286. Številk«. Ljubljana, v soboto 12. decembra 1896. XXIX. leto. istega vaak dan -.v*.*«.?-, i*5ntfi nedelje in pravnika, ter relja po ;.cati prejoman aa avstro-ogerake deftele vaa leto 15 gld., ia poF !ots 8 gld. -a>"3otrt leta 4 gld., ea jeden , anoM 1 al«. 40 kr. — Za Ljitbljano bna potUjanja ra dom tta vse leto 13 gld., x* četrt leta 8 gld. 30 kr., aa jed en meaec 1 gld. 10 ki. Za pošiljanje ua dom računa se po lu kr ' na meaec. pn HO kr. na fietU leU. — Za taje detele toliko en« kolikor -»-v .-.na avtafia. Za oananila platoje aa od atiriatopoe petit-vrata po 6 hr. 6o ae oananilo jodeolrat tiska, po 5 kr., ta aa dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. fk>piai naj ae iavole fcasakirati. — Rokopisi ae oe vračajo. — Uredništvo in upravni! tvo je na Ko^greenam trga st. 12. Opravnitftva ! r.; ue blagovolijo poftiljati naročnine, reklamacije, ovsaanila, t, j. *.ae adnu-iiir^rativne etvan. eex:-~i-' Posojilnice. Kakor znano, imajo naše posojilnice menda brez izjeme v svoj>h pravilih določbo, da smejo tudi od neudov sprejemati hranilne vloge. Do sedaj so se pri sodiščih brez zadržka regletrp« vala taka pravila. Posojilnice so sprejemale vlogo od vsakega, kdor ]ih je prinesel, ter izdajala vležne knjižice. Šele v novejšem času so jela nekatera sod š:*a zabranjivati registrovanj^ posojilnic s takimi pravili, ki so bila do sedaj v ob':e v navadi, ter zahtevati, da morajo posojilnice zadobiti v to svrho privoljenje državnega oblastva. Kolikor nam je znano, je c. kr. df žalno Bodiš e v Ljubljani z odlokom due 6. julija 1895, št. 5540, prvo odbilo prednjo „ljudske posojilnice v Ljubljani" za registrovanje, „ker se po § 3G. predlože nib pravil bramlne vloge na obresti sprejemno od vsakega, bodi ud zadruge ali ne, in sicer proti vložnim, vsakemu, ki jih prinese, izplačljivim knjižicam; ta določba pa nasprotuje § u 1. zakona z dne 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak. Po dvornem dekretu z dne 26. april 1844, št. 832 zb. D*, zak., je za ustanovitev hraoilnice potreba vladinega dovoljenja, katero ni izkazane." Deželno nadeod š*e v Gradoi pa je z odredbo a dne 31. julija 1895. it. 7471, odiok deželnega sodišča v Ljubljani razveljavilo, češ, da § 36. pravil ne nasprotuje | H 1, navedenega zakona in regulativu za hranilnice z dne 26. septembra 1844, da je namen zadrugi zboijče vati gospodarske razmere udov tudi s tem, da so uporablja zadružni kredit, da je vložnike, ki niso ob jednem zadružniki, smatrati za upnike zadruge, in ker uporaba zadružnega kredita ni namen za drugi, ampak samo sredstvo, da se namen doseže. Dalje bta o. kr. trgovinsko in pomorsko sodišče v Trstu z odlokom z dne 8. maja 1896, Št. 8170, in deželno nadsndišče v Trstu z odredbo z dne 11. avgusta 1896, št. 14917, zabran lu regi atrovanje hranilnice in posojilnice v P o d -gradu z motivacijo, da mora ista imeli posebno dovoljenje, ako hoče hranilne vloge sprejemati tudi od neudov. Prav tako s« j« godilo hranilnici in posojilnici v Št. Petru pn Gorici vsled odloka c kr okrožnega Scđišca v Gorici z dne 3. oktobra 1896, št. 3460. Oblastva v Trstn ao šla Se dalje. Tržaško trgevimko in pomorsko sodišče je, sklicujoč se na dopis npmeHt.ni^tv \ tf Tntu ■ dne 12. septerob a 1896, z odlokom z dne 18. septembra 1896, št. 17611, celo ukazalo posojilnici v Kopru, katera &e je že dne G. junija 1884 brez zadržka bila vpisala v trgovinski repiater in tedaj že nad 112 let posluje ca j> dl :i vknjiienih pravil, da mora takoj sklicati i r r e d n i občni zbor zadružnikov, premeniti pravila v zahtfvanem smislu ter jih najkasneje v 90 dneh predložiti. V raafogih se trdi, da zadruga nima pravice sprejemati hranilnih vleg od neudov in izdajati na ime se glftatfiih vložnih knjiŽ c. Tudi v Galiciji so jela nekatera sodišča postopati nasproti posojilnicam, kakor na Primorsken'. Zahtevajo namreč, da za vknjižbo predložena pravila nemudoma pošljejo političnim oblastvom, katera naj jifa prenojajo. Ako bi se postopanje namestništev v Tratu in v Galicji in dot enih • od;.V nadaljevalo in uveljavilo, bi so mera) razvoj naših posojilnic zadušiti. Slovenski poslanci v državnem zborii so se taki, za naše pcsoj.lnice p.gubni praksi odločno uprli. Kakor Brno že poročali, interpelovali so poslanci VoŠnjuk in tovariši tskoj v prvi seji sedanjega za sedacja dne 1. oktobra t 1. vlado radi tega postopanju, dne 16 oktebra pa n.» poslanci dr. Šnsteršič in tovariši v državnem zboru stavili nnjni predlog, s katerim ko je vlada pozvala, naj potrebno ukrece, da ne bede ozkosrčnu praksa sodišč ovirala kredit nozadružnega gibanja. Ko je predlog več govornikov raznih strank podpiralo in fe je tudi vladni zastopnik o tem prašauji za razvoj zadiug ugodno izjavil, odkazal Be je juetičnemu odseku z naroČi lom, da v 14 dneh o njem poroča. K 'ker je predsednik justičnega odseka v seji državnega zbora dne 27. novembra t. 1. naznani), se je odsek s tem vpiašanjem temeljito bavil ter je bil poročevalec (poai. V i š r? i k a r) sestavil o tom ža rbđirno poročilo. A ker se je izvedelo, da je šlo več priiožb radi neugodn.h oči: čeb raznih sodišč do najvišjega sodišča, je odsek taka! principijelne odločba tona sodišča, katero bode gotovo uphvalo na podrejena nodišča. Navednni odloki ni Ž jih sodišč v zakona z dne 9. aprila 1873 št 70 nao uteranijen'. B stvo pridobitnih in gcspcdaietvenih zadrug je to, da so zadružnikom, kater. poaamec cioiajo dovolj kredita, z adrui .njem omogoči, udeležiti se kredita in dobička skupnosti ter priti uo v goipodarakem oziru bolj neodvisnega stanja. Po paragrafa prvem za-đražnt-'ga zakona valjajo določbe tega zakona za društva, katera imajo namen, s hkupn^m delovanjem in prizadevanjem pospeševati gcsporlarstvo in dobiček, tako pouebuo za posojena in kreditna društva. Ako pa ho'e taao uruntv;: svojim članom dovoljevati kredit in spolnjevati svoj namen, mora imeti tudi samo pravico, posluževati se kredita. Zato v mu • :u ^ 08. zadružnega zakona ni treba posebne d.žavne koncesije. Vložnike smatrati je le za upnike zadruge, kateri vlagajo in zaupajo zadrugi svoj denar proti pogojenija obrestim ter se jim mteio t,rtja 1869, liev. 91 drž. zak Zakon govori o dolgovih in zavezah, o upnikih zadruge, o tujih kapitalih in tudi naravnost o hranilnih in p o a o j i 1 n i h uloga h, katere se sprejemajo od neudov. Zadružniki jamčijo solidarno za vse obvezaos'i društva in naravno je, da tint , ki drušrtu zaupajo svoje prihranke, ne marajo prevzeti tu ii jamstva zu društvene dolžnosti. I^intek. Slovensko gledališče. (»Selanka", drama v štirih dejanjih, čeaki spisal A. J i r a a e k.) O realizmu na odru se je že sila mnogo pi-aalo, od tedaj, ko je občinstvo v Pariza odklonilo .Assomoirja*, pa do ted»j, ko se je v predalih na Šega lista zagovarjal .Naš prijatelj Njekljužev", a dognano to vprašanje še vedno ni. Kdor bi hotel do-kazati, da ae za oder konsekventno realiatično sploh >eda pisati, mogel bi se sklicevati tudi na Jira-»kovo diamo „SelankaV Jiraaek je ogleden čaški pisatelj in jako nadarjen dramatik, kateri poana tudi dobro tehnične akrivnosti dramatične umetnosti. To izpričuje „Se-laoka". Snov tej drami je kaj preprosta, a ca roman k metek« ga življenja morda primernejša nego za odar. Selanka je imovila vdova. V dekliških letih i« ljubila Toneta Gorana, a udala se je želji svojih "tarišev in se omožila m starim bogatim Selanom, dočim j« Tone odšel v vojake. Selanka ni Toneta Pozabila. Ko ee vrne ia vojno, ga vzame za hlapca v avojo hišo. Tone se je bil pri vojakih popolnoma lapridil. Zdaj mu je samo jedno v mislih, da postane gospodar na Selanovam posestvu. Za Jeričinega ainka hlini j.osebno ljubezen in i njo premoti Jerico tako, da se hoče ž njim poročiti, dasi jo svak svari. Malo dnij pred poroko spozna Jerica pravi značaj Tonetov. Spozna, da je pijanec iu kvartopirec in da je nepošten, spozna pa tudi, da Tone njenega sinčka ne ljubi, nego da ga sovraži in razdere ž njim vsako zvezo. Tone, ki je že mislil, da je gospodar na Se-lanovem piseatvu, pride nekaj dnlj po tem na Je liČin dom, da jo prisili, vzeti ga, ali pa da nmori Janezka, a ljudje pribite pravočasno in ničvredni Tone se vstreli. Kakor razvidno iz te kratke navtdbe vsebine je snov zajeta ia življenja, in je celo prav navadna. Časih jo je pisatelj seveda moral prirediti po stari šabloni, ker bi sicer ne bil dost gel svojega namena in bi dejanje splch ne bilo verjetno. Posamične osebe so jako srečno karaaterisovano, motivacija je v prvih treh dejanjih zadostna in naravna, samo konec ni naraven, tudi dejanje se razvija do četrtega dejanja logično in pravilno, dijalrgi so živahni, nekateri prizori zlasti v tretjem dejanju so izborni, nekateri drugi pa manj srečni, sploh je pa naša sodba ta, da je igra sicer prav dobra in upamo, da se bo večkrat predstavljala, ali aa umotvor kake po-sebns vrednosti je ne moremo zmatrati. Prndno govorimo o predstavi, moramo reči, da bi nam b.lo bolje ugajalo, ko bi Be bile nekatere u'oge povenie dragim rokam. V celoti je bila pred" Btava prav dobra, dasi so Be nekateri igralci preveč zanašali na šepeta!