125. Stev. Pavialn! Iranko v drsam SMS. V Uublianl, v pondellek 6. iunila 1921, Posamezna štev. KI. Leto V. Uhaja razen nedelj in praznikov v s a U dan ob 10. uri dopoldne. Uredništvo ,ie v Ljubljani, frančiškanska ulica št.fi!.. Učiteljska tiskarna. Dopise tvaiikirati in podpisati, sicer se jih n§ priobči. Rokopise se ne vrač«. Oglasi: Prostor 1 mm * 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’— Pii večjem naročilu popust Glasilo jugoslov. socljalno - demokratične stranke. Telefonska št. 312. Naročnina: Po poiti al> z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za tis' so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it.6'i, Učiteljska tiskarna. Avstrijsko vprašanje. V senžermenski mirovni pogodbi je v čl. 88. določeno, da je neodvisnost Avstrije nespreminljiva, razen če pritrdi kaki spremembi sivet 1'veze narodov. Avstrija se zavezuje vzdržati se vsakega dejanja, ki bi Posredno ali neposredno ali na kakršenkoli način ogrožalo njeno neodvisnost. Ta določba pomeni, z drugimi besedami povedano, da ie Avstriji zabranjena priključitev k Nemčiji, ki se ie antanta boji. Nič ni naravnejšega. kot to av-i“n]sko stremljenje. Za priključitev Nemčiji ne govore samo nacionalni i temveč pred vsem gospo- darski. Avstrijski torzo je življenja nezmožen in vprašanje priključitve k Nemčiji je zato za Avstrijo tudi eksistenčno vprašanje. Antanta, predivsem Francija se boji nemške revanše in to po pravici. Versaillski mir je Nemčiji naložil žrtve in bremena, ki segajo daleč preko opravičene mere. Kaipitalistlčr no-imperialistična antanta ie diktirala mir. ki nosi neizbežno kali bodoče revanšne vojne v sebi. Kaj je torej naravneje, kot da se skuša antanta osigurati s tem. da zadržuje avstrijska priklopitvena stremljenja, Dasiravno je moment za priklopitev za Avsrijo k Nemčiji, neugoden, hoče vendar avstrijski narod takoj zedinjenje z Nemčijo, ne brigajoč se za nevarnost, ki preti Avstriji odvzeti obljubljeno ji Zapad-no Ogrsko in ki ji preti tudi revidirati mejo s CehosJovaSko in z nami. Za Jugoslavijo je avstrijsko vprašanje važno: ni nam veeno. kdo je naš sosed in ni nam — prav posebno še •— vseeno — če se nam odjpre možnost na severni priklopiti v Avstriji živeče Slovence k nam. Socialisti zasledujemo s simpatijo Prizadevanje Avstrije, da se ujedl-ni z Nemčijo. Ne le zato. ker priznavamo načelo samoodločbe, ampak taci a zato. ker smo mnenja, da ne bi Priključitev Avstrije k Nemčiji pomenilo nikakoršnega večjega ogrožanja evropskega miru. kot itak ob- stoji radi določb pariških mirovnih gogodb. •Te pogdbe so za proletarijat cunje papirja, ki jih bodo izpod imperI-» artističnega jarma osvobojeni narodi raztegali. če jih nemška revanša 2e poprej ne bo pohodila. Tvorbi Velike Nemčije torej ne ugovarjamo. Priključujemo pa se tudi zahtevam, da se ob rojstvu Velike Nemčije na našem sevenu ustvari nacionalno pravična meja. ki jo niso ustvarili v Parizu. Plebiscit, ki se je izvršil na Koroškem, ni prinesel narodno pravične meje; samodločba Korošcev nam ne imponira. ker je pokazala, da Koroško ljudstvo za samoodločbo ni bilo zrelo — sad imperialističnih trikov in grehov. Mislili bi, da bo naša vlada !n vladino javno mnenje s simpatijo pozdravilo priključitev Avstrije ki Nem-, čfii. ne le zato, ker respektiramo princip, ki je ustvaril tudi našo državo. ampak tudi zato. ker. nam odpira možnost, da priključimo k nam Slovence na severu. Ali čudo vseh čudes: Oficielna naša politika, pod pritiskom antante in male antante, katere člani smo tudi mi, je proti priključitvi. Bojimo se Velike Nemčije — naivnež je kdor misli, da Avstrija v slučaju oboroženega konfUk-1 a ne bi šla. tudi če bi ostala neodvisna. z Nemčijo! Mesto da bi Avstrijo v tem stremljenju podpirali in si skušali pri tem zasigurati revizijo meje na severu, grozimo