Naj ▼ ečji iloremki dnevnik
v Združenih državah Volja za vte leto • . . $6.00
Za pol leta - -Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
i
- • $3.00 to - $7.00 I *o $7.00 J
GLAS
f
| The largest Slovenian DmSy in j	fceUo^S««.
List slovenskih delavcev v Ameriki
and legal Holidays. 75,000
TELEFON: CHelsea 3—3878
> NO. 107. — STEV. 107.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1870 ____NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 8, 1935. — SREDA, 8. MAJA 1935
TELEFON: CHelsea 3—3878
VOLUME XT,m, — LETNIK XLIEL
SENAT SPREJE PREDLOG GLEDE VOJAŠKEGA BONUSA
Prebivalstvu IUinoisa grozi pomanjkanje
PREDSEDNIK BO PATMANOVO PREDLOGO VETIRAL, TODA VETO BO NAJBRŽ PREGLASOVAN
Povodenj brzojavk je zahtevala sprejem Pat-manove predloge.— Vladni voditelji priznavajo zmago pristašev bon visa. — Za predlogo je bilo oddanih v senatu 55, proti nji pa 33 glasov. — Množina krožečega denarja se bo povečala za dva tisoč dve sto milijonov dolarjev.
WASHINGTON, D. C. , 7. maja. — Ne oziraje
se na pretnjo, da se bo predsednik poslužil svojega veta, je večina v senatu pritrdila sklepu poslanske zbornice ter sprejela Patmanovo predlogo glede vojaškega bonusa.
Za predlogo je glasovalo 55, proti nji pa 33 senatorjev.
Jutri bo poslana predsedniku v podpis, toda predsednik jo bo vetiral. Ze vnaprej se ve, da bo pozneje predsednikov veto v obeh zbornicah preglasovan.
K sprejemu je največ pripomogel govor senatorja McAdoo-ja iz Californije, ki je odločno in vztrajno izpodbijal očitke, da bo predloga, ko bo postala zakon, omajala ameriški denarni sistem.
Njegov govor je napravil tako ugoden vtis, da je več konservativnih senatorjev potegnilo z večino.
Predloga pooblašča državno zakladnico, naj izda toliko novih obveznic oziroma bankovcev, da bo mogoče ž njimi pokriti vsoto, ki jo dolguje vlada bivšim vojakom.
Množina denarja, ki je sedaj v prometu, se bo vsledtega povečala za 2,201,934,000 dolarjev.
Vojnih veteranov je tri milijone petsto tisoč.
Pred končnim glasovanjem je bil s 54 proti 30 glasovom zavrnjen kompromisni predlog senatorja Harrisona, naj se veteranom izplača le del bonusa.
WASHINGTON, D. C., 7. maja. — Dve stvari delajo Beli hiši in voditeljem vladne stranke v kongresu velike skrbi: Odločitev najvišjega zveznega sodišča v vprašanju pokojnine železničarjev, kar more mnogo škodovati vladnemu načrtu za družabno zavarovalnino, ter neuspeh vsega truda vodilnih senatorjev, da bi preprečili izplačilo vojaškega bonusa v gotovini. Vodilni senatorji priznavajo, da se jim ni posrečilo doseči kompromisa glede bonusa. Zato pa so sedaj v velikih skrbeh glede Rooseveltovega družabnega programa in podaljšanja NRA. Povsod je videti skupine senatorjev, ki žele priti na jasno, kaj je pravzaprav protiustavno, ako bo Railway Retirement Act označen kot protiustaven.
V primeri s tem se zdi vprašanje glede bonusa jasno kot sonce. Harrisonov kompromisni predlog, ki je bil odobren tudi v Beli hiši, je mrtev in pokopan in v kratkem bo senat odločil, ali naj bo bonus izplačan po Vinsonovi ali po Patmanovi predlogi.
Se včeraj je izgledalo, da bo sprejeta Vinsono-va predloga, za katero se potegujejo veterani in so jo sprejeli tudi bančni krogi. Toda sedaj prihaja v Washington cela povodenj brzojavk, ki zahtevajo sprejem Patmanove predloge. S tem je videti vpliv župnika Coughlina, ki je člane National Union for Social Justice po radio pozval, da se zavzamejo za Patmanovo predlogo in jim je zatrjeval, da bi po Vinsonovi predlogi od vsakega dolarja ostalo 8! centov v žepih bankirjev.
iniiLiiiciufliitiiHiiiifliiiinni
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"
MADŽARSKA NOČE STIKOV Z MALO ANTANT0
Pogodba za medsebojno pomoč z Malo antanto nemogoča. — Madžarska zahteva premem-bo meja.
Benetke, Italija, G. maja. — Madžarski delegati, ki so se sestali /. zastopniki Avstrije in Italije, da izgladijo pot za podonavsko konferenco v Rimu, so izjavili, da je Madžarska pripravljena skleniti vojaško zvezo z Avstrijo in Italijo, ne pa z državami Male antante.
Navzlic triurnemu prigovarjanju se Italijanom ni posreči-1«» odvrniti Madžarov od te odločne izjave, ki spravlja v nevarnost podonavsko konferenco. Italiji pa je mnogo na tem, da hi bila s podonavsko pogodbo zajamčena neodvisnost Avstrije.
Madžarski delegati so podali dva razloga za odklonitev pogodbe z državami Male antante in sicer:
1.	Taka pogodba z Malo antanto bi za Madžarsko postavila status quo mirovne pogodbe, medtem ko Madžarska zahteva premembo meja in od te zahteve ne bo nikdar odstopila.
2.	Pogodba za medsebojno pomoč z Malo antanto 1 >i nadaljevala obkrožen je Nemčije, Madžarska pa ne želi železnega obroča okoli Nemčije.
Madžarska tudi ne bo nikdar podpisala nobene pogodbe, dokler ji ne bo dovoljena enakost v orožju. Italijo je ta zahteva, ki sicer ni nova. zelo presenetila, ker ji je znano, da iz Mala antanta odločno proti oborožitvi Madžarske.
Da pa tudi od svoje strani dajo kake koncesije, so se Madžari izjavili, da bodo samo "teoretično" zahtevali enakost. Od zmagalnih velesil in od nasledstvenih držav zahtevajo isto priznanje enakosti, katero je dobila Nemčija 11. decembra 1932, ko je prišla na razoroži t veno konferenco v Ženevo.
V povračilo za to je Mauža* ska pripravljena samo na -lop. njevanje oboroževati se in bo tudi pozneje sklenila z Av- j strijo neumeševalno pogodbo, t Benetke, Italija, G. maj i. — J Avstrija in Italija sta ugodili, madžarski zahteva za "teoretično" enakost in madžarski delegat, zunanji minister Kolo-man de Kanya je nato rekel, da na podonavski konferenci v juniju ne bo treba razpravljati o tem vprašanju.
NE BO TREBA NOVIH DAVKOV
Redni proračun je b i 1 prekoračen samo za 36 miljonov. — Prišlo je več davkov, kot je vlada pričakovala.
Washington, D. C., 7. maja. Demokratski voditelji v kongresu pravijo, da davkov dve leti ne bo treba zvišati. Pri tem pravijo, In je bil letošnji zvezni proračun zvišan samo za $o6,000,<XM). Ker so davki prinesli več, kot pa je vlada pričakovala, ne bo teh :SG milijonov samo pokritih, temveč bo še nekaj ostailo. Proračun ne vključuje izdatkov za podporo brezposelnim. Proračun je bil prekoračen, ker so bile plače zveznih uradnikov postavljene na staro višino in ker je bilo povišano število moštva v armadi.
Primanjkljaj letošnjega fiskalnega leta, ki se konča 30. junija, znaša skoro tri milijarde dolarjev. Predsednik Roosevelt je bil mnenja, da bo ta primanjkljaj znašal štiri milijar-
de.
Zvezni zakhulničar Morgen-thau je naznanil, da bo v ponedeljek po radio govoril o "amo riškem dolarju" in bo razpravljal o vladni denarni politiki. Morgenthau bo govoril o povečanju zlatega zaklada in o načrtu za nakup srebra. Zvezna zakladnica ima v svojih shrambah za $8.725,000,000 zlata. Po postavi mora biti razmerje med zlatom in srebrom 3-proti 1, toda srebro ni doseglo tega razmerja, četudi je zvezna zakladnica zadnje čase kupila 400 milijonov unč srebra.
RUDNIŠKA NESREČA
NA JAPONSKEM
Tokio, Japonska, 7. maja. — V nekem premogovniku v So-račL na otoku Hokkaido je na-sala eksplozija in zasutih je bilo 99 rudarjev, med njimi nekaj žena in deklet. Trije so bili rešeni, dva pa sta bila najde-
KONGRES JE ZELO POČASEN
Washington, D. C., 7. maja. Ker kongres ni še rešil mnogo nujnih zadev, bo najbrže jeseni poklican k izvanrednemu zasedanju. Predsednik Roosevelt ni imel velikega uspeha, ko je pred onim tednom pozival kongres, da naglo izvrši svojo nalogo.
Kongres že zboruje peti mesec, pa do sedaj je sprejel samo še eno večjo postavo — dovolil je $4.880,000,000 za javna dela, pri katerih bodo zaposleni brezposleni. Pred-no je kongres to dovolil, je o tem razpravljal tri mesece.
ITALLIABO POSLALA
VEČ VOJAŠTVA
Rim, Italija, 7. maja. — Vojno ministrstvo je naznanilo, da so abesinski roparji ubili italijanskega vojaka po imenu Go-gua. Vsled tega je vlada pri abesinski vladi takoj protestirala, poleg tega pa tudi naznanila, da bodo v Vzhodno Afriko poslane še štiri divizije vojaštva.
na mrtva. Za ostale je le malo upanja, da bi jih bilo mogoče rešiti.
KONFERENCA V BENETKAH JE KONČANA
Madžarski je odprta pot na konferenco v Rimu. Uspeh rimske konference je odvisen od Male antante.
Benetke, Italija, 7. maja. — Madžarski je odprta pot na konferenco, ki se bo prihodnji mesec vršila v Rimu in ki bo skušala doseči skupno meddržavno pogodbo za varnost o-srednje Evrope.
