Vreme naročnik Večinoma bo jasno * vsak dan topleje. Z V požaru v tovarni biodizla v Gančam »To se ne bj sit h najmanj milijon evrov škode ido zgoditi« Wko polje je zajela tema ^sega je bile konec v nek Wundah str. 3 - Za revizorji na sedežu območne.enote ZT v Murski Soboti še odvetnica Vodstvo Zavarovalnice še vedno molči Mag. Suzana Gale Robežnik, odvetnica src. 17 - 24 POLETJE je Aleš suhoparen m suh, si napravi za umo topel kožuh. urednik Janez Votek, cena 1,29 evra (310 sit) »..»La Pobota, 12, julij 2007, leto LIX, št. 28, odgovorni i 2 AKTUALNO 12, julij 2007-Višin Nekomentirano Sporočilo za javnost Pomurski in širši javnosti sporočamo, daje na svoji 27. seji 12. junija 2007 Izvršilni odbor Mestnega odbora Slovenske demokratske stranke Murska Sobota z večino glasov podprl g Rudija Cipota, direktorja Območne enote Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti, in ga tako evidentiral kot kandidata za svetnika na volitvah za Državni svet RS. Svoj predlog smo posredovali tudi Pomurski regijski koordinaciji SDS. Prepričani smo, da je g. Cipot s svojim dosedanjim uspešnim delom v gospodarstvu in v širši družbi ogromno pripomogel k razvoju Pomurja. IO MO SDS Murska Sobota se pri izbiri kandidata ni oziral na politično pripadnost in osebno prepričanje, ampak je upošteval vrednote, uglednost in sposobnost kandidata, ki bo v Državnem svetu RS dostojno in uspešno zastopal prekmurskega človeka, in ravno to je bil zadosten razlog, da smog. Cipota povabili k sodelovanju in mu po njegovi privolitvi izrazili podporo S spoštovanjem in prisrčnimi pozdravi! Murska Sobota, 7. julija 2007 Karel Šoš, tiskovni predstavnik MO SDS M. Sobota Poziv županom v zvezi z dogodki v zavarovalnici Triglav Vmešavanje politike v interne zadeve Iniciativa župana Gornje Radgone v zvezi z zbiranjem podpisov županov pomurskih občin, da le ti zahtevajo od vodstva Zavarovalnice Trigla v takojšnje pojasnilo o iz vedenih postopkih v zvezi z ugotavljanjem nepravilnosti v območni enoti v Murski Soboti, je vmešavanje politike v povsem interne zadeve Zavarovalnice Triglav. Menim, da gre za interno zadevo, zato jo mora rešiti vodstvo Triglava, ki ima za to vse kompetence. Ne strinjam se, da se na način, kot je apel županov, politika vmešava v no- tranje poslovanje Zavarovalnice Triglav. Če obstajajo sumi o nepravilnostih znotraj območne enote v Murski Soboti, bodo le te morali razčistiti znotraj družbe same, brez kakršnegakoli zunanjega vmešavanja ali pritiskov -še najmanj politike. Murska Sobota. 10. julija 2007 Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota Redna letna skupščina Mure Razrešnica za delo upra vi in nadzornemu svetu Še vedno več kot dva milijona in pol evrov izgube Po seznanitvi z letnim poročilom uprave, konsolidiranim letnim poročilom za leto 2006 ter revizorskim mnenjem in poročilom nadzornega sveta so na zadnji seji skupščine Mure, d. d., predstavniki kapitala upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za delo v preteklem letu. Skupščine so se udeležili pooblaščenci, ki so zastopali 45,19 odstotka kapitala, vse sklepe pa so sprejeli soglasno. Mura, d d., je ustvarila v lanskem poslovnem letu skoraj 49 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega dobrih 40 milijonov s prodajo na tujih trgih, in tudi leta 2006 ni sklenila brez rdečih številk, saj znaša celotna izguba 626 tisoč evrov, V celotni skupini Mura, ki jo sestavljajo poleg Mure, d. d., še družbe z omejeno odgovornostjo Moralist, Mura Beograd, Mura Zagreb in Trendline v Nemčiji, so znašali lani čisti prihodki od prodaje 67,64 milijona evrov, izguba pa 2,56 milijona evrov. Vpliv na finančne rezultate je imel prehod na slovenske računovodske izkaze, saj so morali oblikovati rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade. V Skupini Mura je bilo ob koncu leta 2006 zaposlenih 4.215 delavcev, od tega v Muri, d. d., 3 366 delavcev, lani pa se je tudi končalo obdobje prestrukturiranja družbe. S tem sovpadajo tudi spremembe v upravi družbe, saj dosedanji predsednik Borut Meh ni sprejel povabila nadzornega sveta, da bi tudi v novem mandatu vodil Muro. Petnajstega avgusta ga bo za krmilom družbe zamenjal Aleš Kumper-ščak, v novi štiričlanski upravi pa bodo še Milan Moreč, Marinka Glavač in Cvetka Peršak. L. Kovač VESTNIK Menedžerji, ki pomagajo razvijati gospodarsko sodelovanje Zidar, Kryzanowski in Pavlinjek Podjetnik Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, je prepričan, da je trg JV Evrope med najperspektivnejšimi Evropsko združenje menedžer in neodvisna Direkcija agencije za izbor naj menedžerja jugovzhodne Evrope že 14 let podeljujeta nagrado go spodarstvenikom za vidne dosežke v povezovanju podjetnikov. Letos je bilo kar dva tisoč nominirancev iz devetih držav, iz Slovenije pa so priznanje prejeli štirje, trije iz gospodarstva (Štefan Pavlinjek, Marko Kryzanowski in Ivan Zidar) ter veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Nataša Vodušek. Štefan Pavlinjek je vse najbolj prepričal s svojim nastopom na gospodarskem forumu na temo Voda, ko je nadvse nazorno predstavil celovit program zbiranja, čiščenja in odvajanja vode, sicer pa je zadnji dve leti organiziral kar 15 različnih borz, na katere so vozili polne avtobuse podjetnikov. ROTO, ki že deset let poslovno deluje na trgu nekdanje Jugoslavije (že pet let imajo ustanovljeno podjetje na Hrvaškem, štiri leta pa v Makedoniji), spada že med Šest največjih proizvajalcev v Evropi, njihov cilj pa je, da bi bili v naslednjih petih letih med prvimi tremi največjimi in najboljšimi. V slovenskih podjetjih je 140 zaposlenih, skupno v vseh sedmih podjetjih pa 220. Več jih bo prihodnje leto, ko bodo odprli novo podjetje na Slovaškem v bližini meje z Ukrajino. Dosegajo 38-odstotno letno rast in ob 15 milijonih evrov realizacije se lahko pohvalijo । >1^4 ■ Naj menedžerji jugovzhodne Evrope, ki so 5 julija v Sarajevu prejeli priznanje, /nrortonrlnllz iinrawn QPT1 Qtcfsn Dovlinialr/rfonamlni rlirot+nr nnrlipflJl RU Iwp (predsednik uprave SCT), Stefan Pavlmjek (generalni direktor podjetja ROTO). Vodušek (veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini) m MarK" Kryzanowski (predsednik uprave Petrola). z osemodstotnim dobičkom. Pravzaprav so njihova podjetja v državah nekdanje Jugoslavije nekakšna odskočna deska za prodajo na dragih trgih, na primer iz makedonskega podjetja izvažajo v Grčijo, Albanijo in Bolgarijo predvsem cvetlična Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtne zbornice Slovenije in generalni direktor ROTA: »Ponosen sem na nagrado in čutim se povsem upravičenega do nje; še vedno sem zelo čustveno navezan na to območje in sem res organiziral veliko borz in drugih poslovnih srečanj ter prispeval k večji povezanosti malih podjetij. Danes je to eden najperspektivnejših evropskih trgov.« korita in vinogradniške iz srbskega podjetja pa rJ Vsa ta podjetja razvijajo SQ Titane lastne programe ki so najbolj Iskan' gih. Njihov cilj je JU kilometrov vzp°SCJ''t‘LiJ dni obrat, glavna konkurenco pa je * ’ (lani so odprli za kar /e zaslužni / gije in »hišni Pavlinjek. Zelo tudi z različnimi ' , kmalu bodo prijalč0, I izdelavo večslojnihJl 1 l Bernarda Nafta Lendava - kmalu razpis za direktorja in pomočnika Novo vodstvo že septembri Nizke cene metanola spet spodnašajo paradnega konja Na petkovi seji nadzornega sveta Nafte Lendava so sprejeli sklep o objavi javnega razpisa za mesti direktorja in pomočnika direktorja družbe. Ta bo v naslednjih dneh objavljen v dnevniku Večer. Predsednik nadzornega sveta Drago Šiftar pravi, da so se odločili za razpis in ne imenovanje uprave, ker na ta način dajejo možnost tako notranjim kot zunanjim morebitnim kandidatom, in da bi se izognili predznaku političnega kadrovanja, »Nihče ni favoriziran in skrbno bomo pregledali vsako vlo- go,« zagotavlja prvi nadzornik. Čeprav je vlada konec aprila sprejela sklep o dvočlanski upravi Nafte Lendava, je vodenje lendavske družbe do imenovanja nove uprave prepuščeno dosedanjemu direktorju Cvetu Žaliku, sicer vršilcu dolžnosti, in dosedanji štiričlanski poslovodski skupini. Imenovanje novega vodstva naj bi izpeljali do septem bra, ker je ta rok pomembno ujeti zaradi priprave dobrih poslovnih načrtov za prihodnje poslovno leto, po napovedih prelomno za družbo. Pomembne spremembe bi jo doletele glede lastništva, razvojni zagon in preživetje pa naj bi ji dali tudi dve novi tovarni, in sicer biodiz-la in formaldehida. Nadzorni svet, v katerem sta poleg mag. Draga Šiftarja še Jože Hozjan, zaposlen v družbi Elektromaterial Lendava, in mag. Peter Puhan iz Slovenskih železnic kot predstavniki države ter Jože Kopinja, predstavnik zaposlenih, je na kratko pregledal tudi rezultate poslovanja. Doseženi rezultati ne kažejo večjih odstopanj od načrtovanih. Po sklenjenih pogodbah letos dobro kaže hčerinski družbi Nafti Strojna, nizka cena metanola na trgu pa spet spodnaša P"Sb>vJnje NaftCri-. Po visokih irihih n°h konec lanski11 Psovanje •im ter v prvih h*1' ■ '' 'J potonile tu ^,„3^. ccne spet zdrsnila Pogajanjih z d'M11 apel1 j “lurineph< ceno ' dstvo družbe i Poslovnih ugodnih cen 4 zaradi remonta1 se bodo za io vetiej j seda) v vidnem' j*. pl* --------- -------------------------—'— ------------—-------------------------------------------------------------------------------------------- SHAM OB ČPRTIIH. UrWntitn: Inta 3«>il Idwlmui, hrtu UM lofpMiti urtdsftl, fiiMČinmrtUVk lojdlkJ), A Mani Blln« HoUr Anup I*** HrmiiiH Krnili We IZJJ iMslPie lifui« Ikhynlpji;, KBtma Irm kilmril. kwnp šuicn imtri:rj BrbertJ. HwjZfitiir.mjUirtfsmi KnUtt irtdnišhi k WuSks Situli Uku MtkikJ 13, te tL 538 1? W 538 17 40 (novinarji Vestnika) Venera (trženje) 538 17 10, št telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 16,25 evra, letna naročnina 65,00 evra, letna naroenma n snčnku a iVuivni h^iImči« royiji notrtlUj WJC "n. imd r ketpartar 1,29 Ml, rohMi* nirKNm u lrt»™trn Irdiji - 2 trrrj Trimaidlikl litin ra wuHmr iHUiiteasi baru .MJ00 90''' r,,f' sabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vrači na n v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7, točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1398, st. 89, in Zakonom o cnrst'5'1 Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d., M. Sobota za leto 2002 m 2003, Uradni.list 17.12. 2001, št. 103. Naklada: 15.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: veneraWp mf.si, naročniška službo: ogiasi.vestnik@p-inf.si. ***' .str«* WWIIIK-12. julij 2007 AKTUALNO 3 revizorji na sedežu območne enote ZT v Murski Soboti še odvetnica Vodstvo Zavarovalnice I še vedno molči dogajanjih pomurski ^močni enoti tes tudi na seji Vzornega sveta ^varovainice V' - ski Soboti opravljala delo po naročilu uprave družbe. Po neuspelih poskusih, da bi dogajanja pojasnila uprava zavarovalnice, nam je predvčeraj uspelo priti v stik z odvetnico Ro-bežnikovo, ki se na sedežu območne enote v Murski Soboti mudi že kakšen teden, vodstvo Zavarovalnice Triglav pa jo je angažiralo, da kot odvetnica z vidika odškodninskega in kazenskega prava pregleda in dopolni poročilo, ki ga je izdelala služba interne revizije. Tudi odvetnica Robežnikova je bila s konkretnimi informacijami dokaj skopa, povedala pa je, da je pri pripravi poročila izhajala iz ugotovitev interne revizije, ki jih je dopolnila z listinskimi podatki in s podatki, ki jih je sama zbrala v pogovoru z nekaterimi zaposlenimi in nekdanjimi zaposlenimi v tej območni enoti. »Na osnovi vseh teh informacij pripravljam poročilo, ki ga t'i , J11,IV pomurski ob-f' Zivlrovalirici-sPfo^|o "Wovan- e 8°VOfice in ^rJ")aP»«udiprote-S'UniJ^S Me naČin, s Sticer .’e,v<)dstvoZava-Sv|la '^v^^ L Sob°ske enote. hi revizorji, zani''i'1' °Pozorili ?>zcliuTri ':'ii d,! govoriti, so pa Vetril? Bfanka “aiWka' 1,0,11 pri dt 51*^^ 'Z''denote cSilua k^" d°P-Up 11 de,«vuti me. K ‘^^^.^.“’^žjemu r' *1 v *_<„.. „ , “ "is’ k('ni Triglavu se je s protestnim pismom, ki' ' Upravo Zavarovalnice Triglav, odzvala tudi ■ • ^ibLobčin. Radgonski župan Anton Kam-h kot domnevne razloge imeli za ukrepe v veniti, <11 Sc zmeraj živimo v ja- ■ Aveniji, zato pričakujemo od . J vzrokih za izvedene postop ^tmBlncw pmdnvW Zavarovalnice ir. Slovani« pomurskih občin m aj se rftnsr, zato upravičeno hočemo vedeti, '^X^^Trig^ ‘lri'‘To takoj. bomo pomurs istočasno . »I. J?,” slov«i»W J'®'"' . ^Pisalo 22 od 27 pomurskih župano . «t\ »tetka revizij %,1’ 'ti ni w jbi „ L J' Zv°nko Jaušovec »občin'ran’* $a“ rogašovske-tikev. skupini to- ^iniT^ or8aniziranega ■ foJu vrhovnem držav-biiu . stvu kazensko ovadil ^ke^Ik11^3 Mnrmayerja iz Možii^°benem »e m °cittv ."tormayerjevood-Mto iy i^?e^avrKei njegovo Pr°tt takrat * 11 it it .....J Pomnimo, dj je Zvonko J1 Kl,c|n’k opozarjal na nsn euprav^ eno podražitev •I ■ Rogašovcih. ni računsko 'M, da *1 prijavo, ker je Jnnfcu Halb kot župan Jakima negosP°darno ravnal ods enarjem. Ker kmalu ni K J hib a ovadil solila U Jakovec je nato z mesta ^"ikoli m L01*3 ‘V °bčinskem konstruktivnega ^kbil^^kemu svetniku ; - o delovati« je bil ar- Nekdanji rogašovski svetnikZvon-ko Jauševec je prepričan, da ima primer elemente korupcije oziroma položajnega in političnega klientelizma. gumeni odstopa. V času, ko je Jaušovec opozarjal na domnevne nepravilnosti, je odstopil tudi občinski nadzorni odbor. Edvard Mihalič je za Vestnik dejal, da so lhlijar? ' w gradnj e osnovne šole presegli 4,16 milijona evrov de O^ina bo do konca leta Pomgradu, kije ZlitinI h obresti, plačala še vse preostale račune v ^0 tisoč evrov. Pogodba o gradnji šole na ključ je ^Pisana leta 1998. Pred začetkom del je bila j ''v 2,33 fnili!ona e*1"0* (560 milijonov tolarjev), m ! gov°djo o kar 85-odstotni podražitvi gradnje šole. Hofer »Okrožno državno tožilstvo ni prejelo nobene ovadbe zoper Branka Murmayerja. Ker menim, daje bila odločitev o zavrženju ovadbe zoper Janka Halba zakonita in utemeljena, bo prizadeti tožilec lahko podal predlog za kazenski pregon zoper vlagatelja," je Ludvik Gomjec, vodja murskosoboškega tožilstva, odgovoril na vprašanje, kako komentira Jaušovčevo početje. jone evrov Jaušovčevo ovadbo je na tukajšnjem tožilstvu dobil v roke tožilec Branko Murmayer, ki je tik pred lanskimi lokalnimi volitvami, ko je Halb izgubil župansko tekmo, ovadbo zavrgel, kajti »v zadevi ni bilo najti ne neposrednih ne posrednih dokazov, ki bi kakorkoli kazali na to, da je osumljeni kot župan s krivdno obliko direktnega naklepa izrabil svoj položaj oziroma prestopil mejo uradnih pravic z namenom, da bi izvajalcu del, podjetju SGP Pomgrad, pridobil protipravno premoženjsko korist in s tem uresničil elemente kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic«. S tem se je zgodba z ovadbami zaradi domnevnih nepravilnosti pri gradnji osnovne šole pravzaprav šele začela. Halb Jaušovca, Jaušovec Murmayerja, Murmayer... Spomladi letos je nato Janko Halb, nekdanji rogašovski Župan in zdajšnji direktor Krajinskega parka Goričko, ob pomoči svojega odvetnika ovadil neznano osebo,ki ga je krivo ovadila. V postopku so pred dnevi policijski preiskovalci tako zaslišali Zvonka Jaušovca. »To mi je dodatna potrditev, da ima vsa zadeva elemente korupcije oziroma položajnega in političnega klientelizma,« trdi Jaušovec, ki je tudi prepričan, da Murmayer, ko je zavrgel ovadbo, ni npv-nal pravilno. Imel naj bi dovolj dokazov za pregon Halba: »Dva aneksa v vrednosti 82 in 316 milijonov tolarjev sta bila dodatno podpisana k pogodbi z izvajalcem del pri gradnji osnovne šole. Prav zaradi teh aneksov se je investicija tako očitno podražila. Zakon o javnih naročilih in zakon o izvrševanju proračuna govorita, da bi za te vrednosti moral biti opravljen javni razpis.« Jaušovec še razlaga, da so se stroški zidanja šole nenehno povečevali, ker so se »cenejši materiali menjavali z dražjimi«. Dodaja tudi, da je Halb s svojimi igricami dosegel zamenjavo nadzornega občinskega organa, ki je preverjal porabo denarja. Jaušovceva ovadba je torej tretja ovadba v zgodbi nove šole. Kot sledi iz odgovora tožilstva, ni nujno, da je to zadnja ovadba. Glede na potek dogodkov in vpletene akterje jih najverjetneje lahko pričakujemo še nekaj. Andrej Bedek Vsaj 100.000 Slovencev, ki so med letoma 1974 in 1997 sovlagali v Telekomovo javno omrežje fiksne telefonije, bo dobilo povrnjen denar za preveč vložena sredstva. Po besedah člana upravnega odbora Vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Stanislava GjerkeŠa je zahtevke vložilo skoraj 35.000 posameznikov in skupinskih upravičencev, pri čemer je v posamezne zahtevke vključenih tudi do sto upravičencev. Po njegovih besedah so številne občine že dobile predloge poravnalnih pogodb, prav tako posamezniki. »Največ zahtevkov so vložili Po-murci, ki so za gradnjo telefonskega omrežja in priključitve nanj prispevali največ denarja v državi.