Glasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij LASNIK___________________________________________________ MAJ 1985, ŠTEVILKA 5, LETO XIX Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP —Industrijska montažna podjetja v 8.000 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Trebinjska 9 telefon (061) 343-342. Člani Odbora za obveščanje sozda IMF so: Anka Brezec, Janez Dolinar, Marjan Gantar, . dl hadimir Jambor, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Kovač (predsednik), Jelka Mayer, Bogdan Sagaj, Majda Slapar, Ivan Šuligoj, Dragica Vake (namestnica predsednika) in Helga Vovk. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Uročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. . ' —————————— M. Orožen vročil odlikovanja petnajstim IMP-jevim delavcem 26- aprila je bila v IMP-jevih prostorih na Titovi cesti proslava, na kateri je predsednik Repu-sveta zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen izročil 15 IMP-jevim delavcem državna odliko-Darjan Orožen je ob tej priložnosti poudaril potrebo tudi po moralnih spodbudah za dobro delo, saj ' o»jloga nutno zagotavljanje čim večjega obsega proizvodnje ob istočasnem boju proti inflaciji osrednja na-biu Qaše družbe. Na slovesnosti je nastopil tudi IMP-jev moški pevski zbor. | Prvi elektromotorčki Trate ^ avtomatika spri!* so v Treti evtomatiki proslavili dan OF in praznik dela. pnlf 6 ^ d* *>° z*>oru delavcev, na katerem so obravnavali trimesečni obračun, je " J™ So v*’J>sehcj slovesna, saj so gospodarski rezultati tozda zelo dobri, obenem 0>du začeli proizvodnjo poskusne serije malih elektromotorjev. Ja Na proslavi je nastopil tudi Moški pevski zbor IMP. p b^Šat?konja elektromotoriev )e za :ili f lrort,°torjev so se v tozdu od-Jur>ija lani. V tem času so loA ^ekt^0^ ’n uvedbp proizvodnje !C*41i fazvojrto delo, pa tudi iz-»tfl tii^k' oh, a ’n nabavili potrebne BF' |.r" ih’n.lt katerih sta ključna magne-ia °torvv a'n' s,r°j- Prvih 100 elek-'|r1 v čej ov so sestavili prejšnji '■ da j preizkusi pa so poka- v,S, delajo odlično. pS hdeivdel° Pr' razvoju tega no-VC|(tna v Je 0Pravila štiričlanska k j Bork mP‘na’ki se J' Je direktor i. oei * Gazvoda na proslavi še valil za požrtvovalno in delo. O tem, kako v i delo, priča tudi ki svet prejšnji precejšnje de-ji 100.000, čla-Inarjev. j ^ j - skupine inž. y k.6 zahv=i iVCC Pa je na proslavi, ko 10 C za čestitke, poudaril, da . zasluge za hitro izvedbo odo “gr TP * te pomembne naloge tudi vsi Avto-matikini delavci, ki so imeli konkretne zadolžitve — še zlasti dekleta, ki so motorčke sestavila. Pomembna za uspešno delo skupine pa je bila tudi popolna podpora tozdovega vodstva. Še nekaj podatkov: S sedanjimi kapacitetami bodo v Avtomatiki lahko naredili 50 do 60.000 elektro-motorčkov letno, pri čemer so njihove lastne potrebe 30.000. Po teh elektromotorčki*- pa povprašujejo tudi druge jugoslovanske delovne organizacije, imajo realne obete za izvoz, pa tudi lastna poraba se bo povečala. Kot je povedal direktor tozda Boris Gazvoda, je ta elektromotor-ček osnova, na kateri bo tozd lahko gradil razvoj v nove smeri avtomatike — npr. za obdelovalne stroje, birotehniko in robotiko. Tratin elektromotorček ima na isti osi dve navitji, kar mu omogoča de-- lovanje v obeh smereh. To velja za izvedbo na izmenični tok. Delali pa bodo tudi izvedbe elektromotorja za enosmerni tok, kjer bo napravica delovala kot koračni motor. Več o razvoju tega elektromotorja piše vodja projektne skupine inž. Juriča Zadravec na 3. strani. Povečati učinkovitost poslovnega sistema Sozdov delavski svet je 23. aprila obravnaval poročilo o poslovanju sozda IMP v letu 1984. Ker je bilo celovito poročilo že objavljeno v aprilski številki Glasnika, se je generalni direktor sozda inž. Franc Kumše v svojem poročilu delegatom osredotočil na najpomembnejše ugotovitve — predvsem na uresničevanje nalog v lanskem letu in na najpomembnejše naloge letos. »Ena osnovnih nalog lani je bila zagotovitev polne zaposlenosti sistema, kar smo z manjšimi izjemami tudi dosegli,« je rekel inž. Kumše. Da je to res, potrjujejo podatki npr. o enajstodstotnem presegu načrtovanega celotnega prihodka, pa tudi o 5-odstotnem presegu plana prodaje. Seveda pa je to povprečje, v katerem pa se skrivajo posamezne organizacije, ki so imele težave zaradi pomanjkanja dela. Drži tudi, da je ostalo precej pod planom sklepanja pogodb v tujini. Druga pomembna naloga je bila razvojno delo in priprava investicijskih programov za nove naloge. Kumše je delegatom povedal, da Usmerjevalni razvoj skupaj z aplikativnimi razvoji v delovnih organizacijah in tozdih dela na teh nalogah in je pripravljena vrsta razvojnih programov za naslednje srednjeročno obdobje. Poudarek je na razvoju energetike, kjer vključujemo tudi vso klimatizacijo, pa avtomatiko, črpalke in toplotne izmenjevalce. Čeprav smo osebne dohodke v povprečju povečali za 45 odstotkov, smo zaradi visoke inflacije zaostali za nalogo, naj bi osebni dohodki ohranili realno vrednost. Ob tem je Kumše navedel podatke Splošnega združenja gradbeništva, da je omejevanje investicij inštalatersko dejavnost še bolj prizadelo kot druge veje gradbeništva. Omenil je tudi tozda skupnega pomena Marketing in Inženiring. Usmeritev, da bomo v sozdu podprli Marketing, da bo uspešno opravljal svoje naloge, ni bila dosledno uresničena. Marketing ima še vedno težave zaradi nediscipline nekaterih delovnih organizacij ali posameznikov v njih, ki se ne poslužujejo skupnih služb, je rekel inž. Kumše in poudaril, da pri tem ne misli tistih nalog, za katere je bilo dogovorjeno, da jih bodo posamezne delovne organizcije zaradi obveznosti do drugih poslovnih partnerjev opravljale po drugih kanalih, pač pa za naloge, ki bi jih morali izvajati skupno. Glede Inženiringa pa je povedal, da so v tem tozdu opravili notranjo reorganizacijo, s katero bodo zago- tovili uspešnejše pridobivanje del v tujini. Tudi Izobraževalni center daje svoji dejavnosti nove poudarke, s tem da organizira razne oblike izobraževanja in informiranja za IMP-jeve delavce. Uspešen zaključek del v Iraku velik dosežek v letu 1984 Kot je že praksa v zadnjih letih, je sozdov delavski svet ob obravnavi analize poslovanja v letu 1984 izrekel priznanje najuspešnejšim tozdom in delovnim organizacijam in opozorilo slabšim. Najuspešnejši so bili: Trata Avtomatika in Črpalke, Kli-mat, Klima Celje, Klima montaža, Elektromontaža, Ten telekomunikacije in Tehnomont. Posebno priznanje je delavski svet izrekel tudi delavcem in vodstvu tozda Inženiring, Delovni enoti Irak ter vsem tozdom in posameznikom, ki so zaslužni za uspešno dokončanje velikih projektov v Iraku, kar je nesporno zelo, pomemben dosežek. Ponovno pa so zahtevali od tozda Ten energetika, naj najkasneje do 30. julija skupaj z delovno organizacijo Emona pripravi program za odpravo motenj v poslovanju. Take programe je sozdov delavski svet že lani zahteval od vseh tozdov, ki so poslovati z motnjami. Toda Ten energetika takega programa ni pripravil, čeprav se nekatere slabosti v njegovem poslovanju vlečejo že dolgo časa. Med nalogami za letos pa je na prvem mestu poudaril zagotavljanje polne zaposlenosti, kjer imata posebne naloge Inženiring in Marketing. Poudaril je, da Marketing postopno širi svoje stike s kupci v tujini. Seveda pa je za zagotavljanje polne zaposlenosti potrebno angažirati tudi vse prodajne službe v delovnih organizacijah in tozdih. Pomembna naloga bo tudi sprejem srednjeročnega plana za obdobje 1986—90. V letošnjem letu bo treba opredeliti tudi pristope za boljšo organiziranost sozda, saj opažamo celo vrsto problemov, ki bi jih morali rešiti. Potrebno je zagotoviti enoten nastop na trgu in preprečiti medsebojno konkurenco, ki se v zadnjem času pojavlja zlasti pri montažnih tozdih. Reorganizacija bi morala tudi povečati učinkovitost strokovnih kadrov, ki jih imamo v IMP-ju, kar precej, a je ta potencial zdaj vse preveč razbit. Potrebno pa bi bilo tudi združevati denar tako, da bi presegli sedanji način združevanja za posamezne naloge ter uveljavili stalno združevanje za skupaj sprejete programe, kot ga imamo tudi opredeljenega v samoupravnih aktih. Vsa pozornost bo posvečena tudi izdelavi investicijskih elaboratov. V ta namen so pripravljeni kriteriji za presojo investicij, ki jih je sozdov delavski svet na isti seji dal kot osnutek v javno razpravo in tudi imenoval ustrezno komisijo. Na podlagi kriterijev bo ta komisija soz-dovemu delavskemu svetu predlagala investicijske programe skupnega in posebnega pomena, za katere bomo v sozdu združevali sredstva. Inž. Kumše je ob tem opozoril, da je naša oprema že precej iztrošena, tako v proizvodnji kot v montaži, in je torej nujno zagotoviti njeno posodabljanje. Tudi letos je pri osebnih dohodkih cilj ohranjati njihovo realno vrednost, kar je možno le z večjo storilnostjo. Druga naloga pa je sprejem Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za delitev dohodka ter Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za ugotavljanje uspešnosti delavcev. Velika pridobitev bo izgradnja računalniškega sistema, v okviru katere bomo letos postavili večino opreme, medtem ko se bodo programi razvijali tudi še prihodnje leto in kasneje. Skupna naloga v sozdu pa je tudi, da letos dokončno uveljavijo novo celostno grafično podobo IMP-ja. »Mislim, da bomo z dobro voljo in če se bomo vsi zavzeli, te naloge tudi zmogli,« je končal generalni direktor, delegati pa so njegovo poročilo soglasno sprejeli. Se druga gradiva o poslovanju objavljamo tudi na 2. strani. LOJZE JAVORNIK Na sliki: članom projektne skupine z leve Ignacu Martiku, Branku Benčiču, Aleksandru Zalazniku in Juriči Zadravcu se je zahvalil direktor tozda Avtomatika Boris Gazvoda. OSE Na 9. in 10. strani objavljamo v posebni prilogi osnutek Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za ugotavljanje uspešnosti delavcev v sozdu IMP, ki ga je določil Sozdov delavski svet na svoji 5. seji. Po sklepu Delavskega sveta traja poprejšnja obravnava do 31. maja. Pripombe zbira Pravna služba IMP, Titova 37, Ljubljana. Sklepi 5. seje Sozdovega delavskega sveta Sozdov delavski svet je na 5. redni seji, ki je bila v torek, 23. aprila 1985, sprejel naslednje sklepe: 1. Delavski svet v komisijo za Celostno grafično podobo imenuje še naslednja delegata: iz DO Livar — Iztok Munih iz DO IKO — Igor Bončina DO Izip pa se ponovno poziva, da predlaga svojega delegata. V Odbor za obveščanje pa se imenuje iz DO Izip Jelko Mayer, iz delavskega sveta SOZD pa Sagaj Bogdana namesto Jelenko Jožeta, ki se je zaposlil drugje. 2. Delavski svet SOZD potrjuje sklepe 4. redne seje z dne 22. 11. 1984. 3. Delavski svet SOZD potrjuje poročilo o poslovanju SOZD IMF v letu 1984. 4. Delavski svet sprejema analizo poslovanja za leto 1984. 5. Delavski svet izreka priznanje delovnim in temeljnim organizacijam, ki so uspešno uresničile zastavljene planske cilje, zlasti pa tozd Trata avtomatika. Trata črpalke, DO Klimat, DO Klima Celje, tozd Klima montaža, tozd Elektromontaža, tozd Ten telekomunikacije in tozd Tehnomont, ki so vse dosegle visoko nadpovprečno uspešnost. 6. Delavski svet sozd IMF izreka prizanje delavcem in vodstvu tozd Inženiring z delovno enoto v tujini in vsem tozdom, ki so sodelovali pri izvedbi, za njihov prispevek k uspešnemu dokončanju največjih poslov v dosedanjem razvoju IMF. 7. Delavski svet zahteva od samoupravnih in poslovodnih organov na vseh ravneh, da bistveno večjo pozornost posvetijo odpravljanju šibkih točk v poslovanju zlasti: — izboljšanju tržnega nastopanja IMF — večjim vlaganjem v razvoj in večji učinkovitosti uvajanje novih dosežkov v prakso — odpravo podvojenih režijskih funkcij v IMF — hitrejšemu tempu investiranja v osnovna sredstva — zlasti tehnologiji in učinkovitejšemu združevanju sredstev. 8. Delavski svet poziva organizacije, ki poslujejo z motnjami, da dosledno izvajajo programe za odpravo motenj v poslovanju, strokovne službe sozd in organizacije skupnega pomena pa, da jim pri tem nudijo strokovno pomoč. 9. Delavski svet sozd poziva tozd Ten energetika, da skupaj z DO Emond pripravi program za odpravo motenj v poslovanju do 30. 7. 1985. 10. Delavski svet sozd IMF sprejema plan sozd IMF za leto 1985 v predloženi obliki. 11. Delavski svet sozd za temeljne organizacije, ki do 30. 4. 1985 niso oziroma ne bodo dale soglasje k planom delovnih skupnosti in organizacij skupnega pomena določa začasno mesečno obveznost financiranja v višini dvanajstine lanskoletnih fakturiranih prispevkov, povečanih s faktorjem 1,45. Hkrati se te temeljne organizacijo in organizacije skupnega pomena zadolži, da do 30. 6. 1985 uskladijo medsebojne obveznosti. 12. Ker delavski svet ni sprejel usklajenega besedila SaS o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, se podaljša predhodna obravnava do 31. maja 1985. 13. Delavski svet določa osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti delavcev v sozd IMP po predlaganem besedilu komisije za planiranje in družbenoekonomske odnose ter komisije za samoupravljanje z dne 9. 4. 1985. Poprejšnja obravnava naj se opravi do 31.5.1985.Vtem roku je potrebno predložiti komisiji za samoupravljanje eventualne pripombe, ki se pošljejo na naslov: IMP — Pravna služba, Titova 37, Ljubljana. 14. Delavski svet določa predlog pravilnika o varovanju kolektivne znamke po predloženem besedilu, ki se ga posreduje v obravnavo do 15. 5. 1985. 15. Delavski svet sozd ne sprejema samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med udeleženci Skupnosti in delavci Gradbenega centra Slovenije. Kriterij plačevanja storitev je treba uskladiti z zakonodajo in to jasno napisati, do takrat pa bo plačevanje izvrševano glede na prvotni sporazum, to je na podlagi dejansko opravljenih storitev. 16. Delavski svet sozd zadolžuje tozd Inženiring, da do 15. maja 1985 predloži poročilo o izpolnjevanju svojih obveznosti v letošnjem letu. 17. Delavski svet sozd sprejema osnutek sprememb in dopolnitev Pravilnika o podeljevanju priznanj sestavljene organizacije Industrijska montažna podjetja. Rok za predhodno razpravo je 15. maj, razpis za priznanja v 5. številki glasnika se objavi že v skladu s predlaganimi spremembami. 18. Delavski svet sozd sprejema poročilo Odbora za obveščanje o izdajanju IMP Glasnika v letu 1984 ter potrjuje smernice uredniške politike in IMP Glasnika v letu 1985. 19. Delavski svet sozd IMP razpisuje dela in naloge pomočnika generalnega direktorja sozd IMP za pravno samoupravno področje. Za pomočnika generalnega direktorja sozd IMP za pravno samoupravno področje je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom — najmanj štiri leta delovnih izkušenj Pri izbiri kandidatov bomo upoštevali kriterije iz družbenega dogovora o kadrovski politike ljubljanskih občin. Delavec bo imenovan za štiri leta. Delavski svet imenuje v razpisno komisijo naslednje člane: Gojka Usenika (IKO), Vero Bernetič (Emond), Andrejo Smolič (Livar). 20. Delavski svet sozd daje Kriterije za presojo investicij skupnega in prioritetnega pomena za sozd ter o načinu priprav, sprejemanja in izvajanja investicijskih odločitev kot osnutek v obravnavo. Delavski svet bo na podlagi pripomb, ki jih morajo delovne organizacije poslati do 20. 5. 1985, sprejemal predlog na naslednji seji. 21. Delavski svet imenuje strokovno komisijo za presojo investicij, ki jo sestavlja 5 članov: — namestnik predsednika delavskega sveta sozd — predsednik komisije — predsednik komisije za tehnična in razvojna vprašanja DS SOZD. — predsednik komisije za planiranje in DEO DS SOZD — pomočnik generalnega direktorja za razvojno tehnična vprašanja —- pomočnik generalnega direktorja za ekonomiko in poslovno organizacijo. 22. Delavski svet sozd potrjuje, da se s 1.4. 1985 poveča vrednost enote enostavnega dela (RR1) za delavce IMP, ki delajo na deloviščih v tujini na 13.800 din neto. 2T Delavski svet sozd soglaša da se delavcem IMP, ki delajo pa gradbiščih v Iraku, s 1. 4. 1985 odobri izplačevanje 2 ID/dan (izplačljivo v iraških dinarjih) za težke pogoje dela. Svet delovne enote v Iraku in Poslovodni odbor za izvajanje investicijskih del v tujini pa se zadolži, da vsaka dva meseca oziroma po potrebi preverjata dejansko stanje v Iraku in upravičenost izplačevanja dodatka. 24. Delavski svet sozd predlaga odločanje o predlogu za podelitev priznanj delavcem na projektu 202/D — Irak za naslednjo sejo s tem, da se pripravi konkretnejša obrazložitev. Delegati so imeli pomisleke ob predlogu Sporazuma o delitvi osebnih dohc kov Kako ujeti pravo razmerje pri vrednotenju del? Sozdov delavski svet je 23. aprila dal v razpravo že tretjo različico Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka in dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. To je različica, ki sta jo predložili Komisiji za samoupravljanje in planiranje, ki sta 9. aprila uskladili pripombe iz podaljšane javne razprave. V primerjavi z drugim osnutkom je besedilo doživelo kar precej pripomb, toda kot je dejal v. d. pomočnika gneeralnega direktorja Tone Marolt, so bistvene spremembe tri: 1. Vključitev nekaterih členov, ki povzemajo določila ustreznih panožnih sporazumov, tako da je IMP-jev Sporazum usklajen s sporazumoma gradbeništva ter kovinske in elektro dejavnosti. 2. Iz gradiva je izpuščen Enotni katalog tipičnih del, ki bo po novem strokovni pripomoček. Ta odločitev je odgovor na diametralno nasprotna mnen ja iz javne razprave. Medtem ko so eni zahtevali, naj Enotni katalog zajame prav vsa dela v sozdu, so bili drugi mnenja, da mora biti omejen na resnično tipična dela, ali celo da se na sozdovi ravni sploh ne da opredeljevati za vsa tipična dela. Komisiji sta odgovorili s povsem drugačno rešitvijo: Katalog bo strokovni pripomoček, torej se ne bo sprejemal na referendumih. Naj bi obsegal vsa dela v sozdu in posebna strokovna komisija bi ga usklajevala in nadzirala njegovo uveljavljanje. Marolt je menil, da ima ta rešitev več prednosti. S pravnega stališča je namreč sporno, ali je Enotni katalog skupna osnova, saj je v resnici že dokopčna opredelitev posameznih del. Katalog kot strokovni pripomoček bo zagotovil potrebno fleksibilnost pri uveljavljanju. Z obračunom osebnih dohodkov, prek računalnika in z delom posebne strokovne komisije pa bi bila zagotovljena tudi popolna kontrola, kako v tozdih in delovnih skupnostih Katalog spoštujejo. 3. Tretja sprememba pa je bila to; da so v metodologiji vrednotenja del povečali poudarek strokovnosti in odgovornosti. Ravno ta sprememba pa je na seji Delavskega sveta povzročila ostro polarizacijo mnenj. Emon-dovi, Promontovi in Panonijini delagati so odločno opozorili, da taka sprememba metodologije pomeni odstopanje od načela, naj novi sistem osebnih dohodkov bolje nagradi proizvodna dela. Predlagatelji so na to opozarjali, da popravek metodologije ne pomeni dviga vseh režijskih del, pač pa le najbolj odgovornih in zahtevnih. »Osnovno vprašanje je, ali smo pripravljeni več vlagati v znanje,« je menil Tone Marolt. »Mislim, da bi to morali narediti, saj to tudi zahtevajo sedanje razmere.