ISSN 0351-6407 Vlažen, mrzel Luka - kmalu s”eg pri kuka. Jasno bo. Po nižinah fh^la ali nizka oblačnost. Murska Sobota, 14. oktobra 1999, leto Ll, št. 41, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT OMIZJE, str. 10 GOSPODARSTVO, str. 6 Železnice - molznica za tiste, ki so znali MAJDA HORVAT V/A/O Bo /N/ ^70 SOAt p/L MA tsca por p/L-set-e Šest milijard življenj Zgodilo se je rojstvo tisočletja. General-nemu sekretarju združenih narodov Kojiju %ii S° šestmilijardtega Zemljana, dečka, rojenega v Sa-sl^Položili v roke in svetu sporočili veselo novico. Bolj kot ^6/aje °b,emJasno sporočilo druge vrste, da ima me-i'nf>C> skupnost obveznost in dolg do Sarajevčanov, Balkana ,rpij° Srozo,e nasilja in vojne. Zato takrat, ko je c‘k d yeni deček z visokim predstavnikom svetovne organiza-kij^tel številnim novinarjem, sploh ni bilo pomembno, da se k na Zemlji rodilo kar nekaj življenj. Ne ve se, kje ra!l za.)okalo novo življenje, kajti tudi rojstvo šestmilijar-^ana je bilo napovedano po izračunih in ne po tem, ^n‘čno imeli preštete vse ljudi sveta. Viso^i tehniki civiliziranega sveta, ki sega v pro-%0 p Veso^a’ Pa na Zemlji vseh človeških življenj še prešteli an 0 ne zat0, ker čudo tehnike in razvoja temu ne bi bilo ^,ere j ker živi milijarda ljudi daleč od visoke civilizacije, so v^astl bogatih. n’ sem s' vze^a v r°he knjigo, me je prešinila misel Ijud' ela M0 ^Sta’ b' P°Pisala življenjske zgodbe ^Prej h 'Sveta- Trapa! Nikoli in nihče je ne bo napisal Še ^°ii in ° knjige spisane le o nekaterih življenjih ter ^1'1 n1nin'liciar niti vrstica niti beseda o življenju mnogih, ^Jenje človeških življenj bodo minile prej, preden bo Vredno toliko, da bi mu določili zgolj golo številko. AKTUALNO DOMA, str. 3 Puconska Kerna raste in se navaja na hebrejščino K Savel centru še bižuterija center 2 o o V okviru akcije Vaše podobe življenja v Vestniku smo novinarji in drugi sodelavci na čelu z direktorico Podjetja za informiranje Irmo Benko prejšnji četrtek obiskali hodoško občino, kjer smo bili deležni veselega in gostoljubnega sprejema. Tako se je med družabnim srečanjem s krajani v kmečkih opravilih pomerila Vestnikova ženska ekipa z moško hodoško, v kateri je bil tudi župan Ludvik Orban. Izid je bil prijateljski 2 : 2. Seveda pa naš obisk ni bil samo zabavnega značaja. Tako so se novinarji v stiku s krajani seznanili z lokalnimi problemi, v občinski stavbi pa je bila okrogla miza Hodoš 2001. Več o obisku si lahko preberete v današnji številki. TK marles marles hiše d.o.o. Hiše po vaši meri Javni razpis zaposojilo za študij Finančna pomoč države pri študiju Zadnji rok prijave je 5. november avni razpis za študij, ki je bil objavljen prejšnji petek v časopisju in Uradnem listu, bodo z zanimanjem prebirali predvsem tisti študentje, ki niso upravičeni do štipendije. Posojilo za študij je v prvi vrsti namenjeno rednim študentom, zanj pa lahko zaprosijo tudi izredni študentje in tisti, ki so vključeni v program 5000, v vseh primerih pa velja samo za dodiplomski študij. Ponedeljek je bila v Pacu predstavitev —Prtvoda knjige Centralizacija zahodne »a (j . nemškega profesorja ekonomije ioje iZjC.rz'v Mannheimu Ronalda Vaubla, ki <’^Murain uredil Andrej Horvat. "Prerez bilo predstavljeno, v strnjeni obliki t>ati’d^ v njeni pozitivni vlogi - r°Pa dileme, bolje pasti, kijih ponuja v uVod '^'g3’ k' -ie razdeljena na ^iri poglavja, z ^entrar.0^'™ zan'mivo vprašanje na temo ^ada]je 1Zac'je in moči »izstopa« in »ugovora«. dfočja sSeJoteva meril učinkovitosti Evrope s poj ^olja, Popisov in transferjev, zaščite pnavanja . et'iskc politike, denarne pomoči in ura-'tike. y । lndustrije, obdavčevanja in denarne pd- ej inči se loteva vprašanja učinkovitosti. ravni sodelovanja in sodelovanja pri različnih izhodiščih. Pod drobnogled postavi tudi razvojno pomoč v državah EU, preskrbo z denarjem in ekonomske mehanizme za zagotavljanje dohodka. Zatem se loti analize delovanja evropskih institucij in odpira vprašanje prikrite centralizacije. Ob analizi pa ponuja tudi rešitve ali, kot je zapisal v spremni besedi naš glavni pogajalec dr. Janez Potočnik: »Pisec izpelje vrsto preprostih in dobro, utemeljenih predlogov za preoblikovanje institucij Evropske unije.« Skratka, gre za sicer drobno, vendar kakovostno knjižico, ki nam na razumljiv načinpred-stavi vse »dobro in slabo« v Evropi in sejo splača prebrati. JV, foto: JZi V družini študenta, ki zaprosi za posojilo, dohodek na družinskega člana ne sme presegati celoletnega zneska 200 % (889.080 SIT) zajamčene plače, prav tako študent ne sme prejemati kadrovske ali republiške štipendije, prednost pa imajo tisti, ki sevpišejo v prvi letnik študija, prav tako tudi študentje, ki so imeli v predhodnem študijskem letu povprečno oceno najmanj 7,5, enako velja za prosilce, ki so vključeni v program izobraževanja za brezposelne in tiste, ki imajo posebne potrebe zaradi funkcionalne prizadetosti. Razpisanih je 13.100 lotov (1 lot je vreden 5000 SIT), osnovna višina posojila na mesec je 20.000 SIT (240.000 SIT letno), ki pa se lahko poveča največ za dva lota (študentom, ki se šolajo zunaj kraja bivanja, prosilcem, katerih dohodek na družinskega člana v preteklem letuje manjši od 130 % . zajamčene plače in prosilcem s posebnimi potrebami), tako daje lahko najvišji znesek 30.000 SIT. Vsak posameznik se mora odločiti, za katerega od lotov bo zaprosil, kajti le-ti določajo dobo prejemanja (lot A - 4 leta, B - 3 leta, C -2 leti in D -1 leto). Študent podpiše pogodbo z Novo Ljubljansko banko ali Novo kreditno banko Maribor, ugodnost tovrstnega posojila pa je predvsem regresiranje realne obrestne mere s strani države, in sicer znaša osnovna višina regresa 50 % realne obrestne mere. Dodatno regresiranje se uveljavi, če ima študent povprečno oceno med 7,5 in 8,5 (višina regresa je 75 % realne obrestne mere), ob pov- prečni oceni najmanj 8,5 pa se realna obrestna mera v celoti regresira. Z odplačevanjem posojila bo študent začel po koncu študija, oz. ko se zaposli, vendar največ dve leti po prenehanju prejemanja posojila. Doba vračanja je za največ eno leto daljša od dobe prejemanja posojila. V Murski Soboti sprejemajo vloge na Zavodu za zaposlovanje v Ul. arhitekta Novaka, in sicer v ponedeljek, torek in četrtek med 15.00 in 18.00. Rok oddaje je 5. november, prijavite pa se z obrazcem Vloga za bančno posojilo za študij in regresiranje realne obrestne mere (obrazec DZS - 1,57), ki ga kupite izključno v knjigarnah. Priporočljivo je, da vlogo oddate osebno, kajti v primeru, da le-ta ni popolna, jo lahko do roka oddaje še dopolnite, če pa nepopolno vlogo pošljete po pošti, je ne bodo niti obravnavali, tako da bo potrebno razpis in navodila k obrazcu pozorno preštudirati. Prošenj za pridobitev bo najverjetneje precej, vendar bo študijska posojila prejela le peščica, saj lahko že iz približnega izračuna ugotovimo, da gre pravzaprav za borno višino sredstev. DARJA TIBAOTi AKTUALNO OKOLI NAS 14. oktober 1999, Iz Ljubljane piše Odpoved poskusom Policisti so se prijeli za verigo n ndijansko poletje - to je bil drugi najtoplejši september v zadnjih desetletjih - je šlo dobro na roko številnim organizatorjem prireditev, ki se v našem glavnem mestu kar vrstijo. Te bi lahko nani- zali na vrvico kot kostanj, kot so (včasih?) delali v Prekmurju. Lične zelene hišice za pečenje kostanjev, ki so last mesta, so se z oktobrom razrasle po mestu in naznanile prihajajočo mrzlo jesen. Najemnina za njih je 50 tisoč tolarjev in mestne oblasti niti niso oddale vseh 25 ponujenih lokacij, ker med ljudmi ni zanimanja za peko. V središču mesta, tako recimo pri Tromostovju, pa so oddane stalnim kostanjarjem. Majhna merica je po 200 in velika po 350 tolarjev; pečejo pa izključno uvoženi italijanski kostanj, ki je manj črviv. Kje so časi, ko so Dunajčani jedli slovenski kostanj slovenskih pekov! Davka na dodano vrednost kostanjarji ne obračunavajo, hvala bogu! Ali so jedli tudi pečen kostanj, ne vem, vem pa, da so se imeli lepo. Ljubljanski klošarji (ali recimo »postopači« ali brezdomci) so imeli vsakoletni jesenski piknik, tokrat prvič v organizaciji Rdečega križa, tako da so lahko vsaj en dan v letu počivali in jim ni bilo treba žicati za pare; bili so deležni zdravniškega pogleda, lepe besede in srečelova. Potem pa so se (lahko) družno podali na drugi konec mesta, na železniško postajo, kjer so Slovenske železnice slavile 150 let prvega prihoda vlaka v Ljubljano, kjer se je veseljačilo ob pivu. Kot začetek proslave je bil zamišljen prihod stare kompozicije »cuga« in pendolina, najsodobnejšega tirnega prevoznega sredstva, ki bo na naših progah začel voziti prihodnje leto. Koliko denarja so za to potrošili, se seveda ne ve, za kakšen kilometer železnice pa zagotovo. Po desetletju zaprtja so v Ljubljani ponovno odprli dva lokala, ki sta bila značilna za mesto in smo ju tudi mi večkrat omenjali; obnovljena je kavarna Evropa, znana še iz prve Jugoslavije, in Emonska klet pri Maximarketu, nasproti »prekmurske ambasade«, ki je zaslovela v zadnjih letih zadnje Jugoslaviji in v kateri so »študirale« številne generacije pritepencev v Ljubljano. Pivnica Emonska kletje takšna kot nekoč, obokana kletna beznica, ima pa najdaljšo točilno mizo v Ljubljani, dolga je 15 metrov. Na otvoritvi seje trlo ljudi, od ministra Razgorška do »odštucanih« eldeesovskih mladincev in sester uršulink, saj je klet last uršulinskega samostana. Sveže žemlje in golaž ob polnoči je njihov moto. Na stenah pa so velike in ogabne packarije, ki naj bi bile slike. Manj sreče je bilo za Makalonco, to je lokal na idealnem mestu nižje od Tromostovja tik nad Ljubljanico, saj najemniku lokala mestne oblasti ne izdajo dovoljenja, ker naj bi zmaličil Plečnikovo dediščino. Lokal naj bi bil predvsem pristan, šele nato gostišče. Po sporu najemnik zatrjuje, da so mu lokal poškodovali še pri obnovi Hribarjevega nabrežja, sam pa je v te kletne prostore, kjer so domovale podgane, vložil preveč denarja, da bi se sedaj predal. Prekopavanje Ljubljane, kar je bilo glavno mestno opravilo čez poletje, se končuje, toda predor pod Gradom bo zaprt še lep čas, to pa povzroča prometni kaos, podoben tistemu v Murski Soboti ob sončnem mrku, a to policaje ne skrbi preveč. Oni imajo drugo delo: da bi preventivno vplivali na varno vožnjo, so si omislili akcijo »veriga«, s katero nadzirajo hitrost prometnih udeležencev. Zadeva poteka tako, da si na kratkem cestnem odseku sledijo radar za radarjem, tudi do pet, pa še radar na motornem kolesu. Verjetno bodo akcijo nadaljevali tako dolgo, da bodo ujeli nekoga, ki bo prekoračil hitrost pri vseh v »verigo« postavljenih radarjih. Solidarnostno obveščanje voznikov med seboj z »žmiganjem« sicer deluje, a kaj, ko policisti lovijo tudi te »žmigarje«. Nekateri pa pravijo, da so policisti postavili to verigo za to, da se ne izgubijo v prometu. Vendar pa ti policisti niso edini, ki so med ljudmi osovraženi; dva mestna inšpektorja sta namreč na jesenski akciji in kontrolirata, ali imajo ljudje pse na vrvici in ali pobirajo iztrebke. Potem pa se pritožujeta, da so ljudje agresivni bolj kot psi! Šefinja inšpekcijskih služb pa je izjavila, daje stanje vedno boljše, ker je že polovica psov na vrvicah. Za »dreke« pa še nimajo natančnih podatkov, ker MARJAN HORVATI jih ravno vnašajo v računalnike! IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Spomenik žrtvam jedrske eksplozije nad Hirošimo. FOTO: REUTERS Svet jedrskega orožja Slovenija že zdavnaj ratificirala pogodbo meriški republikanci so presenetili ameriško in svetovno javnost, ker so uvrstili na dnevni red zasedanja sena- ta Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), ki so jo več kot dve leti skrivali po senatnih predalih. CTBT je bila pripravljena za podpis v OZN 24. septembra 1996, vse države pristopnice pa obvezuje, da se odpovedo vsakršnim jedrskim poskusom v vojaške namene. Še isti dan so jo podpisale vse velike jedrske sile, med njimi tudi ZDA, s svojim podpisom pa se je izkazala tudi Slovenija, ki je CTBT ratificirala 31. avgusta letos. Pogodba ne bo veljavna, dokler je ne podpiše in ratificira 44 posebej določenih držav, med katerimi so tiste, ki so sodelovale na zasedanju konference o razorožitvi leta 1996, ter tiste, ki imajo zmogljivosti za morebiten razvoj jedrske bombe. Od jedrskih sil sta pogodbo že ratificirali Velika Britanija in Francija, medtem ko Rusija in Kitajska čakata na prvi korak ZDA. Odlog glasovanja Predsednik Clinton in njegov kabinet v sodelovanju z nekaterimi demokratskimi senatorji sta začela republikance malce prepozno prepričevati, daje ratifikacija sporazuma v interesu ZDA, vendar noben razsoden človek ni mogel pričakovati, da bi zavladal takšen odpor do ratifikacije sporazuma, še posebej zato, ker se ZDA rinejo na čelo svetovnih pritiskov za prepoved poskusov in širjenja jedrskega orožja. Potem ko je postalo jasno, da v senatu ne bo mogoče zbrati dvotretjinske večine, potrebne za ratifikacijo, se je spustil Clinton skupaj z zagovorniki odgovornega dejanja v kampanjo za odlog glasovanja, vsaj dokler mu ne bi. uspelo prepričati zadostnega števila senatorjev na republikanski strani. Proti prepovedi In zakaj so republikanci proti ratifikaciji in s tem prepovedi jedrskih poskusov? Sami trdijo, da zato, ker upoštevanja CTBT v drugih državah ne bi bilo mogoče uspešno nadzirati, zaradi česar bi lahko nekatere države kmalu dosegle ameriško jedrsko prednost in ogrožale njeno nacionalno varnost. Glede na »izkazane« sposobnosti Cie, ki je lahko le bedasto pogledala, ko sta Indija in kasneje še Pakistan počila svoji bombi, in na izkušnjo z bombardiranjem kitajskega veleposlaništva v Beogradu, ko je CIA prvič in zadnjič določila tarčo, bi temu argumentu lahko deloma še verjeli. Drugi argument je bil zmanjševanje ameriške vojaške moči, ker naj bi zaloge jedrskih bomb počasi rjavele v skladiščih, če ne bi občasno kakšne spustili v zrak oziroma pod zemljo. Potem so Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-001-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12.1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. ' rt bili našteti še taki ali drugačni razlogi, pri čemer se je nepoučenemu opazovalcu zdelo, kot da bi bili še vedno sredi najhujših časov hladne vojne. Toda tudi tokrat stojijo za njimi posebni interesi, v tem primeru vojaško-indu-strijskega kompleksa, ki potre- Na koncu loncev bujenove nov denar, zato P^flg imeti sovražnike, PrpoREDoS* šljene. S knjižnico nad knjig0 __ ovesi o jari kači in steklem polžu ali povest o pokrajinski študijski knjižnici v M. Soboti se vleče in vleče. Ali lahko obstaja Pokrajinska knjižnica brez pokrajine? Številne občine, ki spominjajo na kmečka dvorišča z nekaj kurami in domišljavim petelinom, ki si domišlja, da se dan brez njegovega kikirikanja nikakor ne more začeti. Kure nosijo jajca, ki so sicer »položki«, vendar to »kokota« ne moti. Župan organizira sestanke, hodi na sestanke in ima, kar je najpomembnejše, svoj grb in svojo zastavo, ki je praviloma samo navadno britje norca iz zakonitosti heraldike. Blišč neznanja in napuha. Življenje v regiji je popolnoma zamrlo, če odmislimo nemogoč promet, ki smo ga ljudje ob Muri »fasivali« ravno zaradi zaplotništva vaških matadorjev, kajti ta poteka - sui generis - brez njihovega znanja in ravnanja. Povezava Vladivostok-Madrid je pač več kot dejstvo, ki so ga v času komunističnega mraka njihovi someščani plačali s samoprispevkom. To se zdaj zaradi njihove popolne nesposobnosti uničuje za višje državne interese. Živimo v državi, kjer vse poteka na deklarativni ravni, v državi, ki potrebuje butce, ne pa pametne izobražene ljudi, ki znajo gospodariti na svojem. Ti ne potrebujejo telovadnic zaradi telovadbe, šol zaradi izobraževanja in knjižnic zaradi branja. Župani potrebujejo samo zgradbe, na katerih bo visela občinska zastava, in ob njihovem ministriranju predsedniku države ali pa vsaj kakšnemu resornemu ministru pri polaganju temeljnega kamna ali rezanju traku se jim bo ustvaril občutek velepo-membnosti. Zato nimamo in nikoli ne bomo imeli pokrajinske knjižnice ne konsistentne regionalne politike. Regija, ki je delovala v času komunističnega mraka konsistentno, deluje zdaj v demokratičnih časih kot občinsko kulturno-umetniško društvo, v katerem vadijo štirje pevski zbori. Tri babe vodijo vsaka svoj zbor, v četrtem pa same nastopajo. Vpis v srednje šole je tako majhen, da se te zapirajo, nekdanja pomurska regija ne dosega niti 60 odstotkov bruto dohodka ljubljanske regije, brezposelnost je pomešana z brezperspektivnostjo in apatijo. V regiji se na da speljati niti ene pametne stvari, ki ima zadostno kritično maso kapitala in znanja, ker imamo vaška dvorišča s štirimi zbori. Spomnim se za lokalne politike zoprnega nastopa višje kustosinje pokrajinskega muzeja, ko je na sestanku s predsednikom države s svojim primerom pokrajinskega muzeja zabila žebljico na glavico in pokazala na bistvo pomurskega propada. O groza, s kulturo, ne pa s kakšnim bedastim menedžmentom. Navzoče župane ni motilo nekompetentno nakladanje nekega Balažka, motilo jih je resno govorjenje višje kustosinje. O sancta simplicitas! nike in seved s raZUflieti, glasila, ne mor J depOjib neprebrane vile (naj mi pretiraVt tak0 p**1'*«8? za knjige k°t P daSest j. Nenazadnje! ‘' celom neznanje, prav P eblažem A be, zaradi katere5 S. obrača vgro ' Vcentra^ Preidimo k bote, na mir” ^v v® 180OkvadramJnojnfrast štor z vso P° . jn je n« n Ker pokrajin časa,dok16^ wte®a"trebi10 P«st0^ znanje m jZ zac sj prf končati zgod1 tako k hitro in rad0 stna °b žtipab°v' s pomočjo dr^šjfše, resi P ž(1)ee. ki ™islij0 ve^tud^ pokrajinske oV prot* bi Vem, ti^^vsak tepčki/ tvibo^tr^^^^ se zavedal, d Q kot s* lahko Pomurju- ,abim P0'1 poniji leje, razen s'a jva|ec čan Sobote- J dobro mesta treje resi. oktober 1999 AKTUALNO DOMA p°9ovor z županom občine Cankova Viktorjem Voršičem »Ni tako, kot smo pričakovali!« Komentar B»’onastala občina Cankova je z 2.260 prebivalci, - kvadratnih kilometrov in 16 naselji med manjšimi slo n k™ lokalnimi skupnostmi. Dodatne probleme pa jim P se največkrat s po-iajoVs. ad|ne,s katerimi posku-itfj/r ““stranki nesnago iz je-so še zahteve in-^titi t h S U^’ da treba na' »osti voj *e Z oPozorili o oporeč-^at'6 •" PreP°vedi kopanja, kozla abčino za grešnega ^](’a|,,ledten, ko za vse drugo lik»fla skupnost zanje prak-Ob^taja. ^že^0 nezavidljivem polo-1 lmet' cankovska občina 5®Ud°^0 Pr' upravlja-3Vske8a iezera- ta na" •itlfo ,eravai° izdelati ureditve-^tUdi’ Ot Sestavni del projekta °dlok o spremembi na-rabe vsai tistega dela ga lahko uporabljali s Xaniene. Kot je znano, je ^UjeA^nhcija jezera zadrže-^e|ej, *n s tem obvarovanje ih krajev, med njimi burska Sobota pred tože Ker je Ledavsko jeze-zamuljeno, te svoje ''loiiu Akcije ne more več v NljiJ3^81'’ pr* čemer je tudi V%ra°St Zadrževalnika vode ZPolovljena, zato bi bilo Razprostranjeno Ledavsko jezero v Kraščih. Foto: M. JERŠE treba jezero čimprej ustrezno sanirati. Akumulacija, ki se ustvari v zimsko-spomladanskem obdobju, zagotavlja v poletnem sušnem obdobju določen pretok vode in ohranitev življenja v potoku Le-dava ter posredno tudi delovanje čistilne naprave v Murski Soboti. Zavedati se moramo, da mora imeti vse to določeno težo in ceno. Prebivalcem, ki živijo ob jezeru in so marsikdaj oškodovani, je treba omogočiti novo priložnost. Tako bi del zbranega denarja lahko porabili za razvoj Ledavskega jezera in spremljajočih dejavnosti, kot so ribištvo, čolnarjenje itd. Podobno velja tudi za načrtovano vzgojo obvodnih rastlin. Država kot lastnik je predaleč od jezera, da bi lahko S v kmečki hiši Mtiinn v Selcah v lenarški občini so ustanovili pred tridese-V delaj?Za varstvo otrok So bili zaP°' i"1 Ci1 ^etijskih zadru-i^ediij š kmetijskih pose-k’ 'i jo ohd °ga kar v kmečki H ?a Pa JJa-° Stare jablane, 'ZgovOrila i° zakonca in si ta Ne v v a dosmrtno rento. Petindvajset ot- ^'jo; ™etov' Za otro' 'Uhk’ ^UŠL8?'^'03 Julka k a kojza Rebernik Kf' 3 barija Vaši. -Foto: TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA VABIMO VAS: VSEŽIVLJENJSKO UČENJE NA VASI OSNOVNA ŠOLA TIŠINA torek, 19. oktobraggob9.00.uri. Elektomaterial Lendava Nalepljen na veliko Stikala in vtičnice ‘8 m. o restavracija PINKI-DIANA M SOBOTA UNIVERZA ZA 3. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ■ ob 18.00 uri OHRANJENJE TRADICIJE KOT ELEMENT KVALITETE ŽIVLJENJA OSNOVNA ŠOLA BELTINCI od 12.00 do 16.00 ure PRVO SENJE ZA UČENJE pred ŠOPINGOM v M. SOBOTI j na ustrezen način pripravila vse potrebno in imela resen interes, zato je lokalna skupnost poklicana, da to naredi skupno z občani, država pa jim prisluhne in priskoči na pomoč z gmotnimi sredstvi. Ravno z ureditvijo tega jezera bi lahko dobili izjemno turistično točko, zlasti za obiskovalce ob koncu tedna. Ko bodo vsi potrebni projekti nared, lahko upamo, da bo marsikdo, ki danes zmajuje z glavo, spremenil svoje mnenje. Potem bodo tudi sami začutili, da to sploh ne bi bilo slabo, saj bi ob prostih dnevih lahko uživali v prijetni naravi. S tem bi Ledavsko jezero v Kraščih lahko postalo majhno goričko morje. Seveda pa morajo najprej urediti vprašanje upravljanja. Jezero je namreč dovolj veliko, da je prostora za vse. Takrat se bo zagotovo razmahnil tudi turizem. Ne pozabimo, da je v bližini tudi turistična kmetija Ferencovih, v okviru katere deluje center za oživljanje domače obrti. Seveda bo treba razširiti tudi druge dejavnosti, jih povezati in zaokrožiti celotno ponudbo. Tedaj bo Ledavsko jezero v ponos Pomurju in canko-vski občini, za zdaj pa ob njem uživajo le najbolj strastni ribiči. MILAN JERŠE« Poskusno zbiranje plastike Rumeni pokrovi endavsko podjetje Elektromaterial, ki je bilo lani zaradi presežnih delavcev deležno večje medijske pozornosti, je te dni poskrbelo za presenečenje. Njihove vtičnice in stikala so zelo opazno »nalepljeni« na jumbo panoje. Izbrali so torej prostor, ki ga, razen morda Mure, pomurska podjetja ne zasedajo, ali tistega, kjer se običajno pojavljajo in potrjujejo veliki in pomembni. »Plakatna akcija ima nekaj razlogov,« je pojasnil direktor Elektromaterialov Štefan Šoš. Najpomembnejši je ta, da je v domačih trgovinah tuja konkurenca čedalje hujša in je bilo treba začeti z novimi trženjskimi prijemi. In ker je po desetih letih samostojnega delovanja podjetja to doma še vedno premalo znano, so združili predstavljanje izdelkov s promoviranjem imena družbe. »Ta akcija je sovpadala z našo udeležbo na sejmu sodobne elektronike. Ciljno publiko smo po poti do Ljubljane želeli opozoriti na našo navzočnost,« je povedal sogovornik. Svoje izdelke odločneje predstavljajo z reklamnimi fotografijami v trgovinah, več kot kdaj pa so tudi oglaševali v ciljnih gospodarskih revijah. Za reklamo ni megle Ali stoji za reklamnimi oglasi družba z dovolj trdnim poslovanjem? Osemmesečni rezultati, ki jih je konec septembra obravnaval tudi nadzorni svet družbe, so po izkazanem dobičku pričakovano nekoliko slabši od lanskega primerjalnega obdobja. »Porast zalog je bil manjši kot lani, poslovni rezultati pa so bili stroškovno obremenjeni z izplačilom 7,8 milijona manj izplačanih plač prej zaposlenim tujcem,« je manj uspešen rezultat pojasnil direktor družbe Štefan Šoš. Dodal je še: »Kljub temu je poslovni rezultat trden, finančni položaj družbe pa dober, saj je zadolženost Elektromateriala pri bankah zelo majhna. V celoti poslujemo z lastnimi viri sredstev.« Pomembno so povečali prodajo na nemškem trgu, kjer so prodali v osmih mesecih za milijon mark izdelkov, do konca leta pa bodo dobrih pol milijona mark iztržili tudi na madžarskem trgu. Delež prodaje povečujejo še v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, medtem ko obseg prodaje doma in nasploh v primerjavi z lanskim letom upada. Vodotesnost na novo Sedaj tudi veliko stavijo na dva nova programa stikal in vtičnic. Prvi bo nadomestil najstarejšo družino izdelkov Mikro, drugi pa staro obliko vodotesnih stikal in vtičnic. Nove izdelke bodo trgu ponudili še to leto, tujemu pa po pridobitvi certifikatov kakovosti. MH« Poleg starih oblačil in baterij so začeli zbirati tudi odpadno plastično embalažo odjetje Saubermacher & Komunala M. Sobota, edino slovensko komunalno podjetje z dvema certifikatoma (poleg ISO 9001 so prejeli tudi ISO 14001), je oktobra začelo z dodatno dejavnostjo, ki je zaenkrat le poskusna, glede na vedno večjo onesnaženje z odpadno plastično embalažo pa lahko le upamo, da bodo z-njo nadaljevali tudi po preteku treh mesecev. Saubermacher Komunala je specializirano podjetje za zbiranje odpadkov in posebnih od- padkov. Spomladi so začeli zbirati stara oblačila, na voljo so zabojniki za zbiranje rabljenih oblačil - skoraj neverjetno je, koliko oblačil se zbere na ta način; kar je dobrih in uporabnih oblačil, odberejo sodelavci humanitarnih organizacij in jih podarijo pomoči potrebnim, drugo pa se uniči. Septembra pa so začeli v sodelovanju z osnovnimi šolami zbirati stare baterije (kdorko- V zabojnike z rumenim pokrovom bomo lahko odslej odlagali odpadno plastično embalažo. li jih lahko zbira v vrečkah ali škatlah, in ko bo nabral večjo količino, pokliče podjetje), oktobra pa so začeli zbirati odpadno embalažo. Prav odpadna embalaža predstavlja na odlagališčih komunalnih odpadkov skorajda največjo količino, kajti vedno več brezalkoholnih pijač je v plastenkah, v zadnjem času tudi pitna voda. Na državni ravni pripravljajo že nekaj let projekt, v kate-. rem naj bi sodelovali vsi proizvajalci, ki uporabljajo plastično embalažo. Kdaj bo prišlo do realizacije, je vprašanje, kajti po-, trebno bo poskrbeti ne le za zbiranje, ampak tudi za uničenje plastike. Saubermacher Komunala seje za tokratno poskusno zbiranje plastike odločila na pobudo zasebnega podjetja ASD Boračeva, d. o. o., iz Radenec, ki ima dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor za izvoz odpadne plastike. Poskusno zbiranje bo trajalo tri mesece, na 30 zbirnih mestih bodo poleg zabojnikov za zbiranje steklenic in kovine postavljeni tudi zabojniki z rumenim pokrovom za zbiranje odpadne plastike (plastenke, folije idr.). Po treh mesecih se bodo na osnovi analize zbranih odpadkov odločili, kako naprej. Izvoznik se je odločil za posel s plastiko zaradi interesa tujega predelovalca, verjetno pa bo morala biti količina dovolj velika in primerna, da se mu bo izvoz splačal. BBP, FOTO: JZ« 6 FINANCE & GOSPODARSTVO_____________________ 14. oktober 1999, Borza Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 05.10 do 12.10.1999 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 5. 10. 99 12. 10. 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 14.417,00 14.405,99 -0,08 Dolenjska banka - imenske 20.000,00 19.900,00 -0,50 Droga Portorož 35.646,00 35.499,46 -0,41 Emona Obala Koper 2.314,00 2.314,00 0,00 Etol Celje 21.228,00 21.181,30 -0,22 Intereuropa Koper 2.572,00 2.470,08 -3,96 Istrabenz Koper 2.920,00 2.920,00 0,00 Kolinska Ljubljana 2.155,00 2.199,87 2,08 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 27.82*00 26.424,86 -5,04 Lek, razred A 38.721,00 35.969,11 -7,11 Luka Koper 3.115,00 3.178,09 2,03 Mercator, poslovni center 13.197,00 14.004,13 6,12 Petrol Ljubljana 26.988,00 25.639,32 -5,00 Probanka Maribor 27.600,00 28.000,00 1,45 Radenska 2.270,00 2.255,98 -0,62 SKB-banka 2.347,00 2.348,00 0,04 Zdravilišče Moravske Toplice 1.376,00 „ 1.381,00 0,36 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 790,00 767,17 -2,89 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 114,00 113,98 -0,02 Republika Slovenija, 2. izdaja 103,20 103,33 0,13 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 14.000,00 13.600,00 -2,86 Color Medvode 4.322,00 4.309,58 -0,29 Fructal Ajdovščina 2.253,00 2.254,54 0,07 Gorenje Velenje 2.409,00 2.447,28 1,59 Helios Domžale 37.567,00 37.291,39 -0,73 Kerna Puconci 2,990,00 3.290,00 10,03 Tovarna sladkorja Ormož 4.300,00 3.389,53 -21,17 Veletrgovina Potrošnik 2.400,00 2.255,30 -6,03 kratkoročni papirji del nakupnega bona NB12 {v sit) 2.789,00 2.605,00 -6,60 obveznice na prostem trgu Sl. odškodninski sklad 66,90 66,95 0,07 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 92,70 93,50 0,86 NFD 1 89,80 89,66 -0,16 ZVON 1 75,50 76,52 1,35 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 92,00 92,94 1,02 ZLATA MONETA 1 74,70 76,76 2,76 POKOJNINSKI BON 44,90 43,57 -2,96 ATENA TRI 53,10 57,91 9,06 INFOND ZLAT 53,20 59,71 12,24 KMEČKA DRUŽBA 48,10 50,08 4,12 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 38,50 36,82 -4,36 Slovenski borzni indeks SBI 1.903,17 1.859,29 -2,31 Borzni indeks obveznic BIO 107,10 106,71 -0,36 Indeks delnic PID-ovPIX 1514,74 1582,08 4,45 Dnevi podražitve delno polnih skladov inule dni se je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v glavnem trgovalo s svežnji. Rednega trgovanja je v zadnjem času ponovno malo, osrednji trg, ki so ga pri nas oblegali investitorji, je bil trg delnic pooblaščenih družb, zato je na tedenskem nivoju največ porasel indeks PIX, za dobre 4 %. M Svetovni finančni trgi so bili tudi te dni pod vplivi različnih novic. Indeks Dow je tudi v tem mesecu, kljub nekoliko ugodnejšim četrtletnim rezultatom ameriških korporacij in ponovne obljube Zveznih rezerv, da ne bodd povišali obrestne mere, izgubljal vrednost. Trenutno je na nivoju 10.500 točk. Ta torek so bile vrednosti drugih indeksov: FT-SE 6.174, Dax 5.358 in Nikkei 18.090 točk. ' Na domačem trgu je bilo v teh dneh na tedenskem nivoju nekoliko več prometa kot pretekle tedne. K temu so pripomogli številni svežnji in večji posli z državnimi obveznicami, ki so ob tem še popravili vtis iz rednih dnevnih trgovanj. Zvezda teh dni so bile ponovno delnice »najboljšega soseda«, ki so pridobile kar dobrih 6 odstotkov. V petek seje z njimi trgovalo celo že po 14.200 tolarjev, enotni tečaj pa je znašal 14.070 tolarjev za delnico, potem je delnica začela nekoliko izgubljati, zato je trenutno pri 14.000 tolarjih. Najbolj šo se pocenile delnice Kovinotehne, z njimi seje trgovalo z malo nad 760 tolarjev. Med upravama Merkurja in Kovinotehne so zapihali nekoliko mirnejši toni, to pomeni, da se bosta družbi kljub vsem zapletom povezovali sporazumno. Največ se je znižal tečaj delnicam Leka, ki so cenejše za dobrih 7, prednostne pa celo za dobrih 9 odstotkov, tako so redne delnice vredne 35.969 tolarjev in so ponovno vse hližie 7P doseženem letošnjim najnižjim vrednostim. Podobno ceno so imele še delnice Krke in Petrola ter delnice Interevrope, ki so še vedno aktualne zaradi špekulacijskega menjalnega razmerja med Interevropo in Luko Koper, ki je ponovno nekoliko bolj v ošpredju večjih medijev. Tako so delnice Luke Koper v tem tednu nekoliko porasle, za 2 %, delnice Intereurope pa padle za slabe 4 %. Indeks SBI je zaradi teh padcev še sam izgubil 44 točk in je ta torek vreden 1.859 točk. Nasprotno pa je indeks PIX je dosegel svojo ponovno najvišjo vrednost. Njegova zdajšnja, vrednost 1.582 točk je za približno 12,6 odstotka višja od vrednosti v začetku meseca septembra. Največ so k tej trenutni rasti prispevali delno zapolnjeni skladi, med njimi se je najbolj podražila delnica Infond Zlat, na 59 tolarjev, podobno seje podražila še delnica Atene 3 in nekoliko manj delnica Kmečke, družbe. Nekoliko zmernejšo, stabilnejšo rast imajo polni skladi, ki v teh dneh najbolj spreminjajo lastninsko strukturo. Na prosti trg so se v teh dneh uvrstile delnice Mladinske knjige, d. d., Tiskarne d. d., družbe Košaki TMI, d. d., Sijaja iz Hrastnika ter v petek še delnico Inlesa, d. d. Ta torek se je začelo trgovati še z delnico Medaljona, d. d., to je delniška družba, ki se je, čeravno je zbirala certifikate kot druge pooblaščene družbe, kasneje preoblikovala v delniško družbo, kot je takrat dovoljevala zakonodaja. IGOR LEBAR! Kerna uspešno premaguje težave Poslovanje v hebrejščini Do konca leta bo dobiček večji za 20 odstotkov - Kar za 50 odstotkov večja proizvodnja kremenčevega peska - Nujna posodobitev proizvodnje ečinski lastniki puconskega podjetja Kerna, d. d., so zaposleni, njihovi družinski člani in upokojenci, preostalih 40 odstotkov kapitala pa odpade na Pomursko družbo za upravljanje, Niko, d. d., in pokojninski sklad. Trenutno imajo zaposlenih 95 delavcev, s čimer se njihovo število v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. Spodbudna pa je drugačna struktura zaposlenih, predvsem kadrov z visoko strokovno izobrazbo. Ker tudi v slabših časih niso odpustili nobenega delavca, je njihova bistvena naloga, kako čimbolj posodobiti in avtomatizirati proizvodnjo. Pri tem računajo na mlade strokovnjake z ekonomskega, gradbenega, kemijskega in računalniškega področja. Trgovina vzporedno s proizvodnjo »Z letošnjimi rezultati poslovanja smo lahko zadovoljni, saj v osmih mesecih beležimo 8-od-stotni porast prihodkov. Če se bo ustvarjeni dobiček .v zadnjih treh mesecih gibal tako kot doslej, ga bomo povečali v primerjavi z lani za 20 odstotkov. Proizvedli smo 67.000 ton kremenčevega peska, kar je za 50 odstotkov več kot leta 1998. Tega nismo načrtovali, toda glede na trenutne potrebe ruške tovarne dušika, ki je 40-odstotni kupec naših količin, smo se odločili za tolikšno povečanje proizvodnje. Nekoliko večje zaloge peskov ob koncu leta pa bomo čez zimo v glavnem prodali. Pri proizvodnji gradbenih materialov beležimo 7-odstotno povečanje ali 10.000 ton. Tako bomo do konca leta proizvedli okrog 15.000 ton gotovih proizvodov. Ti bodo v skupnem prihodku pomenili približno 50 odstotkov, kremenčev pesek 20 odstotkov, trgovinska dejavnost pa 30 odstotkov. Prav trgovina pa se vse bolj vključuje v našo osnovno dejavnost. Pri tem mislim zlasti na prodajo gradbenih materialov na drobno,« pravi direktor puconske Kerne Branko Drvarič. Domači trg pokril izpad v tujini Očitno bodo letošnji rezultati precej odvisni od domačega tržišča. »Pri izvoznih poslih namreč zaostajamo za 15 odstotkov, ker vzhodna tržišča v Rusiji, Belorusiji in Jugoslaviji niso zaživela. Lahko pa se pohvalimo s prodajo na domačem trgu, saj je le-ta v primerjavi z lani večja za 20 odstotkov. Med tujimi tržišči trenutno največ prodajamo na Hrvaškem, kjer smo lani ustanovili svojo firmo. Zadovoljni smo tudi z doseženim na'Češkem in Poljskem, delno pa se nam odpira avstrijsko tržišče. Svojo firmo, ki je medtem zaživela, smo odprli še v Lentiju na Madžarskem. Relativno dobro smo se uveljavili tudi v BiH, v zadnjem času pa še v Makedoniji. Prav tako smo se dogovorili za posle z Izraelom. Pri slednjem potekajo zadeve ne- koliko počasneje, hebrejščini. Je pa za g zelo zanimivo spomladi zaceli d dbjšč.