« Kot je znano, je začela izplačevati Slovenska odškodninska družba (Sod) poravnave za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje. Tako je v prvem svežnju izplačan znesek 5 319 upravičencem, v drugem pa 1.031, med katerimi je tudi 13 občin. S tretjim svežnjem je Sod nadaljeval izplačilo poravnav za vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje. Med 545 upravičenci je bilo tokrat pet občin, tudi graška. Skupni znesek doslej izplačanega denarja je 3,035 milijona evrov. Naslednja izplačila bodo na vrsti 18. julija in nato vsakih 14 dni. Podatke dobivajo sproti z javnega pravobranilstva. V tem trenutku pa ne morejo natančno povedati, koliko denarja bo država vrnila. Vseh upravičencev naj bi bilo Še približno 17.000. Država je prenesla na Slovensko odškodninsko družbo desetino svojih delnic Telekoma Slovenije. Milan Jerše Naj višja kakovost po najnižjih cenah! Hofer CUONA NOBILE Ravioli/torteloni 400g « m" namesto MURNA Trajno čokoladno mleko s slamico • zi,5%maščobeali • s 3,5% maščobe iz hladilnika, fco ml namesto - 4,98/kg KKSta! 3,95/kg 4.13/kg '% "Namesto cene" so bile prodajne cene do vključno 04.07.2007 1 Hofer Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si LOMEE Namaz Iz sira in margarine •dganskiali • spomladanski ali • liptovski ali * jajca-Čebula iz hladilnika, 200g Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva Slike so predlogi zaserviranje.Vse cene veljalo ta izdelke brez dekoraciji!iti dodatkov. Cene so v evrih z vštetim DOV. Za napake vtisku ne odgovarjamo Ct«VIHIA Sveži Ur * kremni ali * Zeliščni ali *3 manj maščobe 2oog So prodajne cene do vključno 2706.2007. Trajno ZNIŽANOln od 28.06.20^7 ^9 *1FW* Rasirana skuta 40% nun. v S4., iz hladilnika. 250 g Poarona ^“22 miihna dr Roblek 50%mmvs.s.. iz hladilnika. 400 g namesto namesto ,90/1 Pestra ponudba trajno znižanih 2.48/kg UKIHA NOBILE Tortelini onglnalnoltalijanski, več vrst, iz hladilnika, 400g namesto KOMAC™ Torteloni/njoki originalno italijanski. 280g/500g Jabolčna/ borovničeva/ skutina pha 240 g namesto 'M 3.48/kg ».nit. LuudKcrn AUHO Dolgozrnati rlŽ 1kg namesto Kore tiha • svetla afi »temna 400g namesto i,98/kg GOSPODARSTVO 12. julij 2007- Kamnolom Sotina - edini kamnolom eruptivnega materiala v Sloveniji Žrtvovanje Kugle za avtocesto? Vse za dragoceni metadiabaz, ki je najbolj edinstven in dragocen v rogašovski občini - Občani brez vode, pločnikov in cest, s kamnom pa služijo drugi... Župan in občinski svet ro-• gašovske občine sta bila zadnje tedne kar dvakrat de ležna obiska vodilnih iz Pomgrada. Razlog je bil oba krat isti: širitev kamnoloma oziroma izkoriščanje do mej, ki so že zarisane v prostorskem načrtu, in zanjo sedaj pripravljajo lokacijsko dokumentacijo... Edina ovira je lahko seveda civilna iniciativa oziroma protesti domačih ljudi. Pred leti, ko se je kamnolom z dveh razširil na štiri hektarje, so bili dokaj glasni, organizirali so Odbor za zaščito Kugle, čeprav so jih poskušali utišati z vseh strani (tudi vodstvo občine in okoljsko ministrst vo), češ da ima izvajalec del že vse potrebne papirje. Občani Rogašovec imajo v ustavi zapisano, da imajo enake pravice kot vsi drugi državljani, toda na papirju smo res vsi ena ki, le da imajo eni boljše možnosti za življenje ter višje plače in proračun kot drugi. In prav rogašovska občina še vedno nima vodovodnega omrežja, ima pa slabo cestno omrežje in slabo prometno varnost - izkoriščevalec kamnoloma je tudi vzdrževalec cest, zato je zaupanje ljudi majhno. Kar se zadnje leto dogaja na cesti od Sotine mimo Cankove do asfaltne baze v Bakovski ulici v Murski Soboti, pa vedo predvsem šoferji tovornjakov z dvema prepolnima prikolicama in seveda tisti, ki predelujejo ta nadvse dragoceni in v slovenskem prostoru edinstveni kamen metadiabaz v najzahtevnejšo asfaltno zmes. Pa mogoče taki, kot sta Štefan Šbtil in Anton Deutz, ki sta imela zaradi »kamnolomske ceste« največjo poslovno škodo. Vsak dan pa so ogroženi vsi, ki si upajo peš ali s kolesom po tej cesti brez pločnikov in kolesarskih poti. »Ker se tako pripravljene frakcije lahko uporabljajo v najzahtevnejših asfaltnih mešanicah, je namen pridobivanja kamna iz kamnoloma še posebno upravičen. S tem je dobila Slovenija edini kamnolom eruptivnega materiala, ki je primeren za asfaltne betone in ki so ga do sedaj uvažali iz tujine,« so zapisali v gradivu, ki so ga dobili vsi svetniki na zadnji seji rogašo-vskega občinskega sveta. Prav tako so jih seznanili, da je bilo v letih 2003-2006 izkoriščenih 120.000 kubičnega metra materiala (za odvoženi material v letu 2006 je prejela občina Roga-šovci koncesijsko dajatev v višini 14,938,34 evrov), glede na pridobljena dovoljenja in ob upoštevanju potreb avtocestnega programa pa bodo zaloge materialov zadostovale samo za Gostilna Šbtil - če je bila njihova lokacija ob cesti včasih prednost, je danes zaradi številnih tovornjakov slabost. Tudi to križišče morajo urediti. nekaj let. In prav iz tega razloga je menda nujna širitev kamnoloma do skupno deset hek tarjev pridobivalnega prostora, kar bi bilo v okviru prostorskih planov občine Rogašo-vci. »Kamnolom v Sotini je dejstvo, ki smo ga sprejeli že pred Časom. Prinaša nam sicer nekaj koristi, povzroča pa tudi veliko težav in precej poslabšuje kakovost življenja vsem nam in kazi videz naših krajev. Že z g. Stankom Polaničem smo se dogovorili, da bo Pomgrad za nadaljnje izkoriščanje kamna naredil tri stvari: 1. zgradil nadomestno cesto od kamnoloma do regionalne ceste (dovozna cesta preko Ledave, Mlinščice ter po njivah in travnikih do republiške ceste v vrednosti do 80 mio. sit naj bi bila gramozna in široka Šest metrov), 2. sofinanciral zgraditev pločnikov ob regionalni cesti in 3- brezplačno odstopil Rana v okolju je že narejena - ko bo kamnolom izkoriščen do dovoljene meje, sanacija - ozelenitev in zasaditev z avtohtonimi drevesi. Mogoče bi si na pethe^ površini omislili celo geološko šolo v naravi, turistične oglede ipd. cesta in Šele nato ■ 'j , ' tisoč kubičnih metrov mletega kamna za potrebe občinskih cest,« je začel razpravo o gradnji nadomestne ceste župan občine Rogašovci Edvard Mihalič na seji konec junija, ki so se je udeležili tudi predstavniki Cestnega podjetja, Pomgrada, kamnoloma in ZEU - družbe za načrtovanje in inženiring, ki je pripravila idejno zasnovo za širitev kamnoloma in projektno dokumentacijo povezovalnih cest. Jana Kovač je poudarila,;da je treba pripraviti analizo vplivov na naravo, še posebno, ker je kamnolom v krajinskem parku. Če bo ugotovljeno, da tukaj živijo posebne vrste živali, če so tu posebni habitati, bodo potrebni dodatni ukrepi Najbolj prizadeti občani, ki se strinjajo z gradnjo nadomestne ceste, se bojijo, da je ta ponudba le golob na strehi in da ceste zaradi problemov z odkupi zemljišč sploh ne bodo zgradili. Ena najpomembnejših zahtev tamkajšnjih ljudi pa je, da mora biti cesta v celoti asfaltirana - pravzaprav bo morala biti najprej narejena kamnolom. Res p J f je razpravljal svet^^l Halb, da je celotni pt'' ' J turistični razvoj 1 čine povezan s Kamnolom je restb p"' okolja in krajine, u-'T’ meni, da morajo f irl'1 ričkega pristati posebej, ker je hil Krajinski park 6o vso pravico nzahii'^ pri obratovanju kam^' - i pisnega odgovora I okolje 3- julija 200)) jfl 1993. leta so dobili za dva hektarja, 2b'1' hektarje, zdaj pa razširili za več k " ' I cer na deset hcviatlf' I ea že odkupujejo in [ veseljem proda/ap' nekajkrat višja, les ' vijo, teren pa /c bd • težko dostopen. Bertih 0 Smo mlado podjetje, ki išče sodelavce za tehnologijo in trženje novih produktov Podpisan sporazum o nasipu Benica-Petišovci PROCONI Slovenija izpolnjuje Če ste ambiciozni, mladi, zagnani univ. dipl. ing. živilske tehnologije, dipl, ekonomist ali imate končano drugo sorodno smer in si želite novih izzivov, se nam oglasite na naslov: PROCONI, D. O. O. Ulica Staneta Rozmana 16 9000 MURSKA SOBOTA zavezo, naj jo še' HrvaŠ^ Sedaj nič več betona, ampak le glina s *1 Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. j Delavci VGP Mura bodo čez deset dni nadaljevali obnovo poplavnega nasipa ob Muri med Benico in Petišovci. Pogodbo o gradnji sta ob navzočnosti ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika podpisala generalni direktor Agencije RS za okolje dr. Silvo Žlebir in direktor VGP Mura Jožef Dominko. Nasip bo dolg dobra dva kilometra, obnova pa bo stala Slovenijo nekaj več kot 2,3 milijona evrov, toliko pa bo morala po dogovoru predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške Janeza Janše in Iva Sa-naderja o skupni gradnji nasipov in delitvi stroškov primakniti še Hrvaška. »Pričakujemo, da se bodo držali dogovora in da bo tudi Hrvaška izpolnila svoj del obveznosti, kot sledi iz dogovora obeh predsednikov vlad,« je po podpisu izjavil minister Janez Podobnik. Zagotovil je, da bodo začeli delati ne glede na to, ali bo Hrvaška časovno sledila Sloveniji,»... ker želimo pokazati, da smo mislili resno«. Pri nadaljnji obnovi nasipa ob Muri betona, kot so ga vgrajevali v nasip med Kolom in Hotizo, ne bo več. Direktor VPG Mura Jože Dominko je napovedal klasično izvedbo z glino, material pa bodo vozili z gradbišča pomurske avtoceste Izrazil je tudi pričakovanje, da bo tudi Hrvaška izpolnila svoj del obveznosti in da se bodo s hrvaškimi partnerji lahko čim prej dogovorili o skupnem delu VGP Mura je začela obnavljati obmorski nasip avgusta 2005 , ko so utrdili 1,2 kilometra dolg odsek četku opravila de _ zo v dolžim 3« j I KflMK-12. julij 2007 NAJ... DOMAČIJA 2007 7 Predstavljamo vam deset finalistov vaš glas šteje [t sodelovalo dvajset tifc ' j re^c Mure Stro-■ uvrstila v ožji izbor .......1 se potegujejo za naziv naj... domačija 2007. Vse domačije, tudi tiste, ki morebiti niso prišle med finaliste, pa se še zmeraj potegujejo za nagrade v kategorijah vredno posnemanja in posebni kategoriji, v kateri smo letos iskali urejen album fotografij oziroma urejeno fotografijo. Pri končni odločitvi bo imela komisija pet glasov, in sicer za posamezna področja: kmetijstvo, arhitektura, urejenost okolice, etnologija in življenjski slog. Vaše glasovanje, glasovanje bralcev, pa bomo upoštevali kot šesti glas, ki bo v primeru, da bo komisija tehtala med dvema ali več domačija mi, odločilen. Častni naziv naj... domačija po izboru Vestnikovih bralcev bomo tudi letos podelili domačiji, ki bo prejela največ glasov ravno med vami, našimi bralci. Zato vas vabimo, da izpolnite priloženo glasovnico in jo pošljete na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota. Nekatere bomo tudi nagradili. Upoštevali bomo vse glasovnice, ki bodo prispele na naš naslov do 9. avgusta. Med deset finalistov so se letos uvrstili: Vanja Poljanec Foto: V. P., N. J, 3,10 Bmnčlč, Stara Nova vas 69 k Je govedorejsko usmerjena. Kmetujejo na štiri- Osnov1' zemljišč, od tega jih imajo približno polovico v ^^orejska dejavnost je reja krav molznic. Na kmetiji imajo ’ moške potomce spitajo, teličke pa redijo za obnovo la- ^^spod!!. ■prev'0,2na hiti zelo zanimivo na kakšnem družinskem pik-'anc, kjje glasbenik z dušo in telesom, zabava vse zbrane. 2. Družina Puhan, Čikečka vas 7 Na domačiji Puhan živijo s podeželjem, ki ga sonaravno obdelujejo in varujejo z upoštevanjem načel ekološkega kmetovanja. S sodobno mehanizacijo obdelujejo blizu petdesetih hektarjev njiv in travnikov. Glavna dejavnost na kmetiji je reja krav molznic in govedi. Puhanovi zeio dobro skrbijo za okolje in se trudijo, da bi svoje izdelke pridelovati okolju prijazno. Pohvalno je, da na doma pečejo biokruh in da so prav vsi člani družine redni gostje potujoče knjižnice. 3. Družina Kari, Križevci 24 Mladi in stari, vsak v svoji hiši, vendar na skupnem dvorišču sobivajo in skupaj kmetujejo. Redijo krave molznice, goveje pitance in plemenske svinje. Po metodah sonaravne reje in integrirane pridelave obdelujejo petnajst hektarjev zemlje. Ohranjajo tradicionalne navade in se veselijo praznikov, kot sta velika noč in božič, ko lahko za mizo, ki se kar šibi od domačih dobrot, uživajo ob barvanju remenk in krašenju božičnega drevesa. W'Wn Mihovih zidov, kijih krasijo številne stare fotografije. tega vzredijo vse doma rojeno govedo za meso ali ob-Kmetujejo na približno štirinajstih hektarjih zemlje. Člani so aktivni v domačih društvih, kolikor se le da, sicer pa 1 ”a domačiji radi vzamejo tudi čas za prijatelje. irhu delu J* Stli,lec- Bolehnečici 23 ■ ' thlad prevzemnik Alojz Štuhec. Kmetija je meša- '' .-.t,. .. ’?■ Obdelujejo štirideset hektarjev njiv in dva hektarja 1 ^riji 110 n®113-1 Pograda- člani družine so aktivni v številnih Bunčani 2 UPvedo. Njihova glavna usmeritev je mlekarstvo, saj redijo 5. Družina Nemec, Bukovnlca 13 Družina Nemec, predvsem pa mladi gospodaric maž z veliki m veseljem inz vso zavzetostjo zemljo obdeluje na površini šestdesetih hektarjev po načelih integrirane pndelave. Na kmetiji redijo govedo, imajo tudi vinograd in zidanico za družabna srečanja, ko postavljajo skulpture iz slame in klopotec. Tomaž je zelo aktiven v lokalni skupnosti in v društvih - od oračev do gasilcev ih starih vozit. 8. Družina Žunič, Selišči 16 Kmetija Žuničevih se ukvarja z rejo različne živine. Obdelujejo šestnajst hektarjev kmetijskih površin. Celotna šestčlanska družina se pridno vključuje v delo na kmetiji, dekleta pa se rada vrtijo tudi v kuhinji, zato tam pogosto lepo zadiši. Žuničevi sami izdelujejo tudi sončnično olje, hkrati pa so nepogrešljivi v številnih društvih iz domačega okolja. 10. Družina Novak, Ivanovci 51 Evropsko primerljiva sadjarska kmetija z več kot sedmimi hektarji trajnih nasadov, zavarovanih z mrežo proti toči in urejenim namakalnim sistemom, imajo lastno hladilnico za sadje in vinsko klet z vini vrhunske kakovosti. Poleg tega obdelujejo še dvajset hektarjev njiv in travnikov, redijo govedo in se že od nekdaj ukvaijajo s semenarstvom. Svojo hišo segrevajo z lesno biomaso. Sodelujejo karv osemnajstih društvih od Diši po Prekmurju do Društva za lepše vutro. V osrčju krajinskega parka Goričko ohranjajo pestrost kulturne krajine. Pri Novakovih doma je veliko smeha in dobre volje, kiju radi delijo s svojimi gosti. 6. Družina Šijanec, Jamna 17 Pri Šijančevih je glavna kmetijska dejavnost reja krav molznic. Redijo dvajset krav in so se popolnoma specializirali. Tako ne redijo govedi za meso,,ampak prodajajo osem dni stare teličke, teleta pa redijo za obnovo osnovne črede. Obdelujejo okrog dvajset hektarjev zemljišč. Sicer pa. kot je povedala gospodinja Jožica, je glede na to, da jih je pri hiši devet, pri njih zmeraj veselo. 9. Družina Reisinger, Spodnji Ivanjci 31 Fleisingerjeva kmetija je usmerjena viri glavne dejavnosti; vinogradništvo, govedoreja in turizem na kmetiji. Imajo deset hektarjev vinogradov, na katerih rastejo raznolike sorte, saj tako narekuje trg. Njihova vina so bila v preteklosti že večkrat nagrajena. Pri delu na kmetiji sodeluje celotna sedemčlanska družina, šaj je takšen obseg dela možen Je ob maksimalni angažiranosti vseh članov družine. Poleg vinogradov skrbijo namreč še za dvajset govedi in kmetujejo na sedemnajstih hektarjih površin. Zadnji dve leti pa se ukvarjajo še z izletniškim turizmom. Glasovnica za naj... domačijo 2007 Glasujem za družino: Pod zaporedno številko: Moj nasion;__________ Glasovnico pošljite nwikasncjc do 9. avgusta namaslov: Vestnik, Ulica arhitekta vaka 13,9000 WmldNiobdU. 'IH h' pr^Ujaulji glasovnic, Id jih bomo izžrebali na skle- pni prireditvi, bodo prejeli lepe nagrade. \ TONDACH H NLB® Skupina (IZ)BRANO 12. julij 2007 VESTHS Barometer Darja Šenčur Peček je nova doktorica pravnih ved. V doktorski tezi je proučevala pravni položaj direktorjev. Apaško polje je zajela tema 1 Vsega je bilo konec v nekaj sekundi l Ponedeljkovo neurje prebivalcem občine Apače ni dalo spati Tadej Pintarič, zaposlen v prodaji Radenske, bo postal novi vodja poslovne enote Banke Koper v Murski Soboti. Foršekovim IzŽepovec pa ni premaknilo le strehe, pač pa jim je izruvalo še drevo in ogrodje za plezalko, pritrjeno na hišo. Koliko Škode je dejansko povzročilo neurje, bo dokončno znano šele po uradni oceni cenilca. Jože Ferenčak, predsednik občinske gasilske zveze v Beltincih, ima skupaj z okoliškimi gasilci največ zaslug, da ob požaru v Gančanih ni prišlo do katastrofe. V ponedeljek zvečer se je neurje nad občino Apače razbesnelo kar dvakrat. Prvič okrog 19- ure, drugič Štiri ure kasneje. Največ škode so utrpeli prebivalci Apač, Črncev, Žepovec in Lešan. Rahlo točo je namreč spremljal močan veter, ki je kot za stavo razkrival hiše in ruval tudi več kot sto let stara drevesa. Eno takšnih je padlo tudi na električno omrežje in zaradi tega so bile nekatere hiše brez električne energije skoraj vso noč. Vsega je bilo konec že v nekaj sekundah, pravijo prebivalci, ki so lahko le nemočno spremljali, kako jim je skorajda že vihar uničeval hiše in podiral hleve. Tudi dan po neurju so bili še vedno vidno pretreseni ter z gasilci in javno komunalno službo umikali drevesa in vejevje, ki ga je nanosilo na ceste. Po prvih podatkih občine naj bi bilo oškodovanih okrog petdeset ljudi, je povedal podžupan občine Apače Franc Pižmoht: »Pri posameznih občanih je odkrivalo stre- ividiijd ruioen iz. z-vpvveG. »opiun n da m uuu uum«, . Mojca se je ravno pripeljala na dvorišče, ko se je začelo. Od k jo premaknilo in deske vrglo na sosedovo streho, tako dajo ■ Novo hišo imamo, pred nekaj tedni so nam šele naredili fasa še ni tako stara. Hvala bogu, daje bila vseeno dovolj • ■’ nilo in vrglo dol. Sedaj čakamo cenilca, da bo prišel pog e ■ , bodo to naredili. Vso noč nisem spala, deževalo je m ba । ' 4 razmočilo. Z baterijo sem hodila svetit in gledat, ali nam tec«1 Tudi ves torek je v Apačah deževalo in nekateri so se na ogled škode, ki jo je povzročilo neurje, odpravili kar s traktorjem. Franc Jurša, župan Ljutomera, je po ugotovitvah revizije, ki jo je naročil sam, zaradi nepravilnosti razveljavil individualne akte o razporeditvi na delovna mesta štirinajstim uslužbencem. Zaradi teh nepravilnosti je bilo v zadnjih štirih letih za 36 tisoč evrov preveč izplačanih plač. Mojca Foršek, Žepovci: »S fantom sva se ravno pripeljala na dvorišče, ko seje ulilo kot iz Škafa. Fant mi je predlagal, da naj še malo počakam, da se izlije, da ne bom mokra. Tako sva ostala v avtomobilu, ko je začela padati rahla toča, in se zato z avtomobilom raje umaknila v garažo, saj staršev ni bilo in je bil tam prostor. Takoj za tem je začel močno pihati veter, ki je z dežjem ustvaril pravo meglo. Kar naenkrat je začelo pokati in videla sva, kako je v sosedovo hišo • začelo metati les in odkrivati streho. Ko je Vse skupaj malo pojenjalo, sem šla pogledat, kaj je, in nisem mogla verjeti, vse je bilo odkrito. Solze so mi kar začele teči, saj je uničilo ravno mojo sobo. Zgoraj je bilo vse poplavljeno, skušala sva pobrisati, kar se da hitro, a vse ni Šlo naenkrat. V bratovi sobi je vseeno dvignilo parket. Res, nekaj sekund.in vsega je bilo konec. Sosedje, ki so gledali skozi okno, pravijo, daje bil ravno nad našo hišo vrt in ec.