To je poglavitni uspeli konference med avstrijskimi, madžarskimi in italijanskimi zastopniki. Toda Mala antanta najbrže ne bo potrdila pogojev, pod katrimi je bil dosežen spo-razun meti tremi državami Treba bo še .več dolgih konferenc. med državami in rimska konferenca, ki bi se imela pričeti 3. junija, bo skoro gotovo morala biti preložena.
Državniki so se sporazumeli v naslednjih točkah:
1.	Avstrija in Madžarska sta nr i pravi jeni udeležiti se rimske konference in ne bosta zahtevali, da konferenca razpravlja o oborožitvi, ali o premembi meja. ali vrnitvi Habsburža-nov. V zameno za to pa se ie Italija obvezala, da bo pri Ligi narodov zastavila vse svoje sile, da se poravna spor med Jugoslavijo in Madžarsko zaradi umora jug. kralja Aleksandra. Pri tem ji bosta pomagali tudi Anglija in Francija.
2.	Italija bo razpravljala z Malo antanto o vprašanju oborožitve. da dobi Še pred rimsko konferenco zagotovilo, tla bo ta problem rešen po želji Avstrije in Madžarske.
.*?. Italija bo podpirala Madžarsko in Avstrijo, ako mogo-' če tudi s sodelovanjem Francije, da bo na rimski konferenci natančo pojasnjen pojm *' ne-umešavanje", tako da bo mogla Madžarska še dolje mirnim potom agitirati za premembo pogodb in da si bo mogla pridržati pravico protestirati pri sosednjih državah, ako bi bile madžarske narodne manjšine preganjane.
4.	Italija ne bo zahtevala od Madžarske, da se pridruži splošni <ncumeševalni pogodbi, temveč bo Madžarski dovoljeno skleniti tako pogodbo z državo s katero bo sama hotela.
5.	Italija bo na rimski konferenci stavila predlog, da Mala antanta pristopi k italijan-sko-a vst ri jsko-madžarski go-spodarski pogodbi, ki je bila sklenjena lansko leto v marcu v Rimu.
Ta sporazum je za avstrijske in madžarske delegate zadovoljiv, četudi sta •se morali odpovedati nekaterim zalit'-------
Toda ponovno je treba pov-dariti, da je vse odvisno od Male an.taiite.
Po končani konferenci je rekel italijanski podtajnik v zu-
ZVEZNA VLADA NOČE VEČ
PRISPEVATI ZA BREZPOSELNE
CHICAGO, 111., 7. maja. — Strašilo lakote je pričelo dvigati svojo glavo med stotisoči brezposelnih v državi Illinois, odkar je zvezna vlada s 1. majem prenehala prispevati v državni podporni sklad in odkar je državna postavovodja zanemarila, dn bi na odredbo zvezne vlade skrbela za zadostni sklad v svoji državi.
Zvezna vlada bo šele tedaj zopet dala brezposelnim v Illi-noisu, kadar bo država izročila skupnemu pomožnemu skladu svoj delež $3.<X)0,000 na mesec.
Po poročilih iz Springfielda se legislature že danes razide. ne da bi bila kaj sklenila o davčni postavi. Po dosedanjem na črtu bi imela država II lion is zvišati davke za 2 ali 3 odstotke. Legi sla t ura se ne zmeni za odredbo zvezne vlade, ker menda misli, da bo administrator sklada za brezposelne Hopkins popustil in bo sklenil z državo Illinois kompromis o podpori brezdelnim. Toda iz AVash ingtona prihaja poročilo, da Hopkins ne bo popustil in bo toliko časa zadrževal podporo, dokler se legislatura ne zgane in sprejme postavo, po kateri bo država plačala svoj delež v zvzeno blagajno.
Po poročilih krajevnih oblasti je že izmed 102 okrajev H4 brez vsake državne ali zvezne podpore za brezposelne in v 15 okrajih že lakota trka na vrata.
ZAGOVORNIK HAUPTMANA
VLOŽIL TOŽBO
Hauptmannova žena o-gorčena zaradi njegove zahteve. — Po njegovem zagotovilu bi mogla za sebe obdržati vse nad $50,000.
Trenton, N. J., 7. m ja. —
Glavni zagovornik Bruno R. Hauptmanna v procesu v Flem-ingtonu. Edward J. Reillv, je Hauptmannovi ženi svetoval, da prične nabirati sklad za obrambo, svojega moža in ji je tudi zagotovil, da more za sebe in svojega otroka obdržati vse, kar bi nabrala čez $50,000.
Hauptmannova žena je prišla s pastorjem I). (}. Werner-jem v Trenton in je obiskala svojega moža v smrtni celici. Zena je Hauptmamin povedala, da ga Reillv toži za plačilo in da jo Reillv dolži, da zapravlja denar, ki je namenjen za zagovora i št vo.
"Richard mi je nato rekel", je rekla žena, "Ana, ali se še spominjaš, da sem ti že v Flem-ingtonu povedal, da Reilly ni za mene?*'
UDAREC ZA HERRIOTA
Pariz, Francija, 6. maja. — Minister brez portfeja. Ed. Herriot ni zmagal kot kandidat za župana v Lvonu. kateremu mestu je županoval let. Prihodnjo nedeljo bodo ožje volitve med njim in njego-44Poleg tega mi je Reillv sam vim nasprotnikom.
svetoval, da naj grem na gle- j	--.-
dališki oder, da naberem po-j trebni denar'% je nadaljevala ogorčena. "Jaz pa sem odklonila. Tudi Richard je rekel "ne"! Reilly je govoril o potovanju po zapadu in je rekel, da bi mogla vsak dolar nad $50,000 ol)držati za sebe in o-troka' \
Hauptmanova žena ni povedala, kaj namerava napraviti, ko pride Reillv jeva tožba 10. maja iyi obravnavo. Pri svojem možu je ostala pol ure.
nanjem uradu Fulvio Suvich, da je ves čas konference med tremi delegacijami vladala največja sloga/Rekel je, da je širjena potrebno, da osrednje-evrop-	"
ske države sklenejo neumeševalno pogodbo, toda pri tem ni omenil kake pogodbe za medsebojno pomoč. To je najbrže opustil z ozirom na Madžarsko, ki še vedno vztraja pri tem, da ne podpiše splošne pogodbe za medsebojno vojaško pomoč. Mogoče pa bo tako ™>Todbo sklenila z Avstrijo, toda ne z Malo antanto«
TRPLJENJE ITALIJANSKIH VOJAKOV
London, Anglija, 6. maja. — V London so pričela prihajati poročilao o velikanskem trpljenju italijanskih vojakov v Eritreji in Somaliji v vzhodni Afriki. Posebno mnogo trpe vsled suše, malarije in velike vročine.
Xek angleški potoval ec. ki so mu razmere v Afriki dobi » znane, pravi, da ni vredno imeti to deželo, še manj pa se za njo boriti. Ker v deželi ni vode, je bilo vojaštvo llastanjeno v Juha dolini, kjer je zelo raz-malarija. Po dragih kraj ill v poletnih mesecih voda usahne, le tu in tam je kaka mlaka, polna raznih žuželk.
V glavnem mestu Eritreje, Asmari, sta v najhujši vročini za vsako osebo dovoljeni dve steklenici vode.
Naročite se ml GLAS NAHODA, največji ilovensid fomlk *
Sdmšmih drfemd.
'0 L A 8 N A R O t) A'
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 8, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. A.
ii
Glas Naroda
99
Pranlr Sakser. President
Owned and PabUahed by
StOVENIC PUBLISHING COMPAQ!
.(▲ Corporation)
L. Bcnedik, Treas.
d S**? °f bumh9m ** corporation and aderettea of a bore oftlcera: »li W. 18tb Str«!*._Borough of Manhattan,	New York City. N. V.
"6L A 8 N A ft OD A" (Vaice of the Peapte)
I—ned Brery Pay Except Sundayn and Holiday*
Da celo leto val)* m Ameriko In
Kanado ................«8.00
4a pol leti |3.00 ii Četrt leta.......
Za New York aa celo leto .......	«7.00
Za pol leta .......................«3.60
Za lnoMUstTo * črto leto......17.00
Za pol leta....................	«8.00
Subscription Yearly ««.00
Advertisement on Agreement
__"Glaa Naroda" lahaja vsa Id dan Iraemfll nedelj lu praralkov.__
UoplBl brea podpisa In osebnosti ae ne jirlobčujejo. Denar naj se blagovoli >oAiljatl po Uooey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da aa nam tudi prejšnje bi vali We n&znani, da bitreje najdemo naslovnika.
GLAS NARODA". 21« W. 18tta Street, Me« lark. N. I. Telephone: CHetsw 5—WW
HITLER JE ŠEL PREDALEČ
Obrambna zveza K v rope proti nazijskeniii militarizmu so od t (Mu a do tedna jača.
< csar njegovi nasprotniki niso zmogli sami. jim je pomagal Hitler doseči.
V gotovem pogledu jo sličen Hitler razljučheinu osn, ki laja na vse strani ter skuša zdaj tega. zdaj onega ] »opast i.	• * t»
Nalirulil je Francijo. Italijo. Anglijo in Rusijo. Edi-!»ole Poljsko je pusti] še precej v miru. pa titli Poljaki so mu žareli zadnje ease obračati lirbet.
Od začetka ni bila Anglija niti zanj, niti proti njemu
Ker ni na Angleškem posebnega razpoloženja /a vojno, ni rekla angleška vlada ne tako in ne tako, ampak ie <kušala vzdržati nekakšno ravnotežje med Nemčijo in Francijo.
Vloge mirne opazovalki? oziroma posredovalke pa n» mogla Anglija dolgo igrati. Za to je Hitler poskrbel.
Svetu je objavil program za gra'dujo novih letal ter ni prikrival gradnje submarinov.
Anglijo je minila potrpežljivost. Sprevidela je, da p obroževanje Nemčiji na morju in v zraku v prvi vrsti proti nji naperjeno-
Miroljubnemu angleškemu ministrskemu predsedniku MaeDonaldu ni uič drugega kazalo kot naznaniti, da e bo Anglija držala rok križem, ampaik »bo povečala svojo obrambo.
— Zaradi Hitlerja je to potrebno, — se je izgovoril Mae Donald.
Največje važnosti je pa franeosko-ruska pogodba, ki je bila po dolgem eineanju in zavlačevanju prejšnji potek jKt.lpisaiia.
