V Dekorativni
Podelitev srebrnih priznanj OF
Na slovesnosti v Tovarni dekorativnih tkanin so podelili letošnja srebrna prizna-nja OF. Slavnostni govornik je bil Marjan Orožen, predsednik Zveze sindikatov Slo-venlje, v kulturnem programu pa so sode-lovali člani Odra treh herojev iz Pirnič ter moški pevski zbor Integral, gostitelji pa so vsem prisotnim omogočili tudi ogled proi-zvodnje.
IZ GOVORA MARJANA OROŽNA:
Uvodoma je poudaril pomen dveh datumov: 27. aprila in 1. maja za preteklost in sedanjost našega naroda in našega deiavskega razreda. Poudaril je povezanost naše sedanjosti s pre-teklostjo: s časom, ko so v najtežjih razmerah nastajali temelji nove Ijudske oblasti in sloven-ske državnosti, v okviru federativne skupnosti enakopravnih jugoslovanskih narodov in na-rodnosti. Po čestitki vsem dobitnikom prizna-nja je dejal:
V sedanjem gospodarskem in političnem trenutku gradimo in utrjujemo našo enotnost na dveh spoznanjih: prvič, na spoznanju, da je naš jutrišnji gospodarski in družbeni razvoj pogojen z razumevanjem in uveljavljanjem po-litike opiranja na lastne sile, v slehernem oko-Iju, v vsaki OZD, občini, republiki, pokrajini — skratka, v celotni družbeni skupnosti. In dru-gič: na spoznanju nujnosti zdruievanja dela in sredstev, se pravi višje stopnje samoupravne integracije našega združenega dela in celotne družbene skupnosti, ob upoštevanju skupnih osnov in skupnih interesov pri samoupravnem odločanju v organizacijah združenega deia in ^skupnostih.
Uresničevanje samoupravne in dohod-kovne povezanosti združenega dela ter uve-Ijavljanje politike skupno dogovorjenih prioritet v razvoju republike in vse Jugoslavije mora postati naše orožje —r orožje združenega dela za odpravljanje vzrokov, ki danes omogočajo ali pogojujejo pretiranp admiois^rativoo vme-šavanje v urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu in v pogoje gbspddarjenja, dalje razrast neproduktivne, rieekonomske,
nepotrebne in parazilske režije pa tudi posa-mezne nacionalistične pojave in težnje.
Vse bolj postaja jasno, da so okrog življenj-ske ravni nastali probtemi zato, ker smo jo v preteklosti pretirano gradili na zadolževanju, doma in v svetu, ne pa na produktivnosti dela. V našo zavest kljub vsemu vendarle prodira spoznanje, da nam stabilnost in napredek lahko prinesejo le večja prozvodnja, večji izvoz in zmanjševanje stroškov.
Ne moremo graditi na višjem dohodku, za katerim se skriva nižja stopnja produktivnosti
dela, nižja proizvodnja, zniževanje števila za-poslenih a!i pa nizka stopnja izrabe deiovnih sredstev in stroškQvno zidanje cen. To bi po-menito graditi na inflaciji. Inflacija pa je tisto zlo, ki ne le razvrednoti delo in ustvarja so-cialne probleme, ampak neposredno zmanj-šuje interes za proizvodnjo in produktivnost deta.
To se že izraža v pešanju naše poslov-nosti, naše dejavnosti pri iskanju boljših in do-hodkovno ter izvozno zanimivejših proizvod-nih prograrnov.