^^ MM _ ^H^^ I | I hi C^Rr^H M K naj se blagovolijo ■ JMk HA ^^ A MA ■ 9m (franki- ffiil^^ ^HH Hl^H H^H ^SBfl ^H H ^H H m ov n v m iv M m 91 ■ m m l»g| B BHk. SJJj? ,>.■• *3 -!>ljSgs SMfm C«® "S*®? Bf K'« M M ] oznanila in rekla- jjEE ■■ Mi X3BB 99 ■■ H II H ^^ ■ ^^ ^^ širil llskarjn .1. ] Leonu v Mariboru. t • r -1 • i + List za solo in dom. ^ Štev. 8. V Mariboru, 25. aprila 1883. IV. tečaj. Harmonična (soglasna) vzgoja otrok. Spisal Franjo Gabršek ) Obte znano je, da se zločinstva v istej meri izmanjšujejo, čim višjo stopnjo, zavzema popolnost vzgojne gojitve. To se je že mnogokrat se številkami dokazalo, in uprav dandanes imamo vsled natančnih opazovanj in primerjanj zabeležiti veselo vest, da ondu, kjer se je povspela vzobraženost na višjo stopnjo, pojemajo politični in socijalni zločini. Temu tudi drugače biti ne more, kajti zločini imajo v prvej vrsti svoj početek v notranjosti človeškej. /Kakeršno je mišljenje, takovo je navadno tudi dejanje. Na vnanje dojine se tu ni moči ozirati, kajti, ne glede na njih večje ali manje dejstvo, more jih pavilno vzrejeni človek oslabljevati ali celo uni^ti*"""*'^ ■ V primerno obrazovanem človeku pa je vse duševno stanje v lepej vzajetenroti mej sabo; takov človek ni le umstveno zadosta obrazovan, da more razumeti vse pojave vsakdanjega življenja, marveč, in to je največ vredno tudi njegova čuvstva in njegove želje ustrezajo popolnem navadnemu pojmovanju o lepoti, dobroti in resnici. Vender gre pomisliti, da velja to v/,lasti o harmonično vzobraženem človeku, o takem, v kterem so vsa duševna svojstva jednakomerno razvita. Jednostransko obrazovan človek pa se ne bode mogel zado.,ta in dalje časa braniti škodljivim in pohujšljivim vplivom vnanjosti, kajti boreč se z nekterimi neprilikami in izkušnjavami, podlegel bode drugim, zoper ktere je še preslab in premalo utrjen. Ravno to pa je izvor onemu pojavu, vsled kterega zabrede marsikak umstveno še zadosta obrazovan človek na pota, kjer bi se ga najmanje nadejali. Da mora v takih slučajih ravno nravstvenost največ trpeti, je očividno, kajti pri jednostranskej vzgoji ozira se izmej v^eh duševnih svojstev gotovo najmanje na iz-obražbo srca in volje. Pri takej vzgoji ne daje se raznim sklonostim, pristrastjem in v obče vzmožnostim poželevanja zadostno vodilo; ta svojstva človeškega duha ali otrpnejo ali pa nastopijo nasprotno prvotnemu namenu ptujo mer. Nu, šolska vzgoja kaj takega gotovo ne namerava, kajti ona ima vedno celega človeka pred očmi, ter ga torej tudi v celoti oplemenituje. A kakor ne obrodi drevo, in če bi se še tako plemenito vcepilo, v slabej zemlji primernega plodu, isto tako je z otroško vzgojo. Seme, ktero se vsaja v prejemljiva otroška srca, požene morda vsaj za trenotek kali;, navadno poganja še precej dolgo časa krepke korenine; često obrodi tudi dober plod; pripeti pa se, žalibog! tudi večkrat, da se ti kali zamore, ali pa, kar je najžalost-neje, da padejo lepi nauki na kamenita tla. Uzrok temu je obče znan. Kal vsakemu nevspeliu otroške vzgoje leži v obitelji in v socijalnih razmerih. Vzlasti pa je pre-ogromna nakopičenost prebivalstva tista mora, ktera davi nedolžno mladino, ter jej vzkračuje blagodejne žarke nravstvene vzgoje. Utisi takih razmerov so pohujšljivi, in od todi prihaja, da se toliko učiteljev pritožuje o izpridenosti mladine, in da se tudi izven šole čujejo razne pritožbe o po-jemajočej nravstvenosti. Taki in jednaki viri nenravstvenosti morejo se dandanes, ko je vzgoja že toliko stopnjo sovršenosti dosegla, s popolno samosvestjo in z natančnim prepričanjem dokazati; kajti te vplive slabih vzgledov lehko vsak dan z vlast-nimi očmi vidimo. 1 Izhaja 10. in 25. dan j vsakega meseca ter j velja za celo leto j 3 gltl , za pol leta 6 1 gld. (JO kr 6 o >*a anonimne do- o " pise se ne ozira J Kokopisi in na oce-| no poslane knjige se ne vračajo. j Zamolčati se vendar le ne sme, da je marsikakemu pojavu nenravstvenosti kriva naopačna šolska vzgoja ali slabo poučno vodstvo. V tem obziru je najnujnejša dolžnost šole, da motri tudi nravstveno vzgojo svojih gojencev s pazljivim očesom in vse stori, da vcepi v otroška srca čut za lepoto, dobroto in resnico. Le na takov način obrazovala bode šola harmonične, cele ljudi, kakeršnih jedino le je treba, a kakerš-nih se preveč pogreša. Ce se dela učitelju še toliko ovir v njegovem vzgojnem delovanju, če se mu še tako pokvarjena deca izroča v vzgojo, on ne sme že vsled svojega poklica, še bolje pa vsled večno svetega smotra omagati v oplemenitovanju in blaženju otroških src in v delovanju za občno povzdigo ljudsko omike. Tako vzgojno delovanje učiteljevo ima obsezati vse ono, kar povzdiguje nravstveno omiko otrok in ljudstva, kajti tudi zadnjega ne sme iz vida pustiti, ako hoče pri prvih povoljen vspeh doseči, Zato naj se bori z nova in zopet z vsako samopridnostjo, z vsakim koristolovjem, se samosvojo razumnostjo in svojeglavnostjo, z vsemi razvadami ljudi. Poznati mu je vse šege, navade in običaje ljudstva, ter prizadeva si naj, da po svojej moči odpravi z njih vse, kar bi moglo nravstvenosti škodovati. Tu čaka učiteljev še obširno polje; samo da bi se hoteli dela lotiti. A večkrat so le opazovalci, v časih celo udeleževale! marsikakih nepriličnih razvad. Stare šege in navade niso sicer v tolikej meri pogu-bonosne, a mnogo tega, kar se je navzelo novodobnega duha, ni takovo, da bi bilo mladini v vzgled. Nihče ne zahteva starih navad odpraviti, a očistiti in oblažiti se ipak le dado. Ko bi sezalo učiteljevo delovanje ohraniti in s primernimi sredstvi postavljen smoter doseči. Na to podredanje volje povelju in dolžnosti naslanja se torej harmonična vzgoja; temu smotru služiti imajo vsi nauki, vse naredbe in v obče ves pouk in vsa vzgoja. Da more otrok to storiti, trebe pred v^em, da jasno in določno izpozna svojo dolžnost v vseh položenjih življenja, v dobrih in hudih časih, v radosti in žalosti, v izobilju in pomanjkanju, v letih mladosti, kakor tudi v letih starosti. Vrhu tega trebe