« v Izraelu, kjer je veliko gr Kerna je letos delničarjem že drugič izplačala dividende. Medtem ko so lani izplačali denar za obdobje 1995-1997, so ga zdaj za minulo leto. Vrednost dividende je 90 tolarjev bruto in je približno 30 odstotkov neto dobička. Prav tako so zadovoljni z vrednostjo njihove kotacije na Ljubljanski borzi, torej jih investitorji visoko cenijo. Obnovljena avtobusna postaja kremenčevih ■ ie,** »Povpraševanje je po hidroizolacij** b sanacijskih materi y ta nih lepilih, pose namen pripravljaj bflnl0 službi nekaj novosti. 1 s pomočjo trgovske sničili naj večjo inv apoJ-bomo gradili poa®1.^ nilnico kremenčev^ novo embalažo. < prih0' bo dokončana sP°nkrOgr dnje leto, bo vredna^ lijon mark. Potem b gradnja sušilnice su o popolni preno ^eravnGe dbenih materialov-bila oprema zanjo kuPJ dnjih 15 let*-la, zato jo botreb ^wrPiic* noviti,« ugotavljaj ske Kerne Sedemdest milijonov za osem tisoč potnikov Po tridesetih letih je dobila soboška avtobusna postaja novo lepšo podobo I vtobusna postaja Avtobusnega podjetja M. Sobota v središču mesta bo odslej med najbolj urejenimi v Sloveniji; prav gotovo _____bi bila, če bi tudi podjetje Zvezda - Diana uredilo kioske, ki so tik ob postaji. Mnogi potniki, turisti in izletniki ocenjujejo mesto ali pokrajino po avtobusni postaji, kajti večkrat je to tudi edino, kar vidijo med kratkim postankom. Ker so to po navadi javni objekti, so tudi manj urejeni kot drugi, ki so namenjeni turistom. Osnovno pravilo pri urejanju je predvsem funkcionalnost. Če bodo potniki v prihodnje stopili v čakalnico, sanitarije ali okrepčevalnico na postaji, bodo zagotovo prijetno presenečeni. tisoč potnikov. Poleg avtobusov in potnikov Avtobusnega prometa pa uporabljajo postajne Na dan je na soboški avtobusni postaji 380 prihodov in odhodov avtobusov in okrog osem Avtobusni promet M. Sobota je dobil v torek uporabno dovoljenje za obnovljeno in ooleošano avtobusno oostaio. površine in objekte tudi potniki in vozila drugih prevoznikov, čeprav je avtobusna postaja last Avtobusnega prometa. Zato so ob preureditvi razmišljali racionalno: če že ne morejo zaračunavati »črnim« uporabnikom postaje, bodo poskušali imeti vsaj nekaj koristi od čakajočih potnikov. Po tridesetih letih, kar je postaja na sedanji loka-cijii, je to prva večja investicija, namenjena izboljšanju ponudbe in udobnosti potnikov. Doslej je bila postaja deležna le manjših izboljšav; v osemdesetih letih so zaprli vrata med čakalnico in priljubljenim gostinskim lokalom »Teksas«, in to je bil prvi večji šok za potnike; potem so bili postavljeni (kot odgovor Diane) zunanji kioski, nato pa se je začel konec osemdesetih let Avtobusni promet s spremembo poslovne strategije razvijati tudi v turistični in gostinski smeri. Odprli so poslovalnico in menjalnico turistične agencije Klas in gostinski lokal Buško bar. Od julija do konca septembra letos je Gidos iz Lendave rekonstruiral 290 kvadratnih metrov postajnih površin, od tega je 110 m2 prizidka. Vrednost naložbe je okrog 70 milijonov tolarjev. Polovica obnovljenih površin bo namenjenih nrodaii mesečnih in dnevnih vo- šoferjev, rijam za osebje _ potniko^]fIi-pa bo narnenj 0|ena tudi dodelovali, se je na slovenskem tržišču dobro uvelja-V ’Zal pa kaže, da je tudi ta obsojen na propad. Z uvedbo stečaja v , elijski zadrugi Panonka je ta namreč postal del stečajne mase za-ge’ saJ je le-ta ustanovitelj podjetja, ki danes deluje kot družba z ^odgovornostjo. stv .Vi Punonka Semenar-zdai zaposlenih 29 dela- ja JPo besedah Jožeta Kuhar-jeJJev'etu 1997 prevzel vo-pa ob sedanjem štev8U Pos!ovania s tolikšnim if” de'avcev n' mogoče ^podariti. Z ustanovitve v maju 1997 je nate Fan°nka na Semenarstvo 32 zaposlenih, to pa je K ,° breme za družbo, v tv'tev katerega je Panonka t'e poldrugi milijon to-k "Snovnega kapitala, Se-^rstVo Pa je od zadruge zaloge, druge premični-n^Premičnine pa vzelo v V h pWskem letu ie Kuhar od cij0 “^zahteval dokapitaliza-z nepremičninami, in S?sanie stroškov delovne sile SeHierernenien način pridelave Pre^’ nai bi jo organizirali Pr’ kooperantih. Ker takšnega predloga tosln- $emenarstvo še naprej Lj ”'Zgubo, ki je lani in pre-i»rjev 6 d°segla 22 milijonov to-Mika ^s pa se bo negativna 1$ ^-^večala še za nadaljnjih tolarjev. b£21budni dosežki stanovanjskega varčevanja ..... 1111 ----------- sanjskih načrtov V11--------- ---------- na varčevanje po nacionalni stanovanjski Petih letih bi privarčevali 35 milijard tolarjev (lije bj| j nac'onalne stanovanjske varčevalne sheme kažejo, da ^tljajo v odziv prebivalstva nad pričakovanji. Kot ugota-1 vlad0 ,anovanjskem skladu Republike Slovenije, ki je v sodeči , po omenjeno obliko varčevanja, je bilo sklenjenih t0 dsfotk b' , ak°jc bi,° za petletno obdobje sklenjenih že več 'Ijard*V ^asiejj0'. Varčeva,ni,i pogodb. Upoštevajoč mesečna vplačila, dojg *°*arjev f pet'h letili na ta račun privarčevali okrog 35 milnih Z' fega bi uveljavili tudi pravico do skoraj 80 milijard oc»ih * 01 uvelJav"i Sicer Stanovanjskih Posojil. na 28^ Prej.e' stanovanjski v dolgoročnih 1 .J i *>8 mr® zagradnj° tV'°gza ! IJarde tolarjev t ^eV on S -Oraj 4,5 ntilijar- t0 Pov ^at0 so razPi- ^a f Za 2,8 mil'jar' V1' P°S0ji|"aC'n S° 'ahk0 v Uprav V Vlšini 90 od-‘amPrOsilcemICene Vsote vsem SPodh, |Pop°lnimivlo- ^žine Sredstev prejele ^5*“ Pa b°do dolgo- °r bivali nanačr- Podjetje gospodari s 190 hektarji kmetijskih zemljišč, katerih lastništvo s Skladom kmetijskih zemljišč še ni razčiščeno, vendar jih je le dobrih sto hektarjev v dolini Krke, kjer je zemlja primerna za semensko pridelavo. Dejavnost Semenarstva je lastna pridelava semena trav in njihova dodelava, pridelujejo semenska žita, vendar dobršen del v kooperaciji pri kmetih in Kmetijskem gospodarstvu Črnci, na Hodošu pa jih dodelujejo. 15 hektarjev lastnih površin so letos namenili pridelavi semenske koruze, ki so jo na Hodošu tudi dodelali, prav tako pa imajo tudi lastno pridelavo bučnega semena. Nekoč so bili znani po pridelavi čebulnic, gomoljnic in drugih okrasnih rastlin, s tem pa se zdaj ukvarja le okoli 60 kooperantov, v lastni pridelavi pa imajo le tisto, kar jim ostane po prodajni sezoni. Jože Kuhar pravi, da program čebulnic in gomoljnic opuščajo, saj se s prodajo le-teh ukvarja vedno več uvoznikov. Sicer pa bi morala po njegovem proizvodna usmeritev Semenarstva v 80 odstotkih teme- Ijiti na kooperacijski pridelavi, tovanje stanovanjske politike, kjer si obetajo tudi nekatere novosti, zato si republiški stanovanjski sklad prizadeva za spremembo statuta. Z njo bi lahko kot investitor z aktivnim sodelovanjem z občinami, mesti in njihovimi stanovanjskimi ter zemljiškimi skladi vplival na povečanje stanovanjske ponudbe. Izračuni namreč kažejo, da bi se do leta 2004, ko se bo iztekla večina varčevalnih pogodb, lahko soočili s presežkom povpraševanja na nepremičninskem trgu, kar bi povzročilo dvig cene Novo odpuščanje delavcev Planika Kranj sami pa bi pridelovali le zahtevnejše kulture. Prav tako bi morala veljati posebna skrb dodelavi in trženju lastnega proizvodnega programa ter trženju uvoženega zelenjavnega, cvetličnega in okrasnega programa ter seveda storitveni dodelavi na lastnih zmogljivostih. Semenarstvo Hodoš se namreč lahko pohvali z najsodobnejšo dodelavo v Sloveniji, ljudje v družbi pa so za to tudi ustrezno strokovno usposobljeni, saj jih pri tem bogatijo predvsem dvajsetletne izkušnje. Kakšna bo prihodnost tega skoraj 30-članskega kolektiva, ostaja zaenkrat vprašanje. Daje družba predvidena za prodajo, je jasno, zanjo, pa se zanima več kupcev, predvsem zaradi kakovostne dodelavne linije. Največja škoda bi seveda bila, če bi se na tem območju prekinili semenar-sko dejavnost, zato bo pri izbiri kupcev potrebno upoštevati predvsem to. Najboljša rešitev bi stanovanj. Računajo, da bo tega leta povpraševanje po 10.000 stanovanjih. Neurejene zemljiške evidence naravnost silijo v izboljšanje evidentiranja nepremičnin ter vzpostavitev katastra stavb in registra stanovanj. S tem bi omogočili neposredno in pregledno subvencioniranje povsod tam, kjer bo to resnično potrebno. Hkrati pa je treba računati tudi na posojilo svetovne banke za financiranje stanovanjske oskrbe. Zato bodo z novostmi v stanovanjski politiki skušali omogočiti lažji dostop do stanovanj. V ta okvir spada tudi nacionalni stanovanjski program, ki je že' usklajen in prehaja v vladno obravnavo. Da bi sledili dinamiki gradnje, so izvedbo stanovanjskega programa razširili z dosedanjih pet na deset let. MILAN JERŠEi bila vsekakor izbira več partnerjev, in če se med možnimi kupci že omenja semenarska hiša, ki nima lastne dodelave, bi moral pokazati zanimanje za nakup tudi zadružni sektor oziroma kooperanti, saj se le tako lahko ohrani semenarska tradicija na tem območju. LUDVIK KOVAČ FOTOGRAFIJA: NATAŠA JOHNOV ■ Kompas MTS Hodoš Bodo kupci prišli z železnico? rezcarinska prodajalna Kompasa MTS na Hodošu ni doživela takega razcveta, kot so napovedovali ob njenem odprtju pred petimi leti, kajti tudi sam mejni prehod proti pričakovanju ni prevzel dela prometa, ki se vali prek Dolge vasi. Nakupovalni turisti se torej, kljub dolgim uram čakanja v Dolgi vasi, niso usmerili proti Hodošu, promet v trgovini pa vedno bolj upada. »Mi računamo, da bo železniška povezava povečala tudi preostali promet, da se bodo ljudje vozili na delo, z zaposlitvami DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. »Zamrznitev« v Lukovici ne bo dosegla Turnišča aradi »zamrznitve« proizvodnje v Lukovici in zaradi težav pri poslovanju družbe Planika se bo število zaposlenih v Planiki Kranj prihodnje leto zmanjšalo za sto sedemindvajset delavcev. Zmanjšanje števila zaposlenih naj ne bi prizadelo turniškega obrata, ki ima tržno zanimiv in poslovno uspešen proizvodni program. Čeprav je bilo ob sprejemanju sanacijskega programa za družbo Planika napovedano, da bo imelo delo tisoč petsto štirideset delavcev, jih trenutno dela tisoč tristo sedeminpetdeset, prihodnje leto pa naj bi jih ostalo le še tisoč dvesto trideset. Družba se namreč, kljub sprejetemu sanacijskemu programu, ubada s problemi tržne uspešnosti nekaterih proizvodnih programov ter s finančnimi težavami, ki jih prisilna poravnava ni uspela rešiti, zato vodstvo družbe pripravlja določene spremembe sanacijskega programa. O tem, podjetniški kolektivni pogodbi, o vsebini pisma o dobri nameri in možnostih delovanja sindikatov v družbi se je prejšnji teden vodstvo družbe dogovarjalo s predstavniki sindikatov, ki delujejo v družbi, na pogovoru pa je bil tudi Janez Kovač, sekretar Območnega odbora ZSSS za Pomurje. V pismu o dobri nameri uprava napoveduje, da bo pripravila do prvega decembra sedemdesetim odstotkom delavcev pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in še desetim odstotkom do januarja dva tisoč. Preostalim pa bi ponudili pogodbe o zaposlitvi za določen čas. (To pomeni, da bi jih lahko družba zaradi ugotavljanja presežnih delavcev brez odpravnin in drugih obveznosti gladko postavila na cesto.) Sindikati predlagane vsebine pisma ne bodo podpisali, saj bi to posredno pomenilo, da pristajajo na zmanjšanje števila zaposlenih, kot ga načrtuje uprava. Sindikalisti so se zato dogovorili, da z upravo ne bodo podpisali nobenega akta vse dotlej, dokler vsi sedaj zaposleni ne prejmejo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. MHI pa se bo povečala tudi kupna moč. Padec prodaje na Hodošu namreč povezujemo tudi z nizko kupno močjo na obeh straneh meje,« je povedal direktor poslovne enote Kompasa MTS za Pomurje Drago Domanjko. V prodajalni Kompasa MTS na Hodošu so zaposleni štirje trgovci, ob večjem prometu pa bi lahko dobilo delo še več domačinov. Slovenija se je v pogajanjih z EU zavezala, da bo v času pri-družitvenega članstva zaprla brezcarinske trgovine. »Tega še ni storila in vedno bolj sem prepričan, da tudi ne bo, dokler ne bomo postali polnopravni člani evropske unije,« je izjavil Drago Domanjko. Najavil je še, da za takrat pripravljajo vzporedne programe, kajti v trgovinah bo potrebno ponujati blago, ki ga neko območje potrebuje. MH, FOTO: NJ ■ (IZ)BRANO 14. oktober 1999, Na tapeti Druga trgatev na Pomurskem sejmu Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer pred vinskim hramom rasteta modra kavčina, potomka najstarejše vinske trte na svetu, in radgonska ranina, samonikla sorta Radgonsko-Kapel-skih goric, so opravili 2. trgatev grozdja obeh sort. Spomladi so ob rezi spili vino lanske trgatve, letos pa so iz grozdja obeh sort stisnili 30 litrov mošta. Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je v letošnji trgatvi videl simbolično sodelovanje med radgonsko občino in sejmom ter med Slovenijo in Evropo. Po njegovih besedah trgatev najavlja tudi sejem sadja, na katerem bodo med drugim okronali novo vin- sko kraljico.. V. TOŠ, FOTO: NJ ■ Sožitje generacij Ob tednu otroka so se zbrale minuli petek v Domu oskrbovancev Rakičan na družabnem srečanju s kratkim kulturnim programom štiri generacije: predšolska otroka iz enote Filovci kot ciciban in čebela, šolski otrok s svojo harmoniko, pevski zbor vzgojiteljic iz Vrtca Moravske Toplice in seveda oskrbovanci doma. Pobudo za srečanje so dale skupaj z direktorico doma Vijolo Bertalanič vzgoji- teljice iz omenjenega vrtca, ki so same ali skupaj z oskrbovanci zapele tudi nekaj pesmi in ki jim bo to druženje za vedno ostalo v lepem spominu. »Ni šlo za nobeno formalno srečanje, ampak za druženje kar tako, da drugi drugim polepšamo dan. Bile smo ganjene nad sprejemom v domu in sodelovanjem oskrbovancev, tako da nameravamo dogodek še ponoviti ob božiču,« je povedala vzgojiteljica Danica Horvat Celec. TOMO KOLEŠ ■ Na Cankovi je tudi pokopališče za bližnje naselje Skakovci. Od leta 1984 se ponašajo tudi z novo mrtvašnico, ki je medtem postala dokaj nefunkcionalna. Zato razmišljajo zlasti o preureditvi tistih prostorov, ki so bili prej namenjeni za obdukcije. S tem naj bi pridobili več prostora za svojce umrlih ob pokopih, še posebno pozimi. Foto: M. JERŠE Športni pogovor s podžupanom Hodoša Edijem Kerčmarjem Nogometni klub s popolnoma amatersko osnovo Športni center do leta 2001? lede na to, da imamo le malo manj kot 400 prebivalcev, obstaja uradno organiziran le nogometni klub Hodoš, ki bo letos praznoval petnajsto obletnico, saj je bil ustanovljen leta 1984. Tekmuje v prvi občinski nogometni ligi s člansko in mladinsko selekcijo, poleg tega pa je še dokaj aktivna veteranska ekipa, ki ima letno pet do šest srečanj z moštvi veteranov s tega dela Slovenije in iz Avstrije, Madžarske in Slovaške,« nam je ob našem obisku dejal Edi Kerčmar, podžupan občine Hodoš, kjer je tudi športni referent, večina obiskovalcev nogometnih prireditev pa ga pozna kot nogometnega sodnika. Tako kot v glavnem povsod, je nogomet problematičen tudi na Hodošu. Število igralcev in gledalcev je majhno, ker gre pač za majhno vas, v bližini pa je težko najti nove dobre nogometaše. Klub deluje popolnoma na amaterski osnovi: »Mogoče smo celo edini klub, ki ne plačuje Edi Kerčmar: obdržati ne glede na ceno.« Bo na tem mestu čez dve leti moderni športni center? igralcev, razen kakšne kilometrine. Sodniki in tekmovanje pa stanejo od 600 do 650 tisoč. Vendar je mnenje občinskega sveta, da to eno športno društvo moramo obvezno obdržati ne glede na ceno. Normalno s finančno podporo občine, čeprav je proračun majhen, imamo pa še kulturno in dve gasilski društvi. Problem so tudi slačilnice in igrišče, ki je na zasebni lasti, tako da nam je to trenutno posojeno v uporabo. V okviru gradnje železnice pa razmišljamo o gradnji športnega centra, če se bodo vsi strinjali.« Zato bi se morali vključiti v Pred radijskim festivalom v Celju Bo Murski val vnovič prvi? ..... d 20. do 22. oktobra bo v Celju že 10. festival nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Organizator odmevne prireditve bo Radio Celje, ki letos praznuje 45. obletnico delovanja. Tudi tokrat bo v tekmovalnem delu sodelovalo okrog 15 slovenskih radijskih postaj, med katerimi so najbolj znane RGL, Štajerski val, Triglav Jesenice, Studio D Novo mesto ter trboveljski in celjski radio. Seveda bo v tej hudi konkurenci nastopil tudi Murski val iz Murske Sobote, ki se ponaša kar z osmimi naslovi najboljše lokalne radijske postaje v Sloveniji. dent prava. .Njegove’ mladinske oddaje so namreč med poslušalstvom zelo odmevne,« končuje Marjan Dora. Sodelavcem Radia Murski val želimo na bližnjem jubilejnem festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, ki bo sredi prihodnjega tedna v Celju, čimveč tekmovalnih uspehov. MILAN JERŠE ■ Športno zvezo Slovenije * Olimpijski komite, ker brez stva v teh organizacijah ne ‘ mogli dobiti finančnih na nobenih natečajih. »Mi poskusili, ker bo ta investieV gotovo velika, kajti narediti us rezno športno igrišče s spre ijajočimi objekti in slačilnic^ določenimi merami ni mej zalogaj. Če bo vse po sred® bi do tega prišlo v dveb^ zato smo ta načrt vključili^ jekt »Hodoš 2001«. nam bo to uspelo, saj dajn okroglih mizah, na katerih^ sodeloval, ogromno pon športu in njegovim dolg0^ zdravilnim učinkom za zmu y vanje bolezni srca in sklopu šole imamo tudi pd, tve, kot so Zlati sonček in ni tečaji, ki jih s finančni stvi poskuša podpreti tu1 J* na.« FOTO: T0*i' IZJEMNA PRILOŽNOST Župan Gornje Radgone Miha Vodenik je sprejel prleško znanstvenico in strokovnjakinjo za vinarstvo in vinogradništvo dr. Slavico Šikovec. Predstavil je prizadevanja radgonske občine na gospodarskem in družbenem področju ter se gostji zahvalil za prispevek na področju razvoja Radgon-sko-Kapelskih goric. Slavica Šikovec si je po sprejemu ogledala še klet Radgonskih goric in prejela zahvalno listino za prispevek pri uveljavljanju radgonske penine. »Moja ocena je, da je žirija zelo kvalificirano sestavljena. Pri nas že nekaj let ne delamo različnih oddaj in prispevkov zgolj za omenjeni festival, ampak iz celotne produkcije izbiramo tisto, kar se nam zdi najboljše in tipično za naš radijski medij. Zato namenjamo posebno pozornost osnovnim radijskim zvrstem, kot so poročila, komentarji, reportaže in intervjuji. Dosedanji rezultati dokazujejo, da smo na dobri poti, in to nas seveda spodbuja. Mislim, daje to za nas prednost v primerjavi z drugimi, ki se osredotočajo zgolj na pripravo prispevkov za festival. Sicer pa smo že pred leti uvedli reportažo in intervju kot stalni tedenski rubriki. Le s takim delom lahko prideš do kakovosti,« meni odgovorni urednik Murskega vala Marjan Dora. Seveda se samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali bodo tudi letos štartali za prvo mesto. »Doslej še nismo okusili, kako je takrat, ko si uvrščen na drugo ali tretje mesto. Mislim, da bi bilo za festival dobro, če ne bi zmagali, saj bi bila naša vnovična zmaga za druge medije nezanimiva. Toda to ne pomeni, da se vnaprej predajamo, ampak smo se tudi na tokratni festival dalj časa pripravljali. Za nas je vsekakor pomembno, da se tudi letos dobro uvrstimo. Poleg komentarjev in kontaktnih oddaj se je pri nas uveljavila tudi humoristično-satirična oddaja, ki terja spričo zunanjih sodelavcev dodatne tedenske napore. Sicer pa imamo veliko zunanjih sodelavcev, pri čemer ne pozabljamo tudi na mlade. Ti navadno ostanejo še pozneje povezani z našim radiom. V tem smislu je eden od drznih projektov to, da smo med tekmovalce v kategoriji reportaž uvrstili Matjaža Frangeža, ki je končal gimnazijo in je zdaj štu- Dne 29.10.1999 ob 8,30. uri, bo na dišču v Ljutomeru (razpravna dvorana št. 103/D’ vna dražba za prodajo naslednjih nepremični11'v cj; na zemljiško knjižnih vložkih 78 in 59 k.o. L°ga - pare. št. 1177 - stanovanjska hiša, gospo^^^p poslopje in stavbišče s konlU" opremo (vi. št. 78) - pare. št. 1178 - travnik (vi. št. 78) -pare. št. 1231-njiva (vi. št. 78) ' - pare. št. 1108 - travnik (vi. št. 59) - na - pare. št. 123 - gozd (vi. št. 59) - na prodaj b° l Na navedenih nepremičninah ni vpisanih Izklicna cena za navedeno premoženje je SIT, na_tgrn prodajnem naroku pa lahkO-žfl^^lJ' cena do 50% navedene cene, t.j. 39 Javne dražbe se lahko udeleži, kdor X položi varščino v višini 7,904.197,80 Sl1 JjOr Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. 5190^13^ ter pred pričetkom naroka predloži dokazil0 0 varščini. ...dj dob Ponudniki, katerih ponudba ne bo sprej°ta’ njeno varščino takoj po zaključku javne draž°e' Ogled nepremičnin je možen po predhod°e^spcd1’ ru z okrožnim sodnikom sodišča v Ljutomer0’ g J Otonom Nencem. ■ 14. oktober 1999 (IZ)BRANO 9 Tibor Voros »Starega medveda težko naučiš plesati ur vprašljive koristi 0 občini Moravske Toplice živi večina pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti v petih vaseh. Vodstvo sestavlja devet M k č‘anov. Po dva člana zastopata Madžare iz Prosenjakovce in ® arjevec, po eden pa Madžare iz Pordašinec, Čikečke vasi in Sre-postala dva člana zastopata madžarsko narodnostno skup-J ' sve>u občine Moravske Toplice. V prejšnjem obdobju, ko sta '^ndava in Murska Sobota še veliki občini, pomurski Madžari pa Sam° na s°boške in lendavske, so se ljudje na čelu ukvarjali 1 d^jnzičnim šolstvom in kulturo, pravi Tibor Voros iz Sre-U 5 ** zastopa Madžare v občini Moravske Toplice in v Pomurski Zarski samoupravi (PMS), in dodaja, da je za obstoj narodnostne zelo pomembno tudi gospodarstvo in z njim kmetijstvo. se vrti av S0 v zadnjih letih v ■■»ijcvcih in Prosenjakovcih ^te kulturne skupine in so ^dišču ustanovili kulturno ^o, Tibor Voros meni, da ^."'dovolj ter da se v Lendavi, sedež Pomurske madžar-^^ouprave, v kateri so za-^'vsi pomurski Madžari, J?sbije boj za oblast, vse se J0dobrih sedežev za pomike, ki od časa do časa K. J je; aV 'ar'č iz Petišovec ,?red 25 leti postal Nih papig in goji- J občt »Zahtevamo sr ^0^^ Hodoš. Ce bomo t opravi delitvena h * Ot J gle mize župan o ^aJ^j in foto- * IH > 14. oktober 1999 KULTURA Podobe pokrajine, ki vabijo, da ostanemo Protestantizem - zatočišče izgnanih na Petanjcih (Nadasdjjev dvorec) spominski razstavi Jožeta Kološe - Kološa ^9-1920-29. 6.1999) v Pokrajinskem muzeju ■■ T ... ‘ « IIJaneza Balažiča, va-U “ha kolekcije 895 umet-fotografij, ki sta jih Kološa zaupala nje-% n' 'n Strajni skrbi pod Pijem pristojnega mu-p°krajine, je postavil 'lemo, kako ovrednotiti oz. katero merilo izbrati, ko razstavljamo fotografijo, ali preprosto razstaviti 12 fotografij iz njegovega prekmurskega ciklusa, kar se je pravzaprav zgodilo. Ob številnih nesporazumih in raznovrstnostih interpretacijah položaja fotografije v kulturnem in družbenem okolju se moramo soočiti z množično priljubljenostjo razkošno opremljenih in tehnično dovršenih barvnih reprodukcij v fotografskih monografijah, z nepregledno vrsto posnemovalcev, interpretov in ljubiteljev na eni in neodzivnostjo na tovrstne razstave zahtevnejših interpretacij svetlobnega zapisa, ki ne dosegajo obiska razstav drugih umetniških zvrsti, na drugi strani. Ker tovrstne razvrstitve praviloma ne presegajo empirične, retorične ali estetske delitve, je naključni izbor 12 fotografij Iz prekmurskega ciklusa razumljivejši. Kološa nam je ujel v svojih podobah z brezhibnim fotografskim znanjem motivni svet ljudske kulture večinskega prebivalstva pred poenotenjem človekove materialne, socialne in duhovne kulture. Ker je s svetlobo zapisal pojavni svet, kot ga zaznava posameznik na dosledno objektiven način, mu ne moremo odreči dokumen-taristične vloge, saj deskriptivni red ustreza površinski pojavnosti kulturnih elementov in pojavov domačega okolja. Upodobljeni detajli, kot so tekstura blaga, način zavezovanja naglavnega pokrivala ali ujet trenutek med delom ob močenju lanenih stebel prinašajo dragocene etnografsko korektne podatke. Ljudje oživljajo oblačil- ne kose in orodja, ki jih iztrgane iz življenjskega konteksta in primarne funkcionalnosti ohranjamo pred civilizacijskim virusom pozabe v muzejskih zbirkah ali zaradi blagodejne sentimentalnosti na zaprašenih podstrešjih prekmurskih domačij. Če v naših očeh zmoremo interpretirati izrazito funkcionalnost kot estetsko kategorijo, postanejo priljubljeno okrasje vitrin, zidanic in pivskih sob, če vidimo mamljivo tržno priložnost, jih ponudimo na nepreglednem trgu antikvitet kot predmet trgovanja, za katerega so svojčas sami lastniki in ne samo kupci praviloma kršili tovrstne carinske predpise. Vznemirja me misel, da so, čeprav portretiranci oživljajo podobe skromne minule materialne kulture, njegove upodobitve prostora in krajinskih značilnosti izjemno fotogenične, celo tako zelo, da človeka prestavijo v podobo zapisanega časa, še več, v nas obudi vznemirljive dražljaje, da bi si,želeli prek te podobe v tej pokrajini živeti in se vsako jutro tam zbuditi. Vznemirljivost torej, ki je pokrajine na turistični fotografiji nikoli ne dosežejo, zgolj vabijo, da jih obiščemo. Kološeve podobe vabijo, da ostanemo. NATAŠA KONESTABO I Tiskovna konferenca ob pripravah na znanstveno srečanje V četrtek, 7. oktobra, je bila v Radencih novinarska konferenca, na kateri so predstavili priprave na znanstveno srečanje o protestantizmu, ki bo 28. in 29. oktobra v Radencih in na Tišini. Z novinarji sta se pogovarjala dva od organizatorjev srečanja, ki ga pripravlja Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, njen predsednik akademik dr. Anton Vratuša in prof. Jože Vugrinec, direktor Pokrajinske in študijske knjižnice. Dr. Vratuša je najprej spregovoril o ustanovi, nastali v zvezi z Vrtom spominov in tovarištva, ki gaje zasnoval pred več kot petdesetimi leti dr. Vanek Šiftar. Fundacija je bila ustanovljena z odlokom Ministrstva za kulturo Republike Slovenije 15. 10. 1997 - zbor ustanoviteljev se je konstituiral leto pozneje in sprejel statut, izvolil upravni odbor ter izoblikoval potrebna delovna telesa. Njen namen pa je dvojen: najprej hoče poskrbeti za vzdrževanje in obnavljanje vrta, drugi namen pa je, razvijati raziskovalno-izobraževalni in kulturni program na območju Mure, Rabe in Zale v sodelovanju z mnogimi podobnimi institucijami v naši in sosednjih državah in tudi s pomočjo programa PHARE. V imenu programskega sveta, ki so ga formirali z vseh področij družbenega življenja, je dr. Vratuša navzoče, najbrž pa tudi nenavzoče povabil k sodelovanju in trajnemu delovnemu kontaktu, saj se bo Ustanova lahko razvijala le z delom. Poudaril je tudi pomen krajev med Muro, Rabo in Zalo kot posebnega evropskega prostora, ki ga nikakor ni treba imeti za slepo črevo, saj ima zaradi večkulturnosti in zgodovinskih okoliščin veliko zmožnost sožitja različnih narodov. Profesor Jože Vugrinec je predstavil program srečanja in nekatere organizacijske podrobnosti. Sodelovali bodo predavatelji iz Avstrije, Madžarske in Slovenije, naslovno temo bodo obravnavali z različnih vidikov. Vsi referati, izvirniki in povzetki - prevodi, bodo objavljeni v posebnem zborniku, ki bo predstavljen spomladi leta 2000. Izdala ga bosta Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in znanstveno-raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Galerija M. Sobota ter Pokrajinska in študijska knjižnica bosta pripravili razstavo o protestantizmu, na posebni ekskurziji pa si bo mogoče ogledati zgodovinske in kulturne spomenike iz tistega časa. BEA BABOŠ LOGAR ■ | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo finski roman Utos, ki '"u ni dano Meti Ijpo^ “finski roman Karoline Kolmanič s ^KateidpV'm naslovom Lotosov cvet (Založba 1999) je lirična, bolje rečeno ti b'd'rana m*adostniška ljubezenska zgodba, 61,1 1»lad k Posegale - o tem sem prepričan - pre-e bralke. te Panonski I mnoM Portreti I ithrtro^ 95 V spremnih besedah h Golarjevim knji- a/t a NT A gam so uredniki ali recenzenti drug za dru- 1V1ZVLNIVV gim ponavljali biografski podatek, da je avtorjev rojstni kraj Ljutomer. Ta podatek in svetovne nazore - spopadale, križale, zbliževale. Leta pa so zahtevala, da je to GOLAR šolo zamenjal z drugo: najprej se je podal na učiteljišče v Ljubljani, nato pa je študij ^a,ki ljubezenska najezikov~ kj: Gorenjskem med 'h D >>P°SebneŽ’ ma'° Za' sam s se-moraP° ze Ijjb '■ hvj , esknem ključu za-Preveč sanJavi v ?k° odP,avi nje-S^Mra^0’ kjer Se P° % h °k°lie \JU P°časi vživi v V^^jem 8°V° hrePene-šnlTbi počasi uga‘ W' Celo n mn°go prija-^n^^dni -a,neke sošolke v ■M* "'eno samot® se v niinJi3^ k domini, ki %lS®zaloti k°tduh<<- Resje: Ocetovo Prija-?%i>' veda t >n°va vraea 'e k Sk^SV^’ V SVOiem že slikarstva. Na , 1 listali po že skoraj prenatr- ________ panem turistič- nem vodniku, se mu oglaša kot pritajenost ali klic po domu. A doma pravzaprav nima: mati Anita, dvojčica učiteljice Šarite, ki jo je prav tako spoznal na jezikovnem tečaju na Bledu, umre v daljni Kolumbiji, njegov oče pa šele ob smrti spozna, da jo je imel edino rad in daje Dorina, njegova spremljevalka, le njena topla senca. Karolina Kolmanič je vesca opazovalka, zato v romanu mrgoli drobnih pripetljajev iz mladostniškega življenja, najpristnej-ša pa je v popisovanju »žurov« ter razpredanj deklet o prvih spolnih izkušnjah. Te zgodbice sicer ilustrirajo mladostniški vsakdan pa tudi moralistične niso, a vendar jih je za odtenek preveč. . ■ Kakorkoli: glavna nit, ljubezenska zgodba med Nikom in Romino, se nikjer ne natrga, dokaj jasna in pričakovana je, pa tudi razplet je več kot sluten že na začetku: Niko se želi po razočaranju ob obisku, ker pač Romina hodi s svojim učiteljem klavirja, vrniti v Kairo, kjer bo -spet po znani matrici - polno zaživel tudi brez nje. Po romanu, kot sem že napisal, bodo posegle predvsem srednješolke, in to najbrž zato, ker je pripoved čista, jezik docela realističen, ljubezenska zgodba pa nabita s čustvi, kijih doživljajo one same. Pa še nekaj je, kar jim bo morda všeč: Niko ni nikakršen mladi mačo, temveč le »srečnež ali nesrečnež, ki vidi več ali hoče več kot večina njegovih vrstnikov«. Morda prav takšen, o kakršnem sanjajo. In kakršne so same. Čeprav jih večina ne bo nikoli pričakana z lotosovim cvetom, ki naj bi se razprl v njihovih rokah. A to je spet druga zgodba. MILAN VINCETIČI so nekritično prevzeli tudi pisci geselskih člankov v enciklopedijah in leksikonih (tako npr. med zadnjimi Adrijan Lah v leksikonu CZ Slovenska književnost, Ljubljana 1996). V resnici seje pedagog in kulturnik, književnik, humoristični in mladinski pisec Manko Golar rodil 24. marca 1911 v Miinchnu, ko sta bila oče Cvetko (pesnik, pisatelj, dramatik - sopotnik slovenske moderne) in mama na mednarodni razstavi. L svet, vojno, ko je bil oče v avstrijski vojski, je Manko preživel pri slikarju Franu Klemenčiču v Kosezah pri Ljubljani. (Iz tega časa je znana Klemenčičeva slika Deček z jabolki, na kateri je Golar kot otrok portretirahec.) Konec vojne in prva povojna leta ter z njimi tudi prva šolska leta v osnovni in meščanski šoli je Golar preživel pri Angeli Karba v Ljutomeru. Leta 1924 seje v Ljutomer preselil tudi oče in v njegovem vinogradu je lahko mladi Manko prisluhnil zunajšolski literarni učenosti. Pri Cvetku Golarju so se namreč oglašali številni oblikovalci takratnega slovenskega kulturnega življenja (npr. Oton Župančič, Radivoj Peterlin - Petruška, Josip Vandot, Slavko Osterc, Emil Adamič idr.) in gostitelj jih je povabil tudi v svojo zidanico. Tam je bil mladi Manko priča, kako je dobro očetovo vino dajalo polet mislim, da so se - neobremenjene s pravili običajne družabne in debatne komunikacije ter zagovarjajoče sila različne umetniške nadaljeval še na višji pedagoški šoli v Zagrebu. To je bila formalna podlaga za učiteljski poklic, ki gaje začel opravljati leta 1932 v Ptuju, nadaljeval pa leta 1933 v Križevcih pri Ljutomeru. Potem je vse do leta 1941 poučeval na meščanski šoli v Ljutomeru, leta 1945 seje vrnil v Ljutomer in eno leto učil na tamkajšnji nižji gimnaziji. Leta 1946 je bil nastavljen za ravnatelja nižje gimnazije v Gornji Radgoni in to delo je opravljal vse do 1965. leta, ko je postal po krajšem učiteljevanju v Apačah ravnatelj radenske osnovne šole in bil tam vse do upokojitve 1974. leta. Golarju je njegova ustvarjalna in sploh odprta ter radoživa narava narekovala, da se je vključeval v življenje skupnosti in ga - predvsem na kulturno-pedago-škem področju - dopolnjeval in nadgrajeval. Kakor pa je to že običajno, ga intenzivno življenje za čas in v času ni obdalo le s prijatelji (ali vsaj naklonjenci), ampak mu je nakopalo tudi nemalo zoprnikov. Tako sta njegovo življenje zaznamovali dve preganjanji. Kot zavedni učitelj in pisec je bil na začetku II. svet, vojne z družino najprej interniran na Hrvaško, od koder se mu je uspelo prebiti do Ljubljane. Tam so ga kot železniškega delavca (tako seje preživljal) italijanski okupatorji odkrili in internirali najprej v taborišče na Rabu, nato pa v italijanski taborišči Monigo in Gonars. Drugo izločitev je doživel leta 1965, ko je njegov lik priznanega pedagoškega in kulturnega delavca postal preširok za ozke politič-no-lokalne interese. Sprememba izobraževalnega sistema je namreč ustoličila tudi nove kadre, politično poslušne in uslužne duhovne rokodelce, ki so bili pripravljeni izpolnjevati t. i. direktive. Ker pa je na tehtnici odločitve Golarjevo odmevno in opazno kulturno ter književno delo vzpostavljalo ravnotežje s politično direktivo, je bila zoper Golarja sprotna prava kampanja podtikanj, laži, človeških in strokovnih diskvalifikacij ipd. Vendar ga ta preganjanja niso zlomila, celo več: zdi se, da so do te mere vzvalovala njegove izpovedne studence, da je iz njih vzniknila najintimnejša in najprepričljivejša literarna izpoved. Tako je v treh internacijskih letih nastal dokaj obsežen pesemski opus, ki se uvršča v kontekst slovenske vojne oz. odporniške poezije; prav tako je tudi izid pesniške zbirke Pozabljeni dan vsaj do neke mere (zadržek je nujen, ker so nekatere pesmi iz zbirke nastale že v 50. letih in ker je sploh treba zbirko razumeti v kontekstu slovenskega pesniškega intimizma) mogoče povezati z Golarjevim poklicno-življenjskim razočaranjem sredi 60. let. (Nadaljevanje prihodnjič) 12 O TEM IN ONEM 14. oktober 1999^ Zaostanki na trasi železniške proge Stanjevski breg kot krušno testo • •• in sedanjosti Stroji so že v pogonu dan in noč V redstavnik izvajalcev oziroma direktor trase na železniški progi Puconci-Hodoš Marjan Banič priznava, da z deli zaostajajo, vendar ne tako, da bi bilo skrb zbujajoče. Predvsem je to posledica nepredvidenih problemov na hodoškem platoju in tehnično težjega problema, ki se je pojavil na južnem odseku pred predorom na mačkovski in tudi na stanjevski strani. Leto 1962 - Gospodarska podoba Lendave lendavski občini so videli leta 1962 precej dobre perspektive za gospodarski razvoj, ki naj bi temelji) predvsem na razvoju kmetijstva in gradnji petrokemične industrije. Dobre obete so videli tudi v razvoju kovinske industrije s podjetji, kot so bila Mehanika; Himo, strojne delavnice Proizvodnje nafte pa tudi tovarna dežnikov. Največji projekt v teh letih, zgraditev petrokemične industrije, naj bi uresničili v treh stopnjah. Najprej bi zgradili tovarno metanola, potem tovarno formaldehida in na koncu še obrat za izdelovanje plastičnih mas in umetnih smol. V kmetijstvu so si prizadevali okrepiti tako imenovani socialistični sektor. Pred nekaj leti je bilo v družbeni lasti le 260 hektarjev obdelovalne zemlje, tega leta pa že 800 hektarjev, to pa je bilo 6 odstotkov vse obdelane zemlje v občini. Z razvojem industrije je bilo opazno nazadovanje zasebne obrti. Uspešno pa se je na področju trgovine uveljavljalo trgovsko podjetje Univerza!. Modernizirali so prekmursko magistralno cesto od Murske Sobote do Lendave, s čemer so si ob povečanju avtomobilskega prometa obetali tudi večje možnosti za razvoj turizma. V Lendavi so posodobili Kolodvorsko restavracijo, uredili pa so tudi sobe za tujce s toplo vodo v hotelu Park. V naslednjem letu so načrtovali ureditev turistične postojanke v lendavskih goricah in skupaj s soboško občino Bukovniško jezero v »turistično dostopen objekt«. Izkazalo se je, da prinašajo precej dobička manjši bifeji v podeželskih trgovskih poslovalnicah (kot primer uspešnega poslovanja je omenjen bife v Veliki Polani), vendar je bila še vedno močna konkurenca precej »črnih« vinotočev. To je le izsek iz dvostranskega članka o.tedanji lendavski občini, ki je bil objavljen v Pomurskem vestniku leta 1962. Marsikdo se teh časov rad spomni z nostalgijo, drugi bi jih najraje pozabili. Tretji pa vemo za to obdobje le iz pripovedovanja starejših in iz dokumentacij. Poleg članka na dveh straneh, iz katerih smo vzeli tudi fotografiji, je objavljenih kar pet fotografij. Zanimivo je, da kar štiri fotografije prikazujejo delavce za stroji med delovnim procesom, na peti pa je takrat novo poslopje srednje tehniške šole (sedaj Dvojezične srednje šole) v Lendavi, ki je sodila med najlepše in najsodobnejše objekte v Lendavi. JOŽE GABOR ! Prva fotografija iz Vestnika izpred štiridesetih let je nastala ob gradnji tovarne metanola v Lendavi. K tej fotografiji je bilo zapisano: »Še malo in velik pralni stroj v obratu mariborskega podjetja Himo bo končan ... Potrošniki ga bodo prav gotovo veseli.