192. številka. Ljubljana, v petek 22. avgusta 1902. XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
i?■!;>..:t vsak dan zvečer, ••/it:.-, nedeljt to prazniKe, ujt »ena po poit! $>rej«utfe.. pa .^(io-o«.-«« 3eaci& *»a aoo leto 28 K, aa i»oi ista ia &, bb ceut « K flO i>, u j*«3te^ roatoc 2 K ati n. £a Ljubljane frre? coSiijacja ua doin za vat leto .-i-? K, za poi leta 11 K, za čotrt ieta 3 X 80 h, M jedbn meeeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom rac ima se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko več, kolifcor znafta poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatv« naročnine so ne ozira. — Za oznanila plačuje so od Stiristopne petit-vrste po 12 h, čo ee oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h %% %& dvakrat, in po 8 b, Co se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj ee isvolđ frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlatvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlštvu naj ae blagovolijo nofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnietvo pa s Kongresnega trga St. 12
„Slovenski Narod" telefon st. 34.     „Narolna tiskarna" telefon št. 85.
Drage stavbe.
Iz Št. Jerneja.
I.
Kakor znano, bo kupili pred tremi leti iz Francoske izgnani mnihi Kartuzi-jani grajščino Pleterje. Dolinica, v kateri so stala grajska poslopja, je postala s časom vlažna. Kartuzijani zdaj kopljejo in zidajo velike obokane kanale in izsuše-vajo ta prostor z velikanskimi stroški. Lahko bi napravili na uzvišenejših prostorih z manjšimi stroški za naselbino potrebna poslopja. Že dve leti zidajo. Vedno je na delu par sto delevcev, največ tujcev in sicer Lahov. Denarja imajo ti menihi, ko toče. Kakor pravijo vodilni stavbni ljudje, so menihi zazidali že več kakor milijon goldinarjev. Doslej je postavljena okolo pet kilometrov obsežna zidana ograja, »cvinger« jo imenuje naš narod. Nekaj hišic za patre, nekaj gospodarskih poslopij že stoji. Zidalo se bo še par let. Porabilo se bo par milijonov goldinarjev za te stavbe.
Kmetje daleč na okolo tarnajo, da sploh ne dobijo pomagačev delavcev za svoje kmetije. V Pleterjih boljše plačujejo in imajo delavci stalno delo. Dosti delavcev pa živi v Ameriki in na Vestfal-skem. Delavske mezde so se že prej dosti zvišale, zdaj po teh menihih še bolj. Delo na kmetijah trpi. Lani je deževje vsled pomanjkanja delavcev napravilo veliko škode. Kmetje, ki ne iščejo zaslužka z vožnjami v Pleterjih, so nevoljni. Tega spaka je še bilo treba! Pametnejši uvide-vajo, da zaslužki, ki jih imajo nekateri pri zgrabbi samostana, ne odplačajo škode, ki jo trpi kmetija v drugem.
Čudno se zdi našim kmetom, da imajo ti menihi toliko denarja. Vprašujejo, kje da so ga dobili? Naš g. dekan pravi, da ti menihi le molijo. A z molitvijo samo se ne preobrne nobena brazda. Čudni pogovori krožijo o denarju po okolici, in ti pogovori svedočijo, da je duhovnikom pri volitvah lahko zmagati v tej okolici. Nekateri je iztuhtal, da izhaja ta veliki denar menihov še iz kmetskih davščin prejšnjih časov, nekateri zares mislijo, da pošilja menihom denar papež, ki ima posebno tovarno za napravljanje denarja. Jeden ve
LISTEK.
Penzijonist
(Črtica. Spisal f Josip Murn.)
Salezij Kvirin je ležal na svoji oguljeni postelji in pušil.
Namikalo se je na devet, in daljnje gore, v rani uri čiste ko lazur, začele so se polagoma zagrinjati; lahni oblački, od daleč ko tobakovi dimi, so se porazgub-Ijali. Kvirin že izdavna ni imel navade, opazovati takih prizorov. Tudi je bila njegova postelj obrnjena naravnost v kot in rad je dremal po ves dan. Sobo je zapuščal redkokdaj. Vstajal je najrajše okolu sedme ure, skuhal si kavo, — imel ni nikogar, tudi oženjen ni bil nikdar — poiskal si kako knjigo iz zaboja, listal jo in zopet legel. Pipica pa mu je gorela noč in dan.
Redu ni bil navajen. V dovolj majhni sobi ležalo je vse navskrižem kot bi se ravnokar priselil kdo, ali pa bi imel namen odpotovati nemudoma. Tudi ni bilo v nji nič nepotrebnega, če upoštevamo
z vso gotovostjo, da imajo menihi svetnika v svoji sredi, ki spreminja krajcarje v goldinarje, pleh v zlato. Ker dohaja včasih denar v sodčkih, menda drobiž, sumijo nekateri, da je kako kontrebantarstvo na delu. Tuintam se najde tudi kmet, ki pravo zadene, ko pravi, da so pobožno neumne francoske ženske lepim menihom denar nanesle, da so vrgli precej denarja pobožni testamenti bogatih ženic ter da so v re dovno blagajnico dali nekaj tisočakov bogatejši moški, ki so vstopili v red, ljudje, ki so prej živeli preveč, in bi si zdaj v redovnem življenju radi ojačili zapravljene telesne moči.
Ti pametnejši kmetje pa tudi raču-nijo, koliko kranjskih veleposestev, ki se zdaj prodajajo, kakor bi hotel priti potop, bi se lahko pokupilo s temi meniškimi milijoni, kar jih bodo zazidali in koliko iz njih napravilo kmetij, ki bi kmetske družine preživljale. Nekaj poduka podajajo le te potratne zgradbe. Nemara kmet le vidi, da je neumen, ako podpira take ljudi, jim nosi denar, ali jih drugače kako podpira. Velikanske svote denarja, ki jih znosijo slovenski kmetje menihom, nunam in druzemu duhovenstvu, bi lahko služili trpeči kmetiji sami, ki najbogoslužnejše delo opravlja, ko spravlja na svet trdne zakonske otroke, ki zopet omogočajo redno gospodarstvo, pametno življenje dela in vživanja v bodočnosti tu na zemlji, ne pa, da bi si od ust odtrgavali, da si kupijo vozno karto v nebesa.
Z denarjem, ki ga ima samo jeden tak red, bi se lahko vse kranjsko vele-posestvo pokupilo in iz njega napravile dobre kmetije, ali kmetske delavske zadruge na njih. Veliko tisoč krepkih ljudi bi lahko doma ostajalo in dobro preživljalo svoje družine. Škoda toliko denarja, potrati v namen, da kakih sto menihov neumno med zidovjem živi.
Denar, ki ga ti menihi zapravljajo za te prav nepotrebne stavbe, je francoski. Torej bi nas nič ne brigati smelo, kaj se ž njim dela. Ali vprašati smemo, če ga je toliko, ali ga bo vedno dosti? In tu je prav lahek odgovor. »Mrtva roka«, ne! Ko se bo ta meniška naselbina čutila toplo v gnezdu, bo ravno tako, kakor na Francoskem  nabirala  po  kronah  in stotakih
oni luksus, s katerim pri nas tuintam tako neukusno skrivamo gole stene in omare in to navadno le na estetiško zahtevanje drugih. Navzlic temu je bila soba skoro nagnečeno polna. Boljši prostor — v kotu med dvema oknoma — pokrival je starodaven, zaprašen in vedno odprt klavir. Na stojalu je žoltela že od pamtiveka partitura na strani: »Ein Traum«. Tesni prostor pred in za klavirjem pa sta zakotila dva zaboja, natlačena samih starih in obrabljenih knjig. Na teh so ležale zbledele note, popisane s svinčnikom. Po dve vazi z zgrbančenimi limonami stali sta na vsakem med celo rečjo izsušenih barv in preperelih kistov. Ob kmečki peči v drugem kotu prašila se je nepobarvana, odprta omara poleg stare mize s polomljeno nogo. Različne posode in risarska mapa ležale so na nji že od prvega dne. V svojem pohištvu je štel Kvirin tudi še ogromen edin stol in par stenskih slik, risanih s tušem ali pa barvanih.