v gojencu vzbuditi in okrepiti zavest in potrebo, da je tudi v svojej notranjosti pripravljen vsem zahtevam plemenite duše ustrezati in vse svoje dolžnosti v vseh okolnostih izpolnovati. Izspoznanje svojih dolžnosti in sklonost njih izpolnovanja pa še ne stori človeka sposobnim, v vseh okolnostih se tako vesti, da se mora njegova aravstvena obrazo-vanost že v vnanjem vedenju izpoznati, ali kar je isto, da bi že iz njegovega vnanjega vedenja mogli sklepati na notranjo soglasje duševnih svojstev. Da se more to zgoditi, biti mu je tudi vzmožnim. da te jasno izpoznane nrav-stene svrhe v najprimernejših oblikah v človeškej družbi razodeva. Nravstenost preiti mora otroku v kri in meso, kajti le tako vzobrazil se bode oni nravstveni značaj, kteri kratko ni malo ne dopušča, da bi človek kaj delal, kar ne ustreza namenu človeškega življenja. Na tak način vzgojili se bodo v resnici harmonično obrazovani ljudje, in taki se bodo mnogo lažje upirali raznim tu in tam se nahajajočim pohujšljivim socijalnim odnošajem. -- O veselosti mladine doma in v šoli. (Spisal M ha Kokdt.) „ Veselost jo mati vseh čednosti. Oo smo zadovoljni in veseli, želimo tudi vse ljudi krog sebe videti zadovoljne in vesele in storimo vse v ta uanien", Moj danešnji spis začenjam z besedami, ktere je izustila mati najslavnejšega moža svojega stoletja, mati kralja vseh pesnikov — mati Gothe-ja. To je tista čudna in občudovanja vredna žena ktero veselost in humor še v zadnjem trenotku pred smrtjo zapustila nista. Ko je ležala že na smrtni postelji — tako se pripoveduje — povabila jo je bila neka prijateljska družina k sebi, naj bi se tu vdeležila neke male veselice. Nikdo namreč ni hotel verjeti, da bi se bolnici že res prav slabo godilo. Ta pa je poslala odgovor: „gospa svetovalka (t. j. gospa Gothe) ne more priti, ker ima v vsakem trenotku vmreti". V poprejšnih časih se je večkrat izrazila: „ka-dar pride škrat nad mene pa celega pohrustam, in potem sem zopet vesela". Njeni veliki sin sam poje o svojih stariših. „Vom Vater bab' ich die Statur, des Lebens ernstes Fiihren, Vom Mutterchen die Frohnatur und Lust zu fabuliren." Navedel sem ta slučaj zato, da razkažen, da je začetek veselosti družina, nje srce pa mati. Žene, ktere imajo posebni dar božji, veselost razširjati krog sebe, ter grenkosti življenja sladiti, naj ta božji dar ja skrbno gojijo, kajti to je več kakor nadarjenost, to je že čednost. Težko da bi bil Gothe kedaj to postal, če bi sploh ke-daj na svet bil prišel, ko bi mu narava ne bila preskrbela take matere. Akoravno pa je in ostane mati vsikdar izvirnik veselosti, vpliva na otroško srce še tudi mnogo drugih vzrokov in o teh namenjam se tu svoje misli v kratkem razjasniti. — Kako važna je gojitev veselosti, to mi menda ne bo posebej dokazovati treba, 8* in opozorujem Te na besede, dragi čitatelj. ktere si zgoraj bral. in v kterili najdeš toliko, morebiti še celo več, kakor bi Ti jaz o tem povedati mogel. Temu dostavim le še dva stara pregovora, ktera se zaporedoma glasita: „Veselo srce je pol zdravja" in „Kdor je zadovoljen, naj manj potrebuje". Mladina je, ali že sploh od take ali take matere rojena, po naravi sami razpoložena k veselosti. Prvi in glavni temelj je zdravo telo. Kar mladi otrok zagleda, vse obseva vesele vigredi prijazno solnce. In kako bi tudi ne? Saj še ni bilo priložnosti za poskus, da lahko za dišečo cvetlico tiči strupeni gad, da vtegne povžitek lepega, na videz nedolžnega ploda imeti smrtne nasledke, da celo iz milega, prijaznega obnebja pada vničujoča strela. Kot zrcalo lesketa se mladine nedolžno srce, zrcalo, v kterem se vse okrožje celega sveta v najlepši sliki blišči. Nečimernost povzročuje le bolezen. To naravno veselost mladine pa vzdržati in njej v srce tako zasaditi, da skozi celo življenje ostane kot veselost duše, to je potem naloga odgoje. Na slednjo pa vpliva mnogo faktorjev, med kterimi stoji v prvi vrsti dom. Imeuitnost vesele matere sem že omenil. Pa veselo mater naj bi podpiral tudi veseli oče. Akoravno ga boj v vsakdajnem življenju pritiska zdaj na to, zdaj na uno. večidel pa zmiraj na sovražno stran, vendar naj bi grenkih skušenj ne trosil doma prek svojih ljubih, kteri so nad tem ja nedolžni. Sporazumljenje in ljubezen med stariši, njih izobraženost in zgledno obnašanje tudi zunaj hiše. zadovoljnost se svojim stanom so glavni pogoj za izrejo veselih otrok. Da bo v taki družini otroška pa tudi bratovska ljubezen — podlaga vse veselosti — krasno cvetela, pa tudi rodila žlahtni sad, to smemo z mirno vestjo pričakovati. Nasprotno pa je za veselost strup surovost ednega ali drugega, slabeje še od obeh starišev. Ivder oče po gostilnah pijanci, igra in premoženje zapravlja, kder se mati zoper sveto zakonsko čistost pregrešuje, potem pa še morebiti v navzočnosti otrok svoje grehe hvali ali celo ponavlja, da bi očeta dražila, — tam je pekel. Prepir in tepež. pijančevanje in zapravljivost, nezvestost, razujzdanost, nesnažnost v telesnem in duševnem obziru, in vedi si kdo po imenu vse take grde nečednosti, te so tako pravi, grozni smrtno nevarni strup za vesela mlada srca! Ni pa tudi vse eno, se li rodi otrok v obilosti ali revščini. Kder se stariši bojujejo za obstanek golega življenja, kder komaj toliko prislužijo, da le za silo tolažijo naj hujšega sovražnika, glad, kder koža nekako zaničljivo skozi razcapano obleko ljuka, tam se naravna veselost duše umori, ali boljše rečeno, tam rasti, cvesti in zoriti ne more. Veliki pesnik Schiller pravi sicer: „Raum ist in der kleinsten Hiitte Flir ein glucklich liebend' Paar", pa praktično življenje bo tistega, kteri bi hotel strogo držati se gladkih in zapeljivih pesnikovih besed, kmalo podučilo, da je v mali glavi več prostora za vso srečo in vse veselosti celega sveta, kakor za naj manjšo merico v tisočkrat večji pa revni bajti. Življenje ima sestavljeno čisto zasebno prozo po lastnih postavah, in nam ne ostane drugega, kakor ponižno vkloniti se. Da pa ne zaidem preveč od stvari! Stariši