone tolarjev. Tako je nastala knjiga Norme Bale in Metke Stergar z naslovom Rdeči Balon - Der Rote Ballon. Projekt Rdeči balon zaznamuje desetletnico poučevanja slovenskega jezika kot prostovoljnega predmeta na avstrijskih osnovnih in srednjih šolah v Radgonskem kotu oziroma ob državni meji Južne Štajerske Spodbuja učenje jezika in kulture sosedov, motivira učence slovenske šole k večjemu zanimanju za nemški jezik in kulturo ter ozavešča o skupni zgodovinski, sociološki in kulturni tradiciji. »Knjiga, ki je nastala v tem projektu, istočasno zaokrožuje mojih deset let poučevanja slovenskega jezika v Radgonskem kotu. Ne samo da je pravljica, ne samo da je napisana v dveh jezikih, ampak je tudi interaktivnega značaja in je namenjena otrokom, starim od pet do osem iet. Vodi jih skozi zgodbo spoznavanja nemškega oziroma slovenskega jezika, odvisno pač od tega, na kateri strani se jezik učijo,« pravi avtorica knjige Norma Bale. »S kolegico Metko Stergar sva sooblikovali slovensko besedilo. Paziti sva morali Norma Bale: »Ko smo knjigo prevedli, smo jo dali različnim bralcem, naravnim govorcem v Avstriji. Mlajši bralci so naju opozorili na to, da se pri njih tepi nemški besedi Rolierbrett, ki pomeni rolka in je osrednji predmet v tej pravljici, pravzaprav pravi Skateboard. To je bil dokaz, da angleščina vdira vvse jezike, in zato ima ta knjiga še toliko večjo vrednost, Opažamo namreč, da upada zanimanje za nemški jezik, med tem ko beležimo pri Avstrijcih tendenco naraščanja zanimanja za slovenski jezik. Tako je ta knjiga neki povezovalni oziroma motivacijski element, ki spodbuja učenje jezika sosedov in njihove kulture.« na ogromno podrobnosti, saj so otroci zelo natančni in zelo kritični bralci in seveda takoj ugotovijo, ali je kaj narobe. Metka je knjigo ilustrirala, sama pa sem jo prevajala v nemščino « Knjiga je bila natisnjena v tisoč izvodih. »Polovica izvodov je na naši gornjeradgonski šoli, tristo izvodov je v Pavlovi hiši za učence v sosednjem Bad Radkersbur-gu in okolici, ki se učijo slovenščino, dvesto izvodov gre po slovenskih knjižnicah. Odločili smo se, da knjigo podarimo 170 učencem prvega, drugega in tretjega razreda. Dvajsetega aprila na šolo prvič pride nova generacija prvošolcev in tudi oni bodo dobili za dobrodošlico knjigo in pravi rdeči balon,« je dejal Dušan Zagorc, ravnatelj. Sicer pa projekt vključuje Še veliko delavnic, od jezikovnih in literarnih do likovnih Zaokrožili pa ga bodo junija, ko bodo na obeh straneh predstavili tudi gledališko igrico, ki jo bodo odigrali učenci drugega razreda osnovnih šol G Radgona in Bad Rad-kersburg V. Poljanec 24 DOBRO JE VEDETI 13. april 2006-VBO Svet digitalnih tehnologij TV in internet Moč komunikacije in iz menjave podatkov med uporabniki interneta postaja vsak dan večja. Pojavljajo se vedno nove in boljše storitve ter vsebine. Zadnje čase je vse več komuniciranja v živo. Vedno več radijskih in televizijskih programov je možno spremljati v živo po internetu. Že dalj časa ponuja internet nalaganje slik, glasbe, filmov in drugih multimedijskih vsebin. Večina programov, ki oddajajo v živo, je tudi drugače brezplačnih. Najnovejši »hit« so plačljivi programi, kot so različni znani športni in filmski programi. Normalno so ti programi zakodirani in dostopni le naročnikom. Nič več. Na Kitajskem so se zelo razširili programi za spremljanje teh programov po internetu Nekatere kitajske televizijske postaje (CCTV 5, Guandong Sports, Dragon TV), ki oddajajo tudi po internetu, imajo namreč pravice za mnoge pomembne športne dogodke. Računalniški programi, kot so PPLive, SopCast, PPStream in Coolstreaming, omogočajo spremljanje po širokopasovnem internetu (vsaj adsl). Mnoge od njih lahko najdete na italijanski strani uw. coolstrea ming. it. Tako lahko uporabnik iz Evrope pride legalno do ogleda teh dogodkov, za katere bi moral drugače plačati. Tehnologija deluje pod imenom P2PTV. Vsak uporabnik taksnega programa je hkrati tudi oddajnik. Na ta način se vsebina zelo hitro razširi po internetu ter omogoča hitrejše in kakovostnejše spremljanje. Vse, kar potrebujete, je povezava hitrosti vsaj 1 Mbps in video predvajalnik (običajno Windows Media Plaver ali Real Audio Player). Poleg trenutnega števila uporabnikov je za dobro sliko zelo pomembna navedena podatkovna hitrost izbranega programa Tipično se giblje med 100 in 800 kbps Ko namestimo enega od programov, lahko izbiramo med celo množico televizijskih postaj, ki jih želimo spremljati. Težava je le v tem, da večina kitajskih televizijskih programov nima tv-spore-da v angleščini. Dešifriranje kitajskih črk pa je zaenkrat prevelik zalogaj Za lažji pregled tv-sporedov so na voljo strani www.tvmix.net, p2ptv-guide.5Qwebs.com ali www.digitalfernsehen.de, ki ponujajo sporede in nasvete za spremljanje postaj po internetu. Seveda se spremljanje programov po internetu in televiziji še ne more primerjati. Kakovost internetnih prenosov Še ni na dovolj visoki ravni. Kakovost je lahko vse od porazne do zelo dobre. Upoštevati je treba tudi, da prenos po internetu zamuja tudi do pet minut. P2PTV je velik udarec za plačljivo televizijo. Kaj bodo velike televizijske hiše odgovorile na ta novi izziv, ostaja vprašanje. Do takrat pa lahko izkoristimo možnosti, ki jih ponuja internet. Dr. Matej Gomboši s Za vas imamo pripravljenih še več presenečenj. Med drugim tudi možnost mešanja več kot 10.000 nians zidnih barv ter barv za les in kovine, pa tudi veliko ponudbo lepil, kitov, pleskarskega pribora, fasadnih sistemov... Najbolje bo, da nas obiščete in se sami prepričate o pestri ponudbi v trgovinah Mavrice v Murski Soboti (Lendavska cesta 57a) , , ... za lep dom ter v drugih večjih krajih po Sloveniji. MAVRICA Stupino HELIOS IVI www.pomurske-lekarne.si razkrivajo zdravilne skrivnosti Ko presladko postane grenko Sladkorna bolezen je značilna bolezen sodobnega časa, ki se pojavlja izrazito pogosteje v starosti. Bolnikov s tovrstno boleznijo je pri nas in v svetu zelo veliko. Še več, njihovo število hitro narašča. Posledice ene najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni so lahko zelo krute. Pogosto so celo vzrok za smrt. Osem desetin diabetikov umre zaradi srčno-žilnih bolezni. Posledice sladkorne bolezni so kronične okvare, ki zmanjšajo kakovost življenja bolnikom in zelo obremenijo zdravstvo. Zato je zelo pomembno, da sladkorno bolezen člmprej odkrijemo, predvsem ko še ni opaziti nobenih težav, ter jo skrbno vodimo. Sladkorna bolezen z leti kronično okvari tkiva in organe. Prizadene tako velike kot male žile in živce. Okvara ledvic (diabetična nefropatija). Nastane