Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (9/20°C), soboto (10/21°C) in nedeljo (9/21°C) bo pretežno oblačno. Možne nevihte. Četrtek, 17. maja 2018 številka 20 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € -VO iu-> ■in 50 ■u-t i 1*1 :o TAKO mislim Učenci in dijaki pripravili Skodelico Cankarja Velenje, 10. maj - Ob rojstnem dnevu Ivana Cankarja je Knjižnica Velenje v sodelovanju z vrtcem in šolami priredila likov-no-literarno prireditev v počastitev spomina pisatelja, čigar dela so zaznamovala slovensko narodno identiteto. Ker je med njegovimi najbolj prepoznavnimi deli črtica Skodelica kave in se je hkrati odprl prenovljeni lokal Kofetarca, seveda ni manjkalo poživilnega napitka, ki je privabljal obiskovalce Cankarjeve ulice in dopolnil njihovo estetsko doživetje ob likovnih delih in branju Cankarjeve proze. ■ tf Mladi raziskujejo naš planet 10.000 milj, raziskovanje planeta Zemlja je naslov razstave, ki so jo odprli v Vzorčnem mestu in za to priložnost prvič v Sloveniji združili znanost in hiphop kulturo. Z odprtjem nove razstave pa so (tudi) v Velenju začeli Teden vseži-vljenjskega učenja, ki poteka pod okriljem Ljudske univerze Velenje. Hisense že objavil ponudbo za odkup vseh delnic Gorenja Velenje, 11. maja - Kot smo že poročali, je Gorenje za najboljšega prevzemnega ponudnika izbralo kitajsko skupino Hisense, ki je za delnico ponudila 12 evrov, pod pogojem, da pridobi najmanj 50 odstotkov plus eno delnico družbe. Takoj po tej objavi je cena Gorenjeve delnice na borzi zletela v nebo. Hisense pa je že v petek objavil obvestilo o prevzemni nameri za odkup delnic družbe Gorenje. Prevzemnik v prevzemni nameri navaja, da namerava podati prevzemno ponudbo za vse delnice družbe Gorenje Gospodinjski aparati, d. d., skladno v veljavno relevantno zakonodajo. Delničarji bodo za delnico dobili 12 evrov, kar pomeni 293 milijonov evrov, če bodo vsi delničarji sprejeli ponudbo. Gorenje ima okoli 12.000 delničarjev, med njimi pa je velik del majhnih, ki so svoje certifikate doslej skrbno varovali. Kot poroča časnik Finance, v Skupini Hisense poudarjajo, da bodo, če bo nakup Gorenja uspešno zaključen, spoštovali na- Usodni, da (ali pa ne) Milena Krstič - Planine Britanski princ Harry in Meghan Markle bosta v soboto dahnila usodni da. Veliko (jih) bo stal, a se na Otoku s tem nihče ne obremenjuje. Raje odštevajo dneve in ure, ki princa in njegovo ameriško izvoljenko ločijo do tega trenutka. Dogodek bo šel po svetu. Tudi pri nas si ga bo mogoče ogledati v živo. V Sloveniji pa smo v nedeljo seštevali. Slovenske volivke in volivci - pa naj so dahnili za ali proti - so bili usodni za predlagatelja ponovljenega zakonodajnega referenduma o drugem tiru. Premalo jih je prišlo, da bi se mu izšlo. Stalo pa je precej. Se s tem kdo obremenjuje? Zakaj? Demokracija pač stane. Pobudnik Vili Kovačič se tudi po tej nedelji ne da:»Naslednja poteza je logična. Tako kot prvič, bo to pritožba na referendumski izid,« je dejal za STA in se pohvalil, da ne ta vlada in ne ta parlament svojega cilja nista dosegla, on pa, da ga je. Z izvajanjem zakona se bosta ukvarjala nova vlada in nov parlament, je prepričan. Toda za zdaj se še ta. Napoveduje začetek pripravljalnih del, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo pa se bo v teh dneh v Bruslju že dogovarjal za odmrznitev 109 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev za namene gradnje drugega tira Divača-Koper. V Sloveniji medtem odštevamo dneve do predčasnih parlamentarnih volitev. Za 88 mest v državnem zboru (poslanca italijanske in madžarske skupnosti se volita posebej) se poteguje kar 25 list. Zanje kandidira več kot dva tisoč kandidatov. Vsi upajo na vstop, a strank in list je preveč, da bi lahko uspelo vsem. Usodni bodo volivci. Za vstop v državni zbor je v Sloveniji predpisan 4-odstotni volilni prag. Liste, ki na ravni celotne države ne zberejo vsaj štirih odstotkov glasov, pri delitvi poslanskih mandatov ne sodelujejo. Ko bo parlament sestavljen, se bo začelo novo seštevanje, sestavljanje nove vlade. Spet bodo usodni da-ji ali pa ne-ji. Nekateri partnerje že iščejo, nekateri pa si prstane že izmenjujejo. Volilna kampanja se pač bliža vrhuncu. čela zvestobe in integritete, pospešili razvoj Gorenja in ohranjali stabilnost delovnih mest. Podpredsednik Skupine Tang Yeguo, je dodal, da bodo varovali in razvijali obstoječe blagovne znamke podjetja Gorenje, izkoristili vrhunske tehnologije, izdelke in globalne kanale za krepitev in širitev Gorenja. Želijo si poštenega sodelovanja z državo, lokalno skupnostjo in družbo. Nadaljevanje na strani 3. a mz Pobudnikom referenduma se spet ni izšlo Na volišča prišlo premalo volivk in volivcev Milena Krstič - Planine Ljubljana, Velenje, 13. maja - Glasovanje na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki je v Sloveniji potekal v nedeljo, se tudi po ponovljenem referendumu pobudnikom ni izšlo. Na volišča je prišlo premalo volivk in volivcev. Delni neuradni izidi Državne volilne komisije kažejo, da se je referenduma udeležilo 14,69 odstotka volilnih upravičencev (približno 250.000). Za zakon jih je glasovalo 49,90 odstotka, proti 50,10 odstotka. Za zavrnitev zakona na referendumu bi se morala izreči večina udeležencev, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev v Sloveniji. Proti zakonu bi torej moralo glasovati okrog 340.000 volivk in volivcev. Kako je glasovala Šaleška in Zgornja Savinjska dolina? V volilnem okraju Velenje 1 je prišlo na volišča 2.343 volilnih upravičencev (14,08 odstotka), za zakon njih je glasovalo 57,31 odstotka, proti 42,69; v volilnem okraju Velenje 2 je glasovnice oddalo 2.662 volilnih upravičencev (15,14 odstotka), za zakon jih je glasovalo 54,15 odstotka, proti 45,85: v volilnem okraju Mozirje se je referenduma udeležilo 1.963 (14,17 odstotka) volivk in volivcev, za zakon jih je glasovalo 44,18, proti 55,82 odstotka. ■ ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA ""^JIS 17. maja 2018 LOKALNE novice Kakovost bivanja iz leta v leto boljša Esotech skupaj z Andrejcem Šoštanj - Danes (četrtek, 17. maja) opoldne bodo v vili Mayer v Šoštanju podpisali pogodbo za izgradnjo in dozidavo glasbene šole. Gre za največji projekt Občine Šoštanj letos. Pogodba, ki jo bo občina podpisala z izbranim izvajalcem, podjetjem Esotech, d. d., s partnerjem Andreje, d. o. o., je vredna 2.560.000 evrov. Poleg prostorov glasbene šole bodo v objektu tudi prostori za Pihalni orkester Zarja in mešani pevski zbor Svoboda. amkp Gradili bodo športni center Mislinja, 10. maja - Pri Osnovni šoli Mislinja so položili temeljni kamen za izgradnjo novega centra za zdravje in šport. Velik bo 2.600 kvadratnih metrov. Naložba je vredna blizu tri milijone evrov. Od Eko sklada so prejeli milijon evrov, od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 450.000 evrov. Razliko bo pokrila Občina Mislinja. amkp Pljusk na Velenjski plaži 23. junija bo na Velenjski plaži znova zelo zanimivo. Obiskovalci bodo lahko spremljali pogumne junake, ki se bodo s svojimi kolesi BMX, rolkami ter rolerji, skejti in še marsičim drugim, spuščali po suhem delu skakalnice in skušali prepričati žirijo znanih obrazov, da je bil njihov skok najatraktivnejši in njihov pljusk največji. Obiskovalci se bodo lahko spuščali po mokri stezi, ki bo primerna za vse, ki želijo atraktivno »pljuskniti« v poletje. Dogajanje na Velenjski plaži bo obogatila svetovno znana skupina Dunking Devils, prisotni bodo tudi člani Urban Roofa. Za glasbeno zabavo dolgo v noč pa bo poskrbela skupina Šank Rock. Reprezentativnost tudi Združenju mestnih občin Ljubljana, Velenje, 11. maja - V petek je začela veljati novela Zakona o lokalni samoupravi, ki omogoča pridobitev statusa reprezentativnosti tudi Združenju mestnih občin Slovenije. S tem se odpravlja neustavnost, na katero je Ustavno sodišče opozorilo leta 2016. amkp Energetsko bodo prenovili tri stanovanjske objekte Mestna občina Velenje je dobila v teh dneh odgovore, da so bili uspešni pri pridobitvi nepovratnih sredstev iz postavke Celostnih teritorialnih naložb za energetsko sanacijo treh stanovanjskih objektov, ki so v njihovi lasti. Gre za stanovanjske bloke Cesta Simona Blatnika 1, Vojkova 12 a in Cesta talcev 18 a. Vrednost načrtovanih del znaša 880 tisoč evrov, od tega bo občina zagotovila dobrih 480 tisoč evrov, preostanek pa bodo nepovratna državna in evropska sredstva. Z energetsko prenovovo bodo zagotovili bolj kvalitetno bivanje najemnikom, znižali stroške porabljene toplotne energije za okoli 45 odstotkov in stroške upravljanja, vzdrževanja in obratovanja objekta. Dela bodo končana do konca letošnjega leta. a mz Tisoč evrov za male komunalne čistilne naprave Na spletni strani Mestne občine Velenje je objavljen razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v mestni občini Velenje v letu 2018. Višina sofinanciranja znaša tisoč evrov na obstoječ stanovanjski objekt, ki se priključi na malo komunalno čistilno napravo. Prijavitelji morajo vloge oddati najkasneje do 31. avgusta 2018. Upravičenci do nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav so fizične osebe oziroma lastniki obstoječih stanovanjskih objektov. Ob izgradnji skupne male komunalne čistilne naprave za več stanovanjskih objektov je nosilec investicije lastnik zemljišča, na katerem bo zgrajena skupna mala komunalna čistilna naprava. Investitorji medsebojno razmerje uredijo s posebno pogodbo, ki jo priložijo k skupni vlogi. Zdravstveni delavci prisluhnili mislim župana in odličnemu petju Mance Izmajlove Tina Felicijan Velenje, 10. maja - Zupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je zaposlene v Zdravstvenem domu Velenje, Lekarni Velenje, Domu za varstvo odraslih Velenje in Bolnišnici Topolšica ter velenjske koncesionarje, ki delujejo na različnih zdravstvenih področjih, povabil na tradicionalni sprejem ob svetovnem dnevu babic in medicinskih sester ter zdravstvenih tehnikov. Zbranim je povedal, da se občina iz leta v leto trudi, da bi zagotovila dobre pogoje za delo tako v zdravstvenem domu kot v lekarni, podpira pa tudi kakovostno delovanje drugih ustanov. Iz delovanja v preteklem letu je poudaril prizadevanja Bolnišnice Topolšica, da bi rešila vprašanja, povezana z njenim statusom in drugimi težavami. Pohvalil je poslovanje Lekarne Velenje in dodal, da koncesij za ustanovitev zasebnih lekarn na območju občine tudi v prihodnje ne nameravajo podeliti. Zdravstveni dom pa je v lanskem letu po dolgih letih posloval z izgubo, vendar nas glede na razlog zanjo po besedah župana ni treba pretirano skrbeti. »Občina je v zdravstveni dom v preteklih letih veliko vlagala. Poskrbeli smo za energetsko sanacijo pretežnega dela objekta. V letošnjem prora- Na županovem sprejemu za delavce s področja zdravstva v mestni občini Velenje je Manca Izmajlova predstavila nov studijski album ruskih pesmi različnih obdobij, žanrov in temperamentov. čunu smo za izboljšave v okolju, v katerem delujejo naši zdravstveni delavci, namenili 200 tisoč evrov. Posodobili bomo sanitarije na laboratorijskem oddelku in poskrbeli za nove ordinacije, če se bo optimistična napoved glede zaposlovanja kadrov tudi izpolnila.« Zupan je še poudaril, da je ocena kakovosti bivanja v občini vsako leto v samem državnem vrhu, kar dokazujejo številni nazivi in certifikati, ki jih občina ponosno nosi. »Med prebivalci večjih slovenskih mest dihamo najbolj čist zrak, pijemo po naših ocenah najbolj kakovostno vodo, saniramo degradirana zemljišča, iz tega pa lahko sklepamo, da živimo v okolju, ki nudi številne možnosti za zdrav način življenja.« Za kulturni program sprejema so tokrat poskrbeli vrhunski glasbeniki. Pevka Manca Izmajlova je ob klavirski spremljavi Olge Ulokina in z violinistom Benjaminom Izmajlovim predstavila nov studijski album z naslovom Ruska kolekcija: Dvanajst trenutkov. Manca Izmajlova je za svoje izvajanje ruskih pesmi prejela že številna priznanja, redno nastopa na najbolj znanih ruskih odrih, s soprogom Benjaminom Izmajlo-vom pa sta prejela tudi najvišje priznanje Ruske pravoslavne cerkve za medkulturne stike -Medaljo sv. Cirila in Metoda. Novi album je posnela z Ruskim državnim simfoničnim orkestrom kinematografije, na njem pa zajela priljubljene romance, narodne in ponarodele pesmi ter pesmi iz obdobja zlate ruske popevke in njihovih znamenitih filmov, ki jih je občinstvu predstavila v zanimivih zgodbah in anekdotah, njihovo vsebino pa predstavila tudi s slovenskimi prevodi. Savinjsko-šaleška naveza Po referendumu zdaj vse oči uprte v volitve Zmagovalci v Golovcu - Polkafest jeseni - Živa Dravinja - Mednarodna fontana Če napišem, da gre zdaj zares, mi bo kdo očital, da se ponavljam. A kaj ko tudi predstavniki raznih strank, letos se jih na parlamentarnih volitvah za naklonjenost volivcev poteguje rekordno število, že nekaj časa ponavljajo bolj ali manj isto. Predvolilni boj se je res razvnel. Ali vse res vodi prizadevanje za lepši jutri Slovenije, pa je za nekatere že drugotno vprašanje. Pa čeprav vsi zagotavljajo prav to: za Slovenijo gre. Za blaginjo Slovenije! A še pred odločanjem na parlamentarnih volitvah smo, v kolikor pač smo, v nedeljo opravili še popravni izpit. Spet smo glasovali o drugem tiru Koper-Divača. Še pred tem referendumom, na katerem so nekateri opozarjali tudi na neprimerno rešitev, da bi bila med investitorji tudi sosednja Madžarska, so madžarskega premierja Orbana slovesno sprejeli v Celju. Ne kot predsednika madžarske vlade, ampak kot predsednika vodilne madžarske stranke. In ni ga sprejelo Celje kot mesto, v Celju se je le udeležil konvencije »bratske« slovenske stranke, SDS Janeza Janše, in jo podprl v prizadevanjih, da zmaga. Celjski Golovec nasploh je bil poln prepričanja, da bo ta stranka na volitvah res zmagala. Tudi ankete ji kažejo tako. Konvencije SDS se je udeležil tudi Manfred Weber iz Evropske ljudske stranke. Z njim se je v Celju sestal tudi domačin Marko Zidanšek, a ne kot županov pooblaščenec ali direktor družbe Simbio, ampak kot predsednik SLS. Podporo je ta gost menda dal obema. Ali bo stranka, ki je zborovala v celjskem Golovcu, res zmagala in postala prva v državi, še ne vemo, jasno pa je, da so z zmago v Golovcu že (p)ostali prvi v Sloveniji celjski rokometaši. Ki že dolgo igrajo pod taktirko Velenjčana. Ni pa bilo v nedeljo v starem mestnem jedru v Celju pričakovane zmage drugačne vrste. Plesno-glasbeni festival Polkafest, ko naj bi postavili svetovni rekord v plesanju polke, so namreč prestavili na začetek jeseni. Ne zaradi premajhne prijave udeležencev, saj se je prijavilo skoraj 1200folklornih plesalcev, ampak zato, ker so vremenarji na osnovi podatkov za to nedeljo napovedovali vreme, ki taki prireditvi na prostem ni naklonjeno. Tako je novi datum 2. september, tudi tedaj naj bi prireditev trajala ves dan. Ni pa vreme nagajalo Vranščanom ob praznovanju občinskega praznika. Vsaj slavnostne akademije ne - ker so jo pripravili v športni dvorani. Na Vranskem slavijo občinski praznik v spomin na leto 1868, ko je kraj dobil trške pravice. Pred 150 leti torej. Po Sloveniji pa še vedno pripravljajo različne prireditve ob Tednu vseživljenjskega učenja. Letošnje nacionalno odprtje tega posebnega tedna je bilo v Šmarju pri Jelšah. Prireditve pa ne trajajo le tako dolgo, kot »pove« ime, ampak marsikje veliko dlje. Poseben dogodek je bil pred dnevi tudi v Slovenskih Konjicah. Ne (le) zato, ker so v industrijski coni postavili temeljni kamen za novo industrijsko halo podjetja Konus Konex, za mnoge še bolj zato, ker so v reko Dravinjo vložili 154 potočnih postrvi. To namreč pomeni, da je ta reka končno postala živa. Dolga leta je namreč bila žrtev tamkajšnje industrije, zlasti»starega« Konusa. Lani pa so na centralno čistilno napravo speljali še odpadke zadnjih podjetij na tem območju, tako da je zdaj Dravinja razbremenjena takih kvarnih bremen. Zelo živa je tudi žalska fontana piv. Ni priljubljena točka le za domače obiskovalce, vse bolj tudi postaja pravo mednarodno stičišče. Tu se je ustavilo že veliko ljudi z vsega sveta, v prihodnje naj bi sem prihajalo še več predstavnikov različnih držav. Eden takšnih obiskov je bil nedavni obisk predstavnikov več veleposlaništev in ambasad, kijih je v mesto zelenega zlata povabil naš veleposlanik v Londonu Tadej Rupel. Nad to posebnostjo so bili navdušeni, z zanimanjem so si ogledali tudi žalski Ekomuzej in nekateri med njimi tudi prvič slišali, da je Slovenija v svetovnem vrhu po pridelavi hmelja. In to kakovostnega - kakršnega drugje po svetu težko najdeš. Pa še to: veselje ima pogosto kratek rok trajanja. Vozniki so se močno razveselili konca obnove glavnega podvoza pod železnico v središču Celja. Tudi zaradi zagotovila, da je zdaj konec nevšečnosti, ki so se pojavljale ob vsakem malo večjem deževju. Tedaj je namreč voda zaradi slabih črpalk podvoz zalila. Po obnovi so zagotavljali, da so namestili take, da težav ne bo več. V ponedeljek je v Celju res precej deževalo. In podvozje bil poln vode! In - seveda - zaprt. a k ■ ■ ■ mz HUŠi*dV NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Mojca Štruc, Tina Felicijan, Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 3 17. maja 2018 '"'WAS GOSPODARSTVO 3 Stabilno poslovanje in 2,5 milijona evrov dobička V prvih treh mesecih letošnjega leta je skupina Gorenje ustvarila 296 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 2,5 milijona dobička - 83 odstotkov prihodkov so ustvarili v osnovni dejavnosti Mira Zakošek Velenje, 10. maja - Uprava Gorenja je seznanila nadzorni svet z rezultati poslovanja v letošnjem prvem četrtletju. Poslovanje je bilo stabilno in skladno s pričakovanji. Ustvarili so 296 milijonov evrov prihodkov, od tega kar 83 odstotkov v osnovni dejavnosti, proizvodnji in prodaji gospodinjskih aparatov. Še posebej ponosni so, da so prihodke iz prodaje lastnih blagovnih znamk povečali za 4 odstotke, skladno s strateškim načrtom pa krepijo tudi prodajo na trgih zunaj Evrope, kamor izvažajo v glavnem aparate prestižnih blagovnih znamk, ki prinašajo tudi bistveno višjo dodano vrednost. Letni načrt izpolnili 22-odstotno Prihodki od prodaje v prvih treh mesecih letošnjega leta predstavljajo dobrih 22 odstotkov načrtovanih letnih prihodkov Skupine Gorenje in so za 2 odstotka nad dinamičnim načrtom za to obdobje ter slab odstotek nad pri- Revizor: pri sponzoriranju Torpeda ni bilo nepravilnosti Nadzorni svet se je seznanil s poročilom revizorja, ki je na pobudo uprave in v skladu s sklepom nadzornega sveta preučil sponzoriranje nogometnega kluba Torpedo v sezoni 2014/2015. Pri pregledu revizor ni ugotovil ekonomskih, računovodskih ali pravnih nepravilnosti ter ocenil, da so bile v pogodbi zapisane storitve izvedene, v obdobju sponzoriranja pa je prepoznavnost blagovne znamke Gorenje rasla. Iz poročila izhaja, da poslovodstvo Gorenja v povezavi s poslom ni prekršilo nobene svoje pravne obveznosti. merljivimi prihodki, ustvarjenimi v enakem obdobju lanskega leta. Dobiček višji za 31 odstotkov Trimesečno poslovanje ocenjujejo za uspešno, ustvarili so 2,5 Kdo je Hisense? Skupina Hisense je bila ustanovljena leta 1969 in je ena vodilnih kitajskih proizvajalcev elektronike s štirimi ključnimi poslovnimi segmenti:gospodinjski aparati, multimedijski sistemi, pametni IT sistemi in razvoj nepremičnin, ki jih podpirajo z lastnimi multimedijskimi tehnologijami, pametnimi IT sistemi, komunikacijskimi sistemi, varčnimi hladilnimi sistemi, optično komunikacijo, urbanimi pametnimi sistemi za upravljanje prometa, medicinsko elektroniko in tehnologijo laserskega prikaza. Skupina Hisense je lani LJ ■ dosegla več kot 12,7 milijar- M^» de evrov prihodkov, od tega približno 5,5 milijarde evrov na področju gospodinjskih aparatov. Na domačem trgu so že štirinajsto leto zapored vodilni ponudnik televizijskih sprejemnikov in tretji po izvozu le-teh na globalni trg. Na Kitajskem v segmentu proizvodnje hladilnikov zasedajo drugo mesto, v segmentu klimatskih naprav so četrti, v industrijskih hladilnih in grelnih napravah pa so drugi. Skupina Hisense je vodilna v prodaji televizijskih sprejemnikov tudi na trgih Avstralije in Južne Afrike. V Južni Afriki je vodilna še pri prodaji hladilnikov, pri katerih dosega 24,6-odstotni tržni delež. rekli so ) »Iskali so interesenta in ga dobili, tako je tudi prav. Boljša možnost je prodaja, kot da bi šlo vse skupaj v propad. Če je bila nuja, je bilo to treba narediti,« je za Večer povedal Jože Stanič, nekdanji generalni direktor Gorenja. milijona evrov dobička, kar je dobrih 31 odstotkov letošnjega načrtovanega rezultata in 23,5 odstotka več kot v prvem trimesečju lani. EBITDA je znašal 22,4 milijona evrov (za 8,7odstotka več kot lani) in je v skladu z načrtom. EBIT v višini 7,8 milijona evrov pa je približno na ravni prvega četrtletja leta 2017 in dosega skoraj 31 odstotkov letnega načrta 2018. Najuspešneje prodajajo v Vzhodni Evropi in zunaj evropskih trgov Prihodki od prodaje v dejavnosti Gospodinjski aparati so znašali 247 milijonov evrov, kar je na enaki ravni kot v lanskem prvem četrtletju. Največjo rast prihodkov so ustvarili na trgih vzhodne Evrope in zunaj evropskih trgov, predvsem v Izraelu, Braziliji in Čilu. V zahodni Evropi so rast prodaje dosegli v Avstriji, na Danskem in v Franciji, nižje prihodke od prodaje pa so imeli na Nizozemskem, v Nemčiji in Veliki Britaniji, predvsem zaradi cenovnega repozicioniranja, spremembe strukture prodajnih kanalov in omejevanja prodaje izdelkov z neustreznimi donosi. Več prestižnih aparatov Evropski trgi so z belo tehniko močno prenasičeni, zato se vse bolj usmerjajo na trge zunaj Evrope in na tem področju povsem izpolnjujejo zastavljene cilje. Z nadaljnjo rastjo prodaje zunaj Evrope znižujejo odvisnost od zrelih evropskih trgov ter izboljšujejo prodajno strukturo s povečevanjem deleža prestižnih blagovnih znamk in aparatov. Pod blagovno znamko Asko so tako ustvarili več kot 8-odstotno rast prihodkov, pretežno v Skandinaviji, medtem ko so nekoliko nižji prihodki od prodaje v Avstraliji posledica padca lokalne valute. 23 odstotkov prestižnih in inovativnih aparatov Inovativni aparati predstavljajo že več kot 23 odstotkov prihodkov od prodaje velikih gospodinjskih aparatov, prestižni aparati visokega cenovnega razreda pa že skoraj 30 odstotkov. Povečali so tudi vlaganja v razvoj izdelkov, za kar smo namenili 2,7 odstotka prihodkov Skupine Gorenje. V začetku leta so dali na trg prvo fazo nove generacije pralnih in sušilnih strojev Gorenje WaveActive ter nadgrajene vgradne pečice BIO. Skupščina Gorenja bo že 12. junija 20 julija se začenja nov mandat predsedniku uprave Franju Bobincu Mira Zakošek Redna letna skupščina delničarjev družbe Gorenje bo letos nekoliko prej kot običajno, že 12. junija. Uprava bo delničarje seznanila z rezultati poslovanja preteklega leta, v zvezi s tem bodo obravnavali in potrjevali vsa zakonsko določena gradiva. Imenovali bodo nekaj novih članov nadzornega sveta (interesi delničarjev). Predlagani so Bachtiar Djalil, Corinna Claudia Graf, Miha Košak in Bernard Charles Pasquier. Delničarji bodo potrjevali tudi letošnji poslovni načrt, v katerem je predvidena nadaljnja rast tako prihodkov kot dobička. Načrtujejo za 1,328 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je kljub načrtovanemu dezinvestiranju na področju ostalih dejavnosti za 1,4 odstotka več kot leta 2017. Prihodki od prodaje dejavnosti Gospodinjski aparati bodo znašali 1.188,7 milijona evrov, kar je 9,9 odstotka več od leta 2017, načrtovani kosmati donos v tej dejavnosti pa za 6,6 odstotka presega ocenjeni ustvarjeni kosmati donos leta 2017. Čisti poslovni izid za leto 2018 je načrtovan v višini 8,1 milijona evrov. Podelitev mandata predsedniku uprave za novo mandatno obdobje Nadzorni svet je sedanjega predsednika uprave Franja Bobinca povabil k vodenju uprave za novo petletno mandatno obdobje. Bobinac je dal soglasje k vodenju uprave za novo mandatno obdobje in bil tako imenovan za predsednika uprave družbe Gorenje, d. d., za mandatno obdobje od 20. julija letos do 20. julija leta 2023. Hkrati mu je nadzorni svet podelil mandat, da pripravi predlog bodočih članov uprave družbe in področij njihovega delovanja ter ga posreduje nadzornemu svetu v obravnavo in potrditev. Kadrovske spremembe v upravi Konec februarja lani je sporazumno prenehal mandat člana uprave za korporativne finance in poslovno področje ekologije, trgovine in industrijskih storitev Petru Grozniku. Do imenovanja novega člana uprave je omenjeno področje vodila Jožica Turk, izvršna pomočnica uprave za korporativne finance. Na seji nadzornega sveta 21. aprila lani je bil za obdobje od 1. 5. 2017 do 19. 7. 2018 za člana uprave, odgovornega za poslovno področje ekologije, trgovine in industrijskih storitev ter za korporativne finance, imenovan Žiga Debeljak. Od 23. 5. 