SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poeti fnjtau velja: Za eelo leto predplaiaa U (14., za pol leta 8 rld., za ćetrt le'a 4 (14., «a jtdia
meiec 1 (14.40 kr.
V admlnietraeiji prejeman velja: Za ««le lete II (14., ia pol leta « (14., za «etrt leta 3 (14., ia jed.n mesee 1 (14.
V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 (14. 20 kr. v.« aa leto. Роааме I te vilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila ftaaerate) veprejema upravni Itto ia ekipedlclja v „Katol. Tlikarni", Kopitarjeve nllee H. 2.
Rokoplaf ae ne тгаСајо, nefrankovana piama ne vaprejemajo.
Vredniitvo je v Semenllkik ulicah it. 2, I., 17.
Ishaja теак dan, imemli nedelje in pnunike, ob pol 6 ari popoldne.
Štev. 172.
V Ljubljani, y soboto 31. julija 1897.
Letnik: XXV.
Gabilo na naročbo.
S I. avgustom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci . 40 .
V
Upravništvo „Slovenca
Sestanek slov.-hrv. državnih poslancev.
Z veseljem in zadoščenjem poročamo danes slovenskemu sveto, da so ee včeraj popolndne v naši
prestolnici sestali v s i slovenski državni poslanci na posvet o zmedenem političnem položaju v Avstriji sploh in o prihodnji taktiki gledć mnogih aktuelnih vprašanj, tičočih se Slovencev in isterskih Hrvatov. Iz tužne Istre je prihitel k temu važnemu posvetu dični zastopnik g. V. S p i n č i č ; vrli mu tovariš g. dr. L a g i n j a se je vsled nujnih poslov opravičil z zagotovilom, da se pridružuje vsem sklepom, ki merijo na zboljšanje neznosnih razmer slovensko-hrvatskega naroda v narodnem, političnem in socijalnem oziru.
Tržaške Slovence je zastopal velezaslužni gosp. Ivan vitez Nabergoj, katerega je sieer pri zadnjih državnozborskih volitvah strmoglavil italijanski terorizem na žalost cele Slovenije, a ga smatramo
kot legalnega zastopnika svojih slovenskih bratov ob Adriji.
Dalmatinske tovariše je zastopal g. vitez Vu-kovic, ki je meseca julija kot član pododseka drž.zborske večine bival na Dunaju in mogel podati neposredne informacije o položaju.
Vse zbrane sta vzradostila prijateljska pozdrava iz Zagreba in Lvova. Iz hrvatske prestolnice sta namreč gg. Juraj baron R u k a v i n a in dr. Sandor pl. Bresztyensky brzo javila: „Saborski klub hrvatske opozicije srčno pozdravlja pri rodoljubnem delu zbrane zastopnike slovenskega in hrvatskega naroda. Zeleč Vam blagoslov in vspeh obžaluje, da vsled saborske verifikacije ne more poslati nobenega svojega člana". Odposlali so v Zagreb nastopno brzojavko : „Zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda srčno pozdravljamo saborski klub hrvatske opozicije in se zahvaljujemo ta izražene simpatije. Negujmo slovensko-hrvatsko vzajemnost kot jamstvo boljše bodočnosti".
Dalje je zborovalce pismeno iz Lvova pozdravil v imenu Rusinov tovariš [v drž. zbor gosp. Bar» w i n s k i, obžalujoč, da se veled oddaljenosti ne more udeležiti posvetovanj, in zagotavljajoč popolno solidarnost rusiuskih drž. poslancev s Slovenci in Hrvati v boju za opravičene težnje. Tudi na ta bratski pozdrav so brzojavno izrazili solidarnost z rusin-skimi težnjami.
Zbrani poslanci so vsestransko pretehtavali in razpravljali politični položaj, negotovost notranje politike, razmerje večine do vlade, osobito „slovanske krščansko- narodne zveze", hujskanje nemško - liberalne in nacijonalne stranke in v prvi vrsti one aktuelne zahteve, ki se tičejo celjskega vprašanja, primorskih in koroških razmer.
Z zadoščenjem smemo naglašati, da se je vse posvetovanje vršilo v najlepši harmoniji in vsi sklepi storili soglasno, kar priča, da naši zastopniki v
L l S T E K.
Ubogi cistercijani!
Z Dolenjskega, 25.julija.
Ako bi bili cistercijani, ki se nameravajo naseliti v Zatičini, res taki, kakor jih slika „Slovenskega Naroda" znani novomeški dopisnik, potem bi morali sedaj na mah opustiti vsako misel na Zatičino.
Naseliti se nameravajo namreč tam, kakor modruje ta znani gostobesedni dolenjski veleum, jedino le radi tega, da bi polovili ubogim zatiškim kmetom še zadnje krajcarje iz žepov in zadnje njivice iz zemljiških knjig ti nenasitljivi lovci.
Saj se vender lovec, odpravljajoč se po svojem poslu, takoj vrne, ako sreča staro, klepetavo ženico. Ta nesreča pa je zadela uboge cistercijane, kajti sredi pota ustavil jih je „Narodov" dopisnik I
Ne samo ustavil je mož te uboge cistercijane, temveč razvija jim tudi, po svoje seveda, vso socijalno zgodovino.
„Slovenski Narod" ima s svojimi socijologi pač smolo. Nehote spominja se človek znanega dovtipa o rednih in izrednih profesorjih. Redni namreč ne vedo nič izrednega in izredni nič rednega. — In „Narod" ima na Dolenjskem svojega izrednega so-cijologa.
Danes živimo v času športa. Edor ima čas in pa potrebne novce, neguje kak šport. Znani „Narodov" dolenjski dopisnik postal je zadnji čas soci-jolog. Storil je to, kakor delajo danes v obče vsi, ki si domišljajo, da so prvaki v kakem športu : kupil si je obširno čepico, da pokriva obilico svojih možganov, lepo svilnato srajco, nogovice, sezajoče čez kolena, in sedaj brca in se napenja, da bi spravil kolo socijologije nekaj metrov dalje. Toda kako I
Ako bi imeli društvo v varstvo socijologije, godila bi se možu slaba.
Društva v varstvo živali prosvedujejo in kličejo sodišče na pomoč, ako kdo mrcvari živali, prepo-trebno društvo v varstvo socijologije pa se, žal, še ni ustanovilo do danes.
Mogoče pa, da se motimo. Zgodovina uči nas namreč, da imajo veliki možje radi svoje muhe. Tako n. pr. domišljal si je Friderik Veliki, ki ni bil slab vojskovodja, da je izvrsten sviralec na piščalko, Peter Veliki domišljal si je, da je izvrsten strugar, in izključeno ni, da si „Narodov" veliki dolenjski dopisnik domišlja, da je izvrsten socijolog.
Dopisnik je res velik, njegovi dopisi namreč nimajo ne konca ne kraja, velike so tudi bedarije, ki jih mož razklada bralcem, in velika je domišljavost njegova, ako res misli, da je velik socijolog.
Mogoče pa, da delamo možu krivico, mogoče,
državnem zboru paznim očesom zasledujejo vse pojave javnega življenja in se popolnem zavedajo svoje odgovornosti in dolžnostij, katere so vspreje'.i z mandati. Omejili so se kot člani jednega kluba z istim programom na one točke, ki jih družijo in vežejo, zato bode včerajšnje posvetovanje imelo tudi, tako upamo, najboljši vspeh.
Konečno so soglasno sklenili, da se začetkom septembra skliče v Ljubljano vseslovenski shod, na katerem se bodo obširno pojasnile vse zahteve ter izrazile v resolucijah. Za sedaj pa so izdali naslednji komunike:
„Dne 30. julija 1897. so se zbrali v Ljubljani na poziv posl. dr. Šušteršič a kot slovenskega načelnika „Slovanske krš-čansko-narodne zveze" nastopni slovenski in hrvatski državni poslanci: Vitez Berks, grof Coronini, kan. Einspieler, dr. Ferjančič, dr. Gregorčič, dr. Gre-gorec, dr. Krek, Kušar, Pfeifer, Pogačnik, Povše, Robič, Spinčic, Suklje, dr. Šušteršič, vitez Vukovie, Žičkar in dr. Žitnik, ter kot zastopnik tržaških Slovencev gosp. Ivan vit. Nabergoj. Poslanec dr. Laginja je opravičil svojo odsotnost.
Pri tem sestanku se je soglasno p r i-poznala nujna potreba, da se ne ruše naoh rani sedaj na parlamentarna večina.
Zbrani poslanci hočejo zvesto vstrajati v tej večini, dokler ostane zvesta načelom adresnega načrta, ki ga je sprejel zadevni odsek poslanske zbornice. Zajedno najostreje
da je res skromen. Saj pravi sam: „Okolo naše skromne mize (to bodi duhovita antiteza bogati, pod obilnostjo šibeči se samostanski mizi) sede naši otroci." Ako misli mož na res skromni duševni kruh, ki ga političnim otrokom reže v „Sl. Narodu", ima povsem prav.
M.ž misli, tako olikano se izraža, „ob prihodu cistercijanov v našo domovino .... prej na vešala, nego na kaj druzega". Mi bi mislili pri tako bedastem dopisu, kakor je dopis „Narodovega" dolenjskega vedeža, prej na koš, nego na kaj druzega. Vredništvo „Slov. Naroda" pa je hotelo razveseliti slovenski svet in ponatisnilo je ves dopis v njega polni, bleščeči neumnosti. Mi smo mu za to hvaležni, preživeli smo vsled tega par veselih trenutkov.
Ubogi cistercijani pa niti ne vedo, kako se čeznje jezi dolenjski dopisnik „Slovenskega Naroda".
Nova tovarna.
Kranjski obrtnijski družbi so bile že zdavnaj premajhne fužinice, ki jih je pokupila na Gorenjskem od lastnikov starih graščinskih pravic. Zato je sozidala pred nekaterimi leti obsežno tovarno na Savi, v kateri dela sedaj malo manj kakor tisoč delavcev. Razven tega je pa vodstvo kranjske obrtne družbe že dalje časa iskalo pripravnega prostora, kjer bi se mogla sezidati še večja tovarna.
obsojajo parlamentarno obstrukcijo, ki je za-prečila ljudstvu toliko potrebne socijalne reforme, ter odločno odklanjajo vsako vladno premem bo, ki bi v škodo slovanskih n a r o d o v p o m e n j a 1 a p r i-jenjanje neopravičenim zahtevam v obstrukciji združenih strank.
Posebej so na sestanku zbrani poslanci spoznali kot neobhodno potrebno, da izrekajo naslednje aktuelne zahteve slovenskega in hrvatskega ljudstva :
Celjsko v prašan j e se mora čim najpreje definitivno urediti v smislu opravičenih zahtev in kulturnih potreb štajerskih Slovencev.
Sedajni vladni zistem na Primorskem se mora z ozirom na neznosne razmere slovanskega prebivalstva v najkrajšem času spremeniti, tem bolj, ker so se te razmere izza minolega zasedanja poslanske zbornice v vsakem oziru še poostrile.
