Poštnina plačana v gotovini
Leto IV. štev. 1.
Krško, 10. februarja 1951
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Pri volitvah v Ljudsko skupščino LRS bomo vsi zavestno glasovali za kandidate Osvobodilne fronte!
Z zasedanja okrajnega odbora Osvobodilne fronte
Izbrani so kandidati za volitve v Ljudsko skupščino LRS
V nedeljo je v Krškem zasedal okrajni zbor Osvobodilne Fronte. To je bilo že drugo zasedanje po volitvah v organizacije OF novembra meseca lanskega leta. Udeležba je bila zadovoljiva. Že iz dejstva. da se novi zbor OF našega okraja v tako polnem številu zbira na zasedanju — v primeri s prejšnjim plenumom OF, na zasedanja istega namreč takratni delegati niso tako radi prihajali, kaže, da se je organizacijsko stanje naših osnovnih organizacij popravilo. So pa še drugi pozitivni rezultati, ki nam izpričujejo, da gre Fronta sedaj pri nas po drugi poti.
Zasedanje je bilo visoko kvalitetno. Razpoloženje posameznih članov okrajnega zbora, ki se je kazalo v razgibani diskusiji po vseh aktualnih vprašanjih, se je predvsem izkazalo v tem, da so vsi člani zbora OF z navdušenjem sprejeli predlog kandidatov za volitve v ljudsko skupščino LRS, ki bodo v vsej Sloveniji dne 18. marca 1951. leta.
Na volitve gremo enotni!
Po izvolitvah komisij in po sprejetju dnevnega reda je podal svoje poročilo predsednik okrajnega odbora OF tovariš Pešak Ivo. V izčrpnem podajanju je tovariš predsednik obrazložil položaj, v katerem se danes nahajamo. Med drugimi je dejal, da bo poleg gospodarskih vprašanj brez dvoma imela navečjo vlogo v disku--ijah, ki jih bomo im-rii na terenu z volivci. današnja medanrodna situacija. Na eni strani nas obdajajo države, ki vso svojo propagando uravnavajo najbolj proti socialistični Jugoslaviji ter računajo na to, da bi zlomili našo voljo do dela. S povečanjem takozvane vojne psihoze mislijo, da jim bo uspelo zasejati med nas razdor in preplah. Z rožljanjem z. orožjem z vsakodnevnimi izzivanji, s podlimi umori naših graničarjev na mejah, zasledujejo svoj kontrarevolucionarni cilj in nadaljujejo z izdajstvom socializma ter mednarodnega delavskega gibanja. S tem imajo samo ta namen, da bi na račun drugih narodov povečali svoj vpliv in postali gospodarji vseh ljudstev.
Tovariš predsednik je navajal, da nas bodo volivci vpraševali ali smo izpreme-nili svoj odnos do zapada. To bo vsekakor eno izmed najvažnejših vprašanj. Saj je o tem na terenu veliko govora. Prav je, da ljudje razpravljajo o takih vprašanjih. Mi jim bomo razlagali stvari tako kakršne so. brez vsakega obotavljanja in prikrivanja. Saj nimamo ničesar skrivati. Naš odnos se namreč načelno nikakor ni izpremenil in se ne more izpremeniti. Kot socialistična država ne trgujemo z načeli. Mi vemo, da nas kapitalisti ne ljubijo ter da bi nas taki krogi videli rajši danes kakor pa jutri na tleh. S tem pa ni rečeno, da nii istovetimo vse kar je na zapadli z reakcijo. Zadnji časi nam kažejo, da je Jugoslavija pridobila tudi v takih državah mnogo na ugledu, vkljub temu, da so tam reakcionarne pozicije še močne. Sile napredka so se tudi v takih državah pojačale in vsaka vlada mora računati s takim položajem pri njih doma. Mnogo prijateljev smo pridobili. Stali pa bomo povsod tam, kjer je treba voditi borbo za pravičen mir. Nismo napadalni ter zato ne odobravamo nobene napadalne politike. Ne bomo vodili nobene vojne razen take. ki bi bila osvobodilna in pa obrambna. V noben blok in za nobene tuje koristi ne bo Jugoslavija vodila vojne, branili pa bi se, če bi bili napadeni.
Povejmo pa našim ljudem, da je danes Sovjetska zveza po krivdi njenih voditeljev že davno nehala biti sila napredka večanj e njenega svetovnega vpliva. To se pravi imperialistično politiko in tudi v svetu, pač pa da vodi samo politiko za imperialistične vojne, kakor nam govori primer Koreje. Treba je povedati javno, da je Sovjetska zveza in njeni podrejeni sateliti konkretno v tem položaju večji sovražnik miru, predvsem pa sovražnik
j nove Jugoslavije, kakor pa nekatere za-j padn e države.
I Da bomo pred vsem svetom pokazali, da mas ni preplašila nobena propaganda in da smo še bolj združeni s svojini vodstvom, s svojo Partijo in Osvobodilno Fronto, bomo tudi v volitvah v ljudsko skupščino LRS dokazali svojo popolno enotnost. Osvobodilna fronta predlaga za vsako volilno enoto le po enega kandidata ravno zaradi tega, da bi se pri volitvah ta naša neomajna enotnost tudi javno pokazala.
Tovariš predsednik je v nadaljevanju svojega poročila nakazal razvoj našega gospodarstva predvsem z ozirom na prilike v okraju, ter je podrobno analiziral vprašanje kmetijskih obdelovalnih zadrug ter razvoj kmetijske proizvodnje sploh. Razen tega je poročilo vsebovalo tudi podatke in pa namen ustanavljanja raznih svetov, kakor svetov potrošnikov, svetov državljanov in podobno. Vse te ustanove služijo cilju j- da se pojača in poglobi naša ljudska demokracija ter da pride volja tudi bolj do izraza. Zato bo treba v prihodnjih tednih temu vprašanju posvetiti veliko dela. da bodo sveti ustanovljeni ter da bodo lahko začeli z delom.
Organizacijska vprašanja je tovariš predsednik zaključil z ugotovitvijo, da so so osnovne organizacije do neke mere utrdile ter da se že kažejo uspehi novega načina dela med našimi organizacijami, je pa še veliko pomanjkljivosti, ki jih ho še treba odpraviti, predvsem pa velja še za birokratski način dela.
Diskusija je bila bogata. Tovariš Šekoranja je poročal o uspehu KVDZ na Bizeljskem, kjer so imeli že letni obračun ter. so bili zadružniki s svojimi zaslužki zadovoljni. S številkami je dokazal, da v dobri zadrugi lahko zadružniki tudi materialno dobro izhajajo.
V	glavnem pa je diskusija obravnavala vprašanje volitev. Okrajni zbor je pretresal kandidature ter se je odločil, da za kandidate izbere in potrdi ljudi, ki so s svojim delom dosedaj pokazali, da jim je mar dobrobit skupnosti ter da so socialisti z dejanji.
Z navdušenjem je zbor sklenil, da bo v našem okraju kandidiral tovariš Janez Hribar, minister vlade LRS in član biroja CK KPS. Kandidira v volilni enoti Bre-žice-okolica, Globoko, Artiče, Pišece. Njegov namestnik je Podgoršek Edo iz Pisec.
V	Sevniškem sektorju bo kadidiral tovariš Colner Edi, delavec iz kopitarne v Sevnici, za namestnika pa so izbrali tov. Planinca Rihija, člana OILO v Krškem.
Na sektorju Boštanj, Log, Jelovec, Lončarjev dol, Blanca, Gornji Leskovec kandidira tovariš Mirko Dolinšek, član OILO v Krškem, za namestnika pa tov. Dobovšek Franc, zadružnik iz Boštanja.
V	Rajhenburgu, Stolovniku in v Dov-kem kandidira tovariš Šterban Karl sekretar rudniškega komiteja KPS na Senovem, za 'namestnika pa tovariš Miha Ceršak iz Rajhenburga.
Na Senovem, Veliki kamen, Podsreda so postavili za kadidata tovariša Tacar Martina, rudarja s Senovega, za namestnika pa tovariša Božičnika Jožeta iz Velikega kamna.
Za sektor Stari grad, Sromlje Zdole, Pečice se je okrajni zbor odločil za tovariša Pešak Iva, sekretarja OK KPS v Krškem, za namestnika pa tovariša Cerjak Ivana, kmeta iz Sromelj.
V	Brežicah in na Kapelah, Dobovi kandidira tovarišica Bohinc Rozika, članica oblastnega komiteja KPS za ljubljansko oblast, za namestnika pa tov. Poljanšek Nace iz Brežic.
Nadalje je okrajni zbor predlagal še sledeče kadidate in namestnike:
Jesenice, Vel. dolina, Čatež: tovariš Colarič Lojze, znani upravni in politični delavec v našem okraju, za namestnika pa tov. Zevnik Franc iz Čateža.
Kostanjevica, Sv. Križ, črneča vas: tovariš Dragan Franc, tamkajšnji delavni domačin, sedaj pri CK KPS v Ljubljani, namestnik tovariš Jordan Janko iz Krškega.