« Pri predoru so se pojavile geomehanske težave, ki v projektih niso bile predvidene. Tako se projekti ne skladajo z dejanskim stanjem na terenu. Izvajalci so se srečali s problemom plazenja, zato bo potrebna dodatna pilotna stena, dolga 300 metrov, ki pa na končni rok izvedbe ne bo vplivala. Posredno lahko vpliva le na gradnjo predora, ki bi ga po načrtu morali začeti vrtati v začetku decembra, zato bi morala biti zemeljska dela končana in omogočen dostop do predora. Kljub vsemu zaostanek ne bo velik, če ne bo novih presenečenj. S podobnimi problemi se srečujejo tudi na severnem delu predodseka, vendar v manjšem obsegu. Drugih večjih problemov, ki bi lahko ogrožali rok izvedbe, ni. Po oceni Marjana Baniča bodo groba zemeljska dela v tem mesecu skorajda v celoti končana. Kje so razlogi, da SCT molče pristaja na stalne očitke monopolista, in zakaj se v javnosti ne brani pred temi očitki z argumenti, da so dodatna dela najpogosteje posledica pomanjkljivih projektov, ki pozneje dražijo gradnjo? Marjan Banič je to takole komentiral: »Po svoje imate morda prav. Probleme kot resna firma omenjamo v strokovnih krogih, kjer jih tudi rešujemo, in o tem nima smisla javno polemizirati. To so strokovne zadeve, ki se rešujejo med izvajalcem in investitorjem. Dejstvo je, da se projektira na osnovi raziskav in posnetkov stanja, ki jih projektant dobi. Zgodi se, da so posnetki terena pogosto pripravljeni na osnovi predvidevanj in na osnovi dejanskih raziskav. Toda to ni problem izvajalca, je pa res, da to lahko vpliva na konč- no ceno projekta. Na tem objektu z investitorjem nimamo problemov zaradi dodatnih del, za katera je ugotovljeno, da zanje nismo krivi mi. Ne trdim pa, da kakega dodatnega dela ne povzročimo mi sami s kakšno svojo odločitvijo. Tako ne drži stalni sum, ki mu je izpostavljen SCT, da z nizkimi cenami pridobivamo delo in se potem rešujemo z dodatnimi in več deli. Menim, da so se razmerja podrla z oddajo del tujemu izvajalcu na odseku avtoceste pri Vranskem, kajti tuji izvajalci so zaradi izvoznih subvencij pri svojih cenah v povprečju nižji za dobro petino od lastne cene, to pa za nas domače izvajalce pomeni dodaten pritisk pri pridobivanju del.« Očita se vam tudi manipuliranje z delovno silo. »Ob trojici izvajalcev, SCT ju, Gradisu in Primorju, so na ® cestna podjetja m zdruze podjetja, kjer ima vsak se oje dizvajalce, ki jih je sami . ko imajo urejene papmje lavce ti izvajalci, ne vem, majo urejenih, sam nato n vplivati. Jamčim pa, jmain problemov s svojimi ima statuse urejen . gradnja ima sicer koop najema glede na ugodn°^ be. Dejstvo je, da soc komaj pokrivajo stros cenah pa je težko Todatoniopravic^ neprijavijemn^ oštovanje roje naša zahteva, je sp kov. Domačinov sme ustreznega kadra, v najeli 20 strojnikov n sof^ase bi bili na voljo, PaJ|h |ceV> teh tiče domačih podiraj, ni|(.vda nekaj je, da paJlh" ’ SCT-ja, ampak je P* stopilT izvajalcev, ki so m poslu ali pridobival)u koliko preveliko žlico JJi kotje. udeležba na trasi čeprav bi lahko bi a oStjo trni krivda SCT-ja, o 9 ^^osti dim. Zakaj niso bolje izkoristil ,P da|Ma-morem odgovoriti," J rjan Banič. foto: J d« ■ . ■ Pogovor s podpredsednikom Ribiške zveze Slovenije Velikim onesnaževalcem nihče nič ne more Nekateri politiki predlagajo privatizacijo vodnih površin ajbrž je v Sloveniji malo ljudi, ki bi vedeli povedati toliko o sladkovodnem ribištvu in onesnaženosti slovenskih rek in potokov kot Štefan Hari iz Lendave, ki je sicer podpredsednik Ribiške zveze Slovenije, predsednik pomurskih ribičev in podpredsednik lendavske ribiške družine. Že vrsto let si prizadeva za čisto okolje, v katerem bi lahko živelo čim več rib, vendar ugotavlja, da zadnja leta ribiči in ekologi niso preveč uspešni v boju z oneshaževalci, ki jih ščitijo nekatere državne inštitucije. Za ribištvo se je navdušil v Kobilju ob Kobiljanskem potoku, kjer je preživel otroštvo. Kot pravi, je takrat lahko lovil ribe iz potoka kar z roko, voda v potoku pa je bila tako čista, da so jo lahko pili, ko so pasli krave. Danes mu je težko gledati v strugo potoka, ko vidi, kako je onesnažen. Ko je končal šolanje in se zaposlil v Lendavi, je najprej povprašal, kdo vključuje v Ribiško družino in se tudi vključil. Že čez eno leto je bil že predsednik družine, v kateri je bilo takrat okrog sto članov. Takrat so tudi začeli bolj organizirano delati in skrbeti za ribji zarod. Osrednji problem, ki muči ribiče v Prekmurju, je močna onesnaženost potokov in drugih voda. O tem Štefan Hari pravi: »Ko sem prišel v lendavsko ribiško družino, je bil na tem območju naraven prirastek rib tak, da se je količina vedno povečevala brez vlaganj rib. Pred desetletji v vode ni bilo potrebno vlagati mladih rib, a so bile vedno bogate z ribami. Pred osmimi leti je bilo potrebno vložiti 30 odstotkov rib, preostalo je bil naravni prirastek. Danes pa je potrebno vložiti že več kot 7 5 odstotkov rib, če hočemo ohraniti stalež, to pa moramo v družini financirati sami s članarino. Ribe sicer marsikje lahko živijo tudi v nekoliko bolj onesnaženi vodi, vendar je vprašljivo njihovo razmnoževanje. V vzdrževanje ribjega staleža je potrebno vlagati veliko rib tudi zaradi nenehnih množičnih poginov.« V zadnjih letih se je namreč zgodilo nekaj množičnih in vrsta manjših pogonov rib. O tem sogovornik pravi: »Država, ki je lastnik voda in življenja v vodah, se ob poginih rib ne odzove tako, kot bi se morala. Obstajajo sicer dobri zakoni o varstvu okolja, vendar se ne izvajajo. Kadar so bili v preteklosti pogini, denimo v Ledavi, nihče ni reagiral, noben inšpektor ni bil dosegljiv, nihče ni vzel vzorcev vode in jih poslal v analizo. To smo nekajkrat naredili člani ribiške družine na lastne stroške, vendar od onesnaževalcev nikoli nismo uspeli nič iztržiti. Ko smo imeli že vse dokaze o onesnaževalcu na sodišču, si je ta zagotovil potrdilo, da so mogoči tudi drugi razlogi za pogin rib. Država in sodišča ščitita onesnaževalce in ne narave.« Veliko bi po mnenju sogovor- čte . ■ r nika lahko čistilnimi nap p rabotah«^ LedaVad^a<^ snazena, da s „G0™ t0. vlagati rib. m v pasih oPe-o razvoju tunz: ' kih Patecefnk^^^ snažena P^eranaP/foP3 vnicaodLM0^ > dava od sta dva mzin® biti bo^ fr živOenjemor^ V 50. letlhJNaSeli" ncuVelik^od^ postrvi, k .^gje'/ bro^n^^čist veliko izv^ J® v zadnjih letih i^^ v reki Muri, -ke os di večje ekolog e Avstrijcev." X’ ik m Na rePut)h Štefan Han dobro. 14 oktober 1999 KMETIJSTVO 13 Slovar manj znanih pojmov drenaža ■ odvajanje vode iz zamočvirjenih zemljišč s podzemnimi cevmi renaža naj ima minimalni padec 2-največji 4%, kar je odvisno od Kmera cevi in hitrosti vode v ceveh, ajmanjša hitrost ne sme pasti pod cm/s, da ne bi prišlo do seseda blata in s tem sčasoma do za-reasitve cevi, največja hitrost pa ne biti večja kot 1m/s, da ne bi pri-0 do sesanja talnih delcev skozi P°ina mesta drenažnih elementov. evno drenažo na večjem komplek-sestavljajo sesalne in zbiralne . . • Sesalne cevi sesajo vodo iz tal 10 Prelivajo v zbiralne cevi večjih ' Ta voda se potem zliva na . So- Posamezni elementi sesalnih cm 33 cm 'n Preniera 5-15 ■ Zbiralne cevi so dolge 50-100 ^Premerom 15-30 cm. Sesalne Ml po'a9arT10 v globoko izkopan ka-e ravnim dnom tesno drugo poleg r 9e’tako da vmesne dotikalne Sko ■ 6 n'so ve9e °d 0,5-3mm. *cev špranie se izceia voda velik1 k b'bile stične razdalje Pre' bi Prišla v cevi zemlja, ki bi za-Polo'-a Cevi' Sesalne cevi s0 i3^0 smeZene pr' rnaihnih padcih terena v ter "pMojega padca. V bolj strmih 'p Pa polagamo cevi pravokotno pj^oajvečjega padca, da ne bi dovoljene hitrosti vode v bitit v med cevmi morajo dpj e’ da drenaža odvede v 15-ih zSrt1|'Padavine, ki so se izcedile v !eJ° v ®nem mesecu. V težkih sredn- S° razdalie cevi 8-10 m, v pJ^lovnatih zemljah 12-15 m, v Wh"h Pa16-20 m. Globina polt, J, Cevi i® v zelo težkih zemljah Wahkih 1 ’2’1 ’8 m- Ob sesalnih ^sa Pade podtalna voda do 9'obi' Ost,cevi' med linijami cevi pa 6 P°dtalna voda višje. snica - zemljišče, kjer se pride-k lujejo drevesne sadike Senice morajo biti na primernem tv godnem podnebju in na ® zemljišču. V suhih krajih °mogočeno namakanje. (Mr 16 *ud' dobra osvetlitev, ki. terc p 0^pliva na dozorelost lesa in s °dpornost Prot' mrazu, ie p3 ki®r je mnogo oblačnih dni, drevesnico urediti na ^dihrari' 'n saditi v večjih medse-% Zemljišče mora biti ^bo ,°Volien i® padec 3°. Zemlja podt °ka’rahla do srednie tez’ »C 12 teina voda ne sme priti višje ^3° m- Drevesnice morajo % obveščene o potrebi sadil-ta(j0?at6riala, da bi bil zagotovljen ^ip11 °dkup- Drevesničarska po-^rijj Stavljena iz ekonomskega ’5 'n Površine za rast in pridela- Un ^kon°msko središče za-5^ZqrMkn° z9radbo in gospodar-^ie n ■ . gospodarskih zgrad-Nterir°čni laboratorij za najpre-%cij0 6 analize, oddelek za strati-^in^Poga semena, skladišče \ |0 a na gnojila in zaščitna sred-B,ostori 7 ? mehanizacijo in orodje, mat k'asirani® in pakiranje sad-irneTnala' ^ooomsko središče cMin 1 dobro povezavo z glavno PflPridet Cestn° mrežo drevesnice. 'Sih 03aniu sadik ločimo pet os-^eirC °b'i; pridelovanje semen, 3e podlag, pridelovanje 3nih'3®°ia sadik in realizacija vz-pvanj d'k' Glede na proces pri-3iaks 86 drevesnica deli v ma-ok^sničaT1',®6®in VZSaiališče‘ l^avv?ua kni'9a - knjiga, ki je S drevesnici Np n^ldno stanie in poreklo >ni-°dl^ drugega kn K®9a mat®riala. V dreve-i3dreVpJ1.9'80 prikazani tudi povr->ienjg™ce. razparceliranost, ko-th^rerta6"1 vPisui®mo agroteh-|/hora P° datumih. Označevati 3°Vost udi število sadik in njih ^Preolnn6 kni'9e dobi dreve-dr a9a in v ^ksnim materialom Tatije, akaenie njogov uspeh. I® Postopek, pri katerem Potrgamo jagodno ko-Zlc° in jagodo odpremo, N ra labko sok iz ce-V ?a|nik na ® Ja90dn®ga mesa L >dnB7 dela na principu tre-usok n6 ®z'Ce ne sm® zdrobiti hi ^»hi °skod°vati • Pri stiskanju ho ^teatskimi stiskalnica-C^am' r^ ni potreb-m°čno gnilo grozdje, MELITA BAHUN ■ Izkušnje kmetovalcev Davidovi na Hodošu vztrajajo Obdelujejo 53 hektarjev, v hlevu pa je 66 govedi red vstopom v Evropsko unijo bo slovensko kmetijstvo na hudi preizkušnji. Po vključitvi v unijo bodo preživele le tiste kmetije, ki bodo ustrezno organizirane in bodo, kot radi pravimo, primerljive z evropskimi. Takšnih pa v tem trenutku ni ravno veliko in na tem področju bo potrebno še marsikaj postoriti. Na račun opuščanja kmetovanja pri starejših kmetih se sicer povečujejo posamezne kmetije, vendar te ne morejo nadomestiti izpada, zato je na nekaterih območjih vedno več kmetijskih površin zaraščenih. Tam, kjer ni goveda, se površine še hitreje zaraščajo in na Goričkem je že veliko hlevov, v katerih ni več krav. Tudi cele vasi bodo ponekod že kmalu ostale brez goveda in zaraščanju se tam ne bo mogoče izogniti. Bo Slovenijo, ki že zdaj sodi med najbolj gozdnate evropske države, povsem zarasel gozd? V obmejnem Hodošu na Goričkem se le še nekaj kmetij ukvarja s kmetovanjem. Večina jih je kmetovanje opustila zaradi starosti, zaradi slabih možnosti za kmetovanje, na površinah ob meji pa tudi zaradi divjadi, ki uničuje njihove pridelke. Franc David je eden tistih redkih, ki še vztrajajo. Pravzaprav je največji, saj obdeluje 53 hektarjev, polovica je lastnih zemljišč, preostala pa ima Beltinci Letna povračila za traktorje Po najnovejšem sklepu beltinske občine so lastniki kmetijskih traktorjev dolžni plačevati letna povračila za uporabo cest. Glede na moč traktorja so jih razdelili v pet skupin. V prvi so traktorji do 25 konjskih moči, za katere bo treba odšteti letno 2.790 tolarjev. Za drugo skupino (od 26 do 40 konjskih moči) bodo zaračunavali 4.320 tolarjev, za tretjo skupino (od 41 do 63 konjskih moči) pa 5.310 SIT. Več bodo seveda morali plačati lastniki tistih kmetijskih traktorjev, ki so v zadnjih dveh skupinah. Za traktorje, ki imajo od 64 do 82 konjskih moči, bo znesek plačila 6.580 tolarjev, nad 82 konjskih moči pa 8.230 tolarjev. M. J. I Odkupne cene grozdja Kapela Vinogradništvo Za kapelsko klet odkupuje grozdje tamkajšnja vinogradniška zadruga, grozdje pa odkupuje od vseh, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in imajo vinograd na tem območju. V družbi Kapela Vinogradništvo spodbujajo pridelovalce h kakovosti, zato so grozdje razdelili v tri kakovostne skupine. V prvi sta sivi pinot in traminec, cena za kilogram grozdja pri izhodiščni sladkorni stopnji je 100 tolarjev, za vsako Eoxlejevo stopinjo nad izhodiščno stopnjo ali pod njo pa je tolar dodatka oz. odbitka. V drugi kakovbstni skupini so chardonnay, beli pinot, sauvignon, kemer in renski rizling, pri izhodiščni sladkorni stopnji je cena za kilogram grozdja 75 tolarjev ter tolar dodatka oziroma odbitka za vsako Ebxlejevo stopinjo, medtem ko so v tretji kakovostni skupini laški rizling, šipon in rizvanec, izhodiščna cena za kilogram je 65 tolarjev ter tolar dodatka oziroma odbitka za vsako Eox-lejevo stopinjo. Ljutomerska klet Tudi v Ljutomerski kleti so pri v najemu. Z zemljo v teh krajih ni problema, vendar obsega kmetovanja zaenkrat ne namerava širiti. Osnovna usmeritev Davidove kmetije je govedoreja. V dveh hlevih je trenutno 25 krav, 8 brejih plemenskih telic in 33 pitancev, prodajajo pa tudi pujske in bekpne, saj imajo v svinjskem hlevu še tri plemenske svinje. Od 250 do 300 litrov mleka oddajo dnevno, k takšni količini pa prispevajo krave čr-no-bele pasme. Trenutno jih je v hlevu šest, dajejo pa več kot 30 litrov mleka dnevno, ena celo 46. Franc rad preizkuša novosti, zato je letos privezal še eno plemensko odkupu grozdja oblikovali tri kakovostne skupine. V prvi skupini so sivi pinot, rumeni muškat, muškat otonel in traminec, pri 64 Eox-lejevih stopinjah (pod to stopnjo grozdja ne prevzemajo) je cena za kilogram 50 tolarjev, za vsako stopinjo nad izhodiščno pa dobijo pridelovalci še po 3 tolarje (npr. pri 100 Eo je cena 158 tolarjev za kilogram). V drugi kakovostni skupini so chardonnay, renski rizling, sauvignon in ranina, pri izhodiščni stopnji 64 Eoxlejevih stopinj je cena 50 tolarjev za kilogram ter 2 tolarja dodatka za vsako sladkorno stopinjo (pri 100 Eo je cena 122 tolarjev). Tudi pri tretji kakovostni skupini, kamor so uvrstili šipon, laški rizling, rizvanec in mešano grozdje, je pri izhodiščni stopnji 64 Eoxlejevih stopinj cena 50 tolarjev za kilogram, za vsako dodatno stopinjo pa so pridelovalci nagrajeni s tolarjem (pri 100 Eo je cena 86 tolarjev). Radgonske gorice V kleti podjetja Radgonske gorice so grozdje razdelili v dve kakovostni skupini. V prvi so char-donnay, beli pinot, traminec, renski rizling, sivi pinot, ranina in sau telico pasme rdeči holstein. Sicer pa tudi pri simentalki, ki je prevladujoča v Davidovem hlevu, genetski potencial še ni povsem izkoriščen in mlečnost pri tej pasmi je mogoče še povečati. Pri črno-belih kravah je problem z bikci, saj je to izrazito mlečna pasma, ki ni primerna za pitanje za meso, vendar Franc pravi, da se računi na koncu vendarle izidejo. Plačilo za mleko je mesečno, mlekarna zaenkrat z njim ne zamuja, medtem ko je treba na plačilo za pitance čakati tudi po nekaj mesecev. Denar mora biti na kmetiji vsak dan pri roki, pravi gospodar, saj je plačil veliko. Samo za socialno varnost mora mesečno nameniti 60 tisočakov, skoraj toliko pa še za zavarovanje živali, da drugih položnic niti ne omenja. Ob tem skuša z lastnimi sredstvi financirati še sprotno proizvodnjo, saj ta ne vzdrži obresti, ki bi jih moral plačati za posojila. Davidova kmetija nima drugih virov prihodkov, poceni pa ni tudi študij starejše hčerka, ki študira agronomijo. Mlajša je po končani osnovni šoli ostala na kmetiji, gospodarjeva desna roka pa je žena, ki je vešča vsakega dela, v hlevu ali s stroji. Krmo za govedo Davidovi pride vignon, izhodiščna cena za kilogram je 90 tolarjev, za vsako Eox-lejevo stopinjo nad izhodiščno stopnjo oziroma pod njo pa se cena poveča oziroma zmanjša za 2 tolarja. V drugi kakovostni skupini so laški rizling, rizvanec, šipon, kerner, zelen, silvanec in mešano grozdje, izhodiščna cena je 75 tolarjev za kilogram ter 2 tolarja dodatka oziroma odbitka za'vsako stopinjo nad oziroma pod izhodiščno. KZ Lendava in KG Lendava V Lendavskih goricah odkupujeta grozdje od zasebnih vinograd-■ nikov tamkajšnja kmetijska zadruga in Kmetijsko gospodarstvo Lendava. V Kmetijski zadrugi Lendava, ki prevzema grozdje v Čentibi, odkupujejo grozdje za deželno vino, prevladuje laški rizling, pri 70 Eoxlejevih stopinjah je odkupna cena 60 tolarjev za kilogram, za vsaki 2 Eo stopinji odstopanja pa znaša dodatek oziroma odbitek tolar po kilogramu. V Kmetijskem gospodarstvu Lendava imajo več kakovostnih skupin. Chardonnay, sauvignon, lajo doma, saj travnike kosijo štirikrat letno. Na 13 hektarjih imajo travinje, 20 hektarjev je koruze, ki jo prav tako pokrmijo živini, pšenico z 8 hektarjev so letos prodali, sladkorno peso pa morajo pospraviti s 5 hektarjev in pol. Kar mnogo dela je na tako veliki kmetiji, kjer so ob gospodarju Francu same ženske, ob ženi in dveh hčerkah še mama, ki tudi poprime za delo. Najemne delavce je tod težko dobiti, čeprav je veliko ljudi brez zaposlitve, je pa zato več sosedske pomoči, ko si ljudje ob konicah priskočijo na pomoč. Za sedanji obseg kmetovanja je Davidova kmetija ustrezno opremljena, zato je zaenkrat ne nameravajo povečevati. Seveda bo svoje pokazal čas, za širitev bodo potrebni tudi novi stroji, zanje pa je potreben seveda denar. Pa ne, da si Davidovi ne bi upali v investicije, vendar je potrebna previdnost. Letos so za ureditev mlekovoda namenili precejšnja sredstva, 2 milijona in pol tolarjev so zagotovile v obliki brezobrestnega posojila Pomurske mlekarne, vsi pa pri pomoči kmetom niso tako velikodušni. LUDVIK KOVAČ, FOTOGRAFIJA: JURE Z. ■ in beli pinot za deželno vino odkupujejo po 42,50 tolarja pri izhodiščni stopnji 64 Eo stopinj, za vsako dodatno stopinjo pa dodajo še 0,5 tolarja. Omenjene sorte za kakovostna vina plačujejo po 69 tolarjev za kilogram pri izhodiščni stopnji 74 Eo , za vsako dodatno stopinjo pa prav tako dodajo 0,5 tolarja. Za vrhunska vina je izhodiščna stopnja za omenjene sorte 84 Eo stopinj, cena je 94,5 tolarja, dodatek pa 0,5 tolarja za vsako dodatno stopinjo. Pri renskem rizlingu veljajo za deželno in kakovostno vino enaka merila kot pri prej omenjenih sortah, medtem ko je za vrhunsko vino izhodiščna stopnja 104 Eo stopinje, za vsako dodatno stopinjo pa primaknejo še 0,5 tolarja. Pri sortah laški rizling in šipon so za deželno vino podobni kriteriji, kakovostno vino se prične pri 74 Eo stopinjah, cena je 66 talarjev za kilogram, vsaka dodatna stopinja pa je nagrajena z 0,5 tolarja. Vrhunsko vino obeh sort se začne pri 84 Eo stopinjah, cena je 86 tolarjev za kilogram, dodatek pa 0,5 tolarja za vsako nadaljnjo stopinjo. LUDVIK KOVAČ ■ Cene vinogradniške in kletarske opreme Panonka, Blagovna hiša kad PVC 1001 1.959,60 kad PVC 3501 4.257,00 kad PVC 5001 5.974,40 kad PVC 7501 8.362,60 kad PVC 1.0001 13.836,00 stekleni balon 51 602,40 stekleni balon 101 1.066,60 stekleni balon 151 1.419,8 stekleni balon 201 1.913,50 stekleni balon 341 2.267,80 stekleni balon 541 2.678,60 pipa P’VC 714,00 pipa, lesena, z gumico 969,60 lakovnica 201 2.354,80 lakovnica 251, 351 2.266,70 pecljalnik, ročni 30.898,00 pecljalnik, električni 53.983,00 bteljčni zamaški 56,90 zamaški, pluta 30 mm 89,20 zamaški, pluta 35 mm 81,70 zamaški, pluta 40 mm 117,20 zamaški, pluta 50 mm 171,80 žveplasta kislina 0,51 184,50 žveplasta kislina 1,01 242,80 žveplasta kislina 1,51 291,70 žveplasta kislina 3,01 641,70 žveplasta kislina 5,01 926,60 žveplasta kislina 101- 1.835,00 žveplo, trakovi 0,5 kg 464,00 parafinsko olje 0,51 238,80 parafinsko olje 1,01 399,70 kvasovke uvaferm 100 gr 1.397,00 kvasovke bayanus 500 gr 3.613,00 kvasovke,tekoče 0,2 I 1.450,00 bentonit 200 gr 193,40 bentonit 500 gr 535,50 bentonit 1.000 gr 966,90 želatina 0,51 628,60 želatina 1,01 1.144,00 neosol 0,51 562,70 neosol 1,01 937,90 mikrocel 0,5 1.889,00 mikrocel 1,0 3.116,60 kalijev metabisulfit 20 gr 81,70 kalijev metabisulfit 100 gr 132,40 kalijev metabisulfit 500 gr 386,80 kristalna soda 1,0 266,90 Marko Slavič, Ključarovci cisterna za vino 25 I 7.990,00 cisterna za vino 501 11.990,00 cisterna za vino 751 14.450,00 cisterna za vino 1001 15.990,00 cisterna za vino 1401 17.900,00 cisterna za vino 1701 19.400,00 cisterna za vino 2001 21.990,00 cisterna za vino 2401 25.990,00 cisterna za vino 3001 26.500,00 cisterna za vino 4001 35.500,00 cisterna za vino 5001 36.900,00 cisterna za vino 6001 49.990,00 cisterna za vino 10001 74.900,00 parafinsko olje 11 380,00 žveplasta kislina 11 240,00 žvepleni trakovi 0,5 kg 390,00 soda - kristalna 1 kg 250,00 kvasovke - siho 3 100 g 890,00 kvasovke - siho 7 100 g 950,00 buteljčni zamaški iz plute 1 kom. 60,00 lesena pipa za sod 31 kom. 490,00 lesena pipa za sod 41 kom. 520,00 lesena pipa z gumijasto cevjo 1 kom. 780,00 škarje 1 kom. 549,00 vedro, ovalno 1 kom. 590,00 kad PVC 1001 1.990,00 kad PVC 2401 2.990,00 kad PVC 3501 4.290,00 kad PVC 5001 5.990,00 mlin za grozdje pecljalnik, ročni 1 kom. 31.900,00 mlin za grozdje večji, ročni 1 kom. 17.990,00 stekleni balon 101 990,00 stekleni balon 151 1.290,00 stekleni balon 201 1.550,00 stekleni balon 251 1.750,00 stekleni balon' 341 2.100,00 stekleni balon 541 2.550,00 IZ NAŠIH KRAJEV 14. oktober 1999, V bolnišnico v Maribor z »rešilnim« na konjsko vprego Vse življenje se je preživljal s kmetijstvom Bil je topel jesenski dan, ko smo se v Gornji Radgoni srečali z 89-letnim France^ Klobaso iz Lokavec pri Negovi, ki je prihajal po opravkih v občinsko središče. Malo pred letošnjim praznikom moravskotopliške občine so delavci Pomgrada položili asfalt in opravili še druga dela v ulici Na bregu v Moravskih Toplicah. Naložba je stala več kot 20.000.000 tolarjev. Predsednik sveta KS Moravske Toplice Štefan Kuharje na otvoritveni slovesnosti nanizal dosežke na komunalnem in drugih področjih, nato pa sta skupaj z županom Francem Cipotom prerezala trak. Kulturni program so pripravili učenci bogojinske šole, zapela pa je tudi pevka in zaigrala sta harmonikarja. - Foto: G. G. Pismo varovanca V domu starejših je lepo Obisk pri sestri Anici Oglašam sem iz doma starejših iz Rakičana. Tukaj je zelo lepo in dobro, lepšega si človek ne more želeti. Imamo dosti prireditev, na katerih nastopajo razne skupine, na primer naš pevski zbor Veseli slavček, ki deluje že sedmo leto. V skupini nas je dvanajst varovancev in trije delavci. Srečujemo se in vadimo ob sredah. Pojemo različne pesmi o naravi, ljubezni, prijateljstvu... Pa tudi cerkvene pesmi. Letos smo bili na srečanju pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije v Šmarju pri Jelšah, kjer je sodelovalo 34 zborov, in zasedli četrto mesto. Oskrbovanci doma starejših smo bili septembra na skupnem izletu v Vitanju. Ogledali smo si tudi Šmariinsko jezero. Pred kratkim pa smo bili na obisku v Bratoncih. Povabila nas je naša sestra Anica, ki poje v našem zboru. Bili smo na njenem domu, kjer smo se imeli lepo in skupaj preživeli lep jesenski dan. Pa še nekaj besed o domu. V njem prebiva 310 varovancev in se dobro počutimo. Zase lahko zapišem, da mi tako dobro, kot mi je zdaj, ni bilo še nikoli. Naš dom je eden najlepših v Sloveniji, tudi zato, ker imamo lepo okolico in se lahko sprehajamo po parku. Balkoni so okrašeni s čudovitimi rožami. Skratka: v domu je lepo. IVAN KERČMAR! Soboški potapljači so reševali otapljači pomurske podvodne reševalne enote iz Murske Sobote, ki deluje v sestavi Potapljaškega društva Murska Sobota, so v torek, 28. septembra, uspešno izvedli reševalno akcijo dvigovanja potopljenega bagra. Tla na obrobju gramoznice v Murskih Črn cih so se vdrla in bager je zdrknil v vodo. Na srečo se med delovno nesrečo nihče ni poškodoval. Čeprav je zadnji del delovnega stroja delno molel iz vode, je bilo njegovo dvigovanje dokaj zahtevno. Ker je masa bagra prek 14 ton, sta bili pri dvigovanju uporabljeni dve dvigali. Zadnji del dvigala so z dvema jeklenima vrvema dokaj rutinsko pritrdili na prvo dvigalo. Nekoliko več težav pa jim je povzročala pritrditev prednjega dela bagra na drugo dvigalo. Ovirala jih je motna voda in primerno mesto za pritrditev jeklenic so lahko poiskali le z otipom. Ob tem je bil velik del delovnega stroja tudi pogreznjen v prodna tla gramoznice, kar je še dodatno oteževalo pritrditev jeklenic. Reševalna akcija v gramoznici v Murskih Črncih je še ena od uspešno izvedenih akcij pomurske podvodne reševalne enote iz Murske Sobote. Med svojim dolgoletnim delovanjem (enota deluje že od leta 1972) so potapljači Asist, dr. MITJA SLAVINEC Foto: T. STRBAD ■ rane Klobasa se je rodil 1910. leta v Brezju v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Čeprav so imeli šest hektarjev posesti, je moral že zelo zgodaj od hiše. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval pri Sv. Juriju, je šel za hlapca k družini Borko v Ihovo. Od tam je šel na služenje vojske, ki jo je služil 18 mesecev v Knjaževcu, kjer je bil »tru-bač«. Po odsluženju se je vrnil k Borkovim, a je kmalu doživel delovno nezgodo. O tem nam je prizadeto pripovedoval: »Kot sem že povedal, sem bil za hlapca pri velikem kmetu. Imeli smo veliko živine, zato smo za živino pripravljali »me-šanco«. Na slamoreznem stroju, ki so ga prek vitla (»gepla«) poganjali konji, sem rezal slamo in seno za »mešanco«, a mi je pri tem zagrabilo roko. V hipu sem ostal brez prstov in dela dlani na desni roki. Naredili so mi zasilno obvezo, gospodar pa me je s konji odpeljal v bolnišnico v Maribor, kjer so mi odrezali ostanke prstov in oskrbeli rano. Spominjam se, da sva se z gospodarjem, kije priganjal konje, do Maribora vozila več kot tri ure. Izgubil sem veliko krvi, vendar sem preživel. V začetku mi je bilo hudo, vendar sem se navadil. Ker sem se vse življenje posvečal kmetijstvu, sem opravljal vsa kmečka dela. K temu je pripomoglo tudi to, da so mi v bolnici ohranili del kazalca, s katerim sem lahko prijemal kmečka orodja. Čeprav sem bil brez prstov, sem vseeno kosil med 25 kosci, ko smo kosili na travnikih.« Danes Franček, mi smo ga vikali, na deželi ljudje starejše še danes vikajo, ne kosi več. Jesen življenja preživlja pri sinu Zdravku in snahi Tereziji. Kot je povedal, si nikoli ni mislil, da bo kdaj v življenju prejemal pokojnino. Tega je vesel, saj tako ni več samo odvisen od dela. Sedaj posest, ki sta jo ob poroki leta 1937 kupila z ženo, pridno obdelujejo mladi, on pa se predaja brezdelju. Rad prebere kak časopis, rad gleda tudi televizijo. Vesel je tudi vsakega obiska, posebno ko se lahko pogovarja o življenju iz preteklosti. In najin pogovor je potekal v tej smeri. Besedilo in posnetek: LUDVIK KRAMBERGER ■ pogosto reševali lastnino, sanirali posledice naravnih nesreč, iskali utopljence in varovali razne prireditve. Enota šteje devet članov, ki so zaradi praviloma težkih delovnih razmer in posledično velike nevarnosti pri izvajanju aktivnosti vsi izkušeni potapljači z najvišjimi potapljaškimi kategorijami. Ob tem pa enota skrbi tudi za podmladek, saj se akcijam kot asistenti pridružujejo tudi nekateri mlajši potapljači Potapljaškega društva Murska Sobota, ki ima zaradi mnogih tovrstnih akcij tudi status društva s posebnim družbenim pomenom. V Korovcih so pripravili slovesnost, na kateri so uradno prevzeli orodno vozilo Fiat Duc ^a|Cj k snim pogonom in s prikolico za opremo. Vozilo bodo lahko uporabljali za prevoze & i1 malega nogometa in člani turističnega društva. Na slovesnosti, ki so se je udeležili g da jev dnjih društev in tudi gasilci iz sosednje avstrijske Gorice, je poveljnik Štefan Flisar P°ve jn |>ot®r' j« stalo 6,5 milijona tolarjev. Dve tretjini denarja so primaknili pokrovitelji, lokalna skup ^vsld)z ostalo tretjino pa domači gasilci, obrtniki in krajani. Vozilo sta blagoslovila katoliški (ca Anton Fakin in evangeličanski (bodonski) duhovnik Ludvik Jošar. - Foto: G. G. Predstava in torta za majhne bolnike tednu otroka ter ob dvajsetletnici ustanovitve bolnišničnega vrtca so pripravili v murskosoboški bolnišnici majhnim bolnikom veselo praznovanje. Lutkovno gledališče iz Osnovne šole Lenart se je otrokom iz vseh bolnišničnih oddelkov, njihovim staršem ter medicinskim sestram predstavilo z Volkom in sedmimi kozlički. Predstavo so zelo doživeto spremljali in sodelovali tudi otroci, potem pa, kot se za jubilej spodobi, dobili torto, ki so jim jo spekli v Mlinopeku. Take prireditve malim bolnikom popestrijo dan in jim polepšajo bivanje v bolnici ter omilijo prizadetost zaradi ločenosti od družine. Zelo dobrodošlo pri zdravljenju otroka pa je tudi delo vrtca, zato je vodstvo bolnišnice Vzgojno-varstveni organizaciji Murska Sobota hvaležno za dolgoletno sodelovanje. Zbrane na prireditvi je pozdravil direktor VVO Dane Katalinič, o kronologiji dela vrtca v bolnici ter o pomenu vzgojiteljic ob bolnem otroku pa je spregovoril direktor bolnišnice Bojan Korošec. prazniku P^st tuj, je bila ’ glasih pr jen0St' i vaš^C^' Izmed v* 0 vcih’*' VUjema V rja l5’ ‘prva^L M Ernesta P meneč žine Lemerja M®' pa®^^ ščanct m . 14. oktober 1999 IZ NAŠIH KRAJEV P o c »o o ■M ■2 0) S s Vi Avto-moto društvo Križevci pri Ljutomeru je eno najbolj deja-vn^ daleč naokrog, zato ima že skoraj petsto članov, kar je Za tovrstno »vaško« društvo hvalevredno. Svojčas so organi-2irali članske relije, v zadnjem času pa so »prešli« na avtobu- Gabe sne izlete. Obiskali so že tovarno Audi v Ingolstatu, avstrijsko Koroško in številne kraje v domovini. Pred kratkim so se podali na ogled Blatnega jezera na Madžarskem, oziroma krajev in znamenitosti ob njem. Vsi so bili z izletom zelo zadovoljni. (JG, foto: SV)) na kratki Na kmetiji Ivana Ciglarja v Murskih Petrovcih namenjajo pridelovanju buč-kar hektar zemlje. Letos je še posebno bogat pridelek na sicer najeti njivi na Petanjcih. Debelejše buče so ročno pobrali in jih očistili, semena pa bodo uporabili za prihodnje sajenje buč. Druge buče so s traktorjem, h kateremu je bila pripeta deska, zgrnili v vrste, iz njih pa bo seme pobral stroj. - Foto: Š. S. Imejva se rada Jg0 ,et°šnjega tedna otroka Imejva se rada je nekaj, kar in opozarja vsak dan, na vsakem koraku. . uanjih pogovorih o preživetih dnevih nam otroci največkrat ^ovedujejo o risankah, ki so jim krajšale čas, ko so prišli s(ar’°v 'z vrtca. Redki so otroci, ki imajo skrbne starše pa tudi e’ ki si znajo vzeti čas za družinske sprehode, za kole-%|i * čudovito topli jeseni, kot jo imamo letos. Da bi bili ^'^tuih užitkov deležni vsi naši varovanci, smo se v vrtu točili za popoldanski izlet med našimi jesenskimi gozdovi. 