Ob premembiv deželnem predsedstvu na Koroškem se mora vpo-števati opravičena zahteva koroških Slovencev, naj se deželnim predsednikom imenuje mož, ki bo pravičen obema v deželi bivajo-čima narodnostima.
Vlade, ki bi ne zadostila vsem tukaj izraženim zahtevam, bi zbrani poslanci ne mogli podpirati.
Konečno je poslanski shod sklenil, sklicati v Ljubljano vseslovenski in iste rs ko-hrvatski shod. Da se to izvrši, se je takoj izvolil stalni odsek, kojega člani so vsi v Ljubljani bivajoči državni poslanci. Vrhu tega se je sklenilo, povabiti v ta odsek tudi kranjskega dež. glavarja in ljubljanskega mestnega župana.
Vsi sklepi poslanskega sestanka storili so se soglasno."
Tei skupni izjavi danes dostavljamo samo iskreno željo, da bi bil nameravani vseslovenski shod sijajna manifestacija slovensko - hrvatske solidarnosti glede skupnih namenov in sredstev, s katerimi si hočemo priboriti boljšo bodočuost v vsakem pogledu na blagor našemu narodu, na blagor pa tudi skupni državi.
Dijaški sestanek.
i.
O sestanku slovenskega krščansko mislečega dijaštva dne 28. julija t. 1. smo prejeli nastopno poročilo :
Predsednik pripravljalnega odbora, cand. iur. Val. Levičnik, pozdravi iz vseh krajev Slovenije došle dijake ter poudarja potrebo takih sestankov
v sedanjih časib. Na to se je izvršila volitev odbora. Izvoljeni so bili: iur. Val. Levičnik za predsednika, abit. Drag. Lončar za podpredsednika, theol. Demšar in abit. A n d r e s za prvega in druzega zapisnikarja. Vname se po volitvi kratka debata o tem, ali naj se imenuje shod zaupen ali naj bo definitiven in naj eklepa resolucije. Obveljalo je zadnje.
Ob 7.10. uri nastopi theol. Ivan Ev. Zore ter poroča o narodnem vprašanju nekako tako-le:
„PreČislani zborovalci! Bojazni in veselja utriplje mi srce, ko gledam lepo število mladih Slovencev, ki naj v kratkem stopijo na čelo svojemu rodu kot učeniki in vodniki, zbranih danes iz najlepšega, najčistejšega namena, da se namreč mirno in stvarno v vzajemni ljubezni posvetujemo vsaj o nekaterih načelih, ki naj nam bodo zvezde vodnice i pred delom i pri delu samem. In ne vem, ali bi ei štel v večjo čast ali mi je veselje večje, govoriti Vam, preljubi bratje, govoriti o stvari, ki je nam vsem tako pri srcu in hkrati tolikega pomena. Zakaj mej idejami, katere v naši dobi vladajo svet, je gotovo jedna najmogočnejših ideja narodnostna. Naj si socijalno vprašanje še s toliko silo vznemirja duhove in preti prevreči ves družabni red, ako se ne reši povoljno, vendar bi se motil, kdor bi mislil, da se je zato narodnostni princip umaknil s pozorišča. Ne, ideja narodnosti se še ni preživela, marveč je mogočen faktor, s katerim morajo računati vsi, ki hočejo vspešno delovati v javnosti. Modro je tedaj ravnal pripravljalni odbor za naš shod, ko je določil, naj se tudi to vprašanje danes razpravlja, in sicer na podlagi naravnega prava, to je, čistega, zdravega razuma, dasi bi nam je osvetilo razodetje še lepše in dasi bi o taki stvari raje govorilo srce, nego razum.
Kaj je narod? Kaj narodnost? Gotovo je jedna največjih nesreč našega časa zmedenost pojmov. Tako se tudi beseda narodnost tolikrat ponavlja in vendar koliko jih je, ki jo umejo prav? Dolžnost naša je torej, dobiti najprej pravi pojem, zakaj kdor napačno sodi, ne more tudi prav delati. Resnica je neobhoden pogoj pravemu delovanju.
Narod je tedaj večja skupina ljudij, kateri izhajajo iz istega rodu, govore isti jezik in se po posebnih šegah in lastnostih ločijo od drugih ljudij. Narodnost izraža torej obsežek vseh onih lastnostij, po katerih se narod kot tak loči od vsacega druzega naroda. Loči se pa zlasti po jeziku, in zato je glavni znak narodnosti skupnost jezika. To je narodnost, nič več in nič manj. Torej, ne kaj samo na sebi slabega, pa tudi ne kako absolutno bitje I
Bazvil se je narod naravno iz družine. Iz jedne družine rodilo se je več ljudij, kateri so vsak za-se zopet ustanovili svojo drožino, in tako se je krog iz jednega praočeta izhajajočih sorodnikov čedalje bolj širil, dokler niso v teku vekov nastali celi narodi. To je narodov naravni razvoj in zato se v članih naroda pretaka več ali manj kri istega skupnega očeta. Je torej narod popolnoma naravna skupina, v katero ni treba človeku vsprejetemu biti, ker iz nje izide in je vsprejet v njo že vsled svojega rojstva.
Ako pa že vsakdo po naravi pripada jednemu narodu, ali ni tedaj popolnoma naravno, da jednega bolj ljubi ko druzega? Slab otrok bi bil, ki bi ne ljubil svoje matere nad druge, in naj si je revna in zaničevana, in grd nehvaležnik bi bil, kateremu bi ne bil pri srcu bolj lastni rod, nego tuji, katerikoli, tudi imenitnejši, mogočnejši, stoječ na višji stopinji omike. Nehvaležnik, zakaj od naroda imamo neštevilno duhovnih in časnih dobrot. Narod je njiva, na kateri je posameznik izrasel, se telesno in duševno razvil. Od naroda imamo razne šege in pred vsem jezik materin. Kako bi se tedaj v hvaležni ljubezni do svojega rodu ne veselili lepega in dobrega, katero se resnično na njem nahajal Kako bi si z isto ljubeznijo ne šteli v srečo, da smo njegovi einovi I In kako bi se kedo, ki prav misli, spodtikal ob to, da raji govorimo v jeziku materinem, nego v tujem, da ta jezik gojimo, da želimo, naj bi ga spoštovali in po vrednosti cenili tudi oni, ki govore svoj jezik; saj je materin jezik po besedah Slomškovih .ključ do zveličanske narodne omike", in zlasti naš slovenski jezik je mil in blag in gibčen in krepak, in naj si ga govori le poldrug miljon ljudij.
Kdo bi nam štel v zlo, če pojemo: „Kranjska dežela, najlepša dežela" I Kedo bi zameril Izraelcem, če so zdihovali v babilonski sužnosti: „Na vrbe smo obesili strune svoje . . . Kako bi pesem Gospodovo peli v tujcev deželi ? če pozabim tebe, Jeruzalem, posuši naj se desnica moj«. Jezik moj naj se prijemlje neba, ako se ne spominjam tebe, ako ne poveličujem Jeruzalema". Resnično, ljubiti smemo, ljubiti moramo svoj narod, ne le mrzlo — z razumom in voljo, ampak tudi v srcu, z gorkim čustvom I Ni se nam treba bati, da bi ne bili dobri sinovi sv. cerkve, če nam zasolzi oko iz ljubezni do domovine, ako se ogrevamo za materin jezik, za naroda svojega pravice iu slavo in srečo. S tem se šele izkažemo prave učence Kristusove, ki se je jokal nad glavnim mestom svojega rodu ginljivo iz-dihujoč: „Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta, pa nisi hotelo". In, spoštovani zborovalci, prav ta vzgled najplemeni-tejšega rodoljuba, najpopolnejšega vzora, kakor priznava tudi brezverski Rousseau, je dokaz, kako zlobna in v svojem bistvu lažnjiva je trditev, da katoliška cerkev ne more gojiti ljubezni do tega ali onega naroda, češ, ker je ustanovljena za vse, da je toraj po znani frazi klerikalec brezdomovinec I
Moje telesno rojstvo posredoval mi je moj mili narod, po duhovnem prerojenju pa je cerkev postala moja mati. Kakor tedaj vsak dober otrok hkrati ljubi drago mater in skrbnega očeta, tako je tudi meni hkrati mogoče vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen posvetiti sv. cerkvi in svojemu rodu. Vsak dober Slovenec ima dva vzora: sv. vero in slovensko narodnost.
Kakor pa nam ne le naravni čut, marveč tudi zdravi razum veleva ljubiti svoj narod, tako nam isti razum kaže pravo mero in meje te ljubezni. In ker ui čednosti brez modrosti, zato tudi domovinska ljubezen, dasi tako lepa in plemenita, če je vrejena, ni več čednost, ako prekorači meje od
Mislili so že, da bi napravili tovarno pri Mostah, med Javornikom in Lescami, kjer ima Sava zelo visoke in tesne bregove. Hoteli so visoko zazidati prostor med savskima bregovoma, da bi jim bila Sava padala z velike višave. Moči bi bili tukaj gotovo veliko dobili, toda tak visok jez bi bil silno veliko veljal, prav varen bi pa nikoli ne bil. Menda niso dobili dovoljenja za tovarno pri Mostah in so zato opustili ta načrt.
Zato eo se pa sedaj lotili podjetja, ki je zares velikansko. Napravili bodo tovarno na levem bregu Sive, in sicer na Bregu pri Breznici. Vodo bodo pa dobivali po predoru iz Radolne, desnega pritoka Save.
Predor bo izkopan skozi hrib Holm. Začel se bo pod Zumrovo restavracijo ob vhodu v radolniško sotesko (Vintgar). Spodnji konec predora bo pa pri Savi, na njenem desnem bregu, in od tam bodo napeljane cevi čez Savo na levi breg, kjer bo tovarna.
Ako vstopiš v radolniško sotesko na zahodni strani, pri gostilni g. Zumra, prideš najprej do „Velike diasle". To je nekak tolmun, v katerem voda vre in škropi na vse strani; v vodi tolmuna je iz skalil sestavljen kotel, in voda se zaganja vanj in iz njega. Cez „Veliko draslo" je most, in ravno nad
mostom se bo na južnem bregu začenjal predor in se raztezal nekako proti jugovzhodu.
Predor se bo začenjal precej višje kakor pa je sedaj površina vode v „Veliki drasli" ; ko bo predor dovršen, bodo tukaj napravili jez, ki bo dvignil Ra-dolno še nekoliko nađ predor tako, da bodo tudi ob nizki vodi lahko spustili toliko vede v predor, kolikor je bodo navadno rabili.
Predor ne bo izkopan vodoravno, ampak bo zelo visel. Zaradi tega se bo skončeval le malo nad Savo, če je prav Sava pri Bregu več kakor 100 metrov nižja, kakor ona „Velika drasla", kjer se bo predor začenjal.
V predor bodo djali cevi, katere bodo imele 2 metra 30 centim. svetlobe, in prostor okrog cevij bodo zabili z betonom. Kjer bo predor v živi skali, tje pa ne bodo devali cevij.