zaradi neurejene sladkorne bolezni, ki prizadene žile v ledvicah, to pa vodi do propada ledvičnih telesc. Po- javijo se beljakovine v urinu. Očiščevalna naloga ledvic popusti in nazadnje ledvice odpovejo. Okvara oči (diabetična reti-nopatija). Nastane zaradi spremenjenih kapilar v očesni mrežnici. Te so razširjene in nagnjene k krvavitvam. Če je krvni sladkor dlje zvišan, se pojavijo na očesnem ozadju številne različno velike krvavitve, nastanejo nove kapilare in razraste se vezivo. To pripelje v slabovidnost in tudi do slepote. Okvara oči se pojavi že zelo zgodaj ob nastanku sladkorne bolezni, zato se mora bolnikom redno pregledovati očesno ozadje. Okvara živcev (diabetična nevropatija). Prizadene periferno živčevje predvsem spodnjih okončin. Bolnik tam izgubi občutek za dotik, bolečino in toploto. Pesti ga lahko huda pekoča in stalna bolečina v predelu stopal, goleni in stegen. Red keje so prizadete zgornje okončine. Okvari pa se lahko tudi avtonomno živčevje, ki spremeni delovanje organov. Pojavijo se, denimo, stalne driske, sečni Napitek pred spanjem Rado jih zebe Živila s triptofanom, ta je tudi v toplem mleku z medom, mandljih, vas naredijo zaspane, ker se v možganih dvigne raven sera-tonina. Tudi skodelica kamiličnega čaja deluje uspavalno. Košček temne čokolade na dan koristi telesu in duši. Vsebuje namreč flavonoide. Ti ščitijo celice pred prostimi radikali, ki lahko škodijo tudi serotoninu. Nekatere raziskave kažejo, da lahko čokolada v mleku zmanjša reakcijo pri tistih, ki ne prenesejo laktoze. Slaba stran čokolade je le v tem, da ima veliko kalorij. Ščetkanje ljubljenčkov Slab zadah iz usta vašega ljubljenčka je lahko veliko več kot le neprijeten. Alexander Reiter, veterinar z ameriške visoke šole za zobno veterino, opozarja: »V več kot polovici primerov, točneje v 59 odstotkih, jc razlog za slab zadah vaše mačke ali psa ena od bolezni zob ali ustne votline « Če tega ne jemljete dovolj resno, se lahko stanje posla bša, razvijejo se resnejše bolezni, žival pa lahko celo izgubi zobe. S pravočasnim ukrepanjem se vsemu temu lahko izognete. Z meliso nad vremensko občutljivost mehur se ne more izprazniti in erektilna funkcija oslabi. Diabetično stopalo. Nastane zaradi okvare žil in živcev v stopalu ali celi nogi. Tu okvara živcev, zmanjšana prekrvitev in vnetje pripeljejo do uničenja tkiva. Posledica je lahko tudi amputacija. Najprej nastanejo male ranice, ki se ne zacelijo. K temu prispevajo še nepravilna obutev, nepravilna nega nog, nestrokovna pedikura, poškodbe in okužbe ran. Umanjka tudi občutek za dotik, bolečino in temperaturo. Rana ne boli, zato ji pogosto ne posvečamo dovolj pozornosti. Nevarna je tudi uporaba kemičnih sredstev za mehčanje trde kože in kurjih očes. Zaradi okvare živcev se spremeni napetost mišic. Stopalo in prsti se deformirajo. Na mestih, kjer nastanejo veliki pritiski pri hoji ali stanju, se razraste trda koža, pod njo pa se pogosto pojavi razjeda Tudi znojenje je zmanjšano ali ga celo ni, zato je koža suha in razpokana, takšna pa je ranljiva za okužbe. Janez Springer, mag. farm., spec. Nenadne vremenihf membe povzročajo bolečine v sklepih in krvnem obtoku. S 4 simptomi se na vreme«1 skoraj vsak drugi W kar ne preseneča, saj l«3’ sprememb v zračnem zadet celotni vegetati®^ sistem. Naravno pomirja vremensko tljive ljudi, je melisa-w eterična olja, ki pomW getativno živčevje Pre11* no pa se priporoči''- ( krepitev (dnevni 'l'r-'' . vsakem vremenu), sp^ (joga, avtogeni trening)' '7 na sredstva (zeliščnih leček melise), topical kopeli za krepitev oi* , na, Kneippove kope®1* volj spanja, zelo občutij dje pa naj si težave zV’x dnevnik, ki jim bo v posvetu z zdravnikom- Ženske občutijo mraz hitreje za kar je kriva tanjša podkožna P^1 J he. Zato tudi niso tako dobro pred izgubo toplote kot moški-priporočajo toplo kopel, saj se ta*^ ogreje celotno telo, dolgoročno™ knajpanje in telesne dejavnosti, če se za pretirano občutljivostjo skrivajo resne bolezni. Ekomurje Kosovni odpadki V gospodinjstvu nam čez leto poleg komunalnih odpadkov nastajajo tudi kosovni od padki, ki zaradi svoje velikosti, oblike in teže niso primerni za razvrščanje v posode ‘za ločeno zbiranje odpadkov. Zbiranje kosovnih odpadkov je posul v zadnjem času vse bolj priljubljen način zbiranja odpadkov, da se na ta način znebimo nepotrebne navlake, ki se po garažah in podstrešjih nabirala morda že več let. Akcija zbiranja kosovnih odpadkov poteka običajno enkrat letno, sicer pa lahko oddajamo kosovne odpadke med letom v zbirni center na svojem območju. Kosovni odpadek so vsi večji predmeti, ki jih v gospodinjstvu ne potrebujemo več in jih lahko razdelimo v skupine: - leseno, kovinsko ali oblazinjeno pohištvo, vključno z vzmetnicami; gospodinjski aparati in bela tehnika (pralni, pomivalni in sušilni stroji); - hladilniki in zamrzovalniki, mali gospodinjski aparati; - sanitarni elementi (Školjke, kadi, umivalniki); - svetila in sencu* stenci, žaluzije); - veliki železni in j-;I . - električna in elekt^^d im, kot so radio,f računalniške Med kosovne odp* ne odlagamo: mlJi4^ - mešanih komu113 kov; . jj - gradbenega materl les, opeka -); nl|iJ-h> - izrabljenih avtom0 ; - zapuščenih starih a' - odpadnih ktnoh^Ltolf - delov karoserije ib ' ^[o*' drugih avtomobib*^^ - zelenega reza C ■ grmovnice, deli 11 J - nevarnih odpadk0 . akumulatorji, D 1 J | stara zdravila -)- I Pozorni moramo h1" ' no tehniko (hladilo*^, r valniki, klimatske j plotne Črpalke), ših tipov, ki vsebuje ■' ... ozon škodljiva polnih ta spadajo med . 1 WSTNIK t 13. april 2006 DOBRO JE VEDETI 25 Mercator Sfa.TO-arn Murska Sobota :tf t* fli i? J * V APRILU 2006 ^TiH 14 april 1006, ob 17. uri »B1KDN0ČNA USTVARJALNA KLAVNICA Ov pričakovanju praznovanja letošnje Velike noči vaa vabimo ’ ustvarjalno delavnico, kjer boste spoznali kakšno novo tehniko poslikave velikonočnih jajčk, iz krop paprja bomo welje zajčke. p t. >5 P, ; %. Da Da Solze veselja so nekaj najbolj normalnega na poroki, ki je simbol ljubezenske združitve moškega In ženske. Po jungovski analizi je poroka v procesu individualizacije in integracije osebnosti simbol sprave med nezavednim kot ženskim načelom in duhom kot moškim načelom. ti Z našega štedilnika Danijel Kozar, vodja kuhinje v hotelu Ajda Terme 3000 Juha iz vodne kreše okrasju velikonočno mizo J«icionalAih dobrot. a Uštele velikonočne praznike! sQBOTA.15. april 2006. ob 9.30 uri Maj Mesec maj se približuje in prav zaradi njegove simbolike ter lepšega vremena se veliko parov odloči za poroko prav takrat. Simbolika barv je zelo raznolika, z ženske se še vedno dobro počutijo