« če: »I jJijrrp Franc Ludvik Novak, župan Puco-nec, je obvestil javnost, da podpira pobudo in protest županov, v kateri protestirajo zoper način raziskovanja morebitnih nepravilnosti, in to še toliko bolj, ker je direktor soboške enote Rudi Cipot občan puconske občine in njen častni občan. Alenka Semler, vodja vrtca v Apačah: »Kakšne ogromne škode sicer nimamo. Že zvečer je prišel na ogled podžupan pa tudi sama sem prišla, sajje sunek vetra odpri balkonska vrata in je poplavilo telovadnico. Tudi nekaj opekje padlo na tla, veter pa je izruval še drevo, kije padlo na pešpot in podrlo nekaj igral. Sicer pa kakšne večje škode ni in vrtec deluje nemoteno« Opeke so kar padale s strehe. he, podiralo drevesa, največ škode pa so po prvih ocenah utrpeli Marica Foršek in Mirna Zagorc iz Žepovec ter Jožef Hari in Franc Kar-dinar iz Lešan, kjer je veter podrl dva objekta. Poškodovani so bili električno omrežje in transformatorska postaja pa tudi okolica gradu in vrtec. Tam jc močan sunek vetra odpri balkonska brata in zalilo jc telovadnico.« Kot pravi Pižmoht, so že ustanovili komisije, ki bodo dokončno ocenile nastalo škodo. Veter je nekaj dreves podrl tudi v občini Cankova, kjer je prišlo do manjše prometne nesreče, nekaj strešnih opek pa je dvignilo tudi drugod. Vanja Poljanec, foto: N. J. koj smo torek zjutraj jejo škodo ter seveda1 fsntiK 12. julij 2007 (IZ)BRANO Uspešno poslovanje Radgonskih goric ' Povečati izvoz, doma a obdržati trzni delež imunizacijami in posodobitvijo proizvodnje do še boljših poslovnih rezultatov a Ko - 80 te začele dogajati “»Mm1*® * . “Bonske gorice la-. ^renie,nbe in so ve-lastništvo prevzele “^nine, je prišlo tudi d 15 'fi med pri- ‘ Radgonske p V vinoSrac’™šMi, nato je delal Viato Ornemialist pri prodaji !1 niaU-P0Wavanledružbe ni v°dstvom dose-dobre poslov-PjPaso? ptvem fc. v primerjavi z povečale do kadrovskih sprememb v podjetju. Vodenje družbe je pred koncem lanskega leta prevzel Borut Cvetkovič, ki je pred leti svojo poklicno pot začel prav v Radgonskih goricah, od leta 2002 pa je v radgonskem MIR-u vodil prodajo izdelkov na tujih trgih. Pod njegovim vodstvom Radgonske gorice nadaljujejo pot uspešnega podjetja, z organizacijskimi spremembami in uvajanjem nekaterih novosti pa si obetajo še hitrejšo rast in razvoj. Njihov cilj je, povečati prodajo penin, saj so si zastavili vizijo, da postanejo hiša penin. Priložnost za razvoj vidijo predvsem v iskanju novih trgov In kupcev v tujini. Družba Radgonske gorice je ustvarila v letošnjem prvem četrtletju 1,1 milijona tolarjev prihodkov, kar je za tretjino več kot v enakem lanskem obdobju, poslovni prihodki pa so za 12 odstotkov nad načrtovanimi. Za 35 odstotkov je višji tudi dobiček, zaradi dobrih poslovnih rezultatov v prvih treh mesecih pa se je vodstvo odločilo, da v naslednjih mesecih še dodatno ^doslavclh nova pridobitev in spominska plošča । aawu |*i iuvmiivv ■■■ ^j#va■■■■■<»■*«« *hko so ponosni na dr. Razlaga °b praznovanju sedmega - « UX.IIUVU 1 a krajevne skupnosti C!?*)' ^'ulR krajevne 'K/**'* Radoslave!, ki so k’ j' '’"nlli minuto sobo-posebno slove-pa so tudi pe-M w K’ ^čd J ''° v ročnih trikov, •a u osnovne ',u'j'deljskih fan-pa z otvori-ln ’■‘‘'si« Radosia-i^vci vožnjo starih kmetijske K^HUnodhriijr«* dr Jakobu 'm £ Ratingu.vse sku-malone- Potem ko so si v Radoslavcih že nekaj let prizadevali, da bi zgradili novi most čez potok Turja in obenem obnovili odsek ceste proti Gajševcem, je ljutomerska občina letos končno zagotovila potrebna sredstva za to naložbo, ki je stala okrog 200.000 evrov, otvoritev pa so povezali s praznovanjem krajevnega praznika. Župan ljutomerske občine Franc Jurša, ki je prerezal trak ter s tem simbolnim dejanjem predal namenu most in obnovljeno cesto, je dejal, da gre za pomembno pridobitev. Govornik na slavnostnem odru je tudi poudaril, da so lahko v Radoslavcih ponosni na ro- cesta Radoslavci-Gajševci sta 1 Pridobitvi. poveča proizvodnjo. Radgonski vinarji letno prodajo 2,8 milijona steklenic vina in penin, največ janževca, ki predstavlja 48 odstotkov realizacije, s 25 odstotki pa se na drugo mesto uvršča srebrna radgonska penina. Tržno najzanimivejša meseca sta november in december, ko prodajo kar 75 odstotkov penin in 53 odstotkov vseh vin. V lanskem letu so pridelali v Radgonskih goricah dobra dva milijona litrov vina, v glavnem iz lastnega grozdja, 830 ton pa so ga odkupili od zasebnih vinogradnikov. Vse njihove blagovne znamke temeljijo na vrhunski kakovosti, večino vin prodajo na slovenskem trgu, kjer želijo tudi v prihodnje ohraniti dosežen tržni delež, povečevali pa bodo izvoz. Načrtujejo, da bodo prodali letos na tujih trgih deset odstotkov vseh vin in penin, ob državah na območju Družba Radgonske gorice ustvari kar 95 odstotkov prihodkov s prodajo vina, preostalo pa s prodajo jabolk in trsnih cepljenk, vedno več pozornosti pa namenjajo tudi turizmu. Tako so za obiskovalce odprli nekatere kleti, za kompleksnejšo turistično ponudbo pa želijo aktivirati tudi gostinski objekt na Janževem vrhu, za katerega iščejo najemnika. Pri odkritju spominskega znamenja dr. Radoslavu Razlagu je ob županu sodeloval tudi Ludvik Rudolf (na levi), krajevni zgodovinar in vodja skupine ljudskih pevcev Malonedeljski fantje. jaka dr. Jakoba Radoslava Razlaga. Njegovo življenje in delo je predstavila ravnateljica OŠ Mala Nedelja Nada Tomanič, ki je tudi vodila celotno prireditev. Med drugim je omenila, da se je dr. Razlag rodil leta 1826 kot sin kmečkih staršev. Ko je končal študij bogoslovja in prava, se je posvetil advokaturi in do smrti nekdanje Jugoslavije so še na trgih Avstrije, Nemčije, Belgije, Italije, Slovaške, ZDA in Japonske. Veliko si obetajo od prodaje kakovostnih vin na ameriško tržišče, raziskujejo pa tudi kitajsko tržišče. Da bi zadovoljili kupce, svoj prodajni program nenehno prilagajajo potrebam in povpraševanju na trgu, prav to pa jih je vodilo tudi do odločitve za manjše polnitve. Tako je zdaj srebrno radgonsko penino, traminec s Črno etiketo tn jan-ževec mogoče kupiti tudi v 0,2-litrskih steklenicah. Za doseganje večje proizvodnje so potrebna vlaganja in lani so v Radgonskih goricah obnovili 14,3 hektarja vinogradov, oskrbeli 32 hektarjev mladih nasadov ter za sajenje pripravili skoraj 22 hektarjev vinogradniških površin. Pomembna je naložba v avtomatsko polnilno linijo, nove naložbe pa načr- leta 1880 je aktivno nastopal v javnem življenju. Bil je izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor in leta 1871 postal celo prvi slovenski deželni glavar na Štajerskem. Bil je član štajerske kmetijske družbe, predsednik narodne tiskarne ter podpredsednik pisateljskega društva in Slovenske matice. Spregovoril je Radgonske gorice so s 55-odstotnim tržnim deležem največji proizvajalec penin v Sloveniji. Letno jih prodajo okrog milijon steklenic, od tega 700 tisoč steklenic srebrne radgonske penine in 300 tisoč steklenic zlate radgonske penine, v prihodnjih petih letih pa želijo prodajo penin podvojiti. tujejo tudi v prihodnosti. Obnovili bodo šampanjsko halo in namestili dodatno opremo za proizvodnjo penin, ob Kode-ličevi kleti pa bodo zgradili dodatne prostore, v katere bodo namestili novo proizvodno opremo in vanje preselili tudi polnilno linijo, opustili pa bodo številne majhne kleti. Vse te naložbe, s katerimi želi podjetje posodobiti proizvodnjo in povečati polnilne zmogljivosti, bodo realizirali prihodnje leto in leta 2009, zanje pa bodo namenili več kot 2,6 milijona evrov. V družbi Radgonske gorice, ki zaposluje 127 delavcev, so letos predvideli ukinitev nerentabilnih dejavnosti, reorganizacijo v primarni proizvodnji, kletarstvu in strokovnih službah, prodali pa bodo tudi poslovno nepotrebne objekte in sredstva namenili za nove naložbe. Ludvik Kovač na prvem slovenskem taboru v Ljutomeru, bil je slavnostni govornik na Prešernovi proslavi v Vrbi... Tudi sam je pisal pesmi in izdal več zbirk. Njegove rojstne hiše v Radoslavcih že zdavnaj ni več, znano pa je, kje je stala, zato so prav na tistem mestu odkrili spominsko ploščo. Besedilo in foto: Jože Graj Barometer Zvonko Jaušovec se je po neuspešnem zaletu v nekdanjega rogašovskega župana sedaj lotil kar državnega tožilca Branka Murmayerja. Verjetno pa bi se moral najprej lotiti svetnikov, ki so Halbu očitano početje potrjevali, tudi dodatke k pogodbam. Štefan Prša, nekdanji župan občine Velika Polana, bo dočakal začetek gradnje kanalizacije v tej občini. To bi morali graditi že v njegovem mandatu, saj so občani v ta namen plačevali samoprispevek. .Zdenka Valjevec, izvršna direktorica za kadre v Triglavu, trdi, da so vsi ukrepi v soboški enoti v skladu s predpisi in pravili znotraj zavarovalnice. Štefan Kardoš je s svojim prvim samostojnim romanom Rizling polka presenetil, saj roman doživlja ugodne odzive med kritiki in bralci. Geza Farkaš, načelnik soboške upravne enote, je bil po imenovanju za vršilca dolžnosti to samo en teden. Konec prejšnjega tedna je bil potrjen za načelnika. 10 INTERVJU 12. julij 2007 - visim Ob prvi obletnici ustanovitve katoliške škofije v Murski Soboti Msgr. dr. Marjan Turnšek: Ujel sem le veter v jadra V teh dneh mineva eno leto od takrat, ko so slovesno razglasili murskosoboško škofijo in s tem uresničili dolgoletna prizadevanja in težnje. Ni bilo treba začeti na novo, saj so gradili na bogati kulturni in verski dediščini. Prve, a izredno pomembne korake nove škofije pa so zaupali msgr. dr. Marjanu Turnšku, ki nam povedal, kaj je ustanovitev pomenila za Cerkev in ljudi. Eno leto ste preživeli v Soboti. Ste se že navadili na Prekmurje, na prekmurščino? Da, da, seveda. Kakšna beseda se mi že ujame v uho. Sicer pa ni takšen problem, saj sem sc že v bogoslovju vedno srečeval s Prekmurci in sem vsakodnevno poslušal prekmursko besedo. Ko ste prišli za škofa, ste rekli, da nimate v rokavu nobenega posebnega programa. Je bilo prav, da ste se prepustili izzivom? Bilo je pravilno in edino smiselno. Cerkev je živ organizem, ki ga moramo spoznati in iz njega izhajati. Tu sta versko življenje in pastorala že tekla, treba je bilo le ujeti veter v jadra. Prvo leto je seveda zahtevalo strukturno ureditev škofije, ustanavljanje organov, različnih svetov, komisij, služb in vseh osnovnih organizmov, ki jih škofija mora imeti za delovanje. Ali je delitev nekdanje mariborske škofije že končana? Ni Še dokončana. Škofje smo se že uskladili, sporazum pa mora potrditi še kongregacija. Nobenih problemov ne pričakujemo, formalno postopek pač tako poteka. Nepremičnine, ki so na ozemlju Škofije, avtomatično postanejo last nove škofije. Nepremičnin na našem ozemlju je zelo malo, Škofijskih stavb ni, gre le za 20 hektarjev pašni- Škof msgr. dr. Marjan Turnšek: »Kot škof sem obiskal že skoraj vse župnije, na polovici župnij sem letos birmal in se ob tem pogovarjal s člani župnijskih pastoralnih svetov, župniki, birmanci... Moj občutek je, da so ljudje z veseljem sprejeli novo škofijo, in zdi se mi, daje na župnijah nekoliko več življenja. Tudi komunikacija med Škofijo in župnijo je boljša, večje stikov kot prej. Včasih je bil škof na kakšni župniji v dvajsetih letih tolikokrat, kot sem jaz lahko v enem letu. To je koristno za vse in to pomeni Cerkev.« kov, nekaj travnikov in vinogradov. Sicer pa ima soboška škofija danes 36 župnij, vsaka župnija približno tri do štiri cerkve, kapelico pa ima skoraj vsaka vas. 5 kakšnimi vprašanji pa župniki najpogosteje prihajajo k vam? Gotovo je največ vprašanj povezanih s pastoralnimi zadevami, zakramenti, kako ravnati v določenih primerih, kajti ljudje imajo različne težave in dileme, in včasih se moramo posvetovati o rešitvi. Pogosta so vprašanja o gospodarjenju na župnijah, o pripravi srečanj in prireditev tako na dekanijski kot župnijski ravni. K meni pa pridejo tudi s čisto osebnimi vprašanji. Saj, tudi duhovniki so ljudje. Ali ima Katoliška cerkev dovolj objektov in kadra za potrebe svojih vernikov? Kot se sliši, se razmišlja o novi župniji v Rakičanu. To je stvar presoje. Gotovo bi večje župnije, kot sta na primer murskosoboška ali lendavska, z več kot deset tisoč ljudmi, laže delali, če bi bili manjši. V Rakičanu sta še bolnišnica in dom za starejše in gotovo je dovolj dela za samostojnega župnika. S tem vprašanjem se ukvarja posebna komisija, ki pripravlja elaborat o razlogih za in proti, ali je smiselno neko pastoralno enoto deliti in ali smo sposobni, da še ena samostojno živi. Seveda moramo v razmišljanje vključiti tudi število duhovnikov v prihodnje. Načrtujete kakšne večje investicije? V nekaj testih želi župnija v Murski Soboti zgraditi pastoralni center z novim vrtcem. Potem bi imela murskosoboška Škofija na razpolago celotno stavbo in prostore za svojo dejavnost. Za vrtec, v katerem bo danes 60 otrok, bo nova zgradba ustreznejša, saj vrtec po-tn-huie sniir In dinamiko, ško. Fij3 pa s udi Poleg rega škili jska Komisija za šolstvo proučuje možnost izvajanja šolstva, osnovnošolskega ali srednješolskega. Največja težav« Pn tem je, da nimamo primcr^illP,^l’ rov, novogradenj pa si našaš^1' tem trenutku ne more privo^o. Poletje je čas novih ntn* «’’** vskih sprememb po S 1 avgustom bodo vse sp«* jasne. Septembra se začst n«':l talno leto in prav je, da župni* ' mesec preživi na novi župniji ,J'*' vadi, preden začne opravljati' lo. Letos imamo tri novomas "«■' ' lencih, kjer je bila prvič drugi je v Črenšovcih in 1^4''' , meru. Glede na našo škofij11 lr 11 število, če bi jih bilo vsako bi lahko bili zadovoljni BiB ’ jih je bilo več, predvidevamo, . imeli prihodnje leto enega, l® dva, potem pa se zna zgodni, «>3 ’ nobenega. Vsekakor bi pum"1' duhovnikov, v drugih don-'^ u fijah pa je pomanjkanje se manjše v primerjavi z Zahoda ■ Kje vi vidite razloge, & trikov čedalje manj? Odstotek tistih, ki se hovnika, morda niti ni maor4'1 pred 20 leti, le otrok je mani . izbire poklicev so danes >■ kot nekoč. Tudi okolje po liva na odločitev otroka, vid«''j današnji svet vedno bolj pou°^^ pridobitniško naravnan poklic pa zahteva odločite'' toku in otrok, ki živi v sodob^’ se težko odloči za drugo p*11 je, da je vsesplošni tremi, '‘|S; starejši odločajo za ta p< ‘1,1 A ki takoj po srednji šoli vedo duhovniki, večina nekaj le' drugega ali ima celo pos " , * potem odloči za bu,3livn,^j{« glejte, letos je povprečna -«jr‘ mašnikov v Sloveniji 36 let Načrti in cilji škofije ■ / ževprvempaa^ pripravljali poleg redne#1" ' f rije za mladino, meseči-1 -h ( srečanja mladine, kot poseb , talno dejavnost izvajamo l pisma in mnoge dejavnosti, I tem. Sveto pismo želimo j tem. Sveto pismo _ dem in družinam, da luga prihodnjem pastoralnem želimo posebej posvetth tavljamo, da je družina dam ‘ P pomoči, tako z verskega W I bikov, saj se posledice ; ličnih področjih Leto začeli s srečanjem družin 2 c | pri Svetem Duhu na stan | Sveti Jurij ob Ščavnici »i«' A. Nanaa11^^ . Dr. Hozjan: ali se splača raziskovati zgodovino Prekmurja Svetle točke so, a jih je premalo Zgodovina Prekmurja ima specifični in etnični razvoj, ki je tudi danes slovenski in domači javnosti premalo znan. Ali se sploh še splača raziskovati preteklost Prekmurja pa je bil naslov drugega predavanja, ki ga je pripravila Pomurska akademija znanosti in umetnosti. O opcijah, ali je smiselno ali ni, je polemično razmišljal pomurski akademik in zgodo vinar doc. dr. Andrej Hozjan, priznani strokovnjak, ki se je rodil v Mariboru, a ni pozabil prekmurskega jezika in svojih korenin. Uvodoma se je vprašal, ali se slovenski humanistično znanstveni prostor dovolj zanima za Prekmurje. Resda se o Prekmurju in zgodovini v zadnjem času več piše in objavlja, vendar se v mnogih vseslovenskih delih Prekmurja le bežno dotaknejo ali nanj kratko malo pozabijo. Omenil je obsežno delo iz leta 2005 Novejša svetovna zgodovi- na 1848-1991, kjer je v knjigi s 1200 tisoč stranmi Prekmurju namenjenih le deset, v popisu literature pa ni omenjenega niti enega prekmurskega zgodovinarja. To pomeni, da nekega avtorja ta prostor ne zanima ali zanj nima primerne teže. Tudi Prekmurci svoje preteklosti žal ne raziskujemo načrtno in sistematično, in ker je nikoli niso, imamo v poznavanju svoje zgodovine veliko sivih lis, pri pisanju pa se pogosto uporabljajo zgrešena in zastarela dejstva. K boljši prepoznavnosti Prekmurja bo gotovo prispevala znanstvena monografija o zgodovini Prekmurja, ki nastaja in pri kateri med drugim sodeluje tudi dr. Hozjan. Ni sistematičnega in kontinuiranega raziskovanja Vsekakor je bilo v preteklosti Prekmurja nekaj trenutkov in snila na svetovne arheološke karte. Zbirnik Soboškega muzeja je postal najvidnejša in in dosežkov, na katere smo lahko ponosni. »Arheologija je s svojimi najdbami to pokrajino poti- Dr. Andrej Hozjan; »Razveseljivo je, da je zgodovina Prekmurja po zaslugi posameznih strokovnjakov in znanstvenikov ter institucij v zadnjem času bolj raziskana. Vendarje premalo novih spoznanj, ki bi temeljila na dodatnih in še neobjavljenih virih.