Krška vas, Bi-ege, Vel. Podlog: tovariš Žokalj Lojze, podpolkovnik jA, znan vsem kozjanskim partizanom, namestnik: tovariš Račič Tone iz Cerkelj.
Krško, Leskovec, Videm: tovariš Zem-l.jak Jože, sedaj pri našem veleposlaništvu v Rimu, namestnik pa tovariš Malešič Rudi s Sotelskega.
Raka, Bučka, Sv. Duh, Studenec: tovariš Iljaž Franc, zadružnik z Rake, za namestnika pa tovariš Bajc Jožko iz Rake.
Sv. Peter, Bizeljsko, Stara vas (Bizeljsko): tovariš Dernač Rado, član OILO v Krškem za namestnika tovariš Pečnik Gustav iz. Bizeljskega.
Okrajni zbor je vse te predloge enoglasno potrdil. Sedaj bodo volile! sami na svojih zborih in sestankih o predlogih še razpravljali ter podali svojo dokončno odločitev.
Z zbora je bila poslana pozdravna resolucija izvršnemu odboru OF Slovenije.
Člani zbora so po temeljito obdelanem dnevnem redu sklenili, da bodo s svojim delom pričeli takoj in so napovedali tekmovanje vsem okrajem Slovenije. Sklenili so, da bodo volitve dostojen izraz volje in pa enotnosti našega ljudstva, ki stoji ramo ob rami z našim CK KPJ in pa s tovarišem Titom. Aktivisti sevniškega sektorja pa so napovedali tekmovanje vsem ostalim sektorjem \ okraju. Napoved tek-vanja je bila sprejeta. Naš cilj je: na volitve bo prišel vsak volilec ter bo s tem manifestiral svojo državljansko zavest.
Okrajni zbor OF je enodušno sprejel vse predloge tudi kar se tiče izboljšanja organizacijskega dela po posameznih organizacijah in se je razšel v prepričanju, da bomo na tretjem zasedanju lahko razpravljali že o pomembnih uspehih na vseh področjih našega dela. -
Napredek kmetijskih obdelovalnih zadrug dokazujejo prednost socialističnega gospodarstva na vasi
Vkljub nekaterim pomanjkljivostim organizacijskega značaja je lani bila kmetijska proizvodnja v naših KDZ zadovoljiva. V primerjavi s privatnim sektorjem v kmetijstvu lahko vidimo, da je privatno proizvodnjo znatno presegla. Naši nasprotniki preveč radi vidijo nekatere napake, nočejo pa priznati naših uspehov. Pretiravajo malenkosti, ne vidijo pa tega kar govorijo dejstva. In ta dejstva dokazujejo, da je socialistični način obdelave zemlje, ki je izražen v zadružnem krneli jstvu boljši in donosnejši.
Naj govore ta dejstva!
Povprečni hektarski donos belih žit t naših KDZ je bil:
Pšenica:	KDZ Boštanj 20 centov
KDZ Leskov ac 17 centov KDZ Log 17 centov Rž:	KDZ Boštanj 24 centov
Ječmen:	KDZ Log 27 centov
Povprečje hektarskih donosov v okraju je 12 do 13,8 centa na hektar v normalni letini. Lansko leto pa so kmetje dosegli največ 10 centov pridelka žit na hektar, ponekod pa povprečno le 10 do I t centov.
I	.
Zadruge so skupaj z eknomijami, ki posedujejo celokupne orne zemlje v okraju le 1.5% oddale državi 14.765 kg belih žit, k ir preseda realizacijo odkupa belih žit v privatnem sektorju za cela dva odstotka. Krompirj.a so zadruge z ekonomijami oddale 127.000 kilogramov, to se pravi šest odstotkov celokupnega odkupa v okrajnem merilu.
Še nekaj številk, ki nam nazorno dokazujejo uspeh naših zadrug: KDZ Bizeljsko ki ima le 2,6% orne zemlje v KLO-ju, je oddala 27% plana odkupa krompirja, ki ga je jmel KLO.
KDZ Boštanj ima 10,5% orne zemlje KLO-ja, oddala pa je 55% plana oddaje. KDZ Leskovec poseduje 5% orne zemlje KLO-ja, krije pa 25% plana oddaje v KLO. KDZ Log ima 14,9% orne zemlje KLO-ja, krije pa 20% oddaje v merilu svojega kraja.
Ta dejstva govore jasno. Slep je, kdor jih ne vidi. Na nepravi poti pa je tisti, ki jih noče videti.
Naše socialistično kmetijstvo z uspehom premaguje začetne težave in daje vzgled tistim, ki stoje še izven naših vrst.
Okrajni odbor OF je začrtal svojim organizacijam jasno pot
Okrajni odbor Osvobodilne fronte se je sestal na sejo, na kateri je razpravljal o vseh nalogah, ki jih morajo sedaj izvrševati osnovne organizacije frontne organizacije na terenu. Ena izmed najvažnejših sedanjih nalog je vsekakor ustanavljanje kmečkih delovnih zadrug ter okrepitev že obstoječih KDZ in zadružnih ekonomij. Zato je OOOF predvsem razčlenil situacijo v zvezi s temi vprašanji ter obravnaval način dela, ki ga bomo sedaj v teh mesecih, ki so za politično delo najbolj primerni, uporabljali. Na seji je podal poročilo predsednik Okrajnega odbora Osvobodilne fronte ter je v svojem poročilu članom okrajnega odbora med drugim poročal:
Krški okraj ima doslej osem kmečkih delovnih zadrug ter deset zadružnih ekonomij. Od desetih je sedem zadružnih ekonomij dobrih, tri pa so slabše. Pred-
vsem je pohvalil dobre ekonomije v Brežicah (okolica), Artičah ter pri Sv. Duhu. Med delovnimi zadrugami je uspešno ter zelo dobro dela pet zadrug. V osmih zadrugah je 152 delovnih družin, ki štejejo skupno nad 400 elanov. Kmečke delovne zadruge, ki nimajo dobrega vodstva, so se omejile le na manjše adaptacije, tako da včasih niso bila izčrpana niti vsa proračunska gotovinska sredstva, dočim je n. pr. delovna zadruga v Sv. Petru postavila vzorne svinjake za 50 svinj ter znala koristno izrabiti vse razpoložljive kredite. Z gospodarsko iznajdljivostjo vodilnih kadrov v dobro uspevajočih delovnih zadrugah krškega okraja najlaže dokazujemo in pobijamo lažnost reakcionarnih parol o nerentabilnoisti naših kmečkih delovnih zadrug, hkrati pa prav zavol jo tega čisto upravičeno kritiziramo tiste delovne zadruge, ki ne delajo tako, kot bi bilo
potrebno. Od organizacijskih in gospodarskih sposobnosti vodstev posameznih zadrug je odvisna tudi višina prejemkov za delovni dan. Tako prejema zadružnik na Bizeljskem dnevno po 140 din, v Sv. Petru celo po 150 din, v Boštanju pa le 120 din. Zadružne ekonomije v okraju obsegajo 306 ha zemlje. Čeprav so majhne, ponekod celo deficitne, vendar že sedaj nekatere izpričujejo, da se bodo lahko razvile v dobre kmečke delovne zadruge. Najboljša zadružna ekonomija pa je brez dvoma v okolici Brežic. — Nato je okrajni sekretar KPS tov. Pešak Ivo nakazal glavne naloge Fronte, Partije in ljudskih odborov pri krepitvi dosedanjih kmečkih delovnih zadrug kakor tudi pri ustanavljanju novih. V diskusiji, ki je bila zelo razgibana in zanimiva, je sekretar Fronte v Brežicah, tov. Gregorčič Mirko, podčrtal, da bi pri ustanavljanju novih zadružnih institucij morali prednjačiti ravno zavedni frontovci in člani Partije, spričo česar bi bilo politično delo mnogo lažje.
Nadaljevanje na 2. strani
Važnost občnih zboros kmetijskih
zadrug
Če pregledamo delo naših kmetijskih zadrug v preteklcn) letu lahko takoj ugotovimo. da niso povsod izvrševale vseh tistih nalog, ki jih imajo. V mnogih primc-jih je bila dejavnost kmetijske zadruge samo v trgovini, pa še to po iniciativi upravnega odbora zadruge, ampak so posamezni uslužbenci po lastni presoji izvrševali in usmerjali trgovinsko dejavnost. Neredki so slučaji, da upravni odbori niso reševali preko leta nobenih gospodarskih problemov in so^ imeli samo tri ali štiri seje na katerih pa so obravnavali drobne probleme njihove poslovalnice.