Predor bo zelo nagnen, in sicer za vsak meter dva centimetra. Ker bo torej nagnen ves predor, od vrha pa do Save, stala bode voda celega predora z vso svojo težo na turbinah in jih bo s tem silnim pritiskom gnala. Zgornji konec predora bo 113 metrov višji, kakor turbine v tovarni. Na turbino bo torej pritiskal 113 metrov visok in kake 3 metre debel voden steber. Kaka teža je to, tega si skoro
ni mogoče misliti. Pritisek bo znašal ob spodnjem koncu cevi jednajst atmosferi
Cevi mislijo narediti iz bessemskega jekla. Ce bi počila cev spodaj, potem bi jim tovarno kar raz-pihalo. To bi bilo, kakor bi se razpočil torpedo. Deloma bi bila pa taka eksplozija še strašnejša, ker bi ne buknila voda le za jeden trenutek na vse strani, ampak bi grmela tako dolgo iz cevi, dokler bi. je kje višje ne zaprli.
Voda bo gnala v tovarni 4 turbine. Ko bi hoteli s parnimi stroji narediti toliko moči, kolikor je bo dala v tej tovarni voda, morali bi požgati vsak dan 42 vagonov premoga I
Kranjska obrtna družba se je letos že pogajala z vsemi, ki imajo kaj pravice do Radolne. Menda je že trdno določeno, da bodo prihodnje leto začeli zidati.
Kranjski deželi bo veliko škodo napravila ta tovarna, ker bo kolikor toliko pokvarila krasno Radolniško sotesko — Vintgar. Bog daj, da bi v drugem oziru tem več koristila deželi. Vzlasti želimo, da bi ta nova tovarna ne bila novo gnezdo socijalnih demokratov v naši deželi. Ker bo to morebiti največja tovarna v Avstriji in se bodo delavci od vseh vetrov shajali, bode gotovo nevarnost velika.
razama ji odkasane, marveč slepa strast. Strast pa, ki se ne d& voditi razumu, je slaba, ker podredi višje (razum) nižjemu (čustvu). Eako že pravi Nemtc oni slepi materini ljubezni, ki na svoji Milici ali na svojem Milčku hvali celo napake, ki ga boža in po ljnblja, kedar bi bila šiba na mestu? „Affenliebe" — kaj ne? — „Afienliebe" postane najplemenitejši čut, kar jih je vsadil Bog v srce človeško, sveta ljubezen materina! Ali je res ta mati boljša evojemu otroku in vredna večje hvale, nego ona, ki graja in kaznuje, sicer s solzo v očeh in bridkostjo v srcu, vendar hkrati s potrebno ostrostjo?
Ali je tedaj resnično boljši narodnjak, resaično boljše ono rodoljubje, ki prikriva ljudstvu njega slabosti, ki opravičuje njega grehe, ki molči o pretečih ma nevarnostih, nego ona moška, odkritosrčna, prav Slovena vredna ljubezen, ki tu povzdiguje svoj glas svareč, grajajoč?
Odgovor na ta vprašanja, menim, je jasen: Tem silnejši, tem čistejši, tem plemenitejši je ogenj rodoljubja, čim duhovnejši je. Kar «e poraja le iz strasti, ni nikdar tako silno, tako vzvišeno, nego kar se spočenja v duhu.
Narodni fanatizem pa je ne le nevreden človeka kot umnega bitja, ker nasprotuje razumu, marveč je tudi škodljiv lastnemu narodu in krivičen drugim. Trdim mar preveč ? Ali ne omejuje narodnostni fanatizem vsak narod na samega sebe? Saj to spada k njegovem bistvu! Kako dosledno se pač narod, ki sebe in svoje vrline precenjuje, loči od drugih, češ, da ima v sebi dovolj kreposti in kulturnega življenja. In vendar — koliko koristi dotika z drugimi narodi, kako razširja obzorje, kako budi duhove k delavnosti 1
Politični pregled.
V L j u b 1 j a ni, 31. julija.
Contra Kaltenegger. Kakor je bilo pričakovati, oglasili so se vodje nemških kričačev, katerim je poslanec Kaltenegger, kot smo poročali, na shodu v Ligistu prav dobro izprašal vest. Namesto dr. Steinwendra odgovarja na Kalteneggerjeva pojasnila dr. Schmiderer, ki je v včerajšnji graški .Tagespošti" objavil daljši zagovor. Mož trdi v svojem zagovoru, da nasproti poslancu Hagenhoferju, katerega je omenil poslanec Kaltenegger, ni priznal, da sta bili jezikovni naredbi že prej znani nemškim zaupnikom in da dr. Steinwender ni rekel: „Le ven z njimi, saj ni nič na tem", na drugi strani pa v tem zagovoru prizna, da je rikel poslancu Hagen-hoferju, .da je tudi on svojedobno slišal, da sta bili dr. Steinwendru znani jezikovni uaredbi, katerim pa s početka ni pripisoval tolike važnosti." Kdo je torej govoril neresnico? Poslanec Kaltenegger, ki je povedal to, kar priznava sedaj dr. Schmiderer, ali pa poslednji, ki skuša zanikati to, čemur pritrjuje sam na prvi strani. Resnicoljubni pa so naši narodni nasprotniki, to se jim mora priznati 1
Iztrrševalni odbor mladočeSke stranke se je posvetoval minuli četrtek pod predsedstvom načelnikovega namestnika posl. Kaftana o političnem položaju. Sklenilo se je v prvi vrsti vložiti pri praškem namestništvu ugovor proti zatiranju Cehov v nemškem ozemlju, posebno v Hebu in Libercih, ter po posebni deputaciji o tem obvestiti tudi grofa Badenija. Nadalje se je določilo, da se vrši shod vseh čeških mestnih zastopnikov 25. septembra v Pragi. K temu shodu se povabijo vsi češki poslanci brez razlike strank iz Češke, Moravske in Slezije, dalje zastopniki vseh čeških mest in okrajev v imenovanih deželah. Konečno so sklenili člani pododseka, da se z vso silo dela na to, da se v najkrajšem času skliče parlamentarna komisija večine poslanske zbornice, da ukrene vse potrebno za eventuvelno sklicanje deželnega in državnega zbora. Predno se pa to zgodi, se snidejo k zopetnemu posvetovanju vsi češki zastopniki, da se posvetujejo o važnejih vprašanjih. Glede taktičnega postopanja se je sklenilo, z vsemi sredstvi delati nato, da se pri vseh državnih uradih češkemu jeziku zagotovi jednakopravnost z nemškim jezikom.
Češko-moravskl strankarski shod. Dunajski listi poročajo, da ee snidejo v nedeljo dne S. avgusta v Prerovu na Moravskem vsi češko-mo-ravski državni in deželni poslanci k skupnemu posvetovanju. Izključeni so pa od tega posvetovanja štirje poslanci katoliške ljudske stranke. Dnevni red temu posvetovanju ostane tajen, vendar je posneti iz poročil raznih listov, da se bo razpravljalo, kako po-
ravnati nasprotja mej moravskimi Staro- in Mlado-čehi z ozirom na skupno delovanje. To podjetje bi bilo zelo hvaležno, kajti razpor mej poslanci škoduje neizmerno skupni stvari, toda po našem mnenju pač ne morejo samo mladočeški poslanci razgovarjati se o ti važui zadevi in je vsekako nujno potrebno, da se takega posvetovanja udeležb tudi poslanci nasprotne stranke, ker eicer se pač ne more govoriti o pogojih jedne ali druge stranke. Sicer je seveda le želeti, da bi se našli pri skupnem delu vsi zastopniki slovanskih narodov, kajti le v združenja je moč.
Tešinjski Nemci in poljski strankarski shod. Znano je, da se vrši jutri po sklepu zastopnikov poljskega naroda v Tešinu velik strankarski shod, na katerem se bodo pojasnile zahteve Poljakov v narodnem oziru, posebno pa glede tešinjeke gimnazije. Prireditvi tega shoda se pa z vso вЦо upira tešinjski, kajpak nemški mestni zastop, ki je v četrtek soglasno sklenil resolucijo, v kateri se najodločneje ugovarja, .da bi neznatna manjšina mestnih prebivalcev tega mesta rušila narodni mir dosedaj vedno (?) lojalno mislečega mestnega prebivalstva s prireditvijo slovansko - naroduih shodov s pomočjo izvandeželnih elementov; posebno pa se ugovarja nameravanim obhodom poljskih sokolcev, narodnih društev itd., ker bi se s tem izzivalo mirno (!) nemško prebivalstvo in užalil njegov miroljubni čut." Zopet uov dokaz, da je nemštvo res na slabih nogah ! Vsaka najmanjša sapica, ki priveje od nasprotne strani, mu že preti pogin. In navzlic temu se bahajo avstrijski Nemci, da so „Herrenvolk" I —• Sklenjeno resolucijo je seveda deputacija s priporočilom izročila okrajnemu glavarstvu in kaj lahko je mogoče, da dobe prireditelji shoda ob 12. uri obvestilo, da je nameravani shod — prepovedan. Koder vlada tak .Herrenvolk", je res vse mogoče.
Nemčija in Turčija. Ravno včeraj smo poročali, da pogajanja glede miru mej Grki in Turki prav dobro napredujejo in da so se odpravile vse večje težkoče, ki so se provzročale od strani turških prvakov. Sedaj pa se je mesto teh pokazala nova ovira, ki pa ne izvira iz turških, marveč nemških krogov. Nemčija zahteva, da se vsprejme v načrt mirovne pogodbe odstavek, ki določa, naj izroče Grki upravo jednega dela svojih dohodkov komisiji, sestavljeni iz zastopnikov vseh velevlastij. S tem hoče Nemčija doseči zagotovilo, da Grki res izplačajo sultanu 92 milijonov frankov odškodnine, poleg tega pa tudi zadovoljijo vse prejšnje, večinoma nemške in angleške upnike. Sultanu je seveda taka zahteva prav všeč, ne morejo se pa ž njo strinjati ostale velevlasti, ki se jim nikakor ne zdi umestno, da bi se v pogodbi, ki se tiče samo Turčije, navajale tudi določbe glede starejih neturških upnikov. — Nemčija bi rada odprla široko pot v Turčiji svoji industriji, ob jednem pa udarila Turkom itak ne prijazne Angleže, ki imajo sedaj skoro ves promet v svojih rokah. Vse to bo pa provzročalo nove nepri-like, ki bodo zdatno ovirale sklepanje miru.
JDogodki na Kreti, Iz Carigrada se poroča, da je Dševad-paša brzojavnim potom zahteval nove vojne moči za Kreto. Svojo zahtevo utemeljuje s tem, da mu je potreba vsaj 20.000 mož, ako hoče pomiriti razburjene duhove. Poleg tega želi močne orožniške čete, za kar bi bili najsposobneji Albanci, ki se ne ustrašijo vsake malenkosti in poleg tega umejo grški jezik. Konečno se pritožuje novi poveljnik, da je neodločnost evropskih admiralov mnogo kriva, da se že ni zatrl upor na otoku. Novi mož je toraj že pokazal, kako ume „miriti" uporne duhove, namreč z ognjem in mečem, dokler niso pokončani vsi uporniki in se ostali prebivalci ne udajo na milost in nemilost turškim nasilnikom.