3 Sni° se dogovorili s 031 in starši za varno, ^“.kolesarko opremo. C'So se med seboj pogo-k°lesih, o čeladah ... ^Po^0' Nenačrtovano smo ar-iaH o prometnih te- Sro^01653 izdelujejo, kje %sJai°' Izvedeli smo tudi, ^.Mša in katera slab- lepše. Pozornost med družinskimi člani, razgibavanje s kolesarjenjem, opazovanje lepot, ki jih je razlila bogata jesen, in po vrhu vsega nič ne stane. Ko smo še zardeli in malo utrujeni vrnili v Gaberje, smo s pogledom v oči udeležencev izleta vedeli, da smo naš moto uresničili, da smo si izbrali pravi način dela in pri tem uporabili prava sredstva. Vzgojiteljice smo zadovoljne, da lahko prepričamo starše za sodelovanje v dejanjih, ki toliko pomenijo njihovim otrokom in jih v resnici stanejo samo dobro voljo. METKA RIBARIČI ®Vredno pa je bilo to, Sl([n' starši načrtovali za to ,druženje s svojim otro-« mama in en’'a Popoldne samo že|ei°lr°ku ’ naiveč> kar ' zbuditi pri naših va- smo si izbrali za %Qk^ov LeP° obno’ s svoi° enkratn0 ° čudovito mesto za izlet-°čke. Raj lahko bilo še Gančani Gasilsko društvo Gančani je zelo dejavno in se ponaša z mnogimi pridobitvami. Ob pomoči beltinske občine, ki je primaknila 50-odstokov denarja, KS, zavarovalnice Triglav in lastnim denarjem so kupili orodno vozilo Mercedes - Vario 612D, kije stalo 11,5 milijona tolarjev Avto je sodobno opre-mljen?ima 1000-litrsko cisterno in seveda visokotlačno črpalko, peno in agregat ter svetlobni steber z dvakrat po 1000 watov moči. (J. Ž.) Hodoš Prihodnji obmejni plato železniške postaje bo meril okrog' 2.500 kvadratnih metrov. Zdaj dela na celotnem gradbišču železnice od Stanjevec do Hodoša le dvanajst delavcev s ho-doškega območja. Po končani gradnji mednarodne železniške povezave s sosednjo Madžarsko pa računajo, da bo zaposlitev dobilo tristo delavcev, od tega 142 Slovencev, med katerimi jih bo precej tudi iz tega dela Prekmurja. M. J. s Negova Na negovskem gradu so obnovili grajski portal, ki predstavlja izjemno arhitekturo in zgodovinsko vrednost, saj je v celoti izdelan iz avtohtonega kamna iz bližnjega kamnoloma na Kugu. Portal, izdelan 1913. leta, je šča-soma načel zob časa, zato so bila potrebna restavratorska dela, ki jih je opravil Srečko Mesareč iz Maribora. (L. Kr.) Zgornje Konjišče Ribiška družina Gornja Radgona je praznovala 40-letnico. Prireditev je bila pri ribolovnem središču v Zgornjem Konjišču. Zbralo seje veliko ribičev in drugih gostov. Zbrane je nagovoril predsednik RD Apače Andrej Vreča, nato so podelili več odličij. V kulturnem programu, ki ga je vodila ga. Vreča, je povezoval vsebino harmonikarski orkester radgonske glasbene šole; vse zbrane pa je navdušilo tudi igranje pihalnega orkestra iz Gornje Radgone. (B. Ma.) Beltinci Ob vedno večjih željah po trošenju denarja bo v letošnjem občinskem proračunu vprašljivih približno 50 milijonov tolarjev. Takšna je ocena odbora za proračun in davčno politiko, ki meni, da je najbolj dvomljiva realizacija pobiranja davkov na premoženje. M. J. Ih^žništvo v Slovenskih goricah -Vajset let lenarške T^etijske zadruge ----------------------- h^^^set milijonov litrov mleka pomembno vplivala na ijih kmetijske politike v za-letih v osredni'h Sl°’ knw’ 0(1kupi tudi več kot tri četr-Pridelkov- gr Sest kmetijskih trgovin, dve ' Prob)3 'n eno trgovino z živili. %jea.s°: razbr”1' .^metystva na njenem ob-% sPlos Posest, težje pridelo-111 sq ^težave kmetijstva. Na naj-ribe 6 'et Pridelovalci jagodiče-vecja "\robid' Najpomembnejša K(a ^'eka . n° ^inoreja, predvsem pri-'^h^onov^ k^tje letno oddajo okoli ^'^6 k ^r°v mleka. Lani so odkupi-goved? Onov> 2.054 glav mladega hn.. k so D ’ j646 pujskov in 748 telet. rJ«v V' Za deset odstotkov in ^nedav' 'jard‘ 225 milijonov to-občnem ahnrn kn SO predstavili lanske poslovne rezultate, so tudi ugotavljali, da se mladi čedalje težje odločajo za kmetovanje, zato grozi še večje zaraščanje kmetijskega prostora. Skušali bodo zagotoviti ustrezne možnosti za preživetje tudi na manjših kmetijah, a se zavedajo, da tej nalogi zadruga sama ne bo kos. F. BRATKOVIČ ■ Tišina Do konca septembra so znašali zbrani prihodki od občanov in iz samoprispevka krajevnih skupnosti Tišina in Gederovci nekaj več kot 198,5 milijona tolarjev. Ker so odhodki višji za dobrih 86 milijonov SIT, bo treba izterjati dolg. Pri tem občani dolgujejo okrog 41.5 milijona, KS Tišina in Gederovci pa skoraj 34,3 milijona tolarjev. M. J. Z velikimi bučami se lahko pohvalijo tudi Ivaničevi iz Bogojine. Ne gre za navadne (oljne) buče, ampak za posebno sladke, jedilne buče. Marija je povedala, da je mogoče narediti iz takih buč marmelado, kompot in tudi kar tako so užitne. Buči, ki sta na posnetku, tehtata 29 oziroma 37 kilogramov. Tudi na pogled sta veliki, kar kaže tudi primerjava z navadno bučo, ki jo ima v rokah Marija. - Foto: G. G. Kustečevi z Gornje Bistrice so pridelali kar 45 buč velikank. Gospodinja Angela je razkrila, da so seme zanje dobili iz Nemčije. Buče so bile težke od 40 do 70 kilogramov, zato jih ni bilo mogoče dvigniti z rokami, ampak sta jih z možem Matijo kotalila na voz. Tudi te buče so jedilne, med drugim tudi kot nadev za retaše. Nekaj buč so podarili sorodnikom. - Foto: J. Ž. Slovesnost na Kukojci redzadnjo sredo, na praznik žalostne Matere Božje je bila v Gumilarjevi kapeli na Dolnjih Slavečih (zaselek Kukojca) slovesnost^ ki so se je udeležili štirje duhovniki, štirje bogoslovci in tudi nekaj drugih vernikov. Najprej je bila maša, ki jo je vodil radgonski župnik in dekan Andrej Zrim, potem pa so na zunanji steni kapele blagoslovili podobo blaženega Antona Martina Slomška, ki jo je naslikal Martin Mertiik iz Beltinec. Zbrani so zapeli tudi Slomškovo pesem K nebesih sem doma. Potem pa je Jože Vehovar, sicer župnik v Velenju, blagoslovil avtomobile. Obred so sklenili s pesmijo Vodi Marija nas po pravi poti. Po maši in blagoslovitvah je bilo družabno srečanje. Dekan Zrim je povedal, da se je upokojeni pečarovski župnik Friderik Gumilar veselil, da bo imel na »svoji« kapeli tudi Slomškovo sliko, kateremu se je zaradi svoje bolezni često priporočal, odslej pa ga bo lahko še bolj častil. Župnik Gumilar, očitno zelo ganjen, pa je izrazil veselje, da pripada Slomškovi škofiji in da rad priskoči na pomoč vsakomur, kdor ga zaprosi za pastoralno pomoč. Sklenil je: Kar Bog stori, vse prav stori. -ARI Pripis: To, kar ste prebrali, je povzetek iz daljšega poročila, ki gaje napisal g. Friderik Gumilar. Na žalost članka ne bo mogel prebrati, kajti v noči na soboto je umrl na svojem domu na Kukojci. Ob navzočnosti številnih duhovnikov in vernikov so ga pokopali v ponedeljek. 16 REPORTAŽA 14. oktober 1999. Ko sladko grozdje dozori. vinorodni deželi Podravje je trgatev na vrhuncu. Na vinskih gričih je še posebno živahno ob koncu tedna, ko se pri tem prijetnem opravilu zberejo številni sorodniki, prijatelji, znanci. Za vinogradnika je trgatev praznik, zato ga je treba končati s fešto, ki se običajno nadaljuje pozno v noč. To velja predvsem za ljubiteljske vinogradnike, saj tistim, ki jim je vinogradništvo poklic, časa za to med trgatvijo običajno zmanjkuje. Tisti najbolj neučakani so grozdje že potrgali. Pa ne le zgodnje sorte, tudi tiste pozne, ki še niso imele uradnega dovoljenja za trgatev, so marsikje že v sodih. Čakajo pa še tisti, ki želijo kakovost, saj je vreme za dozorevanje enkratno in grozdne jagode še pridobivajo sladkor. Kodeličeva klet v Gornji Radgoni je največja v. podjetju Radgonske gorice. V njej je milijon 800 tisoč litrov vinske posode in vanjo vsako leto polnijo mošt. Pravijo, da bo letošnji letnik kakovosten, ga bo pa količinsko za petino manj kot lani. Pri rulan-dcu, ki so ga trgali pred koncem prejšnjega tedna, so namerili od 19 do 20 odstotkov sladkorja, pri tramincu celo do 20,5 odstotka, visoke stopnje pa dosegajo tudi druge sorte. V družbi Kapela Vinogradništvo trgajo zdaj srednje pozne sorte, po kakovosti pa bi lahko skorajda vse uvrstili med vrhunska vina. Vendar vseh niso prijavili, saj bodo med vrhunska vina uvrstili le okoli 30 odstotkov celotnega pridelka. Za te polnitve so prijavili traminec, chardonnay, sivi pinot in sauvignon, od poznih sort pa renski rizling. Tam, kjer je bila toča, je pridelka manj, sicer pa je povprečen, je pa nekoliko slabši izplen. Zaloge starega vina se v kapelski kleti normalizirajo, ker želijo obdržati stalne kupce, pa jim bodo za Martinovo že ponudili novi letnik. Po letu 1993 bo letošnji letnik najkakovostnejši, pravijo v Ljutomerski kleti, kjer od poznih sort že trgajo laški rizling, s šiponom bodo začeli okoli 17. oktobra, me- t Alojz Filipič, enolog v Radgonskih goricah: »Kakovost je letos enkratna, razmere za trgatev so izredne in tudi letos bomo za posebne trgatve pustili nekaj chardonnaya, traminca, sivega pinota, ranine in morda še česa.« dtem ko bodo z renskim rizlingom še nekoliko počakali. Računajo na poldrugi milijon litrov lastnega pridelka, nekaj pa ga bodo tudi odkupili. Na pretirano ponudbo je &rrt>68&&. Zm^-nja veij» wqtM količšno wtl Kam Vas pripelje DAEMOBIL? Do novega avtomobila. <> Do popustov do 120.000 SIT O Do kredita pridobljenega z osebno izkaznico. Do najboljšega prodajalca znamke Daewoo v letu 1998. O Do največje izbire vozil. DAEMOBILPTUJ Ob Dravi 3a. Ptuj informacije na tet: 062 783 828 « ne računajo, saj so s v zasebnih kleteh zma J kupovali pa bodo gf°z • vostna vina, saj imaj°za dovolj lastnega pride -ludvk % foto: NATAŠA Vodenje Ljutomer«* p letos prevzel Bojan pravi, da je postal vins ^1’ dnjem času zelo krut, P raznolika, zato za Pr0 nove prijeme. Na Pr®1 letja bodo trgu ponudi«' polnitev laškega rizling je prejel med vini tve na radgonskem s pionski naziv. RadgonS^.fs^’ Mirko Špur je tehnolog vinogradništva in je v na trgače|Z zaposlen že 36 let. Spominja se, da so imeli včasihp zdaj pa vse to opravijo domačini. Okoli 200 se jih v gorice, saj morajo pridelek pospraviti s 300 hekta Slavko Žalar, enolog v Ljutomerski kleti, pravi, da je pridelek grozdja v okviru načrtovanega, vendar nekoliko slabše teče. Bo pa zato kakovost izredna in za trgatve za vrhunska vina so prijavili predvsem zgodnejše in kakovostne sorte. boži^ /1 naya’" , Dušan Zamuda je v družbi Kapela vodja vinogradništva, pravi pa, da so zaradi vračanja pristali pri 115 hektarjih lastnih vinogradov. V prihodnjih letih jih bodo nekaj še vrnili, vendar jih nekateri vračajo v najem njihovemu podjetju. Med trgatvijo so deset ljudi iz vinogradov premestili v klet, v goricah pa je dnevno okoli 65 trgačev. Otmar Babič je glavni kletar Kodeličeve kleti. Letošnja trgatev mu je že sedemnajsta, skrbi pa, da vse v kleti poteka nemoteno. Rekord v pridelavi vina so zabeležili leta 1997, ko so ga naprešali 3 milijone litrov. VESTNIK NA INTERNET11’ . 14. oktober 1999 KRONIKA p 0 <8 ■ > _ IH ^ošnjem letu sta se pojavila na območju Pomurja dva M Rondoja« oziroma križišči s krožnim prometom: pri DOLGI ti (na stičišču lendavske obvoznice in ceste Dobrov-Sobi|6ndava) in v RADENCIH (v križišču pri gostišču Vikend, kjer 1 Sv°jčas semafori). Vidite ga na fotografiji. šoferje« sta rondoja ^vljL- teri se niso učili pred vozniškega izpita, sSr'ne vedo’ kako voziti. presenečeni, da se V la nobena nesreča. ^3'.Preberimo, kaj piše o 'šau Priročnik za voz-v°žnja, ki ga je izdala lni AMZS, kupite pa ga ;J^mi. »Pred vstopom na ^šče je postavljen promet- varnost v Po-let°šnjem letu ni leteSai so ceste terja-^1 ^ivljenj. V jesen-2irnskem času, ko ^ktiv ?razrnere težje (su-ma 11 okoliščin pa tudi "ie * aX se utegne sta-poslabšati. Morda ^iprk °tako?Ktemu ^9 tudi najno-da> ki hMIC,'(sl%liekav oktobru: po-adzori hitrosti ves ^hk^^ofečeni reta-^rjeu. ,eč Zaporednih) Stp^oHrajo pravi-?C| var evanj, uporabo pasu’Psi’ . anJe voznikov... % "acrtn° (in stro-i^ra r°ma bo do 15-rn ^^ Sic^ med tr9atvi-J'n®nes^rpogoste pro' ^Pisihi ce- vozimo po ni znak krožni promet. - Na križišču s krožnim prometom se vključujemo v krožni promet, ki poteka v smeri, ki je nasprotna smeri urnega kazalca. Prednost je urejena s prometnimi znaki, in sicer praviloma tako, da ima prednost vozilo, ki je že vključeno v krožni promet. Glede na oddaljenost izvoza, na katerem želimo zapustiti vozišče, se razvrstimo na ustrezni prometni pas krožnega vozišča. Če bomo zapustili krožno krožnim prometom, se praviloma razvrstimo na zunanji (desni) prometni pas. Razvrstiti se moramo pravočasno, pred tem pa se, enako kot na drugih večpasovnih voziščih, prepričamo, ali to lahko varno storimo.« - Foto: Š. Sobočan iD 080 1234 a, »• Ki O BREZPLAČEN KUC V5AKD AN ODI 2* DO 20" Oktober - mesec požarnega varstva Bližajo se trije pomembni jubileji Gornjeradgonski gasilci potrebujejo novo vozilo za tehnično reševanje red Prostovoljnim gasilskim društvom Gornja Radgona so trije jubileji: v prihodnjem 2000. letu bodo praznovali 40-letnico Gasilskega okteta, leta 2001 bo 25-let-nica enote za reševanje iz vode in na vodi, 2002. leta pa bo društvo slavilo 120-letni obstoj. Jubileji, o katerih bomo kaj več zapisali, ko jih bodo dejansko praznovali. Tokrat pa smo se pogovarjali s predsednikom gasilcev Bogdanom Šajnovičem o sedanjem stanju v gasilskem društvu, ki ima sicer zelo bogato vsebino in - članstvo. V društvo je včlanjenih kar 250 ljudi iz Gornje Radgone in nekaj bližnjih krajev. Od zapisanega števila je 60 tako imenovanih operativcev, ki pridrvijo na zbirno mesto v manj kot treh minutah, potem ko jih pokli- Ozonsko znižanje ™ ETNA " POSEBNA PONUDBA! LANOS, letnik ’98 %|h 2ra^n' blazini, servovolan, Oklepanje, električni pomik stekel Nm?®”35 1.399.000,00 SIT ŽE SAMO PRIPOROČAMO C' Tromejnik- Slovenica : Turnišče 1 :1 dnik Kuzma - Igrišče Tromejnika - Slovenice, gledalcev 150-(Maribor). Strelca: 0 : 1 Žižek (3), 1 : 1 Šalamon (38). f Tromejnik - Slovenica: Husar, Bence (Benko), Šinko, a ^at, Hajdinjak (Štrtak), Zrim, J. Horvat (D. Horvat), Rogam • puCKo, Turnišče: Dominko, Lutar (Houbar), Prendl, Mujdnca. Kreslin, Zver (Vegič), Lebar (Fekonja), Starčevič, Žižek- 1 Lakoš : Panonija 1 : 1 Čentiba : Nedelica 4 : 1 Olimpija : Bistrica 1 : 2 Dobrovnik : Petišovci 2 : 1 Čentiba Bistrica Nedelica Panonija' Dobrovnik Lakoš Olimpija Petišovci 7 7 7 7 7 7 7 7 5 4 4 2 0 1 0 5 3 2 2 2 2 1 0 1 2 2 3 0 2 3 4 6 20:13 18:8 13:14 15:11 14:14 8:13 14:12 10:27 15 13 12 11 11 8 7 1 puck0' Mostje Dolina 7?i ; 7 11 pL Mali nogo^ Rezultati - 6-. 1 .2 Triglav: Mete Kupšinci , Prosečka vas -Kovci 4-Černelavci- Tr p. 0 q:3 Bulls : Ivanci 1 Metuljce Junior SNV ■ • 3 :3 Flamingo :V>d^2 o 2. MNLMS Rezultati - 8. kolo Slatina : Bogojina 5 :O Makoter: Gančani 3 : 0 Roma : Rotunda 7 : O Dokležovje : Šalovci Roma Dokležovje Slatina Gančani Makoter Šalovci Bogojina Rotunda 8 8 8 8 8 8 8 8 6 1 5 2 5 1 3 3 3 2 1 1 1 2 2 0 0 : 2 1 1 2 2 4 4 5 7 30:9 25:10 21:10 16:13 21.18 12:21 17:36 6:31 19 17 16 12 10 7 5 3 Kupšinci Videm Bulls G. Metuljček Flamingo Junior SNV Ivanci Prosečka vas Tropovci Černelavci Triglav Meteor 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 ■ 6 4 1 3 1 3 1 23 30 30 22 2 1 2 1 0 2 2 3 4 4 5* 19 2? 0 2. MNL Lendava Rezultati - 7. kolo Žitkovci : Mostje 6 : 2 Graničar: Dolina 3 : 1 Nafta vet: Kapca 1 : 4 Nafta vet. 7 5 0 2 12:10 15 Žitkovci 7 4 0 3 17:10 12 Kapca 7 3 3 1 17:13 12 Graničar 7 3 1 3 16:11 10 V tekmovanj P J v malem Meteorplast '9 ^3' venski ligi biiados;z^^^ Dobovec • ‘ . 2. (P marci: Kriz^ 3 J « k k ( I l 1 1 t ) S 1 4 i it it II 14. oktober 1999 ŠPORT Košarka Tretja zmaga Radenske Creativa J Upajo na peto mesto Ženska odbojkarska prvoligaška ^ljutomerske Zavarovalnice Pribor se je marljivo pripravljala taWvo tekmovalno sezono in z !fcizmom pričakujejo prvo tek-'Mov soboto, 16. oktobra, v ^naru z državnimi prvakinjami Metaiom iz Maribora, '^r Janko Hochstatter in njegov kočnik Dani Smodiš imata tokrat ^hstatter - trener OK »mer V tretjem kolu prvenstva v moški državni košarkarski 1. B-ligi je Radenska Creativ v Murski Soboti gostila ekipo Yurij Plava laguna iz Ljubljane in zmagala s 86 : 84 (48 : 45). Gostitelji so bili večji del tekme boljši in so vodili, vendar so v drugem polčasu popustili in dovolili borbenim gostom, da razliko 16 točk nadomestijo, tako daje bila končnica tekme izredno razburljiva. Gostitelji pa so bili vseeno dovolj zbrani in zasluženo zmagali. Strelci za Radensko Creativ: Besedič 18, Oček 15, Meško 12, Karlo 12, Želj 11, Ulaga 9, Bratkovič 4, Banič 3 in Niderl 2. (FM) Poraz Pomurja Skiny V četrtem kolu prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je Pomurje Skiny v Murski Soboti gostilo ekipo BTC Legrand iz Sežane in izgubilo s 75 : 62 (32 : 29). So-bočanke so bile v prvem polčasu enakovredne gostjam, v drugem [ Namizni tenis Zmaga Radgončanov dokaj dobrih in ena-ra^: Vrbnjakovo, Ko-'rllerievo, Drevenškovo, Morečevo, Kosijevo, 'n Gombočevo. v Pri' Kodilova, Tretinjako-^\^eva' Poškodovana pa je ki bo morala nekaj časa igralki sta Petra Md-Gomboc, ki sta prišli V6Sobote. Razveseljivo je Po Porodu dvojčic v do-^^rača Svetlana Oletič. V obdobju so Ljutomeru! u^ale nekaj prijateljskih Se ^olj odmevne so bile ^Masa S'Pami prvoligašev Ke-\^0Pra na turnirju v Le- Haladasem in Sterm^^elom. Trener Hoch- V tretjem kolu prvenstva v prvi državni moški namiznoteniški ligi je Radgona po pričakovanju premagala okrepljeno ekipo Radelj. Izkazal se je Kitajec XI Jia, ki je zanesljivo dobil vse tri partije, dve zmagi pa je prispeval Rihtarič. V odločilni tekmi sta zmagala še v igri dvojic. Pomembna pa je bila tudi zmaga Rihtariča v igri s Pavičem. Eta Preserje Kegljanje Tokrat brez zmage V tretjem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi vzhod je Slovenj Gradec premagal Nafto iz Lendave s 5 : 3 (5412 : 5168). Za Nafto so zmagali: Horvat, 876, Matko, 873, in Peric, 905, tekmovali so še: Radakovič, 863, Žalik, 877, Kerman 183, Matjašič, 591 podrtih kegljev. Radenska je gostila ekipo Rudarja iz Hrastnika in prepričljivo izgubila z 0 : 8 (4958 : 5128). Za Radensko so tekmovali: Kučan, 811, Šebjanič, 844, Steržaj, 849, Drvarič, 836, Harc, 816, in Kos, 802 podrta keglja. Začelo se je tudi prvenstvo v drugi državni ženski kegljaški ligi vzhod. Nafta iz Lendave je gostovala v Prevaljah in izgubila s Korotanom s 7 : 1 (2367 : 2250). Za Nafto je zmagala Ščapbva, 365, tekmovale so še: Žalikova, 365, Vargova, 364, Rašpergerjeva, 386, Utroševa, 360, in Sa-pačeva, 376 podrtih kegljev. (MŽ, RD) Salonit J^urje premagalo ko'u prvenstva v prv' odbojkarski 1'9' >e burske Sobote pnpravr-^J.Ptesenečenje.V gosteh premagalo favorizira' V; 0(25: 23, 25: 20’ J' Sobočani so tokrat zai-a dobro, kar jim je prineslo Horvat, Tot, Kerec, ^,rar'č,Š. Marič, Topov- BelUnec prvenstva v drug' \t^°ški °dbojkarski ligi sta \?Z'9aša Beltinci in Ljuto-''V?3; Beltinci so gostili dru-%rn« naria z Raven na ^°' gagali S 3 : 1 (25:21, Cj6 • 25, 28 : 26). Belfm- ci: Gobec, Janža, Časar, Čenar, Lukač, Gumilar, Prša, Horvat, Gi-der. Ljutomer pa je v Novem mestu premagal Krko s 3 : 1 (16 : 25, 25:17, 26 : 24, 25 : 16). Ljutomer: A. Grut, B. Grut, Babič, Onišak, Primec, D. Kodila, G. Kodila, Horvat, Pirher, Špilak. (NŠ, FM) Zmaga Radenčank V prvem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je ekipa Sonimexa Radenci premagala Dravograd s 3:2 (22: 25, 25:17, 25:19, 23:25, 15:6). Sonimex Radenci: Zver, Šavel, Srt, Sokler, Klemenčič, S. Vrbančič, J. Vrbančič, Strmšek, Ješovnik, Bezjak. Mislinja je premagala Kemo iz Puconec s 3 : 0 (25 : 17, 25 :22, 25 : 17). Kerna Pu- Lebar S p* ^ndave^J6*0 Je umrl Ludvik Lebar"Ciko’ Priznani športni livnem i rnlaclostnih letih je igral nogomet za lendavsko d vOrp^Osti je U Se Je uveIJavHkot športni delavec. Največ A^^zveze Lpmend nogometu. Bil je ustanovitelj Medobčinske ^81 n ava’ Predsednik strokovnega sveta MNZ Len-S°delovanndava' Velike svojega časa je posvetil medna-^Sem ^^oje JU MNZ Lendava in Zalsko zuPanii° iz '^kot^Porta v iUSpešno delo je dobil tudi Bloudkovo priznanje, šp *?davi’ zlasti nogometa; bo ostal v lepem spo-nnik in športni delavec. (FH) polčasu pa popustile, -kar so Se-žančanke izkoristile in zmagale. Strelke za Pomurje Skiny: Orijeva l? p«. K “V5 Košarkarice Pomurja Skiny iz Murske Sobote - članice prve slovenske lige. Stojijo od leve: Lena Gabor (pom. trenerja), Anita Horvat, Marina Glišič, Mira Svetina, Alenka Ori, San ra Mate, Alojz Grmič (trener); čepijo: Sara Pušenjak, Martina Fefer, Daša Gorčan, Ivana Huzjak in Natalija Kerec. Fotografija: N. Juhnov je po pričakovanju premagala Moravske Toplice Soboto. .Radgona: Radlje 6: 3 (Solar: Pavič 1:2, Xi Jia : Nišavič 2 : 0, Rihtarič : Kus 1 : 2, Xi Jia : Pavič 2 : 0, Solar: Kus 0:2, Rihtarič : Nišavič 2:1, Rihtarič - Xi Jia : Kus -Pavič 2.0, Xi Jia : Kus 2 : 0, Rihtarič : Pavič 2:1); Eta Preserje : Moravske Toplice Sobota 6:3 conci: Kikec, Kerčmar, Rapl, Šeruga, Eman, Horvat, Potočnik, Časar, Franko. (FM) Atletika Na 17. teku na 16,1 km v Gradcu v Avstriji, ki šteje za prvenstvo avstrijske Štajerske, je sodeloval tudi Geza Grabar (TS Radenska) in v svoji skupini med člani zasedel tretje mesto. Grabar je zasedel po petih najboljših rezultatih v svoji skupini prvo mesto in ponovil lanski uspeh. Na drugem teku po občini Kungota so sodelovali tudi tekači TS Radenske. Drugi mesti sta v svoji starostni skupini zasedla v teku na 11 km Karli Vrbnjak in Slavko Kumek. V teku na 2.000 m je bil Marjan Pintarič drugi, Jože Marušič pa četrti. Med dečki do 14 let v teku na 1 km je Gregor Marušič zasedel tretje mesto. V Selu je bilo občinsko prvenstvo v krosu osnovnih šol, ki sta ga organizirali OŠZ Moravske Toplice in OŠ Fokovci. Sodelovalo je 190 osnovnošolcev in drugih, manjkali pa so učenci OŠ Bogojina. V posameznih kategorijah so zmagali: 1. razred - Gregor Matjašec (Fok.) in Andreja Nemec (Pros.); 2. razred - Oto Žoldoš in Nuša Vegi Kalamar (oba Pros.); 3. razred - Marko Gor-za in Katarina Benko (oba Pros.); 4. razred - Miran Horvat in Nuša Furek (oba Fok.); 5. razred - Mitja Vučkič in Jasna Grah (oba Fok.); ml. pionirji 17, Horvatova 14, Svetinova 14, Glišičeva 10, Matejeva 5 in Ke-rečeva 2. (FM) 7' II (Pan Wei: Horvat 2 : 0, Petrovčič : Kocuvan 1:2, Ignjatovič : Unger 2 : 0, Petrovčič : Horvat 0 : 2, Pan Wei: Unger 2:0, Ignjatovič : Kocuvan 2 : 0, Ignjatovič - Pan Wei : Unger - Horvat 2 : 0, Petrovčič : Unger 0:2, Ignjatovič : Horvat 2 : 0). Štiri zmage V tretjem kolu prvenstva v drugi državni namiznoteniški ligi sta ekipi Kerne iz Puconec in Moravskih Toplic Sobote II štirikrat zmagali. Kerna : Vesna 6 : 0 (Kovač 2, Benko 2, Smodiš 2); Kerna : Melamin 6 : O (Kovač 2, Benko 2, Smodiš 2); MT Sobota II: Melamin 6 : 2 (Koščak 3, Šbul, Zavec, Koščak - Šbul); MT Sobota II : Vesna 6 : 2 (Koščak 3, Šbul, Zavec, Koščak - Šbul). M. U. Badminton Na mednarodnem tekmovanju za mediteranski pokal v italijanskem Bariju za mlade igralce do 19 let sta v slovenski reprezentanci nastopila tudi Lendavčana Miha Horvat in Simona Koncut ter se odlično odrezala. Horvat je zasedel drugo mesto, Koncutova pa je bila peta. Na mednarodnem tekmovanju v Szegedu na Madžarskem je Simona Koncut zasedla izvrstno tretje mesto. (FB) A - David Škalič in Ines Car (oba Fok.); ml. pionirji B - Jure Špilak (Pros.) in Andreja Pohar (Fok.); st. pionirji - Dejan Eljaš in Metka Hanč (Fok.). G. G. Karate V Čakovci je bilo 3. kolo hrvaško-slovenske karate lige v borbah (do 15 let). Lep uspeh je dosegla ekipa Civitasa iz Murske Sobote (Zdravko Kovač, Jasminka Kovač, Sanja Jezernik), saj je zasedla prvo mesto. (DS) Sah V Kranju je bilo končano deveto člansko državno prvenstvo v šahu. Sodelovala sta tudi Boris Kovač iz Dokležovja, član Radenske - Pomgrada, in Lea Števanec iz Vanče vasi, članica Iskre iz Ljubljane, ter dosegla lep uspeh. Kovač je zasedel s 5 točkami med 28 šahisti deseto mesto, Šte-vanečeva pa je bila s 6 točkami med 12 šahistkami tretja. (FM) Kasaške dirke V nedeljo zadnja dirka v Ljutomeru V Mariboru so bile predzadnje letošnje kasaške dirke. Sodelovali so tudi ljutomerski kasači in dosegli nekaj odmevnih uvrstitev. Prvo mesto v tretji dirki 3- do 12-letnih kasačev je zasedla Ivana MS (M. Slavič mlajši), 1:20,8. Dru- In memoriam Janko Makoter Na ljutomerskem pokopališču se je pred dnevi velika množica ljudi poslovila od Janka Makoterja, moža, očeta, enega najuspešnejših pomurskih podjetnikov, športnika, športnega delavca in prijatelja. Kruta usoda je hotela, da je prenehalo biti plemenito srce komaj 45-letnemu človeku, ki je bil zgled delavnosti, poštenosti in predanosti okolju, v katerem je živel. Veliko svojega prostega časa je namenil športu. Nogomet je začel aktivno igrali pri NK Veržej in ga nadaljeval pri NK Ljutomer. Bil je član ljutomerskega Tehnostroja, ki je nekaj časa uspešno igral v slovenski conski nogometni ligi. Po končanem aktivnem igranju nogometa ga je leta 1991 pritegnil nacionalni prleški kasaški šport. Povezal se je z znanim rejcem in tekmovalcem v kasaškem športu Markom Slavičem iz Ključarovec, kjer je dobival prve nasvete, skupaj pa sta tudi kupila nekaj prvovrstnih uvoženih kasačev. Leta 1992 se je prvič pojavil na zadnji dirki sezone v Ljubljani s Soulmanom in zmagal, kar mu je dalo nove spodbude, da se je še bolj posvetil kasaškemu športu. Sicer pa je s Soulmanom dosegel 36 zmag in postavil rekorde hipodromov v Komendi, Mariboru in Šentjerneju. Potem je v svoj hlev pripeljal ameriškega žrebca Benjamina C Leea, ki je z zmagami navduševal širom po Sloveniji in v tujini, dosegel pa je tudi absolutna rekorda za uvožene kasače na krajši 1:14,3 in na daljši progi 1:15,5. Benjamin C Lee je pod vajetimi prijateljev dosegel pomemben uspeh na mednarodni dirki za nagrado Dunaja, kjer je zasedel četrto mesto, in na mednarodni dirki poletne sezone v Badnu (Badenska milja), kjer je bil tretji. Med šestimi tekmovalnimi konji, ki jih je imel v svojem hlevu, sta Gerd November, ki je bil do poškodbe najboljši kasač v Sloveniji, in letos uvoženi odlični kasač Blue Hanoi, s katerim je nameraval tekmovati v nedeljo pred tragično smrtjo v Zagrebu. Janko pa se je uveljavil tudi športni delavec, zlasti v nogometu in kasaškem športu. Med drugim je bil predsednik kluba malega nogometa Me-teorplas iz Ljutomera, ki tekmuje v prvi državni ligi, uveljavil pa se je tudi v Kasaškem klubu Ljutomer in organih Kasaške zveze Slovenije, kjer je bil izredno aktiven. Kot plemenit človek je imel izreden posluh za druge, ki so potrebovali njegovo pomoč. Tako je bil pokrovitelj številnim, zlasti športnim organizacijam in klubom, kot so NK Makoter Cven, Kasaški Klub Ljutomer, moški in ženski rokometni klub v Ljutomeru in drugi, saj jim nikoli ni odrekel pomoči. Zelo ga bodo pogrešali v družini, podjetju, v športnih krogih pa tudi številni prijatelji, ki jih je imel doma in v tujini. FERI MAUČEC | Jubilej ‘"^1» —•—— - — —— ---------- Štirideset let rokometa v Radgoni Rokometni klub Arcont iz Gornje Radgone praznuje letos pomemben jubilej - 40-letnico delovanja. Gre za enega najuspešnejših rokometnih klubov v pokrajini ob reki Muri. V štiridesetletni zgodovini so radgonski rokometaši in rokometašice odigrali pomembno vlogo v pomurskem in slovenskem prostoru. Rokometaši Radgone so štiri leta uspešno tekmovali v slovenski ligi, največji ■uspeh pa so dosegli leta 1973, ko so zasedli sedmo mesto. Tudi rokometašice Radgone so štiri leta uspešno tekmovale v slovenski ligi. V zadnjih letih pa rokometaši Arconta Radgone uspešno nastopajo v drugi slovenski ligi vzhod. Ob ustanovitelju rokometne ga mesta so zasedli: Vendon (M. Slavič), 1:24,0, v drugi dirki, Fortuna C Lee (Makovec), 1: 20,5, v četrti dirki in Gerd November (Tramšek), 1:17,7, v šesti dirki v spomin na Janka Makoterja. Tretji so bili: Faxa As (A. Slavič), 1: 25,5, sekcije pri radgonskem Partizanu Borisu Zupanu so za uspešen razvoj in uspehe radgonskega rokometa najzaslužnejši neutrudni in priznani športni delavci ter dobitniki Bloudkovih priznanj Irena in Tone Pevec ter Brane Klun. Ob štiridesetletnici, ki jo bodo dostojno proslavili, so pripravili več prireditev. Že v sredo, 20. oktobra, ob 19. uri bo v športni dvorani v Radencih prijateljska mednarodna rokometna tekma med državnimi prvaki Celjem Pivovarno Laško in drugo najboljšo madžarsko ekipo Szeged. V predtekmi pa se bosta pomerili Arčon Radgona in kombinirana ekipa Pivovarne Laško. Na sporedu pa bo tudi rokometni turnir šolskih reprezentanc Radgone, Radenec in Vidma. V petek, 29. oktobra, ob 16. uri pa bo v športni dvorani v Radencih 13. rokometni turnir za memorial Mateja Klopčiča. Na turnirju bodo sodelovale štiri ekipe: Branik 66, Pomurje, Radgona I in Radgona II. Po končanem turnirju bo v Gasilskem domu v G. Radgoni slovesnost ob praznovanju 40-letnice rokometa v Radgoni, ko bodo pregledali štiridesetletno zgodovino ter zaslužnim podelili priz- FERI MAUČEC nanja. v prvi dirki dveletnikov, Arabela (Žnidarič), 1:21,6, v tretji dirki in Al-vdreaming Fire (Zorko), 1:18,1, v spominski dirki na Janka Makoterja. V nedeljo bodo v Ljutomeru zadnje letošnje kasaške dirke. (FM) 20 MULARIJA 14. oktobra 1999 Varna povezava Telekomova hči Vodilni ponudnik internetskih storitev v Sloveniji Slovenija Online (Siol) in upravitelj glavnega omrežja interneta je začel stopati 1. oktobra kot hčerinska družba Telekoma po samostojni poti. Družba z ustanovnim kapitalom 1,3 milijarde tolarjev naj bi letos ustvarila prihodek v višini 2,5 milijarde tolarjev, število naročnikov pa naj bi se do konca leta 2000 povečalo s trenutnih 45.000 na 100.000. Prihodek naj bi v tem obdobju zrasel na pet milijard tolarjev. Glede na želje in potrebe omogoča Siol dostop do interneta prek telefonskega in ISDN, kabelskega, elastičnega ali ATM-omrežja, pri povezavah prek elastičnega in ATM-omrežja pa omogoča tudi nadomestno povezavo prek omrežja ISDN. Siol se na prehodu v novo tisočletje aktivneje usmerja tudi na tuje trge, kjer je deloma že navzoč. Siol namreč izvaža internetske storitve v Bosno in Hercegovino ter Črno goro, prek povezav peering pa poslujejo tudi s Hrvaško, ZDA, Nemčijo in Italijo. Med pomembnejšimi področji širitev dejavnosti so še elektronsko poslovanje, internetska telefonija ter vzpostavitev lažjega dostopa do elektronske pošte. Celotno infrastrukturo z vsemi varnostnimi mehanizmi elektronskega poslovanja naj bi vzpostavili do leta 2000. Internetska telefonija, ki jo že razvijajo, bo posameznikom in podjetjem omogočila vzpostavitev telefonske zveze prek računalnika s telefonsko številko kjerkoli po svetu. Gre za cenejše komuniciranje, za uporabo pa zadostuje telefonski aparat s tonskim izbiranjem. Oktobra bodo razširili tudi delovanje službe tehnične pomoči, ki bo odslej na obstoječi številki na voljo 24 ur vse dni v letu. http://www.siol.net Otrokove .. S MUS: -4 .. £ ?Wt¥^ • On«* http://hlacinik.8m.com 99 SIT/dan ali 2590 SIT.'mesec! : 1 , Haro4*»ca za ,zabavo naiftonr kniatta. r»wčro na-jracno knjigaot CUCK MM dBid.com http://www.movit.si/ Zavod za razvoj mobilnosti mladih Institute for promotion of youth mobility S '3 Telekom Slovenije Online. Univerzalno pristopno omrežje, storitve so: internet, teleokna in videotex. Zbirka strani, ki so povezane z ugankarstvom (slovarji, baze podatkov, nagradne križanke, rešitve). Movit je servisna organizacija, ki s svojo dejavnostjo in programi spodbuja in podpira mednarodne izmenjave mladih. Našli boste stran s programom Mladi za Evropo, stran evropska mladinska kartica Euro<26 in o mladinskih izmenjavah na bilateralnih odnosih. http://www.recumbent-bikes.8m.com/alpe.html l«. .'»M, >-4* Pk.V| S1AX jliltULCajl icinaiiMia sisaaMt’ to« »O” ....................... 'M&IAMl................SIUJUviKitCAH .....................:?aws]j.CAu i/VAS&SEjlM StSMeUStLUfiM ALPE '99 SPONZOR POTOVANJA: RECUM8ENT BIKES - leZeča kol#sa Prvi dan. 12. julija Potopis dveh »odštekanih« norcev, ko sta eden z »lezikolom« (ležečim kolesom) ter drugi s treking kolesom uživala v vožnji prek alpskih pre- lazov in se kopala v ledeno mrzlih jezerih. Potovala sta 17 dni in osvojila 15 točk nad 2000 m, premagala 27 prelazov, prevozila 2373 km, prekolesarila štiri države in doživela marsikaj. VESTNIK NA INTERNETU Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta,'tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. pravice Otrokove pravice so kot moje nogavice, ki obujem si jih vsak dan, čeprav sem včasih zaspan. Nerad se strinjam z mamo in tudi s sosedovo kravo. Ena me včasih utruja, druga pa me zjutraj prebuja. Sovražim starejše, ker se imajo za pametnejše. Ne verjamejo nam, trudimo se zaman. Mi jim bomo nasprotovali in nazadnje vseeno zmagali. LIDIJA SEVER, 7. A OŠ FRANCETA PREŠERNA ČRENŠOVCI V okviru prometnega kroz , aktivno deluje tudi na nas ■ smo skupaj s Svetom za p tivo in vzgojo v cestnem P tuObčineČrenšovcim * izvedli več aktivnost^ začetek šolskega leta, poudarek smo dah zlas čeladam otrok. Te I la nasoli akcija remljeno kolo, priprav.. 0 tudi literarni in likovni n e prometu. Za vecjo "^ nujno treba posta« pred šolo tudi »leze« p d in urediti kolesars šole do Dolnje BistricN torej vseeno, kako Hi Ijeno za varnost pto. tudi drugih udeležencev metu ZLATKAJE^ mentorica perica krožka na OS bisi« » Pravice otrok do zdravja in šolanj*1 Imam brata s posebnimi potreba- ki popolnoma gluhemu pomaga, da Čeprav imajo vsi otr ^,0 «4 «t:x: n-::«..:i: -7r4rawia in ŠOlS^’ mi, zato vem, da takšni otroci potre- bujejo veliko nege in ljubezni. Moj bratec je pri dveh letih oglušel zaradi meningitisa. Nekaj let smo ga vsak ponedeljek vozili v Maribor, kjer je bil do petka pri rejnikih. Vedno smo jokali, ko je odhajal z doma. Potem smo zvedeli za implant'. To je aparat, lahko sliši. Prijavili smo ga za opera- cijo in bil je med prvimi v Sloveniji, ki so mu vstavili implant. To je nevarna operacija, pri kateri vsadijo v glavo za ušesom poseben mikrofon. Operacija je trajala šest ur. Bilo nas je zelo strah. Uspelo je! Moj bratec zdaj normalno hodi v drugi razred. Grmiček pripoveduje Sem grniček. Živim sredi temnega gozda. Sem zelo košat. Vsak letni čas sem drugačne barve. Jeseni sem najlepši. V mojih vejah domuje sinica. Pod menoj spi zajček. Večkrat se pogovarjam tudi z lisico. Včasih se tako smejeva, da pritečejo še druge živali. Tako nisem osamljen. Rad gledam otroke, ki pridejo v gozd. Kako živahno je takrat! Otroci si delajo šotore, iščejo jurčke in se skrivajo. Kako zabavno je biti grmiček! MATEJA VOGRINČIČ, 3. A, OŠ CANKOVA do zdravja in šolanja, takšnih starševjn mo £|C 6,6 URŠKA Trgate« Bil je sončen nedeljski ma, babica in jaz si#i^ na trgatev. Oblek h s oblačila in se odprivdi Grozdja je bilo veliko, z . morali kar dolgo trga ■ babici gaje bilovec re|0son«A sodah. Vmes nas je g^ smo končali z de o , -^toliko, stiskalnico. Grozd,a! sem moral dvakrat P ' polniti stiskalnico. Dob ^j ki ga vsi radi pijem0-potrebno obrati, kajne-BENJAMIN VAZ Teden otroka 5^ Včasih, ko pomislim na življenjske razmere otrok po svetu, mi postane hudo. Nekateri živijo v izobilju, drugi stradajo; nekateri so žrtve vojnih grozot, drugi so brez staršev in ljubljenih oseb. Mnoge organizacije skušajo pomagati tem otrokom, vendar to ni dovolj. Žalostno je, da je v svetu množično nasilje nad otroki. Ljudje bi se morali še bolj boriti proti temu in preprečevati izkoriščanja, zlorabo ter pretepanje otrok. Mnogo odraslih pozablja, da imajo tudi otroci svoje pravice. Vsak otrok bi moral imeti pravico Kako sta se spoznala moja oče in mama do brezskrbne igre. Otroci, ki ostanejo brez staršev ali jih le-ti zapustijo, imajo pravico, da jih posvojijo skrbni in otroka željni pari. Vsak ima pravico, da je ljubljen. Vsi otroci imajo pravico do toplega doma in da so enakopravni, ne glede na raso, religijo... Otroci so prihodnost sveta, zato jih moramo spoštovati in jih ne smemo prikrajšati za njihove pravice. MARTINA FARTEK, 8. A OŠ PUCONCI jesen Že poletje se je PoS^^ in toplo sonce nas i v Obarvana jesen prikaže se napis’ , Ptice slovo sovzs ’lg v tople kraje so b^, Veverica si lesnik n jež pa hruške zb^ Listje rumeni, g . £ »O OJ 01 e* Bilo je nekega julijskega dopoldneva pred sedemnajstimi leti, ko se je oče odpravljal s kolesom v Mursko Sobota. Ko se je pripeljal do prvega križišča v Moravskih Toplicah, je zagledal mamo, tedaj še dekle, ki je bila prav tako namenjena v Mursko Soboto k svoji mami v službo. Naslednji dan sta se spet srečala na istem križišču, ne da bi se dogovorila. In tako se je dogajalo ves teden. Zadnji dan, v petek, 13. julija 1982, ko sta se spet peljala skupaj in se med potjo pogovarjala, je nenadoma skočil pred mamo zajec. Ona se je tako prestrašila, da se je s kolesom zapeljala v jarek. Oče ji je hitro priskočil na pomoč. Ko sta prišla iz jarka, jo je vprašal, ali bi hodife z njim. Mama pa je bila sramežljiva in je odgovorila: “Ne." Naslednji dan, ko sta se peljala domov, je bila mama lačna. Oče ji je kupil grozdje. Ona mu je bila hvaležna in povedala, da bo hodila z njim. Čez leto dni sta se poročila in dobila prvo hčer Andrejo, čez dve leti pa še MENE. SIMONA LOPERT, 8. A OŠ BOGOJINA note j® Od minule venska mrežu portc , steiša.VP'2>^> vanjo ^"'Lpeia^Lti^ novni soh P uCi pl se njihov uceea. Zd i do na obeh so ,tje lin za slovesno zastave. ' 14. oktobra 1999 NA SCENI 21 Intervju: Adi Smolar, slovenski kantavtor »Voditelj bi se moral razjokati« — ^gajmo vse prometne znake Ontervju z Adijem Smolarjem nama je bil s kolegom Ju-retom najlažji doslej, saj se je iz Adija takoj, ko se je usedel na stol lokala v soboškem BTC-ju, kjer je promoviral in p° p's°val svojo zadnjo ploščo Je treba delat, usul plaz besed. ,avzapravto niti ni bil intervju v klasičnem pomenu, ampak bolj .