Poleg takega slabega načina upravnih odborov pa imamo tudi precej dobrih, ki so poleg trgovine znali usmerjati kmetijsko zadrugo na področje kmetijske produkcije in obrtnega udejstvovanja. Jasno je, da so to dosegli s. sodelovanjem z množičnimi organizacijami in KLO-jem, ter tako pritegnili tudi vse člane zadruge, da so se udejstvovali na vsem področju, k i ga naj zavzame dejavnost KZ. Zadruge, ki so posvetile pozornost organizaciji raznih odsekov kot so: poljedelski, živinorejski, sadjarsko-vinogradniški, strojni, kreditni itd. so preko njih mnogo pripomogle k zboljšanju proizvodnje v svojih območjih in uživajo vsestransko zaupanje kmetov-zadružnikov. ker ti vidijo v kmetijski zadrugi svojo oporo pri borbi za zvišanje proizvodnje.
Če pa analiziramo delo posameznih kmetijskih zadrug, širino dejavnosti, ki jo razvija predvsem na področju kmetijstva pa tudi obrti, lahko vidimo, da so agilne le tam. kjer so bili odnosi upravnega odbora do nalog kmetijske zadruge in svojih dolžnosti pravilni. Kajti če upravni odbori hočejo res z voljo delati in izkoriščajo vse možnosti udejstvovanja, katere so zelo obširne ter to s pravilnimi organizacijskimi prijemi in sodelovanjem z množičnimi organizacijami in krajevnimi odbori sprovajajo. morajo doseči le uspeh. To nam kažejo številni dobri primeri kmetijskih zadrug kot so n. pr. Videni, Artiče, Bizeljsko, Brežice okolica. Kostanjevica. Leskovec itd. Upravni odbori teli zadrug so res razumeli svojo vlogo in vršili svoje dolžnosti, zato so tudi dosegli zadovoljive rezultate in bodo lahko polagali obračun svojega dela na predstoječih občnih zborih.
Jasno je, da moramo ob letošnjih občnih zborih gledati predvsem na to, da se v nove upravne odbore izvolijo zadružniki, ki imajo voljo do dela in ki bodo razumeli kako in na kakšen način naj se razširi dejavnost kmetijske zadruge. Zato je potrebno, da se na občnih zborih predlagani kandidati temeljito pretresejo, da li so res voljni prevzeti naloge in dolžnosti, ki jih čakajo. V nobenem slučaju ne smemo dopuščati, da bi se. volilo ljudi, ki bi se izmikali delu kot je bilo. to v nekaterih slučajih primer v starih upravnih odborih. Če bomo volitve novih upravnih odborov na občnih zborih izvedli res z zavestjo, da od izvoljenih upravnih odborov zavisi v mnogočem delo kmetijske zadruge preko leta, potem bomo sigurno skrbeli, da bodo izvoljeni res agilni in 1 ložrt vovalni 1 judj e.
Poleg tega pa, da se pripravijo predlogi za res dobre in agilne kandidate za odbornike, pa je važno, da se zbor tudi temeljito pripravi. Kot že omenjeno, mora na zboru upravni odbor dati obračun svojega dela, v dobrih kmetijskih zadrugah bo to lahko, težje bo pa tam, kjer preko leta niso delali, zato bo v teh slabih primerih tudi dolžnost, da bodo množične organizacije sodelovale v predpripravah.
Nadaljevanje I. strani
predvsem pa socializacija našega podeželja.
O organizacijskem delu Fronte je podal poročilo sekretar OOOF tovariš Pajnič Lojze, ki je v jedrnatem obrisu opozoril na važnost organizacijske utrditve frontnih odborov na terenu, ki čestokrat ne vedo, kakšne so njihove naloge do ljudskih odborov in do gospodarskih vprašanj. Povdaril je. da je Fronto treba okrepiti z vključitvijo novih članov, saj še imamo kraje, kjer je v OF vključeno komaj 20 do 30 odstotkov volivcev dotič-nega kraja. Obrazložil je pomen in namen zborov volivcev.. Svetov državljanov, svetov potrošnikov in ljudske inšpekcije, kjer naj delajo le dobri in zavedni fron-tovci. ker je sicer vsaka dobra in utemeljena kontrola nemogoča.
Po plodni diskusiji so bili sprejeti sklepi po najaktualnejših vprašanjih v našem okraju. S tega posvetovanja so člani okrajnega odbora OF v svoje frontne organizacije lahko ponesli jasna in obširna navodila za svoje bodoče delo, .predvsem pa za okrepitev Fronte, da bo sposobna povsod izpolniti svoje vsestranske naloge
predvsem pa je njihova naloga, da se zu-sigura polnoštevilna udeležba. To se da doseči s pravilnim tolmačenjem važnosti občnega zbora in dobrimi organizacijskimi pripravami.
Na letošnjih občnih zborih pa se bo poleg že v pravilih določenih organov volilo še svete potrošnikov pri trgovinskih poslovalnicah kmetijskih zadrug. Ti sveti so nova oblika sodelovanja državljanov pri upravljanju našega gospodarstva v smislu poglabljanja ljudske demokracije. Naloga teli svetov bo v tem, da bodo s predlogi pomagali izboljševati poslovanje
trgovinskih odsekov in pa s kontrolo od-ima tudi svojo mladinsko organizacijo, v
i v! i ii 11 i*: i -z n /v r> oro/J n n.eJi c V v.Knl i -rl"-nl	1^	—_Y _	... p	•	•
p ra vi ja li razne nerodnosti, skrbeli za kul turno postrežbo in pravilne odnose ter talko pomagali, da bo imela trgovina res socialistični značaj. V ta svet naj se predlagajo zadružniki, ki bodo imeli interes I in razumevanje za svoje delo, da bo tako j odigral vlogo, ki mu je namenjena.
1 Iz tega je razvidno, da so občni zbori j kmetijskih zadrug, kakor tudi predpri-i prave, njih izvedba in potek izredne važ-: »osti, ker rešujejo vrsto važnih gospodar-i skih vprašanj, ki se tičejo članov kine-i 1 i j škili zadrug. Radi tega je dolžnost vsa-j k ega, da stori vse. da bodo ti zbori res : oravilrio izvedeni. Pri tistih zadrugah pa, j k i niso imele razširjene svoje dejavnosti, pa naj bodo prelomnice njihovega dela.
Uspehi KDZ Enotnost v Šoštanju
Že dolgo se nismo oglasili iz Boštanja. To pot sporočamo o pripravah za občni zbor naše KDZ »Enotnost«. Srečal sem Toneta, ki je bil nekako zamišljen, a kljub temu veder ter smejoč. »No Tone. kaj si pa tako zamišljen« sem ga vprašal. »Veš, dragi tovariš, v nedeljo imamo redni občni zbor naše KDZ.« »Občni zbor. to me zelo zanima, saj dnevno črtamo o občnih zborih vseh mogočih zadrug in podjetij. »Stopiva v pisarno!« In res — stopila sva.
Tovariš Tone je govoril o tem in onem. jaz sem ga molče poslušal ter si tu pa tam kaj pribeležil. »Kaj pa pišeš?« me je nenadoma vprašal. »Ja, saj veš. da je tudi za »Naše delo« potrebno kaj napisati, saj ga že ves mesec nisem prejel.« »Piši, samo piši — napiši pa le to, kar Ti povem,« mi je zagrozil Tone. Predhodno mi je tov. zadružnik povedal kratko zgodovino KDZ ter me seznanil, da danes šteje zadruga z družinskimi člani vred 64 zadružnikov, da posedu jejo nad 190 ha zemlje, koliko imajo krav. konj in drugih živali. »Kakšen ste pa imeli hektarski donos« sem ga vprašal. >\ primerjavi s sušo še prav dober. Bela žita so obrodila do 20 .stotov, toda ta donos nam je silno znižala ekonomija v Kompol j n. ki smo jo pre jeli zanemarjeno in neobdelano. Krompirja smo pridelali 47.000 kg in ga s semenskim vred oddali 26.000 kg, krmske pese 115.000 kilogramov, repe nad 30.000 kg itd.« Zopet mi je našteval, da imajo 60 prašičev, “0 kur, da drevesnica šteje 6.000 kom. sadik. 4.000 malin, da so začeli s čebelarstvom ter da čuvajo plemensko živino.