naj bodo v vsakem oziru deblo, krog kterega se nasledniki brez strahu pred telesnim ali duševnim poginom se vso močjo svoje mlade kreposti oviti smejo. Družina pa, t. j. hlapci in dekle, kakoršne je začel oživljati sedajni svet, družina, ktera išče svojo naj višjo nalogo v tem. da nedolžno mladež zapeljuje in na ta način duševno davi, taka družina se pri pošteni hiši ne sme nikdar trpeti. Pa poglejmo dalje! Mislimo si pridne, poštene, sploh stariše v pravem pomenu besede, živeče v ugodnih okoljščinah, naj imajo ednega, ali pa tudi več otrok. Kako bi naj dalje gojili kali veselosti? Prvo bo menda to, da pustijo otroku igro, ktero si je ravno izvolil. Kadar si dela moža ali kako žival, če si stavi hišo ali peč in si mesi kruh, se ve da vse to iz blata, če suče in „moži" vrbo za piščalko, če si na- redi za vodo mlin. na streho vojaka, na drevo klopotec itd., če deklici nabirajo krpe in iz njih šivajo obleko za „puže", pletejo vence se ž njimi venčajo in igrajo »žena", p u s ti j i h mirno. Z igro se zatare veselo srce otroško in gotovo bi jaz mislil rajše na moj rojstni kraj, da bi ne imel ravno v tem obziru precej grenkih skušenj. Mnogo, mnogo se greši, če stariši ali odgojitelji otroke od igre podijo rekoč: „ti cepec, te ni sram, da si tako prismojen?" Ja ljubi bog, ko bi si že otroci brusili svoje misli o stvareh, o kterih še dolgo pojma imeli ne bodo ter molili grivengo, ktere še odraščeni prav razumeti ne morejo ali nečejo, potem bi menda stari po igračah segli. Komur se otroške igre „preneumne" zdijo, ta naj stopi na stran ter naj bo tih, njegova modrost koje tlakomer mnogokrat na nizki stopinji odreveni, male ljudi hujše peče ko koprive. To še jaz jako živo čutim, pozabil pa tudi nikdar ne bom tistih veselih ur, ktere sem doživel nekdaj doma, in ktere bi rad se sledečimi vrsticami pozabljivosti iztrgal. Dolgo pred božičem že kupili so mati različno pisanega papirja, kterega so potem vse ženske od hiše po nedeljah in praznikih rezljale v zvezde ali v trake za šopke. Po dne so med tednom bruskali kolovrati po hiši in bilo je tam za pečjo, kder so mati sedeli in nam pripovedovali o dobrih in hudih vilah, o hudobnih coper-nicah, ja, o copernicah, ki so hodile v megle gor točo delat, pa tudi mleko, smetano, žito, meso in slanino krast vsakemu sosedu posebej, kako so vsakemu posebej zacoprale, če se njim je zameril, pripovedovali so tudi o treh gradovih tam blizo nas, v kterih so bivale tri sestre, o dobrih in hudih duhovih, ki po noči strašijo pa tudi ljudi varujejo, in bog vedi o čim še vse. O kako smo otroci poslušali, potem pa eden drugemu vse zopet povedali. Navadno smo se takrat malo prepirali, češ, „mama so drugače rekli". Med tem pa se je približal „sveti večer" in takrat so napravili tam v kotu za mizo »paradiž". Nabili so na steno in strop hojkenih vej, na nje obesili pozlačene lešnike, orehe in ja-belka, verižice, šopke in zvezdice iz papirja. Dokler sem majhen bil, pomagal sem pri tem delu z očmi, pozneje pa sem postal sam faktor! ter napravil „golobe". Koliko pravice so do tega imena imeli, to ne spada sem, pa napravil sem jih, pa obesil na žimo tudi, da so se vozili, če je kdo vrata odprl. Da se je enkrat eden pri tej priliki odtrgal, ter loputnil v sredo sklede, ko smo vsi pri mizi sedeli in da sem bil zaradi te moje »bedarije" ostro po-kregan, vse to me ni preveč preplašilo, kajti potegnil sem goloba, kteri je sicer prav dobro plavati znal, iz osodepolne nevarnosti, potlej pa zopet hladnokrvno na poprejšno mesto obesil. Vsako leto pa, ko so bile jaslice gotove in lučice prižgane, zapeli smo vsi tisto staro, pa vendar še z m i raj najbolj priljubljeno božično pesem »eno je dete rojeno!" Vendar tudi sv. Miklavža ne smem pozabiti. Takrat smo nastavili ali klobuk, ali skledico, krožnik, pletarko, za silo je bil dober tudi škorn, in kako smo tisti večer veliko pa kaj radi molili. In če so bila jabelka tudi slabeja od drugih, orehi in lešniki vsi piškavi, kaj je to dejalo, da jih je le sv. Miklavž prinesel! Ti dogodjaji delali so mi v mojih mladih letih največ veselja, nisem jih do trenotka pozabil in prepričan sem, da se otroci sedaj nad njimi ravno tako veselijo, kakor sem se nekdaj jaz. — Da pa pridem zopet na igro nazaj! V igri vidimo prvi začetek delavnosti in pridnosti, igra tudi sladi delo, kakor nasprotno zopet igra delu slediti mora. Otrok se ne vstraši težavnega dela, če le ve, da je kaj veselega vmes. Kakor bi primerno rekli, je igra most do dela. Mladina, ki rada igra, kaže, da je za nekaj vstvarjena. Posebno nas mora veseliti, kadar vidimo, kako otroci vstvar-jajo predmete za igre. Tisti prvi voz, prva brana, prve telege in kaj še vse, nimajo sicer z pravimi velike sorodnosti po podobi, a napravljeni so, izgotovil jih je otrok sam in bo prihodnjič to delo z večjim veseljem in boljše izvršil. Tu kaj rad meri svoje moči, in resnično vsikdar ostane, da tisti, ki se delati ni učil, vzvišene veselosti nikdar ne bo poznal. Sicer pa naj bo s tem prvi del moje naloge končan, ter naj mi bo dovoljeno govoriti še o gojitvi veselosti v šoli. (Konec sledi.) -■»»-- ■V Čutila in kako naj se gojijo. Spisal Ivan K opri vn i k. (Dalje.) IV. Organ okusa. „To slaja Erez vse slaje je Le zoblji, no boš zdrava. O, kisla si mi jagoda, Lisica pusti, idi." L. Volknier, „Lisiea ali kisla jagoda" 1. Kako je vrejen. Okuševalni organ je jezik, kteri je sestavljen iz mnogo tankih mišičnih vlaken in te ga store toliko gibljivega. Nekaj vlaken (ktere ga obračaja) pride zadi od yili-časte-podjeziko.ve kosti in od spodnje čeljusti, a nekaj, (ktere ga krčijo) je prav je-zikovih. Jezik pa ni samo okušalo, ampak je tudi eden tistih organov, ki človeški glas lomijo in členijo. Že reki, kakor dober jezik imeti, jezik za zobmi držati, jezik si brusiti, jezičljiv biti itd. kažejo, da jo jezik govorilo. In sicer je jezik tako važno govorilo, da se govorjenje, to se pravi, izraževanje misli z razčlenjenimi glaso.yi sploh Jezik" imenuje. Jezik odlikuje