in naš dunajski zastopnik napravlja demaršel A vendar vemo, da se bo Avstrija priključila — za ta slučaj pa grozimo z represalijami. Zasedli bomo — pravijo — Koroško in Štajersko! Kaj bomo ž njimi — kdo ve? Zdi se nam. da bodo naenkrat gospodarski, strategični in — narodnostni razlogi govorili zato. da pohrustamo avstrijsko Koroško in Štajersko. Da bomo imeli nemško iredento v državi, da bomo imeli Veliko Nemčijo* za sovražnika mesto za prijateljskega soseda! Taka politika v avstrijskem vprašanju je imperijalistična. Zato jo obsojamo in svarimo pred njo! Ign. Mihevc: Pogoj za razvoj zdrave industrije. Omenili smo že pairkrat, kako tuji ka-Mtal sega po industriji v naši diamovini, 'Po bogastvu, ki nami ga je dala narava. Pozdravni govor v Mežici, ki ga je imel na banketu angleški lord Cozens, je dimil ■vse kroge, ki stoje pod kapitalističnem okriljem kranjskega Stinnesa, a dimil jih je, ker je bil za naše kapitaliste ta pozdravni govor angleškega knflda prevlju-den. Njim to ne gre v glavo, kako se more zastopnik angleške kapitalistične skupine s tak<^ .izbranimi besedami približati tujemu narodu in še celo tako majhnemu in zakotnemu narodiču, kakor smo Slovenci. Nas to ni prav nič liznenadilo, ker smo vedeli, da mora priti do tega. Ob ustanovitvi Jugoslavije in pa pred koroškim plebiscitom so švigali avtomobili po Mežiški, Podjunski dolini in po Rožu. Takrat sma mi že pisali, kdo se vozi ,v teh avtomobi- PiHp Uratnik: t sotijaliiu (Dalje.) n Jx *eza s^*- da pomenia kapitalistični gospodarski red vsled orga-nizatorične sile. ki j© v niem, pove-iaiiie produkciie In ^ primeri * zastalimi gospodarskimi raetodami — ni zlo. To smo imeli priliko ©osebno v •'“vojnem času čutiti. Vojna in nova fiiitifina razdelitev je predvojne r0_ spouarske organizacije razbila. Posledice So čutila predvsem mesta, ki so bila sedež teh organizacij. A tudi pokrajinske ki so jiui Ponašale prej bogastva, niso občutile ©rekinjenia vezi s kapitalističnimi središči kot dobiček, ampak kot škodo. Kdor trdi. da sociializem v te zveze nima vpogleda in da celo teoretik kakor je bil Marx. vsega tega ni razumel, ta se moti. Kritika so-cijalizma in njegovega prvega teoretika Karla Marxa se obrača proti načinu razdelitve družabno produciranih proizvodov: Ona trdi. da ni v ničemur drugim utemeljeno da dobiva Dodjetnlk-kapltalist ves takozva- ni podjetniški dobiček v last. kakor v tem. da Ima moč. On iemilje kar bi se moralo enakomerneje mied' vse družabnike razdeliti. To ie bistvo kritike in ta kritika je opravičena. Kapitalist svojim delavcem višje produktivnosti njih delovne sile ne plačuje polnovredno. Če mislimo n* zgoraj omenjeni primer o trgovini s čilskim solitrom ali o parnem transportu — ob enem pa na dejstvo, da kapitalist gopodarsko organizacijo popolnoma obvladuje, bomo takoj razumeli. zakaj je tako. Dokler ima kapitalist monopolno stališče, si lahko skoro vso večjo vrednost radi njegovega organizacijskega dela povečane produkcije sam vzame. Vsem drugim pa da za malenkost več. kakor bi mogli zaslužiti drugje. Delavcu, ki nima drugje sploh nobene eksistenčne možnosti, pa daje sploh le toliko, da more živeti. Kapitalizem razdeljuje toraj bo. gastvo. ki ga ustvarja neenakomerno in krivično. 2. Socializem zahteva, da se mo- ce se je vsled družabne produkcije in izpopolnjene tehnike produktivnost povečala, povišek pri produkciji na vse udeležence enakomer- lih: izborni angleški Mženerji so se takrat vozarili in proučevali naše naravno bogastvo, ter poročali kapitalističnim skupinam v svojo domovino o vsem tem, kar so videli, in kako bi se dalo v teih ferajih vse to ekspLoatiraU. Naši meščanski listi so takrat pisaili, da se vozijo pa iteh kraj-ih angleški in francoski oficirji, ki proučavaio kraje, v katerih se nahajajo Nemci in v katerih Slovenci. Mi smo