Pogodba je prvotno temeljila na ustavi Lige narodov ter je dovoljevala, tudi Nemčiji pristop. Zdaj je v resnici obnovitev nekdanje zveze med Francijo in carsko Rusijo. Določa namreč nidlscbojno pomoč, če bi (bila ta ali ona država napadena.
Da franeosko-ruska pogodba ni samo kos papirja na kupu pogodb, ki so nastale izza .konca vojne, je razvidno iz dejstva, da bo Francija pomagala Rusiji preureUiti in razširiti njen za]»adni železniški sistem.
Po mnenju izvedencev, je Rusija najmogočnejša vojaška sila na svetu. S francosko pomočjo se bodo ruske transportne črte kaj naglo utrdile-
Katko dolgo še. prtMno bo Hrtler spoznal, <la je krenil na napačno pot?
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled mm dolgoletne tkuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanja udobno in hitro. Zato se taupno obrnile na nas sa vsa pojasnil*.
Mi preskrbimo vse, bodisi proinje ta povratna dovoljenja, potne liste, vise je i« sploh vse, kar je ta potovanja potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, aa najmanjše sirotke.
Nedržavljani naj ne odlašajo do tadnjegn trenutka, ker predno se dobi is Washingiona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta breeplačna navodila in snaotavlja-mo Vam, da boste pocent in udobno potoval.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, NY.
LOČrrVE ZAKONOV ŽARAM MALENKOSTI
Ameriški sodnik Lindsay, znani avtor 44 Prijateljskega zakona*' ceni število ločitev v Ameriki na 50 odstotkov vseh zakonskih zvez. (V proučimo vzroke ločitev, pridemo do prepričanja. da je treba nji Iv-skupni temelj iskati v površnem pojmovanju' zakonske zveste same. To nam •dokazujejo kaj čudni vzroki ločitev. Na-vedno n«- najdemo pri zakoncih medsebojnega razumevanja .zakonci si ne nrizadev-razumeti it) oprostiti napake drugega. Saj ne gre navadno za težje napake, temveč za malenkosti, ki niso vredne, da bi človek zaradi njih lomil življenje. In baš zaradi malenkosti se razdore največ zakonskih zvez.
Težke prestopke si odpuste zakonci prej, nego lahke, f'e bi iskal vsak zakonec najprej napake na sebi in šele potem na drugem, če bi se vsak naučil kritizirati in obsojati najprej sebe, bi tudi lažje rfazuniel napake in prestopke drugega in ne bi bilo toliko ločitev zakona. Slama kritika bi preprečila marsikatero ločitev in prav nič ne bi škodilo, če bi že otroke navajali na to. da je treba najprej pometati pred svojim pragom. Na praktičnih primerih se lahko prepričamo, da so če-sto res samo malenkosti krive, da pride do ločitve zakona.
Tako se je morala pred leti ločiti v državi New York od svojega moža gospa Linkova samo zato, ker se jo bila preveč zredila. ljubezen moža se bila ohladila. Mož je pred sodiščem izjavil: 44Ko sem se o-žeil, je bila moja žena vitka kakor vila in tehtala je samo 0(> funtov. Toda vsako leto je bila debelejša, f'e bi zopet postala vitka, kakor je bila dekle, bi bil pripravljen zopet živeti z njo v zakonu'*. Ta zakon je bil pač sklenjen površno, drugače ne bi bilo mogoče, da se je razdrl zaradi ženine debelosti.
Milijonar iz Brooklyna haw-son je zahteval, da njegova žena ne sme iuieti sluge namestil služkinje. Zona je pa sprejela v službo mladeniča, o katerem je mož sam priznal, da vzorno opravlja vsa domača dela kakor služkinja, vendar je pa zahteval zaradi njega ločitev zakona. In sodišče mu jo dalo prav, češ. da sluga ne spada v hišo, na mesto služkinje. V tem primeru je mož obsodil svojo ženo, ker si je bila izbrala slugo, v Pitsburghu pa neka žena ni bila zadovoljna s svojim vrtoglavim možem. Ko je nekoč sporazumno z njim odpotovala
ji je mož brzojavil, naj se takoj vrne, če hoče še videti svojega otroka živega. Ko se je vsa prestrašena vrnila, ji je prihi-tel otrok zdrav in nasmejan naprati, a mož se je opravičil, da je bila to samo šala. Nekoč je potegnil mož iz žepa nov revolver in zakiical ženi, da si požene kroglo v ijlavo. Žena je omedelala, mož je pa odšel v •svojo sobo in vzel iz revolverji! vse naboje. Ko se je zavedla, je zagledala moža, kako kleči kraj nje in se opravičuje, da se je samo šalil.
Martha Wisner Iluutcr je zahtevala po petih letih zakonskega ži\ Ijcnja ločitev, ker >?e je sukal njen mož naprestano v sferah umetnosti in ker je njegova platonična ljubezen ni mogla zadovoljiti. Kapitan Faggart je zahteval ločitev zakona. ker je priredila njegova
Mk
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista- ne pošiljamo.	I
mo (hlen in ta ne sme biti žena. Doktor Newton iz Nortfielda se je pa dal ločiti, ker ji' žena rada preklinjala.
Vidimo torej, da se razdirajo zakonske zveze zaradi malenkosti. da v mnogih primerih ne ;rrc za zakonolomstvo, ki velja splošno za najpogostejši vzrok
žena z neko damo pivsko tek-j ločitve zakona. V starih časih mo in je zmagala. Ogorčeni [je to držalo, zdaj so postali mož je trdil, da sme po njego- tudi zakonci malenkostni in povem mnenju v zakoni piti sa- | vršni.
Dopisi
ljubil, da bo vsako nedeljo ser-viral brezplačen golaš ali kako drugo jed. Pravi, da še Zgaga se bo oblizoval, če ga bo po-setil, akoravno je zbirčen v jedi in pijači.
Da se prepričamo o novo-urejeni restavraciji in domači kuhinji, se vidimo v nedeljo, ll2. maja ob 4. uri popoldne v nnst«m Slovenskem Domu na 2fi'> Irving Ave., Brooklyn.
Opazovalec.
DVE SMRTI
New York, N. Y.
Pretekli teden je v Tusli, Oklahoma, štiriročno igralo 200 otrok hkrati na 100 klavirjev svetovno znano skladbo t40b lepi modri Donavi". Časopisi so pisali, da je bilo to nekaj impozantuega.
Na Materin dan, to je v nedeljo dne 12. maja, pa bo isto pesem zapelo Slovensko pevsko društvo 4* Domovina'* iz New Yorka, v slovenskem jeziku na C'onti Amateur Hour progra mu, kateri se 1n» oddajal potoni radio postaje WOR od 5.00 do ."i.:?0 P. M. (Eastern Daylight Saving Time).
Ako vam bo petje ugajalo, n«' pozabite poslati pisma ali dopisnice omenjeni radio postaji; kajti če dobi društvo ^Domovina" največ glasov izmed onih, ki bodo sodelovali pri tem programu, boste potem imeli priliko slišati večkrat in dalj časa trajajoči slovenski program iz New Yorka. Naslov postaje je: \VOR Radio Station. 1440 Broadway, New York N. Y.
Priporoča se
pew dr. i4 Domovina".
Brooklyn, N Y.
Ta nedelja, 12. maja. bo /o " pet zelo zanimiva ter bo ostala marsikateremu v spominu. Ta dan hoče newvorška in brook-lvnska naselbina počastiti svoje drage matere. Vsak rojak
^—IIUIIII—IIHWWIBHIIIIIIIIIHIIMIII—HIBIIIII—!■! Illllllllllllllllllllllllil Ii III I llllllll lllll—IWIIIIIII lljill II lllll|i||IH II III III III CltfflKiMRiBF^
DENARNE PQS1LJATVE*|
'^——mm. g
Denarna nakazila izvreujemo točno in zaneslji- J vo po dnevnem kurzu.	|
Za
w j on osi .a vi jo
$ 2.T3 .................... Din.	100
$ 5.25 .................. Din.	200
$ 7.30 .................... Din.	300
$11.75 .................... Din.	500
$23.50 $47?00
Din. 1000 Din. 2000
Za
▼ ITALIJO
$ ».35 .......... Lir 100
$18.25 .................... Lir 200
$44.40 ...................... Ur 500
$88.20 .......... Lir 1000
$170.— .......... Lir 2000
$263.— .............. Ur 3000
si bo gotovo pripel rdeč ali bel nagel na svoja prsa.
Tisti, kateri so tako srečni, da so jim matere še žive, bodo gotovo hiteli k njim. da jih objame jo. Drugi, ki nismo tako srečni in so nam mater položili k večnemu počitku, bomo hiteli na gomile, če bo le mogoče.
Materni dan je pomenljiv za vsakega človeka, ne sama za nas Slovence, radi tega priredi Slovenski Narodni Dom s pomočjo pevskih društev, kakor tudi mladih tamburašev in posameznih pevcev in pevk koncert in zabavo. Program bo zelo obširen in pomenljiv. Najzanimivejši bo prizor najstarejše slovenske matere, kateri bo podarjen rdeč šopek v spomin živečim materam. A žalosten bo nastop najmlajše punčke, ki je izgubila mater takorekoč pri rojstvu ter ji bo podarjen bel šopek v spomin vsem mrtvim materam.
Torej, stariši, pri]x»ljite svoje otroke!
Za dobro postrežbo vam ni treba biti v skrbeh. Na razpolago bo dobro sveže pivo in pristna califomijska kapljica, okusni prigrizki, kakor tudi domača potica in krofi.
Naš poznani in izvežbani rojak Alois Rupnik že čisti in kupuje nove lonce in krožnike, da se vse blešči v novourejeni kuhinji. Tudi soba za restavracijo v spodnjih prostorih je tako domača, da človek misli, da je doma v kaki dobri gostilni.
Gospod Rupnik je nam ob-
Komaj se j«' za silo poleglo razburjenje zaradi samomora znanega mladega budimpe-štauskega zdravnika dr Nikolaja Szavozda, si se je ustreli! zaradi tega. ker ga je zapustila njegova zakonska žena Nona I lujinnsijcvn, že prihaja nova vest, ki kaže, kako usodno je posegla Tlajmasijeva v rodbini* Szavozdovih. Iz žalosti nad tragično smrtjo svojega zadnjega sina se je na svojem gradu v Hatvan Pusti zdaj u-strclil tudi zdravnikov oče, (»."». letni Rinil Szazvod. S tem se zaključuje veriga tragične u-sode moških potomcev Szavoz-dove rodbine.