Pri vsem tem je imel sam vso hišo. Drugih prostorov ni rabil svoj živ dan; videl jih je vse skupaj samo enkrat, takrat ko  se je priselil.   V svojem življenji ni
denar med našim ljudstvom. Versko po-neumljenje ljudstva, uboštvo istega, katero moramo zapisati na rovaš katoliškega duhovenstva, se bo izrabljalo še lože pri nas, kjer pobožne vlade podpirajo tako molzco. Menih, lep spočit menih in ženska! — Veliko apoteko imajo menihi za ozdravljenje bolnega ženstva. Sv. Liguori je recepte sistemiziral. Bogata ni naša kmetija, a čem revnejša, tembolj zavarovana v polne lonce v nebesih. Par sto čedn ih menihov bodo samo ženske vzdrževale. Tako bo šlo tudi pri nas dobro naprej.
Naše stališče.
Pri XIV. glavni skupSčini „Zaveže" dne 15. avgusta t. 1. v Trstu govoril učitelj E. Gangl. IV.
Zato pa je naše stališče v tem pogledu jako težavno. Po naših žilah nekaj mrgoli in vre, v naših prsih se nekaj dviga kakor upor, v naših dušah se nekaj oglaša kakor velik, glasan protest! A za nami stoje naše familije, in tisoč skrbi nam tišči usta, tisoč drobnih in nedolžnih ročic se iztega proti nam, proseč: »Delaj in prenašaj nam za voljo, ker je bolje nekaj, nego nič!«
A če je že tisočkrat zmagala pravica nad krivico, bo zmagala tudi v tem slučaju, če ne bomo držali križema rok, nego če bomo tudi v bodočnosti delali po programu napredka in svobode. S svojim delom smo si že ustvarili lepo stanovsko organizacijo. Naš vpliv raste vkljub klerikalnemu rovanju bolj in bolj.
To je priznaval na pr. dr. H. Turna glede goriškega učiteljstva, pišoč v »Učit. Tovarišu« dne 1. listopada 1901: »... Gibanje med učiteljstvom je eden izmed vzrokov, da so se politične razmere na Goriškem razjasnile, kakor stoje danes ... Gibanje učiteljstva je torej pravzaprav prisililo dr. Gregorčiča in drugove, da so vstopili v deželni zbor . . .« In tako si bomo s svojim prizadevanjem in s podporo svojih prijateljev priborili to, kar nam gre po zakonu. In potem bomo lahko rekli: »Vse, kar imamo, imamo po sebi, in vsetojeznaknašekrepke življenske sile!«
K sklepu se mi zdi še nekaj potrebno omeniti.
bil nikdar vajen razpolagati z večjim kot je najmanj mogel potrebovati.
Po svojem stanu je bil učitelj. Stalen ni bil nikjer. Selil se je do prvih sivih las iz kraja v kraj in ni še izpolnil svojega časa, ko so ga upokojili Po vzrokih niti vprašal ni. Sprejemal je denarje, ki bi mogla izhajati komaj ženska ž njimi, in živel. Nekaj časa ga je oskrboval cerkovnik. Takrat denarja niti v roke dobival ni
Kvirin je o vsem tem molčal ali vsaj redkokdaj omenjal. Kraja in ljudi ni spoznal ves svoj čas. Ležal je ali slonel navadno na postelji in pušil. Največkrat je prekrižal noge in lahno mižal, ali pa gledal s prigovornimi, mirnimi očmi za modrikastimi kolobarčki. V takih razpoloženjih je pripovedoval, kakor stikajoč po svoji prošlosti in neprenehoma spominjajoč se, same malenkosti. Soditi po njih, zdel se je podoben interesantnomu človeku, ki pa nas vsak hip vznemiri in prevara. Bili so iz večine dogodki z različnimi župani, neznatni procesi pred sodišči ali pa mali politični spori. V obče ni mogel pričeti razgovarjanja drugače kot s takimi noticami. Dogodilo se je, da je začel pri-
Najvspešnejše deluje človek, bodisi tega ali onega stanu, če je neodvisen od drugih, če najde zaslombe in podpore v vsakem slučaju med svojimi stanovskimi tovariši in v tem, kar je stanovska organizacija ustvarila v podporo svojim članom. V tem pogledu imamo slovenski učitelji že nekaj. Kranjski učitelji imajo svojo vdovsko društvo, vsi v »Zvezi« združeni učitelji imamo svojo »Ju bile j-sko samopomoč«, in kadar bo zgrajen »Učiteljski konvikt« v Ljubljani, bo imelo od njega mnogo koristi vse naše učiteljstvo. Menda pa jih ni mnogo med nami, ki ne bi že večkrat bili v hudih denarnih stiskah. Zakaj in kako — tega mi ni treba na dolgo in široko razpravljati, to je že utemeljeno v našem slabem gmotnem stanju. Tudi to ne bo težko verjeti, da se tudi v največji sili le z veliko težavo dobi denar, a če ga človek dobi, postane v istem trenutku od njega, ki mu ga je dal, kolikortoliko odvisen. Da si docela učvrstimo svoje stališče in se napravimo od vseh strani neodvisne, bi po mojih mislih kazalo, da začne upravni odbor »Zavezin« pretresati vprašanje o ustanovitvi hranilnega in posojilnega društva za avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo, in pri tem naj bi mu služila v zgled hranilna in podporna zadruga hrvaškega učiteljstva v Zagrebu, ki deluje že nekaj let uspešno in plodonosno!
Ako pogledamo s stališča, na katerem stojimo danes — prijateljski zvezani z vsemi tistimi, ki delujejo za kulturni napredek našega naroda — tja v bodočnost, vidimo pred sabo dobo bojev in naporov. Učvršćeni v boju preteklih let, se ne bojimo bojev bodočih dni, zakaj pod zastavo naše »Zaveze« stoji odločno, narodno napredno učiteljstvo. In v resne čase stopa impozantno število resnih mož!
Da bo tem mojim besedam dan vsaj krepak zaključek, predlagam v sprejetje nastopne resolucije, katerih utemeljevanje obsezajo moja današnja izvajanja:
1.) Napredno učiteljstvo naj deluje z vsemi pripustnimi sred« stvi   proti   razširjanju   klerika 1-
povedovati eno in tisto reč celo po večkrat na en dan. Sicer je molčal, zatopljen v daljnja, enolična razmotrivanja, ki se jih drugi, ki se jih že spominjal več ni, gladeč si polno, osivelo brado.
Bil je tak človek. Včasih pa je sedel h klavirju in preigral cele noči.
Risal že dolgo ni nič. Mapa mu je bila napoljena še od nekdaj z načrti, trenutnimi skicami, amoretkami in napol skončanimi portreti. Največ so bili ženski profili z bisernicami ali pa z razpletel.nni lasmi in še brez vsakih stalnih potez kot so navadno prve ljubice. Barve so že zbledele, a Kvirin jih ni popravljal več. Živel in staral se je ž njimi ter postal monotonen kot on6 in ves natlačeni nered njegove okolice. Bil je sama mrtva preteklost, na videz tako polna in romantična, o kateri bi vedel komaj kaj povedati. Bil je kakor junak, ki ni izvršil v celem življenju ne enega dejanja ali pa kot podoba, risana v samih sencah in konturah brez določnosti. Zdelo se je skoro, da je šlo mimo njega vse, kot mimo neobčutnega zrcala ter takoj spet izginilo mrtvo in hladno . . .
nega ugleda šolstva in učitelj-stvu škodljivega časopisja ter si naj prizadeva, da se širi med ljudstvom o šoli in učiteljstvu prijazno pišoče časopisje.
2. ) Vodstvo »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« naj stopi iznova v zvezo z ostalimi avstrijskimi učiteljskimi zavezami glede korakov, ki jih je storiti vsemu avstrijskemu učiteljstvu skupno v dosego končne p r a v i č n e u r e d i t v e uč i t e 1 j s k i h službenih prejemkov, katerim bodi v merilo § 5 5. zakona z dne 14. maja 1869., drž. z a k. št. 62, o z i roma XI., X. in IX. plačilni razred državnih uradnikov.
3. ) Upravni odbor »Zaveze avstrijskih j u goslovansk ih učiteljskih društev« naj začne pretresati vprašanje o ustanovitvi hranilnega in posojilnega društva za avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo ter naj o uspehih studiranja tega vprašanja poroča pri prihodnji glavni skupščini.
V LJubljani, 22. avgusta. Češko-nemško sprava.
