Jk                     Najlepši   dan.
finurlece&a ^ue> k° Je '-^ Napoleon vže ua vrhunec svoje alave dospel, zboro S^Jjjlul se pri njem najizvrstnejši ujogovi generali tor sc pogovarjajo o naj-«§« pomonljivojših ilnevih svojega življenja. Moleo jih posluša nekoliko ^T časa ccsar Napolcon. Potein jih vpraša zamišljeno pred-se zroč: ,,Ali veste, dragi generali, kateri dan mojega življenja jo bil uajlepši iu za mene najsramejši?"' Imenujejo mu dneve, ob katerih je bil slavno zmagoval, in dan, ko jo bil v cosarja veučan. Zi gluvo inajaje odgovori jim nesar: ,,Prcdragi geuerali, nistc uganili'." ,,Dan prvega sv. obhajila biJ mi jo najlepši in uaj-srečncvjši dau mojega življenja." Vsi generali se zasinojtyo, samo joden med njimi ostane resnobeu in zamišljeu. Napoleon m\i deac roko na ramo ter govori: nDobro, Drue (Drouot), dobro! Srečen sem, da me vsaj jedcn ra-zume." — Inmož, ki vnajsrečuejšili dnovih svojega življcnja dncva pr\fega sv. ob-hajila ni pozabil, pozabil ga tudi ni v dnevik svoje grouke usode. Ko sc inu je na otoku St. Heleui sredi atlantskega morja bližala sinrt, spomuil se je Boga svoje raladosti ter ga prisrčuo prosil, uaj inu bodo v zadnjej uri ravno tako milostiv, kakor mii je bil v dan prvega sv. obbajila. Prod smrtjo poklical je Napoleon vse svojo toviiriše ter jili zagotavljal, da hoče v naroeji apostolskc, riinsko-katoliške cerkve umrcti. Tudi svete zakramcnte za uinirajoče je prejel v zadnjoj 11 ri z vidno pobožnostjo. V svojej velikoj sreei ni se uikoli dosti brigal za Boga, da.bi so ga biJ spomnil tor ga molil iu prosil kakor nekdaj v detinskili letih, zato ga je bii JJog pouižal.                                          Ksaverij   .