člo.yeka od vseh drugih stvari. Z jezikom stori človeštvo dosti dobrega, marsikaj slabega in mnogo hudega. Z jezikom navdušujemo, vnemamo, svetujemo, pomirujemo in tolažimo naše sobrate, hvalimo in slavimo odličnjake, se za-hvalujemo dobrotnikom; jezik pa tudi žali, ponižuje in sramoti; podpihuje, obrekuje in grdi ljudi. Tako tedaj jezik včasih podbuja, včasih pa kroti in jemlje pogum. — Koga bi ne vnele domoljubne besede: „Vse za dom, za vero in cesarja", ali „kdor materinega jezika ne časti, matere vreden ni". To so besede, ki navdušujejo in vzvišujejo človeško mišljenje. Kdo pa že ni okusil britkih grenkuljic, ki nam jih včasih jezik podaja. „Stari Kranjec" se jezi drzne mladine in jezičljivih žensk rekoč: „ „Stara šema tiho bodi, Drži jezik za zobmi, Al' pa te jemal bo zlodej"" Tak mladina govori. Ženske naše več ne znajo Tihe sramožljive bit', Vse z jezikom obravnajo, Zlodja znajo z njim y krotit." Celi sistem mišičnih vlaken, iz kojih je sestavljen jezik, ogrinja ustna sluznica, v kteri se nahajajo zgoraj tri vrste raznoličnih bradavičic. Po sredi jezika so n i t-kaste, okoli po robu kijaste, zadi pa je 10—12 večih, v polokrog postavljenih o s t r o v a s t i h ali o t o k a s t i h. Najvažniše med vsemi so slednje bradovičice, kajti od teh gotovo vemo, da z njimi okušamo. Tudi kijaste se smatrajo okuševalne; nitkaste so pa samo tipalke. Ostrovaste bradavice so Imm. visoke; v premeru imajo okoli 2mm. Obdaja pa je okoli in okoli vzvišen kolobarček tako, da nastane med bradavico in kolobarčekom krog bradavice globela. Po teh bradavicah fin deloma po kolobarčekih in kijastih bradavičicah) se razrašča 9. možjanski ali okuševalni živec Ako prerežemo tako bradovico, zapazimo pod drobnogledom vanji bolj proti površju mnogo duplin, podobnim navadni steklenici. Z ožjim koncem (vratom se odpirajo dupline na površjo. Na obstranju bradavic se nahaja cel pas takih luknjic. Zivčena vlakenca, do-spevša do dna bradavičic, se močno razvejijo in store tukaj živčen pletež (Geflecht). Iz pletežev priraste obilo nitek. V vsako duplino vdane ena in njen konec se razraste v duplini v organ, ki je podoben na pol razviti drevesni bresti. S temi organi okušamo. Pravi se jim okuševalne brsti, okuševalke (Geschmacksknospen, Ge-schmacksbecher). Nekaj malo okuševalk se tudi nahaja y kolobarčekih krog ostrovastih bradavic in v kijastih bradavičicah, zarad tega se še te vžvišine smatrajo okuševalni organi: nobene okuševalke pa ni v nitkastih bradavičicah. Po teh se sploh ne razpleta 9. (okuševalni), temuč 5. (občutnotipalni) možjanski živec, kterega tudi v kijastih in zelo y ostrovastih brada.vieah nahajamo. Kijaste bradavice in kolobarčeki so tedaj deloma okuševalni, deloma tipalni organi, a nitkaste brada.vičice samo tipalni, kakor so ostrovaste le okuševalni. — Motoričen ali gibalen živec v jeziku je 12. možjanski živec. 2. Kako okušamo. Okušati moremo le tekoče ali pa take trde tvarine, ki so v slinah raztopljive. V slinah neraztopne tvari nam nikdar ne vzbujajo občutkov okusa. Da je y ustih vedno dovolj slin, zato skrbi troje parov slinavk: ušesni, podje žični in spod-nječeljustni. Vse te slinavke izljivajo svoje izločke v ustno duplino in ti izločki so vedno pripravljeni raztapljati, kar dospe v usta. V slinah raztoplene tvari ali se slinami pomešane tekočine sto.pijo v ove dupline v bradavicah in kolobarčekih, ktere smo zgoraj natančneje popisali in začno tukaj mikati okuševalne brsti. Miki se razširijo po živčnih vlaknih in dospejo po okuševalnem (9.) živcu do možganov in store tukaj občutke okusa, Na kak način to tvarine okuševalne brsti razdražijo, je popolnoma neznano. Tudi električni toki nam vzbujajo okusne občutke in sicer dva različna. Ako teče tok (positiven) od konca proti korenu jezika, občutimo „kiselo"; če pa teče od korena proti koncu, imamo občutek ,,lugavega ali „alkaličnega". Ako je jezik suh ali pa pokrit se sluzjem (bel jezik), nismo y stanu okušati, kajti nakupičeno sluzje zaprečuje tvarinam dohod v dupline k okušeyalkam, suh jezik pa ne more tvarin raztapljati. Zdravnikom je bel jezik znamenje pokvarjenega želodca, kar je pa, kakor Dr. Bock trdi. poysem nezanesljivo. Okusne občutke zaznamenujejo besede sladek, grenek, britek, žarek, kisel, slan, lužen itd. Izrazi „dobro" ali ne dobro" nam značijo le subjektivne občutke, tedaj: de gu-stibus non disputanduin est. Marsikaj, kar je temu slastno, po čemur hrepeni ali „se mu sline cede", je drugemu ostudno. Vedno pa ostane resnično, da, kdor je lačen, mu vsaka jed diši celo „gospodu" ovsenjak, kakor nam to pesnik pripoveduje o grajščaku, ki se je bil izstradal v gorah na lovu : Sara sebi lovec govori: »Mogoče, nemogoče ni; Černjaka nisi jedel še, Poznal še ovsenjaka ne, Le jedel si potičice Iz rumene pšeničice Na sladkem mleku mešane Vse s cukerčkom potresene; AF kruh noben tak oster ni, Da lakota mu mojster ni". (Konec pride.**) ----55-- Slovniška obravnava berilne vaje 12. „Varičn ost." A. O slovniškera pouku v obče. Eeklo bi se vodo v Savo nositi, ako bi hotel dokazovati korist, važnost in potrebo jezikovega poduka v ljudskej šoli. Zadostno znanje jezika je nedvomljivo jeden najkrepkejših stebrov, na kterega se naslanjajo več ali menj vsi drugi predmeti, kteri je glavna podlaga v človeškem življenju vsem vedam in znanostim, trdna vez, ki ves človeški rod vzdržuje v neprestanem, živahnem prometu. Da si učni črtež odločuje jezikovemu podučevanju odličen prostor v ljudskej šoli. vendar poduk v tem predmetu v minulih letih ni dosegel povoljnega vspeha. Mini-sterstvo za nauk in bogočastje je pred par leti potrebo spoznalo zaukazati, da je v ljudski šoli na izobraževanje jezika obračati več pozornosti. Jezik pravilno govoriti in pravilno pisati se pa ne da priučiti iz golih suhih pravil, treba je dosti primernih vaj mnogo zbranih vzgledov in primerjav za priu-čenje vsake posameznosti posebej, iz teh je izpeljevati pravila, jih pojasnjevati in utrjevati. Kdor bi hotel slovnico samo na sebi in samo za se brez vsakoršne porabe govornih, čitalnih in pisalnih vaj poučevati, bi pač otroke z velikim trudom naučil slov-niških pravil; a teh pravil bi se otroci ne znali posluževati niti v govoru, niti v pisavi. Mehanično priučena pravila bi se napačno vporabljala. Učenci n. pr. dobro vedo, da so samostalniki, ki se končujejo na „a" ženskega spola, če čitajo stavek n. pr. mizar še ni naredil stola, hitro se bodo zmotili ter rekli „stola" se konča na.