« Spomnil je tudi, da takšen premik ni v nasprotju s pripombami javne razprave, saj so bile poleg zahtev o boljšem nagrajevanju proizvodnih del jasno izražene tudi zahteve po ustreznem vrednotenju kreativnosti in odgovornosti. Kljub tem pojasnilom je bilo pri glasovanju premalo rok za to, da bi delavski svet sprejel predloženo gradivo kot predlog, ki naj bi šel v odločanje na referendume. Sklenjeno je bilo, naj delavci v ponovni razpravi povedo, kaj menijo o predlaganih novostih. Rok je do konca maja. Manj problemov pa je bilo z osnutkom samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za ugotavljanje uspešnosti delavcev v sozdu IMP. O predloženem gradivu ni razpravljal noben delegat. Seveda pa je to gradivo šele v osnutku in ga je delavski svet zdaj dal v javno razpravo, ki naj traja do 31. maja. Gradivo je objavljeno v tej številki Glasnika. Pripombe zbira Pravna služba IMP. L. J. O zavrnjeni pobudi Emondovega delavskega sveta Inženiringove akcije za pridobitev del Sozdov delavski svet je na zadnji seji zavrnil zahtevo Emondovega delavskega sveta, da bi sprejeli ukrepe za odpravo nepravilnosti, zaradi katerih tozd Inženiring Emondovim tozdom ni pridobil del, kot je bilo predvideno s planom. Delovna organizacija Emond -^e predložila krajše gradivo, v katerem je navedla, da je Inženiring pridobil mnogo manj poslov, kot je bilo določeno s planom in opozorila, da imajo tozdi zaradi tega gospodarsko škodo ter. po Sporazumu o medsebojnih pravicah in odgovornostih pravico zahtevati ukrepe. Inženiring je predložil daljše pojasnilo, v katerem razčlenjuje objektivne okoliščine, ki otežujejo pridobivanje posla. Poleg opozorila na upad investicijske dejavnosti je pomembna ugotovitev, da so Inženiringove ponudbe konkurenčne toliko, kot je konkurečen celoten IMP in s tem v zvezi ugotovitev iz analize nekaterih izgubljenih poslov, da so IMP-jeve elektromontažne storitve kar za 20 do 50 odstotkov dražje od drugih jugoslovanskih organizacij. V gradivu so tudi razčlenjene Inženiringove aktivnosti za pridobivanje del. Opozorili so, da so v zadnjih dveh letih dali čez 200 ponudb v vrednosti 1,2 milijarde dolarjev. IMP doslej še nikoli ni ponujal del v tujini v tako velikem obsegu. Izplen pa je majhen, ker Irak investicije ustavlja in tako niso bili podpisani že dogovorjeni posli, medtem ko na novih trgih ni mogoče prodreti čez noč. Na domačem trgu je Inženiring lani kljub težavam pridobil za milijardo dinarjev posla, letos pa je tudi že dosegel nekaj uspehov, kar daje obete, da bodo uspešnejši kot lani. V Inženiringu so v začetku letošnjega leta tudi izboljšali organiziranost ponudbeno investicijskega sektorja, na katerem so ustanovili skupine za obdelavo posameznih regij. Sektor tudi kadrovsko krepijo z delavci, ki niso več potrebni na izvedbi. Posebno pozornost pa posvečajo strokovnemu usposabljanju, kar tudi pričakujejo, da bo dalo rezultate. Glede na vse to je v. d. pomočnika sozdovega generalnega direktorja Tone Marolt menil, da ni potrebe za sprejemanje ukrepov, saj so v tozdu že sami sprejeli celo vrsto ukrepov za boljše delo. Je pa na njegov predlog delavski svet zadolžil tozd Inženiring, naj maja poroča o rezultatih svoje aktivnosti. L. J. Ob analizi poslovanja Premalo naložb v razvoj Sozd IMP je svoje poslov* rezultate lani izboljšal, to* to je le vrnitev na raven, ki f ., je že dosegel v letih 1980, f jl$i povedal ob analizi poslovanj1 na sozdovem delavskem svet1 pomočnik generalnega direk' ^ torja Uroš Korže. Sicer pa ie Korže opozoril na tri nalog6, ki jih moramo v najkrajše01 času preseči: 1. Povečati razvoj novil1 35 j* Prih programov in nakup sodot>' nejše opreme. Od leta 19* do 1984 smo v sozdu vložil',' osnovna sredstva 2,67 min' jarde dinarjev, kar je le ^ odstotkov več kot je v te°j času znašala amortizacija, celoti porabimo za naW nove opreme manj, kot zna*1 N amortizacija. Redke izje*6 o so tozdi, ki skrbijo za pos°T” dabljanje tehnološke opre'|prfe br 2. Povečati je treba tu- ioo-usmerjenost. V IMP-ju zr Sn nemarjamo tržne raziskav* kčp akvizicijo na terenu in tu1 naša propaganda nima p*' vega koncepta, saj je prem3'" usmerjena v pospeševan) prodaje novih izdelkov, r opozoril Uroš Korže. Dod°' H) ten problem je, da so pf0, $ S daj ne funkcije na več ravn* L — tozdi, delovne organiza®1’ 4| je, tozdi skupnega pomena v Iji pri čemer pa naloge poS°' \| meznih služb niso jasno f1’ 4i zmejene. Velika slabost par 1» tudi, da se prodajne služi’6 ^ preveč posvečajo obseg1 sklenjenih poslov, medtem njihovo kvaliteto zanemari3’ \ 3. Urediti združevanj* j, sredstev. V IMP-ju še niso vseh okoljih spoznali, da 1 glavna funkcija sozda centriranje operativnih slu2* ^ pač pa preusmerjanje akumv_ ^ iacije z manj rentabilnih / bolj rentabilne programe,) . menil Korže. Tako v IMP'F zelo malo investiramo manj kot 4 odstotke dohodi' pa še ta denar dobimo. Zdrtl ževanj v okviru delovnih °( ganizacij ali sozda je malo,P. stopki so mukotrpni. Za*1 šiiti se je treba nad dejstvo*’ da so združevanja sredstev 2 skupne programe trajala l?1^ leto in pol ali celo dve leti' naslednjem srednjeročne obdobju bi zato morali ^ sničiti način združevanja ga predvideva Temeljni 03 moupravni sporazum o zd* ževanju sredstev. S seje skupščine Splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala Četrto leto stagnacije Gospodarske razmere, v katerih poslujejo gradbene organizacije, so se lani, že četrto leto zapored, spet poslabšale, so ugotovili delegati skupščine Splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije, ko so 24. aprila obravnavali podatke o zaključnih računih za leto 1984. Skupščina je tudi opredelila aktivnosti, s katerimi naj bi v gradbeništvu premagali težave in zagotoviti perspektive tej panogi. Dosedanji predsednik izvršnega odbora Splošnega združenja Lojze Zupančič je v uvodni besedi opozoril, da je socialni položaj gradbenih delavcev precej slabši od položaja delavcev drugih panog. Podatki pa so tudi pokazali, da bruto akumulacija gradbeništva še naprej zaostaja za drugimi panogami. Ta podatek je tem bolj zaskrbljujoč, če upoštevamo, kako nizki so osebni dohodki gradbincev. Če bi jih hoteli dvigniti na povprečje gospodarstva, kar je bila sicer usmeritev Splošnega združenja, bi bila akumulacija še za polovico manjša. Zupančič je najprej opredelil naloge znotraj gradbenih organizacij. Dejstvo, da znotraj poddejavnosti nekatere organizacije dosegajo solidne rezultate, druge pa slabo poslujejo, kaže, da obstajajo tudi subjektivni vzroki težav. V organizacijah morajo pri delitvi osebnih dohodkov dati več poudarka deficitarnim poklicem in tudi spremeniti razmerja v delitvi, če je to potrebno. Pomembno je tudi odpraviti medsebojno uničevanje v bitki za pridobivanje dela. Zato je Splošno združenje pripravilo Samoupravni dogo- vor o obnašanju pri prevzemanju in graditvi objektov, ki ga je do konca aprila že podpisalo preko 80 odstotkov organizacij gradbene operative in je skupščina Splošnega združenja razglasila veljavnost. Od objektivnih težav, ki jih bo treba reševati, pa je opozoril predvsem na vprašanje cen, dohodkovnih odnosov pri skupnih delih (v preteklosti so bili primeri, ko so podizvajalci zaradi slabo urejenih dohodkovnih odnosov prišli v hude težave) ter oskrbo s surovinami. Razprava je opozorila še na mnoge druge probleme, med drugim: Lojze Capuder je izhajal iz dejstva, da iščemo rešitve za gradbeništvo, ko obenem vemo, da nekdanjega obsega gradnje še dolgo ne bo več. Gradbeništvo se bo moralo prilagoditi novim razmeram, vprašanje pa je, kako: ali organizirano, ali pa stihijsko, pri čemer bo zdaj propadel eden, drugič drugi. Seveda je edino sprejemljiv organiziran pristop, za katerega je izhodišče že opredeljeno v sklepih, ki jih je pred malo manj kot letom dni sprejel Zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ. Ti sklepi . opredeljujejo naloge raznih dejavnikov — od tega, da morajo občine in republike sprejeti ukrepe za razbremenitev gradbeništva, pa do obveznosti gradbenih organizacij za smotrno organizacijo dela, za razvojno-raziskovalne naloge, pa tudi izdelavo programov za prestrukturiranje. Toda ti sklepi Zvezne skupščine se vse prepočasi uresničujejo. Še več, nekateri ukrepi gredo v nasprotno smer. Primer je dal Gorazd Pust, ki je opozoril, da slovenski gradbinci vse manj delajo na tujem. (Leta 1983 je bila realizacija v tujini 395 milijonov dolarjev, lani 203, letos lahko pričakujemo le okrog 150 — toliko kot leta 1980). Predpis, ki utegne izvajanje del v tujini še bolj ogroziti, pa je Dogovor o usklajevanju davčne politike v SFRJ, ki naj bi dohodke delavcev na delu v tujini v celoti obdavčil in ne, kot imamo zdaj, da je davčna osnova osebni dohodek, ki bi ga ta delavec dobil za isto delo doma. Če bomo uveljavili tako obdavčevanje, bomo prišli do nemogoče situacije, da bo npr. upravni delavec lahko z dnevnicami za službeno potovanje zaslužil v enem tednu prav toliko kot gradbeni delavec za celomesečno delo, je opozoril Pust. Mnogi pričakujejo, da bo poživitev stanovanjske gradnje rešila probleme. Toda nič ne kaže, da se bo res razmahnila, razen tega pa so stanovanja že tako draga, da tudi gradbince skrbi, kdo jih bo sploh še lahko kupoval. Struktura cen pa je taka, da izvajalci kljub dragim stanovanjem delajo skoraj brez akumulacije in za Af podpovprečne osebne dohodke- j. kot je rekel Štefan Praznik, koSlj, binec zasadi lopato, je dve stanovanjskega dinarja že p°ra ne8a- J n|Z9 Praznik je tudi opozoril na J osebne dohodke gradbenih delanj Tudi podatki o prvih dveh m® j letos kažejo da gradbinci zaps ^ za 17 odstotkov za povprečje” ^ spodarstva in so čisto na rep3 vr dejavnosti. Nesorazmerja so ' $ lika. Nekvalificiran delavec v * ^ nalni dejavnosti zasluži okrog4 $ dinarjev, mnogi gradbinci pas skim dodatkom komaj 26.000-Poglejmo zdaj še povzete^^jii< pov, ki jih je sprejela Splošnega združenja: J\ • Več je sklepov, ki so us jr angažiranje drugih družt>®a ■ javnikov za reševanje prob> . katerimi se srečujejo gradb'n prava v sindikatu, opozon1 nemu svetu SRS). ifli el°v> Splošno združenje bo 0® organizacijam strokovno P g(il’ — zlasti pri iskanju lokacij .^1» IF njo in pridobivanje surovi*1’\javir sanacijskih programov, u .«* nju dohodkovnih odnosov inf®1 r Dalo bo pobudo^za^^ii1 M nju subjektivnih problem0'• j oziroma ukinitev raznih oziroma dajatev. LOJZE JA V08 A -'Soglasnik, stran 3 slovesnosti ob vročitvi državnih odlikovanj Vse za čim večjo proizvodnjo .Nek, 26. aprila, dan pred (hlevom Osvobodilne fronte in praznikom dela je Sadnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen vro-^“fiavna odlikovanja petnajstim IMP-jevim delavkam in delavcem. Sov >K Silvi generalni direktor inž. še je v govoru na slovesni državnih odlikovanj najprej NI, da so državna odlikovanja f Ka nij le aa za zasluge >n delovne uspeti) la’J35>rnernt,ne za napredek države, v adevanie Pr> socialistični gra-■ la/na®e -državne skupnosti ter pri-1 ič evanje pri delu nasploh. adaljeval je z ugotovitvijo, da je ^darska rast sistema IMP od za-v letu 1947 pogojena z upor- posameznikov in kolekti- vi so desetletja tudi z odrekanji rasti podjel t^-vna dejavnost, )8H ^Pevali k rasti podjetja. i1 H. St>ovna to je ile^vztrajnim in nesebičnim delom 1 so des vali k r, 'ovna d storitve, ki so v prvem deset-> p,*'1 Prinašale praktično ves celoten el" ieL0t*ek, se zdaj v njegovem deležu V tilu11110 umikajo proizvodnji. Šte-;VP H|C klavnice posameznih strok ov-taJ°dr°čij so prerasle v tovarne in ffie ^rile svojo dejavnost, da je proi- sO' tlop a zc vzela dvotretjinski delež 'I6- !?e,a ^udi 'tr,ega prihodka. Rast sistema bo pt().a tudi v prihodnje težišče ~~ Jvodnji. bo' r8ar>iziranost sistema in medse-Za' caine-relacije me(l njegovimi člani-VČi K,1 ze nekaj časa zavirajo hitrejši jud pn r3’ "ic C?nu ustfezno je v pripravo smermi, Phna za naslednje srednjeročno nj1 ji **tia avna odlikovanja so prejeli: % & dela ,e|i ja REBRNIM vencem lCi > Jerneje 1v h/N Kocjančič ,S3' C, vi Krajcar r3’ Maver a j« )>« Muc P Okoren knJa Prestor-Lavrič ,k« ^ Stanovnik rja’ >4bALJA ZASLUG S Narod D)6 |lčl't'ška Jamnik »i Remic ižbiv*t; CitŽ Kupljenik (J ,° Primc avko Vidmar XLJA D |^P|ahuta Vi V| ^LJA DELA “limir Štrekelj obdobje vključena tudi rekonstrukcija sistema IMP. Ta mora omogočiti: učinkovitejši nastop na domačem in tujem trgu, hitro reagiranje na povpraševanje, skladnejši in hitrejši razvoj osnovnih programov v sistemu, tehnološko posodobitev v obstoječih proizvodnih enotah, povečanje izvoza, okrepitev družbenoekonomskih odnosov v sistemu in še vrsto drugih izboljšav. Potem ko jim je izročil odlikovanja, je tudi predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen čestital vsem prejemnikom in dejal, da so ta odlikovanja skromna oddolžitev za njihov trud, ki so ga prispevali za razvoj celotnega sistema 1MP ter njegovih posameznih tozdov in delovnih organizacij. Orožen je nadalje poudaril pomen takšnih družbenih priznanj in menil, da mnogi zaslužni še vedno ostajajo brez njih. Ob tej priliki je predsednik sindikatov opozoril tudi na dve trenutno najpomembnejši nalogi naše družbe: Prva je oživitev proizvodnje. Treba je pogledati, zakaj je prišlo do zastoja v proizvodnji, oziroma zakaj se je rast upočasnila. V skupščini smo se dogovorili, da moramo letos voditi ofenzivno gospodarsko politiko in narediti vse, da bi povečali družbeni proizvod vsaj za 5 in pol odstotka. Ta cilj ni naključen, pač pa je postavljen zato, ker nam bo vsaj 5,5 odstotna rast družbenega proizvoda omogočila, da ne le zaustavimo padanje realnih osebnih dohodkov, ampak jih vsaj malo povečamo. Takoj na to je pristav il, da ne gre le za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu in sploh za dohodek gospodarstva, pač pa nam edino 5,5 odstotna rast lahko omogoči popraviti osebne dohodke v izobraževanju, otroškem varstvu, kulturi, zdravstvu in družbenih dejavnostih nasploh, kjer so težave trenutno še hujše. Veliki so tudi problemi pri pokojninah in upravičeno je nezadovoljstvo upokojencev s pokojninskim sistemom, saj 50,60 ali 70 odstotna inflacija še na startu razvrednoti pokojninsko osnovo. Zato v sindikatih izvajamo stalen pritisk na strokovne in poslovodne delavce v ozdih, da bi kar najbolj poživili proizvodnjo in da ne bi poslo- vati fta"fot>u rentabilnosti, je rekel Orožen in še opozoril: Ne smemo tudi biti zadovoljni s poslovanjem, če je poslovni rezultat sicer nekoliko pozitiven, delavci pa imajo nizke osebne dohodke. Kaj pa je smisel proizvodnje drugega, kot da delavec zasluži dovolj za svoje potrebe. In spomnil je tudi, da so sindikati že pred gospodarsko reformo postavljali zahteve, da se morata delež gospodarstva in osebnih dohodkov v družbenem proizvodu povečati, a ta cilj v dvajsetih letih ni bil dosežen. Druga izredno pomembna naloga pa je obvladanje inflacije. Zato je Orožen opozoril: Borba za dohodek je prva naloga, toda ne na vsak način, nikakor ne na primer tako, da stoji storilnost na ničli, cene pa povečujemo za 50, 60 in več odstotkov. Proti inflaciji se moramo boriti vsi in sicer tako, da se zamislimo ob vsakem dinarju. Povedal je, da izvršni svet pripravlja predloge ukrepov proti inflaciji in opozoril, da s tem gospodarski pogoji ne bodo olajšani, pač pa zaostreni, kar pa je nujno za obvladovanje inflacije. In še je rekel, da moramo postaviti tudi organizacijske vezi v združenem delu drugače kot doslej, ko so v marsičem preveč formalistične in ekonomsko neučinkovite. Cilj povezovanja mora biti s pametnim in smotrnim povezovanjem doseči intenzivnejšo proizvodnjo in znižati stroške, s tem pa povečati dohodek. Ob koncu je Orožen vsem navzočim zaželel, da bi bil 1MP uspešen v Sloveniji, Jugoslaviji in svetu. Ko smo si v Iraku ogledali objekte, ki ste jih zmontirali, te prevzamejo občutki ponosa, ko vidiš, kako kvalitetno in odgovorno ste opravili to delo. Vsem je tudi čestital ob praznikih. Dobitnikom priznanj je čestital tudi predsednik Koordinacijskega odbora sindikata v sozdu IMF Ivan Šuligoj. L. J. Med dobitniki odlikovanj je bil tudi namestnik sozdovega generalnega direktorja Janez Stanovnik. Prvi sinhroni motor in stopetdesettisoče gonilo, prispevek Avtomatike ob prazniku dela Za milijon mark manjši uvoz IMF tozd Trata avtomatika kot proizvajalec regulacijske opreme temelji na proizvodnji regulacijskih ventilov z elektromotornimi pogoni. Zaradi socialne varnosti smo morali v glavnem Avtomatikinem izdelku odpraviti vse uvozne destavne dele. Zato je tozd že leta 1978 osvojil proizvodnjo finomehanskih gonil tako, da je ostalo uvoženo samo še srce — sinhronski motor. Logični razvoj je peljal v smeri osvajanja proizvodnje tega elementa. Odločitev o lastni proizvodnji motorjev je bila potrebna predvsem zato, ker IMP ni uspel zainteresirati nobenega .domačega proizvajalca motorjev, da bi se lotil tovrstne proizvodnje. Odločitev je bila zelo po- . Motor SM 50 je dvofazni sinhroni in koračni motor in ga tozd Trata avtomatika uporablja v regulacijskih pogonih ventilov, žaluzij, pip in drugih izvajalnih naprav. Pogon ventilov je tehnično dokaj zahteven, zato morajo imeti pogonski motorji posebne lastnosti, kot je npr. brezhibno delovanje pri visoki temperaturi okolice, kratkostična sigurnost in dolga življenjska doba brez vzdrževanja. Pogonske motorje za pogon ventilov je tozd Trata avtomatika doslej uvažal iz ZR Nemčije. Cena uvoženega motorja je znašala cca 7.000,00 din, potrebovali pa smo jih okrog 30.000 letno. Devizno breme za uvoz motorjev je postalo nevzdržno, saj je količina motorjev , ki jih je bilo mogoče uvoziti, direktirala obseg proizvodnje ventilov. Zato se je vodstvo av tomatike junija leta 1984 odločilo, da je treba v najkrajšem možnem roku razviti in osvojiti lastno proizvodnjo motorja za pogon ventilov. gumna, saj IMP doslej ni imel nobenih izkušenj pri gradnji električnih strojev, kaj šele pri gradnji specialnih motorjev, katerih tehnologija posega na področja finomehanike. Po drugi strani pa smo bili tudi samozavestni, saj smo doslej izdelali že 150.000 gonil in s tem dokazali, da zmoremo to, kar zmore nemški delavec. Za razvoj in Osvajanje motorjev SM 50 je bil v letu 1984 organiziran team, sestavljen iz razvijalca, tehnologa, orodjarja, kontrolorja in nabavnega referenta. Team je dobil neomejena pooblastila, da na podlagi mrežnega plana, ki ga je potrdilo vodstvo tozda, organizira proizvodnjo motorja s ciljem, da poizkusna proizvodnja steče 1. maja leta 1985. Dogodki so stekli po naslednjem vrstnem redu: — V oktobru 1984 je bilo izdelano 10 uspešnih prototipov. — Do decembra je bila izdelana definitivna dokumentacija izdelka in izdelani so bili tehnološki postopki za proizvodnjo. — V sredini februarja je vodstvo tozda dovolilo naročilo izdelave orodij ter nabave opreme za proizvodnjo in izdelavo specialne opreme za montažo in kontrolo izdelka — Sredi aprila so bila praktično brez zamud realizirana naročila in dne 25. aprila se je po 10 mesecih in 25 dneh uspešno zavrtel prvi motor iz poizkusne serije. To je v IMP-ju edinstven primer, da je minilo manj kot leto dni od odločitve o .pričetku razvoja do proizvodnje povsem novega izdelka, vezanega na povsem novo tehnologijo. Storitev je toliko bolj impresivna, ker je bilo treba del opre me tudi uvoziti. Kaj si IMP obeta od novega izdel- Uvoz temeljne organizacije avtomatika se bo zmanjšal več kot za 50 odstotkov. Cene motorja, ki je izdelan povsem iz domačega materiala (uvoženo bo le olje za ležaje) se bo zmanjšala za 60 odstotkov. Izdelava ventilov ne bo več omejena zaradi pomanjkanja deviz. Tehnične lastnosti domačega izdelka so povsem enakovredne uvoženemu motorju, ko bomo izpilili proizvodnjo, pa pričakujemo, da bo naš celo boljši. Za ta motor se zanimajo tudi drugi jugoslovanski porabniki. Motor bomo lahko v končni izvedbi prodajali El Niš za vgradnjo v. teleprinterje. S to tovarno se že pogovarjamo o dobavi 5.000 takšnih strojev. Po anketi nekaterih uporabnikov in podatkih o uvozu tovrstnih motorjev pa ocenjujemo, da so potrebe jugoslovanskega trga 150.000 elektromotorjev letno. Brez dvoma, bo še treba nekaj časa, da bo tehnologija izdelave motorja brezhibna, kljub temu pa lahko IMP tozd Trata avtomatika prvega maja praznuje veliko delovno zmago. Vodja razvojnega oddelka SM tozd Trata avtomatika ZADRAVEC, diph inž. ^znanje dvema Promontovima delavcema Janez Brajer in Pavel Zofič dobila srebrni znak sindikatov Na občinski proslavi občine Bežigrad ob dnevu Dobitnika srebrnega znaka sta bila med drugimi ”$vobodilne fronte, prazniku dela" in 40 letnici tudi dva Impejevca: Janez Brajer iz Oveja m hSv°boditve in zmage nad fašizmom so podelili Pavel Zofič iz Klima montaže. Udi srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Janez Brajer, vodja montaže, ki je v IMP-ju od leta 1961, se je aktivno vključeval v delo na druž-~ benopolitičnem področju in na področju sarnou-^ -=r~ pravijanja. Od leta 1976 je član ZK. Njegove po-memhnejše funkcije na družbenopolitičnem polju in v samoupravljanju? Predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, član sekretariata OO ZK, član komiteja za SLO in družbeno samozaščito, predsednik delavskega sveta delovne organizacije Promont, predsednk delavskga sveta tozda OV. Doslej je bil odlikovan z redom dela s srebrno zvezdo, prejel pa je tudi republiško ES priznanje samoupravljanja. In Pavel Zofič, vodilni kontrolor v Klima mon-* taži? V IMP-ju je 32 let. Njegove dosedanje funk-1 cije? Član delavskega sveta tozda in delavskega j, ■,, v -------------------- sveta delovne organizacije, član odbora za de- I ®v|u Zofiču je izroča srebrni znak Zveze sindika- lovna razmerja, član samoupravne delavske kon-V Predsednik bežigrajskega sindikalnega sveta trole, član izvršnega odbora sindikata ter elan RUSs Promontovc sindikalne konference. 