Rodbinska tragedija se je začela z izselitvijo prvega Sza-vozdovegn sina. ki je pred štirimi leti emigriral v Argentino, kjer je izvršil samomor. Njegov mlajši brat si je pa iz obupa nad tem činom vzel življenje. Tretji brat je bil zdravnik in veleposestnik dr. Nikolaj Szavozd. ki se je sam zaplel v mrežo nesreče s tem, da je vzel za ženo Ilono llajma>ije-vo. žensko, ki je postal nanjo pozoren po golem naključju, ko je bila izvoljena za lepotno kraljico v madžarski prestoli-ci. Hajmasijeva je postala njegova žena. a ni bila zadovoljna s to vlogo. Silila je k gledališču in filmu in je to dosegla. Nato se je ločila od moža. ki jo je dvignil na družabno visoko stopnjo in sledila svojemu ne-utešenenm hrepenenju po uve-ljavljenju v gledališču in na platmi. To je navdalo dr. Szavozda. ki ni moirel živeti brez nje. s takšnim obupom, da si je pognal kroglo v glavo. Ko je bila Hajmasijeva obveščena o njegovi smrti, se je prišla oil njega poslovit k mrtvaškemu odru. od tam pa se je takoj odpeljala na Dunaj — naravnost filmskemu snemanju.
Tudi oče pokojnega zdravnika je prišel ol) sinovi smrti na njegov pogreb. Smrt in nenavadna okoliščina, v katerih je sin izvršil samomor, pa so očeta tako potrle. da je sklenil tudi sam napraviti konec svojemu življenju, ki mu je postalo po sinovem činu tem neznos-uejše. ker je staremu možu pred nekaj meseci umrla žena, ki je bila zadnja trdna opora njegovega življenja.
VABILO
N A
KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEI>ENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI UOR1 ALI DOLI
sa liDlaftUo vetjih moakov kot tgoraj navor leno, botflfll t dlusrjlb ali llraU dovoijnjfcno «e bolj« pofo)«.
IČPLACHA V AMftRlftUH BOLAKJM
S 5.— Mnl» paUl
$10.— $**.— -
too— Hi.— $50.— -
$ 5.71 $10.88 $IOw~ •21— $41JE$ $81.00
Nujna
Prejemnik dobi ▼ starem krajo IsplaCIlo t dolarflb.
9* Ccate Letter ur pristojbina $1.—.
SL<5V6NIC PUBLISHING COMPXNY 4,Gf#9 FfarocT«"
810
MATERNI DAN — MOTHERS' DAY V NEDELJO, DNE 12. MAJA 1935
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU l!f>.*» Irving Avenue	Brooklyn, N. Y.
Koncert z Zabavo
KI fiA PRTRtSttl UPRAVA 8 POMOČJO SLOVENSKIH PEVSKIH IN KULTURNIH DRUŠTEV TER POSAMEZNIH PEVCEV IN PEVK V KORIST SLOVENSKEGA DOMA
V S POKE D —
i.
POZDKAV ............ UiK-ori pred*. Narodnega lN>nin Ur. Tassottl
2. PODAR1TKV šopka najetarejSi materi v s|MiuiIn iiv(\Mm materam ter
najmlajši deklici broz matere v spomin mrl vini materam :t. MI.ADI VOJAKI, koračnica, svirajo Tuiulmraši |»od rodst. Mr. Oerjovif-a
4.	SIN«; MK TO' SLEKP----poje Mr. J«»hn Mlt-hel. na klavirju *|>rciulj:i
Miss Antonctta Kupnik
.1. 4"SLOVAN" .......... poje dve ndr. pesmi |>od vodstvom Mr. Hmle-ta
«. R<»XKnT"l> .......... svlrajo Tambnraši i*wl vodstvom Mr. Oerjovi.T-u
7. HRIBČKI PONIŽUJTE SE ........ poje Mr. l^nis Ritpnik. spremlja
Miss Tini Iltipnik
5.	ODLOMEK IZ OPERE RIOOLKTTO.....pod vodstvom Mr. &nltelj-u
1». VESELI BRATCI. (Pahor» ____ imje moAki zln>r -mmiovine" |Mnt
vodstvom Mr. Šiihelj-a
10. ZA<KIRSKI ZVONOVI, narodna ........ |M»je im»5ki zl^.r "Domovine"
I »od vodstvom Mr. Šubelj.a PLES IN PROSTA ZABAVA	HAT CHECK 25e
VSTOPNINA PROSTA
Mladinski tamburaški klub
—	"aj]»o|j požrtvovalni) slovensko zabavno društvo v (IrcatiT New Yorku. pririMli v sobolo v &l«>vi*nsk«Mii Don in v Hrooklvnu svoj pomladni ply*.
f'rireditev bo aranžiml/he-utnidni zborovodja (Jerjnvie pomočjo sta riše v mladih tam-burašev in tamburašie.
Zbor s<- odzove v>ak« iini vabilu in j«- so<Ii*l»»vji 1 pri več prireditvah kot katerokoli slovensko društvo v New Yorku.
Zato jt» pa dolžnost društev, ki so bila deležna njegovi* pomori. da bodo v soboto. «V -/«• in* k or) >o rat i vn o. že vsaj dobro zastopana.
Mladina radevolje sodeluje. Izkažite ji z obilno udeležbo hvaležnost in priznanje.
To je vaša narodna dolžnost. *
Volitve so bile končane.
Izvoljeni kandidat si je obrisal pot s cela in žarel kvasiti tistim, ki so ua hoteli poslušati.
—	Prokleto, to je pa bilo delo. Zadnjih par tednov sploh nisem zatisnil oeesa. Vsak <lan sem delal skoro štiriindvajset ur in a<ritiral na vseli koncih in krajih. Zdaj je pa moj trud bogato poplačan. Izvoljen sem bil s pretežno večino glasov. Toda. kakor sem rekel, zdaj sem na smrt utrujen.
—	Verjamem, da si utrujen
—	mu je rekel star volilee. — Zdaj pa kar lepo spat pojdi in spi nenehoma štiri leta. Po štirih letih, par tednov pred prihodnjimi volitvami, te bomo pa že zbudili.
*
Neumnost je povedati vedno vse. kar mislih a zahrbtnost povedati, česar ne misliš.
Beseile so zdravila, ki zelo koristijo, če jih zmerno uporabljaš.
\ ponedeljek je bil v Penn-sy Iva ti i ji usmrčen na električnem stolu študent Edwards, ki je zasnoval umor svoje ljubice.
Dolgo je čakal prilike, ko sta bila pa nekoč sama v čolnu, jo je pahnil v vodo.
Oblast nm je dokazala kaznivo dejanje, porota ga je spoznala krivini, sodnik ira je pa obsodil na smrt.
Tek oni procesa >e je precej samozavestno obnašal, videč, da gre zares, so um pa odpovedali živci.
Prosil je. naj mu puste življenje ter obljubil, da bo v zahvalo pridigoval in* učil mladino, da se zločin ne izplača.
Niso mu ustregli in u si i šal i prošnje, ter je s smrtjo plačal svoj gl eli.
Njegova smrt na električnem stoln bo mladini vsekakor boljši dokaz, da se zločin ne izplača. kot bi bili vsi njegovi nauki in predavanja.
*
Pticam ne moreš za branit i, da bi ti ne letele nad glavo, pač pji jim lahko za bra niš, da bi ti na trla v i gnezdi le.
Dandanašnji sfi pa res čudni časi. Vsepovsod je opažati ljudi. ki niso po svojih sta riši h ničesar podedovali, ki niso zadeli v loteriji. Ici niso vse življenje delali, pa imajo krasne domove, vozijo se v razkošnih avtomobilih, njihove žene in ljubice se pa kar blešče od samiti demantov.
Kje so dobili dnear * Odkod to razkošje?
Značilno je, da ti tak človek običajno nikdar ne izda svoje
skrivnosti.
I je eden mi je na tihem zaupal in napol razodel.
Povedal mi je namreč, da se da na svetu prijetno živeti od — pomanjkanja dokazov.
Ko mi je to povedal, mi je bilo namah vse jasno.
"OLA 9 KAR O DA"
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY-8, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY la U. 8. X.

KRATKA DNEVNA ZGODBA
. j. - _ -••-»—•-•-• ■-?••■

/•'. »S*. FIXZc:Ali:
Nista govorila, ko sta zaje-n ala iz oui« sklede — mati ni MIL .JimI je bila prepojena grenkostjo slovesa. Tilio, pora m sta drseli le>eni žliei ]>»i trli liasti skledi. Mati se je jedi k;» maj dotikala. Ni obrti t i In sla-1 i liti južine. Trstioha je stiskala njeno grlo. Ni enkrat ne i>i za-.M la, tla ni bilo zaradi sina. Da lie bi jedla ona, tedaj bi 11 ■«I i Jt.iiez položil žlieo iu odšel la-een z doma na dolg<» pot. Krtini* sta se žliei kakor poneve -<loma zadeli v skupni skledi, sla oba hkrati dvignila pove-šene ori. Dvojr pogl<'di»v. pla-vajorili v skriva ni dosi >trahii In upanja, se je sreealo in g<» vorilo v nemem molku glasne bt >ede slovesa.
Sin je prvi položil žlieo n.i n t i z« ».
"Ali ni dobiti, .Janez
In v 'Mem hipu je ostala tli di materina de-niea in ni vee segla po jedi.
"Dobro je, mati! Toda ura prihaja. Da ne zamudim..."
Sin je vstal, /. njim vre«! je >tala mati in o«lnesla posulo v kuhinjo. .Janez je slišal v s.»-bo, kako je zakrulil težki p«> krov materine skrinje v shrambi. Do mozga mu je segel i.i glas. Kakor bi kdo prehode I srce, da izpije i/, njega zadnjo kapljo življenja.
Ko je mati odprla vrata v hišo, je spustil -in skromen koveeg na klop in se ozrl.