»Prager Tagblatt« piše, da so Mla-dočehi v zadregi. V jezikovnem vprašanju morajo doseči vspeh, ako naj se njih stališče zopet utrdi. Ako sedaj ne zmagajo, so politično pokopani. Zmerni Mladočehi so baje zadovoljni z dvojezičnim uredovanjem le v okroženih čeških ozemljih, na drugo ne mislijo. »Prager Tagblatt« ne piše resnice, ker so Mladočehi močna in složna stranka ter zahtevajo dvojezičnost za vse mešane in čisto češke okraje brez kompromisov. Da so močni, kažejo vedno nova pogajanja vlade z njimi in pa strah Nemcev, ki groze z ognjem in žveplom.
Boris Sarafov in macedonsko vprašanje.
Boris Sarafov, duša macedonskega odpora, je bil rojen v vasi Ljubjehovo v okraju Nevrokop.in je drugi sin Petra Sara-fova. Že pradedje so bili voditelji odpora Bolgarov proti Turkom in mohamedanstvu ter so imeli krvave boje za svojo vero in narodnost. Oče Borisov je bil vzgojen v Seresu, kjer je dovršil grško gimnazijo. V okraju Nevrokop je s svojimi brati organiziral boj proti Grkom v cerkvenem vprašanju. Boris je bil v mladosti slaboten in bolehen. V onih časih (1872.—78.) so se začeli cerkveni in politični boji, zato sta bila Borisov oče in ded, voditelja boja, vedno z doma ali pa v ječi. Mati je skrbela za življenje, ne pa za vzgojo otrok. Leta 1876. je nastala ustaja v okraju Pa-nagiurište, in Turčija je začela preganjati vse Bolgare. Borisovega očeta so zgrabili ponoči in ga vrgli v ječo. Vsled posredovanja evropskih držav pa so bili vsi politični kaznjenci pomilosčeni in Borisov oče se je vrnil iz ječe, v kateri je bil 6 mesecev. Ali Bašibobuki so se klatili okoli in plenili po vaseh. Po rusko-turski vojni je bolgarski eksarhat imenoval Petra Sa-rafova učiteljem šole v Seresu, kamor se je preselila  vsa rodbina.  Tu je imel še
V mraku je pil in poslušal grohot grlice, edine žive stvari, ki jo je premogel. V takem času je sedel najrajše za klavir ter igral dolgo v popolni temi.
Kot navadno, hodili so ljudje sprva v njegovo bližino že iz same radovednosti. Zdelo se jim je neodpustljivo, da ni imel ne žene, ne nikogar in ni hodil v njih druščino nikdar, kot so bili sicer vajeni od takih ljudi. Potlej so ga opustili. Govorilo se je o njem le še, če ga je obiskal kdo. Bili pa so to sami neznani ljudje v okraju.
Jeseni in čez zimo je ostajal sam. Tedaj je sedal o takem času k oknu in strmel v ljudi, prihajajoče v mraku od večernic in komaj še razločne med snežinkami. Mimo je hodilo visoko dekle črnih oči. Njegovo sobo pa so razsvitljali komaj še utrinki iz goreče pipice . . . Udaril je z vso močjo na tipke kot bi se prebudil in šel v novo življenje s trdnim, neomajanim sklepom in najblažjim srcem.
Grlica se je zagrohotala, in zunaj je padć.1 debel sneg. Tuintam plazil se je včasih se mal dečko okolu vogla, postajal in vlekel na uho, kakor z utripajočim srcem neznane glasove.
hude boje z Grki, a vendar se je končno odprla iola. Boris je bil nadarjen učenec očetov, ki ga je poslal kmalu v Solun v bolgarsko gimnazijo. Boris je postal ljubljenec učiteljev. L. 1885. okoli božiča je dal Hassan paia očeta in deda zgrabiti in v železju pripeljati v Solun. Borisu se je končno posrečilo priti v ječo k njima. Smehljaje jima je poljubil roko ter dejal: »Vse vaše muke poplačajo nekdaj Turki drago!« Hodil je eno leto v ječo, enkrat pa ga je neki vojak surovo zapodil. Boris je zgrabil kamen in ga vrgel vojaku v glavo. Vojaki so ga sicer lovili, a Boris jim je ušel. L. 1888. so poslali brez obravnave očeta in deda za 15 let v pro-gnanstvo v Malo Azijo (Karaman). Vsa bolgarska kolonija Soluna ju je spremljala na parnik. Tudi Boris je šel z njima ter iznova prisegel, da se nekdaj nad Turki maščuje. Od tistega časa se je bavil Boris pridno z učenjem, zlasti z zemljepisjem Macedonije. Med počitnicami pa je obhodil vso Pirinsko planino, prehodil vse vasi ter se seznanil s prvaki naroda. L. 1889. je dovršil VI. gimnazijo ter jahal v Sofijo skozi gozde in preko gorovja. Jahal je 8 dni. V Sofiji je našel očeta in deda, ki sta bila ušla iz Male Azije. Boris je stopil tu v vojaško šolo in dobil uniformo. Bil je dober, a nepokoren učenec, zato je moral za štiri mesece kot navaden vojak k pešpolku. L. 1892. pa je izvrstno dovršil vojaške študije, dobil prvo častniško saržo ter prišel k prvemu sofijanskemu pešpolku. Oče je bil v Sofiji uradnik, eden brat je študiral na Dunaju medicino, drugi brat inženersko akademijo v Peterburgu. Leta 1894. pa je prišel Boris k organizatorju macedonskega gibanja Kitančevu ter se mu ponudil v službo. Boris je izvežbal 100 prostovoljcev ter jih fanatiziral za boj proti Turkom. Spomladi 1. 1895. se je začelo gibanje. Nekaj čet je prekoračilo mejo ter se zaplelo v krvave boje s Turki. V Kiistendilu je zbral Boris 300 prostovoljcev. Med temi je bilo tudi 6 častnikov, s katerimi Boris glede operacijskega načrta ni bil istih misli. Zato je vzel 80 mož ter vdrl v Pirinsko planino 1. julija ponoči. 12. julija je vdrl v mesto Melnik ter se ga polastil. 100 turških vojakov se je moralo umakniti z izgubo 40 vojakov. Boris je izpustil vse turške ujetnike. Nato se je umaknil zopet v Pirinsko planino. Turki so ustaše petkrat naskočili brez vspeha. Koncem julija se je Sarafov vrnil v Sofijo, kjer je bil slovesno sprejet. Sarafov je prišel na Dunaj ter vstopil v Peterburgu V štabno šolo, katero pa je moral kot političen ustaš črez štiri mesece zapustiti. Sarafov je zopet vstopil v vojažko službo ter bil prideljen 5. polku v Ruščuku. L. 1899. pa je bil Sarafov izvoljen načelnikom macedonskega odbora, zato je Sarafov zopet izstopil iz vojaške službe. Sarafov je prepotoval vso Macedonijo in Bolgarijo, organiziral pododbore, nabiral denar ter pripravljal ustajo. Ali general Zončev je začel opozicijo proti Sarafovu, ga obdolžil, da zapravlja denar, in končno ga je dala vlada vsled zunanjega pritiska zapreti. Štiri mesece je bil v ječi, končno se je izkazala njegova nedolžnost. V Sredcu ga je sprejelo navdušeno 20.000 oseb. A Zončev je še nepremagljiv, zato je Sarafov sedaj v inozemstvu, kjer dela dalje za splošno ustajo Balkana proti Turkom. Turčija je zbrala ob meji močne čete. Žal, da v ma-cedonskem odboru sedaj ni sloge in je razkosan na tri stranke.
Vojna v Venecueli in Kolumbiji.
»Newyork Herald« poroča, da SO Nemčija, Anglijain Francija skupno protestirale, da bi se venecuelske luke blokirale. Angleške vojne ladije pridejo v La Guairo. Vladne kolumbijske čete (šest generalov in 3000 mož) se je na maršu v Panamo ustašem udalo. Vlada nima že skoraj nobenega vojaštva več.
Najnovejše politične vesti.