2017 je Žiga Debeljak odgovoren tudi za področja Informatike in telekomunikacij ter Organizacijo in procese. Spodbude za razvoj podjetništva Mestna občina Velenje ima do 5. junija odprt razpis za spodbude za razvoj podjetništva. Na voljo je 100 tisoč evrov, ki jih namenjajo za sofinanciranje naložb v gospodarstvo, stroškov zagona inkubiranih in inovativnih podjetij ter za sofinanciranje obrestne mere za bančne kredite v okviru Regijske garancijske sheme v Savinjski regiji. Na razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki, zadruge, mikro in mala podjetja s sedežem oziroma lokacijo poslovne enote na območju mestne občine Velenje, ki bodo izvajali naložbo ali projekt na območju občine. a mz Za bolj spodbudno poslovno okolje Manj birokratskih ovir, spodbudnejše poslovno okolje in prijaznejša zakonodaja so glavne zahteve obrtnikov in podjetnikov, ki so jih predstavili političnim strankam na že 16. Forumu obrti in podjetništva. Prvaki političnih strank so obljubili da bodo uresničili večini zahtev, vendar pa so obrtniki in podjetniki dejali, da verjamejo le še dejanjem, saj zahteve in želje niso nove. Evropsko tekmovanje žerjavistov V Šoštanju bo drugič zapored priložnost za občudovanje velikih dvigalk, ki jih je sicer videti le na gradbiščih Šoštanj - V Šoštanju, na travniku pri Ribiškem domu, bo v soboto, 26. maja, znova priložnost za občudovanje žerjavov in spretnost žerjavistov. Že drugič zapored namreč pripravljajo evropsko tekmovanje žerjavistov (tekmovali bodo tudi otroci), v okviru katerega bo potekalo tudi srečanje in druženje ter predstavitev žerjavov. Adnan Saličevic iz podjetja Laky Žerjavi, vodja organizacijskega od- bora, obljublja pestro dogajanje in si želi čim več obiskovalcev. Pravi, da je poklic žerjavist v tem okolju precej slabo poznan, da ga bolj kot ne poznajo le tisti, ki delajo v tej panogi. Zato bo dogodek priložnost, da velike žerjave, velike dvigalke, ki jih je sicer videti le na gradbiščih, spoznajo tudi drugi. a mkp Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO ""^JIS 17. maja 2018 Z glavo skozi zid ni vredno Mlad prevzemnik kmetije Andrej Goličnik iz Belih Vod meni, da subvencije ne bi bile potrebne, če bi bile cene izdelkov primerne - Gozd ni le vir zaslužka, je tudi velika obveza Tatjana Podgoršek V nedeljo, 6. maja, se je iztekel rok, do katerega so lahko nosilci dejavnosti na kmetiji oddali vloge za pridobitev katere od subvencij. Lani je bilo za izvajanje ukrepov kmetijske politike v Sloveniji skupno izplačanih 267,2 milijona evrov, od tega 230,4 milijona evrov iz evropskih skladov in 36,8 milijona evrov iz slovenskega proračuna. Agencija za kmetijske trge je v obdobju 2014-2017 izplačala skupno 1,125 milijarde evrov subvencij, od tega 971 milijonov evrov iz evropskih skladov. Iz sklada za razvoj podeželja je Slovenija v tem obdobju počrpala več kot 210 milijonov evrov, kar predstavlja dobrih 27 odstotkov razpoložljivih sredstev. Subvencije so tolažba »Subvencije so neka tolažba. Ne bi bile potrebne, če bi kmetje prejeli primerno plačilo za svoje izdelke. Ker ga ne, se prijavljamo na razpise in takoo poskušamo zagotoviti razvoj kmetije, sebi pa lažje življenje,« je komentiral možnost pridobitve pomoči EU ali države Andrej Goličnik, mladi prevzemnik kmetije iz Belih Vod. Upa, da bo njegova izbirna vloga uspešna, da bo lahko uresničil načrt posodobitve strojnega parka za spravilo travinja in delo v gozdu. Pred dvema letoma se je odločil, da bo pustil delo v lesnem obratu, kjer je bil zaposlen 15 let, in obžaluje in bi se ne glede na to, da stvari v kmetijstvu niso takšne, kot bi si želel, ravnal enako. Če si od malega vpet in te delo veseli, pojasnjuje, ne razmišljaš drugače ter daješ na tehtnico prednosti Andrej in Julija Goličnik z najmlajšim družinskim članom: »Med vrlinami slovenskega kmeta je vztrajnost in tudi sami smo taki.« bo raje kmetoval ter nadaljeval delo svojih staršev na 116 hektarjev veliki kmetiji (od tega je 16 hektarjev obdelovalnih površin, ostalo je gozd). Odločitev za to, pravi, ni bila težka, saj ga je že od malih nog privlačilo delo v naravi, v gozdu. Tudi danes je ne Največji del subvencij se nameni za neposredna plačila (136,3 milijona evrov), sledijo kmetijsko-okoljski ukrepi (88 milijonov evrov), za investicijske ukrepe programa razvoja podeželja (20,2 milijona evrov), področje vinogradništva in vinarstva (4,5 milijona evrov), za odpravo škode po pozebi (3,5 milijona evrov) in sofinanciranje zavarovalnih premij (2,2 milijona evrov). in slabosti. Njihova kmetija sodi med hribovske, z veliko omejenimi dejavniki kmetovanja, kar vsaj za Goličnike ni tako velika ovira, kot je administracija. »Te je odločno preveč in pri tem je zelo pomembna kakovostna strokovna pomoč. Na srečo jo imamo. Svetovalka Lidija je naša desna roka. Druga večja vrzel so cene kmetijskih proizvodov, ki so prenizke in ne omogočajo razvoja. Če ne bi imeli gozda, z dejavnostjo na ekološki kmetiji ne bi mogli preživeti. Gozd je za nas pomemben vir zaslužka, je pa tudi velika obveza,« še pravi sogovornik. Obveze so vse večje -še dodaja, zaradi vse pogostejših naravnih nesreč, škodo povzroča lubadar, smreka, bukev in bor pa ne zrastejo čez noč. Skrb za gozd, da ti bo ta čez toliko in toliko let vračal, je precejšnja, delo v njem zahtevno. »Pred nedavnim sem opravil nacionalno poklicno kvalifikacijo sekač in s tem pridobil novo znanje za varno delo v njem.« Kmet se lahko zanese predvsem na rezultate dela svojih rok V hlevu, ki sta ga Andrej in žena Julija obnovila lani, je od 20 do 25 krav dojilj in telet za nadaljnjo rejo. Kmetija Golični-kovih je vključena v dobavo mesa blagovne znamke Eko dar Kmetijske zadruge Šaleška dolina, ki se ponaša tudi z znakom Izbrana kakovost. Zadovoljstvo jih navdaja ob dejstvu, pravi Andrej, ker so slovenski potrošniki vse bolj ozaveščeni in segajo po izdelkih lokalnega oskrbovalca, a manj zadovoljni so s tistim, kar dobijo za vložen trud. »Cene ekološkega mesa so za proizvajalce le 10 odstotkov višje od ostalega mesa, omejitve in zahteve za izbrano kakovost pa precej višje. Nič ni zastonj, še promocija nas stane. Z glavo skozi zid se ne poplača. Nekaj časa bomo še vztrajali, potem pa bomo videli, kam in kako se bo potrebno obrniti.« Kmetijska politika Julijo in Andreja ne zanima, čeprav jima na določen način reže kruh. Še vedno se raje zanašata na rezultate dela svojih rok, voljo, zagnanost. Boljšo prihodnost si zase, otroka in kmetijo obetata od nekaterih ukrepov, kot so povečanje površin, posodobitev strojnega parka za potrebe živinoreje in dela v gozdu. »Nikjer ni za vse dobro, tudi v kmetijstvu je tako. Smo optimisti,« je še dejal Andrej Goličnik. GOSPODARSKE novice Sistem zbiranja in odvoza in predelave odpadkov dobro deluje Lani so na odlagališče v Celje odpeljali 2000 ton biorazgradljivih odpadkov, 4370 ton mešanih komunalnih odpadkov in 342 ton kosovnih odpadkov - Količine mešanih komunalnih odpadkov se počasi zmanjšujejo Mira Zakošek Svetniki Mestne občine Velenje so se na zadnji seji seznanili s sistemom zbiranja, odvoza, predelave in odlaganja odpadkov. V to sta vključeni dve družbi, ki imata za to koncesijo. To je podjetje PUP Saubermacher iz Velenja, ki zbira, odvaža in sortira odpadke, te pa odda družbi Simbio v Celju, kjer poskrbijo za predelavo oziroma odlaganje. Lani so jim oddali skoraj dva tisoč ton bio razgradljivih odpadkov, 4.370 ton mešanih komunalnih odpadkov in 342 ton kosovnih odpadkov. Tudi za letos predvidevajo po besedah vodje sektorja za obdelavo in odlaganje odpadkov in investicij podjetja Simbio Tine Kramer prevzem približno enakih količin. Načrtujejo nadaljnjo modernizacijo skladno z najsodobnejšimi svetovnimi tehnologijami, z zadovoljstvom pa tudi ugotavljajo, da se količine mešanih komunalnih odpadkov, sicer malenkostno, pa vendar stalno zmanjšujejo. Podobno ugotavlja tudi direktor PUP Saubermacher Janez Herodež. Podjetje skrbi in vzdr- v zbirnih centrih ob Škalskem jezeru, v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. S pomočjo premične zbiralnice zbirajo nevarne odpadke, organizirajo odvoz kosovnih odpadkov in seveda žuje bogato mrežo zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov po vsej občini. Te odvaža, sortira in predaja sekundarnim uporabnikom in regijskemu zbirnemu centru. Odpadke pa zbirajo tudi skrbijo za odlagališča skladno z okoljevarstvenimi zahtevami. Tudi pri njih z zadovoljstvom ugotavljajo, da je vse več odpadkov zbranih ločeno, žal pa so še vedno nekateri posamezniki, še Uspehi lokalnih podjetnikov Velenje - Dve obetavni podjetji oziroma podjetniški ideji, ki se kalita v SAŠA Inkubatorju, sta se izjemno izkazali tudi na mednarodni in nacionalni ravni. Podjetje Amibit, ki nudi energetske informacijske sisteme naprav in objektov ter sisteme upravljanja z energijo, je prejelo nagrado Slovensko-nemške gospodarske zornice za inovacijo. Člani ekipe Club Force, ki razvija aplikacijo za vodenje evidenc članov in aktivnosti športnih klubov, pa so se na Start up tekmovanju Slovenije z odličnimi ocenami uvrstili na drugo mesto, kar jim je prineslo nepovratna sredstva Slovenskega podjetniškega sklada, svojo idejo pa bodo lahko predstavili tudi v oddaji Prava ideja. Komunalno podjetje Velenje lani uspešno Nadzorni svet, Skupščina in Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje so obravnavali letno poročilo tega podjetja za lansko leto. Vsi so poslovanje ocenili za dobro in pozitivno. Podjetje je lani doseglo pozitiven čisti poslovni izid v višini 3.878 evrov. Oskrba uporabnikov je bila na področju komunalnih dejavnosti zanesljiva in kakovostna. Kljub izpeljanim varčevalnim ukrepom v podjetju pa je bil poslovni izid v letu 2017 na energetskih dejavnostih negativen, predvsem zaradi le delne uveljavitve povišanja cene toplotne energije za gospodinjstva, za poslovni in ostali odjem. Višja cena toplotne energije je posledica povišanja cene, ki jo za dobavo te energije zaračunava Termoelektrarna Šoštanj. Mirko Tuš se poslavlja? Ljubljana - Deutsche Bank in njihov slovenski partner Alfi sta bankam upnicam oddala ponudbe za odkup njihovih terjatev do Tuša. Ponudnika želita odkupiti vse bančne terjatve do Tuša, banke pa morajo njihovo ponudbo sprejeti ali zavrniti do konca maja, smo izvedeli neuradno. Poleg odkupa terjatev ponudba menda predvideva še prevzem 100-odstotnih deležev trgovske družbe Engrotuš in Tuš nepremičnin. Po načrtih nemško-slovenske strani naj bi Tuš po prevzemu terjatev posloval naprej, ga prestrukturiral. Mirko Tuš pa se bo menda upokojil. Manj brezposelnih posebej v blokih, kjer je kontrola odlaganja težja, se pravil ne držijo, s tem pa povzročajo veliko dodatnega dela in seveda tudi stroškov, da o vplivih na okolje niti ne govorimo. Svetniki so podali kar nekaj pobud. Marjana Koren (SD) je na osnovi pogovorov, ki so jih imeli s krajani, predlagala, da bolj nadzirajo ločeno odlaganje v blokovni gradnji in da v Vinski Gori povečajo frekvenco odvoza ločeno zbranih frakcij. Zavzela se je tudi za to, da bi kmetom zagotovili odvoz silažne folije. Direktor Herodež je pojasnil, da to delajo, to folijo prevzemajo na odlagališču, če so količine večje, pa se lahko kmetje z njimi tudi dogovorijo za prevoze. Prav tako pa je pojasnil, da skušajo biti odzivni in da pripombe in pobude krajanov, če je le mogoče, upoštevajo. Ljubljana, 7. maja - Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec aprila registriranih 78.555 brezposelnih, kar je 3,3 odstotka manj kot marca in 13,8 odstotka manj kot aprila lani. V prvih štirih mesecih je bilo v povprečju skoraj 15 odstotkov manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani. Brezposelnost se je zmanjšala v vseh območnih službah zavoda. Število delovnih mest vse večje Število prostih delovnih mest v Sloveniji narašča. V prvem četrtletju se je spet povečalo in je najvišje po letu 2000. Največ prostih delovnih mest je bilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini. V prvem četrtletju je bilo v Sloveniji nekaj več kot 19.000 prostih delovnih mest, kar je 2000 več kot v zadnjem četrtletju lani. V Sloveniji je bilo v tem obdobju zasedenih skoraj 743.600 delovnih mest, kar je za skoraj 5500 več kot v prejšnjem četrtletju. Slovenci preobremenjeni s posojili Slovenci imajo velike težave zaradi dolgov. Številni se namreč soočajo s preobremenjenostjo s posojili in drugimi dolgovi. Tako nimajo dovolj sredstev za sprotno življenje in so v nenehnem stresu. Poseben problem so poleg preslabo plačanih delavcev tudi upokojenci. Zveza potrošnikov Slovenije je za reševanje teh težav predstavila posebno brošuro z napotki, kako se izviti iz dolžniškega brezna. Čas za znižanje obdavčitve dela Pet podjetij , ki so povezana v Gospodarski krog, je te dni poslalo vsem strankam, ki se bodo na volitvah potegovale za oblikovanje nove vlade, opozorilo, da je ob sedanji gospodarski rasti čas za razmislek za poenostavitev in znižanje obdavčitve dela. »Čas je za razbremenitev plač, zlasti visokokvalificiranih delavcev,« so ocenili. Slovenija bolj energetsko odvisna Energetska odvisnost Slovenije je bila lani 48-odstotna in s tem za dve odstotni točki večja kot v 2016. Domači viri so namreč zadostili 52 odstotkov slovenskih potreb po energiji, ostalo je morala Slovenija uvoziti, ugotavlja državni statistični urad. V strukturi oskrbe z energijo so ponovno prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 33 odstotkov. Delež jedrske energije je bil pri 24 odstotkov, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) in delež premoga vsak po 16 odstotkov in delež zemeljskega plina 11 odstotkov. Audi tudi goljufa? Nemški avtomobilski proizvajalec Audi je zaradi "nepravilnosti" pri nadzoru izpustov začasno zaustavil proizvodnjo dizelskih modelov A6 in A7. Nemško ministrstvo za promet je pred tem sporočilo, da zvezni urad za cestni promet (KBA) preiskuje sum, da je Audi v okoli 60 tisoč modelov A6 in A7 namestil novo nedovoljeno napravo za goljufanje. a tf, mz ■ Naš čas, 10. 5. 2018, barve: CM K, stran 3 10. maja 2018 GOSPODARSTVO 5 Skupina Gorenje letos s petimi priznanji Red dot Skupina Gorenje najbolj priznane oblikovalske nagrade Red dot prejema že 14 let zapored. Letos prejeli pet nagrad Red dot Mira Zakošek Letos so Red dot prejeli nov pralni in sušilni stroj WaveAc-tive blagovne znamke Gorenje, vgradni zamrzovalnik in hladilnik blagovne znamke Atag ter Atagov vgradni kavni avtomat. Gorenjeva oblikovalska ekipa je s petimi novimi rdečimi pikami tako še nadgradila bogato bero mednarodnih oblikovalskih priznanj Red dot. O teh dosežkih smo se pogovarjali z Lidijo Pri-tržnik, direktorico produktnega oblikovanja v Gorenju. Kakšne cilje ste želeli doseči pri oblikovanju nagrajene linije pralnih in sušilnih strojev? »Ključni cilj je bil oblikovati pralne in sušilne stroje, ki so nevsiljiva asistenca uporabnikom pri vsakodnevnih opravilih. Nudijo enostavno in prijetno uporabniško izkušnjo. Skrbno izbrani programi uporabniku omogočijo hitro in enostavno izbiro s čim manj dodatnimi nastavitvami. Uporabniški vmesnik intuitivno vodi čez primarne nastavitve. Upravljanje omogoča izbiro programa v enem koraku, za bolj vešče uporabnike pa dopušča pregledno prilagajanje programa. Zaslon na dotik je udoben, pregleden in viden iz vseh položajev. Razvit pa je bil tudi povsem avtomatski program, ki se kar najbolje prilagaja uporabnikovim potrebam.« Kaj je pri oblikovanju dobrih pralnih in sušilnih strojev ključno? »Ključno je dobro razumevanje konteksta uporabe, ki smo ga v tem projektu dosegli s poglobljenimi kvalitativnimi raziskavami s končnimi uporabniki. Spoznavali smo navade, izzive raznolikih uporabnikov med procesom nege perila. Oblikovne rešitve so bile testirane na ključnih trgih. Primerjali smo odzive na ključne oblikovne značilnosti aparata - kot so sporočilnost in atrak- tivnost forme, barv, materialov; razumljivost in intuitivnost. Odziv končnih uporabnikov nam je pomagal še dodatno izboljšati izdelek. Dojemanje oblikovne kvalitete pa se je izkazalo kot precej povezano z zaupanjem v bolj tradicionalno podobo pralnega stroja. Pomembno je tudi tesno sodelovanje že v fazi koncipiranja z ostalimi strokami. Intenzivno sodelovanje z razvojnim timom v zgodnjih fazah projekta se odraža v napredku na področjih novih inovativ-nih postopov preoblikovanja kovine, spajanja in oblikovanja plastičnih elementov - velik napredek pri vzdržljivosti je prineslo strukturno ojačenje sprednjega dela aparata in nova konstrukcijska rešitev vrat.« V čem je industrijsko oblikovanje gospodinjskih aparatov, pri katerem ste zelo omejeni z njihovo funkcionalnostjo in rabo, drugačno od ostalih oblik industrijskega oblikovanja? »Pri oblikovanju izdelkov, pa naj gre za avtomobil, jedilni pribor ali gospo- Lidija Pritržnik: »Naš tim oblikovalcev strokovno intenzivno raste.« dinjski aparat, še zdaleč ne gre več le za oblikovanje fizičnih parametrov izdelka, ki omogočajo osnovno funkcijo ali uporabnost. Pomembna je celovita uporabniška izkušnja, ki ni omejena zgolj na fizično podobo izdelka. Funkcionalnost in uporabnost so pričakovane lastnosti. To pomeni, da dobro oblikovan izdelek vključuje tudi načrtovanje pozitivnih občutij pred uporabo izdelka, med njo, po njej. Ta občutja pa naj bi udejanjala obljubo določene blagovne znamke. Za primer navajam oblikovanje pečice, pri kateri ne gre zgolj za oblikovanje prostora, ki tehnično zagotovi dobro pečeno jed, temveč se oblikovalci spopadamo z oblikovanjem celotne aktivnosti kuhanja. Kuhanje je emocionalno opravilo, kar pomeni, da ga lahko z dobrim razumevanjem uporabnikov in njihovih aspiracij naredimo še prijetnejšega, učinkovitejšega, enostavnejšega. Digitalizacija in servitizacija produktov ter povezovanje gospodinjskih opravil v sisteme ima in bo imelo vedno pomembnejši delež tudi pri oblikovanju gospodinjskih aparatov. Oblikovanje za branžo bele tehnike pa kljub vsemu ima svoje specifike. Branža bele tehnike je zrela in trg je zasičen s podobnimi rešitvami. Razlikovanje in inovi-ranje na tem področju je tako še težje doseči. Naslednja specifika je, da so vlaganja v nove izdelke velika, zato so večje spremembe izjemno premišljene in manj radikalne.« Kaj takšna nagrada pomeni oblikovalcem? »Oblikovanje je stroka, katere odličnost se težko kvantitativno meri. Zato nam kontinuirano prejemanje prestižnega strokovnega priznanja, ki ga podeljuje vrhunska mednarodna žirija najboljšim v široki konkurenci, poleg pozitivnega odziva končnih uporabnikov pomeni dokaz, da naš tim oblikovalcev in soustvarjalci iz ostalih služb v podjetju v zadnjih letih intenzivno strokovno raste.« ■ Pristop pred novim pristopom Napovedujejo strateško partnerstvo z Inštitutom Integra in Zavodom GEA, Kavarno Šoštanj, nastavek kooperative za socialno ekonomijo v regiji Milena Krstič - Planine Šoštanj - Dve leti in pol je tega, kar so v Šoštanju odprli Podjetniški center Pristop s ciljem, da podjetniško misel združijo s socialnim učinkom. Odprtje so sprožile potrebe po mentorstvu in svetovanju ter najemu (stalnega ali nestalnega) delovnega prostora za podjetnike. Vodjo Pristopa Francija Pečnika smo povabili na pogovor. Koliko Pristop izpolnjuje pričakovanja? »Počasi se prijemlje. Intenzivno pa se premiki dogajajo v zadnjem obdobju. Lahko napovem, da bomo - kar smo si želeli od vsega začetka - šli na svoje.« Pristop je bil ustanovljen s s posebnim namenom? »Z namenom zasledovanja, če lahko rečem, drugačnega podjetništva, družbeno odgovornega v pravem pomenu besede, ki v ospredje postavlja človeka in kakovost delovnega mesta, tako imenovano Sonaravno podjetništvo. Presenečen sem, da ga v regiji ni veliko, je zelo pomembno za ustvarjalnost, kreativnost.« Pri vas dobijo prostor... »Oblika podpornega okolja smo. So-dela, po slovensko. Z veseljem lahko povem, da smo praktično polni kljub fleksibilnosti odhodov in prihodov. Uporabnikov ne vežemo z letnimi pogodbami. Lahko gredo takoj, lahko pa tudi pridejo takoj, ko je kakšno mesto prosto. Za odločitev imajo na voljo štirinajst dni. Podjetniki, predvsem mladi podjetniki, pa ne mislim po njihovi starosti, ampak po starosti podjetja, dobijo prve priložnosti, ki jim jih omogoča prostor.« Ta je okvir, je začetek. »Tehnična stvar, a pomembna za preživetje posameznikov, ki delujemo kot 'espejevci' in se vsak dan borimo za zaslužek. Že v startu smo vedeli oziroma prišli v Pristop z zavedanjem, da nismo neka institucija, ki nudi podporo, lahko pa nudi izkušnjo konkretnega posla, konkretnega podjetništva.« Zdaj delate korak naprej. Prihajate do točke, ko pa na nek /j|:; \ način postajate instituci-, 1 ja. Ustanavljate klub. Franci Pečnik: »Lotevamo se kooperative za socialno ekonomijo v regiji.« > V Pristopu je trenutno devet uporabnikov različnih profilov dejavnosti. »Ustanovna skupščina bo ta mesec.« Konkretno? »Ustanavljamo klub podjetnikov z idejo po drugačnem družbeno odgovornem podjetništvu. Gravitiramo predvsem na občino Šoštanj, a s poslanstvom širjenja tovrstnega podjetništva v regijo. Idejo kluba so spodbudili uporabniki, ki bodo tudi naši člani in bodo soodločali pri delovanju in programu, partnerstvu z Inštitutom Integra in Zavodom GEA, Kavarno Šoštanj. Tukaj vidimo sinergije, možnosti za sodelovanje pri razvoju podpornega okolja za socialno podjetništvo, spodbujanje povezovanja in sodelovanja z lokalnim gospodarstvom. Šlo bo za nekakšen nastavek kooperative za socialno ekonomijo v regiji.« Administracija obremenjuje in odvrača od osnovne dejavnosti Avto Glinšek iz Škal pri Velenju letos praznuje 30-letnico delovanja - Cilj: nadgraditi kakovost storitev - Država govori o stimulativnih pogojih, a jih v obrti in podjetništvu ni čutiti Tatjana Podgoršek Po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je v državi kar 83 odstotkov vseh podjetij družinskih. Raziskave pa so tudi pokazale, da kar dve tretjini podjetij pri prenosu na naslednjo generacijo propadeta. Še večja težava pa je, izpostavljajo na zbornici, da je zelo malo (komaj 9 odstotkov potomcev) sploh zainteresiranih za prevzem družinske obrti oziroma podjetja. Tudi iz teh razlogov je ta zbornica pred nedavnim ustanovila Center družinskega podjetništva. Pomisleki so utemeljeni Med obrtniki in podjetniki v Šaleški dolini se z družinsko tradicijo podjetništva ponaša Avto Glinšek iz Škal pri Velenju, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Ustanovil in dolga leta ga je vodil Stanko Glinšek, pred štirimi leti pa je vodenje zaupal sinu Sandiju. »Tako kot marsikaj se tudi v tradiciji družinskega podjetništva v Sloveniji stvari spreminjajo. Rezultati, koliko podjetij ob prenosu lastništva na nove generacije usahne, me pravzaprav ne presenečajo. Razumem pomisleke naslednikov, kajti vsaka stvar ima svoje prednosti in slabosti.« Od prednosti so, vsaj v njegovem primeru, utečen posel, stranke, tudi opremljenost obratovalnice, slabosti pa so od delovnopravne zakonodaje, ki delodajalca obremenjuje na vseh koncih, do nestimulativne davčne politike. Kot pravi Sandi, bi ta morala biti takšna, da bi ga spodbujala k večjemu nagrajevanju delavcev. Na primer za 13. plačo, božičnico, naj bi ga stimulirata tako, da bi bil ta izdatek brez obdavčitve. Slabost dejavnosti, ki jo opravljajo, je tudi to, pojasnjuje sogovornik, da so strankam na voljo skoraj 24 ur na dan, ter pogodbe, ki Sandi Glinšek: »Mladih poklic avtoklepar, avtoličar ne zanima, ker so potrebne precejšnje ročne spretnosti, prav tako pa zanju ni primerne nagrade.« jih imajo z večino slovenskih zavarovalnic. »Zanje med drugim opravljamo hitre cenitve in pravilo je, da tisti, ki oceni škodo, to tudi odpravi. S tem sicer pridobimo del posla, a po drugi strani zavarovalnice določajo normative in ceno delovne ure, ki je običajno za stranke previsoka, za izvajalce pa prenizka. Kar nekaj servisov je zato že zaprlo svoja vrata.« Poglavje zase, dodaja sogovornik, je administracija. Ta jih obremenjuje in jih pravzaprav odvrača od osnovne dejavnosti podjetja. Sam ugotavlja, da je vse manj v obratovalnici, ker mu pisanje raznih poročil, seznamov ... vzame veliko dragocenega časa. Zavedanje pomena prakse je premalo Sandi Glinšek priznava, da je uvedba vajeniškega sistema dobra poteza, saj pozna njene prednosti za delodajalca in tudi delavca. Sam je bil namreč udeleženec dualnega izobraževanja in ve, kaj pomeni, če nekoga ni potrebno dalj časa uvajati v delo, mu razlagati stvari od a do ž. »Teorija je za opravljanje storitvene dejavnost premalo. Pomembnejša je praksa, vendar samo zavedanje tega ne bo doseglo zastavljenega cilja.« Pojasnil je, da mladih poklic avtoklepar, av-toličar ne zanima, ker za opravljeno storitev ne dobijo primerne stimulacije. »Poklici postanejo zanimivi ob dobrem plačilu. Pa smo znova pri nagradah in spodbudah za obrtnike, podjetnike.« So z gospodarsko rastjo morda bolj aktualni novi avtomobili in zato manj avtoličarskih in avtokleparskih storitev? Ne, odgovarja Sandi Glinšek, celo povečuje se njihovo število. Skupaj s še dvema zaposlenima imajo v njihovi obratovalnici dela za zdaj dovolj, to pa je rezultat prilagodljivosti zahtevam ter potrebam strank, predvsem pa kakovost opravljenih storitev. Ta prizadevanja nameravajo ohraniti in jih, če bo mogoče, še nadgraditi z nenehnim pridobivanjem novih znanj in posodabljanjem opreme. Sestavni del načrtovanega razvoja pa je še kakšna kadrovska okrepitev. Naš čas, 17. 5. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA ""^JlS 17. maja 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 9. maj Praznovali smo dan Evrope. Premier v odstopu Miro Cerar je ob tem pozval k močni in povezani Evropski uniji. V Murski Soboti so pred spomenik osvoboditeljem ob dnevu zmage nad nacizmom in fašizmom v II. svetovni vojni tradicionalno položili vence delegacije iz Slovenije in Rusije. Dan zmage nad nacizmom so z vojaško parado zaznamovali tudi v Moskvi. evrov vrednega podatkovnega centra na Irskem, saj postopki zaradi pritožb trajajo predolgo. Petek, 11. maj Predsednik republike Borut Pahor in ukrajinski predsednik Peter Porošenko sta v Kijevu potrdila odlične odnose med državama in se zavzela za mirno reševanje krize na vzhodu Ukrajine. s pravim strelivom ustrelile in ubile 40-letnika, ranile pa več kot 160 ljudi. Nedelja, 13. maj Bil je dan glasovanja na ponovljenem referendumu o zakonu o drugem tiru. Zvečer je postalo jasno, da pobudnikom ni uspelo, Obeležili smo dan Evrope. Odbor avstrijskega parlamenta za zunanjo politiko je avstrijsko zunanjo ministrico Karin Kneissl pozval, naj se zavzema za uradno priznanje nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Francijo je pretresel posnetek pogovora, v katerem operaterka ignorira žensko v hudih bolečinah in ne želi poslati reševalnega vozila. Nekaj ur po dogodku je 22-letnica umrla za posledicami srčne kapi. Sirski državni mediji so poročali, da je Izrael napadel položaje južno od Damaska, kjer so nastanjeni pripadniki iranske revolucionarne garde in iranskih milic. Na severozahodu Demokratične republike Kongo so razglasili izbruh ebole. Četrtek, 10. maj Bil je zadnji dan predčasnega glasovanja na ponovljenem referendumu o zakonu o drugem tiru. Lea Sirk je nastopila v polfinalu za pesem Evrovizije in se uvrstila v nadaljevanje tekmovanja. Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont se je odločil, da ne bo predsednik pokrajine, in je za ta položaj predlagal političnega novinca Quima Torro. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se bo s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom srečal 12. junija v Singapurju. Bo Nasa še spremljala vrednosti toplogrednih plinov ogljika in metana nad nami? Bela hiša je ameriški vesoljski agenciji Nasa ukinila financiranje za program spremljanja ključnih toplogrednih plinov ogljika in metana. Nadaljevalo se je razmišljanje o pomenu jedrskega sporazuma z Iranom. Preostale podpisnice so se znova zavzele za njegovo ohranitev, Francija pa je uvedbo sankcij ZDA zoper evropska podjetja označila za nesprejemljivo. Avstralska policija je na eni od farm na jugozahodu države odkrila sedem trupel, in sicer trupla štirih otrok in treh odraslih. Kot so sporočili, naj bi šlo za umore in samomor. 