„a" ; ta samostalnik mora toraj biti ženskega spola. Da se učenci jezikove oblike, njegovih pravil in svojstev temeljito priuče in neizpustljivo osvoje, je nedvomljive vrednosti, da se tu pa tam kaka berilna vaja slov-niško obravnava ne glede na skupno vsebino berila, ktera se je že pred obravnavala. Kaj pa naj prav za prav obsega takšna slovniška obravnava? Slovniška obravnava naj se razteza na tiste slovniške dele, kteri so dotičnej stopnji učencev predpisani, n. pr. določijo besedna plemena, spol, sklon, število, oseba, čas, naklon, izpeljava, sostava, sorodne besede, njih pomen; — stavek, njegovi deli, bistveni, pridjani; razne oblike stavkov, razširjenje in krčenje stavkov, sostsvljenje stavkov. *) Grajščak je bil namreč tudi kmeta povabil na lov. **) Po|»ravel4 s Tudi v zadnern odlomka se je vrinilo nekaj tiskovnih napak. Tako se naj bete na strani 101 v 5. vrsti od zgoraj nozdrve namoslo navzdove. „ 101 v 19. „ „ „ Itnl i h „ bodih. — — — — — — lakota Presilna že se loti ga. Pa vtolažiti moč je ni, Ker prazna torba je jedi. Kmet lovee tolče ovsenjak,*) Približa k njemu se grajščak, Približa se, zaprosi ga, Da naj mu kruha kos poda; O kak ga je, o kak mu gre! Da-si je črn, nič se ne vpre. Razločevati je več slučajev pri slovniškej obravnavi, po kterih se tudi kakovost in kolikost obravnovalne tvarine zbira in ureduje, kakor ima ravno najbolje služiti namenu. Pojasnjevaje se utrjuje in ponavlja vsa prej vzeta slovniška tvarina; ali pa se jemlje poseben ozir na en sam manjši oddelek, "ki se utrjevaje ponavlja, ali pa se eno ali drugo slovniško pravilo iz dotične berilne vaje še le poišče in izpeljuje; v posameznih slučajih se pa dado tudi vsi navedeni smotri več ali menj spojiti. Po merilu zadnjega slučaja naj sledi tu obravnava, v kterej se govori: 1. v obče o predlogih (kot ponavljanje); 2. o predlogih z večmi skloni (da eden in tisti predlog lahko razne sklone pri sebi ima, pritrjuje se na novo); 3. temu slede vsakovrstna in vsestranska ponovila iz slovnice, pravopisa in spisja, kakor ravno slučaj v sostavi čitalne vajo donese. B. Obravnava z učenci in učenkami. Odprite berilo — str. 10. 12. V a ričnost. Poiskali bomo vse predloge, ki se nahajajo v tem berilu. Oitaj vsak za se po tihoma in si poišči prvi predlog, ki se nahaja v tej vaji (stavek za stavkom)! Povej prvega C.! — iz (Odgovore učencev in učenk bom močno okrajšal ali pa tudi popolnoma izpustil). P. drugega — v A. — za. Povej jih več zaporedoma V.! — Med, na, pred, po, na. Dalje Z.! — pod, ž, v, v, v, do, do. Ali smo kteri predlog izpustili? — ne. (Sedite vsi ravno, denite roke v pest — na klop!) Ktere besede imenujemo predloge? So besede, ki jih predlagamo drugim besedam, imenujejo se za to predlogi, kažejo razmerje, v kterih se nahajajo osebe ali reči; reče se jim zato tudi razmerniki. Kaj je pomniti o besedah, pred kterimi stoje predlogi ? — da stoje v tistem sklonu, kterega zahteva dotični predlog. Vzemite tablice in izpišite iz tega berila vse predloge z dotičnimi samostalniki in zaimki, pred kterimi stoje. N. pr. Iz mesta, v vasi itd. Kdor je že vse zapisal, naj tablico obrne in roke navskriž dene! No, vidim, da vas je že veliko spisalo, bomo pa čitali, kar ste izvršili, če se ni kteri kaj zmotil. Čitaj T. — L. dalje. Poiščimo, v kterih sklonih stoje samostalniki, pred kterimi stoje predlogi! V. ti čitaj iz bukvic stavek za stavkom. — D. ti imenuješ predloge z dotičnimi samostalniki, — A. bo povedal sklone samostalnikov, — J. ti boš pa to na šolsko tablo zapisal! Iz mesta. ... 2. skl. v vasi......5. „ za pogorelce 4. „ med potjo . . 6. „ na dvorišče 4. „ pred hlevom 6. „ po noči .... 5. „ na dežji. ... 5. „ pod streho. . 4. „ 0. ti povej sklonovo ime mesto tu zaznamovane številke! S kterim sklonom se rabi predlog „iz"? Kteri predlogi se rabijo še z rodilnikom? ž njim .6. skl. v hišo. . . . 4. » v denarjih .5. J? v mesto. . . .4. zaradi reči 2. » zaradi tega .2. 11 do zrna. .. . 2. n do kamena .2. n Kdo ve še kterega — ? Z. čitaj na strani 204 predloge, ki jih vprezamo z rodilnikom. „V bližnji vasi" — v kterem sklonu je samostalnik „vasi" ? — po končnicah soditi, je več sklonov podobno. Stavite mesto besede „vasi" besedo „trg" — kako se bo pa zdaj glasilo? v trge. Kteri sklon bo toraj — vasi — trge? — 4. sklon. Kam je poslalo oblastvo (gosposka) meščane? — v bližnje vasi." Kje so meščanje toraj nabirali darov za pogorelce? — v vaseh (v trgih). V kterem sklonu pa zdaj stoji v vaseh (v trgih)? Pazite na končnice samostalnikov! — 5. skl. „v vasi" je 4. skl. — „v vaseh" je 5. skl. — V obeh slučajih pa vidite predlog „v". S ktero besedo nam je vprašati, da dobimo v odgovor „v vasi"? — Kam so poslali. Kako je vprašati, da dobimo v odgovor „v vaseh"? — Kje. Pazite! predlog „v" ima na vprašanje kam 4. skl. in na vprašanje kje 5. skl-pri sebi. Kteri ve še kak primerjaj, kjer se „v" rabi na vprašanje kam s 4. skl. in na vprašanje kje 5. skl ? Kdo ve še kak takšen predlog, da bi zahteval na vprašanje kam 4. skl. in na vprašanje kje 5. skl.? Glejte sem na tablo! Kam je J. zapisal predloge? — na tablo, Kje so predlogi napisani? na tabli. Kteri sklon je „na tablo"? — Kteri sklon pa „na tabli"? Kteri ve še kak podoben predlog? — ob, po, na, v. Zapomnite si te predloge tako-le: „na ob poy' (glasi se skoraj kakor bi rekel — ne obpovej se). B. Čitaj drugi odstavek, ki se začenja: Kmet prijazno sprejme te tujce itd. do pike! Ali je v tem odstavku kak predlog? — „ž." v. V kterem sklonu stoji osebni zaimek „njim"? — 6. skl. Kteri sklon