v svetlejših odtenkih šampanjca, v barvi posušenih vrtnic ali klasično beli. Moški jim sledijo v črnih ali povsem svetlih odtenkih. Predvsem poletje kliče po svetlih sivkastih in toplo pudrastih odtenkih. Odtenki med zlato in srebrno se zdijo pravšnji za vse dodatke. Sifon In organza Za lahkoten romantičen videz sta tukaj Sifon in organza. Sifon je tančična svilena tkanina v platneni vezavi, organza pa je prav tako izdelana iz svile, a v osnovi in votku grenadin sukana preja. dnMOVHfl, PREDSTAVA ■-UMPUEV GOZDNI DAN Otroci, h vas srno pripravili posebno presenečenje! Izpod peresa Svetlane Makarovič ae je rodila avtorska lutkovna predstava Lumpljev X^» dn Ki| m zgodi, ko mora napisati domačo nalogo z M a roke n H naslovom | 'J 56 ^gaj ■ vgodu?11 in od hudo napornega ______ ■ ’■’imIr $nja zaspi, preverite sami, ^družbi Sapramiške, »»vata Kuzme, gozdnih živali in Prijaznega Lumpija vam zagotovo *• bo dolgčas! Pri izboru tkanin m najpomembnejše, da poznamo vse lastnosti tkanin, a je dobro vedeti, kaj si sploh želimo. Šele takrat, ko imamo približno definirani cilj, lahko stopimo na pot raziskovanja. Maroken bo lepo padal po našem telesu, saj mu to omogočata njegova vezava in ponavadi tudi teža. Rahel lesk je odvisen od vlaken, za katera ni nujno, da so povsem naravna. Med umetnimi vlakni so lahko acetatna tista, ki dajejo lesk Krep maroken po definiciji tekstilnega leksikona je enobarvna k rep tka nina z značilnim prečno ripsastim videzom; tkanina v platneni vezavi. Taft In šantung Togi videz, ki daje skoraj papirnati efekt, dajeta taft in šantung. Pri taftu gre za skupno ime za vse tkanine v platneni vezavi, izdelane iz naravne svile ali umetne različice Za šantung so značilni nemirni vozlički, ki dajejo čar zaradi divje svile (tussah). Tkanina je lahko beljena, barvana ali potiskana. Danes jo izdelujejo tudi iz viskozne in bombažne preje Poročna obleka naj kroji lepe spomine. Izberimo si tako, v kateri se bomo zares dobro počutili. Dobro pretehtajmo besedi lepo in udobno. Tatjana Kalamar Morales o —na račun? 0092393969 ŽITNIK Lahki nočni obrok Kdor opravlja popoldansko ali nočno delo, naj po koncu delavnika zaužije le lahko hrano. Delovni čas, ki ni v skladu s človekovim biološkim ritmom, lahko močno obremenjuje prebavo. Prebavni trakt v nočnih urah miruje in počiva (oziroma naj bi), zato ga težko prebavljiva hrana ali veliki obroki le obremenjujejo in utrujajo, s tem pa motijo tudi naravni tok prebave. Fotografije popestrijo dom Se sprašujete, kako poživiti prazne stene? Uokvirjene fotografije so zelo simpatične in poceni. Najlepše pri vsem je, da jih 300 g masla, 80 g Čebule, 150 g krompi- -rja, 100 g vodne kreše, 11 perutninske ali zelenjavne osnove, 2 dl mleka, ščep muškatnega oreška, 2 stroka Česna, sol, mleti poper V kozici raztopimo maslo, dodamo sesekljano čebulo in med občasnim mešanjem počasi pražimo nekaj minut, da se zmehča, a ne porumeni. Dodamo krompir in vodno krešo, česen malo prepražimo ter zalijemo z jušno osnovo in mlekom Začinimo in solimo. Zavremo in kuhamo na šibkem ognju 15 minut, da se krompir zmehča. Juho zmešamo S paličnim mešalnikom, dokler ni gladka. Kot jušni vložek lahko ponudimo popečene kruhove kocke. Jelenovi zrezki v pikantni omaki 4 jelenovi zrezki po 180 g, 100 g svežih šampinjonov, 100 g prekajenega govejega jezika, 200 g pora, 1 dl kisle smetane, 1 dl rdečega vina, 2 žlički gorčice, 40 g olja, 40 g moke, 2 dl mesne osnove, sol, mleti poper, ščepec rožmarina Jelenove zrezke narahlo potolčemo, začinimo s poprom, rožmarinom in soljo. Premažemo z gorčico in pustimo, da se 2 uri marinirajo v hladilniku. Šampinjone operemo in narežemo na lističe Kuhan jezik narežemo na tanke rezance. Por operemo in narežemo na kolobarje. V ponvi segrejemo olje in v njem zrezke z obeh strani popečemo, preložimo v drugo posodo in prihranimo na toplem. Na preostanku maščobe prepražimo por, šampinjone in goveji jezik, potresemo z moko ter zalijemo z mesno osnovo in vinom. Zrezke zložimo nazaj v omako in še nekaj minut dušimo, da se zmehčajo. Na koncu po želji še začinimo in solimo ter dodamo kislo smetano. lahko brez slabe vesti zamenjate, ko se jih naveličate. Dobro je, da imajo fotografije nekaj skupnega: posnetki otrok ali fotografije narave naj bodo skupaj, različne vsebine pa naj dobijo enake okvirje Portretne fotografije bodo zanimive tudi v ovalnih in okroglih okvirjih Ker so fotografije dovolj izrazite, naj bo okvir zato čim bolj preprost. Fotografije, ki sodijo skupaj, naj druga od druge ne bodo oddaljene več kot 2 centimetra. Če so okvirji večji, temu primerno povečajte tudi razdaljo med njimi. Črno-bele fotografije bodo najlepše na barvni steni, posebno če boste izbrali bel, črn ali srebrn okvir. Preženite smrad Neprijetnih vonjav se lahko znebite tudi z naravnimi deodo- ranti iz domače kuhinje. V knjigi Umazani pogovori s kraljico čistoče avtorice Linde Cobb najdemo med drugim tudi nekaj koristnih nasvetov. Se vam je prismodila omaka ali je prekipelo mleko? Vonj po zažganem boste pregnali, če boste dve minuti pustili vreti z vodo razredčen limonin sok. Vam iz mikrovalovne pečice ne uspe spraviti vonja pogrete pečenke? Štiri žlice vanilijeve-ga ekstrakta raztopite v vodi in ga zavrite in pustite čez noč v pečici. Kis natočite v manjšo skodelico, ki jo med kuhanjem postavite v bližino štedilnika. Rezek vonj kisa bo vsrkal vonj po ribah, česnu in čebuli. Majhno skodelico napolnite s kavo in jo postavite v hladilnik. Tako boste preprečili nastanek neprijetnega vonja. Razvedrite svoj želodec! Cif Zgaga £ d«} Bayer Healthcare Bayer PharmaN ' AMERIŠKI IGRALEC (RUDOLPH) TEKMOVALEC v anVCi i j« ta) naš ALPINIST PISATELJ FRANC MEŠKO OTOK V KVARNERJU NAS igralec (BOJAN) GRŠKA ČRKA _______ HRVAŠKO ŽENSKO ME ORIGINALNO IME ESTONIJE GORA ČAROVNIC AMERIŠKA KOŠAR UGA VULKANSKI IZMEČEK RENATO VUGRINEC IGRALEC ŠERBEOŽIJA ______ . AMERIŠKI PREVARANT BLAGO ZA PODLOGE ANGLEŠKA glasbena založba VEL ŽELJA ROČEM VODIČ PERUTI MESTO V ' JUŽNI KOREJI FIZIK TRICIKEL OSNOVNA SKUPINA ČLOVEŠTVA VEČ ““ tSTMIK STROJEV KI sestav punkc. ■ celoto ŠTEFAN HAJDINJAK italijanski IZDELOVALEC VIOLIN (ANTONIO) MIKROORGANIZEM NADZEMNI DEL REPE NEKDANJI AVSTRIJSKI NOVEC NOGOMETAŠ ZG0™JE (MILE) NEKDANJI VOZNIK F1 (JEAN) IDEAL V BUDIZMU NAJ VEČJI JADRANSKI OTOK MESTO OB SAVI STARO-JUDOVSKI KRALJ ALENKA ŽAVBI SANDI ČOLNIK SEZNAM TISKARSKIH NAPAK MODERATOR V JEDRSKIH REAKTORJIH NEZNANKA V matematiki VELIKA VEŽA ŠUMNIK IN SIČNIK RANOCELNIK CELOTA LIKOVNIH ELEMENTOV V FILMU MATERIJA E LAKOTA dolgo še NEK? : , *1 '■ najmanjša država z jedrsko elektrarno. Nuklearna