či'«> pomoč. Najbolj se je odlikoval g. I n e m a n n , ki je starega Selana v igri in v maski, v a n tanji in v govorjenji jako dobro karaktenzoval. Gdč. Terševaje bila zlasti v efekta jako dobra, Bicer pa je kmetsko ženo igrala nekoliko preveč salonsko. Tudi g. V e r o v Š e k bi bil dosegel lep i.m.-t Ii, da ga ni čiasih npomiu zapnščal. IN hvr.lt.o se moramo izraz ti zlasti o gosi." Danilovi in o gospodu Danilu, pa tu li o gg. Perdanu, Pavlovskem in Lovšinu. Gdč. Slav* c v a je sicer dobro igrala, oblekla pa se je, kakor za kako icaškarado. Gledališče ni bilo tako obiskano, kakor je bilo pričakovati. Nekoliko so tega krivi bližajoči se prazniki, nekoliko pa tudi to, da ee je občinstvo že naveličalo dram. Če hočemo, da bo gledališče uspevalo, mora biti repertoir kolikor mogoče raznovrsten, a tionlij so se predstavljale največ resne igre in tragične opere. Prav je, da se vodstvo slov. gledališča ozira na „dobre svete", katerih dobiva cd vseh strani) in da z unemo goji umetnost, ali nekoliko naj se tudi ozira na želje gledališče vzdržujočega občin-.t va, ki hoče poleg umetniškega ožitka časih tudi — zabave. Jcf V Avstriji se je ne podi«gi zadružnega zakon* ustanovilo že nad tri tisoč drufitev, pri katerih je že do 400 milijonov kapitala, naloženega od neza drnžnikov Slovenskih poBojilnic je že nad ato, ka tere kolikor nam je znano, brez izjeme sprejemajo hranilne vloge tndi od neudov. Ako bi se jim hotelo to zabraniti, kar so nameravala nekatera sodišča, bi ae s tem uničile. Velevažne v tem vprašanja bo tedaj odločbe najvišjega sodišča z dne 3. novembra 1896, št. 8972, 10.333 in 12 514, katere so se izdale na pritožbe dotičnih zadrug v Caorostkovi ia Ponaeza na Ga« liškem in v Koprivi na Goriškem. V teh odločbah, katere bodo brez dvojbe u plivale na podrejena sodišča, izreka najvišje sodišče, da smejo na podlagi zakona z dne 9. aprila 1873, št. 70 ustanovljene zadrnge sprejemati hranilne vloge tudi od neudov in da to ne nasprotuje določbi § a 1. tega zakona, k°r se tako pridobivajo le potrebna sredstva za zadružnike in pospešuje namen društva. Da smejo zadruge pravna opravila sklep iti z dragimi OHebami, sledi brez dvojbe ne sam i iz vsebine §§ ov 12, 14, 16, 18, 19, 40, 43 in 48 zadružnega zakona, ampak tudi i a §§ ov 2. in 5 zakona z dne 21. maja 1873, štev. 87 in § a 1. zakona z dne 27. decemhra 1880, št. 151 drž. z »k., katere določbe izrecno govore* o opravilih zadrug-) z neudi, kakor tudi o posojilih in o denarnih vlogah neudov. 01 društva, ki prosi zu vpis v zadružni register, ■i moči zahtevati dokazila, da mu je politično obla stvo dovol lo tudi od neudov sprij^mati hranilne vloge, ker se tegi v zadružnem zakonu in osobito v £§ ih 92. in 93. naravnost ne zahteva in kur društvo šele s vpisom v zadružni zegister postane eksistentuo in poprej take koncesije prjs'ti ne more, _ —r. Državni zbor. £b Na Danaja, 11. d cembra. Zbornica je v današnji »j začela specijalno debato o proračunu in začela tndi že razpravo o dispozicijskem f. ndu. Pri poglavjih ^najvišji dvor" in „kabioetna pinarna* je govoril dr. Vafiatjr, rekši, di je justični minister nvoj čts dal kotiskovati njesrov, pri teh poglavjih izrečeni govor. Razpravljal je potem o ('■• 'r k-m vprananju, a ker ga je pr< dsedn k vedno sli!, naj stvarno govori, je govoril češki. Pri poglavju „državni zbor" je dr. Brzo rad grajal, da dež zbori ne b do imeli prilike sklepati o uvedenj'i direktnih vo'itev, tožil, da bo seje predolge in zahteval, naj se beležijo v stenografi ^ni zapisnik tudi neuemski govori. Dr. Kraus je govoril o slab h plačah parlam^ntmh ftlng in o neugodnostih, katere morajo prenasriti. Bfeznovski je v čtškem jeziku zabteval, naj se b -iw.ro v stenografiji zapisnik nenemški govori, Noske pa je govonl o stenografttkem urada ter o ustanovitvi stenografske akademije. Zoornica je na to zače'a razpravljati o poglavji . .>'Ni! rr«ki svet", h kateremu siada tudi dispozicjski fond Moravski Čeb dr. Stranskv je izjavil, da vladi kar nič ne zaupa. Polit čnega značaja sedanje vlade ne pozna nihče., ve h-: samo, da je naklonjena klerikalizmu. Govornik je popisoval moravske razmere in povdarjal, da IO moravski Čehi apo znali, da je treba pretrgati gospodarsko zvezo mej Čehi in Nemci. Ko se je izdala parola ,8f0Ji k svojim", je moravski namestnik kot generalni repre-zentant n?mAkoliberalne stranke nns!opii proti temu, kakor sploh prot žuje va«, kar je nemAko. Ko j»> namestnik prišel v M ravsko Oitrovico, j • biio rueato vse v pruskih in velikom mAkih zastavah, a drogi dan, ko js tja prišel nadvojvoda Friderik, so 8« te zastave odstranile, da bi nadvojvoda ne v.drl, v kakem duhu M vlada na Mora vskem. Nekaj let ni nihče nič rekel, dl se je delalo za geslo „Svoji k svojim", a ko ao nemški poslanci z M rave ostali v levici, je vlada i .'.pošlo vali pri najvišjem sodišču odločbo, da je 8 kaz. zakonom meč preganjati tiste, ki agituj jo zoper to, da Čehi Nemce podpirajo. Lsli, ki so geslo „Sroji k svojim" propagirali, so b li konti "kovani. Na Rloravskem je pravosodje zdaj v službi politike. Zakaj se vlada ue meni za t), da bo Nemci snaa-gali pri volitvah v trgovinsko zbornico le s pomočjo sleparstov in nasilstev. V Ltovelu je neki fanati-zirani N*mec nekega češkega igrakn zavratno umoril. Ni res, da zadostuje dinp ;zicijuki fond za podpiranje vladnih listov. Izdajatelj lista »Reichs-wehta je zahteval 200,000 gld. aa to, da ae združi s staro „Presse". Dobil je vsaj polovico. Govornik se je izrekel zoper dispozicijski fond. V imeni levice je grof Knenburg izjavil, da bode glasovala ca poglavje, da pa tega glasovanja ni zmatrati za izraz zaupanja vladi. Za nemške eecesijoniete je dr. Pergelt naznanil, da bodo glasovali zoper dispozicijski fond. Ministarski predsednik grof B ade ni je čital dolgo ia zavito izjavo, v kateri je trdil, da je narok nezadovoljnosti nekaternikov ta, da vlada ne postopa strankarako. Vlada išče pomoči pri zbornici in se je ne bo branila, naj jo dobi kjerkoli, da pojde le za velike namene, na momentane uspehe se ne bo ozirala. Vse večje skupine postanejo sčasoma „državne stranke". Vlada ne misli hoditi po potih, po katerih bi jej ne mogle slediti vse stranke. Po daljšem govoru moravskega poslanca V e -berja se je razprava pretrgala. Prihodnja seja bo jutri. V IJtanlJaaiil, 12. decembra. Moravski Nemci za nobeno ceno ne pojdejo v opozicijo, tako se je elišalo na shodu, ki so ga nedavno imeli. Naglašali so, da tega ne store, ker imajo še vedno kaj zgubiti. Djbro namreč vedo, da s) že večino v dež. zbora imajo zahvaliti samo vladi. Če vlada hoče, se razbije kompromis mej nemškoliberaloo in srednjo stranko v veleposestvu in nemška dežel nozborska večma je pokopana. Vladi se baš zaradi tega ni bati nemške opozicije, ker velik d I liberalnih Nemcev ne more iti v opo-zioijo. Šle&i Nemci namreč niso dosti v ugodnejšem položaju, kakor moravski. Nekateri nemški listi svetujejo, naj se moravski N^mci sporazumijo s Čebi, da tako ne bodo odvisni od vlade. Vpeljejo naj se narodne kurije in se s tem zavaruje nemški npliv. Mi jako dvomimo, d i bi ee r hi pobotali z Ne in, ako se ta sprava ne raztegae tudi aa Šle-z jo in ne upelje na Moravskim popolno narodna jednakopravnost. To je tem manje pr čakovati, ker so na M »ravskem Č hi ia Nemci močno pomešani in imajo Nerrct v rokah še nekatera mesta, ki so p > večini prebivalstva čeAka. Skupna vojska in Madjari. Pri debati o dovoljenju vojaških novincev je v ogerskem držav nem zboru posUaec Kofoman Tha'y hudo napadal skumo vojsko. Oi ne more dovoliti vojaških novincev za skupno vojsko, ker st v te vojski goji le avstrijski duh, ne pa tudi ogerski. Niegova stranka je za samostojno cgerako narodno vojsko. Govornik se spodtika ob tem, da se skupna vojska ni udelež la odkritja Klapkovega spomenika. De-želnobrambni minister je zagovarjal skupno vojsko. Odkritja Klapkovega spomenika se ni udeležila skupna vojika, ker ni dobila povabila. 