« terdisciplinarna humanistična publikacija vzhodno od.Maribo-ra. Pojavljajo se novi raziskovalci, ki kontinuirano objavljajo članke o raznih vidikih prekmurske zgodovine, izšlo je nekaj monografij in zbornikov, različno obsežnih m drobnejših publikacij različnih strok ter člankov v slovenskih in madžarskih medijih. Svetle točke torej so, vendar jih je premalo in premalo je načrtnega dela ter novih spoznanj, ki bi temeljila na Študiju novih, še neuporabljenih virov,« pravi dr Hozjan. Povedal je, da vemo zaenkrat o razpoložljivih virih za prekmursko zgodovino Še zelo malo, saj se doslej še nihče ni specializiral za gradivo, ki pokriva to območje. Večina gradiva pa je arhivih v sosednjih državah, zato moramo nujno razmišljati o ustanovitvi lastne regionalne arhivske mreže, ki bi evidentirala izvirno gradivo o tej pokraji ni. li s k t li n »i a le » it A ii 4 i. 'n »I H K» i« Ft « * 1 'ti N it ’i «8 b n '31 * lii lil »I ‘l v 1 »i h S ’1 V angažira«1'." predavanj dr.Andfer ^ j omenil VP«35 koliko sc ui Prekmurk L J« sami humanis««^ delovanj«11 aoisko^^p preteki«’5’ ‘J nismo fP/ dovolj p°z° j raljenapnn zavzeti msnrin il' ki imamo: 0)1^5 nekaj i^^X nese zlata Ja^bo^ mo imeti,L J, govarjah* A-^ lj h Š K ok ~ 12. julij 2007 KULTURA 11 i j tr * »» S d it i F it it K C I t! * i* i* F I*” F 1 e Wmo sodobno slovensko leposlovje Novi deli Vincetiča in Kardoša ialužbalitera je predstavi-’■»v Klubu P.M' knjižni novce *1 domačih, avtorjev, zbir Ko ^ks proze Milana Vin«' 'ktJaJon In romaneskni pf-^tr Štefani Kardoša Riz-'*S polk j . Posrbc n poudarka je by tudi na predsta-’Ihl celostne podobe 1 ’ Piramida, v katero za-bibauvršča izvirno sodob-’“tyoslovje. "ko l inrenr je zbral v Talonu ’^ikntkih zgodb, od katerih * ; 'lin itkai 2c objavljenih bIco Petja Vidali je pou-»preranem zapisu kot '-uii element teh zgodb igro, T^avo igro na k hi. zmožnosti, 'biettigrab i podobno kot na na dovolj močne-b"kaku drugače dopolnju-neqj In tu jih. ukv . pfc| premaga, kot jim Wupd Pomenski naboj v, x nezanesljivim part-/7® dl V-i 'iti njemu, determini-.‘"»uh vse zgodbe v knjigi. ^ksplicirana, kot //"■ kot sah, kot nogomet, udi km drobna igra ^'•’oMiki srečk, v drugih te vlvtu nn čudne In porazu navoj-vsakdanjosti.« ^ranKirdi* sc p« svo|vm romana Sefe-‘ Hid.siuvljj se z romanesk- Rizling jtollM, i,'^J|lugi;jt1;<- |r umeščeno i>kol|r zarobljeno '■ in odprto k mestu ob Hiziing polka je prvi samostojni prvenec Štefana Kardoša. Milanu Vincetiču je pred kratkim izšla zbirka kratke proze Talon. Ob dvojnem jubileju župnije sv. Cirila In Metoda v Radencih Bogat kulturni program reki, sprožilni dejavnik pa pred* stavlja trenutek, v katerem se mlademu vinogradniku Cvetu Golji, pravemu moškemu, otroku tradicionalnega okolja, Človeku patriarhalnih vzorcev, robustnega stasa in krepkih pesti, ki podvori ženski, kadar je primerno, a se tudi stolče za svoj prav, kadar je treba, nakaže izpolnitev življenjskega poslanstva: njegova žena zanosi. Vendar pa se vsemogočni bog odloči, da bo mladega vinogradnika postavil na preizkušnjo. Vaška (nes)pamet mu vsadi dvom o očetovstvu, zavita pota njegovega dvoma pa se usodno križajo z blodnjakom mestnega norca Davida Šveca, »morskega človeka« z velikanskim tičem, na katerega kaže božji prst kot na možnega očeta. Dogajanje se odvrti v svoj neizbežni razplet Ob tej priložnosti so predstavili tudi prenovljeno celostno podobo Zbirke Piramida, ki je zgrajena na likovnih delih slikarke Sabine Šinko. Njeno razstavo si še vedno lahko ogle- date v Klubu PAC. Sabina Šinko je iz Lendave, diplomirala pa je na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Maribor z likovnim oblikovanjem predstave Pepelka Lutkovnega gledališča Maribor pod mentorskim vodstvom Brede Varl. Od takrat se intenzivno ukvarja z lutkovnim gledališčem, slikarstvom in ilustracijo. Zaposlena je na Pedagoški fakulteti Maribor kot predavateljica za lutkarstvo, lutkovno oblikovanje in gledališko-scenske umetnosti. Mlada župnija Cirila in Metoda v Radencih je praznovala obletnici dveh pomembnih dogodkov; 30. obletnico ustanovitve župnije in 20. obletnico posvetitve nove cerkve. Ob tej priložnosti so pripravili bogat kulturni program. Na literarnem večeru v kongresni dvorani hotela Radin so se predstavili trije duhovniki, besedni umetniki: mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, Jože Zadravec ter Lojze Kozar ml. Zanimivi gostje so potrdili, da se je misel, spraviti duhovnike pisatelje izza cerkvenih zidov in jih predstaviti širši javnosti, izkazala za pravilno - dvorana je bila polna. Dr. Jožef Smej je s svojim izjemnim poznavanjem starejše prekmurske katoliške in protestantske književnosti razodeval tisto, o čemer se nismo učili v šoli in je širši javnosti skoraj nedostopno - to so stara besedila prekmurskih pesnikov - duhovnikov, začenši z bratrancema Števanom in Miklošem Kuzmičem. Lojze Kozar ml. je zadnji urednik Stopinj, vsakoletnega katoliškega »koledarja«. Bralci ga poznajo po njegovih črticah, katerih glavna tematika je skrb za tako imenovanega malega človeka - goričkega in po-rabskega, ki izginja s svoje rodne zemlje: izumiranje vasi, propadanje kmetij, vdor modernega načina življenja, odhajanje v svet - pozabljene vrednote, ki so držale skupaj vaške skupnosti. Zgodbe so prepričljive tudi zato, ker ga ne skrbijo le kot duhovnika, ampak tudi kot človeka, ki ga na rodno grudo in njene ljudi veže posebna ljubezen. Profesor književnosti Jože Zadravec je predstavil svojo knjigo Proseče dlani, zanimiv in pregleden prikaz duhovnikov - umetnikov na različnih področjih. Tokrat je bila beseda o pesnikih in pisateljih, ki so ponjave Tineta Mlinariča k j— ww ■ ■■icii.fi ivniaiaiica ^hovne pesmi Meniškega romanja UM« Izdal v svoji zbirki pesniški potopis, razkriva zu-mitnmjt dogodke s \ življenjskega roma-"nnjt o tem kar jr ’ obljudi, kar vsak-’•»' sc morda Njegovo taz-pazila in proza, (Kana), Pri-% Uniji vi Reka ^2*" uooo). sc ‘ ^'’'‘^hovnosiju Pf' Pnl*bTio®" /'■ '"'imjevu religiozno u"irr . pesniško ramo nareAil S|omškovi za- lož bi, pesmi pa so razvrščene po sklopih Šepavi psalmist, Pesnik s Feniksovim perjem, Verine ljubezenske razglednice ter Očkove velike rošade. Je Četrta Mlinaričeva pesniška zbirka, avtor pa je zanjo našel navdih v Svetem pismu in religioznem svetu. Ali, kot je v Enigmio duhovnega iskanja v poeziji Tineta Mlinariča zapisal mag. Franc Kuzmič, nas avtor že v prvi vstopni pesmi Lidija nagovori, da tudi mi vstopimo, pristopimo bližje in poslušamo, kakšno duhovno sporočilo nam je v pričujoči zbirki pripravil:«... naj vstopijo, / naj prestopijo, / ker v hiši prenočuje, / ki nas je prvi / gostil.« In s temi stihi nas pesnik povabi, da stopimo v svetišče njegove poezije in s tem v središče njegovega sveta. S svetopisemski besedami se srečamo v vseh sklopih njegovih pesmi, ali kot pravi dr. Brane Se- TINE MLINARIČ negačnik, so njegove pesmi sple-tene iz prvin najbolj vsakdanje, otipljive, včasih celo banalne resničnosti ter iz religioznih simbolov, miselnih abstrakcij in visokih duhovnih zaletov, ne da bi bili ti elementi med seboj ostro razloče-ni, prav nasprotno: med njimi pravzaprav poteka intenzivna interakcija.... Pretihotapil je verze, / 7 A K A p NT r A V F jim prebiral-/oni pa so jih užili,/" & I’ J A V J-* zublje/duha. Tine Mlinarič dela v zdravstvu, aktiven je na kulturnem, etnološkem in naravovarstvenem področju v svojem nfiljeju, vso to doživljanje sveta, osebna potovanja v duhovni svet, pa ga močno prevzamejo in ženejo k neprestanemu ustvarjanju. V njegovih delih lahko bralec spoznava njegova iskanja in odstiranja. Ali kot pravi: Brez nje ne bi bilo / pesmi. / Njej Literarni večer s posebnimi gosti javnosti razen redkih (Vladimir Kos) premalo znani, čeprav so bili duhovniki tako v preteklosti kot sedanjosti v slovenski književnosti vedno prisotni, njihove stvaritve pa velikokrat dosegajo visoko umetniško raven. Vsebino večera je zaokrožila skupina ljudskih pevk Več-nice, ki zbirajo stare nabožne in druge pesmi. Odlomke iž literarnih besedil je bral Vladimir Rantaša. Ob tej priložnosti je likovna sekcija KUD Bubla s predsednico Marijo Marič v preddverju cerkve pripravila razstavo fotografij in drugega gradiva, ki prikazuje življenje te skupnosti od ustanovitve župnije naprej. Na ogled bo vse poletje. V soboto so nastopiti v cerkvi domači cerkveni pevski zbor z zborovodkinjo Julijo Klanjnščak, komorni pevski zbor Akord z zborovodkinjo Vanjo Rantaša, pevca Anja Rauter in Aleš Žitek ter recitatorja Anka Maje in Ivan Kos. Prireditev je povezovala Katja Zamuda - tudi z odlomki iz župni jske kronike prvega radenskega župnika in slavnostnega govornika Franca Levsteka. Spregovoril je o težkih začetkih v času, ki cerkvi ni bil prijazen, o prvih letih, ko je moral zbirati dovoljenja za gradnjo nove cerkve, o napornem zbiranju denarja od Slovenije pa vse do Amerike. Predstavili so tudi jubilejni zbornik Vera, upanje, ljubezen, v katerem.so avtorji, večinoma duhovniki, cerkveni dostojanstveniki in drugi, ki so sodelovali pri gradnji cerkve, spregovorili o nekdanjih in sedanjih časih, B. B. L, Foto: D. M. jo posvečam. A. N. R. R. Piktofiguralije Rudija Urana v Ljutomeru V Galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru so na ogled umetniška likovna dela slikarja Rudija Urana Piktofiguralije. Kot je zapisal Mario Berdič, gre Za najnovejši ciklus mariborskega slikarja, v delu katerega je razvidna aluzija na piktografijo, pisanje s podobami, ki se po eni strani navezujejo na (kalOgrafično izhodišče najnovejšega Uranovega oblikotvorja, po drugi strani pa na ideo-gramsko zasnovo likovne pripovedi. Uran pripoveduje, da je najprej začel ustvarjati svoje figure s pisalom po robovih časopisov, šele kasneje pa je prišel ha idejo, da bi jih lahko upodobil tudi na platnu s Čopičem in barvo. A. N. R R. Sobota, 14. julij od 9. do 12. ure Sobota. 14. julij, ob 10. wi Dober dan zdravje! Brezplačno merjenje krvnega sladkorja, , holesterola in krvnega tlaka. Naredlte nekaj za svoje zdravje in se nam pridružite, ko bomo v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja Pomurje brezplačno merili krvni sladkor, holesterol in krvni tlak. Vabljeni! Vitrina pomurskih doktorskih disertacij V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti so odprli vrtino, v kateri bodo odslej na enem mestu zbrane doktorske disertacije vseh članov Pomurske akademije znanosti in umetnosti. Na tej knjižni policije zbranih več kot sto doktoratov različnih strok in področij, ki sojih ustvarili pomurske akademikinje in akademiki. PAZU namreč od vsakega svojega člana zahteva. da ob vpisu podari svoje doktorsko delo, saj tudi stem prispevajo, da znanje vračajo v okolje, od koder prihajajo, je dejal dr. Mitja Slavinec. Odslej bo vse to znanje na voljo tudi domačim bralcem in vsem, ki bi jim prišli prav znanstvena spoznanja in ti dosežki. Na slavnostni otvoritvi je položil v vitrino svojo disertacijo dr. Branko Škafar, zadnji akademik, ki je pristopil k PAZU-ju, ne pa tudi zadnji Pomurec, ki je v teh dneh prejel doktorski naslov- A. N. R. R. esej, Murska Sobota Nastop narodnozabavnega ansambla s humoristi maskoto Kla ODPIRALNI ČASI CENTRA: od ponedeljka do sobote; od 6- do 20. uro neddje: od 8, do 12. ure ‘a Mercator 12. julij 2007-visim Na posnetku so letošnji odličnjaki iz OŠ Šalovci, na katere so vsi v občini zelo ponosni. Zadnji dan v tem šolskem letu je odličnjake sprejel tudi župan Edvard Mihalič: Ines Berke, Mateja-Kous, Selma Rogač, Polonca Škodnik, Lea Vogrinčič, Simona Geder, Karmen Madjar in Martina Majer. Na OŠ Miška Kranjca Velika Polana je bilo pet učencev odličnih vsa leta šolanja. Ti učenci so: Janja Horvat, Laura Jaklin, Tjaša Žerdin, Urška Koveš in Sara Hozjan. Podžupan Alojz Jerebic se je udeležil sk- Radgonski župan .Anton Kampuš je sprejel ob koncu šolskega leta najboljše učence treh osnovnih šol v občini, ki se ponašajo z odličnim uspehom v vseh letih obveznega šolanja, odličja pa je podelil tudi najboljšim učencem radgonske glasbene šole. Odličnjaki OŠ Gornja Radgona so: Mitja Hamler, Peter Vreča, Žiga Roškar, Tadej Sinic, Danijel Sovec, Marcel Kovačič, Matej Ivanek, Žiga Koračin, Tjaž Polajžer, Timotej ŠČančar, Tadej Božič, Rok Šinko, Staša Čurman, Sandra Ferenc, Špela Senekovič, Tamara Serec, Gabriela Mišja, Tjaša Matjašec, Ana Brunec, Alji Gabor, Leonida Kajdič, Špela Sedivy, Lucija Vulc, Ines Mulec, Natalij8 rencek m Aleksandra Štuhec. Najboljši na OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova so: K'81 jr . ‘ bler, Uroš Kur, Mojca Rojko, Katja Šiško, Mirjana Mulec in David Sterniša. Na OS dr. J 1 ' l[ Radgona so bili v vseh razredih odličnjaki: Sašo Rožman, Gregor Jaušovec in David I Jf v radgonski glasbeni šoli: Jan Juršnik, Vita Petek Regoršek, Tjaša Mlinarič, Benjamm lepne prireditve oz. valete na šoli in jim podelil posebna priznanja ter knjižne najirade v1 , Velika Polana oz. župana Damjana Jaklina. Učenci so se vpisali tudi v posebno knjigo n ^WlKr 12. julij 2007 ©allow«----- Na priložnostni slovesnosti ob koncu šolskega leta v Osnovni šoli Apače je pripravil apaški župan dr. Darko Anželj tudi sprejem za učence, ki so dosegali v vseh letih obveznega šolanja odličen uspeh. S takšnim uspehom se ponašajo; Nina Kovač, SašaTropenauer, Manja Kocet, Nina Sobočan, Doris Grajner, Urška Horvat, Aljoša Šafran, Mitja Mauko, Patricija Primožič, Alexandra Peserl in Gregor Prah. • t.lr J1 občine Ivan Markoja je povabil na sprejem in pogostitev vse ^iižaen " to šolsko leto z odličnim uspehom, in vsem tudi podelil ^jaki. / 10 Pr*2nania Ob tem je še posebej čestital tistim, ki so bili do zadnjega razreda. To so bile Kaja Zver, Valentina Virag, Tamara Raduha in Patricia Kociper (manjka na posnetku). '• / ' 1 trudil^0 ueJ<>ič in li kan ■' "Xe" "T "V0”™ Š0‘Ske8a kta: T°maŽ Ro“ J^jskešole Ir • \ 8 odhlM»v so doMi skromna darilca in velik hamburger še . ki " "pr''..^"’P^name na tekmovanjih iz k. . so se na različnih tekmovanjih uvrstili med deset najboljših. Julija Žižek, Julija Zadravec, Denis Bedekovič m Primoz Mlinarič so bdi vseh osem let odličnjaki razkriške osnovne Šole. Knjižne nagrade in priznanja sta jima podelila župan občine Stanko Ivanušič in ravnatelj šole Bojan Macuh, ki je vsem učencem tudi povedal: »Težko bi našteval vse uspehe in odlične rezultate, ki ste jih dosegli. Morda samo v nekaj stavkih: Udeleževali smo se različnih tekmovanj, srečanj, projektov in natečajev. Uspešno in tudi malo manj Velikokrat smo odvisni tudi od števila učencev na naši šoli. Pa vseeno smo se vračali zadovoljni z zlatimi in vsemi drugimi priznanji, predvsem pa z dobrimi rezultati, ki so povezani tudi z dobrim delom vaših mentorjev, učiteljic in učiteljev naše šole. Hvala vsem ♦ Župan občine Kuzma Jožef Škalič, ki je tudi ravnatelj OŠ Kuzma, je nadvse ponosen na dekleta, ki so bila odlična vsa leta osnovnega šolanja: Ana Tivold, Anina Matiš, Evelina Krpič, Melani Bernjak in Sanja Horvat. n* । ■ Sji 1 ''n.i Barbara Auguštin, Sara Bertalanič, Tjaša Celec, Maja Dšuban, Tanja Flisar, a ^uko, Blažka Kovač, Natalija Kranjec, Barbara Lejko, Maša Pertoci in Daša Steši. Odličnjaki občine Moravske Toplice: Mojca Kerman, Tjaša Kočar, Larisa Lara Kolarič, Dominik Lanjšček, Gregor Nemec, Natalija Sever (vsi OŠ Bogojina), Tomaž Koltai, Doris Letina (oba OŠ Fokovci), Sandra Gal in Natalija Novak (obe DOS Prosenjakovci). 