Španska kraljica mati Marija Kristina je včeraj odpotovala s svojo hčerjo, infantinjo Marijo Terezijo na Špansko. — Bolgarija in Srbija. Minister-prezident Danew je došel včeraj v Beli-grad, da se pogovori s srbskim ministrom prezidentom Vuićem o skupnih interesih. — Pogodba z Ogrsko. Danes se vrše na Dunaju pogodbene konference med avstrijskim in ogrskim ministrom-prezi-dentom. Sodi se, da se danes težavno delo pogodbe približa k svojemu završenju. —
Konferencija burskih vodij se je vršila v sredo pri Kriigerju v Rotterdamu. Nameravajo izdati spominsko pismo. Bur-aki generali se potem vrnejo zopet na Angleško. — Parlament v Kaplandu je otvoril guverner Milner ter spodbujal k miru in apravljivosti. — Grški kralj je odpotoval v sredo v Petrograd k poroki princa Nikolaja z veliko kneginjo Heleno.
Dopisi.
Iz Žužemberka. 10. t. m. vpri-zorila je mlada družba v farovških prostorih igro »Pravica se je skazala«. Ker se v našem kraju vidi le malokaterikrat kako igro, bilo je umestno, da sa je kaj takega vprizorilo. Gospod Žaubij je dobil mnogo podpore iz trga, da bi se igra lahko dostojno obnesla. Vsi so bili v tem jedini, da se igra vprizori na ljubo občinstva, da ne bode imela politika pri tem nič opraviti. Žaubij kot »razbojnik« v našem doslej mirnem trgu je hotel drugače, da mora biti strogo na katoliški podlagi. No, naprednjaki se za to niso potegovali, ker niso imeli v to povoda, da bi se vtikali v farovške reči. Žaubij je hotel, da se igra vprizori v farovžu, trez-nejši katoliški možje in gosp. kaplan Lom bar pa da se vprizori v trgu. S tem bi se omogočil vstop ljudem, ki neradi hodijo okrog farovških kuharic. Toda Žaubij je zmagal, zato je dosegel blamažo, ki jo je popolnoma zaslužil.
O igri sami se ne bodemo izrekli, ker ni bila vredna, da se imenuje — igra. Kar so ti otročaji počeli, spominja nas šolarčkov, ki se igrajo »prstančke«. Ako se je hotel Žaubij res pokazati na farov-škem odru, gledal naj bi, da bi se igra vprizorila s sposobnimi mladeniči, ne pa z otroci, ki ša ne znajo govoriti. Kaj hočete s takimi osebami doseči? Pa bodi že, nekaj ste pri vsem tem zaslužili, saj ste ljudi naravnost osleparili za iste novce. Take drage vstopnice še deželno gledališče nima in vi kot režiser, gosp. Žaubij, še mimo gledališča niste šli. No, edini odrašen — mož je bil pek iz trga Jože Vouk, ta je pa lahko sam na-se ponosen, ki ima toliko diletantske nadarjenosti. Pustimo te otročje igrače, prepu stimo jih Žaubiju, da jih poskuša v »Slovencu« ali v »Domoljubu«. Poglejmo raje Žaubija kot »komondjonta«.
To človeče je skakalo na odru kakor veverica na drevesu. Sedaj je prišel raz odra in je šel dekleta — fantov ni bilo, kar je Žaubiju najbolj ugajalo — v vrste postavljati. Tako rad se je tlačil med nje, da bi najraje ostal med njimi. Medtem, ko jih je v vrste postavljal, se je njegova roka — ker je bila gnječa velika — dotikala gotovega dela ženskega telesa in bujnih naravnih prsij. Mlada dekleta so kar zarudevala, ko jih je rinil narazen in ukazoval, kje mora katera stati. Gotovo, dekleta Marijine družbe morajo biti podložne svojemu predstojniku. Vsakega mladeniča moralo bi biti sram, ali kaplana ni bilo nič sram. Gosp. kaplan Lombar moral je marsikatero grenko čuti od Žaubija, ker se je sramoval se prerivati med dekleti) ter je ostal na svojem kraju.
Igra se je klaverno končala, da bolj se ni mogla, da pa ni bila kar tako završena, pokazal se je on na odru ter se priklanjal in skakal, kakor »motovilo v žaklju«. Napravil je kratko pridigo, ki je bila še slabša kot krajša. Končano je bilo, ploska nič, le naš vrli g. župan in neki sosednji župnik hotela sta pričujoče pridobiti za ploskanje, toda nič in nič ni bilo. Bog nas varuj enakih katoliških diletantovi
Še nekaj naj pripomnim. Kakor se čuje, je dobiček — ki ni ravno majhen — namenjen vatikanskemu jetniku. Če bode res v to svrho poslan, ne vemo. Priporočali bi, da bi se ista svota razdelila posebno našemu peku. Prav potrebno bi bilo, da bi si kaj v farovžu prislužil, da bi potem ložje malo lepše žemlje pekel. Dandanes peče tak kruh, da bi ga bilo potreba iz zdravstvenih ozirov prepovedati za prodajo, kajti ni kuhan ni pečen. Opomnimo Vas, cenjeni pek, da malo bolj gledate, da bodete imeli svojo pekarijo malo bolj urejeno.
Kakšen je vatikanski jetnik, nam posebno spričujejo tele besede, ki smo jih čuli iz ust našega dukovnika dne 3. t. m. raz prižnice. Nekemu pobožnemu
duhovniku se je sanjalo (Žaubiju se tudi večkrat kaj sanja, le radovedni smo, kake sanje je imel po nedeljski predstavi, ko se je dotikal deklet, ko jih je v red spravljal), da je videl sveto cerkev, ki se je bilo bati, da vsak čas razpade, zvoniki so bili nagnjeni, zid ves razpokan. Prav gotovo bi bila ista že razpadla, da je niso angelji na vseh straneh podpirali. In slednjič je videl, ko se je prikazal ubogi jetnik papež. Bil je bled in žalosten. In ta papež še živi oropan vsega imetja, le eno samo sobo so mu pustili, ki je ostala njegova. Pobrali so mu vse premoženje, da mu ni ničesar ostalo. Usm iljeni ljudje, pomagajte temu ubogemu starčku-papežu' Tako predstavljajo papeža — posestnika milijonov. Vendar so izprešali iz revnega ljudstva pri »ofru« za vatikanskega jetnika 70 kron.   To je katoliško
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. avgusta.
— Osebne vesti. Tehnik g. Pavel Kryl je imenovan stavbnim pristavom pn deželni vladi v Ljubljani. Za vladna kan-celista sta imenovana g' Ivan Šebat za Kamnik in g. Ivan Marko za Postojino.