77-letni kanadski staroselec John Pambrun je v imenu več tisoč kanadskih staroselcev vložil tožbo zoper kanadsko vlado zaradi domnevnih neprostovoljnih zdravstvenih poskusov na njih. pri čemer so ubili najmanj 13 ljudi in jih okoli 40 ranili. Kot smo izvedeli, je vse napade organizirala ena družina. Ponedeljek, 14. maj Pred dnevom Slovenske vojske se je predsednik republike Borut Pahor zavzel za celovito prenovo in okrepitev sistema nacionalne varnosti. Zaradi obtožb o zlorabi položaja pri reševanju Agrokorja je odstopila hrvaška ministrica za gospodarstvo Martina Dalic. ZDA so na slovesnosti v Jeruzalemu uradno odprle veleposlaništvo. V spopadih na meji med judovsko državo in Gazo je bilo ubitih najmanj 52 Palestincev. Katalonski parlament je Quima Torro, ki se zavzema za neodvisnost pokrajine, potrdil za novega katalonskega predsednika, s čimer sta se končali petmesečna politična kriza in blokada. Pobudnikom referenduma ni uspelo. saj je bila volilna udeležba še nižja kot na prvem referendumu. Na vzhodu Afganistana so skrajneži izvedli več napadov, v katerih je umrlo najmanj 15 ljudi, ranjenih pa je bilo 42. Po ameriški odločitvi o umiku iz iranskega jedrskega programa je iranski zunanji minister v Pekingu začel diplomatsko turne- Torek, 15. maja Zaznamovali smo mednarodni dan družin. Ministrica Anja Kopač Mrak je ob tem poudarila, da v naši državi za zaščito družine in zagotovitev visoke ravni kakovosti življenja družin in otrok posodabljamo zakonodajo in druge strateške dokumente. Iranski zunanji minister Džavad Sobota, 12. maj V Lizboni je potekal izbor za Pesem Evrovizije. Zmagala je izraelska pevka Nette, naša Lea Sirk je končala na 22. mestu. V središču Pariza je napadalec zabodel pet ljudi, enega je ubil. Most med Rusijo in polotokom Krim je odprl Vladimir Putin. Zarif se je v Bruslju sestal s predstavniki Evropske unije, Francije, Velike Britanije in Nemčije. Teheran je medtem sporočil, da bodo v Iranu v primeru propadlih pogovorov o jedrskem sporazumu znova bogatili uran. Že drugi dan zapored so na Zahodnem bregu potekali protesti Palestincev, s čimer so zaznamo- Voditelja se bosta srečala 12. junija v Singapurju. ZDA je zajel val protestov, na katerih so učitelji s podporo učencev, dijakov in staršev zahtevali tako višje plače kot tudi višje financiranje javnega šolstva. V Maleziji je kot predsednik vlade prisegel 92-letni Mahatir Mohamad. Ameriški tehnološki velikan Apple je sporočil, da odstopa od načrtov za gradnjo 850 milijonov Na izboru za Pesem Evrovizije je Slovenija osvojila 22. mesto. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država. V Iraku so potekale parlamentarne volitve. Ameriška veriga kavarn Starbucks je po neupravičeni aretaciji dveh temnopoltih gostov v lastnih kavarnah obljubila, da bo omogočila uporabo stranišč vsem. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je dejal, da bodo ZDA Severni Koreji pomagale na gospodarskem področju, če bo ta država opustila svoje jedrsko orožje. Izvedeli smo, da so na sedmih zaporednih petkovih protestih Palestincev v Gazi izraelske sile V spopadih je bilo ubitih najmanj 52 Palestincev. jo, nemški zunanji minister pa izrazil upanje, da si bodo ZDA le premislile. Na Poljskem je na tisoče ljudi protestiralo proti vladi in zahtevalo »svobodo, enakost in demokracijo« ter vrnitev Poljske na t. i. proevropsko pot. V drugem največjem indonezijskem mestu Surabaja so samomorilski napadalci napadli tri cerkve, vali dan katastrofe v spomin na ustanovitev države Izrael pred 70 leti. En človek je bil ubit, več ranjenih. Ruski predsednik Vladimir Putin je odprl 19 kilometrov dolg most za povezavo juga Rusije z ukrajinskim polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Špela Kožar Nismo krivi za *«* Že imate kandidata na volitvah? Ste ga izbrali na podlagi prebranega programa, uspehov preteklega dela ali boste zaradi slednjega raje izbrali nekaj novega, svežega? Pred vrati je spet čas negotovosti; koga izbrati za nadaljnja štiri leta? A zame je tokrat negotovost na višku, saj so vse dosedanje vlade razočarale - kako drugače komentirati položaj države, v katero so nas pahnile leve, desne in sredinske politike. In kako drugače komentirati komentarje predsednikov strank, ki opevajo uspehe lastne vlade, kot da ne bi vedeli, kakšno je stanje v zdravstvu, vojski, znanosti, kulturi ... številna področja tudi ta vlada pušča v razsulu, mi pa še vedno poslušamo hvalospeve enih in drugih. Kot da državljani ne premoremo spomina za vseh 28 let. Nismo krivi za TEŠ 6, nismo krivi za bančno luknjo, nismo krivi za revne otroke, nismo krivi za tajkune, nismo krivi za afero Patria, nismo krivi za nerešeno arbitražo, nismo krivi za eksodus mladih na tuje... Bomo spet dovolili, da prek televizijskih ekranov smešijo naše vedenje? Abstinenca do volitev je najslabša izbira - narod si bo pisal sodbo sam, ne FRAK mu je ne in ne TALAR, je zapisal Ivan Cankar po razočaranju na državnozborskih volitvah leta 1907. Da, sami si jo bomo pisali oziroma sami bi si jo lahko pisali, tako pa dopuščamo, da politika piše svojo zgodbo. In dopuščamo ji že predolgo. Na primer, druga Janševa vlada uzakoni zakon o uravnoteženju javnih financ pod pretvezo, da je nujen. In naslednje vlade ga ne odpravijo, čeprav se zaradi njega že od leta 2012 sesuva javni sektor (no, javni zavodi verjetno občutno bolj kot javna uprava!). Je zakon še vedno nujen?! Seveda ne, kleč je v tem, da vse vlade sledijo neoliberalni logiki Unije in namesto da bi to razumeli in se temu uprli, se na družbenih omrežjih med seboj prepiramo, kdo je marksist in kdo ne. Kapital, ne Marxov, ne pozna levih in desnih, pri denarju se politika vedno poenoti. Kot po izklopu TV-kamer ali FOTO-objektivov; prvič sem to doživela pred leti, ko je po nekem soočenju na naši televiziji, izjemno razburljivem za gledalce zaradi ostrega obtoževanja političnih veljakov med seboj, po oddaji ta ista četica odšla skupaj na pivo z besedami: Dobro smo se nocoj udarili, haha. Tako to poteka v naši državi. Namesto strukturnih reform dopuščamo vsakodnevni populizem. Vam je v zadnjih dneh težko poslušati o otrocih s prirojeno srčno napako? Verjemite, da politiki vseh barv medtem iščejo odgovore na kaka druga vprašanja. Mar ni tako vprašanje ključno za izbiro volivca?Zame že. In kaj mi dovolimo? Da ta kampanja poteka v duhu strašenja ljudi pred begunci. Ki so prav tako ljudje. Ta država se ne ukvarja z integracijo, kot je na primeru albanskih družin opozoril velenjski župan v odprtem pismu (odgovora še nisem zasledila, op.), ta država se ukvarja z varnostnim vprašanjem in pošiljanjem beguncev nazaj, kamor koli, četudi v vojno območje. So vam resno blizu take politike? In kaj, če boste že jutri sami begunci? Ste se kdaj vprašali, kako bi se opredelili Britanci ali severnjaki, ko bi zaradi klimatskih sprememb morali sprejeti migrante z juga (saj ste verjetno že slišali, da so naslednje napovedane migracije povezane s klimatskimi spremembami, kajne?): jaz bi raje Grka kot onega, od kod je že? Tudi mi smo lahko kaj hitro ljudje s tistega koščka nekje na jugu, neimenovani, nezanimivi. Poglejte samo nedavno tekmovanje za Pesem Evrovizije; vsako leto nam glasovanje pokaže, koliko resnično veljamo v mednarodnem prostoru, celo bivše države Jugoslavije nas ne »prepoznajo« več kot relevantne. Politiki se bodo vedno trepljali po prsih za svoje zasluge in udrihali eden po drugemu, zato se ne smemo ponovno pustiti speljati na led - zahtevati moramo politiko za državljane, ne le za majhen odstotek ljudi. In če te ne dobimo, moramo zahtevati ponovno. Z novimi predčasnimi volitvami. Iskati, iskati, dokler ne najdemo. Pogum v politiki šteje, ne le pogum politikov, ki na ta način postanejo državniki (le komu bi lahko v našem političnem prostoru pridali to titulo?), ampak tudi državljanov, ki nenehno zahtevajo več. Pa ne s kavča. V Lokovici občasno motena dobava vode Komunalno podjetje Velenje bo opravljalo v krajevni skupnosti Lokovica v občini Šoštanj do sredine junija obsežna vzdrževalna dela na vodooskrbnem objektu vodohran Lokovica. Zato bodo v tem času občasno motene dobave vode. a ■ 107,® Naš čas, 17. 5. 2018, barve: CM K, stran 7 17. maja 2018 »'^CAS V SREDIŠČU Na predčasne volitve gremo 3. junija 7 Volivke in volivci bodo na splošnih parlamentarnih volitvah izbrali 88 poslancev - Kdo se za vstop v parlament poteguje v 6., 7. in 8. volilnem okraju 5. volilne enote? Milena Krstič - Planine Ljubljana - V nedeljo, 3. junija, bodo v Sloveniji potekale predčasne volitve v državni zbor. Volivke in volivci bodo na splošnih parlamentarnih volitvah izbrali 88 poslancev (po enega izberejo pripadniki italijanske in madžarske manjšine). Poslanci se v Sloveniji volijo po proporcionalnem sistemu, ki omogoča sorazmerno razdelitev mandatov. Za vstop v parlament pa stranke oziroma liste potrebujejo vsaj 4-odstotno podporo volivcev. Poslanci se volijo v osmih volilnih enotah v Sloveniji. Vsaka od njih je razdeljena na 11 okrajev, torej se v vsaki volilni enoti voli 11 poslancev. Koga stranke in liste pošiljajo v boj tukaj? Šaleška in Zgornja Savinjska dolina sodita v 5. volilno enoto s sedežem v Celju, v njej pa tvorijo 6. (Mozirje), 7. (Velenje 1) in 8. (Velenje 2) volilni okraj. Katere stranke in liste bodo nastopile na državnozborskih volitvah in koga pošiljajo v boj? Slovenska demokratska stranka (SDS): v 6. volilnem okraju Nada Brinovšek, specialistka javne uprave, poslanka državnega zbora, v 7. volilnem okraju Suzana Ka-vaš, univerzitetna diplomirana gradbena inženirka, samostojna podjetnica, v 8. volilnem okraju Franc Rosec, mag. inž. energetike, vodja razvoja in investicij; Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS): Margareta Atelšek, magistra organizacije dela, upokojenka, Franc Rogan, profesor pedagogike, upokojenec, Darja Štraus, univerzitetna dipl. ekonomistka, višja finančna inšpektorica; Andrej Čuš in Zeleni Slovenije: Boris Andrej Mlakar, režiser, scenarist, Aleš Mlač - Černe, dr. vet. med., bioresonančni terapevt, Zoran Rožič, diplomirani slikar, tehnolog; Lista Marjana Šarca: Darij Krajčič, dr. gozd. znanosti, raziskovalni sodelavec, Gregor Rus, magister matematike, strokovni sodelavec pripravnik, Mateja Kumer, mag. inž. arh., arhitektka; Pomembnejši roki za izvedbo do volitev 18. maj - Državna volilna komisija (DVK) javno objavi seznam list kandidatov po volilnih enotah in sezname kandidatov, o katerih se glasuje v posameznih okrajih; državljani lahko vpogle-dajo v volilne imenike in zahtevajo popravke na volilni enoti. 23. maj - Oskrbovanci domov za starejše ter volivci, ki so v bolnišnicah ali zaporu, lahko okrajni volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati po pošti. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi. 29., 30. in 31. maj - Predčasno glasovanje na sedežih okrajnih volilnih komisij. 30. maj - Volivci, ki želijo glasovati na volišču v drugem okraju, morajo to sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, pa lahko sporočijo okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati na svojem domu. Volivci, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji, pa želijo glasovati na volišču v Sloveniji, morajo to sporočiti okrajni volilni komisiji ali državni volilni komisiji. Nova Slovenija - krščanski demokrati (NSi): Aleksander Reber- šek, magister znanosti, Veronika Juvan, tehnik mehatronike, delavka v proizvodnji, Drago Koren, un. dipl. inž. geod., direktor občinske uprave; Levica: Tjaša Podpečan, un. dipl. sociologinja, samostojna svetovalka, Goran Lukic, politolog, strokovni sodelavec, Dorotea Pospihalj, psihote-rapevtka, asistentka na kliniki; DD Dobra družba: Andrej Krajnc, strojni tehnik, upokojenec, Nataša Koštomaj, un. dipl. ekonomistka, mag. Gašper Oswald, mag. strojništva; GAS - gospodarsko aktivna stranka: Darko Koželj, gasilski tehnik, Mitja Koželj, trgovec, Tomislav Pirjevec, mag. znanosti, nezaposlen; Kangler & Primc, Združena desnica - glas za otroke in družine, Nova ljudska stranka Slovenije: Barbara Taurer, ekonomski tehnik, Ines Poštrak, poslovna sekretarka, v 8. volilnem okraju nimajo kandidata oziroma kandidatke); Socialni demokrati (SD): Aleksandra Vasiljevic, diplomirana medicinska sestra, Andreja Katič, un. dipl. pravica, ministrica, Jan Škoberne, diplomant evropskih študij, poslanec; Socialistična partija Slovenije: Rajko Gajic, mizar, upokojenec, Petra Trček, gimnazijska maturantka, trgovka, v 8. volilnem Najstarejša zadeva je stara deset let Na Okrajnem sodišču Velenje so lani v celoti obvladali pripad, hkrati pa ponovno zmanjšali število nerešenih zadev iz preteklih let Milena Krstič - Planine Velenje - V letu 2017 so na Okrajnem sodišču Velenje lani prejeli v delo 13.801 zadevo, na koncu leta jim je nerešena ostala I.101 zadeva. Rešili so jih 13.895. »V celoti smo obvladali pripad, hkrati pa intenzivno reševali starejše nerešene zadeve,« pravi predsednica Vlasta Lajlar. Najstarejša zadeva, ki jo imajo v reševanju, je pravdna. Stara je več kot deset let. »Razlog je prekinitev, ker čakamo na rešitev zapuščinske zadeve.« V primerjavi s preteklimi leti so lani zaznali manj prejetih kazenskih in zapuščinskih zadev, povečal pa se je pripad pravdnih zadev. Največ izvršilnih zadev V delu so imeli največ (še vedno) izvršilnih zadev, okoli II.500. V to število so zajete tudi statistično odčrtane zadeve, tiste, ki jim pravijo 'mrtvaki'. »Če naredim primerjavo časom pred s štirimi ali petimi leti, ko smo imeli v delu okoli 25.000 nerešenih zadev, danes pa jih imamo za več kot 50 odstotkov manj, je to velik napredek, ki je posledica številnih organizacijskih ukrepov in programov. Prepričana sem, da se bo ta trend nadaljeval.« Predsednica Vlasta Lajlar: »Poseben poudarek namenjamo reševanju starejših zadev.« ugovore za vse organizacijske enote celjskega okrožja.« Na Okrajnem sodišču Velenje je zaposlenih 38 uslužbencev, od tega šest sodnikov, štirje višji > Statistični podatki kažejo ponovno zmanjšanje skupnega števila nerešenih zadev. Veliko zemljiškoknjižnih zadev Leta 2017 so v delo prejeli 6.899 zemljiškoknjižnih zadev, rešili so jih 6.944, kar pomeni, da na tem področju v celoti obvladujejo pripad. »Naša okrajna sodnica pa rešuje tudi zemljiškoknjižne pravosodni svetovalci - strokovni sodelavci in osemindvajset ostalih javnih uslužbencev. Pripad obvladujejo tudi letos Letošnje leto se je začelo uspešno. V prvih štirih mesecih so okraju nimajo kandidatke oziroma kandidata) Piratska stranka Slovenije: Niko-lina Borenovic, un. dipl. pravnica, v 7. in 8. volilnem okraju nimajo kandidatke oziroma kandidata) Slovenska nacionalna stranka - SNS: Tina Quechon, magistra menedžmenta, Joviša Kuljevic, rudarski tehnik, Jelena Miljkovic, prevajalka; Gibanjeskupajnaprej: Boris Fur-jan, metalurg, nezaposlen, Rene Dopler, gimnazijski maturant, študent, v 8. volilnem okraju nimajo kandidatke oziroma kandidata); Gibanje Zedinjena Slovenija: Blaženka Bartolic, ekonomski tehnik, samostojna podjetnica, Reneja Robič, ekonomski tehnik, Joško Joras, natakar, upokojenec; Lista novinarja Bojana Požar-ja: Matjaž Fleisinger, un. dipl. stroj., doktor znanosti, Janez Hrovat, magister poslovodenja in organizacije, v 8. volilnem okraju nimajo kandidatke oziroma kandidata); SLS Slovenska ljudska stranka: Tomaž Pečovnik, učitelj športne vzgoje, samostojni podjetnik, Rafael Goršek, rudarski tehnik, upokojenec, Mihael Letonje, strojni tehnik, nezaposlen; SMC - Stranka modernega centra: Mojca Rep, magistra var-stvoslovja, Breda Kolar, diplomirana ekonomistka, uslužbenka finančnega urada, Bojan Kugonič, ekonomist, komercialist ReSET - rešimo Slovenijo elite in tajkunov: Matevž Gerdej, av-tomehanik, dr. Martin Ivec, dr. znanosti s področja biokemije, klinični embriolog, v 8. volilnem okraju nimajo kandidatke oziroma kandiata); Solidarnost, za pravično družbo: Tamara Marinček, un. dipl. graf. tehnolog, v 7. in 8. volilnem okraju lista nima kandidatk oziroma kandidatov); Za zdravo družbo: Aja Rotovnik, dipl. ekon., v 7. in 8. volilnem okraju ni kandidatke oziroma kandidata); Stranka Alenke Bratušek: Patricia Pantelic, tur. tehnik, Miha Praprotnik, dipl. ekonomist, Ra-dovana Kostadinovic, trgovka, upokojenka. V Celju odprli medicinski center dvorec Lanovž Celje, 15. maja - V Celju so danes odprli sodoben medicinski center dvorec Lanovž, v katerem delujejo kardiologija, ortopedija, ginekologija, medicina dela, prometa in športa, ortodontija, zobozdravstvo in laboratorij. Kmalu pa bodo začeli delovati še dermatologija, nevrologija, psihologija in fizioterapija. Dvorec Lanovž predstavlja pomemben del celjske kulturne dediščine iz 15. stoletja. Kot je na novinarski konferenci pred odprtjem centra povedal prokurist klinike Urban Majcen, jih je obnova dvorca, ki je potekala od sredine leta 2016 do konca leta 2017, stala 1,5 milijona evrov, v opremo pa so vložili še 2 milijona evrov Medicinski center bo vse storitve ponujal kot samoplačniške, v njem bo redno zaposlenih 15 zdravnikov, k sodelovanju pa so pritegnili še s 50 zdravnikov iz vse države. prejeli v delo 3.161 zadev, rešili so jih 3.302. »Obvladujemo pripad, intenzivno rešujemo starejše nerešene zadeve in naša želja in cilj sta, da v tem tempu nadaljujemo, torej da skušamo v čim krajšem časovnem obdobju kakovostno rešiti čim več zadev.« Vedno pa ne gre po načrtih. Stranke imajo pravice in obveznosti. »Zadeva se velikokrat ne more rešiti na enem naroku, kadar je potrebno postaviti izvedenca, dodatno zasliševati priče ali prekiniti postopek, ker je zadeva vezana na kakšno drugo,« razloge, da se kakšna zadeva ne reši tako hitro, kot bi mogoče želeli sodniki in stranke, pojasni predsednica sodišča. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si SMO USPEŠNA ZADRUGA IN RAZPISUJEMO PROSTO DELOVNO MESTO DIREKTORJA (za štiriletno mandatno obdobje) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje : • Najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe kmetijske, ekonomske ali druge ustrezne smeri • Najmanj 10 let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih • Državljan Republike Slovenije • Program dela za prihodnje štiriletno obdobje Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici do 25.5.2018 v tajništvo Kmetijske zadruge Šaleška dolina z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj, z oznako na ovojnici »Za razpis direktorja« Kandidati bodo pisno obveščeni v 8 dneh po izboru. Z VAMI IN ZA VAS ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 8 8 MED VAMI »»WAS 17. maja 2018 Po treh letih nov razpis za najem neprofitnih stanovanj Mestna občina Velenje je objavila javni razpis za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem - Na aktualni lestvici je še 90 prosilcev Milena Krstič - Planine Velenje - Mestna občina Velenje je objavila javni razpis za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem. Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis, lahko vlogo (obrazec) za dodelitev dvignejo pri receptorju v avli Mestne občine ali si jo natisnejo z njene spletne strani. Gašper Hostnik iz Urada za razvoj in investicije v Mestni občini Velenje posebej poudarja, naj ne spregledajo roka za oddajo vlog, 15. junija! »Dobro je tudi, da nam pred oddajo prinesejo vlogo na vpogled, da bo kasneje potrebnih čim manj dopolnitev.« Trije razlogi za nov razpis Javni razpis je bil nazadnje objavljen leta 2015, lestvica prosilcev pa izdelana v začetku leta 2016. Aktualna lista je pri dvočlan- skih, pet- in šestčlanskih družinah izčrpana. Pri prosilcih posameznikih ter tri- in štiričlanskih družinah pa vseh, ki so na lestvici še niso rešili stanovanjske stiske. »Eden od razlogov za objavo > Vloge bodo sprejemali do vključno 15. junija. je prijavil na razpis. Velikokrat so drugačne. Spremeni se število družinskih članov, dohodkovne razmere ... Z novim razpisom pa bodo te podatke posodobili. novega razpisa je, da bi stanovanja, primerna za dvo-, pet- in šestčlanske družine, ostala prazna. Drugi razlog je ta, da občani običajno že po enem letu začno povpraševati po njem, tretji pa zastarelost podatkov pri prosilcih, ki so še na aktualni listi,« Pravi Hostnik. Preden prosilca pozovejo na sklenitev najemne pogodbe, preverijo, če so podatki in razmere še take, kot so bile takrat, ko se Za stare prosilce 'plus 50' Kaj pa nov razpis pomeni za 'stare' prosilce, za tiste, ki so še na lestvici in jih je okoli 90? »Najprej morajo vedeti, da se je treba ponovno prijaviti, če ) Novo listo bodo predvidoma sestavili do konca leta, do takrat velja aktualna. želijo kandidirati za neprofitno občinsko stanovanje. Tisti, ki jim doslej nismo ponudili nobenega stanovanja, pa z novim razpisom dobijo dodatnih 50 točk. Tako imajo prednost pred tistimi, ki se prijavljajo prvič.« Sicer pa aktualna lista velja do sestave nove, ki bo predvidoma izdelana do konca leta. Gotovo bo do takrat še komu z nje uspelo rešiti svoje stanovanjsko vprašanje. Nekateri odstopijo, nekatere izbrišejo Z aktualne liste jih je blizu 80 odstopilo ali pa so jih z nje izbrisali. Prosilci odstopijo z liste, Gašper Hostnik: »Do izbrisa z lestvice pride, če prosilec v drugo zavrne primerno neprofitno stanovanje.« Oblikovali bodo dve ločeni prednostni listi - Listo A za neprofitna stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine; - Listo B za neprofitna stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo. kadar sami kako drugače rešijo stanovanjsko vprašanje ali se odselijo iz Velenja. Zakaj pa jih izbrišejo? Hostnik pojasni, da do izbrisa pride, če prosilec v drugo zavrne primerno neprofitno stanovanje. »Prvič ga načeloma lahko, drugič pa ne več.« ) V Mestni občini Velenje so od leta 2009 rešili 756 stanovanjskih vprašanj in od leta 2011 prodali 46 stanovanjskih enot. Pogoji ostajajo enaki V Mestni občini Velenje po podlagi izkušenj iz prejšnjega razpisa, prednostne kategorije ohranjajo bolj kot ne enake. Med drugim dobijo dodatne točke tisti, ki dalj časa stalno prebivajo v občini, mlade družine do 35 let in družine z večjim številom otrok. ■ V Stari vasi so praznovali Predsednik sveta Krajevne skupnosti Stara vas Matjaž Zupanc: »Dodano vrednost industrijski coni bodo prinesla nova delovna mesta.« Milena Krstič - Planine Velenje - Prazniki so vedno priložnost za pogled za nazaj in naprej. V Stari vasi so krajevni praznik praznovali konec minulega tedna. Praznujejo ga v spomin na noč iz 30. aprila na 1. maj leta 1944, ko je Bračičeva brigada napadla premogovnik in staro elektrarno. Z napadom je tistikrat 'prižgala' največji kres v Sloveniji, okupatorja pa prisilila k umiku. Rudnik je bil za nekaj ur v rokah partizanov. Stara vas danes šteje blizu 1.300. Čeprav ime govori o tem, da je stara, pa ni čisto tako. Morda po nastanku. V zadnjem času hiše, ki so naprodaj, kupujejo mlade družine in tega pomlajevanja so zelo veseli. Na prireditvah, ki jih pripravljajo za krajane, teh pa se med letom zvrsti veliko, srečujejo tako najmlajše kot najstarejše krajane. Kakšno je bilo leto od zadnjega praznovanja? »Pestro. Predvsem politično,« pravi predsednik sveta Krajevne skupnosti Stara vas Matjaž Zupanc. »Kot je znano, smo se odločno uprli vzpostavitvi azilnega doma na našem območju.« > Veselili pa so se velike pridobitve, nove industrijske cone. »Še bolj veseli pa bomo, ko bodo v njej nastala nova delovna mesta in z njimi nove možnosti in priložnosti za zaposlitve. S tem bo dodana tista prava vrednost tej naložbi.« Praznik so zaznamovali s tekmovanjem v balinanju, slavnostno sejo, pohodom po mejah krajevne skupnosti, proslavo in družabnim srečanjem. Pridobitev je tudi posodobljena električna napeljava, nove svetilke ulične razsvetljave in pokrpane luknje na cestiščih. »Skupaj s krajevno organizacijo Rdečega križa pa smo poskrbeli, da imamo tudi v Stari vasi defibrilator. Nameščen je na objektu doma krajanov. « Pa za naprej? »Ob gradnji hitre ceste tretje razvojne osi bo v Velenju Stara vas postala veliko gradbišče. Veliko koordinacij bo potrebnih, da krajanov ne bodo motili oziroma ne bodo ogroženi zaradi prometa težkih tovornjakov,« pravi Zupanc. »Dolga leta si tudi prizadevamo, doslej neu- MatjažZupanc: »Leto je bilo pestro.« spešno, da bi se iz obrtne cone Stara vas na primernejšo lokacijo preselil Dinos. Krajane moti hrup, papir, ki ga prinese na cesto, ter težki kamioni, s katerimi se uničuje pločnike in cestišče.« Spomnil je tudi na težave Žabje vasi z visokonapetostno napeljavo. »A je obljubljeno, da se bo hkrati z gradnjo hitre ceste napeljava položila v zemljo.« Manjše težave, s katerimi se še soočajo, pa rešujejo sproti, pravi Zupanc. Pri tem se malo nasmehne in doda: »Tudi pri nas pa je tako kot povsod. Nergajo vedno tisti, ki ne pridejo na nobeno prireditev in noben dogodek.« a V Stari vasi je bilo konec tedna praznično. Z vrsto prireditev so zaznamovali krajevni praznik. Obnova komunalne infrastrukture v Rečici ob Paki Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je pred dvema mesecema objavila razpis za izbiro izvajalca za izvedbo projekta obnove komunalne infrastrukture na območju od regionalne ceste proti »staremu Don Juanu« v Rečici ob Paki. Postopek izbire izvajalca bo končan v teh dneh. Na občinski upravi so še povedali, da bodo takoj po podpisu pogodbe pripravili sestanek s krajani, ki živijo na območju predvidene izgradnje in obnove komunalne infrastrukture. Obnovili naj bi fekalno kanalizacijo in vodovodno omrežje, rekonstruirali celotno cestišče ter uredili odvodnjavanje meteorne vode. Hkrati bo izbrani izvajalec uredil še vse potrebno za kasnejšo obnovo telekomunikacijskega in elektro omrežja. Projektantska ocena naložbe znaša 115.000 evrov, najugodnejše pridobljene ponudbe pa so pod to vrednostjo. Denar bo zagotovila lokalna skupnost iz občinskega proračuna, dela na terenu pa naj bi stekla predvidoma prihodnji mesec. a tp Tudi v Velenju kvačkamo hobotnice za nedonošenčke V začetku leta je na moje veliko veselje zaživela ideja srečanj pod skupnim imenom Ročna dela za dobra dela - enkrat ali dvakrat mesečno se navdušene kvačkarice in pletilje srečujemo v Učilnici Plus v stavbi Farmin in izdelujemo izdelke, ki jih nato predamo v dobrodelne namene. Naš prvi projekt, ki smo se mu pridružile, je projekt Hobotnica. Projekt kvačkanja hobotnic za nedonošenčke seje začel leta 2013 na Danskem. Ko so prvo hobotnico položili k malčku v inkubator, so se kmalu pokazali pozitivni terapevtski učinki, zato so projekt začele izvajati tudi ostale evropske države. Do danes so ustvarili že več kot 27.000 hobotnic. Od septembra 2017 projekt uradno poteka tudi pri nas. Njegova pobudnica je Tjaša Bevc, ki je terapevtski pomen malih kvačkanih hobotnic predstavila Slovencem. Vzpostavila je prvi stik s porodnišnicami in na Facebooku osnovala skupino, v kateri so objavljena navodila in članice objavljajo informacije o delavnicah in srečanjih ter slike svojih izdelkov. Hobotnice morajo biti izdelane po natančnih navodilih, določenih merah in iz pravega materiala - iz 100 % bombažne preje in sintetičnega polnila. V porodnišnici jih sterilizirajo in položijo k otrokom v inkubator. Lovke na hobotnici so zavite in mehke na otip. Ko jih malček drži v roki, ga spominjajo na popkovino, s katero se je igral v maternici. Kar pa je najpomembnejše, je to, da drži in vleče lovke, ne pa cevk, ki ga ohranjajo pri življenju. Ko inkubator in porodnišnico zapusti, odide njegova hobotnica z njim - za družbo in spomin. V Velenju smo se do sedaj sestale šestkrat. Srečanja so praviloma ob ponedeljkih in trajajo dve uri. Izdelava ene hobotnice izkušeni kvačkarici vzame dobre tri ure, zato so srečanja namenjena predvsem druženju, izmenjavi koristnih napotkov, dajanju navodil malo manj izkušenim in skupinskemu fotografiranju vseh hobotnic, ki jih pridne roke naredijo doma med dvema srečanjema. Hobotnice nato s prijaznim sporočilcem pošljemo v porodnišnico v Ljubljano in Maribor, po novem jih sprejemajo tudi v Kranju. Od našega prvega srečanja smo Ve-lenjčanke za male borce izdelale in odposlale že več kot 170 hobotnic. Osnovne informacije o projektu in poročila o dogajanju po celi Sloveniji najdete na spletnem naslovu https://www.facebook. com/projekt.hobotnica/, če pa se nam želite pridružiti pri izdelovanju hobotnic ali donirati bombažno prejo, najdete obvestila o naslednjih srečanjih in dodatne informacije na naslovu https://www.facebo-ok.com/ucilnica.plus/. Vesele bomo dodatnih parov spretnih rok, pa tudi idej, predlogov in pomoči pri izvedbi še kakšnega tovrstnega projekta. a Nataša Šafarič Naš čas, 17. 