Socijalne stvari.
Obrtni in delavski shod v Solnemgradu.
Z veseljem smo že poročali, da se snidejo letos avstrijski katoliški obrtniki iu delavci in njihovi prijatelji pri skupnem shodu v solnograškem mestu. Dne 8., 9. in 10. avgusta se vrši ta shod.
Vse naše javno ozračje odmeva šuma in ropota, ki ga uprizarjajo nemški prenapetneži v svoji narodni nadutosti. Skoraj ве zdi, kot bi ne imela Avstrija druzega dela, nego prepirati se o nemškem prvenstvu iu zabavati se pri plesu, ki ga vodi nagajiva strastvenost narodno in družabno presitih kričačev.
Kako blagodejno nam dene v tem času, da se zbirajo resni možje k resnemu posvetu o najvažnejših stvareh bodrit in krepit se L resnemu delu. De-
lavski stanovi ždš pred poginom. Tisti, ki so poklicani, da jim pomagajo, pa love muhe in se igrajo komedijo. V tem času je delavski in obrtni shod v Solnemgradu — cvetoča oaza v puščavi.
Mogoč je v tem času, ker se zbirajo pri njem katoliški možje. Katoliški poslanci nemškega roda so v državni zborniei pokazali, da so vsem narodom pravični; sedaj pa priča solnograjski shod, da eo tudi jedino le katoliški možje vneti za delo.
Shod se vrši vzlasti za alpske pokrajine; prihiteli bodo pa tudi dunajski prijatelji delavskega ljudstva in za trdno apamo, da bo zveza, ki se bo sklenila mej zborovalci, imela najlepše sadove za vse javno življenje.
Shod ee prične v nedeljo dne 8. avgusta ob 6. uri zvečer, da si izvoli predsedstvo in da se po-samni zborovalci mej seboj spoznajo.
Pravo posvetovanje bo pa še le v ponedeljek dne 9. avgusta od 9. ure dalje. Posvetovalo se bo v treh oddelkih: v obrtnem, delavskem in splošnem.
Obrtni oddelek obsega te-le točke:
1.	Načela, po katerih naj se nekateri obrti izključijo iz tvorniškejga proizvajanja;
2.	kako naj se spopolni zadružno življenje in kako naj se ubrani umazano tekmovanje ;
3.	nedeljski počitek;
4.	rokodelski vajenci.
Delavski oddelek:
1.	Krščanska železničareka zveza;
2.	delavsko varstvo;
3.	organizacija delavk.
Splošni oddelek:
1.	Društvo za zgradbo delavskih hiš;
2.	posredovalni zavod za delo;
3.	obrtna in delavska organizacija;
4.	.Avstrijska ljudska banka".
V ponedeljek in v torek ob 7. uri zvečer bosta slavnostni zborovanji.
Solnograjski pripravljalni odbor je vredil vse potrebno, da dobć zborovalci po ceni stanovanje in hrano. Vstopnica, po katero naj se piše predsedniku 0. D i s - u v Solnograd, se dobi zastonj. Kdor želi poročilo o shodu, plača 60 kr.
Želeti bi bilo, da se tudi s slovenskih pokrajin oglasi več mož k temu shodu. Sodimo, da ne bo nikomur žali
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. julija.
(Državna podpora { Poljedelsko ministerstvo je kmetijski podružnici v Sicocijanu na Dolenjskem za trtaieo dovolilo 300 gld. podpore.
(Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so čč. gg.: Janez S v i g e 1 j, kapelan v Zagorju ob Savi, v Poljane nad Skofjo Loko ; Martin Skrjanec iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, v Zagorje; Frančišek O r a n i č, semeniški duhovnik, v Trnovo na Notranjskem.
(Osebna vest) Gospod državni poslanec Viljem Pfeifer se je danes za več časa odpeljal v Bohinj.
(Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda.) cilovenci I Vabimo vas k XII. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo v četrtek, 5. avgusta t. 1. v Skofji Loki. — Začetek božji službi v mestni župnijski cerkvi ob 9. uri; začetek zborovanju pri .Zlati kroni" ob 10. uri dopoludne. Po zborovanju ob 1. uri skupni obed na Stemarjih, za kateri naj se p. n. udeleženci do 3. avgusta zglase pri slavnostnem odboru v Skofji Loki. — Ob 5. uri popoludne koncert na Stemarjih.
(Osmina) po pokojnem dekanu Jakobu Rusu, bode v toiek 3. avgusta v Smartinem ob 8. uri.
(Ogenj) je bil včeraj popoludne na Laverci. Pogorel je skedenj Francetu Mlakarju; zgorela je tudi krma, butare, šota in nekoliko žita. Zavarovan je bil za 250 gld. Skoda je precejšnja. Zažgali so otroci, ko so stariši na podu mlatili. Ko je oče ogenj zapazil, ga že ni bilo mogoče pogasiti. Zopet resen opomin: Stariši, pazite na otroke!
(Zamudil) je današnji zjutranji poštni vlak z Dunaja tri ure vsled povodnji med Badenom in Ve-slavom.
(Iz Idrije) 29. julija. Srečno smo dovršili zopet jedno šolsko leto. S preteklim smo še lahko precej zadovoljni. Bolezni ni bilo posebne mej učenci. — Tudi vspeh je prav povoljen, dasi pouk ni malo mučen in težaven, — ako pomislimo, da je v razredih po 80—100 otrok. Lepo smo skončali šolo. V soboto 24. julija je priredilo učiteljstvo c. kr_
rudn. šole v pivarni gostilne pri „Črnem orlu" krasen koncert, katerega se je udeležilo najodličnejše občinstvo. Pele so se same izbrane skladbe, med drugimi Hubadore narodne pesmi. Dne 28. julija na večer pa so učenci sami izkazali svojo umetnost. Vrstilo se je ubrano petje in deklamacije; učitelj godbe g. Bajec je pokazal svoje mlade virtuoze na goslih, b koncu pa so igrali šolarji zabavno igrico „Od hiše." Igrali so vsi učenci dobro in pogumno. Da bi bilo le še večkrat kaj podobnega, saj se tako poživi človek med mladino 1 — Dva dni po koncu šole so bili v delavni šoli razstavljeni razni izdelki idrijskih učencev in učenk. Da v nadarjenosti niso Idrijčanje zadnji, opazoval si lahko ob tej priliki. Videl si lahko od najpreprostejših črt, s katerimi se pričenja risarski pouk, do dovršenih risarij, od preproste otroške košuljice do krasnih kvačkanih in vezenih prtov. Dobro so napredovali učenci tudi v mizarstvu in lepljenstvu, kakor so pričala razna dela. Pač stane mnogo truda učiteljstvo taka odgoja, v plačilo pa jim je veselje koncem leta. — Katoliška del. družba naša je izgubila zadnji čas Člana Ant. Miklavčiča. Bil je ljubljenec vseh, tih in bogoljuben mladenič. Ni še izpolnil 24. leta, ko je posegla koščena žena po njem. N. v m. p.!
(Iz Kamnika.) Pevsko in tamburaško društvo „Lira" ima jutri, v nedeljo, dne 1. avgusta koncert ob štirih popoludne. Vse prav in lepo, samo — čas ni prav za tako reč. Isti dan je v bližnjem samostanu velika slovesnost porcijunkulska in prav isto uro kakor koncert, začenja se ondi pridiga. To se pravi vender ljudi naravnost iz cerkve izvabljati. Saj je vender toliko drugih nedelj na razpolago ; zakaj ravno to izbrati ? Ze zadnjič je imelo gasilno društvo svoj občni zbor mej krščanskim naukom, pa smo molčali. Ker pa se je to jelo ponavljati, treba se oglasiti, da se ne bo mislilo, da take reči ne zaznamo. Sicer vemo že izdavna, da „inteligenca" po svoji veČini ni bogsigavedi kako željna božje besede in odpustkov, toda toliko ozira na cerkev zahteva že — takt.
(Zdravniška zbornica kranjska) je imela dne 27. t. m. občni zbor. Doposlano nam poročilo smo morali za danes odložiti, kakor smo morali tudi več druzih društvenih poročil.
(Trgovinska in obrtniška zbornica) uljudno vabi z ozirom na od mnogih stranij izraženo željo trgovce in obrtnike k poučnemu predavanju o občni pridobnini, o napovedbi (fatiranji), o ustanavljanji davčnih družeb in o volitvi v pridobninske komi sije. Predavanje bo v telovadnici I. mestne deške ljudske šole (Komenskega ulica, preje Poljska ulica) in sicer v slovenskem jeziku v ponedeljek 2. avg. t. 1. ob 5. uri popoludne in v nemškem v torek, 3. avgusta ob 5. uri popoludne.
(Pogreb) vpokojenega šmartinskega dekana, ve-lečast. gosp. Jakoba Rusa, minuli četrtek je bil, kakor se nam poroča, nad vse slovesen. Ogromna množica ljudstva, pnhitevša od blizu in daleč, da zadnjikrat počasti svojega nekdanjega dušnega pastirja, je pač dovolj jasno svedočila, kako ljub in drag ji je bil pokojnik. Iz Litije, kjer so pevci on-dotnega pevskega društva odpeli ranjkemu pred hišo žalostinko, jel se je dolgi sprevod pomikati proti Smartnu; poleg šmartinske in litijske šolske mladine z zastavama in obeh požarnih bramb spremljalo je krsto 24 g. duhovnikov in g. g. dež. sodišča svetnik N a b e r n i k , notar L. S v e t e c in prof. Mam iz Zagreba; nadalje več odličnih gospft. Po slovesni zadušni maši v šmartinski farni cerkvi, pri kateri se je sedanji dekan, veleč, gospod Iv. L a v -r e n č i č v navdušenem govoru spominjal umrlega, položili so truplo v hladno zemljo, kjer počiva poleg kostij prejšnjega šmartinskega dekana Josipa Bur-garja. Na grobu je pelo pevsko društvo „Zvon". — Vrlemu in blagemu duhovniku hvaležen spomin I
(Pešpolk št. 27) odpotuje jutri zjutraj ob 3. uri k vajami pri Bakeku. Jutri prenoči v Gorenjem Logatcu.
(Poštna zveza Zatičina - Žužemberk.) Vendar se je ugodilo prošnji občin v Krški dolini. Poštno ravnateljstvo poroča, da se bo opustila poštna zveza Zužemberk-Trebnje in da bode vozila pošta iz Žužemberka dvakrat na dan v Zatičino. Ta stvar se je vlekla dolgo časa, konečno se je ugodno rešila. Treba je še, da se sedaj kmalu uredi neposredna zveza z vlaki. Izražamo pa to željo zato, ker se bo moralo na tej poštni zvezi marsikaj na bolje obrniti.