Materina desiiiea. ki se j" tresla, j«' kreevito stiskala pet «le-etkronskih bankovcev. Sinu j«' podplub r«leei«-a bledikast«* liee. Kakor val sramu ga je ohlilo po obrazu. Pet let že ni ) rejci od revne matere ni vinarja. Preživljal >e je v mestu s poučevanjem in za vsake počitnice prihranil toliko, da je mogel podariti materi skromno vezilo. Toda sedaj gre v neznano mesto. Kaj bo tam! Vso tuje, vse dražje. ()l»eulil j«' v tem hipu, da se ne podaja \ boj za življenje sam, niarvce da je -s seboj potegnil tudi mater. Jasno je videl na bankovcih Icmio grozo zatajevanja in odpovedi materine. Koliko je str-• lila sirota pri vinarju, da je narastla ta ogromna vsota v ,-krinji. In sedaj je zazevahi skrinja, zaječal j«- pokrov, in v trenutku je izteklo iz nje, kai se je nabiralo po kapljah v letu, morda v dveh — treh le tih...
"Na, Janez! Vzorni! Za ]>r-vii silo! Potem bo že Bog preložil in pomagal!"
Mati je naštela na mizo.
VZDRZAL JE. . .
Tresoči prsti so se doteknili \ .-akega bankovca posebej, kakor bi se v bridkosti poslavljali od njega. A v materinih očeh ni bilo bridkosti. Kakor boga temu, ko šteje tisočake dote na mizo pred ženina, tako je bi' > n ateri. Prevzemal jo je skriv-l.cstui ponos ob tolikem boga stvu, kakor ira še ni mogla ]>'>-i oži t i pred sina.
Janez je denar spravil. Tudi njegovi prsti so ><• tresli. Ys> tež«» dela in truda so občutil:, na denarju so visele materine i-rr. skrbi iu znoja polne.
"Mati. Bog Vam p«»vmi, in tii«li jaz Vam poplačam. Da mine vsaj |m»I leta, potem upam, mati, i hi bom rešen."
"Janez, ne boj sr ! I "t > I !«'t \ vzdržim. Telička je lepa. Xe dam je rada od hiše. Ali zara «li tebe, sin. se zgodi. In na zi nio ne zakotjem doma. Prodam. Se že k<iko prerinem <l<> pomla-«!i."
Sinu j«- silila, grenktist v oč". Z obema rokama .j«' -eg«*I |n» materini desnici — in jo poljubil — prvi«" v življenju. Xa -u-ho materino roko je kanila solza. in teihij mati ni več vzdržala. Odmeknila mu je roko in v svetosti in slovesnosti polnem objemu sta -<• strnila mati S-i -m — prvič, odkar se je Janez iz materinega naročja napotil v svet. Ill te«laj j«' Janez prvič živo občutil, kako sve! in kako sla«lak je materin poljub...
Štirje nu-seei so potekli.
Piv« I naravt>sloveem Janežem je ležalo na mizi materino pismo. Sin j«- že prebral. Njegove trudne oči so visele na zadnjem stavku: "W obupaj, Janez! Vzdrži! Nisem zaklala doma. Pa seje dobro pro-Halo. Se tri lileseee bodi brez skrbi!" Kakor glas božji jo donelo o« I t«ih kri venca stili črk.
In Janez je potreboval tega glasu, ki mu j«' v zdvojenosti veselo in pogumno zaklical: " V boj — v boj, za obstanek! — Vzdržim! (V ti vzdržiš, mati, »akti j ne bi sin!" Skrbno jr spravil materino pismo, za-vihnil ovratnik oguljene suknje, -c sitsnil v dve gubi, po-n.eknil bliže borno svetiljko 3n «.-«lprl < le bel o knjigo. Toda prvi hip ni mogel nadaljevati učenja. Preveč sr je vznemiril.
Roke jo vteknil v žep in začel hoditi po sobi.
Kra j«* bila šele dve popoldne in v njegovi sobi je žr go-i«'la luč. Peč je bila mrzla, zunaj pa zima.
"Štiri mesece že v t«-j ječi," j«1 proudarjal. "Ali je tak«i življenje vredno življenja, ali vredn kos kruha takega tr-■P'jeuja ? Pivzobam Ln stradam; moj stan — brlog, mati strada in prezeba doma. Fcj, tako živ-l.jriijr! Da bi pač ve«luo tam gori ostal in če«lo oč«4ovo pa sel," jo začel ]>olgla-no de-kiamirati prrtlsr. "('emu sega berač po belem kruhu! Tmli po kruhu niodrosli n«* segaj! Siromak si — in sirimiak ostani. (V si pastir, če -i lilaprr, se nasloniš ob vola v hlevu iu s« i .greješ, če nimaš peči. Edino ti — revni študent — se nima-nasloniti nikamor. — Ali ni -sem trkal, prosil, prebredel ves Duiiaj za košrrk kruha? In ga nisem pro-il zastonj, (»j ne! Poceni pro«lajam. Kar imam — kar znam. Branjevec nastavi gnilo jabolko in ga spravi v denar. Od mene ne mara nihče zdravega sa«lja — mojega p-nia... In ee obupam, če se napotim v domovino. larru in u-pal, pa pokažejo za menoj prstom: "(Ih'jte ga, uepridi prava, pokvarjimegn! Postopač! Mlatit naj gre! Lenuh! Materi poje bajto, če je že ni. Sramota taka!" In nenadoma ro so mu zaokrenile mi-li in -e j"«- spomnil tovariša, ki mu p* govoril: "Pojdi k židu! Kaj Minimis lačen* V veselje z nami! Kaj nas briga!"
Ročim je s«'d«'l k mizi, ob sve tfljki si ogrel roke in zač«d pisati lw*l<*žke iz «leb«'le knjige. Moč je rastla, železna volja je pogazila -kušnjavo. Mraz krog srca j«» ginil, kakor l>i kipela * ročina od materinega pisma.
I»h*d, shujšan in truden se j« napotil k isspitu. Sloves profesorja imi ni <lajal upanja. In vendar je šel.
"Delal sein. res da v trpljenju in bedi — toda tlelal sem."
Ko j<* vstopil v predsobo, je hodil po parketu tovariš. Zelo gosposki je bil. Tri brazgotine na licih so pričale, da zna braniti čast s sabljo. Obleka j«* bila vzorna, da je Janez šele v tem nasprotju spoznal, kako siromašna j«* njegova. Ozrl se j«- preko rame — on, stara hi ša — na plahega bruca.
Janez se za ta pogle.d ni menil. Bil j«* pač človek, ki je v rani mladosti za«Vl biti boj in je lahko pogledal vsakemu v l:ce ter rekel: Kar sem, sem sam iz sebe. Zato je smelo stopil do tovariša in ga vprašal, ali morda ni profesorja doma.
Dijak »se je ponosno obrnil
od okna in premeril Janeza v. nekoliko zaničljivim pogledom, si popravil naočnike iu odgovoril:
l'l)oma! Pa nekt>ga <lavi s svojo strogostjo in ga bržkone f .idi «»bglavi, kakor je njegova navada!"
V tem hipu so se odprla vrata in gorečih lic je prišel iz s«i-be dijak od kolokvija.
"Kako?" je hitel vanj elegantni mož.
4'Vrag naj vzame njega in njegovo anatomijo!"
"Torej nič!"
4 * Pojdi in poskusi!*'
Dijak je vstopil.
Janezu je pa strah napolnil
(Nadaljevanje na 4. strani.)
SLON IN AVTOMOBIL
Iz Durbaua v Natalu (Ju/.-j na Afrika) poročajo tole zgod- j bo. ki bi ji človek prav gotovo} ne verjel, če bi jo pripovedoval I kak lobec. Zgo«lilo pa se j«' to Franku Hunphreyii, ki je vse kal* »Irugega ko love«-. Ta go- I sp«wl sc je vozil iz Kazame \ j severni K« h lezi ji ponoči z a v- 1
toin«»bilom po ozk i cesti. V svi- ' .. . . j tu KVnjih rel'lekttn'jev j»- kar!
naenkrat zaglerlal na cesti piv«l'
seboj mogočno steno, ki pa v j
lvsnici ni bila nič drugega k«»1
sinova zadnja plat. Frank bi !
bil rail avtomobil ustavil, pa i
ni bii«i ve«"- časa. zgodila se je
nesrečo. Frank je zatisnil «»či, ■
slon je pa storil več. 1'okleknil j
je na kolena in neprostovoljno
sedel na hladilnik avtomobila..
Toda ž«* v naslednjem hipu je I
slon planil pokonci in oddir-1
jal v silovitih skokih, med pot-J
jo od bolečine glasno t roben-j
tajoč iz svojega rilca. Dirjal je'
tako, «la so kar tla bobnela. |
Zgodilo se mu je namreč «la je!
z vso težo svojega telesa sedeli
na kovi-.rtsto in koničasto fi-;
gnro, s kat<*ro je Frank zapi-j
ral hhulilnik svojega avtomo- j
bila. Kovinasta figura se je j
vsled silne slonove teže zarila i
v trdo slonovo zatlnjo stran in j
mu napravila veliko rano.
Vkljub strahu se jc» Frank ; začel na glas smejati, pot«>m . j«' popravil svoj avtomobil in , z njim pfK-asi odkrevsol proti i domu.
PRED ODHODOM.
v staro domovino prisrčno po- j zdravljam vse prijatelje in ' znance v Duraut C*ity4 Pa. Obr-1 nil sem se na potniški oddelek , t4(llas Naroda", kjer so mi vse \ potrebno, točno in po nizki ceni preskrbeli. To domačo tvrd-ko vsem rojakom v svrlio ]m>-šiljanja denarja ali potovanja najtopleje priporočam.
Jernej Krajec,
na |>oti v Celje.

Poročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA V NEW YORKU
jZI	,	' - T® * V * * * e? W"-Tif *"'- * i v* Z 1a f - ;
• ■ yr**:: m * ^ \ ^ - A • -v • - ■ •
1& >
: - ' i■ " X	•<■■ - 11	•.-.,.
Prizor z velike skupščine in koncerta v Central Parku, ki se je vršil po velikem- »prevodu, katerega se je udeležilo stoti-
soč socijalistov in petdeset tik oč komunistov.
KNJIGARNA 4 GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
i n
Poučni Spisi
BODOČI DRŽAVLJANI naj narore knjižico — "How to become a citizen of the l-nited
States". Cena .......................... ^»(1
brezposelnosti in probijttll skrbstva
za brezposelne. 75 strani. Cena.....35
RtoJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos.
Tičar. 155 strani. Ona ...................75
Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami.