— „Siidsteierische Presse" se nas je v svoji včerajšnji izdaji z vso eilo lotila, in posvetila nam je kakor tra-kuljo dolgi uvodni članek. Spisal je ta članek znani x, kojega po Spodnjem Štajerskem kot slab denar povsod poznajo. Takemu člankarju nasproti nam ni treba veliko odgovarjati. Na očitanje, da uganjamo na Kranjskem politiko »des dum-men August«, niti ne odgovarjamo, dasi smo že čuli dosti glasno, da je nesreča slovenskega rodu na Spodnjem Štajerskem največ izvirala odtod, ker se mu je v politiko vtikalo preveč grabežljivih, lenih in neumnih Auguštinov! Sicer je pa cela jeza klerikalne »Siidsteierische Presse« naravnost smešna! Naša administracija je sprejela mali inserat, s katerim se je iskal redakter ptujskemu »Stajarcu«. Prava bagatela torej, ki nima za javno življenje prav nikakega pomena. Takoj se je polastil »Slovenec« te aferice ter je napihnil v izdajsko velikansko afero! Naši nasprotniki se zarijejo v vsako malenkost, če menijo, da bodo nam v tem kaj škodovali. Tako se je zgodilo tudi tu; zategadelj pa je bilo naravnost izključeno, da bi uredništvo bilo na cedilu puščalo svoje upravništvo. Kake inserate je že »Slovenec« prinašal, pa ni nikdo niti besedice črhpil. Nam vsem je še živo v spominu bogata ilustracija klistirnih brizgal-nic in drugih izdelkov znanega Sigi Er-nesta, ki se je šopirila v inseratnem delu pobožnega »Slovenca«, a vzlic temu se svet ni podrl! Kaj takega se lahko pripeti vsakemu listu, če ima obilo inseratov, kakor jih imamo mi! Očitanje, da bode »Slovenski Narod« zakrivil, da obmejni Slovenci propadejo, bi nas lahko napolnilo s ponosom, ker do sedaj še nismo vedeli, da ima ravno naš list toliko pomena in toliko vpliva na Spodnjem Štajerskem. To očitanje pa je vzlic temu samo na sebi otročje in ne posebno častno, bodisi za gospoda x-a samega, bodisi za spodnještajerske voditelje. \T6a ta jeza radi našega neznatnega inserata ni ničesar druzega, nego dokaz, kako silno se vsa ta gospoda boji pred malim in neznatnim lističem ptujskim. Začudeno se povprašujemo, imali ta »giftna krota«, kakor »Domovina« zaničljivo piše, res tolik) vpliva, da preletava strah vodilne kroge v Mariboru in Celju, in da ti krogi omenjenemu lističa ničesar uspešnega nasproti postaviti nimajo. Bo že resnica, daje v mnogih krajih Spodnjega Štajerja še obilo ponosnega kmečkega naroda, ki noče samo zategadelj na svetu biti, da bi služil zgolj v podplat ošabni duhovščini! Nam ni treba napredne slovenske stranke ustanovljati po Spodnjem štajerskem; kadar bo mera polna, ustanovi se sama, kakor se je ustanovila na Goriškem. Takrat pa zgine brez V8aceura napora ptujski »Štajarec« v nič, kot zgine pena z vodne površine! To naj si v spo min zapiše gospod i in vsi njegovi anti kvirani politični sobratje! Groze tudi, d* znova v čivljenje pokličejo takozvani štajerski separatizem in da se nočejo več brigati za politične manevre na Kranjskem. Kar se zadnjega tiče, kazalo se je
to vtikanje največ v tem, da so štajerski gospodje prihajali na katoliške shode v Ljubljano, ter napravi j ali štafažo Robičevemu ljubljencu, dr. Šusteršiču. Če to v bodoče poneha, nimamo nič proti temu. V kolikor pa prihaja v poštev zagroženi »separatizem«, moramo dotično misel le z veseljem pozdravljati. To ne bo separatizem, to bode disciplinirana politična organizacija, kakor bi jo že davno morali imeti Slovenci na Spodnjem Štajerskem. Do sedaj je niso imeli, in dostikrat so bile opravičene pritožbe, da spodnješta-jerski voditelji preradi sp6 ali pa vsaj preveč komodno živć. če se odpravijo z nove organizacije take in jednake pritožbe, nas bode to iz srca veselilo. Za-tegadel želimo novemu dnevniku »Do movini« predvsem spretnega redakterja in obilo naročnikov še celo po Kranjskem!
— Iz Belokrajine se nam piše: Kakor čujemo, hoče dr. Žlindra pri treh far ah na žegnanje prirediti nekak shod, pri katerem bi naše revne črne kmete še bolj počrnil, ali naj le pride. Morda ga pogostć ne s koštrunovo pečenko, ampak z vročo kašo, katero bode imel on in cela njegova banda dovolj pihati. Razkriti hočemo njegovo sleparsko gospodarsko organizacijo, katero je pa zapustil, kakor modra podgana potaplajočo ladijo. Povedati mu hočemo, kako so sleparili pri vinogradnem društvu vinogradnika in oblasti, naposled pa s 24000 K /gube bankrotirali. Povedati mu hočemo, da le za to razgnal deželni zbor, ker nima večine, da bi potem z deželnim denarjem svoja bankerotna društva zalagal ter pomagal škofu njegove toliko prenepotrebne zavode zidati. Dr. Žlindra naj še pripelje s seboj Drobnica in podrto peč, mi bo-demo pa povabili Metličane in Črnomalj-čane ter celo Podzemeljsko faro, da bomo videli to koruptno bando Šusteršičeve umazane roke, njegovo belo vestjo ter dolgi nos. Torej na svidenje pri treh fa-rah. — Belokranjski kmet.
— Posnemovalec viteza podrte peči. Iz Kočevja se nam piše: Pri nas imamo izvoščka, ki ne prenese samo ogromnih množin pijače, nego tudi ravno take množice jedi. Dr. Šusteršič bi rekel: ta mož žre. Gorje potovalcu, ki se zaupa temu izvoščku, ako se ni poprej kar najnatančnejše dogovoril glede vseh pogojev! Mož mu napravi tako »ceho«, da nesrečnega popotnika kar mrzlica popade. Neki potovalec, katerega je bil naš izvo-šček že večkrat na tak način ujel, je sklenil se maščevati. Zmenil se je z izvošče-kom, da ga pelje na Grosuplje in mu dovolil, da sme piti in jesti kolikor hoče, češ, njegov šef je napravil tako izvrstno kupčijo, da že lahko prenese kak večji izdatek. Kočevski izvošček se je res dal ujeti v to past. Pil je in jedel — dr. Šusteršič bi zopet rekel: žrl — do pozne noči in se z oduševljenim monologom in radodarnega potovalca spravil v posteljo. In kmalu se je začelo — strašno podiranje raznih peči. Postelja, tla, stene — vse je bilo pojakličeno. Izvošček jo je mislil ti-homa odkuriti, kakor jo je odkuril njegov dobrepoljski uzor iz Hardetove gostilne v Kočevju, a ni se mu posrečilo. Gostilničar ga je trdo prijel in je zahteval sto kron odškodnine. Izvošček se je branil toliko plačati in posledica je bila, da je moral s stroški vred šteti 150 kron. Za jedan ča-sak radosti plačati 150 K, to se zdi kočevskemu požeruhu krivično in zato kolne sedaj tistega potovalca, ki ga je spravil v tako nesrečo. Ko se je stvar izvedela v Kočevju, je seveda zavladala velika veselost, čulo se je pa tudi obžalovanje, da kočevski gostilničar Harde ni poslanca Jakliča tako izplačal, kakor grosupeljski gostilničar kočevskega izvoščka. Grosupeljski gostilničar je bil vsekakor bolj premeten, kakor njegov kočevski tovariš, katerega obhajajo še danes slabosti, kadar stopi v sobo, kjer se je Jaklič ovekovečil. Gostilničar je posteljo, v kateri je Jaklič »spal«, daroval kočevski ubožnici. Opozarjamo na to prečastite gospode, ki morda mislijo na kak katoliški muzej. Ta postelja bi gotovo spadala v tak muzej in še pozni rodovi bi se pomudili pred to posteljo ter se zamislili, hko bi se napravil na njej napis: »Aniij domini 1901 se je v Kočevju v tej postelji katoliškemu poslancu in konsu-marju r rancu Jakliču, ko je šel v volilni boj za zmago svete vere, podrla peč!«
— Velikanski požar. Predvčerajšnjim opolnoči je treščilo v grajičinski marof na Konopnem polju pri Mokronogu. Ta marof je sedaj last gospoda Banovca in Hladnika. Ogenj je uničil ves marof, hleve, shrambe, žitnice, dalje gospodarsko poslopje, kjer so bila stanovanja uslužbencev, svinjake, velikanski kozolec z žitom in sploh vse. Rešili so živino, a vse žito in velikanska množina mrve je zgorela. Gasilci iz Mokronoga in iz Št. Ru-perta so bili takoj na kraju nesreče in so neumorno delali. Ker je bil hud vihar, je bila telo bližnja smrekova hosta v nevarnosti, a gasilci so hosto ubranili. Škoda se še ne da preceniti, gotovo pa je, da je jako velika. Marof je bil zavarovan pri »Feniksu«.