5. 2018, barve: CM K, stran 9 17. maja 2018 »'^CAS IZOBRAŽEVANJE 9 Dijaki premalo izkoriščajo ponujene možnosti Dijaki Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje obeležili dan Evrope - Mladi še ne čutijo pripadnosti EU Tatjana Podgoršek Velenje, 9. maja - Med tistimi, ki so zaznamovali dan Evrope 9. maj s prireditvijo, so bili tudi dijaki Elektro in računalniške šole ter Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje (ŠCV). Ob tej priložnosti so pred šolsko stavbo C organizirali za sovrstnike in mimoidoče občane interaktivne igre na temo EU in proslavo. Ob pogledu na prizorišče dogajanja pozorni obiskovalec ni spregledal, da so nekateri dijaki spremljali aktivnosti dokaj neza-vzeto, kar je v pogovoru menila tudi Mateja Klemenčič, ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti. »Še premalo je mladih, ki bi čutili pripadnost EU, katere sestavni del je tudi Slovenija.« Njenim besedam je pritrdil dijak Jaka Breznik: »Moje vrstnike EU premalo zanima. V projektih in na delavnicah, ki jih izvajamo v okviru projekta Šola ambasa-dorka evropskega parlamenta in na katerih se seznanjamo z državami EU, se lahko veliko naučimo. Znanje nam lahko koristi tudi na drugih področjih.« Na vprašanje, ali imajo mladi občutek o možnostih vplivanja na določene odločitve, pa Jaka Breznik odgovarja: »Menim, da mladim manjka samozavesti. Sem pa prepričan, da smo sposobni spremeniti marsikaj. EU nam gre naproti z raznimi projekti, katerih sestavni del so izmenjave dijakov. Dejstvo je, da premalo izkoriščamo možnosti, ki se nam ponujajo.« Projekt Šola ambasadorka EU Projekt Šola ambasadorka EU je v Sloveniji zaživel v šolskem letu 2016/2017. V njem sodeluje 90 srednjih šol. Njegov glavni cilj je ozavestiti in izobraževati srednješolske učitelje, strokovne delavce ter dijake o EU, jih usposabljati za aktivno državljanstvo ter ustvariti partnerstvo med Dijaki so zaznamovali dan Evrope z interaktivnimi igrami na temo EU in proslavo Jaka Breznik: »Moje vrstnike EU premalo zanima, zato izvajamo projekte in delavnice, na katerih se dijaki ozaveščamo in spoznavamo države Evrope.« šolami udeleženkami in Evropskim parlamentom. »Na omenjenih šolah ŠCV smo kot Šoli ambasadorki EU tokrat drugič pripravili prireditev ob 9. maju. Dijakom predstavljamo Evropo že v okviru strokovnih modulov. Na Šoli za storitvene dejavnosti imamo prav modul mednarodni ekonomski odnosi, v katerem dijaki spoznavajo med drugim gospodarstvo EU. Letos so na projektnih dnevih na Debelem Rtiču ti spoznavali kulturno dediščino EU,« je povedala ena od mentoric v projektu Anita Rudolf Pečnik. Dodala je še, da predstavlja izobraževalni program odlično priložnost za vse učence srednjih in poklicnih šol ter njihove učitelje, da kot pravi pristaši evropskega povezovanja prevzamejo vlogo dijaka ali mentorja ambasadorja Evropskega parlamenta, s tem postanejo predstavniki življenja v EU na svoji šoli in opravljajo nalogo ozaveščanja o paleti možnosti, ki jih EU ponuja mladim. Program šola ambasadorka vodi Informacijska pisarna Evropskega parlamenta. ■ V Vzorčnem mestu nova razstava Ob odprtju 10.000 milj, raziskovanje planeta Zemlja, prvič v Sloveniji združili znanost in hip-hop kulturo Ra^Stavaffiuk invalidov, in riši^a, z usti Milena Krstič - Planine Velenje, 10. maja - V Vzorčnem mestu so v četrtek odprli novo razstavo - 10.000 milj, raziskovanje planeta Zemlja in za to priložnost prvič v Sloveniji združili znanost in hip-hop kulturo. Z odprtjem nove razstave pa so (tudi) v Velenju začeli Teden vseživljenjskega učenja, ki poteka pod okriljem Ljudske univerze Velenje. Odprtje nove razstave je bilo res nekaj posebnega, občinstvo - učenci, dijaki, študentje ... pa navdušeni. Najboljši slovenski freestyle raperji so jo na pot pospremili z Rekli so > Albert Haj- dari, učenec 5. razreda: »Veliko smo se naučili. Skozi posebna očala sem videl, kako rastlina naredi hrano.« Miha Cojhter in Erik Kapfer - idejna očeta Vzorčnega mesta. rimami v prostem slogu na temo znanosti. Rok Terkaj - Trkaj, Igor Kuna, Amo, DJ/MC Mrigo, Um, Vazz, Šešo, Wera, Gotti, Majki, Muale in Tadej Pasar so se pomerili tudi v besednih bitkah (battlih) na teme, ki povezujejo družbo in naravo ('Človek ali Mašina', 'Dan ali Noč' in 'Voda ali Zrak') in rapali na aktualne teme, kot so cepljenje, ohranjanje čistega okolja in človek v odnosu do tehnologije. Poleg jezikovnih spretnosti in vsebinskega znanja so prvim obiskovalcem nove razstave pokazali tudi širok razpon skuša pripeljati v skrivno sobo. Tam se znajdemo v notranjosti celice, skozi skrivna vratca pa se od tam podamo pod zemljo in si na površini ogledamo svet iz perspektive mravlje.« Pete k, 18 maj, ob 18*. uri v Vili Bianci ken:!aminžnii)ausk: DRAGICA SUŠA TKANC AVBERŠEK m ZL ■i/i frRtGou 'jmtmt ■mi vo;*Kui;Asi>tkur SIIVÜ MEHLE tina pavlo vh: ¿LUKO VERTEÜ) nians humorja in zbadljivke na račun nasprotnika in tudi sebe. Kuna pa je ob navdušenem aplavzu premierno predstavil novo pesem Planet znanja. Prostor sodobnih tehnologij in znanosti, ki ga je podprla Mestna občina Velenje, je bogatejši tudi za sobo pobega. Zasnovana je na sobi babice Rezike, ki je imela o rastlinah ogromno znanja, pravita Erik Kapfer in Miha Cojhter, idejna očeta Vzorčnega mesta. »V njej se gre k babici Rezki, ki je odkrivala zelišča, rastline, celice. Po napotkih in igrah nas DAN MOmSTI m *** 2 i. MAJA NA GOltl OLJKI ŠTAFETA MLADOSTI - 25. MAJ 2018 -START ŠTAFETE OB 16. URI IZ ŠMARTNEGA Ob PAKI • PREDAJA ŠTAFETE TOVARIŠU TITU IN NJEGOVIM SODELAVCEM NA GORI OLJKI • OD 18 URE DALJE ZABAVA Z ANSAMBLOM GREH IN NOSTALGICNO »JUGO« GLASBO. VABLJENI! PARTIZANSKI GOLAŽ IZ KOTLA! Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 10 10 IZOBRAŽEVANJE H^AS 17. maja 2018 Uspešni na nacionalnem natečaju Evropa v šoli MZPM Velenje vabi na regijsko zaključno prireditev natečaja Evropa v šoli - Podelili bodo priznanja mladim ustvarjalcem Velenje, 17. maja - Na Dan Evrope se je tudi Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje s sodelujočimi osnovnošolci in srednješolci udeležila slavnostnega zaključka nacionalnega natečaja Evropa v šoli 2017/2018. V evropskem letu kulturne dediščine je bila tema natečaja Dediščina okoli nas: Kjer preteklost sreča prihodnost. Na MZPM Velenje je med natečajem prispelo 215 likovnih, literarnih, fotografskih in video del, ki so jih ustvarili mladi iz SAŠA regije. Strokovni komisiji MZPM Velenje sta na državno srečanje uvrstili 23 literarnih in 37 likovnih del ter štiri fotografska in eno video delo. Mladi ustvarjalci iz naše regije so bili na državni ravni najbolj uspešni na literarnem in likovnem področju: Januš Purg iz OŠ Gorica Velenje je na literarnem natečaju osvojil 1. mesto med učenci tretje triade (mentorica je bila Vesna Penec), na likovnem natečaju je 2. mesto osvojil Nel Uranjek iz I. OŠ Žalec, podružnica Ponikva (mentorica je bila Andreja Pušnik), 3. mesto med učenci druge triade osnovnih šol je za likovno delo z naslovom Kruh iz krušne peči osvojila Mia Kajba iz OŠ Gorica (mentorica je bila Danica Arzenšek), kar pet učencev in učenk CVIU Velenje (Maša Ramšak, Maruša Golčer, Svit Vrečko, Tilen Krenker in Zala Pirec), ki so ustvarjali pod mentorstvom Robija Klančnika, pa je prejelo posebne nagrade za likovna dela. V vili Rožle bodo danes, 17. maja, ob 10.30 priredili regijsko zaključno prireditev natečaja Evropa v šoli. S pomočjo Muzeja Velenje bodo predstavili delček velenjske kulturne dediščine - vilo Rožle, v kateri je sedež MZPM Velenje, in Sončni park, ki so ga v času hitre rasti mesta Velenje z udarniškim delom zgradili velenjski rudarji in drugi prostovoljci. Postavili bodo razstavo likovnih del, ki so prispela na natečaj, poskrbeli za kakšno glasbeno presenečenje, mladim ustvarjalcem likovnih, literarnih, fotografskih in video del, ki so sodelovali na že 19. natečaju Evropa v šoli, pa bodo podelili tudi regijska in državna priznanja. ■ tf Udeleženci nacionalnega zaključka natečaja Evropa v šoli. Med njimi so tudi državni nagrajenci iz regije SAŠA in njihovi mentorji. Otroci prikazali svoj svet V vrtcu Vrtiljak so ob zaključku projekta Moj svet priredili razstavo otroških del s koncertom pevskega zbora, deklamacijami in plesnimi točkami Otroci vrtca Vrtiljak so svoj svet predstavili v sliki, besedi, pesmi in plesu. Tina Felicijan Velenje, 9. maj - Enota Vrtiljak Vrtca Velenje je letos sodelovala z založbo otroških knjig Jasa in podjetjem Eurofins Erico, ki je otrokom podarilo eno od inovativnih slikanic z naslovom Moj svet. Gre za noviteto med otroškimi slikanicami, pravi vzgojiteljica in vodja projekta Montana Tratnik. »Odločili smo se, da bomo s to knjigo naredili nekaj več, saj smo bili pozitivno presenečeni nad njeno vsebino in načinom uporabe. Polna je sličic, ki upodabljajo vsa področja našega življenja in otrokom sprožajo različne asociacije in občutke. Ponudili smo jo otrokom v starejših skupinah enote Vrtiljak in otroci so bili nad slikanico navdušeni. Ob njej so se spominjali svojih doživetij, o njih pripovedovali, ob tem izražali svoje občutke, želje, na osnovi knjige pa so nastali čudoviti izdelki. Med drugim tudi trije zbirniki risbic in misli, ki so jih otroci izdelali ob prelistavanju slikanice s starši. Zelo smo bili veseli, da smo v roke dobili tako čudovito slikanico, ki resnično prinaša nekaj novega, bogati tako otroke kot odrasle,« je povedala ob prireditvi, ki so jo otroci pripravili ob zaključku projekta. Na nastopu so se predstavile tri skupine starejših otrok, ki so združene v otroškem pevskem zboru Mavrica. S pesmicami, deklamacijami in plesom, povezanimi z vsebino knjige, so pokazali, kaj vse so se ob slikanici naučili, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo likovnih del, ki so jih otroci ustvarili na različne teme, zajete v slikanici Moj svet. ■ Prostovoljstvo ji daje energijo in zagon Naj prostovoljka mestne občine Velenje v mlajši kategoriji Anina Cesar je predana taborniška vodnica - Ukvarja se tudi z otroki s posebnimi potrebami Delo z ljudmi Tina Felicijan Velenjčanka, glasbeno in športno nadarjena dijakinja četrtega letnika glasbene smeri velenjske gimnazije Anina Cesar je ena tistih, ki imajo vedno dovolj časa za reči, ki jih radi počnejo, ob tem pa imajo močno razvit čut za soljudi, zato vselej, kadar lahko, nesebično pomagajo drugim. Že v otroštvu, ko je s starši obiskovala taborjenja v Ribnem, je stopila v taborniške vrste in je danes vodnica _ Čete vzhajajoče- ^^ . . ga sonca RJZ. Da Ms posebnimi bi okrepila svojo M potrebami samopodobo, je zahteva začela trenirati ka- dobro rate in tekmovala enajst let, danes načrtovaj pa je sekretarka in sam°stoj n° članica izvršnega odločanje, odbora Karate vztrajnost in kbba Velenje, pod neomajnost. okriljem katerega vodi treninge za otroke z Downovim sindromom. Rada plava, zato pomaga tudi pri vadbi otrok s posebnimi potrebami v skupini Delfinčki. V glasbeni šoli je sprva igrala kljunasto flavto, nato klavir, zdaj pa se osredotoča na solo petje. Študij bi rada nadaljevala v socialnem delu. »Nimam občutka, da mi zmanjkuje časa. Zdi se mi, da bi vedno lahko počela še kaj. Vsaka dejavnost mi daje neko energijo. Ko se vrnem Anina Cesar: »Ko lahko nekomu pomagam, to z veseljem naredim, ker mi vedno pokaže hvaležnost. To me napaja z energijo.« s plavanja z Delfinčki, imam že več zagon, lažje se učim in opravljam druge obveznosti. Iskrenost otrok, od katerih se veliko naučim, hvaležnost ljudi, ki jim pomagam, mi dajeta srečo in zadovoljstvo ter me motivirata za prostovoljno delo,« je povedala in med samim intervjujem, ko je v velenjski knjižnici brez oklevanja pomagala nekemu obiskovalcu, ki je imel težave z računalnikom, dokazala, da prostovoljstvo resnično živi. Čut za 'drugačne' je razvijala že v otroštvu, ko se je z veseljem ukvarjala z mlajšo sorodnico z Downovim sindromom. Na predlog dekličine mame je začela poglabljati znanje za delo z otroki s posebnimi potrebami. Med drugim je uspešno zaključila seminar vseživljenjskega učenja pri zvezi Sožitje in bo letos poleti na morje v Portorož spremljala tri otroke, v okviru izobraževanja Postani športnik pa se je učila, kako invalide motivirati za šport. »Opažam, da starejši lažje sprejmejo ljudi s posebnimi potrebami kot moji vrstniki. Jaz se z njimi ukvarjam kot z ostalimi ljudmi. Ne smejo se ti zasmiliti, ne smeš jim dajati potuhe, ampak jih moraš obravnavati enakopravno. Poleg tega jim moraš sam postaviti zgled, pravila, meje in pri njih vztrajati,« je povedala o svojem delu, pri katerem ne dela razlik. Vrstniki so jo kot prostovoljko sprejeli, čeprav Anina opaža, da večina prostovoljstvu ne pripisuje posebnega pomena in vse gleda skozi denar. Sama pa se je prav z vsakodnevnim prostovoljnim delom izoblikovala v bolj samozavestno, samoiniciativno osebo z močnim občutkom za ljudi. Upa, da ji bodo izkušnje, ki jih je pridobila s prostovoljnim delom, pomagale pri študiju in kasneje do zaposlitve. Da bo pri svojem delu še boljša, pa se bo še naprej udeleževala raznih seminarjev in izobraževanj za delo z osebami s posebnimi potrebami, vleče pa jo tudi v delo s starostniki. Za petdesetič Dinamika likovnega ritma Šoštanj - Danes (četrtek, 17. maja) ob 17. uri bo v avli Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj svečano odprtje jubilejne, 50. razstave Likovni svet otrok. Otroci in mladostniki osnovnih šol, vrtcev, vzgojno-izobraževal-nih ustanov iz vse Slovenije so tokrat ustvarjali na temo Dinamika likovnega ritma. Tema je namreč vsakič druga. Temo so razpisali lani maja, dela pa so na šolo prihajala do sredine februarja letos. Tak je bil rok. Vsa si je skrbno ogledala komisija strokovnjakov z likovnega področja in izbrala najboljše, ki bodo šolo krasili vse leto, do naslednje razstave. Na otvoritvi, ki je vedno slovesna, tokratna bo pa še posebej, bodo najboljše tudi nagradili in jim dali priznanje. ■ mkp Osnovna šola Anton Aškerca med junaki našega časa Na slavnostni prireditvi Slovesni dan prostovoljstva, ki je v torek potekala v Krškem, je Slovenska filantropija 20 šolam in dijaškim domovom iz vse Slovenije podelila naziv Junaki našega časa za šolsko leto 2017/2018. Naziv je skupaj z ostalimi 19 prejemniki osvojila OŠ Antona Aškerca Velenje. Namen natečaja je razvoj prostovoljstva otrok in mladih, cilji natečaja pa krepitev solidarnosti v šolah in dijaških domovih, aktiviranje mladih za skupinske prostovoljske projekte, ki pomenijo novo kakovost življenja ali rešitev nekega problema v skupnosti, promocija prostovoljstva med mladimi, spodbujanje samoiniciativnosti in senzibiliziranje otrok in mladih za potrebe soljudi v ožjem in širšem okolju. ■ Naš čas, 17. 5. 2018, barve: CM K, stran 11 17. maja 2018 KULTURA 11 Praznovali Cankarjev rojstni dan Velenjska mladina ga je obeležila s celodnevno prireditvijo Skodelica Cankarja Tina Felicijan Velenje, 10. maj - Ker letos mineva sto let od smrti osrednje osebnosti moderne slovenske književnosti - Ivana Cankarja -, po vsej Sloveniji potekajo številni projekti in prireditve za krepitev zavesti o pomenu njegovega literarnega ustvarjanja za slovenski narod. Tako je v počastitev njegovega rojstnega dne, 10. maja 1876, Knjižnica Velenje v sodelovanju z otroki iz Vrtca Velenje, z učenci OŠ Mihe Pintarja Toleda in Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, dijaki velenjske gimnazije ter lokalom Kofetarca na Cankarjevi ulici pripravila celodnevno dogajanje in mimoidočim ponudila Skodelico Cankarja. Najmlajši so Cankarjevo ulico oplemenitili z risbami s kredo, na katerih so upodobili bodisi pisatelja bodisi njegovo pisalno mizo in knjige. Učenci OŠ MPT in CVIU so postavili razstavo likovnih del - Cankarjevih portretov v različnih slikarskih in kiparskih tehnikah ter skodelic -, ki so nastala pod mentorstvom Klaudije Vidak in Roberta Klančnika, zdaj pa so na ogled v prostorih knjižnice. Gimnazijci pa so pod mentorstvom Andreje Gumzej izbrali nekaj proznih del Ivana Cankarja in iz njih prebrali odlomke. Prireditev je sovpadala z odprtjem prenovljenega lokala Kofetarca na Cankarjevi ulici, kjer so lahko obiskovalci uživali v brezplačni kavi, domov pa odnesli nove knjižne kazalke. Cankarjevo ulico so poleg ljubiteljev kave zavzeli mladi ustvarjalci in knjižni molji. Kamišibaj zaigrali tudi v Velenju KUD Dudovo drevo je poskrbelo, da je lahko v vseslovenski akciji postavljanja Guinnessovega rekorda Zaigraj kamišibaj uživalo tudi velenjsko občinstvo Tina Felicijan Velenje, 9. maj - Kulturno dogajanje v maju je po številnih slovenskih krajih obogatil kamišibaj. Ta način pripovedovanja zgodb ob slikah in malem lesenem odru, ki ima korenine na Japonskem, se je namreč razširil po vsem svetu in tudi v Slovenijo. Kratke, le nekaj minut dolge zgodbe ali pa celovečerne pripovedke, ki so opremljene z ilustracijami ključnih prizorov, so polne skritih sporočil in naukov, ki jim radi prisluhnejo tako otroci kot odrasli. Da bi povezali in motivirali ustvarjalce na tem področju ter pridobili novo občinstvo, so med 8. in 13. majem po vsej državi potekali različni dogodki, povezani s kamišibajem. Med drugim tudi vseslovenska akcija igranja kami-šibaja od polnoči do polnoči na najrazličnejših lokacijah, s katero so ustvarjalci poskušali postaviti Guinnessov rekord v skupinskem igranju. Pri projektu Zaigraj kamišibaj je sodelovalo tudi KUD Dudovo drevo iz Velenja, katerega člani so pod vodstvom Boštjana Odra ves dan na različnih lokacijah pripovedovali zgodbe ob slikah. »Tako v velenjski knjižnici kot v preddverju male dvorane kulturnega doma, pa Pri Pesniški duši v Starem Veleneju, v galeriji Fbunker in številnih velenjskih vrtcih, kjer smo kamišibaj zaigrali več kot 350 gledalcem in zgodbe ponovili več kot štiridesetkrat, je Med 2. in 3. junijem bo na Velenjskem gradu potekal že drugi festival kamišibaja, ki ga pripravlja KUD Dudovo drevo. Prvi dan se bo dogajanje v atriju začelo ob 18. uri, drugi dan pa bo tam živahno in pestro od 10.30 ure dalje. bilo zelo prijetno. Priložnost za sodelovanje so imeli tako bolj izkušeni pripovedovalci kot naši najmlajši. Kamišibajkarka Lara ima komaj šest let, a ji ta način pripovedovanja odlično leži,« je povedal in dodal, da KUD Dudovo drevo kamišibaj neguje dobro leto, v Velenju pa se s tem načinom uprizarjanja zgodb ukvarja deset ljubiteljev. »Marsikdo si želi postati kamišibajkar, saj je ta medij videti zelo preprost za obvladovanje. Seveda se lahko preizkusi vsak, dobre temelje pa lahko dobi na šoli kamišibaja, ki jo bosta 26. in 27. maja v Velenju izvedla Igor Cvetko in Jelena Sitar,« je še napovedal Boštjan Oder. Priznanja kulturnikom Nagrajenci in organizatorji. Priznanje Sveta je namesto Draga Tamšeta prevzela njegova hči Janja Berzelak. Velenje, 11. maja - Območna izpostava JSKD Slovenije Velenje podeljuje od leta 2015 priznanja Sveta OI in Jubilejna priznanja OI Velenje. Nagrade prejmejo posamezniki in skupine za več časa trajajočo dejavnost in udej-stvovanje s področja ljubiteljske kulture. Letošnja prireditev je bila v mali dvorani kulturnega doma Velenje, povezovala jo je Tatjana Vidmar, ki je med drugim povedala: "Vizijo, ki zaobjema vse premene ljubiteljskega ustvarjanja v vseslovenskem prostoru ter podpira vsem populacijam dostopno vrednoto kulturo, nedvomno uresničuje prav mreža območnih izpostav JSKD. Nagrajence je nagovorila tudi vodja izpostave Nina Mavec Krenker, ki je skupaj s predsednico komisije Nevo Trampuš podelila priznanje in čestitala nagrajencem. Dobniki jubilejnih priznanj sklada za leto 2017 so: Fanika Apat, Salih Biščic, Ravenski štrajharji (KUD Ravne) in Rosvita Vogrinec. Priznanja Sveta OI Velenje pa so prejeli Ivo Stropnik, Franc Šteharnik in Drago Tamše. Vsi našteti so znani po kulturnem udejstvovanju, Fanika Apat kot pevka in blagajničarka MePZ DU Šoštanj, Salih Biščic kot likovnik, soorganizator in predsednik šaleških likovnikov, Ravenski štrajharji po več kot 20-letni dejavnosti s področja ohranjanja glasbenega ljudskega izročila, Rosvita Vogrinec pa kot prepoznavna članica KD Škale, ki mu je predsedovala kar 32 let, hkrati pa pripravila veliko odmevnih dogodkov. Za dobitnika priznanja Sveta OI Iva Stropnika je bilo med drugim rečeno, da on ne dela v kulturi, ampak jo živi, predvsem pa je zaslužen za kulturno prepoznavnost lokalnega prostora na zemljevidu Evrope. Franc Šteharnik je eden od ustanoviteljev Kulturnice Ga-berke, njen predsednik od leta 2000 in z različnimi projekti, ki jih vodi, pomemben ohranjevalec kulturne dediščine kraja. Enako prepoznaven in predan kulturni delavec je Drago Tamše, ki mu je ljubiteljska kultura način življenja že od 80 let prejšnjega stoletja. Če je takrat živel za folkloro, je od leta 2005, odkar je predsednik KD Gorenje, in tudi že prej goreč snovalec idej in projektov v občini Šmartno ob Paki. Dogodek je popestrila Tambura-ška skupina Medžimurje, nagrade pa so po aplavzu vseh prisotnih šle v prave roke. a MBK, foto Dejan Tonkli V plesnem vrtincu V torek je v Kulturnem domu Velenje potekalo regijsko srečanje plesnih skupin z naslovom V plesnem vrtincu. Na dopoldanski prireditvi je bilo mogoče videti 16 otroških plesnih skupin, na popoldanskem delu dogodka pa so se predstavile mladinske plesne skupine. Sodelovali so Plesni studio N Velenje, Harkelin -društvo za umetnost plesa, Glasbena šola Laško-Radeče, Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, Prosvetno društvo Braslov-če, KUD Plesni forum Celje, Osnovna šola Štore, Osnovna šola Vransko-Tabor, plesno-rekreacijski klub Harmonija in Gimnazija Slovenj Gradec. Prireditev si je ogledal strokovni spremljevalec Igor Sviderski, ki se s plesom, koreografijo in poučevanjem umetnosti sodobnega plesa ukvarja že vrsto let. »Letos spremlja vse regijske revije na področju plesa po vsej Sloveniji in ima težko nalogo, saj sestavlja program za državni festival plesa za najmlajše Pika miga in za državni festival plesa mladinskih skupin Živa,« je povedala vodja Območne izpostave Javnega sklada za kulturnega dejavnosti Republike Slovenije Nina Mavec Krenker. Dodala je še, da bo Pika miga oktobra v Velenju, festival Živa pa novembra v Ljubljani. a mš Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA 17. maja 2018 Še vedno so mladi in ne popuš'ajo 20 let mešanega pevskega zbora Šmartno ob Paki - Nadaljnji cilji ohranjanje kakovosti in ljubezni do petja Tatjana Podgoršek Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki, ki ga vse od prve vaje vodi in je tudi njegov ustanovitelj Matjaž Kač, letos beleži 20 -letnico delovanja. Jubilej bodo pevci in pevke zaznamovali z roj-stnodnevnim koncertom v petek, še boljši. A je to težko zaradi obveznosti, ki jih imamo. Sicer pa je zbor prepoznaven po lepo zapetih pesmih, pa tudi po tem, da smo člani vedno dobre volje. V zadnjih letih smo znani tudi po koncertu s klapo Kampanel, ki je doslej vedno napolnila domačo dvorano do zadnjega kotička.« prireditev v kraju in zunaj njega. Odzovejo se vsakemu povabilu, zagotavlja sogovornica. Sodelovali so na prireditvi Slovenec leta, preizkusili so oder kongresnega centra Brdo pri Kranju, pa v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma skupaj z glasbeno skupino Victory in Nuško Drašček. Zapeli so tudi Mojce Polak Rožič bi radi medse privabili še več takih, ki jim je petje ljubo in si želijo svoje pevske sposobnosti nadgraditi v dobri družbi. Manjka jim tako ženskih, še bolj pa moških glasov. Pevci v domačem okolju raje prepevajo v tukajšnjem moškem zboru, le nekaj jih prepeva v obeh.« Na letošnji reviji Pozdrav pomladi so si »pripeli« uvrstitev na regijsko revijo. 25. maja, v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. Mojca Polak Rožič, predsednica zbora, pravi, da bodo na njem dokazali, »da smo pri dvajsetih še vedno mladi, a zreli, in potrdili geslo zbora ne popuš'amo!« Veljajo za kakovosten zbor Na vprašanje, ali velja tudi za zbor to, kar velja za vino: bolj je staro, boljše je, Polak Rožičeva pravi: »Menimo, da smo dobri vse od ustanovitve, da veljamo za kakovosten zbor. Zaradi raznolikosti članov ima poseben, unikaten zvok, ki je prejel že vrsto dobrih kritik. Je pa res, če bi hodili bolj redno na vaje, bi bili lahko Sogovornica pravi, da so leta prinesla marsikaj - menjali so se pevci in pevke, vrstili so se nastopi, pisale so se zgodbe ... Zlepa ne bodo pozabili zmage v TV oddaji Spet doma, kar Polak Rožičeva uvršča med največje uspehe zbora, ponašajo se s srebrnim priznanjem na regijskem tekmovanju Od Celja do Koroške, zavidljive rezultate so poželi na še nekaterih medobčinskih, regijskih tekmovanjih in revijah. So dokaj redni gostje prireditev Pozdrav pomladi v Velenju, s katere so se letos uvrstili še na regijsko revijo. Ljubiteljem zborovskega petja se v domačem kraju že vrsto let predstavijo na letnem, na božično-novoletnem koncertu, popestrijo marsikatero že z legendarno skupino Pepel in kri, Heleno Blagne, Tomažem Domicljem.