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
AL Kalin j. Trda vez. 75 struni. Cena ......L20
V	knjigi je 21 slik iu en zemljevid. Z^wlovi-na in pripovedke o naravnem čudu. kakršnih jt» le malo na svetu.
DENAR. Spisal dr. Kari Engliš.
2.-M; strani. tVna .........................8«
Di-nar^i problem je zelo zapleten in težaven in ira ni ukikikV storiti vsakomur jasnegsi. 1'isatelj. ki je znan reški uarmluo-gospo«iar-ski strokovnjak, j«* razširil svoje delo tako. da l»o služilo slehernemu kot orionta<*iii spis o denarju.
domaČi živinozdbavnik. spisal Franjo i>o-
lar. S slikami. 27K strani. Cena ..........J.25
DOMAČI VRT. Spisal M. Ilntn. k. J.U str. Ona 1.20 Splošno vrtnarstvo: intstduio vrtnarstvo: s;>-dno dn»vje: kako vrt krasimo; naviHlila za sobne rastline. 1U2 sliki.
domači zdravnik. Spisal s. Kneipp. 1M0 str.
Trda vez. Cena ......1.511	Broš. eena 1.25
XavrMlila slovitega župnika, ki je /.dravii riaj-razlir-nejše bolezni z navadnimi pripomočki. . * »pis bolezni. Slike. do okhida do bitol4a. 1«« strani. Ona .7« Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše stan- domovine, ki so Slovetu-em le malo znani.
govedoreja. Spisal K. U~vart. 14:: strani.
S slikami. Cena ....	I'M
gospodinjstvo. Spisala S. M* I'iirgaj." *š*šli-
kami. strani. Cena ....................
Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih KosjMxlinjstva. gostilne v stari ljcbljani
51 strani, Cena ...........................60
Podroben opis starih ljubljanskih jrostiln. s katerimi je v srotovi meri zTezana zgodovina slovenske prestoIi»*e.
GRŠKA MlTOLOCiUA. «11 strani. Cena ......1,—
Opis božanstev, v katera so verovali stari <Irki.
iz tajnosti prirode. S: strani. Cena.....50
Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznau-stvn.
izbrani spisi za mladino. Spisal Frane
Levstik. strani. Cena .................90
Levstik. strani. Cena broš. ...90 Vn/. l.Pl jugoslavija. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani.
Cena: I. I>el.....80____II. T/el .80
Zemljepisni pregled ; natančni {»»bitki o prebivalstvu. gorah, rekah, polj<»delstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. »K strani... .30 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena .........30
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. I Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50 KUBIČNA KAČI'NIC A. Trda vez. 141 str. Cena .75 . Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tosanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poeziji*. -WG str.
Cena......
levstikovi izbrani spisi. 3-TJ strani. Cena
V	teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 12G str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke.
misterij duše. Spisal dr. Frane Goestl. —
275 strani. Cena ........................L—
Razprava o blaznosti iu posledicah pijančevanja.
MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. I-avo čer-
melj. S slikami. UH) strani. Cena ..........1.25
Nauk o atomih, moleknlih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. S slikami-.
1(18 strani. Cena .......................1.—
Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh.
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih iu neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gosiMKlarja in gospodinje iu je torej vest svetovalec v vsakem domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena.....40
Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu, njegove šege In navade.
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena....."5
Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in zenitnih pisem. naša prva knjiga. Spisal Pavel Flere. «0
strani. Trda vez. Cena ...................T5
To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzoreu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. nova vf.lika arabska sanjska knjiga
201 strani. Cena ........................lit
1». je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najlM)Ijših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. OJAČEN BETON. 123 struni. Vezano. Cena.. J5»
Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
04 strani. Cena .......................... ,?5
Napisano v spomin možu, ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugi>-slovanstva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti 7a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter iele-zoli varstvo.
••tO .60
.80
.75
.65
.70
.75
1.50
1.75
.75
.70 .70
J»0
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AIL Trije deli : !<;-_'. 141. 1-^5 strani. Ccua mehko vez.
Cena vezane
Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čila kakor zaniiuiva povest ter je sestavljen jmi najboljših virih.
PO (iORAII IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 1!»7 strani. Cena ........................
V	knjigi so opisane lepote naše slovenske domovin«*. Krase ju krasne slike na^ih najlepših krajev.
PRAKTIČNI RAČt NAR. Trda v«"Z. H51 str... l*riri«"na knjižita, ki vsebuje	kar je pri
nakupu iu prodaji potrebno.
PRAVILA ZA OLIKO. H:' strani. Cena ......
Nasveti in navodilu, kako se je tr^ba obnašati v družbi.
PKOItl.KMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Velier. .'MI strani. Cen« ____
Knjigo toplo i>ri|ioročnmo vsakomur, ki so hoče seznaniti /. glavnimi črtniui sodobne filozofije.
PSIHIČNE MOTNJE NA AIJiOHOLSKI PODLAGI. Spisal Ivan Robida. t"X". >trani. i 'ena Strokovnjaška razprava o poslcdb-ftli pr>obl-h-ga zauživanja alkohola.
RUSKI REALIZEM. Spisal .lr Ivan Prijatelj. 4K! strani. Cena .............
V	knjigi s«, opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne rusk«* struje.
RADIO. 244 strani. Cena ....................
Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige |»ogrevati. Spiral jo je -trokovnjak, profesor Andree. S olikami.
RAČINAR	strani. Vezano. Cena
S [h»močjo te knjige vam je mogoče naglo iz-račitna t i obresti ,„,| ,„istotka d., dvanajstih odstotkov. Vsebuje tu«li doflalek o meri in teži.
STANLEY V AFRIKI. 122 si rani. Cena ...... -50
Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent".
SPOMINI, t Spisal Jože Lavtlžar.t 24:{ strani.
Cena......1.50
V	tej knjai obuja nas znani potopi-ce župnik Lavtiž:tr spomine na svoja brezštevilna potovanja.
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. TIK* in :£{.'! strani. Trda vez. Cena 3.—
SADNO VINO IN SADJEVEC. Spi-«1 M. Hnmek.
1"_'S strani. S slikami. Cena ...............40
Na vod. kako ga izdelujemo in kako ž njim ravnamo, da dobimo okustio in stanovitno pijačo.
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-
SLOVAR. Ms strani. Cena .............. .90
SADJE V GOSPODINJSTVU. Spisal M. llumek-Kratek ltavod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in m konzerviranju sadja in ze-lenjadi. Pojasnjeno s 15 barvnimi prilogami in 4'-' slikami.
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str Cena .40 I n ima polovb-a knjige vsebuje nemško-slo-veiiski slovar in kratko sl<»viii«-o slovenskega in nemškega jezika.
SPRETNA KUHARICA. 24X strani. Vezana. Cena 1.45
V	knjigi je mul še.-tstu najvažnejših kuharskih navodil.
SPOL. LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... .50 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let.
SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ .23
Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc uakratko pojasnil nalezljive sin»lne bolezni.
UČNA KNJIGA I.AŠKEGA JEZIKA. 147 sir. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar.
UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni-
nica ln slovar. L*J»5 strani. Cena broš.......1.25
Vezaurf......1.50
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veher. 352 strani. Cena ........................
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. strani.
Vezano. Cena ..........................1-25
Zbirka pisem, listin in vt^g za zasebnike, trgovce in obrtnike.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... .50
Zbirka zanimivih in kratkočasuih spretnosti; burke in šaljivi poskusi: vedeževalna ta-bela : punktiranje ; zastavice.
VOŠČILNA KNJIŽICA. !« strani. Cena ...... .50
Zbirka voščilnih list«»v in lastnic k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. VJ-\ strani. Cena.......50
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 1(M) strani. Cena ........................
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Ceua .......................... J25
V	prvi knjigi so |>esiui Iu basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot )>esnikn. zgodovinarja, govornika, glasltenika in časnikarja.
VODNIKOVA PRATIK\ za leta 1927. 1J8 str.
Cena.........50
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 12« strani. Cena.....60
Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva
v svobodo.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 7S strani. Cena.. .35
Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporo-šklh kozakov.
ZDRAVILNA ZELIŠČA. C2 strani. Cena ...... .40
V	knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse. , kar potrebuješ, tla si ohraniš in popraviš svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... 1.90 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mnlu. V knjigi je 67 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25
Hlajena doma iu v šoli. Opis tiolezni pri mladini.
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI. spisal
dr. Just Iiačar. Cena..........................
Sestav, delovanje iu nega človeškega telesa. S »»temi.
jjEfcjiU; l
LA» HAKODA"
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 8, 1935
TH2 LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. JL
SAMOSTANSKI IOVFP
IsJ (ROHAN IZ 14. STOLETJAJ.ljv/ T MlJXJ
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H.
95
—	Lepa resnica, Dietwald! Toda ni nova. To je pred menoj in teboj povedal že nekdo drugi, ki je čutil bolečine življenja vseh in vendar ni izgubil ljubezni. Spomni se: Matej, <i. poglavje, 22. vrsta!
Z lahnim glasom govori pater Deeertus besede pridige na gori pred se: — Tvoje oko naj bo luč tvojega življenja. Ako je tvoje oko jasno, l>o tudi tvoje življenje hodilo v svetlobi. Ako pa je v tebi tema. in tvoje oko vidi temno, tedaj te bo tudi obdajala tema oil vseh strani. — Prime proštovo roko in pravi: — Gospod! Vzemite moje ime od mene! Nič več nočem biti Desertus.
—	Potem bodi_ pater Tlieophilus! (Bogoljub).
Molče sedita. Cez dolino in višine sveti gorko jesensko solnce, in padajoči listi v svoji blesteči rmcui barvi izgledajo kot padajoči ognjeni jeziki.
Naenkrat pa pater Tlieophilus v razburjenju iztegne roko.
—	Poglejte, gospod!
Bel metulj leti mimo.
—	To je najbrže zadnji! — pravi gospod Henrik. — Tudi ta bo umrl. Toda s solncem je bil dober prijatelj in sedaj sme uživati dan, katerega na tisoče njemu enakih ni doživelo.
Oba gledata za metuljem. Na svojem poletu sledi eesti, za-frfota med bele kamne, se primaje nazaj na nizko mejo, iz či-je vej veter piha srebrno blesteče niti pajčevine, in malo se za-držajoč, in zopet dalje leteč, dospe do velikega »travnika pred novo hišo. Tukaj si poišče vsako zakasnelo cvetko in srka iz vsakega ovelega kelilia kapljico strdi. Nato zleti ob belem zidu navzgo,r in dolgo, dolgo plahuta okoli okrašene smreke na strehi.