— Trije slovenski vojaki ponesrečili. V četrtek ponoči je imel 15. pionirski bataljon v Klosterneuburgu na Dunavu svojo vajo. Okoli 8/*H- uri Je od-plulo pet do šest zvezanih čolnov z 28 možmi, nadporočnik in trije poročniki po Dunavu. Poveljnik je bil poročnik Karol Gvurković. V daljavi 700 m so zagledali poštno ladijo »Franc Josip« pod Langen-zersdoriom. Dasiravno so bili čolni proti predpisom brez svetilk, je Gvorković ukazal hitro veslati dalje. Ko so bili 200 m pred ladijo, je Gvorković začel brlizgati na mali piščalki, kar pa seveda ob hrupu parnega čolna in pljuskanju valov ni slišalo. Nadporočnik Schneider je poročnika svaril, a Gvorković je ukazal veslati dalje. Neki podčastnik je začel sam vihteti svetilko, a prepozno. V zvezane čolne se je zaletel parnik, vendar je bil sunek toliko manjši, ker so veslači čolne obrnili s par-nikom skoraj vsporedno. Tedaj je kričal Gvorković: »Vsi sleči!« Pionir Zaloščević je odletel iz čolna, se potopil ter plaval pod parnikom. Rešil se je na obrežje. Ali trije Slovenci so ponesrečili. Desetnik Srečko Heček z Rakeka, ki je krmaril, nadpionir Josip Ilek iz Zagorja in Alojzij Lukančič iz Ptuja so bili vrženi iz čolna. Heček se je prijel v padcu za lopato parnikovega vretena, a vreteno ga je udarilo po glavi, da se je potopil. A prišel je vendarle na površje ter se oprijel vesla, s katerim so ga potegnili v čoln. Hek in Lukančič pa sta plavala nekaj časa ter potem utonila. Bila sta oba aktivna vojaka ter sta služila v II. letu. Vaja pa se je nadaljevala do pol 4. zjutraj in končno so bili vojaki še ozmerjani. Pri tej vaji je bilo tudi 126 rezervni-kov. Major Lindner in poročnik Gvorković sta kriva vse nesreče. Zdravnika ni bilo nobenega pri vaji in tudi nosiinic za ra njenca niso imeli. Pri tem bataljonu morajo vladati sploh čudne razmere. Nadporočnik Mosler je prestrašeno moštvo zmerjal: »Ilir Schufte! Verfluchtes Gesindel! Schweine! Bagasch!« poročnik Karol Mahr pa je celo klofutal nekega korporala, ker se je brigal za smrtno ranjenega Slovenca. Nekega Slovenca, ki se je pri odhodu na vaje pozabil javiti pri županstvu, so dali zapreti dva dni. Šest ur bi bil moral držati roko in nogo zvezano z železjem, a profos Josip Berger je to kazen še po-hujšal s tem, da je zvezal vojaka z vrvjo. Tako barbarsko postopanje se mora kaznovati. Več Slovencev je bilo kaznovanih z zaporom, ker niso prinesli županovega podpisa. Da bi preiskava zadela krivce, je neverjetno.
— Otvoritev koče na Lisci. Slovensko planinsko društvo je otvorilo včeraj, dne 21. t. m., na jako slovesen način novo kočo na 947 m nad morjem ležeči Lisci, ki so imenuje po nadučitelju iz Razbora Jurkotova koča. Že na predvečer, dne 20. t. m., zbralo se je več ko 100 ljudij na Lisci. Od teh jih je prenočilo 45 v koči sami, drugi so dobili prenočišča v bližnjih vaseh. Bil je jako lep večer in so topiči oznanjali bodočo slavnost. V jutro 21. t. m. zbralo se je pri cerkvi sv. Jošta (800 m nad morjem) več ko 300 ljudij k peti maši, katero je daroval g. župnik iz Razbora. Petje je preskrbel mešani zbor iz Sevnice, ki se je tudi pri blagoslovljenju koče s svojim petjem odlikoval na tak način, da se je splošno govorilo, da Lisca in Sv. Jošt tacega petja še nista dočakali. Ob 10. uri blagoslovil je gosp. župnik po petih lita-nijah Jurkotovo kočo ob asistenci več duhovnikov. Slavnostni govor je imel predsednik planin, društva, g. prof. Orožen, ki je pozdravil došle goste iz Hrvatske,
Kranjske in Štajerske ter se zahvalil vsem, ki so pripomogli na ta ali oni na« čin zgraditi novo kočo »Slov. planinskega društva«. Po predsednikovem govoru zapel je veliki mešani zbor na krasni Lisci, s katere je diven razgled po celi slovenski domovini, jako umestni zbor »Lepa naia domovino«, katero je občinstvo razkrito poslušalo in ob koncu pozdravljalo z živahnimi klioi: »Živela domovina«. Potem se je vršila prava pravcata ljudska veselica z godbo, gramofonom, petjem in raznovrstnimi igrami, med tem ko je ne-utrudljivi g. Jurko pekel janjca na ražnu. Veselica se je končala šele pozno v noči.
— Gostovanje članov slovenske drame v Idriji. V nedeljo, dne 24. t. m., priredi »Dramatično društvo v Idriji«, gledališko predstavo v c. kr. rudniškem gledališču v Idriji. Vprizoril se bode igrokaz v 3 dejanjih »Oče in očim« ali »Ženski Otelo«. Pri tej igri nastopijo kot gostje člani slovenske drame iz Ljubljane. — Vse ostalo se razvidi na lepakih.
— Nezgoda na železnici. Brzo-vlak, ki prihaja ob 6. uri zjutraj v Ljubljano, privozil je danes šele ob 9. uri. V Spielfeldu je zadel v stroj prevažujočega tovornega vlaka. Oba stroja sta se poškodovala. Vlakovodja brzovlaka je poškodovan. Druge nesreče ni bilo.
— Silovit gost je kurjač I. K. Gostilničarko M. T. na Karlovski cesti je najpopred zmerjal, in ko mu je ta vsled tega velela, naj se spravi iz gostilne, jo je zgrabil za vrat in davil, dokler je ni rešil hlapec.
— Pretep na cesti. Danes zjutraj ob 6. uri sta se na Radeckega cesti stepla brivec F. V. in kurjač T. J. Vzrok so bile ženske. Stepla sta se do krvavega. Raz-miril ju je policaj.
— Pretep med ženskama. Na Emonski cesti sta se včeraj zvečer stepli delavčeva žena A. V n izvoščkova žena A. St. Obedve sta telesno poškodovani. Ženski sta imeli med seboj staro sovraštvo, ki si je včeraj dalo duška z batinami.
— Nepreviden kolesar. Danes dopoludne je Pred škofijo neki poštni sluga s kolesom podrl na tla zasebnico Katarino Hermanovo, stanujočo na Sv. Petra cesti štev. 54.
— Pobegnil je iz Ljubljane
fotograf M. F. Svojim upnikom je pisal tolažljiva pisma, da bode dolgove že poplačal.
— Izgubljene reči. Na poti od Kolodvorskih ulic po Sv. Petra cesti in po Prešernovih ulicah do Šelenburgovih ulic, je izgubila neka dama zlato uro s kratko zlato verižico, na kateri so bili trije priveski. Na jednem privesku sta bili vrezani črki E. I. — Kolporter V. M. je izgubil od Mestnega trga do Hrenovih ulic srebrno verižico.
— Popravek. V včerajšnjo notico »Zagrebška slavnost« se nam je vrinilo par neljubih pomot. Čitaj prav: Drugič ni prvi bas v 25 taktu čisto intoniral molterce os, vsled tega tudi ne prvi (namesto: drugi) tenor. Dalje čitaj prav: Najslabši so bili takti od crescendo ed (namesto: do) acce-lerando dalje. In končno: ... in šele 44. takt s sledečo »corono« je prinesel pevcem (namesto: povsem) rešitev.
* Najnovejše novice. Zopet turistova nesreča. V torek se je ponesrečil na Visokem Gollu pri trgu Gollingu dunajski brivec Jos. H o r w e g. — Neustrašen mož. Čevljar Franc B u r i a n, ki je 16. grudna m. 1. zabodel svojo ženo, ko jo je našel v sumljivih okoliščinah z nekim dijakom, a je bil od praških porotnikov oproščen, se je v torek v Pragi zopet poročil. — Prestolona-8 1 e d n i k o v a soproga. V rodbini na šega prestolonaslednika se pričakuje koncem septembra radosten rodbinski dogodek. — Pobegnil nevesti. V Moravski Ostravi je imel biti v soboto ob devetih poročen neki delavec, toda ženin se je potoma zbal zakonskih slaščic ter je nevesti po potu v cerkev pobegnil.
Društva.
— Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko je imelo včeraj v pritličnih prostorih »Narodnega doma« svoj letošnji občni zbor. Predsednik gosp. Fran Ter dina pozdravil je navzoče dru-itvenike ter se ■ toplimi besedami spominjal nedavno umrlega odbornika Frana Pečeta, trgovca in posestnika v Starem trgu pri Ložu. Društvo, ki je letos zaključilo tretje leto svojega obstanka, ima sedaj 239 članov.   Odbor je rešil v pretečenem
letu 59 vlog, ter napravil lepo število pri-tožab do političnih, oziroma obrtnih obla-stev zaradi kršenja pravil in obrtnega zakona po raznih kmetijskih in konzumnih društvih. Dotična klerikalna društva so bila kaznovana z občutnimi globami, tako n. pr. kmetijsko društvo v Metliki, ki je tudi nečlanom prodajalo blago, z globo 200 K. Odbor je varoval interese društve-nikov in storil v tem oziru, kar je bilo v njegovi moči. Na pritožbo društvenega odbora, da je manipulacija pri oddaji tovornega blaga na tukajšnjem južnem kolodvoru tako počasna, da mora marsikdo celi dan izgubiti, predno je odpravljen, ker manjka pri blagajni uradniških moči, je generalno ravnateljstvo odgovorilo, da bode temu nedostatku odpomoglo, kar se je baje že zgodilo. Gospod Viktor R o h r-mann je poročal o blagajničnem stanju. Računski zaključek za pretečeno leto izkazuje 973 K prebitka. Poročili o društvenem delovanju in blagajničnem stanju je vzel občni zbor odobruje na znanje. Predno se je prestopilo k volitvam, izjavil je dosedanji predsednik g. Terdina, da bi mu z ozirom na rahlo zdravje nikakor ne bilo mogoče sprejeti morebitne zo-petne izvolitve. Vsled te izjave bil je potem g. Viktor Rohrmann soglasno izvoljen društvenim predsednikom. V odbor so bili per acelamationem izvoljeni in sicer za Ljubljano gospodje: dr. Ivan Tavčar, Ivan Bonač in Fran Domi-c e 1 j, gg. Bizjak in Maček pa namestni koma: za Notranjsko g. Tomo Tollazzi, za Gorenjsko gg. Leopold Fiirsager in Viljem Killer, za Dolenjsko gg. Karol Barborič in Ivan Lovšin. Računski pregledniki so bili izvoljeni gg. Viktor Ca n t o n i, Julij E 1 b e r t in Josip P e t r i č. Pri nasvetih društvenikov je g. dr. Ma-jaron naglašal, da se pri društvenem tajništvu v zadnjem času pogreša one agilnosti, ki je v prospeh društvenih interesov potrebna. Novemu odboru se je naročilo, naj v tem oziru potrebno ukrene.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" naznanja, da se današnja pevska vaja ne vrši, in sicer zaradi koncerta, ki ga prirede naši bratje Čehi (pevci društva »Hlahol«) v prid podpornemu društvu slovenskih visokošolcev v Pragi. Vabijo se vsi člani k obilni udeležbi tega dobrodelnega koncerta.
— Slovensko pevsko društvo Ljubljana" naznanja slavnemu občinstvu in vsem svojim podpornim in izvršujočim članom, da se bode vršila v nedeljo dne 31. avgusta druga poletna vrtna veselica v Švica-riji. Pele se bodo popolnoma nove pesni ob sodelovanju slavne društvene godbe ljubljanske. Skrbljeno pa bode tudi za drugo zabavo, funkcijonirala bode šaljiva pošta, največja zabava pa bode šaljivi bazar z prav mnogoštevilnimi originalnimi dobitki. Slavno občinstvo pa bode tudi še z nekimi drugimi čisto novimi stvarmi presenečeno. — Vstopnina bode 20. kraje.
— Slovensko pevsko društvo „Lipa" se najtopleje zahvaljuje častitim darovalcem daril, ki so jih darovali za zabavni večer dne 17. t. m. Jednako tudi vsem udeležnikom.
— Odbor narodne čitalnice v Škof ji Loki je v principu sklenil, da praznuje čitalnica letos štiridesetlet-nico svojega obstanka. Kako naj se ista praznuje, določi odbor v posebni seji po v to svrho sklicanem izvanrednom občnem zboru in tam sklenjenih predlogih.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 22. avgusta. Danes ob 9. dopoldne so se začele nove nagod-bene konference. Prisotni so ministrska predsednika Korber in Szell in ministri BGhm-Bavverk, C ali, Giovanelli, Lukacs, Lang in D a r a n y i. Konference se popoldne nadaljujejo. Oficiozno se razglaša, da je to pot zanesljivo pričakovati spora-zumljenja, do čim se z druge strani zatrjuje, da se to prorokovanje najbrž ne uresniči.
Dunaj 22. avgusta. Dr. S t r a n s k y, podpredsednik češkega kluba, je včeraj konferiral s Korberjem in se uveril, da Korber neče ugoditi češkim zali t e v a m. Vsled tega razglaša Stranskv, da morajo Čehi začeti z obstrukcijo.
Dunaj 22. avgusta. Poslanska zbornica se snide šele prvi teden meseca oktobra, ker vlada še ni vsega pripravila za to važno parlamentarno zasedanje. Koncem septembra bo vlada poskušala doseči porazumljenje med Čehi in med Nemci.
Petrograd 22. avgusta. Pri vojaških vajah se je zgodila velika nesreča. Konjeniki so zašli v neko reko in je utonilo 50 mož in 40 konj.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 22. avgusta 1603.
Skupni državni dolg v notah   .... 101 75
Skupni državni dolg v srebra .... 101 66
Avstrijska zlata renta....... 12166
Avstrijska kronska renta 4°/o .... 10016
Ogrska zlata renta 4°/........ 121 20
Ogrska kronska renta 4%..... 98 —
Avstro-ogrske banCne delnice   .... 1686' —
Ki3ditne delnice......... 682 25
London vista.......... 239 70
NemBki državni bankovci za 100 mark 117 —
20 mark   .  .  :......... 2340
20 frankov........... 19C6
Italijanski bankovci........ 64"o5
C. kr. cekini........... 1126
Žitne cene v Budimpešti
dne" 22. avgusta 1902. Termin.
PSenica za oktober ....  za 60 kg  K  6 69
„       „ april.......60 „    .    6 99
Rž „ oktober....., 60 „    „   6 89
Koruza      avgust   .  .  .  .   „ 50 „    „ 515
„       „ april......, 50 „    „ 517
Oves      „ oktober .   .  .   .   „ 60 „    „ 543 Efektiv. Mirno, nespremenjeno.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19. avgusta: Anton Jamnik, delavCev sin. I1 , mes, Kladezne ulice St. 19, Črevesni katar.
— Tomaž Potrebuješ, umir. žendarm. vodja, 54 let, Sredina St. 11, jetika. — Albina HlebS, zidar, mojstra hPi, 6 mes. Hradeckega vas št. 32. Črevesni katar. — Ivan Hacin, akladiSčarjev sin, 3 mes,, Cesarja Jožefa trg St. 2, božjast.
Dne 20. avgusta: Albin ŠtefančiC, priperjja-Cev sin, 6 mes., Vodmatski trg St. 7, vnetje Creves.
— Ivan RepSe, CrkostavCev sin, 3 mes., Na Prulah §t. 6, črevesni katar.
V deželni boInici:
Dne 17. avgusta:  Marija Jace, postrenica, 52 let, jetika.
V otroSki bolnici.*
Dne 19. avgusta: Marta Soršak, krojaCeva hči, 2 mes., krvne bule.
Msdteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806'2 m. Srednji zračni tlak 736*0 mm.
-j		Stanje	SS5			!l
cd 3 >	čas opa-	baro-		Vetrovi	Nebo	
	aovanj a	metra	s e			
<		v mm.				S t.
21.
22.
9. zvečer 737 6
7. zjutraj 2. popol-
739 1 7 39 0
16'4 si. szabod sk. oblač. g"
16 9 ; si. jjvzh. I oblačno » 212 si. jvzhod! oblačno ~
Srednja včerajšnja temneratnra 184°, nor-male: 18-3°.
5 lepih, mladih (2010>
Bernhardinskih psov
2 '■ . meseca starih, se proda.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Hiša
v Begunjah št. 15 pri Cirknici proda se z vrtom in gospodarskim poslopjem vred pod prav ugodnimi pogoji; hiša stoji na najlepšem prostoru, v njej nahajala se je mnogo let gostilna in trgovina.
Več poizve se pri lastnici Franji Papež roj. Dlažon. (1963—3)
Koncipijent
Išče elULŽToe
pri advokatu v mestu deželnega in okrožnega sodišča.