KV* ' ^EK) je začela delovati leta 1983- Na leto za-*: .i, odstotkov električne energije v Sloveniji, zato '■tane Hj Pr,meru njenega zaprtja zgraditi dodatne termoelek-Hrib ? l :n Premog Na gospodarskem ministrstvu zaradi obnovo podobnih reaktorjev v tujini načr-^trdit^,'1,111 y niene8a delovanja, vendar bodo za dokončno rsZisk potrebne dodatne ekonomske in tehnič- ''■’^'iiL )e reaktorska posoda v dobrem stanju in so 1 ' ' 'I' n> večjih tehničnih ovir za podaljšanje de-'SJi deset । l*** ° revitalizaciji elektrarne naj bi bila znana ij lahti 'd'' " 1 'Ite'[Oin njenega štiridesetletnega delovanja, 0 tata 2013 o njeni prihodnosti le ugibamo Nagrajenci Vestnikove križanke N Rešitev: Jože Činč, viktor 1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Belovič: Sandra Terplan, Gančani 88 c, 9231 Beltinci 2. nagrada KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ, Branko Casar Štefka Valenčič, Slomškova 5, 9000 Murska Sobota 3. -7, nagrada majica Miha Vučko. Žižki 86, 9232 Črenšovci Zlata Magaši, Dolga ulica 13, 9226 Moravske Toplice Marija Sever, Ivanocijevo naselje 22, 9000 Murska Sobota RAZKROJ GLAVNO MESTO ERITREJE SAŠA GLASBENA SKUPINA DANTE AUGHIERI FRANCOSKI NOGOMETAŠ (JEANI BECTUEC Rešit«; Nagrade za izžrebane reševalce ° o c 2 * ■o (O & 2 1. nagrada; knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj, Branko Časar, in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 21. aprila 2000. Dejan Prosenc, Brezje pri Grosupljem 81,1290 Grosuplje n Marija Gaube, Janžev Vrh 41, 9252 Radenci HUDE SANJE MAGNEZIJ NENADNA SMRT PALICA MARTA ZORE Ime in priimek; ONA; V misli se vam bo pritihotapila na-g^jrja Ideja, ki vnm ne bo dala miru. To-! da pomislite tudi na posledice, ki vas str'° doletijo, še posebej na tiste, ki bodo prišle s Ipartnerja. ON: Lahko si privoščite fl' ''Peidravo življenje, saj je vaše zdravje bi v Obilno. Kar naenkrat se boste znašli v druž-, ’v se boste lahko povsem sprostili; poleg rai' °^e apozna|i nekoga, ki vas bo povsem oča- ONA: Postali boste izredno komuni kativ-p| kar vam bo precej pomagalo pri os-nek v°jitvi prijatelja, ki je bil do sedaj kar nav 0U k'ei^ hladen. Toda pazite, da ne boste v aelo povedali preveč... ON: Vsakodnevno »u 18 dole°časiti, zato se ozrite še na ■' Področja, kjer boste našli marsikaj zanimive-Ustite priložnost, ki se vam bo ponudila na jjjskem področju. * * 4 °NA: Lotili se boste osvajanja neznanca, l J ; ki vasje do sedaj vztrajno zavračal. Ven-t^ H ^Br pa sedaj izjemno dober obču- bo tako. Proti koncu dneva vas vah ki ga enostavno niste pričako- h ie kriti6no obdot,je'karsetiče 'i11' raje ' 2adev.Pustite partnerko na miru in se nem druRim rečem, sajimate na posiov- J kn preveč zadev, - Je prednit-g 4 srečanja POMLAD POSKRBI SAMA ZASE, mlP^r sredovanjem primernega partnen3^ mo za vašo ljubezen. Posredoval™1^ vilnem dotiku-, Majda Šiftar, s. P"|i vska 14. Černetova, tel.: 5211 : 285 615 0125167 39-LETNI FANT, simpatičen, iskre* j išče dekle za resno zvezo. Tel/. 031 m25183 storitve IZDELUJEMO IN MONTIRAMO STOPNIŠČ, STOPNIŠČNIH, J VRTNIH OGRAJ, POLAGAMO la'111"^, ske obloge m opravljamo d'kl Lj dela. Mizarstvo lesostrugaistvo Krog, Murnova 13, tel.. 02 527 11 ■' 239423. m25154 IŠČEMO ŽENSKO ZA NEGO NA 0^ moč v gospodinjstvu. Naslov v ut Eel/542 1881. 0125171 NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUi^jjl šote in prevajam. Tel/031718 9' 56, Tanja Huber, s. p, Kardoše«a" ta. m2 5212 ZVEZDA - DIANA -.podjetje za turizem, gostinstvo in trgovino Murska Sobota, d. o, o., Trg zmage 8,9000 Murska Sobo13 vabi k sodelovanju VODJO KUHINJE M/Ž Od kandidatov/kandidatk pričakujemo: - V. stopnjo strokovne izobrazbe - kuhar, - 5 let delovnih izkušenj, -znanje nemškega in angleškega jezika, - osnovno poznavanje dela z računalnikom, aCij3 - ambicioznost, dinamičnost, ustvarjalnost, ki mu ni tuja p dela v kuhinji. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim °' časom in štirimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in krajšim 1 som bomo sprejemali do 28, 4.2006 na naslovu: Zvezda - Di311 ' ska Sobota, d. o. o., Trg zmage 8,9000 Murska Sobota. Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okens^f j kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz S' marmorja Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 KEB - kamnoseštvu Erjavec, Marjan ErjavtG 1 Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci KOMUNALA lavno podjetje. d. a. a.d KojmIISla ul. 2, Murska Sdbnia D. E. POGREBNIŠTVO telefon; 02 5213? (M KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZ! DO 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA UREDITEV DOKUMENTOV ^prilil OBJAVA OSMRTNIC^ UREJANJE ZELENIC OF PRIONA VEČ OBRO^" 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 04163144.3 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI PO^ IN UREJANJE ZELENIC MILORAD JURIČ, s. p. Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA, 9231 BE Tel.: 02/542 22 40, GSM 041/641 148 V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL/ vestnik-13. april 2006 29 Če bi moja skuza na kamen spadnula, kamen bi se razklan na dvouje, na trouje. V SPOMIN Mineva leto neizmerne žalosti in bolečine od takrat, ko je prenehalo biti plemenito srce ljubemu Milovanu Gajiču iz Murske Sobote Hvaležni smo, da nam je bilo dano živeti s teboj, Micina tvojega duha je vtisnila v nas neizbrisno sled. V naših srcih boš živel večno, dragi naš »D E DI«. Iskrena, srčna hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem in spoštljivem spominu, za podarjen cvet in prižgano svečko. Z ljubeznijo Tvoji najdražji Ni te na pragu, ne v hiši, nihče tvojega glasu ne sliši, zato pot vodi nas tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin gorijo. V SPOMIN 12 aprila je minilo deset let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Andrej Buček iz Serdice 21 Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi Če namreč živimo, živimo za Gospoda, in če umiramo, umiramo za Gospoda. Naj torej živimo ali umiramo smo Gospodovi. Sv. Pismo ZAHVALA V 83, letu nas je zapustil mož, oče, tast, dedek in pradedek Rudolf Perkič iz Veščice 52 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, 1 s° ga pospremili na zadnji poti ter darovali vence, svečke in prispevali za vežico. Zahvala velja g. duhovniku Leonu Novaku '1 besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, čebelarskemu društvu M Sobota, sorodnikom, sodelavcem in sosedom, U so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat - ISKRENA HVALA! Žalujoči vsi njegovi najdražji drag/ dedek, „ HVALA ZA VSE' , vnuki Aleš, Živa, Ingrid, Blaž