^Adijevih razmišljanj o vsem, kar ga obdaja. Povedati pa a rtlarsikaj, zato ne mara, če ga ljudje označujejo kot neke vr-6 Aorista, raje ima, če se njegova besedila pozorno poslu-l°' Med Slovenci pa je izredno popularen, saj je koncertno Seden že do konca leta. Tako bo komaj januarja začel zbirati S6lave za koncerte od marca 2000 dalje, čeprav je namignil, da 5a da za kako dobrodelno prireditev vedno dobiti. ' Adi, tvoja zadnja zgoščen-a.Je treba delat je pri za- Nika že prvi dan dose-anaklado za zlato ploščo. njihovih kriterijih je to zlata I*5' To je 4000 kosov. Jaz sem ■' ^očno proti temu, ker sem J*6!pri Sidonu kriterij deset astem, da sem jaz izdal šest 2Sc,za^ sem dobil diamantne p ' 'o je čez dvajset tisoč -, ®ePoso platinaste. Tako da na'iajen teh številk čez 20 ti-ln sem siguren, da bo tudi ta Podobno, če ne višjo, kajti J^ie sedaj boljša. Mislim, da j pižame malo dvignili kriterij brezsmiselno je že 4Wifi Z|ate, |^er ge nimam ob-3We sploh izšla. Je pa res, taki Ze prvi dan’ prav v pone’ ■27., prodanih 4000 in še nekaj izvodov v Sloveniji, kar je lepa številka. Do konca tedna pa je bilo že šest tisoč. To je lepa naklada. Nekateri bi bili s tem zelo zadovoljni. Jaz sem tudi, ampak priznam, da mi je malo grenko zaradi tega - pa ne zaradi sebe, ampak zaradi drugih slovenskih izvajalcev -, kako radi Slovenci sežejo po tuji glasbi, kako razgrabijo tuje izdelke, ker je še vedno miselnost, da so tujci vredni več od domačih. Ampak ni res! Slovenci mi morajo verjeti na besedo, da imamo zelo dobre glasbenike, kvalitetno glasbo, ki pa žal ni tako cenjena, ker smo mi pač domači. Ampak sem prepričan, da če bi kak Hrvat naredil isto ploščo kot jaz ali pa ne vem kdo, bi se prodalo enkrat več. Vendar nam je to nekako privzgojeno, da domače ni vredno oz. celo pri pisma! ^sem o ^spodu 2ernlji živi človek kih0(p in Petelj, Vego i °^° sv°bodo, ie borijo za pravico, ^eznam>. Zetn^'živi človek hzilcZ Smehom, ^es°VeSa ne odide, ^■ki vL^0 naPreJ-^8»^ lJOsesre^ 0 njem pojejo, , Peninah Ozimen. % je , » ,^PodG°Spod’ delavec k' radost. ^Pod , Jl ^r človek in ad°st, i?e SV<)boden človek ‘^rjeon, rad°v. svobodna Je->^ 2 ° pepelu nom k Gospod. korito S0hGosPod. \ljp^jaljei ^d^il ^Pod. ^Urske Sobote nekaterih mladih opažam, da rečejo: Ah, ti si kmet, ker poslušaš slovensko, frajersi, če poslušaš angleško. Jaz pa pravim, če že poslušaš angleško glasbo, pa daj res poslušaj pozorno. Poslušaj, kaj pravzaprav pojejo. Ko prevedeš tista besedila, vidiš, da so tekstovno izjemno slaba. Večina je zelo slabih besedil in tudi kar zadeva glasbene prijeme, so zelo brez idej. Meni se zdi, da smo Slovenci zelo močni po raznolikosti glasbe. Predvsem kan-tavtorska scena. Mi imamo izjemno veliko močnih kantavtorjev, Hrvati jih nimajo toliko. Samo nekako mora priti to v zavest ljudi, da bodo veseli, ponosni na nas, češ imamo kvalitetne glasbenike, ki se trudijo in za nas delajo in zaradi tega jim pomagajmo. Pomagaš pa glasbeniku na tak način, da kupiš tisto njegovo ubogo ploščo. Ker snemanje stane, vse stane, in če imaš nekega glasbenika zelo rad - to sem že doživel, da so prišli ljudje, pa so rekli: Mi vas obožujemo, gospod Smolar. Nimamo sicer nobene vaše kasete, pa smo vaši strašni fanusi. Pa sem jim kar sam podaril tiste kasete, češ saj če ste tako ubogi, da nimate denarja, vam bom pa jaz dal tiste kasete. Ampak dostikrat oni ne vedo, da je konec koncev naše delo odvisno od tega, koliko se proda. Ker studio, reklama in glasbeniki niso zastonj. In mi moramo na tem področju, kjer je že itak malo ljudi, apelirati, da bi kupili tisto tvojo ploščo. Na silo seveda ne moreš, ampak naj se zamislijo: ali smo mi res toliko slabši od tujcev ali pa naj le prisluhnejo glasbi, pa bodo spoznali, da so lahko presneto ponosni na nas! Predin, Kreslin, jaz, Lovšin, Jani Kovačič, Pengov, Domicelj, Mlakar. Mi smo tako svojevrstni, vsak je po svoje drugačen, nobenih klišejev ni. Jaz poslušam hrvaško glasbeno sceno in vidim, da si je vse dokaj podobno. Le par izjem je, mi pa smo idejno in tekstovno dosti boljši, ampak na žalost ne toliko cenjeni.« - Kako pa ti osebno gledaš na svoj uspeh in veliko priljubljenost med Slovenci? »Jaz sem zadovoljen, kar se mene tiče. Presenečen sem, da me posluša toliko ljudi, ker moja glasba sicer je uvrščena v zabavno glasbo po kriterijih, ampak ni samo »Opazil sem, da se moje plošče velikokrat uporabljajo kot darilo.« zabavna, se pravi, tista, na katero bi plesal in žuriral, ampak je v njej tudi dosti naukov in poučnih stvari. V besedilih skušam nekaj povedati, izpovedati neka čustva pa podati kaka svoja razmišljanja, zato sem prijetno presenečen, da me imajo še toliko radi, me poslušajo in kupijo, ker je pač zahtevnejša glasba. Ampak mogoče je to zaradi tega, ker zahtevnejše tematike naredim na preprost način, jih poenostavim. Meni je všeč preprosto povedati, ker nisem privrženec kompliciranja. Jaz pravim: če kdo ve, kaj bi rad povedal, bo to povedal preprosto. Če pž'ne veš, kaj bi govoril, potem pa kompliciraš, da skriješ svojo nevednost in negotovost. Zato sem pa izbral ta stil, čeprav spoštujem tudi vse druge avtorje, ki se izražajo na svojevrsten način. Ker sem velik ljubitelj avtorske glasbe. Še tako dobra priredba mene ne prevzame, saj je to kitenje s tujim perjem. - In tega je v zadnjem času ogromno. »Zelo dosti. Na tuji sceni zelo dosti. Tudi vsa ta novodobna tehno Slovenci mi morajo verjeti na besedo, da imamo zelo dobre glasbenike, kvalitetno glasbo, ki pa žal ni tako cenjena, ker smo mi pač domači. Ampak sem prepričan, da če bi kak Hrvat naredil isto ploščo kot jaz ali pa ne vem kdo, bi se prodalo enkrat več. Vendar nam je to nekako privzgojeno, da domače ni vredno oz. celo pri nekaterih mladih opažam, da rečejo: Ah, ti si kmet, ker poslušaš slovensko, frajer si, če poslušaš angleško. Jaz pa pravim, če že poslušaš angleško glasbo, pa daj res poslušaj pozorno. Poslušaj, kaj pravzaprav pojejo. Ko prevedeš tista besedila, vidiš, da so tekstovno izjemno slaba. glasba uporablja ogromno raznoraznih odlomkov starih uspešnic. In to zame ni glasba. Jaz pravim: naj bo avtorska, se pravi, naredi komad sam iz sebe, naj se ve: če tebe ne bi bilo, tega komada ne bi bilo. Da nekaj ostane. Je treba delat, ne (smeh)? Tako kot je naslov moje zadnje plošče. Je pa to težje. Lažje je vzeti nekaj uspešnic in narediti kopije, kot si izmisliti nekaj-svojega.« - Odkod zasuk z Neprilagojen, Jaz sem nor na Je treba delat? »Saj tudi na prejšnjih velja enako. Bom naredil primerjavo: neprilagojen je človek, ki misli s svojo glavo. Je treba delat je pobuda, ki pomeni: mislite s svojo glavo, delajte z možgani. To je stična točka. Pri Jaz sem nor bi spet lahko rekel: Jaz sem toliko pameten, da sem prišel do spoznanja, da se bolj splača biti nor. Zato delam na tem, da me imajo ljudje za norega. Tako da stične točke obstajajo. Bog ne daj, da bi crknu televizor govori spet o odtujenosti. Ker če gledamo televizijo, smo odtujeni, se pravi, da je treba delati za medčloveške odnose, se pravi biti drug z drugim. Tako da to ni noben zasuk. In če kdo misli, ja, Smolar je včasih poveličeval pijačo ali karkoli, to je samo nekaj pesmi. Tisti, ki je le površno poslušal mojo glasbo, lahko reče: ja, Smolar poje o študentih, pijancih in propadlih ljudeh. Če preposlušaš vse moje plošče, boš videl, da je tega zelo malo. Je bilo že veliko drugačnih idej. Že na plošči Neprilagojen je recimo skladba Genocid, ki govori o brezčutnih ljudeh. Že samo po naslovih bi človek lahko videl, za kako širok spekter gre. Mogoče ljudi zmoti to, da so pesmi narejene na zabavni način. Ker jaz zapojem en štos, vendar le zato, da ljudje prisluhnejo, ampak na koncu pesmi je pa poanta. Poanta je pa resna. In v bistvu globlja, kot si ljudje mislijo. Ampak če površno poslušajo, rečejo: »Aha, Smolar se nekaj heca.« Recimo se je začelo s Podarim - dobim, nekaj o igrah na srečo, čeprav jaz na koncu rečem: ...poslušte, kaj vam pravi Smolar, sreče ne prinese dnar, radi se mejte. To je ena misel-. Ali pa: Nič nisi vreden, če si poreden govori o enem kriminalcu, pa pravim na koncu: ... ne šraute, tovarne je treba krast. Smisel je tu globlji kot dobesedni tekst. Se pač pošalim iz tega, kako malim kriminalcem hitro stopimo na prste, velikim pa malo težje.« - Na zadnji plošči pa protestiraš predvsem proti vojni in nasilju. »V pesmi Samo na en način pojem o vojni in njenih grozotah. Oz. bolj sem zgrožen nad našo tehnološko razvitostjo na eni strani, po drugi pa nad našim bednim duhovnim živ ljenjem. Ogromno ljudi ima zadnje krike mode, vso tehniko doma, razmišljajo pa tako, kot da so v srednjem veku. Jaz se zgrozim. Ne morem verjeti, kako so brez čuta ne samo za sebe, ampak tudi za naše potomstvo, kako uničujejo okolico. Vsak dan beremo: prišlo je do izlitja fekalij ipd. To naredi en človek brez razmišljanja, kaj zdaj to pomeni za okolje in naše zanamce. Predvsem pa me moti naša otopelost pri sprejemanju nasilja. Vajeni smo ga, ga toleriramo in se ne zgražamo več. In kot sem povedal v pesmi: ... za mnoge vojna je le atrakcija, na televiziji pač dobra akcija. Niti nas ne gane. To pa je tudi krivda medijev, ki naredijo iz enega grenkega, groznega dogodka čisto hladno in objektivno poročilo. Osebno bi pričakoval, da bi se mi voditelj razjokal. Da bi rekel: »Dragi Zemljani, spet je mrtvih toliko in toliko ljudi. Dragi Zemljani, na dan umre 40 tisoč otrok zaradi lakote in podhladitve. Jaz teh poročil ne morem brati, ker me je groza. Sram me je, da sem človek.« Ne? To bi bila človeška reakcija. Ampak ne, mi smo otopeli in se to prebere kot avtomatika, potem pa »jutri bo pa vreme takšno«. In jemljemo vse to kot »zdravo za gotovo«, kot da je to vse samoumevno. Ni, ne sme biti samoumevno. Vojna, lakota, nasilje, spolni zločini ne bi smeli biti samoumevni. Mi bi se morali zgražati. Ampak večina se ne. Tipičen primer. Tu pa moram Slovence prav okregati. Smo družba odraslih ljudi in ta ima neke svoje zakone in pravila. In mi vsi kot členi te družbe se strinjamo s tem, ko izvolimo svoje voditelje, da oni postavijo svoje zakone. Se pravi, če država oz. uprava sprejme zakon o omejitvah na cesti in se mi s tem strinjamo, zakaj potem kršimo te omejitve? Za koga so pa potem postavljene te hitrostne ovire in opozorila? Za koga? Zame in za vsakega od nas. Ampak vsak od nas misli, da to velja za drugega, zanj pa ne. Vedno, kadar peljem petdeset v katerem koli kraju, ostane le redko kdo za mano. V glavnem me prehitevajo. In si mislijo: Glej ga, bedaka, boji se policije. Jaz tega ne delam zaradi policije. »Boli mene patak« za policijo. Jaz se ne bojim plačati kazni. Jaz to delam zaradi tega, ker obstaja nevarnost, da bo na cesto skočil človek, otrok, žival, in bi jaz to povozil. In meni se to, da pridem deset minut pozneje domov, zdi neprimerno manjše zlo, kot da naredim nekaj hudega. In jaz prav razmišljam, da bi dal predlog: prometni znaki nas dosti stanejo, tri četrt voznikov jih tako ne upošteva oz. še več, zato po-žagajmo vse prometne znake pa se dajmo klat. Pa bomo videli: enih par jih bo preživelo, ampak ko bomo prišli do tiste meje, ko nas bo umiralo po deset tisoč letno, bomo rekli: Opa, dajmo nazaj tiste zngke, saj imajo svoj smisel. Slovencev je premalo, da bi se med sabo tako ubijali.« TOMO KOLEŠ FOTO: JURE ZAUNEKER ■ Boštjan Verjemi mi, dragi, da zate živim, verjemi mi, dragi, da si tebe želim. Petra Dodo Lepo je ljubiti, lepo je biti mlad, a težko pozabiti nekoga, ki si ga imel resnično rad. • Vesna Andrej Lepa vrtnica cveti, v jutru rosnem se zbudi, upam, da me ljubiš ti. Sonja 22 DOBRO JE VEDETI 14. oktober 1999, OVEN Ona: Stvari se bodo začele obračati na bolje, in to predvsem po naključju. Toda tudi naključja je treba znati izkoristiti. Boš videla, dogodki bodo potekali hitro in predvsem nepredvidljivo. On: Začel boš premišljevati na povsem nov način, karte bo privedlo do prav osupljivih rezultatov. Toda nikjer ne imej odprtih ust, ampak zagrizi v vabo, dokler je še topla. Nekdo se bo opekel, toda to vsekakor ne boš ti. BIK Ona: Čeprav ne boš pričakovala, se ti bodo nenadoma prižgala nekdanja čustva in ponovno boš zmedena in neodločna. Zmeden pa bo tudi nekdo drug, tako da se lahko vse skupaj sprevrže prej v humoresko kot romanco. On: Znašel si se v dokaj neobičajni situaciji, ko si začel zamenjevati med ljubeznijo in poslovnimi rečmi. Lahko ti sicer uspe, vendar le v primeru neverjetnih naključij, na kar pa nikar preveč ne računaj. DVOJČKA Ona: Ker si si premalo prizadevala, si izgubila nekaj tistega, kar ti je veliko pomenilo. Nikar ne bodi užaljena, temveč se raje posveti prihodnosti, ki ti lahko prinese še kaj lepšega. On: Prijetna neznanka ti bo pokvarila sicer mirno življenje, v prihodnosti pa še marsikaj več. Zavedaj se, da se nekdo s tem ne bo hotel strinjati, pa najsi bodo tvoji argumenti še tako prepričljivi. RAK Ona: Ne ravnaš najbolj pametno, da živiš iz dneva v dan in ukrepaš, kot se ti v danem trenutku pač zazdi. Raje trdneje poprimi za delo in nehaj počivati na lovorikah, ki jih že zdavnaj ni več. Enako velja tudi za ljubezen. On: Zabredel boš v težave in le s pomočjo prijatelja ti bo uspelo vsaj za silo urediti razmere, zato se nikar preveč ne izpostavljaj, ampak raje poskrbi za primerno zavarovanje svojih interesov. LEV Ona: Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš po stari navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi že čas, da bi se streznila in dojela, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašaj na tisto, česar sploh ni. On: Čeprav si prepričan, da te zasleduje smola, se bo izkazalo, da vendarle ni tako. Z novo prijateljico se ti obeta tudi kaj več, kot samo prijateljstvo. Tvoj srečni dan je sobota, zato jo kar najbolje izkoristi. DEVICA Ona: V neki zadevi se nikar ne izmikaj, ampak poskušaj vztrajati do konca. Prijatelj ti bo očital nečimrnost, vendar bo s tem mnenjem ostal popolnoma osamljen. Kasneje ti bo predlagal pomiritev. On: Ni se ti treba bati nobenih posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boš odrekel statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot si ti. TEHTNICA Ona: Že mogoče, da se počutiš zrelo in izkušeno, vendar ti vse to v nastalem položaju ne bo prav nič pomagalo. Še najbolje je, da se prepustiš občutku: čustev pač ne moreš zatajiti in igrati nezainteresirano osebo. On: Ne razmišljaj tako glasno, saj se lahko tvoje sicer dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti tebi. Potreboval boš prijateljevo pomoč, toda zavedaj se, da bo le-to potrebno nekoč tudi povrniti. ŠKORPIJON Ona: Nikar se ne opravičuj, saj si konec koncev govorila predvsem tisto, kar ti je narekovalo srce. Je že res, da si včasih muhasta in nepredvidljiva, toda tvoje ravnanje je bilo do sedaj še vedno iskreno. On: Ljudje, od katerih si na svojo žalost vse bolj odvisen, so preračunljivi in predvsem popolnoma neodgovorni. Če boš tako nadaljeval, se ti bo kaj kmalu zgodilo, da si boš podrl vse mostove za vrnitev. STRELEC Ona: Znanec ti bo ponudil priložnost, da se srečaš z nekom, ki ga že dolgo opazuješ. Toda nikar se ne prenagli, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi prava katastrofa. Predvsem pa pazi, da tega ne izve tvoj partner! On: Poskusi se vsaj malo umiriti, saj boš v nasprotnem primeru kaj kmalu občutil vso težo tvojih nekdanjih neodgovornih dejanj. Tudi tvoja trenutna romanca ni ostala tako skrita, kot pa si si prizadeval ... KOZOROG Ona: Začela se boš ukvarjati z zadevo, od katere veliko pričakuješ, vendar bo izkupička bore malo. Nikar se ne zapri vase, ampak se posveti raje drugim, veliko realnejšim in dosegljivejšim ciljem. On: Nikar se ne oziraj na dogodke, ki te poskušajo speljati na slepo pot. Vse skupaj je le dobro režirana slika, ki ti jo skuša vsiliti nekdo, ki si se mu pošteno zameril. Raje zaupaj svojemu partnerju - ne bo ti žal. VODNAR Ona: Zaupaj tistemu, katerega zaupanje bi si rada pridobila. Sicer se ti obeta še kar prijeten teden, vendar se v situacijah, ko so potrebna čustva, obnašaš preveč preračunljivo. To te lahko še pokoplje. On: Dobro bi bilo, če bi vsaj malo popazil na svojo nestabilno finančno situacijo, saj ne moreš večno živeti iz dneva v dan. Toda nikar se preveč ne zaleti, ampak vso stvar temeljito premisli, šele nato ukrepaj. Ona: Poskusi še enkrat in skoraj gotovo se bo pokazalo, da si imela prav. Z odločitvijo, ki si jo hotela sporočiti svojemu partnerju, pa raje malce počakaj. Kdo ve, morda si boš še premislila. On: Obnašaš se, kot da ne veš, kaj bi rad, zato si se že marsikomu prav pošteno zameril. V bistvu pa je to le površinska maska, s katero boš poskušal skriti svojo ranljivo naravo. Še preveč ti bo uspelo ... RIBI Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Ob pravičnem zdravilu je resnično zdravje edini zmagovalec, sočutno zdravilo pa je pol pravice. bstajata vlažen in suh kašelj. Pri prvem je v prsih navzoč sluzast izmeček, pri drugem ga ni. Kaš- ljanje je zato brez koristi pri suhem kašlju, tu ga je treba le pomiriti, pač pa je dobrodošlo zmerno kašljanje pri vlažnem kašlju, saj se mora izmeček izločiti iz prsi. Če le-ta v njih zastaja, je treba seči po izka-šljevalnih zdravilih, če je kašljanje pretirano ali celo boleče, pa po blažilih za kašelj, pri čemer je treba paziti, da se izkašljevanje ne zatre. Če je izmeček zeleno-rumen ali krvav, je potreben posvet pri zdravniku. Obstaja nekaj splošnih ukrepov za zdravljenje kašlja, ne glede na njegovo vrsto. Pitje dovolj tekočine in vdihavanje pare pomaga raz-. redčiti gosto sluz pri vlažnem kašlju, prav tako pa pomiri suh kašelj. Z mentolom in eteričnimi olji odišavljena para olajša dihanje. Vroča kopel ali prha oskrbi prsi z naravno paro. Ponoči, ko je kašelj najtežavnejši, ovlažen zrak pomaga k boljšemu spancu. Blažila za kašelj ali pomirijo draženje h kašlju v dihalih ali ga ustavijo prek njegovega osrednjega nadzora, izkašljevalna zdravila ali razgradijo izmeček ali ga razredčijo s sapnično sluzjo in zvečajo njegovo drsnost, protikrč-na pa olajšajo dihanje, ker sproščajo skrčene sapnice. Na voljo je dovolj zdravil, med njimi so tudi naravnega izvora, ki se dobijo brez recepta. Droga: Navadni pljučnik (Pulmo-naria officinalis L.), doma je iz Evrope, nabira pa se v naravi v jugovzhodni in vzhodni Evropi, posebno v deželah nekdanje Jugoslavije in Bolgariji. Uporabni del je zel. Vsebuje sluzi, topne in netopne silikate ter flavo-noide, ne vsebuje pa za jetra strupenih pirolizidinskih alkaloidov, za kar je bil osumljen, tako je pokazala natančna raziskava s pomočjo V 080 1234! © •• © TOM pri ZBMS KUC »MK BAN OO IZ" BO JO" d.d. murska sobota PRSNI ČAJ plinske kromatografske analize. Pravni položaj: Slovenska zdravilska zakonodaja, ki 'po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, razvršča pljučnik v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah, in če se ne prodaja za določen zdravilni namen. Zeliščna raba: Ohranila se je le raba v ljudskem zdravilstvu kot blažilo za kašelj, ki ga povzroča vzdražena žrelna sluznica. V starejših zapisih naj bi tudi gnal na vodo. Ime je dobil po zdravilnem namenu. Tako kot z drugimi zdravili z vsebovano silicijevo kislino, so tudi s pljučnikom najprej zdravili pljučne bolezni, na primer tuberkulozo. Raba je danes povsem zastarela, v preteklosti pa so jo upravičili z zdravilsko doktrino, po Kostanjeva juha Zarebrnice v halji Krompirjeva polenta Endivija z ocvirki * kateri kažejo zdravilne zeli navzven svojo zdravilsko uporabnost, pljuč-nikovi listni madeži namreč spo- minjajo na pljuča. Zdravilsko neutemeljena je tudi druga ljudska raba, denimo notranje proti boleznim prebavil in izločal ter zunanje za celjenje ran. Odmerek za odrasle: Dve žlički (poldrugi gram) fino razrezane droge se vsuje v hladno vodo in hitro zavre ali se krop prelije čez drogo in po 1 o minutah precedi. Kot prsni čaj se pije oslajen z modom večkrat na dan. Novejša dognanja: Že pred več kot 50 leti so opazili, da topni:silikati spodbudijo levkocitno dejavnost, s čimer bi lahko upr^1 pljučnik kot dopolnilno zdravilo proti tuberkulozi, vendar pozneje tega niso niti potrdili niti ovrgli-Stranski učinki in strupeno5 ter prepovedi in opozorila' M0 znani. Lekarniško mnenje: Čeprav^ koč zelo čislan, je danes p^ le pičlo zdravilsko pomemben- & radi vsebovanih sluzi je no, a zelo blago pomirjava dražečega kašlja, zato je P^ nejši v čajnih mešanicah pral'1 šlju skupaj z močnejšimi dregaj JANEZ ŠPRl^i FA^1 MAG. Na sejmišču pri sob^S Agroservisu so v nedeljo P bajali 19 rabljenih avton^ in sirar \aa/ n u . lov, prodali pa so le en^ metrov za aao n ’6 Diesel’letnik 1990, prevoženih 161.000^ metrov, za 650.000 SIT. 500 1998 65.000 1993 45.000 1997 1990 146.000 1991. 120.000 1993 152.000 Letnik Prev, km 1982 136.000 Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana pripri kuha. Dodamo kislo smetano in prevremo' oj|b vljeno omako polijemo po zarebrnicah, 1 zložili na krožnik. Ajdove rezine Kostanjeva juha Znamka________ VW-Golf 1,3 Proton 1,3 Renault 19 GTS Renault Expres Opel Astra 1,6 VW Passat TD Citroen Ax 300 g kuhanih in prepasiranih kostanjev, 1,5I kostne juhe, 20 g drobtin, 50 g masla, sol, poper, muškatni orešek, 100 g kuhanega in olupljenega celega kostanja Na maslu svetlo prepražimo drobtine, zalijemo s kostno juho (ali vodo z dodatkom jušne kocke), razmešamo, dodamo prepasirane kostanje - začinimo s soljo, poprom in odišavimo z muškatnim oreščkom. Vse skupaj dobro prevremo. Juho serviramo s sesekljanimi kostanji. Zarebernice v halji 1000 g svinjskega kareja (8 zarebrnic), 1 jajce, 20 c! mleka, 40 g moke, 50 g masla, 150 g paradižnika, 60 g gob, 10 cl kisle smetane, sol, poper, olje za cvrenje Zarebrnice potolčemo, solimo in popramo. Na vročem maslu zarebrnice opečemo, nato jih namočimo v razžvrkljano testo iz mleka, jajca, moke in soli. Ocvremo v vročem olju. Na preostanku maščobe od pečenega mesa pripravimo omako. In sicer damo v kozico na kocke narezan paradižnik, sesekljane gobe, sok in počasi pražimo, da se paradižnik raz- Krompirjeva polenta oStre 500 g krompirja, 50 g masla, 2 jajci, moke, 20 g sira, sol, drobtine, maslo za 1(ačifn°-Krompir v olupku skuhamo, olupimo in P Dodamo maslo, jajce, nariban sir, sol m skupaj pregnetemo v testo. ^rn0 te” Desko potrosimo z drobtinami, na k$tervpo-sto, in oblikujemo svaljek. Svaljek z3VIJc0 invsla’ maščeno kuhinjsko krpo, povežemo z v ^ijeib01 ni vodi kuhamo 40 minut. Kuhaneg3^ pos narežemo, zabelimo z raztopljenim m3 trežemo k mesnim jedem z omako. Endlvja z ocvirki 3cl 600 g endivije, 20 g krompirja, soh $ c kisa, 80 g ocvirkov skuh3^0^- Solato očistimo in operemo. KromP'r^ narežemo na lističe. Skupaj damo v skl© pOnvi 5^ šamo s soljo. Posebej pripravimo Pre lV grejemo olje, dodamo ocvirke, mal° P vr° zalijemo z razredčenim kisom. PreV polijemo po solati. Ajdove rezine a 180 g margarine, 150 g sladkorja,4 pecil^ šnikov, 180 g ajdove moke, 1/2zaV praška, 200 g marelične marmelad6 ^ovi00^-Margarino penasto umešamo, dodam® n dkorja in rumenjake ter še mešamo- 5 ped ste, dodamo mlete lešnike, ajdovo m®^vteP''^o praškom in sneg beljakov, v katereg3 ostali sladkor. Vse narahlo premešam®^ jO ^0 v pomaščen in pomokan pekač. pri 165 stopinjah Celzija. Pečen in ^el3^' dolgem prerežemo in namažemo z m3 Po vrhu potresemo s sladkorjem v za zdravje in dobro počutje 14 oktober 1999 UREDNIŠTVO NA OBISKU 23 Ivan in Marija Tkalec sta se vrnila iz tujine Prihranki za Čardo na Hodošu j^feleznica uresničila pričakovanja? Tl atanko pred tridesetimi ki eb je Ivan Tkalec kon-(U..,Cai gostinsko šolo v Ra-lanii ’Vendar je postal šele pravi 9°s^nec-doš„lllenamreč odPrl na Ho' °krepčevalnico Čarda. delala । m ^na Ma,Ta sta kar 25 let dom() W Vleklo ju je seveda stišče naibi-°dprla zasebnogo-Posloo' ° °aila sta se za nakup svojčg?na Hodošu, kjer je imela ^vezda gostilno z cijije arda'Po denacionaliza-^a)D°Si0^e jnekdar|ja mlin in ■^rjeJ^0 naza' v 'ast 'n P°sest 50 objekt prodali za-Tkalec s Petanjec. dvsem Ra^Up sva se odločila pre-WžTad' 9radnie železnice in 6Zniške Postaje, ki je na-čas-, avneP°sredni bližini. Ta ^Cer če speija . se ne vem, kako bodo Ujej lri'niti ne’ kako bo spelja-^Krp|ivnik_Hodoš ProstjjUpann Pa, da bo še naprej CeČaMS*°P do naae okrepčevalni-n. le I,__’ i,; „„„ Wili „ ■ ......... Saj Pn Petnem opravilu: 8 kuharjem sta preverjala 99,5 metra dolg cestni nadvoz pečenje odojka za družbo, ki se je bila napovedala za zvečer. Zakonca Tkalec sta vložila veliko denarja v preureditev starega poslopja v sodobni gostinski lokal, v katerem kuhajo ta čas okrog 80 malic za graditelje proge, postrežejo pa seveda tudi (po naročilu) druge jedi. Ivan je sicer malo potarnal, da biznis še ni stekel tako, kot je bil načrtoval, hkrati pa je menil, da bo treba malo potrpeti, saj ta čas potekajo tam naokoli velika gradbena dela, zato za zdaj ne kaže posebej vabiti izletnikov oziroma turistov. Ko se bo gradbeni živžav unesel, ko bodo zaživeli proga, železniška tovorna in potniška postaja.... potem bodo v gostišču resnično poprijeli. Za zdaj so zaposleni trije: šef Ivan, kuhar in natakarica. šsa IK ■ A:• v Pri Hodošu (na sliki) gradijo tudi 99,5 metra dolg cestni nadvoz nad prihodnjo železnico, ki bo omogočil obvoz vozil. V bližini bodo zgradili tudi novo železniško postajo, zato se bo železniška proga pred tem nadvozom razširila v štiri tire. Poleg tega bodo zgrajene razkla-dalne rampe za blago in živino. Omenjena cesta, ki bo speljana za hodoško semenarno, bo nadomestila staro krplivniško cesto, ki bo ukinjena. Nadvoz, ki ga gradijo delavci celjskega Gradisa, bo predvidoma končan do aprila prihodnjega leta. Kot nam je povedal vodja gradbišča Rade Bakovič, delajo tudi nekoliko manjši nadvoz (dolžine okrog 85 metrov) v Šalovcih, ki naj bi bil gotov do maja. Prav tako urejajo tudi spremljajoče objekte, kot so manjši prepusti itd., s čimer bodo med drugim preusmerili tok Dolenskega potoka. M. JERŠE, foto: N. JUHNOV Rajalne igre, ljudski običaji Redno zaposleni kuhar in šef hodoške Čarde sta ob našem obisku pogledala, kako »napreduje« peka odojka, in ugotovila, da bo gurmanska poslastica pravočasno nared. - Foto: N. J. petost v okolje Kdo bi si mislil, da na Hodošu že štirideset let deluje otroški vrtec? Leto dni po njegovem odprtju ga je začela obiskovati tudi Rozalija Totič, ki ga je tako vzljubila, da je to odločilno vplivalo na njeno poklicno odločitev. Postala je namreč vzgojiteljica predšolskih otrok in zdaj že 23 let dela prav v ho-doškem vrtcu. V tem šolskem letu ga obiskuje 19 otrok v dveh skupinah (šest v prvi, to je od 1 do 3 leta, in trinajst v drugi). Rozalija dela z drugo skupino, v katero so vključeni tudi »malošolci«. Kot nam je povedala ob našem obisku - na dan obiska Vestnikovega uredništva na Hodošu - poskuša pri svojem delu kar najbolj upoštevati individualnost vsakega otroka, vsakemu torej omogočiti, da se igra, dela in uči tisto, kar ga posebej zanima. Med dejavnostmi dajejo poudarek rajalnim igram in negovanju ljudskih običajev iz domačega okolja. zasebne trgovine na Hodošu s^ostojni podjetnik Franc Prosič, doma izOtovec IU narn ie: >>Vsak dan .ey°zim na delo na Ho-fyoS|.°S' Do,9a leta sem bil ^k,2a?VVe|etrgovini Potro-'marn na t8m podro-k izkušenj. I\Q L^Pontl9lavn' direktor Potro-? sern; '' ^Host take zaposli-k®r ip Spreiel z obema roka-( kraiu manjši pro-h5 $ n'imel velikega inte-Is ^slu^0 tr9ovino’ saini b'l° l?aDrSro- vzdrževanje objek-JjQsane.Za^^ ,, ° v®čino takih trgovin v "tam. Za zdaj sen, čeprav , mam za- V nipn° odPrto šele mesec V0lj0 VSe za os’ čilski' ° prebivalstva, v prvi Izdelki. Trudimo se, da poskrbimo za tiste izdelke, ki jih ljudje najbolj potrebujejo. S kruhom nas oskrbuje soboški Mlinopek.« Sicer pa je zasebna trgovina na Hodošu med tednom odprta od 7. do 18. ure. V njej sta zaposlena le dva, lastnik Franc Prosič in njegova žena. Po najboljših močeh se trudita, da zadovoljita različne želje krajanov. Kupci pravijo, da so z oskrbo zadovoljni bolj kot prej, saj so nekatere cene celo nižje. Poleg tega je večja izbira, zlasti kozmetike, smo zvedeli od nekaterih kupcev. Ti za zdaj niso izrazili nobenih pripomb. Očitno pa so zadovoljni tudi s postrežbo. Lastnikova žena je namreč domačinka s Hodoša in tako ni težav pri komuniciranju z ljudmi. Tudi mož poskuša govoriti či-mveč madžarsko. M. JERŠE, foto: NJ ■ Lastnik zasebne trgovine, ki se ponaša z dokaj dobro založenostjo, Franc Prosič ne skriva zadovoljstva nad dosedanjimi rezultati. M Pri delu in dejavnostih se prepletata madžarski in slovenski jezik. Želijo si, da bi dobili novo opremo. Otroci, ki so bili ravno tedaj zunaj na igrišču, so nam skoraj v en glas povedali, da radi hodijo v vrtec, še posebno hiter in glasen pa je bil pri tem Tadej Ne-met. JG, foto: JZ Deluje v isti stavbi kot otroški vrtec in je podružnična šola centralne dvojezične osemletke v Prosenjakovcih. Za vzgojno-izobraževalno delo osmih učencev, ki poteka dvojezično, skrbita Helena Roman in Gižela Kotar. Vsi so hkrati v skupni učilnici, saj imajo kombinirani pouk. Ob našem obisku so se pripravljali za nastop na Vestnikov! prireditvi in na proslavi ob sprejemu prvošolcev na matični šoli v Prosenjakovcih. S ponosom so nam opisovali svoje sodelovanje v projektni nalogi Zdravilne rastline, pripovedovali o obisku Pikinega festivala v Velenju, zanimivih prireditvah ob tednu otroka in o tem, kaj vse so se že naučili v novem šolskem letu. Seveda niso pozabili omeniti, da je njihov drugošolec Oto Žoldoš pred kratkim na jesenskem krosu v Selu zasedel 1. mesto. Želijo si, da bi prihodnje leto preuredili šolsko podstrešje, kjer bi pridobili še eno učilnico, kuhinjo in manjšo zbornico, kar bi jim omogočilo, da bi imeli na šoli prvo triado (tri razrede učencev) v 9-letnem programu osnovne šole. J. G., foto: J. Z. 24 14. oktober 1999, NAJDALJŠA REKA V AMERIŠKI IRSKI AMERIŠKI KDOR ARHITEKT DRAMATIK NAELEKTREN KLADA ZA VZKLIK PRI MESTO V MESTO NA PONAVLJA DELEC SEKANJE BIKOBORBI ANGLIJI PORTUGAL- SKEM (ROMAN) HAJDINJAK RAZDELITEV NA DVE POLOVICI UDELEŽENEC REVOLUCIJE NARODNI KOŠČEK MAGAZIN BLAGA Z 1 BIAG^ l j ZNAKI C 1 NA UNIFC •/fŽM INOTA ”'9 M||M merjr |||M pot 11 |||||||. hihnk ZNAKI ČINA UNIFORMI GIBANJE ENOTA ZA PO ZRAKU MERJENJE FEVDALNO KONICA POLITIK DELO TURNŠEK REKA V JZ. BOLGARIJI SL.PEVKA (ANDREJA) OTON AM.IGRALEC SAMARIJ SLOV.UMETN. BRYNNER TRAVA SLOVENSKI ZGODO- KDORŽIVI POTOPISNI VESTNIK VIN ARKA NEUREJENO (MELITA) REPORTER JUDOVSKI DAN DRUGE KOŠNJE DUŠAN URŠIČ PEVEC ŠARAC SPREMEMBA POLOŽAJA FILMSKI REŽISER (SEAN, 1884-1964) POPOTRESNI RUŠILNI VAL (CHARLES, 1907-1978) POPOLNEGA POČITKA RIMSKA ŠESTICA NEMŠKI INŠTITUT PLOD BUKVE FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (PHILIPPE) AVTOR: ŠTEFAN S KOM UČNO SNOV LASTNOST ENERGIČNEGA ČLOVEKA JUGOVEC PLESALEC STIK GLAVE S TRUPOM ČEBELJI SAMEC TROJANSKI JUNAK V GRŠKI MITOLOGIJI MESTO V SZ. FRANCIJI, ZNANO PO DIRKAH EDMUND HILLARY MEDNARODNI OLIMPIJSKI KOMITE DOLGO- TRAJNO BLODENJE HRVAŠKA KOŠARKA-ŠICA LELAS REKA V KAZAH- STANU OTOČJE V BENGAL- SKEM ZALIVU SLOVENSKI NOGOMETAŠ (MILE) KMEČKO ORODJE MADŽARSKO VINO SL.FILOZOF (JOŽEF) RIM.BOGINJA JEZE PEVEC JUNKAR MORSKA OBALA GR.FILOZOF-SKA ŠOLA DEL CEVOVODA STOJAN AUER PODOBNOST POJAVOV OKORN MARKO ŠVEDSKO IME FINSKE LUKE TURKU IT.BAROČN1 GLASBENIK (GIOVANNI BATTISTA) IZRAELSKO PLEME IT.SLIKAR (GIORGIO) SAMOSTO- JEN NASTOP BIVALIŠČE UMRLIH STANJE JUNAK VOJNEfTONE) KRAJ PRI KUZMI SIBIRIJI ZA RAZISKOVA- NORMATIVE (IKO) LKAJAM REKA V NAGLASNO GRUZIJI ŠVIC.PISEC MORJU HRV.MESTO RONALD REAGAN SR.ITALIJI JAZ NEKDANJI KOS BLAGA FIN.ATLET ZA OVIJANJE (PEKKHA) STOPAL GERENČER PRIPADNIK IVAN ABASIDOV IT.PISATELJ OGEL (CARL O) (ZAST.) ENA OD AMINO- ANTON DERMOTA SKUPINE PREDMETOV INDIJSKEM OCEANU RUS. M E STO OB ČRNEM KORALNO OTOČJE V POLICIJSKO ZDRUŽENJE POSODA ZA PEČENJE ZNAMENJE, OSTRIVEC GR.BOGINJA NESREČE 3.SKLON, DAJALNIK NADARJEN, VELIKO OBETAJOČ MOŠKI S P.