»Saj nimate prostora za toliko svinj,« sem mu vpadel v besedo, sicer bi mi bil izpovedal še cele litanije KDZ. »Ja, ali ne veš. da smo obnovili svinjake za 30 repov?« »Kaj ste še pokrenili za izboljšanje gospodarstva?« »Zgradili smo tri silose po 40 m3, eno družinsko stanovanjc, več stanovanj smo renovirali ter popravili gospodarska poslopja bivšega Jaki la.« Zanimala me je tudi jesenska setev. Tovariš Tone mi je povedal, da so posejali 10 ha ozimine. 2 ha oljaric, vsled slabega vremena pa da niso izvršili jesenskega
globokega oranja v oni meri. kakor so tečajniki, doma le iz krškega okraja,
planirali. Zanimal sem se tudi. koliko so imeli »omoči v traktorskem oranju. Tone je molčal. Imam občutek, da niso imeli zadostne in pravočasne pomoči. Po kratkem molku sva se pogovorila, kaj so po-krenili za odpravo tega. kar so zamudili. Naši delovni ljudje v tej blagi zimi ne drže križem rok,« je nadaljeval Tone. »Vozimo gnoj in izvršujemo vse predpriprave za pomladanska dela. predvsem za pomladansko setev.«
Toliko sva si imela za povedati, da sva na bilanco skoraj pozabila. Odprla sva knjige in Tone mi je razložil, da je bilanca. .skoraj dovršena in Via izkazuje 900.000 din dobička ter da bodo v zadružni sklad še oddali za 200.000 din živeža ter da se bo s tem tmdodan dvignil na 125 din. Povdaril je še, da je to BTVUTTO dobiček. Ko sem šel mimo koscev pomladi so me povabili na malico., sem mu povedal. Ta je bila v svinjskem obličju, Da tudi požirek kapljice je bilo zraven... Tone se je nasmejal ter razodel, da zadružniki prejemajo vso, preskrbo redno, da isto plačajo po maksimalnih cenah garanti ram' preskrbe.
»Slišal sem, da imate pomanjkanje delovne sile. Kako ste si temu o dp o mogli?«
Stopili smo v stik z nezadružniki ter z njimi sklenili pogodbe. Prejeli so do 12 a zemlje, v jeseni dogovorjen živež ter denarni honorar. Pa tudi šolsko upravi-teljstvo v Boštanju in v Sevnici nam je pomagalo s pionirji, ki so pri pobiranju krompirja izvršili par sto udarniških ur. »Vidim, da ste na tekočem. Ali imate bri-gadni sistem dela?« »Imamo eno brigado z živinorejsko, sadjarsko, poljedelsko in vrtnarsko skupino. Razen tega imamo kovaško delavnico, te dni bo pa začela obratovati mizarsko-kolarska delavnica.«
»Veš tovariš Tone, vse si mi razložil, sedaj me pa šc zanima, kaj vas najbolj
teži?« Tone je pomislil in nadaljeval: »Kompoljško ekonomijo smo prejeli zanemarjeno. ta nam je zmanjšala ha donose. je od nas preveč oddaljena za obdelavo. V-bodoče nam bo še vedno primanjkovalo delovne sile, potrebovali bomo investicij. predvsem pa bomo morali izboljšati delovno disciplino. Nc sme se več ponoviti to, ko smo mršavce plačevali po 27 din’ za kg. njih zavarovalnina je bila 3 din po kg, koruzo smo plačali po 6 din in končno pitance prodali po 19 din žive teže.« Povdaril je še, da je to že popravljeno.
Še mnogo bi se imela pomeniti, toda mudilo se mu je z delom na bilanci. Zahvalil sem se mu za pojasnila. Pozdravila sva se. Po poti domov sem premišljeval o delu. napredku in težkočah KDZ »Enotnost«. Prepričal sem se, da se na letni obračun temeljito pripravljajo ne le vodstvo marveč tudi vsi ostali zadružniki. Uverjen sem, da ima zadruga vse letne plane za leto 1951 pripravljene ter da se bodo ostali Boštanjčahi prej ali slej prepričali. da je skupna obdelava zemlje v korist samim kmetom in državni skupnosti ter da bodo s prostovoljnim vstopom v KDZ najbolje odgovorili vsem obrekovalcem naše socialistične Titove domovine.
B.
Vzgoi® veSSega trgovskega kadra le važen faktor v socialističnem trgovanju
»Šola za učence v trgovini« v Brežicah ima že svoj sloves.« Decembra 1947. leta je bil namreč tu osnovni tečaj za učence v trgovini v poslopju takratnega Narodnega doma, kjer so imeli tečajniki hkrati tudi svoj internat. Tečaj je štel približno 200 tečajnikov, ki po večini niso imeli nikakršne trgovske prakse in učne dobe. Omenjeni učenci so se delili v dve grupi: ena je bila okrajnega značaja s približno 100
dru-
ga pa republiškega, v kateri je bilo okoli 120 učencev v trgovini iz različnih krajev Slovenije. Vsi ti mladinci so imeli v veliki večini le osnovnošolsko izobrazbo. Po ab-solviranem tečaju so odšli tečajniki v trgovske poslovalnice, kjer so sposobnejši postali kar takoj pomočniki, ostali pa samo vajenci.
Omenjeni tečaji so se vršili leta 1947 in 1948 ter so trajali po tri mesece. Imeli so tri grupe: poslovodskega, knjigovodskega in vajeniškega. Že proti koncu leta 1947 so ti tečaji prerasli v šolo s strnjenim poukom ipo približno 6 ur dnevno. Šola Funkcionira še sedaj, traja pa štiri meseče. Po vsakem zaključenem tečaju opravljajo tečajniki izpite, ki pomenijo mnogim precej trd oreh preizkušnje.
Aprila (949 se je ta tečaj preselil v poslopje bivše meščanske šole, kjer je še danes. V isti zgradbi je tudi internat s kapaciteto 80 gojencev. Do letos je dal ta zavod naši blagovni izmenjavi že nad 1000 mladih strokovnjakov v trgovanju, ki bodo lahko smelo in odločno odpravljali nerodnosti v naši preskrbi ter s pravilnim odnosom do dela utirali revolucionarno pot v socialistični preobrazbi naše domovine.
V šolskem letu 1950-51 je to šolo obiskovalo 75 učencev v trgovini, za naslednje leto pa je predvidenih 80 kandidatov. Ta mesec so bili zaključni izpiti, prvi katerih je izdelalo z odličnim uspehom 12 odstotkov vseh gojencev, s prav dobrim 25 odstotkov, z dobrim 55 odstotkov, z zadostnim 5,34 odstotka, popravni izpit pa ima le 2,66 odstotka izpitnikov. Ocenjevanje je bilo docela objektivno in brez slehernega popuščanja.
Ker prejemajo tečajniki svojo vajeniško plačo, morajo hrano in stanovanje sami plačevati po 800 din mesečno. Šola
L a’eri se s pomočjo profesorjev z gi.nna zij« in učiteljev z osnovne šole polivčno-ideološko krepijo. Upravnik sole tovariš Rožar Nande pa nudi svojim gojencem dobro hrano in zdrava stanovanja ter pravilno vzgojo. Na raznih poučnih ekskurzijah lahko tečajniki na praktičnih primerih ugotavljajo svoje izkušnje, svoje znanje.
Ogled zagrebškega velesejma in različnih važnejših skladišč brez dvoma mnogo pripomore k širjenju njihovega strokovnega znanja.
Šola za učence v trgovini v Brežicah je poleg tiste v Novem mestu edina te vrste v Sloveniji S solidnim znanjem, ki ga dobe v tej šoli. bodo tečajniki lahko uspešno obvladovali vse probleme, ki jih /Tio pred nje postavljala vsakodnevna praksa.
Življenje in delo v Podgorja
Podgorje, mala gorska vas, o kateri marsikdo niti ne ve. kje se nahaja, lahko služi večjim in uglednejšim krajem v našem okraju za vzgled. Na pobočju Lisce sta dva zaselka: Veliko in Malo Podgorje, visoko nad cesto, ki drži iz Sevnice na Planino. Vse je skrbno urejeno, polja obdelana, znak. da tukaj gospodarijo vestni gospodarji.
Šolo imajo tudi in je njihov ponos. In ta šola je zanimiva. Dva učitelja poučujeta mladino v sedmih razredih _— imajo namreč še pouk po skupinah. Člo vok bi pričakoval, da učni uspehi ne morejo biti kaj prida, pa ni tako. Uspehi so vseskozi zadovoljivi, celo lepši kot v Sevnici.
Podgorci so hribovci in kot taki kremeniti značaji. To so pokazali tudi v času okupacije, ko so se vsi kot eden postavili v borbo za osvoboditev. Niti eaega ni bilo, ki ne bi sodeloval v borbi proti fašizmu, tam so se najraje zadrževale naše vojaške enote, tam je bila pomoč vedno pri rokah, izdajalca pa med Podgorci ni bilo. Zaradi tega je nemška in ustaška drhal Podgorje tudi požgala. Požgali so deset hiš, dvanajst gospodarskih poslopij in štiri kozolce ter prav toliko kašč in kleti. To je bil »dan groze«, kakor pravijo vaščani. Sovražnik je plenil, ropal in požigal kakor divja zver. a odločne volje le ni mogel zlomiti. Podgorci so vztrajali.
Takoj po osvoboditvi so se Podgorci lotili obnove. Na pomoč so jim priskočili sosedje, kjer ni bilo požgano. Pomagali so z delom, z vožnjami in z materialom. Obnovitvena zadruga v Zabukovju jim je dala 125.000 dinarjev posojila, sami vaščani pa so z nakupom materiala prispevali v vrednosti 1,290.000 dinarjev. Dela in drugih storitev pa sploh ni mogoče oceniti. Do sedaj so si vsi postavili nova domovanja in gospodarska poslopja, razen tistih, katerih gospodarji so se odselili in obnova ni več potrebna. Podgorci se niso veliko zanašali na pomoč od drugod. so raje sami zagrabili in je treba njihovo vnemo pohvaliti, saj je lahko vsem za primer.