(Duhovne vaje) za žene in dekleta se začno v ponedeljek 9. avgusta ob 7. zvečer v cerkvi presv. Srca Jezusovega in se končajo s skupnim sv. obha-
jilom in s sv. papeževim blagoslovom v petek 13. avgusta zjutraj. Ob tej tridnevnici je ob 4. prva sv. maša, ob 4t6. sv. maša z blagoslovom. Pridige so ob zjutraj, ob 4. popoldan in ob 7. zvečer. Ob je sv. križev pot in ob ЧЈ. pred zadnjo pridigo sv. rožni venec. Duhovne vaje za može in mladeniče se bodo letos pozneje vršile.
(Novi katekizem), ki bode po Avstrijskih ljudskih eolah v rabi od prihodnjega šolskega leta naprej, je v vseh treh izdajah slovenskih sedaj gotov in vezan. — „Veliki" stane 40 kr., „srednji" 32 kr., „Mali" pa 15 kr. Na prodaj je v prodajalnici „Kat. tiskovnega društva" v Ljubljani (H. Ničman), pa tudi v knezošk. ordinarijatni pisarni.
(Stoletnica Friderika Barage.) Iz Dobrne se nam poroča: Dne 25. julija vršila se je v gradu Mala Vas ljudska veselica v spomin slavnemu slovenskemu misijonarju in škofu Frideriku Baragi ob stoletnici njegovega rojstva. V Mali Vasi, prijaznem gradiču dolenjskem porodil se je pred sto leti pokojni slavljenec ; v spomin na to dal je vzidati sedanji posestnik gradu, g. Julij T r e o spominsko plošče pri vhodu z znamenitimi dogodbami njegovega življenja. Ob krasnem vremenu vršila se je vsa slavnost. Najprvo so si gostje ogledali krasen kip slavnega moža v dobrniški župni cerkvi; nato je bil odhod v Malo Vas, vrstili so se šolski otroci z zastavo, trebanjsko gasilno društvo, novomeška godba in velika množica ljudstva. Slavnosten govornik g. kapelan Jaklič slika zbranemu občinstvu v jedrnatem govoru zasluge škofa Barage za sveto cerkev, za slovenski narod in za človeštvo sploh ; zlasti slika pokojnika kot vrlega slovenskega pisatelja, ki je s svojimi nabožnimi knjigami neizmerno koristil slovenskemu rodu, primerja ga slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu, ker je na jed-nak način kakor ona dva izumel pismena in slovstveni jezik Očipve — Indijanov. Dokler bo živel kak Indijan v Severni Ameriki, bo s častjo izgovarjal ime slovenskega Barage; če ga pa pozabi Indijan, ne bo ga pozabil Slovenec, kojemu je toliko koristil v verskem in slovstvenem oziru. Po slavnostnem govoru igrala se je tombola, ki je vzbudila obilo nedolžnega veselja. Na veselico došel je tudi v Ameriki delujoči slovenski duhovnik, sedaj na počitnicah v domovini, g. F r. S u š t e r š i Č, ki je naprošen v krasnem govoru slavil življenje, delovanje in zna-čajnost imenitnega slovenskega misijonatja Friderika Barage. Boda svojega nikdar pozabil ali zatajil ni, dasiravno telesno oddaljen od Slovencev, je s peresom delal za nje spisujoč in pošiljajoč jim nabožne knjige. V Ameriki ga proslavljajo Indijani, katoličani, protestantje, da, celo vlada Zjedinjenih držav kot jednega najimenitnejših kulturonoscev; zaostati ne smemo za njimi Slovenci, ker bil je naš po rodu in duhu. Nesmrten je njegov spomin v katoliški cerkvi, ostane naj tudi med Slovenci. Govor g. Sušteršiča napravil je globok vtis. Se razni drugi govorniki so slavili Baragove zasluge zlasti za slovenski narod in človeštvo sploh. Veselica je bila v resnici ljudska, kajti zbrani so bili zastopniki vseh stanov, duhovniki, učitelji, uradniki, profesorji in nebrojna množica priprostega kmečkega ljudstva ; prihiteli so na slavnost zastopniki iz vseh delov slovenske dežele. Vršilo se je vse v najlepšem redu. Tak mož, kakor je bil pokojni škof Baraga, mož svetovnega pomena, apostolskega duha in delovanja, zvest sin sv. katoliške cerkve, vrl Slovenec in vnet pisatelj, plemenit in blag značaj pač zasluži, da ga proslavljamo in se ga spominjamo. Vsa čast in hvala prirediteljem veselice, pred vsem g. Juliju Treotu, ki je velikodušno vzidal spominsko ploščo na svojem gradu, in g. župniku dobrniškemu, da je dal napraviti doprsni kip v župni cerkvi. Zupljani dobrniški naj bodo ponosni na svojega rojaka misijonarja. Duh Friderika Barage naj prestvarja, preživlja, prenavlja slovenski rod. Bil je veltum v vsakem oziru; zatorej smemo vsi Slovenci reči ob stoletnici rojstva njegovega: Slava vekotrajna bodi nesmrtnemu spominu Friderika Barage!
(Samomor.) Z ozirom na notico, da je Blaž Šink v Brodeh skočil v Soro, se nam poroča, da v tem slučaju ni bil samomor, kajti v blaznosti radi alkoholizma zašel je Sink po noči v Poljanšico in se v vodi udušil, kajti truplo je bilo na suhem in le glava v vodi. — Popolnoma enak slučaj dogodil se je dne 28. t. m. ob 3. uri zjutraj na Suhi, ko je Janez Bupar, 46 letni, v blaznosti radi alkoholizma zašel v vodo Suho, kjer so ga z glavo v vodi dne 29. mrtvega našli. Oba sta bila cerkveno pokopana.
(Razpisane učiteljske službe.) Na petrazrednici v Postojini je do 16. avgusta razpisano mesto četrtega učitelja z dohodki letnih 500 gld. S to službo se zamore tudi spojiti mesto organista in pevovodje v ondotni dekanijski cerkvi s plačo 200 gld. Pro-šnje je nasloviti na okr. šolski svet v Postojini. — Na trirazrednici v Višnji Gori je razpisano mesto druzega učitelja z dohodki III. plač. razr. Prošnje je doposlati do 20. avgusta okr. šolskemu svetu v Litiji. — Na trirazredni ljudski šoli v Koprivniku je razpisano tretje učno mesto z dohodki IV. plač. razreda. Prošnje do 20. avgusta okr. šolskemu svetu v Kočevju.
*
* *
(Iz celovške Škofije.) Prezentovan je na župnijo Blatograd č. g. Janez V a n e č e k , župnik v Kameringu. — Premeščen je č. gospod Jos. B r a -b e n e c, provizor v Rangersdorfu, kot kapelan v Stali. — Razpisani sta do dne 11. septembra župniji Pliberk in Sv. Kri.
(Razni kmetijski stroji) se rabijo tudi med Slovenci čedalje bolj, ker naše ljudstvo dobro spoznava njihovo korist. Ker se je približal čas, v katerem se pri gospodarstvu najbolj rabijo stroji, opozorimo danes na znano dunajsko tvrdko „Ig. Heller, II. Pralerstrasse 49", katere razni kmetijski stroji so vsega priporočevanja vredni in prav zmerni v ceni. Cenike, tudi slovenske, pošilja Heller brezplačno.
(Mažaronske volitve.) V Sičicah pri Novi Gra-diški so volili. starosto. Vladni privrženec je dobil 5 glasov, opozicijski kandidat pa 55 glasov. Izvoljen je bil seveda vladni pristaš, katerega je radovoljno potrdila visoka vlada.
Društva.
(Vabilo k občnemu zboru možke Št. Jakobsko-Trnovske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani,) kateri bode dne 2. avgusta t. 1. ob 4tT. uri zvečer, v Križankih, v sobi kat. družbe na dvorišču v pritličji. — Dnevni red: 1. Nagovor prvomestnika. 2. Poročilo zapisnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev prvomestnika in njega namestnika. 5. Volitev zapisnikarja in njega namestnika. 6. Volitev blagajnika in njega namestnika. 7. Volitev zastopnikov k veliki skupščini. 8. Volitev dveh pregledovalcev računov. 9. Posamni nasveti.
(Razpored slavnosti slovesne otvoritve „Narodnega doma v Celju" in b1 a g o s 1 o v 1 j enj a zastave telovadnega društva „Celjski Sokol".) I, Dne
7.	a v g u s t a t. 1. Ob 8. uri zvečer v gledališki dvorani „Narodnega doma" : a) Prolog, b) Gledališka predstava: „V Diogenovem sodu". Uprizori „Dramatično društvo" iz Ljubljane, c) Koncert. Pri koncertu svira slavna gradska vatrogasua glasba iz Zagreba in nastopijo razna pevska društva. Podrobni vsporedi razdelili se bodo pri vstopu. — II. Dne
8.	avgusta t. I. Sprejem došlih društev na kolodvoru. Zajutrk v „Narodnem domu". Ob 10. uri odkorakajo vsa društva iz „Narodnega doma" na slavnostni prostor, kjer se bode služila ob '/»П- uri sv. maša pod milim nebom. Pri maši svira godba. Slavnostno blagoslovljenje zastave „Celjskega Sokola". Zastavi kumuje velerodna gospa Mara pl. Berks Čopova, soproga grajščaka in slovenskega državnega poslanca veler. gosp. Hugona viteza Berksa. Slavnostnega zabijanja žebljev udeleže se blagoslovitelj, kumica in zastopniki vseh društev. Starosta „Celjskega Sokola" pozdravi kumico. Kumica pozdravi vsa navzoča narodna društva. Društva vstopijo se v kolo. Godba zasvira sokolsko koračnico in po nagovoru staroste „Celjskega Sokola" se posestrimi nova zastava z zastavami drugih društev. Ob 12. uri opoludne odkritje spominske plošče in slovesna otvoritev „Narodnega doma". Ob 1. uri popoludne skupni obed v veliki dvorani „Narodnega doma". Pri banketu svira godba. Cena za osebo 1 gld. — Velika ljudska veselica. Ob 3. uri popoludne odhod iz „Narodnega doma" na slavnostni prostor poleg grajščine Lamovž v občini celjske okolice. Vspored: 1. Proste vaje. Izvajajo vsa sokolska društva. 2. Vaje s kiji. Izvajata bratska „Ljubljanski" in „Postojinski Sokol". 3. Vaje z ročki. — Izvaja „Celjski Sokol." 4. Javna telovadba vseh sokolskih društev na drogu, bradlji in konju. 5. Nastop čeških sokolskih društev z različnimi vajami. 6. Nastop raznih pevskih društev. 7. Različne telovadske in atletske vaje. 8. Ljudske igre in prosta zabava. Pri ljudski veselici svira godba. Vstopnina za osebo 10 kr. — Sedeži 20 kr. Društva in deputacije so vstopnine proste. Podrobni vspored dobil se bode pri veselici. Ob 8. uri zvečer plesni venček v veliki dvorani „Narodnega doma". Vstopnina za rodbine 1 gl. Za osebo 1 krono. — Člani zunanjih društev z društvenim: znaki so vstopnine prosti. Toaleta prosta.