« Jih tujina ne mika? »O, ja, nas mika, a pravimo, lepo počasi.« Želijo si še več članov V zboru trenutno prepeva 28 pevcev in pevk, stari so od 20 let, najstarejša članica jih šteje že 80. Prihajajo iz domačega kraja ter njegove širše okolice. Po besedah Mojca Polak Rožič: »S prepevanjem v zboru zadovoljujemo svoje tovrstne potrebe, hkrati pa tudi potrebe tistih, ki radi prisluhnejo ubranemu zborovskemu petju.« Poleg pridobivanja novih članov bodo osrednji cilji delovanja zbora v prihodnje ohranjanje ljubezni do petja in kakovost prepevanja, prenašanje izročila slovenske ljudske pesmi na mlajše rodove, prepevanje zabavnih melodij, »in da bo razpoloženje v zboru vsaj tako dobro, luštno, kot je sedaj,« je še dejala Mojca Polak Rožič. Glasbena šola Fran Korun Koželjski Jenkova cesta 4, Velenje DAN ODPRTIH VRAT 22. maja ob 17. uri 17. UR j -Dan odprtih VftAT VPIS UCENCEV V GLASBENO ŠOLO VELENJE ZA ŠOLSKO LETO 2018 / 2019 bo potekal od 22. maja dalje. Več informacij www.gsvelenje.si | info@gsvelenje.si 03 / 898 12 00 Organizatorji Lirikonfesta izbrali nagrajence Organizatorji 17. mednarodnega Lirikonfesta Velenje so razglasili dobitnike festivalskih nagrad in priznanj. Lavreati so tokrat Iztok Osojnik, Peter Kuhar, Lenka Kuhar Danhelova, Dragan Potočnik, Aleš Šteger in Maruša Mugerli Lavrenčič. Velenjico - čašo nesmrtnosti, letos prejme slovenski pesnik Iztok Osojnik za desetletni pesniški opus v 21. stoletju. Mednarodno Pretnarjevo nagrado dobi slovensko-češki literarnoprevajalski par Peter Kuhar in Lenka Kuhar Danhelovl Nagrado »krilata želva« za najboljši slovenski knjižni potopis preteklega leta prejmeta letos dva slovenska potopisca, Dragan Potočnik in Aleš Šteger, priznanje Lirikonov zl&t pa prejme slovenska književna prevajalka Maruša Mugerli Lavrenčič. Gledališče Mozirsko uvrščeno na Linhartovo srečanje Gledališče Mozirsko se je z dramo o demonični moči zla, Moč teme Leva Nikolajeviča Tolstoja, uvrstilo na regijsko Linhartovo srečanje, ki velja za najpomembnejši festival ljubiteljskih gledaliških skupin v Sloveniji. Kakovost njihovega dela je regijski selektor dodatno potrdil s tremi od petih možnih posebnih priznanj. Posebno priznanje za glavno žensko vlogo je prejela Jasna Skornšek, za stransko žensko vlogo Ana Skornšek, posebno priznanje za režijo pa Aleš Podrižnik. Ali se bo Moč teme uvrstila tudi na državni nivo 57. Linhartovega srečanja, bo odvisno od državnega selektorja, ki si bo predstavo ogledal v torek, 29. maja, ob 19.30 v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Predstava bo odprta za vse gledalce, ogled predstave pa odsvetujejo mlajšim od 12 let. ALTIERMATOR Izvorna koda Bojan Pavšek Letošnji april ni bil samo mesec vremensko-temperaturnih presežkov. Slovenska arhitekturna scena je v tem času pod suvereno organizacijsko taktirko zavoda Big izvedla Festival Big arhitektura 2018. Festival, ki je poleg srečanj strokovnjakov z različnih področij arhitekture in urbanizma serviral mnogokrat prezrta, a pomembna poglavja prostorskega načrtovanja. Pokukal je v zakulisje vizionarskih razvojnih konceptov, tolmačil neznanke sodobnih trendov in spodbujal konstruktivne provokacije, vezane na področje oblikovanja prostora. Pod streho nekdanje Tiskarne Mladinske knjige, zgrajene po načrtih arhitekta Savina Severja (za katero je leta 1967 prejel tudi Prešernovo nagrado), so se tokrat izvajale projekcije arhitekturnega poslanstva v t. i. Novem svetu. Svetu, ki je že tukaj, a obenem šele prihaja. Svetu, ki se poleg (ne) dojemljivega napredka na svoji evolucijski poti sooča z izrazitimi družbenimi spremembami. Te puščajo vedno bolj očiten odtis tudi v arhitekturi sodobnih mest. Pustiti sporočilo, biti opazen in prepoznaven je ob obilici konkurence vodilo arhitekturnih birojev, ki s svojim delom poskušajo napovedovati prihodnosti1. Nekateri pri tem pošteno brcnejo v temo, spet drugi postanejo učinkoviti glasniki humanih vizij. Pomemben del programa na Festivalu je zajemal sklop predavanj prodornih arhitektov, ki se pri oblikovanju poslužujejo inovativnih prostorskih intervencij. S premišljeno uporabo naravnih materialov in z inženirsko perfekcijo načrtujejo dolgoročne arhitekturne pečate, tako funkcionalne kot estetske. Za ustvarjanje takšnih referenc je potreben kreativen preplet ter sinhronizacija vseh faz projektiranja. Od ideje do izvedbe. Za premišljeno artikulacijo koncepta si morajo najprej privoščiti dovolj širok manevrski prostor „sanjarjenja in raziskovanja". Gre za časovno komponento, ki je nemalokrat žrtev prekratkih časovnih rokov, komunikacijskih šumov z naročnikom ali prekompleksnosti administrativnih postopkov. Za plezanje po takšnem ustvarjalnem izzivu pa je najpomembnejši začetek, sicer je vzpon v pravi smeri skoraj nemogoč. Prvi oprimek na „plezalni steni" predstavlja izvorna koda območja, v kateri bo nastajala in kasneje bivala nova arhitektura. Krajinska, arhitekturna in kulturna dediščina so le nekatere od dominantnejših komponent, ki tvorijo njeno kompleksno strukturo. Prepletenost različnih podatkov ustvarja podobo kodirane informacije, ki jo je šele potrebno odkriti, si jo pravilno interpretirati in z njeno pomočjo določiti smernice za novonastale ambiente. Pri tem si vedno pomagamo tako z razumskim kot tudi intuitivnim dojemanjem. Največja posebnost izvorne kode je v tem, da je neponovljiva. Lahko se sicer spreminja oz. nadgrajuje, a pri tem vedno ohranja avtohtonost. Njena identiteta je kot prstni odtis človeka, saj nima nikjer na svetu svojega dvojnika. In to jo dela drugačno in obenem privlačno. Šaleška dolina se lahko pohvali z bogato razvejanostjo korenin, po katerih se pretakajo sokovi izvorne kode. Nekatere med njimi so se skozi desetletja težke industrializacije prebile celo več sto metrov globoko, druge se vijejo nad površjem ter dovajajo hranljive snovi, potrebne za razvoj in vzdrževanje mestnih impulzov, spet tretje pa za rast in prevodnost potrebujejo ogromne količine vode. Te je več kot dovolj v Šaleških jezerih. Velenjsko jezero je v velikem pričakovanju. Njegova vzhodna obala bo postala sidrišče krožnice, na kateri se bodo nizale vodne hiške. Vse to z namenom, postati jezerska turistična ikona. Predstavitev projekta z eksotično računalniško vizualizacijo je naletela na plodna tla mnogih slovenskih medijev. Filmsko jezero in Turistična pravljica sta bila le dva od mnogih naslovov, ki so napovedovali nepozabno atrakcijo. Vendar pa pri opisih projekta pogrešam predvsem utemeljitev ideje v jeziku izvorne kode jezerske dediščine, ki še vedno v nizkem startu čaka, da (nam) pomaga prihodnost jezer nadgraditi z unikatnostjo. Unikatnostjo, ki izvira iz pristnosti. 1 Festival Big arhitektura 2018 festival-big-arhitektura-18/ Novi svet, http://zavodbig.com/ ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 13 17. maja 2018 »'^CAS 107,8 MHz 13 Radijski in časopisni MOZAIK Dober nasvet vedno pride prav Pogled na naravo v dneh, ko je ta že vsa v spomladanskih barvah, mnoge navdaja z občutkom o nečem lepem, o sprostitvi in nas hkrati napeljuje, da izkoristimo ponujene možnosti za tisto, kar nam pride »najbolj prav«. Zagotovo so za ta čas med najbolj priljubljenimi temami rubrike o zdravju, lepoti, zdravem načinu življenja, ki pripomorejo k dobremu počutju. Sami zelo dobro vemo, da pride dober nasvet vedno prav, zato v naši medijski hiši že kar nekaj let našim bralcem in bralkam omogočamo zbir dobrih informacij in nasvetov v posebnih prilogah. V današnji številki jih boste našli obilo v prilogi z naslovom Zdravje, narava, oddih in ekologija. Bernarda Matko (na sliki) iz marketinga tednika Naš čas pravi, da je v njej veliko informacij o možnostih za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa, o ponudbi na tem področju v bližnji in daljni okolici, o pomenu sklenitve ugodnega zdravstvenega zavarovanja za tujino za trenutke, ko nesreča ne počiva. Povabilu za sodelovanja so se odzvala tudi nekatera slovenska zdravilišča, ki ponujajo vrsto aktivnosti. Bolj drzne vabimo skupaj s Šaleškim aeroklubom na polet z letalom iz Lajš. Vsi vemo, da se v naravo vsemu navkljub ne smemo odpraviti povsem brezbrižno, saj pretijo na nas tudi nekatere nevarnosti. V tem trenutku so to klopi, zato v prilogi še posebej opozarjamo na možnosti, s katerimi lahko preprečimo posledice ugrizov okuženih malih žuželk. Tudi Mlekarna Celeia je k napotkom za zdravje pristavila svoj »lonček«. Do poletja pripravljamo še tri priloge z koristnimi nasveti in informacijami, in sicer gradbeno, Svet financ ter Poletje v Šaleški dolini. Verjamemo, da jih boste vzeli z veseljem v roke. Vsem želimo prijetno branje in čim več trenutkov, ki bodo uresničili vaša pričakovanja. ■ tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. MARKO VOZELJ IN MOJSTRI - Me boš še ljubila 2. MAGAZIN - Titanic 3. VANILLAZ feat. MZKA - Soultans of swing Marko Vozelj in Mojstri predstavljajo novo skladbo. Njen naslov je Me boš še ljubila, besedilo zanjo pa je napisal Marko sam. Marko že nekaj časa besedila piše sam in tokrat se sprašuje o odnosu in ljubezni med dvema posameznikoma. Glasbo je napisal Matjaž Vlašič, za skladbo pa so že posneli tudi videospot, v katerem nastopajo trije pari, ki so med seboj povezani tudi v resničnem življenju. GLASBENE novice LESTVICA domače glasbe Kevin Koradin in Chorchyp Kevin Koradin po skupini Tide uspešno nadaljuje svojo samostojno glasbeno pot. Doslej je predstavil pet skladb, med katerimi so tudi Brez besed, Spomni se in Z roko v roki, ki jo je posnel v duetu z Aniko Horvat. Tokrat pevec in avtor predstavlja nov duet. K sodelovanju je povabil prijatelja Denisa Porčiča - Chorchypa, raperja, Sloveniji. Tokrat se predstavlja s prvim avtorskim singlom Unloved, ki napoveduje njen debitantski album. Mila je na Poljskem študirala klasični klavir in jazz vokal, leta 2015 pa je nastopala v oddaji The Voice of Poland. Sama piše glasbo in besedila. Svoj prvenec pripravlja v studiu v Varšavi, v Sloveniji pa si je ustvarila dom in družino. Videospot za skladbo Unloved je posnela slovenska filmska produkcijska ekipa INSTANT profesionalnega borca in člana nekdanje hip hop skupine Kocka, s katerim sta posnela skladbo En dan. Skladba je kombinacija pop in hip-hop glasbe, v njej pa sta združena Kevinov značilni vokal in Chorchypov razpoznavni hip-hop slog. Za produkcijo in zvočno podobo singla je poskrbel producent Borut Bernik - To-rulsson. Skladba bo poleg ostalih Kevinovih singlov našla mesto tudi na njegovem solo prvencu, predvidoma prihodnje leto. Mila z avtorskim singlom Unloved SI z Vladanom G. Jankovicem ter mlado umetnico, režiserko Nino Tratnik na čelu. Snemanje je potekalo v čudovitem ambientu Sečoveljskih solin. Evrovizija prihodnje leto v Izraelu V finalu 63. izbora za pesem Evrovizije, ki je v soboto zvečer potekal v Lizborni, je slavila predstavnica Izraela Netta s skladbo Toy. Netta je vse od izida skladbe marca veljala za favoritinjo za zmago, kar so kazale tudi stavnice. Drugo mesto je pevka Eleni Foureira s pesmijo Fuego priborila Cipru, na tretje mesto pa se je uvrstil avstrijski predstavnik Cesar Sampson s skladbo Nobody but you. Slovenija se je z Leo Sirk in skladbo Hvala, ne! uvrstila na 22. mesto. V finalu letošnje Evrovizije so nastopili predstavniki 26 držav, Slovenija pa se je v finale uvrstila prvič po letu 2015. Zmagovalno skladbo 63. pesmi Evrovizije so izbrali gledalci s telefonskim glasovanjem in petčlanska strokovna žirija v vseh 43 državah udeleženkah. Portugalska je letos prvič gostila Evrovizijo po zaslugi Salvadorja Sobrala, ki je lani slavil v Kijevu. Enrique Iglesias navdušil v Stožicah Španski pop zvezdnik Enrique Iglesias je s sobotnim uro in pol trajajočim koncertom dodobra razgrel večtisočglavo množico v Stožicah. Oboževalkam in oboževalcem je postregel s svojimi največjimi hiti in spektakularnimi posebnimi učinki, navdušil pa jih je z obljubo, da se v Slovenijo kmalu spet vrne. Koncert je začel s pesmijo I'm a freak, ob spremljavi svetlobnih, zvočnih in vizualnih učinkov pa nadaljeval z I like how it feels, Heartbeat in Duele el corazon. Poleg novejših Subeme la radio in El Bano je pevec predstavil tudi nekaj svojih starejših skladb, kot so Bailamos, Escape in Be with you. Glasbenik, ki je le nekaj dni pred prihodom v Slovenijo dopolnil 43 let, je na koncu postregel še s hitoma, s katerima zadnja leta kraljuje na glasbenih lestvicah, El Perdon in Bailando, poslovil pa se je s pesmijo I like it. V nedeljo je Enrique v Stožicah nastopil še enkrat na dodatnem koncertu. Izbrane so skladbe za letošnje MMS Znane so skladbe, ki bodo 14. julija v Portorožu tekmovale na 38. festivalu Melodije morja in sonca. Med 85 skladbami, prispelimi na razpis, jih je komisija izbrala 14, ki se bodo potegovale za veliko nagrado festivala in štiri nagrade strokovne žirije. Izborna komisija je na festival uvrstila skladbe Moj Profil (Lea Sirk), Lahko bi mi povedal (Ana Štokelj), Kanela (Bogdan), Številka srca (Irena Vrčkovnik in Mjav), Z mano se ne da (Kalamari), Tvoja Lepota (Klapa Semikanta), Sanjal bom (Laurylin in Jan Bogatič), Kjer pomol poljubi morje (Manca Špik), Jaz bi šla naprej (Mila), Vrni se srce (Prifarski muzikanti), Odklop (Proteus), Pa sem šla (Steffy), Passi nel blu (Swing Deal) in Hej DJ (The Plut Family). Komisija je določila tudi tri rezervne skladbe, vrstni red nastopa pa bodo izvajalci izžrebali 28. maja v Avditoriju Portorož. Lani, na 37. festivalu, je s pesmijo Če te kdaj spustim iz rok veliko nagrado osvojil Isaac Palma. Mila je izkušena glasbenica poljskih korenin, ki že deset let živi in ustvarja v Sloveniji. Februarja je izšel njen prvi singel Svoboda, ki sta ga podpisala Matevž Šalehar - Hamo in Denis Horvat ter z njim prepričala radijske postaje po Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Vražji muzikanti & Saša Zamernik - Kako je mogoče 2. Skupina Gadi - Ker ti 3. Spev & Smeh - Leta niso važna 4. Monika & Gregor Avsenik & Ansambel Saša Avsenika - Morda pa nekoč 5. Ansambel Nemir - Kaj me briga 6. Dolenjskih 5 - Jaz sem ta 7. Ansambel Naveza - Opolnoči 8. Ansambel Vikend - Spomni se 9. Ansambel Poljanšek - Planinska 10. Ansambel Urok - Zbiram poljube www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO FLORA Flora Ema Lotrič predstavlja novo pesem z naslovom Ta tvoj lepi nasmeh. Avtor glasbe je Anže Langus Petrovič, avtorica besedila pa Barbara Pešut. Flore se spomnimo iz oddaje Misija Evrovizija, od takrat pa je že izdala eno avtorsko ploščo s skupino Flora in Paris, s katero je sodelovanje po treh letih zaradi študijskih obveznosti prekinila. SIDDHARTA Po krajšem premoru in povratku v studio se Sidd-harta vrača z novim singlom, videospotom in še kakšno zanimivostjo. Podrobnosti zaenkrat niso znane, saj so člani skupine v zvezi z vsemi novostmi zelo skrivnostni in pravijo, da jih bodo razkrili v četrtek, 24. maja, na skrivni lokaciji. UMA UMA je nova zasedba pevke Urške Majdič, ki jo poznamo predvsem kot članico zasedbe Billysi. Ob njej sta še Matjaž Marin (kitara) in Rok Hozjan (kontrabas) kot jedro benda. UMA nadaljujejo svojo glasbeno rock zgodbo, Čarobni vrt pa je prva skladba, ki so jo studijsko posneli in kot zasedba tudi uradno objavili. VANILLAZ Hrvaško-slovenskemu DJ duu Vanillaz, ki ga sestavljata Mark Bucič in Miha Pajk, je uspel zgodovinski preboj. Po nastopih na številnih mednarodnih festivalih in prizoriščih po Evropi in Severni Ameriki bosta nastopila na glavnem odru svetovno znanega festivala elektronske glasbe Ultra Europe v Splitu, pred tem pa še na glavnem odru festivala Ultra Korea. Pred kratkim je izšel tudi njun novi singl Sultans of Swing. LEA SIRK Po izjemnem nastopu na Pesmi Evrovizije se Lea Sirk odpravlja na slovensko turnejo z naslovom Hvala, ne!. V desetih letih pevske kariere je izkusila in se naučila veliko. Zdaj je prišel čas, da stopi na oder kot solistka in da publiki to, kar si je vedno želela. Po vrnitvi domov ne bo počivala, saj jo prvi nastop čaka že v soboto v celjskem klubu Branibor. Naš čas, 17. 5. 2018, barve: CM K, stran 14 14 k k Jože Melanšek je upokojenec, ki je aktiven 'sto na uro'. Z ve-rr seljem pride zraven, ko se dogaja, ali pa pomaga, da se dogaja. Vse pa ovekoveči. Zelo rad fotografira. To je njegova strast. Se vidi, kaj? Zato pa ima toliko dobrih posnetkov! Ob njem Ivo Planine, ravnatelj. Cilj je bil tokrat obema isti - varnost otrok v cestnem prometu. Sodelovala sta pri organizaciji in izvedbi tehničnega dne za devetošolce. ^^ »Bravo, Menihi! Prav tesno ste - ali pa smo - povezani z Mestno galerijo Šoštanj. Saj je skoraj, kot bi bila naša! Vaš mož Bogdan jo je ustanovil, vaša hči Uršula je bila prva galeristka v njej, moj mož Kajetan kot direktor zavoda skrbi za dogajanje, tast Darko Menih kot župan v njej velikokrat odpre kakšno razstavo, vi, Majda pa ste kot velika ljubiteljica umetnosti zelo redna obiskovalka,« je Alice Čop ob dvajsetletnici galerije prišepnila Majdi Menih. k k Minulo soboto sta v Piranu v cerkvi sv. Jurija prisegla zvestobo vinskemu viteškemu redu dva poznavalca in ljubitelja vin iz Saša regije. Danijel Grudnik, mali kletar - posrednik vinske blagovne znamke Steyer (Sintalov varnostnik s pištolo) iz Mozirja, ter Mihael Fajfar, tehnični dispečer pekarne Mišmaš ter vinogradnik in več kot 200-kratni prejemnik zlatih medalj za odlična vina iz Slatin pri Šmartnem ob Paki. Prvi ga je cuknil kot vinski vitez svetnik Danijel, Mihael pa je z zadržkom poziral kot vstopni član hospites. Oba sta zdaj brezkompromisno zavezana širitvi vinske kulture! 17. maja 2018 ZANIMIVOSTI Prvi slep Slovenec prehodil Camino de Santiago Danes 55-letni Martin Močnik je pred desetimi leti zaradi hude sladkorne bolezni oslepel; na eno oko popolnoma, na drugem očesu pa ima ohranjena dva odstotka vida. Takrat se je odločil, da bo pred popolno slepoto prehodil 841 kilometrov dolgo pot Camino de Santiago. S psičko vodnico je pohod začel 18. aprila v francoskem Saint Jean Pied de Port. Pot sta nadaljevala čez Pireneje po celotnem Iberskem polotoku, prejšnji teden pa sta po 21 dneh prispela do Santiaga de Compostele v Španiji. Po besedah Močnika je bila najdaljša pot, ki sta jo prehodila v enem dnevu, dolga 48 kilometrov, najtežje pa je bilo zaradi vremenskih razmer prvi dan pohoda. Promet ovirala čokolada Na avtocesti na severu Poljske je voznike prejšnji teden presenetil nenavaden prizor. Tovornjak s cisterno, ki je prevažal tekočo čokolado, je trčil v zaščitno ogra- jo in se prevrnil, ob tem pa se je 12 ton sladke tekočine razlilo na cesto. Voznik tovornjaka se je v nesreči poškodoval in bil zaradi zlomljene roke prepeljan na zdravljenje v bolnišnico. Na cestišču pa je razlita čokolada medtem povzročila dolg zastoj v obe smeri. Po reševalcih je na kraj nesreče kmalu prihitela tudi ekipa za čiščenje. Opremljeni so bili z lopatami, bagrom in visokotlačnimi čistilci z vročo vodo. Toda čokolada je čistilcem povzročala precejšnje, preglavice še posebej zato, ker se je gosta tekočina na zraku postopoma strjevala, čiščenje pa je trajalo več ur. Bodo vlažni robčki izginili s polic? Britanija opozorila, da bo treba izdelke, »kot so vlažilni robčki z delci plastike«, povsem umakniti s polic. Proizvajalci bodo tako morali razviti nove vlažilne robčke brez plastike ali pa se bodo morali potrošniki v prihodnje znajti brez njih. Veliko bi sicer lahko storili potrošniki sami: uporabljenih robčkov pač se ne meče v sistem odpadne vode. Očesni kolobarji pand vse bolj bledijo V centru za proučevanje pand v kitajskem Chengduju živi več kot 150 pandjih medvedov. Toda znanstveniki so vse bolj zaskrbljeni - dobro znani črni kolobarji okoli oči pand namreč očitno Kivi kriza Kivi postaja vse bolj priljubljen sadež. To seveda veseli Novoze-landce, ki kivi gojijo - vendar jim obenem povzroča nemalo težav. Ker kiviji po vsej državi zorijo v istem obdobju, potrebujejo na Novi Zelandiji veliko delovne sile za obiranje kivija. Gre za milijone kivijev, ki bodo na drevesih v kratkem neuporabni oziroma gnili. Predstavnica lokalne organizacije za pridelovalce kivija Vlažilni robčki za enkratno uporabo so eni večjih onesnaževalcev okolja, saj vsebujejo nerazgradljive delce plastike. Njihova prodaja se je v minulem desetletju razcvetela, v Veliki Britaniji pa prav vlažilni robčki povzročajo nemalo težav - predstavljajo namreč 93 odstotkov nerazgradljivih odpadkov, ki povzročajo zamašitev kanalizacij. V izdelanem načrtu za zmanjšanje onesnaženosti okolja je tako Velika bledijo. V centru so se črni kolobarji okoli oči v belo obarvali pri kar dvanajstih pandah, znanstveniki pa ne vedo, zakaj. Omenjeni medvedje imajo okoli oči tudi razjede, poleg tega pa jim odpada dlaka. Zaenkrat so strokovnjaki že izključili bolezen ali zajedav-ce, o vzroku za dogajanje pa še naprej nimajo niti sledi. Nikki Johnson je pojasnila, da je postala težava pridobivanja sezonskih delavcev tako velika, da so morali z njo soočiti novozelandsko vlado. Ta je prvič v zadnjem desetletju razglasila uraden sezonski primanjkljaj delovne sile v regiji in omogočila, da bodo lahko tudi tuji obiskovalci s spremenjenimi pogoji počitniških vizumov delali v sadovnjakih ter pakirnicah kivija po vsej regiji. V regiji je sicer približno šest tisoč nezaposlenih, a večina njih tovrstnega dela ne želi opravljati. Delo je namreč sezonsko in fizično zelo zahtevno, zanj pa delavci dobijo minimalno plačilo. frkanje » Levo & desno « Predvolilna Ta čas pred volitvami je polno različnih anket, ki kažejo razpoloženje med volivci in možne uspehe strank. A tudi tu velja »reklo«: ankete obračajo, volitve (volivci) obrnejo. S tem se tolažijo predvsem tisti, ki jim ankete slabo kažejo. Vročica Praznični slovenski kresovi so že pred časom ugasnili. Upajmo, da bo tudi po prevzemu (slovensko in v Sloveniji) Gorenje močno gorelo še naprej. Malo in veliki Vse glasnejše so zahteve, da bi morali imeti v Sloveniji (spet) ministra za malo gospodarstvo. Saj je to gospodarstvo malo le po imenu. Sicer je že zdaj zelo veliko. (Pre)drago Mnogim je spomin na nekdanjega predsednika pokojne skupne države še zelo drag. Ponujene ideje za obnovo »njegovega« parka pa se vseeno zdijo nekaterim preveč drage. Operacije Evropa tudi pri nas financira različne »operacije«. Ne bi bilo slabo, če bi financirala tudi resnične zdravniške operacije. Te so za preživetje ljudi marsikdaj pomembnejše od mnogih ne-zdravstvenih operacij. Korak za korakom Občina bo poskrbela za nakup zastav, ki jih bodo razdelili med ljudi. Bo moral kdo še poskrbeti, da bodo res visele? Alergije V tem spomladanskem času, času obilnega cvetenja, so mnogi ljudje prizadeti zaradi različnih alergij. A v letošnjem času, času predvolilnih aktivnosti in obljub, ljudje spoznavajo, da so alergični še na vse kaj drugega. Na pol Rokometašem Gorenja je v (odločilnem) boju s Celjani dobro kazalo. Škoda le, da je imela tekma dva polčasa. Staro in novo V Sloveniji je veliko Starih vasi. In malo Novih mest. Čeprav je v bistvu res tudi veliko novih vasi in starih mest. Zastoji Ne le vlaki, tudi naš drugi tir ima veliko zastojev. V nedeljo smo o njem imeli že drugi referenduma. Kovačič tudi po njem napoveduje nov zastoj. Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 15 17. maja 2018 ««WAS ZDRAVO Z NARAVO 15 Zdravo z naravo v V naravi ravnajte samozaščitno Osteoporoza je tiha bolezen kosti Smo za večino v najlepšem delu leta, v času, ko si lahko s tem, ko preživimo aktiven dan v naravi, naberemo novih moči. Možnosti za prijetno izkoriščanje časa je tod okoli res obilo. Seveda pa se moramo samozaščitno obnašati in se na svoje odhode v naravo dobro pripraviti. Številne nasvete o tem smo zbrali v tokratni prilogi, kjer med drugim obsežno pišemo, kako se obvarovati velikim nevarnostim, ki jo lahko povzročajo nevarni piki klopov, pa tudi drugih žuželk. Seveda morate biti pozorni tudi na primerno obutev in za zaščito pred soncem, ki se mu izpostavljajte postopno. Dobro je, da si zapomnite številki 112, to je enotna evropska številka za klic v sili, je brezplačna in dosegljiva iz vsakega klicnega omrežja tako stacionarnega kot mobilnega. Preko te številke vas povežejo s službami prve pomoči (lokalno policijo, službe prve pomoči, gasilci...). Ta številka vam je na voljo 24 ur dna dan. Naj bosta pomlad in poletje lepa, nadihajte se svežega zraka, naberite si novih moči in brezskrbno uživajte! To je zagotovo najboljši recept za dobro počutje, ki je tudi vir zdravja. ■ er me ks/opolšica Wellness Center Zala Zanjo je značilno, da imajo kosti zmanjšano kostno gostoto in zaradi tega kosti, ki so bile prej močne, postanejo zaradi osteoporoze krhke in lomljive. Gre za »tiho bolezen« prav zato, ker svoje zobe pokaže pri prvem zlomu, t. i. osteoporoznem zlomu. Osteoporoza po navadi ne boli in ne kaže znakov. O tipičnem osteoporoznem zlomu govorimo takrat, ko nekdo pade iz stojne višine na bok in si zlomi kolk ali pa če dvigne relativno lahko breme in ob tem utrpi zlom vretenca. Najpogosteje za osteoporozo zbolevajo ženske po 50. letu starosti. Zakaj je tako? Večina žensk po 50. letu pride v menopavzo, kjer je znižan nivo estrogena, ki pa je pomemben zaščitnik kosti. To pa ne pomeni, da osteoporoze nimajo tudi moški; strokovnjaki ocenjujejo, da bo vsak peti moški po 50. letu starosti do konca življenja utrpel zlom kosti zaradi nezdravljene osteoporoze. Dejavniki tveganja za osteoporozo so velikokrat povezani z nezdravim življenjskim slogom (kajenje, alkohol, nezdrava prehrana, premalo gibanja), velikokrat pa tudi določene bolezni vplivajo na nastanek osteoporoze (hipo-gonadizem, kronične vnetne bolezni: revmatoidni artritis, kronična vnetna črevesna bolezen ...). Da bi lažje razumeli osteoporozo, moramo najprej poznati sestavo kosti: kosti si lahko predstavljamo kot bančni račun, na katerem je le toliko kosti, kot je na račun naložimo. Gradnjo kosti omogočajo celice osteobla- sti, razgradnjo pa celice osteo-klasti. V otroštvu in najstniških letih se nova kost nalaga hitreje, kot se stara kost odstranjuje. S tem kosti postajajo večje, težje in gostejše. Tvorba kosti prehiteva njeno razgradnjo, dokler ne dosežemo največje kostne mase, v prehrani!), zelenjavi (brokoli, čičerika, korenje, kitajsko zelje, špinača, blitva, fižol), sadju (suhe fige, suhe marelice), ribah in oreščkih. Seveda pa je potrebno, tako kot pri drugih stvareh v življenju, upoštevali načelo zmernosti, tudi v prehrani kakor tudi kar se zgodi do 30. leta starosti. Pozneje se začne kostna masa postopno manjšati. Osteoporo-za je zato veliko bolj verjetna, če v mladosti ne dosežemo najvišje kostne mase. Za zdrave kosti je potrebno poskrbeti že v zgodnji mladosti! Pomembni so: telesna aktivnost, s kalcijem bogata hrana, zadosten vnos vitamina D. Največ kalcija najdemo v mleku, navadnem jogurtu, kefirju, nekaterih sirih (pozor: maščoba telesni aktivnosti. Če ujamemo »zlato sredino« zdravega prehranjevanja in se pri tem še ddovolj (po lastnih zmožnostih) gibamo na soncu, kjer bomo lovili vitamin D, bomo že veliko naredili, da preprečimo ali vsaj zmanjšamo možnost za osteoporozo. Zdrave kosti so naložba za zdravo starost, zato danes poskrbite za močne in zdrave kosti. a Aleksandra Vasiljevič, dipl. m. s. ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Zakaj skleniti zavarovanje za tujino? Ker nudi več kot Evropska kartica, kajti evropska kartica ne nudi asistence, kar pomeni, da ste v primeru, ko potrebujete medicinsko pomoč, pri iskanju zdravnika ali ustrezne ustanove, prepuščeni sami sebi. Evropska kartica ne krije stroškov prevoza zavarovane osebe iz tujine v Slovenijo. S sklenjenim zavarovanjem za tujino pa si zagotovite: 24-ur-no asistenco v slovenskem jeziku, informacije o najbližji zdravstveni ustanovi, storitve nujne medicinske pomoči tudi v zdravstvenih ustanovah, ki niso v javni zdravstveni mreži obiskane države, nujne zdravstvene prevoze do bolnišnice ali klinike ter nujno zdravljenje, nujne zobozdravstvene storitve, zdravljenje akutnega poslabšanja kroničnih bolezni, iskanje in reševanje ponesrečenih oseb, prevoz v do- movino, odvetniške storitve. S sklenjenim dodatkom za nezgodno zavarovanje pa si zavarovanje nadgradite tudi z nezgodnim zavarovanjem za čas trajanja potovanja. Pri izbiri paketa zavarovanja je pomembno: območje, kamor potujete, kakšno višino kritja želite (odvisno od aktivnosti, ki jih boste v tujini počeli), koliko oseb potuje, kolikokrat letno potujete, namen potovanj (počitnice, službena pot). Vsem, ki si za čas bivanja v tujini želijo zagotoviti večji obseg pravic, je ponujena sklenitev posebnega zavarovanja. Torej vsem, ki se želite pri potovanjih v tujino izogniti visokim stroškom, ki lahko nastanejo zaradi poslabšanja zdravja, priporočamo, da pred odhodom sklenete zavarovanje za tujino. ■ Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 16 16 ZDRAVO Z NARAVO »»WAS 17. maja 2018 Tečaji masaže in pedikure na Srednji zdravstveni šoli Celje Izobraževanje je namenjeno tako začetnikom kot tistim, ki se z masažami in pedikuro že ukvarjajo - Izvajajo ga izkušeni strokovnjaki SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CELJE Ipavčeva 10, 3000 CELJE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2018/2019: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, štiriletni program); • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2); • BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program); • KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, štiriletni program). in v TEČAJE ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij: • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA. Pridružite se nam lahko še na enodnevnih delavnicah s področja nege, dietne prehrane in kozmetike. Dodatne informacije: 03 428 69 00 | info@szsce.si | www.szsce.si Izvajanje tečajev masaže in pediküre ima na Srednji zdravstveni šoli Celje dolgo tradicijo. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo pričeli tovrstno izobraževanje. Pri izvajanju tečajev sodelujemo s priznanimi strokovnjaki z bogatim znanjem in izkušnjami. Tečaj masaže obsega teorijo in praktični pouk klasične ročne masaže. Namenjen je začetnikom in tudi tistim, ki se z masažo že ukvarjajo in si želijo nadgraditi svoje znanje. V tečaju pedikure pridobijo udeleženci znanje estetske in medicinske pe-dikure. Naučijo se tretmajev za privlačen videz stopal in se usposobijo za nego zdravih, utrujenih in lažje poškodovanih nog ter za reševanje zahtevnejših težav. Na Srednji zdravstveni šoli Ce- ga izdamo v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom. S certifikatom pridobijo udeleženci tudi poklic. Tečaji v celoti potekajo v šol- > Izvajamo tudi tečaje vizažist, maniker in zdravstveni reševalec. lje izvajamo tudi tečaje vizažist, maniker in zdravstveni reševalec. Po zaključenih tečajih lahko udeleženci pridobijo javno veljavno listino - certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki skih sodobno opremljenih, specializiranih učilnicah. Predavatelji v tečajih sledijo strokovnim smernicam in razvoju stroke. V zadnjih letih smo tečaje že večkrat prenovili, posodobili in do- polnili, kar pomeni, da imajo naši tečajniki konkurenčno znanje. Poleg daljših tečajev, ki omogočajo pridobitev poklica, izvajamo tudi enodnevne delavnice s področja nege, kozmetike in dietne prehrane. Aktivnosti potekajo vse šolsko leto. Na tečaje in delavnice se lahko prijavite s pomočjo prijavnice, ki je objavljena na spletni strani šole, ali osebno. a mag. Jana Bervar, izobraževanje odraslih, Srednja zdravstvena šola Celje NAKUPOVALNI CENTER VELENJE, Kidričeva 2fc> Bolečina vratu Storitve: Bolečina križa Težave s sklepi Mišična utrujenost Glavobol i Ä '.. I /iS V rt o g I a v i c a^^^S^K Analiza te íes ne drže Kraniosakralna terapija . Ina manipulacij« ^^^ñarm^fía nevroml£ična stabilizacija k / > Inkubacijska doba bolezni (čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov) je 7-14 dni po okužbi. mu meningoencefalitisu je seveda smiselno tudi v času, ko so klopi že aktivni. Priporočljivo je sicer cepljenje v hladnejših mesecih leta, ko klopi niso aktivni, ker prejmemo dva odmerka, ki nas zaščitita za tekoče leto in smo tako v času med prvim in drugim cepljenjem brez skrbi, vendar je sezona cepljenja proti klopom aktualna celo leto.« Strokovnjaki zagotavljate, da je cepljenje najučinkovitejši ukrep. »Klopi v našem prostoru prenašajo povzročitelje treh bolezni: najpogostejša, ki jo povezujemo z njimi, je borelioza, na drugem mestu je najtežja bolezen - klopni meningoencefali-tis, najredkejša pa je humana granulocitna anaplazmoza. In za najtežjo je cepljenje najučinkovitejši zaščitni ukrep. Za ostali dve bolezni cepiva ni, na voljo pa so učinkoviti antibiotiki, če je, predvsem pri boreliozi, diagnoza postavljena dovolj zgodaj. Zato se je treba pred klopi ustrezno zaščititi tudi z oblačili in repelenti ter po vbodu klope čim prej odstraniti iz kože.« Komu priporočate ceplje- »Praktično vsem. Že leta je cepljenje obvezno za poklicno izpostavljene osebe z opredeljeno oceno tveganja na delovnem mestu in dijake ter študente, ki so izpostavljeni okužbi zaradi narave svojega študija, kot so terenske vaje. Cepijo se lahko že otroci od enega leta dalje. Je pa dejstvo, da klopni meningoen-cefalitis pri otrocih poteka blažje. Otroci hitreje okrevajo, imajo pa lahko trajne posledice predvsem pri kognitivnih sposobnostih (pri učenju, spominu ...). Pri ljudeh nad 50 let so težave po klopnem meningoencefa-litisu dolgotrajne (fizične, psihofizične omejitve .) Pri starejših poteka bolezen bistveno težje in možni so tudi smrtni primeri.« Obstajajo pa nekateri ljudje, ki se ne smejo cepiti. »Cepiti v času bolezni se ne smejo tisti, ki prebolevajo akutno vročinsko obolenje, so anafilaktično preobčutljivi na jajca in so imeli alergično reakcijo na predhodno dozo cepiva.« Kakšni so znaki bolezni? »Večina okužb z virusom klopnega meningoencefa-litisa poteka brez simptomov. Okužbo ugotovimo samo z določenimi krvnimi preiskavami. Pri bolnikih, ki zbolijo, bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prva faza pri klopnem me- se pojavijo ohromitve, približno odstotek obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v de- lovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizaci-jo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Borelioza se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožna sprememba nato spontano iz- Alenka Trop Skaza: »S pomladjo se poveča nevarnost okužbe s povzročitelji bolezni, kijih prenašajo klopi.« poteku bolezni pride do poškodb različnih tkiv in organov s trajnimi okvarami.« Pomislekov glede cepljenja je med ljudmi zelo veliko. »Cepljenje je najučinkovitejši in varen ukrep. Res pa je, da popolne varnosti, tako kot povsod v življenju, ni. Cepiva gredo skozi številne faze raziskav, v katerih se potrjuje njihova varnost, imunost in sprejemljivost. Težave po cepljenju so pri veliki večini lokalne in pričakovane (bolečina, rdečina na mestu cepljenja in povišana telesna temperatura). Vsi pozna- mo nezaželene učinke pri vseh zdravilih (cepiva sodijo mednje) in so navedeni na tako imenovanem pil-u, listku, ki je priložen zdravilom. Zapleti pri cepljenju so običajno splet okoliščin in so zelo zelo redki. Od drugih individualnih zdravil se cepljenje razlikuje tudi po tem, da cepljena oseba varuje svoje zdravje, hkrati pa zaradi posebnih principov (tako imenovane kolektivne imunosti) pripomore k zaščiti skupnosti. Sicer pa, če preberemo pil listek v navadni škatlici antipiretikov, lahko spoznamo, kaj vse lahko povzroči ena tableta proti glavobolu, ljudje pa jih jemljejo v določenih primerih kot po tekočem traku.« ■ KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (KME)? KAKO SE OKUŽIŠ S KME? nje? Z borelijami okuženi klopi so razširjeni po vsej Sloveniji, klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, pa je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. ningoencefalitisu se začne približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Na srečo se za nekatere bolezen s to fazo konča in ne pride do druge faze. Ta faza poteka z vročino in hudimi težavami zaradi prizadetosti osrednjega živčnega sistema (glavobol, slabost, bruhanje, tresenje rok in jezika, motnje zavesti). Pri 5 do 10 odstotkih bolnikov KME SE PRENAŠA Z UGRIZOM OKUŽENEGA KLOPA Klopi živijo v gozdovih in na travnikih, običajno se nahajajo v grmičevju in podrasti, zato se lahko hitro pritrdijo na obleko ali kožo ljudi in živali.4 Vm Virus vstopi v telo ob ugrizu Virus se razmnožuje v dermalnih celicah in okuženega klopa. bezgavkah ter vstopi v krvni obtok. Nato vstopi v možgane, kar povzroči vnetje centralnega živčnega sistema.5,6 V v KAKO LAHKO ZAŠČITITE SEBE IN SVOJE BLIŽNJE PRED KME? Preventiva temelji na zavedanju o bolezni in njenem učinkovitem preprečevanju.1-2 Pri gibanju na prostem, kjer je KME pogost, je potrebno2 nositi primerna oblačila izogibanje grmičevju in podrasti uporaba repelentov na koži in oblačilih pregledovanje telesa in odstranitev klopov s pinceto ali kleščami 1. World Health Organization (WHO). Vaccines against tick-borne encephalitis: WHO position paper Wkly Epidemiol Rec 2011;86:241-56. 2. European Center for Disease Prevention & Control (ECDC). Tick-borne Encephalitis - Factsheet for health professionals. Available at: http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/ emerging_and_vector-bome_diseases/tick_bome_diseases/tick_bome_encephalitis/basic_facts/Pages/factsheet-health-professionals.aspx (zadnji dostop: julij 2016). 3. Centers for Disease Prevention & Control (CDC). Yellow Book, 2016. Chapter 3: Infectious Diseases Related to Travel. Available at: http://wwwnc.cdc.gov/ travel/yellowbook/2016/ infectious-diseases-related-to-travel/tickbome-encephalitis (zadnji dostop: julij 2016). 4: National Health Service (NHS). Tick-borne encephalitis. Available at: http://www.nhs.uk/Conditions/Tick-bome-encephalitis/Pages/Introduction.aspx (zadnji dostop: julij 2016). 5. Kollaritsch H, etal. Background Document on Vaccines and Vaccination against Tick-borne Encephalitis (TBE). Available at: http://www.who.int/immunization/sage/6_TBE_backgr_ 18_Mar_net_apr_2011.pdf (zadnji dostop: julij 2016). 6. ROžek D, et al. Tick-borne encephalitis: pathogenesis and clinical implications. Travel Med Infect Dis 2010;8:223-32. O morebitnih dodatnih vprašanjih se posvetujte z zdravnikom. Datum priprave: maj 2017. Vse pravice pridržane. GSK d.o.o., Ljubljana. GSK d.o.o., Ljubljana, Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana, tel: +386 (0)1 280 25 00, medical.x.si@gsk.com SLO/ENC/0016/16(1)a Naš čas, 17. 5. 2018, barve: CM K, stran 19 17. maja 2018 ZDRAVO Z NARAVO 19 ¿à*-*- J.* * - r- d ; H j 1 ^IA Potovalnalekarna Majhen, a pomemben del priprave na dopust je priprava potovalne lekarne. Njeno vsebino moramo izbrati premišljeno, da nam bo resnično v pomoč pri morebitnih zdravstvenih tegobah na počitnicah. Osebno potovalno lekarno izberemo glede na: • starost in zdravstveno stanje dopustnika, • način, trajanje potovanja, • kraj potovanja ter razvitost zdravstvene službe v kraju počitnic. Pred daljšimi in tveganimi potovanji je vsekakor priporočljiv obisk pri osebnem zdravniku. To še posebej velja za bolnike s kroničnimi boleznimi, nosečnice in majhne otroke. V potovalno lekarno sodijo: • zdravila, ki vam jih je predpisal vaš zdravnik, • zdravila za samozdravljenje manjših zdravstvenih težav (zdravila za zniževanje povišane telesne temperature in lajšanje bolečin, alergijskih težav, želodčnih težav, zdravila proti potovalni slabosti, zdravila, ki jih uporabljamo proti zastrupitvi s hrano in driski), • varovalni pripravki za lajšanje težav pri sončnih in drugih opeklinah ter pripravki za nego po sončenju, • sredstva za zaščito pred piki insektov ter pripravki za odpravljanje težav po pikih, • osnovna sredstva za prvo pomoč (razkužilo za rane, sterilne gaze, povoji, obliži, škarje ...) Kako na potovanju ravnati s potovalno lekarno? Potovalno lekarno shranjujte v posebnih torbicah, ki ne prepuščajo svetlobe in vlage. Torbico z zdravili imejte v osebni prtljagi, tako jih boste imeli vedno pri roki, zagotovljena pa bo tudi najbolj optimalna temperatura shranjevanja zdravil med potovanjem. Pred potovanjem preverite roke uporabnosti zdravil. Vsa zdravila shranjujte v originalni embalaži skupaj s priloženimi navodili za uporabo. Želim vam prijetne in zdrave počitniške dni. a Mag. Sabina Grm, mag. farm. Šaleški aeroklub Lajše Topolšica 207 c Info: 041 470 340 i tfA Piknik prostor Panoramski leti i m i ^. LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, Velenje www.lekarna-velenje.si Lekarne Center, Kersnikova, Cankarjeva, Trebuša Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 0- Terme Zreče Imate težave z uhajanjem urina? Morate pogosto na stranišče in vam uhaja urin pri kihanju in kašljanju? Ste imeli operacijo v mali medenici ali na prostati? Ste pred kratkim rodili? Imate težave s spolnostjo in erekcijo? JMAJUJUHUAJjml' magnetna stimulacija Terapija je neboleča, neinvazivna, traja 20 minut Učinek zaznavamo že po 6. terapiji! Za učinkovito zdravljenje priporočamo 12-16 terapij. Naročanje in informacije. Recepcija zdravstva. Ponedeljek-petek. 12.00-16.00. 03 757 6 270 ali zdravstvo@unitur.eu. [j Terme Zreče ItaCS uniturtv @unitur_resorts www.terme-zrece.eu Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. ^ 1 OGVP^ 1 Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. 03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si Zdravi s knajpanjem v Termah Snovik Kneipp vodna terapija Fizioterapija, terapevtske masaže, plavanje v zdravilni termalni vodi, nega obraza in telesa SNOVIK Kneipp ■ VKOMI* UNUJt «■■ v Planinsko zvezo Slovenije vključenih približno 3 % državljanov. To je nekaj, kar se v drugih državah zdi nedosegljivo grič, hrib ali goro. Šaleška dolina je prepredena s planinskimi potmi, ki vodijo na vse okoliške vrhove, od Smrekovca, Uršlje gore do Graške gore, Paškega Kozjaka, Gore Oljke ipd. Če vas prav razumem, ste ponosni na delo planinskih društev iz te doline? Seveda, ne samo na društva iz Šaleške doline, na vsa slovenska planinska društva! Opravijo ogromno dela in vse prostovoljno. Veliko omenjam Šaleško dolino, to pa zato, ker me zanima, aH boste zdaj, ko niste več predsednik PZS, morda bolj aktivni v domači dolini? V mojem matičnem planinskem društvu -PD Šoštanj - so ves čas podpirali moje delo in kandidature. Ker smo vedeli, da bi poleg funkcije predsednika PZS težko opravljal še aktivnosti v domačem društvu, smo se dogovorili, da sem imel teh osem let nekakšen status quo. Stika seveda nikoli nisem prekinil, saj so me aktivnosti domačega društva vedno pritegnile in se jih rad udeležujem. Zdaj, ko nisem več predsednik, bom bolj aktiven na področju prostovoljnega vodni-štva, dogovorili smo se tudi za sodelovanje pri urejanju planinskih poti, ostaja pa tudi še nekaj drugih izzivov. Kako gledate na stanje planinarjenja v Sloveniji in v naši dolini? Na nacionalni ravni smo veseli, da je v Planinsko zvezo Slovenije vključenih približno 3 % državljanov, kar se v drugih državah zdi nekaj nedosegljivega. Tretjina tega je mladih in podobno je tudi v društvih v Šaleški dolini. V Sloveniji imamo za planinarjenje odlične pogoje! To potrjuje prigoda iz mojega mednarodnega udejstvovanja, ko so na enem od kongresov planinci iz Tajvana pripovedovali, kako radi zahajajo v Sečuan na Kitajsko, saj je to od njih oddaljeno samo tri ure vožnje z letalom. To me je opomnilo, kako veseli moramo biti Slovenci, da se lahko poceni zelo kvalitetno ukvarjamo s športno-rekreativnimi aktivnostmi v naravnem okolju. Vendar pa ne smemo pozabiti na varovanje narave. Res je. Z vsako našo aktivnostjo v naravnem okolju povzročamo motnjo. V zadnjih letih je število obiskovalcev v gorah in planinah močno poraslo. Pogovarjamo se tudi o primernem omejevanju obiska, saj ima vsako naravno okolje tudi svojo nosilno sposobnost. Vedeti moramo namreč, da smo v naravnem okolju samo obiskovalci in da se moramo temu primerno obnašati. Odgovorni smo za varovanje narave, pa tudi za svojo varnost in varnost drugih. Slišim, da še gorite za planinarjenje. Imate ambicije, da bi nekoč znova kandidirali za predsednika PZS? V življenju sem deloval že v marsikateri organizaciji in nimam navade, da bi se vračal na funkcije, ki sem jih v preteklosti opravljal. Poleg delovanja v PZS imam v prihodnje ambicije predvsem v mednarodnih planinskih organizacijah. Trenutno sem tudi podpredsednik Evropske planinske organizacije in v tem vidim še ogromno izzivov. Oven od 21. 3. do 20. 4. Naslednji majski dnevi bodo naporni, saj boste imeli krepko preveč dela. Že po nekaj dneh se boste počutili čudno, kot da ste bili prej nekaj mesecev brezdelneži. Najhuje bo zamenjati ritem življenja v spanju in količini dela. Po nekaj dneh se boste počutili slabo, kot da ste na pragu bolezni. Pa ne bo tako hudo. Leveč spanja in zdravilnega počitka si boste morali privoščiti. Slabo počutje bo v hipu izpuhtelo, ko boste dobili plačilo za svoje delo, saj bo poplačalo prav vse, kar boste preživljali skozi mesec. Misli vam bodo bežale k nekomu, ki se vam zdi nedosegljiv. Če boste pazljivo opazovali, boste videli, da imate možnosti. Bik od 21.4. do 21.5. Na prvo mesto boste v teh dneh postavljali neodložljive obveznosti. Morda boste tudi zato nemirni. Že res, da je za to lahko kriv položaj planetov, največja težava pa bo v vas. Predvsem zaradi nestrpnosti, ki jo čutite ob urejanju uradnih zadev, ne boste mogli biti mirni. S tem, da niste najbolj spretni, ko gre za urejanje uradnih zadev, se bo treba enostavno sprijazniti. Niti preklinjanje ne bo pomagalo. Ko se boste umirili in pustili stvari toku, bo šlo vse lažje. Pazite, komu boste razlagali svoje osebno življenje. Ni vse za vsaka ušesa. Nekateri lahko težave še bolj obrnejo proti vam, sploh tisti, ki vas imajo za konkurenco. Sobota bo pravljična. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Zadnje lepe majske dni ste veliko časa preživeli v naravi, sedaj, ko se je vreme rahlo pokvarilo, pa se boste najbolje počutili doma. Pa ne, da bi se pretegnili od dela, vaš najljubši kotiček kavč v domači dnevni sobi. Tudi zato, ker boste začutili, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Ukrepati pa boste morali, karže nekaj časa dobro veste. Nikar ne mislite, da boste rešitev našli v enem samem dnevu, saj so se težave nabirale kar nekaj let. Vsekakor vam bodo zvezde naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Na ljubezenskem pa bo precej hladno. Rak od 22.6. do 22.7. Odločili se boste, da je s sredino meseca maja prišel čas za zabavo in druženje. Zato boste veliko več časa kot sicer preživeli izven doma, med ljudmi, ki jih imate radi. Pa tudi med popolnimi neznanci. Družba obojih vam bo godila. Že kmalu boste začutili, da tudi takšno rahlo neodgovorno življenje ni tisto, ki si ga želite. Odgovora na vprašanje, kaj si resnično želite, pa ne boste imeli. Vseeno bo to, da boste bolj družabni, dobro vplivalo na odnose s sodelavci in tudi s partnerjem. Vesel bo, ker vas bo pogosteje kot sicer spravil od doma. Zdravje? Glavoboli niso čisto nedolžni. Potrudite se in telo očistite strupov. Lev od 23.7. do 23.8. Nekomu ste se s svojim obnašanjem tako zamerili, da ne bo mogel preko vaših besed in dejanj. Žal pa je to človek, ki je v vašem življenju zelo pomemben. Ker ste situacijo narobe ocenili, boste sedaj morali z njim delati v rokavicah. Pa še to morda ne bo pomagalo. Nikar se ne prilizujte, s tem boste samemu sebi naredili še veliko več gorja. Najbolje bo, da se dokažete z delom. Sploh na področju, kjer blestite. Tudi tokrat boste dokazali, da ste kreativni, poleg tega boste delali kot ura. Kar se ljubezni tiče, bo pri vas vladala taka suša, da ne boste več verjeli v pregorno moč meseca maja. Devica od 24.8. do 22.9. Včasih sami ne razumete, zakaj ste tako trmasti. Sorodniki vam bodo hoteli le pomagati, vi pa boste njihova dejanja razumeli povsem napačno. Zna se zgoditi, da bo ogenj v strehi, zamera pa tudi ne bo majhna. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate nato, da bodo že kmalu začele kopneti. Ker ste po naravi optimist, bodo z njimi kopnele tudi zamere. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki bo življenje spremenila vam in celi družini. Dela boste imeli veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale na morje in k počitnicam. Še malo, pa bodo tu, si boste rekli, ko vam bo šlo vse na živce. Ko se boste umirili, vas bo ubogalo tudi telo. Tehtnica od 23.9. do 23.10. Čeprav vam bodo obveznosti zapolnjevale podzavest, jih boste še nekaj dni uspešno potiskali na stran skrbi, ki vam jih povzroča posel. Zato boste v naslednjih dneh uživali v vsem, česar se boste lotili. Celo lenariti boste znali. Dobro namreč veste, da vas že kmalu čaka kopica dela, ki ne bo lahko, zato je dobro, da znate uživati v trenutkih, ko vam ni treba misliti nanj. Zdravje bo spet trdno kot nekoč, zato boste spet začeli krepko misliti na prihodnost. Ideje bodo karvrele na dan, a vse ne bodo uporabne. Kar se ljubezenskega življenja tiče, boste lahko prav tako srečni. Zaupanje v partnerja bo okrepilo dejanje, ki ga pričakujete v nedeljo. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Vedno, ko precenite svoje sposobnosti, pregorite. V teh dneh ste na dobri poti, da se vam zgodi prav to. Ne, niste fizično utrujeni, mentalno pa ste povsem izmučeni. Zato za vsako delo potrebujete enkrat več časa kot sicer, saj vam misli nenehno begajo k zasebnim težavam. Teh nimate malo, a niso življenjsko ogrožujoče. Doslej ste si vedno, ko se vam je zgodilo kaj podobnega, obljubili, da boste odslej živeli drugače. Tokrat nikar ne valite krivde na druge, ampak priznajte svoj del. In to na glas. Ko boste odprli oči, boste začeli gledati tudi z dušo. Vse se bo spet postavilo na pravo mesto, a ne prej kot konec maja. Strelec od 23.11. do 21.12. V preteklih dneh sta s partnerjem spet opravila veščino molka. Vedeli ste, da ni prav, da ga odrivate iz svojega življenja, še bolj pa, da z njim ne delite, kaj se vam dogaja. Brez skrbi, niste ga preslepili, saj vas predobro pozna. V samoti ne boste več zdržali, zato boste popravili napako in se spet začeli več ukvarjati z družino. S tem se bo odprl tudi partner. Še nekaj časa med vama ne bo rožnato, bo pa šlo na bolje. Da mislite resno in da se boste spremenili pa boste tokrat lahko dokazali le z dejanji. Besedam nihče več ne bo verjel. Danes vas čaka uspeh pri delu, na začetku prihodnjega tedna pa na finančnem področju. Kozorog od 22.12. do 20.1. Zdelo se vam bo, da vse stoji na mestu. Dogodki naslednjih dni bodo ohromili tudi vaše načrte, saj vam ne bo uspelo prav nič premakniti z mrtve točke. Še vedno boste težko usklajevali želje z drugimi v družini, ki so tokrat glede prihodnosti povsem drugačnega mnenja kotvi. Priznajte jim, da ste utrujeni. In da si želite bolj mirno življenje. Finančno stanje vam dopušča, da lahko prihodnost načrtujete varno, brez večjih odrekanj. Za druge pa vam ni več treba delati. To bodo težko sprejeli, še bolj težko pa bi jim bilo, če bi se vi zdravstveno zlomili zaradi številnih bremen. Partner vas bo podpiral, a le z besedami. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ničesar slabega niste hoteli, reakcije na vaše dejanje pa bodo resnično burne. To vas bo sprva presenetilo, zato se boste hitro umaknili v svoj varni dom. Po razmisleku boste ugotovili, da ne smete bezati, saj s tem bežite od prihodnosti. Na glas povejte, kakšne so vaše namere in kakšni so vaši cilji. Naslednji dnevi bodo ravno zaradi hitrega tempa dogodkov več kot pestri. To ni za vašo dušo, zato se ne boste mogli umiriti. Tudi partner ne bo razumel vašega nihajočega razpoloženja. Ko bosta spet začela govoriti isti jezik, bo čas za delanje načrtov o letošnjem poletju. Kot kaže ne bo takšno kot nekaj zadnjih. A nove avanture se boste res veselili. Ker ne bo poceni, začnite še bolj varčevati. Ribi od 20.2. do 20.3. Ker ste izjemno prilagodljivi in ker si ne želite konfliktov, vedno popustite. Zavedajte se, da to ni znak slabosti, ampak da to naredite tudi zato, ker ste modri. Zvezde pravijo, da je sedaj čisto pravi čas za odstranjevanje nesnage in nesporazumov iz vašega življenja. Vedno pogovor ne more rešiti vseh problemov, je pa odločilen, da se z njimi vsaj soočimo. Najtežji bo ponedeljek, saj se bodo nakopičene nerešene zadeve naenkrat začele obračati tako, kot si ne želite. Ne rešujte vseh hkrati, lotite se vsake posebej. Že v sredo boste vedeli, da ste zmogli. Čustveno praznino, ki bo tudi posledica pomanjkanja pozornosti partnerja, boste zapolnili s hrano. Dolgoročno to ne vodi nikamor. ■ Četrtek, 17. maja Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 24 TV SPORED »»WAS 17. maja 2018 Petek, 18. maja Sobota, 19. maja Nedelja, 20. maja Ponedeljek, 21. maja Torek, 22. maja Sreda, 23. maja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.15 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: V spomin na Demetra Bitenca 14.35 Slovenci v Italiji 15.00 Brez meja, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Ven Jemeršic, režiser 16.