V kulturnem oziru Podgorci nc spijo. Posebno aktvine so članice AFŽ in vaški aktiv LMS. Tudi organizacija OF je v Podgorju_ vzorna, najboljša v krajevnem merilu v Zabukovju, kjer imajo krajevni odbor Osvobodilne fronte. Na vaške sestanke radi prihajajo, taki sestanki so zanimivi. Po štiri kul turne prireditve najmanj imajo na leto. Izkupiček pa dajo za. nabavo zložljivega odra, katerega so si že nabavili, sedaj pa spravljajo denar za nakup odrske zavese. Vaški igralci in mladina pa na sestanku že razpravljajo o tem. kako lepo bi bilo. če bi jim v tem oziru prišle na pomoč take organizacije, ki imajo več možnosti in denarja, saj bodo morali presneto dolgo čakati, da si bodo zaveso sami kupili.
Podgorje je majhna vas, pa je vendar 25 naročnikov na »Prešernovo knjižnico«, mnogo pa jih je naročeno tudi na dnevno časopisje.
Visoka zavest se kaže tudi v političnem delu. Zlasti živahni so predvolilni sestanki, kjer vidiš žene, moške in mladino domala vse zbrane. Pogovori so vedno ži-vajini, marsikatero pametno povedo naši ljudje. Ob volitvah so pa vsi ko eden. Vsi pridejo in tako so v svojem območju v primeri z drugimi vasmi vedno prvi.
Lepo je v Podgorju, tam živijo dobri in zavedni ljudje. In prav radi bi videli, tako pravijo Podgorci, če bi prišel še kdo k n jim od kod drugod. Vse od osvobodit ve sem že ni bilo k njim v vas nobenega predstavnika oblasti ali pa Fronte iz Krškega.
Težko je njihovo delo, ostali pa so zvesti sinovi svoje zemlje in z dobro voljo izpolnjujejo svoje obveznosti do domovine.	■
Uspešen razvoj mestnih gospodarskih podjetij v Brežicah
Sejali bomo sirk
Res je. da so kmetje svoj čas sejali več sirka, kakor ga sejejo v dobi po vojni. Doma so iz lat j a izdelovali metle, z zrnjem pa krmili prašiče. Ponekod so celo mešali sirkovo moko z ostalo krušno in pekli kruh. Dandanes sicer sejemo sirk kot vmesno kulturo s koruzo, le redko tudi kot čisto setev. Toda pomanjkanje metel za domačo uporabo in za izvoz nam narekuje setev sirka na večjih površinah.
Kako ga bomo pridelovali?
Sirek sejemo povsod tam, kjer je razširjena koruza. Glede tal in obdelovanja ima enake zahteve kakor koruza, le da je njegovo dozorenje nekaj poznejše. Toda sirek ima vseeno pred sušo večjo odpornost.
Če sejemo sirek kot čisti posevek, je neotbhodno potrebno, da je zemlja gnojena prejšnje leto, ker bi sicer sirek, gnojen istega leta,' neenakomerno zorel. Na ta način dobimo tudi slabšo slamo. Strokovnjaki trdijo, da razpadajoči strclji kvarijo dobre lastnosti tal, zato je priporočljivo. da se strel ji po žetvi sirka populijo in z njive odstranijo.
Sirek sejemo tedaj, ko sejemo koruzo, to je aprila in maja. SejČmo ga v iste razdalje in v vrstah in vsak sebi, kot koruzo. Nega je ista kot pri koruzi ter je nujno, da je vsaj dvakrat okopan.
Pri žetvi, ki je običajno meseca oktobra. porežemo iatje ali siršee z okrog pol do tri četrt metra stebla ter ga pustimo, da se že na njivi dobro posuši. Nato ga zvežemo v male snope in obesimo pod streho na močan prepih, da se popolnoma posuši.
Na 1 hektar rabimo 10 do 12 kg semena.
Tudi v našem okraju je akcija in planska zadolžitev za setev sirka. Zato bodo nekatera gospodarstva za setev sirka sklenila pogodbe s področnimi KZ, na temelju katerih prejmejo seme in potrebne količine umetnega gnojila.
Kmetovalci, skrbite, da bo sirek čim boljši, ker bo za najboljši pridelek tudi primerno darilo na bodoči okrajni razstavi v letošnji jeseni.
Prenesimo misel ljudske tehnike tudi v vasi
Povečanje kmetijske proizvodnje je ena izmed osnovnih nalog današnjega časa. O tem razpravljajo danes povsod na vasi, predvsem pa tam, kjer je že prodrla misel našega zadružništva. Način obdelave zemlje pri nas je še deloma zastarel. Ne poznamo še v dovolj ni meri mehaniziranega kmetijstva. Lepše uspehe bi lahko imeli, če bi primitivna orodja zamenjali s stroji. Stroj bi lahko marsikje zamenjal
delavčeve roke. Pridobili bi na času kakor tudi pri lepši obdelavi zemlje.
Marsikateri gospodar si hoče tehnično izboljšati svoje gospodarstvo. Brez skupne pomoči to ne gre lahko. Predvsem si ljudje želijo elektrifikacije, kar je seveda združeno z nekaterimi težavami, predvsem zaradi pomanjkanja potrebnega materiala. Toda z dobro voljo se da le marsikaj doseči. Treba je samo skupnega dela ter izkoriščanja vseh razpoložljivih sredstev.
Klubi Ljudske tehnike so si zadali nalogo, da bodo začeli z veliko akcijo, ki naj bi dovedla do tega, da se misel ljudske tehnike zanese tudi med naše delovne ljudi na vasi. Predvsem bomo organizirali elektroistrojne klube, ki bodo stremeli za tem, da se izboljša tehnična plat naših gospodarstev. Imamo mnogo vasi, ki so poleg glavnih električnih vodov, pa le nimajo elektrike. Tam pač ne bo težko usoetL Elektrostrojni klubi Ljudske tehnike bodo izkoristili ob množični podpori vseh vaščanov vse možnosti za elektrifikacijo. Brez dvoma bodo uspehi zadovoljivi.
Treba je torej vzbuditi zanimanje za tehniko. Berimo zato tehnično literaturo, ki nam je na razpolago. Naučili se bomo, kako bi s pridom bolje izkoristili že obstoječe tehnične priprave, če je z nabavo novih trenutno še nemogoče.
Mladinske organizacije v bizeljskem sektorju so dobre
Povsod, na vseh delovnih konferencah in na sestankih slišimo, kako nujno je. da množične organizacije sodelujejo med seboj ter da so tesno povezane z oblastvenimi organi, konkretno s krajevnimi ljudskimi odbori ter da jim pomagajo. Naloge, ki jih ti izvršujejo na gospodarskem področju, so naloge nas vseh, zato tildi ni mogoče reči: to je njihova, to pa je maša zadeva.
Mi mladinci iz sektorja Bizeljsko se tega prav dobro zavedamo. Zato imajo naši aiktivi res lepe Uspehe in plavijo, da smo najboljši. Aktiv v Stari vasi pri Bizeljskem pomaga v KDZ »Naše mladinec, katero smo pomagali ustanoviti. Aktivni pa smo tudi na državnem posestvu »Rdeča zvezda«. Naše sodelovanje z upravo in s sindikatom je dobro, mladinci pa smo zadovoljni, ko vidimo uspehe na posestvu.
Zadnjič sem govoril z mladincem iz Sv. Petra. Tam je bil do pred kratkim aktiv šibek, štel je le 16 mladincev. Sedaj pa jih je že 45 in se je aktiv zelo razmahnil. Na lastno pobudo so organizirali^ gospodinjski, šiviljski in gospodarski tečaj. Povezali so se z učiteljstvom, ki jim pomaga pri kulturnem delu. Tudi povezava njihovega dela z osnovnimi organizacijami Partije je dobra. Tako so pokazali, da se lahko lepi uspehi dosežejo s sodelovanjem vseh.
/
Mestni ljudski odbor Brežice ima 16 mestnih podjetij. Gostinstvo obsega kavarno z okrepčevalnico, menzo in slaščičarno; obrt zajema klavnico z mesnico, pekarno, krojačnico, šiviljsko delavnico ter urarstvo; med komunalna podjetja spadajo vodovod, pogrebni zavod, javna tehtnica, mestna ekonomija ter prevozništvo; od trgovskih podjetij pa imajo komisijsko trgovino, radio-center ter zalogo .piva. Večina teh podjetij je aktivna, izvzemši menzo, krojaštvo in pogrebni zavod.