14 IZ NAŠIH KRAJEV 12. julij 2007-VBlM I S predstavitve mini poslovnih načrtov učencev velikopo-lanske osnovne šole Tudi osnovnošolci pripravljajo zanimive poslovne načrte Začetek podjetniške kulture Občina Velika Polana je uspela na 1. javnem razpisu sklada Evropske unije Interreg III-A za sofinanciranje projekta Tradicija in sodobnost za boljšo zaposljivost. V projekt so vključili kot ciljne skupine učence osnovne šole, srednješolce in študente, težko zaposljive občane in izdelovalce domače obrti. Za lasten vložek v višini 61.283 evrov bo občina upravičena do povračila 157.520 evrov. Prejšnji torek smo bili priča predstavitvi mini poslovnih projektov, ki so jih pripravili učenci OŠ Miška Kranjca Velika Polana, in to v okviru podjetniškega krožka, ki so ga izvajali na šoli v sodelovanju s podjetjem Sun iz Gornje Radgone. Vodja projekta je bila Irena Jeneš. V poslovnih načrtih so se lotili tem, kot so Prodaja časopisa, Trgovina z nakitom, Športni časopis, Turistično vodenje po občini Velika Polana idr. Učenci so ob predstavitvi dejali, da je bilo to zanje zanimivo in koristno delo Njihovo dejavnost je ob tem posebej pohvalil tudi podžupan velikopolanske občine Alojz Jerebic, ki je med drugim dejal, da ta projekt črpa možnosti za zaposlovanje iz tradicionalnih znanj, ta znanja nadgrajuje in dopolnjuje z znanji, ki so potrebna za uspeh na današnjem trgu delovne sile. S tem projektom želijo seveda tudi dvigniti zavedanje o pomembnosti vseživljen jskega učenja in prav je, da se razvijanje podjetniške kulture začne že v osnovni šoli. J. G. Babe ali snopi... Saj niti ni pomembno, kako se jim reče, glavno je, da to lepoto tradicije na Goričkem še lahko vidimo. S koso ali kosilnico požeto žito so zložili tako, da je klasje zgoraj in povezano skupaj. Ko se bo posušilo, ga bodo s cepci zmlatili, pripravili mlatitveno pojedino... Ne vemo, ali bo ravno tako, prav gotovo pa bo slama tega žita pokrila spet nekaj novih, na tradicionalen način Zgrajenih hiš. B. B. P., foto: K. M. Lončarski tabor Tradicionalni tabor z delovnim naslovom Lončarstvo nekoč in danes, ki ga*je pripravila OŠ Puconci, je potekal na treh prizoriščih: v Puconcih, Pečarovcih in Števanovcih (Porabje na Madžarskem) Udeležilo se ga je devetnajst osnovnošolcev in srednješolcev iz Slovenije, Madžarske in Slovaške. Glavne dejavnosti so bile gnetenje in oblikovanje gline, delo z lončarskim vretenom, poslikava ter glaziranje in žganje lončenih izdelkov. Imeli so tudi pestre spremljevalne dejavnosti, kot na primer spust po reki Muri, odbojka na mivki, izlet po Pomurju idr. Ob koncu celotedenskega tabora so v priložnostnem programu nastopili pevci, plesalci in igralci, prisotnim pa je spregovoril tudi puconski župan Ludvik Novak. Svoje izdelke so udeleženci tabora predstavili na razstavi. Da je tabor tudi tokrat zelo lepo uspel, ima največ zaslug vodja Ignac Čeh, učitelj tehnike na OŠ Puconci. Janez Konkolič Goričko - raj za vitalne upokojence 1 Pristno in/ali poceni V Čepincih, Markovcih, Budincih in Šalovcih se pojavljajo novodobni velep^' ni ki, ki so pokupili ne le hiše, ampak več kot deset hektarjev zemljišč. Za^ So Goričko odkrili najprej Angleži ali Ljubljančani? Vsekakor se med kupci najdejo tudi Sobočani, ki si sicer ne kla morejo privoščiti tako veli- ja kih nakupov in tako hitre in temeljite obnove kot Angleži, čeprav so tudi izjeme. Vsaj dvajset hiš, ki so prej propadale, je danes v šalovski občini vzorno obnovljenih. Na primer v Čepincih nastaja med Vrejom in Žeroginom Bregom celo novo naselje zdravnikov, arhitektov, odvetnikov in direktorjev. V Markovcih so ekonomisti in finančniki, v Budincih ljubitelji zdravega življenja, t Sa-lovcih podjetniki, politiki... ti S tu Aleksander Abraham, župan Občine Šalovci; »Natolcevanja o mojem sodelovanju pri teh nakupovanjih, torej da bi jaz kapitalsko sodeloval pri tem, ne držijo. Kot župan pajim rad pomagam, če lahko. Prav tako se ne kupujejo občinska zemljišča, ampak zasebna.« In kaj je bolje: da so lastniki propadajočih hiš in opuščenih njiv, travnikov in gozdov Angleži ali Slovenci? Domačini pravijo, da z Angleži nimajo slabih izkušenj, da so nemoteči, nekateri se celo želijo vključiti v njihovo družabno življenje. So pa tudi taki, ki so kupili stare hiše zato, da bi jih preprodajali (zahodni del Goričkega), in tega se vaščani najbolj bojijo. Zato nekako raje vidijo, da so kupci Slovenci, še bolj veseli so, če so to znane osebnosti. Župan šalovske občine Aleksander Abraham priznava, da se je načrtno odločil, da jnsJek'I.K' Namesto jaht, dragih avtomobilov in letal je zdaj v modi imeti svoj breg in hišo, tradicionalen način; pa tudi urejeno okolico kot iz škatlice - vključno z delom & bo pripeljal v svojo občino čim več znanih, izobraženih in kapitalsko močnih oseb -svetovljane, strokovnjake, raziskovalce, ljudi z idejami. Zaveda se, da so kupci predvsem starejši ljudje in da kupujejo zemljišča in hiše zato, da bi tukaj preživeli svoj upokojenski ali prosti čas. Ti vsekakor ne bodo popravili starostne strukture v občini, kjer je 45 odstotkov od 1860 prebivalcev starejših od 50 let. Toda ti ljudje bodo dodali pokrajini neko novo vrednost. S svojimi idejami, zamislimi pa tudi investicijami bodo naredili vasi in predele zanimive tudi za mlade dru- žine, za - hj J dejavnost1' magalepripeli^^ [n prav to naj bide k lo Goričko pred propadom. tudd( jovsi^P^'^ otroke, potomce Bernard^ B- Marjan Maučec, svetnik v Državnem svetu Republike Slovenije, si je zgradil prostore za oddih in druženje po svojih zamislih iz stare opeke na t. i. marofu. Je lastnik 22 hektarjev kmetijskih zemljišč in devetih hektarjev gozdov, na ograjenih travnikih pa se pasejo krave. Tabor Rdečega križa V organizaciji Območnega združenja RK Gornja Radgona je bil ob Osnovni šoli Gornja Radgona med 26. in 30. junijem 7. tabor mladih članov Rdečega križa. Udeležilo se ga je 47 mladih »rdečekrižarjev« z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Za uspešen potek celotnega in zanimivega tabora je skrbelo šest mentorjev in še šestnajst prostovoljcev. F. KI. Beltinci J [zdelan je^' ' vedbe inv««---' 2007-2HH i11^ ' ^11*5 Letos naj bi kolesarske za kar hi’d1’ P gradnjo koks", „ vci- Dokležovje b' tošnjem zadnje® čanapabovp^J . Ii-IJ ho rt*vr’ sirske steze > e|j v I ga bodo dok° leta 2OO9.Z^^,,Z, sirskih stez / večkotntil')0* U^jeO Poleg tega^^ cijsko vzdrži J T stez, kar bo p ( ^•dulen* njlnf1' c1''-urejanje^"" H>X Kmečko ull^ jr^/ cu le oSnieU* Ijevanjeteb < ob koncu ■ ' , ; tudi V leti Bučečo^' ........ težja iz družim >z? .. beš^T^ delak^jX slovitven0, stU ObmjptjJX5 pesmi"' • .ul Bučeči A ' 1MK;42. julij 2007 IZ NAŠIH KRAJEV ^Portorožu smo odkrili plesni par iz Velike Polane Zdoma do morja, čez pa ne J^fseje podal med zidarje, Marjeta pa v kuhinjo iska>i ob HdL' ,,UdJ * prck i V^‘^reninam^nibi-It l . da bi se sreča-iit .u' «»di za- ' Ve vPorto-JjL “dnevi smo ju n^£ri'h............ - J doma«. tako kot kT:||Cp0 P°' Mnsf,r„i '2akonca živita 'tiar.-,' prvih ple- ; ' ^'folklorni skupini ^staše d10 Velika Po,ana Na lnes ponosna in se tistih časov. * , JSUna manjših kme-mo^nosti, da ’’'h"'1'”' stase "rtll°dšla v svet s z doma leta da na Pri-delavce v grad-^■^sied^b^hropiaču-"/petih službo ^Skik mu je uspelo s Marjeto Sta bi-" ^1‘tn i^. je > da bo odšla k tela Piran, si čez čas pridobila kvalifikacije za kuharico in po treh letih so jo postavili celo za vodjo hotelske kuhinje. Tedaj so jo poslali tudi na dodatno izobraževanje v Opatijo. V želji za boljšim zaslužkom pa je cez Čas odšla za vodjo kuhinje v gostišču Pri treh vdovah v Piranu, od tam pa za vodjo kuhinje v hotel Jezero v Fiesi, kjer je bila zaposlena vse do upokojitve. Marjeta se ne more posloviti od rož Na veliko veselje sta dobila sina Roberta in začela sta razmišljati o večjem stanovanju, pravzaprav o novi hiši. Ko se je ponudila priložnost, sta kupila v Portorožu parcelo in zgradila hišo. Pravzaprav je večino gradbenih del opravil Jožef sam. Ker je hiša precej velika, sta se leta 1973 odločila, da bosta sobe oddajala turistom. Bila sta med prvimi sobodajalci v Pertorozu. Sedaj je v glavnem to dejavnost prevzel od njiju sin Robert, ki se je izučil za vodovodarja in ima tudi že svojo družino. Starša mu pomagata po svojih močeh. Marjeta se predvsem nikakor ne more posloviti od rož, ki jim namenja veliko skrbi in nege. Je članica hortikulturnega društva in uspelo ji je osvojiti tudi že tri zlata priznanja na natečaju Roža Portoroža. Z možem z veseljem skrbita tudi za urejanje okolice Belega križa, ki je znamenitost Portoroža. Marjeto pa veseli še petje v cerkvenem pevskem zboru in branje berila pri mašah v župnijski cerkvi. Oba sta imela dolgo časa domotožje po Prekmurju in razmišljala sta celo, da bi si v Veliki Polani zgradila manjšo hišo. Zdaj se jima zdi, da sta prava Portorožana, v rojstni kraj pa hodita nekajkrat letno na obiske, ko se zadržujeta pri bratu, Če pride ravno takrat iz Nemčije, ali pa ju z veseljem gostita prijatelja Marija in Janez Hozjan. Delček Prekmurja pa imata tudi v Portorožu. Marjeta je pred kakšnimi štiridesetimi leti vzela s sabo sadiko domače slive in jo posadila pri hiši. Oba se z veseljem udeležujeta tudi prireditev, ki jih organizira Društvo Prekmurcev v slovenski Istri. Besedilo in foto: Jože Graj Peto mesto za Damaris Kolarič iz Ljutomera Join di 1 5 Prej sta se po-,p*w da grem vse , 'V|j kotjevti- P1'! številne do UP°-vito ., ’ ^ništvu, vendar .r potn°žni delavec, 1 i-r r^1'' med delom .1 ............. 'h' le m- ' 1 Poklicu. Jphi n celo na delu _ tal' pr.n laku S;— % ^|| upniku > vQin h*lmeddru- ^'^^''"'^■več-nr '/ ^reri bodo HalaS« . cl*ka Polana, Enosobno sta- Jožef in Marjeta (dekliško Tibaut) Horvat pred svojo lepo urejeno hišo v Portorožu, od koder je tudi čudovit razgled na Piranski zaliv. Marjeta pravi, da ji oko samo po sebi poleti tja zjutraj, ko vstane, in zvečer, preden gre spat novanje za cerkvene uslužbence in sanitarije ter priročno kuhinjo. Projekt gradnje financira Župnija Velika Polana J. Ž. Banovci Za obnovo vodovodnega omrežja in povezavo do Veržeja je pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje. Ker ta del obnove sovpada s krakom pomurskega vodovoda, za katerega pa se še ne ve natančno, kdaj se bo gradil, bodo z njegovo gradnjo morali počakati. M. J. Ljutomer Pred kratkim je bilo v Ljutomeru mednarodno srečanje pihalnih orkestrov, ki je bilo povezano s 85-)etnico ljutomerske godbe na pihala in dneva državnosti. Srečanja so se udeležili tudi orkestri iz avstrijskega Friedberga in Užic iz Srbije. Po uvodnem pozdravu podpredsednika KUD Ivana Kaučiča Ljutomer Mirka Preloga je skromno število obiskovalcev na parkirnem prostoru pred hotelom Jeruzalem prvi dan (v soboto) sp- remljalo 45-minutni program orkestra iz Friedberga, sledil je nastop Duvačkog orkestra Jovana Ivanoviča iz Užic (na posnetku), za konec pa je poskrbela domača godba. Nedeljsko dopoldne sta s svojimi nastopi na Miklošičevem trgu popestrili godbi iz Užic in Ljutomera. Vsi sodelujoči želijo tovrstna srečanja ohranjati v prihodnje, za kar se je še zlasti zavzel župan Friedberga Ruphert Hubcr. Obeta se tudi prvo gostovanje Ljutomerčanov v Užicah. N. Š Organizira lo za svoje člane enodnevni izlet v nase glavno mesto. Ogledali so si živalski vrt, kjer so se otroci zelo veselili ob srečanju z ^Peljali na ljubljanski grad. Tam je nastala tudi spominska fotografija. Vsi so izrazili željo, da bi bilo takšnih izletov še več. Priredil: J. G. Na državnem tekmovanju za 17. Župa nčičevo fru lico v Vinici, kjer so se srečali mladi pesniki in recitatorji iz vse Slovenije, seje odlično odrezala učenka 7. b-raneda OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Damaris Kolarič (na posnetku). Ljutomerska učenka je zastopala pomursko-podravsko regijo in med petdesetimi prijavljenimi šolami pristala med petimi najboljšimi miadimi recitatorji v Sloveniji. Pod vodstvom mentorice Darinke Budna se je predstavila s pesmico Snežinka, eden od verzov pa se glasi takole: »Čisto, čisto tiho stopajo copatki./ Gazijo po snegu trije majhni škratki/ Domek je še daleč, zebe jih v ušesa./ Huda teta zima nanje sneg potresa/ Prvi se zmrduje: Sneg je huda reč./ Drugi obupuje: Kje je naša peč?/ Tretji ne posluša. V žep lovi snežinke./ Rad bi si najlepšo spravil med spominke/ Nič mu ne povejmo, da se bo stopila/ Da se v drobno kapljo kmalu bo prelila/ Naj otresa hlačke, smeje se čez breg/ in lovi v ročice drobni beli sneg« N. Š. Zlatoporocenca Eijavec iz Murske Sobote Po petdesetih letih skupnega zakonskega življenja sta si ponovno izrekla »da« Alojz (roj. leta 1930 v Dokležovju) in Ljudmila (roj. leta 1937 v Podgra-dju) Erjavec iz Murske Sobote. Zlatoporočni obred je bil v soboški poročni grajski kapelici, na »gostuvanje« pa so se podali v beltinski grad. Alojz je bil poklicni šofer, največ časa pri TP Potrošnik, Ljudmila pa je delata kot kurirka - čistilka pri podjetju Petrol. Jubilanta imata tri otroke in pet vnukov. Vsi živijo v njuni bližini. J. G. Brat Džouži Nekaj lejt nazaj so si deca z vzhodnega Berlina z deco zahodnega Berlina kričali što je na boukšon. Pa so ovi z zahodnoga kričali: »Mi pa mamo pomaranče vij jtpa nemate, he, he!« Deca z vzhodnoga pa nazaj: »Mi pa mamo socializem, vi ga pa nemate, he, he!» Z zahoda so se pa drli: »Mi mo pa socializem tudi meli he, he!« Vzhodnjaki pa nazaj: »Te pa pomaranč nete meli he, he!« Na te istinski hec se je spouto Bela v ton časi, gda seje šlo za tou, ka šteri od naši predsednikof de na proslavi guč držo. Čista po decinsko. Kcoj je pa bilou ešče tou/ka je predsednik sploj nej buu na proslavi, pa je povedo, ka sploj več nede na proslave odo. Tou njemi je pa dalo ešče bole misliti. Bole je premišlavo Bela, bole je sprevido, ka predsednik eno guči pa piše, drujgo pa dela, pa si je spopejvo: Državni praznik je minil, le kdo je na proslavi bil, če b'la bi Janeza oba, ta stvar kompletna bi bila. Pa eden Janez tam ni bil, pri celi stvari je talit, proslava vendar ta ni b’la poteza kakšna strankarska. Enakih misli nihče ni to Janez večkrat govori, v življenju naj bo zakon tak, bil živcev mirnih naj bi vsak. Po naših znanih pote) Turistične prireditve Boreča - V nedeljo, 15. julija, ob 9. uri bodo pri gasilskem domu vaške igre občine Gornji Petrovci. Po sprevodu nastopajočih bodo različne igre, kot so košnja trave, vlečenje vrvi, sestavljanje voza in podobno. Lendava - V centru Banffy bo v soboto, 14. julija, otvoritev razstave vezenin lendavske ročnodelske skupine upokojencev, ki jo pripravljata lendavsko društvo upokojencev in Zavod za kulturo madžarske narodnosti. Moravske Toplice - V športnem parku Term 3000 bosta do 24. avgusta vsak četrtek, petek in soboto od 19- do 22. ure tržnica ročne obrti in turistična tržnica. Ob 20. uri bodo vsak četrtek nastop folklornih skupin in ljudskih pevcev ter igre brez meja, v petek bo nastop mladih nadarjenih glasbenikov in plesalcev ter plesna glasba v živo, v soboto pa družabne igre, glasba in ples. Prireditve pripravlja TIC Moravske Toplice. Beltinci - V prostorih beltinskega gradu je na ogled prvi del stalne razstave Zgodovina zdravstva v Pomurju, ki sta jo pripravila Zavod za turizem in kulturo Beltinci in Pokrajinski muzej Murska Sobota. Murska Sobota - V soboto in nedeljo, 14. in 15. julija, pripravlja Planinsko društvo Matica Murska Sobota pohod v avstrijsko Kepo, ki ga bo vodil Ignac Benkovič. Selo - Rotunda sv Nikolaja v Selu je odprta od torka do sobote med 9- in 17. uro. Cven - Turistično-informacijski center Cven je odprt do 1. oktobra vsako soboto in nedeljo od 10. do 19. ure Vsako prvo soboto v mesecu pa je kmečka tržnica s krapci, kvasenicami ter drugimi domačimi jedmi in izdelki ljudske obrti. Usposabljanje sobaric v Termah 3000 V družbi Terme 3000, ki posluje pod krovno blagovno znamko Panonske terme, poteka usposabljanje sobaric, ki ga izvaja Ljudska univerza Murska Sobota. Program izobraževanja sobaric je nastal na pobudo Evropske unije, ki ga tudi sofinancira. Aktivnosti potekajo v okviru programa z naslovom Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Jaz in moje delovno mesto, udeležuje pa se ga osemindvajset sobaric, ki so zaposlene v družbi Terme 3000. Namen je, izboljšati izobrazbeno strukturo ter vzpostaviti medsebojno sodelovanje in zadovoljstvo zaposlenih. V programu tristour-nega izobraževanja je poleg pridobivanja teoretičnega znanja sobaric tudi pridobitev novih praktičnih znanj, s katerimi uresničujejo cilj stalnega izpopolnjevanja za samostojno in dejavno opravljanje delovnih nalog in zahtev, ki jih prinaša razvoj delovnega procesa. J. Ga. Pod brajdami v Filovcih 0b petem prazniku Krajevne skupnosti Filovci je potekal tudi festival vina in pesmi, ki so ga naslovili Pod brajdami. Za sceno je poskrbel Jože Gutman. V imenu KS Filovci j e zbrane nagovoril njen predsednik Andrej Baligač. Več tisoč obiskovalcevje ob tej priložnosti uživalo ob lepi pesmi in glasbi priznanih slovenskih pevcev in ansamblov. Predstavile so se ljudske pevke iz Filovec, Kraškenske pevke iz Krašnje v občini Lukovica ter gostje iz Slovenske Bistrice in Madžarske. Prvi festival vina in pesmi je bil povezan z dobrodelnim koncertom, izkupiček pa so namenili otrokom za »evro za lažjo pot v šolo«. Ob tej priložnost so pripravili domači vinogradniki in kletarji degustacijo 30 vzorcev vin, ki so v zadnjem času prejela zlate medalje v filovskem društvu vinogradnikov in na ocenjevanju vin za prekmurskega vinskega prvaka. - J. Ž. Čas za delo in čas za zabavo Člani Turističnegain®?i lamenci in ciomačig s io vse leto veliko zastavijo širok pfW & nosti, ki jiti želijo 105 n judo Vitel za dokončno uredilt1^1; skega doma. lamenciti praznota1 >*' membna jubileja, gr-*1 sedemdesetletnico, društvo pa desetleioi^ I vanja Poleg vseh se letos tudisktpii^i na izlet. Ogledat s.