zahfeya toraj tukaj „ž" ? — 6. skl. Ali se ta predlog vselej tako „ž" piše? — piše se tudi z, s ali se. Kdaj se piše z, kdaj s, kdaj se? — Zapomnite si tako-le: Pred a, e, i, o, u, in pred bdgj (izgovarjaj bedegeje) lmnr, vzž se piše z, pred drugimi se piše s; pred sikovci in šumevci se piše tudi lahko mesto s „se" in pred lij se piše tudi mesto z lahko ž. Pazite! Če bi rekel: Hlapec ž njive vozi ječmen. Povej od vsakega samostalnika, v kterem sklonu je! — „ž njive" — 2. skl. Če bi pa mesto „njive" rekli „polje", kako bomo pa zdaj pisali predlog? — „s polja", če bi pa rekel, ta ukaz je prišel z Dunaja, je li prav, da tukaj stavim predlog z? V kterem sklonu stoji „s polj;t", „z Dunaja"? Pomnite toraj! Na vprašanje s kom, s čim zahteva predlog z (s, se, ž) vselej 6. skl; na vprašanje od kod pa zahteva 2. skl. Kdo ve še kak primerjaj navesti, v kterem se ta predlog rabi z dvema sklonoma ? — M. čitaj pravilo str. 204. N. čitaj tretji stavek: Dobe ga pred hlevom itd. Kteri sklon zahteva tukaj predlog pred? — Kje so meščanje kmeta dobili? — pred hlevom. Kteri sklon bi mogel biti — po končnicah oni soditi? — Stavite ta stavek v množino! — hlevi; stavite mesto „hlev" — „hiša" — kako se bode zdaj reklo?" — zdaj lahko določite sklon — pred hlevom! — hlevom je 6. skl. Kam so šli meščanje kmeta iskat? — pred hlev. V kterem sklonu je pred „hlev"? — to pa je tožilnik. Tudi pred zahteva dva sklona. — Ktera dva? na ktera vprašanja? Citaj pravilo na str. 204. Poiščite od vsakega predloga med, nad, pod, pred — po en primerjaj tako, da predlog zahteva po dva sklona. — — V tretji vrsti je tudi jeden predlog. — P. kteri? — za. Poiščite vsak po jeden stavek, v kterem se nahaja predlog za. — Oče so kupili klobuk za brata. Kteri sklon je „za brata?" Dajte mizajedno srajco platna! Kteri sklon je »srajco"? — 4. skl. — Stopi za gaber! Skri se za plot! Kteri sklon je za »gaber", za »plot"? — 4. skl. Kdo pa sedi za tvojim h r b t o m ? Kteri sklon je „hrbtom"? Jaz sedim za mizo. V kterem sklonu stoji za »mizo"? — — No pa stavite ta stavek v množino, da vas enake končnice v jednini ne bodo motile, — za mizami. Kteri sklon je to? — je družilnik ali 6. skl. Poslušajte! Ce bi rekel: Ta šola se je ustanovila za časa cesarice Marije Terezije. — Kteri sklon pa v tem slučaju zahteva predlog za? Zapomnite! Predlog za se vprega s tremi skloni in sicer: Na yprašanje kam ali za koga ali kaj s 4. skl. » » kje s 6. skl. j, » kdaj z 2. skl. Citaj pravilo na str. 205. Poiščite več stavkov, v kterih se predlog za rabi z raznimi skloni. Naloga. Zapišite doma vse predloge, ki zahtevajo po dva ali več sklonov; vpo-rabite vsak predlog v stavkih z raznimi skloni. (— po jeden stavek, le pesebno pridni smejo napisati več stavkov!) (Osebe, število, čas in obliko stavkov izvolite si sami!) Opomba: Temu sledi zdaj še vsestransko občno ponavljanje (ne ravnokar tli razlagane tvarine, ampak sploh na tej stopnji do sedaj vzete slovniške tvarine). Da bi me pa kdo napačno ne ume], da se mora vse to obširno obravnavanje na enej in tistej berilnej vaji vršiti, bom pa ostali del na kakej drugej berilnej vaji pozneje enkrat, če bo umestno, poskušal čast. čitatelje »Popotnikove" vaditi v potr- pežljivej vstrajnosti. *) Valentin Jarc. ----- Iz botanične pnsice. Prve spomladanske cvetlice sprehajevalca posebno zanimajo, zate-gadel sem že v 4. številki letošnjega »Popotnika" naštel in kratko popisal nekaj teh oznanilk vesele vi gredi. Tukaj zopet hočem nektere navesti in pri vsaki na nekaj takih znakov opozoriti, po kterih bo lahko rastlino spoznati. 1. Na solčnih mejah najdemo v suhi, peščeni in prodečni zemlji: a) velikonočnico (Anemona pulsatilla, Kiichenschelle). Vsa rastlina je volnatokocasta, zvončasti cvet je r u j a v o v i j o lic a s t; med rumenimi, mnogobrojnimi prašniki zapazimo mnogo nitkastih vratov (Griffel) z ruj a vo vij oličastim koncem. Poleg velikon. se blišči se svojim rumenim cvetom (velik je cvet kakor pri jagodi.) b) spomladanski petoprstnik (Potentilla verna Friihlingsfingerkraut.) *) Prosimo! Vredn, Njegov lesnat korenik je v zemlji, po tleh pa se spenjajo tanka stebla z listi, podobni razpeti roki; nadalje c) dišečo in d) pasjo vijolico (Viola odorata in canina Wohlriechendes und Hundsveilchen); sledna je navadno bolj bleda kakor prva in brez vonjave. 2. Po njivah cveti v začetku mesca aprila 6 rastlin: a) škrlatna mrtva kopriva (Lamium purpureum. purpurrothe Taubnessel), se kot listnica (Lippenbliitler) lahko spozna; b) čapljevec (Erodium Reiherschnabel) 1—3 dm. visoka rastlina z bledorudečim, v premeru 6—8 mm. širokim cvetom, nad drobno razrezanim pritličnim listjem in debelim, mesnatim korenom; c) bršljanolisti jetičllik (Veronica hederifolia, epheublattriger Ehrenpreis) z drobnim, kakor nebo modrim cvetom in debelimi listi; njivski jetičllik (V. agrestis Ackerehrenpreis) z večim, a bledomodrim cvetom in tanjšimi, nazobljauimi listi c) kurja čreva, črevec (Stellaria media, Vogelniere) z drobnim belim cvetom. Tri slednje rastline imajo dolga, tanka stebla in plezajo po zemlji. 3. Na gozdnih parobih in po travnikih v bolj vlažni zemlji najdemo: a) pasji zob, petelinčke (Erythronium Denscanis. getleckter Hundezahn.) To je cvetlica, ki ima 2 široka, rujavo pegasta lista; bledorudeč cvet je na dolgem peci ju; v cvetu se nahaja 6 1—1'/2 cm- dolgih obodnih listov, 6 prašnikov in 1 pestič. b) kurje mesce (Corydalis, Lerchensporn,) cveti bledo do rjavo rudeče (včasih zelo belo); cvetje je združeno v šopek (grozd), vsaki cvet ima zadi dolg krempeljc (ostrogo), c) podlesno veternico (Anemona ne-morosa, Hain-Anemone, Buschwindroschen) ima bel ali rudečkast, v premeru 1 — 1'/2 cm. širok cvet, muogo prašnikov, mnogo pestičev. —pr— Slovstvo. Der praktische Obstziichter. Illustrirtes Volksblatt fiir Obst-ban, Gemiisebau und S c h u 1 ga r t e n w e s e n. Tako se imenuje časnik, izhajajoč v Klosterneuburgu pri Dunaju po enkrat na mesec. Izdaja in vreduje ga pod sodelovanjem izkušenih