1 Nekaj posnetkov Tratine novosti. Zgoraj: Prerez skozi ventil, kjer se vidi, kako je vgrajen elektromotor. Desno na zgornji sliki je primejava Tratinega elektro-motorčka z uvoženim. Napis opozarja, da so na Trati naredili že tudi 150.000 gonil. Spodnji sliki pa ilustrirata proizvodnjo elektromotorčkov. Tu je najprej navijaini stroj, zadnja delovna operacija pa je sestavljanje motorčkov. (Foto: Lojze Javornik in Marija Primc) i{,vt0^ s mmmm • 'V; ” ‘ N>WCri najprej zapel IMP-jev ženski pevski zbor Internacionalo, Zelo prisrčna prvomajska proslava je bila v Itakovi menzi, kjer je Jeimel kratek govor Jože Centa, sekretar OO ZK. Recitirali pa najprej Gojko Usenik, vodja kadrovske službe spregovoril o pomenu k z Osnovne šole Leopolda Mačka-Boruta iz Polja. Potem pa tega praznika. Potem pa so s petjem nastopili ucenci sisenske Osnovne ^Pe| venski pevski’zbor pod vodstvom zborovodje Mire Cimperc šole Zvonka Runka. Nekaj glasbenih točk pa je odigral še ueenec te L Se nekai nesmi • nekaj pesmi. šole na harmoniki. POPRAVKI V aprilski številki Glasnika v članku na L strani Ukrep družbenega varstva je napaka v datumu sprejema sklepa o ukrepu družbenega varstva v Dvigalu. Ta sklep je bi! na seji občinske skupščine sprejet 2. aprila in ne 2. marca. Do napake je prišlo tudi na 3. strani v članku Nova izvedba sončnega sprejemnika, 'kjer je napačen podatek da »mesečno v eni izmeni izdelajo 800 tisoč sprejemnikov. Pravilno bi bilo »od 800 do 1000 sprejemnikov.« . Pa.še ena napaka se je prikradla na 10. strani v članku Žrtve so padle še na pragu svobode, kjer piše Marjan Luznar-Jelko. Prav bi bilo Marjan Luz-nar-Jeklo. Za vse napake se uredništvo Glasnika opravičuje. Analiza vrednotenja del v organizaciji PMI kaže precejšnje razlike v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami Naš sistem vrednotenja zapostavlja odgovornost, kreativnost in strokovnost Razprava o sistemu osebnih dohodkov na zadnji seji Sozdovega delavskega sveta, o kateri pišemo na 2. strani, je pokazala, da so v sozdu IMP različna mnenja o vrednotenju del. Polarizacija je zelo zelo močna pri opredeljevanju razmerja med proizvodnimi in tako imenovanimi kreativnimi deli, oziroma deli z večjo stopnjo odgovornosti. Tretji osnutek Sozdovega sporazuma o skupnih osnovah za delitev osebnih dohodkov je pri vrednotenju dal več poudarka strokovnosti in odgovornosti, kar se je nekaterim delegatom zdelo sporno in Delavski svet ni prižgal zelene luči, da bi to gradivo predlagali v sprejem. Primerjava vrednosti relativnega razmerja do enote enostavnega dela s količnikom 1,00 med nekaterimi dejavnostmi in samoupravnim sporazumom SOZD IMP Ko govorimo o razmerjih pri vrednotenju različnih del pa je vsekakor zanimiva analiza Plansko analitske službe PMI, ki ugotavlja, da sta v IMP kreativnost in odgovornost zapostavljeni. Poglejmo nekatere konkretne ugotovitve te analize, v članku »Uresničevanje delitve po rezultatih dela« iz iste analize pa je prikaz družbenih akcij in dokumentov, ki urejajo delitev po delu! Analiza delitvenih samoupravnih aktov izhaja iz logične zahteve, da mora biti sozdov Sporazum skladen, seveda pa konkretnejši, z republiškim družbenim dogovorom in panožnimi sporazumi. Primerjava drugega osnutka Sozdovega samoupravnega sporazuma, ki je bil objavljen v novembrski številki Glasnika, pa kaže, da osnutek našega Sporazuma z navedenimi akti ni usklajen. Analiza je pokazala: »Največja razhajanja med Samoupravnim sporazumom SOZD IMP fn samoupravnimi sporazumi dejavnosti so v vrednosti zahtevnosti del in nalog. Usmeritve za samoupravno sporazumevanje v dejavnosti določajo, da si delavpi prisvajajo delež sredstev za osebne dohodke na osnovi opravljenega dela. Za merjenje zahtevnosti del in nalog posameznega delavca pa uporabljajo metodo za vrednotenje del in nalog, ki upošteva analitične sestavine zahtevnosti del in nalog. Metodologija za vrednotenje zahtevnosti del in nalog je lahko enotna na nivoju dejavnosti ali SOZD obvezno pa na nivoju DO. Obvezne sestavine analitičnega ugotavljanja zahtevnosti del in nalog so: — sestavljenost del, to je delavčeva usposobljenost, njegove umske in telesne sposobnosti, znanja in spretnosti, ki so potrebne za opravljanje del in nalog; — odgovornost pri opravljanju del in nalog, ki je povezana z zaupanimi sredstvi za delo, z odnosom do drugih delavcev in medsebojno pogojenostjo del in nalog, ki jih delavec opravlja v okviru svojega delovnega področja; — umske in fizične obremenitve pri opravljanju del in nalog delov- nega področja ter s pogoji, v katerih delavec opravlja dela in naloge. Z družbenim dogovorom SRS in samoupravnimi sporazumi pa se dogovorimo o enotnih razmerjih relativnega ugotavljanja posameznih skupin sestavin zahtevnosti del in nalog. Ta razmerja pa so lahko: — usposobljenost za delo (sestavljenost dela) od 30 do 55 % — odgovornost od 15 do 35% — napor (umske in telesne obremenitve) od 5 do 25 % — vpliv okolja (razmere, v katerih delavec opravlja dela in naloge) od 5 do 25 % Ta območja se uporabijo tako, da je seštevek za konkretno metodologijo ocenjevanja zahtevnosti del in nalog 100. Metoda analitičnega vrednotenja sestavin zahtevnosti del in nalog mora biti tako sestavljena, da doseže družbeno dogovorjena razmerja posameznih sestavin. Konkretno vrednotenje pa mora biti izvedeno iz tako usklajene metodologije.« S to metodologijo so v panožnih sporazumih ovrednotili nekatera tipična dela in v sozdu bi morali biti s tem vrednotenjem usklajeni. Primerjava novembra objavljenega sozdovega gradiva s panožnimi sporazumi pa je pokazala precejšnja odstopanja . To kaže primerjalna tabe-la. ____ Na osnovi primerjave z drugimi delovnimi organizacijami je PMI Plansko analitska služba dala še en predlog: »Poleg uskladitve višine RR z družbenimi sumeritvami predlagamo tudi izenačitev osnov in meril za ugotavljanje uspešnosti dela poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Poleg tega naj bi ti delavci, zaradi posebnosti opravljanja dela, imeli določene še druge osnove in merila, ki bodo stimulirana na osnovi kvalitetnejših kazalcev poslovanja, ki pa v povprečju ne bi smela odstopati za več kot 10 odstotkov od drugih delavcev. Sedanje stanje, po katerem je v PMI uspešnost dela poslovodnih delavcev v povprečju 30 odstotkov in več, v bodoče ni sprejemljivo. K temu Dela in naloge Gradbe- ništvo Kovin, pred.in elektro industr. Spl. zdr. inž. org. SRS Črna in barv. metal. Letal. dej., prom. in zv. IMP PMI Čiščenje pisarn, prost. 1,22 1,29 1,25 1,13 1,25 1,28 Tehnično risanje 1,48 1,82 1,72 Upravlj. viličarja do 3t 1,39 1,90 Kopiranje dokumentacije 1,57 1,41 1,67 Zajemanje podatkov za AUF 1,42 2,00 Vožnja oseb. avtomob. 1,94 1,70 2,09 Likvidac. prejetih raču. 1,51 2,31 Obračunavanje OD 1.55 1,50 2,31 Saldakontist 1,79 2,31 Poslovanje z denarjem 1,76 2,36 Tajniška opravila v TOZD 1,81 2,44 Najzahtevnejša dela na vodovod, napelj. na stavbi .2,18 2,50 Najzahtev. dela na ogrevalnih napr. na stavbi 2,29 2,50 Nabavljanje surovin in polizdelkov 2,20 2,67 Vodenje skladišča končnih izdelkov 2,20 2,67 Izdelovanje kalkulacij 2,32 2,78 Najzahtevnejša ključav- ničarska opravila 2,27 2,50 Sklepanje pogodb, prodajanje izdelkov 2,67 2,78 3,40 Operativno vodenje montaže na manjšem ob- jektu — vodja montaž III 2,65 2,67 3,40 Vodenje montaže I . 3,10 3,99 Razvijanje novega iz- delka — razvij. I 2,98 2,67 3,60 Razvij. gradb. tehnolo- gije sam. razvijalec I 3,73 4,11 3,99 Vodilni razvijalec 4,24 4,20 Vodenje projekta 4,11 4,40 General, direktor SOZD 6,00 6,00 6,00 6,00 6,00 6,00 Vrednost zahtevnosti del in nalog direktorjev v teh delovnih organizacijah je v povprečju višja za okrog 30 odstotkov kotje v PML Temu sledijo drugi delavci z višjo in visoko strokovno usposobljenostjo ter specialisti v proizvodnem procesu. To so predvsem: projektanti, razvijalci, tehnologi, vodje operativnih izvedb, vodje montaž in specialisti v proizvodnem procesu. 1,00. V tem primeru bi bili drU^j usklajeni samo z RR za delov"0/ usKiajem samo z kk za aeiovu- . ■«< dročje čiščenje pisarniških pros*0., 1 in direktor delovne organizmu Čim bolj se oddaljujemo od teh ^ ^ Podoben primer je tudi za delavce z najnižjimi vrednostmi zahtevnosti del in nalog. Vzemimo za primerjavo samo delovno področje čiščenja pisarniških prostorov. V PMI ima to delovno področje po predloženi metodologiji ugotavljanja vrednosti del in nalog RR v višini 1,22. To je 46,92 odstotka v odnosu na povprečen RR delovne organizacije Primerjava s prejšnjimi delovnimi organizacijami je naslednja: delovnih področij proti povpf"! delovne organizacije, tem vežn odstopanja, kar velja za vsa del”, področja dela delavcev. Za P°trj*J te ugotovitve podajamo prikazf prečne vrednosti RR v že prik®*' delovnih organizacijah, in sice" povprečni j PMI Maribor Hidromontaža Maribor Litostroj Ljubljana Metalna Maribor Elektrokovina Maribor Gorenje Velenje TAM Maribor 2,5 o s ho PMI Maribor Hidromontaža Maribor Litostroj Ljubljana Metalna Maribor Elektrokovina Maribor Gorenje Velenje TAM Maribor indeks 0,4692 0,6127 0,6310 0,5904 0,6250 0,6777 0,6233 Prikazani povprečni RR ^ v izhodišče 1,00, razen TAM izhodišče za vrednost enos'3 enote dela RR 1,5. Ti podati novno kažejo na neusklajenostz' traj delovne organizacije, pri ”e, naj bi z našim predlogom spre®cJ odpravili nepravilne notranje od12 'H predlogu nas je vodila ugotovitev, da je sedanji odnos relativnega razmerja do enote enostavnega dela poslovodnih delavcev in delavcev, s posebnimi pooblastili in odgovornostmi tak, da je ob 30-odstotni povprečni uspešnosti dela teh delavcev povprečni osebni dohodek direktorja PMI za 1,98 višji od poprečja PMI. To pomeni, da mora biti povprečni mesečni osebni dohodek v PMI preko 50.000 dinarjev, če naj bi bil osebni dohodek direktorja PMI 100.000 dinarjev. Temu primerno so rangirani drugi delavci z višjo in visoko zahtevano strokovno usposobljenostjo, ki rešujejo odnos višine osebnega dohodka z neprimerno visoko učinkovitostjo oziroma normo. Za potrditev naših stališč smo opravili primerjavo z nekaterimi delovnimi organizacijami in ugotovili, da je razmerje vrednosti del in nalog direktorja delovne organizacije do povprečne vrednosti vseh delavcev v PMI in nekaterih drugih delovnih organizacijah naslednja: indeks PMI Maribor 2,04 Hidromontaža Maribor 2,69 Litostroj Ljubljana Metalna Maribor Elektrokovina Maribor Gorenje Velenje Tam Maribor 2,78 2,50 2,88 2,78 2,56 Za to delo in aruga z RR pod 2,00 velja podobna ocena, kot za dela z višjo in visoko strokovno usposobljenostjo, da so za okrog 30 odstotkov nižje vrednotena od povprečja kot so v delovnih organizacijah, ki smo jih navedli v prikazu. Primerjava s povprečjem vrednosti zahtevnosti del in nalog delovne organizacije je neobhodna, saj je osebni dohodek delavca odvisen od vrednosti zahtevnosti del in nalog njegovega delovnega področja v primerjavi s povprečjem vrednosti zahtevnosti del in nalog oz. povprečnim osebnim dohodkom delovne oziroma temeljne organizacije ali delovne skupnosti. Naše dosedanje primerjave navzven so bile usmerjene v glavnem na primerjavo najnižjih in najvišjih vrednosti RR. Primerjava drugih delovnih področij delavcev pa ni bila toliko pomembna. Za izpeljavo pravilnih medsebojnih odnosov znotraj organizacijskih enot pa so nujne primerjave vsakega delovnega področja in sicer: znotraj in navzven. in dosegli družbeno usklajenost ^ Po navzven.« Delovna organizacija PMI j* podatke predložila komisija®3, planiranje in samoupravljanje, k'. te pripombe upoštevali in P°Pf.( lestvico razredov. Ni točna trd1 da pomeni ta sprememba zap°s. u ljanje proizvodnih del. V res®” -korektura »nagradila« oba ko"°* namreč tista dela, ki so bila po P1) njem osnutku ocenjena do R° * tista nad RR4. PMI planska služba pa je tudi if čunala, da bi delavci do RR 2 P* bilf v povprečju 10 odstotkov' lavci z RR nad 4 pa 12 odstop toda skupno povečanje mase osebnih dohodkov v delovni zaciji bi bilo na račun te spre®6 komaj 1,55 odstotka. In kaj se je s tem pridobilo? »S spremembo predloga osth Skupna ugotovitev je, da razmerje 1:6 v povprečni vrednosti RR 2,60 v PMI ne more sloneti na vrednosti enostavne enote dela s količnikom Samoupravnega sporazuma 5rl)0j Če naj z delitvijo uresničuj m cilje, mora biti zadoščeno ne^lfStii|,'j pogojem. Mednje lahko u tudi naslednje: ^v- objektivne pogoje gospodarjenj1■, sistem delitve mora u] predvsem pa zakonitosti, pri pridobivanju dohodka, , t0|j)>”' sistem delitve mora b*1’^ d( mogoče preprost, tako da v6^' lavcev razume kako deluje- (! Si)j*a> da ga je možno praktično ure-; J ie|jtl in bo deloval na način, kot si $ da. ečina delavcev in nenazadnje, y družbeno usklajen. še J'°lik° podrobneje bi opredelili >|flJ t ti0n?Vne cilje, ki jih naj dosežemo C|« 'Jel: v'nt vrednotenjem zahtevnosti Ijevanje s 4. strani. I j,' n?i°g’ *n sicer: tj KLVišie vrednotiti neposredno >)o 1 Vre^y°^n° delo. Izhodišče za višje ‘ !>aj L.?ienje proizvodnega dela bi |$t l 'h n‘la izenačenost zahtevnosti dela je.1 ^ter v neposredni proizvodnji za |Lji i (3,|ete se zahteva kvalificiran delavec let1' '"tonv3 Palična šola) z delom in na-J y administrativnih poklicih s <0 Ješolsko izobrazbo. Lt^y^išje vrednotiti strokovno dela in delo specialistov v dF proizvodnji. Osnovno i telayvSce ie v razP°nu za dokončna 1 Nu a11? razmerja do enote enostav-9 $e °e\a in vseh drugih del in nalog, y s'ste^>0iavljajo v konkretni uporabi *an a. Družbeno smo se dogovorili 0 N ^lzji (1:3) in najvišji (1:6) raz-Vje° Ve*ia za vsako delovno po-J.jčf V. delavcev, ne samo za enoto ^čen Vnega dela s količnikom 1,00, 0|jt: Noj^e delovnih prostorov s količ-.3 Ni;,. *.’25 direktor sestavljene or- . NizaCIJe s količnikom 1:6, temveč ,»dc "žu h Ts.a druga, ki so zajeta v kata-. L >' 'n nalog. ,v (i1’ 'Valoviti socialno varnost 1 N h n^0s^enih ob povprečnih rezul-■ Nti C>s*ovanja. Zaradi neusklaje-1X, J?’ da otra j sistema v PMI se doga- n'l*1° organizirati odpor. Toda kljub^. je bilo mnogo takih, ki se niso u- li.Tudi Zdravko Rojc je bil med Sk° jevci in je raznašal letake. »Izkoriščali smo alarme, ko 50 Celje preletavala zavezniška 1®.. Takrat je bilo mesto treba zatem1 :našal' tlk mi pa hajd na kolo in smo razn-letake. Saj posebne nevarnosti JUc bilo, ker so bile ceste prazne. 4°° prišli so nam na sled in ni nam Pre" S stalo nič drugega, kot da se u® J1 knemo v partizane. Šel sem na Dr n meljski teren, to je blizu Celja-partizanih sem imel sestro in svatje oj tako da sem vedel, kam naj se In kot vsi, s katerimi sem se p°S varjal, se natančno spomni datu Bilo je 16. marca 1944. Tako sta zapomniš za vse življenje. Najprej je bil kurir na terei nu,lf sneje so ga prestavili' obveščen g center Štirinajste. Legendarne $«« najste, ki je toliko pomenila za rodnoosvobodilno borbo na Staj® skem. Tudi Abi potrjuje njen PP® a »Pred prihodom Štirinajste je bu° . Štajerskem bolj malo slišati o p3® zanskih enotah. To pa je bila »P®", tivna enota, ki se je lahko usp® ^ spopadla z Nemci, za kar te renti® bil? sposobni. Zato se je po pri ho 14. divizije narodnoosvobodilno.» •banje na Štajerskem razmakni Ona je ljudem dokazala, da je UP"£ proti Nemcem možen iri tako se L več ljudi vključevalo v partizan6^ ostale so tudi nove operativne en na terenu.« Slovence so izganjali: a zlomili jih niso miši. Zgodovinsko dejstvo je, da je Hitler ob snovanju skupacije Jugoslavije naročil za Gorenjsko in Štajersko: »Naredite mi to deželo spet nemško!« Njegovi podaniki so za uresničitev tega cilja naredili načrt o množičnem izseljevanju tistih Slovencev, za katere so menili, da jih ne bodo mogli uspešno ponemčiti. Na tisoče družin so tako izselili z Gorenjske in Štajerske. Alojz Počkaj in Rihard Lenardič, zaposlena v celjski Klimi, sta doživela izgnanstvo kot otroka (prvi je bil takrat star devet, drugi trinajst let) in obema je ostalo v neizbrisnem spominu. »Nas so izgnali 11. septembra 1941, je povedal Lenardič. »Ponedeljek je bil in ravno tisti dan se je začela šola. Hodil sem v meščansko šolo. Toda ob štirih zjutraj sta prišla dva policista in nam dala dve uri časa, da, se pripravimo. Oče je bil takrat že na delu v Cinkarni. Šli so ponj. Dovolili so nam, da smo vzeli s seboj kar smo lahko nesli v rokah, vse ostalo smo morali pustiti v stanovanju.« Tako so Lenardičevi m še dve družini iz Teharih odpeljali v zbirno taborišče v Rajhenburg, današnjo Brestanico, v njihovo stanovanje pa se je vselila neka nemška učiteljica, ki je kasneje ob zlomu okupatorja odpeljala tudi vse njihove stvari v Gradec. Počkaj je povedal isto zgodbo, le da so njih dvignili policisti na noge ob enih ponoči. Prav tako so jim dali k dve uri asa, potem so jih Nemci zaprli v današnji 3. osnovni šoli "v Celju, kjer so jih natančno popisali — tudi pri tem nasilju je nemška pedantnost delovala brezhibno — in jih nato tudi odpeljali v Brestanico. »Tam smo bili precej časa, kar kakšnih 20 dni, ker se Nemci niso »cč, % »tsl Ni 'Or T Pot; lih, »; lcga k »ek. Ptis °sta Kili mogli odločiti, ali nas naj pošli6 . ■ Šležijo ali Srbijo. Prihajale so tat *p komisije, ki naj bi prevzele transp4 in ko so nas nazadnje prevzeli us' an smo skepali da bomo šli na HP l®č Naslednja postaja, tako za Le«?! * \ dičeve kot za Počkajeve, je bila •> oj ,o:ž,pSšf„n«potreb,t**'.l poslali v Valpovo, kjer smo ostal1 Js 10. julija 1945,« pripoveduje Ri« O Lenardič. ,-e p1 »Najprej so nas strpali v ow » >> hleve, v katerih smo bivali k«1« 1 čki sedem mesecev. Za hrano smo r°. rali delati in sicer največ pri pod’^ Ni nju pravoslavnih cerkva. Tudi otf®. 'M Kasneje pa smo delali razna p®.. °v nostna dela pri kmetih, na op«» ® ni, skratka, povsod, kjer je ,«j kakšno koli delo. Leta 1943 sem f srečo, da sem se lahko šel uti1 ključavničarja.« Zakaj srečo? . «j »Ker mnogi niso mogli d° možnosti za uk. Manjši otroci so P dili v štiriletno osnovno šolo. Drjj šole pa tam ni bilo in večji smo os < na cesti, če nismo bili sprejeti v . j, Počkajeve so še večkrat selih najprej so jih poslali na Grub'*^ polje, nato v Grdjevac, pa v Top0 vico, ki je bila staro pravoslavno \ selje in so ga ustaši likvidirali, z3'0 se Počkajevi umaknili nazaj v Gr°).