-1 jino, gasilski n*-*C ■‘l se ustavili potreti pa mogli niti mimoHvl kleti. ■ Marta Sever | Srednjeveški popoldan in Negovska noč Negova je bila v soboto v srednjeveškem veselem razpoloženju osme Neg: doslej vsako leto na grajskem dvorišču. Letos pa jo je pripravilo zaradi obnov*' Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci skupaj s kava barom Graščak te fR£ ’ domu v Negovi. Prireditev seje začela s popoldansko predstavitvijo igre Gor ■* J zaigrali člani TD Negova - Spodnji Ivanjci. Nadaljevala se jez viteškimi igram1 1,1 1 v grajski kovačnici, nastopili pa so tudi gostje, Mušketirji iz Češke. Nasre , grajski podložniki na stojnicah ponujali domače dobrote: waseoice, pries*" pečen krompir in jabolka ter še veliko drugih dobrot, ki sta jih nekoč užival l-j služinčad. Skupina pohodnikov iz Gornje Radgone seje tudi letos peš s" Zvečer pa so organizatorji poskrbeli za zabavo z živo glasbo. - L. Kr. Petnajsti Ciglarski dnevi v Melincih Melinčani ročno izdelovali cigle Od melinških Ciglarjev, ki so to delo opravljali pred več kot pol stoletja, živita le še Martin Pozderec in Ignac Dogar. Za prikaz dela Ciglarjev so predsednik Turističnega društva Brod Melinci Štefan Petek, Martin Pozdrec in drugi delali s takšnim orodjem kot nekoč. ročno izdelovanje °P nekje okrog leta l*' '* ^oP, ■ zadnjič izdeloval opeit , J tise m si kupil stroj 3 ukvarjal še nekaj časa- .. jN Predsednik turist*'1 /ii' Melinci Štefan Petek začeli na Šest tisoč opek so ■ । p« r potem pa so se sušile .^^^1 imeli tudi tridnevne fj< . Mlinarska pot, ki so P^ob . dom za kulturo in «r ci, dejavnost pa so' P , . I j i, stavili tudi na šoli m' Ji'j in zgodovinskih vito1 jC|J' .. , hodili melinški p-.-1* i lekijo, MedžimufJ - Sr*1 ji vse do Celja Iz njih- ■ po jt« mnogi kulturni kapele in druge zgc funstiinem *lrw*|Vl' -ji ! ■ S Ciglarskimi dnevi v Melincih obujajo spomin na čas, ko je bilo izdelovanje opek ob kmetijstvu najpomembnejši vir zaslužka krajanov. Melinški Ciglarji so bili znani daleč naokrog kot izdelovalci zelo kakovostne opeke in po zgodovinskih podatkih se je s to dejavnostjo ukvarjalo tudi več kot pol vasi. Letos so zato v Melincih ob reki Muri pripravili petnajste Ciglarske dneve, na katerih so ročno, tako kot nekoč, izdelali šest tisoč opek in jih tudi žgali. Pri izdelovanju opek sta sodelovala tudi Še zadnja živeča Ciglarja, ki sta se s to dejavnostjo ukvarjala pred več kot pol stoletja, Martin Pozderec in Ignac Dogar. Martin Pozderec je o izdelovanju opeke povedal: »Z izdelovanjem ciglov se je ukvarjal že moj oče in že v mladih letih sem hodil z njim in mu pomagal ter s tem delom nadaljeval. Veliko smo delali ne samo v domačem kraju, ampak tudi daleč naokrog in za oddaljene kraje, tako da so naše opeke še zdaj v mnogih večjih in manjših hišah in še vedno dobro ohranjene. Največ smo delali čez poletje, ko se je opeka tudi najbolje sušila, jeseni pa smo iskali primerno zemljo po njivah. V okolici Melinec je bila zelo dobra zemlja za te namene, vendar jo je bilo treba še primerno obdelati. Opeke smo običajno začeli izdelovati v maju in potem vse do jeseni Seveda je bilo za to potrebno primerno vreme, saj so bile ob dežju težave. Ko je bil v skladovnici opeke, ki se je žgala, že močan žar, ni bilo več toliko škode. Na dan smo naredili do 3 500 opek, v skupini, ki je delala, pa smo bili blatar, foringaŠ, Ciglar in odnašalec, torej vsaj štirje. Delati smo začeli zjutraj, ko se je začelo daniti, iti delali do teme. Naenkrat smo žgali opeko v sedmih skladovnicah, torej po okrog 20 tisoč opek. Takrat sem imel veselje do tega dela in še danes ga na Ciglarskih dnevih z veseljem opravljam Takrat, ko sem jaz izdeloval opeke, je bilo v vasi okrog 20 Ciglarjev, dejavnost pa je v originalni obliki, torej nijo to kulturno on««-daljevali gradnjo * bodo zgradili še dve l*1’^ co, v kateri bo mu™'/- ‘‘ 'Jj •' že precej ciglarslie^ tih predmetov, naselje, pa postaja l i|J11 točka za turiste * n1 jrj . pripravljajo DVDO "['XZ hiščini z naslovom ° * "« bo trajalokrogdc^JX y bodo konec avgusta H' vili v krajevni dvorani- J r N :oiod ^asje pičilo, Qa bo odpotovali v tujino 't -r / f / * F I’ st $°bra termalna voda n Počitek je taksist, ki je peljal mis Uobro je vedeti 7 “'otermah se dobimo ^Pčenje - uživanje 1 bočna mora? lovita krajina navdušuje 6stnikove poletne akcije Dopustite se valovom phiurskega morja ° ^Je v vaši kuhinji Pred dnevi sem otrokom brala pravljico o fantku Davidu, ki ni in ni mogel dočakati počitnic. Oče mu je namreč obljubil, da mu bo v počitnicah naredil vlak... In kot v pravi pravljici je David z vesoljsko ladjo odpotoval na Počitniški planet Tam so bile na policah številne različne počitnice prav za vse okuse. Morske počitnice so ponujale čofotanje v morju in vožnjo zjadrnico, počitnice pri vesoljski babici pa jahanje konja, lo-‘ tlenje med zvezdami in najslajše piškote. Kaj je izbral David? David se je odločil seveda za počitnice v vesoljskem vlaku. Vozil se je z vlakom od postaje do postaje, kričal in se smejal... To so bile počitnice! In kaj ste izbrali vi? Upam, da otrokom niste rekli, naj gredo kar z babico ali teto na morje ali v kakšen tabor, ker vi pač nimate časa za počitnice! Tudi potovanje na moije samo zaradi morja ni tisto, kar si zares želijo otroci, pa čeprav jim boste tam plačali vse igre, sladolede, trampoline in nasploh 'vse, kar bo na voljo za krajšanje časa. Ne, to res ni tisto, kar si želijo otroci med počitnicami. Želijo si, da bi tudi VI imeli počitnice, da bi imeli prav zares prosti čas brez čiščenja in pospravljanja po hiši, dela na vrtu, trgovin, popravljanja avta ali kakih drugih stvari, ki jih niste utegnili opraviti med letom, ko hodite v službo. Otroci imajo radi vesele, razigrane, nasmejane, dobrovoljne starše, ki jim igra z otroki ni v breme, ampak užitek in lasten razvoj. Obožujejo pravljičnost in bogato domišljijo. Ja, prosti čas in pričakovanja staršev z otroki in tistih brez otrok se razlikujejo in dobra turistična ponudba je taka, da ugodi vsem. Kajti navsezadnje: prav vsi imamo radi pra vljičnost, zgodbe, razigranost, raziskovanje, naravne lepote, dobro zdravo hrano... In vse to je doma v Pomurju. V tukajšnjih ljudeh. Manjka nam nekaj več podjetnosti, da bi vse to pravilno »zapakirali« in ponudili. Zakaj pa ne bi ponudili prenočevanja v lesenih hiškah sredi gozda rdečega bora na Goričkem ali v Črnem logu, spoznavanja grajskih duhov, raziskovanja švercarskih poti, zalezovanja vider, jahanja ob Ledavi in Ščavnici, tečaja priprave prekmurske gibanice... V turizmu potrebujemo predvsem manj projektov in več domišljije, pravljičnosti in podjetnosti. Bernarda B. Peček 18 _________________________________________________12. julij 2007-VBlU Vas je pičilo da bi odpotovali v tujino? Sklenite zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini Vzajemna7q/7na, ter brezskrbno uživajte na počitnicah. Vasje pičilo ... ... v tujini? Za ublažitev posledic pikov insektov skleniteljem zavarovanja podarjamo* Hansaplast® izdelek, ki pomirja nadležno srbenje. ansapiast INSECT * Veha »sklenitve do 3t 8, 2007 v poslovalnicah VJajefnnt preko omv. viaiemna.si in na ixwplaint telefonski itevilkr 080 20 60 Kolena izdelka je omejena Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini vam omogoča: osebna, družinska in skupinska zavarovanja, Vj ugodne zavarovalne premije, Vj organizacijo zdravniške portion 24-urno pomoč, Y; mrežo izvajalcev po vsem svetu V7 dodatna kritja za svojce, pravno pomoč. Zavarovanje lahko sklenete na vseh poslovalnicah Vzajemne, pooblaščeni turističnih agencijah ali preprosto pr^ spletne strani www.vzajemna.si in ostalih lokacijah. www.vzaj e m na^i s Vzajemna Jaz zate, ti zame. । t i 1 I k 1 ki i * Hi i t N * Pomurje v očeh tujih turistov * i Magdalena in Franz Paschel iz Linza v Avstriji sta v Prekmurje prvič prišla pred štirimi leti na pobudo prijateljev, ki našo pokrajino že dalj časa obiskujejo. Prijatelja, prav tako zakonski par, sta ju že dalj časa prepričevala, da se v Pomurje splača priti, saj je lepa pokrajina z veliko kulturnimi zanimivostmi pa tudi dobro turistično ponudbo v turističnih središčih. Zgovornejša Magdalena je povedala: »Tukaj sva tri tedne na počitnicah v Moravskih Toplicah v penzionu Šiftar in uživava v kopanju v termalnih kopališčih, najraje v najbližjem v Moravskih Toplicah. Z nama je še en par iz Linza, prijatelji, ki obiskujejo Prekmurje že dvajset let in so naju tudi prepričali, da sva prišla sem prvič pred štirimi leti. Lani sva bila na počitnicah v Moravskih Toplicah enkrat, letos pa že dvakrat, tako da, če bova s takih tempom večanja obiskov nadaljevala, bi morala v naslednjem letu biti tukaj štirikrat. Seveda se vračava sem zato, ker nama je zelo všeč. Bila sva že v mnogih turističnih središčih po svetu, še posebej odkar sva upokojenca, in lahko rečeva, da se termalna kopališča v Prekmurju ne razlikujejo kaj dosti od tistih v Avstriji in razvitih državah Evrope in so prav tako kakovostna na vseh nivojih. Pa tudi cenejša. Je sicer še nekaj malenkosti, ki motijo, vendar mislim, da jih boste v naslednjih letih glede na hiter razvoj in izboljševanje kakovosti popravili.« Vprašali smo ju tudi o teh malenkosti, ki ju motijo, a sta morala precej razmisliti Franc je povedal: »Tu gre res za malenkosti. Mene denimo precej moti to, da v tukajšnjih prodajalnah ne morem kupiti avstrijskih časopisov, ki jih sicer redno berem, zato pa ogledam televizijo. Žene pa dogajanje v domačih krajih in po svetu, medtem ko sva na počitnicah, ne zanima toliko kot mene.« Pravita, da največ potujeta z vlakom po Evropi, rajši z vlakom kot z letalom. Tudi do Moravskih Toplic sta prispela tako, da sta se najprej z vlakom pripeljala do avstrijske Radgone, od tam pa s taksijem do Moravskih Toplic: »Tukaj spoznavava tudi domače ljudi in tuje turiste iz Slovenije in tujine, vendar se največ druživa s prijatelji iz Linza, ki so prav tako tukaj. Veliko smo tudi na izletih in tako smo bili med drugim v raznih krajih Pomurja in si ogledali cerkve, gradove in druge kulturne znamenitosti. Bili pa smo tudi v Lentiju na Madžarskem in na Ptuju, ki je zelo lep staro mesto, bili pa smo še najeru-zalemu in prijatelja, s katerima sva, pravita, da je v Pomurju in okolici še veliko zanimivosti, ki si jih morava ogledati. Uživava tudi v tukajšnjih tradicionalnih jedeh. V Pomurju si nikoli ne naročiva dunajskega zrezka ali kako drugo avstrijsko jed, ampak prosiva za domače jedi in nama jih tudi pripravijo. Prekmurska gibanica je zelo dobra pa tudi ribje jedi in jedi iz svinjine znajo tukaj zelo dobro pripraviti. Tukajšnjih vin pa ne pijeva veliko, saj sva bolj ljubitelja piva in si najraje naročiva pivo Magdalena in Franc iz Linza: »Po Evropi najraje potujeva z vla- kom, v Prekmurju pa se zelo dobro spočijeva pa tudi najinemu zdravju tukajšnja termalna voda zelo koristi.« Union, ki ni preveč močno in je ravno za najin okus « Pravita, da kot upokojenca zelo rada potujeta in da sta bila že v mnogih evropskih državah, nista pa bila še na Hr- vaškem, ki je sicer zelo priljubljena de-stinacija tudi mnogih Avstrijcev: »jV Pomurju si Lahko omogočiva odličen počitek V preteklih letih pa sva bila tudi že na precej napornih potovanjih, a iri 1 ’ ti nama ni bilo težko । na nogah držalo veliko w »F sva si jih ogledala. Lani^^ff mo, tudi v Španiji m hal" prav tako potovala z' J v‘ ,r-**r. rujeva z vlakom, Ml Evropi zelo kakovostne krajše povezave do lack1' / tavava, pa se potem . sijem ali se ilogwvorh J ’ r . naju počakajo na Pravita, da sta bila po P ^jt I Slovenije zelo Jit razvita in lepo utnrr-i pred sabo podobo danjeJugoslavije in 1 p ‘ držav: »Slovenija /C jena, ni umazaniji t’" j svoje domačije in vrtm I riste znate dobro P^'^. M tudi obnovljenih f jateljasem prihajali presenečena, kak ' osamosvojim hitri'fa in / I je med tem, kako ir । rabilo še pred dvajse"1” hka. Tudi stare hiše in kažejo na kulturo I j'1 Tudi v naslednjih te- j_ prišli sem. Moz ima • r vjem in ugotavlja, da / v Moravskih Top1'^ ; sploh zelo dobri? lP J' d' I ga jezika in da tud govorijo ne m^1'-' J lahko družili m P* I 19 Murskova lovska akcija Tak si Kak si seje med ljudmi dobro prijela Man Rous izginil neznano kam, Dušana Radiča ustavila raca h k ..^^an Kous? Potem r «alTad naokoli no-■ b. „.? :nis Sl°venije, je ir110 neznano ° m ni niti 14 .ln "MoTak si Du4an MiLT*1 ' *k'*1' k'V02i dva’ J Pa dobhe tako, ^UsiKaksitertak-kini mu, id tcucn Dušan - ia-Mn,. ,,ru11- enostavno po-in poveste, kam ‘M**1 usede vehe-’’U)|l»iša Km 11 8a ie odstopila v"Skat rt in Dokl, vas XSj tn odpelje, ka-■M^Wkda Z*1'*^1-k: ,e gospoda iz Lo-n’na kavo v v' Boštjan. Na vpra- Dušan Radič je lepo pomagal Olgi Jarc in njeni vnukinji Mireille. sanje, kaj bi storil, če bi poklicala dolgonoga svetlolasa lepotica, ki bi želela, da jo pelje k njej domov, pravi, da bi izpolnil nalogo, ki jo ima kot taksist »Poskrbel bi, da bi varno prišla na cilj.« TAK 51 /WVV imel. »Elzika, ja, kako si jih pa dobila,« je zanimalo Stanka. »Nič, poslušala sem radio in poklicala.« »Ti si vedno pri telefonu ali ob radiu,« dregne Stanko. »Ti pa pred televizorjem,« mu vrne Elzika. Med vožnjo domov se potnica še pohvali, da ima rojstni dan prav tisti dan, ko ga praznuje tudi mis Slovenije. »Poleg tega sem tudi mlajša od nje,« vse Boštjan Rous sije dovolil najlepšo Slovenko peljati pri odprtih vratih (glej luč). zato lahko, da vrat ni zaprl do konca. Se več: več kot deset minut je Tadejo ob priprtih vratih vozil naokoli po Murski Soboti. Spodaj podpisani ga je na to dejstvo skušal opozoriti, vendar ni zaleglo. Boštjan je svojo nalogo taksista vzel strogo profesionalno in se ni dal motiti očitno utrujajočemu sopotniku na zadnjem sedežu. Vse se je srečno izšlo, murskovalovski taksist pa se po tej vožnji ni pogreznil v zemljo ali izginil neznano kam, kot smo to (zlobno) pisali v uvodu tega sestavka. Sicer pa naštejte taksiste, ki so prevažali novo slovensko mis. Ergo, Boštjan je prvi, ' morda tudi edini. In še: najbrž bi bil prvi taksist, kateremu bi potnik padel iz avta. Ta teden je vlogo taksista torej prevzel Dušan Radič, ki, ni peljal mis, je pa doživel bližnje srečanje z raco. Torek. Olga. Paričjak. Deževnega torkovega dopoldneva se je Olga Jarc iz Paričjaka odločila, da bo Tak si Kak si uporabila kot prevoz do banke. Na pot je vzela še desetletno vnukinjo Mireille. Skrbni novi taksist svojo vlogo vzame skrajno resno. Obema odpira in zapira vrata, nazadnje ju pripelje dobesedno Četrtek. Elzika. Gančani. »Rada bi šla k prijatelju v Gan-čane Ne posluša radia, zato bo to zanj presenečenje. Poleg tega bi rada videla, kako si je postavil novo streho nad balkonom,« je povedala Elzika Rajnar iz Murske Sobote, ko je vstopala v pobarvan Chevrolet, ki je videti, tako Boštjan, kot pisanica. El-ziko avto spominja na fička, njeno prvo prevoztfo sredstvo. Zdaj I* k H KC Tako poteka javljanje v živo. Je v Paričjaku ustavila raca. MV Prav pošteno so se mo najbrž tresle roke, ko je skoraj točno opoldne odpiral vrata svojega taksija najlepši Slovenki. In prav ir A '011, r okoristila možnost prevoza in v ' J|skala Stanka Šadla. jo sicer naokoli prevažajo otroci, vožnja s Tak si Kak si pa ni njena prva vožnja s taksijem. »Dober šofer je,« je dejala o Boštjanu, ko bi skoraj trčili v avto pred nami. »Ne hvalite dneva pred nočjo,« se znajde murskovalovski taksist. Pogovor namreč nekaj časa med vožnjo poteka neposredno v program. »Zmeraj nekaj ušpiči,« kot iz topa ustreli Stanko Šadl, ko nas sprejme na dvorišču. Avto se mu zdi dober, le enobarvnega bi preseneti Elzika. »Če obrnete številke mojih let, potem dobite 17,« v smehu pojasni. Boštjan takrat še ni vedel, da bo mis zanj skorajda usodna. Naslednji dan je namreč šlo za las. Petek. Tadeja. Murska Sobota. pred bančne stopnice. Na svoj račun pride, ko izve, da je Olga delala kot kuharica, zato se hitro zgodi debata, s čim so najboljša -jetri Vožnja domov poteka varno, dokler se na prehodu za pešce v Paričjaku proti chevroletu in Dušanu ne postavi raca. Položaj je bil kočljiv, dež je grozno tolkel po avtu, pogledi so bili čedalje ostrejši, dokler se taksist ne zlomi: pretakne v zadnjo prestavo in obvozi zmagovalno raco. Andrej Bedek 12. julij 2007-VESffll OIO Srečko Durov univ. dipl, pravnik * " prave Informacije pomni Brezplačna pravna pomoč M U R S K www.pomurske-lekarne.si /X R N E razkrivajo zdravilne skrivnosti