N luka ter pravnuka Taja in Tat vzk^Letne POGREBNE STORITVE, flišl POKOPALIŠČ IN ZELENIC, z Rp LAČNI PREVOZI KRST NA DOM, / ■ °ttZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM ■ PLAČILO TUD! NA VEČ p. OBROKOV BREZ OBRESTI BANFI. ■ pI kompletne pogrebne storitve urejanje pokopališč in zelenic prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi -10 km. plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel-i 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Deset let na tvojem grobu sveče gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo. V naših prsih bolečina je boleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča. V SPOMIN na 14. april, ko nas je zapustil ljubi mož, atek, brat in vujec Anton Hozjan . iz Bučečovec 37 a Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko spomina. Zelo te pogrešamo vsi tvoji najdražji, ki te imamo še vedno radi Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate vedno bo ostal spomin, V SPOMIN 14 aprila bo minilo eno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast Jože Novak iz Suhega Vrha 8 Za vsako dobro misel in prižgano svečo - iskrena hvala! Vsi njegovi Odšel si... In kot sončni žarek si se vrnil v srca ljubljena. Hvala, da ši bil... ZAHVALA V 39. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in sorodnik Tonček Pertoci iz Tropovec, Jordan 1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali v dobrodelne namene in nam izrekli sožalje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat ■ iskrena hvala! Žalujoči: žena Metka, sin Uroš, hčerka Tjaša, starša in sestre z družinami Naš dom je z žalostjo ovit, ker Ti, dragi oče, za vedno si zaspal. Veliko si prestal, kar najbolj sam si znal. Spočij si žUljave dlani, za vse še enkrat HVALA TI. ZAHVALA V 90. letu starosti je gospodar življenja zazibal v nebeški sen dragega moža, očeta, dedka in pradedka Jožeta Hozjana iz Gajske ulice 26 v Odrancih Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali za maše in potrebe cerkve, za vso prineseno cvetje, sveče in za vsa izrečena sožalja. Iskrena hvala kanoniku Jožetu Galičniku, ki je vodil mašo, duhovnikom, redovnicam hčere Marije Pomočnice, Jožičinim in Katarininim sodelavcem in Upokojenskemu društvu Odranci. Hvala pogrebništvu Ferenčak, domačemu pevskemu zboru, zboru iz Pečarovec in pečarovskim župljanom Hvala govornici za besede slovesa, Lepa hvala vsemu sorodstvu, sosedom, botrini, prijateljem in znancem od blizu in daleč ter vsem, ki ste dragega očeta pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi S svojim pridnim delom osrečiti si nas znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si ostal. Nič več nasvetov tvojih ni in stiska tvojih rok, ostali so še sledovi tvojih pridnih rok. V SPOMIN 15. aprila 2006 minevata dve leti Žalosti in praznine od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, ati, sin in brat Karel Reiter samostojni podjetnik iz Gerlinec 83 Hvala vsem, ki mu ptižigate sveče, nosite rože ali se ga vsaj za trenutek spomnite z lepo mislijo in molitvijo. Tvoji najdražji V 40. letu je tiho in mirno odšel od nas dragi sin in vnuk Marjan Baligač iz Rakičana Hvala vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, v dobrodelne namene in nam izrekli sožalje. Lepa hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku g. Časarju za besede slovesa in pogrebništvu Banff Njegovi najdražji Za delo volje polno je bilo in drža ti bila je hrabra, a v tihi pomladanski noči u trujen in nemočen si za vedno nam zaspal. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, brat in sorodnik Karel Grah iz Pečarovec 36 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma, Društvu upokojencev, pogrebništvu Banfi in PGD Pečarovci. Žalujoči vsi tvoji najdražji Ugasnila je luč življenja in prižgala seje luč spomina A v srcu je ostala le skrita, tiha, velika bolečina. ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric Franc Matjašec Iz Renkovec 142 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke Hvala tudi Jožetovim in Marijinim sodelavcem, Društvu upokojencev, botrini, sorodnikom, sosedom, govornici Darji za ganljive besede slovesa, pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ____________________________________-_______ 30 OGLASI 13. april 2006 - (D / Mercator GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOj TtWjjrfr Bon ati n, d. o. o,, Slovenska DO 950.000 SIT DO 36 MESEC# c PE MURSKA SOBOTA, STANETA ROZMANA 16, TEL.: 02 52^ m W IA j novi SUHOMOHTAZHA GRADNJA SISTEMI KHKUF. DIGIPS, ARMSTAONG KOKPTACUA MANSARD SPUŠČENI ST 9DP0VI ZASTOPSTVO tl APCDHT PRODAJA IH MONTAŽA UGODEN ZIMSKI POPUST PVC OKNA - VHODNA VRATA - GARAŽNA VRATA POSREDNIŠTVO KURILKO Tel.: 54 59 280 POREDOŠ, s. p., Brezovci 6&a, 9201 Puconci NA OSNOVI OSEBNEGA DOHODKA, POKOJNINE IN VAŠEGA Lahko si srečna tudi ti! Vsak si zasluži malce sreče, mar ne? V Mercatorju radi osrečujemo, zato vam med 8. aprilom in 8. majem pri blagajnah izbranih prodajaln z živili podarjamo kuponček, s katerim lahko sodelujete v nagradnem žrebanju za privlačne nagrade: LCD televizor Samsung LE 32R51B za razvajanje ob najbolj romantičnih filmih in adrenalinskih športnih prenosih. - treking kolo Highlander Nakamura m sproščena popotovanja in vitalno telo, darilni bon Mediane v vrednosti 30.000 SIT za garderobo, s katero boste narediti vtis. OdAqtt* kuponček v vaši najljubši Mercatorjevi prodajalni z živili v Pomurju, 12. maja pa se nam ob 17. uri pridružite na zaključnem nagradnem žrebanju v Mercator Centru Murska Sobota. Podarite si srečol CEO-V RTI NA, D. O. O' Obrtno ulita 40,7000 Murska Soliola, id./faks: 82 538 06 70, Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih vod, piezomefritnih in ponikovolnih vrtin, geomehanika, čiščenje vodnjakov Otročje lahko Še bolj preprosto do plina: uporabljate zdaj, plačate čez pol teta. O PLINARNA MARIBOR SKUPINA © ISTRABENZ Z 02 22843 {35M12M66} www. plinama-mari b or. si VEDEŽEVALKA ZORA, ZNANA PO SVOJIH NADNARA^ SPOSOBNOSTIH, VAM BO POMAGALA RAZREŠITI TEŽAVE. ODKLANJA VPLIV ČRNE MAGIJE IN PREKLETSTV POKLIČITE TAKOJ. NAROČILA PO TELET0 031 828 675 ali 02 528 14’ Zorica Horvat, s. p , Ob kapelici 15, Pušča, Murska Sobota J Rebert Kotar, a. p. Mladinska 13 9250 Qomja OM tai./fak*. 