(IX. skupščina zaveze slovenskih učiteljskih društev) bode dne 4. in 5. avgusta t. 1. v Celju. — Vspored : V sredo, dne 4. avgusta: 1. Ob 10. uri dopoludne seja upravnega odbora v čitalničnih prostorih „Narodnega
doma". Yspored posvetovanju: a) Poročilo o delovanju direktorija, b) določitev poročila za delegacije, c) razui nasveti. 2. Ob l/tll. uri dopoludne seja delegacije v mali dvorani „Narodnega doma" z nastopnim dnevnim redom: a) Pozdrav predsednika „Zaveze", b) Poročilo tajnika o delovanju upravnega odbora in o delovanju društev, zastopanih v „Zaveu". c) Poročilo blagajnika, č) Poročilo računskih pregledovalcev. d) Volitev treh pregledovalcev računov, e) Poročilo glede na „zavezno glasilo", f) Določitev letnih doneskov članov „Zaveze", g) Določitev vsporeda za glavni zbor in za sekcije, k) Določitev časa prihodnji (X.) skupščini „Zaveze", i) Volitev 4 rediteljev za glavni zbor. j) Nasveti in predlogi. 3. Ob 1. uri popoludne seje sekcij v čitalničnih prostorih „Narodnega doma" po vsporedu. ki ga določi delegacija. 4 Od 2. ure dalje pevske vaje. 5. Ob 8. uri zvečer „Koncert s plesom" v „Narodnem domu". Pri koncertu sodeluje vojaška godba c. in kr. ptšpolka Leopold II., št. 27. — V četrtek, dne 5. a v g u s t a : 1. Ob 8. uri sveta maša. 2. Ob 9. uri dopoludne glavni zbor v poso-jilnični posvetovalni dvorani „Narodnega doma" po vspredu, ki ga določi delegacija. 3. Po glavnem zboru se snide zopet delegacija. 4. Ob l. uri popo ludne banket v glavni dvorani „Narodnega doma". Za glavni zbor so oglašeni sledeči predmeti in predlogi : 1. Nekoliko misli o vzgojnem smotru ljudske šole. Poročevalec gosp. Henrik Schreiuer, ravnatelj c. kr. učiteljišča v Mariboru. 2. O Eoenhochovem šolskem predlogu. Por. g. Dragotin Cesnik, nadučitelj v Predosljah pri Kranju. 3. Predlog, „Zaveza slov. učit. društev" naj začne izdajati sistematično urejeno učiteljsko knjižnico, bode utemeljeval gosp. Vek. Strmšek, šolski vodja v St. Petru na Medv. Selu. 4. Predlog, „Ziveza slov. učit. društev" naj na pristojnem mestu deluje na to, da se bodo od zdaj zanaprej nastavljale kot suplenti ozir. suplen-tinje na ljudskih šolah k večjemu le take osebe, ki so dovršile najmanj 3 letnike učiteljišča ali vsaj 5 razredov kake druge srednje šole in ki se zavežejo, da napravijo potrebne izpite do določenega obroka, bode utemeljeval g. Fr. Brinar, učitelj na Crešnicah pri Vojniku. 5. Šolski muzej slovenskega učiteljstva v Ljubljani. Por. g. Jakob Dimnik, učitelj in urednik v Ljubljani. — Resolucije: 1. „Zaveza slov. učit. društev" ustanovi v proslavo in spomin na plo-donosno 50 letno vladanje Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani šoltki muzej slovenskega učiteljstva ter ga slovesno otvori 1. 1898 ob priliki X. glavne skupščine, ki se ima vršiti v Ljubljani. 2. Slavni direktorij „Zaveze" se obrni z okrožnico do vseh okrajnih učiteljskih društev, da bi blagovolila prispevati prvo leto po 10 gld., vsako nadaljno leto pa po 5 gld. za šolski muzej in sicer toliko čas», dokler bo muzej potreboval te podpore.
3.	Slavni direktorij se obrni s prošnjo za podporo na slavni občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane, na deželne zbore v Ljubljani, Gradcu, Gorici in Poreču in na c. kr. naučno ministerstvo.
4.	Direktorij „Zaveze" se pooblašča, da v sporazum-ljenju poročevalca poišče potrebne prostore za šolski muzej v Ljubljani ter imenuje potrebno število članov v vodstvo šolskega muzeja. 5. Slavnemu direk-toriju se naroča, da sestavi v sporazumljenju današnjega poročevalca potrebna navodila, pod kakimi pogoji naj se pošiljajo razne pošiljatve za šolski muzej v Ljubljani. — Gosp. Franc Praprotnik je umaknil svoje poročilo o „Slomšeku", zakaj, pojasnil bode slav. delegaciji.
(Prostovoljno gasilno društvo Trgovišču pri Vel. Nedelji) priredi dne 29. avgusta t. veselico, h kateri se prijatelji tega društva prav uljudno vabijo.
Telegrami.
Dunaj, 31. julija. Eadi velike povodnji je ustavljen skoro ves železniški promet. Na progi zahodne železnice blizu St. Hipolita se je odtrgal železniški stroj s štirimi vozovi od vlaka ter padel čez nasip, ki ga je voda iz-podkopala. Strojevodja je ubit, štirje uradniki in nekaj potnikov je ranjenih.
Dunaj, BI. julija. „Beichswehr" poroča iz Tridenta, da je politično italijansko društvo imelo političen shod, na katerem so izjavili italijanski deželni poslanci, da se ne udeležujejo preje deželnozborskega delovanja, dokler vlada ne ustreže italijanskim zahtevam.
Dunaj, 31. julija. Včeraj popoludne se je podrl oder pod Schwarzenberskim mostom. Vsi delavci, baje petnajst po številu, so padli v vodo; rešili so jih le pet.
Tedinj, 31. julija. Poljski strankarski shod je oblastvo dovolilo. Deželni odbor z mestnim zastopom je vložil ugovor proti dovolitvi.
London, 31. julija. „Reuters Office" po-Toča iz Carigrada: V zadnjVseji poslanikov se jo odobril načrt pogodbe mej Grki in Turki. Glede vojne odškodnine so se baje vsprejele
zahteve Nemčije. Prihodnja seja je danes zvečer. Poslaniki pričakujejo že odgovora velevlastij.
Avatr.-oger. društvo za plinove aamožige.
Plinovi samožigi.
Epohalna Iznajdba. Samouilganje plinovlh žarnlo po kem.-mehaničnem potu brez električne napeljave In baterije. Žarnlčna snov «e ne raztrga, kakor pri raznih elektr. uilgalniklh. Izpuhte vanje plina ln razpok tu nI mogoč.
Glavna zaloga pri 487 3-2
KARL OSWALD-u & C°
tovarna za bronaate leitenoe in kovinske Izdelke na Dunaji, Ш., Seldlgasse 23.
Meliisiiie- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnilobi z6b, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr.
Jedina zaloga	(28) *
lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani,
Resljeva oeata štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v LJubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composlta G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100—36
Provincijal brat Emanuel Leitner.
nadzdravnik.
Umrli мо:
29.	julija. Karol Vodnik, delavčev sin, 23 dni, Radeckega cesta 4, oslabljenje.
30.	julija. Janez čarman, sprevodnikov sin, 2 leti, Vodmat 64, convulsiones. — Rudolf Smerkol, črevljarjev sin, 23 let, Kongresni trg 17, oslabljenje. — Janez Bizavičar, posest. 76 let, Kolezijeke ulice 30, ostarelost.
V bolnišnici:
27. julija. Marija Ambroiič, gostija, 80 let, ostarelost.
Tržne cene v Ljubljani
dne 31. julija.
Pšenica, m. st.
Rež,	„ .
Ječmen,	„ .
Oves,	„ .
Ajda,	„ .
Proso,	„ ,
Koruza,	„ , Krompir, Leča,
Grah,	„ .
Fižol,	„ .
Maslo,	kgr.
Mast,	„ Špeh svež, „
hktl.
gl-
kr.
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje Svinjsko „ Koštrunovo „ „ . Piščanec . . , .
Golob.....
Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. m. ,, mehka, 4 „ „
Meteorologično poročilo
a a a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nabo	Л Л .S S s a« ► >
30	9. zvečer	7*4.5	14-3	si. sever	oblačno	
31	7. zjutraj 2. popol.	732-4 732-3	13 4 20-4	brezv. si. jvzb.	oblačno skoro oblč.	0-5
Srednja včerajšnja temperatura 16 7°, za 31° pod uormalom.
i!
Vsebina 15. zvezka 1897:
Cvetje s polja modroslovskega. (Spisal dr. Fr. L. — Dalje.) — Zupanova Minka. (Idila. — Zložil Auton Hribar.) V. V mestu. — VI. V kuhinji. — VII. K maši. VIII. Na obisk. — Kamenar. (Iz delavskega življenja. — Spisal Vrbovski. — Dalje.) — Pečene vrane. (Spisal —tr—.) — Življenje ua ladiji. (Spisal Matija Savs) — Ob Bilkanu. (Spomini iz Bolgarije. — Spisal Jos. Repina. — Dalje.) — Večer. (Zložil Auton Medved.) — Klinopisni spuini-niki iu sv. pismo. (Spisal dr. Fr. Sedej. — Dalje.)
—	Vojsko, najvišja župnija na Kranjskem. (Kraje-pisna črtica. — Zapisal J. R.) — Na platnicah: Pogovar Od pijače, inu ventoČejna tega Vin» med enim G : Fajmoštram, inu med šteriim Farmanim.
—	Dalje.) — Slike: Sitna Micika. (Slikal D. M.) — Maria Maggiore. (Cerkev Marije Snežnice v S mu.)
—	Voz dunaiske pomožne družba v Ljubljani ob potresu. — Trnovski zvonovi po ljubljanskem potresu. — Zupna cerkev sv. Jožefa na Vojskem. (Od vshodne strani.) — Crnogorka. — Črnogorec. — Črnogorec iznad Kotora.
Eksekutivne dražbe.
Alojzija M a 1 e n š e k a iz Sel posestvo (801 gld.) dne 4. avg. in 4.,sept. (ponovitev) v Krškem.
Josipine Kronabethvogel posestvo v Kamniku (2725 gld.) dne 14. avg. in 14. sept. v Kamniku.
Josipa M a č e k a iz Ljubljane zarubljena terjatev (902 gl. 73 kr.), terjatev 927 gld. 48 kr, dnć 16. avg. in 30. avg. v Ljubljani.
Franceta Č e r n e t a zemljišča v Trnovskem predmestju (220 gld. 20 kr., ponovitev, in 220 gld. 40 kr.) ter polovica zemljišča (56 gld.) dnu 16. avg in 13. sept. v Ljubljani.
Marije K o š a k iz Podgorice posestvo (870 gld.) dne 21. avg. in 25. sept. v Ljubljani.
Matije Štruklja iz Medvedec nepremakljivo posestvo 3655 gld.), terjatev 700 gld., dne 21. avgusta in 25. sept. v ijubljani.
Janeza Majerla dedičev iz Otovca zemljišča (1721, 335, 5, 55, 100, 20, 80, 30, 88, 60 in 30 gld.) dne 8. sept. in 5. okt. v Črnomlju.
Antona Š 1 a v c a iz Knežaka zemljišče (530 gld.) dne 16 avg. in 17. sept. (ponovitev) v Ilir. Bistrici.