„ vac, kjer se je družina razbila: m31 sestra sta našli zatočišče pri eni,°r-e| žini, oče in sin pri drugi. Lojze je-č nato za pastirja k nekemu kmetu,06 I se je vozil delat v Bjelovar, doki® | bilo to mogoče. „ »Leta 1942 so ukinili že tudi s° ^ tako da je med izgnanstvom P. » ;r[a tično nisem obiskoval,« se s po m®'. Alojz Počkaj. »Izgnanci smo oS \j ■ N Osvoboditev dela je največja pridobitev d je zbrati, če naj povedo, kaj torej da lahko odločajo. Ali ni t3L( L Štirideset let je minulo od osvoboditve. Štirideset let življenja v svobodi, štirideset let nesporno velikega razvoja, pa tudi problemov. Ko sem se pogovarjal z borci NOV, sem jih spraševal tudi, kako gledajo na razvoj naše družbe po osvoboditvi. Kaj je po njihovem največji dosežek teh štirih desetletij in kaj največja slabost. Poglejmo, kaj so povedali! STANKO KRUMPAK: »Poglejte, kaj vse smo v teh štiridesetih letih v Jugoslaviji zgradili, kako smo se industrializirali in tudi, kako smo preobrazili ljudi. Danes imamo mnogo več strokovnjakov, več je inteligence, kultura je bogatejša. Vse to so ogromne pridobitve in mislim, da ni kapitalistične države, ki bi se tako hitro razvijala. Slabo pa je, da smo minulih deset let kot družba dobro živeli, obenem pa malo delali. Da smo dosegli tak standard, smo najemali kredite. Daše je to zgodilo, pa je kriv sistem, ki je vsakomur dopuščal najemati kredite, pa tudi neodgovorni ljudje, ki so jih jemali, češ, saj bo plačala država.« LADO MAZOVEC: »Največja pridobitev je sigurno zmaga nad fašisti in domačimi izdajalci. To je bil cilj več desetletnega boja delavcev, cilj žrtev med vojno in tudi po njej. To je svoboda, ki ni le zmaga nad okupatorji, pač pa tudi osvoboditev dela in ustvarjalnosti, prava proletarska svoboda. Če torej gledamo realno, smo ogromno pridobili tako kot narod kot tudi kot posamezniki. Obenem pa je res, da bi lahko dosegli še mnogo več s pametno in bolj perspektivno politiko, če bi bolj izkoristili ljudsko hotenje. Zame je naj večja slabost povojnega razvoja ta, da se še vedno zavira ljudsko pamet, ljudsko hotenje. Zavira pa se to z birokratskim ravnanjem. Večkrat sem se spraševal, kako je to, da so ljudje kot posamezniki čisto v redu, skupaj kot forum kot organizacija, pa tako neučinkoviti. Nihče me ne bo prepričal, da mora biti tako — na primer, da imamo razmeroma zastarele tovarne, da po tolikih letih kmetijstvo ni dovolj razvito. Toda pri nas meljemo in melje-mo, naredimo pa nič. Največji problem naše družbe je po mojem ta, da se noben sklep in noben zakon ne izvršuje dosledno in da ni za to nei-zvrševanje sklepov nobene odgovornosti. Povsem sem prepričan, da je samoupravljanje edina vizija človeš- tva. Ni sicer nujno, da so vse institucije takšne kot pri nas, toda samoupravljanje kot ideja družbenih odnosov je gotovo pot vsake napredne družbe. Toda obenem, ko razvijamo samoupravljanje, se moramo zavedati, da morajo pa o strokovnih zadevah odločati strokovnjaki na osnovi znanstvenih ugotovitev. In prav nobene potrebe ni, da na novo odkrivamo to, kar je že odkrito.« MARJAN LUZNAR: »Veliko se je v naši državi naredilo v teh štiridesetih letih, tudi če se primerjamo s sosednjimi državami. Toda bilo je tudi mnogo zgrešenih investicij. Se posebej pa me boli, da se pri nas preveč zida na obdelovalni zemlji. Včasih so gradili na senčni zemlji in na bregovih, lepo zemljo pa so ohranjevali za obdelovanje. Zdaj pa na to premalo mislimo.« LOJZE TRTNIK: »Kar primerjajte, kakšna je bila po vojni Slovenija in Jugoslavija po vojni in kakšna so danes naša mesta in vasi! Hiše so danes skoraj vse nove, šole so nove, koliko je vrtcev, ki jih včasih sploh ni bilo. In tudi" ljudje živijo mnogo bolje, kot so živeli včasih, pa čeprav je zadnja leta malo težje. Drži, da smo delali napake, a tega nas ne sme biti sram. Jaz pravim, če bi bili malo bolj pridni, bi nam bilo lepo. Ni skrivnost, da se pri nas dela po 4 ali 5 ur, nekateri pa še 3 ure ne. Po drugi strani pa hočejo ljudje imeti vse: vrtce, šole, avtomobile, vikende. Smo se pač že tudi malo, morda že precej, skorumpirali. Vsi znamo kazati na druge in iskati luknje. Zato pravim; Bolj pridni moramo biti, pa spoštovati sporazume in zakone! Kolikor vidim, so ljudje pripravljeni delati. Prepričan sem, da ni nobenemu Jugoslovanu vseeno, ali bo v Jugoslaviji ali pod kakšno drugo komando. Toda dokler se ne bo spremenil odnos do dela, dokler ne bo več spoštovanja zakonov in dokler ne bo več odgovornosti, bomo v razvoju capljali.« ZDRAVKO ROJC: »Največja pridobitev je gotovo svoboda. Slabosti pa so naše gospodarstvo, kjer težave po mojem izvirajo iz tega, da se premalo dela, oziroma, da se dela premalo vrednoti. Dokler bo DPD (družbenopolitično delo) bolj vrednoteno od proizvodnega dela, toliko časa stabilizacije ne bo. Poglejte, koliko ur nekateri zares delajo. Zdi se mi, da mnogi večino svojega dela zapravijo po raznih sestankih.« Toda vi ste se vendar borili za to, da bo delavec odločal. In naj imamo o sestankih takšno ali drugačno mnenje, dejstvo je, da se morajo lju- »O saj sestanke smo imeli tu«, včasih. Toda takrat smo se o v J ie]j, pogovorili zelo hitro in sestanek) ^ ^ mimogrede končan. Tako pa je \,es kj ker je bil odnos drugačen. Se d^jp ijer se spomnim, kako sem bil predse" t sindikata, 1956 ali 1957. leta bilo, pa sem moral nekoč na • okrajnega sindikalnega sveta. O0 j, setih sem bil že nazaj v tov« Ampak konec meseca mi je del (i dja rekel: »Poslušaj, štiri manjkajo, kdaj jih boš nadokna^o To, da sem bil na sestanku. «' jil nobeno opravičilo, da ne bi na' svojega v tovarni. In ker je bil° PJJjli sod tako, so se ljudje trudili,d«0 es sestanki kratki in učinkoviti- D e. pa se mi zdi, da bi nekaterira [jati, sedeli na sestanku kar ves dop?^ samo da ne bi bilo treba dela'1; ,aIn JOŽE URŠIČ: »Če pog',e(ih samo Panonijo, kako se je v teJljCev razvila iz skromne obrtne delav« takšno, tovarno, se mi zdi, da se velik razvoj. Slabost pa je, da U ljudje spremenili. Zdaj ni vf)iujja zavesti, ki je bila včasih. Zdaj 'jgja(i samo zahtevajo: pa mnogi niso pripravljeni. - eS mojem glavni problem, ki je d naši družbi.« OB ŠTIRIDESETLETNICI OSVOBODITVE iko ®noi; 0 'zgubili, kar je bilo treba potem ^oknaditi. Tudi družina je bila ra-' »• Očeta so potem vključili v Za-smo se ni- zbiti » "vvvu ou puiv.ni v ivij uvi 1 g$^ko brigado, medtem ko vsak po svoje prebijali skozi 50 i1*' direndaj.« Ja h °da na Slavonijo ga vežejo tudi j(i lepi spomini, iali lat Pi 80 Predvsem spomini na to, ■ ■ leno so nas sprejeli tamkajšnji in sicer najbolj prijazno 0j ]j^° lepo so nas sprejeli tamkajšnji ■o- k?10 ki so tudi sami najbolj tria- IV’ to ie pravoslavci in Slovaki, ra- domačini — Madžari, Švabi in V 50 se nas vsaj v začetku kar ta ir,- 0 izogibali in šele proti koncu l'*3' Ojne, ________i-i: a.__i: a.:___• •_____ Je> so postali tudi ti prijaznejši.« ‘"di Lenardiču je ostala hvalež-vst do domačinov. »Že v Belišču, jo- ” se je vlak ustavil, smo bili prese- kezov. Vse te enote so se premikale na tem območju, partizani pa so stalno pritiskali na njih. Bilo je tudi mnogo akcij, v katerih so partizani rušili železnice, mostove, ceste. Potem je nenadoma vse utihnilo. Kar na vsem lepem ni bilo nikjer nobene vojske več. V teh krajih so se sovražnikove enote tako hitro umaknile in zbežale proti Zagrebu, da jim partizani niti slediti niso mogli. Šele čez čas so prišle njihove izvidnice in nato redne enote. Bilo je res praznično. Toda mi izgnanci, smo mislili le na to, da bi se čimprej vrnili domov.« A to ni šlo tako hitro. Počakati so morali, da so bile proge popravljene, tako da so Počkajevi prišli v Celje šele junija, Lenardičevi pa še kasneje. Do Slovenije so potovali kar ^®rd Lenardič. P v, en| nad sprejemom. Bili smo še v tiJ,0n'h’ ko so nam domačini še pri-^ tuj-1 hrano in mleko za dojenčke. In ! L1 kasneje so nam pomagali, koli-111 r so mogli.« ->I; p 0 so težka doživetja, ki jih niso jih, ' n'1' izgnanci niti ljudje, ki so tako širokosrčno sprejeli. Ie pred leti, približno dvajset let bo sem bil službeno v Osijeku, pa Hjič Se oglasil še v Valpovu,« pravi Pe, ard Lenardič. »Obiskal sem Ljj j poznanih ljudi, ki so me res sprejeli. Takoj so obvestili še c v M- e domačine in me obilno poča-jč s hrano. In nato, ko sem šel, me flil yJ?°spremilo kar kakršnih petnajst jjj. jj »nov. Tako so me lepo sprejeli, va- je bilo kar nerodno. Res nisem l^koval takšnega sprejema, saj af |iivbl* vendar še otrok, ko sem odšel u. . »Ipova. Oni pa so bili zares veseli ujega obiska. Neke ženske so celo „jt L e: »Nikdar si nismo mislile, da se ju j, nek Slovenec spomnil na nas in ifd iPnšel obiskat.« Ni' °b°ditev so izgnanci v Slavoji t- 'dočakali konec aprila. idNet ■ ’ zadnj> tedni vojne so bili ,a aj posebnega,« . se spominja ti’ lh°jz, Počkaj. »Bili so zelo razburit' S ^asL polni premiki različnih so-i. '^nikovih enot: ustašev, pa četni- ', Onm/vKronnoi - r\n Mamooi ■ C Alojz Počkaj. sedem dni, pravi Rihar? Lenardič. »Čeprav je bila vojna, čeprav sem bil lačen, čeprav smo trpeli pomanjkanje in nas je bilo dostikrat strah, so bila to lepa leta. Veste, mladost je mladost,« pravi Lenardič. »Prilagodili smo se pač okolju, živeli smo prosto, brez posebnih skrbi. In tudi v tem smo našli lepe stvari — namreč stvari, ki so se nam zdele po takratni pameti lepe. Tako smo kar uživali, ko so nas preletavali bombniki. Uživali smo, ker sami nismo bili prizadeti. Nad Budimpešto je šlo včasih tudi po 1.200 letal.« Ste razmišljali, da ta letala tudi prinašajo konec vojne? »Kje pa, na to sploh nismo pomislili. Opazovali smo jih z navadno otroško radovednostjo. Konca vojne smo se seveda veselili, čeprav smo o tem kaj malo vedeli. Starši so še tiste skope informacije, ki so jih sami imeli, skrivali pred nami. Če so recimo poslušali skrite radioaparate, mi o tem nismo smeli vedeti ničesar. A vseeno smo nekako čutili, da se bliža konec vojne in pri tem smo si predvsem neizmerno želeli spet nazaj domov.« Ta želja se jim je seveda izpolnila. In tako je Štajerska ostala Slovenska, enako kot tudi Gorenjska. Aktivist v osvobojenem Trstu 4 Mavri iz Cerknega, upoko- g. ^ idrijskega Tia je bil leta 1943 tj. ^-leten fant prisilno mobiliziran l^hjansko vojsko. Še isto leto sep-lC.ra se je vrnil iz italijanske voj-^1» takoj odšel v partizane, k Osvoboditev sem dočakal v po-Hl žn'ci bolnice Franja, kjer sem bil .. Svnk‘4 * * * 8 *^n'h 'n intendant bolnice. L izhoda se je začela aprila 1945. ic V° osv°boditev sem doživel šele v ■C1 %' ^ zadnjih dneh aprila smo jjjl (|j!v Cerkno, kjer so me hoteli do-l(, h na komando mesta Idrije, kar ,s jjJ*'Sem sprejel, ker sem želel z dru-|j|( i:,1 'ntendanti iti v Gorico in Trst, • (j so bile zadnje borbe za osvobo-v Slovenskega primorja in Trsta. 3. in 4. maja, ne spominjam se natanko, smo prišli v Trst, kjer smo takoj prevzeli skladišča in pekarne. Jaz sem bil poslovodja pekarne za komando mesta Trsta. Zdi se mi, da je bilo junija 1945, ko so morale naše enote oditi iz Trsta. Tedaj sem se pa jaz priključil narodni zaščiti v Trstu. Kot narodna zaščita smo še nekaj časa ostali v Trstu. Ko so narodno zaščito razpustili, so nekateri člani iz narodne zaščite šli z orožjem nazaj v Jugoslavijo, nekaj pa nas je ostalo v Trstu in smo delali kot aktivisti v osvobojenem Trstu. Spomnim se sprejema Garibaldin-cev v Trstu. Tedaj je bilo res nekaj posebnega — razglašena je bila svoboda. Vse ulice so bile polne ljudi, ki so vzklikali gesla o osvoboditvi. Najhujše pa je bilo tedaj, ko so naše enote Knojevske brigade zapuščale Trst, ker je bil izdan odlok o umiku naših vojnih enot. Na glavnem trgu so se nekaj dni borili naši in fašisti — ne z orožjem, pač pa ročno so obračunavali med seboj. Avgusta 1945 sem se iz Trsta vrnil v Cerkno, kjer sem prevzel delo komandirja milice — (že v Trstu sem bil komandir na postaji narodne zaščite). V Ajdovščini sem opravil tečaj za miličnike. V Cerknem sem ostal do konca leta 1945. Neizmerna sreča in enotnost Danica Logar, ki se je upokojila kot Tiova delavka, izhaja iz znane partizanske primorske družine Manfreda, iz katere je bilo v partizanih kar sedem družinskih članov. Daničino aktivistično delo se je začelo leta 1942 v njenem rodnem Humu, kjer so bile vojaške utrdbe. Drugega februarja 1942 je odšla v partizane, med katerimi je imela že pet bratov. Trije družinski člani so padli za svobodo. Kje ste doživeli svobodo? »To je bilo na Kanalskem, kjer sem delala kot mladinska aktivistka. Kako sem doživela svobodo, se ne da popisati. Takrat je bilo tam zelo hudo. Bile so hude borbe. Šlo je za zmago in obstoj. Velike napore je vložila mladina. Zbirala je hrano, obutev in zdravila. Mladina je v tej borbi prispevala ogromen delež. Pa aktivisti. Ti so bodrili mladino, da ni omagala, da je vztrajala do konca. Ko smo zvedeli za svobodo, smo prišli v Center Kanala. Ulice so bile polne ljudi, mladine, vojakov, polne transparentov. Vihrale so zastave. Ljudje so se, ne glede na to, ali so se poznali ali ne, objemali, rokovali, poljubljali. Vsi smo bili enotni. Sreča je bila neizmerna. Vse nas je prepojila. Na drugi strani pa je bilo tudi veliko žalosti, kajti mnogih ni bilo domov — pokopala jih je vojna. Tako sta se prepletali veselje in žalost hkrati. Potem pa seje začelo normalno živeti in delati. Treba je bilo vzeti v roke oblast in jo voditi. Kljub temu, da so bili ljudje do konca izčrpani, je bilo treba zbrati ves razum in preudariti, kako začeti delati in obnavljati porušeni kraj. Tako je bilo naše delo nadaljevanje tistega dela iz borbe. Delo mladinskih aktivistov je bilo: organiziranje delovnih brigad, udeležba v delovnih brigadah — udeležba pri odstranjevanju ruševin. Do dveh popoldne smo bili v službi, potem pa je bilo treba iti na teren. Zvečer smo organizirali sestanke na vaseh. Povsod smo morali biti točni. Kar v kri mi je prišla vestnost. Doma še ure nismo imeli, pa vseeno nisem nikoli zamudila službe. Sekretarka mladine sem bila tudi še po osvoboditvi v Kanalu do konca leta 1945. Na svojo prošnjo sem odšla potem v Tolmin, kjer sem bila prav tako sekretarka mladine. Leta 1946 sem šla v enoletno administrativno šolo v Vrhpolje na Vipavsko. Po vrnitvi iz šole so me dali za administratorko na Notranjo upravo v Tolminu. Leta 1949 sem se poročila z Idrijčanom in so me službeno premestili na enako delo na okraj Idrijo. Pri otrocih pa sem službo za nekaj let prekinila ter se po nekajletnem premoru zaposlila v idrijskem Tiu, kjer sem delala v menzi.« S Koroške so se morali umakniti »Devetega maja 1945 sem bil na Pohorju, v enoti Vojske državne varnosti. Prišli smo na Oplotnico in tam zvedeli, da je vojna končana. Vzdušje je bilo nepozabno,« pravi Jože Ursic. Toda takoj dodaja: »S tem pa se naše naloge niso končale. Imeli smo nalogo napadati umikajoče sovražnikove enote. Ob kapitulaciji smo šli v Maribor, iz Maribora pa v Celovec. Toda tam nismo ostali, ker nas Angleži niso pustili v mesto. Tako sem se vrnil v Maribor, od tam pa v Mursko Soboto.« Jože Uršič, dolgoletni delavec Panonije, je po rodu Savinjčan, doma iz Podloga. Okupacijo je doživel na Štajerskem, kjer je doživel tudi nemški teror. Že zgodba, kako je poleti 1944 odšel v partizane, ilustrira takratne razmere. »Nekega dne sem šel v Žalec k frizerju in tam so me zgrabili in odgnali gestapovci, češ zakaj da sem gledal žandarmerijsko postajo.« Pa ste jo res gledali? »Sem jo. Medtem ko sem čakal na vrsto, sem stal med vrati in jo opazoval, toda priznal tega nisem. No, prišla sta dva gestapovca, mi zvila roke na hrbet in me odpeljala na žandarmerijo. Tam so me temeljito preiskali. Slekli so me, mi razprali obleko, pa pretepli so me tudi. Toda pri meni niso našli ničesar in tako so me spustili, toda s pogojem, da se moram vsak dan javljati policiji.« Toda Uršič je vedel, da po tem ne bo več varen. In ko so partizani v Podlogu vprašali domačine, kdo se jim hoče pridružiti, se je 16. avgusta javil. Nekaj časa je bil terenec, potem so ga vključili v Tomšičevo brigado. S Tomšičevo je pozimi doživel nemško hajko na Kozjaku. »Nemci so bili takrat v veliki premoči in mnogo borcev je padlo. Bila je komanda, naj se razkropimo in se prebijamo iz obroča v manjših skupinah. Trije smo se napotili proti domu, na Podlog. Nikoli ne bom pozabil, kako se mi je udrl led in sem padel v vodo, nato pa po poti ves zmrznil. A sem le prišel do vasi. Ustavil sem se pri prvi hiši, kjer je stanoval prijatelj in ga vprašal, kako je v vasi. Opozoril me je, da so zasede. No, imel sem srečo, da sem varno prišel domov, kjer sem bil dva ali tri tedne, da sem se pozdravil.« Čim je bil zdrav, se je vrnil v gozd. Na poti pa ga je prestregla enota VDV. Ko jim je povedal, da išče Tomšičevo, so mu rekli: »Nikamor več ne boš šel, ostal boš pri nas.« In tako je ostal v VbV do konca vojne, oziroma še dlje, saj je bil demobiliziran aprila 1947. »Pa kaj sprašujete mene,« je rekel, ko sva obujala spomine na NOB, »saj sem bil v partizanih le malo časa.« Malo časa zares, a kot mnogi drugi je tudi on v kratkem času mnogo pretrpel. Tisoči posameznikov so dali za svobodo večji ali manjši prispevek. Vsem pa je skupna vera v zmago in pripravljenost žrtvovati tudi življenje. LOJZE JAVORNIK MARIJA PRIMC prireditev ob štiridesetletnici osvoboditve v Ljubljani je bila na Trgu revolucije v soboto, 11. maja. Ob tej Dnliki so v Ljubljani do-Pot spominov in tovarištva — edinstveni spomenik ljudskemu odporu proti okupatorju. (Foto: L. J.) Skupaj bomo zmogli mnogo več V letošnjem letu naj bi v sozdu IMP dosegli premik pri združevanju denaija za naložbe. Temeljni sporazum o združevanju sredstev to predvideva, Sporazum o temeljih plana za obdobje 1980-85 tudi natančno določa, koliko denaija se združuje na ravni sozda, toda tega doslej nismo uresničevali. Zato sta pripravljena osnutka dveh aktov, ki bosta uredila odprta vprašanja. Urediti pa je potrebno dvoje: 1. Način združevanja in porabe denarja za skupne investicije v sozdu. 2. Kako bomo določili investicije, ki se bodo gradile z združenim denarjem. Odgovor na drugo vprašanje je: Program teh investicij bo sprejel sozdov delavski svet na predlog strokovne komisije. To komisijo je sozdov delavski svet že imenoval in jo bo vodil namestnik predsednika sozdo-vega delavskega sveta. Sozdov delavski svet pa je dal v razpravo tudi Osnutek Kriterijev za presojo investicij skupnega in prioritetnega pomena za sozd IMP. Komisija bo namreč vsestransko ocenila vsako načrtovano investicijo, da bodo skupni projekti sozdu zares prinesli novo kvaliteto gospodarjenja. Način, kako bomo denar zbrali, pa opredeljuje osnutek Pravilnika o združevanju sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, ki ga je dal v razpravo poslovni odbor Interne banke. V tem Pravilniku je najprej povzeto določilo Temeljev srednjeročnega plana, da vsak tozd združi po 20 odstotkov predpisane minimalne amortizacije, pospešene amortizacije in neto poslovnega sklada (to je brez posojil za nerazvite in drugih združevanj.) Višina se ugotovi po zaključnem računu za preteklo leto in plača v naslednjem. Letos je poleg že navedenih obveznosti všteto še združevanje za računalnik pri tistih tozdih seveda, ki te obveznosti niso plačali lani. In kako bomo ta sredstva anagaži- rali za gradnjo skupnih naložb? Na dva načina: 1. Na osnovi dohodkovnih odnosov. To bo izpeljano tako, da bo združevalec povedal, v korist katere naložbe s prednostnega seznama, ki ga bo določil sozdov delavski svet, združuje svoj denar. Za vsako od teh investicij se bo sklenil poseben samoupravni sporazum, ki bo opredelil tudi način ugotavljanja in delitve skupnega dohodka. Naloga Interne banke pa bo skrbeti za združevanje, pa tudi za to, da bodo združevale! dobili vrnjene dogovorjene deleže. 