02 5511132 GSM 041 530 204 BETONARNA PETELIN d □ 0 Vaneča 81 A, Puconci, tel. 02 545 95 90, 229 65 70, 040 646 002 BETONARNA JE RAČUNALNIŠKO VODENA in ima certifikat kontrole proizvodnje. Nudimo 10 % popust ob gotovinskem oz. avans nem plačilu • za beton, prevoz in črpanje svežega betona * za betonske izdelke [škarpnike, robnike, vrtne poti, mulde, kanaiete, ograjne elemente .. J Zidarstvo, fasaderstvo in izolacija zidov, strojni ometi EKOLOŠKO KURILNO OLJE hitriKREDIT.com DO 30 LET ODPLAČILA Informatije: 031 848 661 Triple AJnvesf, d, o. o. Slovenska ul. 43, M. Sobota, 1. nad. KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 KURIVO - PREVOZ, Jiliilč Bojin, p„ G Blrtrld 31 MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 03179? 715,031589 448 Jože Horvat, s. p. Filovci 110, 9222 Bogojina Tef./laks: 02 547 10 14, stanovanje: 02 547 13 00, GSM; 041 631 193 Vsem strankam, poslovnim partnerjem In drugim želimo vesele velikonočne praznike! Raiffeisen W Immobilien Raiffeisen nepremičnine * * * ■ a HoifbuiAfrlninwbiliwi SiemriTiDii GmbH 1 i S ITII6 Houpiptili ?&, B530 LJeMstbkincLberg išče za svoje stranke vinske kleti (»vikendice«} ali vinograd z možnostjo gradnje. Ponudbo po »eLt 051 3* 50 70, Ludvik Lutar, ludvik.lutarsi@siol.net Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Ste v stiski? Potrebujete KREDIT? Hi za vas - vi za nas PONAŠAMO, SVETUJEMO in UREDIMO J&K informacije: 031 868 416 Posredništva in svetovanj« BIRO JAK Joiica Bračko, s. p.. Partizanska testa T6. G Radgona Ko je hudo, me pokliči! 0801113 501 b j* ofaOJMl fi GAHANvUt 1OO (111"] kut ((<• OM w »D WWW.it^iO.si NAJBOLJŠA CENA ZA DIZELSKI MOTOR ŽE 001.995.000 SIT za 5 odraslih oseb prtljažni prostor 5101 Renaultov dizelski motor brezplačno osnovno zavarovanje in kasko za valovanje za dobo 1 leta* »m -13. april 2006 NAPOVEDNIK Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz I h, a}lf J w, w \ 1; |.. 05 00 Dobro jutro, 1 1 '1 Marjan - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Ma-'J ■ 08.15 Vrtnarski nasvet - 09.00 Poročila - 09-10 I As, Relax - 09 -15 Kultura in šport ob koncu tedna I L T1 - 10 30 Mali oglasi ■ 11.00 Poročila -’’ kurjena - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila lil "Naročila - 13,15 1 oseba ednine - 13.20 Pre-| ‘pijani ।,, :ll , . । . do petka - 14.00 Poročila I h O? Obvestila * 14.30 Romskih 60 minut - 15.30 I odmevi -16.15 Napoved sporeda -17. I H a poročila - 17 40 Mali oglasi - 1730 I {NrStlT,lna8raiuje - 18 30 Radijski knjižni sejem d tiari 1 -19.15 Mladi val - glasba za mla-'va» razmišljanja (Maja, Staša) - 20,00 Zadnja I Ugasni televizor, večno zeleni Peček - 24.00 SNOP aPn' ' °5 00 Dobro illtro! " 08 50 I ' 09.15 Biba buba baja, ponovitev, Melin-Pan Poročila - 10.05 Obvestila -10.30 Pote-" IžflnJ100 Poročila- 11,15 Potepajte se z nami-I ' o Pornču । j 2 ne Obvestila - 12.30 Od petka oddaje -12.45 Nagrada teden-I ’ 13.00 Poročila - 13 15 1. oseba I Odd t! 1 'kl Por°čila - 14.05 Obvestila - 14.15 t B. n, *!*“t dr Karcl Bedernjak, intervju -I ’ 1615 )leTariai drobci - 15 30 Dogodki in odmevi Mia NM,w'wd sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 1 "{"'HoHR-ioc tekme Gorica : Nafta -17.30 Kdor'V? na8rajuje - 17 40 Mali oglasi - 18.00 J [Alenv - oova oddaja o zborovskem petju 1 ^P,ič) - 19 00 Poročila ■ 19.15 Najle- JI njčRa ,lnl'* L"3" 'n pozdravi - 20.00 Zadnja po-tout,J-95 Pa ra ra ra pam pam, Bogdan Le-। M1 d°bra VO1^ *“ glasbal' 24,00 SN0P J 1&' aPrd - 05 00 Dobro jutro! 07 00 Dru-th - 0'.4ri Panonski odmevi, oddaja rj, Slovencih (Silva Eory) - 08.00 Misel in (irj ®'sel pomurskih duhovnikov - 08.30 1 ^'P'ici - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09 30 1 "J Murskem valu - 10 30 Nedeljska kuhinja: ^°Pic. športnik, ki je premagal bolezen Brulc Šiftar) - 12.30 Poročila - 12.35 Obve- 4H 10M“rski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz lu^ srednji val 648 kHz N^°DN0ZABAVNE GLASBE 1.C NAsegasrca Va(Ubitixji ■ Lip°všek - ILniMiniJa >*.’ 5c maje - Šentjurski muzikanti ‘Storžie ^hij- ?' me bolijo - Modrijani 11 ZABAVNE GLASBE ■ ' kolektiv Apropos '■Vj nr,f-D II M ^Ia’'*’»netlaCa ' Duo Danilo BoardwalkCasino * ^Sr^'^3110 ^rza N ~ ^Ova legija & Andreja ki glasbene založbe ° 'z kJub|iane prejme Avgust " ki 9227 Kobilje. '1' rti! 'Peljite do ponedeljka, 17. aprila ■"r’kii.a|. u L k. i arhitekta Novaka “Ota, za glasbene lestvice. I stila - 13.00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) -13 30 Čestitke, šport 17.00 Na narodni farmi -19.00 Poročila - 20 00 Zadnja poročila - 20.05 Samo za vas! Oddaja pevca in violinista skupine Posodi mi jurja Sama Budne - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 17. april - 05.00 Vedro v dobro jutro! Irma, Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09-15 Ponedeljkova remain internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Srečujemo se v Evropi (Dejan Fujs) 11.00 Poročila -11.15 Oaj, kak san zluftol Nafta brez Roba iz Gorice? - 12.00 Poročila - 12 05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13 00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19 15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Kak je indak fajn bilou -2400 SNOP TOREK, 18. april - 05 00 Vedro v dobro jutro! Z Vido, Bojanom - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08,00 Poročila - 08.30 Besede, besede -09.00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema ■ 10.00 Poročila - 10,05 Obvestila -10.15 Specialiteta tedna -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Kratki stik -12,00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Potrošniški nasvet, Andrej čimer - 13 00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila-14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi -15 30 Dogodki in odmevi ■ 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila ■ 19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks - 24 00 SNOP SREDA, 19. april - 05.00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) • 07,40 Peter Potočnik iz Beograda -08 15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo -09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Občina Murska Sobota, župan Anton Štihec • 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13 00 Poročila -13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14 15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 20. april ■ 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Lukačič -09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 O EU ■ I3.OO Poročila - 13.15 U oseba ednine - 14,00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17 20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila -19,15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade ... ■ 24.00 SNOP POMURSKO DRUŠTV O ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, L lica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02 340-0019 2 3 247$ ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite pote].: 031 512911. Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Sodelavci uprave Splošne bolnišnice Murska Sobota namesto cvetja za pok. Jožeta Rogača -14.000; Frančiška Jelen z družino iz lukavec namesto cvetja za pok, Marijo Filipič iz Borec - 5.000; Ema Holcman s Tišine namesto cvetja za pok. Amalijo Piivar - 5.000; družina Geze Fi-sterja iz Bakovec namesto cvetja za pok. Avgusta Kermana iz Bakovec - 10 000; sodelavci internega oddelka Bolnišnice Murska Sobota namesto cvetja za pokojnega očeta Marije Muso-lin iz Murske Sobote - 15.000; družina Kolo-mana Horvata iz Lemerja namesto cvetja za pok. Amalijo Piivar iz Rankovec - 7.000; družina Štefana Katone iz Gorice namesto cvetja za pok. Kolomana Verena iz Gorice - 10.000; družina Gorčan - Maučec iz Kupšinec namesto cvetja za pok. Štefana Kozica iz Murske Sobote - 5.000; Ruža Luthar iz Gornjih Petrovec namesto cvetja za pok. Aleksandra Kučana iz Sulinec - 10.000; Moški zbor iz Lipovec namesto cvetja za pok Aniko Leben iz Ljubljane -5.000; družina Barbarič - Mesarič, Polana, namesto cvetja za pok. Amalijo Puvar iz Rankovec - 5.000; Franc VratariČ, Puconci 296, namesto cvetja za pok. Šariko Žibrik - 5.000; namesto cvetja za pok. Stanislava Svenška iz Beltince so darovali: Dragica Jakšič iz Gornje Bistrice 65 b - 4.000, Jožica Maučec iz Ribiške ulice 6 v Beltincih - 4.000, Štefan Vučko iz Gornje Bistrice 39 - 5 000, Ignac Bohnec iz Gornje Bistrice 40 - 5.000, Danica Žižek iz Gornje Bistrice 7 - 5.000, družina Tratnjek iz Renkovec 12 a - 4.000 in Bojan Jakšič iz Gornje Bistrice 51 - 10.000; družina Perkič in Zlatka škraban namesto cvetja za pok. Stanka Kol-manka iz Kroga - 5.000; Marjan Maučec z družino, Gančani 80, namesto cvetja za pok. Štefana Kozica iz Murske Sobote - 5 000; sosedje s Šlebingerjevega brega namesto cvetja za pok. Marijo Šumen iz Gornje Radgone - 24.000; sestre in bratje žene Riharda Ovčka namesto cvetja za pok. Riharda Ovčka - 70.000; stanovalci bloka na Simoničevem bregu 2 namesto cvetja za pok. Riharda Ovčka - 20.000. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota Kino Murska Sobota Četrtek, 13. aprila: ob 18.00 ameriška komična parodija Film za zmenke (Alyson Hannigan, Adam Campbell r. Jason Friedberg, Aaron Seltzer), ob 20.00 koprodukcijska erotična srhljivka Prvinski nagon 2 (Sharon Stone, David Morrissey, r. Michael Caton - Jones) Petek, 14. aprila: ob 18.00 Prvinski nagon 2, ob 20.00 Film za zmenke Sobota, 15. aprila: ob 18 00 Film za zmenke, ob 20.00 Prvinski nagon 2 Nedelja, 16. aprila: ob 16 00 sinhronizirana animirana družinska avantura Mali pišček (glasovi: Matjaž Javšnik, Ivo Ban..., r. Mark Dindal), ob 18.00 Film za zmenke, ob 20.00 Prvinski nagon 2 Ljutomer Sobota, 15. aprila: ob 20.00 ameriška komična kriminalka Rožnati panter (Steve Martin, Kevin Kline, r. Shawn Levy) Nedelja, 16. aprila: ob 20.00 ameriška glasbena drama Hoja po robu (Joaquin Phoenix, Reese Witherspoon, r. James Mangold) Gornja Radgona Petek, 14. aprila: ob 19 00 ameriška srhljivka Usodna prevara (Clive Owen, Jennifer Aniston, Vincent Cassel, r. Mikael Hafstrom) n Delimo vstopnice za kino Reese Witherspoon je dobila Oskarja za glavno žensko vlogo v filmu Hoja po robu Našo nagrado dobi Mojca Jug, Cvetkova 23, 9000 Murska Sobota Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Kakšen je originalni naslov filma Hoja po robu? Kupon št. 15 - Odgovore pošljite do torka, 18. aprila, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si 31 Napoved prireditev LENDAVA V soboto, 15. aprila 2006, ob 20.00 uri, bo jazz koncert Duša Orchestra. Cena vstopnice: 1.200 sit. OTVORITEV MALA NEDELJA V četrtek, 13. aprila, bo v prostorih župnišča otvoritev samostojne dobrodelne razstave kvačkanih izdelkov po metodoloških osnutkih avtorja Ivana Halca iz Filovec. Razstava bo na ogled do 23. aprila. KONCERT LJUTOMER V četrtek, 13 aprila, ob 17. uri bo v kulturnem domu srečanje glasbenih šol Prlekije in Prekmurja APAČE V nedeljo, 16. aprila, ob 7 uri bo v cerkvi velikonočni koncert. GORNJA RADGONA V torek, 18. aprila, ob 16.30 in 18.00 bo v avli OŠ območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, DOGODEK LENDAVA V soboto, 15, aprila, ob 10. uri bo v Centru interesnih dejavnosti ustvarjalna delavnica za otroke, stare od 5 do 9 let. Delavnica, ki jo vodi mentorica Sabina Šinko, bo razdeljena na likovni in lutkovni del GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA V četrtek, 13. aprila, ob 9 uri bo v grajski dvorani območno srečanje otroških gledaliških skupin. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V ponedeljek, 17. aprila, ob 14. uri bo v kulturnem domu gledališka komedija Ženska že ve avtorja Marka Kurata v izvedbi KUD-a Križevci. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 26 aprila na ogled razstava Rok Zelenko - slike in Leonida Bernetič Zelenko - keramika. Razstavo pripravljajo v sodelovanju z Galerijo Insula iz Izole. Do 14. aprila je na ogled razstava Velikonočno izročilo od vnuka do babice. K sodelovanju so povabljene osnovne šole in vrtci iz Murske Sobote tet Dom starejših Rakičan. V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademskega slikarja Jožeta Denka. V Pokrajinskem muzeju je na ogled Stalna muzejska razstava. V izložbi trgovine Mass v BTC-ju je do konca aprila na ogled fotografska razstava Spomin na zimo, ki jo pripravlja kulturno društvo Foto klub Murska Sobota. Avtorji Jože Bratuš, Janez Gyorfi, Tadej Pušnik, Miran Rojko in Marko Šnajder razstavljajo skupaj 28 fotografij. V MIKK-u je na ogled razstava plakatov, ki so nastali ob napovedih koncertov in predavanj v MIKK-u. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Pri župnišču je do 16. aprila na ogled pomladno-velikonočna razstava BODONCI V veroučni učilnici je na ogled velikonočna razstava, ki jo je pripravil Aktiv kmečkih žena Bodonci. LJUTOMER V galeriji Anteja Trstenjaka je do 23. aprila na ogled razstava Pot - Poglobitev - Metamorfoza (postavitev: Katja Majer; fotografije: Goran Šoster). RADENCI V Muzeju - Galeriji je na ogled razstava de) Ervina Kralja in Nade Zidarič. Razstava bo na ogled do 18, aprila vsak delavnik med 13 in 15 uro LENDAVA V Centru Banffy je na ogled razstava pedagoga in likovnega ustvarjalca Štefana Huzjana z naslovom Človeške figure. V hotelu Elizabeta je na ogled razstava makedonskega slikarja Goceta Kalajdžiskega. V sinagogi je do 24, aprila na ogled razstava pastelov avtorice Ingeborg Bolič, GRAD Nagrado je do konca maja na ogled razstava Izdelek iz narave - za naravo. LAAFELD/ POTRNA/MURECK V Pavlovi hiši je na ogled razstava Romska kultura. Drugi del razstave je v Mestnem muzeju Mureck. Razstava je del projekta Regio art, ki ga vodi MKC Maribor Pavlova hiša je odprta od torka do sobote med 14 uro in 18.30 Mestni muzej Mureck je odprt ob četrtkih med 16. in 18. uro ter po predhodni najavi. 