503 1-1
Žalujočim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu vsega-mogočnemu dopadlo našega ljubeznjivega sinka, oziroma brata
Otokarja Kupljena
danes, dne 28. julija, ob 2. uri popoldne po kratki in mučni bolezni v boljše življenje poklicati.
Pogreb bode v petek, dne 30. t. m., ob 8. uri v jutro na pokopališču v Vojnivasi.
Sv. maše zadušniee brale se bodo v podružnici cerkvo sv. Marije Device v Vojnivasi.
Nepozabni rajnki se priporoča v pobožno molitev in blag spomin.
V Črnomlju, dno 28. julija 1897.
Anton Kupljen, Elizabeta Kupljen, stariši. Шгко Kupljen, brat. - Slava Kupljen, Zora Knpljen, sestri.
Zahvala.
504 1-1
Tem potom izrekam vsem sosedom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za toliko tolažljivo sočutje povodom zgube milega sinčka
Slstvkota,
in udeležbo pri sprevodu.
Šmartno pri Litiji, dne 29. julija 1897.
Franc Knaflič.
Najboljše sredstvo proti stenloam, bolham, kuhinjskemu mrčesju, moljem, zajedalkam domačih živalij.
/> i m
Kaclterlln"
učinkuje čudovito ! Usmrti — kot nobeno drugo sredstvo
vsakovrstno golazen — ln ga radi tega milijoni odjemalcev zahtevajo. NJega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime .Zaoherl'.
Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani:
Ivan Pabian, Kham & Murnik. A. Scliarabon,
F.	Grošel,	Adolf Kopriva, Viktor Schiffer, Karol J. Holzer, Josip Kordin, Jakob Scbober, Ivan Jebačin, Anton Krisper, Jakob Spoljarič, Anton Ječminek, Peter Lassnik, A. Stacul, Jeglič & LoskoTic, Alojzij Lenček, M. E. Supan,
G.	Karinger, Ivan Perdan, Frano Terdina, Mihael Kastner, Karol Planinšek, Uradniško kon-J. Klauer,	J. C. Roger,.	sumno društvo
Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičah, Kočevju, Krškem, Hribu Fr. Kovač, Idriji, Kranju, Kostanjovioi, Litiji, Mokronogu, Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, v TiZiču, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Žužemberku, Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Cirknici, Ložu, Kamniku, Vipavi. V Škofji Loki: M. Zigon in E. Burdych.	202 16-13
4rat>ilo
k
XII. redni veliki skupščini
družbe sy. Cirila in Metoda
v Okolji Ijoki v četrtek dne 5. avgusta 1897 1.
Vs pored:
I.	Sv. maš» ob 9. uri v mestni župnijski cerkvi.
II.	Zborovanje ob 10. uri pri „Zlati kroni". 1. Prvomestnikov nagovor.
Tajnikovo poročilo. Blagajnikovo poroč lo. Nadzorništva poročilo. Volitev jedne tretjine družbinega vodstva.
Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. Ivan Murnik, 2. dr. Ivan Svetina, 3. dr. Josip Vošnjak, 4. Andrej Zameji c. Volitev nadzorništva (5 članov). Volitev razsodništva (5 članov).
2.
3.
4.
5.
6. 7.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 20. julija 1897.
Prvomestnik: Tomo Zupan.
Podpredsednik:
Luka Svetec.
Prlstavek.
1.	Predvečer, dne 4 avgusta t. 1, naj se ob 8. uri p. n. skup-ščinarji in p. n. Ljubljančanje prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gosp. Ferlinca (pri „Zvezdi"). — Pevske točke bo izvajalo družbi sv. Cirila in Metoda posebno naklonjeno slav. pevsko društvo „Ljubljana".
2.	Dne 5. avgusta odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob 7 08 uri zjutraj.
3.	Po zborovanji skupni obed na Steinarjih pri g. Val. Sušniku ob I. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 3. avg. pri slavnostnem odboru v Škofji Loki. Kuvert brez vina stane i gld. 50 kr.
4.	Ob 5. uri koncert na Štemarjih. Vstopnina 50 kr.
5.	Odhod iz Škofje Loke proti Ljubljani z navadnim vlakom ob 9. uri 20 minut zvečer.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih
m
lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in sl. občinstvu
v
Fr. 8iške naslednik
J. Demšar
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani.
Naročita izvršujejo se točno po 165 3 nizki ceni. 509 6-1
507 3-1
Na prodaj so
1 vežna in i sobna vrata
z vsemi pritikliuami, jako elegantna in popolno nova. — Natančneje se poizvč v upravništvu .Slovenca".
Štajersko deželno kopelišče
se«!
Postaja Južne Železnice Pollčane. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom.
Prospekte razpošilja ravnateljstvo.
Svetovnoslovitl glavberjevo - «olnato • kisli-kastl vrelol, priporočeni od prvih zdravnliklh avtoritet proti obolenjem prebavnih ln dihalnih organov, in sicer:
Tempeljski vrelce, nsJPiS°8režuj0'a
SiirrSu rnikliin preizkušeno zdravilno sred-13 и 1 Iti 111ЛСЦ stv0i 230 20- 18
razpošilja vselfj sveže napolnjena
kopelisčno oskrbništvo v Rogatec - Slatini. Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja.
Glavna zaloga v Ljubljani pri MIh. Kastnerju In P. Lassniku.
rt S
Najboljšo pitno vodo
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskužono. od zdravniških (X.) avtoritet priznano, ima 4 31
——--najčistije lužne
K1SEUWE
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaini in vinom.
Prav ceneno se proda
s štirimi stanovanji, donašajoča 8% obresti. — Nataučneje pove Adolf Hauptmann, Reslieva cesta v Ljubljan'.	506 10—1
Kwizdov
restitneijski fluid
c. kr. privilegovana umivalna voda sa konje.
Cena steklenici gld. 140 av. velj.
Kwlzdova maža za kopita
koja preprečuje krhkost in lomljenje kopit. Lonček a 400 gr. gld. 1 25_
»ВДЖ0 SV® IWISII»
A.. ^
*>- ta.
Kwizdov	N т0/
korneuburški
živinski rcdilni prašek
veterin, dljet. sredstvo za коцЈе, govedo ln ovčad.
Cena škatljici 70 kr., pol škatlj. 35 kr.
Kwlzdovklt (lep) za kopita,
umetni kopitni rog Paličica 80 kr.
Kwlzdov kresolln.
izvrstno razkuževalno sredstvo. Steklenica 50 kr.
Kwizdove patentovane oklepalne obveze
iz gumija.
Patentovane oklepalne obveze izdelujejo se v sivi, Črni, rjavi in beli barvi v štirih velikostih, za levi in deanl nogi. Za obveze, merjene od a do b, v obsežju 20— 2S cm je primerna velikost št. 1 22-24 „ „	„ it. 2
24-27 „ „ „	„ ft- «
27-30 „ „ „	„ rt. 4
Patentovana oklepalna obveza velja v sivi barvi šf. 1 gld. 2 50, - št. 2 gld. 2 70, — št. 3
gld. 2-90, — št. 4 gld. 3-30. Cena obvezam v rjavi, črni ali beli barvi je za vsako številko pri komadu za 20 kr. višja, nego ona za sive obveze.
Kwizdovih ob varovalnih predmetov
na željo zastonj in franko.
И
o
4
B
ф O
S*
o
05	-« &
«s
4 P
a
a a p
113 8-5 iz gumija z.i konje
Razpošilja vsak dan glavna zaloga :
Okrožna lekarna v Korneuburgu.
Št. 8609
Razpis.
502 3-1
Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novem Mestu z dveletnim poučevanjem ш slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih
pet deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1897/98.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, (d katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati.
V šolo sprejemajo se tudi:
1.	Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. Šolnine na leto, in
2.	eksternisti, ki zunaj šole stanujejo iu plačujejo le šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prešnje, ki morajo biti kolekovsne s
kolekom 50 kr., se imajo
clo 31. avgusta 1897.
izročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu.
Prošnjam je priložiti rojstni list spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plačilu je prilož.ti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovršč to šolo, le dve leti vo-jaške prezentne službe.
Od dež. odlbora kranjskega
v Ljubljani, dnd 27. julija 1897.
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgub», ako hoče prodajati postavna dopuščene srečke in državna pisma.
Ponudbe na Ludovika Oesterreieher, BudapestVIll, Deutschegasse 8. 459 10-1 193 3
V najem se odda pod zelo ugodnimi pogoji
gostilnica in prodajalnica
Iv prijazni večji farni vasi na Gorenjskem. Pri gostilni je tudi klet za led. sadni vrt za hišo, spredaj lepo dvorišče in vrt za sočivje. V bližini je več grajščin, sploh dobra in iinovita okolica. Ponudniku treba je kacih 2000 gld. imovine za odkup blaga in mobilara.
Več pove iz prijaznosti uredništvo ..Slovenca", kateremu naj se pošiljajo ponudbe pod „I. M., Gorenjsko." 508 1
Cirkus Henry I Predhodno naznanilo.
Usojam si s tem velespoštovanemu p. n. občinstvu in c. in kr. posadki v Ljubljani najudaneje naznaniti, da bom s svojo najskrbneje sestavljeno družbo umeteljnih jahačev, obstoječo iz
100 oseb s 60 prekrasnimi konji
kakor tudi najbolje dresiranimi sloni, oploaml, medvedi, psi itd., itd. v kratkem s separatnim vlakom dospelv Ljubljano in da bom imei čast, prirejati vrsto	20 predstav "ФВ v višji Jahalni umetnosti,
konjaki dresnrl, gimnastiki, baletu, opremnlh pantomimah, s produkoijaml raznih dreslranlh živalij. — Zajedno si usojam v naprej dati zagotovilo, da se ne bom bal ne (ruda ne troškov, da si ohranim svoj že preje pridobljeni dobri glas, in da si pridobim daljno naklonjenost p. n. obiskovalcev za mojega bivanja v Ljubljani, — Olvoritvena predstava se svoječasno v tukajšnjih dnevnikih in s posebnimi lepaki naznani. Predprodaja vstopnic v c. kr. glavni tobačni trafiki na Mestnem trgu. Priporočujč se najbolje p. n. obiskovalcem in c. in kr. posadki v Ljubljani beležim z velespošt.
Henrik Koschke
Domača umetnost!
Podobarski i pozlatarski ateljš

v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32-34
se priporoča prečast. duhovščini in oerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje
oltai-jev
iz lesa v poljubnem slogu,
kipov
in
svetniških sob
iz gipsa , kamna , lesenih itd.
Oltarne skupine
__ iz različnega materijala.
Spričalo. Gosp. Andrej Rovšek je narodil pri iupnl cerkvi na Ježlci dva prav lična stranska oltarja v popolno zadovoljnost podpisanega predstejništva.