8 .rajna levica vedno zahteva, da se deželni brambi da tudi topništvo, pijonirji in vsaj generalni štab Poslednje pa zlasti ni mogoče, ker je po zakonu deželna hramba del vojne moči monarhije — Ministrov odgovor je bi posebno ghde Klajkovega spomenika premalo odločen. Ni se upal povtdati, da se vojska ni mogla udeležiti otvorjenja spomenika puntarja, in bi se dalo iz njegovega govora sklepati, da bi se bila vojska udeležila tega odkritja, ko bi bila povabljena. Vojaščina pri volitvah Lotos se je pri volitvah na Ogerskem uporabljala voj iščina v taki meri, kakor še nikdar. To je seveda obudilo veliko nevoljo pri opoziciji, ker so se vojaške hi le le uporabljale v k-.ri voril pri glavni sknpfi&ini „Zaveže" v Opatiji dne 20. av-gunta 1896. 1. Jernej Ravnikar, nadafiitelj v Mokronoga (Dalja) Če se v kratkem kaj ne premeni i a ne zboljša, pozdravljali bodemo tadi mi ljadsks va-- ip nike z znanimi besedami: „Usmilite se nns", kajti .morituri vos salutantl" Resnica je, da učiteljstvo hira in nmira tako rapidno vried slabih materijeloih razmer; poleg tega pa tadi preveč delaje duševno, kar jako slabo npliva na telo! Pomanjkanje pri učiteljstvu se že itak kaže — in bati se je, da bode leto za letom to še slabše. Gospoda, ki ima našo usodo v rokah, naj bi na to mislila, kajti prepričana bi morala vender biti, da to ne bode v korist narodom, ako bodo ačilnice zaprte. Sicer j« resnica, da so pevska in telovadna društva mnogo storila za probujo narodov, ali še važnejšo nalogo ima šola in časopisje. Zttorej tovariši, zavedajmo se svojih dolinostij in pravic. O naši la> li, gospoda, ne mislim veliko govoriti, vsaj se je o tem že toliko govorilo in pisalo, da se t oMenerau človeka, ki ima še količkaj srca za šolo in učiteljstvo, kar gabi. Ne morem pa vsega zamolčati, o ■ ob to že zato ne, da svet zve. kako so ljudski učitelji, ti prvi pijonirji ljudske naobrazbe, preskrbljeni v gmotnem osiru. — Prava ironija pač je, kedar se misli in celo na merodajnih mestih govori javno, da zamore olikani človek živ ti sebe in družino s 400 ali 500 gld. letne plače! Kam spli h nuj dene to velikansko vsoto in kako naj si razdeli 33 ali 41 gld. mesečnike, da bode preživel sebe in rodbino stana primerno? To ma zadoetnje komaj za živila — in kjer je draginja, je de premalo. Kje naj vzame za obleko, d.va, časopisa, knjige, zdravila v boleznih? Kako mu je s takimi briljaotnimi dohodki mogoče, poslati ia dežele otroke v mestne šole? Poznam tovariša v svoji bližini s 500 gld. letne plače, ki ima že veliko časa bolezen v hiti. Kot skrben oče stori vse, kolikor je sploh v njegovi moči, da bi rešil in ohranil sebi svoje ljubimce. Poslal je večkrat v ta namen po zoravnika v naš trg, celo v Novo mesto in tudi v Trebnje; vsi ti kraji so oddaljeni po jedno, tri in štiri ure. V tak h slučajih moral je zdravnikom plačevati po 10 15 in 20 gld. za jeden obisk; potem tak. m skoro polovico mesečne plača! G )«poda ! in koliko takih vzgledov bi lahko navedli! Zdaj naj pa še kdo poreče, da nismo ljudski učitelji vredni po* milovanja! iDalje prih.) Slovansko Sokolstvo. Slovenskim sokolskim društvom! Na prašen i smo, opozoriti, ona eokohka društva, ki As niso odgovorila na statistična vprašanja, poslana jim od Ljubljanskega .Sokola*, da to kakor h mogoč) store. Ako kako društvo ni dobilo vpra-šalnega listka, blagovoli se obrniti aa odbor Ljubljanskega „ Sokola" ■ Dolenjski nSokol" nas prosi, da opozorimo njegove člane na občni zbor, ki bo das 16. t. m. ob 7. nai zvečer v Pmtarjnvi gostilni v Kandiji. Miklavžev veder „Zagorskoga Sokola" se je, kakor se nam piše, tudi letos dobro obnesol. Dasi je bilo vreme, zlasti za otroke, jako neugodno, vender to ni oviralo mnogobrojnoga obiska. Miklavž je nastopil veličastno pri bengalični razsvetljavi ia je obdaril nad 200 otrok s sladčicami, sadjem, pecivom in šolskimi potrebščinami. Pri prosti zabavi ee je nabralo 22 kron za pobita okna Velikovske šole. Fiignerjev spomin so na predvečer dne njegove smrti akoro vsa Čfška sokolska društva oslavila na dostojen način. Ob tej priliki se je za sokolska društva v ponemčenih krajih nabralo 022 96 gld. V Pragi sta dr. Podlipn^ in dr. Scheiner povabila vsa praška društva sokolska v vinohradski „Narodni dom" na skupno zborovanje, s katerim se je po* častil Fiignerjev spomin, in ns katerem se je zajedno razpravljalo o potrebah češkega S ikolstva v ponemčenem češkem ozemlja, takozvanem .okro-ženem" ali „naavrženem uzemtt*. Velika dvorana j^BJjjT" Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 286, dnć 12. dfecemhra 1896. Narcdnega doma" je bila natlačeno polna. Zborovanja M je udeležilo tadi mnogo iz v en prask i h Sokolov. Vsi govori so bili navdušeno sprejeti. Dr. Scbeiner je govoril o Ftigne rja in povdarjal potrebo sestavnega, premišljenega postopanja v podporo zgoraj omenjenih društev. Razen njega so še stopili na govorniški oder dr. PodlipnjF, dr. Šamanek, dr. Petak. Procbazka in Have), slikali žalostne razmere češkega prebivalstva v ponemčenib krajih in stavili predloge v podporo češke narodnosti v teb krajih. Veliko navdušenost sta provzročila rudar Procblizka, tajnik krušnohorske sokolske župe, in dr. P«tak, plzenjski župan in starosta plzenjske sokolske župe, ki sta se oba upirala nazivu „uzaiftne lizemi*, češ Cehi si teh krajev ne dado zapirati. Dr. Petak je dalje popisoval razmere čeških delavcev na če škem zapadu, ki so navezani na nemške tovarnarje, omenjal, da je ohranitev češke nare dr osti v mnogih „zaprt'h* krajih zasluga češke žene. Možje se vsled vedne dotike z Nemci ponem/ujejo, žena pa vedi svojo domačnost in vzgojo otrok v matrnem, češkem jeziku. Konečno je poudarjal važnost Sokol -stva za češki zapad. Veselo znamenje je, da so ravno ta središče češke inteligence sokolska društva . . . Sklenilo se je, podpirati sokolska društva v „zremčenem litemi" z denarjem, telovadnimi orodji, knjigami, časopisi itd in se je takoj pri zborovanju nabralo 160 gld. V prospeh sokolskih društev v ponem čenem ozemlju. Češka Zveza Sokolska prodaja na korist sokolskih društev v ponemčenem ozemlji ■ okolske dopisnice s pedobo TvrŠevo, Žiž kovega spomenika in dr. 100 kosov stane 60 kr. — Izobraževalni odsek C. Z S. je sklenil tem dru štvom in takim, ki so < b narodnostni meji, kjer je češki živelj v službi nemškega kapitala, pošiljati politične ia poučno zabavne Časopise, v teh krajih ustanavljati knjižnice in prirejati predavanja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. decembra.. — (Imenovanje.) Carinski upravitelj gospod Alojzij B i b e r je imenovan višjim carinskim upra viteljem. — (Gledališka predstava na čast gorenjskim gostom.) Sodeč po došlih poročilih, pride k jutrišnji predstavi Foersterjeve opere „Gorenjski sla v če k" jako znatno število domoljubnih dam in gospodov iz vseh krajev Gorenjske, zaprošeni smo naznaniti, da bs snidejo gostje popoludne v čitalnični kavarni v „Narodnom domu", po gledališki predstavi pa v restavracijskih prostorih »Narodnega doma". — (.Glasbena Matica" ) Naša glesbena šola razširi z novim letom 1897. svoj delokrog zopet za jeden predmet, otvori se namreč tečaj, za najinteresantnejo glasbeno vedo, za kontrapunkt. Z veseljem pozdravljamo ta nov tečaj kot napredek naše glasbene šole, z veseljem osobito tudi radi tega, ker vidimo, da se glasbena vednost in razum v Slovencih bolj »n bolj razširjata. — Nauk o liarmoi i)i se bo ob jednem začel predavati v začetku. Oba predmeta poučeval bo g. koncertni vodja Josip čer in, pri katerem naj se v teku prihodnjega tedna zglasi, kdnr se želi učiti ali kontrapunkt ali harmonijo. Učenci, ki nameravajo vstopiti, naj se ne boje težavnostij, prineso naj seboj razun nadarjeuosti tudi marljivost in trdno voljo. R. Scbnmaun pravi v musikal. Lebensregeln : .Fiirchte dicb nicht vor den \Vorfen: Theore, Generalbass, Kontrapunkt etc; sie kommen dir freundl ch entgegen, wenn du daeselbe thust " — (Promenada i koncert) Na korist po letošnji povodnji oškodovanim barjanom vršil se bode jutri dtugi promenad ni koncert vojaške godbe c. in kr. pošpolka Leopold II. kral) B lgic*v št 27. v „T o n b a 1 I filharmoničnega društva. Vzpored : I oddelek: 1. W»stnvy*r: Slavnostna koračnica iz opere „Der Wald bei Hermannatadi M. 2. Gol mark : »Heimchen aiu Herd*. (Predigra k 3, aktu) 3 Ku-binstein: „Valse caprice". 