Ponudbe  pod   šifro  „Celovec'1 na upravništvo »Slov. Naroda«. (1984— 2)
XXX XX
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-155
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki ne dobi v vsaki boljSi prođajalnici po 5 kr. pola.
Pozor! Kolesarji in hribolazci Pozor!
(1790)       predno pijete mrzlo pijačo, izpijte kozarček      a (10)
Cvekovega brinovca iz Kamnika!
2)= Jvan Tavčar
•asa   v sprejme
Dva učenca
z dežele, poštenih starišev, koja imata veselje do trgovine, se sprejmeta takoj v trgovino mešanega blaga na Notranjskem.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1930—6)
V. pl. HAARDTOV
ZEMLJEPISNI ATLAS
za
ljudske šole s slovenskim učnim Jezikom
priredil
pr-of. Fr. Orožen.
Izdanje I I. s 14. zemljevidi in listom, razlagajočim I. zemljevid.
Odobreno vsled vis. ministerskega odloka z dne" 16. aprila 19C2, St, 9U19. (2004—1)
Cena broširani Izdaji 14.  1*40, posamezni /eniljei        14 —«11$.
Išče se
igralec ali piki upm
ki zna igrati prima vista in bi spremlje-vala pevca tenorista po državi. — Plača stalna, zahteva se znanje kakega slovanskega jezika.
Ponudbe naj se pošiljajo na Marina Grgin, poste restante Trsi.      <2008—l)
\ pari čevljev
za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. (1992—2)
Zaloga čevljev
Jungwirt.il
Krakov 21. Poštni predal 29.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.
»H
0 u
:4-i I
■0 C
•
M
M
' 2Jobo^dra^vnIlc: med. un!v>
dr. Josip Berg
diplom, na c. kr. vseučilišču v Pragi, bivši slušatelj dunajske c. kr. zobozdravniške vseuč. klinike (vladni svet. prof. dr. SchefT)
in zobotehnik
Oton Seydl
bivši družabnik g. dra. Rado Frlana, zobozdravnika v Ljubljani, naznanjata, da sta x&čs»sno svoj
zobozdravniški in
zobotehnični atelje
in sicer za čas do i. novembra 1902 nastanila
v Špitalskih ulicah št. 7, 2. nadstr.
m.
(XXX
00<
Jy(ici in Avgust J^elle
se zahvaljujeta najsrčnejše ja prijazne čestitke povodom poroke.
(2002)
Ges. kr. avstrijske
državna že'eznice.
Izvod iz voznega reda
veljave** uđ dne i. junija 1902. leta 3dS.oa Is &.jabU-Mi6 j "i. kol. Protka O-M Trbiž. On 12. uri 24 m po no?.i osobn: *iak v TrbiS, Beljak, Celovec,   Frans-snsteste, Inomost, Monakovo, Ljubno; Cei Ss'zihal v Ans-iee, Solnograd, čaa Kle*n-ReiBiag v Steyr, v Lice, na Dunaj čez  amstetten — Ob 7.  uri 5 m zjutraj o-obai   vi .k v   Trhiz, Pou-tabel,   Beljak,    Celovec,    Frarzensfeste, Ljubno Oanaj, ćez   Selzthal  v   Solnograd,  Inomost, &az Klein-ReiSing   v  Line,   Budejevice,   Plzen, Marijine vari, Heb, Fraucovc vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; ćez Arustetten ua Dunaj. — Ob Ll. ari dojjcldue OHobui vlak y i'r'oii,   rontahal, Beljak, Celovec, Ljubno, Sfciztha!, !>anaj. —  Ob 3 a-: i 56 u: aopoludne osoboi vlak v Trbiž, Beljak, v Poutabs), Celovec, Frap2eusfeste, Monakovo, Ljubno: ?ez Selz-fcha) v Somograd, Lend-Gastein, Z*'!! ob -ezeru. iro-uuMt, Bn-gant, C*- rib, Ocaevo. Paria ^ez Kiria-Saifliag v i-»teyr. Lifta, Bcdejavice. -/is.-:)   fšampm vuro. Hob. Fri.ncov-.vare. Karlove vare. Prago, Jii^i^o, ua LJuna j ćez AiEstertcb.  Ob nedeljah in praznikib  ob nrk *>i m -jopoldne / Podnart itro-^o. Ob 10. uri po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Frauzensfojte, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni voz-«vi I. in II. razreda;.     Proga 9 Aovouieatc lu v tio-jevjt; Osobni vlaki: Ob 7, uri 17 a- rj^Lr^j v Novomesto-Straža, Toplice, Kočevje, oh       ari i in j-opuludnj istotako,   cb 7. ur.' 08 in ivećer v Novomesto, Ko-ćevje. —  S'rilioč v JLjubija-ao j vi. kot, Propis. L* Trbiža.  Ob 3. uri 25 m zjntraj osobni vlak *a Lunaja čez An2s'«uin in Monakovo, (Mouakovo-Ljub-ljana direktni vozovi 1. in li. razreda;, Lnomoim, tr.n.-Zfcuslesie, Sioli;c^iii-ia, Lanca, *3teyr», Ausseea, L.iabu... Ceiovca, Beljaka. Ob 7. uri Vi m. sjatra) osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 al *.io-:-«iue oHuhui vlak 5 Dunaja ćez A'iotetreu, :? Ltpska, iiariovio varov, Heba, Marijinia varov, Plziija, Buoejovic, Bolaograd-, Junica, riteyia, Pariza, 'Jineve, Cu^iTia, dregenca, i~ao mosta, Zcila ob jezeru, Loud-Gaftt       L^jubna, Celovca, Št. Mohorja, Po-;Ubla. — 'ib 4. ari 44 m ^o-liOlUCSB i.'bobiii viak s uan.      iz Lij;jba.», S^kz'-i-jua, Belju&a) Celovca, Monakovu, luomosia, {•'.•»-^asfc-ite, Pontabia. Ob neaeljah  in  praznikih  uh.  B nn - 9 m zvečer i« Poanarta-Krope. — — Ob 8. a zvečer   oatlliTli   viai. z Dunaja, iz  Lipske^a, Pra-^d, Pzatteovih  v«rov,  KarloviL varov,   Heba. atanjinita varo«,   Pi-iiija,   Bnat;;evic,  Ltnca,   Lj iuuh. ......
Celovca, Por.titbla, črez Selzth.il iz Inomosta. f,rog;x i a. ižcv««,-«. aaaate ixt       iavjav Ua Ob .:. uri m 44 m i.nLraj, iz Novega mesta in Ko čevja,  ob ^. uri i   ru oupoJudne iz Straže Toplic Novega mesta, Kočevja iit 02  8. u-.i Si A ki istotako. — 04hcU ia Ljn'u ■ >L * Kem-
Kik. Mešani vlaki: Ou <. t. , s DB ...utra.-, 09 uri ■ ' is> {•oi-oi'idne ob uri "J m -.it ob 1" uri SIS .-j a- '.-i-er, poslcricji viaii le ob aada^jab bi  rn*a»filfclh.
prihod t? ^iiMj&no (isz >o>. lc Katj;a2&e. Mešani vlaki: 01 •>. ari 4*J m ajaltaj, oh i». ar« t> ca Uovolfi-e. OB j. ».ri i;) m in ob S. uri 5i> m »v-^c^r. poslidmj vlak le on nts-taijab in |*cau>ikib. — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 'A minute spredi. -1517]
Deželni pismonoša
se takoj sprejme. (1993—2)
Postni urad Stari trg pri Haksku.
relo grozdje
reže se vsak dan v vsej sezoni ter se razpošilja v poštnih košaricah od 5 kg po poštnem povzetju za 4 K franko.
Preprodajalcem se daje popust. 1969
Zagreb, vinograd Zelengaj št. 2.
1P
t
Trgovina z železnino „MERKUR"
FETEi
0
•v Oolju, C3I"rašk.a. oesta štev. 1*2 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
fS^* Tom a zeva žlindra, najboljše umetno gnojilo-
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križe v.
Postrežba točna.
Gene nizke.
m*
1^
m
je izšel * v proslavo « • "r. prc^crnci^c stoletnice
"Prešernov" album, m
Cena izvodu K 240, po pošti 12 vin. več. Naročila sprejema
L. Sclmentner
14 knjigotržee v pU j li "bi jani
aK^   Ju i&0   \uf wf
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar,
C+::B