2. Če se združevalec ne bo ogrel za dohodkovne odnose na posameznem projektu, bo Zbor interne banke razporedil njegov denar kot dolgoročen kredit za izvedbo skupnih oziroma prioritetnih načrtov. Ta združena sredstva bo Interna banka vrnila po sedmih letih, bodo se obrestovala, združevale! pa bodo glede na višino vlog udeleženi tudi pri skupnem dohodku Interne banke. Za letos je že tudi izračunano, da bo po zgoraj navedenih merilih v sozdu združenih za skupne naložbe nad 383 milijonov dinarjev. Seveda pa je vprašanje, ali bo združevanje v celoti uspelo, saj doslej v sozdu skoraj ni bilo akcije, ki bi uspela točno tako, kot je zamišljena. Na to je opozoril tudi PMI-jev delegat v poslovnem odboru Interne banke, Janez Rupnik posebej še ker osnutek Pravilnika ne predvideva nobenih sankcij za tiste, ki tega akta ne bodo spoštovali. V strokovni službi Interne banke so odgovorili, da bodo preučili, kakšne sankcije lahko vključijo v Pravilnik. L. J. : -x Na osnovi 9. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj sestavljene organizacije Industrijska montažna podjetja objavljamo Razpis za podelitev priznanj SOZD IMP Priznanja SOZD IMP podeljuje delavski svet sestavljene organizacije združenega dela IMP delavcem, izjemoma tudi upokojencem, družbenopolitičnim in drugim organizacijam ter društvom SOZD IMP, delavcem drugih organizacij, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam. Priznanje se podeli delavcem, upokojencem, družbenopolitičnim in drugim organizacijam SOZD IMP: 1. za izjemno uspešno in prizadevno delo 2. za uspešno uveljavljanje družbeno-ekonomskih načel v poslovanju 3. za posebne uspehe pri razvijanju tehnologije 4. za uspešno delo na področju razvojne dejavnosti 5. za posebne uspehe na področju inovacijske dejavnosti 6. za posebne uspehe pri uvajanju sodobnih metod, znanstvenih, organizacijskih in tehniških dosežkov 7. za uspešno delovanje na družbeno političnem področju 8. za učinkovito uresničevanje sindikalnih nalog 9. za uspešno delovanje na področju samoupravljanja 10. posebne uspehe na področju obveščanja 11. za posebne uspehe na kulturnem področju 12. za posebne uspehe na področju športne dejavnosti in rekreacije 13. za posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja 14. za požrtvovalnost pri reševanju življenj ali družbenega premoženja 15. za posebno uspešno delo na področju civilne zaščite in družbene samozaščite 16. za posebne uspehe pri organiziranju splošnega ljudskega odpora 17. za posebne uspehe pri razvijanju in izpopolnjevanju socialnega dela 18. za posebne uspehe pri izvajanju preventivnih in kurativnih dejavnosti 19. za uspešno, dolgoletno delo pri posameznem društvu. Priznanje se podeli delavcem drugih organizacij, drugim OZD ali drugim organizacijam za: 20. dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje 21. za izjemen prispevek k razvoju SOZD IMP ali posamezne njegove organizacijske enote 22. za izjemne dosežke pri uresničevanju posameznih nalog v imenu ali za SOZD IMP oz. njegove organizacijske enote. Predlog za podelitev priznanja iz 1.—19. točke tega razpisa lahko vloži osnovna organizacija sindikata, osnovna organizacija ZK, osnovna organizacija ZSMS TOZD ali delovne skupnosti na osnovi sklepa, sprejetega na sestanku oz. seji njenega ustreznega organa. Predlog za podelitev priznanja iz 20.—22. točke vložijo delavski sveti TOZD oz. DS. Pisni predlog mora predlagatelj oddati na obrazcu, ki ga dobi v svoji kadrovski službi. Predloge za podelitev priznanja SOZD IMP naj predlagatelji pošljejo do 31.8.1985 na naslov: SOZD IMP, komisija koordinacijskega odbora sindikata za pripravo predloga priznanj, Titova 37, Ljubljana. v_________________-________________________________________J IZVOZNI NAČRTI NAŠIH TOZDOV Ten—telekomunikacije ■ ■ M V ■ V VIR na novih tržiščih Panonija povečuje svoj izvoz V Tenu — Telekomunikacije so si v plan za letos zapisali, da bo vrednost njihovega izvoza znašala 320 milijonov dinarjev. Od tega naj bi jim izvoz na konvertibilno tržišče prinesel 160 milijonov dinarjev, prav tolikšen del planirane vsote pa bi dobili z izvozom na klirinško področje. Na konvertibilni in klirinški trg bodo Tenovci izvažali televizijske pretvornike, TV ojačevalne stopnje in vso spremljajočo opremo, delilnike moči, profesionalne antene. Za vse to imajo še podpisane pogodbe s kupci iz Nemške demokratične republike, Zvezne republike Nemčije in iz Italije. Letos bodo razširili tudi izvoz s področja TV oddajnikov. Prodreti pa skušajo še na tista tržišča, ki jih obdelujejo jugoslovanske firme, ki se ukvarjajo z investicijskimi deli — to je v Sovjetsko zvezo, ČSSR, Sao Thome. Panonijin tozd Kmetijska mehanizacija je v marcu in aprilu ustvarila kar okrog 20 odstotkov celotnega prihodka z izvozom. Ali z drugimi besedami, v prvem trimesečju so z izvozom iztržili 75 milijonov dinarjev. Skratka, pokazali so, da zmorejo. V prvih letošnjih mesecih so v tem tozdu realizirali izvoz v višini 63 milijonov dinarjev na klirinško tržišče ter 14 milijonov dinarjev na konvertibilni trg. Izdelki tozda Ten — telekomunikacije so profesionalne narave, ki se ne reklamirajo s posameznimi prospekti. Ima pa tozd za področje izdelkov, ki jih izvaža, pregledni prospekt in tehnične podatke za posamezne artikle. Tio precej izvaža V idrijskem Tiu so letos v prvem četrtletju dosegli dober rezultat, saj so za sklade razporedili 11 milijonov dinarjev. Napolnili so obvezni rezervni sklad, obvezni stanovanjski del sklada skupne porabe in še je ostalo 7,1 milijona dinarjev za bruto poslovni sklad. To pomeni, da je Tio v tem obdobju dosegel celo boljši rezultat, kot je predvideno v sanacijskem načrtu. Pomembno je tudi, da boljši uspeh ni rezultat podražitev, saj te v prvem kvartalu še niso bistveno vplivale na prihodke, pač pa predvsem' močno povečane storilnosti. Fizični obseg proizvodnje so v Tiu povečali kar za itko 15 odstotkov pri 7 odstotkov manj zaposlenih. Rešuje se tudi vprašanje vodstva delovne organizacije in sicer se je na razpis za direktorja prijavil dosedanji vršilec dolžnosti Lucijan Lipušček. V Tiu imajo sicer še mnogo nalog, a tudi realne obete, da bodo cilje dosegli. Prodaja se izboljšuje in imajo trenutno zagotovljenega dela za dva meseca. Lucijan Lipušček je povedal, da je več sklenjenih pogodb tako po zaslugi boljšega dela Tiovih komercialistov, ki so aktivnejši na terenu, kot tudi zasluga Marketingove skupne prodaje. Predvsem so v Tiu zadovoljni s posli, ki jih pridobivajo predstavniki. Lipušček pravi, da predstavniška mreža v Jugoslaviji ni Tiu še nikoli prej zagotavljala tako obsežnih pogodb kot v zadnjem času. V idrijskem Tiu so za letos načrtovali izvoz v višini 130 milijonov dinarjev — to je 10 odstotkov celotnega prihodka. V prvih dveh mesecih je izvoz delovni organizaciji prinesel 10 milijonov dinarjev. Ena od večjih letošnjih izvoznih postavk je kooperacijska pogodba z zahodnonemško firmo Kraftanlagen. Na področju blagovnega izvoza bo Tio izvažal protipožarne lopute — večji del teh bo šlo k zahodnonemški firmi Nickel. Ta izdelek je atestiran za nemško in avstrijsko tržišče, za druge izdelke na področju elementov za prezračevanje pa niso potrebni atesti. Delovna organizacija bo sodelovala z zahodnonemško firmo Efaflex, kateri bo izvažala nihajna in zgibna vrata v industriji. Velik delež v Tiovem izvozu bo letos področje elementov za prezračevanje. Te elemente bodo Tiovci izvažali v Italijo, Avstrijo, zahodno Nemčijo in Skandinavske države. Poleg omenjenega izvoza pa bo Tio z izvozom prisoten tudi pri investicijskih delih v tujini. Za zahodnonemškega kupca izdelujejo vzorce elementov za prezračevanje. Do konkretnih izvoznih poslov na tem področju pa bo predvidoma prišlo v letošnjem prvem polletju. O tem pa primer priča sto pnevmatskih sadilcev, ki so jih naredili za Beckerja, to pa prodal na francosko tržišče. Konec februarja je prišel v Mursko Soboto Beckerjev kontrolor in si sadilce natančno ogledal. O ugotovitvah piše črno na belem v zapisniku: »Skupni vtis strojev je zelo dober.« Vsekakor spodbudno. Pa začnimo z Beckerjem, ki smo ga že omenili! Panonija sodeluje z Beckerjem že vrsto let in ima z njim tudi dolgoročno kooperantsko pogodbo. Po tej pogodbi bo letos menjava 430.000 mark v vsako smer. Panonija od Beckerja kupuje nekatere dele pnevmatskih sadilcev, sama pa mu tudi prodaja druge sestavne dele. Že omenjeni sadilci za Francijo pa niso v okviru kooperacije, pač pa klasičen izvoz. To obliko sodelovanja je Panonija letos precej razširila, saj je z Beckerjem podpisanih že za 360.000 mark izvoznih zaključkov. Poleg sadilcev bodo izvozili še brane raciomat in rahljače. Drugi tuji partner, s katerim sodelujejo Parioncj, je italijanska firma Pegaro Gambellara. Lani so imeli s Pegarom kompenzacijski posel, s katerim sta bila oba partnerja zadovoljna in sta sodelovanje že preoblikovala v dolgoročno kooperacijo. Pogodbo so že pred časom podpisali, da jo morajo še potrditi pristojni zvezni organi. Medtem ko pogodba še ni potrjena, pa oba partnerja ne čakata prekrižanih rok, pač pa teče sodelovanje v obliki klasičnih izvoznih poslov, pri čemer Panonija uvaža v višini 45,9 odst. — oziroma v višini deviz, ki ji pač ostanejo v skladu z jugoslovanskimi predpisi. Aprila so odpremili v Italijo sestavne dele za medvrstne freze F A, prijavljena pa je že tudi pogodba o izvozu kletkastih valjev. V drugem polletju pričakujejo, da bo steklo kooperacijsko sodelovanje, pri katerem bo Panonija izvažala v razmerju 1 proti 0,80. Kooperacijska pogodba s Pegorarom je za Panonijo ugodna, ker tako dobiva sodobne stroje, poleg tega pa je pogodba precej odprta, saj lahko Panonija te stroje tudi sama izvaža v tretje države — razen v države, kjer ima Pegoraro svoje podružnice. Pri doslej naštetih poslih je treba omeniti sodelovanje Marketinga, ki skrbi za prijavo poslov in druga upravna opravila, potrebna za izvedbo poslov. Panonija je navezala tudi stike z nekaterimi trgovskimi firmami v Avstriji. Lani so tja prodali nekaj kotlov za žganjekuho in obračalnikov, a je treba priznati, da so imeli zlasti s kotli precej tehničnih težav. Pomemben pa je posel, ki so ga preko Poljoopskrbe sklenili za izvoz kosilnic na Poljsko. Marca so jih že poslali prvih tisoč, pogodba določa, da jih bodo vsaj še tisoč. Podpisali so tudi pogodbo z organizacijo, ki bo na Poljskem odprla konsignacijsko tržišče. Skratka, Panonci nameravajo storiti vse, da bi svoje kosilm11 Poljsko izvažali tudi vnaprej. ^ Drug posel na Vzhodu je vanje s češko firmo Zetor, kitetI vrsto let. Tu gre za dodelav6j opremenitenje, pri čemer je pf deno, da bo vrednost Panonif dela letos nad 220.000 klirinški11 larjev. So pa Panonci začeli obde“ tudi madžarsko tržišče. Z zadr6: Lentija se že precej časa pogo^j o sodelovanju pri proizvodnji’ mobilskih prikolic in upajo, da ? te dogovore končno le uresnP Toliko o Panonijinem izvoz6' dimo, da so sami razvili vrsto in dosegli nekaj uspehov. Pri r' lagalni pravici 45,9 odstotka ra£’ jo, da bodo letos uspeli iztržiti Z» zom dovolj deviz za potrebe čega poslovanja. Seveda pa je izvoz za Panofli)6! treben tudi zaradi zmanjšanega f - - ■ tit praševanja doma. Pri tem pa]č' priznati, da izvoz na zahod prač komaj pokriva materialne str1’ zato se bo treba predvsem ozr6 klirinški trg. „ LOJZE JAVOk' Predavanje bodo ponovili Kako doseči kakovost? V Promontu je bilo 25. aprila zanimivo in skrbno pripravljeno predavanje o kakovosti. Predaval je profesor doktor Radovan Andrejčič s kranjske šole za organizacijo dela in hkratni profesor mariborske visoke tehnične šole. Za to predavanje, ki ga je pripravil na osnovi IMP-jevih sozdovih samoupravnih aktov, je dala pobudo Trata. Udeležba na predavanju sicer ni bila majhna, vendar pa je žal manjkalo precej tistih, ki jim je bilo predavanje prvenstveno namenjeno, to je vodilnih delavcev iz proizvodnih tozdov. Poročilo Odbora za obveščanje S spremembo imena v Odbor za obveščanje se je razširilo tudi delovno področje nekdanjega Glasnikovega uredniškega odbora, ki zdaj zajema tudi vse oblike informiranja v sozdu. Odbor se je delno že preorientiral, se bo pa moral še bolj, saj se še vedno večinoma posveča našemu časopisu, je rekel predsednik Odbora za obveščanje na seji Sozdovega delavskega sveta, ko je ta obravnaval poročilo o delu Odbora in letošnjo vsebinsko zasnovo. O vsebini Glasnika so stališča Odbora, da mora biti aktualen, do ustrezne stopnjepolemičen in da je aktiven akter v dogajanjih. Posebej je Kovač opozoril na razprave o dejavnostih tozdov skupnega pomena, na podlagi katerih je Glasnik objavil celovita poročila. Odbor za obveščanje vidi v tej odločitvi dve koristi. S tem bodo vsi IMP-jevi delavci bolj obveščeni o dejavnostih in problemih teh tozdov, kar bo odpravilo neutemeljene očitke na njun ravaš. Po drugi strani pa lahko poročanje spodbudi zavzetost teh služb za boljše delo. Na koncu je Kovač še podčrtal ugotovitev, da se v IMP-ju nasploh posveča premalo pozornosti ohranjanju dokumentov o preteklosti oziroma o razvoju in povedal, da je Odbor imel nekaj akcij za načrtno zbiranje tega gradiva. Delavski svet je poročilo Odbora in vsebinsko zasnovo Glasnika sprejel brez pripomb. Poslušalci so bili s predavanjem zadovoljni, zato seje po razlagi razvila tudi živahna razprava in pogovor s predavateljem. Izražena pa je bila tudi želja, naj bi to predavanje ponovili morda še z drugih gledišč. Predavatelj je pripravljen to storiti. O čem je pravzaprav tekla beseda na predavanju? Profesor doktor Radovan Andrejčič je začel z vprašanjem: »Zakaj se ukvarjamo s kakovostjo?« in nadaljeval: »Cilj našega življenja je biti visoko razviti, imeti dobre ceste, dobro šolstvo, dobro zdravstvo« itd., skratka kakovost je v osnovnih ciljih našega življenja. Potem je v svoji temi govoril o politiki kakovosti in ob tem poudaril, da je aktiviranje vseh dejavnikov kakovosti pogoj tudi za učinkovito gospodarjenje, dvig družbene produktivnosti dela, večje vključevanje v mednarodno delitev dela, ustvarjanje višjega dohodka in s tem tudi več sredstev za razvoj družbe in tudi osebno zadovoljstvo vsakega posameznega člana te družbe. Predmet te teme je bil tudi organizacija kontrole kakovosti, ki je le ena od komponent organizacije združenega dela kot sistema. Predavatelj je nanizal celo vrsto najpomembnejših principov za optimalno organiziranje kontrole kakovosti, s katerimi pa ni podan »recept« za organizacijo kontrole kakovosti. Za primer je navedel dve varianti or-ganigrama kontrole kakovosti, ki se razlikujeta v realizaciji operativne kontrole in vsebujeta dve funkcionalni enoti: center kakovosti in laboratorije ter v prvi varianti operativne kontrole kakovosti tri operativne enote: tekočo kontrolo, prevzemno kontrolo in kontrolo sredstev za delo; v drugi varianti operativne kontrole kakovosti pa več operativnih enot: vhodna kontrola, kontrola tozda A in kontrola tozda B. V poglavju metode in tehnike za spremljanje in ocenjevanje Kaj in kako delajo komunalne interesne skupnosti? Največkrat vsaka po svoje Kaj so komunalne dejavnosti? To so splošne komunalne dejavnosti oziroma gospodarstva pod upravo krajevnih oblasti. Kaj je njihova funkcija? Oskrba občana z infrastrukturnimi elementi kot so: vodovod, kanalizacija, plin, izgradnja in vzdrževanje cest ter prometnih objektov, vzdrževanje zelenic in snage po mestu in odvoz smeti, itd. To so vsi tisti elementi, ki stoletja nazaj niso bili bistveni za kvaliteto človekovega življenja. Danes pa kvaliteta infrastrukture okarakterizira nivo oziroma kvaliteto bivanja občana. Kako so te dejavnosti organizirane v Ljubljanski regiji zadnja desetletja? Po vojnem obdobju je bil ves družben sistem urejen centralistično po republiškem ključu. Obstajale so raznovrstne republiške ustanove, direkcije, uprave itd. S celotno evolucijo družbenega sistema se je tudi področje infrastrukturinh elementov prestrukturiralo na nivo regij. V mestu Ljubljana smo imeli približno do 70. leta urejene infrastrukturne elemente na nivoju mestnih občin. Nato je bila podana politična ocena naše vodstvene politične strukture (ne ekonomistov), da je potrebno infrastrukturne elemente še bolj približati občanom, da se bodo z njimi tekoče in temeljito seznanjali, o njih razpravljali, odločali itd. Na področju Ljubljane je pet občin in denar, ki bi skupaj tvoril močno akumulacijo, se je delil med njimi. Pa to niti ni tak problem, temu ustrezno so se morale povečati upravne službe, operativne službe, skladišča, delovna sredstva itd. Še večji problem pa je neusklajenost izvajanja del. To pa izgleda enostavno tako, da razkoplje cesto plinarna, popravi ali napelje cevi »za- flika« cesto, nato pa čez mesec dni po terminskem planu razkoplje cesto mestni vodovod (upajmo, da skupaj s kanalizacijo), jo zaflika, za njimi Ptt, elektro itd. Zato je lahko cesta celo leto prekopana. Pa ni najhuje imeti prekopano cesto, problem je v ceni tega nepotrebnega dela. Za ljubi človekov mir je bolje, da sploh ne razmišlja, kaj vse bi se lahko naredilo za isti denar. Pojma oprimiranja komunalnih dejavnosti še nismo vzeli v našem grško-bolgarsko-turško-jugoslovan-skem ambientu (ta izraz sem si izposodila od dr. Horvata). Najbolj me je v zadnjem času motilo trikratno popravljanje istega ovinka med Titovo in Prešernovo cesto. To pa predvsem zato, ker je oviralo mojo običajno pot v službo. Zame, kot gradbenega laika je izgledalo tako, kot da izvajalci del niso imeli nobenega strokovnjaka, ki bi znal prebrati oz. odčitati projektno dokumentacijo. Verjetno je takih in podobnih cvetk več. Vzrok: niso povsem isti, vendar se vsi sučejo okoli tega našega posebnega ambienta. Od spodaj navzgor ni pri nas nihče nič kriv, nihče klican na odgovornost, vse se nekako poravna. Zraven zakonov in odredb sprejemamo še kazenski del, vendar le v izjemno redkih primerih zaživi. Grešnik mora nekomu ali večini stopiti na žulj, da se skupaj spravijo nanj, da ga »potunkajo«. Vse ostalo gre od najnižjega člena pa do organov federa- cije po sistemu »roka roko umiva, obe pa obraz.« Prvi del je točen, drugi pa ne, kajti obraz nam je iz leta v leto bolj umazan. Sedaj se v mestu Ljubljana pripravljajo na reorganizacijo. Zakaj? Ker je podala taista politična struktura izpred 15 let politično oceno, da morajo biti komunalne dejavnosti na nivoju mesta. »No«, reče občan »vendar so le pogruntali, kako je treba.