Opoldanski počitek Popravilo izdelka v Pred časom sem kupil pralni stroj. Stroj seje hitro po nakupu pokvaril, zato sem uveljavljal popravilo v skladu z garancijo. Po enem mesecu seje stroj ponovno pokvaril, zato so ga morali na pooblaščenem servisu zopet popraviti. Ker se bojim, da se bo napaka še večkrat pojavila, imam za vas nekaj vprašanj glede popravil pralnega stroja. Zanima me nekaj zade v v zvezi z garancijo in popravili v garancijskem roku, in sicer kolikokrat lahko serviser popravi stroj, kije v garanciji (tako po številu popravil ali po številu dni trajanja popravila), in kdaj mi je dolžan izročiti nov pralni stroj. Prav tako me zanima, kdo mora nositi stroške prevoza stroja na servis. (Ne)dokazani učinki probiotikov V zadnjih nekaj letih je bilo precej raziskav namenjenih probiotikom. Uveljavljanje popravila zaradi napak iz naslova garancije ureja 20. člen Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot). Ta člen v 1. odstavku določa, da mora proizvajalec zagotoviti, da pooblaščeni servisi razpolagajo z vsemi potrebnimi nadomestnimi deli za odpravo okvar in pomanjkljivosti, da takoj sprejmejo blago v popravilo in da napake odpravijo najkasneje v skupnem roku 45 dni od dneva, ko je dajalec garancije oziroma pooblaščeni servis prejel zahtevo za brezplačno odpravo okvare in pomanjkljivosti izdelka. Če proizvajalec tega v teni roku ne stori, mora potrošniku brezplačno nadomestiti tak izdelek z enakim novim in brezhibnim izdelkom. Glede na Vaše vprašanje Vam lahko svetujem, da zakon ne določa Števila, kolikokrat se lahko blago v času trajanja garancijske dobe popravlja, ampak to limitira s številom dni popravila. Torej dolžnost prodajalca oz. serviserja, ki opravlja delo za prodajalca, je, da blago popravi v 45 dneh. Če gre za istovrstne napake, se prej navedeni roki seštevajo (torej če vam serviser vedno odpravlja isto napako na pralnem stroju - npr. na motorju pralnega stroja), in ko skupni rok vseh popravil preseže 45 dni, imate pravico zahtevati nov identičen brezhiben pralni stroj. Če pa bi dejansko šlo za večje število istovrstnih okvar, ki jih je prodajalec oz. od njega pooblaščeni serviser odpravljal, vendar so se vedno znova pojavljale, se šteje, da napake ni mogoče odpraviti, zato Vam je prodajalec dolžan izročiti identično novo brezhibno blago. V skladu z 19. členom ZVPot mora vse stroške za material, nadomestne dele, delo, prenos in prevoz izdelkov, ki nastanejo pri odpravljanju okvar oz. pri nadomestitvi izdelka z novim na podlagi garancije, plačati prodajalec izdelka. Diareja Različne raziskave so dokazale ugodne učinke probiotikov ob pojavu driske pri odraslih in otrocih. Z antibiotiki povzročena driska, potovalna driska in driska kot posledica okužbe so primeri, kjer so se probiotiki izkazali za uspešne. Z uporabo probiotikov zmanjšamo tveganje za pojav pa tudi olajšamo oz. skrajšamo drisko, če že nastopi. Pri potovalni diareji se svetuje uporaba daljši čas. Začnemo že kak teden, dva pred odhodom in nadaljujemo še do enega tedna po vrnitvi domov. Z alergijami povezana stanja Narejene so bile različne raziskave, vendar so le pri atopijskem dermatitisu uspeli ugotoviti obetajoče rezultate. Domnevajo, da probiotiki zmanjšajo tveganje za pojav alergijskega obolenja z opti-miranjem črevesne flore in onemogočanjem prehajanja antigenov v telo. Druga možnost je spodbujanje imunskega odgovora. Vsekakor dobljeni rezultati kličejo po dodatnih raziskavah. Imunost Dokazano je, da imajo probiotiki določen vpliv na celice imunskega sistema, a žal klinični pomen tega delovanja še ni jasen. S tremi nedavno končanimi raziskavami so dokazali, da uporaba probiotikov skrajša potek prehlada in omili pridružene simptome. Kot preventiva pred prehladnimi obolenji so se probiotiki izkazali za uspešne le v kom binaciji z vitaminsko-mineralnimr dodatki. Če potrebujete brezplačni pravni nasvet, nam pošljite vprašanje na naslov Zavoda PIP, Zvezna ulica 10, Murska Sobota, s pripisom "Za Vestnik" ali nas obiščite v Zavodu PIP ob ponedeljkih in sredah od 9. do 18. ure in ob petkih od 9. do 15. ure. Lahko nas pokličete po telefonu, številka je 02 535 27 60. Zavod PIPdaje brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje. Vnetna črevesna obolenja Pri bolnikih z eno od vnetnih črevesnih boleznih (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis in sindrom vzdraženega črevesja) se lahko pojavlja nenormalna gastrointestinalna flora. Pri dodajanju probiotikov takim osebam pričakujemo zmanjšanje populacije nenormalnih bakterij in tudi odpravo problema adhezije mikroorganizmov na steno prebavil. Vendar so rezultati študij mešani. Pri bolnikih s Crohnovo boleznijo kakšnega izboljšanja niso zaznali. Rezultati so bili spodbudni pri ljudeh z ulce-roznim kolitisom in delno pri ljudeh s sindromom vzdraženega črevesja. Prednostne naloge »Raziskave kažejo, da so moški pametnejši,« pravi naslov na internetni strani CNN. Kot hladna prha pa deluje povezava prav na dnu spletne strani, ki vodi do zdravstvenega članka z naslovom: »Moški do zadnje tekme ne poskrbijo za zdravje.« Gastritis ob prisotnosti Helicobacter Pylori Gre za specifično bakterijo, ki lahko povzroča vnetje želodca, posebej sluznice. Rezultati laboratorijskih testiranj in testiranj na živalih nakazujejo možnost delovanja probiotikov na bakterijo H. pylori. Vendar pa pregled raziskav, narejenih pri ljudeh, ne dokazuje hipoteze, da bi bili probiotiki sposobni zatreti populacijo omenjene bakterije. Je pa res, da omogočajo vzdrževanje populacije patogene bakterije na nizkem nivoju. V kombinaciji z antibiotiki povečajo možnost eradikacije bakterije in tudi zmanjšajo pojavnost neželenih učinkov, ki so posledica jemanja antibiotikov. Intoleranca na laktozo V primeru zaužitja laktoze v jogurtu, ki vsebuje žive bakterije, lete hid roli žira j o laktozo. To naj bi prispevalo k zmanjšanju znakov, povezanih z intolerance na laktozo pri dovzetnih posameznikih. Glede na nasprotujoče si rezultate raziskav so za dokončno oceno potrebna dodatna testiranja. Vaginalne okužbe Domneva se, da naj bi probiotiki zmanjševali pogostnost vaginalnih infekcij, še posebno glivičnih. Nekaj raziskav je nakazalo, da uživanje probiotikov spremeni vaginalno mikrofloro. Žal njihovega učinka ob pojavu vaginalnih okužb niso uspeli potrditi. Kot naravno sredstvo pri vaginalni glivični okužbi se priporoča vaginalni nanos jogurta. Pri tem velja opomba, da znanstvenih dokazov, ki bi pritrjevali predlagani aplikaciji, zaradi odsotnosti raziskav nimamo. Holesterol Med drugim so preverjali tudi vpliv probiotikov na serumski holesterol in druge srčno-žilne dejavnike tveganja. Na žalost niso uspeli dokazati nobenih pozitivnih učinkov oz. so ti tako majhni, da so zanemarljivi. Rak črevesja Domneva se, da naj bi redno uživanje probiotikov preprečevalo nastanek raka na črevesju. Na žalost pa znanstveni dokazi temu ne pritrjujejo. Kakšen je torej farmacevtov nasvet ob pregledu teh raziskav? Uspeli smo dobiti dokaj trdne dokaze o pozitivnem prispevku probiotikov pri preprečevanju diareje, še zlasti povzročene z antibiotiki, ter preprečevanju alergijskih obolenj. Pri večini drugih opisanih težav pa učinkov probiotikov še ne smemo zanemariti. Potrebna so le nadaljnja testiranja, ki bodo bodisi potrdila bodisi ovrgla pričakovane koristi za človekovo zdravje. Na žalost tudi glede dolžine jemanja ni kakšnih konkretnih navodil. Pri potovalni diareji ali ob jemanju antibiotikov je ta čas krajši (teden, dva), pri vseh drugih stanjih pa gre v bistvu za preventivo, zato se posledično priporoča dolgotrajna uporaba. Bojan Madjar, mag. farm. Koristi sivim po kosilu malce krepite možganske^, nec pa mora vsebo’1 ( fazo globokega začne približno po tem, ko zaspite V-torej kakšne pol stite, naspite in ok “ popoldanske nap°rt Več vitamina C Tudi poleti Si pijemo prehlad aUf1“|rf liki odmerki vitant |(( 200 mg) lahko , skrajšajo trajanje n-' .. so ugotovili v p«1 , nih študij, je nekaj n čja količina pr^;^ za športnike in n , Včasih pomaga " va: veliko vitamini k J P Pi h a It K D *1 k to Ul «1 k Ul ft denimo kivi al‘sl|f M ud*1 skoraj polovica Poletna ol11^ fileti” Neznosna i p še posebej pa s°P 5J]tii^ no vreme, ki S*L . ko prenašate domačim Hut’ll no se povečamo^! ga infarkta d' pi. pravočasno 1 ’ rA štirinožcu nebo<4 Na od sonca ra« vini si lahko °PC* / na šapah.1 •’1,1 ' vinski pokrov Čevinasto-irrh' pl vali prepreči« varnih delov. Mački P°nU ‘ čo: ko pripori' V ške Košček bšega večjem natuf"- til I d š * li h h Poletna nega las Ravni, gladki, kratki, dolgi, skodrani, močni, tanki - samo čisti in negovani pa so lepi. Lesketajoči se lasje so zagotovo najvznemirljivejši in najprivlačnejši erotični znak pri ženskah. Ker pa imajo poleg estetske vloge tudi varovalno, nam res ne sme biti vseeno, kako ravnamo z njimi. Posebno pozornost jim namenimo zlasti poleti, ko so izpostavljeni bleščečim sončnim žarkom in slanemu morju. Tako kot pri negi telesa, se tudi skrb za lase začne s pravilno prehrano: vsebovati mora veliko vitaminov in mineralov. Zaužiti moramo dovolj vitamina A, ki ga je največ v oranžnih in rumenih vrstah sadja in zelenjave, neposnetem mleku, smetani in drobovini; vitaminov B-kompleksa, ki so v jetrih, ribah, kvasu, jajcih in mlečnih izdelkih; vitamina C, ki ga vsebujejo agrumi, melone, paradižnik in jagode. Izogibati pa se moramo praženi hrani in sladkim jedem. Piti moramo tudi veliko vode ali zelenega čaja, vsak dan pojejmo še košček kvasa, najbolje zjutraj na tešče. Veliko storimo že, Če si lase redno umivamo in strižemo konice. Najprimerneje jih je umivati enkrat na teden oziroma po potrebi. Za večkratno uporabo izberemo bolj blag šampon s pH-fak-torjem, prijaznim do kože, ki ne razdraži lasišča. Lase umivamo nežno in ne z drgnjenjem, razče-šemo pa s primerno krtačo. Pravilno krtače nje je namreč poglavitni del nege, saj spodbuja prekrvitev lasišča in pomaga razporediti maščobo od korenin do konic, kjer je najbolj potrebna. Pasti mikavnega slado -Poletje si težko predstavljamo brez sladoleda. Resne in manj resne raziskave kažejo, da imamo do njega posebno čustven odnos. Najnovejše britanske raziskave celo trdijo, da sproža v naši telesni kemiji občutek sreče. Sladoledi mikajo tudi psihologe, ki ugotavljajo, da so največje porabnice velikih sladoledov na lučki prav samske ženske, stare več kot trideset let. Pustimo ob strani smiselne in včasih popolnoma nesmiselne ugotovitve naročenih raziskav. Dejstvo je, da imajo strasti večjo moč kot pamet, ko gre za sladoled. Ali ste kdaj prebrali, kakšne so sestavine slfdoleda, ki ga kupujete? Če se vam zdi lahek posladek, to niti približno ne drži. Povprečno je v 100 gramih 300 do 320 kcal. Če ga pojeste 200 gramov, kar sploh ni težko, ste zaužili že tretjino poletne dnevne potrebe po kalorijah To, priznajte, ni poobedek, temveč celoten obrok. Sladkorja je v mlečnih sladoledih od 14 do 25 odstotkov, To pomeni, da z enim, ki navadno tehta 100 h ,i ■ri^l gramov, hanih žličk demo beli s1*; glukozni s,l । hitro dvigal0 UIfH| krvi in s bušno slina' 2007 21 X I I? Il ts * * It V ► Iff * u * e J f 5 ^uženje potrošnikov Wirja svetuje Aklamacija komata za Popravo kave baiil,^1 >e 'r ^etlh mcsccih uporabe po Luciji.. aJ M PriPravo kave. Ker je aparat še v hjiopra“ p P0^a na pooblaščeni servis, da m- ravi’Ju nadomestnega aparata ni hbat,’ •L Da 'e sedai minilo že 49 dni od P«Dtiva " n:i servis oz* podala zahtevek B»ic0„j finima jo, kako dolgo ima servis Peljati napako in kako naj ukrepa ■1L,; Pušnikov (ZVPot) v 20. čle-^^čeni mora zagotoviti, da h ludonie ^polagajo z vsemi potrebni-"^^iW 1111 del i 71 odpravo okvar in po-Anan's ltakoj sprejmejo blago v popravi-45 dnj opravijo najkasneje v skupnem ''•Poobl^A^''^1 k*3 *e dajalec garancije ozi-' ।" o, “veljavija le pri prodajalcu. P1 St in o 'S Pomurja, Trg zmage 4, p. Sobota Andrej Cimet Poletna ličila Tako kot oblačila moramo tudi ličila prilagoditi poletnim razmeram. Uporabo pudra opustimo in si morda omislimo kakšno samoporjavi-tveno sredstvo, maškara naj bo vodoodporna, glede na modne zapovedi pa izberemo še živahnejše odtenke senčil, šmink in lakov za nohte. Zagorelost, ki smo jo pridno nabirali čez poletje, bi radi obdržali čim dlje, saj smo tako videti lepši in bolj zdravi. Na voljo je veliko izdelkov, ki poskrbijo, da nam sonce, morje, mivka in veter ne bodo mogli do živega! Ličenje zagorele kože zahteva določena pravila. Tekoči puder nadomestimo s terakoto -zemeljskim pudrom, za oči uporabimo maškaro in senčila svetlejših morskih barv, za ustnice obilo bleŠČila in rdečih ter oranžnih odtenkov Šmink, skladnimi z nohti na rokah in nogah. Zagorel obraz ne zahteva veliko ličenja. Dovolj je ustrezna hidratantna krema z učikovinami, ki poudaqajo porjavelost. Tenis s pospeškom Tenis je čudovita vadba. Medtem ko se odze-nete, da bi odbili nasprotnikov mojstrski servis, izgubite veliko kalorij. Med serviranjem ali odbijanjem žogice vedno znova krepite roke. Bi radi še več vadili? Poskusite s kardiotenisom. Hitra vadba z veliko akcije krepko dvigne vaš srčni utrip, medtem ko se s šestimi ali največ desetimi igralci podite in potite na teniškem igrišču, spodbuja pa vas glasba. Običajno traja takšna vadba eno uro. In njene prednosti? Porabili boste od 300 do 600 kalorij na uro, izboljšali teniško znanje in tehniko ter se pri tem izvrstno zabavali. Odveslajte v vitkost Veliko obiskovalcev fitnesov se izogiba naprave za veslanje. Toda Chris Ives, inštruktor za skupinsko veslanje iz New Yorka, meni, da je veslanje izvrstna vadba za celotno telo. Pridobivatije moči namreč povezuje z vadbo, ki krepi srce in dihala. Vas vadba v fitnesu na smrt dolgočasi, ker raje telovadite v družbi? V zadnjem času je priljubljeno skupinsko kolesarjenje na posebnih fitnes kolesih. Vadbo vodi trener, ki narekuje sodelujočim, kako naj nastavijo kolo, recimo za vožnjo v hrib počasneje, hitreje Vadba traja približno eno uro in je primerna za različno stare ljudi. besede mode Priložnost za obleko Razprodaja se začne pri vratih ” ali kar pred njimi. Če si dodobra ogledamo želene stvari, nam za manjši znesek denarja ne smejo uiti. Nakupovalna mrzlica bo mogoče vročična, a vzemimo to kot premišljeno priložnost za nekaj, česar si nikoli ne bi kupili, a nas preseneča v vsej svoji izvirnosti in modnosti. Razprodaja naj bo razvedrilo in nenavadno darilo. Redko se zgodi, da na razprodaji najdemo prav tisto, kar smo si zamislili. To je tako ali tako utopija že pri navadnem obisku v trgovini. Gre za eno od največjih zmot, saj je ponudba le redko popolna podoba naših predstav. Poleg tega so tukaj še velikostne številke, ki so na policah razprodaj že zelo okrnjene. Tudi pri običajnem obisku trgovine se ne menimo preveč za našo velikostno številko. Kadar nam je kaj izredno všeč, raje pomerimo in se dobro poglejmo v ogledalu. Osnovne mere so že prilagojene velikostnim številkam, a velikokrat model govori popolnoma drugo zgodbo; da o naših telesnih posebnostih ne govorimo. Telesna asimetrija je nekaj normalnega, a vsak milimeter pri pomerjanju šteje Prav zato nas oblačila lahko dostikrat tudi pozitivno presenetijo. Sl ----------------------- ~ ^krvnost na izpitu tastj sproščanja. Preden se lotite * 4- 'd t?d °1-,n se zamislite. Počasi 1^. ^entrg '11' predstavljajte, da izločate Vpitij K„ 13 tehnika ne deluje, upora- ^“k***, ki so jo pod.yod-hasy j : " Wilmore opravili na uni-lePn Z Ukazala, da žvečenje zmanjšuje ^ih- m’ *'lh,di (1 sar Študentje in dijaki T “* • pr p a s seboj lahko vzamete ^n, ?J SreČ0‘Večina študentov tao^ aj /a rt a ve rjarne, da ima prav kdo h "" Pr'naša srečo. Spet drugi tano, ki I’m »prinaša« srečo, ali ' i Vania sS s katerim so si zapiso-je1 'Lj ’Pisalo obvlada Kristi da tovrstno vraževerje \h' tain, strah in napetost ’tečne,, 3 samozavest. Zato pazite, X.'°’ le p.