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek 18.05 Mala kraljična, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Volitve 2018 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu, dok. ser. 00.35 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.20 Info-kanal 06.10 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Profil - Izrael 13.35 Richard Falk 14.05 Yonatan Esterkin 14.35 Fareed Tamalah 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, zabavna odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 TV-mreža, ameriški film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.35 Info-kanal 02.20 inro-Kanai TVSLOr TVSLOr 06.30 Otroški Kanal 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Zlatko Zakladko: Cmoki pri Sveti Ani 08.15 Moj svetilnik, kratki dok. film 08.30 Slovenski vodni krog: Nadiža, dok. nan. 08.55 Na lepše 09.20 Bober - dvajset let po ponovni naselitvi, dok. odd. 10.00 Začnimo znova, slov. nan. 11.15 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.15 Koda, izob. odd. 16.05 Hokej na ledu - SP elitne skupine: četrtfinale, prenos iz Kobenhavna 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Vetrnica: Čarobni vrt 19.00 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 19.15 Mulčki, ris. 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.05 Hokej na ledu - SP elitne skupine: četrtfinale, prenos iz Kobenhavna 22.45 Vbod, ameriški film, 00.30 Slovenska jazz scena: MareziJazz 2012: Big band Orkestra Slovenske vojske 01.25 Glasbeni spoti 02.40 Hokej na ledu - SP elitne skupine: četrtfinale, posnetek iz Kobenhavna 04.40 Zabavni kanal, glasbeni spoti POP 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli (Robocar Poli), risanka 07.15 Gospodična Žuža, risanka 07.25 Sabrina, risanka 07.50 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 15. del 08.05 TV prodaja 08.20 Dr. Oz, 5. sez. 09.25 TV prodaja 09.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 175. del 11.00 TV prodaja 11.15 Iskre treh src, 1. sez., 36. del 12.15 TV prodaja 12.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 3. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 34. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 54. del 15.35 Iskre treh src, 1. sez., 37. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 176. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 4. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 54. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.10 24URzvečer 22.45 Mentalist, 7. sez., 1. del 23.40 Lov na morilca, 3. sez., 3. del 0.35 Ljubke lažnivke, 5. del 1.30 24UR zvečer, ponovitev 2.05 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Aktualno 11.05 Pop corn, Orlek, Hamo 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2569. VTV magazin 17.15 Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Vitezi polk in valčkov, Ans. Šepet 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris., 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Iz popotne torbe: Počitnice 08.15 Obuti maček, lutk. predstava 08.55 Pesem tišine, kratki dok. film 09.10 Slovenski vodni krog: Sotla, dok. nan. 09.50 Prisluhnimo tišini 10.30 Bleščica, odd. o modi 11.00 Dobrojutro 13.50 Dober dan 15.00 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 15.45 Navrtu, izob. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV 17.05 Začnimo znova: Rep Evrope, slovenska nan., 17.50 Košarka: državno prvenstvo (Z) - 3. tekma finala, prenos iz Celja 20.05 Barbara, nemški film 21.55 Svetovni popotnik: Vzpon in propad Britanske Indije 22.55 Zvezdana 23.40 Zackovo čarovniško popotovanje 00.15 Glasbeni spoti 01.20 Košarka: DP (Z) - 3. tekma finala, posnetek iz Celja 02.55 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.10 Gospodična Zuža, risanka 07.25 Sabrina, risanka 07.50 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 16. del 08.05 TV prodaja 08.20 Dr. Oz, 5. sez. 09.25 TV prodaja 09.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 176. del 11.00 TV prodaja 11.15 Iskre treh src, 1. sez., 37. del 12.15 TV prodaja 12.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 4. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 35. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 55. del 15.35 Iskre treh src, 1. sez., 38. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Harry in Meghan: Upornika z dvora, am. dok. film 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 5. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 55. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.25 24UR zvečer 23.00 Eurojackpot 23.05 Avantura mladih princes, angleški film 0.55 Megla, ameriški film 2.50 24UR zvečer, ponovitev 3.25 Zvoki noči 06.15 Kultura, odmevi 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o palačinkah 07.15 Leonardo, ris. 07.45 Marcelino Kruh in vino, ris. 08.10 Studio kriškraš: Zidajmo veselo!, 08.30 Od popka do zobka: Sluh, zabavno-poučna odd. za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.55 Firbcologi, odd. za otroke 09.20 Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz 10.05 Infodrom, tednik za mlade 10.20 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 10.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Polona Vetrih 11.40 Tednik 12.40 NaGlas 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.35 Se zgodi, slovenska nan. 15.00 Ambienti 15.35 Profil 16.00 Beseda na A, britanska nad. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Želve v Sloveniji, dok. odd. 17.45 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Kuharija na kubik, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.20 Lov (III.), britanska nad. 22.25 Poročila, šport, vreme 22.50 Dheepan, francoski film 00.50 Profil 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.45 Info-kanal TV SLO T 06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.15 Na lepše 09.55 Slovenski vodni krog: Sotla, dok. nan. 10.35 Evropski dan narave, dok. odd. 11.50 Kaj pa Mojca?, dok. film 13.00 Zackovo čarovniško popotovanje 13.35 Japonska kuhinja, jap. nan. 14.25 Šport in špas 15.05 Hokej na ledu - SP elitne skupine: polfinale, prenos iz Kobenhavna 17.40 Košarka: DP (M) - 1. tekma finala, vključitev v prenos 19.15 Hokej na ledu - SP elitne skupine: polfinale, prenos iz Kobenhavna 21.40 Balvansko plezanje, posnetek iz Ljubljane 23.40 Pot na SP v nogometu 00.15 Ansambel Tabu, posnetek koncerta iz Kina Šiška 01.55 Glasbeni spoti 03.00 Hokej na ledu - SP elitne skupine: polfinale, posnetek iz Kobenhavna 05.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti 07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Čarli in Mimo, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris., 07.50 Profesor Baltazar, ris. 08.00 Manja, ris. 08.05 Svet živali, ris. 08.10 Oblakov kruhek, ris. 08.20 Žvenkci, ris. 08.30 Dinko pod krinko, ris. 08.40 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.45 Kalimero, ris. 09.00 Mili in Moli, ris. 09.10 Mimi in Liza, ris. 09.20 Tabaluga, ris. 09.45 Bacek Jon, ris., 09.55 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.05 Nabriti detektivi, nem. otroška nan. 10.40 Sledi, dok. odd. TV Maribor 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Sveti Duh 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zabavna odd. 15.00 Zabava, ameriški film 16.50 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 In to je vse!, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.05 Kruh in mleko, slovenski film 21.15 Intervju: Franc Šivic 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Mojster in njegov Gašper, portret 23.25 Za lahko noč: Hommage a Brahms: Johannes Brahms: Samospevi za glas in klavir -Katharina Hagopian (sopran) in Irena Koblar (klavir) 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.25 Info-kanal TV SLO T 07.00 Duhovni utrip 07.15 Glasbena matineja 07.15 L. van Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru 'Eroica' 08.10 Otroški pevski zbor RTVS, Anka Jazbec in Ansambel Janeza Dovča 08.50 Koda, izob. odd. 09.45 Želve v Sloveniji, dok. odd. 10.25 Slastna kuhinja: Juha po navdihu ribollite 10.40 Žogarija 11.10 Golica, zgodba o skladbi, dok. film 12.20 Japonska kuhinja, jap. nan. 13.25 Svetovni popotnik: Vzpon in propad Britanske Indije 14.40 Zvezdana 15.35 Hokej na ledu - SP elitne skupine: tekma za 3. mesto, prenos iz Kobenhavna 18.15 Pot na SP v nogometu 18.55 Z glasbo in s plesom: Koroška poje: France Cigan, 1. del 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Hokej na ledu - SP elitne skupine: finale, prenos iz Kobenhavna 22.55 Ambienti 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.05 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.35 Glasbeni spoti 02.40 Hokej na ledu - SP elitne skupine: finale, posnetek iz Kobenhavna 04.05 Zabavni kanal, glasbeni spoti 06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Kuharija na kubik, kuharska odd. 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 NaGlas 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Panoptikum 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Osmi dan 16.10 Z glasbo in s_plesom: Operne arije: Basist Saša Čano 16.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 17.55 Novice 18.00 Young Village Folk: Thomas in njegov projekt 18.05 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.00 Pisave: Monika Žagar, Ana Pepelnik in Nataša Velikonja 23.35 Glasbeni večer: Slavko Osterc in Richard Strauss (Simfonični orkester RTVS, Orkester SNG Opera in balet Ljubljana in En Shao) 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.00 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Biba se giba, ris. nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Vetrnica: Traktor 08.00 Sprehodi v naravo: Cvet 08.15 Muzozlet: Kiparjenje na Forma Vivi 08.30 Življenje brez očka, kratki dok. film 08.45 Šport in špas 09.25 Začnimo znova, slovenska nan. 10.15 Halo TV 11.00 Dobro jutro 13.50 Ljudje in zemlja 14.55 Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV 17.05 Začnimo znova, slovenska nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Studio kriškraš: Zidajmo veselo! 19.15 Bukvožerček, otroška odd. o knjigah 19.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Svetovni popotnik: Divji zahod 20.55 Oproščen, norveška nad. 21.50 Sol zemlje, dok. film 23.45 Glasbeni spoti, zabavni kanal 06.15 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Sveti Duh 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.45 Kino Fokus 15.00 Potepanja, odd. TV Lendava 15.35 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 15.55 City folk - Obrazi mest, dok. odd. 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Koda, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Doktorica Fosterjeva, brit. nad. 21.00 Druga koža, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Pričevalci: Premrl, Pižent, Čibej 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.05 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Vetrnica: Polagalec asfalta 08.00 Srečo kuha Cmok: Tista o palačinkah 08.20 Martina in ptičje strašilo: Uspeh 08.30 Žogarija 08.55 Slovenski vodni krog: Nevljica, dok. nan. 09.20 Village Folk - Ljudje podeželja, dok. ser. 09.30 Slovenski magazin 10.10 Začnimo znova, slovenska nan. 11.05 Halo TV 11.40 Dobro jutro 14.20 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 15.10 Kdo bi vedel, zabavni kviz 16.30 Halo TV 17.05 Pot na SP v nogometu 17.50 Košarka: državno prvenstvo (M) - 2. tekma finala, prenos 20.00 Dobrodelna prireditev OKS, prenos iz Ljubljane 21.00 Prava ideja 21.35 Akcent: Modra kri 22.35 Ovna, kopr. film 00.15 Glasbeni spoti 01.15 Košarka: državno prvenstvo (M) - 2. tekma finala, posnetek 02.55 Dobrodelna prireditev OKS, posnetek iz Ljubljane 03.55 Zabavni kanal, glasbeni spoti 06.15 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.00 Vem!, kviz 11.30 Slastna kuhinja: Rižota s školjkami 11.50 Pisave: Monika Žagar, Ana Pepelnik in Nataša Velikonja 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Intervju: Franc Šivic 14.35 Duhovni utrip 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.10 Mimi in Liza, ris. 18.15 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Besede in slike, kopr. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Sveto in svet 00.10 Turbulenca, izob. odd. 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Ribič Pepe: O marjeticah 08.20 Kraljična na zrnu graha, dramska predstava za otroke 08.45 Novorojenček, kratki igrani film 09.00 Zapeljevanje pogleda, dok. ser. 09.25 10 domačih 10.10 Šepetati konjem, dok. feljton 11.00 Halo TV 11.35 Dobro jutro 13.45 Dober dan: Iz mariborskega studia 14.35 Vikend paket 16.00 Ambienti 16.30 Halo TV 17.05 Začnimo znova, slovenska nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Profesor Pustolovec, poučna odd. za mlade 19.20 Čudovita Japonska, jap. nan. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Glasba skozi čas: Romantika, glasbena dok. ser. 20.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 21.45 Bleščica, odd. o modi 22.20 Prevara (I.), ameriška nad. 23.30 Glasbeni spoti, zabavni kanal Zabavni kanal, glasbeni spoti 04.05 Zabavni kanal, glasbeni spoti .50 Sol zemlje, dok. fi m l™l ^—L 23.45 Glasbeni spoti, zabavni kanal ^^^ ^^^ ^^^ pop pop OOP 11 pop 74IIR.nonovitev 06.00 24UR.Donovitev ■ ^^ ■ 07.00 OTOČiracara 06.00 24UR,ponovitev 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Zajčje uganke, risanka 07.05 Dibo, risanka 07.20 Smrkci, risanka 07.35 Čebelica Maja, risanka 07.50 Tačke na patrulji, risanka 08.15 Tashijeve pustolovščine, risanka 08.35 Heidi, risanka 09.00 Mia in jaz, risanka 09.25 Jaz sem Luna, 2. sez., 51. del 10.25 TV prodaja 10.40 Jaz sem Luna, 2. sez., 52. del 11.40 Jaz sem Luna, 2. sez., 53. del 12.40 TV prodaja 12.55 Avantura mladih princes, angleški film 14.50 Zvezde plešejo 16.55 Princ Harry in Meghan: Njuna zgodba, angl. dok. film 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.10 Delovna akcija 22.15 Harry in Meghan: Ukročeni princ, ameriški film 0.00 Čudoviti um, ameriški film 2.40 Zvoki noči 24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, risanka Dibo, risanka Smrkci, risanka Čebelica Maja, risanka Tačke na patrulji, risanka Oddbods, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Maša in medved, risanka Heidi, risanka Mia in jaz, risanka Jaz sem Luna, 2. sez., 54. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 55. del TV prodaja Princ Harry in Meghan: Njuna zgodba, angleški dok. film Harry in Meghan: Upornika z dvora, ameriški dok. film Harry in Meghan: Ukročeni princ, ameriški film Delovna akcija Ljubezen po domače Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Zvezde plešejo Zlata vrata, ameriški film Romeo in Julija, ameriški film Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.25 08.55 Napovedujemo 08.55 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 09.00 10.00 Napovedujemo 09.40 10.05 Naj viža, Vitezi polk in valčkov, 09.45 Ans. Šepet 09.50 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.50 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.15 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2569. VTV magazin 17.10 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.55 17.25 Videostrani, obvestila 18.00 17.55 Napovedujemo 18.40 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.55 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 19.10 Videospot dneva 19.55 19.15 Videostrani, obvestila 20.00 19.55 Napovedujemo 20.25 20.00 Popotniške razglednice 20.30 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn, Orlek, Hamo 22.45 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 23.30 Videostrani, obvestila 00.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš Videospotdneva Napovedujemo Popotniške razglednice Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Naj viža, Vitezi polk in valčkov, Ans. Šepet Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Ustvarjalne iskrice (242), Poletna zapestnica Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2572. VTV magazin Kultura, informativna oddaja 15 let ans. Javor, posnetek koncerta Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.50 08.15 08.20 08.45 08.50 09.00 09.25 09.50 10.45 11.00 11.55 12.10 13.10 14.15 16.00 17.05 18.15 18.55 18.58 20.00 22.40 0.30 2.50 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (241), Čolniček in plavajoča želva 09.55 Napovedujemo 10.00 2571. VTVmagazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 2572. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Napovedujmo 11.05 Aktualno : Varstvo osebnih podatkov po splošni uredbi o varstvu podatkov 12.05 Revija zmagovalcev narodno-zabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 1. del 13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.35 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Medvedek išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Videospot dneva 18.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Vitezi polk in valčkov, Ans. Šepet 21.15 Napovedujemo 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.10 Gospodična Zuža, risanka 07.25 Sabrina, risanka 07.50 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 17. del 08.05 TV prodaja 08.20 Dr. Oz, 5. sez. 09.25 TV prodaja 09.55 Harry in Meghan: Upornika z dvora, ameriški dok. film 11.00 TV prodaja 11.15 Iskre treh src, 1. sez., 38. del 12.15 TV prodaja 12.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 5. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 36. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 56. del 15.35 Iskre treh src, 1. sez., 39. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 177. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 6. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Volitve 2018 22.00 Moja boš, 2. sez., 15. del 23.00 24UR zvečer 23.35 Mentalist, 7. sez., 2. del 0.30 Lov na morilca, 3. sez., 4. del 1.25 Ljubke lažnivke, 6. del 2.20 24UR zvečer, ponovitev 2.55 Zvoki noči 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, risanka 07.10 Gospodična Žuža, risanka 07.25 Sabrina, risanka 07.50 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 18. del 08.05 TV prodaja 08.20 Dr. Oz, 5. sez. 09.25 TV prodaja 09.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 177. del 11.00 TV prodaja 11.15 Iskre treh src, 1. sez., 39. del 12.15 TV prodaja 12.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 6. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 37. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 57. del 15.35 Iskre treh src, 1. sez., 40. del 16.30 24URpopoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 178. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 7. del 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 56. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 16. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Lov na morilca, 3. sez., 5. del 0.30 Ljubke lažnivke, 7. del 1.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči © 24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Varno v prometu, risanka Gospodična Žuža, risanka Sabrina, risanka Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 19. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 178. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 40. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 7. del Usodno vino, 2. sez., 38. del Jaz sem Luna, 2. sez., 58. del Iskre treh src, 1. sez., 41. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 179. del Ukradena preteklost, 1. sez., 8. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 57. del Moja boš, 2. sez., 17. del 24UR zvečer Mentalist, 7. sez., 3. del Lov na morilca, 3. sez., 6. del Ljubke lažnivke, 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.10 2572. VTVmagazin 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn, Orlek, Hamo 17.55 Napovedujemo 18.00 Aktualno : Varstvo osebnih podatkov po splošni uredbi o varstvu podatkov 18.30 Regionalne novice 18.35 Videospot dneva 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Volitve 2018: Soočenje 21.15 Regionalne novice 21.20 Revija zmagovalcev narodno-zabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 2. del 22.30 Napovedujemo 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Volitve 2018: Soočenje 11.20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 In prišel je ...,gledališka predstava Vrtca Velenje 18.20 Videospot dneva 18.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2573. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Volitve 2018: Soočenje 21.45 Dotiki gora: Dleskovec 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.35 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.50 08.05 08.20 09.25 09.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2573. VTVmagazin 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Volitve 2018: Soočenje 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (243) 18.15 Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Volitve 2018: Soočenje 21.15 Regionalne novice 21.20 Pop corn 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 25 17. maja 2018 «»SÜAS PRIREDITVE 25 KNJIŽNI kotiček CANKAR, Ivan: Šopek Cankarjevih pisem iz Slovenskih goric na Rožnik Od - odrasli / 821.163.6-32 Slovenska kratka proza V letu stote obletnice smrti Ivana Cankarja je Mladinska knjiga oživela njegova pisma, ki jih je leta 1911 pošiljal iz Slovenskih goric Franzotovi družini na Rožnik, pri kateri je prepoznal svoj dom. Prva izdaja iz leta 1943, ki velja za bibliofilsko in je izšla ob Cankarjevi 25-obletnici smrti (ob prvem izidu jo je jejo na območje Evrope, zelo spreminja, in sicer v pozitivnem smislu. Nekoč so veljali za hudobne in nevarne, danes pa vemo, da imajo volkovi izjemno razvito socialno inteligentnost. So vrsta, ki je skrajno družinsko usmerjena in živi v neke vrste klasičnih razširjenih družinah." BIRD, Fiona: Kosobrinova kuhinja od - odrasli / 641 - priprava jedi Avtorica Fiona Bird, Škotinja, finalistka britanske oddaje Masterchef, je izvrstna poznavalka divjih rastlin in njihove uporabe v kuhinji. V knjigi Kosobrinova kuhinja posreduje znanje, ki ga je sama pridobila v več letih nabiranja dobrot iz narave. Če smo le radovedni in sledimo nasvetom, bomo našli v naravi bistveno več sestavin za kuho, kot bi si lahko kdaj koli zamislili; in to ne glede na to, kje živimo - v mestu, na podeželju ali ob obali. Ko bomo domov uredil in uvod napisal Tine Debeljak), je zdaj obogatena z novimi podatki, komentarji in slikovnim gradivom, ki jih je zbral Mihael Glavan iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V novi izdaji so ohranili Debelja-kovo študijo in jo dopolnili s pojasnili, z zgodovino nastanka in usodo knjige. Ohranili so tudi izbor nekaterih faksimilov, ki jim je Glavan dodal prepise vseh pisem s komentarji. V tretjem delu pa je Glavan podrobno opisal Cankarjevo življenje na Rožniku in usodo Franzotove družine, s katero je bil tedaj tesno povezan. Pri njej se je, kot je povedal, prvič počutil kot družinski član, plačeval ji je bivanje, a ne redno in ne vselej z denarjem, predvsem pa je v gostilno na Rožnik tako privabljal goste, da je družina dejansko živela na njegov račun. "To ni literarno-zgodo-vinska knjiga, ki bi analizirala Cankarja kot pisatelja, temveč celovita podoba Cankarja kot človeka," je poudaril Glavan in dodal, da je iz pisem razvidno, kako napreduje pisanje njegove Lepe Vide, kaj je razmišljal in kako je gledal na slovensko družbo oziroma dolino Šentflorjansko, kot jo je imenoval. Iz njih veje tudi njegova privrženost domovini in mestu, saj je bil Cankar nedvomno velik patriot. JUUL, Jasper: Vodja krdela: vodenje družine z ljubeznijo od - odrasli / 37 - vzgoja Jesper Juul je danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov. Je avtor številnih knjig s področja družinskega življenja (Kompetentni otrok, To sem jaz! Kdo pa si ti?, Družinske vrednote, Reci NE brez slabe vesti, Družine z najstniki ...). S sodelavci iz različnih evropskih držav je na podlagi svojih znanj in izkušenj ustanovil Familylab, mednarodno organizacijo, ki družinam ponuja podporo, svetovanje in pomoč pri razvoju starševske kompetentnosti. V knjigi Vodja krdela avtor ponovno definira družinsko vodenje: močni starši, ki zagotavljajo otrokom varnost in jih ljubeče usmerjajo. Njegovi nasveti pomagajo k razvoju družinskega vodenja, ki omogoča rast vsem: majhnim otrokom, najstnikom in tudi staršem. Iz uvoda: "Gotovo se boste vprašali, zakaj sem za naslov izbral prav prispodobo vodje krdela, saj spominja na volkove, na alfa živali in na agresivnost, prav nič na kakšno človeško harmonijo in ravnovesje. Toda naš pogled na volkove se v zadnjem času, ko se vnovič naselju- CITY CENTER Celje • Četrtek, 17.5. Biotržnica • Petek, 18.5. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 20.5. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Ti si krava! Ti pa koza! prinesli polno košaro dobrot, si bomo lahko s knjigo pomagali pri pripravi odličnih jedi z več kot 100 preizkušenimi recepti. Če radi pečemo sladice - se lahko preizkusimo v pripravi torte iz korenja in detelje ali pa magdalenic z morsko solato. Izkoristimo obilne darove narave, ki se skrivajo v živih mejah, in naredimo žele iz cvetov kovačnika ali pa sorbet iz kutin in materine dušice. Pripravimo si okusno kosilo iz lisičk v testu ali na pari kuhane školjke z regratom. Zakaj se ne bi nagradili s popečenimi kruhki s paradižnikom, z navadno česnovko in navadno zvezdico, da si malce potešimo lakoto? In po kosilu posladkali s pecivom iz jagodičevja ali pa s panakoto s cvetovi divje češnje? Raje, kot da se odpravimo v trgovino, si oprtajmo nahrbtnik ali vzemimo v roke košaro ter se podajmo na pohod, da se naužijemo lepote in dobrot, ki nam jih ponuja čudovita narava. Knjigi je na koncu dodana zakonodaja nabiranja divjih rastlin po različnih državah. KONDO, Marie: Umetnost pospravljanja Od- odrasli / 643 stanovanje Le kdo si ne želi imeti pospravljenega stanovanja ali pisarne? Japonska svetovalka za čiščenje Marie Kondo je pospravljanje dvignila na novo raven. V knjigi Umetnost pospravljanja obljublja, da boste svoj dom pospravili le enkrat, če boste čim več zavrgli, ostalo pa shranili čim preprosteje in pregledneje. Večina metod zagovarja pospravljanje po posameznih prostorih ali malo po malem, s čimer pa boste za vedno obsojeni na nered in kupe stvari. Konmariejina metoda z revolucionarnim sistemom urejanja po kategorijah prinaša trajne rezultate. S knjigo boste s podrobnimi navodili, kako narediti izbor med svojimi stvarmi, počistili vaše domovanje, da boste lahko končno zaživeli v urejenem prostoru, obenem pa se vam bo zbistril tudi pogled na življenje. Sliši se obetavno, kajne? a bzj Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb -27.5.2018 na osrednjem prostoru, ZELIŠČKOTI v izvedbi Kulturnega društva Smeško. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 17. maj 9.00 - 14.00 Promenada pri Zdravstvenem domu Velenje Brezplačne meritve krvnega tlaka in svetovanje o pomenu zdrave prehrane 10.30 Vila Rožle Regijski zaključek projekta »Evropa v šoli« 11.30 Visoka šola za varstvo okolja, Trg mladosti 7 Teden vseživljenjskega učenja: Odprtje fotografske razstave Gromska strela 16.15 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Trening starševstva: Zakaj nas otroci ne slišijo? 18.00 Velenjski grad Teden ljubiteljske kulture: Kako so Pigmejci osvojili Velenje?, likovna razstava 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert Lare Oblak (flavta), Jakoba Hauptmana (klarinet) in Mihe Unterlehnerja (klavir) 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Bolivija - pot v sanje in nazaj, potopis 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Zgodbe neke hiše, dogodek ob začetku praznovanja 10-letnice Festivala Velenje Petek, 18. maj 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 11.00 Galerija Velenje Mednarodni muzejski dan: Zadnje vodstvo po razstavi fotografa Tomaža Lundra 10.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Dan odprtih vrat Muzeja Velenje 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Teden vseživljenjskega učenja: Neformalno druženje - ustvarjalna delavnica 16.00 Galerija Velenje Mednarodni muzejski dan: Prijetne poti vodijo v galerijo 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga 18.00 Vila Bianca Teden ljubiteljske kulture: Nastop citrarske skupine Marjanke z gosti 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Teden ljubiteljske kulture: Letni koncert MePZ Gorenje Sobota, 19. maj 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 9.00 Efenkova 61, Velenje Akvarelna delavnica z »ecoprint hammering plants« 9.00 Šolski center Velenje Državno prvenstvo v sabljanju 10.00 Pred gasilskim domom v Šaleku Pohod po meji krajevne skupnosti Šalek 14.00 Pred gasilskim domom v Velenju 26. tekmovalno srečanje gasilcev pionirjev za prehodni pokal mesta Velenje 16.00 Dom krajanov na Konovem Teden ljubiteljske kulture: Koncert ob 10. obletnici septeta KUD Lipa Konovo 17.00 Gostišče Hartl 50-letnica gostišča Hartl 21.00 Letni kino Dnevi mladih in kulture: Theatre Of Science w/Hypogeo, koncert Nedelja, 20. maj 10.00 Kavčnikova domačija, Zavodnje nad Šoštanjem Nedeljsko muzejsko druženje z otroki: Pomlad na Kavčnikovi domačiji 10.00 Rdeča dvorana Top turnir za mladinke in mladince 12.00 Kapela ob lovski koči na Lopatniku Hubertov dan na Lopatniku Ponedeljek, 21. maj 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Neformalno druženje: Brainbox 19.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Koncert simfoničnih orkestrov glasbenih šol Kranj in Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predstavitev tehnike EFT: S tapkanjem do boljšega življenja 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: Babica, komedija Torek, 22. maj 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Tomaža Lundra 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Neformalno druženje: Turnir v namiznem hokeju 13.10 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ustvarjamo prihodnost, Elektro in računalniška šola Velenje 17.00 Efenkova 61 b, Velenje Kuharska delavnica: Napitki in predjedi, II. del 17.00 Glasbena šola Velenje Dan odprtih vrat Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Pisanje panjske končnice, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Bojan Glavač 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje LIKUS se predstavi Sreda, 23. maj 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zdrav življenjski slog: Reiki kot oblika energetskega zdravljenja 16.00 Prešernova 9 b, Velenje Smeh, pozitivna energija -življenje, predavanje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje zeliščarna 18.00 Vila Bianca Teden ljubiteljske kulture: Javna vaja vokalne skupine Lastovke 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Letni koncert pianistov Glasbene šole Velenje 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave Inventura 18 in pregledne razstave Petra Matka 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Tramvaj poželenje, gledališka predstava ŠOŠTANJ Četrtek, 17. maj 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga 19.00 Mestna galerija Šoštanj Odprtje razstave Zdravko Dolinšek Petek, 18. maj 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj, enota MV Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj, enota MV Sobota, 19. maj X Ura in kraj javljena naknadno Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Nedelja, 20. maj X Odhod iz AP Šoštanj Kriška gora in Tolsti vrh Ponedeljek, 21. maj 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 22. maj 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov Sreda, 23. maj 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine 18.00 Mestna galerija Šoštanj Avtoštoparske zgodbe, Miran Ipavec ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 19. maj 8.00 Parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnica 10.00 Pod kozolcem MC Šmartno ob Paki Ustvarjalna delavnica GLINA 10.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U9) - turnir 19.30 Grad Packenstein (v primeru slabega vremena v KD Gorenje) Veseloigra Kavarna Martinca Nedelja, 20. maj 10.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U13) - NK Šmartno 1928 : NK Žalec Ponedeljek, 21. maj 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel z gongi Vsak dan Knjižnica Šmartno ob Paki razstava Sadovnjak pomladi -izložbeno okno knjižnice so s svojimi izdelki osvežili Oranžni in Rdeči palčki (otroci, stari 4-6 let) iz Vrtca Sonček Šmartno ob Paki s pomočjo svojih vzgojiteljic; Oskar Hudales - pisatelj in učitelj v Šmartnem ob Paki, stalna razstava v okenski izložbi knjižnice; Po poteh in stezicah našega mesta, razstava Eko vrtca Velenje v odpiralnem času knjižnice. Lunine mene 22. maja, ob 5:49 - prvi krajec Cankarjevo leto v Gorenju V sodelovanju s Knjižnico se v Gorenju v okviru Tedna vseživljenjskega učenja pridružujejo praznovanju Cankarjevega leta. V četrtek, 17. maja, pripravljajo ob 13. uri v modri dvorani upravne stavbe Gorenja pogovor na temo Kaj sporoča Ivan Cankar današnjemu času ... O velikem Slovencu bo spregovorila Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma v Ljubljani, največje slovenske kulturne ustanove. Odlomke iz Cankarjevih del bo brala Uršula Menih Dokl. a mz Pletarski izdelki v muzeju premogovništva Velenje - Muzej premogovništva Slovenije v Velenju bo čez poletje gostil razstavo ple-tarskih izdelkov Ivana Verdnika, šoštanjske-ga pletarskega mojstra. Razstavo so postavili v vili Mayer v Šoštanju, to pa bo že njeno sedmo gostovanje. Povsod žanje veliko zanimanja in občudovanja. Razstavo v Muzeju premogovništva Slovenije so odprli včeraj, v sredo, 16. maja. a mkp Razstava Klavdija Margona Velenje - V avli Mestne občine Velenje je do 15. junija na ogled slikarska razstava ljubiteljskega ustvarjalca Klavdija Margona. Klavdijo Margon je član Društva šaleških likovnikov. Ustvarja v različnih tehnikah, najbolj blizu mu je akvarel. Izobraževal se je na številnih delavnicah v okviru društva in imel vrsto skupinskih in samostojnih razstav. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka POLDI: PUSTOLOVŠČINE POGUMNEGA PTIČKA Ploey - You Never Fly Alone, sinhronizi-rana animirana pustolovščina, 84 minut (Islandija, Belgija,) Režija: Arni Asgeirsson Slovenski glasovi: Jaka Dolinšek, Uroš Buh, Nina Kaludjerovič, Štefan Kušar, Romana Golavšek Petek, 18. 5., ob 18.00 Sobota, 19. 5., ob 18.00 - 3D Nedelja, 20. 5., ob 16.00 - otroška matineja DEADPOOL 2 Untitled Deadpool Sequel, akcijska komedija, 120 minut (ZDA) Režija: David Leitch Igrajo: Josh Brolin, Ryan Reynolds, T.J. Miller, Brianna Hildebrand, Stefan Kapi-cic, Leslie Uggams Petek, 18. 5., ob 21.30 Sobota, 19. 5., ob 19.45 Nedelja, 20. 5., ob 18.00 Ponedeljek, 21. 5., ob 17.30 ZADRŽI DIH Dans la brume, ZF srhljivka, 90 minut (Francija) Režija: Daniel Roby Igrajo: Romain Duris, Olga Kurylenko, Fantine Harduin, Michel Robin Petek, 18. 5., ob 19.45 Sobota, 19. 5., ob 22.00 Nedelja, 20. 5., ob 20.15 V CIAMBRI A Ciambra, drama, 120 minut (Italija, Francija, ZDA) Režija: Jonas Carpignano Igrajo: Pio Amato, Koudous Seihon, Iolan- da Amato, Damiano Amato Petek, 18. 5., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 19. 5., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 20. 5., ob 19.00 - mala dvor. ANA, LJUBEZEN MOJA Ana, mon amour, romantična drama, 125 minut (Romunija, Nemčija, Francija) Režija: Câlin Peter Netzer Igrajo: Diana Cavallioti, Mircea Postelni-cu, Carmen Tanase, Vasile Muraru, Adrian Titieni Petek, 18. 5., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 19. 5., ob 18.30 - mala dvor. BABICA Sage femme, komedija, 117 minut (Francija, Belgija) Režija: Martin Provost Igrajo: Catherine Frot, Catherine Deneu-ve, Olivier Gourmet, Quentin Dolmaire Ponedeljek, 21. 5., ob 20.00 -filmsko gledališče a mz '"^Ciis Vsak četrtek vaš! Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC "^AS 17. maja 2018 Nagradna križanka Mobtel Jajčerija vse bolj priljubljena V okviru kulturnega projekta »Peričice smo me« je potekala v atriju Muzeja Velenje na velenjskem gradu etnološka prireditev Jajčerija. Tako je ob godu svetega Florjana tudi v Šaleški dolini »zaživela« ta pomladna šega. Fantje so nekoč po vasi pobirali jajca, potem pa se družili z dekleti ob šegavih igrah in ob različnih načinih priprave jajc. Anica Podlesnik skupaj z Marijo Kuzman in ostalimi člani univerze že vrsto let pripravlja vsakoletno prireditev na Velenjskem gradu, s katero želijo ohraniti in približati ta običaj mlajšim generacijam. Da se je lahko peklo in cvrlo, je bila vstopnina 2 surovi jajci. Šnite, vmešana jajca, namazi in druge dobrote so obiskovalcem pripravljale kar članice univerze za III: življenjsko obdobje. Vsako leto prireditvi jajčerija RADIO VELENJE « H MODRI FON maja 2018: LG Q6 že za 4 € / mesečno* * več na www.telekom.si Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244 Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p. • sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 28. 5. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. dodajo še kakšen pozabljen običaj. Letos je bila tema Peričice smo me, kjer smo izvedeli, kako so prali, preden sta bila elektrika in pralni stroj. Anica Podlesnik je predstavila perišča v Ša- leški dolini. Omenila je perišče v Vinski Gori, škalsko perišče, zelo pomembno pa je bilo perišče v Topolšici s toplo vodo. Na prireditvi so učenci osnovne šole Gustava Šiliha na duhovit način prikazali star način pranja skozi igrani skeč in nas ob pesmi popeljali od miljenja do pranja v čebru z riplankom za perilo, do obešanja perila in likanja perila. Predsednica univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, Zdenka Uršnik se je zahvalila nastopajočim in članicam krožka kaligrafija mentorice Marije Krajnc, ki so pripravile razstavo plakatov na temo Gradovi v Šaleški dolini napisanih v Quilling tehniki s pisavami gotica teks-tura, italik, karolina in copperplate. Razstava je na Velenjskem gradu na ogled do konca maja. a Marija Skrt Gostja oddaje Zdravniški nasveti bo Dr. Alenka Trop Skaza, tema pa cepljenje tema pa cepljenje proti klopnemu meningitisu ČETRTEK, 17. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 18. maja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 19. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 20. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 21. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje TOREK, 22. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 23. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Zaznamovali dan družin Fenomen Bruno Gröning Generalna skupščina ZN je leta 1994 razglasila 15. maj za mednarodni dan družin. Letošnji je bil namenjen ozaveščanju o vlogi družin in družinskih politik pri doseganju bolj vključu-jočih družb. Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je v torek začela tudi teden družin, v katerem so muzeji in galerije en dan ali več nudili družinam prost vstop. Letošnje zaznamovanje mednarodnega dneva družin je potekalo pod geslom Družine in vključujoče družbe, s poudarkom na zagotavljanju enakih pravic vsem družinskim članom, zlasti ženskam. V Galeriji Velenje so v torek dan družin zaznamovali s prav posebno družinsko urico. Ob pomoči fotografa Petra Žagarja so lahko udeleženci ustvarili čudovit družinski portret, nato pa v ustvarjalnem delu delavnice izdelali zanj še unikaten okvir. a mz Bruno Groning, ki je zaradi neobičajnih alternativnih oblik zdravljenja postal znan v petdestih letih prejšnjega stoletja, še vedno po svetu navdušuje nove in nekdanje privržence spoznanja o naravni zdravilni moči. Čeprav je umrl že leta 1959, pa preko dokumentarnih filmov še vedno nagovarja nove sledilce. Tokrat boste o pomoči in ozdravitvi po duhovni poti več izvedeli v dokumentarnem filmu Fenomen Bruna Groninga. Film in pogovor bosta tekla v mali dvorani Kina Velenje v Hotelu Paka in sicer v nedeljo 27. maja. a 19. maja veliko srečanje osnovnošolcev Generacija velenjskih osnovnošolcev, ki so leta 1978 končali osnovnošolsko izobraževanje, bo slovesno obeležila 40-letnico tega veselega trenutka. Ker so bili mnogi zaradi izgradnje novih šol, prešolani, se je organizacijski odbor, ki ga vodi Miran Grobelnik (041 714 488) odločil, da ta jubilej obeležijo skupaj vsi takratni osmošolci velenjskih osnovnih šol. Veliko srečanje bo v soboto, 19. maja, ob 18. uri, na stari lokaciji v restavraciji Jezero. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949 # SIF (BČs) BOGATA IZBIRA BALKONSKEGA CVETJA in VRTNIH SADIK BRŠLJANKE, PELARGONIJE, PARADIŽNIK, PAPRIKA, JAGODE ... Jk. Z vami iz za vas! Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 27 17. maja 2018 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 27 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 20.5.2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202 RAZNO GUGALNICO - železno ogrodje, leseno klop, prodam. Gsm. 051 626 ŽELEZNA mrežasta vrata 190x90 z ključavnico in starejši varilni aparat, prodam. Gsm: 051 626 788 SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. KLET FURLAN vabi na pokušino re-foška, caberneta, malvazije in drugih vin v lasten vinotoč na Kidričevi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411 BUKOVA DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 RAČUNALNIK, osebni, E-2180, pripravljen za uporabo (monitor, miška, tipkovnica). Prodam za 55 €. Gsm: O4I 692 995 NEPREMIČNINE DEL HIŠE s svojim vhodom, vrtom, nastreškom za avto, primerno tudi za vikend v Ljubiji-Kolovrat s pogledom na Golte in Mozirje. Cena 35.000 €. Gsm: 070 777 281 OPREMLJENO SOBO z sanitarijami, oddam v najem. Gsm: 031 747 520 Zgodilo se je... od 18. 4. do 24. 4. - 18. maja, na "svetovni dan muzejev«, je bil Muzej Velenje leta 1994 s Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah pri Šoštanju nominiran za najboljši evropski muzej v letu 1993; - 19. maja 1866 se je v Sevnici rodil pravnik, šoštanjski župan in častni meščan mesta Šoštanj Fran Mayer; - 19. maja 1959 se je v Velenju rodil slovenski politik in ekonomist mag. Milan M. Cvikl; - 19. velikega travna 1974 je v Kamnici pri Mariboru umrl znani slovenski sadjar Ivan Dolinšek, ki je bil rojen v Šentilju pri Velenju; ■ 20. maja 1978 so v Šmar-tnem ob Paki odprli nov Zdravstveni dom; ■ Generalna skupščina Združenih narodov je v New Yorku na slovensko pobudo soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel (na današnji dan leta 1734 se je v Bre-znici pri Jesenicah rodil slovenski čebelar in slikar Anton Janša); na ta dan bodo strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel, na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozivali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje; ■ 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Pankra-ca Semečnika, za podpredsednika pa Antona Lovreca; ■ 22. maja 1981 so v delovni organizaciji Vino Šmartno Rastko Lah (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ob Paki ob 30-letnici podjetja odprli novo polnilnico; - 23. maja 1817 se je v Žalcu rodil nekdanji velenjski župan Franc Ropotar; poleti leta 1848 je bil izvoljen v prvi štajerski provizorični deželni zbor v Gradcu; zavzemal se je za slovenskega kmeta oziroma Slovence nasploh ter podpiral prizadevanja za uveljavitev slovenščine kot poslovnega jezika. Ropotar velja tudi za organizatorja kulturnega življenja v tedanjem Velenju in ustanovitelja velenjske godbe; umrl je 10. avgusta 1895 v Velenju; - 24. maja 1950 se je v Velenju rodil izvrsten športnik invalid Rastko Lah, ki je edini Velenjčan, ki je bil na predlog predsedstva Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije 8. maja 1980 v častni straži in na pogrebu tedanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita; - maja leta 1977 je bila v Velenju premiera filma Sreča na vrvici, v katerem je eno glavnih vlog igral žal že pokojni Šoštanjčan Mitja Tavčar; - 24. maja 1986 so uradno odprli teniški center ob Velenjskem jezeru; - 24. maja 1996 so odprli prenovljeno osrednjevelenjsko otroško igrišče ob Šaleški cesti. a Damijan Kljajič DEŽURSTVA 03 898 17 50 | press@nascas.si ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 19.5. do 20.5.2018, Olivera Saveva, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE GOLOB MIRAN, Velenje, Kersnikova cesta 17 in KAVKA SIMONA, Velenje, Kersnikova cesta 17 LJEVAKOVIC ALEM,Velenje, Cesta I 22, in MUSTAFIC ADNANA, Velenje, Tomšičeva cesta 35 SMRTI KOREN ANTON, roj.1931, Šoštanj, Florjan 142 Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE »USAR« Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokumentacije ji - Organizacija pogrebnih ¿Vecan|sti - Prevoz in ureditev polpjnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti Komunalno podjetje Velenje 1 - V__t ■i^L* • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna ŠTEVILKA ■k * 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si Na voljo smo vam 24ur/San Postanite naročnik Za naročnike do 8 številk zastonj! O Ha živite bolje bit tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: ŠKALE, 170 m2, zgrajena l. 1978, 642 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 95.000 € Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, JENKOVA 11, 54,10 m2, adaptirano l. 2010, P/9 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a), 53.000 € Nagrajenci nagradne križanke »Svečarstvo Lesk«, objavljene v tedniku Naš čas, 3. maja 2018 so: • Metka Grabner, Kavče 42 F, 3320 Velenje • Tatjana Perko, Lokovica 101 B, 3325 Šoštanj • Edvard Hudournik, Hrastovec 54, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Trgovini Lesk, Partizanska cesta 10, Velenje. Rešitev križanke: VSE ZA KRST. Nagrajenci nagradne križanke Mestne občine Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 26. aprila 2018 so: • Jožica Dolinar, Cesta IV/9, 3320 Velenje • Jana Hudomal, Ravne 181, 3325 Šoštanj • Miša Glišič, Goriška cesta 44, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. \a Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo vec na WWW IIW I I I I ■ www.habit.si Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan ■ KONCENTRACIJE OZONA ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 7. do 13. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v od 7. do 13. maja dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 V tednu od 7. do 13. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 7. do 13. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 28 Se kotalkanje vrača? V zadnjem letu jih je mogoče opaziti vsepovsod. Ta štiri majhna kolesca pod vsakim od stopal mladih deklet pričajo o priljubljenosti televizijske serije za mlade. In dajejo vtis, da je kotalkanje znova oživelo. Tudi v Velenju. Mojca Štruc Časi uspehov na mednarodnih kotalkarskih prvenstvih Današnje sramežljivo poganjanje s kotalkami je seveda le medel obris tistega, kar se je na področju kotalkanja v Velenju dogajalo nekoč. Za zdaj. Lahko pa je tudi nov začetek. Morda se bo našel kdo, ki kotalk ne bo uporabljal le za premagovanje razdalj, temveč bo poskusil tudi z umetnostnim kotalkanjem. Morda bo med počitnicami treniral po tri ure dopoldne in od štiri do pet ur popoldne. Morda bo vadil, ne glede na letni čas, in v času šole treniral še pred poukom. Ob tem seveda ne bo pozabil še na dodatne ure kondicij-skega treninga, treninga ritmike in treninga za pridobivanje moči. Nemogoče? Pa vendar je bilo. Pisalo se je leto 1963, ko se je Slavko Korenič v svojih najstniških letih odločil za treninge kotalkanja. Živel je blizu ko-talkališča in za razliko od mnogih fantov ni treniral nogometa. »Moj prijatelj Franci Blatnik se je ukvarjal s kotalkanjem in seveda je pritegnil tudi mene,« pripoveduje Korenič danes. Spominja se, kako je svoja starša naprosil, da se je tudi sam lahko pridružil Kotalkarsko-drsalnemu klubu Rudar. Tam je dobil prve kotalke in tam je poleti kotalkal, pozimi pa drsal. »Drsanje ni bilo najbolj zame, na tekmovanjih v kotalka-nju pa smo dosegali visoke rezultate,« se spominja. Korenič je bil član državne kotalkarske reprezentance. Leta 1963 je ekipa re-vijalno nastopila pred Titom in Hruščovom, kasneje so se udeleževali evropskih in mednarodnih tekmovanj. »Pri dekletih so v ekipi ^^ prevladovale Ljubljančanke, sicer pa smo bili Ve- okleva - imena sotekmovalcev so vtisnjena tako globoko v spomin in srce, da jih poimenuje vse po vrsti. In z veseljem pove, da se dvakrat letno še vedno srečujejo. Potem so prišli drugačni časi Slavko Korenič je tekmovalno kariero sklenil leta 1972. Dve leti kasneje je postal trener ekipe, ki je pod njegovim vodstvom osvojila naziv klubskih prvakov. Leta 1977 se je od aktivnega udejstvovanja v kotalkanju poslovil. Po tem času se je veliko spremenilo. Treningi so se v glavnem prestavljali v notranje prostore, ker pa v Velenju ni bilo posebne dvorane za kotalkanje, je to naenkrat pomenilo omejitev razpoložljivega časa za vajo. »Pogoji so se bistveno spremenili. Ko je bilo manj denarja in je bilo treba za majhen korak vložiti ogromno truda, pa tudi interesa ni bilo več,« pripoveduje ■ Korenič. Zdelo se je, da je s kotalkanjem konec. Kotalke so spet tu, kaj pa pogoji? Potem pa je na televizijske zaslone prišla neka mladinska serija o prijateljstvu, družini, petju, plesu in' kotalkanju. Na številnih policah trgovin je znova mogoče kupiti kotalke (seveda ne takšnih, kot jih je nekdaj uporabljal Slavko) in mnogi otroci in odrasli se znova poganjajo po osmih knlpsrilh osmih letih starosti že mogoče začeti trenirati. »Prepozno pa ni nikoli. Seveda je treba imeti nekatere fizične predispozicije in nekdo mora za začetek pokazati, kako stati na kotalkah,« še svetuje Korenič in pojasni, da je treba pri kotalkanju za razliko od rolanja v zavoj z nagibom celega telesa. Kot pravi, v Velenju trenutno ni površine, ki bi bila na-menj ena kotalkanju. lenjčani izjemno močni,« pripoveduje Korenič. Bili pa so tudi izjemno uspešni. Leta 1966 sta s prijateljem Fran-cijem na svetovnem prvenstvu osvojila 17. in 19. mesto, leto kasneje je bil Franci 10., Slavko pa v paru z danes pokojno Natašo Dermol 11. na svetu. O njihovih uspehih so pisali mnogi časopisi. Ob pogledu na fotografije iz tistih časov Korenič prav nič ne »Najboljši čas za prvo postavitev na kotalke je okoli šestih let starosti, a mora učenje potekati z igro,« svetuje nekdanji kotalkarski zvezdnik, ki še do- . daj a, da j e nekj e pri / / »Pri kotalkanju je lahko vsak kamenček nevaren. Bilo bi odlično, če bi npr. zbrusili 800 metrov poti okrog parka. A vemo, da so stroški za tak projekt visoki,« je realen Slavko. Kjer je volja, tam je moč Slavko Korenič pravi, da mu je kotalkanje dalo veliko. »Najprej občutek samozavesti in samokontrole, potem vztrajnost in zavest odrekanja,« je dejal. Potem so tu seveda številne izkušnje s potovanj, prijateljstva in skrb za svoje zdravje. »Občutek za padec smo dobili vsi,« prizna Slavko in pove, da mu je kasneje v življenju to večkrat prišlo prav. Tudi današnji mladini bi. Slavko se včasih še vedno postavi na kotalke, a pravi, da ga v Velenju verjetno ni junaka, ki bi se lotil projekta resnične oživitve kotalkanja. Morda pa se le najde kdo, ki bo imel voljo. Kajti tam, kjer je volja, je tudi moč. Soy Luna je mladino spet navdušila za kotalkan je Listamo stare knjige Iz knjige Elektrika, proizvodnja, uporaba, nevarnost, avtorja Leopolda Andree, profesorja na prvi državni gimnaziji v Ljubljani, izdani leta 1936 pri Mohorjevi družbi, nam je Herman Kladnik poslal naslednji zapis pogovora med učencem in učiteljem o Velenju. Že učenca je zaskrbelo, če je premoga dovolj ...? Seveda, za 1000 let ... Kako hitro mine 1000 let ...! Medena tržnica in festival glasbe Ta teden je v znamenju čebel, saj bomo v nedeljo, 20. maja, na rojstni dan utemeljitelja modernega čebelarstva Antona Janše praznovali prvi svetovni dan čebel. Čebele so glavni opraševalci, od opra-ševanja pa je odvisna vsaka tretja žlica hrane. Kjer so čebele, je okolje čisto. Slovenija, ki je uspela s pobudo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel, si zdaj prizadeva za zaščito čebel na ravni EU. Ob letošnjem prvem svetovnem dnevu čebel, 20. maju, Občina, Čebelarska družina Ravne - Šoštanj, Društvo upokojencev, Turistično olepševalno društvo in Zavod za kulturo Šoštanj prirejajo na Trgu svobode Medeno tržnico. Z njo bodo tudi v Šoštanju poskrbeli, da bodo obiskovalci dogodka lahko od blizu spoznali delo in ponudbo čebelarjev. Dan, z Medeno tržnico se bo začel ob 9. uri, bo namenjen predvsem seznanjanju in zavedanju izjemnosti čebel in njihovega pomena za preživetje človeka. Ob 10. uri pa se bo na Trgu svobode začel še Festival petja in glasbe. Nastopili bodo MePZ Društva upokojencev Šoštanj, MoPZ Ravne, ŽePZ Lokovica, OpZ Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, Gaberški cvet Gaberke, Pihalni orkester Zarja in Folklorna skupina Oglarji. Organizatorji si želijo, da bi si za to priložnost tudi obiskovalci nadeli nase delček narodne noše. mkp m