32 ZADNJA STRAN 13. april 2006- VBI# VESTNIKOV KOLEDAR 13. marec, četrtek IDA 14. marec, petek VALERIJ 15. april, sobota HELENA 16. april, nedelja BERNARDA, velika noč 17. april, ponedeljek RUDI, velikonočni ponedeljek 18. april,torek___________________________________KONRAD 19. april, sreda LEON 16. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 14 minut, zašlo pa ob 19. uri in 51 minut. Dan bo tako dolg 13 ur in 37 minut. 13. aprila ob 18. uri in 41 minut bo na nebu nastopit ščip. Živalski pogovori Živali se hvalijo. Lev pravi: »Ko jaz zarjovim, se prestraši cela savana!« Medved: »Ko jaz zarenčim, se trese cel gozd!« Kura: »Ko jaz kihnem, se trese celi svet!« Po tridesetih letih Mož in žena praznujeta 30. obletnico poroke Odločita se, da bosta pono- vila poročno potovanje In res se odpravita na pot. Ko se peljeta po neki cesti na podeželju, ob kateri je ograja za krave, žena reče: »Kaj če bi zdaj naredila tisto, kar sva pred tridesetimi leti?« Mož ustavi avto, naslonita se na ograjo in začneta seksati. Ko končata, mož reče ženi: »Pred tridesetimi leti pa nisi tako migala.« Žena mu odgovori: »Pred tridesetimi leti ograja še ni imela električnega pastirja,« Gorenjski oglas Ugodno prodam IFC papir, rabljen samo za eni strani. Naj... domačija 2006 Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Va neko vi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 12. aprila 2006 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8666 239,5854 240,3042 Hrvaška H RK 191 ] 32,6432 32,7414 32,8396 Madž. HUE 348 1 0,9021 0,9048 0,9075 Švica CHF 756 I 151,4306 151,8863 152,3420 V. Brit. GBP 826 1 343,7425 344,7768 345,8111 ZDA USD 840 1 197,2475 197,8410 198,4345 Bodimo ponosni na okolje, v katerem živimo Igrajte se z Vestni kovo SESTAVLJANKO Us/, Ki boste 6., ta teden, 20. ter 27. aprila zbrali po štiri sličice (skupaj 16 sličic) in jih pravilno sestavili, prinesite sestavljanko v naročniško službo Vestnika, kjer jo do 5. maja lahko zamenjate za VESTNIKOVO MAJICO. Življenje na podeželju je lepo Pomurje - ravnina na obeh straneh Mure, navidezno zr calna podoba Goričkega na severu in Slovenskih goric na jugu. Lep, bogat in neizmerno prijazen košček Slovenije. Bodimo ponosni nanj, izpostavimo tisto, kar je lepo in izvirno, drugačno, a domače. V Vestniku v prvi aprilski številki začenjamo z zbiranjem prijav za akcijo Naj... domačija 2006. Komisija, sestavljena iz strokovnjakov s področja kmetijstva, urejanja okolice, arhitekture, etnologije, živilske tehnologije in zdravega življenja, bo maja spet budno spremljala spremembe na podeželju. Vabi-r mo vas, da našo akcijo pomagate oblikovati tudi vi. Izpolnite priloženo prijavnico in izpostavite domačijo, na kate ro ste ponosni, domačijo, zaradi katere je Pomurje še lepše, bogatejše, zanimivejše... Prva kategorija Naj... domačija Prepričani smo, da v vsaki vasi obstaja domačija, ki jo želite izpostaviti. Najvišji naslov tako lahko pripade prijavljeni doma čiji, ne glede na to, iz katerega brega reke Mure prihaja. Pod to kategorijo lahko prija vite družino dobrih in prijaznih ljudi, ki skrbijo za urejeno okolje, sodelujejo v vaških aktivnostih, skrbijo za zdravo prehrano in življenje in so nekaj prav posebnega. Druga kategorija Vredno posnemanja V okviru druge kategorije člani komisije podeljujejo strokovne nagrade s svojega področja. Iskali jih bomo med prijavnicami, prejetimi za Naj... domačijo, lahko pa prijavite tudi koga, ki izjemno izstopa v eni ali več naštetih kategorijah: - kmetijstvo: Poudarek bo na okolju prijaznem kmetovanju in ekonomični pridelavi, ki je primerljiva z evropskimi standardi. - arhitektura: Iskali bomo kakovostno obnovljeno in vzdrževano staro ali novo arhitekturo na podeželju, ki se vključuje v okolje in pokrajino. Iskali bomo tudi uporabo alternativnih virov, kot so zbiranje deževnice, sončni kolektorji, postavitev objekta glede na okolico... - urejenost okolice: Poudarek bo na urejenosti, funkcionalnosti bivalnega okolja in funkcionalnosti vrta, skladnosti okolice z arhitekturo in uporaba avtohtonih materialov. - življenjski slog: Življenjski slog se spreminja tudi na podeželju. Pazili bomo na to, ka- ko se družine spopadajo z izzivi hitrega tempa življenja in stresnega okolja, ali posvečajo pozornost zdravi prehrani in še vedno doma pridelujejo živila, alt si najdejo čas za rekreacijo in konjičke. Letos bomo posebno pozornost posvetili kruhu in krušnim izdelkom iz domače krušne peči. - ohranjanje tradicije: Poudarek bo na ohranjanju tradicije in prilagajanje tradicije sodobnemu načinu življenja. ljubljanska banka Podružnica Pomurje TONDACH % NARAVNA OPEČNA KRITINA Tretja kategorija Sadovnjak s starimi sortami drevja Pri nas najdemo najrazličnejše primerke sadnega drevja, ki posajene okrog kmečkih domačij ali na travnikih dajejo svojevrstno podobo pokrajini. V sadovnjakih lahko občudujemo tako spomladansko cvetje kot tudi pobiranje jesenskih plodov. Stari sadovnjaki pa so predvsem vir ohranjanja starih, tradicionalnih, klimatskim razmeram prilagojenih vrst in sort sadnega drevja. Z veseljem si bomo ogledali vsakega. Vanja Poljanec NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica: številka: Poštna številka: pošta: Davčna številka: Datum: Naročnino želim plačevati (obkroži): a) po položnici - letno b) po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica KSTHIK V c) po položnici - trimesečno 1. Naj... domačija 2006 Prijavljam družino: PRIJAVNICA Naslov:_____________ Po domače: 2. Vredno posnemanja (Lahko prijavite domačije, ki izstopajo v posamezni kategoriji; glej pod točko 2.) Domačija izstopa po: 3. Sadovnjak s starimi sortami drevja Posebnosti: ________ Izpolnite prijavnico in jo pošljite najkasneje do srede, 3. maja 2006, na naš naslov. Vestnik, Ulica Arhitekta Novaka 13, Murska Sobota ali na elektronski naslov vanja.poljanec@p-inf.si. Paradižnik se v prej dobro prodal »pohodil« nasadr tetihvDubalupra^ jagode,bi bilo arabskim easitl, ko so se g za Sodama Huse ta regija pobila d'« * * * v Prlekiji se P^^pX’* stniodseki^ 3 naglico povečal dX* treba poseliti zr Odločitev o tem, ni sprejeta. To P staja realna mogoče gojidtu'z me, saj se pr,šli idealna za afnskeg ^41 dar, kot kaže, sno core hočejo priti। , I3K«eoe»» 1 ' .if količine vode, k P' gM ? ca dežja ali “P' |