- kamna ali pisala, ki vam pri-j ite doma ali celo izgubite. ----------------- Smo že globoko v poletju, nekateri so se že vrnili s počitnic, nekatere še čakajo, tretji hranijo svoj letni dopust za jesen. Počitnice so namenjene predvsem temu, da si dodobra odpočijemo in se sprostimo. K temu pa poleg lenarjenja, plavanja, sončenja, sprehajanja, jadranja, slastnih morskih jedi, sladoleda, romantičnih sončnih zahodov, zvezdnih utrinkov in drugega uživanja spada še mar- sikaj. Morda vam pride prav nekaj poletnih namigov, kako si lahko polepšate in podaljšate trenutke tega čudovitega obdobja. Za varno sončenje izberemo ustrezne zaščitne kreme, med katerimi morajo biti tudi vlažilna razpršila z nižjim faktorjem. Poleg pitja veliko vode tudi z njimi vrnemo koži izgubljeno vlago in se torej med sončenjem obilno škropimo. Verjetno ni treba poudarjati, da se izogiba- mo sončnim žarkom med 11. in 15. uro, pa tudi sicer se več kot 20 minut naenkrat en smemo izpostavljati. Počasneje in z zmernostjo pridobljeni odtenek kože bo vsekakor trajal dlje. Za prve dneve sončenja je zato priporočljiva uporaba višjih faktorjev, denimo od 30 do 35 Pri plavanju hidrostatični pritisk vode učinkuje na vse skupine mišic ter povečuje zmogljivost pljuč in zalogo energije. V vodi so hrbtenica in vsi sklepi razbremenjeni teže, ki jo morajo sicer prenašati, zaradi ritmičnih gibov, ki jih izvajamo. Če plavamo pol ure prsno, izgubimo 350, pri potapljanju pa kar 1000 kalorij. Niti pri jutranjem plavanju pa ne smemo pozabiti na zaščito pred sončnimi žarki. Vrhnja plast vode odbija kar Sedem odstotkov UV-žarkov, zato se namažimo s sredstvom za sončenje, ki je obstojno v vodi. Zaradi slane vode, vetra in sonca moramo kožo še bolj negovati. Količina maščobe in vlage naj bo optimalna, zato ne varčujmo s kremami za obraz in losjoni za telesno nego. Hranimo jih v hladilniku, saj ohlajene hladijo tudi kožo. Cvetlična grafika Cvet kot atribut retorike nikoli ne odpove. V poletnih mesecih se nam lepo poda v večernem vetru, ki prenaša poletne melodije. Bodisi na moških kopalkah bodisi kot tatu. Zmeraj nagovarja k odprtosti in prinaša prijetno pozitivno vzdušje. Igra grafičnih linij na velikih površinah ni najbolj v simbiozi s poslovnimi oblačili in prav zato moramo izkoristiti posebne večerne priložnosti ob morju ali kjerkoli si naša duša jemlje nov dah za nove službene podvige. Obleke velikih cvetličnih vzorcev v šifonu so letos zelo mamljive. Če nismo prepričani, pa nas bosta mogoče prepričala prihajajoči dopust in nova cena. Atributi retorike vzorcev vzhajajočega sonca Naša poletna razpoloženja so zmeraj spremenljiva. Če nismo več v letih, da bi opazovali vzhajajoče sonce ob petih zjutraj, to še ne pomeni, da nam ideja ni všeč. Tudi z obleko s podobnim motivom lahko izražamo svoje želje Morda se nam kdo celo pridruži Tatjana Kalamar M. StiSn 5 kozjim sirom Sl S1 n ri operemo. Paradižnik kj/h jr^Pa’p in čebulo na lističe, ■7 £SiiZ^n'o po dolžini in na-Hb1 tCi debele rezine. Jajčevec dolžini in narežemo na ^Ito 7 oh ti/1 ’ k* j*b v vr°Či ponvi ltnn rijn| '/’tan: opečemo. Pečene Cni in ohladimo. Kozji sir narežemo na enakomerno velike kocke ali rezine. V solatno skledo nadevamo pripravljeno zelenjavo, začinimo s soljo, poprom in kisom ter pomešamo. Dodamo tudipečene rezine jajčevca in narezan kozji sir. Narahlo premešamo in po potrebi še začinimo. Nazadnje solato potresemo s sesekljanim peteršiljevim zelenjem in okrasimo z olivami. Čista juha s šampinjoni 250 g svežih šampinjonov, 15 g masla, 100 d čiste nemastne jušne osnove (mesne ali zelenjavne), šopek drobnjaka Šampinjone očistimo in dobro operemo. Narežemo jih na tanke lističe. Maslo segrejemo in na njem ovenimo narezane šampinjone. Zalijemo z jušno osnovo in na zelo šibkem ognju kuhamo dobrih deset minut. Preden juho postrežemo, jo potresemo s sveže narezanim drobnjakom. Jagnječji ražnjiči po mediteransko 600 g mlade jagnjetine brez kosti (stegno, hrbet), sol, poper, 2 stroka strtega česna, mediteranske začimbe (rožmarin, timijan, lo-vor, žajbelj), oljčno olje Drugo: pvc-vrečka za shranjevanje živil, 8 lesenih špil Mesu odstranimo mreno in ga primerno narežemo. Kose narahlo potolčemo in začinimo. Soli ne dodamo, solili bomo pred pečenjem. Začinjenemu mesu dodamo nekaj kapljic oljčnega olja in premešamo. Meso stresemo v vrečko, iz nje iztisnemo zrak in shranimo v hladilniku. Mariniramo nekaj ur. Pred peko meso še posolimo in nabodemo na lesene špile. Ražnjiče po možnosti pečemo na žaru in jih med peko nekajkrat premažemo z oljčnim oljem. Če žara nimamo, ražnjiče spečemo v ponvi. Takoj postrežemo Bučke s kuskusom in parmezanom 2 bučki, 100 g kuskusa, 5 el oljčnega olja, 50 g Šalotke, jušna osnova po potrebi, 1 žlica paradižnikovih pelatov, sesekljan zelen peteršilj, sol, poper, 50 g naribanega parmezana Bučki operemo in po dolžini prerežemo. Meso izdolbemo in drobno sesekljamo. Prav tako sesekljamo šalotko in oboje na olju popražimo, da ovene. Dodamo kuskus in zalijemo z jušno osnovo. Začinimo in dušimo deset do 15 minut. Naza- dnje dodamo žlico paradižnikovih pelatov, sesekljan zelen peteršilj in vse skupaj pomešamo. S pripravljenim nadevom napolnimo izdolbene bučke, po vrhu jih potresemo s parmezanom in v pečici gratiniramo. Kupa z melono in lubenico - 1 manjša melona,1/4 lubenice, 1 limona, 3 cl sadnega likerja ali ruma, 500 g limoninega sladoleda Dekoracija: stepena sladka smetana, sveži melisini listi Drugo: nož za oblikovanje kroglic, pecljati kozarci - kelihi za sadno kupo Kelihe postavimo v zamrzovalnik. Melono in lubenico operemo. Melono prerežemo na polovico in odstranimo semenje. Iz obeh sadežev z nožem za oblikovanje izrežemo meso. Režemo tako, da imamo čim manj odpada. Kroglice melone in lubenice nalagamo v skledo. Dodamo sok limone in sadni liker. Narahlo pomešamo in skledo postavimo na hladno. Tik preden ponudimo, kelihe poberemo iz zamrzovalnika, vanje nadevamo polovico sadnih kroglic, nanje razporedimo limonin sladoled, nato pa še preostalo sadje. Kupe okrasimo s stepeno sladko smetano in svežimi melisinimi listi. 22 POLETJE 12. julij 2007-WSH Podiplomski študij na Goričkem Valovita ka ■ raji na navdušuje Zunanji obiskovalec in opazovalec največkrat poda najbolj realno podobo goričkega turiz^ * BAZENI S PRIJETNO TERMALNO VODO * PESTRA GOSTINSKA PONUDBA * IZJEMNO UGODNE CENE * ZELENA NARAVA * PITNA TERMALNA VODA BIOTERME MALA NEDELJA Tel.: 02 585 17 31 info@bioterme.si www.bioterme.si Tomaž Acman, krajinski arhitekt z OE Zavoda za varstvo narave v Celju. Podiplomski študij o varstvu naravne dediščine vsebuje tudi enotedensko prakso oziroma bivanje v domači naravovarstveni ustanovi. Čeprav jih imajo v domači zasavski pokrajini na pretek, se je odločil za JZ Krajinski park Goričko, ker mu je všeč zanimiva krajina, saj se mu je že od nekdaj zdela na prvi pogled gostoljubna. »Zelo primerljiva krajina z Goričkim je naš Kozjanski park, drugače pa je to vaše območje v naših koncih silno silno nepoznano. Ljudje še vedno zamenjujejo z drugimi območji... na primer, ko sem šel sem, so me spraševali, ali grem na praznik če- Tomaž Acman je opravljal praktični del P° skega študija na Goričkem V BIOTERMAH SE DOBIMO! Sončenje uživanje ali nočna mora? Končno so tu. Dopust, morje in sonce namreč. Nekateri so vse že okusili, nekatere nas še Čaka. Vendar pa smo mogoče slednji na boljšem, saj lahko glede izbire kozmetike za sončenje še premislimo in se morda pametneje odločimo kot doslej. Dejstvo je, da je zaradi vedno bolj strupenega vpliva sončnih žarkov sončenje za naše telo kot odhod na bojišče. Česa vsega telo ne naredi, da bi nas zaščitilo. Poleg tega, da ima neznansko veliko dela z obrambo, ga velikokrat obremenimo še s sredstvi za sončenje, ki vsebujejo kemične substance, zaradi katerih telo nemalokrat »podleže«. Pikica tu, pikica tam in že se začne nočna mora, ki se ji pravi alergija. Naenkrat začnete razmišljati, da se težko pričakovani dopust spreminja v nočno moro. To je črni scenarij. Vendar imate še drugo možnost. Preden se boste odločili za nakup kozmetike za sončenje zase in za svoje najmlajše, dobro preglejte ponudbo in nesite s sabo v trgovino spodnji del članka. Morda vam bo v pomoč pri izbiri. Seveda je morda enostavneje, da v svojem kraju poiščete trgovino ali lekarno, ki vam lahko ponudi izdelke iz naravnih sestavin in z naravnimi - mineralnimi zaščitnimi faktorji. Ti faktorji namreč v nasprotju s kemičnimi ne reagirajo s kožo, ampak ostanejo na površini kot nekakšno zrcalo, ki odbija strupene žarke. Tako boste kar veliko pomagali svojemu telesu v boju za lepo polt. Priporočamo vam, da izbirate med izdelki znamk Dr. Hauschka, We-leda, Lavera, Sante, Logona, saj sc poleg vsebnosti naravnih mineralnih faktorjev lahko pohvalijo tudi s certifikatom UDIH, ki pomeni, da vsebujejo naravne rastlinske surovine, niso testirani na živalih, vsebujejo naravne arome in dišave, so brez kemič- TRGOVINA ZZDRAVO PREHRANO IN ZDRAVILI SONČNICA Tel.: 02 52616 39 NaUša Špllakfarttlj, s. p., Obrtna ulica 26, Murska Sobota nih konzervansov, ne vsebujejo gensko spremenjenih sestavin, proizvodni proces in embalaža pa sta okolju prijazna. Seznam izdelkov« certifikati je na www.kontrollierte-naturkosmetik.de. Zelo iskane so tudi energijsko prevodne kreme Cosmerba, o katerih boste dobili natančnejše informacije pri svojem prodajalcu. Želim vam veiiko sonca in poletne radoživosti. Srečno! Natala Špllak Fartelj V Pomurju imamo zares veliko dragocenosti in zanimivosti, najsi bo naravnih, kulturnih ali kulinaričnih, toda kaj, ko jih ne znamo prav zapakirati in ponuditi turistom. krajinskem parku spomin-' se vtisne v Acman. Goričkem so vodu vključili' *' /J« nosci. Prve dni Je , kraje ... in ugotovA ko najti. Mreža pešpoti je toda označitev peša. Omenil ne zanimivost- turistični knietU1 ^.|1-buka, kjer stanuje ^1% val, kje lahko N 0p kli.dabo lahkoP^^uN ^.ih dati, da so R3^ ne pa oddal|em w je NadwnsucnO HiijU» j navdušen; Lastn } sel za urejanje, .... ceno ene sobe v ~ na Hrvaškem Job'?0 Goričkem - p" mnenju - veliko počitnice bi dah Problem K. pPj to tukaj sploh ugotavlja, p -efn y fornairanostop^^ osnovna i ra je šibka, manjka h kulinarična pon*- J va vsakega ni'k- / ir tako ali sama ponuja ■'f / Acman, ki « 111 'ju- Sporni UV-filtrl: 4-MBC (4-methyl-benzyli-dencamphor) oziroma MBC, 0MC (octyl methoxycinnamate), oxybenzon (benzophenone-3), HMS in OD-PABA (octyl-dimethyl-para-amino-benzoic-acid) domnevno delujejo kot hormoni. Skozi kožo pridejo v človeško telo in so dokazano v materinem mleku. Benzophenone-3 (oxybenzon) poleg tega deluje alergijsko. Tudi benzophenone-1 in ben-zophenon-2 ter tudi 3-benzylidencamphor domnevno delujejo hormonsko. Benzophenone-1 in benzophenone-2 v Evropi nista dovoljena kot sončni zaščitni filter, lahko pa se uporabljata kot dodatka. Benzophenon-2 se lahko kot dodatek uporablja v parfumskih oljih. šenj na Goriško,« nam je smeje pojasnil podiplomski študent Tomaž. Zanj je ta del Prekmurja predvsem izjemno valovita pokrajina, čeprav se to ne vključuje v splošni vtis o Prekmurju kocra-vnici, žitnem polju. »Ljudje bi bili presenečeni, koliko je teh valovitih gričev, sotesk, sicer pa, kot pravim, je ta del Slovenije silno silno nepoznan. Mogoče v zadnjem času nekoliko bolj, ker vsak dan slišimo o vremenu v Na dopustu pozabite na J j hib ■ n j Zaposleni, ki si privoščijo več počitka, naj111 t-l'. ■ bolj veseli, prijaznejši. A žal si dopusta mnogi 1 ti niti v sanjah. Še več: ponekod delodajalci , omogočijo niti tega, da se odpravijo vsa; na riščen dopust. Če sodite med tiste, ki si d' 'llUS odidite nanj brez slabe vesti. Pred odhodom r'L ft mu boste brez vseh bojazni prepustili »voie11 pi-r- Ji^ da boste nedosegljivi. Če pa ne morete bite na dopustu vsaj za urnik, kdaj boste Jeh ' dobno. Nato pa - uživajte! fjM BRIK-12, julij 2007 POLETJE 23 MAXTRAnova generacija vodnih filtrov ...ČISTI UŽtTEK za izredne itn/Mtr pri pripravi hrane ČISTA AROMA za pravo aromo čaja in kave - ČETO ENOSTAVNO! ** Šoviniste aparate brej vodnega kamna 'nii ‘»k* i> j. n I trgovkuh SMotabor, dm-drowrw marti, Otim, •** UgaTilA tenirih iatropm ia Medtur Don. "^OBŠITA WuaifitbflifapnxhlnihmMlih kontekiitiji* Ft 'I 0t-SS2^2-27/2H ANGELA IGRALEC MEN SUR OTOŽNOST VPOEZU JENA zenska OZEK PAS KOPNEGA AU MORJA METKA jALBREMT VRBA, KI RASTE OB VODAM TELESNI IZLOČEK SKOZI KOŽO - a BRITA ALUN IVERSON VODITELJ (FRANJO) k'' * j r< ‘iP * p’ 5 .fl* I' J V' IT. NOVINARKA ŽMU. Z OU-JAJU .VOTUT' KF OZNANJA SMRT NATANČNA RAZLAGA GRŠKI BOG S HARFO PREROŠKO ZNAMENJE BOKSARKA AU NEZOOOA ZAMAŠEK VLOŽITEV ČESA V LUKNJO 0WDW IPAVEC DENAR KOT OSNOVA ZA PODJETNIŠTVO V^DnA KRIŽANKA - geslo dopisnico in jo do julija, pošljite na na-aSencija za trže-Novaka 13, Sobota. 3x BRITA vrček riranJe vode. d- o. o., Psata 81 a, Ljubljani. ^nkT-' Vestni ko ve e St 26 (28. 6.2007) °K. PLAŽA, PALMA ■, 1 j ;i _. Jhovci 7,9000 Murska Sobota 18 a, 9251 Tišina *«■ j^"^1 ’’ 9208 Fokovci ! ■ ‘•emerje 28,9201 Puconci PtejeUf. P°tr. rtu , _ „ w z’ Nafta. L- WpinafSl). H c ”"W ^“Eič, Lunder, '■! 'm M,r:r'''r Zaccanti, TfeneVski lg' “k-OtMn-nzjvic. kepiiiL *'lk Šoštarič, Kocet, l’ ’ Vinko, Kovačevič. Amidi a Radivojevič, 27 Pan^ RaškovičBur-BaHica' fc/ 1 rajkovic, V. Dordevič, M ta ! ’ Bogdanovič, To-N»&cethaSU’Gai-^6,7“S’W -'' lrUEt namene ter izrečena pisna in ustna sožalja. । ' L "1 Brigite Beznec z osebjem in oskrbovanci ■ ,Tlterncmu oddelku bolnišnice v Murski Soboti za hv Jj' Jn'* ^lečm med njeno boleznijo. ilr,. । "" & kaplanu za opravljen lep pogrebni obred in hitu eae> cerkvenemu pevskemu zboru in mešanemu .." ’’E ^ernelavec za odpete žalostinke, g. Francu Bvaij i besede slovesa in pogrebništvu Banfi. rnstvu upokojencev in kolektivu Mure. _____________VešČica, 3. julija 2007 1 1 ef sinova Boris in Jožef ter !,cerka Nada z družinami Kako srčno si Želel, da še med nami bi živel... Smo ob tebi se borili, da zdravje bi ti povrnili. A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari. H*. ZAHVALA ,yguhi 1 n^ega dragega moža, očeta, brata in strica J^eza Blagoviča 1 i iz Stročje vasi 1’%^' ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani, v 1^" bolečino, nam izrekli sožalje, besede 'vttji n, ' $tevBu ob slovesu pa njegov grob zasuli ‘Ij ' -'oo in darovi zadruge namene. Prj, opravljeno sveto mašo in pogrebni z. f z,, , b^ala pevcem za odpete žalostinke । {' ■-melodijo. Prav tako iskrena zahvala hvap'0 Onk°loŠkemu oddelku v Ljubljani, t a govornici Slavici Sunčič za izrečene besede slovesa. teti !rr' 01 po^.' Petju, nato Najlepše želje s česti- 'd In।'' ~ 20 00 Zadnja poročila - 2005 Slo-4 tvoje (Bojan Rajk) - 24.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro - 07.00 Druga •30 Skupaj, egyut, vkiiper, oddaja la g-, Ltll;|b In prekmurskih Madžarih (Silva Ji nitov ..,n duhovna misel pomurskih z?'-.,,,..' Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi Jl'' na burskem valu - 10.30 Ne-'h - j j ??Filipič (Bojan Rajk) - 12.30 Fo. , vestila- 13.00 Minute za kmeto-hrjjjj ' " 1330 Čestitke, šport-18.00 Na nfc ^tii d- j? -M Pačila - 19.10 Ponovitev od-t, '1 Ponovitev oddaje Vse poti . ' Jr-n't, j Zadnja poročila - 20.05 Samo S, Mna)-21.00 SNOP ' i'd'i - 05.00 Vedro v dobro jutro! ....iz Porabja, Marijana Sukič J ~ 08.30 Šport, porodnišnica ■ 09 00 6 r Va* ’ 94,6 Mhz in 105,7 Mhz 3/r, N srednji val 648 kHz nabavne glasbe ' |e ’ Vesele Štajerke ' '■ .' flvLs 'llJ1’1 banda s prijatelji <1X1 P"1 K* šen ^“^eri-Kuba it Ir r c K, " lij,' 2* l^sschen Kelashv •' ” '^"t■ založbe Mandarina Iz fr' 16. julija Ulica arhitekta Novaka , u glasbene lestvice. p 3? ’ glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino - kupon št. 28 L '■S r Pravilen odgovor na naše vprašanje, koga igra Forest Whitaker v BI mu Zadnji škotski kralj, je bil, da Idija Amina. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali nagrajenca, ki prejme dve kinovstopnici, to je Vito Pelcar, Krajna 14,9251 Tišina. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Katerega leta je bila posneta prva različica filma Avtoštepar? Odgovore pošljite do torka, 17. julija, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: torno.koles@p-inf.si. Poročila -09.15 Poriedeljkova tema -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.15 Peti potač, oddaja o avtomobilizmu (Miha Horvat) -11.00 Poročila - 11.15 Športna oddaja -12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila -12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -1330 Mali oglasi -14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR: Melodije morja in sonca - 19.00 Poročila - 1915 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja.potočila -20.05 Propoler - 24.00 SNOP TOREK, 17, julij - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09 00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10 30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.15 Kratki stik-12.00 Evropske novice-12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila-14,15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks (Boštjan Rous) - 24.00 SNOP SREDA, 18. julij - 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.00 Poročila - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.00 Poročila -09.15 Vse poti vodijo v Evropo - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.15 Župan na obisku -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn vpeti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13-00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NST-SNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler) - 24.00 SNOP ČETRTEK, 19- julij - 05.00‘Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Konjevod Lukačič - 08.00 Poročila - 8.15 Kmetijski nasvet - 09.00 Poročila • 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna -11.45 Šport za vse - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Tema -13 00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17 20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza (Geza Farkaš) - 24.00 SNOP Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podrto >nfonniirM|frrll- # J/ «AU-’lili«-'!> 9MIU j., .jAn—sni mr. j BESEDA rt .Tndstne wfawnaiye dobite na tel: + 02/520 28 ooi1 nreias tem- mdenci si. wrvw terme-radwu: rti TtwaimAix । »jlz ‘ K .■ . Jf, iS