4. Mozart: Drugi in tretji stavek iz tretjega koncert* za rog 5 Zellner : »VVagneriana", fantazija iz 14 oper skladatel evih. H, oddelek: 6. Cherubini : Koncertna < >uver ivh 7. L sit: „Der Taoz in der D rfncbenktt", M-H-tov valček. 8. Gneg: Suite, in opere k „Peei GyntM (op. 46). — Začetak koncertu točno ob štirih po -popolndne. Ce*e : Sedeži prvih vrst po 1 gld , ostali sedeži po 50 kr, vstopnina 30 kr Nadplačila se pri blagajni hvaležno vzprejVuiajo. lJr*dprodaja vstopnic v baraki trgovine g. Tilla na Kongres nem trgu. V mali dvorani se postavi bufet iz slaščičarne Kirbischeve — (Nove ulične table.) Kakor smo že omenili nabile so ue zadnje dni nove ulične in hišne tablice na onih trg li in ulicah, katere so dobile nova imena, ali pa so se jim imena premenila. Pre-menjena imena so dobile: Komenskega ulice (prej Poljske ulice), Slomškove ulice (prej Parne ulice), Radeckega cesta (prej Kravja dolina), Vodnikov trg (prej Valvažorjev trg), Kopitarjeve ulice (prej Vodnikove ulice), Prešernove ulice (prej Slonove ulice), Jurčičev trg (prej Prešernov trg), Metelkove ulice (prej Travniške ulice), WoIfove ulice (prej Gledališke ulice), Gledališke ulice (pred sedanjim gledališčem), PogaČarjev trg (južni del šolskega drevoreda), Valvažorjev trg (prej Križevniški trg), in Muzejski trg (pred muzejem), nova imenovanja pa so naslednja: HranilniČna cesta, Za Bežigradom, Tomanove ulice (poleg „Narodnega doma"), Domobranska cesta, Na Vrtači, Erjavčeva cesta, Šubiceve ulice (na južni strani muzeja), Nunske ulice, Levstikove ulice (mej novo Tržaško cesto in južno železnico), Kolizejske ulice, Gruberjeva cesta, Franca Jožefa cesta (podaljšana) in Knaflove ulice (podaljšane). Tablice, jako lične, narejene so strogo v smislu znane razsodbe deželnega odbora ter imajo na prvem mostu slovenski na drugem nemški napis. Veličina napisov odgovarja razmerju slovenskega iu nemškega prebivalstva Črne črke na belem polju z zelenim robom so jako razločne in že od daleč lahko čitljive. — (Novi meščani.) Ob ji uski svet ljubljanski podel 1 je predsinočnjim v tajni eeji meščanstvo naslednjim gospodom: Trgovcu Štefanu Nagvju, brivcu Alberta Drganca in gostilničarju Andreju Zalarju; v občinsko zvezo pa so bili vzprejeti gg : trgovec z glasovirji Ferdinand D r a g a t i n, trgovski družabnik Julij E t b e r t, mizarski mojster Jakob F a j d i g a, brivec Eogelbrrt Franchetti, zidarski polir Franc Macoratti in hišni posestnik Ivan Sirk. — (Vodovodne zadeve) Občinski svet ljubljanski sklenil je v predsinočni seji, da se bode vodovod na Tižaški cesti prihodn)o pomlad podaljšal do A. Gjudove hiše Štev. 30. Isto tako polože se v Ved m; tu vodovodne cevi do dr. Hočevarja hiše, sicer pa Be je stavbinskerou uradu naročilo, da izdela načrt za splošno upeljavo vodovoda v Vodmatu. V zajemalnici mestnega vodovoda v Klecah inštaliral se je električen kazalec. Končno določil je občinski svet tarife za manjša poprave pri vodovodnih hišnih napravah, katera bjde izvrševal mestni montšr. — (Ustanovitev „Zaveze" voj veteranskih društev za deželo Kranjsko) Po sgledu veteranskih društev drnzib kronovin sestavil je tadi ljubljanski veteranski kor pravila za ustanovitev navedene „Zavese" za Kranjsko in jih predložil tukajšnji c. kr. deželni vladi v potrjenje. Le ta jih je dne 1. septembra t. 1 odobrita. Pretekle dni vršil se je ustanovni shod. katerega bo se udeležila tudi veteranska diuštva z dežele. Odbor se je konstituiral sledeče: Predsednikom , Z«teze" je bil izvoljen poveljnik ljubljanskega veteranskega kora, gosp Juraj M i h a 1 i č ; njegovima namestnikoma gg. Jurij Klemenčič, načelnik kamniških veteraneev in Lan Riedl, načelnik domžalskih veterancev. V odbor pa so bili izvohani: Alojzij SchtfTenrath, stotnika Jakob Čk in Žigur, zatem člana Andrej Jagenak m Ivan Cigoj iz Ljubljane, dalje lguacij Bfvfuss in Valentin Maček (iz Djmžal) ter Josip Cevc, Albert Orar in Peter Verduik (iz Kamaika); dv«>je mest je ostalo nepopolnenib. Zapisnikarjem „Zaveže" bil je izvoljen Jakob Smo e, blagajuičarjem pa Fran Škc t, oba člana ljubljanskega vet. kora. Delovati prične ta novoizvoljeni „Zavesin" odbor s 1 dnem jaouvarja meseca 1897. I., a zajedno pristopi „Državni zavezi avetr. veter, drnštev na Du naji", s čemur bode popclnena organizacija obstoječih veteranskih korov iz vssb kronovin in lahko tem uspešneje delovala v on speli voj. ranjencev i. dr. kot oddelek druAtva „RudeČega križa". Kaj, ko bi veteranci začeli m sliti na slovensko koniaido? — (Ljubljanski „Sokol") priredi drago nedeljo, dne 20 t. m. javno telovadbo v telovadnici .Narodnega doma". Vzpored prijavimo v jedni pri hodnjih številk. — (Sent Jakobsko - Trnovska ženska po drnžnioa družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) ima, kakor sme /. • poročali svojinu čitateljem, jutri, dne 13 t. m. popolndne ob 6. uri v klubovi sobi „ Narodnega doma* (desna soba poleg velike dvorane v I. nadstropji) s.oi občni zbor. Ker je 11 k dnevnem redu poleg običajnih potočil tudi volitev odbora, je želeti, da se člani kakor tudi prijatelji podružnice v obilnem številu udeleže občnega zbora — (Pevski zbor „ Glasbene Matice") V ponedeljek 14. t. m. ob 6. uri zvečer je skušnja za Kopra n, ob 8. uri za moški zbor (tenor in bas); v sredo 16 t. m. ob 6. uri zvečer za alt, ob 8 uri za voski zbor. — (Silvestrova veselioa.) Pevsko društvo .Slavec", priredi letošnji „Stlvestrov več*»r" v ,So-koio*i" telovadnici .Narodnega doma". Ker so Slav-č> vi Silvestrovi večeri jako priljubljeni, ter se j«, odboru tudi za letos posrečilo, poleg vojaške godbe pridobiti za prijazno Bodelovanje juko odlične na- rodno osebe, je zagotovljeno, da bode tudi letošnji „Slavčsv" Silvestrov večer dobro prirejen, tako v zabavnem kakor v pevskem oziru. — (Slučaji) Danes ponoči okoli zore vstavil je mestni policijski stražnik, službujoč na Mestnem trgu pekovskega vajenca A. Marinšeka, ker se mu je vsled bega sumljiv zdel. Vajenec je priznal, da je ušel svojemu mojstru na Ghncah. Vsled tega spremila ga je straža nazaj k mojstra, da se prepriča, če je vajenec resnico govoril, ali če ni kaj druzega storil. Ko prideta spremljajoča ga stražnika do „Bo-benčka" na Glincah, sta zapazila, da gori v Bo-benčkovi prodaj a I cici. Stražnika poklicala in vzbudila sta takoj ljudi v hiši, da so odprli predajalnico in pogasili ogenj. Pomoč prišla je še ravno o pravem času, kajti nekaj časa pozneje bi bila prodajalnica v plamenih in vsa hiša v nevarnosti. Zg >rel je le s premogom in drvmi napolnjen zaboj ki je stal blizu peči. Mej prostovoljnimi gasilci pa je bil tudi neki Jože Fojkar, katerega tukajšnje deželno sodšče preganja zaradi hudodelstva javnega nasilstva. S'učaj je nanesel, da je bil pri cgnji ravno isti stražnik navzoč, katerega je Fojkar svoj čaB napadel. Stražnik je Fojkarja zopet spoznal in aretoval — (Tatvina) Jernej Rak iz Nevelj, sedaj brez dela, je v četrtek zjutraj prodaju I v neki tukajšnji žganjnriji vrečo fižola. Ko je fižol prodal, se je tako napil, d*> je obležal na ulici, kjer ga je tudi d bila policija in spravila na gorkejši prostor Ko se je streznil, ni več vedel o fiiolu. Ker je Rak že dlje časa brez dela, je gotovo, da si je vrečo s fižolom kje na nepošten način prisvojil. Vsled suma tatvine se je izročil sodišču. — (Cesta v Ilovci ) S popravo ceste skozi Ilovco se je včeraj pričelo. Delo izvršilo ae bode v lastni režiji mestne občine tako, da bodo pri tem zaslužek imeli domačini. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 29 novembra do 5. decembra kaže, da je bilo novorojencev 16 (=2376 °/o0), mrtvorojene 1, umrlih 10 (= 14 85 °/0o), mej njimi je umrl za tifuzom (logarjem) 1, za želodčnim kata rom 1, za različnimi boleznimi 8. Mej njimi sta bila tujca 2 (asa 20«/,), iz zavodov 2 (= 20 «/„). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 4, za tifuaom (vsi iz tujih občin prineseni) 3, za vratino 10, za trachomom 1 oseba. — (Častnima obČanama) je občinski zbor cerkniški pri seji dne 11. t m. soglasno imenoval g. Karola Plachkega, dvornega svetnika in o. kr. finančnega ravnatelja v Ljubljani, in g. Gustava deli C o t t a, c. kr. okrajnega glavarja v Logatcu, v priznanje velikih zaslug, ki sta si jih za to ob čino pridobila. — (Nesreča na Savi?) Danes 2jat aj raznesla se je jo Ljubljani govorica, da je pri črnuškem mostu 15 mlekaric utonilo, ker so se čolnu, v katerem ao se mlekar;ce Čez Savo prepeljale, vdrla tla. Kakor smo poizvedeli, je to neresnično, pač pa bi se bila v Tacnu skorej pripetila velika nesreča. Čolnarja, ki nista bila dobro vešča svojega posla, peljala sta v čolnu čez Savo 9 oseb. Na sredi Save začela je voda čoln vrteti in čoln vodo zajemati. Brez dvoma bi se bili vsi potopili, da nista prišla takoj dva druga čolnarja s čolnom na pomoč, ki sta vse esebe rešila. Samo jeden voziček z mlekom je padel v vodo. — (Zveza slov učiteljskih društev) vložila je bila zoper odločbo goriškega dež. šibkega sveta, s koterim se je učiteljem zabranilo izvrševati opravila obč. tajnikov, prir.iv na naučno ministarstvo. Ta priliv se ni vzprejel, češ, da „Zaveza" sploh ni leg-timovana kaj storiti v tej Btvari. Vsled tega se hudo najbrž vsi goriški učitelji vsak zhsp pri tožili na mmisterstvo. — (Kaj pa to ?) „Domovina* peroča! V Krškem mora vzdrževati slovenski šoliki okraj nemško nnjščanako šolo, katero obiskuje o seteda le slovnnski otrče-, od katerih je pa le polovica domačih. Na tej Soli so nastavljeni do zdaj trije slovenski učitelji. Ako pa nas vsa rn imeoja ne v..rajo — o da bi nas le! — iščejo že neksj mesecev sem, ko se ima Četrta učit Ijska meč nastaviti, nemškega učitel;a; kajti v razpiau so to šolo pred celim sve t« m za nemško razglasili in službo razpis.li le v nemških listih, celo v .D^utsch interr. Librer-sejtung-i*! Dasi je na tej Soli slovenščina obvezni u.'ini predmet, vender se v razpiau ne zahteva znanje slovenščine. Vse kaže, da pripravljajo pot „dobromu" Ncmcn. Tako ntegaejo dobiti Slovenci in slovouaki učitelji novo zaušnico. Do zdaj nimamo Slovenci niti jedne slovenske meščanske šolo za dečko, čeravno so vse učne knjifre slovenske tudi za to šoLko kategorijo že spisane Na nemškib meščanskih Šolah v Maribora, Radgoni, CMji so nastavljeni nemški učitelji; ako bodo še na Kranjskem Nemcem prednost dajali, in morda celo takim Nemcem, kaferi bodo slovenščino in S!cvence sovražili in preganjali — potlej smo pa Slovenci v tistem nesrečnem položaji, kakor Slovani na Pn>sk»m in na M d ar» k< m• — (Potrjena izvolitev) Os« je potrdil izvolitev g. Franca Z d o I A e k a načelnikom okr. zastopa Vranskega, in g Ivana Opata njegovim namestnikom. — (Vipavska železnica) „Soča* piše: Liska Spekulanta Aotonelli in Dren sa i sta bila odpovedala izgctovitev podrobnega načrta; delala sta se grozno užaljena vsltd odpora Slovencev. Ko so se *a to ponudili od naše strani možje, da hočejo oskrbeti ptdrobne načrte, vlada ni sprejela te ponudbe, pač pa je izrekla, da izdela načrte po svojih inženerjih. Ali kaj se je zgoddo? Antonelli in Dreossi sta po* zabila na svojo „užaljenost", o kateri sta tožila celo deželnemu glavarju (ali ee je ta rarjokal od sočutja, datuber schvveigt die G-iecbichte !) in izdelujeta načrte dalje, a vlada je svojo besedo požrla. Kaj pa to pomeni? Ali sta se A. in D. potezali? za to in igrala le komedijo v sedmih dejanjih ali pa je morda celo vlada stopila ž njima v dogovor? Kakšne „botro" pa imata A. in D. gori v minister-stvih! Alt čujte pride še lepše! Vlada je sicer zatrjevala, da šele razpise to podjetje, ali A. in D. sta se samozavestno smatrala že cd prvega početka kot podjetnika. Vemo tudi da drugim tekmovalcem se delajo vsakovrstne in preočividoe težave, ki se dajo otipati in katerim „dobro podprt" ra-slog je lahko uganiti! Ali o tem za danes še molčimo! A. in D. nastopata torej kot — podjetnika! Evo par dokazov v podporo te trditve. V Dornbergu so govorili nj ju inž- nt'rji, da prično z zgradbo tunela že hitro pc novem letu Poizvedovali so tudi že, kje dobe najprimernejše gradivo itd. Meseca avgusta je nekdo prosil dela pri tej železnici. Ali A in D. sta odgovorila, da sta že z vsem preskrbljena (abbiamo tutto in esuberanzi.!). Deželni glavar — na posredovanje slovenske strani — je vprašal A. in D., ali hočeta vzeti za izvršitev eks-proprijac jskih poslov sloverskega odvetnika in pri delu slovenske delavce. Odgovorila (ta, da slovenskega odvetnika bi že vzela, ali izbereta si ga sama, zaradi delavcev si pa hočeta ohraniti proste roke. E*o, tako gi tova sta bila L. in D , kakor da imata zgradbo te železnice Že v žepu!! In ni čuda ako sta biU tako gotova! Le čujte dalje, kaj smo dalje izvtdel ! Samo železniško ministerstvo dopisuje o vipavski železnici takole: „Đaucomite der Lo-calbahn Gorz-Ue«deu8chaft zu Hauden des dr. Isidor B ng, \V en, 1. Eberndorf 6". In ta Bing je zastopnik podjetn kov (in ue inženerjev) Antonellija in Dret ssja! Takega ravnanja od strani železniškega ministerntva mi navadni poštenjaki ne razumemo! Zares, A. in D. sta se izvorno pobratila z visokimi osebami na Dunaju, kamor sta pogosto tekala! No saj ata lehko. i šampanjec je lahko tekel, kajti pri tur! iii-ki žebznici sta baje dibila do 300.000 gld., (a že letos so morali marsikaj popravljati na državne stroške). ZatJ sta pač lahko tekala na Dunaj, najela si ondu tudi tega dr. Binga, da lazi okolu mi-nisterskih vrat, kajti pri vipavski železnici bi zo pet dobila masten „ zaslužek". (Notabene: stroškovnik furlanske železnice sta niredila sama, a zgradbo sta dobila kar pod roko! Da nista delala računov v svojo škodo, to je samo po sebi umljivo!) Proti takemu postopanju so vložile občine na Vipavskem pritožbo na visoko ministerstvo in prosile, naj bi se oziralo na domača slovenBke podjetnike, kateri bi dajali prednost domai'im delavcem (z Vipavskega, s Krasa, s Kranjskega, iz hribov), ki so splošno znani, kot izbi rni delavci. V. um. da so bili pri dolenjskih železnicah jako zadovoljni ž njimi, ker pošteno delajo in se lepo obnašajo tudi v navadnem občevanju, česar ne moremo reči o delavcih iz Italije, katerih se povsod boje Zd»j bi pa radi vedeli: Kako neki 8fa ta dva Laha A. in D (jeden je celo iz Italije doma!) k srcu prirasla visokim gospodom dunajskim ir* Kdo jima je neki pognojil zemljo, da jima pšenica kar sama leze v klasje? — Ali pra vimo, naj se nikdo ne šali z ljuditvom, ki priča-ku e s to železnico boljših časov, n»- pa, da bo moralo le g!edro jo su i urovis oije. Služb ne podrl Ta na dve leti in se podaljša-t« laliuo zu drugi dre leti Prošnje do dne 31 decembru po veljništvn css. in kr. mornarske akademije v Reki. — V področji finančnega ravnateljstva v Ljubljani mesto davkarja v IX., eventavelno mesti davčnega kontrolorja ali oficijala v X.. eventavelno davčnega pristava v XI. čin. razreda. Profoje z dokazom znanja obeh deželnih jezikov v 4 tednih (do konca decembra) predsedstva fi«; ravnateljstva v Ljubljani. — Na jednorazredni ljudski Šoli v Gornji Sušici pri Toplicah mesto učitelja in voditelja s dohodki IV. plač. razred« z voditoljsko priklado in prostim stanovanjem. Prošnje do konca decembra meseca okr. šol. svetu v Novem mesta. * (Živ akt) V sobo račanarskega urada finančnega ministarstva v PeŠti donesla je te dni neka slabo opravljena ženska velik omot, ga položila na umivalnik ia naglo odšla. Ker so imeli uradniki mnogo opravila, se nihče ni brigal za omot, dokler se le ta ni pričel gibati in — jokati se. Na to to se osvedočili, da je ležalo v omota v krpe povito, krepko date. Koma pripada ta „akt", to morda pojasni uvedena preiskava. * (Povodnji na Ogerskem) Na