Iz občinske skupščine
V ospredju 
- telesna kultura
JANUARJA je bila deveta seja obeh zborov Skupščine obči-ne Ljubljana-Šiška in kot pr-va v tem letu se je od do-sedanjih razlikovala v tem, da so odborniki obsežni dnevni red opravili le s tri- ali šti-rikratnim dviganjem rok. Ta seja namreč sodi med tiste, na katerih odborniki posluša-jo poročila o opravljenih lan-skoletnih nalogah in o prob-lematiki institucij, za katere je treba seči v proračun.
Tako je bila zelo živahna razprava o delu občinske zve-ze za telesno kulturo. Dobro uro pa je tekel razgovor o poročilu sodnika za prekrške Ljubljana in o poročilu dela občinskega javnega tožilstva Ljubljana.
V zvezi s to problematiko s področja pravosodstva so odborniki opozorili na nuj-nost izpopolnitve zakonodaje — življenje namreč teče hi-treje kot pa usklajevanje za-konov z ustavo — in opozori-li so tudi, da je dokajšnjavr-zel med naraščajočim števi-lom primerov, ki naj bi jih v skladu s predpisi čimhi-treje obravnavali pristojni or-gani, in številom delavcev, ki so zaposleni v teh organih. Pojavljajo se tudi anomalije pri izreku mandatnega kazno-vanja, kar povzroča admini-straciji večje stroške kot je denarna vrednost in namen mandatne kazni.
Gre tudi še za eno vpraša-nje: praksa namreč kaže, da bo potrebno kaznovalno poli-tiko tesneje povezati z delom socialno-varstvenih organov in obratno. S tem je v vzroč-ni zvezi vprašanje ureditve zavodov za delikventno mla-dino, ki bi jo bilo moč z de-lovno terapijo pripeljati na pravo pot.
O čem se je govorilo ob dn-formaciji občinskega odbora Rde-čega križa o poteku krvodajalske akcije v Šiski, ki jo je podal predsednik občinskega odbora RK dr. Janez Klobučar, boste brali V članku na 7.  strani.
*
LETA 1966 je bil izdelan pro-gram za razvoj telesne kul-ture v občini Ljubljana Ši-ška in je dejavnost te veje družbenega dogajanja v mi-nulem letu rodila bogate sa-dove. Občinska zveza za te-lesno kulturo je odbornike občinske skupščine, ki so se konec januarja zbrali na svojo prvo letošnje zaseda-nje, presenetila z lepimi us-pehi in jih tudi seznanila s problemi in nalogami telesne vzgoje. Iz te informacije po-vzemamo le nekaj podatkov.
V občini šiška deluje 28 športnih društev in klubov, trije mladinski klubi, 14 šol-skih športnih društev, eno planinsko društvo (štiri pla-ninska društva delujejo zu-naj dejavnosti občinske zveze za telesno kulturo) in 13 de-
lovnih kolektivov goji razne športne panoge. Tako je vključenih v telesno kulturo več kot 10.000 občanov. Za začetek sistematične dejavno-sti je to lep podatek, vendar pa je videti, da bi lahko vključili v njene vrste še ne-kaj tisoč pionirjev, mladincev in članov obojega spola.
Na razpolago je 43 športnih objektov, to so telovadnice, igrišča, steze, nadalje štirje domovi in pet smiičarskih skakalnic. Žal pa je brez te-lovadnic 10 šol.
Kako velika je želja po raz-mahu telesne kulture, doka-zuje podatek, da je 184 vadi-teljev in več kot 400 članov vodstev organizacij v minu-lem letu opravilo delo, vred-no približno 75 milijonov sta-rih dinarjev. Le skromna vso-ta denarja je bila porablje-na za požrtvovalne telesno-vzgojne delavce, kajti pri de-lu za množičnost in kakovost jim je največja nagrada us-peh. Kljub temu pa so dobili skromna spominska darila. Lani je bilo pri izgradnji in popravilih športnih objektov in naprav opravljenih 18.450 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti več kot 16 milijo-nov starih dinarjev.