Predstojništvo župne cerkve na Ježicl,
dne 30. julija 1897. 50S 52-1
Proda se
na Jesenloah (Gorenjsko) tik ceste, sredi trga, blizu pošte, cerkve, kolodvora in tovarne ležeč travnik, zasajen s sadnim drevjem (dolg 137 m, širok 20 m) ter ЏЈГ prostor zelo pripraven za zidanje novega poslopja.	Pr-da so tudi v manjših delih.
Več se poizvč pri Janezu Bazlngar-ju, posestniku v Plavškem Rovtu, pošta Jesenice na Gorenjskem. 495 7—4

v lekarni u tudi dobira: Pristno frauooeko igranje т originalnih iMklwioah po 60 in tO kr.. med. konjak, med. m&laffa, najboljša, vso po najnižjih cenah, Želoz-nato klneiko vino, aagrrada vino (odvajajoče) itd.

>%T<
Splošno priznan je
kina-železnati malaga
kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam;
Steklenica gld. 1-BO, pol stekl. gld. t-—
Prireja se v kemično farinacev-tičnem laboratoriju
lekarne „pri zlatem orlu" J. Svoboda nasl. (Mardetschlaeger)
■v Ljubljani
kateri naj se dopoSiljajo naročila. Ondi dobć se tudi vsa homoopatična zdravila.
Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprafianja dajo se radovoljno in brezplačno.	64 62—29

;a Solidno tolaico. K!
Josip Cvetrecnik,
sobni slikar, Karlovska cesta št. 2,
se priporoča v vsakovrstna v sobnoslikarskl obrt spadajoča dela.	9 32—25
„Monopol-Excelsior"
se imenuje glasben avtomat posebno lepega, krepkega in polnega glasu. Če se v njega vržeta 2 kr., igra razne komade in napeve. Ni toraj samo v razvedrilo, ampak sploh po krčmah, restavracijah itd. lična sobna oprava, ki donaša dokaj dobička. Dobi se tudi proti mesečnemu plačevanju pri
Шш St&mpf el-itu ш3
v Ljubljani na Kongresnem trgu, Tonhalle.
m
mizarski
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 15
(v Medjatovi lilSi)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko.	322 35—13
mi
;a NnjuiK.io «eno. EX!
M
Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem začel izvrševati
ključavničarsko obrt
ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, osobito pa za napravo
štedilnih ognjišč, ograj itd.
po kolikor le mogoče najnižjih cenah.
Ako kdo cenjenih naročnikov ne more priti osebno k meni, blagovoli mi poslati dopisnico in pridem takoj sam k njemu.
Z najodličuejšim spoštovanjem
Janez Smole,
ključavničar
(859) 10- 10
Opekarska oesta št. 11 v Ljubljani.
Hiši v Ljubljani št. 5 na Žabjeku in št. 9 v Rožnih ulicah
sta pod ugodnimi pogoji iz proste	roke na p r o daj.
Natančni pogoji poizvedo se v pisarni gosp.	Ivana Gogale, C. kr. notarja v Ljubljani. 4§8 з-з
cTrgovinsRo naznanilo.
Stavnemu občinstvu in cenjenim siwjim odjemalcem utjudno naznanjam, da z dnem 1. avgusta
WF opustim
svojo filijalRo v S Ionov i R ulicaR,
liatero združim z vže mnogo let postujočo
** glavno prodajalnico
na Sv. &etra~%5lesljevi cesti št.
^Priporočam se nadatjni naklonjenosti ter beležim
velespoštovanjem
iJldotf dfCauptmann,
tovarna oljnatih barv, firneZev, lakov in kleja v Ljubljani.
«sr

494 2
I
II
Pleskarski in lakirarski obrt
tvrdko
Joisip Mako vee v Ljubljani
= na Bregu štev. 20 =
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, o?obito v prostoročno Izvršeno imltaoijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega Ш materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni.	390 62— 42
Ustanovljeno 1. 183Q.
Srebrna svetinja Pariz 1878. Častni in priznanski diplom na Dunaji 1873.
Insam & Prinoth
St, Ulrich
v Groden-u (Tirolsko)
se priporočata prečastiti duhovščini za
cerkvena dela iz lesa,
kakor: za izdelovanje altarjev, priž-nic , spovednic, krstnih kamnov, križevih potov, kipov svetnikov, podob Kristusovih, jaslic itd.
po najnižjih conah.
Ceniki brezplačno in franko.
Spričalo. Kip je došel nepoškodovan. Vse hvali slogu primerno umetnijsko izvršitev podobe, ki na gledalca napravlja velik vtis. Prisrčno se Vam zahvalim za lepo delo.	371 12—6
V Aleksandriji (Egipet).
F. Rajmund Bayerl,
apost. mis. in vikar v samostanu sv. Katarine.
jgft^T* Zajamčeno samočieta ^fi
a=
i
odlikovana z najvišjimi odlikovanji
Tomaževa fosfatna moka
iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko
je najbolje učinkujoče in najcenejše fosfornokislo gnojilo.
Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fos-forne kisline in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči.
Za vse vrste zemljine'prsti.
Za zboljšanje zemlje revne na fosforni kislini, za	vsa žita, oko-
palne in oljne rastline, za vinograde, hmeljne in zelenjavske nasade	in posebno za gnojenje travnikov.
Prekaša glede na poznejši vpliv vse superfosfate.
Jedva nedostajoča množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago.
Vprašanja in naročbe naj sd pošiljajo	56	36—19
prodaj ališču fosfatne moke
čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi
Mariengasse 11.
IT м t nnovljono leta 187O.
Izdelava perila
za gospode, gospl in otroke
□a debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
o o
I
M
O
fc
Jo« h gospode,
, jlndko ni prilh, •Tratnik», br«i miniti, 17 rr»t l«dn» id gld. 110 do « T» » „ «48 „ 16 — ■rajo* sa đoSke, »4Telikoitlh ilcerkakorgornl. J.dna od gld. 1-— do 1-40 „ 8 75 ,. 7 78 ■vltloo sa gospodo, e vrit
jedno 80 kr. do gld. 1-40 lei« gld. 1 80 do gld. 7 80 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do S to. Dvanajst maniet od gld. 9'SO do 4 60. U predlog-(VorliftJen) •d gld. S M do 8'—
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
ЈГ. O. Hamann
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. ln kr. mornarico.
MJC Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 66 28
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane oene!
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natanč/ii izvršitvi. Sušilnice za sadje ln zelenjavo. — Skropllnloe proti peronosperl, zboljšani sestav Vermolerov. — Hlatilnloe, mlini za žito, stiskalnice (preie) za vino ln sadje
različnih sestav (te stiskalniee imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Blamoreznloe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stiskalnice za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER na Dunaju,
П/2 Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
182 6 Zastopniki se iščejo. 265 20-9
Pošten in dobro izvežban
i pomočnik
sprejme ee takoj za dobro plačo v službo. Pismeua ponudba na Nikolo Preč-a, mesarja v Karlovcu.	486 3-3
LDD0YIK BOROVNIK
=: puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in 6trelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so ca c. kr. presjiuševalnici in od mene preskušene.	656 62—45
Slovenski In nemiki Ilustrovani ceniki zastonj.
Prečast. duhovščini, oerkvenlm predstojnikom ln dobrotnikom priporoča podpisani
svoje lepe izdelke
cerkvenih posod in orodja.
Ze izgotovljene reči, katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kellhov, svečnikov, kandelabrov za velikonočne sveče, lestenoev itd., prodam 20% nižje od prejšnje cene.
Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo.
Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko.
Z največjim spoštovanjem
Leo p. Tratnik,
153 20—17	pasar - srebrar,
Sv. Petra cesta štev. 27.
j
1
&
S
Zobozdravnik Avgust Schweiger „
»t a n u J c	M
v Ljubljani v hotelu pri Maliču, II. nadstropje št. 25—26.
Plombovanje v zlatu in platini.	^
Nova emajl- plomba, barve zobem slične, je jako trpežna ter se ne	^
obrabi niti tekom let, ter ne povzroča nikakih bolečin po plombovanji.	B
Umetni zobje v zlatu (samo amerikanski) brez nebesa, stranice iz kav-
čuka z zlatom obrobljene. — Za vse izvršitve popolna garancija.	J
Pozornost vzbujajoče: Kapljice za zobe, lastne izumbe. ^ olajšajo takoj zobne bolečine.	307 14 M
JtS" 13 i v a n j e etaluo.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljenje stare obleke ln tki» popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po nujuižji eenl bandera in vso dru^o obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavliaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-30
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Gledališke ulloe 4.
Prevzetje gostilne.
Podpisani si usojam p. n. občinstvu naznaniti, da sem dobro znano in staro
gostilno „pri ribču" Ц
v Kurji vasi štev. 4:
prevzel, kjer bodem p. n. občinstvu točil dobra lstrljanska ln dalmatinska vina, kakor tudi pristni dolenjski ovlček, potem vsaki dan sveže graško Kelnlng-hausovo pivo. — Postregel bodem tudi z dobrimi Jedili.
Za mnogobrojni obisk se najtopleje priporoča
A. RASBERGER, gostilničar, 489 3—3	v Kurji vasi št 4, .pri ribču".
. Ч 1 ■ u e
pop
ssr
I. kranjski
laneno-oljnati flrnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.

e
priporoča najceneje 59 104—81
Molf čCauptmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
ШЗ 1> m n a j s k a b o r z a.
Dnč 30. julija.
Ikapni drtavni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebrn . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. {jedilne delnice, 160 gld. , ... London vista.....',....
tO mark.....
tO frankov (napoleondor) Italijanski bankovci 0. kr. cekini . . .
102 gld. 10 ki.
. 102		20 .
		25 .
. 101		30 .
. 122		65 .
. 100		20 ,
. 945		
. зез		
. 119		45 .
j. 58		67 V.
. 11		73 .
9		51",
. 45		45 .
6	и	63 .
Dnč 30. julija.
4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srećke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želer. po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo L 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket f, Prijoritetne obveznice državne železnice . . .	, južne železnice 3 % .
.	. ^u'.ne železnice 5* .
.	, "loieujskih železnic 4 %
158 gld. 75 kr.
161
189 99 141 128 108 112
98
99 226 ! 83 126
У9
50
60
50 50 50 75 70 50 15 25 50
Kreditne srečke, 100 gld......
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld......
St. Genćis srečke, 40 gld.....
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . .
Ljubljanske srečke.......
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Mont&nsta družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
200 gld. 147 ,
50 kr.
1. 19		50
. 25		50
		50
	■	50
. 22	•	25
162		—
r. 3415		—
. 394		—
. 84	9	75
. 134	9	25
. 171		—
. 1<6	n	62
Nakup ln prodaja Ifi
TB*k«vntnlh driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
(»varovanje za zgube pri i-ebanjlh, prs užrebunje najiufišcga dobitka. K slan t na i s vrši te v naročil na borzi.
ttenjarnlčna delniška družba
.Л! K 81 C U I»"
fiolizeili it. 13 Dunaj, Rarishiltirstrasse 74 B.
_ Pojasnila -£B v vseh gospodarskih in «nančnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaof|sl(lk vrednostih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega jbrestovanja pri popolni varnosti Bf naloženih glarulo, K