južnem Ogerskem so nekatare vode stopile čez bregove in poplavile več vasij. Pri Orevici je voda razdrla železniški nasip, vsled česar je neki vlak skočil s tira in je bilo več voz razbitih. f (Ljubavna drama) V Sobotišču na Ogerskem je imel 24letni rokodelski pomočnik Ulrich dlje Časa znanje z neko ničvredno punico. Ker ga je deklina odslovila, ustrelil je nanjo iz revolverja ter jo smrtnonevarno ranil, potem pa sam sebe ustrelil. * (Zgorelo gledališče) V Kremoni na La škem je predvčerajšnjim po predstavi začelo goreti v gledališča, imenovanem „Teatro Rizzi". Poslopje je povsem pogorelo, a ogenj je uničil tadi moogo materijala neke v tem gledališča predstave prirejajoče jahalne dražbe * (Potres.) Iz raznih krajev Kalabrije ee poroča, da je bil ondu pred včeraj šoj i m zvečer močan potres. Davila i Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: Gosp. J. R Hočevar, blagajnik podružnice za C »rkije in okolico 41 gold. letnine; Mohorjani na Breznici 2 gld. 50 kr.; gdč. Marija Vodnikova v Ljobljaoi l gl. letnine in 50 kr. za Miklavža; moška podružnica v Trsta 135 gld. 30 kr ; g M. Dedič, tajnik poiražoice %% Gornji grad 30 gl. letnine; gosp. Fr. M. s češkega 5gl.; Zagorski „Sokol" ns Miklavževem večera nabranih 11 gld. za pobita okna Velikovške iole in gospod Ig. Z >re iz šmartna pri Litiji 13 gld. 70 kr., ka tere je nabral pri občnem zboru kmetijske podraž niče v Črnem potoku. — Živeli darovatelji ia njih nasledniki! Blagajništvo drožbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Uredništvu našega lista je poslal: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Livrencij Perko v Žireh 8 kron, nabrane na godovni večer gospe* M L°nger. — Živeli rodoljubni darovalci in darovnike in njih nasledniki I Književnost. — Materine sanje. Slika v jednem dejanju. Spisal E Gangl. Izdala družba sv. Cirila in Me toda v Ljubljani. Natisnila .Narodna Tiskarna". 1896 Str. 20 Ta lepa alegorija, katera se je pri letošnjem koncertu „Glasbene Matice" na korist družbi sv. Cirila m Metoda predstavljala z naj večjim uspehom, izpričuje novic redko nadarjenost g. Gsngla. Verzi so vseskozi čisti, dikcija je vznesena, snov s ima pa kaj poetična. Priporočamo knjižico prav toplo. Dobiva se. izvod po 15 kr., pri knjigoveza g 1. Banača v Ljubljani. — .Popotnik" ina v št. 23. naslednjo vsebino: L Črnej: Stilistična razvojna teorija Schiess-lova ; Kmetovalčevo čarilo; L. Lav t ar: Načrt za račananje na jednorasredni ljudski šoli; A. Hor-vatek: Kako si naj Štajersko učiteljstvo gospodarstveno opomore , VIII. skupščina Zaveze slov. učiteljskih društev; Slovstvo; Društveni vestnik ; Listek; Dopisi ia drnge vesti; Natečaji. Bxz ©3 a/\rlce. Dunaj 12. dec. Državnozborske volitve se bodo vršile mej 10. in 2 0. marcem. Dunaj 12 decembra. Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o dispozicijskem fondu Grof W urnibrand je govoril o koaliciji, dokazujoč, da je bila nesloga uzrok nje razpada m trdeč, da je dolžnost države, braniti in varovati nemško posest pred agresivnimi Slovani. Dr. Slama je popisoval šli ske razmere in z vzgledi dokazal, kako se Čehi in Poljaki v Šlesiji zatirajo. Dunaj 12. decembra. Pri faktičnih popravkih v iboroioi poslancev se je pripetil buren prizor. Habermann je rekel dru. Stranskemu, da Čehi žele, da bi Moravska ne bila več domovina za Nemce. Stranskv je na to zaklical, da je to žalostna podlost. Chlumeckv mu je dal ukor. Stranskv je zaklical: pristransko predsedstvo! Nastal je velik hrup. Habermann je pozval Stranskega na dvoboj. Dunaj 1 2. decembra. Proračunski odsek je razpravljal o predlogu, naj se odpravi čas-niški kolek. Finančni minister se je odločno izrekel zoper predlog. Dunaj 12. decembra. Predsednik gospodske zbornice grof Trauttmannsdorf je davi umrl. Dunaj 12. dec. Deputacija poslancev iz Češke, Moravske, Koroške in Gorenje Avstrijske je bila včeraj pri ministerskem predsedniku in prosila, naj se druga železniška zveza s Trstom gradi če.j Karavanke. London 12. decembra. Tukajšnji politični krogi so jako vznemirjeni zaradi poto vanja Nelidova na Dunaj. Listi sodijo, da se hočeta Rusija in Francija, prezirajo druge velesile, direktno porazumeti z Avstrijo, kako rešiti turško vprašanje. Proti ]ir-ipn.vo«3ti učinkujoče, kafielj omehčnjoce, si iz razkrajajoče sredstvo je prsni sirup lekarja Piccolija v LJubljani (Dunajska cesta), kateri bo uporablja prav uspešno. Cena steklenici 3f> kr., 12 steklenic 3 gld. 60 kr. 3 (3202—tj) stav. 29. Deželno gledališča v Ljubljani. Dr. pr.768, Na čast gorenjskim gostom V iietleljo, «In«' 1». iilliil !U f hrecplnfuo in friuiko. Htl So _cj rt *m rs > 10 Iva i *S rt 8 i s s o .5? «p • ' Bi C fe? »o 53 o »J % £ l3 S 4? iS 'fi a S N N 5 _£ M o) •CS3 Težko prebavljenje, katar v želodci, dvspepalja, pomanjkanje alastl do jedlj, zgago i. t. d., dalje katari \r sapniku^ zaslizenje, kašelj, hripavoat so one bolezni, (in.) v kojih se (16lJ8—4) © LXV NO •KLADI« i i po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. mtmsmmm 30—40 kg. lepega, iztrčanega. cvetnega (8869—1) la komadov amer. piitent-srebrnih iediln h žlic; 12 komadov amer. patent-srelirinh kavnih žlic; 1 komad amer. patent - srebrna zajemal uica za juho; 1 komad amer. patent - srebrna zajemaluica za mleko; 2 komada amer. patent-srebrnih kupic za jajca; ♦J komadov angleških Viktoria-eaAir za potlklatlo; 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik sa čuj; 1 komad najfinejša sipulnica r.a Nlailk<*r. -14 komadov vkupe samo kM. «t*«tO. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld, 40— ter je j« moči sedaj dobiti p<» tej minimalni ceni gld. 6'60. Amerikansko patent-srebro jo ven in «en bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garautnje. V najboljši dokaz, da da le-t.t inserat ne temelji na nils:sti=cšrxl slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povfieč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikedor ne zamudi ugodne prilike , da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno božično in novoletno darilo in kot darilo za Hvalbe in druge prilike, kakor tudi za vsako boljše gospodarstvu. Dobiva se |etlluu le v A. llll<*< II I»IEC4eul »o » ir««lu|«fvriip»kfm čn»a. (1705-286' Odhod la r|ublfitit« (ju?., kol.). Proga de* Trhli. Ob 19. tiri 6 min. po noči otobni vlak t Trhli, Holjitk, Ocluvnc, ?rm«rinf.'H',i. Lijubno; 60« Selitbbl t Anaia«, Uclil, Umnudon, Nolnoprnulj 6e* Klnin-Ralfliag ▼ .-»:*» t, Une, ni 1 in 11 »j ,11 Ajaatfitton. — Ob 7. uri 10 min. ijutrij otohul rUk ▼ Trhli, Pontahel, M*U«li. Colovoo, Kramaat-fait«, Iijuhui 1. IJtiDBJ ; i'i'i rlnlsthal r iim ..;mil. iei Amttotttn n» Dmuj — Ob 11. uri (SO min. do|>olm!n« oaohnl Tlak t Trhli, runtahnl, Itoljitk, l> lovno, lijubno, Scltthnl, Dunaj. — Ob 4. uri popolmlna oiiihnf vlak v TrbU, ttnljak, ('olovaa, I.;-n n.i ; o«r. Hala tbal » s I. 1 ..• 1 1 ;.mt.'in. /.ril ni jo*»t:i, In- ti. - .t. IIi-nm-ii, Ourlb, . «nr> •>, Paria; čni K i.-1 n l:-■ ■ !1 ■ 1 1 r Hlnjr, I.tnc, 11 o-1 o 1 f v n-Plannj, Marijina »*r.>, lleb, Kr.. 1 r.r .•, Knrlova van, Pra^o, liiiiako, Dunaj v.\ Ainatnttan. Proga v Novo meato ln v Koćevje. Ob 0. uri 16 min. ijutraj maaaal vlak. — Ob 12. url nr> min po polmlno meaant Tlak. — Ob 6. uri 10 min. avačar raauniii Tlak. Prihod v 1 I ni.I j «110 (juž. kol.). Proga ls Trbiža. Ob S. url --'J min. ajutraj mobnl Tlak a Dunaja via Amatatton, tilpakaga, Praga, PrancoTlb »arur, Karlorih rarov, Ilrba, Marijinih »nrOT, Planja, HudnjaTlo, Hnluofrraila, l.tiua, Ht«yra, Omn .'.-u. , liirhla, A-.i.....a Iijubna, (l.itoTca, Poljaka, Kramonifaato. — Ob II. uri M min. dopolnilni oiobni Tlaka Dunaja Tla Amitattan, Karlorih raroT, llrla, Mnrljinih rarOT, Planja, Hi, I ri" n '•, Solnograda, Linoa, Htejra, Pari*a, ftoimvu, Čiirtlia, Urc-fianoa, Inomoata, Zalla na jaaeru, Ijsnd-Oaatalna, Iijuhun, OcloToa, l.lnua, Pontabla — Ob 4. url 6(S min. populudno oiobni vlak a lliinnja, IJuniiA, BaLathala, Boljaka, CelnToa, Kratwe:iafi>at(i, PontuMu. — Oli D. uri 4 nun. aračoi oaobni Tlak ■ Dunaja rla Amitettan, li i., ihim, Baljak*, Oulovia, PonUbla. Proga ls Novega mesta ln lz Kočevja. Ob 8 url 19 min. tjutraj metani Tlak. — On I, tiri S'J min. po-poludu« meianl Tlak. — Ob S. uri 16 min. IMV1 metani Tlak. IdlMHl la I.)ubijane (dri. kol.) v Kniuiilk. Ob 7. ari 13 min. ijutraj, ob 3. uri \ min. popoln ti 11 o, Ob B. ar 63 min. aredar, ob 10. url 16 min. avocar. (Poaloduji vlak la t oklohrn ob nedeljah In praanikih.J Prltiu4l v I.