Roko v roki, z žarečim obrazom, stopita Hajmo in'Gitli skozi vrata.
—	Kje pa sta? — zajeclja Gitli. — Poglej, Hajmo, ni jih več tukaj.
Tskaje gledata okoli. Počasni koraki se bližajo hišnim vratom. Podolmr Ulej stopi na dvor. Na rami nosi veliko podobo, ki je zavita v zeleno platno.
—	To naj "tukaj oddam, mi je bilo naročeno. Namenjeno je gori nad vrata! — pravi.
tTlej postavi podobo na kamcnito klop ter s tresočimi rokami odvije platno.
—	Hajmo. samo poglej! Kaj tako ljubkega in lepega! Kot bi bila živa in bi naju gledala.
Lalma rdečica se razlije čez Ulejev bledi obraz. Pohvala ga je razveselila. Brez besed se obrne in zapusti dvor. Hajmo in Gitli ne opazita, da je šel. Molče stojita, naslon jena eden na drugega in ogledujeta z barvami poslikano podobo.
Podstavek predstavlja siv oblak, katerega ovija kača in na njeni glavi stoji podoba z obema nogama. Modro oblačilo z ozko razvrščenimi ostrimi gubami pokriva celo telo; vitki prsti drže belo lilijo; beli obraz z modrimi očmi je lahno nagnjen in kot halja padajo razpuščeni lasje na rame. Čelo krasi venec cvetočih sneženk.
—	Hajmo! Samo poglej obraz! — zašepeče Gitli. — Ali opaziš, komu je podoben?
Hajmo prikima in stoji zatopljen v pogled na podobo.
Gitli sklene roke in medtem, ko ji po licih drče lesketajoče solze, šepeče tiho molitev.
—	Kaj misliš? — pravi Hajmo. — Ali bi jo takoj postavil gori? Varovala nama bo hišo. Ta že!
Hajmo pri val i veliko klado in ko skrbno dvigne podobo v lino v zidu, steče Gitli od hiše. Išče in išče pa najde samo ovele cvetlice. Tedaj pa zapazi ovijajoči se zimzelen, ki se poleg vrat pri ograji plazi po deblu starega bresta. Potrga vse veje in Hajmo jih ovije okoli podstavka podobe.
Z^pet stojita ramo ob ramo, z rokami okoli vratu, in gledata podobo.
—	Kaj ne? — pravi Hajmo. — Ta bo morala skozi celo leto imeti prve cvetlice!
—	Vedno najlepše. In ko pride jxmilad, bova skupaj šla tja gori v Rdečino. In naj sega sneg do strehe. Prinesla bova venec, kaj ne?
Poidasta si roke.
( Vz nekaj časa pravi Hajmo in globoko dahne:
—	Pojdiva, srček, morava gosjnxla poiskati! Moj Bog, samo povej, kako moreva poplačati itoliko dobroto?
—	Kaj ne, da? — pravi tiho Gitli. Boljšega odgovora ni vedela.
Hajmo zaklene vrata in izvleče ključ. Ko že prideta do vrat pri meji, vpraša Gitli:
—	Ali si pa tudi prav zaklenil? In dvakrat obrnil?
*— Seveda!
—	Rajše še snkrat poglejva.
Gresta zopet nazaj do vrat in eden za drugim ropotata s kljuko.
Odpravita se na pot. Pri ograjnih vratih že dolgo posto-jLta, ogledujeta hišo in vedno se jimo vrača pogled na podobo nad vratmi.
Hajmo neprestano zmaje z glavo. Naenkrat pa izvleče iz no|žnice lovski nož ter pritisne ostro konico na hrbet svoje roke.
—	Jezus, kaj pa delaš? — krikne Gitli prestrašena.
—	Čutiti hočem, ako čujem! Vedno mislim, da se mi sanjo in da se moram za vsak trenutek zbuditi.
—	Beži! Kako moreš koga prestrašiti! — Gitli oklene roke okoli njegovega vratu.
Hajmo jo poljubi — zopet in zopet — in pri tem vendarle pride do prepričanja, da je popolnoma zbujen.
Počaai gresta ob meji dalje. Morata pa se tesno stiskati, kajti steza je ozka.
GOZDNI POŽARI
I Janko J. Srimšek:
DVE POMLADI
so se bili pred }»ar tedni zelo razširili po Long Island-u v bližini New Yorka in treba je bilo velikih naporov, da so o-mejili ogenj, ki je povzročil ogromno škodo.
L
Zvonček na Pisanem hodniku je odhrenkljal mirozov. Ob ' poldesetih. In po predpisih ■ hišnega reda moraš z zadnjim | glasom zvona biti v postelji. Slečen do Hod ničnega perila. ; (V hočeš, lahko celo do gole kože. Nihče ti ne brani. Samo , v postelji moraš biti. In spati. ! Kar je glavno: .spati moraš! Moraš! — Ej, bi spal! Da! Če _ bi ne bil tako hladno v celici. .Mrzlo. In če ne bi vse perilo; 'ono na tebi in posteljnina z o-I dcjami vredna tako naznansko [smrdela po vlagi in plesnohi. Spal bi! Kako rad bi spal! Spal bi noč in dan. Tedne in tedne. Mesece in mesece. Vse do dneva in ure, ko bi ječar zarož-jljal s ključi in rekel z resničnim prijaznim obrazom
Jiiimimn
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU ti« WEST lttb street NEW IOKK. H. I.
piAite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po* tc vanje
JIF!l!l^|-Mll3llliT-T
ki:II


nismo spali — Še dremali ne!"
Se dva, tudi do zob oborožena, se izluščita od nekod. Iz zidu menda. In se primakneta k moji postel ji.
"Ne zijaj kakor žejna vrana. mali. Pri tebi posedimo nekoliko. Daj mu. Jemač, pleten-ko. Naj se napije. Zares je žejen", veli drugi. ''Posedimo in pokra mi jamo za kratek čas".	MAJA

/> v — .:»
SHIPPING NEWS
"Pa bi nas vsaj predstavil". J zagodnija tretji. "Rokovnjačj si. Jemač! Se zmeraj samo ro-j kovnjač, kakor si bil pod Nan-' detom —"
"Hehe! Zakaj mi nisi kupil m sr- rokavov, o tolovaj. Mataj! In
i
USMRTITEV SVOJECA MO ŽA JE GLEDALA
Pred kaznilnico v ('halon-Mir-Saone je bil usmrčen te dm morilec II. Putignv, ki je živel več mo-ecev ločen od svoje žene. Zakonca Putignv sta imela dva otroka, 12letno in 2 letno hčerko, ki sta smeli po sklepu sodišča od časa do časa po-sečati očeta. Nekega due je pa Putignv svoji hčerki ustrelil. Kaj ga je napotilo k strašnemu zločinu, ni znano. Mož je živel v dobrih razmerah in ni kazal nikoli znakov abnormalnosti. Najbrž je ustrelil hčerki iz mržnje do ločene žene.
Putignv je bil obsojen na £mrt in prošnja za pomilostitev je bila odklonjena. Ko so vstopili sodniki v ječo, da bi mu še enkrat prebrali smrtno obsodbo in povedali, da je prišla ura plačila, je planil razjarjeni mož na nje in poklicati so morali orožnike, da so ga ukrotili. Njegova ločena žena je dobila od sodišča dovoljenje, da je ismela skozi okno kaznilnice gledati, kako s;> njenega moža usmrtili.
LJUBEZEN IZ
KORISTOLJUBJA
r
(Dalje prihodnjič.).
j ceni: "Vstanite! Podvizajte se! j knjiga o lepem vedenju bi mi t Preoblači t s«' greste. Domov I tudi včasih prav prišla. Celo
j pojdete!" Tako dolgo bi rad S tu _ n<. 7<i
.spal. Sladko kakor po težkem razbojniki
prav ]i zameri, mali — Hudiča! Me« I
iihmi ro-
10.	Brvinen v Bremen
11.	Paris v Havre
Cente di Savoia v (leno i
1~». A«|u£'_uiiia v Cherbourg
17. Kuropa v Bremen Saturnia v Tr.st
IS. I le de France v Ilavre
Majestie Manhatt
v Cherbourg :iii -v Havre
VZDR2AL JE. . .
j delu. Tu ne hi mislil: Nič
Nadaljevanje s 3. strani.
V židovski četrti Varšave se govori zadnje dni o nenavadni jsgodbu ki ima za junakinji dve sestri, lastnici neke čistilnice za obleko.
Obrat je v zadnjem času slabo nesel in sestri sta imeli več nego dovolj skrbi, kako se bosta prebili skozi življenje. Te-dajci je šinila eni izmed njih v glavo rešilna misel. Pozvala je k sebi nekega j»osredovalca za sklepanje zakonov ter mu naročila, naj na diskreten način raznese jjo sosedstvu vest, da sta ona in njena sestra zadeli v loteriji stotisoč zlotov, ki jih bosta razdelili med seboj in porabili za doto ob možitvi.
/
Posredovalec je spretno vrgel novico v svet ter dosegel, da so se v stanovanju ne mladih niti lepih sestra začeli o-glašati snubci. Ker pa je bil pogoj možitve iskrena in nesebična ljubezen, se ni noben moški drznil vprašati sestra, če bosta imeli kaj dote. Mojstrska posredovalna vloga je imela v tem pogledu popoln u-speh. Krog znancev obeh sester se je širil od dneva do dneva, obiskovali so ju snubci iz vseh družabnih plasti, starejši, a tudi mlajši. Vsi so vabili in vodili sestri v kino in k gledališkim predstavam.
Lastnici čistilnice za obleko sta medtem dobro pretehtali vse ponudnike in sta se odločili za dva mladca, ki sta v pogledu zatrjevanja iskrene ljubez-
dušo. Srce mu je kljuvalo — kakor potapljajoči se čoln je bila njegova nada.
"Ne vzdržiš! — Ha — pel mesecev študija — smešno — beži — uidi sramoti. .."
Ali kakor klic iz domovin«,? jo zadonelo:
"Janez, vzdrži! Ne boj se! Tvoja mati je s teboj. Bodi mož!"