strokovnjakov prof. d r. S t a 11., velja pa samo 1 gld. za celo leto. Ker je ta list pisan v priprosti, vsakemu nemškega jeziku veščemu lahko razumljivi besedi in ker prinaša v svoji stroki mnogolično pa skozi in skozi le temeljito tvarino. cena pa je tako nizka, da si ga lahko tudi manj premožen kmetovalec omisli, tako je res vsega priporočila vreden. Pogrešati pa bi ga posebno nobena šola ne smela. — Naročuje se nanj: Wien VI. Mol-lardgasse Nr. 41 ali pa v Klosterneuburgu. Dobi se pa tudi po bukvotržcih, pa le za 1 gld. 20 kr. Narodno blago. vi. Turški zid pri Rušah. Pripovedka. Zapisal F. P. Ako greš na Drave desnem pobrežju od Ruš proti zahodu, prideš čez pol ure do razvalin tako zvanega turškega zida, ali kakor nekteri govore „v Kluže". Da si je večji del zida že porušen in sesut, tako se da vendar iz še sto- jeeih ostankov sklepati od nja trpežnosti in nekdajni moči. Vleče se pa zid ob najbolj strmem pobočju hriba od vrha pa do Drave deročih valov. Ljudstvo ga je zgradilo v brambo proti krvoločnenra Turku, ter mu je tukaj tudi z vspehom zastavilo nadaljno roparsko pot. Ko se raznese glas, da se Turki zopet bližajo, zbere se vse moštvo za zidom, pričakovaje ljutega dušmanina. Turki prilomastivši do zida, hočejo ga takoj prokoračiti ter se z vso silo zakade v nja brauitelje; le ti pa jih še z večjo silo sprejmejo, spuščajoči nad nje priredjeno skalovje, bruna, bučelne panje itd. Strašen poboj nastane. Na eni strani kruti sovražnik krščanstva, na drugi ljudsto, boreče se za najdražji biser, za svoj dom, kteremu drugega ne preostaja nego zmagati' ali pa pod turškim mečem poginiti. Na levem bregu Drave je visoka skala. Tukaj je stal višji turški poveljnik, ter je na vso moč kričal, da naj pobijejo kristjanske pse. Pa zastonj so vsi njegovi opomini, zastonj prisega pri Mohamedovi bradi, in klici Alaha, moč kristjanov je tolika, da jamejo Turki omahovati, ter končno popolnoma obnemorejo. Na kope Turkov ležalo je pod zidom, še več pa jih je potonilo v Dravi, ktera je kar mrgolela rudečih glav. Pripoveduje se tudi, da so Turki gredoči skozi Ruše vrgli vsak po en denar v nastavljene kadi, češ, da hočejo toliko kristjanov poklati, kolikor bode denarjev v kadeh. Napolnili so tako tri cele kadi z visokim vrhom. Ko se pa po strašnem pobitju v Klužah turške čete zopet vračajo, vzame vsak po en denar, pa zje-mali so komaj vrhe, vse drugo je ostalo. Toliko jih je od prejšnega ogromnega števila našlo smrt deloma pod zidom, deloma v Drave hladnih valovih. O tega časa Turkov ni bilo več blizo. -- Dopisi. Iz Lembaha. Z današnjim dopisom Vam ne nameravam nič kaj novega poročati, kar se je tu ali tam pripetilo, dopustite samo, da izrazujem moje veselje nad predalom v „Popotniku", ki se „N ar o dno blago" imenuje. S tem pa ste po mojem prepričanju res pravo zadeli, kajti ne vedel bi primernejše poti. vedno redkeje se nahajajoče zaklade narodnih pravljic iztrgati pogubni pozabljivosti, kakor je ta. Da bi Vas „Popotnikovi" prijatelji v tem hvalevrednem prizadevanju le tudi prav pridno podpirali! Saj je stvar nekaj truda že vredna; nam učiteljem, ki imamo biti, kolikor mogoče v „ozki zvezi" z našim ljudstvom pa tudi ne manjka priložnosti, take bisere iskati, izkopavati in vesto pospravljati ako jih najdemo. Večjidel je le ljudstva „pomlad", t. j. burna mladost in ljudstva „zima", t. j. mirna starost takšen vrt, v kterem rastejo te starodavne, pa vedno mlade cvetlice „ljudskih pravljic". Koliko takšnih zakladov, ki jih hrani stara mamka v dušnej skrinji, zasuje smrtna lopata v grob večne pozablji-1 vosti! Torej zbirajmo in iščimo predrage zaklade narodnih pravljic in pora-1 bimo je umno za odgojo nežne mladine ! Po nekterih pokrajinah je že suhi veter ljudske reve veliko teli hladnihJ rosnih kapljic posušil, po drugih krajih pa, kjer še tuje civilisacije duh ni imel priložnosti odpihati vsega cvetja karakterističnih narodnih običajev in globokočutnih ljudskih pravljic, se še slutijo odmevi staroslavjanskega življenja in mišljenja in še vedno veje krepki duh bistre narodne poezije. Lepša in boljša stran narodove duše se odseva v ljudskih pravljicah, ja one so ogledalo ljudske naravstvenosti, zatoraj so pa tudi neprecenljive vrednosti za odgojo upapolne bodočnosti. Kulturno zgodovinski zakladi ce ponujajo mladostnemu za takšno „blago" tako pripravnemu duhu, v otročja srca se vlije „zdrava voda" večno mlade narodne poezije in priproste, pa včasi tako globoke ljudske filozofije. Vendar zadosti o tej reči; saj še tega ni bilo treba, ker vsaki predobro pozna „odgojevalno silo" narodnega blaga! Pa če že človek v duhu gleda knižico, ki bo nastala iz te zbirke in potovala med ljudsto — tudi v tiste že „suhoparne" pokrajine — se mora res v globočini srca razveseliti novega predala in velike z marljivosti, ktero se bo polnilo.*) Veseliti se je pa vsakemu dovoljeno! J. C. Zlogonski. Iz Maribora. Da bi se sadjereja vzlasti pa šolski vrti v našem okraju kolikor mogoče pospeševali, se je tudi tukaj osnovalo društvo, ktero se „sad-jerejsko društvo za politični okraj Maribor" imenuje. Pravila je c. kr. namestnijštvo v Gradcu že dne 12. marca štev. 4318 potrdilo in se je na njih podlagi sklical 1. shod na 5. dan t. m. Zbralo se je bilo čes 70 gospodov — večji del učiteljev pa tudi mnogo drugih odličnikov iz mesta, kteri so vsi društvu pristopili. Predsedoval je zboru g. šolski nadzornik Franc Robič, kteri je bil tudi pri" se vršejoči volitvi odbora enoglasno predsednikom izvoljen. Daljšni izid volitve bil je naslednji: g. Feliks Ferk, zdravnik v Mariboru podpredsednik, g. M. Nerat, tajnik, g. France Rošker, denar-ničar in gg. Fr. Stampfl (Maribor), Henrik Kallmann. ravnatelj^ sadjerejske šole v Mariboru, nadučitelj "VVindisch (Slov. Bistrice), nadučitelj Reich (Št. Lenart), nadučitelj Fr. Praprotnik (v Puščavi) in učitelj Josef Slekovec (Ja-renina) odborniki. V začetku seje je gosp. ces. svetnik dr. Mulle navzoče v imenu c. kr. štaj kmetijskega društva prav gorko pozdravil