}nM|iiiio (dr2. kol ) is Haiunllt«. Ob e. uri 6U min. ijutrttj, uh II, uri It rajn ilopnludue, ob 6 nrl 10 miu. zveoar, ob 9 uri bh ram. ivecor. (Poalednji vlak le v oktobru ob nedaliar in praanlkih ■ do 300 goldinarjev na mesec l->hko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh lira« j IU gotovo in pošteno brez kapitala in rizikfe l prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe pod »Leichter Verdienst" Kndolfu VIoNMe ua Dunaj u. 32.'J6<—5) 100 Ogersko-lirvatsko delniško pomorsko 888S parobrodno društvo v Reki. 34») Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki so vijoča vozna črta (elegantni, z n^jvičjim komfortom oprem Ijeni, elektrirno razsvetljeni parniki) vožnje: V noči od sobote na nedeljo ob 1. uri in vsako sredo dopolnilno v Kotor preko Zadra - Spljeta in Gruča. Vsak pondeljek v Spljet-Metko-vič. Vsak i-i-tok v Losmj/.adar-Spljet. Vsak fotrtsk poštni parniki v Zader - Spljct in na otoke do Kotora-Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj v Opatijo in Lošinj, povratek isti dan ob H. uri l > minut. Voinl redi se nahajajo v Waldhelm-ovem ,,KonduktorJu" itev. 503 -604. V soboto dne 12. in v nedeljo dne 13. decembra t Hteli „Pri slon" t Ljnbjjani specijalitetni večer I. dunajske varijetetne družbe. { Dunajski i2vošček g. Wllil ltlcilel jodlar, kupletni pevec, iustririientalni in iival-kih glasov posnemal«'«' iz Danzerjevega orfeja. Gosp. Krmi .Jun* K v originalni dunajski karikaturni mimik, imenovan: niMož z BO glavami*. Specijalit<-tH ia HonscherjevH^a labavišća. Gosp. Ivan Neliatx originalni dunajski izvošček . ,Bratfltph" imenovan, jodlar, dunajski pesenski pevec in virtuoz na ■ ilr.th. Gdč. 'rrrev.ijn «JniiNky miniainroa povka, imenovana nMala Oall-Diaier". Specijaliteta I. vrste i« Ilonaobur-jevoga zsbavifiča. Gdč. i^lHrlJitun Wa|ciicr dunajska peaenaka in dvospevna pevka iz Dnuzerjove^a orfeja. Gdč. Terezija. aLang;i« le«ler koatumika ambreta in dunajska dvospevna pevka. Program Je velekomlčen, fin ln deoenten In za vsako rodbino dostopen. Drolba je imela viaoko t^aat, da je predstavljala pred Člani najvišjega cesarskega dvora, o Čemer ima drutba spričevala. Zadetek ob 8. uri. Vstopnina 40 kr. Z velespoitovanjem (3356) d-ruLŠToai. Najcenejši nakup! Največjo izber vseh vrst T lJi-4i*cl aifkofljo liž. («809—6) F. Cassermann \ I krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in h ! poverjeni zalngatolj o kr. unif blagajnice drž. železnio uradnikov f ^____:____»- _l_ _u*:_l...- :_J„1______.i_n.ii. .1.1.1. __:____lai r___1 W 4 i krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalngatolj o kr. unif. blagajnice drž. železnio uradnikov ••«' priporoča slav. občinstvu sa iadelovanje olvllulh oblek po najnovejši f coni in najpovoljiiejšib cenah. Angleško, francosko in tuaemako robo ima na skladišču. NepremoČljive liaveloke izdeluje po najnlijl. breikonkurenćiil oenl. Gospodom nradnlkom se priporoča za izdelovanje' Vsakovrstnih uniform ter prsskrhuja vse zraven spadajoče predmoto, kakor sablje, 111060, klobuke za parado itd. (8lQl—37) Ml* V^l j U o zalog*o j*. priporoča ,„„J. Soklič. v*0*vttvtOvvOvvOvvQv»QvvOi^^ rija. I fi=ri=rr=!rt=£J r=!J r=!i Kavarna I. Lekan („Pri Virantu") risi Sv. J"alcoloaL trg--o. Podpisancc se priporočam si. občin stvu y.a obilen obisk moje kavarne ter _ zsgo'avljam dobre pijače ter točno po- [l strežbo. . 11 Z velespoStovMnjera \l I v 11 ii Tj«»1o£ičua. darilu svojo bogato zalogo raznovrstnih slaščičarskih izdelkov in okraskov za božična drevesca kakor tudi i tir ikra t na dan iveie okusno, zdravo ln slastno pekarsko peolvo posebno pa vsakovrstne ^MT potvice in pinco. ~TM*šZ Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov in čepic. Najnižje cene. Prekupovaloem tovarniško oene. Oenlkl .e pošiljajo brezplačno. JkaU Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval <1742) lastnega izdelka sa dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vaakerina naročila izvršujejo ae točno in po nizki ceni. Vse mere ae shranjn-jejo in zazuamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ae vzorec vpoHlati. ffflfl ¥W¥W1 —t$* J. Stari trg št 16. Ljubljana Stari trg št. 16. | Inagg ! Albert Robida «p"j Alojzij ErjavBC^!1 i (1728) čevljarski mojster 6 v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 £i priporoča se prečast. duhovščini in slav. J\ občinstvu za obilno naročevanje r-zno« •5 vrstnih obiivnl, katera izvršuje ceno, P £• pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja & «n od nHJfinejfie do nojpriprostejse oblike, h *•) Mero se shranjujejo. Vnanjim naročilom P» naj se blagovoljno pndene vzorec. E^W'^eS9,'eS»"^ireSr'^ Sobni slikar Poljanska cesta 17 losip Erbežnik Sobni slikar Moste 33 izvršuje vsa v to stroko spadajoča dola, kolikor mogoče po najnižjih oenah. (2696) Za ukusno ln trpežno dalo ss Jamči. jgL\W Naročila pismenim potom: Moste it. 33. t^m puSke G l«lu p ud kar v LJubljani, mburirou ulice hI. | iri9 « j£ ■-i poroča svojo veliko zalopo oroija za 1J e'S L) t in oaebno varnost, streljiva ln potreb- $5 & ilin xa lovce. Specijalitete v ekspresnih H p likah in ptičaricah, kijih sam izdelujem. ■ « Pjpravki bo izvršujejo v moji delavnici. J3 i±iAi±tii.Vt*T»tt*»Tfi»T»t* ♦ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + * 4" ftV'niqprl 1 Tapetniška kupčija . JAulUUi B ? J am KM- "Htno stan Iv ■* v L.J ii l»l i »>ni, Aeleitburuove nlfre 1. nlfl. samo stane pri meni fin modro«' lis, pere lili (l>il«>r-unttratse) iz najboljšega blaga solidno nui-ejen. Ne zamenjajte mojih kot najboljši znanih mo-drocev z onimi, kot. jih tukajšnji mizarji nopopolnoma izvrAene ponujajo, /liniiiri- od 17—30 t;lil . divani, otomani, garniture in vsa tapetniška dela (1737) po najnižji ceni. 0 Največja zaloga elegantnih in močnih otročjih vozičkov 6 gld. naprej do 25 gld. od M. Učak MIUUIl IIUUIUO M. Učak ▼ Ljubljani, Rožne ulioe št. 5 3 izvršuje po najnižjih cenah sobna slikarska dela v vsakem slogn in r----raj .-JSv. JL. ^a. ^k. jšk. 4 LJubljana, Gradišče st 8, Igriake ulice »t. 3 P d priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ j vebko zalogo vsakovrstnih ^ 4 pečij in glinastih snovij k> it«*I p<> |w ^ nizkih cenah. (1730) F ^rvvvvv *imr w- -v ^ kukor tudi štedilnikov Ljubljana, DiiiiiiJ«liii rcsln hi. lil. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zastonj in franko. 49 HENRIK KENDA \ v LJubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (174») j X"va^rxl^^ Toni | v % o il miš I u Ml. S 1 751) priporoča p n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj ui voiov, svojo kovaško obrt izdeluje vsa v to Btroko spadnjoču dela, posebno priporomagg hišnim posestnikom vezi za stavbe ter jamči za dobro delo in točno potrežbo. 6 Tonnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, islezo ln kovino-ilvnloa, llilrllllK kot |iiiki'lilliial vae vrate strojev za laaoresnloe in ftas;e. (1732 PrevckiH* crla naprav* In uakrl'1. • !"• ■ •"»' • " I In hvoll* n»jl>")lj»i •eilavl, ttuuajnu lin luni- lu h'llim l«4ll«>MI« Anton r*jr*e»li:^jr" Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko- zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih liavelokov itd. < >l»l«'Ii<" p<» m««'i-l ne po najnovejših uzorcib in po najnižjih cenah solidno in nsjhitrt'je izgotovljajo. (1739) 1 ANTON KOSIR t ▼ LJubljani, v Kolodvorskih «11- ^ oah it. 39, polog Jak. kolodvora {priporoča svojo zalogo izvrstnih £ |rriiii'niiT fh tatro|e in |er-mi'iin sa Al«>» 11 J po nizkih cenah. :0aV~ Kovcokl ,,or. gro»" gg- trgovecm + # po najnižjih tovarniških cenah- (1747) ♦ ♦ -»-.'».•••oee'> ,. (1740) priporoča svojo veliko zalogo suknenih ostankov po znižaui ceni. Zunanja naročila i/,vrHi brzo "V 1 ^|lll»IJlllil« 1 Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo l74H Poljanski nasip st. 8 (firirhoia hifta) pripor*.ča svojo bogato zalogo fttedilnili ognjišč n»i|t>r!