že takrat posedali, da ti gospodje niso nič drugega, kakor kapitalistične predstraiže. Tedaj so naši gg. reprezentanti domačega kapitala ihiteli nastavi j ati sekvestre, a se za vse drugo niso brigali, ne kako bi se sprijaznili z našimi sosedi In ne kako bi zavrl dela. Zveza D. T. J. deluje ne glede na Federacijo D. T. J in Delavska 01ympiada ho v nezmanjšanem obsegu uspela. Komunistom tudi razdori ne odpomereio od propada. Kar se maje, pade. LJUBLJANSKI TRG. Mesa vseli vrst ne primanjkuje. Trg zelenjave in sadja je dobro založen. Prve kumare kg 25 K. Solata je padla od 3 K na I K za glavico. Šparglji 40 K kg, kote-rAOe o K k,g, špinača 10 K kg, krompir stari 2.40 I' kg, prvi novi krompir 16 K kg, čebula 12 K kg, česen novi 16 K kg, grah v strečju 20 K tog, gobe jurčki 14 K kg, lagr.de rudeče 40 K kg, črešnje vipavske 24—2S K kg, ena limona 2 K, ena oranža 4— 6 K. Moka se vzdržuje na ceni 17,50 K kg za št i'. Cene špecerijskemu blagu >•> vsled visokega kurza lire sledeče: 1 kg kave Portoriko 104—110 K, 1 kg kave Santos K—72 K, 1 kg kave Rio 52—58 K, pražena kava I. vrste 128—132 K kg, II vrst: 72- 9i. K kg, III. , ^-ste 65—72 K k?, 1 kg knstal. belega sladkorja 44 K. 1 kg sladkoria v kockah 46 K, 1 kg riža ! vrste 24—:-j K, II. vrste 18—22 K, 1 liter n?-miznesa olja 48—52 K, 1 liter jedilnega 41 K d i 4S K, 1 liter vinskega kisa 10 do 12 K, 1 liter navadnega 4—4.80 K, 1 celega pepra 48 K, 1 kg mletega 56 K, 1 kg paprike III. vrste 60 K, 1 ks siadk*- paprike 104 K, 1 liter petroleja 20 K, 1 kg testenin I. vrste 28 K, 1 kg testenin II. vrste 24 K. Dopisi. Mežica, Dne 29. maja je tukajšnja Svoboda ponovila šaloigro »Zmešnjava nad zmešnjavo« ob povoljnem obisku. Dospd je ta dan v Mežico neki angleški lord kot zastopnik velike angleške denarne družbe In ie trdil, da je kupit naš rudnik, povabil je tudi takoj uradnike na ,večerjo (izmed naših sodrugov se ni nihče udeležil poje-d ne), in nekateri so bili čisto zatelebani v »angleške zlato tele« pa so seveda obisk predstave opustili. Delavci se pa ne damo kai take zajeti v z.anjko, ker zasledujemo velik; boj 1 in pod jniUtlona angleških so-d raco v in vemo, da! bodo angleški sodrugi zmagali, ker išče angleški kalpital še ce nešega polja v Jugoslaviji. Sodrugi, ki pojmimo pomen »Svobode«, smo pa med tem, ko so tako imenovani »boljši ljudje« čisto zamaknjena zrli »zlato tele«, imeli lep užitek, kajti naipiledovianje naših igralcev je lepo in lahko računamo s tem, da se bomo v kratkem kosali že z vsakim drugim diuštvom. Sodrugi Ule, Lešnik, Pusto-sdemSek, Ozimic in Borovnik so brezhibno obviadali svoje uloge. Ravno takšno zadoščenje so nam nudile naše igralke Lešnikova, Štrucelj in Lešnik Tončka. Poset-no žghvalo pa aaisluži naš g. poštar Holmih, k! je sijajno obvladal glavno uloge nečaka Dobriča. Kot nečlanu »Svobode« se mu tem potom najpresrčneje zahvaljujemo /a megovQ sodelovanje in sm> prepričani, da nam bo tudi vbodoče pomagal. Tudi drugi igralci in igralke so dobro igrali, tako da n! motila predstave pomoč Še petalca (Stopar mi). Za •čisti dohodek sl nabavi društvo kulise. Pri prihodnji predstavi bomo imeli zapet par novih močl.fer vabimo vst sodiuge na obilen o-b1**-Laško - Hudaiama. Uredništvo ie Pre“ Jelo dopis, ki se pritožule nad postopanjem obratoVoftje inž. Rudrtfa Filippa (tuj, državljan) pri premogokopu Brezno- - Huda-jama. Poduradništvru očita, da dela pasivno rezistenco. Poduradništvo je potom svoje strokovne skupine že primerno nastopilo, da odbije take neosnovanc očitke-Delavstvo se pa šikanira na razne druge načine in mu grozi s knjižicami. Na mestu bi bilo, da vse šikanaciae takoj prenehajo. Kožari pozor! Bandmesserspalter, vjest i iskusan, traži se. Nastup odiAah. Plača po dogovoru. Po-nude na Tvornica koža i cipela And. Jakil d. d., Karlovac. 2-. *© S a >