Podjetja so se ustanavljala sukcesivno <>d leta 1946. dalje. Ker do lanskega leta Mestna gospodarska podjetja niso bila organizacijsko utrjena, uspehi niso bili najboljši, dočim pa se je to stanje v letu 1950 izboljšalo. Ustanova se je administrativno konsolidirala in sedaj ima svoje knjigovodstvo, blagajno in administracijo. Ravnatelj omenjenih podjetij tov. Topli-šek Maks ima v načrtu reorganizacijo in izboljšanje poslovanja nekaterih mestnih gospodarskih podjetij. Tako n. pr. gradijo sedaj poleg klavnice še moderno kostnico, kjer bo zbirališče kosti za okraj ter hkrati pomemben center za zbiranje te vrste surovin. Tudi klavnico so modernizirali. Uredili so razkuževalnico, laboratorij in slačilnice ter dnevne sobe za delavstvo. Pri izvajanju vseh teh del nudi veliko pomoč'Državni zavarovalni zavod. — V okviru pogrebnega zavoda so zgradili na pokopališču tri mrliške veže in obdukcijsko dvorano z orodjarno ter shrambami. Zavod bi nujno potreboval tudi avtofurgon za prevoz mrličev, primerno zalogo krst sami pa so si že -nabavili potreben instrumentarij za obdukcije ter inventar. Spričo precejšnjih težav pri nabavi lesa za krste — saj je velik odstotek umrljivosti v Brežicah že zavoljo tukajšnje bolnice — zavod upravičeno pričakuje pri reševanju tega problema potrebno razumevanje merodajnih faktorjev. Ravnateljstvo Mestnih podjetij meni,
I
Slabše je na Sušici pri Bizeljskem, pa ne zaradi mladincev samih, pač pa zaradi tega, ker se sekretariat aktiva in pa sekretar sam ne briga za delo z mladino. Tam bo pa treba malo bolj poprijeti za delo, da ne bodo kvarili ugleda bizeljskemu sektorju kot celoti.
Mladina se že sedaj vneto pripravlja, kako bo pomagala pri volitvah v Ljudsko skupščino LRS in je sklenila, da bo napovedala tekmovanje mladini sevniškega sektorja, ker se ji zdi, da bi bil čas, da bi bili tudi bizeljski mladinci enkrat med tistimi, ki bi odnesli prvo mesto v medsebojnem tekmovanju.
da bi bilo možno rešiti vprašanje nabave krst le v okviru plana.
Mestna ekonomija obsega 42 ha obdelovalne zemlje, od tega je nad polovico orne površine. Njena proizvodnja obsega naslednje panoge: svinjegojstvo, živinorejo, vrtnarstvo in po planu določeno poljedelstvo. Največje težave so z delovno silo, ki je je absolutno premalo, saj šteje samio 12 ljudi; imajo pa še ekonoma in administratorja. Z ozirom na povečano vrtnarstvo in boljšo obdelavo zemlje bi nujno rabili najmanj še deset delavcev. Pridelek Mestne ekonomije je bil doslej razmeroma dober, hektarski donos pa celo kljub suši in toči večji kot pri isti površini na privatnem sektorju. — V vrtnariji bodo uredili sodobne namakalne naprave, s čimer bodo znatno izboljšali donose posameznih artiklov. — Krojaška in šiviljska delavnica bi brez dvoma pokazali lepše rezultate, če bi bilo delo bolj mehanizirano in če bi bilo na razpolago več dodatnega proizvodnega materiala.
Z uvedbo pravilnejšega sistema dela po posameznih podjetjih ter z uvedbo norm bi se lahko občutno izboljšal in porastel finančni uspeh vseh mestnih gospodarskih podjetij.
Ob priliki okrajne gospodarske razstave v Krškem v preteklem letu je prejela šiviljska delavnica Mestnih gospodarskih podjetij nagrado in diplomo, ekonomija je prejela diplomo, krojaška delavnica ter klobasičarna pa priznanje. S takšnimi delavci in obrtniki imajo Mestna gospodarska podjetja v Brežicah vse možnosti raz-
Kje bodo boljši: v Krškem ali v Stari vasi pri Bizeljskem
Tekmovanje za deseto obletnico Osvobodilne fronte so nekateri aktivi LMS vzeli zelo resno in s svojimi obljubami nočejo ostati samo na papirju. Mladinci iz Krškega so v ta namen sklicali poseben sestanek, na katerem so se pogovorili o tekmovalnem načrtu. Predvsem polagajo veliko pomena na ideološko okrepitev članstva ter so v tem smislu tudi sprejeli plan dela. Hočejo ustanoviti dramatski, šahovski in študijski krožek.
Mladinci v Stari vasi so napoved tekmovanja resno sprejeli ter so se takoj lotili dela. Za pismo mladincev iz Krškega so se zahvalili ter so med drugim tudi izrazili željo, naj bi prišla mladina iz Krškega razveselit zadružnike v Staro vas s kako kulturno prireditvijo.
Na vsak način bo med tema dvema aktivoma ostra borba in z zanimanjem se sprašujemo: kdo bo boljši?
>oooooooooooooooooooooooooooooooooooo< >000000<>00000000000<>00000000000000
Žir i n ot e jak i kotiček
0 živalskih kužnih boleznih
Kaj je pravzaprav živalska kužna bolezen?
Za v sako kužno bolezen sta sprva potrebni dve stvari:
I. organizem, (v našem primeru žival) in pa povzročitelj, to je kužna bolezenska klica, (bakterij, oziroma virus). Kužna bolezen je ona, ki prehaja od ene živali na drugo z istim povzročiteljem ali pa tudi od živali na človeka, Mi razlikujemo torej nalezljive bolezni, ki so nevarne samo za živali in prenos na človeka ni nevaren oziroma nemogoč, kakor so n. pr. svinjska kuga, kokošja kuga in podobno. So pa tudi take. ki se prenašajo od živali na človeka, kakor n. pr. steklina, smrkavost konj, ali pa vranični prisad. Na srečo je teli zadnjih manj. toda kjer se pojavijo so dovolj nevarne in včasih za človeka usodne v kratkem času. Kakor sem omenil, mora biti za vsako kužno bolezen navzoča kužna klica — bakterij ali pa virus. Bakterije so najmanjša bitja rastlinskega izvora. ki jih štejemo h glivam cepljivkam Ta glivica — bakterija — se sestoji iz sluzavega jedra, katero obdaja nežna kožica. To so enostanična bitja, ki jih ločimo po obliki v mikrokoke (okrogle oblike) in v podolgovate, paličici podobne obliko — bacile. Te bakterije se razmnožujejo s cepljenjem tako, da iz ene nastaneta dve, iz dveh štiri itd. Množijo se zelo hitro in lahko v nekaj urah pod ugodnimi pogoji nastane iz ene bakterije več milijonov bakterij. Nekatere bakterijo pa imajo še to lastnost, rla se pod
neugodnimi prilikami razvoja ne delijo, ampak se napravi okrog njih lupinica in lahko prebijejo tako več let ter se šele nato pod ugodnimi prilikami razvoja naprej razvijajo. Tako je n. pr. s povzročiteljem vraničnega prisada. Poleg teh bakterij imamo še drugo vrsto povzročiteljev kužnih bolezni, ki so povečini še manjši od bakterij in za katere še danes ni ugotovljeno, odkod njihov nastanek in razvoj, to so takozvani virusi. Ta virus je povzročitelj »nove svinjske bolezni« ohromelosti kakor tudi svinjske kuge in nekaj drugih podobnih bolezni.
Ker je teh virusov in bakterij mnogo vrst, in ker so s prostim očesom nevidni, posebno pa ker se nahajajo v večjem ali manjšem številu povsod, v vodi in v zraku, na zemlji, v zemlji in jim je dana torej povsod možnost obstoja, je boj proti tem sovražnikom zelo težak. Vse te bakterije in virusi so tako majhni, da jih moremo videti samo s posebnim pripomočkom, ki poveča predmet 2000 do 3000-krat in še več in ki ga imenujemo drobnogled ali mikroskop.
Žival se okuži takrat, ko pridejo bolezenske klice v njeno telo. Okužitev živali se lahko izvrši na razne načine. Bolezenske klice pridejo v telo navadno sko|zi prebavne organe tako, da žival povžije hrano ali pa pije vodo. v kateri se nahajajo bakterije ali pa virus neke bolezni. Okuži pa se žival tudi potom rane ali pa tudi skozi nos z vdihavanjem prahu ali z malimi kapljicami, ki nastanejo pri kihanju ali kašljanju, nadalje
so more žival okužiti z zemljo, ker se na njej nahaja ogromno število različnih bakterij. Z gnojem, odpadki bolnih živali se zanašajo na površino zemlje številne kužne klice. Pri tem moramo imeti v vidu, da bolne živali s črevesnim blatom, s sečjo, slino in drugimi izmečki izločujejo bakterije in so zato zelo nevarne za bližnjo okolico. Puščanje krvi živalim, bolnim na kužni bolezni kar po tleh, je posebno nevarno, ker se v krvi nahaja največ klic, s katerimi se okužijo tla in vsi predmeti, ki pridejo s krvjo v dotiko, tako seno, slama, stelja itd. Meso in koža zasilno zaklanih živali so polne bakterij in se morejo z njimi prenesti daleč naokoli. Iz okuženega dvorca pa se more bolezen prenesti tudi na podplatih in jo* takim potom najhitreje raznašajo živinski trgo vci, mešetar i i in rezarji. Psi, kokoši, mačke, miši, podgane, ptice, lahko kuživo prenesejo iz okuženega dvorca v še neokuženi dvorec. Posebna previdnost je potrebna pri pospravljanju živali, ki je poginila na kužni bolezni. Taka mrhovina se mora globoko zakopati, da ne pridejo do nje psi, mačke, lisice in druge živali.