ŽLEZA, MODO OBČNO IME, IME (ALKA) MESTO V ZDA (ORIG.) "MED NAROD. UGODJA DEL FOTO-APARATA KISLIN OČKA (LAT.) ZBOROVANJE ŠKOFOV NADLEŽNA ŽUŽELKA ALUMINIJ MONAŠ.KNEZ Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke tso. 9.19991, 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Nemec Uroš, Večeslavci 38 a, 9262 Rogašovci 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Darinka Zavec, Renkovci 87, 9224 Turnišče 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Vlado Koroša, Mlinska 10, 9224 Turnišče Katja Filipič, Vrtna 2, 9240 Ljutomer Viktor Gomboši, Mladinska 4, 9000 M. Sobota Vida Šijanec, Bučečovoi 25, 9242 Križevci pri Ljutomeru Ludvik Kovač, Lemerje 80, 9201 Puconci Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po (CLAUDE) PIHALNI INSTRUMENT OKROGLA PLOŠČA ZA METANJE DANSKA IGRALKA NIELSEN "ČEH ALEŠ "tropska MOČVIRNA \ i iG86h Pa 3o/l^cv g/togdj< * ‘ n.... ..._____/. - m r. _ .j_____________r_. y______-J« v b11 tisočletji je p/tinesfo tildi čildno gdiljo v ne-šte/tni vino/todni obofej. te oboftše, ge se naj pouv^ejo bfeti samo ga vino pa sadje, so si po sift napMUifi stafna bivališča nešte/tni ftdje, pa gdaj ščejo ugpostaviti med tftsjon r mošansbi ned. ^eOa je pwwo, ba ste/ia občina tou dopistij, sama sebi v sbfcdo p^ gnab ga štenbaftaj je ge v ton, ba tej pHseCjenei ne pistijo, ba bi bfopotci med go/ienjor ftugift. TKa pa ešče ma p/tijti, de sc pa sbo/to Vidfo. ^Befa si samo popejvfc: pošti REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 30. Ime in priimek: Naslov: Med reševalce bomo razdelili m z LU >C/) >0 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 29. oktobra 1999. LU Ct 9.1999: SLAVKO OSTERC, MESARSKA MUHA, ANT, ŠTOR, RON, ROOS, AVICENA, GABRIELA, AKER, SAGA, BRINE-TA, IS, MEDARD, MAGNET, ASTENIK, ALIBI, POR, ACETON, ELITA, JENA, MERIN, RUDOLF, SAL, ŠKOT, ANATEMA, MAROF, ALA, KT, IDEAL, VEGA, AVIGNON, IRANISTIKA, RR, MK, GL, HOBI, TIZIAN, ONA, KROKAR, RNA, AA, ANSAMBEL, RABOTA, OIDIJ, STE-ELE, PACIFIZEM, ŠKANDALOZ-NOST, GEL, NANO, CANKAR, RA, GOD, APO, AKAN OJ ton čast fePopoutec Mopoce kak sabše nan feto na gte, med tajon še sunee je Moče pa ^tičo^ je pano te čas. CKfcpoutcoua pesen se čilje v go/tieaj stoletja nagaj, so edni gdaj tečni bab miije, bfopoutec ba vtikno bi naj. ^od gemfo^ je ueQka tihota de tečncg idnoub p/tišo ta, tan fejbo pot/tes vse »agcota, bfcpoutee se nede Čilu ta. NERODNEŽA ze prinesla Kovček k DON EmFEJCL ČAS JE, DA SE VMEŠAM. /dušilec od revolverja BON tTen tečnegon da se na gnanje, La sta/ti je tou običaj, sto tou de ob/tačo na srnje, odsedi se v drtujgi naj b/iaj. žEejpa je pesem ta, pesem bfopoat60 na/todna pesem sfovensba je 'DAN/ LAURO PROSIM ZA KANČEK Petek, 15. 1O. 1999 'elevizijski spored od 15. 1O. do 21. 1O. '&& TV SLOVENIJA I 9.30 Ročne ustvarjalnosti, razstava 9.50 Tedi, oddaja za mularijo 10.20 Otroška oddaja 10.35 Guiltrip, irska drama 12.05 Izobraževalna oddaja 12.25 Humanistika 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Svoboda izražanja 14.45 Po domače 15.35 Banchieri Singers 16.00 Pisave 16.30 Mostovi 17.00 Rdeči grafit 17.40 Afriške pravljice 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Otroci sveta 18.40 Neresnež, kratki film 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.30 Caroline v velemestu, nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Polnočni klub TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 11.20 Odisej in sin ali svet in domovina, predstava SMG 13.30 Georgia, ameriško-francoski film 15.25 Izgubljena plemena v pragozdu, serija 16.20 SP v gimnastiki, orodja 17.30 Po Sloveniji 18.05 Popolna tujca, ameriška nanizanka 18.30 Simpsonovi, risana nanizanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 19.30 Videoring 20.00 Sv. Štefan: Živi dom, avstrijska oddaja 21.00 Svobodoljubnice, španski film 23.05 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 23.55 Izgnanstvo, nemška nadaljevanka POP IV 9.35 Umazane laži, nad. - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.30 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.30 Raztresena Ally, nanizanka - 13.30 Umor, je napisala, nanizanka - 14.30 Fejst fantje. nanizanka - 15.05 Varuška, nanizanka - 15.40 Cosby, nanizanka -16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka -18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Zasebni detektiv Shame, ameriški film - 21.45 Dosjeji X, nanizanka - 22.45 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.45 Obiskovalec, nanizanka - 0.50 Ženske, erotična serija - 2.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12,00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nanizanka -14.30 Čudna znanost, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: lyanla 5 - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Nora hiša, nanizanka -19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nanizanka - 22.00 Maratonec, ameriški film -.23.50 MacGyver, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 9.00 24 UR-9.45 Borzni monitor -15.00 ŽIVA: Aktualno, informativna oddaja, Kulturno razvedrilo: Intervju: Jože Zver, Navigator, film, kultura, prosti čas, Bilo je nekoč, reportaža iz Šalamenec - 16.00 Prijatelj Felix -17.00 Obiskovalci - 18.00 Komandosi - 19.00 ŽIVA - informativna oddaja: Aktualno - 19.15 Sedma sila - 20.00 Obalna straža - 21.00 Obalna straža - 22.00 Živa - Pred koncem tedna, Tedenski komentar, Napoved športnih dogodkov, TV Pika: Potujte z nami: Mehika, 1. del, magazin - 23.00 Udarec narave TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 11.00 - Hokus pokus skate board, 11.30 - Iz produkcije ZLTV Studio Signal, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Gost v Studiu: Branko Sitar - štajerski Mišo v živo. 21.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 22.00 - Zgodovina avtomobilizma ameriška nadaljevanka, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videotop iz produkcije ZLTV, 23.45 - Erotika, 01.00-Videostrani TV HRVAŠKA 1 12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek z... - 13.55 Sunset Beach, nan. -14.40 Poročila - 14.50 Parker Kane, ameriški film - 16.20 Risanka - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Moj.dom, reportaža - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Večer z Muppetki -19.30 Dnevnik - 20.10 Hladna vojna, serija - 21.15 Po naši lepi TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Lesi, serija za otroke - 15.25 Otroška serija - 16.00 Znanstveni album - 17.00 Televizija o televiziji - 17.30 Hugo - 18.00 Živeti zdravo, živeti srečno -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Veronikine skrivnosti, nanizanka - 20.55 Oddelek za umore, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.25 Kagemush. ameriški film - 23.55 Vodnik dobrega seksa, serija TV MADŽARSKA 1 14.05 Senzacija -14.50 MC - 14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska, nanizanka -15.30 Za otroke - 15.58 Poročila -16.05 Thalassa, nanizanka -16.35 Kalifornijske sanje, nanizanka - 16.58 Poročila - 17.00 Taktika in znanje, kviz - 17.50 Sporočilo svetih krajev: Jeruzalem in Hebron, -17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Kolesje časa - 18.40 Urgenca - 19.30 Dnevnik - 20.00 Prvenstvena nogometna tekma -22.10 Dnevnik - 22.40 Tabu: Karambol, kanadski film (za odrasle) TV MADŽARSKA 2 11.50 Narodopisje - 12.00 Tom Jones, zgodba najdenčka, nan. - 13.00 Aktualno - 13.30 Magazin novic - 14.00 1100 let sredi Evrope - 14.30 Glasbeni program - 15.20 Narodopisje - 15.30 Madžarska hiša, diaspora -16.00 Šolska ulica - 17.30 Madžarski salon -18.00 Telešport, vmes odbojka -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20,30 Iz delavnice Naše stoletje - 20.50 Madžarska leta 2000 TV AVSTRIJA 1 6.55 Formula 1, prenos treninga iz Malezije - 8.00 Otroški program - 9.30 Herkul -10.15 Policist iz Tblza -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.45 MacGyver -15.30 Zvezdne steze -16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Varuška - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme-20.00 Šport - 20.15 Patriotske igre, srhljivka - 22.10 McBain, akcijski film - 23.50 Stražarji, znanstvenofantastični film TV AVSTRIJA 2 12,00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Klinika v Schwarzwaldu -14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Derrick -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 To je bila naša Avstrija, prvi del - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.15 Stockinger - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nogomet - 0.45 Film EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Ritmična gimnastika - 11.00 Avto-moto šport - 12.00 Rally -12.30 Nogomet: legende EP - 13.30 Rugby: Anglija - Tonga, prenos iz Twickenhama - 15.45 Tenis, prenos četrtfinala z Dunaja - 19.00 Tenis, prenos četrtfinala iz Zuricha - 20.00 Rugby: Irska - Romunija, prenos iz Dublina - 21.45 Ritmična gimnastika - 23.00 Rugby -0.00 Ekstremni športi - 1.00 Prosto plezanje srt/ / Ig Sobota, I r 16.10.1999 TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Otroška oddaja 8.45 Pod klobukom 9.35 Denver, poslednji dinozaver 10 .05 Simonove sanje, kanadski film 11 .30 Lassie, ameriška nanizanka 12 .00 Tednik 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.40 Turistična oddaja 14 .00 Prisluhnimo tišini 14.30 Petka 15.45 Napačen korak, nemški film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Obiskali smo..., francoska serija 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Orion 21.50 Zgodbe iz Avstralije: Življenje v divjini 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 23.30 Sedeti na dveh stolih, angleška nadaljevanka 0,20 V senci zla, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.05 Videoring 9.30 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.55 Učitelj, francoska nadaljevanka 10.45 Jasno in glasno 11.40 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 16.45 SP v gimnastiki, orodja 18.00 Košarka McDonalds, finale 20.15 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 20.35 Vsi moški lažejo, francoski film 22.00 Cik cak 22.30 Sobotna noč 0.30 Sla, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Formula 1, trening - 8,00 Maska, risanka - 8.30 Batman, risanka -9.00 X-men, risanka - 9.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka, nanizanka - 10.00 Kalifornijske sanje, nanizanka -10.30 Križarjenje, nanizanka -11.00 Tarzan, nanizanka - 11.30 Mowgli, knjiga o džungli - 12.00 Brez zapor - 13.00 Formula 1, posnetek treninga -14.00 Hollywoodski portreti: Demi Moore - 14.30 Fotomodeli, nanizanka - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Pop'riroll, glasbena oddaja - 17.30 Beverly Hills, nadaljevanka - 18.20 Melrose Plače, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Nekoč in danes, ameriški film - 21.55 Hiša duhov, nemško-ameriški film - 0.30 Lepljivi prsti, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 VVebster, nanizanka -11.00 Izgubljena dežela, nanizanka - 11.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Mladoporočenci - 13.00 Divji svet, nanizanka -14.00 Spomin na naju, ameriški film -16.00 Kavik, ameriški film -18.00 Adrenalina -19.00 Drzni reševalci, nanizanka -20.00 Slika morilca, ameriški film - 21.40 Zanka, ameriški film - 0.00 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 8.00 Videostrani -10.00 Živa - Idea TV, ponovitev regionalnega programa ■ Aktualno, informativna oddaja - 10.15 Pred koncem tedna: Tedenski komentar, Napoved športnih dogodkov - TV Pika: Potujte z nami, Mehika, 1. del - 11.00 Pregled dogodkov tedna - NK Mura: NK Maribor Pivovarna Laško, TV Pika: Ta je študentska, 6. oddaja -Videostrani - 15.00 Boj z bedo - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Policijska akademija - 19.00 Dharma in Greg -19.30 Radijska postaja - 20.00 Urgenca - 21.00 Bolnišnica upanja - 22.00 napad na Rommla - 23.45 Tik pred zločinom TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja. 10.00 - Gost v Studiu: Branko Sitar, štajerski Mišo v živo, 10.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 11.25 - Zgodovina avtomobilizma, 11.50 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma, 17.50 - Najspot, glasbena oddaja iz produkcije ZLTV, 18.35 - Gost v studiu: Branko Sitar. 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 - NK Mura : NK Maribor, posnetek, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 11.25 Legenda o belem očaku -12.00 Dnevnik -12.35 Hruške in jabolka -13.10 Kmetijski svetovalec - 13.45 Hornblower, nadaljevanka - 14.35 Poročila - 14.45 Govorilnica -15.30 Azijski sveti spomeniki -16.00 Sharman, nadaljevanka - 17.20 Poročila - 17.25 Turbo Limach Show -19.30 Dnevnik - 20.10 Gost - urednik, film po izboru gosta - 22.30 Tujec, dramska serija - 23.35 Dnevnik - 23.50 Glasbena oddaja - 0.50 Album Show - 1.45 Poročila -1.50 Koncert klasične glasbe - 3.00 Opazovanja - 3.25 Kmetijski svetovalec TV HRVAŠKA 2 10.15 Iz tv-arhiva - 12.50 Evromagazin - 13.20 Reševalci, nan, - 14.05 Hladna vojna, serija -15.00 Dober dan, informativni magazin -16.30 Črno ■ belo v barvah -19.30 Dnevnik - 21.15 Velikani 20. stoletja, serija - 22.10 Opazovanja - 22.55 Pravica za vse, nad. - 0.05 Sijaj - 0.50 Spoštovani posel, nan. - 2.20 Sharman, nad. - 3.35 Velikani 20. stoletja - 4.25 Sijaj - 5,00 Ameriška top lestvica - 5.50 Prijatelji, nan. TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim - 8.00 Otroški program -10.30 Okno - 12.00 Zvon -12.05 Operete na Spomladanskem festivalu - 12.40 Vrnitev v Paradiž, nad. - 13.30 Tranzit, magazin -15.00 Mreža, serija - 14.30 Delta, znanost -15.05 Formula 1, posnetek treninga -16.00 Iz delavnice Naše stoletje - 16.20 1100 let sredi Evrope -16.50 Nogomet, prenos -19.00 Lotoshow - 19.20 Kolesje časa, 1923 - 19.30 Dnevnik - 20.00 Muhasti letni časi - 21.00 Na zahodu stanje nespremenjeno, anglo-ameriški film - 23.05 Citchcock: Talentirani morilec, angleški film TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Za manjšine -• 7.40 Vaška TV - 8.00 Družina z jasnega - 8.50 Odprti studio - 9.00 Ring, angl, film (č.-b.) - 11.30 Domoznanstvo -11.30 Harry in še en falot -12.00 Emily, nanizanka - 12.50 Narodne vrednote -13.00 Thalassa - 13.30 Očetove male dividende, amer, film, č.-b. -15.00 Dogodivščine - 15.30 Plesna glasba - 16.15 Gimnazija strtih src - 16.35 Takoj! - 17.30 Iskalci ključa, dvodejanka - 19,40 Pop-glasba - 20.00 Dnevnik - 20.30 V dobrem in slabem, avstr, film - 22.05 Šport TV AVSTRIJA 1 6.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 8.15 Konfeti - 9.30 Vroča sled - 9.55 Ko so živali zapustile gozd -11.10 Disneyev festival - 12.05 Šaljivec Carey -12.25 Meego -12.50 Formula 1, posnetek - 13.40 Policijska akademija -14.25 Dawsonov potok -15.10 Ally McBeal - 16.00 Srček - 16.45 Nogomet: Rapid - Austria, prenos z Dunaja - 19.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Stavite, da...?, prenos iz Dornbirna - 22.35 Virtualnost, znanstvenofantastični film - 0.10 Dvojna vroča strast, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Mohawk, vestern - 10.45 Kapitan iz Kastilje, pustolovski film - 13.00 Poročila -13.10 Nobenega strahu pred velikimi živalmi, filmska komedija -14.30 Pogosto mislim na Piroško, film -16.00 V Avstriji -16.30 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Figarova ločitev, gledališka komedija - 23.15 Poročila - 23.20 Mogambo, pustolovski film EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi -10.30 Ritmična gimnastika -14.00 Tenis, prenos polfinala iz Zuricha -15.30 Kolesarstvo: dirka po Lombardiji, prenos -17.00 Tenis: polfinale v Ziirichu -18.00 Tenis: polfinale na Dunaju -19.45 Rugby: Argentina - Japonska, prenos iz Cardiffa -21.45 Ritmična gimnastika - 23.00 Rugby - 0.00 Konjeništvo -1.00 Boks Četrtek, 21. 1O. 1999 TV SLOVENIJA 1 9,30 Otroška oddaja 9,50 Male sive celice, kviz 10.40 Zgodbe iz školjke ■ ' 3.35Z/mazane /až/. naria/7evanka - 70.30 ZJ/tj/ anpet, //ar/aZ/evar/ka - 77.30A4oč /yubej. n/, nadaljevanka - 72.30 7Vewyorška policija, nanizanka - 73.30 tim or, je napisa/a, nanizanka - 14.30 Brata, nanizanka - 15.05 Varuška, nanizanka - 15.40 Cosby, nanizanka - 16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka - 18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena AHy, nanizanka - 20.55 Nikita, nanizanka - 21.50 Prijatelji, nanizanka - 22.20 Brez zapor - 23.15 Kameleon, nanizanka - 0.10 M. A. S. H., nanizanka - 0.45 Krila, nanizanka - 1.15 Columbo: Adijo za umor, ameriški film - 3.00 24 ur 11.10 12.00 12.30 13.00 13.40 14.30 16.00 16.30 17.00 Življenje ptic, angleška serija Zgodbe iz Avstralije: Življenje v divjini Mojstrovine Slovenije Poročila, vreme, šport Očetje in sinovi Zoom Osmi dan Slovenski utrinki Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.20 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Resnična resničnost 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV Poper 21.30 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 23.20 0.35 1.05 Opus Svoboda izražanja Jazz Essentials Resnična resničnost TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 10.50 11.20 12.15 15.40 16.05 17.30 18.00 18.25 20.10 22.00 23.30 0.20 Videoring Na robu, kanadska športna serija Filmski triki: Hollywood gre k vragu V znamenju škorpijona, nadaljevanka Svet poroča Tabaluga, risana nanizanka Vsi moški lažejo, francoski film Po Sloveniji Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka Evropska liga v košarki (ž.), prenos Evropska liga v košarki (m.), prenos Ciganska duša, španski film Črni sneg, nizozemska nadaljevanka Aliča, evropski kulturni magazin KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Čudna znanost, nanizanka -15.00 Ne mi težit', nanizanka -15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Čas velikih sprememb 4 - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Nora hiša, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Otroci ne povedo, ameriški film - 21,40 V nemilosti, nadaljevanka - 22.30 Samo bedaki in konji, nanizanka - 23.15 MacGyver, nanizanka - 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev 1DEA TV - TV GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev - 9.45 Borzni monitor - 15.00 Živa: Ponovitev regionalnega programa. Aktualno, Občina Veržej se predstavlja, GajbaTV - 16,00 Prijatelj Felix - 17.00 Obiskovalci - 18.00 Komandosi -19.00 Živa, poročila - 19.15 Sedma sila - 20.00 Hlinjena nosečnost, ameriški film - 22.00 Živa, magazin: Aktualno, informativna oddaja, Kulturno razvedrilno: Portret. Matjaž Farič, navigator, film, kultura, prosti čas -23.00 Od maja do decembra - 23.30 Resnične usode - 00.00 Odpisani TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 10.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, TV Novo mesto, 11.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, TV Novo mesto, 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 17.30 - Videostrani, 18.00 - Risanke, 18.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali. 19.00-Gnes-informativna oddaja, 19.30-Iv dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.05 - NK Mura: NK Olimpija, pokalna tekma, 22.40 - Gnes - informativna oddaja, 23.10 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik-8.00 Dobro jutro- 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Otroška oddaja - 12.00 Dnevnik - 12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek z... - 13.55 Sunset Beach, nad. - 14.40 Poročila - 14.45 Sestanek v Fairboroughu, ameriški film -16.30 Alpe - Donava - Jadran - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Dokumentarna oddaja -18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 21.15 Kviz - 22.00 Svinčeni časi - 22.50 Pol ure kulture - 23,25 Dnevnik - 23.45 Cha cha cha, finski film -1.20 Uličarka, francoski film - 2.05 Opazovanja - 4.20 Pol ure kulture - 4.50 Svinčeni časi - 5.40 Kviz - 6.10 Odkrito 'z- . 0.75 Hrvaška ku/turna cferi/šč/na - 0.45 Husu kavOo/a. cfok/er sp/. a/ner/šk/ n/m - 77.30 , Hrvaška struna - 72.00Skrinja - 72.30Poslovniklub - /3.00 Ekran brez okv/ra - 74.75 Odprava Chiapas - 14.45 Koledar - 14.55 Carstvo divjine - 15.25 Glasbena duša -16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo - 18.00 Otroška serija - 18.30 Iz jezikovne zakladnice - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Popolna tujca, nan. - 21.00 Urgenca, nan. - 21.55 Opazovanja - 22.30 Milijoni na otoku, film -0.00 Drugi svet - 1.00 Sunset Beach, nan. - 1.45 Prevare, nad. TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6,00 Informativni program - 9.00 Zabavno dopoldne, vmes Vino in oblast, Kralj pamp, Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Poročila - 12.30 Magazin novic -13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 Senzacija, nan. - 14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska, nan. - 15.30 Za otroke - 15.58 Poročila - 16.00 Thalassa, nan. -16.30 Kalifornijske sanje, nan. - 16.58 Poročila -17.00 Kviz - 17.30 Krščansko mladinsko društvo -17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Kolesje časa, 1928 - 18.40 Urgenca, nan. - 19.30 Dnevnik • 20.00 Sosedje, 326. del. - 20.30 Mr. Bean - 21.00 Večna članica Piroska Molnar - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Panorama - 23.00 Twin Peaks, nad. TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iž regij, pregled tiska -9.00 Vedno lepe melodije - 10.00 Iz tv-arhiva- 11.00 Želeli ste - 11.50 Narodopisje -12.00 Vino in oblast, nan. - 12.50 Pop glasba - 13.00 Aktualno -13.20 Odprti studio -13.30 Magazin novic - 14.00 Delta, legenda se oživlja - 14.30 Šestilo, magazin - 15.00 Mreža, serija - 15.30 Moja glasba - 16.00 Šolska ulica -17.30 Uradne ure - 18.00 Šport, namizni tenis - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.30 Vatikan - papeževa oblast, nan. - 21.20 Na zahodu je stanje nespremenjeno, anglo-ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Herkul - 10.10 Medicopter 117 -10,55 Specialisti -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 Robin Hood - 15.30 Zvezdne steze - 16.?0 Herkul -17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Zlata dekleta - 18.30 Varuška -19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermtihlena - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Serija - 22.45 Magazin - 23.30 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9,05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Potop Titanika, film -11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje -13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Derrick - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Univerzum: Ramzes - 21.05 Vera - 22.00 Poročila -22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Ellen EUROSPORT 8.30 Smučanje na vodi - 9.00 Avto-moto šport - 10.00 Kolesarstvo: SP v dvorani, prenos iz Berlina - 13.00 Tenis, prenos iz Moskve -15.00 Tenis, prenos iz Lyona -16.45 Tenis -18.30 Avto-moto šport - 19.00 Kolesarstvo: SP v dvorani, prenos iz Berlina -21.15 Nogomet: pokal UEFA, prenos tekme drugega kroga - 23.15 Nogomet - 1.00 Avto-moto šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10,00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem vatu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar-17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12I30 Poročila- 12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna -21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20- Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke- 21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14,00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila- 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza- 24.00 Želimo vam lahko noč. * U Nedelja, < V 17. 1O. 1999 TV SLOVENIJA 1 8 .00 Živahni svet iz zgodb R. Scanyja 8.25 Fračji dol, nanizanka 9 .00 Risanka 9.25 Super babica, angleška nanizanka 10 .00 Moja najljubša opera 11 .00 Nazaj v divjino, angleška serija 11 .30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Pomagajmo si 13.45 Orion 15.15 Leteči cirkus Montyja Pythona 15.45 Prvi in drugi 16.00 Potepanja 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Slovenski magazin 18.40 Mojstrovine Slovenije 19.10 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Očetje in sinovi 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Najboljše iz Bolšoja: Ivan Grozni, balet TV SLOVENIJA 2 9.05 Videoring 9.30 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.25 Davov svet, ameriška nanizanka 10.50 Ljubezen in zakon, ameriška nanizanka 11.10 Zvezde Hollywooda. Charlton Heston 11.40 Cikcak 12.10 Oddaja o Slovenski vojski 17.30 Teniški magazin 17.55 DP v košarki (m.), prenos 19.30 Videoring 20 .00 V znamenju škorpijona, ruska nadaljevanka 21 .00 Življenje v številkah, ameriška serija 22 .00 Šport v nedeljo 22 .45 Svobodoljubnice, španski film l»OVl V 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.00 Formula A za\/N Malezije, prenos - A 0.00 KaWorn\\ske sanje, nanizanka - A0.25 Križarjenje, nanizanka - A0.50 Tarzan, nanizanka - AA A5 Bever\y Mills, nadaljevanka - A2.A0 Nlelrose Plače, nadaljevanka - A3.00 Clean & Cleav - 13.30 Formula A, posnetek dirke - A5.30 Mala Daniela, nadaljevanka - A5.30 Otroci ne lažejo - VI .00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Poročena z mafijo, ameriški film - 21.50 Športna scena - 22.50 Šola golta - 23.20 Zasledovalci, ameriški film -1.20 Voznik, ameriški film - 3.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 VVebster, nanizanka - 11.00 Izgubljena dežela, nanizanka -11.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 12.00 Skrita kamera - 12.30 Fashion TV, nanizanka -13.00 Divji svet, nanizanka - 14.00 Deček z angelskim nasmehom, ameriški film -15.50 Klik! - Bojevniki davnine, nanizanka - Atlantiš, glasbena oddaja - Hughleyjevi, nanizanka - 19.00 Highlander, nanizanka - 20.00 Policist v vrtcu, ameriški film - 21.50 Stilski izziv: Sprememba stila - 22.30 Sanje vsake ženske, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 8.00 Videostrani -10.00 Živa: Iz našega studia, Prekmurci za prekmurce, Slavnostna seja občine Puconci, posnetek, Bilo je nekoč, reportaža, Intervju. Jože Zver, TV Pika: Brez šminke - Oto Pestner, TV Pika: Ajd’dljo - Mučenje živali, Pregled dogodkov tedna, Videostrani, 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Prebrisanci, ameriški film - 18.00 Policijska akademija -19.00 Cleari&Clear, glasbena oddaja ■ 19.30 Radijska postaja - 20.00 Urgenca - 21.00 Bolnišnica upanja - 22.00 Proti njihovi volji, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, produkcija TV AS, 12.10 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 13.10 - Videostrani, 18.00 - Gnes - informativna oddaja, 18.30 -Buum, pazi ka vdari, oddaja za najstnike, 19.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 19.30 - TV dnevnik Slovenija. 20.00 - KK Radenska - Creativ: KK Nova Gorica, 1. B SKL - moški, posnetek. 21.25 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 7.55 Otroški program -11.00 Zemlja in morje, oddaja za kmetovalce -12.00 Dnevnik -12.40 Hruške in jabolka - 13.15 Družinsko kosilo - 14.45 Poročila -15.00 Rogist, nad. -15.55 Dokumentarni film - 16.50 Poročila - 17.15 The Pathfinder - 18.45 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Trije moški Melite Žganjer, dramska serija -20.50 Tretja sreča, šov program - 22.30 JAG, nad. - 23.25 Dnevnik - 23.40 Zakonske vode, nan. - 0.10 Princip Noine arke, nemški film - 1.45 Poročila -1.50 Črno - belo v barvah - 4.50 Dokumentarni film - 5.40 Hit leta '99 TV HRVAŠKA 2 15.05 Raziskovalec, serija - 16.00 Dober dan, informativni mozaik -17.30 Oddaja klasične glasbe -18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Zvezdni prah, oddaja o filmu - 21.45 Nedeljska premiera: Sedem, ameriški film -1.05 National Geographic - 2.00 Triler - 3.00 JAG, nad. - 5.20 Zakonske vode - 5.45 Hruške in jabolka - 6.20 Turbo Limach Show G .GG "Mašita. TJ - G .ZG BVolvja - G .GG TLa cVrclte - A .ZG Foxnxu\a A. vtencs - ag.gu — rilce - AG.3G Puder - AA .GG Tri žeVje - A2.GG Zn Od - MAG "MiririeN n Paradiž, uad. -A3.30 Evangeličanska cerkev - 14.A3 Tltanicov zaklad, amer. Vilm - AG.33 Em\\y, nan. \ - Al .25 Čarobna Cestica - Al .50 Kolesje časa, 1924 - 13.00 Telešport, gol... - 19.00 Dnevnik - 19.10 Teden - 20.00 Družinski krog - 21.00 Holocaust, 2. Babji jar - 22.40 Rock cale - 23.35 Ob 11. uri, Peter Heltal TVMADŽARSKA2 6.00 Manjšinske oddaje - 7.40 Vaška TV - 8.00 Za reformatorje - 8.15 Srečanje z Jezusom - 8.35 Pianistična vzgoja v Debrecenu - 8.50 Razumeš? - 9.10 Za mlade baptiste - 9.35 Tudi makov cvet je cvet, film - 11.30 Hary in še en falot - 12.00 Nebodigatreba, nan. - 12.55 Thalassa - 13.25 Leo Fali, spominski program - 14.00 Dogodivščine -14.30 Gimnazija strtih src, nan. -15.15 Sporočilo svetih krajev -15.50 Zajtrk pri maršalu, tv-igra - 16,50 Glasbeni butik - 17.30 Bonboniere -18.05 Muhasti letni časi -19.00 Pirati, madž. film - 20.40 Čarobna šestica - 21.10 Dnevnik, Teden - 22.05 MM, DunaTV - 22.10 Telešport TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 7.10 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Malezije iz Kuala Lumpurja - 10.00 Maciste, film - 11.30 Šport - 12.00 Avto-mlfto šport -12.30 Formula 1, posnetek dirke iz Malezije - 13.30 Tenis, prenos z Dunaja - 16.00 Mojstrska veščina -16.45 V. I. P. - 17.30 Imeti srečo - 17.55 Nogomet: Liga prvakov, magazin -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ekstremni ukrepi, srhljivka - 22.10 Kolumbo - 23.25 Mož v rjavem suknjiču, kriminalka - 0.55 Bombni napad v New Yorku, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Pogled v deželo - 9.30 Katoliška maša - 10.30 Teden kulture -11.00 Novinarska ura - 12.00 Potovalne zgodbe: Wales in Irska - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Divje življenje -15.00 Heidi in Erni - 15.25 Prodani dedek, film -17.05 Klub seniorjev - 18.00 Nori par - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Sanjska ladja: Brazilija - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.10 Enostavno klasično: Življenje Chopina - 0.15 Potop Titanika, film ELROSPORT 6.00 CART, prenos dirke iz Surfers Paradisa (Avstralija) - 8.00 Tenis, prenos finala iz Singapura - 9.30 Rugby - 10.30 CART: dirka v Surfers Paradiseu - 12.30 Maraton, prenos iz Amsterdama - 15.00 Tenis, prenos iz Ziiricha - 16.30 Tenis: finale na Dunaju - 19.00 Kaskaderji - 20.00 CART - 21.30 NASCAR: dirka v Charlotte (Sev. Karolina) -23.00 Športne novice - 23.15 Boks - 0.15 Tenis C Ponedeljek, 18. 10. 1999 TV SLOVENIJA 1 10.35 Neresnež, kratki film 10.55 Na vrtu 11.20 Obiskali smo.... francoska serija 11.50 Slovenski magazin 12.20 Utrip, Zrcalo tedna 12.45 Prvi in drugi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Simonove sanje, kanadski film 14.50 Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Reševalec 17.20 Super babica, angleška nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22,50 Ana, predstava SMG 0.45 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč 12.00 Popolna tujca, ameriška nanizanka 12.25 Simpsonovi, risana nanizanka 12.50 Sv. Stefan - živa stolnica, avst. oddaja 13.35 Življenje v številkah, ameriška serija 15.00 Upor na ladji Caine, ameriški film 17.00 Oddaja o Slovenski vojski 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Štafeta mladosti 20 .00 Gospodarska panorama 21 .00 Studio City 22 .30 Noč z Dickom, ameriška nanizanka 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Upor na ladji Caine, ameriški film POP TV 9.35 Umazane laži, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.30 Moč ljubezni, nadaljevanka -12.30 Športna scena - 13.30 Umor, je napisala, nanizanka - 14.30 Fejst fantje, nanizanka - 15.05 Varuška, nanizanka - 15.40 Cosby, nanizanka -16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka -18.00 Športni krog -18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, slovenska humoristična nadaljevanka - 20.45 Vrnitev v prihodnost, ameriški film - 22.50 Kameleon, nanizanka - 0.00 M. A. S. H., nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka - 1.00 Columbo: Izdaj ali izdihni, ameriški film - 2.30 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Čudna znanost, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka -15.55 Oprah Show: Čas velikih sprememb 1 - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -18.30 Stilski izziv - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -20.00 Puščavski kaktus, ameriški film - 21.45 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka -22.40 Samo bedaki in konji, nanizanka - 23.15 MacGyver, nanizanka - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev - 9.45 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev - 16.00 Prijatelj Felix -17.00 Obiskovalci - 18.00 Komandosi -19.00 Živa - novice: Informativna oddaja Aktualno, 19.15 Sedma sila - 20.00 Šola golfa - 20.30 Skrivnostna neznanka -22.00 Živa: magazin: Aktualno, Kronika, Športni ponedeljek, Pregled športnih dogodkov, Kasaške dirke v Ljutomeru, reportaža - 23.00 Od maja do decembra - 23.30 Resnične usode - 0.00 Odpisani TV AS ’ KANAL 54 09.30 - NK Mura: NK Maribor, posnetek, 11.10 - KK Radenska Creativ: KK Hrastnik. 