in društvu najboljši vspeh vošil ter ga izdatne podpore tega zavoda zagotovil. Po dovršenih volitvah pa je gosp. Stampfl, zelo izveden, praktičen sadjerec govoril o raznih sortali sadja, ki v naših krajih najbolje izhajajo in so največje vrednosti. Res zanimljiv govor se je z občno pohvalo sprejel, le žal, da ra,di pomanjkanja prostora to pot ne moremo obširnejše o njem poročati. Znabiti pri drugi priliki. Omeniti pa še moramo, da je društvo razdelilo takoj 3000 divjakov med 10 šol mariborskega pol. okraja. Tem pa je ravnateljstvo tuli ajšne sadjerejske šole pridjalo lepo število cepičev, za kar mu gre najtopleja zahvala. H- Sv. Križ na Murskem polju, 1<>. dan aprila 1883. Dne 5. aprila t. 1. je imelo ljutomersko učiteljsko društvo svoje mesečno zborovanje v lepem poslopju nove šole na Cvenu Gospod prvosednik Kryl otvori ob 10. uri sejo, ter prijazno pozdravi navzoče ude. Ko se je zapisnik zadnje seje prebral in odobril, je g. predsednik zopet povdarjal, da bi posamezni udje „Popotuika" v vsakem obziru podpirali in da ne bi smeli ta naš dobri organ zapustiti Za tim g. Pire predlaga in želi, da se v časopise ne bi od strani našega društva take kritične reči dajale, ktere bi osebne zadeve zapopadale. _ Potem sta se prebrala dva dopisa od štajerske učiteljske zveze; in na to se je za delegata v letošnji glavni zbor v Mariboru izvolil g predsednik Kryl, kteri bo naše društvo tam zastopal, za njegovega namestnika pa g. Horvat. Da,lje je govoril J. Karba „o včinkih ali o delovanju vode na zemlji." Govornik je začel o krogoteku vode prednašati, potem o kemičnem in mehaničnem delovanju slane *) To bo tudi nas ze'o veselilo, zatorej prosimo, da nas rodoljubi prav marljivo z narodnim blagom" zalagajo, Mi bomo tudi z a najmanjše podatke te stroko hvaležni. Vredn. in neslane vode. na zadnje pa ozmrzujeni vodi in pri tem posebno o snežnikih govoriti. Celo predavanje je poslušalce dobro zanimivalo, zarad tega je tudi g. predsednik govorniku svojo livalo izrekel. Po daljših razgovorih J. Karba predlaga, da bi prihodnja seja bila pri sv. Križu na murskem polju. Predlog se sprejme. Prihodnja seja bo 10. maja t. 1. v poslopju šole pri sv. Križu, kjer bosta gg. T. Pušenjak in J. Freuensfeld prednašala. Ivan Karba. t; ij ii i k. •s«----- — - Novice in razne stvari. (Minister za u k in b o g o č a s t j e) je z ukazom 14. dne januvarja 1883 štev. 20.761 s pozivom na vis. minist. ukaz dno 2. julija 1880, štev.' 65,2 objavil, da se porabi Jan. Vogl-novega „Orgelbuch'' (glej 2. šte.y. „Pop." 1833) nikake zapreke ne stavijo. (V" Eio de Janeiro) vrši so letos 1. junija pedagogični kongres, s kterim se priredi internationalna šolska razstava obstoječa iz načrtov šolskih poslopij, šolske priprave, učilnih pripomočkov za ljudske šole, učnih načrtov itd. Brazi-lijansko poslanstvo na Dunaju povabilo je tudi avstrijsko vlado, da bi se te razstave vdeležila. (K raj če ve .Narodne b i b 1 i o t h e k e") izšel jo tretji snopič, obsegajoč „Krajnsko čbelico" in v tej več Preširnovih pesnij, in balade in pesni „mej kranjskim ljudstvom pete', (Za Slomšekovo nagrado), razpisano od ptujskega učiteljskega društva darovali so čast. p. n. £g : župnik Pauša 2 gld., kaplan Kolenko 1 ti. 50 kr., nadučitelj Muršee, učitelj Gselman 1 gld, dr. Gregoree 2 gld., dr. Glančnik 3 gld., Jožef Rapoc 1 gld. Ivan Miklošič 1 gld., stolni prost Sorčič 2 gld.. dr. Pajek 3 gld., dr. Feuš 3 gld. dr. Suhač 1 gld., dekan Strajnšak 2 gld., kaplan Fr. Pignar 1 gld., J. Pajtler 1 gld. Lapajne je jioslal 250 pisank in 5 komadov „Praktične Metodike" za prodajo, v ta namen. K rajne, blagajnik. Ziher, predsednik. (,,J ou r - f i x e" - M a rš) za glasovir, vglasbil in slavnemu literarno-zabavnemu klubu v Ljubljani poklonil Viktor Parma. — Tako se imenuje prav mikovna, na naše domače napele spominjajoča kompozicija, ki je vrhu tega še v priprostem slogu zlo žena, da jo vsak, tudi manj spreten igralec na klavirju lahko svira. Ker je delo jako nadarjenega mladega skladatelja založila »Glasbena Matica", torej se uže tudi po tem priporoča si. občinstvu. Cena je skladbi 40 kr. s poštnino vred ter se dobiva razun pri „Glasbeni Matici" tudi pri J. Giontiniju v Ljubljani. Vabilo k zborovanju ptujskega učiteljskega društva, dne 10. maja t. 1. 10. uri dopoldne v okoliški šoli. Vzpored: 1. Zapisnik in dopisi; 2. Spisje (por. Romih in Sijanee); 3. Petje; 4. Nasveti. Gg. društveniki naj blagovole v obilnem številu priti, da se zamorejo tudi popoldan seje kmetijske podružnice ptujske vdeležiti. Odbor. Vabilo. „Celjsko učiteljko društvo" bode zborovalo dne 10. maja t. 1. ob 11. uri dopoludne v okoliški šoli. Dnevni red: 1. Zapisnik; 2. Dopisi: 3. Iz teloyadve; redne vaje, govori g. Fr. Gabršek; 4. O razvoju čuvstva za naravo, govori g. J. Lepan; 5. Poročila in nasveti. Otlbor. Vabilo. P. n. udje učiteljskega društva za mariborsko okolico se z ozirom na zborov sklep dne 1. marca vljudno vabijo, da se slovesnosti lOletnice obotanka društva 9. dan maja t. 1 v prav obilnem številu vdeležijo. Vršila se bode ta slovesnost v tem le redu: I. Zborovanje ob 10 zjutraj. Vzpored: 1. Zapisnik; 2. Dopisi; 3. Slavnosten govor; 4. Govor o trtni uši; 5. Nasveti, II. Ob 1. uri slavnosten obed v Oehmovi gostivni. III. Zabavni večer. Odbor. Podučiteljska služba se razpisuje na trirazrednici v Gornjem g-radti v III. plačilnem razredu in s prostim stanovanjem. Prosilci za to službo blagovolijo svoje prošnje s potrebnimi prilogami po predpisani poti do 15. ma a 1883 krajnemu šolskemu svetu v Gornjigratl poslati. Okrajni šolski svet tiornjigrad dne l. aprila 1883. Predsednik: H nun. „Cerkvene pesmi za šolsko mlades" natisnil je J. Leon v Mariboru. Zbirka obsega 47 različnih pesmi za šolarsko sv. meso, praznike Gospodove in matere božje itd. Dobivajo se pri A. Novaku, bnkvovezu v Mariboru; iztis vezan velja 8 kr. asr linnašiijc število Popotnika" ima iiimikalif iio prilogo. Izdajatelj in vrednik M. Nerat. Tiskar in založnik Ivan Leon v Mariboru.