« Pa ni vse zlato kar se sveti! Reorganizacija bo v tem smislu, da bodo samo dobre in slabe strani štirih komunalnih dejavnosti ljubljanskih občin združili v eno na nivoju mesta Ljubljane. To izgleda tako, kot da bi štiri raztresene lego kocke postavili eno vrh druge. Spet so pozabili na ekonomiste, organizatorje, pravnike in ostale strokovne delavce, ki bi na podlagi analiz obstoječega stanja izdelali študijo oziroma predlog organizacijske sheme funkcionalne ureditve infrastrukturnih elementov za optimalen izkoristek obstoječih objektov, delovnih strojev in pripomočkov razpoložljivega kadra, pri tem pa predvsem upoštevali potrebe mesta Ljubljane v vseh infrastrukturnih elementih za daljše časovno obdobje. Do sedaj v naši konferenci delegacij nismo pokrivali komunalne dejavnosti sedaj pa smo morali na vrat delegirati delegata še za to našo posebnost. Imam »super častno levo« funkcijo kot predsednik delegacij, vendar nisem uspela prepričati nobenega od številnih delegatov, da bi šel na sestanek, zato sem šla sama. Vedno se tolažim, da le nisem butasta, pa vendar nekaterih stvari ne razumem. V svojih treh delegatskih letih so me že naučili, da sem le robot za kimanje ali dvigovanje rok. Pa vendar ne razumem zakaj delovna skupnost komunalnih dejavnosti potrebuje posebno delovno skupnost za strokovne službe, njena vloga pa naj bi bila postavljanje ciljev in kontrola izvršitve ciljev. Te funkcije bi se morale vršiti drugje. Torej cilje naj bi proslavljali mi občani preko svojih delegatov. Že"je in potrebe bi se zbirale na krajevni skupnosti, občini in nato pri organu mesta. Na nivoju mesta bi se želje in potrebe zbrale, sortirale pa prioritete in pa možnosti za kombiniranje, da bi se optimalno izvedlo istočasno več raznovrstnih del na isti lokaciji. Delovna skupnost komunalnih dejavnosti pa bi poskrbela, da postavljene cilje preko svojih članic — posameznih elementov infrastrukture — realizira hitro, kvalitetno in gospodarno. Finančno kontrolira izvajanje del SDK, izvajalski del pa kontrolirajo med delom in po končanju del ustrezne službe — inšpekcijske službe na nivoju mesta Ljubljane in nazadnje seveda tudi mi občani kot uporabniki teh storitev. To je sicer zelo idealno — pogled navadnega občana, ki imajo željo, da svojega skromnega vozniškega znanja ne bi bilo potrebno uporabljati za slalom vožnje, da bi bile naše ceste manj časa izločene iz prometa, da bi Ljubljana postala spet bela, da bi se vendar že enkrat zastarelo plinsko omrežje (ki je nevarno) posodobilo, itd. Predvsem pa to, da bi se družben denar, ki ga namenjamo za komunalne dejavnosti, res optimalno izko- VLASTA KODELA kakovosti je bilo precej povedanega o različnih Sodobnih metodah kontrole kakovosti ter o prednostih in slabostih nekaterih kontrol. nosti poslovanja, pa o motiv)' in stimuliranju kakovosti ' pravi prof. dr. Andrejčič, a( prvi pogoj za realizacijo Tu navaja predavatelj, da se v konkretni praksi ponavadi pojavljajo kombinirani informacijski sistemi, ki so med seboj funkcionalno dobro povezani. In nadaljuje, da ni težko ugotoviti, da je naš informacijski sistem za kakovost nujno povezan s sistemom informacij o ekonomičnosti, rentabilnosti, produktivnosti, racionalnosti poslovanja ter z drugimi informacijskimi sistemi za uspešnost organizacije združenega dela kot sistema v najširšem smislu. Govoril je tudi o podsistemih kot komponentah osnovnega informacijskega sistema itd. Beseda je tekla o ekonomič- ■ ni murna ustrezno formirani lj3 ki bodo sposobni program1 projektirati, izvesti in spre1’1, ter analizirati kakovost, pa kreirati in realizirati pog°f konkretne aktivnosti za dolnje namenske kakovosti. kot osnovni nosilec vsega d 0: jan j a, od kreiranja prek re3' cije in eksploatacije, pa tudif lacije o celotnem procesU' dosegel zaželene rezultate, n za svojo učinkovitost tudiJ memo motiviran. Tako M pleksna vloga človeka pri u*Č čevanju kakovosti naj se P( ■ svobodnem združenem deW jj membno izraža tudi v s tim**1 nem sistemu delitve dohodi Ml Občni zbor Klimine ljudske tehnike Tehnični krožki so sp1 zelo vabljivi , Že tradicionalno se vsako leto v mesecu marcu sestanejo član* ,f tva ljudske tehnike v Klimi Celje in pregledajo Belo preteklega ja, ter sprejemajo delovni plan za tekoče leto. Velika prisotnostc J na letošnji skupščini potrjuje, da je zanimanje za delo Društva P naraslo. Iz letnega poročila Izvršnega odbora je opaziti, da so bili člani v različnih dejavnostih zelo aktivni. Delo v Društvu se razvija po krožkih in sekcijah. V preteklem obdobju se je aktivnost strojno-ročnega krožka nekoliko zmanjšala, ker pač ni bilo dovolj primernega dela, vendar je bilo izdelanih več zahtevnih prototipov ter delovnih pripomočkov za potrebe delovne organizacije. Z doseženim dohodkom je pa bilo omogočeno delo ostalim krožkom, ki pa so ravno v preteklem obdobju povečali svojo aktivnost. Foto kino krožek je organiziral začetne tečaje za foto amaterje in to za člane kluba in na osnovni šoli Šmartno v Rožni dolini, kjer že vrsto let opravlja mentorstvo in vodi šolski foto krožek. Mladi so zelo aktivni, saj dosegajo lepe uspehe na razstavah. Člani krožka fotografirajo večino izdelkov za propagandne namene in prospektni material za delovno organizacijo. Uspešno sodelujejo tudi z mestnim Foto kino klubom Celje pri izdelavi fotografij za razstave. Planinska sekcija je najbolj številna, saj je veliko ljubiteljev planin, ki v organizaciji društva v spomladanskih in letnih mesecih obiskujejo bližnje in daljne planinske postojanke. Lanska sezona je bila zelo uspešna, saj so bili vsi pohodi dobro organizirani in tudi vreme je pripomoglo, da je bilo na pohodih vedno veliko članov. Vrsto let že društvo organizira kegljaški pokalni turnir ob dnevu republike. Tekmovanje P*1,,-izredno veliko tekrm,v;č Turnir je lepo uspel in tudi L tati tekmovanja so bili za r6 tivne tekmovalce odlični- . -Poleg športne aktivno5* J člane skrbi' Društvo tudi t J čitniško dejavnost. V športnega centra na Pohodi manjši počitniški dom, kate.J člani vse leto koristijo. < primerno opremljen, zato K nimanje za bivanje v y izredno veliko, predvsem v ski sezoni. yfgi Društvo vsako leto tud* nizira strokovne ekskurZlLjji ogled sejmov ter zgodovin5 i turističnih krajev. Seve*1 J Klimovci teh izletov ze'°^fil udeležujejo, saj je spozn3 J zanimivosti širše naše do*®^ v organizaciji Društva cenejše, kot če se člove*1 poda sam. V preteklem obdobju^’ tako, da je sedaj vklju讑jvč število članov precej P°? $j laivv, ua jc acuaj »*',j l/tlv li delo krožkov preko 530 članov. Poleg že krožkov deluje še radio k*- modelarski krožek, ki PaČv lf trenutnih prostorskih more razvijati svoje deja^ M Društvo ima namreč ^ t# u»rustvo ima nam"-- . fll u>. časa težave s prostori, mogoče dobiti novih prostorov, se je Izvršni o ,rj ločil za večjo adaptacij $ prostorov. Poleg v° ) tv^‘ planov dela je v tekočem piumv v vi v t ta j v v n' glavnih nalog ureditev P p05 rov, v katerih, bodo la*1 o\ mezni krožki še bolj usP5r1^ lali. A. GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ GLASNIK MAJ 1985. PRILOGA_____________ OSNUTEK Samoupravni sporazum sozd IMF o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev na nivoju sozda IMF I. UVODNA DOLOČBA 1. člen S tem samoupravnim sporazumom delavci TOZD in DS v sestavi sestavljene organizacije združenega dela INDUSTRIJSKA MONTAŽNA PODJETJA LJUBLJANA — (v nadaljnjem besedilu delavci v TOZD) določamo skupne osnove za ugotavljanje in nagrajevanje uspešnosti opravljenega dela na osnovi 33. člena Samoupravnega sporazuma za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo SOZD IMP. S tem samoupravnim sporazumom opredeljujemo ugotavljanje delovnega uspeha različno po vrsti opravljenega dela in se loči: delo po normi, delo po času in delo poslovodnih organov. 2. člen Delovno uspešnost pri izvajanju del in nalog merimo oz. ocenjujemo po naslednjih osnovah: — količini opravljenega dela — kvaliteti opravljenega dela — doseženi gospodarnosti živega dela 1. DELO PO NORMI 3. člen Delovno uspešnost delavcev, katerih delo se da meriti z enostavnimi metodami in je to glede na tehnologijo dela možno, ugotavljamo na podlagi doseganja norm. V SOZD IMP je uporaba norme predvsem v proizvodnji, montaži in projektivi. Vrste norm, metode in merila so določena v prilogi tega akta. 4. člen Pri ugotavljanju delovne uspešnosti na podlagi norm ne morejo biti udeleženi administrativni, tehnično administrativni in drugi režijski delavci ter posredni delavci pri organizaciji in normiranju dela. V delo po normah ni mogoče vključevati učence usmerjenega izobraževanja, študentov in pripravnikov. 7 5. člen Norma je čas, ki je potreben povprečno usposobljenemu delavcu, da pri normalnih pogojih s predpisanimi sredstvi in načinom pri normalnem prizadevanju in fizičnem naporu izvrši določeno delo. 6. člen Pri načinu organizacije dela so norme individualne in skupinske. Prednost imajo individualne norme, ki zagotavljajo najbolj objektivno nagrajevanje po delovnem uspehu. Skupinske norme se postavljajo le za dela, kjer zaradi tehnološkega procesa ali organizacije dela ni možno postaviti individualne norme (montažna dejavnost, projektivna dejavnost). Pri skupinskih normah se doseženi delovni uspeh skupine porazdeljuje med delavce sorazmerno po obračunskih osnovah OD delavcev, odvisno od časa prebitega na skupnem delu. 1.1 Ugotavljanje delovne uspešnosti 7. člen Delovno uspešnost ugotavljamo z obsegom del oz. količino izdelkov, kvaliteto opravljenega dela in zmanjševanjem stroškov. Povprečna delovna uspešnost je izdelan določen obseg deloz. količina izdelkov na enoto časa s predpisano kvaliteto in s predpisano porabo materiala. 1.1.1. Količina dela 8. člen Količino dela izračunamo z obsegom dela oziroma s številom izdelkov na enoto časa. Upoštevamo samo izdelke, ki so.kvalitetno izdelani. 1.1.2. Kvaliteta dela in gospodarnost živega dela 9. člen Kvaliteta dela vpliva na produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost in uspešnost gospodarjenja. Kvaliteta dela z istočasnimi prihranki s predmeti dela, z delovnimi sredstvi in časom omogoča zmanjševanje stroškov in povečanje gospodarnosti živega dela. Kvaliteto dela ugotavljamo: — z ugotavljanjem stopnje kvalitete dela — s številom napak — s številom reklamacij — z vplivom na zastoje v proizvodnji St'\pnja, merila za ocenjevanje kvalitete dela in gospodarnosti živega dela stopnia faktor kvaliteta izdelkov in uspešnost gospodarjenja 5 1,10 nadpovprečna kvaliteta ob stalnem zmanjševanju - stroškov 4 1,05 zelo dobra kvaliteta ob zmanjševanju stroškov 3 1,00 povprečna kvaliteta ob standardnih stroških 2 0,95 slaba kakovost ob standardnih stroških 1 0,90 zelo slaba kvaliteta ob povečanih stroških 10. člen TOZD izdela za svoje potrebe pravilnik o kontroli kvalitete dela z organizacijskimi rešitvami, ter faktorju KG da konkretne pokazatelje 1.2. Korekcija presega norme 11. člen KN = N x kg KN — korekcija presega norme N = preseg norme kg = faktor kvalitete dela in gospodarnosti živega dela Ugotovljen preseg norme na časovno enoto korigiramo z oceno faktorja kvalitete dela in gospodarnosti živega dela. 1.3. Znižanje norme 12. člen Delavec ima možnost, da uveljavlja znižanje norme za 10 % v naslednjih primerih: — 5 let pred izpolnitvijo polne delovne dobe za redno upokojitev, — če je delavka starejša od 55 let, — če je delavec starejši od 60 let. Če tak delavec dela v skupini, ki ji ta ugodnost kot celoti ne pripada, potem se celi skupini zmanjša za sorazmeren odstotek njihova skupinska norma. Če delavca zaradi zmanjšanja delovne zmožnosti prerazporedimo na druga manj zahtevna dela, ima pravico do osebnega dohodka, kot bi ga imel za delo, ki ga je pred tem opravljal. 1.4. Obračun norme 13. člen Meritev količine dela posameznika ali skupine opravi vodja delovne enote, kontrolor, delovodja ali vodja skupine, ki izmerjeno količino vpiše v delovni dokument in podpiše. Oceno kvalitete dela in gospodarnosti živega dela opravi vodja delovne enote, delovodja ali vodja skupine v začetku meseca za pretekli mesec. 14. člen V primeru, da se delavec ali vodja delovne skupine ne strinja z ugotovljenim delovnim uspehom, mora vodja delovne enote takoj odrediti tričlansko strokovno komisijo, da ponovno preveri doseženi delovni uspeh. 15. člen Osnova za obračunavanje delovnega uspeha delavca je obračunska osnova delavca določena v sklepu o osebnem dohodku. Pri skupinskem delu, se doseženi delovni uspeh skupine porazdeljuje med delavce sorazmerno po obračunskih osnovah OD delavcev, določenih v sklepih o OD, odvisno od prebitega časa na skupnem delu. 16. člen Montaža Za dela, ki niso končana v obračunskem mesecu, se doseženi delovni uspeh, ugotovljen na podlagi izmere, obračuna in izplača v višini 80 % od doseženega delovnega uspeha. Dokončno se delovni uspeh delavca obračuna in izplača v celoti po končani izmeri. Za dela, ki trajajo manj kot 2 meseca, se norme ne obračunavajo po fazah, ampak se obračunavajo za ves objekt skupaj, pri čemer se združi 20 % delovnega uspeha do kompletacije. Pri objektih kjer ni kompletacije se delovni uspeh obračuna in izplača v celoti po izvršenem delu. 17. člen Proizvodnja Delovni uspeh delavca, ugotovljen v obračunskem mesecu, se obračuna in izplača delavcu v celoti. 18. člen Projektiva Projektanti pišejo vse ure na delovni nalog projekta, ki ga obdelujejo (izdelava projekta in projektne naloge). Obračun se izdela po končani izdelavi projekta. Vodja ima možnost, da predlaga akontacijo za dela daljša od 2 mesecev, do maksimalno 20 % OD za živo delo. Akontacija je možna šele po 1 mesecu dela na projektu.' V primeru, da je obračun projekta negativen, se projektni skupini, ki je delala na tem projektu, obračuna odtegljaj. 1.5. Izplačilo 19. člen Montaža, proizvodnja Izplačilo dogovorjenega dela delovnega uspeha delavca se mora izvršiti za vsak tekoči obračunski mesec posebej, t.j.od 1. do 31. v mesecu, obenem z akontacijo OD na podlagi drugih meril. 20. člen Projektiva Izplačilo po normi je lahko največ 50 % na akontacijo živega dela, obenem z akontacijo OD na podlagi drugih meril. 1.6. Organi in njihove pristojnosti 21. člen Na zahtevo TOZD se lahko ustanovi skupna strokovna komisija za določeno področje za usklajevanje delovnih norm z namenom doseganja enotnosti nagrajevanja po delu. 2. DELO PO ČASU 22. člen Pri delih, kjer se delovna uspešnost ne more ugotavljati na podlagi norm, predstavlja podlago za ugotavljanje uspešnosti planirani obseg in kvaliteta del. Obseg in kvaliteta del se določi s planom in sicer za najnižjo organizacijsko enoto kot celoto. V kolikor ta enota v celoti izpolni svoje planske obveznosti, se ocenjuje tudi delovna uspešnost posameznih delavcev. 23. člen Za predviden obseg del in nalog v najnižji organizacijski enoti kot celoti planiramo za uspešnost pri delu procent na vrednost del in nalog izraženo v točkah. Direktor oceni realiziran obseg del in na podlagi tega da oceno za uspešno opravljeno delo v procentu na planiran procent na uspešno opravljeno delo. 24. člen Uspešnost dela posameznega delavca se ugotavlja na podlagi ocenjevanja njegovega dela v ocenjevalnem obdobju po merilih določenih s tem SS. 25. člen Če je najnižja organizacijska enota ocenjena uspešno (realiziran planiran obseg del in nalog), so delavci v sistemu uspešno opravili dodeljene naloge. Oceno opravljenega dela opravi vodja organizacijske enote. 26. člen Vrednost posameznih del in nalog, ki jih opravlja delavec, je zajeta v katalogu del in nalog TOZD ali DS. Uspešnost opravljenega dela, ki ga delavec opravlja po času, pa ugotavljamo v odvisnosti od količine — obsega del, kakovosti del ter gospodarnosti živega dela v ocenjevalnem obdobju. 27. člen Merila za ugotavljanje delovne uspešnosti z oceno delovnega rezultata so izražene v procentih na zahtevnost del in nalog po posameznih stopnjah v naslednji tabeli: kriteriji stopnja ocena količina kakovost gospodarnost živega dela '5 zelo uspešno 6 5 5 4 uspešno 5 ' 3 3 3 zadovoljivo 3 0 2 2 manj zadovoljivo 0 —1 0 1 nezadovoljivo —2 —2 —2 Merila za ocenjevanje stopnja_______ocena_______________________. merilo 5/5 zelo uspešno izvedene naloge dosegajo nadpovprečno kakovost 4/3 uspešno izvedene naloge dosegajo dobro kako- vost 3/0 zadovoljivo izvedene naloge dosegajo povprečno kakovost 2/1 manj zadovoljivo izvedene naloge dosegajo slabo kakovost 1/2 nezadovoljivo izvedene naloge dosegajo zelo slabo _ kakovost 2.1.3. Gospodarnost živega dela 30. člen Gospodarnost živega dela ugotavljamo z merili za ekonomičnost, to so: — gospodarnost pri uporabi delovnih sredstev — gospodarnost pri uporabi energije, materiala, finančnih sredstev in podobno — gospodarnost pri izkoriščanju in uporabi delovnega časa (zamujanje rokov, zamujanje na delo, odsotnost z dela in podobno) Merila za ocenjevanje: način uporabe delovnih sredstev, ener-stopnja ocena gije, materiala, delovnega časa, odnosa do sodelavcev, doseganje postavljenih ________________________ rokov_____________________________ 5 — 5 zelo uspešno izredno učinkovita gospodarnost 4 — 3 uspešno nadpovprečna gospodarnost 3 — 2 zadovoljivo zadovoljiva gospodarnost 2 — 0 manj zadovoljivo nezadovoljiv odnos do gospodarnosti 1 — 2 nezadovoljivo neodgovoren odnos do uporabe 31. člen Delavci TOZD po posameznih področjih dela sp dolžni izdelati objektivne kriterije, ki bodo omogočali merjenje količine, kvalitete in odnosa do dela v skladu z naravo delovnega procesa. TOZD in DS si izkušnje na posameznih področjih občasno izmenjujejo in usklajujejo. Delavski sveti TOZD in DS bodo letno obravnavali ustreznost kriterijev in ocenili napredek v dograjevanju delitve OD po delovnih rezultatih. 2.1. Ugotavljanje delovne uspešnosti 2.1.1. Količina dela 28. člen 32. člen Vodjem organizacijskih enot, ki so ocenjene uspešpo ali zelo uspešno (100% ali več), pripada za uspešnost dela ocena, ki jo poda direktor za zaokrožen proces dela, korigiran z faktorjem 1,2. Količina dela je opravljeno delo v določenem časovnem obdobju in se ugotovi: — koliko del je delavec opravil (kako je izpolnil planiran obseg del) — kako je časovno pravočasno opravil dela in naloge Merila za ocenjevanje: 2.2. Izračun delovne uspešnosti 33. člen Delovna uspešnost delavca v zaokroženem procesu izračunamo po naslednjem postopku: DPU = OPU X PU / : 100 ZD2 = ZD X DPU / : 100 stopnja_______ocena ________________merila_______________ 5/6 zelo uspešno obseg dela nadpovprečno presega planiran, večina nalog opravljeno predčasno 4/5 uspešno obseg dela presega planiran, naloge opravljene predčasno 3/3 zadovoljivo planirana količina izvršena v roku 2/0 manj zadovoljivo planirana količina ni izvršena iz objektivnih vzrokov 1/2 nezadovoljivo planirana količina ni izvršena 2.1.2. Kakovost dela 29. člen Delovne naloge morajo biti strokovno in kvalitetno obdelane to ugotavljamo: — z ugotavljanjem stopnje kvalitete — s številom napak — s številom reklamacij ZDf = (ZD,.f, + ZD2. f2 + ... ZDn x fn)/100 Kf = ZD2 / ZDf OD DU,= (ZD, x (f, x kf)) x (URE/182)) x VT OPU = ocenjena uspešnost zaokroženega procesa dela izražen v procentu od planiranega procenta za uspešno opravljeno delo PU = planiran procent za delovno uspešnost zaokroženega procesa dela zaokrožen proces del DPU = izračunan procent za delovno uspešnost zaokroženega procesa dela ZD = vsota vseh osebnih dohodkov vseh delavcev v zaokroženem procesu dela na podlagi zahtevnosti del in nalog ZD, = vsota osebnega dohodka vseh delavcev v zaokroženem procesu dela po izračunanem procentu za zaokrožen proces dela za delovno uspešnost ZDn = osebni dohodek posameznega delavca na podlagi zahtevnosti del in nalog f„ = individualna delovna uspešnost ZDf = vsota osebnega dohodka vseh delavcev v zaokroženem procesu dela ,po izračunani oceni posameznega delavca za delovno uspešnost kf = korekcijski fak ton za izračun delovne uspešnosti posameznega delavca ODDU, = osebni dohodek delavca po delovni uspešnosti URE = so ure živega dela, za katere je upravičen do delovne uspešnosti VT == vrednost točke 2.3. Postopek za ugotavljanje delovne uspešnosti 35. člen Oceno delavčevega delovnega prispevka izdela vodja organizacijske enote. Delavec, ki se z (jceno ne strinja, zahteva, da jo določi komisija za delovna razmerja. Če posamezna organizacijska enota nima vodje, ali če dela vodje v ocenjevalnem obdobju ne opravlja nihče, pripravi predlog direktor delovnega področja, kamor spada delo posamezne organizacijske enote. V kolikor direktor delovnega področja nima neposrednega pregleda nad delom delavcev v službi, izdela predlog komisija sama. 36. člen Vodja organizacijske enote mora oceniti delovno uspešnost delavcev najkasneje do 5. dne v ocenjevalnem mesecu. Programsko analitska služba izračuna korektivne faktorje za organizacijsko enoto in delovno uspešnost delavcev znotraj organizacijske enote izraženo v procentih na živo delo. Te podatke posreduje oddelku za obračun OD. 2.4 Varstvo pravic 37. člen Delavec, ki meni, da je bila s sklepom iz 2. odstavka 35. člena tega pravilnika kršena njegova pravica, lahko vloži zahtevo za varstvo pravic pri delavskem svetu v 30 dneh po vročitvi sklepa ali od dne, ko je zvedel za sklep komisije. 