In v istem hipu so se že zopet odprla vrata in s kletvico na ustnicah s«1 je vrnil elegan-lii študent.
"Ne bodite abotni! Pri njem mora vsak propasti! Pojdite z menoj! Imam stotak—"
"Ne grem," je rekel odločno Janez in vstopil.
Mine pol ure... poteče še d m ga polovica. Profesorju zaigra na licu smehljaj zadovoljstva. Profesor vpraša:
"Kako dolgo ste proučevali to snov?"
"Pet mesecev!"
"Pet me-eeev?"
Profesor je pogledal s pro-dirajočim pogledom Janeze.. Nevera se mu je brala na čelu.
"Torej samo pet mesecev?"
"Da, in to v bedi, mrazu Ki lakoti..."
Profesor se dvigne s stola, iztegne desnico preko mize in jo ponudi Janezu:
"< V-titam, Vi ste moj prijatelj ! — Vaše bede je konec. Taka volja zasluži plačilo... ft
Za dva tedna se je topila siromašna mati v radosti. Sin ji je sporočil z Dunaja: "Mati, konec, je bede, veselite se! Na gorkem stanujem, jem do sitega, vse je končano, ker sem vzdržal. Vzdržal sem pa zaradi \ as in na Vašo besedo, predraga, preljubi jena moja mati... "
e nn- j kovnjač.i takih stvari nismo po-Tako znali. Tudi potrebovali ne —",
slil. Niti sanjal ne -
pa----j smeje drugi in ponuja ple-
Po hodniku se plazijo tiho-;tenko. "Pij brez vseh komedij tapski koraki. Koraki nog. o-j ;n ceremonij! Na debelo poteg-bntih v klobučevino. Koraki, j 7,\» Vem. kako je. Tudi jaz sem ki jih prav za prav ne slišiš, p/il nekdaj v takem položaju. No čuješ. Samo slutiš jih. Samo xa ,„.av takšni postelji sem le-slutiš. — In ti koraki obstoje žal".
za časek pred vrati. — Predi "Tolovaj Mataj — Rokov-tvojhni vrat i. — Prisluškuje-' ^ J(>niač — Pa ravbar M i-jo. — Ti koraki! — Potoni — fclavž __ če ne zameriš,"prija-— Nevidna prav tako tiliotap- tej — " govori s širokimi za-ska roka na hodniku nekje pri-' mahi desnice in globokimi potisne na gumb električne raz- fcloni tretji. "Ti ? Kako je tebi j svetijave in vrže v sobico — v nne ? _ noi _ Vseeno je! tvojo celico — v prostor med Sramuješ se. kaj ne? Pusti! štirimi praznimi zidovi — l»-;Kar pusti! Bomo že izvedeli, gišče medle svetlobe. — Prgi- j f«a3H })0 za take reči še dosti, šče nezrelega mraka—Splaše-,ylx koliko si obsojen? Zakaj .' no odgrnem z lehtjo odejo — Koliko tistih bolh tam zunaj si
Vzdignem glavo--^	pohil ? Poklal ? Vsaj oplenil ? —
"Spi! — Takoj! — Če ne! xič? Eli. je prav dejal Miklavž, Ob osmih zjutra je prijavek— (|a „is; našega kolena otrok -" Ti preskrbim — zaradi kalje- I "Kakšnih bolh?" se mi s te-nja nočnega miru — par po- £avo strga raz jezik. Trpim pri
•JN.
("liamplaiu v Ilavre ltc\ v Ceiioa
Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg
stov in trdih ležišč--"
Luč pod stropom ugasne. V celic^ zagospodori tema —
» "Spi!--Spi!--Spi!"
vsaki besedi kakor bi grčave klade nakladal na voz.
"Helie! Kakšnih? Takih! Kaj ne veš da so kletke in za-
Grdi so predpisi hišnega re- mrežena okna pa zaklenjena
ni posekala in prekosila vse tekmece. Omožili sta se z njima, po poročeni noči pa sta se ženina zavedla prevare, v katero ju je izvabil dolgo zatajevani pohlep po denarju. Na vprašanje, kaj je z njuno doto, sta sestri prišli na dan z resnico. Dejali sta možema, da sta pač igrali v loteriji, nista pa zadeli. Številka njune srečke je pač bila blizu glavnemu dobitku, zadela pa ga ni. Moža je to odkritje ogorčilo, tembolj, ker sta pred poroko zatrjevala svojima zaročenkama, da ju vzameta samo iz ljubezni za ženi. Stvar pride zdaj pred sodišče in sodnik, ki bo obravna-
da, napisanega od ljudi,, ki se nahajajo "onstran ključavnice* in jim čez dan roka neštetokrat zastonj poseže po kluki na drugi strani vrat--
S hribov se valijo spomladanski vetrovi. Skozi odprto lino v južni steni sobice prinašajo vonj po brstečili bukvah, po zelenih travah in zoranih njivah na gorskih obronkih. Divji — ncgnani vetrovi — spomladanski vetrovi, polni in prepolni mladih nepokvarjenih voči. — Vetrovi kakor kipeč mošt. Zvrhani neutešljivega in neizpolnjivega hrepenenja. Takih bolečin siti in presiti, da bi v dlani zakopal obraz in zajo-j kal. Zajokal.
"Bilo je nekoč. Daleč nekje. Res. Daleč. Tam! Zunaj, j Onkraj zidov. Nekdaj".	;
"Stra-a-ža! Po-zoo-o-or!" !
P(xl obzidjem se kličejo po- j stojanke. Vsake četrt ure — |
Izbri;i, grešnik, vse! Vse! Tli zaspi! In zaspi! Zaspi! In spi!
4 4 Ena — dve — tri--de-'
vetindevetdeset — Sto — Osemindevetdeset — Petinsedemdeset — Štirideset — Trideset ---"
Zaspi! Zaspi!
vrata na svetu napravljena samo za leve in nam ]>odobne zverine? Bolhe — pijavke se brez brige sprehajajo po svobodi--- "
"Aha!"
(Dalje prihodnjič.)
JI" NI JA:
1. l-*if:iyette v Ilavre
A«|iiilaiiia v Cherbourg
Washington v Ilavre
7. Nnrmatulle v Havre
S. Kil ropa v Kremen
Conte di Savoia v Oenor 12. Majestic v Cherbourg 14. Isreuieii v Ureuien 1.1. ltex v Ceiioa
Chauiplaiu v Ilavre 11». Manhattan v Havre
Berengaria v Cherbotire 2"J. Noriuamlie v Ilavre
1-'»;.	Aijuitniiia v <'het-bour2 -'!>. I le de France v Ilavre
Majestic v Cherbourg Kurops v Ur o m en Culi te «Ii Savioa v (Jenoa
JULIJA:
'i. Ib-ren^aria v Cherbourg: Washington v Havre Saturnia v Trst
5. Bremen v Itremen Cham plain v Havre Ilex v < Jenoa
10. Noriuamlie v Ilavre
Aipiitania v Cherbourg H'». Knropa v Bremen 17. Conte (Jrande v Oeona Majestic v Cherbourg Manhattan v Ilavre 20. I le «le Frauee v Havre
2-"..	Coute di Savoia v (lenoa 24. Berengaria v Cherbourg 2ti. Bremen v Bremen
27. Champlain v Ilavre 31. Washington v Havre Aquitauia v Cherbourg Norma n r lie v Ilavre
VA 2 N O ZA f NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račvne smo razpo slali za Novo leto tn ker bi Želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jt, pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na> ših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco. Jaeob LanaMn
COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SattlO
Walsenborg, M. J. 8vnk
"Hej! Kaj boš res dremu-hal? Ne bodi prismojen! No! INDjANA. Hej! — Te Že poznam! Nisi ti Indlanajlolls. Louis Bonicb naše sorto! Mi nismo nikoli i spali v takih nočeh, kaj ne fanta—?"
Iz kota, kjer stoji nezakur-jena peč se iz teme izrine širo-kopleča postava. Črn ob rada. .	(Vnooka. V plašč ogrijena. S
val zadevo, bo imel pac težko sabll-0 prepasana. Za pasom pi-l staJisce ce bo hotel izreči sa-Uto]-	Ikansah:
lomonsko sodbo.	>	takih nočeh, kakrSna je! Girard. Agnes Moinlk
nocoj v hostah, ko topli vetro-j Kansaa City' Frank vi razganjaja napete popke v Maryland: zidano zelenje, nikoli ne! Sem faroHU se np"GLA8 »ARO D A", prav rekel, fanta?" največji slovenski dnevnik « "Dobro si povedal, o ravbar! mk^hhj^n • Združenih driavak.	l Miklavži Mi v tak čas nikoli I Detroit, Fm* stular
ILLINOIS: Chicago, J. Bevae, J. Lukanfoh Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicer» in Illinois:
Jollet. Mary Bambich, Joseph Hr# ▼at
l<a Salle. J. Rpelich Maseoutah, Frank Angustln North Chicago, Joie Zelene
'lillll^t^lllllllBg'Jl1—Mil
Kltzmlller. Fr. Vod o pivec Steyer, J. Černe (isa Penna^ W. Va. In Md.)
MINNESOTA: Chisholm, Frank Gcu£e Ely. Jos. J. Peshel. Eveleth, Louis GouZe Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John PovSe Virginia, Frank Hrvatlcb
MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowamla, Karl Strnisha Little Falls. Frank Masla OHIO: Barl»erton. Frank Troba Cleveland, Anton Bubek, Chas. lUr linger, Jacob Resnik. John Sbvolk Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John TTum* še
Warren, Mrs. F. Rachar Youngs-town. Anton Kike)) OREGON: Oregon City, Ore., J. £oblar j
PENNSYLVANIA: Broaghton, Anton IpaTec Claridge, Anton Jerlna Conemaugb, J. Brexovee Export, Louis Supantii Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kamln Green sburg, Frank Novak Johnstown, John Poiants Knyn. Ant. Tanielj • Lnzerne, Frank Balloch
Manor, Frank Demabar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Stilton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joaeob Jovan
WISCONSIN: Milwaukee. West AUIs, Frank Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehmr Diamond vllle, Joe Rollcb	^ ■
Vsak zastopnik izda potrdil« trn m *•> katera Je prejel. TaatspnBni raja ko« teple priporočane.
UPRAVA "QLA3 NARODA"