|ir4»Mi«>|*ili. kakor tudi n»|fl- ii« |Mili, z lolto medjo sli meiiiiigoin montiranih za obklade s počnicami :ili kahlaini. 1'oprn* I|hii|»» hit o lu p<» • •-.ki. Vnanja naročila se hitro izvi-BČ. |TManotl|.no l«la IHt7. Tovarna poli i siva J. J. NAGLAS LJubljana. TurJatkl trs; it. 7 u. Gospodske ulioe (Knožjl (178DJ dvoreo). ara X-i^vL"blJaLn.et, Stari trg: štev. JL. Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu ho tudi dobivajo vaakovrntni kmetijski stroji Posebno pa priporočam hvojp izvratno mIuiiiu-re'v.iilt'e in uilaliliil<*4k, katere se dobivajo vzhc njih izbornosti ceno*. (1741) Ciniki zastonj in poitnlne prosto. Srrcjl le svojimT 1,!- Kavarna litra ma 1^ Ljubljana ^l74i> Dunajska cesta št. 5 «1 3 30 Razstava v Stnttgartu 1896: zlata svetinja. Singer-i°vi šivalni stroji zavzemajo, odkar so iznajdeni Šivalni stroji, mej njimi prvo mesto; veljajo za vzor gledž konstrukcije in izdelave, so nedoseženi v trajnosti in urnosti šivanja in lepoti Sivi. Dozdaj se jih je razprodalo 13 milijonov in so njih izborne lastnosti priznane bile z vec nego 400 prvimi Častnimi darili. Tudi na letošnjih razstavah v Stnttgartu in Oraudenzu so dobili Bamo Singer-jevi Šivalni stroji največje darilo — zlato svetinjo. — Priporočajo se torej kot najboljše in najkoristnejše božično darilo. Singer-jevi Šivalni stroji se izdelujejo v neizmernem Številu načinov za najrazno-"vrstnejfte industrijalne namene. — Brez primere je mnogostranost novih Singer-jevi h rodbinskih Šivalnih strojev za domačo rabo, oni izvrSnjejo vsa v gospodinjstvu le mogoča -Šivalna dela, knkor umetna vezenja in se odlikujejo istotako po priprosti vporabi in .lahkem tekn, kakor tudi po okusni vnanji obliki. (3294—2) Gradec Singer Co. Act. Ges. Gradec !., Sporgasse 16. (prej o. Neidiingei•.) I., Suorgasse 16. V Ljubljani, Sv. Petra cesta st. 8 pri Ign. Žargi-ju <2,99> reelna razprodaja« Prav ugodna prilika sa nakupovanje ntincKii blagr«: klobukov, ni oder cev, srajc, kravat, ovratnikov itd. in blaga za krojače in šivilje. 0V~ Naj nikdo ne zamudi te ugodne prilike za nakupovanje dobrega, trpežnega blaga. Pri Ign. Žargi-ju i/- Ljubljani, Sv. Petra, cesta st. 8. Posojilnica v Celju odda v najem -v ,,2STa.xoiiii|e vrtov In «lv»ri«i«' priporoča Albert Vodnik posestnik Podutikom pri Ljubljani do katerega naj ne vsi. kateri ga potrebujejo, pis meno obrnejo. (8858—S) TNijiiHiiMa /.hhOiiiJ. i ilippJK\i,euslein^ iihrende J^illen . u i ,wuw iv« m katere so že več let preskusene in po odličnih zdravnikih kot lahko odvajalno, razstopljivo sredstvo priporočane, no motijo pribavljanja, so popolnoma neškodljive. Ker so posladkorjene, jili Otroci radi uživajo, okatljica, lfi ltrouljic Imajofia, valja iss kr., zavoj z 8 Skatljicami, torej s It*o kr«»i;l|i«-ami, volja le I itld. a. v. (3172—7) 7ohfouli ..JTeusti-lii-ov«* od-aVdlllUVaJ vajnliiR krogi j — Pristna so samo. ako imajo pridejano varstveno znamko rSv. Leopolda" v rudečem tisku. Naše registrnvane skat-Ijire, navodi in zavitki morajo Imeti podpis ..I iiilipp > •• ti *. t »-I ii. Apu- tii«*w«>r»*. Philipp ITeustcin-ova lekarna pri Bsv. Leopoldu", Dunaj. I., Pknkenjiasse 8, XmI«kb v I*JmI»1|miiI pri ir.r lekarjih ii. 1'liroll }u in M. Martlc: m« Ii lajfar* j ■ - Prodajalnica v Ljubljani odda se takoj« (3319-3) Poizve se natančneje pri g. Franu Jonke, Kongresni trg žt 15, od 11—12. ur« dopoludne. PHdmX-POMADA na rasstavl za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Stnttgartu 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih eabvalil h pismih, katerih število gre v tisoče, priznana kot jedino, zares reelno in neškodljivo sredstvo, s katerim se doseže takn pri gospodi kakor pri gospodih lepa in bujna raat las in se prepreči, da m izpadajo in da se ne delu moj njimi prhot; mla
  • kr K.HOFPE, Wien, XV., Zinkgasse 14 _ _(2790—17) izbornost Za kašljujoče dokazuje nad 1000 spričeval (8147—8) Kaiserjevih prsnih bonbonov gotovo m hII/iii)ii. Največja 8peci)al«tera Avatnjf, Nemčiju in Švicarske. Zt-voi<"ek 10 in 20 kr. Zaloga v LJubljani: Viljema Mayer-Ja, lekarna , Marijin trg; in Mr. Fh. M Mardet-• chlaeger-Ja, lekarna, Prešernov trg. mesnice in gostilne. Podpiaanue nainanjatn da »tvorim dne 21. notrmbra t. 1. xr Travnislcili ulicah st. 6 (poleg vojašnice) uti'Miilt «>. v kateri hodom prodajal fSF* konjsko meso. Klal bodem samo lepe, zdrave in rojeno konje, in sicer se bolo klali v mestni klavnici pod strogo kontrolo. Vse meso bode živinozdravnik natančno ogledal in je torej zajamčeno, da se bode prodajalo /j;o|j zdra\o in dobro blago. JtlfNO hv Im» itroiliajHlo kilogram |io «5 1. lil kr. nit gostilno „pri zlatem konju a "V kateri ho bodo dobivala iiIhinihi Iii Ic^hk prirejeni* |e«lllt* Ib k«»u|Nki>k« iiHNii, in aioari >{ri»f»»« vlua, liter po -js kr. in H»l kr., ter dobro in priljubljeno It. 1 nI nifliuuMo»«► pito ' , litra po lO kr., liter po 20 kr. Zagotavljajoč1 dobM in točno postrežbo, se priporočam slavneran občinstvu na obilen olusk iti naročovanje. ^_ \, (8868—t) m' savski mojster In gostilničar. rosi-bno znižane cent; zlatim uram. fcS^uiw|» ii..nI<«i ii i U A. « inu't, /n-i«i», llleas »i ia. Knluirt* ih l.iul»l|»iio: ItriieliiM Ivkarua „|al *lari|l PsiiaigSjJ*^ Iti. I,»iiHt«kli. le«-*--, j«-»it e«'Hta At. 1, polag mesarskega mostu. \ 3919 ,m—- ;i ' « . Moja letošnja 1C ti ee otvori V llOlieclelJck fllie 14« t. lil., ne nalmja, kakor vlani v prorlajaloičnem prostora V 1. ii»%«1hI i*0|§Jii. Obseg« najbogatejšo izber najnovejših m o ž kili, ženskih, modnih in potrebnostnih predmetov, kakor: blago za plesne obleke, cvetlice, pahljače, Sortie de Bali. glavnih ogrinjal iz tančice, svile ln volne, riše, predpasnike, rokovice, jopiče, moderco in tkano blago, domače in tuje parfiimerije v najlepši opravi. Kioske kravate v velikanski izberi, mej temi priporočajo ye eelegan^e velutin-kravate, katere jaz sam pro-da-am na tukajšnjem trgovišott, moško perilo najboljše baie, kratice nogovice, nogovice, žepne robce ia k« raa* lićt.e v to stroko »padajoče predmete. fSaTJT Zaradi ugodnosti in v boljše orijentiranje, bode na vsakem predmeta razvidna cena. Zaradi neugodne sezone ne razne kožušne konfekcije, kakor: cepes, boa, ovratniki, mufl, čepice in ostanek olišpanih in neolišpanih ženskih klobukov prcdado pod nakapno ccdo Uljudno vabeč na obisk in ogled avoje razstave ao znamnjt m z v lespoštovaujem J. S. Benedikt ti Kanarček ■ e Jo ujel v Salendrovlb. ulloah dne 11. t. m. Lastnik noj se oglasi v npravnistvn „Slov. Naroda". \.'}'J.r>7) Lekarna ,Pri Mariji Pomagaj4 M. Leustek Ljubljana. Restljeva cesta št. 1, zraven mesarskima mosta priporoča ob sedanjem času /a jemanje najbolj pripravno prlrttuo elsto in Dorševo Med. ribje olje ngodntga oknUt, lahko prebavljivo; mala steklenica 50 kr., večja i k' Nadalje zaradi svojega izbornega učinka znano tjimio-cliifliiii tfii.ltt.iro za lase katera okrepeuje lusižče in preprečuje ispadanja las. l • l steklenici z rubiintni navodom 50 kr. Zaloga vseh preaknlonlh domaćih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisib in Cenikih, Med. Cngnne, malagra, nun i. t. d. (32bO—7) Kur. j*o-ili:r. po potiti v hm k - • at t Adler & Conip Budapest". (8U60-91) 'Olrim I. ISTI F-ZBE^SFEl Sidro m. i ! LIN IMEN T. CAPSICI COMPOS. iz Rdohterjeve lekarne v Pragi. Prianano Izborno, bolečine tolažeče mazilo: po 40 kr., 7i Ii lekarnah. /. ■Iii.-v..ti nuj Hi- lil:i'Tovoli tn sploino priljubljeno domaće zdravilo vidno na kratku kut Richterjev Linimant s „sidrom" in sj.iv inu naj hc i/, opie/.nobti le iteklenioe kot pristne, ki imaju : varstveno /.nuniku „Sidro". K telil ei jeva lekarna pri zlalein Ii take i —T— 1 f' najo znanu " i i » <:::j,,,":i,^xL/i ii Izdelovanje perila 11. DajStflffijSa piisreflovaliiica stanovanj in sjflieb Na debelo I Za gOSPGilO. Q0Sp6 in OtmkB. Na drobno! i Ljubljana Cr. Breg št. 6 a ta H O a o M P. O o ~ w-% -rt s ■ e o o H 3 i o d) H O ha ti rt [.vi |i - ri co fi Ga h I © 2S O Srnica n, K '■• 1 i f" • • 11. i-: i.'Un |iri», r.:ivr«tllilui, l.i. r iriHi.., • 37 vr«t, 1 kom ud po (('«'• ''1° Jo 270 « komad. n „ 6-26 B1» — N■'»!<•«■ tn n ^i.i r— do 14u 6 kumari _ r f»*7ft „ 7*76 H|>4t4ln{«* lilure k n Iv «. l i paru* iiiitiisfi , '\ «-!it 8Sc> do 4(10. lil kumndov liradirajunikuv o