Leta 1967 je bilo 10.200 vad-benih ur in 2.868 nastopov in tekmovanj na vseh ravneh. Občinskih prvenstev se je udeležilo 9.782 občanov in la-ni se je naučilo plavati 530 šolskih otrok. Razen tega je občinska zveza za telesno kul-turo v minulem letu ustano-vila aktiv predavateljev te-lesne vzgoje na šolah, komi-sijo za kadre, komisijo za društva in finančna vpraša-nja ter judo komisijo.
Odborniki občinske skup-ščine so z veseljem sprejeli podatek, da je bil vsak di-nar, ki ga je skupščina dala za razvoj telesne vzgoje in kulture, zelo gospodarno iz-koriščen.
Toda ta informacija je od-prla vrsto novih vprašanj. Po-javila se je zahteva po uskla-ditvi potreb za nadaljnji raz-voj telesne kulture v občini in možno količino dinarjev, da bi bi! perspektivni pro-gram zveze realiziran.
V razpravi so odborniki po-udarili, naj bi letošnji prora-čun obsegal vsoto, ki bi omo-gočila stimulacijo razvoja te-lesne kulture nasploh, nada-Ije delo vaditeljskega kadra, pospešila naj bi tempo zi-dave novih športnih objektov in objektov za rekreacijo, ka-kor tudi omogočila redno vzdrževanje že obstoječih športnih objektov in financi-ranje kvalitetnega športa.
Skratka, gre za razgrnitev kart:
1. Letošnji predračun kaže, da bo potrebnih kar 56 mili-jonov starih dinarjev za iz-datke občinske zveze za te-lesno kulturo. (Za popravila in vzdrževanje 10 milijonov, za uspešnejše delovanje orga-
nizacji 23, za strokovnc kadre 8,5, za petero planinskih dru-štev 1,5, za zboljšanje kako-vosti 3 milijone in za koordi-nacijsko delo občinski zvezi za telesno kulturo 10 milijo-nov starih dinarjev.)
2. Telesna kultura sodi med najpomembnejše kreatorje socialističnega človeka in za-radi tega so sc tudi odborni-ki Skupščine občine Ljublja-na-šiška pridmžili mnenju, da bo potrebno najti sred-stva za razvoj te dejavnosti, ki lahko množično pritegne občane — od predšolskih otrok do starejših občanov — k eni izmed najbolj zdravih oblik rekreacije ter večanja njihovih fizičnih sposobnosti.
¦*
KONEC minulega leta je Skupščina občine Ljubljana-Šiška imela sedmo in osmo redno sejo obeh svojih zbo-rov. Na sedmi, ki je bila no-vembra, je med drugim ob-ravnavala odlok o rebalansu občinskega proračuna, o delu občinskega sodišča, ki je pri-
stojno tudi za območje Šiške, o problemih mestnega javne-ga pravobranilstva, o požarni varnosti in civilni zaščiti ter še o nekatcrih aktualnih ob-činskih zatlevah, na katere so opozorili odborniki.
Na osmi seji, ki je bila zadnja v minulem letu, je bi-la ena izmed osrednjih točk dnevnega reda razprava o problematiki delovnih organi-zacij pri izvajanju gospodar-ske reforme. Razprava je da-Ia poudarek temeljitejšemu obravnavanju odnosov med dejavniki, ki neposredno vpli-vajo na boljše gospodarjenje, to je delovna disciplina, or-ganizacija dela, smotrnost is-kanja optimalnega načina go-spodarjenja, kakor tudi vpra-šanje izvozno-uvozne politike in carinske službe, ki mora biti tvorni regulator pri sta-bilizaciji gospodarstva. Razen tega so odborniki razpravlja-li tudi o vključevanju mladi-dine v delovna razmerja, o problematiki temeljne izobra-ževalne skupnosti v Ljubljani in drugih aktualnih vpraša-njih s področja zdravstva, prehrane  in  obrtništva.