38. člen , Zahteva za varstvo pravic ne zadrži izvršitve sklepa. Odločitev komisije za delovna razmerja iz 1. odstavka 38. člena je dokončna. Enako velja za odločitev delavskega sveta o zahtevi za varstvo pravic iz 2. odstavka 38. člena tega sporazuma. 2.5 Izplačilo OD na osnovi delovne uspešnosti 39. člen Akontacija osebnega dohodka, ugotovljenega na podlagi delovnega prispevka, se izplačuje vsak mesec na izplačilni dan obenem z akontacijo osebnega dohodka na podlagi drugih meril. V skladu s prejšnjim odstavkom se delavcu izplača akontacija osebnega dohodka na podlagi ocene delovnega prispevka, ki delavcu glede na osnovo v posameznem mesecu pripada v skladu s 33. členom tega pravilnika. Dokončen obračun osebnega dohodka na podlagi doseženega rezultata dela in uspešnosti službe pri izpolnjevanju plana se izvede obenem z dokončnim obračunom osebnega dohodka po ostalih merilih. 40. člen V primeru iz 37. člena tega pravilnika se delavcu izplača akontacija osebnega dohodka na podlagi delovnega prispevka za celotno ocenjevalno obdobje ob prvem izplačilu akontacije osebnega dohodka po odločitvi komisije za delovna razmerja. 41. člen Če je bil delavec v ocenjevalnem obdobju na dopustu ali na vojaških vajah, se šteje kot da je bil na delu in mu za čas odsotnosti pripada enaka ocena kot za čas, ko je delal. 3.DELO POSLOVODNIH DELAVCEV 42. člen Uspešnost dela poslovodnih delavcev ugotavljamo tako, da se ugotovi povprečna uspešnost delavcev v tozdu, nato pa se tako ugotovljena uspešnost korigira na podlagi naslednjih kriterijev: — dohodek na delavca — akumulativna sposobnost — ekonomičnost poslovanja — delež izvoza v celotnem prihodku — pokritje konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom — izpolnjevanje planskih obveznosti: — bruto izvoz — združevanje sredstev za investicije skupnega in prioritetnega pomena — akumulacija na dohodek — delovanje v pogojih konkurence Metodologijo za ugotavljanje uspešnosti izdela strokovna služba SOZD. 43. člen Ocena uspešnosti dela poslovodnih delavcev po kriterijih iz 44. člena je lahko največ dvakratno povprečje delovne uspešnosti delavcev po času. 3.1 Posebni pogoji dela 44. člen V primeru, ko je TOZD v sanacijskem postopku, se lahko na predlog komisije za izvedbo sanacije ocena uspešnosti dela poslovodnih delavcev poveča na trikratno povprečje delovne uspešnosti delavcev po času. 3.2 Izračun 45. člen Delovna uspešnost poslovodnih delavcev se izraža kot procent na zahtevnost del in nalog. Izračun delovne uspešnosti poslovodnih delavcev se izvede do prvega v mesecu: februarja (za 4. kvartal, izplačilo zapade v 1. kvartal), maju (za 1. kvartal, izplačilo zapade v 2. kvartalu), avgustu (za 2. kvartal, izplačilo v 3. kvartalu), novembru (za 3. kvartal, izplačilo v 4. kvartalu). Izračun se izvede za cel kvartal, povprečni znesek pa se izplačuje mesečno. 46. člen Poslovodni delavec lahko zahteva ponovni preračun po kriterijih iz 44. člena pri delavskem svetu. 3.3 Izplačilo 47. člen Akontacija OD na podlagi delovnega prispevka poslovodnega organa se izplačuje istočasno z akontacijo OD na podlagi ostalih meril, in na isti način kot za režijsko delo po tem samoupravnem sporazumu. 4. DOKUMENTACIJA 48. člen Zaradi enotnosti, racionalnosti in ustreznih evidenc je za zajemanje podatkov s področja osebnih dohodkov izdelana enotna dokumentacija za vse oblike ugotavljanja delovne uspešnosti, na nivoju SOZD IMP, za računalniško obdelavo podatkov. 5. PREHODNE DOLOČBE 49. člen TOZD morajo korigirati norma čase v % za odmor med delom. TOZD morajo uskladiti norma čase z analitično vrednostjo del in nalog, ki so osnova za določanje vrednosti norma ure. Usklajevalne postopke izvedejo skupne komisije za norme po posameznih dejavnostih, ki so zastopane v SOZD IMP. 6. KONČNE DOLOČBE 50. člen Ta SaS velja za TOZD,.ki so ga sklenile in stopi v veljavo, ko ga z referendumom sprejme večina delavcev v 2/3 tozd. 51. člen Ta SaS se lahko spremeni ali dopolni po enakem postopku, kakor je bil sprejet in ko je bila za predlagano spremembo ali dopolnitev opravljena uskladitev z ostalimi TOZD v SOZD IMP v smislu določil tega SaS. L______________________________________ <9ovor z Mileno Feguš ob njeni upokojitvi POSLOVNA POROČILA IMF GLASNIK, STRAN 9 Kje so tiste stezice... (Nšali se boste, kaj je lahko skrito pod tem naslovom. Vse tiste stezice, ki j8 Poti, ki so zapisane v zgodovini mariborskega IMP-ja, je v svojih tride-prehodila naša MILENA FEGUŠ, vodja materialnega knjigovod- , ------ v prvih prostorih, ki jih je imel Toplovod za upravo in ‘#'8 svojo pot na Ljubljanski 9, kjer je dočakala svoj zaslužen počitek. Lj. ena je 14. 3. 1955, stara 25 let, Itj Pfestopila prag službe s svojo h 8° knjižico pri IMP-ju. L,j| se spominja tega časa, ko je Olja °d takratne vodje Julijane ,5: svojo prvo zadolžitev, naj 8 ‘otvoritveno stanje materia- li v v lil^riice je imela, začela je borbo lokami in na koncu je bila zmaga lllj??13 pravi: »Vse je ,štimalo‘ in i|je^Va je rekla: ,Milena, ti in lij. arug ne bo delal materialnega ^Vodstva!' Zame so bile te be-Sj c1 najkpša pesem, nekaj, kar a'a ,er sem končno našla. To li|0 $em delala z ljubeznijo, zame je (K «°, čudovito, opravljala sem L Sem srcem, vse do današnjega tifrf aj 'mam občutek, kot da brez bi moglo obstojati mate- sprejeli svoje poslovne partnerje s ponosom, saj smo imeli prostore, kjer so se lahko vsedli, pogovarjali o delu, pogodbah itd. Bili so lepi časi za vse nas, ki smo takrat delali skupaj, saj smo se imeli radi, si medsebojno pomagali. Nikoli nismo poznali besede: ,Tega ne bom jaz, to ni moje delo.1 Naš delovni zanos je bil tako velik, da bi nas težko kdo ustavil in sadovi so se rodili. Uspeh je bil-naš, naše delo je bila dobra naložba. Nato smo se selili v Gregorčičevo. Rast obrata Maribor je bila neovirana. Dela v tujini, prevzem vse večjih objektov. Stroji, ki jih je nabavila naša centrala v Ljubljani, so nam olajšali delo, saj smo prešli z ročnega knjiženja na strojno. Začetek je bil res težak, vendar smo težave na relaciji Maribor — Ljubljana skupno re- . —JT? ' J nj° knjigovodstvo, čeprav vem, da Mo tS’ saJ j£ vsak nadomestljiv. fcž](Q a se drugi ne ločijo tako lt0 °d svojega dela, mogoče jim ni 'Oie a.,°reninjeno v srcu, da bi jim Nsa d to**ko’ kot Je men' >n to od la "teni je čas potekel, mislim, N da dam mladim prednost. Ii\]p aJ šele, ko se poslavljam od V^Sodelavk in sodelavcev, tako kbj $Pn vseh in vsega, sem začutila v I^Sa 6č° kot da nimam več i effii '’ nekega sveta, ki je bil moj, da latj ® le> ki tli v meni nimam več kam ie ’ a so se za mano zaprla vrata, »lai vse, kar sem doslej ustvar-hovj .ntoram v svet in začeti nekje koja ln to sedaj, ko sem pustila %j0 najlepša leta, svojo mladost, Ptoti Pomlad in moram jeseni na- ^ glert® ^ese(ie 50 vse tišje, zdi se mi, tf da nekam v daljavo. Morda je Nda tek na začetku svoje poti, Mi) Pa na koncu, kdo bi le vedel... Nik 8a> si še zmeraj na Betnavski, ‘Me vPfašam? [Nr.’.Se že selim z Betnavske v ba-' ie bil Parku 5, ki smo jih kupili. To N$e veselje!« se zasmeje. Tudi 6*ljiv fojem, saj je njen smeh na- SžaLne Vem, če si sploh lahko “jli SrJrilsli. kakšno veselje je to bilo. h 1tvn^Htžina. Vsak je svoje delo Povijal J- ljubeznijo, , pošteno 'Ssarn ^ayedali smo se, da ne deti prjV10 zase, za sedanjost, da je to . *prte ^nost. Karte so bile zmeraj L1. I>oso£?ma8aIi smo drug drugemu, p> 1 denar med seboj, kjer je » bljZe,0*:>rat obratu, tozd tozdu. 6 bj n ,8ke 9, nikoli ne bi kupili, če rV,^0 varčevali, hik bil h? ®re Vladimirju Ulčarju, p da Usa Maribora. Lahko reče-ai° mnogokrat bili zastavo-iN, (VSfc Je delo izvršilo ob pravem pbljg Je Prišlo v prave roke. Z [No p našo centralo smo bili Nro v, e5ani, sodelovali smo zelo N Se asi odnosi so bili prisrčni, Nlje J*n imela, ter sem ves čas z Oh p^ njimi delala. pro , ? v Mariboru so bili naši bs 8°Vali °n.’ k' smo jih lahko res ,Nerne Pisarne. Vsi smo dobili (i Utek Prostore, opremo, skratka ,8en,„’ v3 smo nekaj, da lahko po-Prvič smo lahko sem jo poskušala in velikokrat našla jaz. Vsaki in vsakemu sem polagala na srce: ,Imej red svoje delo, imej rad IMP.‘ Zame je IMP bil in bo ostal velik!« Milena, kaj želiš generacijam, ki prihajajo za teboj? »Želim, in to je moja največja želja, da bi genracije, ki prihajajo za _menoj, opravljale svoje delo vestno, s srcem, ne pa zato, ker morajo hoditi v službo zaradi denarja. Ni samo denar sreča, sreča je tudi občutek, da si s svojim delom nekaj ustvaril, da ustvarjaš dediščino, ki bo služila kasnejšim rodovom. Leta 1982 sem prejela RED DELA S SREBRNIM VENCEM Ni besed, s katerimi bi lahko opisala srečo in občutke, ki so se porajali v meni. Do zadnjega trenutka nisem vedela, po kakšno priznanje grem v Cankarjev dom v Ljubljano. Ko je bila podeljena prva medalja, sem bila prepričana, da sem v napačni dvorani, ko pa sem zaslišala svoje ime, sem samo mislila, kako naj pridem tja in Misli ^ denarju ie denar, do-^ Je tudi sovraštvo. nZ?enjenie P° de~ drvenje v ^ neČlovečnost. se tPreŠtevaš denar, pretnaloVedn0 8UJe %/ZC‘n° Pa denar P°ve> koliko VODNIK nazaj, da ne padem od sreče. Zame je ta medalja najlepše plačilo za vsa ta leta truda, ki ga nisem zastonj vlagala. To je res največje plačilo za moje delo in trud v tridesetih letih.« Milenine stezice, verjemite, niso bile postlane samo z rožicami, doživljala je lepe in tudi grenke trenutke. Toda njena pripadnost IMP-ju, sodelavkam in sodelavcem ne pozna meja. Ne najde pravih besed zahvale vsem, posebno pa še za tiste, ki so vložili mnogo truda ob njeni odhod-nici, za prekrasno darilo vseh sodelavcev, za darila še posameznikov in za prelep šopek, ki ga ji je poklonila sindikalna organizacija delovne skupnosti za 30 let požrtvovalnosti in truda, ki ga je vložila v IMP. Milena, vsi, ki smo še ostali, smo te res imeli radi! Močno te bomo pogrešali, tebe in tvoj smeh, tvojo dobro voljo, tvojo lepo besedo, prijaznost in humanost. Milena, hvala ti za vse, za nas si in boš ostala naša Babi! MARJETKA DIKAUČIČ Proizvodno tekmovanje ljubljanskih kovinarjev Prvič tudi električarji Od 17. do 19. aprila je bilo v Ljub- Oveja je bilo na tekmovanju 5 tek-ljani Peto delovno tekmovanje kovi- movalcev in sicer Anton Zupančič, nar jev pod geslom »Delo, kvaliteta, ki je na tekmovanju varilcev RO do-inovacije in samoupravljanje.« Or- segel tretje mesto,Jože Rupar je na ganiziral ga je Mestni svet zveze sin- tekmovanju MAG varilcev dosegel dikatov Ljubljana. Novost letoš- 4. mesto, Mirko Brojan je bil na njega tekmovanja je bila med dru- tekmovanju TIG varilcev šesti. Ciril gim, da se je tekmovanje razširilo za Zupančič je odnesel s tekmovanja dva nova poklica in sicer modelni varilcev drugo mesto, Stane Koželj mizar in obratni elektrikar. pa peto. IMP je prispeval tekmovalce iz Li- Iz Livarja so tekmovali štirje de-varja, Oveja in Tena energetike. Iz lavci: 2 strugarja in 2 livarja kalupar- ja. Med strugarji je tekmoval Franc Perpar in dosegel 15. mesto ter Roman Mikelj, ki je bil štiriindvajseti. Od livarjev kaluparjev sta tekmovala Dušan Marolt, ki je bil devetnajsti med zmagovalci ter Boris Smrekar, ki je bil štirinajsti. Od elektrikarjev je bil samo en IMP-jevec — Jože Lavrenčič iz Tena — energetike, ki je požel prvo mesto. Tako sta med najuspešnejšimi ozdi na tem tekmovanju Ten energetika z enim prvim mestom in OV z enim drugim mestom in bosta tako imela tekmovalce tudi na republiškem 9. delovnem srečanju novinarjev, ki bo Jože Lavrenčič med tekmova- od 21 ■ do 29- iuniia ,etos- w _ . M. P. njem. KULTURNI KOTIČEK ševali, tako da sedaj, ko sem delo predala, zagotovo vem, da se bo ob takšnih dobrih delavkah, s katerimi sem delala vsa ta leta, materialno knjigovodstvo še izpopolnilo. Za IMP so se v Mariboru začeli tudi novi časi, ko smo se leta 1974 preselili na Ljubljansko 9. Začela se je zidava nove hale in aneksa na Teznem. To je bil ponos nas vseh, vseh, ki smo karkoli doprinesli, da smo lahko kupili nove moderne prostore in hkrati začeli z gradnjo na Teznem. Našo Montažo sestavlja večina delavcev, ki so prišli v IMP kot vajenci, štipendisti in kasneje, kot smo jih rekli, učenci v gospodarstvu. Delavci čutijo veliko pripadnost delovni organizaciji, saj tisti, ki že gredo iz DO, gredo zaradi terenskega dela ali družinskih težav, ki so povezane z njihovim delom. Nekoč sem poznala vse, danes pa ob takšnem številu zaposlenih žal ne več. Ob srečanju na hodnikih z ljudmi, ki jim ne poznam več obraza, se zavedam, kam je vodilo naše delo, naš zanos izpred toliko let. Res, postali smo veliki in tujci med seboj, čeprav nas veže skupno delo. Ljubljanska 9, ki je eden izmed naših ponosov, je že zdavnaj postala pretesna, čeprav je od vselitve preteklo samo borih 10 let. Ko pomislim samo malo nazaj, vidim, kako čas hitro beži in spreminja tok življenja vseh nas.« Milena, povej, kako si prišla do nadimka Babi, saj te skoraj vsi tako kličemo! »Res, drži se me ime Babi že od leta 1972, ko se mi je rodil vnuk. To sem zvedela zjutraj malo pred 6. uro. Od veselja sem vzklikala, se smejala in jokala hkrati. Takrat pa je prišel sodelavec Janez Borec in ko je slišal, za kaj gre, mi je na koledar zapisal: ,To je zgodovinski dan, Milena je postala babica!1 Bila sem res prva babica med sodelavkami. Še sedaj se spominjam, kakšno veselje je zavladalo, kot da so vse postale stare mame. Vsi so se veselili z menoj. Takrat sem spet čutila kot že tolikokrat, da smo res velika družina, da smo vsi srečni, če je srečen kdo med nami. Zame je bil to praznik. Od takrat dalje imam ta lep vzdevek, saj me tudi vnuk kliče Babi. IMP je že mnogo let, preden sem mu dala delček sebe, hodil s pravimi 'koraki in ti so bili najpomembnejši. Znašel se je v vsaki novi situaciji, v trenutkih mu dane priložnosti. Če stopiš v pravo smer, bo tudi vsak naslednji korak pravilne, če pa se napotiš v napačno smer, te tudi mnogo let napora ne bo privedlo nikamor. Želim, da bi bil IMP veliko mirno srce, saj je v njem os eksistence, naj bo lupina zlomljiva, cilji dosegljivi, naj bo jedro za vse. Naj bo IMP in njegovo okolje vsem dom, naj bo presoja pravilna, ki teži k izenačenju in harmoniji nas vseh! Radi se imejte med seboj, vsaj tako radi kot sem imela jaz vse vas, od snažilke do glavnega direktorja. Mislim in upam, da so imeli tudi mene radi. Poskušajte, kot sem sama zmeraj poskusila zgladiti, če ni bilo tako, kot bi moralo biti. Rešujte nesporazume spontano, saj človek velikokrat dela napake nenamenoma, noben dan ni enak prejšnjemu! Poskušajte najti med seboj dobro besedo, tako kot Povsod so motivi Bila je sončna sobota in skozi Mursko Soboto so se zlivale v Moravske Toplice kolone avstrijskih avtomobilov. Mene pa je pot peljala v Tešanovce k Francu Vogrincu, ki je zaposlen v orodjarni IMP DO Panonije in je slikar samouk. Z oljnimi barvami slika prekmurske motive. Že ko prideš v bufet v Tešanov-cih, najdeš njegovo sliko Teča-novcev. Motivov, pravi, mu ne manjka. Srebrni breg in drugi hribčki okrog njegovega doma, pa vinogradi, kar kličejo po tem, da jih naslikaš. Franci je začel slikati, ko je bil na začasnem delu v Avstriji. Razstavljal je že mnogokrat tako v Panoniji, kot v domačem kulturnem domu, pa v Muri, svoje slike pa je poslal tudi na kulturno srečanje v Novo Gorico. Precej slik pa je tudi že prodal. Proti koncu novembra namerava pripraviti tudi novo razstavo v Panoniji. Ustvarja v prostem času. Za delo potrebuješ zbranost, pravi. Problem je tudi nakup materiala, ki ga pri nas ni in mora ponj v Avstrijo. Je pa to drago. Vprašal sem ga še, kdo mu je kritik in odgovoril mi je, da je to njegova žena Barbara. In še je rekel: »Ko boš prišel drugič, bom imel urejeno sobo za atelje, kjer bom ustvarjal.« Kar hitro je minilo sobotno popoldne in vračal sem se domov s spominom na tiste lepe hribčke, pa trto, pa stare domačije — res, motivov je okrog Tešanovcev nešteto, le žilico in prosti čas potrebuje človek za ustvarjanje. Zato želim Franciju še dosti lepih motivov iz Pokrajine ob Muri. frku Dobro poje, kdor poje s srcem Kmalu bo leto in pol, kar v IMP-ju deluje ženski pevski zbor. To je razmeroma kratka doba, a naša dekleta so se v tem času precej naučila. Danes jih pozna že večina IMP-jevcev, saj so uspešno pela na vrsti proslav v naših tozdih in delovnih organizacijah. Velike zasluge da je naš ženski pevski zbor v razmeroma kratkem času naštudiral program, s katerim lahko nastopa na proslavah, ima pevovodkinja Mira Cimperc. Ko sem se pogovarjal s pevovod-kinjo, priznam, da sem bil precej presenečen. Presenečen namreč, ko sem videl, s kakšno odločnostjo in strogostjo Mira Cimperc usmerja delo pevk. Saj je jasno, da brez resnega dela ne more biti uspehov, vendar sem bil presenečen, kako strogo postavlja pevovodkinja vprašanja discipline. Obenem pa vsak, ki sreča pevke z njihovo mentorico in učiteljico, lahko vidi, kako prisrčni prijateljski odnosi vladajo med njimi. Mira Cimperčeva je gotovo močna osebnost, ki potegne ljudi za sabo in disciplina potem ni vprašanje nečesa, _ kar bi morala pevkam vsiljevati, pač pa postaja način življenja in dela, saj vsaka od pevk ve in verjame, da brez doslednega izvajanja dogovorov ne bo dosegla zastavljenih ciljev. Vsaka od pevk želi napredovati in zaupa pevovodkinjim usmeritvam, ker ve, da te pomenijo pot naprej. Osebne ambicije članic zbora so torej enake skupnim. Res, samo močne osebnosti lahko ustvarijo takšno vzdušje za skupno delo. No, pa o tem s tovarišico Cimper-čevo niti nisva govorila. To jele moje opažanje, s katerim sem začel, ker se mi zdi bistveno, če se pogovarjamo o zboru in njegovi pevovodkinji. Ko sva začela pogovor, je odprla zvezek, v katerega beleži vse podatke o delu zbora. Tu so njene priprave, pa podatki o udeležbi na vsaki od vaj in kako uspešno so predelale načrtovano snov. Tako je prebrala: »Prvo vajo smo imele 5. decembra 1983. Na njej je, bilo 14 pevk. Od takrat je zbor prišel na 30 pevk, povprečno pa se jih je vaj Rudi Wand je razstavil fotografije s hribov V menzi na Vojkovi razstavlja fotografije fotoamater Rudi Wand. Za razstavo je izbral nekaj planinskih motivov, ki jih je posnel v zadimili letih. (Foto: L. J.) udeleževalo okrog 25. Tiste, ki manjkajo, se opravičujejo in imajo vedno tehtne razloge. Sem kar zadovoljna z njimi, saj so vse resne.« Nadaljevanje me je po prvih uspehih, ki jih je zbor dosegel, presenetilo, saj je Mira Cimperčeva dosedanje delo postavila v realne, stroge okvire: »Veste, to je začetniški zbor. Razen dveh ali treh nobena ni pela in zato so imele začetne pevsko tehnične težave. Začele smo z lahkimi, narodnimi pesmimi, ki niso primerne za koncertno izvajanje. Moram reči, da je bil začetek zastrašujoče težak in sem že mislila, da iz vsega skupaj ne bo nič. No, potem pa se je začelo obračati na bolje in z veliko dobre volje vseh pevk se je pojavil zvok.« Toliko in nič več. Pevke ima rada, to se vidi, a hvalila jih ni: »Dekleta vedo, da je treba še veliko delati, preden bomo naredili zbor, ki se bo lahko pojavil pred glasbenim svetom.« Občutek imam, da si postavljate pri delu zelo visoke cilje. Zasmejala se je: »Cilji niso nikdar dovolj visoki, vsaj v glasbi ne. Več, ko dosežeš, več bi rad. Do konca ne prideš nikoli.« Seveda pa ima zbor težave. Prva je to, da pri delu uporabljajo harmonij. »Nemogoče je narediti dober zbor s harmonijem, ker ta instrument nima ritma,« je odločna Mira Cimperc. Najbolj žalostno pri tem pa je, da je Pevsko društvo kupilo pianino, ki pa se zdaj praši, ker nimajo prostora, kamor bi ga lahko postavili. Zato se tudi tako potegujejo za primerne prostore, ki so zares nujni za nadaljnje delo. Pevovodkinja pa bi želela tudi več vaj. V drugih zborih, ki jih vodi, ima po 130 vaj letno, z našim le 46. »Treba se bo žrtvovati, če hočemo kaj narediti, to je, če hočemo postati resen zbor.