1. B SKL - moški, posnetek, 12.30 -Videostrani, 16.00 - NK Mura: NK Maribor, posnetek, 17.40 - KK Radenska Creativ: KK Nova Gorica, posnetek, 19.00 - Gnes -informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, informativna oddaja, 20.30 - NK F. Pohorje: NK Potrošnik, posnetek, 22.15 - Videospoti, 22.30 - Gnes -informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 12.35 Prevare, nad. -13.20 Trenutek z... - 13.55 Sunset Beach, nan. - 14.40 Poročila - 14.50 Krivo obsojena, ameriški film -16.20 Risanka - 16.30 Mir in dobrota -17.00 Hrvaška danes - 17.45 Obnova Hrvaške - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Glas naroda - 20.40 Kviz - 20.50 Japonska drama - 21.45 Glasbena oddaja - 22.50 Kratko srečanje z Davorjem Runtičem, Vinkovci - 23.25 Dnevnik -23.50 Na robu pameti, gledališka predstava - 1.15 Poročila - 2.20 Prdgram v senci, angleški film - 3.05 Opazovanja - 4.40 Čudežni kraji Amerike: ameriški zahod - 6.15 Hrvaški glasbeni program TV HRVAŠKA 2 9.25 Zemlja in morje, oddaja za kmetovalce - 10.20 Dokumentarna oddaja - 10.50 Jezdec maščevalec, ameriški film - 12.06 Snemalna knjiga -13.05 Klasična glasba -13.50 Zvezdni prah, oddaja o filmu - 14.20 Izobraževalna serija -14.50 Koledar - 15.00 Carstvo divjine: Jaguar - 15.25 Modul 8 - 16.00 Znanstveni album - 17,30 Hugo -18.00 Otroška serija - 18.30 Oddaja o kulturi - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Serijski film - 21.20 Newyorška policija, nan. - 22.10 Opazovanja - 22.40 Misli 21. stoletja - 23.40 Dobri fantje, ameriški film TV MADŽARSKA 1 13.58 Poročila -14.05 Senzacija, nan. - 14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska, nan. -16.30 Za otroke - 15.58 Poročila - 16.00 Thalassa, nan. - 16.35 Kalifornijske sanje, nan. -16.58 Poročila - 17.00 Thalassa - 17.30 Srečanje z Jezusom - 17.35 Biblijsko društvo sv. Jerinoma - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Tema -18.35 Kolesje časa,'1925 - 18.40 Urgenca, nan. -19.30 Dnevnik - 20.00 Obiskovalec, nan. - 20.45 Kratki film - 21.00 Kofer - 21.30 Šov Mari Torocsik - 22.30 Madžarski salon - 23.00 Telešport, liga prvakov, najava TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska -9.05 Operete - 10.00 Iz tv-arhiva: Vinska pesem, Tetovirani raj - 11.00 Glasbeni butik - 11.50 Narodopisje - 12.00 Dežela hrepenenj, nan. -13.00 Skupščinski dnevnik -13.20 Prenos zasedanja parlamenta - 16.00 Šolska ulica -17.30 Ciljni križ - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 21.35 Art kino, Kavkaški ujetnik, ruski film - 23.10 Konec, Klub znanstvenikov '99 TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Herkul -10.10 Ura čvrstih mož - 11.46 Konfeti -12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Zlata dekleta -18.30 Varuška - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Umazani pokvarjenci, filmska komedija - 22.05 Drakula, film - 0.05 Nikita - 0.45 Poslednji beg, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 0.30 Bogati in lepi - 10.10 Pogosto mislim na Piroško, film - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Scwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 V Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.63 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nesrečniki, film ELROSPORT 8.30 Golf - 9.30 Maraton v Amsterdamu - 10.30 Kolesarstvo - 11.30 Tenis - 13.00 CART -14.00 Triatlon - 15.00 Rokoborba: SP v Atenah - 16.00 Streljanje - 17.00 Ekstremni športi: Swatch Wawe v Firencah -19.00 Motociklizem izven cest - 20.00 Avtomobilizem - 21.00 Najmočnejši mož - 22.00 Rugby - 23.00 Evrogoli - 0.30 Boks TV SLOVENIJA 1 9.30 Radovedni Taček: Reševalec 9.50 Waynove dogodivščine 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Potepanja 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.55 Mandragola, gledališka predstava 15.40 Gore in ljudje 16.30 Med valovi 17 .00 Zlatko Zakladko 17.20 Žlampirji, ameriška nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Velike knjige, ameriška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klan, tv-nadaljevanka 21.00 Tv-konferenca 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Partizani, nizozemska drama. 1/3 0.00 Gaston Bachelard, francoska oddaja 0.55 Velike knjige, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 12.15 13.45 16.10 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 23.30 \va.v\. - ška, v\aw - , nw\. - \Xwaza.v\a\az\, waA. - XI AVk VX\n\\ - X%A\i - X%A^ 2A w ioshueMO n kos Kolesu, v\an. - 22Ah - 22A^ x\ax\. - $A% k. S>. W„ nan. - h Ah Kn\a, nan. - X Ah \ zakupu, an\enSk\ V\\vn - h.hh 24 w KANALA S8X\\%,‘995\. - - XI - XI - XI - X%.hhVXnsNX\\k - X%.Xh‘X%,raa - - XhAhWi^ncai - Xh.hhXXn?Nn\k - - IX 2h šaV^ka - ll.hh Dx\%Nrt\k, TV MABTAR^KA^ 8,30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabet, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.30 Uboga Maria, nadaljevanka- 11.00 Oprah Shovr, ponovitev -12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Čudna znanost, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show Čas velikih sprememb 2 - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka- 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Nora hiša, nanizanka -19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Adrenalina: Rafting - 21.00 James Bond: Iz Rusije z ljubeznijo, ameriški film - 23.00 Samo bedaki in konji, nanizanka - 23.40 MacGyver, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev - 9.45 Borzni monitor - 15.00 ŽIVA: Ponovitev regionalnega programa, Aktualno, informativna oddaja, Kronika, Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov, Kasaške dirke v Ljutomeru - 16.00 Prijatelj Felix - 17.00 Obiskovalci - 18.00 Komandosi - 19.00 Živa, novice, informativna oddaja aktualno -19.15 Sedma sila - 20.00 Mariachi, ameriški film - 22.00 Živa, magazin, Aktualno, Iz našega studia Vseživljenjsko učenje na Ljudski univerzi v Murski Soboti - 23.30 Resnične usode - 0.00 Odpisani TV AS " KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja 10.00 - NK F. Pohorje: NK Potrošnik, posnetek, 11.40 - Risanka, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 -NK F. Pohorje: NK Potrošnik, posnetek, 18.10 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja. 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani Pvenos zase^an\a vartamvAa - Xh.hh Šo\ska u\\ca - XI .22 NteAiavsk\ sa\on -X2.22 Šport, wes p\mnast\ka - Ah Ah Pralca - 2222 Dnew\k, šport - 22.22 Cerkvena horda, angl prirodoslovni him- ZA .25 Balkan ekspres: Dom za obešanie, srbski trim TV AVSTRIJA 1 10.15 Mojstrska veščina - 11.00 V. I. P. - 11.45 Konfeti - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Varuška - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Sturm ■ Croatia, prenos tekme Lige prvakov iz Gradca - 0.30 Mrtvi otroci, srhljivka TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Medicopter 117 - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem ELIROSPORT 8.30 Golf - 9.30 Ritmična gimnastika - 11.30 Evrogoli - 13.00 Tenis - 14.30 Kolesarstvo: Pokal nacij v Bercyju -16.30 Avto-moto šport -17.30 Evrogoli - 19.00 Tovornjakarji - 20.00 Bowling - 21.00 Boks - 23.00 CART - 0.00 Golf - 1.00 Jadranje Videoring Snežna reka, avstralska nadaljevanka Gospodarska panorama Studio City Štafeta mladosti Napačen korak, nemški film Po Sloveniji Veter v hrbet, kanadska nanizanka Lingo Videoring Liga prvakov v nogometu, Maribor: Lazio Splav Meduze, slovenski film TV HRVAŠKA 1 12.35 Prevare, nad. -13.20 Trenutek z... - 13.55 Sunset Beach, nan. - 14.40 Poročila -14.50 Par asov, ameriški film - 16.30 Dokumentarna serija -17.00 Hrvaška danes -17.45 Gaudeamus - 18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zlata ribica - 21.10 Kviz - 21.20 Srečanja nerodne vrste, humoristična oddaja - 21.50 V velikem planu 1.05 Svet poroča TV HRVAŠKA 2 14.15 Lepa naša - 14.45 Koledar - 14.55 Carstvo divjine: Zebre - 15.25 Otroška serija - 16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo -18.00 Prizma -19.00 Županijska panorama -19.30. Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Serijski film - 21.10 Iz življenja strank - 21.45 Opazovanja - 22.20 Nenadoma Susan, nan. - 22.45 Potovanje skozi čas in prostor: Japonska - 23.40 Vse o sebi - 0.40 Sunset Beach, nan. O NAS NAS Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja ToveV., 59.50.5999 Sreda, 20.10. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Risanka 9.40 Zlatko Zakladko 9.55 Žlampirji, ameriška nanizanka 10.20 Velike knjige, ameriška serija 11.10 Tv-konferenca 12.05 Klan, tv-nadaljevanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Obzorja duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Gaston Bachelard, francoska oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Male sive celice, kviz 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Življenje ptic, angleška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Casanova se vrne, francoski film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Zgodovina novega jazza, angleška serija 0.20 Življenje ptic, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 11.15 Liga prvakov v nogometu, posnetek 13.35 Koncert skupine Big Foot Mama 14.55 Zločini srca, ameriški film 16.40 Evropska liga v košarki, prenos 18.30 Po Sloveniji 19 .00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 19.30 Videoring 20 .00 Liga prvakov v nogometu 0.00 Zločini srca, ameriški film POP TV 9.35 Umazane laži, nadaljevanka -10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.30 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.30 Pop’n'roll -13.30 Umor, je napisala, nanizanka -14.30 Brata, nanizanka -15.05 Varuška, nanizanka - 15.40 Cosby, nanizanka - 16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka - 18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka -19.15 24 ur - 20.00 Sladke sanje, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nanizanka - 22.35 Cybill, nanizanka - 23.15 Kameleon, nanizanka - 0.10 M. A. S. H., nanizanka -0.45 Krila, nanizanka -1.15 Columbo: Zadnji pozdrav, ameriški film - 3.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Čudna znanost, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Čas velikih sprememb 3 -16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -18.30 Nora hiša, nanizanka -19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Film po izboru gledalcev - 22.00 Plen, nanizanka - 22.50 Samo bedaki in konji, nanizanka -23.30 MacGyver, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEATV-TV GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev - 9.45 Borzni monitor -15.00 Živa - Idea TV, Aktualno, Iz našega studia: Vseživljenjsko učenje na Ljudski univerzi v Murski Soboti - 16.00 Prijatelj Felix -17.00 Obiskovalci - 18.00 Komandosi - 19.00 Živa, novice - 19.15 Sedma sila -20.00 Sostanovalka, ameriški film - 22.00 Živa: Aktualno, informativna oddaja - 23.00 Od maja do decembra - 23.30 Resnične usode - 0.00 Odpisani TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja; 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 • Teden ob Muri - informativna oddaja. 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 -Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija. 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali. 21.00 - Iz produkcije ZIJVffv Novo mesto, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.25 Ko odrastem -12.00 Dnevnik -12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek z... - 13.55 Sunset Beach, nan. - 14.40 Poročila - 14.45 Ameriški film -16.30 Hrvaška struna - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Speleološka odprava Chiapas - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Skrinja - 20.40 Kviz - 20.50 Ekran brez okvira - 22.10 Zapirač, nan. - 22.45 Poslovni klub - 23.20 Dnevnik - 23.40 Zgodovinski album -1.40 Poročila -1.45 Hrvaške strune - 2.15 Opazovanja - 2.45 Utrdba, ameriški film - 2.50 Opazovalnica - 4.55 Pogovor s sencami - 5.55 Glasbena oddaja TV HRVAŠKA 2 9.10 Glasbeno-dokumentarna oddaja - 9.40 Srečanja nerodne vrste, nan. -10.10 Na zahod, ameriški film -12.15 Z namenom in razlogom -13.15 Trenutek spoznanja -13.45 Zlata ribica -14.45 Koledar - 14.55 Carstvo divjine - 15.25 Ko odrastem -16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo -18.00 Risanka -18.30 Hrvaška kulturna dediščina - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.26 Blame It On Rio, ameriški film - 22.00 Opazovanja - 22.35 Humoristična serija - 23.00 Noč v mestu, ameriški film - 0.45 Povsem drugače - 1.45 Sunset Beach, nan. - 2.30 Prevare, nad. - 3.15 Dokumentarni film - 4.05 Jazz - 4.50 Film - 6.25 Dokumentarna serija - 6.50 Risanke TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Zabavno dopoldne, vmes Vino in oblast, Kralj pamp, Gozdarska hiša Falkenau -12.00 Poročila -12.30 Magazin novic -13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 Senzacija, nan. -14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska, nan. - 15.30 Za otroke - 15.58 Poročila - 16.00 Thaiassa, nan. -16.30 Kalifornijske sanje, nan. - 16.58 Poročila - 17.00 Družina Smola -17.30 Krščansko mladinsko društvo - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik -18.15 Tema -18.30 Kolesje časa, 1927 - 18.40 Urgenca, nan - 19.30 Dnevnik - TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Operete - 10.00 Iz tv.athiva: Vinska pesem, Tetovirani raj -10.55 Bomba - posel, žaljivka -11.30 Molnar Dixieland Band -12.00 Gospod profesor Specht. - 12.45 Narodne vrednote - 13.00 Aktualno - 13.20 Odprti studio - 13.30 Magazin novic - 14.00 Zlati dim, magazin - 16.00 Šolska ulica - 18.00 Tenis, rokoborba - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik -20.30 Film - 21.25 Vodni policisti, nan. - 22.10 Osupljivo območje, nan. TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.50 Herkul - 10.35 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Zlata dekleta -18.30 Varuška -19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki -20.15 Oddaja - 21.50 Nogomet: Liga prvakov - 0.30 Legenda o O. B. Taggartu, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Vedno težave z dekleti, film - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Derrick -17.00 Poročila-17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Ločitev iz obupa, film - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Apropos, film EUROSPORT 8.30 Evrogoli - 10.00 Kolesarstvo: SP v zasledovalni vožnji, prenos iz Berlina -12.45 Tenis: pregled ATP-lestvice -13.15 Rugby, prenos četrtfinala iz Twickenhama -16.00 Rugby, prenos četrtfinala iz Murrayfielda (Škotska) -18.15 Tenis, prenos iz Lyona - 20.15 Rugby, prenos četrtfinala iz Lensa - 22.30 Rugby - 23.30 Kolesarstvo -1.00 Tovornjakarji ----- 14. oktober 1999 OGLASI ^ejeli smo brat tone ni vojni hudodelec rzavno tožilstvo Republike Slovenije je dne 29. 12. 1998zavr-in 10 znan'ocivetnik iz Maribora Dušan Luvik Kolnik 'ene n Smolei 'z Avstr‘je vložila zoper mojega brata Toneta Fe-g 5a' vadila sta ga, da je v času od 21. 11. 1944 in nato še od nem'k d° organiziral in sodeloval pri popolnem uničenju eaarodnosfne skupine na območju sedanje Republike Slo-• dab^T rZavno tožilstvo Republike Slovenije ni moglo ugotoviti, ' °ne Ferenc organiziral ali sodeloval v dejanjih genocida. To deln ni’ n~ u3°tovilo, da bi brat Tone sodeloval pri popolnem ali m un'oenju kakršne narodnosti, etične, rasne ali verske d n' U9otovHO' do bi ukazal pobiti ali pobijal njene člane, te ni da ie u^azal ab sam povzročal hude telesne poškod-nar0(jU9otov'to’ da je sodeloval pri popolnem uničenju nemške . ostne skupine, ki naj bi se izvajalo s pobijanjem brez sodb, ^1^^ V un'čevalnih taboriščih, prav tako ni ugotovilo, da bi dih V kašnih drugih nasilnih dejanjih v taboriščih ali zunaj do'qi °ddolžitev odvetnika Dušana Ludvika Kolnika ni u3otoviti nobeno tožilstvo v državi, čeprav so posamezna ratoi Vanv.RePubHki Sloveniji pošiljala ovadbo druga drugemu, °rzavno tožilstvo porabilo kar precej časa - 22 mesecev -, g/0 le Ovadbo zavrglo. Očitanih hudodelnih dejanj pač ni mo-sode/ ° ker i'b ni bilo, saj je živel brat Tone v času, ko naj bi V 3enocidnih dejanjih, na očetovi kmetiji v Veržeju, pri 16 navaden vojak, po odslužitvi vojaškega roka pa je bil man° 9'mnaz'ie v Murski Soboti. Nikoli ni bil na no-sestanku, na katerem bi se odločalo o kakšni akciji proti dah 6rr> al! komurkoli, ne v kakšnem taborišču in ne pri usmeri-ho[^.v z'vlieniu še ni videl umirati človeka, kaj šele, da bi ga 1 m°ral ubiti- Zanimivo je, da je bilo med dokaznim gradi-jep a Ovadbo tudi pismo Zdenka Zavadlava, poročnika OZNE, ki o preganjanju in pobijanju Nemcev na Sloven-’ Vfatorem je osebno sodeloval. Ne vem, po katerem členu nazptg e" zakona mu je bilo hudodelstvo odpuščeno, odvetnik ^an ’da Zaradi spokoritve. Da je brat Tone sodeloval pri organi-^U.taborišč v Strnišču in Teharjih skupaj z M. Ribičičem v ° Za t0 'me ae sl'aal ni’ ie navadna izmišljotina ovaditelja a’ $m°leia in priče Zavadlava. Naj navedem, da brat ni bil še Pole/ Darjah, Strnišče pa smo si bratje skupaj ogledali lansko Prepričan sem, da ovaditelj in njegova priča vesta, da tako 1^ °me nal°ge, kot so bile izselitve in usmrtitve, niso bile zau-vojakom, ampak oficirjem. In glej človeško po-^a/n°st: °ficir OZNE, ki je bil pri streljanju na Pohorju, bi rad ns sodišču proti »genocidnemu« vojaku, ki je za morije na I izvedel šele, ko je kot zgodovinar proučeval sloven-^^eiš° zgodovino. Še danes mi ni jasno, kaj je vodilo odvet-/ ti^toika, da je v ovadbi natrosil toliko laži in podlosti. Morda je %LVa(:lbo po naročilu tistega ali tistih, ki jim ni všeč bratovo aln° delo. Kdo ve? Osramotiti in prizadeti človeka, mu vze-in človeško dostojanstvo z lažmi in krivim pričanjem, človeške nepoštenosti. Pričakoval sem in še vedno da bo obvestil vsaj medije na Slovenskem, da je tožilstvo Republike Slovenije ovrglo njegovo lažno ova-Utemeljeno. Mislim, da bi to moral storiti, če je v njem ško $ Ca srčne kulture, in bratu Tonetu vrniti dobro ime in člove-\^St°ianstvo ter oprati madež, ki ga je povzročil z zavrženo ^^1^' ^topričan sem, da sta ovaditelja Kolnik - Smolej zavestno %, q kriv° o^dbo, da sta zavestno trdila nekaj, čeprav sta ve-Ss'bi f obtožbe niso resnične, kar že meji na kaznivo dejanje, če-^či Oc!vetnfk moral zavedati. Sicer pa se sprašujem, kje so ^i ^Ve^e Pokvarjenosti, gospodje Kolnik - Smolej - Zavadlav? koncu omenim, da smo šele pred kratkim izvedeli, da je 0 tožnstvo Repubiike Slovenije zavrglo ovadbo kot neute- \ tožilstvo , ’ eprav ie od za- Preteklo ldevet mesecev. uMG0 FERENC, Rogisti v bolnišnici L. VERŽEJ C111* % laaku, kije bil obja-^■^'^osta v Ve-'to' Ge " 'e napisal no-nska.Grabar, bi na-J bi bi//1 P°fasnil’ fako bralci Ve-hr^n?a ln v tui'ni n^bitve resničnosti ^keg^tobiniranega ^iavt°toobila. \ave'ahko d0 tak-< bnslo, mj eno. H\u^AUŠtE,WENOVAL-^Wda,S\I,AN,SEA, ^JJ^kKDUT.PENKALO, ^X°Unkara,^^^ W^WINJA,KONTRA, ^ENKA, ^AN OMOT, ADAR, nek, SODNI SENAT, U’EES, ANOJSA, 'A^EER, krnokejun, Wt'^E, NED A UKRADI,,^SARH.MAHJNNA, BOKSIT, BA-\J^NA, BRATKO V četrtek, 7. oktobra, so Splošno bolnišnico Murska Sobota obiskali Pomurski rogisti, ki delujejo v okviru lovske zveze Pomurja. S svojim prostovoljnim koncertom, ki so ga v prvi vrsti namenili svojemu članu Ivanu Horvatu, ki je uspešno končal zdravljenje v bolnišnici, so navdušili tudi druge bolnike in zaposlene v bolnišnici. V uvodnem nagovoru mag. Šu-binskega smo zvedeli, da imamo tudi med uslužbenci bolnišnice vidne prekmurske lovce, ki se ukvarjajo pretežno z lovsko kulturo. Tako je predsednik komisije za izobraževanje lovcev in odgovoren za kulturo pri Zvezi lovskih društev Pomurja predstojnik RTG-oddelka Jože Kocjančič, dr. med.; vodja Lovskega pevskega zbora pa je Franček Zver, Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke 123.9.1999); 1 NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: ' Kristina Kelenc, Velika Polana 74, 9225 Velika Polana 2 NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: ' Nataša Ferjan, Staneta Rozmana 1 a, 9000 Murska Sobota 3 . 7 PRAKTIČNE NAGRADE: ’ Matija Režonja, Kidričeva 10, 9240 Ljutomer Majda Vavpotič, Gasilska 7, 9232 Crenšovci Tanja Geder, Pertoča 39, 9262 Rogašovci Ana Duh, Ljubljanska 80, '1230 Domžale Mojca Požarnik, Predanovci 61, 9201 Puconci stavno ni jasno. Sam predsednik gasilskega društva je bil natančno seznanjen in informiran o vsem, kako je avto bil pridobljen. Neprijetno in nepošteno je za vse tiste, ki so se trudili in na kakšen način pomagali pri pridobitvi gasilskega avta. Avta PGD Šalamen-ci ni kupilo, temveč je bil podarjen. Tako ima PGD Šalamenci darilno pogodbo z vsemi originalnimi žigi. Zakaj je to zamolčano, ne vem. Zanima pa nas vse, komu je bilo vozilo plačano in kdo je pri tem zaslužil denar. Resnica je, da GD Lbrrach v Nemčiji in tudi nobeden od organizatorjev ni dobil niti ene marke. Vsi smo to delali prostovoljno. Za avto omenjeni sponzorji niso prispevali nič! Ali pa so bila sredstva namenjena za kaj drugega, ni jasno. Kar je financiralo PGD Šalamenci, so bili stroški za prevoz, tablice, servis, tehnični pregled, kasko zavarovanje in za zelo dobro pogostitev gasilcev iz Nemčije. Koliko poti, skrbi in stroškov je bilo s tem, ne bom omenjal in tudi o stanju vozila ni potrebno pisati. To lahko presodi vsak sam. Sponzorji, če jih lahko tako imenujem, ali pa še bolje dobri prijatelji, ki so pomagali z poznanstvom, dobro voljo in prostim časom, so: Niklas Peter kot upokojeni inšpektor gasilcev kraja VVurthemberg, Mirko Rožman in županja Lbrracha. To so bili pravi sponzorji. Taka objava bi bila resnična. Neresničnost pa je boleča za vse. Kot je napisano v članku, lahko marsikateri bralec razmišlja, kako dobro je spet nekdo zaslužil in si napolnil žep. Takoj po objavi članka smo reagirali in opozorili na nepravilnosti. Po pogovoru z upravnim odborom PGD Šalamenci, da bo objavljen popravek, se ni zgodilo nič. Sponzorstvo na takšen način, samo da so velika in pomembna imena, in kdo je imel korist od tega, pa ni upravičeno. F. G. Čakalne dobe bolnikov Pišem, ker mislim, da moj problem ni samo moj, in bi javno objavljena besede pripomogla drugim ljudem s podobnimi težavami. Veliko ljudi ima očitno sivo mreno na očeh, ker so čakalne dobe na operacijo tako dolge. Ali so take le v Ljubljani? Sem upokojenka in nimam možnosti ugotavljanja razmer, še manj pa reševanja problema. Zato opišem le svoj primer. Sivo mreno sem imela na obeh očesih, na enem jo še imam. V Ljubljani sem v maju mesecu 1998 oddala napotnico za operacijo. Rekli so mi, naj pridem na pregled v novembru 1999, operacija pa bi bila mogoča šele v letu 2000. Od lanskega novembra se mi je stanje tako poslabšalo, da sem na eno oko zaznavala le spremembe svetlobe, videla pa nisem ničesar. Z drugim očesom sem videla toliko, da sem se lahko gibala brez tuje pomoči. Tako dolgo čakalno dobo mi je bilo težko prenašati, zato sem povsod povpraševala in iskala možnost za operacijo kje drugje. Zvedela sem, da imajo v Murski Soboti, v bolnišnici v Rakičanu očesni oddelek. Šla se tja, pregledali so me in določili datum za operacijo. Operacija na enem očesu je bila opravljena, in ko so mi sneli povoj, sem na novo zaživela, ker sem spet videla. S postopkom sem bila zelo zadovoljna. V Murski Soboti ste lahko veseli, da imate tako dobre zdravnike, in komaj čakam na operacijo drugega očesa v decembru letos. Seveda gre prizadevnemu osebju vsa moja zahvala! Ostane še razmišljanje o vzrokih za tako dolge čakalne dobe v Ljubljani. Kakovost storitev ne more biti izključni razlog. Ko človek gleda televizijo, vidi in sliši, da je mogoče problem v osredotočenju zdravstvenih zmogljivosti. Ali pa je razlog neobveščenost bolnikov o zdravstvenih ustanovah, ki so na voljo? In čigava zadeva je, reševanje takih problemov? Jaz sem imela srečo, da sem zvedela za bolnišnico, kjer mi ni bilo potrebno dolgo čakati. DANICA UHLIR inženir radiologije. Idejni začetnik lovske kulture in dolgoletni vodja ro-gistov je g. Jože Grlec, ki je med 25-letnim delovanjem vzgojil več generacij lovskih rogistov v Pomurju in tudi na širšem območju Slovenije. Pomurski rogisti so s svojim pleme- nitim dejanjem in izvirno zahvalo zaposlenim v bolnišnici pokazali, kako kulturno bogat je lahko dan v bolnišnici, zato se jim v imenu bolnišnice in bolnikov zahvaljujemo in želimo, da bi bilo takih prijetnih dni čim več. ZAPOSLENI V SB M. SOBOTA ■ Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. ZA NABAVO OPREME ZA GINEKOLOŠKO PORODNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE MURSKA SOBOTA SO DAROVALI; Mercator SVS trgovina, storitve Ptuj - 1,000.000 SIT; Eli Doma, Št. Kovača 5, M. Sobota, namesto cvetja na grob Vide Jošt, Ponikva - 6.000 SIT; Ludvik Sep, Martjanci 62, namesto venca na grob pok. Jolanke Vukan - 5.000 SIT; Ludvik Bojnec, Martjanci 61, namesto venca na grob pok. Jolanke Vukan - 5.000 SIT; Hermina Šinkec, Naselje prekmurske brigade, namesto venca na grob pok. Jolanke Vukan - 5.000 SIT; Karel Gorza, Andrejci 8, namesto venca na grob pok. Jolanke Vukan - 5.000 SIT; Jože Žekš, Trstenjakova 5, M. Sobota, namesto venca na grob pok. Kornelija Pustaija - 3.000 SIT; družina Klement, Martjanci 92, namesto venca na grob pok. Jolanke Vukan - 10.000 SIT; družina Klement, Martjanci 92, namesto venca na grob pok. Marjete Jošar - 10.000 SIT; Štefan Makari, Bodonci 113, namesto cvetja na grob pok. Jolanke Vukan - 3.000 SIT; Slavica Erniša z družino, Tešanovci, namesto venca na grob pok. Jolanke Vukan - 5.000 SIT; Angela Vratar, Prešernova 6, Rakičan, namesto venca na grob pok. Jolanke Vukan - 5.000 SIT; Olga Kuhar, gostilna, Moravske Toplice, namesto cvetja za pok. Jolanko Vukan - 5.000 SIT; družina Uršič, Trstenjakova 42, M. Sobota, namesto venca za pokojno mamo Jolanke Vukan Maučec - 5.000 SIT; Občina Hodoš -30.000 SIT; družini Kančal - Banutai, Lendava, namesto cvetja na grob pok. Jolanke Vukan - 6.000 SIT; Geza Vukan, Moravci, namesto cvetja na grob pok. Jolanke Vukan - 5.000 SIT; Jože Franko, Martjanci 18 c, namesto cvetja na grob pok. Jolanke Vukan - 10.000 SIT; družine Gomboši, Lepoša starejši, Lepoša mlajši, namesto cvetja na grob pok. moža Mire Zajmi - 8.000 SIT; Avtohiša Rajbar - 10.000 SIT; Stane in Marija VVetzer, Stutgart, namesto cvetja na grob pok. Jožeta Uršiča - 5.000 SIT; družina Štefana Cipota, Trstenjakova, M. Sobota, namesto venca na grob pok. Jožeta Uršiča - 5.000 SIT; družina Klement, Martjanci, namesto cvetja na grob pok. Jožeta Uršiča - 10.000 SIT; družina Aleksandra Kološe, Rakičan, namesto venca na grob pok. Angele Cvernjak - 3.000 SIT; Šarika Andrejč, M. Sobota, namesto cvetja na grob pok. Angele Cvernjak - 5.000 SIT; Gizela Hajnal, Trstenjakova 38, M. Sobota, namesto cvetja na grob pok. Jožeta Uršiča - 5.000 SIT; Kristina Lončar, Jezera 7, Rakičan, namesto cvetja na grob pok. Jožeta Uršiča - 5.000 SIT; družina Rapl, Trstenjakova 44 a, M. Sobota, namesto cvetja na grob pok. Jožeta Uršiča - 5.000 SIT; Sindikat Zavoda OŠ IV M. Sobota, namesto cvetja na grob pok. Gizele Horvat - Gitine mame - 10.000 SIT; Janez in Angela Perš, Sončna 26, M. Sobota, namesto venca na grob pok. Jožeta Uršiča - 20.000 SIT; družina Konkolič, Leda-vsko naselje 18, namesto venca na grob pok. Ivana Rengea -5.000 SIT; Irena Drvarič in Helena Banfi, M. Sobota, namesto cvetja na grob pok. Jožeta Uršiča - 4.000 SIT; družina Marije Roudi, Černelavci, namesto cvetja na grob pok. Gizele Horvat iz Lendave - 10.000 SIT; družina Marič, M. Sobota, namesto cvetja na grob pok. Lalija Zajmija - 8.000 SIT; Ignac Rajh, Bakovci, namesto cvetja na grob pok. Jožeta Uršiča - 15.000 SIT; Sindikat Mlinopeka, M. Sobota, namesto venca za pok. mamo in očeta Alojza Frasa iz Dokležovja, Murska ulica - 20.000 SIT; Irena Kovač, Dobrovnik 265 - 3.000 SIT; družina Sečko, Sebeborci 62, namesto venca na grob ppk. Helene Kuhar - 5.000 SIT; družina Šavel, Puconci, namesto venca na grob pok. Jožeta Uršiča - 15.000 SIT; Geza Klement, Kranjčeva 21, Moravske Toplice, namesto cvetja na grob pok. Jožeta Uršiča - 5.000 SIT; Karel Lazar, G. Petrovci 58, namesto cvetja na grob pok. Helene Kuhar, Moravske Toplice - 3.000 SIT; Sindikat delavcev UE M. Sobota, namesto venca na grob pok. očeta sodelavca Marjana Hulla, Grad 172 a -10.000 SIT; Franc Maučec, Martjanci 32, namesto venca na grob pok. Jožeta Uršiča - 5.000 SIT; Franc Maučec, Martjanci 32, namesto venca na grob pok. Helene Kuhar - 5.000 SIT; prispevek od Laktovida - 46.780 SIT; Geza Šavel, Moravske Toplice, Kranjčeva 8, namesto cvetja na grob pok. Helene Kuhar - 5.000 SIT; družina Gomboc - Granfol, Moravske Toplice, namesto cvetja na grob pok. Helene Kuhar - 10.000 SIT; družina Džuban, Moravske Toplice, namesto venca na grob pok. Helene Kuhar -10.000 SIT; družina Sočič - Vratar, Tešanovci 11, namesto venca na grob pok. Helene Kuhar - 5.000; Ludvik Zavec, Moravske Toplice, Dolga ul. 114, namesto cvetja na grob pok. Helene Kuhar -5.000 SIT; Olga Horvat, Nemčavci, namesto cvetja na grob pok. Helene Kuhar - 5.000 SIT; Geza Sočič z družino, M. Sobota, namesto venca na grob pok. Helene Kuhar - 5.000 SIT; družina Eme Vogrinčič, M. Sobota, namesto venca na grob pok. Helene Kuhar - 5.000 SIT; Franc Jošar, G. Petrovci, namesto cvetja na grob pok. Angele Cvernjak - 5.000 SIT; Projektivni biro Inženiring d.o.o., sodelavci Antona Titana, namesto venca za pok. Vero Kranjc - 10.000 SIT; družina Klement, Martjanci 92, namesto venca na grob pok. Helene Kuhar - 10.000 SIT; Segrad d.o.o. Ljutomer, namesto venca na grob pok. Marije Špindler, Bunčani -20.000 SIT; stanovalci Zvezne ulice 2, M. Sobota, namesto venca za pok. Petra Kolmaniča starejšega - 16.500 SIT; Kapunovi iz Veržeja, namesto cvetja na grob Špindlerjevi mami iz Bunčan -10.000 SIT; sosedje iz Grosmanove ulice, namesto cvetja na grob Špindlerjevi mami iz Bunčan - 6.000 SIT; Zoltan Koltaj, Lončarovci 14, namesto cvetja na grob pok. Helene Kuhar, Moravske Toplice - 3.000 SIT; družina Čemela - Nemec, Moravske Toplice, namesto cvetja na grob pok. Helene Kuhar - 5.000 SIT; Jože Zrim, Kuzma 51, namesto venca na grob pok. Jožefa Karasa, Gederovci - 5.000 SIT; Jože Horvat, Kotna 16, Rakičan, namesto venca na grob pok. Jožeta Uršiča - 5.000 SIT; Štefan Varga, Gradišče, namesto cvetja na grob pok. Andreja Suše, Krog - 3.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, št. 51900-603-32361, s pripisom: ZA NABAVO OPREME GINEKOLOŠKO PORODNEGA ODDELKA. Kolektiv Ginekološko porodnega oddelka 28 14. oktober 1999^®! motorna vozila ODKUPUJEMO VOZILA VSEH ZNAMK, starih do 8 let. Tel.: 61 623. m!170 ZASTAVO 128, letnik 1989, registrirano do marca 2000 prodam. Tel.. 46 580 ali Murski Črnci 5Ib, Tišina. ml!91 OSEBNI AVTO ARO 4X4, letnik 1988, prodam. Tel.: 411 972. m 1220 TOLEDO 1,8 GL, letnik oktober 1994, servovolan, el. pomik stekel, avtoradio, prodam. Tel.: 38 173, 37 140. m 1225 GOLF 3 1.8, letnik 1993. december, bele barve, ugodno prodam. Tel.: GSM 041 688 560. ml 170 kmetijska mehanizacija KOMBANJE CLAAS, NEW HOL-LAND IN DEUTZ FAHR prodam. Možnost menjave. Tel.: 041 767 997. ml 165 PLUG, tribrazdni, obračalni, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 49 077. ml209 POB1RALNIK ZA SLADKORNO PESO NEPTUN, žitni kombajn Ep-plle, prodam. Tel.: 79 275. m 1228 Ne mine ura, dan, ne noč, da z nami ne bil navzoč. In dan za dnem praznina je večja in dan za dnem srce boli, boli... V SPOMIN Boleč je spomin na 16. oktober, ko nas je pred letom dni nepričakovano in mnogo, mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat in svak Ovenel nam je cvet, nihče ga več ne zaliva, a v srcih je ostal spomin. V SPOMIN SVINJO za zakol ali nadaljnjo rejo, krmljeno z domačo hrano, prodam. Tel.: 54 131. ml 181 KRAVO, staro osem let, brejo osem mesecev, prodam. Tel.: 55 124. m 1205 PSE, zlate prinašalce z rodovnikom, stare 8 tednov, zelo ugodno prodamo. Tel.: 063 732 223. m 1208 PUJSKE prodam. Kolesarska 6, Tro-povci. m 1218 posesti GRADBENO PARCELO, 21 arov, na Krajni, prodam. Tel:: 46 418. mll74 DVOSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote, s kletnim parkirnim prostorom, prodam. Tel.: 32 872. mll86 SAMSKO DEKLE, staro 24 let, išče stanovanje, garsonjero, sobo s kopalnico v Lendavi ali okolici. Tel.: 789 121 med 6. in 14. uro. ml 188 V BLIŽINI CANKOVE PRODAM HIŠO, 200 m2, parcela 70 arov, centralna kurjava na olje, telefon, garaža, vredno ogleda. Tel.: 061 1251 262, ml 195 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.. 041 803 304. ml 199 ENOSOBNO STANOVANJE, spremenjeno v poslovni prostor, z dokumentacijo, prodam. Tel.: 041 803 304. m 1200 GRADBENO PARCELO v Moravskih Toplicah prodamo. Tel.: 38 330. m 1206 GOSTIŠČE V OBRATOVANJU, kompletno opremljeno, prodamo. Tel:. 48 533. ml211 DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavi prodam ali dam v najem. Tel.: 61 414. m!219 MANJŠA IN VEČJA STANOVANJA v M. Soboti ugodno prodamo. SPIN, Nepremičnine, Tišinska 19, M. Sobota, tel.: 31 542. m 1224 TRISOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote ter pohištvo za kuhinjo in dnevno sobo prodam. Tel.: 32 259 ali 24 761.ml226 ZEMLJIŠČE, 2200 m2, zazidljivo-s starejšo hišo, prodam. GSM: 041 821 125. m!227 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v M. Soboti. 77,1 m2, v 3. nadstropju, komfortno, prodam. GSM: 041 668 749, 041 200 802. ml230 HITRO, PREPROSTO IN CENEJŠE TRGOVANJE kmetijski pridelki ODKUPUJEMO svežo luščeno koruzo. Plačilo takoj. GSM 041 753 330. ml098 GROZDJE Z BRAJD prodam. Tel:: 539 038. ml 182 razno LADIJSKI POD, talni in stropni, 1. ali 2. kvalitete, z dostavo, prodam. Tel.: 063 451 082. m681 Prodamo kletke za pesnice in zajce. Nudimo tudi plastične plavalne bazene, greznice in rešetke za svinjske bokse. Anton Rajgelj, s. p., Kropa 2a. Informacije Bratonci 10, tel.: 421 096. m965 ZA DOBRO DELO ODLIČNO PLAČILO ob izbranih artiklih, terenskem delu in naši pomoči. Če imate dovolj časa in lastno vozilo, nas pokličite; Vaš klic pričakujemo vsak delavnik med 9. in 15. uro po tel.: 061 159 90 03. ml 177 LESENE SODE za vino. 130 do 330 1, prodam. Tel.: 78 363. ml 192 KUPIM DELNICE MURE - izplačilo takoj. Tel.: 041 676 170. ml 196 - KOMBINIRANI SNEŽNI PLUG prodam. Tel.: 421 271 po 18. uri. m 1204 delo REDNO ZAPOSLITEV DOBI DEKLE. ki jo veseli delo v strežbi. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije po telefonu 063 897 18 50. m!184 Prek študentskega servisa zaposlim dekle ali fanta za pripravo hitre hrane v Rakičanu pri bolnišnici. GSM: 041 775 664. ml221 VOZNIKA - AVTOMEHANIKA tovornega vozila C-kategorije zaposlimo. Betonarna Petelin. Trate 23, 9250 G. Radgona, m 1231 srečanja SAMSKO DEKLE, staro 24 let, išče stanovanje, garsonjero, sobo s kopalnico v Lendavi ali okolici. Tel.: 789 121 med 6. in 14. uro. ml 176 storitve CENTRALNO GRETJE, vodomon-taža ter montaža oljnih gorilnikov. Ogled in predračun prezplačen. Ivan Šarkezi, s. p. tel.: 76 376. ml 106 STREHE POPRAVLJAMO, PRE- KRIVAMO. Tel.: 51 489. m!215 MALE OGLASE O. BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d. o. Kocljeva ul. 1a, Murska Sobota (zgradba SOBOTA - CENTER) ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. TEL.: 35 630 FAKS: 35 641 BIRO SERVIS, Edi Rehar, s. p. Celje, poslovna enota M. Sobota, Slomškova 47, MS Cenjene stranke obveščamo, da smo 3. oktobra 1999 prenehali delovati. Zahvaljujemo se za sodelovanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Telefon: (063) 441 175 ali po elektronski pošti. ODVETNIK Lojze HORVAT M. Sobota, Slomškova 1, Tel.: (069) 37 200, faks.: (069) 37 201, Tajništvo: 37 202 Cenjene stranke obveščam, da sem svojo odvetniško dejavnost preselil v nove poslovne prostore v Slomškovi ulici 1 v Murski Soboti. ODVETNIK Dean BAČIČ M. Sobota, Slomškova 11, tel.: (069) 349 420, 349 421, GSM: 041 328 417 Cenjene stranke obveščam, da sem s 1 10. 