Kakor smo videli, ni vzrok kužne bolezni prehlad, vročina, glad Sin slično, ampak te bolezni povzročajo bakterije in virusi. Kakor hitro pridejo bolezenske klice v živalsko telo, se prično naglo množiti in izločati različne strupe, vendar si moramo dobro zapomniti, da okužena žival ne zboli takoj, ampak od dneva okužitve do vidnega obolenja preteče neka doba, ki jo imenujemo razvojno ali inkubacijsko dobo. Ta doba je pri različnih kužnih boleznih različno dolga, tako n. pr. pri svinjski rdečici 2—5—7 dni, pri svinjski kugi 5—20 dni. pri steklini n. pr. 8—14 dni, 8—10 tednov in 1—2 le-
ti, Ta dol)a nastopi radi tega, ker je potreben čas, da se kužne bolezenske klice v telesu živali razvijejo, to pa zato, ker ima organizem v sebi obrambna sredstva, s katerimi se bori proti kužnim klicam in jih ovira pri njihovem hitrem razvoju.
Raz ven s cepljenjem zatiramo kužne bolezni z razkužbo prostorov, kjer so bile okužene živali in tudi vseh predmetov, ki so prišli v dotiko s tako živaljo. V ta namen uporabljamo različna razkužila (lizol, kreolin, kapo rit itd.). Največkrat pa se uporablja za razkužbo živo apno in pa vreli lug, ki ga lahko dobi vsako gospodarstvo. Zadnji dve sredstvi popolnoma zadostujeta, če se izvrši. razkužba res temeljito. Pri površni razkužitvi pa ne pomaga nobeno razkužilo.
Kako obvarujemo žival pred kužno boleznijo? Kjer se živali nahajajo, torej v hlevih, svinjakih, kokošnjakih, naj bo vedno snažno. Dobro je, da se vsaj enkrat na leto ti prostori prebelijo z apnenim beležem, kar lahko vsak sam naredi. Važno je, da sti prostori zračni, svetli in suhi. Pozimi je treba paziti, da so prostori dovolj topli, da živali ne zmrzujejo. Hrana naj ne bo pokvarjena in zadostna. Mladim živalim je treba pustiti dovolj prostosti, da dobijo svežega zraka in se utrdijo, ker le krepka žival z večjo odporno silo se lahko ubrani okužitvi.
S tem v zvezi opozarjamo na obvezno prijavljanje izbruha kužnih bolezni in na strogo izvajanje pasje zapore. Te. varr nostne mere smatra marsikdo za odvisne, toda s6 zelo velike važnosti, ker le v skupnosti' in ,s pravočasnimi varnostnimi ukrepi nam bo mogoče preprečiti večje nezgode povzročene s kužnimi boleznimi tako pri živalih kakor tudi pri ljudeh.
Veterinar M. M.
NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV
j
Volitev v Ljudsko skupščino LRS se bomo udeležili vsi do zadnjega!
Pokazali bomo s tem, da nas nič ne more ovirati v gradnji socializma, v naši državi !
Dokazali bomo informbirojevskim klevetnikom, da stojimo vsi kot en mož za našim državnim in partijskim vodstvom!
.MIKLOVA
Stara slovenska igra »Miklovu Zala« nas s svojim dejanjem ponese v tisto temno lobo slovenske zgodovine, ko je naš kmet ječal i>> I Licem graščinskih valptov m se je istočasno moral braniti pred napadi krvoločnih Turkov. Vse dejan je nam i.rnv nazorno slika življenje v tistih -dobrih starih časih«, po katerih nekateri tako radi vzdihujejo. Še prav posebno pa nam je ta igra pri srcu zaradi tega, ker nas ponese v tisti del naše domovine, v sončni Korotan, kjer naši bratje še danes ječijo pod jarmom tujca in se borijo za svoj obstoj.	,
Gledališka družina na Vidmu se je lotila hvalevredne, toda težke naloge, da nam na odru prikaže izrezek iz zgodovine slovenskega Korotana. Rezija in igralci so svojo nalogo v splošnem dobro rešili. Da-siravno je oder zelo majhen so tudi množični prizori uspeli prav dobro. Hvalevredno je tudi to. da je gledališki družim uspelo mobilizirati tako veliko število igralcev.
Prav prepričljivo sta odigrala svoji vlogi tovariša Uršič kot Serajnikov Mirko, poveljnik kmečkega punta, in njegov oce stari Serajnik, vaški starešina. Tudi tovarišici Dijorgo kot Zala in Javoriceva kot Almira sta podali svoji vlogi prav dobro. Posebno všeč je bila Zala v prizoru turški ječi, ko odpoje staro koroško pesem »Gor čez izaro«. Ta pesem je ganila janičarskega stražarja in spomnil se je svoje
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
\
Potrošniška zadruga v Brežicah s sedežem v Brežicah je po sklepu občnega zbora zadružnikov dne 14. januarja mi prešla v likvidacijo.	,
Pozivamo vse upnike in dolžnike, tta prijavijo svoje terjatve in poravnajo svoje obveznosti do 15. februarja 1951.
Ojx>zarjamo, da po 15. februarju 1951 ne bomo priznavali nobenih terjatev več, a proti dolžnikom, ki svojih obveznosti ne bi poravnali, bomo uvedli fiizterjevalni
postopek.	Likvidacijski odbor.
KINO SEVNICA
predvaja
Februar 1951:
3 _ 4. Večna Eva (ameriška proizvodnja) 10.—11. Barba Žvane (jugosl. proizvodnja) 17.—18. Rigoletto (italijanska proizvodnja) 24.-25. Zgubljeni dnevi (švedska proizv.)
Marec 1951:
5.— 4. Gulliverjeva potovanja (ameriška proizvodnja)
10.—11. Ljubavna zgodba (amer. proizv.) 17.—18. Človek človeku (francoska proizv.) 24.-25. Nekje v Berlinu (nemška proizv.) 51. III.—1. IV. Mlin na Padu (ital. proizv.)
ZALA“
na Vidmu
že zdavnaj pozabljene domovine ter istočasno spoznal v jetnici svojo hčer. Ljubezen do domovine in svojega ljudstva slavi svojo zmago. Tudi ostale vloge so bile dobro podane, dasiravno nekatere ne dovolj živo in prepričljivo. Predvsem tov. Bambič kot židovski trgovec Tresoglav ni dovolj nazorno prikazal svojega pohlepa in grabežljivosti. Tudi hlapec Davorin in evnuh Abdul sta bila nekoliko preveč nc-
Težave fotoamaterskega društva
v Krškem
Že lanskega novembra so končali fotoamaterji v Krškem s svojim teoretskim tečajem, s praktičnim poukom bodo pričeli pa šele sedaj. Kaj je temu vzrok? Vzrok je v glavnem ta, da nismo mogli dobiti za svoje delo primernih prostorov. Tudi pomanjkanje potrebnega materiala je nekaj krivo. Ko pa nam je sedaj foto-amaterska zveza ponudila material, je začel upravni odbor kluba pomišljati, ali bi ga prevzeli ali ne. Kaj pa hočemo z materialom, če nimamo kje delati? Na stanovanjsko komisijo smo se večkrat obrnili s prošnjo za primeren prostor, pa smo uspeli šele sedaj.
Na naše delo gleda jo vse preveč hladno, nihče nam ne jiomaga. To ni prav, ker je
Ljudska tehnika, kamor spada tudi foto-amaterski klub, velikega pomena za naš napredek. Zato upravičeno pričakujemo, da bomo našli razumevanje in pod oporo pri našem važnem delu.
V Krškem nimamo niti enega fotografa, ki bi delal za širše množice, pa je zaradi tega važnost našega kluba še bolj1 utemeljena. Upravni odbor bo torej moral s tečaji nadaljevati ter poskrbeti za nov dotok tečajnikov.
Kmalu bomo imeli letno skupščino. Sprejeli bomo nove člane, nedelavne pa bomo izključili. Novega duha je treba za naš novi čas, delavnega in nepokoleblji-vega. Tudi za nas fotoamaterje to velja!
okretna. Navzlic tem pomanjkljivostim pa je bil celoten vtis dober.
Odlično je bila izvedena tudi scena, ki je dosegla najboljši vtis navzlic majhnim izmenam odra. Režiji bi priporočali nekoliko več pozornosti na nekatere malenkosti, kot nVpr.: po dolgih sedmih letih se nastopajoče osebe niso nič spremenile, ali pa n. pr. Zala pride po polletni naporni poti iz Instambula v Rož v isti beli obleki, ki jo je imela na sebi v ječi. So to sicer malenkosti, katerim pa mora režija, posvetiti le vso pozornost.
Vsekakor pa smo Videmčanom hvaležni za njihovo vztrajno delo, kar je dokazala tudi mnogoštevilna publika s svojim obiskom in jim želimo v njihovem nadaljnjem delu mnogo uspehov.
Tudi slabe ljudske inšpektorje imamo
Eden izmed takih je tudi tovariš Gramc Lojze, pismonoša iz Jesenic na Dolenjskem. Pred kratkim so imele množične organizacije in grupe ljudskih inšpektorjev v Jesenicah sejo, kjer so se pogovarjali o delu ljudske inšpekcije. Slišale so se pritožbe, da se v mesnici meso nepravilno deli in sicer pri tov. Černošu na Bregani. Sklenili so, da si bo inšpekcija stvar malo ogledala, za kontrolo pa je bil zadolžen tovariš Gramc.
Svojo nalogo je vzel zelo resno, saj se je pripravljal ves dan. Ta dan namreč sploh ni dostavljal pošte. Na vestno kontrolo pa se je ves dan pripravljal v gostilni pri litrčku. Ni čuda torej, da je prišel v Bregano »kontrolirat« pozno v noč, ko je bilo meso že razprodano in je bila vsaka kontrola sploh odveč. To ga pa ni motilo, da ne bi mesarja opsoval, potem pa se mu je zazdelo, da ga ima še premalo pod kapo. Gremo torej nazaj v gostilno, iz gostilne pa spet k mesarju, kjer je zahteval meso za sebe. Ker je bilo meso raprodano, mu je mesar zaradi ljubega miru (pregovor pravi: pameten odnehal), odstopil svoje meso, ki ga je pošteno plačal in tudi oddal živilske nakaznice.
Tovariš Gramc pa je bil ali tak »gospod« ali pa je bil tako natrkan, da mesa ni mogel nesti s seboj ter mu ga je moral mesar poslati domov. Tako so le nekako končali to »kontrolo«, ki zasluži vse prej kakor pa priznanje. Treba je pa vedeti, da ljudska inšpekcija ni jx>stavljena zato,
da bi se dogajale take stvori. Kontrolo lahko izvršujejo le jdo trije člani grupe skupaj, ne pa na način, kakor je delal to tovariš Gramc. Le kdo ga je predlagal za izvrševanje te važne funkcije? Ljudsko inšpekcijo smo izvolili na predvolilnih sestankih, ne vemo pa, če je bil tovariš Gramc tam prisoten. Tega ne vemo, vemo pa, da na volitvah ni izvršil svoje državljanske dolžnosti, toda to je njegova privatna stvar njegovega odnosa do ljudske oblasti, o kateri na tem mestu ne bi razpravljali.
Slabi ljudski inšpektorji nam lahko veliko škodujejo, zato bodo morale frontne organizacije poznati v takem primeru me--rilo: očistimo to, kar je gnilega in ne spada med nas.
Brežiške knjižnice
v letu 1950
V	preteklem letu je Ljudska knjižnica v Brežicah s svojima podružnicama v bolnici prav uspešno delovala. Tekom leta je bilo v omenjenih treh knjižnicah izposojenih 3445 čitateljem 6241 knjig. Knjižnice razpolagajo s 1531 knjigami, vzdržujejo j>a se z dohodki izposojevalnin. Nameščenci v knjižnicah so opravili 1614 ur prostovoljnega dela.
V	okviru tekmovanja v čast desete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte so se uprave knjižnic zavezale, da bodo povečale število knjig na 1700 ter da bodo za samostojno vodstvo knjižnic usposobili štiri knjižničarje. V preteklem letu pa je delovala v Brežicah še knjižnica gozdnega gospodarstva, pred kratkim pa je tudi Lesno industrijsko podjetje ustanovilo svojo knjižnico. Tudi šolske ustanove imajo svoje knjižnice. Omeniti bi bilo treba še knjižnice nekaterih drugih podjetij, kakor tiste v Okrajni tovarni pohištva, pri podjetju »Vino - Sadje« in pri bivšem USTROJ-u, ki pa so nedelavne.
Iz tega sledi, da je brežiškim knjižnicam uspelo zbuditi interes pri bralcih ter da so s tem v polni meri dosegle svoj namen __ širiti prosveto, med našim ljudstvom.
Iz Cerkelj so se oglasili
Ali mar to ni birokracija!
Človek bi mislil, da bo tale dopis samo »ena za kratek čas«, pa je stvarnost. Poslušajmo: v brežiški bolnici umre povprečno na mesec deset bolnikov. Krste za umrle izdeluje mestno podjetje. Primanjkuje lesa in tako so s pokopi večkrat velike neprijetnosti, ker ni krst. Toda to je druga zadeva, ne spada toliko k birokraciji. Zgodilo se je, da v decembru ni umrlo deset bolnikov, pač pa samo sedem. Delavnica je izdelala le sedem krst. Prvega pridejo k podružnici banke po denar za plače. Niso ga dobili, ker niso izpolnili plana.
O ti preklicani bolniki, kdo je pravzaprav kriv?
Nihče drugi ne kot »sveti Birokracij«.
Prav malo je bilo do sedaj slišati iz Cerkelj. Nikakor pa ne imslito, da se v tem delu Krškega polja nič ne dela. Poglejmo, kako je s KUD-om »Letalec«? Društvo je bilo ustanovljeno že v letu 1949. Vendar ves čas obstoja ne more beležiti posebnih uspehov. Kljub pogojem, ki jih KUD ima, nismo ničesar pričakali. Vsega skupaj sta bili naštudirani dve igri in ena skupna prireditev za Armijo. Tudi to je bilo delo mladinskega aktiva in tov. Pevec ide — sedanje upraviteljice na šoli v Cerkljah. Odbor društva se v vsem letu ni sestal ter se je tudi na tako tragičen način razbil. Bilo je treba izvesti občni zbor KUD-a, ni pa bilo nikogar ki bi pripravil vse potrebno. Na pobudo tovariša Žibert Jožeta je bil sklican občni zbor, na katerem je bilo prisotnih okoli 55 članov ter zastopniki množičnih organizacij. Na občnem zboru je bila podana analiza dosedanjega dela KUD-a. Izvoljen je bil tudi nov upravni in nadzorni odbor, predsednik. tajnik, blagajnik in gospodar društva. Za nedovoljno agilnost društva pa so bile brez dvoma tudi ovire, kar je tudi upravičen vzrok dosedanjega mrtvila.
Odnos kmetijske zadruge in njenega odbora do prostorov v Zadružnem domu je pod kritiko. V letu 1950 je bilo cele tedne v dvorani skladišče KZ. Tu je bil shranjen krompir, koruza, repa in podobno. V sobi, kjer je frontni kotiček, je pa še danes polno umetnega gnojila. Kljub večkratnemu opozorilu od strani KUD-a, množičnih organizacij ter samega pred-
sednika KLO-ja se predsednik kmetijske zadruge tov. Turšič Jože nič ne zmeni.
Novi upravni odbor KUD-a si je na svoji prvi seji postavil kot najvažnejšo nalogo urediti oder odnosno dvorano. Pri tem pa ni dovolj pomoči od ostalih organizacij. razen mladine, ki aktivno pomaga in Gasilskega društva Cerklje, ki je že prispevalo 10.000 din za obnovo dvorane. Tudi ostali so obljubili svojo pomoč kot na jirimer Lovska družina Cerklje, OF. AFŽ, ZB in ZWI. Frontovci pravijo, da bodo pomagali. Vsekakor obljuba dela dolg, zato tovariši in tovarišice, na delo!
Precej agilna pri nas pa je organizacija AFŽ. To je v prvi vrsti zasluga sekretarke AFŽ tov. Kalin Ane.
Prebujati se je začela tudi organizacija OF. Sekretar KOOF tov. Unetič Alojz je poudaril na koordinacijskem sestanku množičnih organizacij, da je predvsem potrebno tesno sodelovanje vseh organizacij, ker le na ta način bomo izvršili vse naloge, predvsem pa izvedb z uspehom tekmovanje na čast 10. obletnici Ostrkadilne fronte.	.	..
Poživeti pa je treba organizacijo ZV Vi, kajti v nedeljo je bil sklican občni zbor. toda zaradi nezadostne udeležbe se ni mogel vršiti.	...
Razgibanost množičnih organizacij r času tekmovanja OI narašča. Potrebna je še tesnejša povezava kot do sedaj, ker le na ta način lahko pričakujemo večjih uspehpv.	j
i. *....	- m—	or
Naslov uprave i® uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tisk Celjske tiskarne v veiju.	m