« Dekleta so pritrjevala, a verjetno bo težko uskladiti službo, pa zasebne obveznosti. Toda Mira Cimperčeva gotovo ve, kako se pride do uspehov. Njena avtoriteta je zrasla iz dolgoletnega dela, saj je prvi zbor začela voditi že pred štiriintridesetimi leti. To je bilo v Benediktu pri Mariboru, kjer je takrat službovala. In od takrat stalno deluje kot pevovodkinja. Nemogoče je našteti vse zbore, s katerimi je delala, povejmo le, da zdaj poleg našega ženskega vodi še otroški in mladinski zbor v Šentvidu, moški zbor ZZB v Šiški, dekliški zbor Rezke Usenik v Šentvidu in ženski nonet v Črnučah. Njeni zbori so nastopali na mnogih prireditvah in proslavah v Ljubljani, sodelovali so na mladinskih festivalih v Zagorju in Celju na srečanju pevskih zborov v Makedoniji in koncertirali v drugih republikah in v tujini. Za svoje delo je dobila vrsto priznanj — od državnih odlikovanj (red dela s srebrnim vencem in red zaslug za narod s srebrno zvezdo), pa občinsko plaketo in posebno priznanje ZKO Ljubljana za uspehe na kulturnem področju, pa Vodnikovo nagrado, da omenimo samo nekaj najpomembnejših. To so priznanja, ki pričajo o kvali- teti njenega dela in na katera je gotovo ponosna, čeprav ji je glavna nagrada za njen trud, kot pravi, delo samo. »Sem iz glasbene družine, v kateri se vsi ukvarjamo z glasbo,« pravi Mira Cimperc. »Pet otrok nas je in vsak se ježe od mladega učil vsaj en inštrument. Jaz sem se učila violino in klavir. In kadar se srečamo, se pogovarjamo samo o glasbi.« O pedagoškem delu pa pravi: »Saj je dostikrat to delo naporno a ne morem si misliti, kako bi brez njega. Včasih pridem na vajo preutrujena, že kar bolna, a med vajo to kar pozabim. Seveda, boljši ko je zbor, boljše je moje počutje. Skoraj redno . grem z vaje bolje razpoložena, kot sem bila prej.« Kaj je pravzprav tisto, ki ji daje takšno osebno zadovoljstvo? '»To, da ljudi navdušiš, da dobiš pravi zvok, ko vidiš, da si potegnil za sabo toliko in toliko glasov. V takih primerih grem domov kot po krilih. In obratno, kadar v zboru ni odziva, sem kar osebno nesrečna.« Nato pa je takoj dodala še eno misel, s katero je nekako omejila vlogo pevovodje, da ne bi kdo mislil, da je dino pevovodja zaslužen za zvok zbora: »Pevec mora sam ustvarjati. Pevovodja zbor usmerja, pevci mu morajo zaupati, a obenem mora pevec v petje vložiti mnogo svojega. Zato so nekateri zbori višji. Samo glas je premalo, v petju mora biti še mnogo srca. Če ni srca, potem ji to dril. To je lahko, toda to ni dovolj. Po srcu se loči zbor od zbora.« L. J. Razmišljanje Vsaka zamisel je uresničljiva v tolikšni meri, kolikor ustvarjalne moči zmore njen pobudnik ali nosilec, njeno upravičenost ali neupravičenost pa potrdi ali zavrže življenje ljudi ali zakoni narave. V tem nenehno pričujočem odnosu živi človek s svojo potrebo po sporočanju, po izpovedi vsega tistega, kar ga dviga ali pritiska k tlom, kar raz-plamteva ali hromi njegovo doživljanje. Kako bo to izpovedal, kako se bo razbremenil, kako bo prisluhnil sam sebi in sočloveku, je odvisno od njegove usmeritve, katere največkrat ne določa in ne oblikuje sam, ter predvsem od moči in rasti njegove svobodne volje. Skoraj neštete so izrazne poti človeka razumnika, vendar je med njimi pisanje tista najpreprostejša in hkrati najzahtevnejša izrazna oblika, s katero sporoči lahko največ in najbolj popolno. VERONIKA GOUAR Klimovci sodelujejo s koroškimi Slovenci Načrt športnih in kulturnih srečanj Predstavniki Kliminega sindikata in mladine so 27. aprila obiskali prestav-nike Koroške dijaške zveze v vasi Blato v občini Pliberk, s katero ima Klim in a mladina že 4 leta stike. Predsednik te dijaške zveze je Silvo Kumar (nečak namestnika pliberškega župana Frica Kumerja — ki je zastopal Slovence do le-' tošnjih marčnih volitev), tajnik pa je Fricov sin Lovro Kumar. Na Blatu je krajevno združenje te zveze občine Pliberk, medtem ko je sedež Koroške dijaške zveze v Celovcu. V združenje je vključenih okoli 100 rednih članov —predvsem kmečkega porekla. Glavna naloga združenja je združevanje slovenske mladine, zbujanje narodne zavesti, razvijanje kulturne in športne dejavnosti na območju občine Pliberk ter povezovanje z matičnim narodom. Za takšno sodelovanje pa bi morali mladi oblikovati ustrezne programe dela. Pliberški in Klimi ni mladinci so nekaj časa lepo sodelovali, vendar pa je to sodelovanje v zadnjem času usihalo, oziroma ni potekalo v takšni obliki, kot bi želeli. Doslej so pliber-ški mladinci povabili Klimino mladino na dve športni srečanji in na nekatere kulturne prireditve. Na aprilskem obisku Klimovcev v Pliberku pri Kumrovih so gostitelji dejali, da želijo navezati stike s Kli-minimi družbenopolitičnimi organizacijami in tudi s celjskimi družbenopolitičnimi organizacijami. V pliberški občini je zelo razgi- bana kulturna dejavnost — predvsem so aktivni pevski zbori, dramske skupine. Pred nekaj leti so v občini ustanovili tudi slovensko športno društvo, v okviru katerega deluje predvsem sekcija teka na smučeh, tenisaška sekcija, ustanoviti pa nameravajo še kolesarsko sekcijo. Prav na teh področjih nameravajo sodelovati tudi v matični domovini Sloveniji- Predmet tega aprilskega pogovora v Pliberku je tudi bil, da bi se moralo Pliberško športno društvo prek Koroške dijaške zveze povezati s Klimi-nimi športniki predvsem v tenisu, smučarskih tekih, streljanju, nogometu in v kegljanju. Prav tako bi se moralo povečati sodelovanje tudi na kulturnem področju. Menili so, da bi bilo prav, da bi bila športna srečanja dvakrat letno, dvakrat pa tudi kulturno oziroma družabno srečanje. Za družabno srečanje mladine in delavcev Klime so se dogovorili za drugo polovico letošnjega junija. Niso pa to edini stiki Slovencev onstran meje z našo domovino. Fric Kumar-Mirko je predsednik Kluba prijateljev lova, ki ima sedež v Celovcu. Ta klub ima zelo dobre stike z Lovsko zvezo Slovenije in z lovskimi družinami po vsej Sloveniji. Zveza koroških partizanov vsako leto organizira pohod na Komelj k spomeniku, ki je postavljen v spomin dvanajstim padlim partizanom. MARIJA PRIMC Klub Koroške dijaške zveze, v stari Kumrovi hiši Gospodarski temelj je nujen za obstoj slovenske skupnosti na Koroškem Med pogovorom pri Kumrovih. Občina Pliberk ima 6250 prebivalcev (okoli 80 odstotkov prebivalcev obvlada slovenski jezik) in meri 130 kvadratnih kilometrov. V njej živi ena tretjina kmečkega prebivalstva, ki se ukvarja skmetovanjem. Ostali del gospodarske dejavnosti je industrija in obrtništvo. Največja tovarna v Pliberku je tovarna filtrov, v kateri je zaposlenih 500 delavcev. V občini so tudi mešana podjetja, med katerimi ima celjski Toper tako podjetje Top šport, kjer je zaposlenih 50 žensk (Slovenke in Avstrijke). V občini je veliko trgovin. Tu je tudi Slovenska posojilnica. Kmetijska zadruga. Organ občine je Občinski svet, ki je sestavljen iz 27 članov iz naslednjih strank: Ljudske stranke z 10 člani, Socialistične z 9 člani, s Slovenske enotne liste s 7 člani in svobodnjakov z enim članom. Mestni svet je podoben organ kot Izvršni sveti v naših občinah in šteje 7 članov — od teh ima Ljudska stranka 3, Socialisti imajo 2, slovenska Enotna lista pa ima tudi dva člana. Župan občine je socialist, ki je bil izvoljen s pomočjo Ljudske stranke. Predzadnjimi volitvami (letos marca) je bila Enotna lista v koaliciji s socialisti in so imeli Slovenci namestnika župana. Ta je bil Fric Kumer. Kljub temu, da je Enotna lista kot edina stranka pri zadnjih volitvah pridobila tako na glasovih kot tudi na mandatih, so se socialisti iz nacionalnih razlogov odločili za prekinitev koalicije z njo in se povezali z Ljudsko stranko. Fric Kumer j snil, da je Ljudska stranka zelo nemško nacionalno usmerjena in je vesc 2. svetovni vojni odklanjala kakršnokoli sodelovanje s Slovenci. N6* mladi socialisti so enako usmerjeni kot Ljudska stranka. Pa še to: Ko se v občinskem svetu sprejemajo nekatere odločitve, se N doseže soglasje na gospodarskem področju, medtem ko na narodnostne11 j, dročju ostale stranke preglasujejo Enotno listo Slovencev. jt| In glavni problemi Slovencev onstran meje? Ti so v šolstvu, ko hočejo nalistične sile doseči ločevanje otrok slovensko govorečih od nemško čih. 40 let po koncu druge svetovne vojne in 30 let po podpisu državne še vedno ni izpolnjen 7. člen državne pogodbe. Asimilacijo bo mogoče , ' viti le, če bo slovenska narodna skupnost gospodarsko dovolj močna in n6. ............. ............. ■■ i v pliberški občinH Nj. sna, je bilo rečeno na aprilskih pogovorih s Klimovci venci onstran meje si želijo z državno pogodbo na gospodarskem P00™ ure liti gospodarske probleme (podobno kot so Slovenci v Italiji to ut6 rjjlil, Osimskim sporazumom). • Poudarjajo, da je zelo velikega pomena maloobmejni promet, s ohranjajo stiki z matično domovino. kat12, OBVESTILA O PLANINSKIH IZLETIH 19. maja bo tabor ljubljanskih planincev UO PD IMP Ljubljana, vabi vse planince na XV. planinski tabor Ljubljanskih planincev, ki bo v nedeljo, 19. maja 1985 na Blagaj ki pri Polhovem Gradcu. Vsi udeleženci planinskega tabora se zberemo na avtobusni postaji 15 minut pred odhodom avtobusa (peron številka 3). Po informacijah PZS bo avtobusni promet proti Polhovem Gradcu in nazaj ta dan okrepljen. Podrobnejša navodila o poteku planinskega tabora bodo objavljena v dnevnem časopisu. Organizator in UO PD IMP Ljubljana vabita k čim večji udeležbi. 1. junija gremo občudovat narcise na Golico V soboto, L junija 1985, bo Planinsko društvo IMP Ljubljana, organiziralo izlet na Golico. Zbrali se bomo pod uro na Železniški postaji ob 6. uri. Vsak udeleženec naj ima že kupljeno povratno vozovnico do Jesenic. Vlak odpelje ob 6. uri 24 min. s šestega perona. Izlet bo vodil Marjan Požar. Ker bodo v tem času poljane pobeljene' z narcisami, se obetajo lepi spomini. Vabljeni! Srečanje z zamejskimi planinskimi društvi v Italiji S POTI PO HRIBIH Kljub kislemu vremenu slovesno na Ključu Ko je minil uradni, kultu^ tekmovalni program, je prevZ® gajanje v roke instrumenta!11 H * % S V nedeljo, 9. junija 1985, se bodo planinci Planinskega društva IMP podali na srečanje z zamejskimi planinskimi društvi. Srečanje planinskih društev bo v Sovodnju pri Gorici. Ker bo organiziran poseben avtobus, sprejema prijave Marijadelačič, Titova 126 (orodjarna), tel. 345-271. Prijave sprejema do 24. maja 1985 z vplačilom 800 dinarjev. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred upravne stavbe na Titovi c. 37. z N Že deveti tradicionalni pohod, ki ga organiziramo planinci IMP Ljubljana, v sodelovanju s turističnim društvom Dragomer, je bil 14. aprila 1985. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo številna. Že pred gasilnim domom v Dra-gomerju so nas pozdravili predstavniki športnega društva Dragomer. Pripeli so nam tradicionalni znak pohoda, vsak pohodnik pa je dobil tudi skico pohoda, ki je označena z številko, kar je pomembno nadalnje dogajanje. Kolona je odšla na pot, na čelu pa so bile zastave in harmonika, da nam je bil korak lažji. Pot je označena s planinskimi znamenji, in je to uradna transverzalna pot, ki je prijavljena tudi pri Planinski zvezi Slovenije in je v seznamu transverzal. Transverzala se uradno imenuje. Po poteh Dolomitskega odreda. Športno društvo Dragomer ali Zveza Telesno Kulturnih Organizacij (ZTKO) Vrhnika, ki ima na Ključu tudi svoj dom, po pravilniku PZS ne morete imeti svoje transverzalne poti, čeprav si jo želita. Pravila so pač takšna, da so lahko transverzalne poti samo pod okriljem planinskih društev. Da pa se lahko vsako leto obudi spomin na hude boje iz časov NOB v Polhograjskih Dolomitih, je transverzalno pot prevzelo PD IMP Ljubljana, ki jo tudi označuje. Za redno označevanje in vzdrževanje ima največ zaslug France Požar, ki skrbi tudi za koordinacijo med športnim društvom Dragomer in PD IMP Ljubljana. Po skoraj triurni hoji smo prišli na Ključ kar malo upehani. Ker partizanski dom na Ključu ni tako velik, da bi lahko prejel pod streho vse pohodnike, smo se stisnili še po zasilnih prostorih ali pa kar pod dežnikom, smo se stisnili še po zasilnih prostorih ali pa kar pod dežnikom, ker nam vreme ni bilo naklonjeno. Tistim, ki so bili mokri od zunaj in znotraj, je bilo lažje, imeli so ravnotežje, samo zunanja mokrota pa ni dobro dela. Ko je vsak našel svoj kotiček, se je začel uradni del. Bil je posvečen 40-letnici osvoboditve, 44-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda in L maja. V kulturnem programu je sodeloval mešani pevski zbor iz Dra-gomerja, recitatorji in ansambel Trio. Vse to je dalo svečano vzdušje v spomin na hude boje, ki jih je prav na tem terenu bojevalDoIomitski odred in kjer je bilo v. letu 1942 do marca 1943 osvobojeno ozemlje. V času ko je bilo ozemlje svobodno, se je tukaj zadrževalo najvišje vojaško in politično vodstvo Slovenije. Od vsakoletnem pohodu je na Ključu tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki privabi številne tekmovalce. Najboljši strelci so nagrajeni. gajanje sambel Trio. Na plesišču so s6 teli pari in se vrteli še pozno P*Tred dan. Tudi hrane ni manjkalo,.P; P p 4i! , No i pvsi še manj. Zadovoljstvo je t11 ‘'je, višku kljub slabemu vremenu- Jozj Domov smo se odpravili p° Joči) strani krožne transverzale in nazaj v Dragomer. V večerntnjf smo se z rednim avtobusom v'j, Si Ljubljano. Za naslednji hiti, nazaj v smo si zaželeli prav takšno i$tg pripombo, da naj bo vreme % ZDRAVKO NAS^ Tudi kukavica nam je zapela s % Nj Prid Že 17. marca 1984 začeta pot se je končala 20. aprila letos, ko so planinci PD IMP Ljubljana ponovno zakoračili v Dolomite. Snežne razmere v lanskem letu so bile tako neugodne, da smo se morali obrniti že pod Osolnikom. Letošnji izlet pa je pravo nasprotje lanskega. Imeli smo sončnojn toplo vreme, narava se je že odela v cvetje in zelenje. V Škofji Loki smo izstopili in šli skozi staro mestno jedro v Puštal. Preko brvi v Puštalu smo prišli do hiše, na kaferi je označeno, do kje je segala voda v največji poplavi 27. septembra; 1926, ko je bilo pol Loke pod vodo. jVoda je segala do enega in pol metra ipo hišah, če pa prištejemo še globinq struge Poljanske Sore, je bila visoka 7 do 8 metrov. Stari ljudje se še dobro spominjajo, da je voda takrat nosila živino, prašiče, cele hleve, skratka, ujma je bila grozljiva in uničujoča. Pot smo nadaljevali po dolini Hrastnice. Dolina je ozka, da pozimi sonce ne more posijali vanjo. Oča je rekel, da se po tem bregu še lisica spušča vzvratno, kadar gre v dolino po kuro. Mislim, da je malo pretiraval, ali smejali smo se pa od srca. Na koncu doline smo se pričeli vzpenjati na 1021 m visoki Tošč. Ker smo si za pristop izbrali severno stran, je bilo po nekaterih globačah še kar precej snega in smo napredovali počasi. Kar malo zadihani in mokri od potu, smo prisopihali na vrh, posedli po klopcah in se n3 An Ko smo uživali na toplem s01 „ r^gledovali, kolikor je pač ttUrj Tošča, ker je poraščen, smo za , kukavice. Ne da bi bili vraž6' smo se ujeli s pogledi in ugari vsak od nas iskal denar. Če je v . kaj verjeti, bo tisti, ki nima d6 . ko prvič v letu sliši kukavic0’ S el dob Pre, j) Jlov ■ji S dve 1 $0 spr< brez denarja ali pa ga mu bo % manjkalo vse leto. Z nami je L; rn predsednik PD IMP Ljubljan3 Oj) Kosi, direktor Interne banljip. Soj, Kukavica je kukala, na vejlCl 7 tp,j. sukala, mi pa smo bili PtCJ ' skrbeh, ali imamo denar ali g3 j* mo, saj računamo na K°.l pomoč, če nam bodo šle finaf1^ j žave za nohte. Pravijo tako. 0 . banki, zato mora imeti denar,0 Program izleta na Grossglockner. od 21. do 23. julija Planinsko društvo IMP Ljubljana bo julija organiziralo tridnevni izlet na 3797 m visoki Grossglokner. Iz Ljubljane se bomo odpeljali v nedeljo, 21. julija 1985, ob 2. uri zjutraj, vrnili pa v torek, 23. julija 1985, v večernih urah. Nedelja, 21. 7.1985. Iz Ljubljane se odpeljemo preko mejnega prehoda Korensko sedlo, nato proti Špitalu, Lienzu, Hubku in Kalsu. Od Kalsa dalje pa po alpski cesti do planinskega doma Neues Lucknarhs (1984m), kamor bomo prispeli med 6. in 7. uro. Od tu naprej pa gremo po planinski' poti do prve koče Lucknerhiitte (2227 m) in nato do druge koče Stiidelhutte (2802m). Po krajšem počitku bomo nadaljevali pot do koče Erzherzog-Johann-Hiittle na Adlersruhe (3454 m), kjer bomo tudi prenočili. Če bo vreme ugodno, se bomo še isti dan povzpeli tudi na vrh Grossglo-knerja, če ne, pa naslednji dan. Hoje do koče je 6 ur, na vrh še 2 uri. prejšnji dan, se bomo okrog 7. do 8. ure zjutraj podali po vzhodni strani Glossglocknerja v dolino. Pot nas bo vodila deloma po kopnem, deloma po ledeniku do koče Hofmannhute (2442m), kjer bomo drugič prenočili. Hoje bo 6 do 7 ur. Ponedeljek, 22. 7. 1985. Če bomo opravili vzpon na vrh že Torek, 23. 7. 1985. Zjutraj bomo šli peš uro daleč do parkirišča pri hotelu Franz Josef Hs, kjer nas bo čakal avtobus. Od tam se bomo peljali po alpski cesti do Heiligebluta in dolini Moll mimo Lienza in Spittala. Če bo vreme ugodno, se bomo peljali skozi Gmiind po dolini Malta do visokogorskega akumulacijskega jezera, ki je zaradi svojevrstne gradnje vredno ogleda. Nato se bomo vrnili do Spittala, kjer bo daljši postanek. Vožnjo bomo nadaljevali mimo Beljaka in preko mejnega prehoda Ljubelj v Ljubljano. Plačilo: Za avtobusni prevoz in cestno takso mora vsak prijav-ljenec plačati 6.000 dinarjev akontacije na žiro račun 50102-678-43117 in sicer do 10. 7. 1985, oziroma do zasedbe avtobusa. Prenočišče in cestno takso ter za eventuelni ogled jezera pa bo treba plačati v šilingih, zato mora imeti vsak udeleženec s seboj tudi 300 avstrijskih šilingov. Prijave sprejema Marija Jelačič, IMP Titova 126, Ljubljana, tel.: 345-271. Opozorilo: Tistim, ki bodo izlet odpovedali po 10. 7. 2985, bo Društvo zaradi manipulativnih stroškov vrnilo le polovico vplačane akontacije. Obvezna operna: Planinski čevlji s profilirano gumo, dere-ze-desetarke. Cepin, snežna očala, topla oblačila: kapa, rokavice, gamaše, rezervne nogavice, srajce, majice, planinska izkaznica in baterija. UO PD IMP Ljubljana GaosUjLOckHiB. 373y koOHLTZ K. (k) h. 265/ LEDENIK 0 kocA-aoM PLANIH, POT POT PO UDEH. CESTA pomaga. ,if H sed Prii 2 n> »t)r Ker je bilo sonce že v zen'*^ vSe tudi želodec začel oglašati. P3 toliko potolažili, da ni povzr0^ Sin, več kruljenja, ko smo šli Pr0?jf6jl Ni di. Pot ni naporna, malo hhryi iyS| udari srce zadnjih 200 metri1 • vrhu Grmade. Z Grmade j6 y dei razgled na vse strani. Tako n3>j n lianelzA lžnflinn -z 7ooottctjfTl ^ .V! ’ ljansko kotlino z Zasavskim^; ^ se vidijo Kamniške alpe in Nj ke, proti zahodu pa Julijcis .ji *0t vom in Krnom. Na južnistr gO>j Ni jem in Menino planino. Pr^,ap’j S| venec gora od Trnovskega/, . Čet Nanosa, . Velikega Javori11 J] Snežnika. Z vrha Grmade sfl1 A , sli res najlepše vtise in spom11^ s'i gledom na slovenski planin5,/ Vn Vreme za razglede je bilo k ceno. / Na Katarini smo se ustavil1 dalj časa, saj smo bili že kar» j|V Za nami je bilo že šest ur hPUj f Škofje Loke ni bilo na naši P ,/j bene postaje, kjer bi se la h, „ t1 jali ali najedli. Še studen01 redki. najedli, /j Polni moči smo se podali n3 enourno pot po Žirovskem prišli na cesto Polhov Grade6 J,; ljana. Tu smo počakali aV.t, t/ j zadovoljni nad prelepim izl nili v Ljubljano. vri Sp, N lai os. Sv, Kc N N Pr, do Pot, ki smo jo prehodili-jeseni, ker ni prevelike vri m Psi P$1 lepše vtise v zgodnji pomKt ........................ mladi je zelenje, v jeseni s° P sadeži.