1999 odpri samostojno odvetniško pisarno v M. Soboti, Slomškova 11. Uradne ure: ob ponedeljkih 8.00-15.00: 16.00 - 17.30, ob delovnikih 8.00 -15.00 DAMIR BANFI VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL.: (06«)) 348 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA Ludvik Baler iz Pordašinec 17 Ervinu Kovaču iz Kukeča ■ 1S letu 13. oktobra mineva trideset žalostnih let, odkar nas je v tragično zapustil dragi sin, brat in stric. Za njim žalujoči: oče in brat z družino Takrat na polju, kamor si tako rad zahajal, se je pričenjal nov sončni jesenski dan, nihče od nas slutil ni, da bo to dan, ko bo za vedno ugasnil tvojih oči veseli sijaj. Brez tebe prazno je vse. Žalost se je naselila v naših srcih in besede tolažbe ne morejo nadomestiti tega, kar si lahko dal le ti. Hvala vsem, ki se vam korak ustavi ob njegovem preranem grobu ali se ga spominjate, prinašate rože in mu v pozdrav prižigate sveče v vrtu večnega počitka. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi »Ko imaš nekoga rad, nikoli ne umre, v srcih vedno z namije^ V SPOMIN Te dni minevata dve leti od takr nas je zapustil naš drag Čemu bilo mi je življenje, saj živel sem z vami le kratek čas, Bog poslal mi je trpljenje in me ločil je od vas. ZAHVALA V 64. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, brat, oče, tast in dedek Jožef G j ura iz Srednje Bistrice 36 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, botrini, sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem TMO - 283. brigada, pogrebništvu Ferenčak in govorniku g. Duhu za izrečene poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi V 79. letu nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek, tast in brat Mirno, srečno s Tabo smo živeli. Slovo Tvoje srca nam je strlo, a spomini nate ostali bodo za vekomaj. ZAHVALA Anton Vevč iz Kroške ul. 77 v Murski Soboti Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in drugim za obiske in tolažbo med boleznijo. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje. Hvala dr. Arpadu Norčiču in drugemu osebju bolnišnice v Rakičanu, g. župniku za slavnostni pogrebni obred, pevcem za čutno odpete žalostinke ter govornikom: g. Štefanu Merklinu, Tiborju Bagariju in Cirilu Kovačiču. Prisrčna hvala lovskim rogistom in vsem lovskim prijateljem. Hvala tudi za odigrano Tišino in društvu invalidov Zveze borcev. Z žalostjo v srcih vsi njegovi! ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil naš dragi oče in dedek Ludvik Lebar iz Lendave V tihi žalosti v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke in sveče. Posebna hvala sindikatu družbe Nafta in nogometnemu klubu Nafta Lendava. Hčerka in vnuk Stefan Baligac iz Žižkov grobu. Hvala vsem, ki se ga spominjate in ustavite ob njego Ki/ najdražji Ni te na pragu več, ni tev^ nihče več tvojega glasa ne Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gonjo V SPOMIN Te dni mineva šest let oče’ nas je zapustil naš najdrazji tast in dedek Stefan Šeruga iz Puževec Žalostno in boleče je stati ob tvojem grobu. Hvala.vse '^0 ga spominjate, ustavite ob njegovem grobu, mu prižig ali prinesete cvet spomina. V žalosti njegovi najdražji Oh, kako je hiša P^. odkar ti v njej vec11 . A v mojem srcu in v M. boš ostala do konca moj* V SPOMIN o 14° 16. oktobra mineva žal°std%a ž^’ takrat, ko nas je zapusti . a snaha, botra in soro^ Marija Gona iz Andrejec arobo h njen^^ Hvala vsem, ki seje še spominjate in postojite ter ji prižgete svečko spomina. • mož^ Z bolečino v srcu in v večni spomin ■ „ «> bol^' Minile zate vs ^j spočij st žulj ^la za vse, predraga m«1 ZAHVAM vil i6 v V prelepem jesen^"Ljrag3 letu trudna zaspala P babicam sest Katarina Miho^ iz Bratonec sos^01”' Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem soro ^prem1 ^jel1 prijateljem in znancem, ki ste našo mam1 0jel’s j^ekl1 zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki ste njen 6 ter na in svečami, darovali za maše in v dobre na U besede sožalja. petrkater Iskrena hvala za nego in skrb dr. Eriki Ze o , g. ste jo med boleznijo obis ° pOgrebn' ete Hvala vsem našim sodelavcem, g. župmk evcem za" Martinu Viragu za besede slovesa m P žalostinke. ^vala- Vsem in vsakemu še enkrat - is r Žalujoči vsi, ki smo te im^ 2 14. oktober 1999 OGLASI Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 79. letuje prenehalo biti srce našemu dragemu možu, očetu, dedku, pradedku in tastu Francu Krampaču iz Gaberja 122 Najprej izrekamo zahvalo dr. Vassu iz Lendave, ki ga je vseskozi spremljal in mu pomagal med boleznijo. Iskrena hvala tudi g. župniku Tomislavu Šantaku za čuteče besede slovesa ob krsti našega očeta, g. kaplanu Matiji Tratnjeku za podelitev popotnice ln 8. konzistorialnemu svetovalcu Jozsefu Bernardu za udeležbo °b zadnjem slovesu. Gospodu stolnemu kanoniku Jožetu °ličniku iz Maribora se zahvaljujemo za vodenje pogrebnega obreda. Posebna hvala g. dekanu, vsem dekanijskim duhovnikom, domačima bogoslovcema, cerkvenemu pevskemu zboru za odPete žalostinke, pogrebništvu Ferenčak, molivkam in vsem, ki ste Prišli od blizu in daleč, da smo pospremili našega dragega °ceta k večnemu počitku. Pogreba so se udeležili tudi verniki iz župnije Dobrovnik z župnikom gospodom Režonjo, katerim iskrena hvala. Hvala vsem sorodnikom, botrini, sosedom, Prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in cerkev ter nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat - lepa hvala! Žalujoča žena Terezija in otroci Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in svak Štefan Ošlaj iz Gornjega Lakoša 148a 0,5 boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, B dnikom, znancem, prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili 'h na njegovi zadnji poti. a a za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše in za , > cerkev ter za pisno in ustno sožalje. , uvala velja zdravnikom in celotnemu osebju lendavskega p zdravstvenega doma. ebna hvala dr. Vašu za vso pomoč in lajšanje bolečin med pev oleznijo. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred in Uh?”1 Za odpete žalostinke. Članom Združenja zveze borcev spreaVa se zahvaljujemo za podarjen venec, izrečeno sožalje in g.^tvo na njegovi zadnji poti. Hvala delavkam montaže iz ^romateriala za podarjen venec in izrečeno sožalje ter pogrebništvu Ferenčak iz Trnja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Spočij si žuljave dlani, ■za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA nas je po kratkotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in dedek Jožef Žalig iz Lipe 97 v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste: biliz župpj. naJtežjih trenutkih in nam stali ob strani. epa_ v Fe . Za Pogrebni obred, govornikoma gospe Jere ic rcaku za ganljive besede, pevcem za odpete žalostin gasilskemu društvu, KUD-u Lipa, NK Lipa i ^vala „ n pogrebništvu Jurič. šeni, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darova s°Pke, sveče in za svete maše ter druge namene, lskretlo l nam Pa izrekli UStn0 in piSn° knlnišnice hvala bolniškemu osebju intenzivne nege >, v Rakičanu. Hva|a vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Njegovi najdražji O/ p°grešali te bomo .^Leon, Tamara, Denis, Ines in Gregor Minilo je mnogo let, odkar si živela svoj svet -danes le še spomin živi, v sobi prazni, kjer te več ni... ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Matilda Vrbnjak z Mote 38 pri Ljutomeru Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku za cerkveni obred in tolažilne besede, cerkvenim pevcem in pevcem DU Ljutomer za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi osebju internega oddelka bolnice Rakičan, osebni zdravnici dr. Pozderčevi, patronažni sestri Dragici in sosedi dr. Suzani, ki nam je v najtežjih trenutkih vedno priskočila na pomoč. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi V tihem grobu mirno spiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 88. letu je tijho in za vedno zaspala draga mama, babica, prababica, tašča in sestra Marija Poteč iz Melinec 104 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Zadravcu za poslovilne besede. Iskrena hvala pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi njeni najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 43. letu nas je zapustila draga žena, mama, hčerka in sestra Ivana Rous iz Beltinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje ter vsem, ki so darovali v dobrodelne namene. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, kolektivu Ravenke Potrošnik Beltinci in govorniku podjetja Veletrgovina Potrošnik iz M. Sobote. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju nevrokirurgije in onkološkega inštituta v Ljubljani, internemu oddelku v Rakičanu in ZD iz Beltinec. Žalujoči vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Nič več ni tvojega glasu, le trud in delo tvojih pridnih rok za tabo nam ostaja. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil dragi oče, tast, dedek, pradedek in prapradedek Štefan Lainščak iz Dolenec 25 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in gasilcem . za izražena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče, za svete maše, vsem, ki so darovali za dograditev mrliške vežice in druge prispevke ter nam kakorkoli pomagali. Hvala duhovniku g. Viliju Hriberniku za lepe poslovilne besede in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predsedniku gasilcev za besede slovesa in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Minile zate so vse bolečine, a v naših srcih pustil lepe si spomine. ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Franc Lazar iz Bakovec Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Posebej hvala g. župniku in g. Robiju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za izrečene besede slovesa. Žalujoča žena Marija in otroci z družinami Ni večje bolečine kot v dneh žalosti naših v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila draga mama, tašča, sestra, babica in prababica Jolanka Šparaš iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in za prispevke v dobrodelne namene. Posebna hvala dr. Alojzu Horvatu, dr. Francu Štivanu in osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti. Njeni najdražji Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 51. letu zapustila naša draga žena, hčerka, , mamica, sestra in snaha Anica Kuhar iz Murske Sobote Z neizmerno bolečino v srcu se ob nenadomestljivi izgubi iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, posebno sosedi Majdi Solar, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter za izražena pisna , in ustna sožalja. Posebna hvala Aničinim nekdanjim sodelavcem PZZ, kolektivu MB - 95 iz Kroga in kolektivu Pomurske založbe. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici ge. Eriki Hertl, pogrebnemu podjetju Komunala ter internemu oddelku bolnišnice Rakičan in Kliničnemu centru Ljubljana. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 71. letu zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast Stefan Černjavič iz Murskih Črnec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Martinu Horvatu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Aniti. Posebna hvala dr. Cvetki Potočnik za pomoč in lajšanje bolečin ter osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Lepa hvala tudi SGP Konstruktor Maribor, Društvu upokojencev Tišina in pogrebništvu Banfi. Vsi, ki smo ga imeli radi 30 OGLASI_________________________________________14. oktober 1999, E. BRANSBERGER, s. p 069/ 35-130 SECTOR BREZPLAČNA DOSTAVA 150.000 SlT! CESTA NA STADION M 9250 GORNJA RADGONA kurilno olje I. kakovosti plačilo na 6 čekov IFASADERSTVO Tel. &faks: (069)21 238 mobitel: 0609 61 76 41 GSM: 041 61 76 41 VESTNIK NA INTERNETU brezplačna dostava najugodnejše dnevne cene ekološko kurilno RAZNE SORTE jabolk ŠTAJERC 684 DT 3.926.143,00 SIT SLIKOPLESARSTVO STROJNI OMETI J Dolga ulica 79, Černelavci^M Murska Sobota , „ , katerikoli novi Je v salonih Renault vaš stari avto zamenjate z abljenega avta po standardih Eurotax prištejej ;ane? Ker ima v osnovni opremi vsak model Megane PVC OKNA, VRATA, SENČILA ;ane, vam k oceni VElEffiODAJUttALOFRODAJA I« POSREDMIŠTVO Liškova 22-24,Černelavci (novo naselje) Ttk«M9)3e 132 BUKEV, JAVOR) CENA Z DDV: 2,149,50 SIT/m2 Delovni čas: pon. do pet. od 9.00 do 17.00 _________sobota od 8,00 do 12.00 _________ VINO •TOC SEVER Moravske Toplice Tel.: 22 812, 48 850 Nedeljska kosila, pizze, narezki, pravi naslov za praznovanje rojstnih dnevov, krstov, obletnic... o še dodatnih 150.000 tolarj štiri varnostne blazine, ABS in izboljšano aerodinamično linij In zakaj ravno ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META OOO >46 42 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. ZA OZIMNIC0)’ SUHO SADJE PO ugodnih cenah SADJARSKA KMETIJA CIFER, KUKEC 16, tel.: 54 092 ■A. Tristo In storitveno podjetje TEL: (069) 45 283, 041 635 548, (062) 520 69 00 se priporočamo! HOVI d.o« ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE Franc Ho^t 9226 Moravske T«P lce.L tel, & faks: (069) ' GSM: 041 772 42MU— Horizont % vedno dovolj toplo KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 < AKCIJA-AKCIJA-AKCIJA-AKCIJA-AKCIJA KAL-GB LAMINATNI POD 10000 OBRATOV (HRAST, ČEŠNJA, TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, 1el.: 36 580 ST!H L TRGOVINA DOM-OB^ 9000 M. Sobota, Gregorčič™ 9 Tel./Fax: (069) 32 220 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo0sioi.net VSE ZA STREHO IN STROJNE OMETE \vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo,, govedorejo. Pokličite nas vsak dan razen nedelje sl od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, se oobsite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid oz. jT^injor}^ polja na NOVO - zastava zlata deViz najugodnejši nakup.m P sprejem naročil za odkup ______ oz. prodajo delnic skladov^____ premog pJaMLQ_na6čekoy tui&jdsšna dOstava kurilnega MESEČNA ŽREBANJA * 3 x 500 I olja______ POHIŠTVO ZA VAS te^9184 98 __ _ _ _ _ _ od 8.00 do 18.00 “g LJ I I I n/l Krog,tel.:(069) 35 460, ' NAGRADNO MESEČNO MehkadA I"“"utRov. KRI f M “0080 EKOLOŠKO KURILNO OLJE EKOLOŠKO KURILNO OLJE SKUPAJ proti Reklame za rumene strani lahko naročite po tel. 041 867 718. nikova 42, ?, te!.: (069) 28 251 POKLIČITE OSTALI BOSTE M MURSKA SOBOTA Vlado PAVLIČ s.p. J ...MALICE, PEČEN PIŠČANEC HlSlTnSl Mohor, d. o. ■ ■ Ljuba Šercerja 17, Radenci. Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tei.: 65 830 SOB°C7AJŽ 'NIDER’S Tel.:^ .Lendavska <“«s ■ IliffTnI napovednik KH, 14. oktober 1999 kulturni koledar o OTVORITVE Ljutomer Mavli kulturnega doma v Veržeju bo v ponedeljek, '8. oktobra, ob 12.30 otvoritev razstave likovnih del Vencev osnovnih šol iz občin Ljutomer, Križevci, i Veržej in Razkrižje. Še prej bodo šolarji sodelovali na ^ovni delavnici s temo »Jesen ponuja pisano pa-ieto barv«. MURSKA SOBOTA Ud 18. do 24. oktobra bo na Ljudski univerzi Te-en vseživljenjskega učenja. Interesente vabijo na Pogovor že v petek, 15. oktobra, ob 10. uri. PUCONCI M Petek, 15. oktobra, ob 14. uri bo na osnovni Podstavitev uporabe informacijske in komunika-l _ tehnologije pri poučevanju v okviru programa ačunalniško opismenjevanje. okviru občinskega praznika se bo od petka do 9^® zvrstilo več prireditev: v petek ob 19. uri bo v a*°liški cerkvi v Pečarovcih nastop cerkvenih Pevskih zborov z območja občine, v soboto bo ob ■ uri v gasilskem domu v Moščancih folklorna Reditev Zapojmo in zaplešimo po domače. Sle-'a bo razglasitev izvirnega spominka Goričkega lnai- domačije. V nedeljo, 17. oktobra, ob 11. ri “o V;osnovni šoli Puconci otvoritev razstave 11 narike in vina. - V preddverju grajske dvorane je na ogled spominska razstava Jožeta Kološe - Kološa. Gre za izbor 12 fotografij Iz prekmurskega ciklusa. - V Art caffeju si lahko ogledate razstavo fotografij Obrazi Tibeta popotnika Matjaža Krivica. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij fo-tokino kluba Drava iz Džurdževca na Hrvaškem. - V novi galeriji Zavarovalnice Triglav so na ogled dela Mednarodne slikarske kolonije Lipovci ’99. - V Galeriji si lahko ogledate razstavo skulptur in JJZSTAVE ;rnjaRADG0NA ^arem Špitaluje na ogled razstava 30 let mo-Muro, ki jo je pripravilo Zgodovinsko dru- JSKA SOBOTA siavS00 p°Lkem gradu si lahko ogledate Stalno raz-0 Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavi-Je na °$'ed tuc*' stalna likovna razstava Od poz-Od a Srednjega veka do modernizma. Muzej je torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto w„ede|i° pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je Prost. objektov Hellmuta Brucha. « GORNJA RADGONA - V avli in galeriji Doma kulture je na ogled ob- | močna likovna razstava 22 ustvarjalcev iz domače j občine. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa lahko muzejsko zbirko obiščete ob predhodni najavi. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava o škofu Antonu Martinu Slomšku. - V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja akademski slikar Žarko Vrezec iz Ljubljane. LENDAVA - V grajski galeriji Lendava je na ogled razstava Avtoportret v likovnih delih umetnikov Pomurja članov DLUPP-a. Muzej in Galerija v Lendavi sta sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. PUCONCI - V občinski zgradbi razstavlja svoja slikarska dela Karel Kosednar. BRATISLAVA - Na bogoslovni fakulteti razstavlja svoje male pla-I stike in vinjete Evgen Titan iz Murske Sobote. i Odgovor: Delimo vstopnice za kino K Kupon št. 41 Odgovore pošljite do 19. oktobra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. PUT YOUR LIGHTS ON - Santana/Everlast 2. SIKIDIM - Tarkan 3.1 GOT A GIRL - Lou Bega 4. POPSTAR - Pretenders 5. C'E TUTTO UN MONDO - Nek 6. O MARE E TU - Andrea Bocelli/Dulce Pontes 7.1 SAVED THE WORLD TODAY - Eurythmics PREDLOGI: BRAND NEW DAY - Sting WALK RIGHT THROUGH - Raissa BLUE EYES BLUE - Erič Clapton LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. KO POGLEDAŠ ME - Nuša Derenda 2. OSTANI ŠE MINUTO - Rok’n'band 3. JE TREBA DELAT - Adi Smolar 4. NOBEN DRUG - Peter Lovšin 5. SOLZE - Monika Tratnik 6. DALEČ JE AMERIKA - Vili Resnik 7. NI ŠE KONEC - Power Dancers PREDLOGI: DEŽ IN SONCE - Babilon GLAŽEK AL’ DVA - Metulj DIŠIŠ KOT ROŽA - Ritem planet LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. KJE NOCOJ Sl MUZIKANT - Mirko Šlibar s prijatelji 2. PREGOVORI - Ans. Roberta Zupana 3. ČLOVEK Z ZAMUDO - Dan in noč 4. ZLATI DEČKI - Beneški fantje 5. LJUBEZEN Sl ŠE VEDNO Tl - Bobri 6. NAJ BO VESEL TA DAN - Tornado 7. FANTJE IZ SLOVENSKIH GORIC - Slovenjegoriški fantje PREDLOGI: GLASBA JE KOT DEKLE - Bohpomagej RAZIGRANA HARMONIKA - Vitezi polk in valčkov LETU 2000 - Ans. Lojzeta Slaka Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 21. oktobra 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kino Park Murska Sobota Od četrtka do nedelje ob 18. uri in 20.15 bona sporedu ameriški znanstvenofantastični spektakel Vojna zvezd - Epizoda 1. Kino Ljutomer V soboto, 16. oktobra, in v nedeljo, 17. oktobra, ob 20. uri bodo vrteli ameriški znanstvenofantastični film Matrica. Slovenska Karitas obvešča, da na svojem žiro računu št. 50100-620-133, sklic na številko: 05 1140116-623903, zbira sredstva za pomoč ob tragičnim potresu v Turčiji. Prosijo za navedbo namena nakazila: Potres Turčija. Glavno vlogo v ameriški komediji Genij igra Eddie Murphy, kar je med številnimi pravilnimi odgovori napisala tudi Sonja Vrbančič, Kidričevo naselje 1,9252 Radenci. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: V katero filmsko zvrst spadata filma Vojna zvezd in Matrica? ^bliski zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota pRosta delovna mesta s pogoji za zasedbo bob z/> z N AN J/ B. je informa- »SESTAVA pohištva, ‘^ANa TERENU; določen 'Min 'Jeziki: slovenski jezik - go-WPisno;do 15.10.99; BOJAN PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje_________________________— l-ll lll-IV _V Izobrazba___________________— VI VII-VHI SKUPAJ KV8?* do 15.10.99; BOJAiM i U.kbA- SPL°ŠNO MIZAR- p. PLEČNIKOVA UL. l sobota klepar i III "ih i । ’ nedoločen čas; 1 1. ’ do 19.10.99; I As p^AJNCAR S.P., AVTO- ^oio-' (Tovornega vozi-C?S.U mes.; 3 1. delov-If«’ Vo, .ez'ki: nemški jezik - go-izpit kategorije: »N A AR AVTO. D' /^RADGONA, LJUTO- ^&4eHANIK nedoločen VJczik n h skušenj; jeziki: slo-«t uborno in pisno; voz-©'bifeje: B: do 03.11.99; 'Kcl3^C,D.O.O., MAR- sobota ,K tovornih vo-VJE v^0ST° DELOVNO ^’?:6iVdRUcONciH;nedo’ NDrkkato e ovnih izkušenj; voz- WMin\S- P' BETONAR-”'G0R‘ 1» čas 6 mes-; 1 *’ Marije'vozniški 19.10.99; FLA- ^Cašenpdo^ čas; 8 I. de-i do VZ1kk nemški jezik -Wan<^ RTG V1CTO- 1 02’’ M- Sobota ^■'/s^ATAKARICA; nedo-W?ki jezi07 izkušenj; Mikate,,^? - govorno; voz-^iSTonAje- B; do 20.10.99; iJV^Ca^OTA ^AžiV Stanov °!očen čas 3 mes.; ■ pk„nje; jezik>: sloven- Ki pnik nedoločen Skušenj; do 10.11. P ’ Mizarstvo WvSKlp^KA 18, VERŽEJ kLeHj..^es.; 3 POVODJA; dolo-KJO ^niški il6 mes- delovnih ® ^Pla;ZnPlt kategorije: B; V N d.o.o. TRG- ^jev^lTVENO POD-1 58. G. Radgona Murska Sobota 0 10 2_______________ 17 EKONOMIST VODJA KOMERCIALE DRUŽBE LJUTOMERČAN, NAJMANJ VIŠJA IZOBRAZBA EKONOMSKE SMERI, OBVLADANJE DELA NA RAČUNALNIKU; nedoločen čas; 8 1. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: NAJMANJ 8 LET DEL. IZKUŠENJ NA VODILNIH ALI VODSTVENIH DEL. MESTIH V KOMERCIALNI DEJAVNOSTI; do 19.10.99; LJUTOMERČAN, KMETIJSTVO IN PREDELAVA, D. D., KIDRIČEVA ULICA 2, LJUTOMER DIPLOMIRANI INŽENIR FARMA- CIJE IZDAJA ZDRAVIL - DIPL. ING. FARMACIJE; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 16.10.99; BRIGITA PAVLINJEK, MAG. FARMACIJE, APOTEKA, CANKOVA 65A, CANKOVA DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA PROFESOR RAZREDNEGA POUKA; čas zaposlitve: ni podatka; do I 15.10.99; OSNOVNA ŠOLA Raden- ci, Radgonska cesta 10, Radenci DIPLOMIRANI PSIHOLOG SVETOVALNI DELAVEC (PSIHOLOG,SOCIALNI PEDAGOG); nedoločen čas; do J5.10.99; OSNOVNA ŠOLA KAPELA, KAPELSKI VRH 95, RADENCI ZDRAVNIK SPECIALIST KIRUR- GIJE ZDRAVNIK SPECIALIST UROLOG; nedoločen čas; 5 1. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: 3-ME-SEČNO POSKUSNO DELO, OPRAVLJEN SPECIALISTIČNI IZPIT IZ UROLOGIJE; do 15.10.99; SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA, RAKIČAN, UL. DR. VRBNJAKA 6, MURSKA SOBOTA ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MEDICINE ZA DELO NA INTERNEM ODDELKU; nedoločen čas; 5 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: 3-MESEČNO POSKUSNO DELO, OPRAVLJEN SPRECIALI-STIČNI IZPIT IZ INTERNE MEDICINE; do 15.10.99; SPLOŠNA BOLNIŠNICA M- SOBOTA, RAKIČAN, UL. DR. VRBNJAKA 6, M. Sobota cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje.po? nujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: * • iščejo se inštrukcije matematike za fakultete; • gospa se želi naučiti aranžirati cvetje; • ponujajo se informacije o bridžu. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www.borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska. univerza.m-sobota@siol. net. "3 Kupon Št. 41 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMVl------------ 7 VELIČASTNIH:.----_ GLASBA NAŠEGA SRCA:-------- Ime in priimek ter naslov: Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Tržnica TJŽ"'Ca M. Sobota G. Radgona Prodajalna Ljutomer ln EE5IES3 % s« TOM pn ZPMS BREZPIAČIN KUC VSAK DAN 00 12” DO 20* Občina Lendava, Trg ljudske pravice 5, 9220 Lendava, objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro najugodnejšega ponudnika za organizacijo silvestrovanja na prostem 1999/2000. 5. Kandidat mora predložiti časovni in vsebinski za organizacijo 1. Predmet razpisa: Predmet razpisa je organizacija in izvedba silvestrovanja na prostem v Lendavi pri lendavski tržnici. 2. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za izvajanje gostinske dejavnosti. 3. Več kandidatov se lahko združi v konzorcij, v imenu vseh pa se prijavi nosilec organizacije prireditve . V tem primeru mora nosilec prireditve navesti vse nosilce prireditve, s katerimi želi izvesti predmet javnega razpisa. 4. Kandidat mora na svoje stroške zagotoviti primerno glasbeno skupino, zavarovanje prireditve z varnostno službo, s katero sklene ustrezno pogodbo, ter na svoje stroške v roku 24 ur po končani prireditvi počistiti prostor prireditve, za kar mora skleniti s Komunalo, d. o. o., Lendava ustrezno pogodbo. program prireditve. 6. Občina Lendava bo za izvedbo prireditve zagotovila zaporo ceste, okrasitev prizorišča in ognjemet. 7. Rok za oddajo prijav je 5. 11. 1999. Kandidati morajo v prijavi predložiti zahtevani program, predpogodbo za zavarovanje prireditve z varnostno službo, ki se s tako dejavnostjo ukvarja, predpogodbo s Komunalo, d. o. o., Lendava za čiščenje po prireditvi in podatke v skladu s tem javnim razpisom. Kandidati morajo poslati prijavo priporočeno po pošti ali jo predložiti neposredno v prostorih občine v zaprti kuverti s pripisom »silvestrovanje na prostem«. 8. O izbiri bodo kandidati obveščeni do 10. 11. Jabolka........ Hruške......... Pomaranče...... Limone......... Banane ........ Kivi........... Suhe slive..... Solata, endivija.. Solata, kristalka. Breskve........ Cvetača.......... Zeleno zelje... Kumare......... Sveže slive.... Korenček....... Paradižnik..... Paprika........ Čebula......... Česen ......... Rdeči radič.... Kostanj............ Krompir........ Peteršilj...... Nektarine......... Rdeče grozdje Belo grozdje .. Grenivke....... Por............ .120. . 250 . 280 . 280 . 150 .. 650 200 300 350 350 . 60. 300. 250. 350. 180. 120. 400 300 250 .. 50. . 500 . 350 .. 250-350 ... 300... ... 300... 1999. OBČINA LENDAVA 90-160120 ...360 ...........300 ...200 ........... 320 ... 300 ......... 300 100-180...........180 ...600 ...........450 ... 600 ..........660 ...200 .......... 200 ...250 .......... 350 ...300 .......... 250 ...250............250 . 50-100.......... 60 .... 290 ......... 200 ....360 .......... 290 ....250 .......... 240 ....300 .......... 300 160-200.......120-300 .. 80-160.......70-120 . 390-450..........400 ...300 ........... 290 45-60 ...350 ... ...350 ... 300-340 40-50 ...400 ...380 ... 300 ...300 400 350 M KREKOVA BANKA j V OKTOBRU BOSTE OB SKLENITVI RENTNEGA VARČEVANJA PREJELI DARILO. bo v dove-fa ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,2831 14,1994 14,3415 Francija 1 29,9623 29,7866 30,0848 Nemčija 1 100,4892 99,9000 100,9000 Italija 100 10,1504 10,0909 10,1919 Švica 1 123,2224 121,2749 123,7261 ZDA 1 184,9611 183,8766 185,7172 Pomurske banke 12.10.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 12.10.1999 od 00. ure dalje. V dvoje je lepše Kako do 380.000 tolarjev - brez posebnega truda!? Preprosto, Z MODRIM VARČEVANJEM! Varčevanje z mesečnimi pologi od enega do petih let. Možnost prekinitve varčevanja po enem letu in višja obrestna mera za vsako zaključeno varčevalno leto od drugega leta naprej. Modro varčevanje - varen in zdrav način rasti. Najmanjši mesečni polog 5.000 tolarjev »navrže« po petih letih 380.000 tolarjev. ... ker, čas je denar in denar potrebuje svoj čas. /O ) pomurska banka ---Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 14. oktober, četrtek, VESELKO 15. oktober, petek, TEREZIJA 16. oktober, sobota, JADVIGA 17. oktober, nedelja, MARJETA 18. oktober, ponedeljek, LUKA 19. oktober, torek, ETBIN 20. oktober, sreda, IRENA Spet dokaz za splošno prepričanje, da se vse natakarice in kuharice dobro poročijo, saj lahko izbirajo med množico fantov, ki se postavljajo pred šankom. 20-letna svetlolaska Bojana Bagaroš s Petanjec je po poklicu sicer kuharica, a je nekaj časa delala v enem od soboških gostišč kot kelnarca, zato je imela seveda veliko občudovalcev, ki bi vsi radi častili. Izjema seveda tudi ni mogel biti 30-letni Stanko Šinko, sicer strojni ključavničar s Krajne, zaposlen pa pri Gipu v Šalamencih. Deklici pa ni bilo do pijače, to pa ne pomeni, da ga je zavrnila, saj je z veseljem sprejela drugo 'ponudbo: naj si potem pač vzame čokolado, ki jo je seveda plačal. Bila je sladka. To, daje Stanko strasten igralec malega nogometa in da ga ogovarjajo s Piksi, je zvedela šele pozneje, ko je tudi ona šla na tekmo. Zakoncema Mariji in Štefanu Bagarošu s Petanjec so se rodile štiri hčerke: Andreja, Štefka, Mojca in Bojana. Prve tri so si že ustvarile družine, »ostala« je le še Bojana. Ko je pripeljala domov Stanka, sta ga prihodnja tašča in tast lepo sprejela. Nekega dne pred letom dni je kar ostal pri njih (no, pri Bojani). S poroko pa nista kanila odlašati v nedogled in sta se dala kar zapisati. Poiskala sta tudi poročni priči: ona krstno botro Irmo Korent iz Griž pri Celju, on pa birmanskega botra Štefana Pajžlarja iz Sodišinec. Civilni del obreda je bil pred matičarko Majdo Makovec in pooblaščencem za sklepanje zakonskih zvez Jožetom Zrimom, nato pa še cerkveni poročni obred, ki ga je prvič v svojem duhovništvu'vodil tišinski kaplan Jože Rogač, sicer letošnji novomašnik. Mladoporočenca so spremljale velike in male posvatbice. Ker bo ta (z)veza (poroka) trajala do konca življenja, morajo tudi vse druge, ki jih bo blagoslovil mlad gospod. V prijetnem spominu pa ostaja tudi gostija v gostišču Majcen v Rankovcih, na kateri je bilo osemdeset svatov, igral pa je. ansambel Arizona. - Š. S. Lunine mene: 18. oktobra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 22 minut, zašlo pa ob 18. uri in 12 minut. Dan bo tako že krajši od 11 ur. 17. oktobra bo na nebu nastopil prvi krajec. Petrovčani so bili v Poned® jek nemalo presenečeni, so videli viseti zastavo n droga. Nekaj časa so ali ni občine Prizade dnik tragedija, toda predse^ nogometnega klubain Franc Šlihthuber je le P e gel toliko glasu in jim P da so nogometaši dozi J razingajetovča^ ko prizadelo, da so za ta. spustili na pol droga 0 . Petrovec bodo tako. P dnje ugotavljali uspe . uspehe križevskih nogo^a šev s pomočjo zastave *** Znani lastnik sobosk^ pnlka.klganekaten — jejo tudi Roler, je . žbenega premika m boto najprej skoraj7^ območje Madžars’e|iod-so ga mejni organi SP vrniti od namere nege prehoda. Zatem je izbral^ orientacijo in se u Zavrču. Na srečo s® J izčrpanosti vozniko pred državno mejo. *** da Železničarji so se po- ne bodo delali so dvozov, ampak bodo raiwari|i gnili progo m tako # potnikom vsaj malo « vesti, podobne tisti na smrti. Turistični minister Jan^ ( goršek-Fundacija bo P sti termin izkons^ Moravskih Toplic- ga^a" ne bo ogledal tem J mna hotela za s^J ^ pak nepreskrb j ške mačke, k' nr5 daoskr' zadovoljivega s a oP|iva' be, na kar so ga °P°Z ruhi živali. *** • še ob Kmetje, koli^^ trasi nove žele t prst so doživeli sok. 0 ristiti^ so namreč želeli izk ureditev nekatenh rese-njiv. Toda v tore J^aja' netila inšpekcija. z z rnljenanjivekm® goriok majo soglasd• jZ ka* politiki sedaj uht^ N1' strani je P'hn boškial1 p jasno, ali je tos0 conski davek. *** id Trgatev leta, ki J®^ radgonskem tekala brez S^eC m< cu.kitednin^ vnjakihvdu Jarlčijeb' |ik0 gne-Zaman- g^one* d di abstinencekerga)® bolj žalos ' ^nas fo-kratkim P°c® ^ra^ ^a-ob njegove"1 Atr da izkazan pila‘®Z movi proslav 5000" - Največji navdu® Geza 9° j® ^zač^5,^ Zelem, ki za® j ^usp dihati, saj niStoJ®ropOd železničarji farme P° , vin^5'^ črtOb^^ar^ načrtu Ge^ p|aC edino vpra^^ SBEIMACIN KUC - VSAK DAN OO 12* DO 20' Evangeličanskacerkvenaobčina Hodoš 2700 ur za cerkev Sakralna stavba iz 1843. leta nima betonskih temeljev vangeličanska cerkvena občina Hodoš je ena manjših gmajn Evangeličanske cerkve v R Sloveniji. Njena značilnost je, da deluje na narodnostno mešanem (predvsem madžarskem) območju. Sedanjo cerkev so blagoslovili 1843. leta. Od novembra je na Hodošu duhovnik g. Vili Kerčmar. Prvo nedeljo v-maju letošnjega leta je bil na Hodošu shod Evangeličanske humanitarne organizacije (EHO), ki pa je med verniki in ljudstvom bolj znana kot Podpornica. Najprej je bila božja služba, nato pa kulturni program. Zbrani denar so namenili za ureditev ginekološkega oddelka soboške bolnišnice. Denar od običajne nabirke in denar, ki so ga prispevale evangeličanske cerkvene občine v sklad Podpornice, pa so namenili nesrečnežem iz Posočja in manj premožnima evangeličanskima cerkvenima občinama Maribor in Hodoš. Na Hodošu že nekaj časa obnavljajo cerkev, ki stoji na pobočju vzpetine. Na lepotici, stari 156 let, brez betoniranih temeljev, je vlaga opravila svoje. Z »injektiranjem« posebne tekočine v »temelje«, je niso odpravili, zato so lani verniki z 2.700 urami prostovoljnega dela odstranili omet v višini do dveh metrov in potem so jih ometali s posebnim sušilnim ometom iz Kerne. Letos bodo prepleskali notranjost in opravili druga dela. Vse naj bi bilo opravljeno do svetega večera oziroma božiča. Obnova bo stala 12.000.000 tolarjev. Verniki hodoške gmajne, ki ima 390 članov, toliko denarja niso mogli zbrati sami, zato so hvaležni za znesek, ki so ga dobili od Podpornice, in za dar Svetovne luteranske zveze. Upajo pa tudi, da bodo dobili 3.000.000 tolarjev, kolikor jih je obljubilo ministrstvo za kulturo. Ta čas cerkve ne uporabljajo za božjo službo, pač pa imajo nedeljske obrede v večnamenski cerkveni dvorani. Božje službe na Hodošu so dvojezične. Pod vodstvom organista in pevovodje delujeta v hodo-ški gmajni kar dva cerkvena pevska zbora. V večnamenski hodoški cerkveni dvorani pa je velikokrat v letu živo tudi zato, ker v njej deluje Mladinski Pogled na hodoško evangeličansko cerkev, ki sojo blagoslovili 1843. leta. Ta sakralni objekt nima betoniranih temeljev, zato je nemalo težav z »izolacijo«. Upajo, da bo sušilni omet deloval, speljali pa bodo tudi drenažne cevi. - Foto: J. Z. center Evangeličanske cerkve v R Sloveniji. V prostranem poslopju so v več sobah namestili 50 postelj za prenočevanje mladih, ki prihajajo na Hodoš, da bi tam (v mirnem kraju ih neokrnjeni naravi) zbrano spoznavali biblijo in gradili svojo osebnost. Tam se ne shajajo le mladi slovenski evangeličani, ampak tudi mladi verniki iz Slovaške, Nemčije in od drugod. Seveda niso v »getu«, ampak živijo z okoljem in tako tudi z mladimi s Hodoša, Šalovec, Krplivnika, Petrovec... Š. SOBOČAN I NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) zavarovalnica triglav a.d Območna enota Murska Sobota i vaša spremljevalca skozi I podobe življenja s s Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste | palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj D